64
UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA JURE PELKO PRIMERJALNOPRAVNI POGLED NA PRAVNO UREDITEV VROČANJA PO ZUP, ZPP, ZKP IN ZPSTO Diplomsko delo Maribor, 2011

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA · I. KAZALO II. POVZETEK ... Ker obstaja v našem pravnem redu več vrst postopkov, obstaja tudi več pravil, ki urejajo sistem vročanja. Nekatera

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

JURE PELKO

PRIMERJALNOPRAVNI POGLED NA PRAVNO UREDITEV VROČANJA PO ZUP,

ZPP, ZKP IN ZPSTO

Diplomsko delo

Maribor, 2011

2

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRIMERJALNOPRAVNI POGLED NA PRAVNO UREDITEV VROČANJA PO ZUP,

ZPP, ZKP IN ZPSTO

Študent: Jure Pelko Številka indeksa: 71154801 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Upravno pravo Mentor: dr. Božo Grafenauer Komentor: dr. Tjaša Ivanc

Maribor, oktober 2011

3

UTERE TEMPORIBUS!

4

I. KAZALO II. POVZETEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 1. UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 2. SPLOŠNO O VROČANJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

2.1. VROČANJE ................................................................................................................ 8 2.2. SPLOŠNO O NAČINU, ČASU IN KRAJU VROČANJA ............................ 10

2.2.1. NAČIN VROČANJA ...................................................................................... 10 2.2.2 ČAS VROČANJA ............................................................................................. 11 2.2.3. KRAJ VROČANJA ......................................................................................... 11

2.3. VROČANJE PO ELEKTRONSKI POTI ........................................................... 14 2.4. VROČILNICA.......................................................................................................... 14

2.4.1. IZPOLNJEVANJE VROČILNIC................................................................. 15 2.4.2. DAN VROČITVE PISANJA ........................................................................ 17 2.4.3. VRSTE VROČILNIC ..................................................................................... 17 2.4.4. OBLIKE VROČILNIC ................................................................................... 18

2.4.4.1. Oblika vročilnice v po ZUP ................................................................. 18 2.4.4.2. Oblika vročilnice po ZPP in ZKP ...................................................... 19

3. VROČANJE PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU . . 24 3.1. ČAS VROČANJA PO ZUP .................................................................................. 24 3.2. KRAJ VROČANJA PO ZUP ................................................................................ 24 3.3. NEPOSREDNO VROČANJE PO ZUP .............................................................. 25

3.3.1. NEPOSREDNO VROČANJE PRI ORGANU .......................................... 26 3.3.2. NEPOSREDNO VROČANJE PO ELEKTRONSKI POŠTI ................. 26

3.4. POSREDNO VROČANJE PO ZUP .................................................................... 27 3.5. OBVEZNO OSEBNO VROČANJE PO ZUP ................................................... 28 3.6. POSEBNI PRIMERI VROČANJA ..................................................................... 32

3.6.1. VROČANJE PO ZAKONITEM ZASTOPNIKU IN POOBLAŠČENCU ...................................................................................................... 32 3.6.2. VROČANJE POOBLAŠČENCU ZA VROČITVE .................................. 33 3.6.3. VROČANJE DRŽAVNIM ORGANOM, ORGANOM SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI IN PRAVNIM OSEBAM ... 34 3.6.4. VROČANJE OSEBAM Z DIPLOMATSKO IMUNITETO .................. 34 3.6.5. VROČANJE VOJAŠKIM OSEBAM .......................................................... 35 3.6.6. VROČANJE OSEBAM ZAPOSLENIM V KOPENSKEM, ZRAČNEM ALI POMORSKEM PROMETU ....................................................... 35 3.6.7. VROČANJE OSEBAM, KI JIM JE VZETA PROSTOST .................... 35 3.6.8. VROČANJE Z JAVNIM NAZNANILOM ................................................ 35 3.6.9. VROČANJE V PRIMERU ODKLONITVE SPREJEMA ...................... 36 3.6.10. VROČANJE V PRIMERU SPREMEMBE NASLOVA ....................... 37 3.6.11. VROČANJE NA NASLOVU ZA VROČANJE ..................................... 39

4. VROČANJE PO ZAKONU O KAZENSKEM POSTOPKU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 4.1. ČAS VROČANJA PO ZKP .................................................................................. 40 4.2. KRAJ VROČANJA PO ZKP ................................................................................ 41 4.3. NEPOSREDNO VROČANJE PO ZKP .............................................................. 41 4.4. POSREDNO VROČANJE PO ZKP .................................................................... 41 4.5. OBVEZNO OSEBNO VROČANJE PO ZKP ................................................... 41 4.6. POSEBNI PRIMERI VROČANJA PO ZKP .................................................... 42

4.6.1. VROČITEV ZAGOVORNIKU .................................................................... 42

5

4.6.2. VROČITEV ZAGOVORNIKU POSTAVLJENEMU PO URADNI DOLŽNOSTI ................................................................................................................. 43 4.6.3. VROČITEV Z NABIJANJEM NA OGLASNO DESKO SODIŠČA .. 43 4.6.4. VROČITEV DOLOČENIM OSEBAM ....................................................... 43 4.6.5. ODKLONITEV SPREJEMA DOKUMENTA .......................................... 44 4.6.6. DRUGI NAČINI VROČITVE ...................................................................... 44

5. VROČANJE PO ZAKONU O PRAVDNEM POSTOPKU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 5.1. ČAS VROČANJA PO ZPP ................................................................................... 46 5.2. KRAJ VROČANJA PO ZPP................................................................................. 46 5.3. NAČIN VROČANJA FIZIČNI OSEBI PO ZPP ............................................. 46

5.3.1. NEPOSREDNO VROČANJE FIZIČNI OSEBI ....................................... 46 5.3.2. POSREDNO VROČANJE FIZIČNI OSEBI ............................................. 46

5.4. NAČIN VROČANJA PRAVNI OSEBI PO ZPP ............................................. 47 5.5. OBVEZNO OSEBNO VROČANJE PO ZPP.................................................... 49

5.5.1. FIKCIJA VROČITVE .................................................................................... 49 5.6. POSEBNI PRIMERI VROČANJA PO ZPP ..................................................... 49

5.6.1. VROČANJE ZAKONITEMU ZASTOPNIKU ALI POOBLAŠČENCU .......................................................................................................................................... 49 5.6.2. VROČANJE ODVETNIKU OZIROMA PRAVNEMU ZASTOPNIKU .......................................................................................................................................... 50 5.6.3. VROČANJE DRŽAVNEMU PRAVOBRANILCU ................................. 50 5.6.4. VROČANJE POOBLAŠČENCU ZA SPREJEMANJE PISANJ.......... 51 5.6.5. VROČANJE DRŽAVNIM ORGANOM, ORGANOM SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI IN PRAVNIM OSEBAM ... 51 5.6.6. VROČANJE DOLOČENIM OSEBAM ...................................................... 52 5.6.7. ODSOTNOST NASLOVNIKA .................................................................... 52

6. VROČANJE PO ZAKONU O POŠTNIH STORITVAH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 6.1. NEPOSREDNO VROČANJE PO ZPSTO-2..................................................... 54 6.2. POSREDNO VROČANJE PO ZPSTO-2........................................................... 54 6.3. DRUGI NAČINI VROČANJA PO ZPSTO-2 .................................................. 55 6.4. ODKLONITEV SPREJEMA PO ZPSTO-2 ...................................................... 55 6.5. NEVROČLJIVE POŠILJKE PO ZPSTO-2 ...................................................... 55

7. PRIMERJAVA DEFINICIJ PO PODROČNIH ZAKONIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 8. SKLEP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 9. LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 10. VIRI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

6

II. POVZETEK Vročanje ne predstavlja samo tehnični prenos dokumenta s strani organa(ki ga je izdal) k naslovniku, temveč je tudi pomemben institut , ki ima procesne posledice. Vročanje je urejeno z različnimi postopkovnimi pravili , ki urejajo način, čas, kraj vročanja. Poleg tega je pomembno tudi, kdaj, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji se lahko dokument izroči kateri drugi osebi (ne naslovniku). Če so podani določeni pogoji, lahko ali pa celo mora vročevalec dokument izročiti odraslim družinskim članom v istem gospodinjstvu, sosedu, sodelavcu, nadrejenemu, pooblaščencu, zagovorniku in drugim. S pravilno opravljeno vročitvijo se šteje, da je stranka obveščena o svojih pravicah in obveznostih. Od trenutka vročitve dokumenta naslovniku naprej začnejo teči procesni roki (za pritožbo, ugovor). Ti roki so prekluzivni, torej se ne dajo podaljšati. V zakonih so prav tako določena pravila, kaj storiti oziroma kako postopati v primeru, ko naslovnik odkloni vročitev dokumenta oziroma noče prevzeti pisanja. Ta pravila so pomembna, saj kot taka pod določenimi pogoji omogočajo nadaljevanje postopka z institutom fikcije vročitve. V praksi pogosto prihaja do raznih napak s strani organa, vročevalca oziroma naslovnika ter prav tako pri izpolnjevanju vročilnice kot dokazila o vročitvi. Pomembno je tudi vedeti , kako ravnati v situaciji , ko naslovnik zaradi različnih zdravstvenih ali drugih okoliščin, ni sposoben oziroma zmožen izpolniti vročilnice – potrdila o prevzemu pisanja. Ker obstaja v našem pravnem redu več vrst postopkov, obstaja tudi več pravil , ki urejajo sistem vročanja. Nekatera imajo zelo podobne določbe, spet druga nekoliko različna. Najpodrobneje ureja vročenje Zakon o splošnem upravnem postopku. Vročanje v civilnih postopkih je v Zakon o pravdnem postopku, v kazenskih postopkih pa v Zakonu o kazenskem postopku. Predstavljena pa je tudi ureditev vročanja po Zakonu o poštnih storitvah. Ključne besede: naslovnik obveznosti organ postopek pravice pravila vročanje vročevalec vročilnica

