UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE · 2017-11-28 · 3.1.3 Klinična slika osteoporoze ... distalnega dela radiusa in ulne, torej tistih kosti, kjer prevladuje trabekularna

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

OSVEŠČENOST ŽENSK PRI

PREPOZNAVANJU IN ZDRAVLJENJU

OSTEOPOROZE

(Diplomsko delo)

Maribor, 2015 Branko Kos

II

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: Red. prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svetnik

Somentor: Viš. predav. mag. Vida Gönc, univ. dipl. org.

III

ZAHVALA

Gospe dr. Ani Habjanič za nesebično pomoč in dobronamerno priganjanje.

IV

IZVLEČEK

Osteoporoza je bolezen okostja, za katero je značilna zmanjšana trdnost kosti in posledično

povečano tveganje za zlome. Je najbolj razširjena presnovna kostna bolezen in postaja

eden glavnih svetovnih zdravstvenih in socialno-ekonomskih problemov. Medicinska

sestra ima veliko in pomembno nalogo pri osveščanju in informiranju žensk na vseh treh

nivojih zdravstvenega varstva.

Namen diplomskega dela je opredeliti ter predstaviti zdravljenje in preprečevanje

osteoporoze pri ženskah, ter z raziskavo ugotoviti osveščenost žensk pri prepoznavanju in

zdravljenju osteoporoze.

Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke za

raziskovalni del diplomskega dela smo zbrali s pomočjo anonimne ankete z vprašanji

zaprtega in odprtega tipa. Vprašanja za prepoznavanje osveščenosti žensk glede

zdravljenja in preprečevanja osteoporoze smo povzeli in priredili na podlagi vprašalnika

FOOQ (Facts on Osteoporosis Quiz) avtorice Ailingerjeve s sodelavci.

Rezultati raziskave so pokazali srednjo osveščenost žensk o osteoporozi. Dosežena

povprečna ocena znanja v naši raziskavi pa je znašala 47,3 %. Največ informacij o

osteoporozi so anketiranke dobile iz medijev, dobra tretjina (28,3 %) je dobila te

informacije od osebnega zdravnika. Le 2,7 % vseh vprašanih anketirank je dobilo

informacije o osteoporozi od medicinske sestre.

Osveščenost žensk o osteoporozi ni zadostna in v prihodnje bo potrebno dati veliko

poudarka zdravstveno vzgojnemu delu in promociji zdravja. Številne ženske nimajo

jasnega razumevanja in znanje, ki ga imajo o osteoporozi nasploh ni povezano z njihovim

vedenjem in življenjskim slogom. Z zdravim načinom življenja lahko vplivamo na

največjo doseženo kostno maso, upočasnimo upadanje s starostjo ter na ta način

preprečimo pojav bolezni. Ženske, ki so bolje informirane in poučene, se bolj zanimajo za

svoje zdravje in jim ni vseeno za zdravje. Osveščenost žensk je nujna in je dobra popotnica

za ohranitev zdravja. S tem se zagotavlja boljša kakovost življenja.

Ključne besede: osteoporoza, osveščenost, ženske, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja

V

ABSTRACT

Osteoporosis is a bone disease that is characterized by a decrease in bone hardness and as

such can lead to an increased risk of fracture. It is the most widespread metabolic bone

disease and is becoming one of the major global health and socio-economic problems. The

health nurse has a major and substantial role in raising the awareness and informing

women at all three levels of health protection.

The purpose of the diploma thesis is to describe and present the treatment and prevention

of osteoporosis in women, and based on research to establish the awareness of women in

recognizing and treating osteoporosis.

We have used quantitative methodology and descriptive work method. The data for the

research part of the diploma thesis was collected by means of an anonymous questionnaire

using closed and open-type questions. The questions for identifying women's awareness

with respect to the treatment and prevention of osteoporosis were derived from the FOOQ

(Facts on Osteoporosis Quiz) questionnaire by the author Ailinger and co-authors.

Results of the research have shown that women have average knowledge of osteoporosis.

The mean score achieved in our research was 47,3 %. Respondents got the majority of

information on osteoporosis from media, one third, i.e. 28,3 % obtained information from

their personal physician. Only 2,7 % of all respondents obtained information on

osteoporosis from health nurses.

Knowledge of women of osteoporosis is insufficient, therefore a lot of work needs to be

done in future in the area of health education and health promotion. Numerous women

have no clear understanding, and the knowledge they have of osteoporosis is in no way

related to their behaviour and lifestyle. With a healthy lifestyle we can influence the

maximum bone mass, slow down its age-related decrease, and thus prevent the occurrence

of the disease. Women that are better informed and know more about the disease have a

bigger interest in their health. Awareness of women is of huge importance and is a great

incentive for maintaining health. This will ensure better quality of life.

Keyword:

Osteoporosis, awareness, women, health nurse, health education

VI

KAZALO VSEBINE

POVZETEK

ABSTRACT

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ................................................................ 3

3 TEORETIČNI DEL ......................................................................................................... 4

3.1 Osteoporoza ................................................................................................................. 4

3.1.1 Oblike osteoporoze ................................................................................................ 4

3.1.2 Diagnostika in preiskave za odkrivanje osteoporoze ............................................ 7

3.1.3 Klinična slika osteoporoze .................................................................................... 9

3.2 Zdravljenje osteoporoze ............................................................................................ 10

3.2.1 Slovenske smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze ........................... 11

3.2.2 Medikamentozno zdravljenje .............................................................................. 12

3.2.3 Vpliv prehrane, vitamina D in telesne dejavnosti na kosti .................................. 15

3.3 Vloga medicinske sestre pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze ................... 16

3.3.1 Zdravstveno vzgojni pristopi medicinske sestre pri prepoznavanju in zdravljenju

osteoporoze................................................................................................................... 18

3.3.2 Osveščanje žensk o osteoporozi .......................................................................... 20

5 RAZISKAVA O OSVEŠČENOSTI ŽENSK PRI PREPOZNAVANJU IN

ZDRAVLJENJU OSTEOPOROZE ................................................................................ 22

5.1 Opis raziskovalne metodologije ................................................................................ 22

5.2 Raziskovalno okolje .................................................................................................. 23

5.3 Raziskovalni vzorec ................................................................................................... 23

5.4 Etični vidik ................................................................................................................ 23

6 REZULTATI ................................................................................................................... 24

6.1 Osteoporoza ............................................................................................................... 25

VII

6.2 Osveščenost in poznavanje osteoporoze ................................................................... 28

7 RAZPRAVA .................................................................................................................... 33

7.1 Odgovori na raziskovalna vprašanja ......................................................................... 35

8 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 37

9 LITERATURA ............................................................................................................... 38

PRILOGA

VIII

KAZALO TABEL

Tabela 1: Registrirane zdravilne učinkovine za zdravljenje osteoporoze ........................... 12

Tabela 2: Starost ter antropometrični podatki v raziskavo vključenih anketiranih žensk ... 24

Tabela 3: Odstotek pravilnih odgovorov glede na posamezne trditve o poznavanju

osteoporoze .......................................................................................................................... 29

Tabela 4: Rezultati vprašalnika FOOQ ............................................................................... 30

Tabela 5: Dosežene točke pri vprašalniku FOOQ ............................................................... 31

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Pridobitev informacij o osteoporozi ........................................................................ 25

Graf 2: Jemanje zdravil za zdravljenje osteoporoze ............................................................ 26

Graf 3: Padec telesne višine v zadnjem času ....................................................................... 26

Graf 4: Napotitev na preiskavo ............................................................................................ 27

Graf 5: Vzrok prihoda na merjenje mineralne kostne gostote ............................................. 27

Graf 6: Zapleti osteoporoze ................................................................................................. 28

Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze

1

1 UVOD

Osteoporoza je opredeljena kot sistemska bolezen kosti, za katero je značilna zmanjšana

kostna gostota in spremenjena mikroarhitektura kosti (Kocijančič, 2002) ter povečana

lomljivost kosti (Kocjan, Preželj, Pfeifer, Jenstrle Sever, Čokolič & Zavratnik, 2013).

Osteoporoza in pridruženi zlomi so pomemben dejavnik obolevnosti in umrljivosti

predvsem v skupin žensk po menopavzi kot tudi moških po 70 letu starosti (Zemljič &

Kšela, 2011).

Pri ženskah v starostnem obdobju 50-84 let je ocenjena prevalenca osteoporoze 21 %. Pri

moških le ta znaša 6 %. Leta 2000 je bila ocenjena incidenca osteoporotičnih zlomov 9

milijonov, od tega je bilo vsaj 1,6 milijona zlomov kolka, 1,7 milijona zlomov podlahti in

1,4 milijona zlomov hrbtenice. Največje število osteoporotičnih zlomov so zabeležili v

Evropi, najmanj v Afriki (Johnell & Kanis, 2006).

Najpomembnejši osteoporozni zlom je zlom kolka, ki praktično vedno zahteva

hospitalizacijo in pogosto zahteva dolgotrajno rehabilitacijo, kljub temu pa pogosto vodi v

odvisnost in potrebo po namestitvi v institucionalno oskrbo (Kocijančič, 2002; Kanis,

Burlet, Cooper, Delmas, Reginster, Borgstrom & Rizzoli, 2008). Osteoporotični zlomi

pomembno prispevajo k znižani kvaliteti življenja in slabši pokretnosti prizadetih bolnic in

bolnikov (Zemljič & Kšela, 2011).

Preprečevanje njenega nastanka je primernejši pristop od zdravljenja, saj so spremembe

mikroarhitekture kosti, ki nastanejo kot posledica kopnenja kostnine večinoma nepovratne.

Z ustreznimi preventivnimi ukrepi lahko dosežemo »večjo« največjo kostno maso (NKM,

angl. peak bone mass) in počasnejše kopnenje kosti ter pripomoremo k večji trdnosti kosti

in zmanjšamo tveganje za zlome. Ko je bolezen že razvita pa z zdravljenjem osteoporoze

stabiliziramo ali zvečamo kostno maso, nekoliko popravimo kvaliteto in trdnost kosti ter s

tem zmanjšamo tveganje za zlom (Zavratnik, 2007).

Če se upošteva dejstvo, da je medikamentozno zdravljenje v rokah zdravnikov, je

prispevek medicinske sestre k zdravljenju osteoporoze v prepoznavanju bolnikov z

dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze, osveščanju žensk o pomembnosti pravilne


2

prehrane, gibanja in doslednega jemanja pomožnih zdravilnih sredstev, oziroma dodatkov

k prehrani (kalcij in vitamin D). Če zgoraj navedenima nalogama dodamo še možnost, da

medicinska sestra opravlja praktični del pri meritvah mineralne kostne gostote, je njena

vloga celostno zaokrožena (Pfeifer, 2005).

Osnovni cilj preprečevanja in zdravljenja osteoporoze je preprečevanje osteoporoznih

zlomov. Tudi promocija zdravega načina življenja je pomemben del v boju proti

osteoporozi. Na voljo imamo učinkovita zdravila. Pri izbiri zdravljenja upoštevajmo

klinične značilnosti bolnice/bolnika, spoznanja z dokazi podprte medicine, strokovne

smernice in nenazadnje tudi želje bolnice/bolnika (Zavratnik, 2007).

Medicinska sestra ima veliko in pomembno nalogo pri osveščanju in informiranju žensk na

vseh treh nivojih zdravstvenega varstva. Zdrav način življenja, uravnotežena prehrana, v

kateri je dovolj kalcija in vitamina D, pomembnost telesne dejavnosti je eden od ciljev

ozaveščanja v okviru zdravstvene vzgoje. Informiranje in vključevanje žensk v

zdravstveno obravnavo je njihova temeljna pravica, da dobijo jasne in razumljive

informacije, ki jim omogočajo, da lahko sodelujejo (Zver, 2002). Ženske, ki so bolje

informirane in bolje poučene, se bolj zanimajo za svoje zdravje ter jim ni vseeno za

zdravje. Osveščenost žensk je nujna, kar je dobra popotnica za ohranitev zdravja. S tem se

zagotavlja boljša kakovost življenja.


3

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je opredeliti ter predstaviti zdravljenje in preprečevanje

osteoporoze pri ženskah, ter z raziskavo ugotoviti kolikšna je osveščenost žensk pri

prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze.

Cilji diplomskega dela so:

- opredeliti pojem osteoporoza in opisati bolezen,

- izpostaviti dejavnike tveganja za nastanek osteoporoze,

- predstaviti način zdravljenja osteoporoze,

- opisati zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri prepoznavanju in zdravljenju

osteoporoze žensk,

- z raziskavo spoznati in ovrednotiti osveščenost žensk o sami bolezni in ukrepih pri

preprečevanju ter zdravljenju osteoporoze.


4

3 TEORETIČNI DEL

3.1 Osteoporoza

Osteoporoza je najpogostejša presnovna bolezen kosti pri starejših, ki zaradi znižanja

kostne mase in porušene mikroarhitekture kosti vodi do povečanega tveganja za zlome. S

staranjem prebivalstva postaja vse večji svetovni zdravstveni in družbeno-ekonomski

problem. V Sloveniji se je tako pogostost zloma kolka od leta 1998 do 2005 povečala za

kar 40 %. V letu 2005 so zabeležili 2267 zlomov kolka, ki so bili povezani z 11 milijoni

evrov neposrednih hospitalnih stroškov. Zlomi zmanjšujejo kvaliteto življenja bolnikov,

zaradi zapletov pa se lahko končajo celo s smrtnim izidom (Ostanek & Marc, 2013).

