UNIVERZA V MARIBORUkar opaţamo kot sivenje las, proces pa smatramo za fiziološki pojav. Sivenje in hitrost sivenja sta različna od človeka do človeka. Nedavno opravljena raziskava

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

ODNOS STAROSTNIKOV DO ORALNEGA

ZDRAVJA

(diplomsko delo)

Maribor, 2010 Karmen Kure

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: viš. predav. dr. Ana Habjanič, univ. dipl. org.

___________________Karmen Kure: ODNOS STAROSTNIKOV DO ORALNEGA ZDRAVJA_______________________________

I

IZVLEČEK

Pod izrazom oralno zdravje razumemo stopnjo zdravstvenega stanja zob in ustne votline

prebivalcev določenega področja. Stopnja oralnega zdravja v populaciji se v različnih

obdobjih spreminja, kar je povezano z dejavniki določenega okolja. V empiričnem delu

smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Zdravstvenem domu v Mariboru v

letu 2010. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 30 ljudi,

starih od 70 do 80 let. Namen raziskave je bil analizirati in opredeliti mnenja starostnikov o

njihovem oralnem zdravju in ugotoviti njihov odnos do oralne higiene v vsakdanjem

ţivljenju. V raziskavi smo ugotovili, da so med anketiranimi starostniki največji vtis glede

pomena umivanja zob in oralne higiene naredili mediji (TV reklame). Današnji starostniki

so odraščali v drugačnih sociodemografskih razmerah, zobna preventiva je bila takrat šele

v povojih. Vsaj dvakrat dnevno si umiva zobe kar polovica anketiranih starostnikov.

Zanimalo nas je tudi, kaj jim predstavlja največjo oviro pri skrbi za oralno zdravje in ali so

zaradi neurejenega zobovja spremenili svoje prehrambne navade. Ugotavljamo, da kar 70

odstotkov anketirancev uţiva pasirano, mleto ali mehkejšo hrano zaradi zobovja, 53

odstotkov anketiranih starostnikov pa je iz istega razloga spremenilo prehrambene navade.

Med največje ovire pri skrbi za oralno zdravje anketirani starostniki navajajo zmanjšano

ročno spretnost, obremenjenost z drugimi boleznimi, čakalne dobe pri zobozdravnikih,

odvisnost od prevoza, slabše finančno stanje in slab vid. Vemo, da slabo oralno zdravje

povečuje tveganje za splošno zdravje, moţnost okuţb in zmanjšano ţvečno funkcijo ter

posledično vpliva na prehranski vnos ţivil. Zdravstvena vzgoja je zelo pomembna v vseh

starostnih obdobjih. Vizija glede boljšega oralnega zdravja prihajajoče starejše populacije

je zagotoviti vsaj enega ustnega higienika na pet zobozdravnikov v obdobju petih let.

KLJUČNE BESEDE: starostnik, ustna votlina, ustne bolezni, medicinska sestra,

zdravstveno vzgojno delo


II

SUMMARY

Under the term of oral health, we understand the level of dental health and mouth of the

population of certain area. Factors of specific area influence changes in population’s

degree of dental health. In empirical part we have presented results of the research that we

have conducted in a health center in Maribor in 2010. We have gathered the data by

completing the survey. Thirty people between ages of 70 and 80 participated in the

research. The purpose of research was to analyze and define opinions of elderly people

about their oral health and to determine their relationship towards oral hygiene in everyday

life. Research shows that media (television commercials) had the main impact on

importance of cleaning teeth and oral hygiene of elderly people who participated in

research. Elderly people grew up in different sociodemographic conditions; dental

prevention was at the time in its early beginnings. Half of elderly people who participated

in research clean their teeth twice a day. We were also interested to know what presents the

greatest obstacle for elderly’s care of oral health and if they have changed their eating

habits because of poor teeth. Research shows that 70 percent of participants in research

eats mashed, minced or soft food because of teeth, 53 percent of older respondents changed

their eating habits for the same reason. Some of the greatest obstacles of taking care of

dental health are reduced manual skills, the burden of other diseases, waiting lists for

dentists, the dependence on transportation, poor financial situation, and poor eyesight. We

know that poor dental health increases risks for general health; it also increases the

possibility of infection, reduced chewing function, and consequently impacts the nutrition

intake of food. Health education is very important at all ages. Vision of better oral health of

elderly population in the future is to provide at least one hygienist on five dentists in five

years from now.

KEY WORDS: elderly person, oral cavity, oral diseases, nurse, health care work


III

KAZALO VSEBINE

IZVLEČEK --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- I

SUMMARY -------------------------------------------------------------------------------------------------------------- II

KAZALO VSEBINE -------------------------------------------------------------------------------------------------- III

KAZALO SLIK --------------------------------------------------------------------------------------------------------- V

KAZALO GRAFOV --------------------------------------------------------------------------------------------------- V

1 UVOD --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 1

1.1 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA ------------------------------------------------------------------------------- 2 1.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA ---------------------------------------------------------------------------------- 2 1.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ------------------------------------------------------------------------------- 2

2 SPREMEMBE V STAROSTI ---------------------------------------------------------------------------------- 3

2.1 SPREMEMBE NA KOŢI ---------------------------------------------------------------------------------------- 3 2.2 SPREMEMBE NA LASIŠČU ----------------------------------------------------------------------------------- 4 2.3 SPREMEMBE NA SRCU IN OŢILJU --------------------------------------------------------------------------- 4 2.4 SPREMEMBE NA LEDVICAH --------------------------------------------------------------------------------- 5 2.5 SPREMEMBE NA PRSNEM KOŠU IN PLJUČIH ---------------------------------------------------------------- 6 2.6 SPREMEMBE NA MOŢGANIH -------------------------------------------------------------------------------- 6 2.7 SPREMEMBE NA PREBAVILIH ------------------------------------------------------------------------------- 7 2.8 SPREMEMBE NA GIBALIH ------------------------------------------------------------------------------------ 8 2.9 SPREMEMBE V USTIH ---------------------------------------------------------------------------------------- 8

3 DENTICIJA ------------------------------------------------------------------------------------------------------- 9

3.1 BREZZOBOST ------------------------------------------------------------------------------------------------ 11 3.2 SLINA IN NJEN POMEN -------------------------------------------------------------------------------------- 12

3. 2. 1 Zmanjšano izločanje sline ------------------------------------------------------------------------------- 13 3. 2. 2 Povečano izločanje sline ------------------------------------------------------------------------------- 13

3.3 KARIES ------------------------------------------------------------------------------------------------------ 14 3.4 BOLEZNI OBZOBNIH TKIV ---------------------------------------------------------------------------------- 15 3.5 USTNA KANDIDOZA ---------------------------------------------------------------------------------------- 15 3.6 LEVKOPLAHIJE ---------------------------------------------------------------------------------------------- 16 3.7 SINDROM PEKOČIH UST ------------------------------------------------------------------------------------ 17

POVEZANOST MED SPLOŠNIM IN USTNIM ZDRAVJEM ------------------------------------------------ 17

Kdo je upravičen do zobozdravstvenih storitev -------------------------------------------------------------------------- 18 Uveljavljanje pravic v zobozdravstveni dejavnost ----------------------------------------------------------------------- 18

4 ZDRAVSTVENOVZGOJNA VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ORALNEM ZDRAVJU

STAROSTNIKOV ------------------------------------------------------------------------------------------------------ 19

4.1 NEGA ZOBNOPROTETIČNIH NADOMESTKOV ------------------------------------------------- 20 4.2 NEGA UST IN USTNE SLUZNICE--------------------------------------------------------------------- 22 4.3 POMEN KOMUNIKACIJE PRI ZDRAVSTVENI VZGOJI ----------------------------------------- 23 4.4 VPLIV DEJAVNIKOV NA ORALNO ZDRAVJE ---------------------------------------------------- 24

DEJAVNIKI TVEGANJA -------------------------------------------------------------------------------------------- 25

5. 4. 1 Kajenje ---------------------------------------------------------------------------------------------------- 25 5. 4. 2 Alkohol ---------------------------------------------------------------------------------------------------- 26 5. 4. 3 Neuravnotežena prehrana ------------------------------------------------------------------------------ 26 5. 4. 4 Nižji ekonomski sloj ------------------------------------------------------------------------------------- 27 5. 4. 5 Dejavniki tveganja iz okolja ---------------------------------------------------------------------------- 27

4.5 CILJ ZOBOZDRAVSTVENO VZGOJNEGA DELA ------------------------------------------------- 27 Terapevtska komunikacija---------------------------------------------------------------------------------------- 28


IV

Strategije za uresničevanje ciljev SZO na področju oralnega zdravja -------------------------------------- 30

5 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA---------------------------------------------------------------------- 32

5.1 METODOLOGIJA DELA -------------------------------------------------------------------------------------- 32 5.2 PREISKOVANCI ---------------------------------------------------------------------------------------------- 32 5.3 RAZISKOVALNO OKOLJE ----------------------------------------------------------------------------------- 32 5.4 RAZISKOVALNI VZOREC------------------------------------------------------------------------------------ 32 5.5 ETIČNI VIDIK ------------------------------------------------------------------------------------------------ 33

6 REZULTATI RAZISKAVE ----------------------------------------------------------------------------------- 34

7 RAZPRAVA ------------------------------------------------------------------------------------------------------ 41

8 SKLEP ------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 46

ZAHVALA --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 47

9 LITERATURA --------------------------------------------------------------------------------------------------- 48

10 PRILOGE ---------------------------------------------------------------------------------------------------------- 1

10.1 PRILOGA 1 ---------------------------------------------------------------------------------------------------- 1 10.2 PRILOGA 2 ---------------------------------------------------------------------------------------------------- 4


V

KAZALO SLIK

Slika 1: Vrstni red izraščanja otrokovih zob v mesecih starosti : ------------------------------- 9

Slika 2: Zaporedje izraščanja in izpadanja mlečnih zob---------------------------------------- 10

Slika 3: Izraščanje stalnih zob v letih otrokove starosti ---------------------------------------- 10

Slika 4: Čiščenje medzobnega prostora ---------------------------------------------------------- 23

Slika 5: Vpliv dejavnikov na oralno zdravje ----------------------------------------------------- 24

Slika 6: 10 strategij za uspešno komuniciranje v različnih kulturah -------------------------- 30

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Spol anketirancev -------------------------------------------------------------------------- 34

Graf 2: Starost ---------------------------------------------------------------------------------------- 34

Graf 3: Izobrazba anketirancev -------------------------------------------------------------------- 35

Graf 4: Zadovoljstvo anketirancev z lastnim oralnim zdravjem ------------------------------ 35

Graf 5: Pomen skrbi za oralno zdravje ----------------------------------------------------------- 36

Graf 6 : Posedovanje zobne proteze--------------------------------------------------------------- 36

Graf 7 : Spremenjene prehranske navade zaradi zobovja -------------------------------------- 37

Graf 8: Uţivanje hrane, glede na konsistenco --------------------------------------------------- 37

Graf 9: Največje ovire pri skrbi za ustno zdravje ----------------------------------------------- 38

Graf 10: Vpliv nepoznavanja plačevanja zobne protetike na obisk pri zobozdravniku ---- 38

Graf 11: Spomini na prvi obisk pri zobozdravniku --------------------------------------------- 39

Graf 12: Pomemben vtis o pomenu umivanja zob ---------------------------------------------- 39

Graf 13: Pogostost umivanja zob dnevno -------------------------------------------------------- 40


1

1 UVOD

Za dobro telesno, duševno in socialno počutje starostnika je ustno zdravje zelo pomembno.

Neoskrbljeno in nepopolno zobovje ali celo brezzobost lahko vodijo v motnje v

prehranjevanju, predvsem pa v izgubo dobrega počutja in samospoštovanja starostnika in

njegove socialne umestitve v druţbo (Rode, 2008).

Starostniki imajo pogosto, zaradi spremljajočih starostnih sprememb (slabša mobilnost,

kronične bolezni, motnje v vidu, okusu in ročni spretnosti), teţave z vzdrţevanjem

primerne ustne higiene. Zavedati pa se moramo tudi, da sedanji starostniki niso bili

deleţni takšne zobozdravstvene preventive kot današnji mladostniki in zato slabšemu

oralnemu zdravju ne posvečajo toliko pozornosti. V raziskovalni študiji (Andersson,

Nordenram, 2004) so navedene ugotovitve, da starostniki v veliki meri niso kritični pri

ocenjevanju svojega oralnega zdravja in ga ocenjujejo kot dobrega. Vzrok takšnega

ocenjevanja je primerjanje s slabim oralnim zdravjem njihovih staršev.

Slabše oralno zdravje predstavlja tveganje za slabše splošno zdravje in poveča moţnost

okuţb. Skrb za zdravje ni samo stvar zdravstva in zdravstvenih delavcev ampak mora biti

tudi skrb vsakega posameznika. Zdravstvena vzgoja je pri tem ključnega pomena. Naloga

medicinske sestre je, da pacienta seznani s pomenom nege zob in ustne sluznice ter

zobnoprotetičnih nadomestkov, ga nauči in mu pomaga pri izvajanju nege, ter ga napoti k

zobozdravniku.


2

1.1 Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je analizirati in opredeliti mnenja starostnikov o njihovem

oralnem zdravju in skrbi zanj ter ugotoviti njihov odnos do oralne higiene v vsakdanjem

ţivljenju.

1.2 Cilji diplomskega dela

Glavni cilji diplomskega dela so:

- opredeliti probleme, ki oteţujejo skrb za ustno zdravje starejših;

- ugotoviti, kaj v največji meri vpliva na različne poglede na oralno zdravje;

- ugotoviti, kakšna pričakovanja imajo starostniki glede ustnega zdravja.

1.3 Raziskovalna vprašanja

RV 1: Ali so starostniki zadovoljni z obstoječim oralnim zdravjem?

RV 2: Kaj starostnikom predstavlja največjo oviro pri skrbi za oralno zdravje?

RV 3: Ali starostniki zaradi neurejenega zobovja spremenijo prehrambne navade?


3

2 SPREMEMBE V STAROSTI

Če govorimo o znamenjih staranja, potem moramo najprej razčleniti dva pojma: starost in

staranje. Starost je pojem nečesa statičnega, staranje je tudi dinamičen proces, ki poteka z

najrazličnejšimi spremembami v strukturi organizma. Staranje je neko ţivljenjsko obdobje

v procesu in času staranja. Starosti ne smemo istovetiti z boleznijo, kajti starost je naraven

pojav vsakega ţivega bitja (Accetto, 1987).