7

1. UVOD Kot vsaka znanost , je tudi pravo razdeljeno na več področij. Z nekaterimi od teh področij se srečujemo redko ali nikoli, spet z drugimi vsakodnevno. Najpogostejši postopek, s katerim se državljani vsakodnevno srečamo, je zagotovo upravni postopek. Z njim se srečamo, ko gremo na upravno enoto po potni list, vozniško dovoljenje, ko potrebujemo gradbeno dovoljenje, ipd. In kot zanimivost, večina se tega dejstva sploh ne zaveda. Vsi smo se že večkrat znašli v položaju ko smo poleg rednih mesečnih položnic in časopisa v poštnem nabiralniku prejeli tudi obvestilo o prispelem pismu oziroma nas je poštni uslužbenec prosil za podpis. Pri tem si marsikdo postavlja vprašanje, zakaj sem pa moral to podpisati oziroma kaj sem sploh podpisal? Nedvomno je dokument, za katerega se moramo podpisati, pomembne narave. Ampak, ali so vsi takšni dokumenti enako pomembni? In, ali je vse kar podpišemo enako oziroma ima enak pomen v razmerju do prejete dokumentacije? Postopek, v katerem preide določen upravni ali pravni dokument od pošiljatelja do naslovnika je, kljub nasprotnem mišljenju, dokaj kompleksen. S tem namenom se bomo osredotočili le na del tega procesa. Osredotočili se bomo na del, v katerem prihaja do mnogo nepravilnosti, procesnih napak ter zmotnih mišljenj . Govoril i bomo torej o vročanju. Da bo zadeva zanimivejša, si bomo pogledali vročanje iz različnih vidikov. Pri tem mislim iz vidika stranke, vidika organa ki je pismo poslal in vidika poštne organizacije. Prav tako bomo poskušali odgovoriti na prej zastavljena vprašanja, predvsem o podobnostih in razlikah pri vročanju različnih dokumentov. Podrobneje si bomo pogledali vročanje po Zakonu o splošnem upravnem postopku, ki je v praksi tudi najpogostejše. Ta način bomo primerjali z vročanjem po Zakonu o pravdnem postopku, vročanjem po Zakonu o kazenskem postopku ter vročanju po Zakonu o poštnih stori tvah. Predstavil i bomo praktične in pravne razlike vročanja različnih zadev ter zmotna mišljenja in napake, ki se pri tem pojavljajo.

8

2. SPLOŠNO O VROČANJU 2.1. VROČANJE V življenju obstaja več ravni komunikacije. Ena splošno – družbeno pomembnejših je prav gotovo komunikacija med strankami (udeleženci nekega upravnega ali sodnega postopka) ter temu pristojnimi državnimi organi. Glede na dejstvo, da imajo rezultati takšnega postopka nek širši pomen za celotno družbo, morajo bit i 'pravila igre' nekoliko natančneje urejena in seveda zapisana. Tako so v procesnih zakonih urejena pravila o vročanju. V nadaljevanju bomo pogledali , kako je vročanje urejeno v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP)1 ter to ureditev primerjali z ureditvijo v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) ter Zakonom o poštnih stori tvah (ZPSto). Vsi ti zakoni vsebujejo določbe o vročanju. Nekatere so si med sabo podobne oziroma celo identične, spet druge popolnoma različne. Vročanje je opravilo postopka, s pomočjo katerega organ izroči vabila, sklepe, odločbe in druge uradne dokumente oziroma pisanja naslovniku. Vročitev je torej izročitev oziroma prenos dokumenta od organa k osebi - naslovniku2. Že iz same definicije besede 'vročanje' je razvidno, da so ključni elementi trije – organ, ki je odločbo izdal , naslovnik ter odločba sama. Seveda pa so pravne posledice pomembne predvsem za naslovnika, torej stranko oziroma udeleženca postopka. Primarna namena vročanja sta dva. Prvič da dobi stranka možnost seznaniti se z opravljenim procesnim dejanjem državnega organa (upravnega organa, sodišča3,4, drugega organa oziroma stranke postopka). Drugič pa da dobijo omenjeni organi zanesljiv dokaz oziroma da je nesporno dejstvo, da je stranka (naslovnik) pridobila to možnost . Namreč potrditev oziroma dokaz, da je bil dokument resnično in pravočasno vročen naslovniku, je organu ključnega pomena za nadaljnji pravilni potek postopka. Ko govorimo o organu, ki je dokument izdal, govorimo o organih državne in nedržavne javne uprave . Pri tem mislimo na upravne enote, ministrstva, sodišča, davčne urade, organe samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil , i td. S temi in še drugimi organi imamo vzpostavljena različna razmerja, nekatera po svoji volji, spet druga ipso iure. Ustava in področni procesni zakoni5 določajo strogi oziroma natančno določeni način prenosa uradnih dokumentov predvsem zaradi zagotovitve pravne varnosti .

1 Zakon o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010. 2 Grafenauer Božo, Breznik Janez, Upravno pravo – procesni del. 3 Dežman Zlatko, Erbežnik Anže, Kazensko procesno pravo RS: ''Vročanje je prenos pisanj (vabil, obtožilnih aktov, sodb, sklepov, odgovorov na pritožbo itd.) s sodišča k stranki in k drugim udeležencem z namenom, da se ti z njimi seznanijo.'' 4 Ude Lojze, Civilno procesno pravo: ''Z vročitvijo sodnih spisov (vabil, sodnih odločb in vlog nasprotnika) se uveljavlja načelo kontradiktornosti oziroma načelo obojestranskega zaslišanja, saj se stranka z vročitvijo seznanja s potekom procesa ter s procesnimi dejanji nasprotnika in sodišča.'' 5 ZUP, ZPP, ZKP, ZDavP.

9

Drugi udeleženec v sistemu vročanja je naslovnik. Naslovnik je oseba, kateri je uradno pisanje namenjeno. Lahko gre za fizično ali pa za pravno osebo. Obstajajo pa tudi določila o vročanju osebam s posebnim statusom. Gre za osebe, ki se jim zaradi njihove zaposlitve, položaja oziroma funkcije, dokumenti vročajo na posebej določen način. O takšnih primerih bomo konkretneje govorili v nekaterih naslednjih poglavjih.

10

2.2. SPLOŠNO O NAČINU, ČASU IN KRAJU VROČANJA 2.2.1. NAČIN VROČANJA Dokumenti se lahko vročajo na več načinov. Vročajo se lahko po pošti ali pa elektronski pošti . Prav tako lahko organ vročitev opravi po svoji uradni osebi ali pa po pravni ali fizični osebi , ki opravlja vročanje dokumentov v fizični in elektronski obliki kot svojo dejavnost. Obstaja še en način vročitve. Namreč če sta narava ali pomen dokumenta takšna, da to zahtevata, lahko (mora) organ, ki je dokument izdal povabiti stranko (naslovnika), da dokument prevzame na sedežu organa. Strankam je omogočeno, da prejemajo dokumente tudi po elektronski poti. To željo lahko izrazi na dva načina. Lahko sporoči organu, da želi prejemati dokumente po elektronski poti al i pa da že začne postopek tako, da zahtevo za uvedbo postopka pošlje po elektronski poti. S tem konkludentnim dejanjem organ šteje, da stranka želi vse dokumente iz tega naslova prejemati v elektronski obliki .6 Stranka lahko kadarkoli zahteva (ponovno) vročanje v fizični obliki . v fizični (papirnati) obliki Vročitev je mogoče opraviti po elektronski poti (v varni

elektronski predal) Vročanje se mora opraviti v predpisani obliki , način vročitve, ki je odvisen od vrste in oblike (fizične, elektronske) dokumenta, pa določi (skladno z zakonom) uradna oseba. 87. člen ZUP določa: ' 'Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti , od katerih začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve ' ' . Namen te določbe je, da je potrebno navedene uradne dokumente obvezno vročati neposredno – osebno vročitev, pri kateri se dokument vroči v roke naslovniku. Uradna oseba pa lahko odredi osebno vročitev tudi za druge uradne dokumente, ki jih vroča in zakon zanje ne določa osebnega vročanja.7

6 Podrobnejše določbe o elektronskem vročanju vsebuje Uredba o upravnem poslovanju Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007 (122/2007 popr.), 31/2008, 35/2009, 58/2010, 101/2010. 7 Vabila, dopis za odpravo pomanjkljivosti,…