Osteoporoza je presnovna bolezen kosti, za katero je značilna zmanjšana mineralna kostna

gostota (MKG), spremenjena mikroarhitektura kosti, kar ima za posledico povečano

tveganje za zlome. Definicija osteoporoze temelji na rezultatih merjenja mineralne kostne

gostote z dvojno rentgensko absorpciometrijo (DEXA). Diagnostični kriteriji za razlago

meritev kostne gostote, ki jih je postavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) so:

osteoporoza: mineralna kostna gostota je znižana za več kot 2,5 standardni deviaciji

(SD) od povprečne kostne gostote žensk v odrasli dobi,

osteopenija: vrednosti mineralne kostne gostote so med -1 in -2,5 SD,

normalna kostna gostota: vrednost MKG se gibljejo znotraj +/- 1 SD (Elsayed-

Fink, 2012).

3.1.1 Oblike osteoporoze

Osteoporozo delimo na primarno in sekundarno. Pogosteje se pojavlja primarna

osteoporoza. Pojavi se po menopavzi oz. v starosti. Zelo redko se pojavi primarna

osteoporoza pri otrocih, adolescentih in mladih odraslih, izredno redko v nosečnosti

(Kocijančič, 2005).

PRIMARNA OSTEOPOROZA

Pomenopavzalna osteoporoza. Obolevajo ženske med 50. in 70. letom starosti. Za to

obliko osteoporoze so značilni kompresijski zlomi vretenc, zlomi reber, medenice, najbolj

distalnega dela radiusa in ulne, torej tistih kosti, kjer prevladuje trabekularna komponenta.


5

Pomanjkanje estrogenov je vzrok za nastanek pomenopavzalne osteoporoze. Zaradi izpada

estrogenov pride do povečane resorpcije in zmanjšane tvorbe kosti.

Senilna osteoporoza. Pojavlja se v visoki starosti nad 70 let, ko je prenova kosti

počasnejša. Zmanjšana je količina trabekularne in tudi kortikalne kosti. Ob kompresijskih

zlomih vretenc in zlomih ploščatih kosti prihaja do zlomov dolgih kosti, predvsem kolka.

Za senilno osteoporozo obolevajo večinoma tudi moške. Vzrok tc oblike osteoporoze je

manjša resorpcija kalcija iz črevesa s posledično zvišano koncentracijo parathormona.

Resorpcija kalcija je manjša zaradi sprememb na črevesni sluznici in zmanjšane tvorbe

aktivne oblike kalcitriola v starosto spremenjenih ledvicah.

Juvenilna osteoporoza je redka bolezen. Pojavi se v dobi odraščanja, okrog pubertete.

Bolezen traja cca 2 do 4 leta in nato spontano izgine. Za juvenilno osteoporozo je značilna

razgradnja kosti kar povzroča številne, predvsem vretenčne, zlome. Opažamo tudi zlome

metafize dolgih kosti, kar povzroča bolečine in težave pri hoji. Ko bolezen mine se kosti v

nekaj letih ponovno mineralizirajo in dobijo normalno ali skoraj normalno strukturo. Vzrok

bolezni ni znan.

Nosečnostna osteoporoza. Se klinično manifestira s kompresijskimi zlomi vretenc, ki

povzročajo bolečine in deformacijo hrbtenico. Po porodu prične mineralna gostota kosti

spontano naraščati. Ta redka oblika osteoporoze je verjetno posledica slabše prilagoditve

kalciotropnih hormonov (PT11, kalcitonin, kalcitriol), ki običajno zaščitijo okostje matere

v času nosečnosti (Kocijančič, 2005)

SEKUNDARNA OSTEOPOROZA

Osteoporoza pri hipertirozi. Osteoporoza pri hipertirozi je posledica pospešene prenove

kosti s prevladujočo resorpcijo. Zvišani so serumski in urinski kazalci gradnje in

razgradnje kosti. Po ozdravitvi hipertiroze osteoporoza izgine.

Osteoporoza zaradi hipogonadizma. Najbolj očitna je osteoporoza zaradi pomanjkanja

spolnih hormonov po obojestranski kirurški odstranitvi jajčnikov pri mladih ženskah.

Ženske z dolgotrajno sekundarno amenorejo (npr. ekstremne športnice, baletke) razvijejo

osteoporozo. Pri moških je hipogonadizem najpogostejši vzrok sekundarne osteoporoze in

ga uspešno zdravimo s testosteronom.

Potransplantacijska osteoporoza nastane zaradi dolgotrajnega zdravljenja z

imunosupresivnimi zdravili (glukokortikoidi, ciklosporinom, azatioprinom). Pri teh


6

bolnikih je običajno že pred transplantacijo prisotna osteopenija ali osteoporoza zaradi

osnovne bolezni. Po transplantaciji jeter ali srca pride do zlomov vretenc pri približno 35

% bolnikov, po transplantaciji pljuč pa priblizno pri 15 %. Z uvajanjem novih

imunosupresivnih sredstev kot npr. takrolimusa se skrajšuje obdobje zdravljenja z

glukokortikoidi in s tem tudi število bolnikov z najhujšimi oblikami osteoporoze.

Imobilizacijska osteoporoza je lahko lokalizirana na del okostja, ki je imobiliziran ali pa

generalizirana pri popolnoma nepokretnem ležečem bolniku. Primer imobilizacijske

osteoporoze je osteoporoza pri astronavtih, ki dalj časa prebijejo v breztežnostnem

prostoru. Pri imobilizaciji pride do pospešene resorpcije kosti, ki je posebno izrazita pri

mladih, ali pri tistih, ki imajo pospešeno prenovo kosti (npr. pri bolnikih s Pagetovo

boleznijo, pri hipertirozi).

Glukokortikoidna osteoporoza je eden od vodilnih znakov Cushingove bolezni. Razvije

se tudi po zdravljenju z glukokortikoidi, če jih dajemo v odmerkih, višjih kot 4 mg

metilprednisolona (ali ekvivalenta) dnevno več kot 3 mesece. Na kost vplivajo tudi

glukokortikoidi v pršilu v visokih odmerkih, ki jih dajemo za zdravljenje astme. Posebno

so občutljivi otroci, mladostniki in zenske v perimenopavzalnem ali zgodnjem

pomenopavzalnem obdobju. Glukokortikoidi neposredno zavirajo delovanje ostehlastov in

s tem zmanjšujejo tvorbo kosti. Posredno zvečajo resorpcijo kosti, ker zavirajo delovanje

hipofize in zmanjšajo sekrecijo gonadotropinov ter spolnih hormonov. Resorpcija kosti je

pospešena tudi zaradi sekundarnega hiperparatiroidizma, ki je posledica zmanjšane

črevesne absorpcije kalcija in pospešene kalciurije (Kocijančič, 2005).

Sekundarno osteoporozo zdravijo samo specialisti internisti, ki imajo dodatna znanja s

področja osteoporoze (Kocijančič, 2002).

DRUGE OBLIKE OSTEOPOROZE

Osteoporoza zaradi primarne biliarne ciroze, kroničnega obstrukcijskega ikterusa,

malabsorpcijskega sindroma in alkoholizma nastane zaradi motenj v metabolizmu vitamina

D. Alkohol deluje tudi neposredno na kostne celice. Zdravljenje z antiepileptiki, posebno

fenitoinom in fenobarbitonom se vplete v metabolizem vitamina D in tudi neposredno

pospešuje razgradnjo kosti. Dolgotrajno zdravljenje s heparinom povzroči osteoporozo.

Osteoporoza pri revmatoidnem artritisu je posledica stimulacije razgradnje kosti, morda je


7

v začetni fazi bolezni zavrta tudi tvorba kosti. Pri malignih boleznih kostnega mozga

tvorijo maligne celice faktorje, ki lokalno pospešujejo resorpcijo kosti (Kocijančič, 2005).

3.1.2 Diagnostika in preiskave za odkrivanje osteoporoze

Diagnozo začetne osteoporoze napravimo z merjenjem mineralne kostne gostote s pomočjo

denzitometrije (DXA) (Kocijančič, 2005). Radiološke metode imajo ključno vlogo v

diagnostiki in spremljanju bolnikov z osteoporozo. Zaenkrat je edina klinično uporabljana

metoda za ocenjevanje osteoporoze kostna denzitometrija, ki temelji na kvantitativnih

meritvah kostne gostote. Na podlagi novejših študij je bilo ugotovljeno, da na tveganje za

zlome, neodvisno od kostne gostote, vpliva tudi struktura kosti. Ta dognanja so povečala

zanimanje tudi za ostale slikovne metode, predvsem računalniško tomografijo (CT) in

magnetno resonančno tomografijo (MRT), ki omogočata natančen prikaz tako kortikalne

kot trabekularne kostnine na neinvaziven način. S specializiranimi tehnikami in ustrezno

programsko opremo je z omenjenima preiskavama možno kvantitativno ovrednotiti

strukturo kosti. Za ocenjevanje tveganja za zlome kosti se uporablja tudi kvantitativni

ultrazvok (KUZ), vendar pa se njegova klinična vrednost zaenkrat še raziskuje (Šeruga,

Friedrich, & Jevšek, 2011). Napredovalo osteoporozo lahko diagnosticiramo tudi z

rentgenskim slikanjem hrbtenice vendar šele tedaj, ko je kostna masa zmanjšana za več kot

30 % ali je že prišlo do zlomov vretenc. Vse druge klinične in laboratorijske preiskave

napravimo samo zato, da izključimo druge bolezni, ki jih osteoporoza lahko spremlja ali

posnema . Anamneza pri ženskah mora vsebovati podatke o njihovi generativni funkciji, o

porodih, dojenju, menstrualnem ciklu, nastopu menopavze, znamenjih klimakterija.

Bolnike je treba povprašati o boleznih prebavil, jeter in ledvic, zbrati podatke o ledvičnih

in žolčnih kamnih, številu in časovnem zaporedju prebolelih zlomov kosti ter uživanju

zdravil. Pozorni moramo biti na uživanje hormonskih pripravkov (glukokortikoidov,

ščitničnih ali spolnih hormonov, tudi kontraceptivov), antacidov in antikonvulzivov.

Pomembne so prehrambne navade, kjer poskušamo vsaj približno opredeliti povprečni

dnevni vnos kalcija (količino mleka in mlečnih izdelkov). Zanima nas celoten način

življenja, zabeležimo npr. obseg redne telesne vadbe, uživanje alkohola in kajenje.

Pojavljanje osteoporoze pri sorodnikih predstavlja pomemben podatek v družinski

anamnezi (Kocijančič, 2005).


8

Radiološke metode

A. DENZITOMETRIJA (DXA)

Denzitometrija še vedno predstavlja standardno metodo v obravnavi bolnikov z

osteoporozo. Omogoča merjenje kostne gostote na podlagi oslabitve rentgenskih žarkov pri

prehodu skozi kostno tkivo. S preiskavo izmerimo skupno gostoto kosti v določeni

projekciji. Strukture kortikalne ali trabekularne kosti ob preiskavi ne prikažemo. Meritve

so omejene na označeno ploskev kosti, volumske gostote ni možno prikazati. Ena izmed

slabosti preiskave je merjenje kostne gostote pri bolnikih z degenerativno boleznijo

sklepov, pri kateri pride do tvorjenja kostnih naplastitev, ki povzročijo povečane vrednosti

kostne mineralizacije navkljub slabi kvaliteti kosti. Čeprav ima preiskava določene

slabosti, je denzitometrija v kliniki še vedno edina standardizirana metoda, saj je

enostavna, poceni in dobro pokaže tveganje za zlome v sklopu osteoporoze. Preiskava

omogoča tudi sledenje med zdravljenjem osteoporoze (Šeruga, Friedrich, & Jevšek, 2011).

B. RAČUNALNISKA TOMOGRAFIJA (CT)

Računalniška tomografija (CT) je rentgenska preiskava, s katero se tkiva prikazuje po

rezih. Za razliko od DXA omogoča CT volumsko merjenje kostne gostote. Slabost

preiskave je bistveno večje ionizirajoče sevanje v primerjavi z DEXA, preiskava pa je tudi

slabo dostopna in predraga. Zanimanje za preiskavo pa se je močno povečalo z novimi

odkritji, ki so razkrila, da ima poleg kostne gostote tudi mikrostruktura kosti velik vpliv na

lomljivost kosti. CT omogoča prikazovanje kosti v visoki ločljivosti in je tako primerna za

oceno njene mikrostrukture.

Veliko slabost preiskave pa predstavlja visoko ionizirajoče sevanje, saj je prejeta efektivna

doza pri uporabi visokoločljivostnega več rezinskega CT s protokolom za ocenjevanje

trabekularne kosti hrbtenice do 3 mSv, kar je okoli 100 x več kot pri DXA (Šeruga,

Friedrich, & Jevšek, 2011).

C. MAGNETNORESONANCNA TOMOGRAFIJA (MRT)

Prikaz tkiv z MRT temelji na njihovih magnetnih lastnostih. Velika prednost preiskave je

odsotnost ionizirajočega sevanja. Omogoča zelo dobro razločevanje mehkih tkiv. Kost se

dobro prikaže, saj so magnetne lastnosti kosti in okoli ležečih mehkih tkiv precej različne.

Prostorska ločljivost je v splošnem manjša kot pri CT. Z uporabo novejših aparatov z


9

močnejšim magnetnim poljem in ustrezne tehnike tudi MRT omogoča prikaz kosti v visoki

ločljivosti in ocenjevanje mikrostrukture kosti. Slabost preiskave je relativno visok šum pri

prikazovanju globlje ležečih kosti. Tako prikaz stegnenice v kolku, pogostega mesta

osteoporotičnih zlomov, v tako visoki ločljivosti ni možen, saj se signal v mehkih tkivih ob

kolku oslabi. Klinično vrednost MRT za merjenje kostnih lastnosti zmanjšujeta predvsem

slaba dostopnost in visoka cena preiskave (Šeruga, Friedrich, & Jevšek, 2011).