Na staranje gledamo kot na proces ali vrsto procesov. Staramo se več let. Starost pa je

duševno stanje (Golob, 2009). Skozi proces staranja nastajajo na telesu vidne spremembe

ali pa zgolj spremembe v funkciji organov, ki jih zaznamo kasneje.

2.1 Spremembe na koži

Nenehno spremljajoči znamenji staranja sta atrofija in nagubanost koţe (Accetto, 1987). Z

leti se spreminja struktura vseh treh slojev. V vrhnjici celice neprestano nastajajo in

propadajo. V starosti je propadanje hitrejše kot nastajanje, zato postane sloj tanjši kar

prispeva h gubanju koţe. S staranjem se v vrhnjici povečuje tudi količina melanina, ki se

neenakomerno razporeja po koţi in povzroča starostne pege.

Pomembni sestavini usnjice sta beljakovini kolagen in elastin. Pomanjkanje kolagena

povzroča togost in otrdelost koţe, pomanjkanje elastina pa povzroča neelastičnost koţe.

Ker ţleze lojnice, ki leţe globoko v usnjici proizvajajo vedno manj loja, koţa postane

ohlapna. V usnjici so tudi ţilice in znojnice, ki pomembno vplivajo na uravnavanje telesne

temperature. V starejših letih se izloča manj znoja, koţa se počasneje in slabše prilagaja

zunanji temperaturi.

Podkoţnica sestoji predvsem iz maščobnih celic. Zaradi neenakomernega krčenja plasti in

hkratnega propadanja bliţnjega mišičnega tkiva se prilagodi koţa lastni teţi in postane

povešena (Pečjak, 2007).


4

2.2 Spremembe na lasišču

Poleg sprememb koţe so najbolj opazne spremembe las in lasišča. Lasje izpadajo spontano

pri vseh ljudeh. V mlajših letih se izpadli lasje nadomestijo z novimi, kasneje pa se

razmerje spremeni; izpade jih več kot zraste novih. Pogosta je plešavost, ki se pogosteje

pojavlja pri moških in je prvenstveno dedno pogojena. Izpadanje in tanjšanje las pogosto

spremlja rast novih dlak na raznih delih telesa, predvsem na obrveh in v ušesih, pri ţenskah

pa tudi na obrazu.

Druga sprememba je sivenje las. Stari lasje izgubljajo barvilo in postajajo beli (Accetto,

1987). Barvo las določa pigment melanin, ki ga sintetizirajo pigmentne celice (melanociti)

v lasnem mešičku. Od količine, tipa in razporejanja melanina je odvisen barvni odtenek

las. S staranjem melanociti v mešičku izgubljajo sposobnost normalne sinteze melanina,

kar opaţamo kot sivenje las, proces pa smatramo za fiziološki pojav. Sivenje in hitrost

sivenja sta različna od človeka do človeka. Nedavno opravljena raziskava nemških

znanstvenikov, ki se zdi še najbolj zanesljiva, je pokazala, da večina ljudi začne siveti ţe v

poznih dvajsetih letih, a navadno sivih las ne opazijo takoj. Zanimivo je tudi, da se pri

belcih sivi lasje pojavijo hitreje kot pri pripadnikih črnih ras, tudi Azijci začnejo siveti šele

po štiridesetem letu. Najprej se sivi lasje pojavijo pri sencih in nad ušesi. S staranjem se

sivenje širi ob straneh lasišča proti temenu. Prezgodnje sivenje pa lahko kaţe na bolezni, ki

so povezane s prezgodnjim staranjem ali genskimi okvarami (Veronik, 2005).

2.3 Spremembe na srcu in ožilju

Staranje je fiziološki proces, ki se odraţa na vseh organih telesa; na srčni mišici denimo z

zvišanjem srčne frekvence ob naporu, nastopijo lahko motnje v prevajanju srčnih impulzov

in prezgodnji srčni utripi, zmanjša se krčljivost srčne mišice, oslabi funkcija levega

prekata, pokaţejo se lahko tudi spremembe na zaklopkah (Lovrič, 2008).

Staranje povzroči veliko sprememb na srcu in ţilju. Masa srca se s starostjo poveča

predvsem zaradi porasta maščobnega tkiva, medtem ko mišične celice plahnijo. Zaradi

tega se zmanjša kontraktilnost miokarda in tudi odzivnost na stres upade.


5

Na ţilnem sistemu povzroča staranje porast ţilne rezistence. Ţile, posebno tiste proţne,

postajajo bolj toge. Najbolj je prizadeta velika aorta, ki z izgubo proţnosti izgubi funkcijo

blaţilca krvnega tlaka (Accetto, 1987).

Fiziološke spremembe srca in oţilja:

Zmanjša se elastičnost in raztegljivost aorte in velikih arterij, kar ima za posledico

povečan upor proti iztisu levega prekata, zato se njegova masa poveča.

Nastopi hialina degeneracija medije arteriol in majhnih arterij, kar ima za posledico

povečan periferni ţilni upor, ki je skupaj z zmanjšano proţnostjo arterij pogost vzrok za

arterijsko hipertenzijo v starosti.

Zmanjša se kontraktilnost miokarda in nezmoţnost doseganja zadostne srčne frekvence

ob obremenitvi (del srčnih mišičnih celic se nadomesti z vezivom).

Nastopijo okvare posturalnih refleksov, kar vodi v nastanek ortostatske hipotenzije

(zmanjšana občutljivost baroreceptorjev in zmanjšan odziv renina na pokončni poloţaj)

(Ule, 2009).

Na krvnih ţilah se utegne zaradi ateroskleroze postopoma zoţevati lumen (svetlina) ţile,

stene ţil pa postanejo manj proţne. Takšne fiziološke spremembe staranja še ne pomenijo

bolezni, so pa osnova številnih patofizioloških mehanizmov, katerih napredovanje prej ali

slej pripelje do srčno-ţilnih bolezni (Lovrič, 2008).

2.4 Spremembe na ledvicah

S staranjem se intenzivno zmanjša teţa ledvic. Zmanjšata se tudi izločanje elektrolitov in

reabsorbcija glukoze. Zaradi velike izgube funkcijskih nefronov je prizadeto tudi

uravnavanje izločanja vode iz organizma skozi ledvice. Dehidracija je pri starih ljudeh

pogostejša kakor čezmerna hidracija (Accetto, 1987).

Tudi ledvična opravilna sposobnost peša v premem sorazmerju z leti. Očistek vseh zdravil,

ki se izločajo prek ledvic, se s starostjo zmanjša. Sposobnost delovanja ledvic se po 65.

letu starosti ves čas zmanjšuje. Raziskave so pokazale, da obstaja tesna povezava med

zmanjševanjem glomerulne filtracije in starostjo ter da se glomerulna filtracija na leto


6

zmanjša za 1 mmol/l. S starostjo se zvečuje tudi sečnina, medtem ko se koncentracija

kreatinina ne spreminja pomembno (Poredoš, 2004).

2.5 Spremembe na prsnem košu in pljučih

Obseg prsnega koša se spremeni, zmanjša se zaradi izgube proţnosti v steni prsnega koša

zaradi zakostenitve rebrnih hrustancev. Sapnični in bronhialni migetalčni epitelij, ki ima

nalogo zavračati prašne delce iz zgornjih dihalnih poti, s staranjem propadata, nadomesti

ga vezivo. Ta sprememba često povzroči kronični bronhitis in tudi kronične

brohopnevmonične okuţbe.

V starosti se zmanjša vitalna pljučna kapaciteta, izrazito rezidualna prostornina poraste, ţe

po 40 letu pa se trajno zmanjša maksimalni sprejem kisika, kar se še posebno kaţe pri

obremenitvah (Accetto, 1987).

Fiziološke spremembe pljuč in dihalnih poti:

zmanjša se raztegljivost prsnega koša zaradi spremenjenega poloţaja celotne hrbtenice;

zmanjša se elastičnost pljučnega tkiva, zaradi tega je večja poraba energije pri dihanju;

zmanjšuje se zmoţnost izkašljevanja in čiščenja dihalnih poti zaradi zniţanja pretoka v

prvi sekundi izdiha (forsirana vitalna kapaciteta) (Ule, 2009).

2.6 Spremembe na možganih

Eden najbolj zgovornih znamenj starostne involucije moţganov je zniţevanje njihove teţe.

Ganglijske celice s staranjem propadajo, zato je tudi moţganska skorja vedno tanjša.

Prekrvavitev moţganov se zmanjša.

Spremembe ob staranju ugotavljamo tudi na psihičnem področju. Zmanjša se zmogljivost

za duševno delo, spominske motnje so večje, spijo manj trdno, bolj so podvrţeni

emocionalnim motnjam, njihova percepcija je manj realna in včasih postanejo celo

nekritični v svojih akcijah. Mehanični spomin se zmanjša, vendar ga stari ljudje

nadomeščajo z razvitim logičnim spominom (Accetto, 1987).


7

Spremembe na miselnem, čustvenem in socialnem področju:

Nastopi duševna utrujenost, ki se kaţe v večji pozabljivosti, manjši miselni okretnosti in

teţji zbranosti, zmanjša se iniciativnost, prav tako tudi samokritičnost.

Stare osebe so marsikdaj nepristopne, nezaupljive in svojeglave, so hitro prizadete,

uţaljene in celo grobe.

Preveva jih nezadovoljstvo in tarnanje.

Ostane pa jim ustvarjalno mišljenje ter velika mera izkušenj (Ule, 2009).

2.7 Spremembe na prebavilih

S starostjo se močno zmanjša izločanje prebavnih sokov. Močno oslabi tudi aktivni prenos

hrane v prebavilih bodisi zaradi zmanjšanja poţiralnikove peristaltike ali počasnejšega

praznjenja ţelodca. Atrofirajo tudi intestinumske resice v črevesju. Peristaltika je

počasnejša. Oslabi delovanje jeter, kar se kaţe v slabši presnovi hranil in tudi zdravil v

jetrih, kar ima lahko v starosti za posledico zastrupitev z zdravili (Accetto, 1987).

Ţivljenje v tretjem obdobju se običajno razlikuje od ţivljenja v obdobju polne zaposlitve.

Človek ţivi bolj umirjeno, zmanjšajo se mu telesne obremenitve, spremeni se delo, ki ga

opravlja. Z leti se zmanjša tudi telesna dejavnost. Vse spremembe vplivajo tudi na

zmanjšanje energijskih potreb starega človeka, obenem pa se količina kakovostnih hranil,

beljakovin, mineralov, telesu nujno potrebnih maščobnih kislin in prehranskih vlaknin ne

zmanjšuje. Ravno obratno pa naj bi star človek zaradi slabšega izkoristka hrane zauţil več

kot prej. Pomembno vlogo pri procesu staranja ima hrana. Njena vloga v ţivljenju

starostnika je predvsem preventivna. Pregovor pravi: »Smo, kar jemo. Tako kot jemo, tako

se staramo.«

Obstaja nekaj teorij, ki povezujejo staranje s prehranjevanjem. Nekateri raziskovalci

menijo, da sta celična smrt in obnova delno odvisni od prehrane. Prehrana ima pomembno

vlogo pri razvoju nekaterih bolezni, ki spremljajo starost (Poličnik, 2008).


8

2.8 Spremembe na gibalih

V starosti so očitne spremembe na gibalih. Pogoste so napredujoče degeneracije in

distrofije na okostju. Predvsem močno uplahni mišična moč. Zmanjša se vzdraţnost mišic

in ţivčnomišičnega aparata, prav tako tudi hitrost prevajanja draţljaja v ţivcih (Accetto,

198).

Fiziološke spremembe mišično-kostnega tkiva:

Telesna višina se zmanjša predvsem zaradi neelastičnosti medvretenčne ploščice. Le-ta

postane zaradi zmanjšane celične gostote, zmanjšane količine vode, izgube kolagenskih

vlaken in povečane količine proteoglikanov in hialuronske kisline toga, zato se zrašča

hrustanec v malih medvretenčnih sklepih, kar privede do zmanjšanja telesne višine,

manjše gibljivosti in spremenjenega poloţaja celotne hrbtenice.

Telesna teţa do srednje starosti narašča, pri obeh spolih pa se zmanjšuje v pozni

starosti.

Spremeni se deleţ maščobnega in mišičnega tkiva (pri starosti 30 let je 36-45 % telesne

teţe mišična masa, pri starosti 70 let pa je 40 % telesne teţe na račun maščevja) ter tudi

razporeditev maščobnega tkiva (na okončinah in obrazu izstopajo kostne strukture).

Celotna količina vode v telesu se zmanjša v povezavi s povečanjem maščobnega tkiva.

To se odraţa v manjši sposobnosti termoregulacije in drugačni farmakokinetiki zdravil.

Izgublja se tudi kostna masa (Ule, 2009).

2.9 Spremembe v ustih

Ustna votlina v starosti doţivlja spremembe, ki so posledica sprememb v oţilju in

posledičnih motenj v prehrani in presnovi tkiv. Poleg sklerozacije veziva nastopi tudi

atrofija epitela in kosti, predvsem brezzobe alveolarne kosti, pa tudi spremenjeno izločanje

sline (Rode, 2008).

Med pogoste za starost značilne bolezenske spremembe spada koreninski karies,

napredovale paradontalne bolezni, spremembe na ustni sluznici, levkoplahije, glivične

okuţbe, sindrom pekočega ali bolečega jezika in atrofične spremembe na hrbtu jezika.


9

3 DENTICIJA

Razvoj človekovega zobovja traja od 6 tedna nosečnosti, ko vznikne zobna letvica, do 3

desetletja ţivljenja, ko postane dejaven modrostni zob.

Najprej se na mestu bodočega zobnega grebena pojavi zobna letvica. Ta se na področju

nastajajočih zob preobrazi v brst, čepico in na koncu v zvon, ki je zadnja stopnja pred

nalaganjem trdih zobnih tkiv (Gašperič, 1997). Redko se prvi zob pri dojenčku pojavi pred

četrtim mesecem, čeprav se v izjemnih primerih nekateri tudi rodijo z zobkom. Nekaterim

otrokom zobje zrastejo brez bolečin, drugi pa imajo lahko vneto in rdečo dlesen na mestu,

kjer zob prodira na plan. Otrok se lahko slini, veliko grize in ţveči ali pa je samo

razdraţljiv, vendar je teţko reči, da se to dogaja samo zaradi rasti prvih zob. Z izraščanjem

zob dobiva otrok funkcijo grizenja in ţvečenja.