11

2.2.2 ČAS VROČANJA Zakon določa, da se vroča ob delovnikih od 6. do 20. ure. Določba zagotavlja naslovnikom pravico do počitka. Dopustna je pa izjema. V primeru nujnih zadev , lahko organ odredi, da se opravi vročitev tudi ponoči, na nedeljo ali praznik. Gre za zadeve, ki jih določa poseben zakon oziroma za nujne ukrepe v javnem interesu. Ti ukrepi so podani, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi , za javni red in mir, za javno varnost ali premoženje večje vrednosti . V Republiki Slovenij i imamo naslednje praznike in dela proste dneve: 1. in 2. januar, 8. februar, 27. april , 1. in 2. maj, 25. junij, 15. avgust, 1. november, 25. in 26. december. Nedelja glede na splošno sprejete standarde ni delovni dan. Postavlja pa se zanimivo vprašanja, namreč ali je sobota delovni dan ali ne. Vprašanje je še posebej zanimivo glede vročanja pravnim osebam, odvetnikom, notarjem, saj samo dejstvo da je nekdo v soboto fizično prisoten v prostorih pravne osebe oziroma v odvetniški ali notarski pisarni, še ne pomeni, da je pri tej osebi sobota delovnik, pač pa je treba ugotoviti, kakšen status ima sobota glede na notranjo organizacijo naslovnika. Če organ ni posebej odredil, da se lahko vročitev zaradi nujnosti opravi ponoči oziroma na dan, ko se ne dela, vročevalec ne sme vročiti dokumenta, če pa poizkuša opravi vročitev, sme naslovnik vročitev odkloniti. Odklonitev v takšnem primeru ne ustvarja pravnih posledic, ki jih predvideva zakon za primer odklonitve sprejema dokumenta. Če pa naslovnik dokument sprejme, četudi mu je bil vročen npr. ponoči, pa je vročitev s tem opravljena in ima enake pravne posledice, kot da bi bila opravljena skladno s 1. odstavkom 84. člena ZUP. 2.2.3. KRAJ VROČANJA Določbe zakona omejujejo kraj vročanja in s tem zagotavljajo, da naslovniku praviloma ni dopustno vročati dokumentov kjerkoli . Kraj vročanja je omejen na stanovanje ter tam, kjer je naslovnik zaposlen oziroma opravlja delo. Vročitev odvetniku in notarju pa se opravi v njunih pisarnah. Takšen sistem ureditve te tematike je potreben zaradi zagotavljanja pravice do zasebnosti naslovnika. Če vročevalec poizkuša opraviti vročitev dokumenta izven omenjenih krajev, ima naslovnik pravico odkloniti vročitev. Takšna odklonitev je smiselno enaka odklonitvi ob neprimernem času, ergo ne ustvarja negativnih pravnih posledic za naslovnika. V 2. odstavku 85. člena ZUP pa je še določeno, da se lahko vročitev opravi tudi izven teh prostorov, vendar le v primeru če je naslovnik pripravljen dokument sprejeti.

PON-PET 06:00-20:00

12

ZUP izrecno ne določa, da se nanašajo določbe na vročanje fizičnim osebam, je ob upoštevanju namena določb 91. člena8 mogoče zaključiti , da se uporablja le za vročanje fizičnim osebam, odvetniku in notarju. V skladu z navedenim, se vročitev fizični osebi se praviloma opravi v stanovanju. Sam pojem 'stanovanje' nakazuje, da zakon tudi v tem delu zasleduje temeljni namen določb o vročanju, saj termin stanovanje v nasprotju s terminom bivališče kaže, da je namen določbe v tem, da se zagotovi, da bo oseba, ki ji je dokument namenjen, tega prejela in se z njim seznanila. Tako je potrebno pojem stanovanja razlagati v smeri kraja dejanskega prebivanja, ne glede na to, kje ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Tendenca, da je relevanten dejanski kraj bivanja, je na drugi strani precej problematična, saj je v določenih primerih težko ugotoviti , kje določena oseba dejansko prebiva. Sama dikcija je v precejšni meri onemogočila uporabo domneve, da je bila vročitev opravljena, če je bila izvedena nadomestna ali posredna vročitev po kraju stalnega ali začasnega prebivališča. Oseba, ki ji je bil dokument vročen z nadomestno ali posredno vročitvijo po kraju stalnega ali začasnega prebivališča, ki pa tam nima stanovanja, ima tako možnost, da v postopku uveljavlja, da vročitev ni bila opravljena9. Seveda je mogoče pojem stanovanja razlagati tudi drugače, in sicer da gre za kraj stalnega ali začasnega prebivališča. Vendar pa je tak zaključek verjetno napačen, tako če upoštevamo gramatikalno kot tudi namensko razlago. Namen določb o vročitvi je namreč, da se zagotovi, da se bo naslovnik seznanil z dokumentom, sama gramatikalna razlaga pa pokaže, da je termin stanovanja različen od termina stalnega ali začasnega bivališča. V primeru, da pojem stanovanje razlagamo kot kraj , kraj naslovnik dejansko biva, je potrebno upoštevati, da se vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik dejansko dokument prejme, četudi je bila vročitev opravljena napačno. Na upravnih dokumentih pogosto zasledimo frazo: 'Naslovnik je dolžan sporočiti organu, vsako spremembo naslova…v roku osmih dni10. . ' Iz te dikcije lahko pridemo do zaključka, da je dejansko potencialno problematična le prva vročitev v konkretnem postopku. Ko se ta uspešno opravi, je naslovnik sam zavezan, sporočiti spremembe naslova. Organ, ki dokument pošilja, pa ima tako možnost, da opravi posredno ali nadomestno vročitev po naslovu, ki je organu poznan, pri čemer pa se šteje, da je vročitev

8 (1) Državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam in fizičnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti, se vroča tako, da se dokument izroči uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere drugače določeno. (2) Če kot stranka nastopa naselje ali skupina oseb, ki ni pravna oseba (drugi odstavek 42. člena tega zakona), se jim vroča tako, da se dokument izroči osebi, ki so jo ti določili (četrti odstavek 48. člena tega zakona). (3) Vročanje po elektronski pošti se opravi tako, da se sporočilo iz drugega odstavka 86. člena pošlje na javno objavljen elektronski naslov državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti, pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti oziroma na naslov, ki ga na svoji vlogi ta navede. 9 Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem (Breznik J, et al), Ljubljana, 2008. 10 Gre za zakonsko dolžnost stranke v postopku. Stranka mora sporočiti vsako spremembo naslova v roku osmih po nastali spremembi.

13

pravilno opravljena, sam dokument, ki je bil vročen na takšen način, pa ustvarja pravne posledice za stranko. Glede kraja vročitve obstaja še ena izjema, ki velja za odvetnike in notarje. ZUP namreč v 1. odstavku 85. člena veleva, da se lahko vročitev odvetniku opravi v njegovi odvetniški pisarni, vročitev notarju pa v njegovi notarski pisarni. V primeru vročitve samemu odvetniku oziroma notarju, so določbe povsem jasne in razumne. Težave se pojavijo pri dikciji , da se lahko vročitev opravi osebi, ki je zaposlena pri odvetniku oziroma notarju. Pojem zaposlena nakazuje na delovno razmerje, kar bi po eni strani pomenilo, da dokumenta ne sme prevzeti oseba, ki dela po pogodbi o delu oziroma na praksi ali pripravništvu, na drugi strani pa ni omejitve, kar pomeni, da se šteje dokument kot vročen, če je izročen katerikoli osebi, ki je zaposlena pri odvetniku oziroma notarju, ne glede na delo, ki ga opravlja. V tem kontekstu je potrebno uporabit i analogijo z določbami vročanja pravni osebi in postaviti omejitve, da se lahko vroča le odvetniku ali notarju neposredno in pa osebam, ki so določene za sprejem dokumentov. Če bi preveč široko razlagali pojem zaposlena oseba, bi lahko to ogrožalo pravno varnost in pravne interese oseb, ki jih odvetnik oziroma notar zastopata.

14

2.3. VROČANJE PO ELEKTRONSKI POTI Vse več zadev se odvija in rešuje po elektronski poti. Tako organi kot stranke imajo nad zadevami večjo preglednost , takšen način je tudi hitrejši in bolj ekonomičen. Kot pri ostalih disciplinah, tudi pri postopkih pred upravnimi organi ni nič drugače. Kljub dejstvu, da se večina vročitev še vedno opravlja na 'klasičen' način, katerega najbolj primerno opisuje termin 'v roke', se čedalje bolj razvija in uporablja t . i . elektronsko vročanje oziroma vročanje po elektronski poti . Sprememba 86. člena ZUP uvaja pri lagoditev upravnega postopka elektronskemu poslovanju. Temu primerno je potrebno prilagoditi tudi institut vročanja. Državni organ se bo posluževal sistema elektronskega vročanja, če bo stranka vložila vlogo s pomočjo elektronskega medija oziroma če bo organu sporočila, da želi vročanje dokumentov po elektronski poti . Elektronsko vročanje bo tako za stranko ustvarila enake pravne posledice kot osebno. Na področju elektronskega vročanja ima pomembno vlogo tudi Uredba o upravnem poslovanju11. Ta uredba sistem elektronskega vročanja kot je določen v ZUP korenito dopolnjuje in razgrajuje, tako da je v zakonu določen postopek le ' 'začetna faza' ' elektronskega vročanja.12 Sistem elektronskega vročanja je naravnan tako, da v trenutku, ko informacijski sistem zazna dokument, ki ga organ odpošlje stranki, samodejno pošlje naslovniku elektronsko sporočilo, z vsebino, da se v informacijskem sistemu nahaja dokument, ki ga mora prevzeti v roku 15 dni. Naslovnik nato opravi prevzem tako, da izkaže svojo istovetnost z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis, presname dokument v elektronski obliki in elektronsko podpiše vročilnico. Vročitev je opravljena z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če ga v roku 15 dni ne prevzame, se smatra, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Informacijski sistem dokument samodejno izbriše ter o tem obvesti naslovnika in organ. 2.4. VROČILNICA Vročanje je skupek pravil in dejanj , ki spremljajo dokument od faze nastanka pri pristojnem organu do faze pravilne izročitve naslovniku. Sam sistem vročanja pa je sestavljen iz dveh dejanj , namreč iz same vročitve listine ter sestave posebne listine, ki jo poznamo pod imenom vročilnica ali povratnica13. Vročilnica (povratnica) je obrazec14, pritrjen na pisemsko ovojnico (oziroma del posebne pisemske ovojnice), ki ga je potrebno izpolniti , če pošiljatelj želi potrdilo, da je naslovnik pošiljko res prejel. Vročilnica ima naravo javne listine in je dokaz o tem, da je bil dokument naslovniku vročen. Vedno je

11 Uradni list RS, 20/2005. 12 Remic Matjaž, E-vročanje v upravnem postopku. 13 Različni izrazi glede na področne zakone. 14 Povzeto po: Fras Bruno, Priročnik za pismonoše, Maribor 1998.