D. KVANTITATIVNI ULTRAZOK (KUZ)

Kvantitativni ultrazvok ne omogoča direktnega merjenja kostne gostote ali prikaza zgradbe

kosti, kljub vsemu pa omogoča oceno kvalitete kosti. S kvantitativnim ultrazvokom se

lahko meri oslabitev ultrazvočnih valov pri prehodu skozi kost glede na različna

frekvenčna območja (enota dB/ MHz). Z višanjem le teh se ultrazvočni valovi bolj

oslabijo, oslabitev pa je odvisna od gostote kosti kakor tudi od strukture kosti. Drugi

parameter merjenja kvantitativnega vrednotenja kosti pa je hitrost prehajanja valov skozi

kost, ki je prav tako odvisen od kostne gostote in tudi od elastičnosti tkiv. Meritve se

najpogosteje izvajajo na petnici. Na podlagi meritev se lahko oceni tveganje za zlome.

Kriterijev za postavitev diagnoze osteoporoze zaenkrat ni. Slabost metode je v napaki

meritev same preiskave, saj je le ta 6 - 9-krat večja od letne izgube kostne gostote pri

postmenopavzalnih ženskah (Šeruga, Friedrich, & Jevšek, 2011).

3.1.3 Klinična slika osteoporoze

Ker je osteoporoza do zloma običajno klinično neizrazita ji pravimo tudi »tiha bolezen«.

Nekateri bolniki tožijo o bolečinah, predvsem v predelu križa in dolgih kosti. Če pride do

kompresijskega zloma vretenc se le ta manifestira z nenadno močno bolečino, ki se med

gibanjem stopnjuje. Običajna mesta zlomov so med osmim prsnim in drugim ledvenim

vretencem. Povzročijo jih lahko že majhne vsakodnevne telesne obremenitve. Bolečina

navadno izzveni v roku enega do dveh mesecev. Zlomi vretenc povzročajo deformacije

hrbtenice in so vzrok za kronične tope bolečine v hrbtu. Opažamo tudi, da stopnja

osteoporoze ni v sorazmerju z bolečino v hrbtu – včasih so bolniki, ko gre za deformacije

vretenc, lahko povsem brez bolečin. Nevroloških zapletov ob zlomih vretenc ni veliko.

Pogosto opažamo padec telesne višine. Bolnice se zaradi kompresijskih zlomov v predelu

prsnih in ledvenih vretenc znižajo do 20 cm. Pogosto vidimo tudi značilno torakalno


10

kifozo. Če so zlomi vretenc številni, je hrbtenica take močno ukrivljena, da rebra slonijo na

/gornjem robu medenice. Najhujši zaplet osteoporoze predstavlja zlom kolka. Nastane

zaradi zmanjšanja kortikalnega in trabekularnega dela kosti. Nikoli ne nastane spontano,

lahko pa že ob manjši, nizkoenergijski poškodbi. Zlomi kosti pri osteoporozi ne nastanejo

samo zaradi količinskega zmanjšanja kostnine, ampak tudi zaradi strukturnih kostnih

sprememb: trabekule se tanjšajo, fenestrirajo in nato izginejo, prostori med trabekulami pa

se večajo. Mikrofrakture se zaradi upočasnjenih remodelacijskih procesov v starosti ne

popravljajo več pravočasno in popolno. Zaradi tega lahko nastane zlom kolka tudi ob

nizkoenergijskem padcu iz stojne višine a1i neprimerni obremenitvi (Kocijančič, 2005).

3.2 Zdravljenje osteoporoze

Bistvo zdravljenja osteoporoze je preprečevanje osteoporoznih zlomov (Kocjan, 2013).

Vsakega bolnika zdravimo stopenjsko. Naprej mu svetujemo zdrav življenjski slog,

zagotoviti moramo zadostni odmerek vitamina D, priporočamo mu uživanje hrane z

zadostno količino kalcija, šele kasneje v zdravljenje vključujemo zdravila (Zemljič, 2011).

Zdravljenje osteoporoze je sestavljeno iz treh zaporednih korakov, kot jih navaja avtor

Elsayed-Fink (2012):

1. Zmanjšati dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo (telesna nedejavnost, nizka

telesna teža, nezdrava prehrana, kajenje, uživanje alkoholnih pijač)

V sklop preprečevanja oziroma zmanjševanja možnosti osteoporoznih zlomov spadajo tudi

naslednji ukrepi: prilagajanje bivalnega okolja, preverjanje ustreznosti in odmerkov

sočasnih zdravil, katerih stranski učinki lahko povečujejo tveganje za padce, korekcija vida

itd. V starosti s telesno dejavnostjo pomagamo vzdrževati obnovo kosti. Zaradi

preprečevanja padcev je zelo pomembna telesna vadba, ki ima za posledico povečano

mišično moč in izboljšanje usklajevanja gibov in ravnotežja. Priporočena je redna zmerna

telesna vadba, predvsem vaje pri katerih je okostje obremenjeno s težo telesa in aerobne

vaje.

2. Zagotovitev zadostne količine kalcija in vitamina D: priporočilo IOF (International

Osteoporosis Foundation) za osnovno zdravljenje bolnikov z osteoporozo navaja dodatek

800-1.000 enot vitamina D. S primerno prehrano zadostimo telesnim potrebam po kalciju,

vitaminu D.


11

3. Zdravljenje z zdravili (antiresorptivi, anaboliki in kombinirana zdravila) Za klinično

uporabo je smiselna delitev zdravil glede na osnovni način delovanja na kosti na

antiresorptivna, anabolna in na zdravila s kombiniranim delovanjem. Zaviralci kostne

resorbcije zavirajo aktivnost osteoklastov in tako zmanjšujejo kostno razgradnjo,

spodbujevalci kostne gradnje pa spodbujajo osteoblaste in tako pospešujejo tvorbo nove

kosti.

3.2.1 Slovenske smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze

Prve slovenske smernice za osteoporozo, ki so bile objavljene pred več kot 10 leti, so

temeljile na načelu merjenja mineralne kostne gostote (MKG). V zadnjih letih je postalo

jasno, da samo z upoštevanjem izvida dvoenergijske rentgenske absorpciometrije (DXA)

spregledamo večji del bolnikov, ki bodo utrpeli zlom, saj so poleg MKG pomembni še

številni drugi dejavniki tveganja za zlome. V klinični praksi je zato klasična diagnoza

osteoporoze z DXA vse manj pomembna, saj nas zanima le, če gre pri posamezniku za

povečano tveganje za zlom, kar lahko enačimo s klinično diagnozo osteoporoze (Kocjan, et

al, 2013).

Nove smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze so bile sprejete na sestanku

Razširjenega strokovnega kolegija internističnih strok 22. januarja 2013. Osnova za

pripravo smernic so bila evropska priporočila za diagnozo in zdravljenje osteoporoze

International Osteoporosis Foundation in European Society for Clinical and Economic

Aspects of Osteoporosis and Osteoarthritis, ki so bila objavljena leta 2008 in 2012.

Upoštevani so bili tudi nekateri elementi nemških, kanadskih in ameriških smernic,

predvsem pa aktualne finančne zmogljivosti slovenske družbe (Kocjan, et al, 2013).

Smernice za obravnavo osteoporoze so pomembno orodje, ki pomagajo h kakovostnemu in

med izvajalci oskrbe poenotenem delu. Vodenje zdravljenja v skladu s smernicami ne

zadostuje. Za uspeh zdravljenja osteoporotičnih bolnikov je pomembno dobro sodelovanje

med bolnikom in njegovo družino in zdravstvenim timom, ki za bolnika skrbi (Petek Šter,

2012). Z novimi smernicami želimo izboljšati prepoznavanje ogroženih posameznikov za

zlome in zdravljenje osteoporoze približati bolniku (Kocjan, et al, 2013).


12

3.2.2 Medikamentozno zdravljenje

Kljub temu, da je osteoporoza je kronična bolezen trajanje zdravljenja z zdravili ni jasno

opredeljeno. Za zdravljenje imamo na voljo kar nekaj zdravil z različnimi mehanizmi

delovanja (tabela 1), v razvoju pa so tudi nova, ki bodo v prihodnosti se razširila obstoječi

nabor (Ostanek & Marc, 2013). Zdravila za osteoporozo delimo na tri farmakološke

skupine:

- zaviralci kostne razgradnje (antiresorptivi) so največja skupina,

- v drugi skupini je osteoanabolično zdravilo teriparatid, ki spodbuja gradnjo kosti,

- v tretji pa stroncijev ranelat, ki ugodno deluje na obe fazi kostne prenove.

Tabela 1: Registrirane zdravilne učinkovine za zdravljenje osteoporoze

Učinkovine z antiresorbtivnim delovanjem

Diloslonati (clicironat, klodronal, alenclronal,

risedronal, ihandronat, pamidronat, zolendronat)

Estrogeni

Selektivni rnodulalorji estrogenskih receptorjev

(raloksifen, bazedoksifen, lasofoksilen)

Denosumab

Kalcitonin

Učinkovine z anabolnim delovanjem

Teriparatid

Paratiroidni hormon 1-84

Učinkovine z antiresorbtivnim in

anabolnim delovanjem

Stroncijev ranelat

Vir: Ostanek & Marc (2013)

Zaviralci kostne razgradnje

Bisfosfonati so zdravila prve izbire za zdravljenje pomenopavzne osteoporoze (Kocjan, et

al, 2013). Delujejo izključno na kosti kot močni zaviralci kostne razgradnje. Največ

uporabljamo alendronat v obliki enkrat tedenske tablete, ki jo je potrebno vzeti, tako kot

vse ostale peroralne bisfosfonate, na tešče v pokončnem položaju s kozarcem vode, da se

izognemo stranskim učinkom v zgornjih prebavilih in optimiziramo resorpcijo. Alendronat

pri bolnicah s pomenopavzno osteoporozo in zlomom vretenca ali brez njega zmanjša

tveganje za nov zlom vretenca in nevretenčni zlom, vključno z zlomom kolka, približno za

polovico. Zelo podobne učinke ima risedronat, ki ga lahko dajemo enkrat tedensko ali le na

dva zaporedna dneva v mesecu. Ibandronat v obliki enkratmesečne tablete ali injekcije na


13

vsake tri mesece zmanjša pri bolnicah s pomenopavzno osteoporozo in zlomom vretenca

tveganje za nov zlom vretenca za približno 60 %. Učinek ibandronata na nevretenčne

zlome so dokazali le pri bolj ogroženih bolnicah. Zoledronska kislina v obliki kratke

infuzije enkrat letno je pri bolnicah s pomenopavzno osteoporozo zmanjšala tveganje za

zlome vretenc, kolka in druge nevretenčne zlome, po zlomu kolka pa tudi smrtnost. Pri nas

je zoledronska kislina na voljo le za uporabo v zdravstvenih zavodih in pride v poštev pri

slabem prenašanju, slabi učinkovitosti ali nerednem jemanju peroralnih zdravil. Pri moških

z osteoporozo priporočamo predvsem uporabo alendronata, risedronata in zoledronske

kisline. V moški populaciji je na voljo manj podatkov o protizlomni učinkovitosti teh

zdravil kot pri ženskah (Kocjan, et al, 2013).

Varnostni profil bisfosfonatov je ugoden za bolnike. Ob jemanju zdravila per os lahko

pride do draženja zgornjih prebavil. Ezofagitis je ob upoštevanju navodil za jemanje in

uporabo redek sopojav. Za povišano incidenco raka požiralnik pri bolnikih, ki jemljejo

bisfosfonate ni trdnih dokazov (Kocjan, et al, 2013). Nekateri bolniki med zdravljenjem z

bisfosfonati tožijo zaradi kroničnih bolečin v kosteh, mišicah in sklepih. Predvsem pri

parenteralnih bisfosfonatih lahko po prvem dajanju pri skoraj petini bolnikov, kasneje pa

vse redkeje, pričakujemo prehodno reakcijo akutne faze z vročino, bolečinami v mišicah in

sklepih, ki običajno traja največ tri dni. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (očistek

kreatinina pod 30 ml/minuto) so bisfosfonati kontraindicirani. Osteonekroza čeljusti in

atipični zlom stegnenice sta redka zapleta pri zdravljenju z bisfosfonati. Osteonekroza

čeljusti je boleče področje razgaljene kostnine na zgornji ali spodnji čeljustnici, ki se ne

zaceli v osmih tednih po odkritju. Velika večina osteonekroz nastane po lokalnem

kirurškem posegu, lahko pa tudi spontano, pri bolnikih z malignomi, ki več let prejemajo

parenteralne bisfosfonate v odmerkih, ki so vsaj 10-krat večji od tistih za zdravljenje

osteoporoze (Kocjan, et al, 2013).

Hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ) je najstarejše antiresorpcijsko zdravljenje, ki je

bilo dolgo časa ključno za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze, čeprav je šele z

objavo prelomne raziskave ‘’Women’s Health Initiative’’ leta 2002 dobilo trdne dokaze o

ugodnih učinkih na kostno maso in o zmanjšanju tveganja za vse vrste zlomov (Kocjan, et

al, 2013). Novejši podatki kažejo, da je HNZ varno ali celo koristno za mlajše ženske

neposredno po menopavzi, zato ga takrat lahko predpišemo za blaženje vazomotornih


14

simptomov. Hkrati HNZ koristi tudi kostem. Za starejše ženske in dolgotrajno zdravljenje

HNZ večinoma ne pride v poštev (Kocjan, et al, 2013).