Slika 1: Vrstni red izraščanja otrokovih zob v mesecih starosti

Vir: http://www.ada.org/public/topics/tooth_eruption.asp, (2010)

Pravilno razvito mlečno zobovje omogoča razvoj stalne denticije (Skalerič, 2006).

Zaporedje izraščanja zob sovpada z razvojem otroka. V predšolskem obdobju pride do

izpadanja mlečnih zob in izraščanja stalnih zob. Zaporedje izraščanja mlečnih zob in

izpadanje mlečnih zob v letih otrokove starosti je prikazano na sliki 2.

http://www.ada.org/public/topics/tooth_eruption.asp


10

Slika 2: Zaporedje izraščanja in izpadanja mlečnih zob

Vir: http://www.tigraionline.com/babyteeth.gif (2010)

Kmalu po izgubi mlečnih zob začnejo izraščati stalni zobje. Izraščanje zob v letih otrokove

starosti je prikazano na sliki 3.

Slika 3: Izraščanje stalnih zob v letih otrokove starosti

Vir: www.cyh.com/HealthTopics/HealthTopicDetails.a..., (2010)

http://www.tigraionline.com/babyteeth.gif

http://www.cyh.com/HealthTopics/HealthTopicDetails.aspx?p=114&np=122&id=2518


11

Skozi vse faze denticije igra zobna preventiva pomembno vlogo pri vzgoji za ohranjanje

zdrave ustne votline. Poglobljeno in dosledno izvajanje preventivne dejavnosti v dobi

dojenčka in predšolskega otroka vodi k cilju Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) do

leta 2015, v okviru katerega bi naj imeli vsi šestletni otroci v 80 odstotkih popolnoma

zdrave zobe. Le dosledno in kontinuirano izvajanje preventivnih programov pomeni

izboljšanje zobnega zdravja otrok.

.

Kadar za ustno higieno ne poskrbimo dovolj, nas prizadenejo različna obolenja, ki

povzročijo številne boleče razjede, razrast mikroorganizmov, slab ustni zadah in motnje v

delovanju ţlez slinavk (Stanko, 2009).

Bolezni, ki jih najpogosteje zasledimo v ustni votlini sodobnega človeka sta zobna gniloba

ali karies in paradontalna bolezen. Obe bolezni sta tudi glavna vzroka za izgubo zob pri

človeku (Kuhar in Funduk, 2007). Zaradi relativno poznega razvoja zobne preventive

lahko sklepamo, da današnji starostniki niso bili deleţni preventive, ki bi jih ustrezno

usmerjala v skrb za ustno higieno.

3.1 Brezzobost

Brezzobost v starosti je sicer posebno stanje, ki pa ne zadošča za oceno stanja ustnega

zdravja. Odstotek brezzobosti v razvitih drţavah je okoli 30 odstotkov v skupini od 65 do

74 let, nato ta odstotek s starostjo narašča. V Sloveniji je bilo od pregledanih oseb, starih

nad 65 let, brezzobih 10 odstotkov (Rode, 2008).

Med pacienti in pogosto tudi med zdravstvenimi delavci pogosto naletimo na zmotno

mišljenje, da je oskrba brezzobih oseb po tem, ko izgubijo še zadnji zob, manj zahtevna.

Bolezni in poškodbe, ki so povzročile brezzobost, proces staranja in spremljajoče

sistemske bolezni privedejo do številnih zelo različnih lokalnih in splošnih stanj brezzobih

oseb. Zaradi velike raznolikosti stanj so potrebni tudi različni pristopi in strokovna

usposobljenost strokovnih delavcev, ki sodelujejo pri protetični oskrbi (Kuhar, Funduk,

2008).


12

3.2 Slina in njen pomen

Ključno vlogo pri vzdrţevanju zdravja trdih in mehkih tkiv v ustni votlini pri starostnikih

ima slina, ki je poleg redne in pravilne ustne higiene odločilna za ustno zdravje (Rode,

2008).

Slina je bistra bolj ali manj vlecljiva tekočina. Poleg vode vsebuje sluz in druge

beljakovinske snovi ter anorganske soli. Za prebavno funkcijo sline pa je najpomembnejša

sestavina encim ptialin. V slini so tudi odluščene epitelijske celice in bele krvničke.

Slednje se rinejo skozi epitelij in med ţvečenjem uničujemo morebitne mikrobe v hrani.

Ena od njenih vlog je tudi, da med ţvečenjem razmoči trdno hrano in napravi griţljaj

spolzek ter s tem olajša poţiranje. Encim ptialin kemično prebavlja škrob v sladke

disaharide (Dahmane, 2005).

Lubrifikacijski slinski sloj, ki prekriva površino ustne votline, ne olajša le prehoda

griţljaja, ampak pomaga tudi pri govoru, poleg tega slina omogoča tudi normalno okušanje

hrane. Poleg tega, da slina ovlaţi hrano, tudi čisti ustno votlino od ostankov hrane in ščiti

zobe pred demineralizacijo. Sodeluje tudi pri remineralizaciji sklenine, preprečuje lepljenje

mikroorganizmov na zobne površine in površino ustne sluznice ter ima pufersko

sposobnost pri tvorbi kislin iz ostankov hrane v ustni votlini. Slina vsebuje v raztopljeni

obliki v prenasičeni raztopini vse minerale, ki so sestavni del zobne sklenine in so potrebni

za obnovo trdih zobnih tkiv. Ta so podvrţena stalnim kemičnim in mehanskim poškodbam.

Če je sline premalo zobje razpadejo v nekaj mesecih.

Slina je tudi pomembna tekočina za diagnosticiranje različnih bolezni. Diagnosticiramo

lahko virusne okuţbe (HIV, virusni hepatitis A, herpesne okuţbe), bakterijske okuţbe (H.

pylori), avtoimunske bolezni (S. Sjögren), srčno ţilne bolezni (raven slinske amilaze),

raven nekaterih hormonov (steroidi), nekatere malignome (oralne in druge), uporabo

nekaterih zdravil (opioidi, barbiturati, kokain, etanol in drugi).Wong je leta 2008 zapisal,

da bo slina v bodoče vse bolj idealen nosilec informacij o mnogih boleznih, zaradi

enostavnosti odvzema pa prav idealna za diagnostiko pri starostnikih (Rode, 2008).


13

3. 2. 1 Zmanjšano izločanje sline

V starosti se izločanje stimulirane sline ne zmanjša samo po sebi, zmanjša se največkrat

zaradi jemanja nekaterih zdravil. Subjektivni občutek suhih ust (kserotomija) je ena

najpogostejših zapletov v ţivljenju starostnikov in eden od najstarejših zapisanih

simptomov bolezenskih sprememb pri človeku. Običajno je posledica hiposalivacije.

Smatra se, da to stanje nastopi, kadar se izločanje sline zmanjša za 40 odstotkov. Sama

količina izločene sline še ni dovolj za klinične znake suhih ust, saj včasih o suhih ustih

toţijo bolniki, ki imajo izmerjeno normalno izločanje sline. Kserotomija je pogostejša pri

ţenskah, saj bolj ali manj prizadene okoli 33 odstotkov odraslih ţensk in le 21 odstotkov

moških. Največ se pojavlja pri starejših nad 60 let (Rode, 2008). Glavni vzrok

pomanjkanja sline so zdravila. Ocenjuje se, da okoli 80 odstotkov največkrat predpisanih

zdravil za starostnike povzroča kserotomijo. Starostniki so pri tem jemanju še bolj ranljivi,

saj redno jemljejo zdravila in pogosteje kot ostala populacija.

Dolgotrajna kserotomija je lahko vzrok mnogim infekcijam. Kserotomija ima lahko

različne klinične simptome in znake, ki lahko vplivajo na kvaliteto ţivljenja. Povzroča

lahko motnje v govoru (disartrija), poţiranju (disfagija), bolečo oralno sluznico, zmanjšuje

zaznavanje okusa, moţen je tudi neprijeten zadah iz ust (halitosis) (Porter, 2007).

Zmanjšanje izločanja sline povzroča motnje prehranjevanja in celo pitja, zmanjšanje

obrambnih mehanizmov v ustni votlini in motnje v komuniciranju. Močno je oteţeno tudi

nošenje snemljivih zobnih nadomestkov – zobnih protez. Moteno je antimikrobno

delovanje in očiščevalna vloga sline. Zato lahko pri osebah z zmanjšanim izločanjem sline

opazimo izrazito tvorbo zobnih mehkih oblog, ki so ključne za nastanek zobne gnilobe in

vnetij obzobnih tkiv (Rode, 2008).

3. 2. 2 Povečano izločanje sline

Pretirana salivacija je pojav, ki je običajno povezan z vnetnimi spremembami na ustni

sluznici. Lahko je tudi posledica jemanja posameznih zdravil, ki delujejo na

parasimpatikus. Ptialismus ali hipersalivacija je lahko tudi eden od simptomov

duodenalnega ulkusa ali postencefalitičnega parkinsonizma.


14

Nevrološke motnje lahko povzročijo motnje v poţiranju. Zato slina v ustih zastaja. Okoli

46 odstotkov bolnikov s Parkinsonovo boleznijo toţi zaradi preveč sline (Rode, 2008).

USTNE BOLEZNI

V starosti pride poleg sklerozacije veziva tudi do atrofije epitela v ustni votlini in atrofičnih

sprememb, predvsem brezzobih alveolnih kosti. Te spremembe povzročijo, da je ustna

sluznica bolj dovzetna za okuţbe in še nekatere bolezenske spremembe (Rode, 2008).

3.3 Karies

Karies je neklasična infekcijska bolezen, ki izvira iz vzajemnega delovanja ustnih bakterij

in prehranskih ogljikovih hidratov na zobni površini. Da se bakterije nanjo lahko pritrdijo,

uporabijo sladkorje za izdelavo lepljivega biofilma, ki ga imenujemo zobne obloge ali

plak. Med več kot tisoč različnimi vrstami mikroorganizmov v ustni votlini jih je s

kariesom povezanih samo nekaj, najtesneje t. i. mutans streptokoki, katerih pomembni

lastnosti sta acidogenost (sposobnost tvoriti kisline) in aciduričnost (sposobnost zdrţati v

kislem okolju). Kisline, ki nastajajo pri bakterijski presnovi ogljikovih hidratov zniţajo pH

v plaku do točke, pri kateri se začne demineralizacija sklenine.

Prvi opazni znak začetne kariozne spremembe je motno belo področje sklenine, nadaljnja

demineralizacija pa privede do napredujočega porušenja oblike in zgradbe zoba. Karies

načeloma lahko preprečujemo z ustreznimi prehranskimi navadami (Skalerič, 2006).

Karies je velik zdravstveni problem tudi pri starostnikih. Pri več kot polovici starostnikov,

ki so še ohranili lastne zobe, lahko odkrijemo karies, ki lahko vodi v izgubo zob in

posledično škodo ter zmanjšano kakovost ţivljenja. Vedeti moramo, da se pri starostnikih

pomnoţijo kariogene bakterije, saj pride pogosto do zmanjšanja izločanja sline, kar ob

preteţno ogljikovo-hidratni prehrani, ki je pri starostnikih pogosta, vodi do karioznih

sprememb na zobnih površinah. Nastanek kariesa pa dodatno pospeši pogosto motena

pravilna ustna higiena (Rode, 2008).


15

3.4 Bolezni obzobnih tkiv

Paradontitis je vnetna bolezen obzobnih tkiv, ki jo povzročajo specifični mikroorganizmi

ustne votline in ki se kaţe kot razgradnja obzobne kosti in pozobnice, tvorba paradontalnih

ţepkov in v končni fazi kot majavost in izpad zob. Primarni vzrok za nastanek vnetja

obzobnih tkiv je prisotnost zobnih oblog na zobnih površinah (Rode, 2008).

Okvare tkiv so trajne in jih tudi z ozdravljenjem bolnih obzobnih tkiv ne moremo več

vrniti v prvotno ali normalno stanje. To pomeni, da poškodbe zaradi bolezni obzobnih tkiv

ostanejo vidne za vedno.

Za paradontalno bolezen so najizrazitejše značilnosti: vezivno zadebeljen in otekel rob

dlesni, ki je lahko usnjate ali gobaste konsistence, rdeče modra barva dlesni z gladko in

bleščečo površino, zmanjšanje koničastega medzobnega dlesninega izbočenja oziroma

prazni medzobni prostori. Krvavitev ali gnojenje iz ţepa ob zobu, delno razgaljene zobne

korenine ali razgaljenje po njenem celotnem obodu zaradi umika roba dlesni, povečana

zobna majavost, premiki zob, motena funkcija oziroma teţave pri ţvečenju na koncu

povzročijo izpad zoba in disfunkcijo. Dlesen se umika v varno območje še zdravega tkiva.

Prostor, ki nastane med odlepljeno dlesnijo in zobno korenino je novo zastojno mesto za

zobno oblogo, ki ga imenujemo obzobni ţep. Poleg umika dlesninega prirastišča se hkrati

raztaplja zobiščna kost in propadejo vezivna vlakna, ki opravljajo pomembno funkcijo

pritrditve zoba v kosti in prenosa ţvečnih sil z zoba na obzobno kost. S premikom

prirastišča in poglabljanjem ţepov se v njih povečuje tudi število bakterij, njihovih strupov

in presnovkov. Slika bolezni je rezultat vnetne reakcije tkiva na škodljiv vpliv, to je lahko

bakterijska okuţba ali mehanična poškodba. Moţen potek vnetja obzobnih tkiv je akuten

ali kroničen z izmenjujočimi se fazami dolgotrajnejših mirovanj in krajšimi fazami bolj

aktivne bolezni (Skalerič, 2006).