15

naslovljena na pošil jatelja pošiljke, kar pomeni , da je naslovnik pošiljatel j povratnice. Z vročilnico se torej dokazuje, da je vročitev dejansko bila opravljena ter da se je tako naslovnik imel možnost seznaniti z vsebino dokumenta. Zaradi pomot, napak in zlorab v sistemu, je tudi vročilnica kot javna listina podvržena načelu domneve resničnosti. Iz navedenega načela izhaja, da se domneva vsebina vročilnice (vsake javne listine) za resnično, dokler se ne dokaže nasprotno. Vročilnice ni mogoče šteti za edini in izključni dokaz oziroma za dokazno sredstvo z absolutno dokazno močjo o izvršeni vročitvi , pač pa predstavlja najpogostejši dokaz o izvršeni vročitvi kot procesnem dejanju ter je lahko dokaz o dnevu izvršene vročitve, seveda če je ta podatek na vročilnici točen. Zainteresirani stranki pripada tudi pravica, da dokazuje, da je na vročilnici zapisan dan vročitve napačen oziroma netočen15. 2.4.1. IZPOLNJEVANJE VROČILNIC Vročilnice morajo biti izpolnjene tako, kot to določa ZUP za posamezno vrsto vročitve. Na to morajo vročevalci posebej paziti , saj lahko napačno izpolnjena vročilnica povzroči številne zaplete oziroma nejasnosti v postopku dokazovanja pravilne vročitve, pa tudi pri štetju rokov na prvi stopnji in v pritožbenem postopku16. Posebej morajo biti vročevalci pozorni, da se v primeru obvezne osebne vročitve ne izvede posredna vročitev. Vročitev se šteje za pravilno17, če je dokument poslan po pošti priporočeno, na vročilnici pa je poštni žig, podpis osebe, ki je dokument sprejela18, in podpis pooblaščene osebe pošte, ki je opravila vročitev. Vročilnico podpišeta vročevalec19 in naslovnik20, slednji mora izpisati tudi datum prejema z besedo21, kar med strankami povzroča veliko negodovanja. Težave se pojavljajo v primerih, ko naslovnik vročilnice ne more ali pa ne zna22 izpolniti . To se lahko zgodi v primerih, ko ali ne more podpisati, ne zna pisati, ipd.. V takšnih primerih rubriko izpolni vročevalec23. Slednji izpiše

15 Judikat VS021884 iz leta 1982, Bilten proti BiH 3/82 str. 33 SUP 2/85 str. 93. 16 Povzeto po Grafenauer Božo, Osnove upravnega postopka in upravnega spora, GV Založba, 2001. 17 Judikat VS021871 iz leta 1988, Bilten VSM 31-32/85. 18 Če stranka zanika, da bi podpisala povratnico, mora pri oceni pravočasnosti pritožbe, sodišče prve stopnje opraviti določene poizvedbe. 19 Vročevalec je oseba, ki mora vročiti poštno pošiljko v skladu z zakonom. 20 Če vročilnice, s katero se vroča odločba, izdana v upravnem postopku, ne podpiše stranka, na katero se odločba nanaša in če vročitev ni opravljena po določbah 87. člena ZUP, ni mogoče šteti, da je bila odločba vročena stranki. 21 Ni pravilno ugotovljen datum vročitve, ki je na vročilnici napisan s številko namesto z besedami in se ne ujema z datumom na poštnem pečatu na vročilnici. 22 V primeru, če se zna prejemnik oz. naslovnik samo podpisati, drugače pa je nepismen, mora vročevalec sam na vročilnico napisati dan vročitve in opombo, zakaj je to storil namesto naslovnika. 23 Če dan vročitve dokumenta ni sporen, ni pogoj za veljavnost vročitve, da sam prejemnik označi na povratnici datum prejema, temveč lahko to zanj stori vročevalec.

16

ime naslovnika, datum (in uro) vročitve z besedo ter kot zaznamek dopiše na vročilnici razlog, zakaj je naslovnik ni podpisal . Manjkajoča ali nepopolno oziroma napačno izpolnjena vročilnica lahko povzroči najrazličnejše nejasnosti in zaplete, ki lahko nastanejo pri dokazovanju pravilne vročitve, zlasti pa pri štetju rokov na prvi stopnji in pritožbenem postopku. Včasih pride celo do pomot, da se – ker je na kuverti naveden popolnoma napačen (drugi) naslovnik – kaka odločba ali sklep vroči osebi, na katero se ta odločba oziroma sklep sploh ne nanaša. Jasno je, da z vročitvijo odločbe napačni osebi vročitev tega dokumenta ni pravilno opravljena, seveda pa s tem oseba tudi ne postane stranka.24 Ugotovimo lahko, da prihaja v praksi večkrat do nedoslednosti in napak pri vročanju. Pri tem kaže opozoriti , da je v praksi posebej pomembno, kakšno pisno sporočilo pusti vročevalec naslovniku kaj bo navedeno na dokumentu (ovojnici), ki se vrne organu, ki je vročitev odredil , in je dokaz o opravljeni vročitvi.25

24 Grafenauer Božo, Breznik Janez, Upravno pravo – procesni del, Ljubljana, 2009. 25 Grafenauer Božo, Lesjak Benjamin, Pravna ureditev vročanja po ZUP, Pravna praksa, 25-39, 2005.

17

2.4.2. DAN VROČITVE PISANJA Za dan vročitve upravne ali sodne pošil jke se šteje datum poštnega žiga ob izročitvi pošil jke in skladen datum ob podpisu prejemnika na vročilnici. Če je na vročilnici (potrdilu o izvršeni vročitvi) datum, ki ga je napisal prejemnik, kasnejši od datuma na poštnem pečatu, se šteje, da je vročitev opravljena tisti dan, ki je označen na poštnem pečatu26. V primeru pomote na vročilnici se šteje, da je vročitev opravljena na tisti dan, za katerega se ugotovi, da je naslovnik dejansko dobil pismo v roke (mu je bilo dejansko in pravilno izročeno oziroma vročeno). Če stranka ni označila datuma prejema na vročilnici in tega datuma tudi ni mogoče ugotoviti iz poslovnih knjig, se v dvomu šteje, da je pravno sredstvo vloženo pravočasno, v roku27. V primeru da prejemnik priporočene pošiljke zanika, da je z njo prejel pisanje, ki je označeno v pošiljateljevi dostavni knjigi, sam nosi dokazno breme, da s pošiljko ni prejel označenega pisanja prejemnika28. Tudi, če zainteresirana stranka zanika, da je bila vročitev opravljena na datum zapisan na vročilnici, ji pripada pravica, da dokaže, da je datum na vročilnici netočen. V primeru izgube29 vročilnice, se lahko vročitev dokazuje tudi z drugimi sredstvi. Sodišče je tako dolžno ugotoviti, kdaj je naslovljenec dejansko prejel pošil jko. Organ mora v primeru napak s poizvedovanjem30 pri Pošti ugotoviti , kdaj in komu je bilo pismo dejansko vročeno. Pošta ima predpisan interni postopek reševanja reklamacij glede vročilnic in dokazovanja o vročitvi s povratnico. Po njem izda fotokopijo poštne l istine, ki se nanaša na sprejem in vročitev. 2.4.3. VRSTE VROČILNIC Pri nas poznamo tri vrste vročilnic oziroma povratnic:

• vročilnice, ki jih lahko stranka kupi na pošti in jih priloži katerikoli pošiljki za katere se je v praksi prijel izraz rdeča povratnica (mednarodni obrazec P20/CN 07);

• vročilnice, ki so sestavni del sodnega ali upravnega pisma ali pisma v postopku zaradi prekrška (ki so posebna kategorija pisma);

• vročilnice, ki so prilagojene mehanografski obdelavi podatkov (pošiljatelj pa mora za njihovo uporabo dobiti ustrezno dovoljenje pošte).

26 Judikat VS021881 iz leta 1984, Bilten VSM 29-30/85. 27 Judikat VS022732 iz leta 1989, Bilten VSM 37-38/87. 28 Judikat VS021873 iz leta 1982, Bilten VSM 19-20/82. 29 Judikat VS021886 iz leta 1961, Glasnik AKV 12/61. 30 Če stranka zanika, da bi podpisala povratnico, mora pri oceni pravočasnosti pritožbe, sodišče prve stopnje opraviti določene poizvedbe.

18

2.4.4. OBLIKE VROČILNIC Pri obliki vročilnice se pogosto pojavljajo manjše težave oziroma nesporazumi. Temu je tako zaradi neenotne oblike vročilnic. Več predpisov določa nekoliko različne oblike vročilnic. 2.4.4.1. Oblika vročilnice v po ZUP V Uredbi o upravnem poslovanju31 je natančno določena oblika vročilnice. Za obvezno osebno vročanje v splošnem upravnem postopku ga morajo uporabljati upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil , kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih korist i posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Ovojnica za obvezno osebno vročanje v splošnem upravnem postopku lahko omenjeni organi uporabljajo tudi za vročanje drugih spisov v upravnem postopku.