Raloksifen sodi med selektivne modulatorje estrogenskih receptorjev, ki glede na tarčno

tkivo delujejo kot njihovi agonisti ali antagonisti. Pri bolnicah s pomenopavzno

osteoporozo znižuje tveganje za zlome vretenc. Ker nima učinka na druge zlome je manj

primeren za starejše bolnice nad 70 let s povišanim tveganjem za zlom kolka. Med

njegovimi stranskimi učinki so najpogostejši vročinski navali in krči v nogah. Poveča tudi

tveganje za tromboembolične dogodke, medtem ko na pojavnost koronarne srčne bolezni

in na endometrij ne vpliva. Zanemarljivo, če sploh, poveča tveganje za možgansko kap pri

ogroženih bolnicah (Kocjan, et al, 2013).

Denosumab je popolnoma humano monoklonsko protitelo proti ligandu RANK in deluje

kot najmočnejši znani zaviralec kostne razgradnje. Za zdravljenje osteoporoze se aplicira v

obliki ene podkožne injekcije vsakih 6 mesecev. V veliki klinični raziskavi je pri bolnicah

s pomenopavzno osteoporozo zmanjšal tveganje za vse vrste zlomov, zato sodi med

zdravila prve izbire. Predpisuje se bolnicam nad 70 let, pri mlajših pa takrat, ko je

zdravljenje z bisfosfonati neučinkovito ali povzroča neželene stranske učinke. Ker je

denusumab novo zdravilo se bo varnostni profil izoblikoval šele po nekaj letih uporabe. V

ospredju bo predvsem spremljanje morebitnih negativnih učinkov denosumaba na imunski

sistem (Kocjan, et al, 2013).

Spodbujanje gradnje kosti

Teriparatid je aktivni del molekule humanega rekombinantnega parathormona, ki v obliki

dnevnih podkožnih injekcij spodbuja tvorbo nove, kakovostne kosti. Na ta način pri

bolnicah s pomenopavzno osteoporozo za dobro polovico zmanjša tveganje za vretenčne in

nevretenčne zlome. Zaradi visoke cene ga po individualni obravnavi na strokovnem

kolegiju Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC

Ljubljana ali Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo UKC Maribor predpišemo le

bolnicam in bolnikom, ki utrpijo osteoporozni zlom vretenca, kolka ali proksimalne

nadlahtnice, po vsaj letu dni ustreznega zdravljenja z ostalimi zdravili za osteoporozo. Med

stranskimi učinki so najpogostejši glavobol, slabost, omotica in mišični krči (Kocjan, et al,

2013).


15

Vpliv na gradnjo nove kosti in zaviranje kostne razgradnje

Stroncijev ranelat je zdravilo, ki spodbuja gradnjo nove kosti, hkrati pa zavira kostno

razgradnjo. Pri bolnicah s pomenopavzno osteoporozo zmanjša tveganje za zlome vretenc

in nevretenčne zlome, vključno z zlomi kolka pri bolj ogroženih, zato sodi med zdravila

prve izbire. Zaradi cene in omejitev ZZZS se predpisuje bolnicam nad 70 let, pri mlajših

pa takrat, ko je zdravljenje z bisfosfonati neučinkovito ali povzroča neželene stranske

učinke. Indiciran je tudi za zdravljenje osteoporoze pri moških. Stroncijev ranelat lahko

povzroča drisko in po nekaterih podatkih poveča tveganje za venske trombembolizme, zato

ga bolnikom, ki so nepomični ali so trombembolični dogodek že preboleli, ne

predpisujemo (Kocjan, et al, 2013).

Z danes dostopnimi zdravili lahko zmanjšamo tveganje za vertebralne zlome za 30-70 %,

zlome kolka za 40-50 % in za nevertebralne zlome za 15-20 %, pri čemer pa obstajajo

razlike med posamezniki, zdravljenimi z enakim zdravilom. Vsa zdravila potencialno

povzročajo različne neželene učinke, ki lahko vplivajo na adherence, oziroma postavljajo

pod vprašaj varnost dolgotrajnega zdravljenja (Ostanek & Marc, 2013).

3.2.3 Vpliv prehrane, vitamina D in telesne dejavnosti na kosti

Dokazano je, da uživanje alkohola in kajenje škodljivo deluje na kosti. Redno izvajanje

telesne vadbe je pomembno tudi za preprečevanje padcev. Zmanjšana uporaba zdravil, ki

vplivajo na zavest in ravnotežje ter korekcija vida lahko prepreči morebitni padec in

posledični zlom. Svetujemo jim, da izboljšajo domače okolje in poskrbijo za nedrseča tla,

odstranijo ovire, popravijo osvetlitev, namestijo ročaje in podobno (Kanis, McCloskey,

Johansson, Cooper, Rizzoli & Reginster, 2013).

Vsem bolnikom priporočamo zadosten vnos beljakovin (1 g/kg telesne teže na dan). Še

zlasti pomembno je dovolj beljakovin zagotoviti po osteoporoznih zlomih, vključno z

zlomi kolka, saj na ta način zmanjšamo število zapletov in skrajšamo ležalno dobo.

Dodatek vitamina D je sestavni del preprečevanja in zdravljenja osteoporoze. Vitamin D

ima ugodne učinke na skeletno-mišični sistem, saj so zadnje raziskave pokazale, da

dodatek vsaj 800 enot vitamina D dnevno zmanjša tveganje za padec in nevretenčne zlome

vključno z zlomom kolka. Vsi, ki imajo osteoporozo morajo v prvem mesecu zdravljenja


16

zapolniti zaloge vitamina D s holekalciferolom (vitamin D3) 2000 E (50 ug) dnevno ali

14000 E tedensko (Plivit D3 10 kapljic dnevno ali 70 kapljic 1 x tedensko).

Nadaljujemo z vzdrževalnim odmerkom holekalciferola 800–1000 E dnevno ali 5600–

7000 E tedensko. Ti odmerki vitamina D so varni in v skladu s sedanjimi mednarodnimi

priporočili. Dvakrat ali trikrat večje vzdrževalne dnevne odmerke vitamina D potrebujejo

vsi z indeksom telesne mase (ITM) nad 30 kg/m² in bolniki, ki jemljejo antiepileptike,

glukokortikoide ali zdravila proti HIV (Kocjan, et al, 2013).

Aktivne oblike vitamina D (alfakalcidol, kalcitriol) po nekaterih podatkih zmanjšajo

tveganje za zlome vretenc in imajo ugoden učinek na mišično moč ter na preprečevanje

padcev (Kanis, et al., 2013). Pri bolnikih s primarno osteoporozo jih je smiselno dodati le

pri okrnjenem delovanju ledvic (očistek kreatinina pod 60 ml/minuto). Ob zdravljenju z

aktivnimi oblikami vitamina D je potrebno zaradi nevarnosti razvoja hiperkalcemije in

hiperkalciurije 2 do 4 tedne po uvedbi, nato pa redno na 3 do 6 mesecev, določiti serumski

kalcij in po možnosti tudi kalcij v urinu. Če to ni mogoče, rabo aktivnih oblik vitamina D

odsvetujemo (Kocjan, et al, 2013).

Ženskam nad 50 let in moškim nad 70 let ter prav tako bolnikom in bolnicam z

osteoporozo, priporočamo 1200 mg kalcija dnevno, mlajšim pa 1000 mg dnevno. Pri tem

se, če je to mogoče, prednost daje uživanju živil bogatih s kalcijem. Pretirano jemanje

kalcijevih dodatkov brez vitamina D po podatkih opravljenih raziskav nekoliko poveča

tveganje za miokardni infarkt, morda pa tudi za druge srčno-žilne dogodke. Že znani

stranski učinki kalcijevih dodatkov so pogoste težave z zaprtjem, redko tudi pojav

ledvičnih kamnov in morda paradoksno večja pojavnost zlomov kolka ob jemanju kalcija

brez vitamina D (Kocjan, et al, 2013).

3.3 Vloga medicinske sestre pri prepoznavanju in zdravljenju

osteoporoze

Vloga medicinske sestre pri prepoznavanju in zdravljenju bolnikov z osteoporozo ali

tveganjem za nastanek osteoporoze, vključuje poučevanje o osteoporozi in spodbujanje

spremembe vedenja. Posebne negovalne intervencije vključujejo (Smeltzer & Qi, 2014):

- izvajanje zdravstvene vzgoje čez celotno življenjsko obdobje posameznika o

zdravju kosti in preprečevanju osteoporoze ter zlomov,


17

- ocenjevanje tveganja bolnikov za pojav nizke mineralne gostote kosti ali

osteoporoze, zagotavljanje izobraževanja za bolnike z ali ki jim grozi osteoporoza

ter njihovih družin o farmakoloških in nefarmakoloških pristopih zdravljenja,

- izobraževanje bolnikov in njihovih svojcev o tveganju za padec in strategij za

preprečevanje padcev doma, ocenjevanje dejavnikov tveganja,

- ocenjevanje dejavnikov tveganja za padec in implementacija strategije skozi

obdobje hospitalizacije za zmanjšanje tveganja za padec in zlomov pri tistih z ali ki

jim grozi osteoporoza,

- zagotavljanje zdravstvene nege za bolnike s tveganjem za nastanek zapletov

osteoporoze

- promocija adherence zdravljenja osteoporoze z zdravili in zdravega načina

življenja.

Medicinska sestra predstavlja pomemben vir informacij glede prepoznavanja in zdravljenja

osteoporoze za laično javnost (Juby & Davis, 2001; (Ribeiro, Blakeley, & Laryea, 2000;

Williams, Cullen, & Barlow, 2002). V strokovni literaturi lahko najdemo veliko študij, kjer

so dosegli pomembno zvišanje števila bolnikov po zlomu kolka z ustrezno zdravljeno

osteoporozo in so kot zelo pomemben člen izpostavile medicinsko sestro. Ta je

koordinirala vse potrebne aktivnosti, kot so laboratorijske preiskave, izobraževanje

bolnika, pa tudi ustrezno komunikacijo med specialistom in družinskim zdravnikom. Glede

na te podatke in aktualne trende, ki predvidevajo bolj samostojno in aktivno vključevanje

diplomiranih medicinskih sester v obravnavo kroničnih bolnikov, bi bilo nedvomno

koristno razmisliti o profilu medicinske sestre na naših travmatoloških oddelkih, ki bi

skrbela za celovito obravnavo osteoporoze pri bolnikih po zlomu (Preželj & Kocjan, 2011).

Pričakuje se, da bodo vsi člani zdravstvenega tima sodelovali pri izobraževanju javnosti o

prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze. Medicinske sestre so po mnenju Sardana in

Mikhaila (1992) opredeljene kot pomembne »igralke« za preprečevanje osteoporoze. Od

njih se pričakuje, da si vzamejo čas za svetovanje in zdravstveno vzgojo bolnikov

(Berarducci, Lengacher, & Keller, 2002), zlasti iz vidika zmanjšanja tveganja za padce in

kasnejše osteoporotične zaplete. Zdravstveno vzgojni programi so zelo učinkovati pri

spodbujanju znanja in preprečevanju tveganega vedenja tako med moškimi (Tung & Lee,

2006) in ženskami (Chan & Ko, 2006). Zdravstvena vzgoja o zdravju kosti mora tudi zajeti

tako mladostnike, odrasle in starejše posameznike (Smeltzer & Qi, 2014).


18

3.3.1 Zdravstveno vzgojni pristopi medicinske sestre pri prepoznavanju in

zdravljenju osteoporoze

Najbolj učinkovit prispevek medicinske sestre pri obravnavi bolnikov z osteoporozo

predstavlja izvajanje preventivnih zdravstveno vzgojnih programov in programov za

promocijo zdravja (Whitehead, Keast, Montgomery, & Hayman, 2004). Medicinske sestre

kot zdravstveno vzgojne svetovalke, morajo biti strokovnjakinje na svojem področju.

Medicinska sestra sodeluje pri osveščanju ljudi o pomenu zdravega načina življenja, ki

prispeva k preprečevanju osteoporoze že v zgodnjem življenjskem obdobju (Zver, 2002).

Vsebina zdravstveno vzgojnega programa vključuje predvsem opredelitev dejavnikov

tveganja za osteoporozo, identifikacija posledic osteoporoze in strategije za preprečevanje

nastanka osteoporoze (Ribeiro & Blakeley, 2001; Berarducci et al., 2002). Te strategije so

zelo pogosto osredotočene na spremembo življenjskega sloga, kot so povečan vnos kalcija,

redna telesna dejavnost, prenehanje kajenja in zmanjšano uživanje alkoholnih pijač; to so

spremenljivi dejavniki in so njihovi učinki podprti z literaturo (Howard, 2001; Uusi-Rasi,

Sievanen, Pasanen, Oja, & Vuori, 2002). Najpogosteje uporabljene metode kot so

predavanja, demonstracija in razprava ter vrednotenje, identificira učinke na povečanje

ravni znanja, zdravstvenih prepričanj in samoučinkovitosti glede spoprijemanja z

osteoporozo in preventivnim vedenjem (Tung & Lee, 2006). Poleg zdravljenja lahko z

vsemi ukrepi zdravstvene vzgoje in zdravstvene nege odločilno prispevamo k boljši

kakovosti življenja ljudi v skupinah s tveganjem in vseh z že razvito osteoporozo (Zver,

2002).

Medicinska sestra pacienta obravnava na primarni, sekundarni in terciarni ravni

zdravstvene vzgoje. Vloga medicinske sestre na primarni ravni je izrednega pomena, saj

poučuje zdravo populacijo ljudi, da do osteoporoze ne bi prišlo. Poučuje jih predvsem o

zdravem življenjskem slogu, kot je uživanje uravnotežene prehrane, o pomenu telesne

aktivnosti, izogibanju alkohola itd. (Zver, 2002).

Zdravstvena vzgoja na sekundarni ravni je namenjena tistim ki sodijo v rizično skupino kot

so: zgodnja menopavza, osteoporoza v družini, drobna postave, nizka telesna teža.