3.5 Ustna kandidoza

Starostniki so zaradi kroničnih bolezni, jemanja zdravil, slabe ustne higiene, zmanjšanega

izločanja sline in motenj v imunskem sistemu občutljivi na okuţbe v ustih in to predvsem s

Candido albicans. To vnetje ugotovimo med 11 in 67 odstotki vseh, ki nosijo snemljive


16

zobne proteze. Ta okuţba je lahko asimptomatična, lahko pa se kaţe v spremembi ustne

sluznice. Ustno kandidiazo pospešuje uporaba steroidnih inhalatorjev, sistemskih

kortikosteroidov in antibiotikov. Glivica se prilepi na akrilat in je rezervoar za stalno

prisotnost glivičnih hif. Pogostost te okuţbe s starostjo narašča (Rode, 2008).

Najpogostejša je akutna kandidoza z psevdomembranami. Kaţe se s pojavom belkastih

oblog na pordeli sluznici, lahko tudi na jeziku, dlesnih in trdem nebu. Pri bolnikih z zelo

oslabljenim imunskim sistemom se lahko pojavijo tudi bolj ali manj plitve razjede (erozije

in ulceracije), vnetje pa se lahko razširi iz ust na poţiralnik, kar oteţuje hranjenje.

Kadar so na sluznici prisotne samo rdečkaste (eridematozne) lise, ki pečejo govorimo o

eridematozni kandidozi, ki je lahko akutna ali kronična. Med najpogostejše oblike ustne

kandidoze spada tudi kandidoza ustnih kotov (angulus infectiosus oris). Za to obliko so

značilne boleče razpoke (ragade), rdečina (eritem), belkaste obloge in luščenje v ustnih

kotih. Pri zdravljenju ustnih kandidoz je poleg lokalnih antimikotikov potrebna še temeljita

higiena ustne sluznice (Kansky, Aleksej, 2002).

3.6 Levkoplahije

V skupino sprememb ustne sluznice, pomembno za starostnike, lahko uvrstimo

spremembe, ki jih označujemo kot bele madeţe ustne sluznice. Levkoplahija je izraz za

belkasto spremembo na sluznici. Po definiciji gre za spremembo, ki je ne moremo

etiološko opredeliti, razen kadar gre za levkoplahije, ki so povezane z uţivanjem tobaka.

Ker imajo premaligni potencial je najbolj zanesljiva razpoznava mikroskopska ugotovitev

epitelne displazije. Kjer je vzrok za nastanek znan, ga je potrebno odstraniti, preden

postavimo diagnozo levkoplahije. Histološka preiskava levkoplakične spremembe

običajno pokakaţe hiperkeratozo nad epitelijem, ta pa lahko kaţe na različne stopnje

hiperplazije in /ali displazije.

Levkoplahije brez displastičnih sprememb se redko preobrazijo v raka, verjetnost maligne

preobrazbe je okrog 5 odstotna. Levkoplahije, ki vzniknejo na več mestih, nehomogene


17

levkoplahije in levkoplahije, ki povzročajo simptome (običajno pekoče bolečine) in trajajo

dolgo, imajo večjo verjetnost, da se preobrazijo v raka (Gale, 2003).

V zadnjem desetletju se je incidenca raka v Sloveniji povečala za 40 odstotkov pri obeh

spolih. Petletno preţivetje bolnikov z rakom ustne votline je 45 odstotno in to predvsem

zaradi poznega odkritja bolezni. Presejalni testi za zgodnje odkrivanje raka v ustih še niso

pripravljeni (Rode, 2008). Obisk zobozdravnika je zato še toliko bolj pomemben, saj

zobozdravnik ob vsakem obisku pregleda tudi ustno sluznico. Čeprav je ta del telesa

dostopen za opazovanje, je diagnoza običajno prepozna zaradi tega, ker pacienti redno ne

obiskujejo zobozdravnika. Dejstvo je, da ima v času odkrite diagnoze ţe 50 odstotkov

pacientov metastaze v oddaljenih organih. Tudi pacienti sami marsikatere spremembe v

ustni sluznici ne vzamejo resno (Dovšak, 2004).

3.7 Sindrom pekočih ust

Za sindrom pekočih ust je značilno pečenje ali celo bolečina v ustni votlini in sicer jezika,

neba, ustnic ali lične sluznice, ki je običajno brez klinično vidnih bolezenskih simptomov.

Zelo pogosto je prizadet samo jezik. Pri starostnikih je ta simptom pogost, saj je pri skoraj

80 odstotkih ţensk po menopavzi zaslediti vsaj občasno sindrom pekočega ali bolečega

jezika in pekočih ust. Kot vzrok za nastanek so lahko motnje v prehrani, hormonske

spremembe v menopavzi, suha usta, periferne nevropatije (Rode, 2008).

POVEZANOST MED SPLOŠNIM IN USTNIM ZDRAVJEM

Oralne, predvsem paradontalne okuţbe so dostikrat podcenjene. Več raziskav je pokazalo

povezanost med diabetesom in vnetjem obzobnih tkiv. Ocenjuje se da ima okoli 20

odstotkov starostnikov diagnosticirani ali nediagnosticirani diabetes. Več raziskav je

pokazalo povezanost med diabetesom in vnetjem obzobnih tkiv ter vpliv diabetesa na

obzobna tkiva in obratno. Paradontalno vnetje poveča inzulinsko rezistenco in poslabša

glikemično kontrolo. Klinični znaki diabetesa v ustni votlini so kserostomija, pečenje

jezika, sprememba okusa, glivične in bakterijske okuţbe v ustih, gingivitis in paradontitis.


18

Opisana je tudi nedvoumna povezanost med aspiracijsko pljučnico in bakterijami ustne

votline pri prizadetih starostnikih. Znana je tudi povezava med paradontalno boleznijo in

moţganskimi abscesi ter moţgansko kapjo. Epidemiološke študije potrjujejo, da okoli 20

odstotkov bakterijskega endokarditisa izvira iz ustne votline. Največkrat mikroorganizmi,

in to predvsem bakterije iz ustne votline, vdrejo v druge dele organizma iz periapikalnih

zobnih okuţb in okuţb obzobnih tkiv. Take okuţbe so lahko v posebnih pogojih, kot je

tudi starost, agresivnejše (Rode, 2008). Zavedati se moramo, da slabo oralno zdravje

povečuje tveganje za splošno zdravje, moţnost okuţb in zmanjšano ţvečno funkcijo ter

posledično vpliva na prehranski vnos ţivil.

V nekaterih transplantacijskih centrih je stomatološki pregled del pripravljalnega

protokola. Največkrat je to v povezavi s presaditvijo srca. Postransplantacijske okuţbe

zaradi bakterij, virusov ali glivic so glavni vzrok smrti pri teh bolnikih in to predvsem v

prvi fazi po presaditvi organov (Rode, 2008).

Veliko starostnikov ob odhodu v pokoj doţivlja finančno stisko, ki jih še dodatno odvrne

od obiska zobozdravnika, saj so določeni zobnoprotetični nadomestki plačljivi.

Kdo je upravičen do zobozdravstvenih storitev

Upravičenci do zobozdravstvenih storitev so vse zavarovane osebe, ki izpolnjujejo

medicinske kriterije za izvedbo storitev. Pri izvedbi zobnoprotetičnih fiksnih in snemnih

nadomestkov obstaja pogoj predhodnega zavarovanja šestih mesecev. Ta pogoj ne velja za

primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Uveljavljanje pravic v zobozdravstveni dejavnost

Pravice v zobozdravstveni dejavnosti uveljavljajo zavarovane osebe pri osebnem

zobozdravniku ali z napotnico pri zobozdravniku specialistu. Zgolj zahteve po nujnih

zobozdravstvenih storitvah sme zavarovana oseba uveljavljati tudi pri zobozdravniku, ki ni

njen osebni zobozdravnik ali v urgentni ambulanti. Osebni zobozdravnik sme poleg

zobozdravstvenih storitev zavarovani osebi predpisovati tudi zdravila na recept, ki so

potrebna izključno zaradi poteka zdravljenja. Osebni zobozdravnik lahko prenese

pooblastila za točno določene zahtevnejše, specialistične posege na zobozdravnike


19

specialiste. Uveljavljanje pravic do zobnoprotetičnih nadomestkov in storitev določa 188.

člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Osebni zobozdravnik oziroma specialist protetik, ki je prejel pooblastila od osebnega

zobozdravnika, mora pred pričetkom izdelave zobno-protetičnih nadomestkov predloţiti

Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) načrt protetične rehabilitacije, na

podlagi katere naj bi bili izdelani nadomestki. Predlog načrta mora izdelati osebni

zobozdravnik oziroma specialist - protetik, ki je prejel pooblastila od osebnega

zobozdravnika. Predlogu mora biti priloţen tudi delovni nalog zobotehničnemu

laboratoriju, ki mora vsebovati tudi opredelitve o zahtevanih izdelkih oziroma storitvah,

obliki in barvi zob, uporabljenih materialih in drugih posebnostih. Predlog protetične

rehabilitacije mora vsebovati podatek o tem, ali je oseba pred tem ţe imela pripomoček,

kakšen je ta bil in kdaj je bil izdelan. Predlog mora biti podpisan tudi s strani zavarovane

osebe, ki s tem potrdi soglasje s predlogom in seznanitev o načrtovani rehabilitaciji.

Potrditev je potrebna za izdelavo vseh mostičkov in protez ter solitarnih prevlek, ki so med

seboj povezane, ne pa za solo prevleke, ki predstavljajo nosilce za zaponke in naslonke ali

če gre za posamično solo prevleko ali krono. Osebni zobozdravnik oziroma specialist, ki

izdela protetični nadomestek mora zagotoviti sledljivost uporabljenih kovin in v

dokumentaciji zavarovane osebe hraniti tudi certifikat za uporabljeno kovino ali druge

materiale.

Z dnem, ko je zavarovana oseba prevzela zobnoprotetični nadomestek oz. je bila

opravljena zobozdravstvena storitev, prične teči garancijska doba. Od tega dne do izteka

garancijske dobe je zobozdravnik dolţan opraviti vsa morebitna potrebna popravila na svoj

račun (ZZZS, 2009).

4 ZDRAVSTVENOVZGOJNA VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ORALNEM

ZDRAVJU STAROSTNIKOV

Zdravje je ena najpomembnejših sestavin kakovosti ţivljenja, zato skozi zdravstveno

vzgojo ţelimo doseči, da bo pacient spremenil vedenje v prid zdravju, da bo oblikoval

nova stališča ali spremenil ţe obstoječa, sprejel vrednoto zdravja za svojo, saj bo le-ta

temelj motivacije za zdravo obnašanje. Za dosego tega izjemno zahtevnega cilja je


20

pomembno informiranje, učenje, vzgajanje, svetovanje v kombinaciji in z različnimi

poudarki v različnih fazah vzgojnega procesa. Imeti veliko informacij, znanja in spretnosti,

je šele osnova za vzgojo, torej spremembo in oblikovanje zdravega ţivljenjskega stila

(Hoyer, 2003).

Medicinska sestra deluje z zobozdravstveno vzgojno dejavnostjo na treh nivojih –

primarnem, sekundarnem in terciarnem.

Zdravstvena vzgoja na primarni ravni se nanaša na ravnanje, ki krepi zdravje in s tem

preprečuje obolevanje, namenjena je zdravemu prebivalstvu oziroma posameznikom.

Doseči ţeli čim višjo stopnjo zdravstvene prosvetljenosti, zainteresiranosti, oziroma

motiviranosti za to področje in odgovornosti do lastnega zdravja. Primarni vidik je bolj

posredovanje informacij (Mimović, 2009).

Zdravstvena vzgoja na sekundarni ravni oriše bolezenske znake, bolezen. Namenjena je

ogroţenim skupinam in posameznikom, ki jih ţelimo seznaniti s pomenom

samoopazovanja sprememb na ustni sluznici, pomenom obiska zobozdravnika, pravilne

nege zob, ustne sluznice in zobnih protez.

Zdravstvena vzgoja na terciarni ravni je povezana s preprečevanjem povrnitve bolezni in

zmanjšanjem morebitnih posledic bolezni. Na tej ravni izvajamo zdravstveno vzgojno delo

s podajanjem informacij za zmanjševanje posledic obolenj in uporabo vseh moţnosti, ki

preprečujejo nastanek novega obolenja (Hoyer, 2005).

4.1 NEGA ZOBNOPROTETIČNIH NADOMESTKOV

Poznamo fiksne in snemljive zobnoprotetične nadomestke. Higiena in vzdrţevanje pa sta

pri obeh skupinah različna.

Nega snemljivih zobnoprotetični nadomestkov

Med snemljive nadomestke prištevamo delne in totalne proteze ter snemljive mostičke. Ker

so snemljivi, jih lahko očistimo zunaj ust, s čimer laţje in bolje nadziramo čiščenje. To je


21

tudi eden od razlogov, da ljudem z omejenimi gibalnimi sposobnostmi, denimo

Parkinsonova bolezen, in z nasploh slabšo ustno higieno, pri nadomeščanju manjkajočih

zob odsvetujemo fiksnoprotetične rešitve.

V takšnem primeru se je treba posvetiti higieni proteze in higieni preostalih zob. Zobe

čistimo kot običajno: posvetimo jim natančno higieno, ki obsega čiščenje zob, dlesni in

zgornje površine jezika, sklenemo pa jo s čiščenjem medzobnih prostorov z zobno nitko.

Še posebno se velja posvetiti negi osamljenih zob in zadnjih zob v zobni vrsti (nosilci

protetičnega nadomestka), ki so veliko dovzetnejši za kopičenje zobnih oblog (bakterije) .

Protezo čistimo zunaj ust, in to vse površine, ne samo zgornje in spodnje. Najboljše

sredstvo za čiščenje protez sta milnica in večja ščetka z mehkimi ščetinami, ki bosta v

celoti opravila delo. Na voljo so tudi posebne ščetke, namenjene čiščenju protez. Pozorno

je treba očistiti tudi vse teţje dostopne predele, zlasti pri delnih protezah (prehod v

kovinske dele).

Predvsem totalne proteze pacienti čez noč hranijo v kozarcu z vodo, kar ni nujno, ni pa

prepovedano. Odsvetuje se raba klasičnih (zlasti trdih) zobnih ščetk in zobnih krem, ker so

pogosto preveč agresivne za plastični material v protezi in ga lahko poškodujejo.

Uporaba encimskih in kemičnih odstranjevalcev oblog ni nujna; lahko jih uporabljamo kot

dodatek higieni, ne pa kot nadomestilo.