31 Uredba o upravnem poslovanju Uradni list, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007,

115/2007 (122/2007 popr.), 31/2008, 35/2009, 58/2010, 101/2010.

Ovojnica mora biti izdelana kot večslojna tiskovina. Del leve polovice zgornjega sloja služi kot vročilnica. V smeri izpisa mora imeti zgornji sloj podaljšek, na katerem vročevalec izpiše obvestili naslovniku o prispelem pismu. Na zadnji strani obvestila sta izpisani določili prvega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, ki opozarjata naslovnika na posledice, če pisma ne bo prevzel v določenem roku. Eno od sicer dveh vsebinsko enakih sporočil ostane na kuverti. Ovojnica mora glede na velikost imeti dimenzije, določene za standardizirano pismo v predpisih o poštnih storitvah. Z notranje strani mora biti opremljena s številčnim rastrom, ki zagotavlja zaupnost podatkov. Levi del zgornjega sloja ovojnice zavzema vročilnica, ki ima obliko pokončnega pravokotnika, katerega robovi so oddaljeni 15 mm od horizontalnih robov ovojnice, 20 mm od levega roba, desni rob vročilnice pa poteka po vertikalni sredini pisma. Robovi vročilnice so po celotnem obsegu nakazani s perforiranimi nizi. Na vročilnici mora biti zgoraj natiskano ''VROČILNICA'', pod njim pa ploskev pravokotne oblike velikosti 60×18 mm, kamor se natiskata številka sprejemne pošte in številka priporočene pošiljke v črtni kodi. Pod tem pravokotnikom mora biti napis ''ŠTEVILKA'' , pod njim pa napis ''VSEBINA:'' in pod njim napis ''PREJEMNIK VROČILNICE''. Pod tem napisom mora biti pravokotna ploskev nakazana z vogalnimi črtami, velikosti 80×27 mm, kamor se vpiše (mehanografsko), kdo je prejemnik vročilnice in njegov naslov. Od zgoraj navzdol nato sledi črtna razpredelnica velikosti 80×17 mm za vpis datumov in podpisa vročevalca ob neizvršeni dejanski vročitvi. Pod črtno razpredelnico mora biti napis ''PREJEMNIK PISMA'' in pod njim nakazana pravokotna ploskev z vogalnimi črtami, velikosti 80×27 mm, kamor se vpiše (mehanografsko), kdo je prejemnik pisma. Črtna razpredelnica mora biti razdeljena na tri stolpce. Širina prvega stolpca je 14 mm, Preostanek širine črtne razpredelnice si v enakem deležu delita drugi in tretji stolpec. Po višini so stolpci enakomerno razdeljeni na tri vrstice. V zgornji vrstici srednjega stolpca mora biti natiskano ''Naslovnik obveščen o prispelem pismu'', v zgornji del desnega stolpca pa ''Pismo vrnjeno pošiljatelju''. V drugi vrstici prvega stolpca je natiskan ''datum'', v vrstici pod to pa ''podpis'', kamor se podpišeta vročevalec in delavec, ki pismo vroča pošiljatelju.

19

HRBTNA STRAN 2.4.4.2. Oblika vročilnice po ZPP in ZKP Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku32 v 21. členu zelo podrobno določa obliko vročilnice, ki se uporablja v pravdnem postopku. Vročilnica se nahaja na levi zgornji polovici ovojnice.

32 Uradni list RS, št. 93/2008 25/2009.

Potrjujem, da sem dne, __________, prevzel-a navedeno pismo. Sledi prostor za podpis prejemnika. (Na zgornjo črto prejemnik ročno z besedo napiše datum prejema) V naslednji vrstici so natiskane ''PRIPOMBE VROČEVALCA: __________''. Pod tem sledi napis '' Razlog odklonitve sprejema: _____________'', spodaj ''Kraj, kjer je bilo puščeno pismo'' pod tem pa ''___________________'' (dan, mesec, ura z besedami) ''Drugo: _________________'' Žig (podpis vročevalca) in ''________ dne ____________''

Vročilnica ima obliko pokončnega pravokotnika, velikosti najmanj 95 x 95 mm, ki je na levi in zgornji strani od ovojnice ločen s perforirnimi nizi, na desni strani je s perforirnim nizom ločen od obvestila o sodišču o opravljeni vročitvi, na spodnji strani pa je s perforirnim nizom ločen od obvestila o prispelem pismu Na vročilnici je zgoraj napis ''VROČILNICA'', pod njim pa z vogalnimi črtami označen pravokotnik velikosti 60×18 mm, kamor se izpiše črtna koda s številko sprejemne pošte in številko priporočene pošte. Pod tem pravokotnikom je napis ''ŠTEVILKA:'', pod njim napis ''VSEBINA:'' ter pod njim navpičen napis ''PREJEMNIK VROČILNICE:''. Ob napisu je z vogalnimi črtami označen pravokotnik velikosti 80×27 mm, kamor se vpiše, kdo je prejemnik vročilnice. Pod tem pravokotnikom je črtna razpredelnica (80×17 mm), za vpis datuma in podpisa ob neuspeli vročitvi. Pod črtno razpredelnico je navpičen napis ''NASLOVNIK PISMA:'' in ob njem z vogalnimi črtami označen pravokotnik (80×27 mm), kamor se vpiše, kdo je naslovnik pisma. Črtna razpredelnica iz prejšnjega odstavka je razdeljena na tri stolpce. V levem stolpcu, širine 18 mm, je napis ''Naslovnik obveščen o prispelem pismu''. Druga dva stolpca sta enako široka in enakomerno razdeljena na tri vrstice. V zgornji srednji vrstici je napis ''datum'', prazni vrstici pod njim pa sta namenjeni vpisu datuma, ko je vročevalec naslovniku pustil prvo oziroma drugo obvestilo. V desni zgornji vrstici je napis ''podpis'', spodnji dve vrstici pa sta namenjeni podpisu vročevalca, ki je pustil obvestili. Ha hrbtni strani vročilnice je besedilo: ''Potrjujem, da sem dne'', temu sledi prostor za datum vročitve, ki mora biti dovolj velik, da prejemnik pisma z besedo napiše datum prejema pisma. Za njim je besedila ''prejel navedeno pismo''. Temu sledi še prostor za podpis prejemnika in morebitne pripombe vročevalca.

20

Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku33 Pa v 6. členu določa obliko vročilnice, ki se uporablja v kazenskem postopku.

33 Ur.l. RS, št. 75/2003.

Vročilnica ima obliko pokončnega pravokotnika, ki je 134 mm od levega roba ovojnice navpično in 104 mm od spodnjega roba ovojnice vodoravno nakazan s perforirnimi nizi.

Na vročilnici je zgoraj napis »VROČILNICA«, pod njim pa z vogalnimi črtami označen pravokotnik, velikosti 60 x 18 mm, kamor se izpiše črtna koda s številko sprejemne pošte in številko priporočene pošiljke. Pod tem pravokotnikom je napis »ŠTEVILKA:«, pod njim je napis »VSEBINA:« in pod njim navpičen napis »PREJEMNIK VROČILNICE:«. Ob napisu je z vogalnimi črtami označen pravokotnik, velikosti 80 x 27 mm, kamor se vpiše, kdo je prejemnik vročilnice. Pod njim je črtna razpredelnica, velikosti 80 x 17 mm, za vpis datuma in podpisa ob neuspeli vročitvi. Pod črtno razpredelnico je navpičen napis »NASLOVNIK PISMA:« in ob njem z vogalnimi črtami označen pravokotnik, velikosti 80 x 27 mm, kamor se vpiše, kdo je naslovnik pisma.

Črtna razpredelnica iz prejšnjega odstavka je razdeljena na tri stolpce. V levem stolpcu, širine 18 mm, je napis »Naslovnik obveščen o prispelem pismu«. Druga dva stolpca sta enako široka in enakomerno razdeljena na dve vrstici. V srednji zgornji vrstici je napis »datum«, prazna vrstica pod njim pa je razdeljena na osem enakih pravokotnikov, ki so namenjeni vpisu datuma, ko je vročevalec naslovniku pisma pustil obvestilo. V desni zgornji vrstici je napis »podpis«, spodnja prazna desna vrstica pa je namenjena podpisu vročevalca, ki je pustil obvestilo.

Na hrbtni strani vročilnice je besedilo: »Potrjujem, da sem dne«, temu besedilu sledi prostor za datum vročitve, ki mora biti dovolj velik, da prejemnik pisma z besedo napiše datum prejema pisma. Za njim je besedilo »prejel navedeno pismo.«. Za tem je prostor za podpis prejemnika in za pripombe vročevalca, na desni strani pa prostor za krog, ki je namenjen odtisu poštnega žiga. Pod prostorom za pripombe vročevalca je za besedilom »(izpolniti v primeru navadne vročitve, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku)« odtisnjeno besedilo: »Ker danes dne ……… vročevalec pisma ni mogel osebno izročiti naslovniku, prav tako ga tudi ni mogel izročiti nobenemu od odraslih članov njegovega gospodinjstva, je bilo pismo puščeno v naslovnikovem predalčniku. V ………., dne …….………… ………... (podpis vročevalca)«.