Medicinska sestra namenja večji poudarek pomenu pravočasnega odkrivanja in zdravljenja

osteoporoze, poučevanje o načelih zdrave prehrane, pomenu gibanja za preprečevanje

osteoporoze. Opozoriti jih mora tudi na nekatere znake, ki kažejo, da se je pri njih že


19

razvila osteoporoza: zmanjšana telesna višina in nepojasnjene bolečine v hrbtu, kosteh in

koži. Skupinam s tveganjem svetujemo merjenje kostne gostote. Najpomembnejši dejavnik

pri preprečevanju in zdravljenju osteoporoze je zdrav način življenja kateremu je

podrejeno vzdrževanje telesne in duševne aktivnosti po 50. letu starosti (Zver, 2002).

Zdravstvena vzgoja na terciarni ravni je namenjena bolnikom z osteoporozo, njihovim

svojcem in skrbnikom. Poteka predvsem individualno. Medicinske sestre opravljajo večino

individualnega vzgojnega dela v ambulantah in bolnišničnih oddelkih hkrati ob zdravstveni

negi. Bolnike poučimo o pravilnem jemanju zdravil in jim podrobneje razločimo pomen

jemanja zdravila po predpisanih navodilih. Poučimo tudi svojce, ki morajo pogosto

priskočiti na pomoč. Spodbujati moramo bolnike k redni telesni dejavnosti za

preprečevanje nadaljnje izgube kostne mase. Za preprečevaje padcev je zelo pomembna

ocena okolja, v kateri posameznik živi, in njegovega doma (Zver, 2002).

Zdravstvena vzgoja bolnikov z osteoporozo je pomembna iz treh vidikov. Iz medicinskega

vidika je pomembna pri usposabljanju in motiviranju bolnikov z osteoporozo za

vsakodnevno samooskrbo. Bolniku je potrebno podati ustrezno znanje o poteku bolezni in

spremembi življenjskega sloga. Ekonomski vidik predstavlja predvsem vidik pocenitve

bolezni. Ustrezno vzgojen in poučen bolnik sledi navodilom in zato redkeje pride do

zlomov kosti. In posledično redkeje pride do hospitalizacije, bolniškega staleža in

invalidske upokojitve. Iz etičnega vidika pa je pomembna v tolikšni meri, da imajo pacienti

dolžnost in pravico odločati o svojem zdravljenju. Odločili pa se bodo optimalno takrat, če

bodo dovolj seznanjeni z osteoporozo in njenim zdravljenjem (Hudnik, 1995).

Medicinske sestre morajo imeti ustrezno širino in globino znanja o osteoporozi in njenem

zdravljenju. Medicinske sestre morajo biti dodobra seznanjene z različnimi vidiki bolezni.

Številne raziskave, opravljene med medicinskimi sestrami so pokazale pomanjkljivo

znanje pri prepoznavanju simptomov in odkrivanju osteoporoze. Poleg tega je bilo

ugotovljeno, da so se te medicinske sestre zavedale svojega primanjkljaja znanja na tem

področju (Chen, Yu, Wang, Cheng, & Huang, 2005). Za zagotavljanje točnih informacij o

predpisanem zdravilu za zdravljenje osteoporoze, mora tudi medicinska sestra dobro

obveščena o pravilnem načinu uporabe le tega. Določena zdravila se jemljejo pod

določenimi pogoji in na poseben način (Smeltzer & Qi, 2014).


20

3.3.2 Osveščanje žensk o osteoporozi

Veliko raziskav poroča, da osveščanje bolnikov spodbudno vpliva na njih tako, da

pogosteje poiščejo dodatne informacije o osteoporozi; kar vodi do spremembe načina

življenja (Nahm, Barker, Resnick, Covington, Magaziner & Brennan, 2010; Ryan, Schlidt,

& Ryan, 2013). Na bolnikovo sodelovanje pri zdravljenju bolezni pomembno vpliva sama

osveščenost o bolezni. H končnemu izidu bolezni lahko bistveno prispeva osveščenost o

doslednem jemanju zdravil, stalnost pri jemanju predpisanih zdravil in upoštevanje navodil

o jemanju zdravil, ki jih dobijo pri zdravniku. Podpora bolniku pri zdravljenju bolezni

predstavlja enega izmed učinkovitih načinov za izboljšanje sodelovanja bolnika v procesu

zdravljenja (Govc Eržen, 2006).

Dejavniki, ki vplivajo na zdravo vedenje povezano z osteoporozo vključujejo pomanjkanje

znanja v zvezi z osteoporozo, pomanjkanje prepričanja koristi preprečevanja, pomanjkanje

motivacije za premagovanje ovir za preprečevanje osteoporoze, pomanjkanje socialne

podpore, neustrezen pristop k spreminjanju življenjskega sloga in jezikovne ovire.

Najuspešnejši pristop k osveščanju vključuje več kot eno vrsto intervencij (zdravstveno

vzgojo je potrebno kombinirati s samoupravljanjem bolezni) in uporabo strategij za

vključevanje bolnikovih prepričanj in stališč o osteoporozi ter priporočili zdravljenja

(Gleeson, et al., 2009)

Prvi korak pri načrtovanju in izvajanju zdravstvene vzgoje za osveščanje žensk o

osteoporozi je potrebno preučiti koliko ženske, ki imajo to bolezen, vedo o njej. Cilj

osveščanja žensk o osteoporozi je psihosocialna prilagoditev žensk na bolezen, doseganje

zadovoljive kakovosti življenja ter doseči spremembo v vedenju, ki omogoča obolelim

ženskam najlažji potek bolezni. Osveščanje zajema predvsem naslednje vsebine

(Zavratnik, 2007):

- nefarmakološke ukrepe, ki obsegajo opustitev kajenja in uživanja alkohola;

- redno telesno vadbo v trajanju 30 minut vsaj 3x tedensko – najprimernejša je

aktivnost, med katero skelet obremenimo z lastno težo (npr. hoja je boljša od

plavanja);

- ustrezen vnos kalcija s hrano in nadomestki;

- sončenje in nadomeščanje vitamina D;

- osnovno zdravilo z direktnim učinkom na kostno premeno.


21

Študije opravljene v Združenih državah Amerike in drugih državah so pokazale nizko

raven znanja o osteoporozi tako med moškimi in ženskami ter med tistimi s povečanim

tveganjem za nastanek osteoporoze zaradi starosti, genetskih dejavnikov, tistih, ki

prejemajo kemoterapijo in druga zdravila, ki negativno vplivajo na mineralno kostno

gostoto itd. (Smeltzer & Qi, 2014). Demografski in socialni dejavniki so povezani z nizko

ravnjo znanja o osteoporozi (Qi, Resnick, Smeltzer, & Bausell, 2011). Predhodne študije

so tudi pokazale, da so tisti, ki so brezposelni ali imajo nižje prihodke, bolj izpostavljeni

večjemu tveganju za osteoporozo (Brennan, et al, 2009). Kar 50 % bolnikov zdravil, ki jim

jih za kronično obolenje predpiše zdravnik, ne jemlje dosledno (Govc Eržen, 2006).

Čeprav bolniki dobro poznajo osteoporozo, imajo na splošno nizko raven razumevanja

vloge zdravila pri zmanjševanju tveganja za nastanek zloma, različne skrbi in pomisleke

glede stranskih učinkov zdravil ter slabo razumejo vzroke za nastanek osteoporoze (Besser,

Anderson, & Weinman, 2012). Neosveščenost o bolezni, ki se kaže v opuščanju

predpisanega zdravljenja, vpliva na porast bolnišničnih zdravljenj, na porast koriščenja

nujnih služb in na porast števila starostnikov, ki zaradi posledic nesodelovanja pri

zdravljenju osteoporoze iščejo nastanitev v ustreznih ustanovah (Govc Eržen, 2006).

Raven sporazumevanja in zaupanje med bolnikov in zdravstvenim timom sta odločilna

momenta, kadar gre za pridobitev sodelovanja bolnika pri jemanju zdravil za osteoporozo.

Zdravnik in medicinska sestra bi morala bolniku natančno opisati bolezen, njene posledice,

zaplete, zdravilo in možne neželene učinke zdravila. Ženske, ki v popolnosti razumejo

tveganje za nastanek osteoporoze, bolje sprejemajo pričetek, zavzetost in vztrajnost

jemanja zdravil (Čokolič, 2011).

Ključno vlogo pri osveščanju in ohranjanju vztrajnosti zdravljenja osteoporoze ima

zdravstveno osebje. Najpomembnejša je ozaveščenost o posledicah bolezni in o razlikah v

zdravljenju oziroma terapevtskih možnostih ter o možnostih spremljanja zdravljenja, kar

lahko izboljša zavzetost in vztrajnost jemanja zdravil. Slaba zavzetost za zdravljenje je

povezana s signifikantnim povečanjem tveganja za zlom napram rednem zdravljenju,

izboljšanje adherence pa bistveno zmanjša pojav zlomov (Čokolič, 2011).


22

5 RAZISKAVA O OSVEŠČENOSTI ŽENSK PRI

PREPOZNAVANJU IN ZDRAVLJENJU OSTEOPOROZE

V raziskavi nas je zanimala koliko so ženske osveščene o prepoznavanju in zdravljenju

osteoporoze.

Z raziskavo želimo odgovoriti na sledeča raziskovalna vprašanja:

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1

Ali so ženske osveščene o zdravljenju in preprečevanju osteoporoze?


Od kod so ženske pridobile največ informacij o osteoporozi?


Kdo je ženske napotil ne merjenje kostne gostote?

5.1 Opis raziskovalne metodologije

Pri raziskovalnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo in

deskriptivno metodo dela. Podatke za raziskovalni del diplomskega dela smo zbrali s

pomočjo anonimne ankete z vprašanji zaprtega in odprtega tipa. Vprašanja za

prepoznavanje osveščenosti žensk glede zdravljenja in preprečevanja osteoporoze smo

povzeli in priredili na podlagi vprašalnika FOOQ (Facts on Osteoporosis Quiz) avtorice

Ailingerjeve s sodelavci (2005).

Podatke smo vnesli in statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft

Office Excel. Dobljene kvantitativne rezultate smo ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in

grafikonov, za opis osnovnih lastnosti (povprečje, standardni odklon, minimum,

maksimum) je uporabljena opisna statistika.


23

5.2 Raziskovalno okolje

Raziskava je bila opravljena v Diagnostičnem centru za denzitometrijo v mesecu januarju

2015, pred izvedbo raziskave smo pridobili pisno soglasje centra za opravljanje raziskave.

5.3 Raziskovalni vzorec

Razdelili smo 75 anketnih vprašalnikov ženskam starih od 45 let do 80 let, ki so privolile v

sodelovanje pri izpolnjevanju vprašalnika. Izpolnjene vprašalnike so anketirane oddali v

čakalnici v zato namenjeno skrinjico.

5.4 Etični vidik

Vsako anketiranko smo osebno zaprosili za sodelovanje v raziskavi z jasno razlago, da je

sodelovanje prostovoljno. Vsem sodelujočim smo zagotovili zasebnost pri izpolnjevanju

vprašalnika in varstvo pridobljenih podatkov, ki jih bomo uporabili izključno v namen

izdelave diplomskega dela.


24

6 REZULTATI

Anketni vprašalnik je izpolnilo 75 (100 %) žensk, ki predstavljajo vzorec raziskave.

Antropometrični podatki ter starost vzorca vključenih v raziskavo so prikazani v tabeli 2.

Tabela 2: Starost ter antropometrični podatki v raziskavo vključenih anketiranih

žensk

Spremenljivka Odgovor

(n=75)

Minimum Maksimum Standardni

odklon

Povprečna starost v letih

Povprečna starost ob menopavzi v letih

Povprečna telesna višina (m)

Povprečna telesna teža (kg)

Indeks telesne mase v povprečju (kg/m2)

66

49

1,61

70,97

32,71

41

34

1,50

47

19

93

58

1,71

108

40

11,1

5,0

4,8

16,7

5,0

Povprečna starost v letih znaša 66 let. Najmlajša anketiranka je bila stara 41 let, najstarejša

jih je štela 93 let. Povprečna starost anketirank ob pojavu menopavze je bila 49 let. Indeks

telesne mase je znašal 32,71. Na osnovi tega rezultata ugotavljamo da gre za populacijo

žensk z debelostjo 2. stopnje. Povprečna telesna teža je 71 kg. Najtežja ženska je imela 108

kg.


25

6.1 Osteoporoza

Informacije o osteoporozi je mogoče pridobiti na različne načine. Iz grafa 1 je razvidno od

kod so anketirane ženske pridobila največ informacij o osteoporozi.

Graf 1: Pridobitev informacij o osteoporozi

Vir: Anketni vprašalnik, 2015

Največ anketiranih žensk je dobilo informacijo o osteoporozi iz medijev, knjig in literature

tj. 72 %. Drugi viri informacij pa so bili osebni zdravnik (28 %), prijatelji in družina v 22

% ter samo 3 % vseh vprašanih je dobilo informacije o osteoporozi od medicinske sestre.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

Iz medijev Od prijateljev in družine

Od osebnega zdravnika

Od medicinskih sester

72 %

22 %

28 %

3 %


26

Graf 2: Jemanje zdravil za zdravljenje osteoporoze


Pri osteoporozi je pomembno, da bolniki redno jemljejo zdravila. Samo dobra tretjina tj. 30

% jih že jemlje zdravila za zdravljenje osteoporoze, 70 % jih ne jemlje.