Nega fiksnih zobnoprotetičnih nadomestkov

Higiena tovrstnih nadomestkov je zahtevnejša; vse predele, tudi teţje dostopne, je treba

očistiti vsak dan.

Čiščenje mostičkov poteka enako kot čiščenje zob, le nitka zanje je nekoliko drugačna.

Sestavljena je iz treh delov: tršega, s katerim seţemo pod mostiček, gobastega, s katerim

čistimo obloge, in tretjega, ki je debelejša različica klasične zobne nitke.

Nadvse pomembno je, da teţje dostopne predele pod mostički (manjkajoči zobje, nosilci)

zares skrbno očistimo. Bakterije, ki zaradi nepopolne higiene ostanejo pod mostičkom,


22

povzročajo razvoj parodontalne bolezni nosilnih zob in gnilobe. To je glavni razlog za

poznejšo majavost mostička in bolečine (Pirtovšek, 2009).

4.2 NEGA UST IN USTNE SLUZNICE

Za kar najboljše zdravje zob in ustne votline zobozdravniki priporočajo umivanje zob po

vsakem obroku, če pa to ni mogoče, pa najmanj dvakrat dnevno, po zajtrku in preden

gremo spat. Zob pa si nikoli ne umivamo neposredno po jedi. V tem času je namreč zaradi

povišane kislosti zobna sklenina še posebej občutljiva in jo lahko poškodujemo tudi med

čiščenjem s krtačko za zobe. Zaradi tega je posebej po uţivanju jedi, ki vsebujejo sladkor

ali kislino, na primer kolač in sadje, pomembno, da z umivanjem zob počakamo najmanj

pol ure.

Zobna krtačka naj bo iz umetnih vlaken, ki jih je za razliko od naravnih laţje vzdrţevati,

hitro se sušijo in niso podloţna razvoju bakterij. Nadalje, da bi preprečili poškodbo

obzobnega tkiva in dosegli vse zobe, mora ročaj krtačke dobro 'leţati' v roki, glava krtačke

pa naj bo čim manjša, zaobljene oblike ali, še boljše, okrogla. Vlaknine krtačke nikakor ne

smejo biti pretrde, da ne bi poškodovale zobne sklenine, ampak srednje trde ali mehke, da

lahko ob čiščenju zob masirate tudi dlesni. Po uporabi je treba krtačko temeljito oprati in

dobro posušiti, zelo pomembno pa je, da jo redno menjamo, na pribliţno dva do tri mesece.

Veliko zobnih krtačk ima tudi posebno obarvana vlakna, ki z uporabo bledijo in nam

kaţejo, kdaj je krtačko treba zamenjati. Ko gre za zobno pasto, strokovnjaki še vedno

priporočajo tiste, ki vsebujejo fluor, ki naj bi krepil in ščitil zobe in zdravje dlesni, čeprav

se v zadnjem času pojavlja vse več dvomov o koristnosti dodajanja fluora v zobne paste.

Med umivanjem hkrati z neţnimi kroţnimi gibi masiramo tudi dlesni. Ne smemo pozabiti

skrtačiti tudi jezika, na katerem se rade kopičijo škodljive bakterije.

Izpiranje z ustnimi vodami in redno ščetkanje zob še ni dovolj za popolno odstranitev

plaka, saj so najbolj kritični predeli med zobmi, kamor zobna ščetka ne seţe. Z običajnim

čiščenjem z zobno ščetko očistimo samo tri od petih površin zoba.

Če se ţelimo odstraniti tudi plak še z drugih dveh površin, to lahko storimo z medzobnimi

ščetkami, ki optimalno zapolnijo medzobni prostor in tako mehansko odstranijo plak s

površin, ki zobni ščetki niso dosegljive (Kojić, 2009).


23

Slika 4: Čiščenje medzobnega prostora

Vir: : www.planet-lepote.com/odnosi_in_dobro_pocutje... (2020).

Na sliki 4 je prikaz čiščenja medzobnega prostora z zobotrebcem, zobno nitko in

medzobno ščetko. Najbolj kritičnih točk v ustih ne moremo doseči z nobeno zobno ščetko,

ne z zobotrebci, niti z zobno nitko. Samo s primerno medzobno ščetko, ki zapolni ves

prostor od dlesni do stika zob, lahko mehansko odstranimo plak s površin dveh sosednjih

zob, med katerima se tvori medzobni prostor.

4.3 POMEN KOMUNIKACIJE PRI ZDRAVSTVENI VZGOJI

Komunikacija je vrsta interakcije, ki se je najbolj razvila pri človeku, lahko bi rekli, da

človeške interakcije ni brez komunikacije. Komunikacija je lahko enosmerna ali

dvosmerna. Bistveno pa vpliva na ustvarjanje vtisa o posamezniku in o samem sebi.

Za komunikacijo mora imeti človek določene sposobnosti:

perceptivne sposobnosti (kanali sprejemanja informacij),

kognitivne sposobnosti (kanali kodiranja in dekodiranja sporočil),

vedenjske sposobnosti (spontano reagiranje brez prisotnosti zavesti),

emocionalne sposobnosti (empatija) (Hoyer, 1995).

Kot v vsakem ţivljenjskem obdobju ima tudi v obdobju starosti komunikacija velik pomen

in posebnosti. Sposobnosti, ki so potrebne za komunikacijo so zmanjšane, starostnik slabše

http://www.planet-lepote.com/odnosi_in_dobro_pocutje/zdravje/medzobna_scetka_in_medzobni_prostori


24

sliši, spremenjen ima govor, artikulacija, pozornost in spomin so zmanjšani. Zmanjšana je

tudi sposobnost aktivnosti, organizacija različnih informacij v mislih in idej je slabša.

Starostnik se zato pogosto umika pred zahtevami sodobnega sveta, varuje se pred stresom,

se zapira vase in se socialno izolira (Buzuk, 2010). Za delo z bolniki in starostniki je

potrebno znanje terapevtske komunikacije.

4.4 VPLIV DEJAVNIKOV NA ORALNO ZDRAVJE

Sociodemografske karakteristike, kot so starost, spol, kraj rojstva, izobrazbena raven in

socialni status pomembno vplivajo na odnos do oralnega zdravja (Anderson, Nordenram,

2004).

Kljub temu da beleţimo v Sloveniji začetke preventivne dejavnosti v zobozdravstvu z

letom 1928, moramo upoštevati dejstvo, da je niso bili deleţni vsi. Upoštevati moramo tudi

vpliv druge svetovne vojne, pomanjkanje hrane, slabše socialne razmere in neosveščenost

glede primerne higiene zobovja.

Slika 5: Vpliv dejavnikov na oralno zdravje

Vir: Int J Dent Hygiene 2, (2004)

Vpliv na oralno zdravje ima ustna higiena, zobozdravstvena oskrba, splošno zdravje in

socialni status (Anderson, Nordenram, 2004).

socialni

status

splošno

zdravje

ustna

higiena

zobozdr.

oskrba

oralno zdravje


25

DEJAVNIKI TVEGANJA

Dejavniki tveganja imajo velik vpliv na zdravje ustne votline in celotnega organizma ter

povzročajo bolezni ustne votline.

To so:

o kajenje,

o alkohol,

o neuravnovešena prehrana,

o slaba ustna higiena,

o neurejeno zobovje,

o niţji ekonomski sloj, dejavniki iz okolja (Mimović, 2009).

5. 4. 1 Kajenje

Cigaretni dim vsebuje nikotin, ki povzroča odvisnost in posledično stalno uporabo

tobačnih izdelkov. Poleg nikotina je v cigaretnem dimu več tisoč škodljivih snovi, ki ne

okvarjajo samo pljuč in dihalnega aparata, temveč tako rekoč vsako celico človeškega

telesa. Kajenje je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo

preprečiti. Kajenje ubije v povprečnem večjem mestu več ljudi kot prometne nesreče,

samomori, AIDS in nalezljive bolezni skupaj. Kadilci onesnaţujejo in zastrupljajo tudi

okolico. S pasivnim kajenjem vdihnemo količinsko nekaj manj škodljivih snovi, vendar je

dolgotrajna izpostavljenost pasivnemu kajenju dokazano škodljiva. Dostikrat so pasivnemu

kajenju izpostavljeni ţe otroci, ki nimajo nikakršne moţnosti, da bi se temu uprli.

Cigaretni dim vsebuje številne rakotvorne snovi. Od desetih bolnikov s pljučnim rakom jih

je v povprečju devet kadilcev. Zniţuje se starostna meja obolevanja za pljučnim rakom,

zboleva vedno več ţensk. V začetku tega stoletja, ko kajenje še ni bila splošno razširjena

razvada, je bil pljučni rak izjemno redek, tako rekoč neznana bolezen.

Kajenje je tudi glavni dejavnik tveganja za raka ustne votline in grla (Zidarn,

http://www.kadilci.net/posledice-kajenja/ 2010).

http://www.kadilci.net/posledice-kajenja/


26

Tveganje se povečuje s številom pokajenih cigaret in s trajanjem kajenja. Je povsem

odstranljiv dejavnik tveganja in s prekinitvijo kajenja tveganje postopoma izgine

(Mimović, 2009).

5. 4. 2 Alkohol

Etilni alkohol in etanol je psihoaktivna droga, ki jo najdemo v vinu, pivu in ţganih pijačah.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je alkohol tretji najpomembnejši dejavnik

tveganja. Takoj za kajenjem in povišanim krvnim tlakom, alkohol povzroči eno od desetih

bolezni in prezgodnjih smrti. Poleg zasvojenosti povzroča alkohol velik deleţ rakavih

obolenj ustne votline (grla, poţiralnika) (Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije,

2006).

5. 4. 3 Neuravnotežena prehrana

Zaradi slabega zobovja in neustreznih zobnih protez imajo starostniki teţave pri

prehranjevanju. Izogibajo se uţivanju presne zelenjave, ker je ne morejo preţvečiti.

Občutek ţeje se jim manjša, zato popijejo premalo tekočine. Zaradi preteklih ţivljenjskih

izkušenj, tudi zaradi pomanjkanja določenih dobrin (kot je bel pšenični kruh) v preteklosti,

velikokrat pa tudi zaradi nevednosti, je njihova prehrana neuravnoteţena.

Če starostnik ţivi sam, ne čuti ţelje, da bi si pripravljal redne obroke, zato jih največkrat

nadomesti s suho hrano, konzervami in sladkarijami. Pogosto se nagibajo k preveliki

telesni teţi, pojavlja se slabša odpornost organizma, grozi jim povečan krvni sladkor in

holesterol. Lahko se pojavi tudi slabokrvnost. Nikakor ne smemo prezreti hujšanja ali

pridobivanja teţe brez opaznega vzroka. Doma je treba imeti tehtnico in nadzirati telesno

teţo vedno v enakih razmerah.

Dobra prehranjenost in hidracija se opazi na koţi, sluznicah, jeziku, mišični moči,

pogostosti okuţb, pa tudi v beljakovinski in krvni sliki. Posledice pomanjkanja tekočine v

telesu nastanejo zgodaj in jih ne smemo prezreti. Dnevna količina potrebne tekočine je vsaj

dva litra. Starejši imajo manjše zaloge tekočine v tkivih, zato so znaki izgube tekočine prej

opazni. Za laţjo kontrolo zauţite tekočine nastavimo vrč priljubljene oziroma svetovane


27

pijače in prepoznavno skodelico. Hrana naj bo lahko prebavljiva in primernega okusa,

brez dodatkov maščob in sladkorja (Berčan, 2009).

5. 4. 4 Nižji ekonomski sloj

Socialnoekonomski in demografski faktorji se ujemajo s povpraševanjem in koriščenjem

profesionalnih zobozdravstvenih uslug. Ljudje z nizkimi dohodki, nizko stopnjo izobrazbe

ter ljudje, ki ţivijo na lokacijah, kjer je malo zobozdravstvene oskrbe, manj pogosto

obiščejo zobozdravnika. Revščina, nezaposlenost in brezdomnost so narasli v mnogih

drţavah, vključno z nekaterimi najbogatejšimi. Relativna kot tudi absolutna revščina vodi

k slabemu zdravju in večjemu tveganju prezgodnje smrti (Mimović, 2009).

5. 4. 5 Dejavniki tveganja iz okolja

Dejavniki tveganja iz okolja so predvsem delovna izpostavljenost v industriji nikljevih

spojin in formaldehidov, tekstilni in industriji barvil, veliko pa se omenjajo tudi azbestna

vlakna, ki spadajo med mnoţične povzročitelje bolezni. V sinergiji s tobakom in

alkoholom vplivajo na celično delitev in razvoj bolezni v ustni votlini (Mimović, 2009).

4.5 CILJ ZOBOZDRAVSTVENO VZGOJNEGA DELA

Globalni cilj zobozdravstvene vzgoje je zdravo zobovje v celotni populaciji oziroma

odloţitev nastanka kariesa na čim kasnejši čas ter ozdravljeno zobovje.

Aktivnosti oziroma ukrepi za dosego globalnega cilja so:

pravočasno, pravilno in popolno informirati ljudi o škodljivosti, ki povzročajo

zobno gnilobo in druga obolenja v ustni votlini;

motivirati posameznika in druţbo, da si bo zavestno prizadeval ohraniti zdravje

ustne votline in da bo aktivno sledil sodobnim preventivnim ukrepom;

razviti pri posamezniku telesne in duševne sposobnosti za vzpostavljanje in

ohranjanje oralnega zdravja ter razviti zavest o odgovornosti za zobovje v ustni

votlini (Grubar, 2000).


28

V Uradnem listu RS (2008) je velik poudarek na preventivni zobozdravstveni dejavnosti za

vse starostne skupine prebivalstva. Med cilji v zobozdravstvu, za obdobje od leta 2008 do

leta 2013, je zapisanih tudi nekaj pomembnih dejstev:

Zmanjšati deleţ oseb brez zob v starostni skupini nad 65 let starosti za 5 odstotkov.

Zmanjšati pogostost paradontalnih bolezni z izgubo epitelijskega prirastišča ali brez

izgube pri vseh starostnih skupinah za 10 odstotkov.

Povečati deleţ oseb z zdravim obzobnim tkivom pri vseh starostnih skupinah za 10

odstotkov.