21

Primer vročilnice:

22

23

24

3. VROČANJE PO ZAKONU O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU ZUP ima največje število določb in pravil o vročanju, namreč tematiki vročanja posveča 16. členov (83.-98.). 3.1. ČAS VROČANJA PO ZUP Načeloma je potrebno vročitev oziroma dejanja vročanja opraviti na delovnike. Zakon dodatno navaja, da se lahko takšna dejanja opravljajo le podnevi34. Določba je takšna zato, da je naslovnikom zagotovljena pravica do počitka, v katero pa je lahko poseženo le v primeru nujnih zadev, kar pa mora organ posebej odredit. 84. člen Zakona o splošnem upravnem postopku se nanaša tudi na e-vročanje, ergo po elektronski pošti. Kot rečeno, izjemoma je dopustna vročitev izven zakonsko določenega časa. Organ, ki je odločbo izdal , lahko odredi, da se naj vročitev opravi tudi na dela prost dan, nedeljo oziroma tudi ponoči. Takšno odločitev organ sprejme iz razlogov, ki so določeni v posebnem zakonu ali zaradi nujnih ukrepov v javnem interesu. V tem primeru odklonitev sprejema pisanja ne temelji na zakonito utemeljenemu razlogu. Če pa organ posebej ne odredi, da je dopustna oziroma celo potrebna čimprejšnja vročitev, se pravi tudi ponoči in na dela proste dneve, pa je situacija nekoliko drugačna. Naslovnik tako pridobi zakonito utemeljen razlog (namreč sklicuje se lahko na 1. odstavek 84. člena ZUP : ' 'Vroča se samo ob delovnikih, in sicer podnevi. ' ') , da mu pisanja ni potrebno sprejeti . Tako tudi ne nastopijo pravne sankcije za naslovnika, saj takšna vročitev pomeni grobo kršitev določb upravnega postopka oziroma ZUP. Seveda pa ima naslovnik (če tako želi) vedno možnost pisanje sprejeti . V takšnem primeru pa se vročitev smatra za pravilno in opravljeno. 3.2. KRAJ VROČANJA PO ZUP Naslednji (85.) člen ZUP govori o kraju vročanja. Primarni kraj vročanja je stanovanje, sekundarni pa kraj, kjer je naslovnik zaposlen oziroma kjer opravlja delo. Vročitev odvetniku in notarju pa se opravi v njunih pisarnah. Pri slednjih je vročitev pravilno opravljena tudi, če se vroči osebi, ki je zaposlena v odvetniški ali notarski pisarni. Tukaj je dikcija zakona nekoliko nenatančno napisana, saj beseda zaposlena kot takšna nakazuje na neko delovno razmerje. Če vzamemo jezikovno razlago, lahko tako pridemo do nekoliko nesmiselnega, morda celo smešnega epiloga.

34 V ZUP ni naveden časovni okvir, kdaj točno se lahko vroča. Potrebno je uporabiti določbe ZPP, ki omejujejo čas med 06. in 20. uro.

25

Primer: odvetnik ima v svoji pisarni zaposleno snažilko. Prav tako ima na pripravništvu mlado pravnico oziroma mladega pravnika, ki sta ravnokar zaključila fakulteto. Če se osredotočimo le na določbo 1. odstavka 85. člena ZUP, bi lahko vročevalec pravilno opravil vročitev le, če bi pisanje izročil odvetniku, v njegovi odsotnosti pa snažilki, ne pa tudi če pisanje prevzame pripravnik. Snažilka opravlja v odvetniški pisarni svoje delo, ki pa ni niti najmanj povezano z delom odvetnika, a ima z odvetnikom sklenjeno delovno razmerje. Pripravnik pa dejansko opravlja del odvetnikovega dela in ima interes do določenih pravnih zadev, a ker opravlja pripravništvo (in tako nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi) ni upravičen sprejemati pisanj . V teoriji je zastopano stališče , da je potrebno uporabiti analogijo z določbami o vročanju pravnim osebam in o omejitvah, iz katerih izhaja, da se lahko vroča le odvetniku ali notarju neposredno in pa osebam, ki so določene za sprejem dokumentov.35 Če bi preveč široko razlagali pojem zaposlena oseba, bi lahko to ogrožalo pravno varnost in pravne interese oseb, ki jih odvetnik oziroma notar zastopata. Pri vročanju na delovnem mestu se lahko pojavljajo različne težave. Ena večjih je prav gotovo ta, da upravni organ težko pridobi podatke o zaposlitvi naslovnika. Najpogosteje zato pride v poštev pri osebni vročitvi samo nadomestna vročitev na naslovu prebivališča stranke. Prav tako je potrebno paziti na termin stanovanje. S tem terminom ni nujno mišljen kraj oziroma nek določen naslov, kjer se nahaja objekt (stanovanje, hiša, apartma,. .) Zakonodajalec je imel v mislih predvsem kraj , kjer naslovnik običajno prebiva.36 Pri tem je teoretično tudi nepomembno ali ima naslovnik na tem kraju prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Čeprav se v praksi skoraj vsaka vročitev, ki se opravi v smislu prvega dela 1. odstavka 85. člena, opravi na naslovu, kjer ima naslovnik stalno ali začasno prebivališče. Kot že omenjeno pri točki 2.2.3. je namen te določbe zakona, da se zagotovi, da bo oseba, ki ji je dokument namenjen, tega prejela in se z njim seznanila. Tako je potrebno pojem stanovanja razlagati v smeri kraja dejanskega prebivanja, ne glede na to, kje ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. 3.3. NEPOSREDNO VROČANJE PO ZUP Zaradi zagotovitve čim večje pravne varnosti ter hitrejšega in bolj ekonomičnega postopka, je v zakonu določeno, da si mora vročevalec prizadevati, da pisanje izroči v roke naslovniku. S tem se onemogočijo po eni strani možnost nastanka kakšnih komplikacij glede vročanja samega, po drugi strani pa možnost zavlačevanja s strani naslovnika. V zakonu je urejena situacija oziroma postopek posrednega vročanja. Do tega pa pride v primeru, kadar vročevalec ne more najti naslovnika, niti v stanovanju, niti na delovnem mestu. 35 Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem (Breznik J, et al), Ljubljana, 2008. 36 Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem :''…pojem stanovanja je treba razlagati v smeri kraja dejanskega prebivanja, ne glede na to, kje ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.''

26

Pisanja se v veliki večini vročajo po pošti oziroma organizaciji , ki opravlja takšno dejavnost. Redkeje pa se opravi vročanje po uradni osebi organa, ki je odredbo izdal . 3.3.1. NEPOSREDNO VROČANJE PRI ORGANU V določenih primerih se lahko vročitev opravi tudi na mestu, ki naslovniku na predstavlja stanovanja oziroma kraja opravljanja dela. Organ, ki pisanje izda, lahko izjemoma odloči , da mora naslovnik dokument prevzeti na sedežu organa (bodisi upravni organ, bodisi sodišče). Za takšen ukrep se organi odločajo le izjemoma. Razlog je v naravi oziroma pomenu dokumenta, ki ga mora naslovnik prevzeti. Kljub temu, da gre za izjemo in odstopanje od klasičnih načinov vročanja, pa veljajo ista pravila glede časa, kraja in načinu osebne vročitve. 3.3.2. NEPOSREDNO VROČANJE PO ELEKTRONSKI POŠTI Postopek vročanja po elektronski poti je naslednji smiseln korak v razvoju sistema vročanja. Glede na to, da smo že popolnoma odvisni od interneta (in tako preko njega tudi najbolj in najlažje dosegljivi) je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo upravni in sodni organi začeli uporabljati ta medij za obveščanje strank o postopku. Sam postopek vročanja po elektronski pošti je določila Vlada Republike Slovenije z Uredbo o upravnem poslovanju (Ur.L. RS št. 20/2005). Sam sistem elektronskega vročanja se je razvijal kar nekaj časa. Pojavljale so se številne težave in s tem špekulacije ali je sistem zanesljiv in varen. Namreč že minimalna napaka pri izpisovanju e-naslova lahko povzroči, da sporočilo prejme druga oseba, sama varnosti podatkov na internetu pa tudi že nekaj časa kaže kot nezanesljiva in pomanjkljiva. Težave pri elektronskem vročanju se pojavljajo tudi pri dokazovanju prejema elektronskega sporočila o prispelem dokumentu in obveznosti njegovega prevzema, saj je sporočilo lahko poslano na naslov elektronske pošte, ko ta ne deluje ali ne dovoljuje sprejema nove pošte ali ko se pojavijo druge tehnične težave, zaradi katerih naslovnik ni seznanjen z vsebino sporočila. Posledično bi bila fikcija vročitve zgolj na temelju poslanega sporočila (določena je v ZUP) lahko precej sporna.37 Kot drugo pa prehod iz klasičnega načina vročanja 'v roke' v e-vročanje ne bo še nekaj časa mogoč, saj obstaja še kup ovir. Poleg že omenjene težave z zanesljivostjo in varnostjo podatkov na internetu sta tu še ekonomski in človeški faktor. Namreč v Sloveniji še nimamo tako razvitega informacijskega sistema, da bi vsak lahko imel neoviran in brezplačen dostop do interneta.38

37 Remic M., E-vročanje v upravnem postopku, Pravna praksa, št. 38, Pril. str. VI-VIII. 38 Po podatkih statističnega urada ter analizah agencije EUROSTAT je v prvem četrtletju leta 2008 internet uporabljalo 58% prebivalcev Republike Slovenije, starih med 10 in 74 let.