Graf 3: Padec telesne višine v zadnjem času


Padec telesne višine je opazilo 37 % vseh anketiranih, 63 % jih tega ni opazilo.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

Da Ne

30 %

70 %

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Da Ne

37 %

[VREDNOST]


27

Graf 4: Napotitev na preiskavo


Skoraj polovico anketiranih žensk (45 %) je na preiskavo merjenja mineralne kostne

gostote napotil družinski/splošni zdravnik. Sledijo ginekolog v 36 %. Na lastno pobudo jih

je odšlo na merjenje mineralne kostne gostote 15 %, 4 % žensk je na preiskavo napotil

ortoped. Nobeno žensko ni na preiskavo napotila medicinska sestra.

Graf 5: Vzrok prihoda na merjenje mineralne kostne gostote


0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

15 %

45 %

36 %

4 %

0 %

Sama

Družinski/splošni zdravnik

Ginekolog

Ortoped

Po nasvetu medicinske sestre

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35% 33 %

21 %

32 %

15 %

Bolečine v okostju

Pošilja me zdravnik zaradi utrpelega zloma

Nimam težav, vendar mislim, da je v moji strosti dobro opraviti meritev mineralne kostne gostote

Drugo


28

Vzroki prihoda na merjenje kostne gostote so različni. 33 % jih je prišlo zaradi bolečin v

okostju. Skoraj enak odstotek žensk nima težav, vendar mislijo, da je v njihovi starosti

dobro opraviti meritev mineralne kostne gostote. 21 % jih pošilja zdravnik zaradi že

utrpelega zloma. Kot drugo pa so anketiranke še navedle: pomanjkanje estrogena in

vitamina D v laboratorijskih rezultatih ter zaradi predvidene ali opravljene ginekološke

operacije.

6.2 Osveščenost in poznavanje osteoporoze

Znanje in osveščenost o osteoporozi smo preverjali s pomočjo vprašanj o osteoporozi, ki so

se navezovala na definicijo, vzroke, zaplete in preprečevanje osteoporoze ter na osnovi

vprašalnika FOOQ (Facts on Osteoporosis Quiz) avtorice Ailingerjeve et al, (2005), ki smo

ga povzeli in priredili za uporabo v slovenskem jeziku. Rezultate prikazujemo v tabeli 3, 4

in 5.

Graf 6: Zapleti osteoporoze


Nadalje nas je zanimalo ali anketiranke poznajo možne zaplete osteoporoza. Velika večina

tj. 86 % jih ve, da osteoporoza lahko povzroči zlom kolka. Le 14 % se jih je odločilo, za

druga dva zapleta, ki pa sta nepravilna – to sta sladkorna bolezen in visok krvni tlak.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

sladkorna bolezen visok krvni tlak zlom kolka

4 % 10 %

86 %


29

Tabela 3: Odstotek pravilnih odgovorov glede na posamezne trditve o poznavanju

osteoporoze

Domena Seštevek točk

(Odgovori: P= Pravilen, N= Napačen)

Pravilni odg. N (%)

Definicija osteoporoze 1) Osteoporoza je stanje, pri kateri si posameznik

izpahne sklep (N)

60 (82,2)

2) Osteoporoza je stanje nizke mineralne kostne gostote

(P)

66 (90,4)

3) Osteoporoza je stanje visoke mineralne kostne gostote

(N)

63 (86,3)

Vzroki osteoporoze 1) Prekomerna telesna teža je pogost vzrok osteoporoze

pri ženski (N)

54 (76,1)

2) Pomanjkanje estrogena je pogost vzrok osteoporoze

pri ženskah (P)

53 (73,6)

3) Prehrana z veliko vsebnostjo beljakovin, je pogost

vzrok osteoporoze (N)

61 (85,9)

Preprečevanje

osteoporoze

1) Zmerna telesna vadba lahko zmanjša tveganje za

nastanek osteoporoze (P)

57 (77)

2) Povečano uživanje riža lahko zmanjša tveganje za

razvoj osteoporoze (N)

61 (83,6)

3) Prehrana bogata s kalcijem in vitaminom D lahko

zmanjša tveganje za nastanek osteoporoze (P)

63 (85,1)

4) Prenehanje kajenja lahko zmanjša tveganje za razvoj

osteoporoze (P)

39 (53,4)

Definicijo osteoporoze, pri kateri so morali izmed naštetih 3 odgovorov prepoznati

pravilno, jih je poznala velika večina anketirank in to kar v 90 %. Da osteoporoza ni izpah

sklepa in stanje nizke mineralne gostote jih je to vedelo v povprečju več kot 80 %. Tudi

poznavanje vzrokov osteoporoze so znale anketiranke v veliki meri tudi opredeliti. Da je

vzrok osteoporoze pomanjkanje estrogena, jih je pravilno odgovorilo 73,6 % oz. 53 vseh

anketiranih. 76,1 % anketiranih žensk je vedela, da prekomerna telesna teža ni vzrok

osteoporoze, prav tako ni vzrok osteoporoze hrana z veliko vsebnostjo beljakovin kar je

vedela 85,9 % vseh anketiranih žensk. Pri preprečevanju osteoporoze najbolj izstopa

trditev, da prenehanje kajenja lahko zmanjša tveganje za razvoj osteoporoze. To je vedela

le dobra polovica (53,4 %) anketiranih.


30

Tabela 4: Rezultati vprašalnika FOOQ

Dejstvo Št. anketirancev, ki so

odgovorili pritrdilno

Št. anketirancev, ki so

odgovorili nikalno

Št. anketirancev, ki

niso vedeli odgovora

Št. anketirancev,

ki so odgovorili

pravilno

a Označuje pravilen odgovor. (n) (%) (n) (%) (n) (%) (n) (%)

1. Fizična aktivnost poveča tveganje za

osteoporozo

14

(18,9)

54a

(73)

6

(8,1)

54

(73)

2. Telesna vadba ima velik vpliv na izboljšanje

zdravja kosti

72 a (96) 0 (0) 3 (4) 72 (96)

3. Velika večina ljudi pridobi kostno maso po 30

letu starosti

9 (12,5) 26 a (36,1) 37 (51,4) 26 (36,1)

4. Ženske z nižjo telesno težo imajo pogosteje

osteoporozo kot težje

21 a (28) 19 (25,3) 35 (46,7) 21 (28)

5. Alkoholizem ni povezan z nastankom

osteoporoze

14 (18,9) 15 a (20,3) 45 (60,8) 15 (20,3)

6. Najpomembnejše obdobje za izgradnjo kostne

moči je med 9. In 17. letom starosti

38 a (50,7) 2 (2,7) 35 (46,7) 38 (50,7)

7. Normalno se izguba kostne gostote po

menopavzi pospeši

64 a (85,3) 1 (1,3) 10 (13,3) 64 (85,3)

8. Visok vnos kofeina v kombinaciji z nizkim

vnosom kalcija povečuje tveganje za nastanek

osteoporoze

44 a (58,7) 2 (2,7) 29 (38,7) 44 (58,7)

9. Osteoporozo lahko preprečujemo z različnimi

ukrepi in načini

63 a (84) 0 (0) 12 (16) 63 (84)

10. Brez preventivnih ukrepov, bo imelo 20 %

žensk starejših od 50 let, zlom zaradi

osteoporoze v svojem življenju

40 a (53,3) 1 (1,3) 34 (45,3) 40 (53,3)

11. Obstaja zdravljenje za osteoporozo, potem

ko se je že razvila

60 a (81,1) 2 (2,7) 12 (16,2) 60 (81,1)

12. Nizko uživanje kalcija in vitamina D ne

poveča tveganja za osteoporozo skozi celotno

življenjsko dobo

32 (43,2) 21 a (28,4) 21 (28,4) 21 (28,4)

13. Kajenje ne poveča tveganje za nastanek

osteoporoze

21 (28,4) 26 a (35,1) 27 36,5) 26 (35,1)

14. Hoja ima velik vpliv na zdravje kosti 71 (94,7) 0 a (0) 4 (5,3) 0 (0)

15. Po menopavzi, ženske, ki ne jemljejo

estrogena, potrebujejo okoli 1500 mg kalcija (

npr. 4 do 5 kozarcev mleka) dnevno

24 a (32) 8 (10,7) 43 (57,3) 24 (32)

16. Osteoporoza prizadene tako moške kot

ženske

63 a (84) 0 (0) 12 (16) 63 (84)

17. Zgodnja menopavza ni dejavnik tveganja za

nastanek osteoporoze

28 (37,8) 22 a (29,7) 24 (32,4) 22 (29,7)

18. Jemanje hormonskih nadomestkov po

menopavzi ne pripomore k upočasnitvi izgube

kostne gostote

20 (27,4) 13 a (17,8) 40 (54,8) 13 (17,8)

19. Otroci, med 9. in 17. letom z zaužitjem enega

kozarca mleka na dan, dobijo zadostno količino

kalcija za preprečitev osteoporoze v starosti

19 (25,3) 15 a (20) 41 (54,7) 15 (20)

20. Prisotnost osteoporoze v družini ni dejavnik

tveganja za nastanek osteoporoze

25 (33,3) 28 a (37,3) 22 (29,3) 28 (37,3)


31

Tabela 4 opisuje odzive anketiranih žensk na posamezna dejstva o osteoporozi. Največje

število pravilnih odgovorov so anketiranke dosegle pri dejstvih, ki so navajale: »Normalno

se izguba kostne gostote po menopavzi pospeši« in pa: »Osteoporoza lahko prizadene tako

moške kot ženske«. Velika večina anketirank (84 %) je vedela, da obstaja veliko načinov

za preprečevanje osteoporoze ter nekoliko manj jih je vedela, da fizična aktivnost ne

poveča tveganja za osteoporozo (73 %). Ta dva rezultata kažeta na visoko raven znanja

anketirank glede teh dveh pomembnih dejavnikov tveganja. Vendar nobena ni označila

izjave kot napačne, da ima hoja velik vpliv na zdravje kosti. Velika večina žensk meni (96

%), da ima telesna vadba velik vpliv na izboljšanje zdravja kosti. 28 % (n=21) žensk je

opredelilo nižjo telesno težo kot dejavnik tveganja za nastanek osteoporoze, medtem ko jih

skoraj polovica tega ni vedela. Samo 20,3 % anketirank je bila sposobna povezati

alkoholizem in osteoporozo. Več kot polovica, 54,8 % ne ve, ali pa so napačno označile

(27,4 %), da bi jemanje hormonskih nadomestkov po menopavzi pripomogla k upočasnitvi

izgube kostne gostote.

Tabela 5: Dosežene točke pri vprašalniku FOOQ

Dosežene točke Število anketirank (%)

Do 6 15 20

7 8 10,7

8 10 13,3

9 5 6,7

10 7 9,3

11 8 10,7

12 9 12

13 3 4

14 2 2,7

15 3 4

16 1 1,3

17 1 1,3

18 1 1,3

19 2 2,7

Skupaj 75 100


32

Nobena od anketirank ni dosegla vseh možnih točk – to je 20. Največ anketiranih tj. 15 je

doseglo do 6 točk, sledijo anketiranke s po 8 točkami. Teh je bilo 10 (13,3 %). Povprečno

število doseženih točk je znašalo 9,45. Rezultate doseženih točk prikazujemo v tabeli 5.


33

7 RAZPRAVA

Analiza in interpretacija rezultatov nas je pripeljala do spodaj navedenih zaključkov in

odgovorov na postavljena raziskovalna vprašanja. Ključne ugotovitve navajamo v

nadaljevanju.

V zvezi s splošnim znanjem o osteoporozi ugotavljamo srednjo raven znanja. Malo več kot

polovica vprašanih (53,3 %) se zaveda, da bo brez preventivnih ukrepov okoli 20 %

Slovenk starih od 50 let, utrpelo zlom zaradi osteoporoze. Skoraj tretjina (31,5 %) jih

prihaja na meritev mineralne kostne gostote zato, ker menijo da je v njihovi starosti dobro

opraviti to meritev kljub temu da nimajo nobenih težav. Večina anketirank (84 %) ve, da

osteoporoza lahko prizadene tako moške in ženske ter več kot tri četrtine (84 %) se jih

zaveda, da obstaja zdravljenje za osteoporozo, potem ko se je že razvila. Ti rezultati kažejo

na visoko stopnjo znanja na teh področjih. To lahko pomeni, da se anketiranke

osredotočajo predvsem na zdravljenje osteoporoze in kasneje nastale zlome zaradi le te,

namesto, da bi se dalo poudarek na promociji zdravja za izobraževanje preprečevanja

nastanka bolezni in zmanjšanju posledic. Verjetno se bo to pri nas začelo počasi

spreminjati, saj referenčne ambulante predvidevajo obravnavo pacientov s kroničnimi

boleznimi. Mednje je šteta tudi osteoporoza. Tukaj bo imela glavno vlogo diplomirana

medicinska sestra, ki bo opravljala zdravstveno vzgojno delo na populaciji s tveganjem za

nastanek osteoporoze. Izpopolnila bo njihovo znanje glede tveganja za nastanek

osteoporoze, več o bolezni sami, kako jo obvladovati, kako se obnašati, če se bolezen

poslabša in kako jo pravilno zdraviti tako z zdravili kot z življenjskim slogom. Ampak

dvigu ravni osveščenosti bo trajalo še nekaj časa, saj so referenčne ambulante komaj v

četrtem letu delovanja. Največ tj. 71,5 % anketiranih je dobilo največ informacij iz medijev

kot so radio, televizija, časopisi in internet. Tudi ta podatek je zaskrbljujoč, saj vsi medijski

viri niso zanesljivi in vedno ne bazirajo na podlagi najnovejših dokazov in ugotovitev.

Ugotavljamo, da v prihodnje potrebno več vlagati v promocijo zdravja in zdravstveno

vzgojno delo.