Zdravstvena in zobozdravstvena vzgoja spadata v delovno področje javnega zdravstva in je

metoda dela v preventivni medicini ter zdravstvenih strokah. Tako zdravstvena kot tudi

zobozdravstvena vzgoja sta kombinaciji izobraţevalnih in vzgojnih dejavnosti, katerih cilj

je doseči, da ţelijo biti ljudje zdravi, da vedo, kako ostanejo zdravi ter da poiščejo pomoč

takoj, ko jo potrebujejo.

Pri podajanju zdravstveno-vzgojnih informacij starostnikom je zelo pomembno obvladanje

veščin komuniciranja, predvsem terapevtske komunikacije.

Terapevtska komunikacija

Komunikacija medicinske sestre in zdravstvenega tehnika z bolniki oziroma varovanci je

njuna zelo izrazita in zahtevna naloga. Medsebojne komunikacije dajejo smer, obliko in

vsebino njenemu delovanju in ji zagotavljajo samoaktualizacijo v poklicu (Škerbinek,

1992).

Namen terapevtske komunikacije:

- zadovoljiti temeljne človekove potrebe;

- vzpostaviti terapevtski odnos;

- posredovati informacije, izmenjavati misli in občutke;

- vplivati na vedenje človeka;


29

- vzpodbujati k aktivnemu sodelovanju pri analizi posredovanih vsebin, kritičnemu

razmišljanju, spreminjanju stališč in spremembami v ravnanju ali vedenju.

Terapevtska komunikacija je vedno usmerjena k cilju in je namenjena izključno

zadovoljevanju potreb pacienta. Je veliko več kot prenašanje in sprejemanje sporočil; je

srečanje enega človeka z drugim, je dajanje samega sebe. MS naj bi z vsako interakcijo

vplivala na vedenje pacienta (Zdravstvena. info, 2008). Vzpostavljanje terapevtskega

odnosa je proces, ki zahteva čas in skrbno vodenje medicinske sestre, sloni pa na zaupanju

in spoštovanju, da medicinska sestra bolnika oziroma varovanca sprejme, ceni in spozna

njegove potrebe in teţave. Terapevtsko komunikacijo celotno sestavljata medicinska sestra

in varovanec, ki vstopata v ta proces z izkušnjami, občutki, strahovi, pričakovanji in

vrednotami.

Značilnosti terapevtske komunikacije:

usmerjenost v varovanca (zadovoljevanje njegovih potreb po zdravstveni negi),

usmerjenost k cilju,

empatija,

spoštovanje,

sprejemanje,

zaupnost,

samorazkrivanje (Kobentar. et al, 1996).

Tudi preko glasu sporočamo svoja čustva, jezo, naklonjenost in empatijo. Naša sporočila

morajo biti jasna, konkretna, nedvoumna, ker je točnost prenosa zlasti v zdravstveni negi

zelo pomembna. Z dajanjem navodil starostnika vzgajamo, informiramo, obveščamo in mu

posredno dajemo vedeti, da smo resnično zavzeti za njegove probleme. V pogovoru ne

uporabljamo strokovnih izrazov, ki jih starostniki ne bi razumeli (Črnčec, Lahe, 2001).

Pri vsakem stiku z ljudmi je pomembno, da zaznamo tudi eventuelne kulturološke, verske

in sociodemografske razlike ter jih upoštevamo pri komuniciranju in delu z njimi.


30

Slika 6: 10 strategij za uspešno komuniciranje v različnih kulturah

Vir: http://www.nynj-phtc.org/images/top10-400-white.jpg (2010)

Iz slike 4 je razvidno, da je za uspešno komuniciranje med različnimi kulturami potrebno

obvladanje 10 pravil in ta so:

izogibaj se stereotipiziranju,

spoštuj drugačnost,

prepoznaj kompleksnost,

spoštuj samega sebe,

razlikuj moţnosti,

sprašuj,

dvakrat premisli,

bodi fleksibilen,

bodi odkrit,

aktivno poslušaj.

Strategije za uresničevanje ciljev SZO na področju oralnega zdravja

Zdravstveni sistemi in pričakovanja ljudi od zdravstvenih sluţb se povečujejo. V mnogih

drţavah se spreminja vloga drţave, zasebni sektor in civilne organizacije povečujejo svoj

vpliv.

http://www.nynj-phtc.org/images/top10-400-white.jpg


31

Cilji SZO so zgraditev zdrave populacije in skupnosti ter borba proti bolezni. Štiri strateške

točke okvirjajo delovanje SZO in so vpletene v »Program oralnega zdravja«:

1. Zmanjšanje bremena oralnih bolezni še posebej v revnih in marginaliziranih

populacijah.

2. Promocija zdravega načina ţivljenja in zmanjševanje dejavnikov tveganja za oralno

zdravje, ki izhajajo iz okoljskih, ekonomskih, socialnih in vedenjskih vzrokov.

3. Izgraditev sistemov oralnega zdravja, ki pripomorejo k izboljšanju oralnega zdravja,

se odzovejo na legitimne potrebe ljudi in so finančno pravične.

4. Sestavljanje politik oralnega zdravja, ki temeljijo na integraciji oralnega zdravja v

nacionalne in druţbene zdravstvene programe in promocija oralnega zdravja kot

efektivne dimenzije za razvojno politiko druţbe (Marinko, Štokelj, Kuliš, Gačnik,

2009).

Promocija oralnega zdravja je integralen del promocije zdravja na splošno. Skupaj se

promocija oralnega zdravja in promocija splošnega zdravja nanašata na neločljive primere

sistemskih in ustnih bolezni, splošne in oralne higiene, skrbi za generalno in oralno

zdravje, sluţb za splošno zdravje in tudi zobozdravstvenih sluţb. Tako morata promocija

oralnega zdravja in preventiva oralnih bolezni obsegati ukrepe proti pogostim rizičnim

faktorjem. Končen rezultat izvajanj promocije oralnega zdravja je pozitiven tudi za razvoj

promocije zdravja na splošno.

V ţelji po vzdrţevanju in izboljšanju oralnega zdravja odraslih je nujno potrebno, da se

spremeni mišljenje, da je oralno zdravje odvisno le od posameznikovega izbora stila

ţivljenja. Količina kontrole, ki jo imajo ljudje nad svojim zdravjem je precenjena. Za

vzdrţevanje oralnega zdravja niso pomembni le posamezniki, pač pa tudi javnozdravstveni

usluţbenci in sistem, pomembno je neprestano izboljševanje raziskav, izobraţevanje,

druţbeni programi in klinična oskrba (Marinko et al, 2009).


32

5 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA

5.1 Metodologija dela

Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s študijem domače in tuje strokovne ter

znanstvene literature. Kot metoda zbiranja podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik,

ki je vseboval 13 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Vprašalnik je bil anonimen. Uporabili

smo kvantitativno metodo dela, analizo vprašalnika smo predstavili s frekvenčno

distribucijo.

5.2 Preiskovanci

V raziskavo je bilo vključenih 30 starostnikov, ki so obiskali Zdravstveni dom dr. Adolfa

Drolca v Mariboru – Zdravstveno postajo Tezno in so bili pripravljeni sodelovati v

raziskavi.

5.3 Raziskovalno okolje

Raziskava je bila opravljena med starostniki v Zdravstveni postaji Tezno v Mariboru, med

izbranimi pacienti, katerih starost je bila med 70 in 80 let. Za laţje razumevanje

vprašalnika je bila medicinska sestra pri vsakem anketirancu prisotna, da je lahko

odgovorila na morebitna podvprašanja.

5.4 Raziskovalni vzorec

V raziskavi so sodelovali starostniki, ki obiskujejo zobne ambulante v Zdravstveni postaji

Tezno v Mariboru. Anketiranci so bili stari med 70 in 80 let, brez opaznih kognitivnih

sprememb v obnašanju in razumevanju.


33

5.5 Etični vidik

Vsak posameznik je bil seznanjen, da je sodelovanje v raziskavi prostovoljno in ga ima

pravico odkloniti. Upoštevan je bil etični vidik dela s starejšimi. Upoštevan je bil tudi vidik

anonimnosti, individualnosti in zasebnosti v času raziskave. S strani vodstva ustanove smo

pridobili ustrezno dovoljenje za izvajanje anketiranja za potrebe raziskave, pripravo

diplomskega dela.


34

6 REZULTATI RAZISKAVE

Graf 1: Spol anketirancev

V raziskavi je sodelovalo 30 starostnikov, ki so v mesecu aprilu in maju v letu 2010

obiskali Zdravstveno postajo Tezno v Mariboru. 13 anketirancev (43 %) je bilo moškega

spola in 17 (57%) ţenskega spola.

Graf 2: Starost

12 anketirancev (40%) je bilo starih od 76 do 80 let, 18 anketirancev (60%) je bilo starih

od 70 do 75 let.

13; 43%17; 57%

moški

ženski

18; 60%

12; 40% 70-75 let

76-80 let


35

Graf 3: Izobrazba anketirancev

15 anketirancev (50%) je imelo poklicno izobrazbo, 5 anketirancev (17%) je imelo

osnovnošolsko izobrazbo, višjo/visokošolsko izobrazbo so imeli 4 anketiranci (13%).

Anketiranci s srednješolsko izobrazbo so bili 3 (10%), z univerzitetno izobrazbo sta bila 2

anketiranca (7%) in samo 1 anketiranec z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo (1%).

Graf 4: Zadovoljstvo anketirancev z lastnim oralnim zdravjem

30% anketirancev je bilo zadovoljnih s svojim oralnim zdravjem, zelo zadovoljnih je bilo

10% anketirancev. Kar 54% anketirancev ni bilo zadovoljnih s svojim oralnim zdravjem,

od teh je bilo 27% anketirancev, ki sploh niso zadovoljni s svojim oralnim zdravjem.

Zavedajo se, da bi morali obiskati zobozdravnika a ga ne. Kot vzrok navajajo strah, slabe

izkušnje, dolge čakalne vrste, obremenjenost z drugimi boleznimi in odvisnost od prevoza.

1; 3%5; 17%

15; 50%

3; 10%

4; 13%

2; 7%

nepopolna osnovna šola

osnovna šola

poklicnašola

srednja šola

višja/visoka šola

univerzitetna izobrazba

5; 16%

9; 30%8; 27%

8; 27%sem zelo zadovoljen(-ljna)

sem zadovoljen(-ljna)

nisem zadovoljen(-ljna)

sploh nisem zadovoljen(-ljna)-moral(a) bi obiskati zobozdravnika pa


36

Graf 5: Pomen skrbi za oralno zdravje

21 anketirancem (70%) se zdi skrb za oralno zdravje pomembna, 7 anketirancem (23%) se

ne zdi tako pomembna. Zelo pomembna se zdi samo dvema (7%), nepomembna pa

nikomur od anketiranih.

Graf 6 : Posedovanje zobne proteze

15 anketirancev (50%) je imelo zobne proteze in jih tudi nosilo, 12 anketirancev (40%) pa

je sicer imelo zobne proteze, a je niso nosili. Kot vzrok so navajali: da se ne morejo

navaditi, da jih tišči, da jih moti pri govoru. Zobne proteze ni imelo 10% anketirancev in

sicer od tega 1 anketiranec, ki je sploh ne ţeli (3%) in 2 anketiranca (7%), ki sta vpisana v

čakalno knjigo za protetiko, da prideta na vrsto.

2; 7%

21; 70%

7; 23%0; 0%

zelo pomembna

pomembna

ni tako pomembna

ni pomembna

15; 50%

12; 40%

2; 7%1; 3%

imam zobno protezo in jo nosim

imam zobno protezo, pa je ne nosim, ker…

nimam zobne proteze, ker …

nimam zobne proteze, ker je nočem


37

Graf 7 : Spremenjene prehranske navade zaradi zobovja

16 anketiranih starostnikov (53%) je zaradi slabega zobovja spremenilo prehrambene

navade, 8 anketirancev (27%) je prehrambene navade zaradi zob delno spremenilo. 6

anketirancev prehrambenih navad ni spremenilo (20%).

Graf 8: Uživanje hrane, glede na konsistenco

Pasirano, mleto in mehkejšo hrano zaradi slabega zobovja uţiva 21 anketiranih

starostnikov (70%). Dietno hrano, ki je ni potrebno mleti ali pasirati uţivajo 3 anketiranci

(10%). 5 anketiranih starostnikov (17%) uţiva mešano hrano, ki jo lahko grizejo in

meljejo. Pasirano, mleto ali mehkejšo hrano, kjer je vzrok oteţeno poţiranje, uţiva le 1

anketiranec (3%).

16; 53%

6; 20%

8; 27%

da

ne

delno

5; 17%

3; 10%

21; 70%

1; 3%

mešano hrano, ki jo lahko tudi grizem in meljem

dietno, ni pa je potrebno mleti ali pasirati

pasirano, mleto ali mehkejšo hrano-zaradi zobovja

mehkejšo hrano, a ni vzrok zobovje


38

Graf 9: Največje ovire pri skrbi za ustno zdravje

6 anketiranih starostnikov (20%) je navedlo kot največjo oviro pri skrbi za ustno zdravje

zmanjšano ročno spretnost. Enak odstotek starostnikov (17%) je navedlo za največjo oviro

obremenjenost z drugimi boleznimi in šibko finančno stanje. Tudi strah, čakalne dobe pri

zobozdravnikih in odvisnost od prevoza je kot glavni vzrok navedlo enak odstotek

anketiranih starostnikov (13%). Le 2 anketiranca sta navedla kot največjo oviro slab vid.

Graf 10: Vpliv nepoznavanja plačevanja zobne protetike na obisk pri zobozdravniku

16 anketirancem (50%) oteţuje obisk pri zobozdravniku neseznanjenost s sistemom

plačevanja zobne protetike. Delno jih ovira 10 anketirancev (31%), kar 5 anketirancem

(16%) pa neseznanjenost z načinom plačevanja zobne protetike zelo oteţuje obisk pri

zobozdravniku. Samo enega anketiranca (3%) nepoznavanje plačevanja zobne protetike ne

odvrača od obiska pri zobozdravniku.

6; 20%

5; 17%

4; 13%4; 13%

5; 17%

4; 13%2; 7% zmanjšana ročna spretnost

obremenjenost z drugimi boleznimi

čakalne dobe pri zobozdravnikih

odvisnost od prevoza

šibko finančno stanje

5; 16%

16; 50%

10; 31%

1; 3%

zelo mi otežuje

mi otežuje

delno mi otežuje

mi ne otežuje


39

Graf 11: Spomini na prvi obisk pri zobozdravniku

Kar 21 anketirancev (67%) ima dobre spomine na prvi obisk pri zobozdravniku. Navajajo

prijaznost zobozdravnika, dostopnost. Slabe spomine na prvi obisk pri zobozdravniku

navaja 9 anketirancev (29%). Povejo, da so prišli z zobobolom, da zobozdravnik ni bil

prijazen in da se spominjajo močne bolečine in krvi.