27

Z izrazom človeški faktor pa mislim predvsem na računalniško nepismenostjo naroda. Marsikomu se zdi izraz smešen ali celo nesmiseln, a raziskave kažejo, da velik del slovenskega prebivalstva ne zna uporabljati računalnika. Pri tem prav gotovo prevladuje starejše prebivalstvo, saj niso imeli nikoli prej možnosti seznaniti se s tem pojavom. V nadaljevanju izpostavljam značilnosti sistem elektronskega vročanja. Sistem elektronskega vročanja je naravnan tako, da v trenutku, ko informacijski sistem zazna dokument, ki ga organ odpošlje stranki, samodejno pošlje naslovniku elektronsko sporočilo, z vsebino, da se v informacijskem sistemu nahaja dokument, ki ga mora prevzeti v roku 15 dni. Naslovnik nato opravi prevzem tako, da izkaže svojo istovetnost z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis, presname dokument v elektronski obliki in elektronsko podpiše vročilnico. Vročitev je opravljena z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če ga v roku 15 dni ne prevzame, se smatra, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Informacijski sistem dokument samodejno izbriše ter o tem obvesti naslovnika in organ. 3.4. POSREDNO VROČANJE PO ZUP Iz ugotovitev pod točko 3.3. izhaja, da zakon strmi k temu, da se opravi neposredno vročanje. Vendar pa to vedno ni mogoče, bodisi zaradi nastale situacije, naključja ali pa izmikanja vročitvi . V določenih primerih je tako dovoljeno opraviti posredno vročanje. Posredno vročanje mogoče opraviti le takrat, kadar ni predpisano osebno vročanje39. To pa pomeni, da posredno vročanje ni mogoče opraviti kadar gre za vročanje odločb ali sklepov, s katerimi je določen rok za opravo procesnih dejanj, ki se ne more podaljšati . Vročevalec načeloma najprej poskuša vročitev opravit i v stanovanju naslovnika. V primeru neuspeha poizkusi še na delovnem mestu oziroma kraju opravljanja dela. Če tudi tukaj ni uspeha se pojavi tako pravni kot dejanski problem. Pravni zato, ker drugje skorajda ni dovoljeno opraviti vročanja, dejanski pa iz preprostega razloga, kako sedaj informirati naslovnika. Zakon v teh primerih določa, da je dovoljena vročitev oziroma izročitev pisanja kateremu od odraslih članov gospodinjstva, oziroma osebi, ki je zaposlena tam, kjer je zaposlen naslovnik40, če mu lahko te osebe še pravočasno izročijo dokumente. Dolžnost sprejema obstaja za te osebe le, le so dejansko zmožne dokument pravočasno izročiti naslovniku, ni pa taka vročitev odvisna od njihove privolitve. Zaradi zagotovitve pravne varnosti mora organ oziroma uradne osebe pri organu po uradni dolžnosti paziti , da se posredna vročitev ne opravi osebi, ki ima v istem postopku nasproten interes kot naslovnik. Navadna osebna ali posredna vročitev po pošti se opravi skladno s predpisi Zakona o poštnih storitvah ter Pravilnika o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev. 39 Podrobneje pri poglavju 3.5. – Obvezno osebno vročanje po ZUP. 40 V praksi se pogosto dogaja, da organ nima možnosti pridobiti podatke o naslovnikovem delovnem mestu.

28

3.5. OBVEZNO OSEBNO VROČANJE PO ZUP V določenih situacijah je potrebno opraviti osebno vročanje. Vsi ostali načini vročanja tako odpadejo. Obvezno osebno vročanje pomeni, da se mora dokument izročiti osebno, to je (v roke) samemu naslovniku.41 Načeloma način vročanja posamezne vrste dokumenta določi upravni organ, ki tak dokument izda. To mora storiti na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju. Po ZUP se morajo z obvezno osebno vročitvijo vročiti odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih začne teči rok. V drugih primerih se bo opravila osebna vročitev, ko to tako odredila uradna oseba.42 V 87. členu zakona je določeno, da se morajo takšna pisanja vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjena. Zaradi nadaljnjega postopanja organa v zadevi, je določeno, da je potrebno v primeru takšnega načina vročanja, organ obvesti ti o vročitvi (z vročilnico / povratnico). Obvezno osebno vročanje se torej opravi, kadar s trenutkom vročitve nastanejo določene pravne posledice, bodisi materiale bodisi procesne. Gre torej za kvalificiran način, predviden zaradi varstva pravic udeležencev v postopku. Obvezno je tedaj, ko s prejemom dokumenta začne teči rok za pravno sredstvo, oziroma kadar z dnem vročitve za naslovnika nastane obveznost nekaj storiti ali dopustiti , oziroma ko s prejemom dokumenta naslovnik pridobi določeno pravico in za njeno izvrševanje začne teči določen rok s prejemom dokumenta. Pravne posledice so sicer navadno združene v enem dokumentu, tako da s samo vročitvijo nastanejo tako procesni kot tudi materialni učinki. Zato dokumente, katerih vročitev ne povzroči zgoraj omenjenih posledic, ni potrebno vročati osebno, temveč se lahko vročitev opravi po predpisih o poštnih storitvah. Pojem odločba oziroma sklep je potrebno razumeti v širšem pomenu, kot akt s katerim organ naloži oziroma dovoli stranki, v določenem časovnem obdobju nekaj storiti . Upravno sodišče je s sodbo št. U 67/2002 odločilo, da je potrebno tudi poziv za dopolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč vročati po določbah o osebnem vročanju, saj vsebuje rok, katerega zamuda ustvarja pravne posledice v obliki zavrženja vloge za brezplačno pravno pomoč. Na vročitev upravnega dokumenta je vezan nastanek pravno-relevantnih posledic. Se pravi, če dokument naslovniku ni vročen, praviloma ne ustvarja pravnih posledic in ne zavezuje niti naslovnika niti organ, ki ga je izdal . Upravno sodišče Republike Slovenije je v sodbi št . U 1249/2002 odločilo, da začne teči rok za pritožbo zober upravno odločbo, ki je bila nepravilno vročena, šele z dnem, ko se je dalo zanesljivo ugotoviti , da je naslovnik odločbo dejansko dobil.

41 Grafenauer Božo, Breznik Janez, Upravno pravo – procesni del, Ljubljana, 2009, str. 359. 42 Grafenauer Božo, Lesjak Benjamin, Pravna ureditev vročanja po ZUP, Pravna praksa, 25-39, 2005.

29

Uredba o upravnem poslovanju43 določa obliko44 in vsebino ovojnice, v kateri je potrebno vročiti takšno pisanje. Neupoštevanje navodil o obliki in vsebini ovojnice pomeni kršitev upravnega postopka. Organ mora ob izbiri načina vročanja (preko pošte, podjetja pristojnega za vročanje, pooblaščene osebe organa samega) izbrati takšno metodo, ki zagotavlja, da bo organ pridobil veljavno vročilnico kot dokaz o opravljeni vročitvi. Dokazno breme, da vročitev ni bila opravljena, kljub temu, da je vročilnica pravilno izpolnjena, je na tisti osebi, ki dejstvo izpodbija. Če naslovnika ni mogoče najti na naslovu, se lahko vročitev opravi tako, da vročevalec na primernem mestu pusti obvestilo o dokumentu, ki se vroča, ki vsebuje podatke o dokumentu in mestu, kjer ga lahko naslovnik prevzame. Obvesti lo mora prav tako vsebovati opozorilo na posledice, če naslovnik dokumenta ne bo prevzel v roku 15 dni. To opozorilo je obvezna sestavina obvestila. Če obvestilo ne vsebuje opozorila o posledicah, takšna vročitev ne ustvarja pravne domneve vročitve, tako da se šteje, da dokument ni bil vročen. Upravno sodišče je v sodbi45 odločilo, da posredna vročitev ne izpolnjuje pogojev za uporabo domneve vročitve, če je bila vročitev opravljena z obvesti lom o pisemski pošiljki, ki pa ni vsebovalo klavzule z opozorilom o posledicah, če naslovnik v roku ne prevzame pisemske pošiljke. Vročitev skladno z 87. členom ZUP je dopustna v vsakem primeru, ko naslovniku ni mogoče izročiti dokumenta v roke, razen, če ni naslovnik odsoten. V tem primeru ni mogoče opraviti vročitve skladno s 3. odstavkom omenjenega člena. Potrebno je poudariti , da odsotnosti ne smemo razlagati v smislu običajne dnevne začasne odsotnosti. O odsotnosti govorimo šele, če traja nepretrgano daljši čas, tako da sama odsotnost naslovniku onemogoča, da bi prejel obvestilo o dokumentu, ter tako kasneje dokument tudi prevzel. Zakon sicer ne določa časovnega okvirja, vendar pa glede na rok 15 dni za dvig pošiljke lahko sklepamo, da gre za odsotnost v smislu ko je oseba odsotna vsaj 15 dni, se pravi čas, v katerem bi lahko prevzela dokument. V primeru da se vročitev ne da opravit i osebno46, pa ni ugotovljeno, da je naslovnik odsoten, vročevalec izroči spis upravni enoti oziroma drugemu organu, na območju katerega ima naslovnik prebivališče. Če gre za vročitev po pošti , se dokument izroči pošti. Vročevalec pusti naslovniku pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja ter da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. To sporočilo lahko vrže v poštni predalček, nalepi na vrata stanovanja, poslovnega prostora, delavnice, oziroma ga pusti na drugem primernem mestu. Na samem sporočilu ter dokumentu vročevalec navede vzrok take vročitve in dan, ko je sporočilo nalepil47 na vrata oziroma pusti l na drugem primernem mestu, ter se podpiše. Kasnejša poškodba oziroma uničenje tega sporočila ne vplivata na veljavnost vročitve. 43 Uradni list, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007 (122/2007 popr.), 31/2008, 35/2009, 58/2010, 101/2010. 44 171.,172. člen Uredbe o upravnem poslovanju. 45 Sodba U 67/2002. 46 Sodba I Up 760/2001. 47 Vročevalci morajo v primeru pritrjevanja obvestila ali dokumenta na vrata paziti, da ne poškodujejo le-teh. Uporaba raznih metod pritrjevanja, ki bi za posledico pustile poškodbo, je prepovedana. V primeru uporabe nastopi odškodninska odgovornost organizacije, ki opravlja vročanje.