Vprašanje, kjer so vse vprašane anketiranke odgovorile nepravilno je vprašanje 14. Nobena

ni označila pravilnega odgovora, z drugimi besedami, skoraj vse vprašane (94,75 %)


34

zmotno verjamejo, da "Hoja ima velik vpliv na zdravje kosti." O podobnih rezultatih

poročata Hannonova in Murphyeva (2007), kjer je tudi 93,75 % anketiranih bilo mnenja,

da ima hoja vpliv na zdravje kosti. Tukaj moramo opozoriti, da je že Ailingerjeva s

sodelavci (2003), v svoji reviziji vprašalnika FOOQ poročala, da so eksperti iz tega

področja označili to vprašanje kot »pretežko«. Čeprav ima hoja očitne kardiovaskularne

koristi in je na splošno priznana kot "dobra je za vas," je le malo dokazov, da blagodejno

vpliva na kostno gostoto (National Osteoporosis Society, 2002). Seveda je hoja koristna za

spodbujanje gibanja kot samega, vendar je potrebno poudariti, da so raziskave pokazale

pozitivne rezultate na zdravje kosti le pri visoko intenzivnem naporu oziroma vadbi z

lastno težo oz. utežmi (Guadalupe-Grau, Fuentes, Guerra, & Calbet, 2009). Szabo s

sodelavci (2010) ugotavlja, da velika večina žensk meni, da gospodinjska opravila, hitra

hoja, golf in vrtnarjenje spadajo pod primerno vadbo za preprečevanje osteoporoze. Velika

večina žensk, teh je okoli 96 % pa ve, da ima telesna vadba velik vpliv na izboljšanje

zdravja kosti. V zvezi s prehranskimi potrebami kalcija, pa 43,2 % anketirank ni vedela, da

nizko uživanje kalcija in vitamina D poveča tveganje za osteoporozo; več kot polovica

žensk (57,3 %) tudi ni vedela, koliko kalcija dnevno ženske potrebujejo, ko so v

menopavzi.

Zaskrbljujoč je podatek, da je 2,7 % vseh vprašanih anketirank dobilo informacije o

osteoporozi od medicinske sestre. Na drugi strani, pa jih je dobra tretjina (28,3 %) dobilo te

informacije od osebnega zdravnika. Poleg tega so Giangregorio, Fisher, Papaioannou, &

Adachi (2007) odkrili pomembno vrzel v znanju med medicinskimi sestrami in drugimi

zdravstvenimi delavci, ki delajo s posamezniki z nevarnostjo pojava zloma zaradi

osteoporoze ali so že imeli takšen zlom. Družinski zdravnik predstavlja najpogostejši vir

informacij o osteoporozi (Vered, Werner, Shemy, & Stone, 2008). Medicinske sestre imajo

veliko več stikov z ženskami, ki jih ogroža ta bolezen. Lahko bi izvajale

zdravstvenovzgojno delo s podajanjem informacij o posledicah in zdravljenju osteoporoze

ter samo promocijo zdravja. Specifična področja, kjer ženske porebujejo več informacij o

osteoporozi se nanašajo predvsem na dejavnike življenjskega sloga – kot so učinki

pomanjkanja estrogena in spremembe v kosteh v menopavzi, posledice nezadostnega

vnosa kalcija in uživanja vitamina D, posledice pretiranega uživanja kofeina, alkohola in

tobaka ter pomenu ustrezne telesne vadbe (Dawson-Hughes, Tosteson, Melton, Baim,

Favus & Khosla, 2008). Skozi zdravstveno vzgojno delo lahko medicinska sestra poseže v


35

ta področja. Poleg tega, študije dokazujejo, da vsi zdravstveni delavci ne morejo

predpostaviti, da so ženske po menopavzi bile deležne zdravstvene vzgoje in jim je bila

ustrezno posredovana informacija o osteoporozi, dejanikih tveganja in preventivnem

vedenju ter da so ženske obdržale takšno znanje (Szabo, et al., 2010). Zato je potrebno

zdravstveno vzgojo plansko umestiti v prakso družinske medicine oziroma jih uvrstiti v

plan dela referenčnih ambulant.

Na trgu je mogoče najti obsežno literaturo za preprečevanje osteoporoze in za zdravljenje

le te, vendar se kljub temu to pogosto ne odraža v klinični praksi in izkazanem splošnem

znanju. V študiji, ki so jo izvedli avtorji vprašalnika FOOQ (Ailinger, Braun, Lasus, &

Whitt, 2005) je bila povprečna ocena znanja 72 % z velikostjo vzorca 255 ljudi. Druga

študija avtorjev Szabo s sodelavci (2010) pa poroča o povprečni oceni, ki je dosegla na

vzorcu 40 žensk po menopavzi 79 %. Dosežena povprečna ocena znanja v naši raziskavi

pa je znašala 47,25 %. Ta naša vrednost je veliko nižja od teh že teh narejenih raziskav. Že

narejene intervencijske študije o poznavanju osteoporoze, ki so preučevale odnos med

znanjem in sodelovanjem na področju z zdravjem povezanim ravnanjem so pokazale

podobne rezultate (Werner, 2005). Osveščenost žensk o osteoporozi ni zadostna in v

prihodnje bo potrebno dati veliko poudarka zdravstveno vzgojnemu delu in promociji

zdravja. Številne ženske nimajo jasnega razumevanja in znanje, ki ga imajo o osteoporozi

sploh ni povezano z njihov vedenjem in življenjskim slogom.

7.1 Odgovori na raziskovalna vprašanja

Na podlagi teoretičnega preučevanja in na podlagi raziskave podajamo odgovore na

raziskovalna vprašanja:


Ali so ženske osveščene o zdravljenju in preprečevanju osteoporoze?

S pomočjo opravljene raziskave ugotavljamo, da naše anketirane ženske niso dobro

osveščene o zdravljenju in preprečevanju osteoporoze. Nobena od anketirank ni dosegla

vseh možnih točk pri kvizu (vprašalnik FOOQ) o osveščenosti o osteoporozi – to je 20.

Največ anketiranih tj. 15, je doseglo do 6 točk, sledijo anketiranke s po 8 točkami. Teh je

bilo 10 (13,3 %). Povprečno število doseženih točk je znašalo 9,5. To pomeni, da je


36

dosežena povprečna ocena znanja v naši raziskavi znašala 47,3 %. Naša dobljena vrednost

je veliko nižja od že narejenih raziskav po svetu.


Od kod so ženske pridobile največ informacij o osteoporozi?

Največ anketiranih žensk je dobilo informacijo o osteoporozi iz medijev, knjig in literature

- tj. 72 %. Drugi viri informacij pa so bili osebni zdravnik (28 %), prijatelji in družina v 22

% ter samo 3 % vseh vprašanih je dobilo informacije o osteoporozi od medicinske sestre.


Kdo je ženske napotil ne merjenje kostne gostote?

Skoraj polovico anketiranih žensk (45 %) je na preiskavo merjenja mineralne kostne

gostote napotil družinski/splošni zdravnik. Sledijo ginekolog v 36 %. Na lastno pobudo jih

je odšlo na merjenje mineralne kostne gostote 15 %, 4 % žensk je na preiskavo napotil

ortoped. Nobeno žensko ni na preiskavo napotila medicinska sestra.


37

8 ZAKLJUČEK

Osteoporoza je najbolj razširjena presnovna kostna bolezen in predstavlja enega glavnih

zdravstvenih in socialno-ekonomskih problemov v svetu. Število ljudi z nizko mineralno

gostoto ali osteoporozo je po vsem svetu veliko in hitro narašča s staranjem prebivalstva.

Mnogo ljudi se ne zaveda, da so v rizični skupini za razvoj osteoporoze ali pa le to že

imajo. Glavni cilj zdravljenja osteoporoze je preprečevanje izgube kostne gostote in

padcev. Ob uspešni implementaciji le tega bomo preprečili zlome, zmanjšali število

hospitalizacij in zdravstvenih obravnav na račun le teh, izboljšali kakovost življenja in

zmanjšali umrljivost. Izobražene medicinske sestre o osteoporozi in njenem preprečevanju

igrajo ključno vlogo pri pomembni spremembi kakovosti življenja ljudi z osteoporozo, ki

bi sicer lahko utrpeli smrtno nevarne zlome, invalidnost in prezgodnjo smrt zaradi le te.

Kot smo omenili že poprej, veliko ukrepov, ki so potrebni za preprečitev ali zmanjšanje

izgube kostne mase so v domeni zdravstvene nege. Vsi bolniki si zaslužijo spoznanje, da je

pogosto mogoče preprečiti tveganje za nastanek osteoporoze. S tem spoznanjem pa lahko

le ti živijo svoje življenje znotraj kakovosti življenja, kot si to želijo.

Za osteoporozo je značilno zmanjšanje mineralne kostne gostote in povečano tveganje za

zlome. Bolezen do zloma ne povzroča posebnih težav, kar predstavlja dejavnik tveganja za

slabo sodelovanje pri osveščanju o tej bolezni. Le z zdravim načinom življenja lahko

vplivamo na največjo doseženo kostno maso, upočasnimo njeno upadanje s starostjo ter na

ta način preprečimo pojav bolezni. Ugotavljamo, da več kot polovica žensk ni osveščena o

preprečevanju in zdravljenju osteoporoze. Pri dvigu osveščenosti pa igra pomembno vlogo

medicinska sestra. Medicinska sestra spremlja in vzpodbuja bolnika ter mu pomaga pri

premagovanju ovir, na katere naleti pri zdravljenju. Le zavzet bolnik bo pridobival na

mineralni gostoti kosti in si le s tem zmanjšal tveganje za zlom.

V prihodnje bo potrebno narediti velike spremembe na preventivnem področju zdravstvene

obravnave ljudi. Zdrava populacija ljudi bo mogla prevzeti odgovornost za svoj življenjski

slog in preiti na zdrav način življenja. Le to pa bo možno doseči z zdravstveno vzgojeno

populacijo ljudi, ki bo prepoznala odstopanja od zdravja in na pravi način tudi pravočasno

ukrepala.


38

9 LITERATURA

Ailinger, R. L., Braun, M. A., Lasus, H., & Whitt, K. (2005). Factors influencing

osteoporosis knowledge: a community study. J. Community Health Nurs; 22(3),

135-142.

Berarducci, A., Lengacher, C. A., & Keller, R. (2002). The impact of osteoporosis

continuing education on nurses’ knowledge and attitudes. The Journal of

Continuing Education in Nursing; 33(5), 210-216.

Besser, S. J., Anderson, J. E., & Weinman, J. (2012). How do osteoporosis patients

perceive their illness and treatment? Implication for clinical practice. Arch

Osteoporos.; 7, 115-124.

Brennan, S. L., Pasco, J. A., Urquhart, D. M., Oldenburg, B., Hanna, F., & Wluka, A. E.

(2009). The association between socioeconomic status and osteoporotic fracture in

population-based adults: a systematic review. Osteoporos Int.; 20, 1487-1497.

Chan, M. F., & Ko, C. Y. (2006). Osteoporosis prevention education for women. Journal

of Advanced Nursing; 54(2), 159-170.

Chen, I. J., Yu, S., Wang, T. F., Cheng, S. P., & Huang, L. H. (2005). Knowledge about

osteoporosis and its related factors among public health nurses in Taiwan.

Osteoporosis International; 16, 2142-2148.

Čokolič, M. (2011). Kako povečati zavzetost za zdravljenje osteoporoze? In M. Čokolič

(Eds.), Novosti v osteologiji : monografija III. Osteoloških dnevov z mednarodno

udeležbo, 21. in 22. oktober 2011 (pp. 15-23). Maribor: Univerzitetni klinični

center.

Dawson-Hughes, B., Tosteson, A., Melton III, L. J., Baim, S., Favus, M. J., & Khosla, S.

(2008). Implications of absolute fracture risk assessment for osteoporosis practice

guidelines in the USA. Osteoporos. Int.; 19 (4), 449-458.

Elsayed-Fink, Š. (2012). Osteoporoza: vodenje v ambulanti družinske medicine. V Z.

Klemenc-Ketiš, & M. Drešček (Eds.), Huda osteoporoza, funkcionalna dispepsija -

nov pristop s fitoterapijo, ali je zdravljenje bolečine res tako enostavno, angina

pektoris: nova možnost v zdravljenju starega problema, artroze, KOPB, pristop k

zdravljenju kronične bolečine pri starejših, ogr (str. 17-23). Ljubljana: Zavod za

razvoj družinske medicine.


39

Giangregorio, L., Fisher, P., Papaioannou, A., & Adachi, J. D. (2007). Osteoporosis

knowledge and information needs in healthcare professionals caring for patients

with fragility fractures. Orthop. Nurs.; 26(1), 27-35.

Gleeson, T., Iversen, M. D., Avorn, J., Brookhart, A. M., Katz, J. N., Losina , E., . . .

Solomon, D. H. (2009). Interventions to improve adherence and persistence with

osteoporosis medications: a systematic literature review. Osteopor Int; 20(12),

2127-2134.

Govc Eržen, J. (2006). Nadgradnja zdravljenja osteoporoze s podpornim programom za

bolnike. V Z. Fras, & P. Poredoš (Eds.), Zbornik prispevkov / 48. Tavčarjevi dnevi,

Portorož, 3.-4. november 2006 (str. 347-351). Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino.

Guadalupe-Grau, A., Fuentes, T., Guerra, B., & Calbet, J. A. (2009). Exercise and bone

mass in adults. Sports Med; 39(6), 439-468.

Hannon, C., & Murphy, K. (2007). A survey of nurses’ and midwives’ knowledge of risks

and lifestyle factors associated with osteoporosis. Journal of Orthopaedic Nursing;

11, 30-37.

Howard, W. J. (2001). A critical review of the role of targeted education for osteoporosis

prevention. Journal of Orthopaedic Nursing; 5, 131-135.