Graf 12: Pomemben vtis o pomenu umivanja zob

9 anketirancev (30%) je na vprašanje kdo je nanje napravil največji vtis odgovorilo, da so

bili to mediji (časopis, TV reklame, revije). 7 anketirancev (23%) je odgovorilo, da je bil

to zobozdravnik, 6 anketirancev (20%) je odgovorilo, da so bili to starši, 5 anketirancev

(17%) je dejalo, da je bila to medicinska sestra, 3 anketiranci (10%) pa so omenili šolo.

21; 70%

9; 30%dobri

slabi

6; 20%

3; 10%

7; 23%5; 17%

9; 30%

starši

šola

zobozdravnik

medicinska sestra

mediji


40

Graf 13: Pogostost umivanja zob dnevno

15 anketirancev (50%) si umiva zobe dva krat dnevno. 1 krat dnevno in 3 krat dnevno si

umiva zobe enak odstotek anketirancev (17%). Občasno si umivajo zobe 4 anketiranci

(13%), po vsaki jedi pa samo 1 anketiranec (13%).

5; 17%

15; 50%

5; 17%

1; 3%

4; 13%

1 x dnevno

2 x dnevno

3 x dnevno

po vsaki jedi

občasno


41

7 RAZPRAVA

Ţivimo v času , ko se starostna porazdelitev svetovnega prebivalstva naglo spreminja. Rast

populacije starostnikov pa predstavlja velik izziv pri skrbi zanje. Hkrati z recesijo na vseh

področjih in vsesplošno medikalizacijo druţbe in mnoţičnimi tehnološkimi napredki

ugotavljamo, da je danes teţko biti star.

Ustno zdravje je za starostnika zelo pomembno, saj vpliva na njegovo splošno zdravje,

prehranjenost in socialno umestitev v vsesplošni medikalizaciji druţbe. Nesanirano

zobovje je lahko vzrok mnogih okuţb. Ker starostnika pogosto spremljajo različne

kronične bolezni in zmanjšana gibljivost, je posledica tudi slabša motivacija za

vzdrţevanje ustrezne ustne higiene.

V diplomskem delu smo ţeleli ugotoviti kakšen odnos imajo starostniki do oralnega

zdravja. Raziskavo smo izvedli na Zdravstveni postaji Tezno v Mariboru med starostniki,

od katerih je bilo 57% ţensk in 43% moških, starih od 70 do 80 let.

Med anketiranci je na vprašanje o zadovoljnosti glede lastnega oralnega zdravja kar 30

odstotkov odgovorilo, da so zadovoljni in 16 odstotkov anketirancev, da so zelo

zadovoljni. Z lastnim oralnim zdravjem ni zadovoljnih 54 odstotkov anketirancev, od teh

jih 27 odstotkov navaja, da se sicer zavedajo, da bi morali obiskati zobozdravnika a kot

vzrok, da tega ne storijo navajajo strah, slabe izkušnje in odvisnost od prevoza.

Ugotovili smo, da se starostniki v veliki meri zavedajo pomena oralnega zdravja in oralne

higiene. Kljub temu, da je bilo v raziskavi kar 54 % starostnikov zadovoljnih s svojim

oralnim zdravjem, se ostali ne odločijo za obisk zobozdravnika. Pri skrbi za oralno zdravje

so navedli kot največje ovire zmanjšano ročno spretnost, druge kronične bolezni, odvisnost

od prevoza, čakalne dobe pri zobozdravniku, šibko finančno stanje in slabši vid.

Zaskrbljujoč je podatek, da uţiva pasirano, mleto ali mehkejšo hrano zaradi zobovja kar 70

odstotkov anketiranih starostnikov, kakor tudi to, da samo 20 odstotkov anketirancev ni


42

spremenilo prehrambenih navad zaradi zobovja. Prehranski vnos ţivil je zato spremenjen,

kar posledično vpliva na glikemični indeks.

Zanimiv je podatek, da so se vsi anketirani starostniki spomnili svojega prvega obiska pri

zobozdravniku, kar pomeni, da je nanje naredil pomemben vtis. 67 odstotkov anketiranih

starostnikov ima nanj dobre spomine, preostali, ki pa imajo nanj slabe spomine, navajajo,

da so prišli z zobobolom in prestrašeni.

Skrb za oralno zdravje se kar 77 odstotkom anketirancem zdi pomembna. Polovica

anketiranih starostnikov si umiva zobe vsaj 2 krat dnevno in samo 13 odstotkov občasno.

Pomemben vtis glede umivanja zob so nanje v največji meri naredili mediji (TV reklame),

zato se nam zdi pomembno podajanje zdravstvene vzgoje poleg individualnega pristopa

tudi preko omenjenih medijev.

Večina anketiranih starostnikov je med anketiranjem dejala, da v mladosti niso bili

ustrezno educirani o pomenu ustnega zdravja in tudi zdaj dostikrat nimajo ustrezne

motivacije. Brezzobost in slabše oralno zdravje povezujejo s starostjo. Za zmanjšanje

brezzobosti si prizadeva tudi SZO, ki je za enega svojih strateških ciljev določila 25-

odstotno zniţanje brezzobosti v skupini ljudi nad 64 let. Tudi v Uradnem listu RS (2008)

so določeni cilji v zobozdravstveni preventivi v smislu zmanjšanja brezzobosti in

zmanjšanja paradontalnih bolezni.

Preventiva v stomatologiji pa je ena od redkih v medicini, ki je uspela, saj je karies pri

otrocih in mladini povsod tam kjer izvajajo preventivo v upadanju (Rode, 2008). Zadrţati

svoje zobe vse ţivljenje tako več ne bo utopični cilj.

V Zdravstvenem domu dr. A. Drolca v Mariboru uspešno deluje Sluţba za promocijo

zdravja in izobraţevanja, ki poleg zdravstveno-vzgojnih aktivnosti izvaja učne delavnice

programirane zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo, » CINDI Slovenija «. Glavni cilj

mednarodnega programa Countrywide Integrated Noncommunicable Disease Intervention

(CINDI) je preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Aktivnosti so usmerjene


43

predvsem v izobraţevanje, ozaveščanje in svetovanje v zvezi z zdravim načinom ţivljenja

in pri spremembi tveganih ţivljenjskih navad.

Center za preprečevanje kroničnih bolezni CINDI deluje pod okriljem Inštituta za

varovanje zdravja Republike Slovenije. Aktivnosti izvaja v skladu z znanstvenimi izsledki

in na osnovi lastnih raziskav, z uporabo interdisciplinarnega pristopa se povezujejo

medicinska, druţboslovna, naravoslovna, pedagoška in druga znanja, pri tem pa sodeluje s

strokovnjaki iz različnih področij. Izdaja didaktične in promocijske materiale na področju

zdravega ţivljenjskega sloga, predvsem na področju zdrave prehrane, gibanja, kajenja in

tveganega pitja, raka. Deluje preko medijev, v ambulantah, šolah, v lokalnih skupnostih, na

javnih površinah, na domu, skratka povsod, kjer doseţe ljudi in lahko dosega učinke.

Sodeluje z zdravstvenimi in izobraţevalnimi institucijami, nevladnimi organizacijami,

podjetji, različnimi druţbenimi skupinami, Ministrstvom za zdravje in drugimi resorji.

Z učnimi delavnicami in projekti promocije zdravja, ki jih izvajajo v Zdravstvenem domu

v Mariboru ţelijo pomagati udeleţencem, da razvijejo zdrav ţivljenjski slog in

zadovoljstvo s samim seboj. Učne delavnice so le osnovno pomagalo, da se pacienti

seznanijo z zdravim načinom ţivljenja in se tako laţje odločajo za aktivnosti zdravega

načina ţivljenja. Teţji del pa je na njih, da na spremembi vztrajajo in ţivijo zdravo. V

Sluţbi za promocijo zdravja in izobraţevanje sledijo filozofiji pacientom "prijaznega"

zavoda, zato redno pripravljajo projekte promocije zdravja, ki so namenjeni udeleţencem.

Njihovi projekti so v veliki meri sofinancirani iz sredstev javnega razpisa za krepitev

zdravja Mestne občine Maribor. Pri promociji oralnega zdravja se njihovo delo posredno

opazi v izobraţevanju v smeri izogibanja dejavnikom tveganja.

Oralno in splošno zdravje sta zelo povezana in delujeta eden na drugega, česar se pogosto

premalo zavedamo. Zobozdravstvena preventiva v smislu edukacije oralne higiene in

preventivnih zobozdravstvenih pregledov se izvaja pri otrocih v Sloveniji. Ţal pa so bili

starostniki v mladosti za to prikrajšani. Potrebno edukacijo dobijo v zobni ambulanti,

kamor jih dosti sploh ne pride iz prej navedenih razlogov. Zobozdravniki pošiljajo paciente

tudi na obravnavo v specialistične paradontološke ambulante, kjer pacienta primerno

oskrbijo, dobi pa tudi nadaljnja navodila o skrbi za oralno higieno.


44

Pomembno vlogo pri edukaciji starostnika pa ima patronaţna medicinska sestra, ki prihaja

v starostnikovo druţino na preventivne ali kurativne obiske. Z uporabo individualnega in

holističnega pristopa ima pomembno vlogo v smislu terapevtke, negovalke, vzgojiteljice,

zagovornice in raziskovalke.

Leta 2004 je bila prva Evropska konferenca preventivnega in minimalno invazivnega

zobozdravstva. V izvajanju preventive za vse starostne skupine močno prednjačijo

Skandinavske drţave. Tudi Švica velja za vzorčno drţavo z vidika zobozdravstvene

vzgoje. Drţava organizira vsako leto novo kampanjo. V letu 2008 se je osredotočila

predvsem na ljudi, ki so starejši od 60 let, strokovnjake s področja zobozdravstva in na

osebje v domovih za ostarele. Podpira nacionalne projekte ustne higiene in zobnega

zdravja in se osredotoča na preventivo

Podobna raziskava je bila izvedena leta 2004 v skupnosti starejših v Stockholmu.

Raziskovalki (Andersson in Nordenram) sta ugotovili, da starostniki na Švedskem

posvečajo orani higieni in zdravju precej pozornosti. Vsi v omenjeni raziskavi so tudi

redno obiskovali zobozdravnika in ustnega higienika. Ker gre za populacijo enako starih

ljudi (70 do 80 let) kot so bili v naši raziskavi, je zanimiv podatek, da imajo glede oralnega

zdravja bistveno višje zahteve. Navajata, da je zakonodaja na Švedskem leta 1938 dala

otrokom pravico do brezplačnega zobozdravstvenega varstva in stanje spremljala po

nacionalni zdravstveni shemi do leta 1974. Ti napredni programi, kombinirani s

subvencioniranimi pristojbinami za dentalno zdravje in vzgojo, so pustili pozitivne

spremembe v vedenju in navadah glede oralne higiene in zobozdravstvene oskrbe. Redna

skrb za zobe in ščetkanje s flouridi je bila sprejeta kot norma na Švedskem. Pri nas

beleţimo prvo flouriranje zob leta 1928 v Celju. Ţal se pri nas preventiva v tistih časih ni

širila v takšnem obsegu kot na Švedskem. Pri nas beleţimo z zakonom uvedeno obvezno

zobozdravstveno varstvo za mladino (dispanzerska metoda) šele v letu 1980. Zanimiv je

tudi podatek, da so vsi starostniki iz švedske raziskave redno zahajali k ustnim higienikom.

Pri nas večina ljudi profila poklica ustni higienik sploh ne pozna. V ZDA so ustni higieniki

del zobozdravstva skoraj sto let, na Norveškem več kot osemdeset let. Večina drugih

evropskih drţav je uvedla šolanje ustnih higienikov po drugi svetovni vojni. V Sloveniji se


45

je prof. dr. Skalerič za uvedbo profila ustnega higienika zavzemal ţe v sredini osemdesetih

let, uspelo pa mu je leta 2003.

Pri primerjavi obeh skupin je zanimiv podatek, da so Švedski starostniki seznanjeni z

doplačili pri zobozdravstveni oskrbi in jim ti stroški ne predstavljajo velikega problema.

Pri nas je stvar bistveno drugačna. V raziskavi smo ugotovili, da večino anketiranih

starostnikov (97%) odvrača od obiska pri zobozdravnika tudi nepoznavanje sistema

plačevanja zobne protetike. V čakalnicah so sicer obešeni plakati s potrebnimi

informacijami in zloţenke, vendar je veliko starostnikov, ki slabše vidijo. Mnogim

predstavlja obisk zobozdravnika predhoden stres zaradi teţav pri urejanju prevoza. Veliko

starostnikov ima tudi teţave s sluhom in si tega ne ţelijo povedati. Določenih informacij,

ki jih dobijo v ambulanti ne slišijo dobro oziroma razumejo ali si jih napačno interpretirajo.

Zato je pri podajanju informacij zelo pomembno upoštevati temelje komunikacijske

veščine s starostnikom. Upoštevati moramo dejstva, da starost ni bolezen, spremljajo pa jo

določene fiziološke spremembe, ki poleg ţe omenjenega stresa lahko oteţujejo

komuniciranje in razumevanje.


46

8 SKLEP

V raziskavi smo ugotovili, da več kot polovica starostnikov ni zadovoljnih s svojim

oralnim zdravjem in kar 70 odstotkov starostnikov je zaradi zobovja spremenilo

prehrambene navade.

Oralno zdravje in higieno ustne votline ter povezanost s splošnim zdravjem je potrebno

starostnikom pribliţati in čim bolj nazorno predstaviti. Glede na dojemljivost starostnikov

za reklamirane izdelke preko medijev (TV reklame) se nam zdi smiselna promocija tudi v

tej smeri.