Hudnik , M. (1995). Zdravstveno izobraževanje v zdravstveni negi. Maribor: Univerza v

Mariboru, Visoka zdravstvena šola.

Johnell, O., & Kanis, J. A. (2006). An estimate of the worldwide prevalence and disability

associated with osteoporotic fractures. Osteoporos Int; 17, 1726-33.

Juby, A. G., & Davis, P. (2001). A prospective evaluation of the awareness, knowledge,

risk factors and current treatment of osteoporosis in a cohort of elderly subjects.

Osteoporos Int; 12, 617-622.

Kanis, J. A., McCloskey, E. V., Johansson, H., Cooper, C., Rizzoli, R., & Reginster, J.-Y.

(2013). European guidance for the diagnosis and management of osteoporosis in

postmenopausal women. Osteoporos Int; 24, 23-57.

Kanis, N., Burlet, C., Cooper, P., Delmas, J. Y., Reginster, F., Borgstrom, R., & Rizzoli, R.

(2008). European guidance for the diagnosis and managementof osteoporosis in

postmenopausal women. Osteoporos Int; 19, 399-428.


40

Kocijančič, A. (2002). Smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze. Zdravniški

Vestnik.

Kocijančič, A. (2005). Motnje presnove kalcija in kostne bolezni. V A. Kocijančič, F.

Mrevlje, & D. Štajer (Eds.), Interna medicina (pp. 897-933). Ljubljana: Littera

picta.

Kocjan, T. (2013). Nove Slovenske smerince za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze. V

M. Čokolič (Eds.), Monografija IV. osteoloških dnevov z mednarodno udeležbo /

IV. Osteološki dnevi, 25. in 26. oktober 2013, Maribor (str. 87-94). Maribor:

Univerzitetni klinični center.

Kocjan, T., Preželj, J., Pfeifer, M., Jensterle Sever, M., Čokolič, M., & Zavratnik, A.

(2013). Smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze. Zdrav Vestn; 82, 207-

17.

Nahm, E. S., Barker, B., Resnick, B., Covington, B., Magaziner, J., & Brennan, P. F.

(2010). Effects of a social cognitive theory-based hip fracture prevention web site

for older adults. Comput Inform Nurs.; 28, 371-379.

National Osteoporosis Society. (2002). Retrieved december 2014, from Primary Care

Strategy for Osteoporosis and Falls. Dostopno na: http://www.nos.org.uk

(12.1.2015).

Ostanek, B., & Marc, J. (2013). Vloga farmakogenomike v posamezniku prilagojenem

zdravljenju osteoporoze. V M. Čokolič (Eds.), Monografija IV. osteoloških dnevov

z mednarodno udeležbo / IV. Osteološki dnevi, 25. in 26. oktober 2013, Maribor

(pp. 263-271). Maribor: Univerzitetni klinični center.

Petek Šter, M. (2012). Epidemiologija in smernice zdravljenja kroničnih bolezni. Fram

Vestn; 63, 205-210.

Pfeifer, M. (2005). Preprečevanje in zdravljenje osteoporoze. V Z. Fras, & P. Poredoš

(Eds.), 47 Tavčarjevi dnevi, zbornik prispevkov (str. 275-282). Ljubljana:

Medicinska fakulteta, katedra za interno medicino.

Pfeifer, M. (2008). Vitamin D: ključen element za učinkovito zdravljenje osteoporoze.

Medicinski razgledi, 59-62.

Preželj, J., & Kocjan, T. (2011). Sekundarna preventiva po zlomu kolka. V R. Komadina

(Eds.), Zlom kolka v Sloveniji 2000-2010 (str. 68-75). Celje: Splošna in učna

bolnišnica.


41

Qi, B. B., Resnick, B., Smeltzer, S. C., & Bausell, B. (2011). Self-efficacy program to

prevent osteoporosis among Chinese immigrants: a randomized controlled trial.

Nurs Res.; 60, 393-404.

Ribeiro, V., & Blakeley, J. A. (2001). Evaluation of an osteoporosis workshop for women.

Public Health Nursing; 18, 186-193.

Ribeiro, V., Blakeley, J., & Laryea, M. (2000). Women’s knowledge and practices

regarding the prevention and treatment of osteoporosis. Health Care for Women

International; 21, 347-353.

Ryan, P., Schlidt, A., & Ryan, C. (2013). The impact of osteoporosis prevention programs

on calcium intake: a systematic review. Osteoporos Int.; 24, 1791-1801.

Sardana, R., & Mikhail, B. (1992). Nutritional management of osteoporosis. To slow the

advancement of osteoporosis, nurses must encourage their clients to increase their

intake of calcium. For geriatric nurses, this may be a challenge. Geriatric Nursing;

13(6), 315-319.

Smeltzer, S. C., & Qi, B. B. (2014). Practical implications for nurses caring for patients

being treated for osteoporosis. Nursing: Research & Reviews; 4, 19-33.

Szabo, K. A., Webber, C. E., Adachi, J. D., Tozer, R., & Papaioannou, A. (2010). An

assessment of the level of osteoporosis knowledge in postmenopausal breast cancer

patients. International Journal of Orthopedic and Trauma Nursing, 14, 150-158.

Šeruga, T., Friedrich, T., & Jevšek, M. (2011). Pregled sodobnih radioloških metod za

ocenjevanje osteoporoze. V M. Čokolič (Eds.), Novosti v osteologiji : monografija

III. Osteoloških dnevov z mednarodno udeležbo, 21. in 22. oktober 2011 (str. 25-

31). Maribor: Univerzitetni klinični center.

Tung, W. C., & Lee, I. F. (2006). Effects of an osteoporosis educational programme for

men. Journal of Advanced Nursing; 56(1), 26-34.

Uusi-Rasi, K., Sievanen, H., Pasanen, M., Oja, P., & Vuori, I. (2002). Association of

physical activity and calcium intake with maintenance of bone mass in

premenopausal women. Osteoporosis International; 13, 211-217.

Vered, I., Werner, P., Shemy, G., & Stone, O. (2008). Nurses’ knowledge and perceptions

about osteoporosis: A questionnaire survey. International Journal of Nursing

Studies; 45, 847-854.


42

Werner, P. (2005). Knowledge about osteoporosis: assessment correlates and outcomes.

Osteoporos. Int.; 16 (2), 115-127.

Whitehead, D., Keast, J., Montgomery, V., & Hayman, S. (2004). A preventative health

education programme for osteoporosis. Journal of Advanced Nursing; 47(1), 15-24.

Williams, B., Cullen, L., & Barlow, J. H. (2002). I never realized how little i knew: a pilot

study of osteoporosis knowledge, beliefs, and behaviors. Health Care for Women

International; 23, 344-350.

Zavratnik, A. (2007). Preprečevanje in zdravljenje osteoporoze. V M. Čokolič (Eds.), I.

osteološki dnevi, 19. in 20. oktober 2007, Medicinska fakulteta Univerze v

Mariboru (str. 50-57). Maribor: Univerzitetni klinični center.

Zemljič, E. (2011). Novosti v zdravljenju osteoporoze. V M. Čokolič (Eds.), Novosti v

osteologiji : monografija III. Osteoloških dnevov z mednarodno udeležbo, 21. in 22.

oktober 2011 (str. 99-105). Maribor: Univerzitetni klinični center.

Zemljič, E., & Kšela, U. (2011). Novosti v zdravljenju osteoporoze. V M. Čokolič (Eds.),

Osteološki dnevi. Novosti v osteologiji: monografija III. Osteoloških dnevov, 21. in

22. oktober 2011, Medicinska faklteta Univerze v Mariboru (str. 99-105). Maribor:

Univerzitetni klinični center.

Zver, A. (2002). Zdravstvena vzgoja bolnikov z osteoporozo. V A. Roš, & M. Božjak

(Eds.), Povezovanje - naša prednost in priložnost : zbornik predavanj in posterjev /

1. slovenski internistični kongres medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov z

mednarodno udeležbo, Terme Čatež, 17. do 19. oktober 2002 (str. 191-194).

Ljubljana, Slovenija: Zbornica zdravstvene nege Slovenije - Zveza društev

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, strokovne sekcije, ki

delujejo na področju internističnih strok.


1

10 PRILOGA

Priloga 1: Anketni vprašalnik

ANKETNI VPRAŠALNIK

1. Vaša starost (v letih): _________________

2. V kateri starosti ste imeli zadnjo menstruacijo? _______________

3. Vaša telesna višina (v cm): _______________

4. Vaša telesna teža(v kg): __________________

5. Definicija osteoporoze je sledeča:

(Obkrožite ustrezen odgovor.)

Osteoporoza je stanje, pri kateri si posameznik izpahne sklep DA NE

Osteoporoza je stanje nizke mineralne kostne gostote DA NE

Osteoporoza je stanje visoke mineralne kostne gostote DA NE

6. Najpogostejši vzroki osteoporoze so:


Prekomerna telesna teža je pogost vzrok osteoporoze pri ženski DA NE

Pomanjkanje estrogena je pogost vzrok osteoporoze pri ženskah DA NE

Prehrana z veliko vsebnostjo beljakovin, je pogost vzrok osteoporoze DA NE

7. Zapleti osteoporoze:

(Obkrožite številko pred ustreznim odgovorom.)

1. Sladkorna bolezen

2. Visok krvni tlak

3. Zlom kolka

Spoštovani!

Pred Vami je anketni vprašalnik, sestavljen za potrebe raziskovalnega dela diplomskega dela z

naslovom: » Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze«.

Anketni vprašalnik je anonimen, dobljeni podatki pa bodo namenjeni izključno za izdelavo diplomskega

dela. Sodelovanje v anketi je prostovoljno, zato lahko sodelovanje tudi odklonite.

Prosim Vas, da na zastavljena vprašanja odgovarjate iskreno, saj bom le tako lahko dobil točne in

uporabne podatke.

Zahvaljujem se Vam za sodelovanje.

Z lepimi pozdravi!

Branko Kos


2

8. Preprečevanje osteoporoze je sledeče:


1. Zmerna telesna vadba lahko zmanjša tveganje za nastanek osteoporoze DA NE

2. Povečano uživanje riža lahko zmanjša tveganje za razvoj osteoporoze DA NE

3. Prehrana bogata s kalcijem in vitaminom D lahko zmanjša tveganje

za nastanek osteoporoze DA NE

4. Prenehanje kajenja lahko zmanjša tveganje za razvoj osteoporoze DA NE

9. Največ informacij o osteoporozi ste dobili:


1. Iz medijev (radio, televizija, časopisi, internet)

2. Od prijateljev in družine

3. Od osebnega zdravnika

4. Od medicinskih sester

5. Drugo: _____________

10. Kdo Vas je napotil na preiskavo:


1. Sama

2. Družinski/splošni zdravnik

3. Ginekolog

4. Ortoped

5. Po nasvetu medicinske sestre

11. Na meritev mineralne kostne gostote prihajate zaradi:

1. Bolečin v okostju

2. Pošilja me zdravnik zaradi utrpelega zloma

3. Nimam težav, vendar mislim, da je v moji starosti dobro opraviti meritev mineralne kostne

gostote

4. Drugo: _____________

12. Ste v zadnjem času opazili padec telesne višine?


1) Da

2) Ne

13. Ali jemljete zdravila za zdravljenje osteoporoze


1) Da

2) Ne


3

14. Spodaj v tabeli so našteta posamezna dejstva o osteoporozi. Pri posamezni trditvi ustrezno označite

s križcem oz. obkrožite:

DA – s trditvijo se strinjam, NE – s trditvijo se ne strinjam, NE VEM – odgovora ne poznam

DA NE NE VEM

Dejstva

Fizična aktivnost poveča tveganje za osteoporozo

Telesna vadba ima velik vpliv na izboljšanje zdravja

kosti

Velika večina ljudi pridobi kostno maso po 30 letu

starosti

Ženske z nižjo telesno težo imajo pogosteje

osteoporozo kot težje

Alkoholizem ni povezan z nastankom osteoporoze

Najpomembnejše obdobje za izgradnjo kostne moči

je med 9. In 17. letom starosti

Normalno se izguba kostne gostote po menopavzi

pospeši

Visok vnos kofeina v kombinaciji z nizkim vnosom

kalcija povečuje tveganje za nastanek osteoporoze

Osteoporozo lahko preprečujemo z različnimi ukrepi

in načini

Brez preventivnih ukrepov, bo imelo 20 % žensk

starejših od 50 let, zlom zaradi osteoporoze v svojem

življenju

Obstaja zdravljenje za osteoporozo, potem ko se je

že razvila

Nizko uživanje kalcija in vitamina D ne poveča

tveganja za osteoporozo skozi celotno življenjsko

dobo

Kajenje ne poveča tveganje za nastanek

osteoporoze

Hoja ima velik vpliv na zdravje kosti

Po menopavzi, ženske, ki ne jemljejo estrogena,

potrebujejo okoli 1500 mg kalcija ( npr. 4 do 5

kozarcev mleka) dnevno

Osteoporoza prizadene tako moške kot ženske

Zgodnja menopavza ni dejavnik tveganja za

nastanek osteoporoze

Jemanje hormonskih nadomestkov po menopavzi ne

pripomore k upočasnitvi izgube kostne gostote

Otroci, med 9. in 17. letom z zaužitjem enega

kozarca mleka na dan, dobijo zadostno količino

kalcija za preprečitev osteoporoze v starosti

Prisotnost osteoporoze v družini ni dejavnik tveganja

za nastanek osteoporoze

Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujem!

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE · 2017-11-28 · 3.1.3 Klinična slika osteoporoze ... distalnega dela radiusa in ulne, torej tistih kosti, kjer prevladuje trabekularna