Vemo, da obstaja več presejalnih testov za različne kronične bolezni (Svit, Zora), a ţal

oralnih bolezni pri starostnikih ni med njimi. Zaradi demografske rasti starejše populacije

in poznavanja povezanosti oralnega in splošnega zdravja, bi bilo smiselno ukrepati v smeri

promocije oralne higiene in oralnega zdravja, tudi v smislu presejalnih testov ciljane

starejše populacije, na podlagi katerih bi se kasneje planirala preventivna in kurativna

obravnava starostnika s stališča oralnega zdravja.

V promocijo oralnega zdravja starejših je nujno vključevanje različnih profilov zaposlenih

v zdravstvu. Ti so: bolničarji, zdravstveni tehniki, medicinske sestre, zdravniki,

zobozdravniki, ustni higieniki. Pri obravnavi starostnika je pomembno upoštevanje

terapevtske komunikacije, individualnosti in etičnih načel.

Za promocijo oralnega zdravja v smislu šolanja in zaposlovanja ustnih higienikov v

Slovenskem prostoru je plan, da bi poskušali do leta 2015 zagotovili vsaj enega ustnega

higienika na pet zobozdravnikov.


47

ZAHVALA

Za strokovno pomoč, nasvete, vzpodbude in usmerjanje pri pripravi in pisanju

diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorici viš. predav. dr. Ani Habjanič, univ.

dipl. org.

Zahvaljujem se tudi vsem starejšim, ki so sodelovali v raziskavi, kakor tudi vodstvu

Zdravstvenega doma dr. A. Drolca v Mariboru, ki mi je raziskavo odobrilo.

Zahvala velja tudi mojima najoţjima v druţini, Lari in Zlatku, in širši druţini ter

prijateljem, ki so me pri študiju vzpodbujali in mi stali ob strani.


48

9 LITERATURA

Accetto B. Starost in staranje. Osnove medicinske gerontologije. Ljubljana: Cankarjeva

zaloţba, 1987.

Berčan M. Nega starostnika v domačem okolju .Inštitut Antona Trstenjaka, 2009

Dosegljivo na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/clanek.asp?ID=97 (02. 05.2010).

Buzuk K. Kreativna komunikacija v domu starejših občanov . Dostopno na:

http://www.dsokocevje.si/pdf/katja-buzuk.pdf (03.06.2010)

Andersson K., Nordenram G. Attitudes to and perceptions of oral health and oral care

among community – dwelling eldery residents of Stockholm, Sweden. Int. J. Dent.

Hygiene 2004 (1): 8–18.

Cijan V., Cijan R. Zdravstveni, socialni in pravni vidik starostnikov. Maribor: Visoka

zdravstvena šola, 2003.

Črnčec M., Lahe M. Posebnosti starostnika s poudarkom na komunikaciji. Obzor Zdr N

2001; 35: 51–5.

Dahmane R. Ilustrirana anatomija-Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije, 2005, 91-124.

Dermol Hvala H. Pomen govorjene besede pri delu zdravstvenih delavcev. Obzor Zdr N

2001; 35: 45–9.

Dovšak D. Kirurško zdravljenje karcinomov ustne sluznice. Obravnava sprememb na

sluznici ustne votline, Zdruţenje za maksilofacialno in oralno kirurgijo Slovenije 2003,

28-9.

http://www.inst-antonatrstenjaka.si/clanek.asp?ID=97

http://www.dsokocevje.si/pdf/katja-buzuk.pdf%20(03.06.2010)


49

Gale N. Predrakave (potencialno maligne) spremembe ustne sluznice. Obravnava

sprememb na sluznici ustne votline, Ljubljana. Zbornik predavanj: Zdruţenja za

maksilofacialno in oralno kirurgijo Slovenije. 2003, 21-4.

Golob A. Psihosocialni vidiki staranja ljudi z Downovim sindromom. Zveza Soţitje, 2009.

Grubar D. Ohranjanje ustnega zdravja predšolskih otrok. Diplomska naloga, Ljubljana:

Visoka šola za zdravstvo, 2000.

Hasson H, Arnetz J. E. The impact of an educational intervention for elderly care nurses on

care recipiens and family relatives ratings of quality of care, International Journal of

Nursing Studies 2008;45: 166–179.

Hojer S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka zdravstvena šola,

2005: 138.

Kansky, A. Koţne in spolne bolezni. Ljubljana: Zdruţenje slovenskih dermatologov, 2002.

Kobentar, R, Kogovšek, B, Škerbinek, L. Komuniciranje – komunikacija v timu, z

varovanci in komuniciranje s starostniki. Obzor Zdr N 1996; 30:13-9.

Kojić T. Zdravi zobje za trdno zdravje, Viva, 2009. Dosegljivo na:

http://www.viva.si/Zobozdravstvo-Stomatologija/362/Zdravi-zobje-za-trdno-zdravje(30.

05.2010).

Kuhar M., Funduk N. Razvrstitev popolne brezzobosti. Zobozdrav Vestn 2008; 63: 35-42

Marinko, T, Štokelj, I, Kuliš, K, Gačnik, J. Politika SZO in prednostna področja za

ukrepanje, seminarska naloga, Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2009.

Mimović V. Dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje ustne votline. Diplomska

naloga, Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2009.

http://www.viva.si/Zobozdravstvo-Stomatologija/362/Zdravi-zobje-za-trdno-zdravje


50

Pečjak V. Psihologija tretjega ţivljenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni inštitut

Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2007.

Pirtovšek M. Higiena protetičnih nadomestkov. Viva, 2009. Dosegljivo na:

http://www.viva.si/Zobozdravstvo-Stomatologija/3022/Higiena-proteti%C4%8Dnih-

nadomestkov(23. 05. 2010).

Pokorn D. Prehrana v različnih ţivljenjskih obdobjih. Ljubljana: Marbona, 2005.

Poličnik M. Način ţivljenja starostnika z obstipacijo. Diplomska naloga, Maribor:

Fakulteta za zdravstvene vede, 2008.

Poredoš P. Zdravstveni problemi starostnikov. Zdrav Vestn 2004; 73: 753–756.

Porter R. Oral medicine: Division of Microbial Desaise. London: UCL Eastmen Dental,

2007.

Ramovš J. Kakovostna starost: Socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut

Antona Trstenjaka, 2003.

Skalerič U. Stomatološka klinična preiskava. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih

delavcev Slovenije, 2006: 110-111.

Stanko J. Običajne bolezni ustne votline, Pomurske lekarne, 2009.

Rode M. Ustna votlina v starosti. Zdrav Vestn 2008; 77: 839–845.

Škerbinek L. Profesionalna komunikacija medicinske sestre. Zdrav Obzor 1992; 26: 29-32

Štefanc T. Bistveno povečanje števila starostnikov. Vzajemnost, glasilo ZPIZ in ZDUS,

Ljubljana, 2000.

http://www.viva.si/Zobozdravstvo-Stomatologija/3022/Higiena-proteti%C4%8Dnih-nadomestkov

http://www.viva.si/Zobozdravstvo-Stomatologija/3022/Higiena-proteti%C4%8Dnih-nadomestkov


51

Tavel P. Smisel ţivljenja v starosti. Kakovostna starost, letnik 9, št 1, 2006.

Ule Š. Obravnava nepomičnega starostnika z vidika fizioterapevta, 2009. Dosegljivo na:

http://www.dsokocevje.si/pdf/stefka-ule.pdf (10. 06. 2010).

Vojč B. Zdravo staranje. Kakovostna starost, letnik 10, št 2, 2007.

Vrbič V. Oralno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Medicinska fakulteta,2003.

Zaletel M. Kakovost ţivljenja starostnikov in zdravstvena nega. Zdrav Vestn, 1999; 38:

45–49.

Ţeleznik D, Ivanuša A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Fakulteta za

zdravstvene vede, 2008.

VIRI

Inštitut za varovanje zdravja, 2006. Dosegljivo na:

http://ivz.si/?ni=12 (18.05.2010)

Lahti M. Tigrai online, Teething, 2008. Dosegljivo na:

http://www.tigraionline.com/teething.html (20. 05. 2010)

Lovrič S. Koliko ste v resnici stari?, 2008. Dosegljivo na:

http://www.viva.si/Bolezni-srca-in-o%C5%BEilja-Kardiovaskularne-bolezni/3682/Koliko-

ste-v-resnici-stari (10. 06. 2010).

Pravica do storitev zobozdravstvene dejavnosti. Dosegljivo na:

http://www.zevnik.eu/user_files/vsebina/ZZS_zobozdravstvene%20pravice.pdf

(11.05.2010).

http://www.dsokocevje.si/pdf/stefka-ule.pdf

http://ivz.si/?ni=12

http://www.tigraionline.com/teething.html

http://www.viva.si/Bolezni-srca-in-o%C5%BEilja-Kardiovaskularne-bolezni/3682/Koliko-ste-v-resnici-stari

http://www.viva.si/Bolezni-srca-in-o%C5%BEilja-Kardiovaskularne-bolezni/3682/Koliko-ste-v-resnici-stari

http://www.zevnik.eu/user_files/vsebina/ZZS_zobozdravstvene%20pravice.pdf


52

Uradni list RS. ŠT. 72/2008. Dosegljivo na:

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200872&stevilka=3163 (20. 5. 2010)

Veronik S. Šarmantnost ali nadloga. Zdravje@ Večer. com. Dosegljivo na:

http://bor.czp-vecer.si/Vecer2000_XP/2005/06/16/2005-06-16%20STR-46-46%20MX-

01%20IZD-01-02-03-04-05-06%20PAG-ZDRAVJE.PDF (10. 06 . 2010).

Zdravstvena. info, Terapevtska komunikacija. Dosegljivo na:

http://www.zdravstvena.info/vsznj/terapevtska-komunikacija/ (10. 06. 2010)

Zidarn M. Posledice kajenja. Dosegljivo na:

http://www.kadilci.net/posledice-kajenja/(12.05.2010)

ZZZS. Pravice v zobozdravstveni dejavnosti. Dosegljivo na:

http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/0C8ADAA959197152C1256E8C002A6077?O

penDocument ( 20. 05. 2010)

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200872&stevilka=3163

http://bor.czp-vecer.si/Vecer2000_XP/2005/06/16/2005-06-16%20STR-46-46%20MX-01%20IZD-01-02-03-04-05-06%20PAG-ZDRAVJE.PDF

http://bor.czp-vecer.si/Vecer2000_XP/2005/06/16/2005-06-16%20STR-46-46%20MX-01%20IZD-01-02-03-04-05-06%20PAG-ZDRAVJE.PDF

http://www.zdravstvena.info/vsznj/terapevtska-komunikacija/

http://www.kadilci.net/posledice-kajenja/

http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/0C8ADAA959197152C1256E8C002A6077?OpenDocument

http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/0C8ADAA959197152C1256E8C002A6077?OpenDocument

____________________Karmen Kure: ODNOS STAROSTNIKOV DO ORALNEGA ZDRAVJA_______________________________

1

10 PRILOGE

Priloga 1

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani!

Sem Karmen Kure, absolventka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in

pripravljam diplomsko delo z naslovom Odnos starostnikov do oralnega zdravja.

Pri raziskovalnem delu naloge potrebujem Vašo pomoč, zato Vas vljudno prosim, da

odgovorite na anketni vprašalnik. V kolikor vprašanja ne bi razumeli ali bi potrebovali pomoč

pri izpolnjevanju vprašalnika, Vam z veseljem pomagam. Zagotavljam Vam, da bodo vsi

podatki, pridobljeni s to anketo, anonimni in uporabljeni izključno za potrebe diplomskega

dela.

Za sodelovanje se Vam iskreno zahvaljujem.

Karmen Kure

1. Spol

a) moški

b) ţenski

2 .Starost

a) 70–75 let

b) 76–80 let

3. Izobrazba

a) nepopolna osnovna šola

b) osnovna šola

c) poklicna šola

d) srednja šola

e) višja/visoka šola

f) univerzitetna

g) drugo………………………………………………………………………………….


2

4. Kakšno se vam zdi vaše oralno zdravje?

a) sem zelo zadovoljen(-ljna)

b) sem zadovoljen(-ljna)

c) nisem zadovoljen(-ljna)

d) sploh nisem zadovoljen(-ljna) – moral(-a) bi obiskati zobozdravnika, pa

..................................................................................................................................................

5. Kako pomembna se vam zdi skrb za oralno zdravje?

a) zelo pomembna

b) pomembna

c) ni tako pomembna

d) ni pomembna

6. Ali imate zobno protezo?

a) imam zobno protezo in jo nosim

b) imam zobno protezo, pa je ne nosim, ker…………………...........................................

c) nimam zobne proteze, ker...............................................................................................

d) nimam zobne proteze, ker je nočem

7. Ali ste zaradi slabšega zobovja spremenili prehranske navade?

a) da

b) ne

c) delno

8. Kakšno hrano uţivate?

a) mešano hrano, ki jo lahko tudi grizem in meljem

b) dietno, ni pa je potrebno mleti ali pasirati

c) pasirano, mleto ali mehkejšo hrano (zaradi zobovja)

d) pasirano, mleto ali mehkejšo hrano (oteţeno poţiranje ali drugi vzrok)


3

9. Kaj vam predstavlja največjo oviro pri skrbi za ustno zdravje?

...............................................................................................................................................

................................................................................................................................................

................................................................................................................................................

................................................................................................................................................

10. Ali vam obisk pri zobozdravniku oteţuje tudi sistem plačevanja določene zobne protetike,

s katerim niste seznanjeni?

a) zelo mi oteţuje

b) mi oteţuje

c) delno mi oteţuje

d) mi ne oteţuje

11. Kakšne spomine imate na prvi obisk pri zobozdravniku?

a) dobre, napišite zakaj………………………………………………………………….

b) slabe, napišite zakaj………………………………………………………………….

c) nisem še bil(-a) pri zobozdravniku

12. Ali se spomnite, kdo je na vas naredil pomemben vtis o pomenu umivanja zob?

a) starši

b) šola

c) zobozdravnik

d) medicinska sestra

e) mediji (časopis, revije, TV reklame)

f) drugo…………………………………………………………………………………

13. Kako pogosto si umivate zobe?

a) 1 krat dnevno

b) 2 krat dnevno

c) 3 krat dnevno

d) po vsaki jedi

e) občasno


4

Priloga 2

Documents

UNIVERZA V MARIBORUkar opaţamo kot sivenje las, proces pa smatramo za fiziološki pojav. Sivenje in hitrost sivenja sta različna od človeka do človeka. Nedavno opravljena raziskava