30

V 172. členu Uredbe za upravno poslovanje48 je določeno besedilo sporočila, ki ga vročevalec pusti naslovniku: Na zadnji strani levega in desnega sporočila o prispelem pismu je tekst, ki opozarja naslovnika na vsebino 4. odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

48 Uradni list, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007 (122/2007 popr.), 31/2008, 35/2009, 58/2010, 101/2010.

(sprednja stran sporočila) ''SPOROČILO O PRISPELEM PISMU Pošiljatelj Naslovnik Obveščamo vas, da vam je bila dne ……… poizkušena vročitev priporočenega pisme št. …… št. spisa. ….. Ker se vročitev po 87. členu Zakona o splošnem upravnem postopku ni dala opraviti, lahko navedeno pismo osebno prevzamete na pošti, sedežu organa ali pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje kot dejavnost …………..(ustrezno obkroži)'' ''Danes od ……… do ……… ure, oziroma vsak dan v delovnem času. Pismo lahko prevzamete v roku 15 dni, ki začne teči od dne ……. Po tem roku bo pismo vrnjeno pošiljatelju. Sporočilo o prispelem pismu je vloženo v naslovnikov hišni predalček, nalepljeno na vrata ……….., puščeno na drugem primernem mestu……..(izpolni in obkroži)….…dne..…… (kraj obveščanja) (datum obveščanja) (čitljiv podpis vročevalca)''

(zadnja stran sporočila) ''OPOZORILO Po določbi prvega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku se morajo odločbe in sklepi, s katerimi je določen rok, ki se ne more podaljšati, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če pisma ne boste prevzeli v navedenem 15-dnevnem roku, se po četrtem odstavku 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Potrjujem, da sem v/na …………..(kraj prevzema pisma) dne……… prevzel-a pismo.'' …………………….. …………………… (podpis prejemnika) (podpis vročevalca)

31

Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame spis. Dokazuje se z vročilnico. Če pa naslovnik spisa ne prevzame v 15. dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. V tem primeru pride do fikcije vročitve. Takšen način vročitve pa ne pride v poštev, kadar so podane okoliščine, da je naslovnik odsoten. V tem primeru je po preteku odsotnosti potrebno naslovniku ponovno poskusiti opravit i vročitev. Naslovnik ima zato možnost kasneje dokazovati svojo odsotnost in na tej podlagi uveljavljati pravico do vrnitve v prejšnje stanje. Za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zadošča v tem primeru že verjeten izkaz (in ne dokaz) odsotnosti. Odsotnost je potrebno torej verjetno izkazati, vrnitev v prejšnje stanje pa se lahko dovoli v roku šestih mesecev, če naslovnik dokaže, da pisanja ni mogel prevzeti, ker je bil v celotnem roku nepretrgoma odsoten in brez svoje krivde ni obvestil pošte, da bo odsoten več kot trideset dni ter ji ni deponiral naslov svojega pooblaščenca za vročitve49. Pri pošti deponirati naslov svojega pooblaščenca za vročitve predstavlja splošno obveznost, ki pa ni vezana na konkretni postopek. Predvsem gre za zagotavljanja večje pravne varnosti naslovnika. V primeru če naslovnik tega ne stori, se pravi si ne postavi pooblaščenca za vročitve, začne organ vročati na načine, ki so predvideni v Zakonu o splošnem upravnem postopku.

49 Pooblaščenec za vročitve se postavi po končanem postopku in samo v primeru, ko je stranka odsotna od doma več kot 30 dni. Pooblaščenca za vročitve (po 1. odst. 89. člena ZUP) pa si lahko stranka sama postavi kadarkoli.

32

3.6. POSEBNI PRIMERI VROČANJA Do sedaj smo govorili o vročanju naslovniku, torej tistemu, kateremu je pisanje namenjeno. To je prav gotovo najpogostejša kategorija vročanja. Obstaja pa še mnogo več vrst vročanja. Razlikujejo se glede na razmerja osebe do naslovnika, funkcijo, ki jo naslovnik opravlja, kraj kjer se začasno nahaja, status, ki ga ima. Tako Zakon o splošnem upravnem postopku v členih 88. do 96. vsebuje pravila o vročanju zakonitemu zastopniku in pooblaščencu, pooblaščencu za vročitve, državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti , pravnim osebam, fizičnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti , osebam z diplomatsko imuniteto, vojaškim osebam, osebam zaposlenih v kopenskem, zračnem ali pomorskem prometu, osebam, ki j im je vzeta prostost . ZUP prav tako obravnava vročanje z javnim naznanilom, vročitev v primeru odklonitve sprejema, vročitev v primeru spremembe naslova ter vročanje na naslovu za vročanje. 3.6.1. VROČANJE PO ZAKONITEM ZASTOPNIKU50 IN POOBLAŠČENCU51 Če ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vroča njemu52. Vročitev zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu se opravi enako, kot je predpisano v členih 83. do 87. Zakona o splošnem upravnem postopku. Spise, za katere velja obveznost osebnega vročanja, je potrebno vročati odvetniku osebno po določbi 87. člena ali pa osebi, ki je pooblaščena za sprejem pisanj . Kot rečeno, načeloma je vročitev potrebno opraviti pooblaščencu. Organ sicer sme vročiti določen dokument neposredno stranki, vendar le, če dokument hkrati vroči tudi pooblaščencu. Roki za različna pravna dejanja začnejo teči z dnem vročitve pooblaščencu. Načeloma stranka imenuje pooblaščenca tedaj, kadar bodisi nima zadostnih znanj za nastopanje v postopku, bodisi da zaradi svoje odsotnosti ne more v zadostni meri spremljati poteka postopka. Tako bi se lahko zgodilo, da bi organ z vročitvijo neposredno naslovniku, le-tej onemogočil izvajanje pravice do sodelovanja v postopku, ter tudi do uporabe pravnega sredstva. Vrhovno sodišče RS v sodbi št. U 1633/93-6 v zvezi s pravilnostjo vročitve pooblaščencu pojasnjuje, da je izpodbijana odločba pravilno vročena tožnikoma s tem, ko je bila vročena njunemu pooblaščencu. V skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje vročitev stranki, ki ima pooblaščenca, kot pravilno veljavna le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu. S tem je tudi varovan rok za vložitev pravnega sredstva, ki teče od dneva, ko je bil dokument vročen pooblaščencu Dokument je bil pravilno vročen naslovniku, kadar je bil pravilno vročen njegovemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Več strank ima lahko tudi skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca v isti zadevi. V primeru če pa ima ena stranka več zakonitih zastopnikov

50 Člen 88. ter členi 46. in dalje. 51 Člen 88. ter členi 53. in dalje. 52 Vročitev zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu se opravi v skladu z členi 83. do 87.

33

oziroma pooblaščencev, pa se smatra, da je vročitev pravilno opravljena, če je bil dokument pravilno vročen enemu izmed njih. Vročanje pooblaščencu za vročitve v primeru obveznega osebnega vročanja ne smemo izenačevati z vročanjem pooblaščencu za vročitve v smislu 3. odstavka 89. člena ZUP. V tem primeru se stranki postavi pooblaščenec za vročitve, da se ne bi zavlačeval postopek z zamudnim vročanjem. Stranki se naloži, da imenuje pooblaščenca za vročitve na sedežu organa. Prav tako se jo opozori, da ji bo po uradni dolžnosti imenovan začasni zastopnik, če v danem roku ne bo imenovala pooblaščenca za vročitve. 3.6.2. VROČANJE POOBLAŠČENCU ZA VROČITVE Pooblaščenec za vročitve se praviloma imenuje tedaj, ko obstaja nevarnost da bo zaradi okoliščin glede vročanja stranki samo vročanje vplivalo na potek postopka. Na prvi pogled institut pooblaščenca za vročitve spominja na institut pooblaščenca, a obstajajo določene razlike. Pooblaščenec lahko praviloma zastopa stranko neomejeno in v njenem imenu in na njen račun izraža voljo, pooblaščenec za vročitve pa ima le pravico, da za stranko sprejema dokumente. Šteje se, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti . Stranka si lahko že med postopkom postavi posebnega pooblaščenca za vročitve s tem, da pooblasti določeno osebo, kateri naj se vročajo vsi dokumenti zanjo. Če o tem obvesti organ53, ki vodi postopek, je organ dolžan dokumente vročati tej osebi. Tudi organ ima moč zahtevati od stranke, da imenuje pooblaščenca za vročitve. Namreč, če obstaja verjetnost, da bi se z neposrednim vročanjem stranki, pooblaščencu ali zakonitemu zastopniku zelo zavlačevalo postopek, lahko uradna oseba pri organu, ki vodi postopek, naloži stranki, naj za posamezno zadevo v določenem roku imenuje pooblaščenca za vročitve na sedežu organa. V primeru, če stranka tega ne stori, lahko organ imenuje začasnega zastopnika. Če je stranka oziroma njen zakoniti zastopnik v tujini ter v državi nima pooblaščenca, ji je treba ob vročitvi prvega spisa naložiti , naj v določenem roku imenuje pooblaščenca ali pa pooblaščenca za vročitve in jo opozoriti , da ji bo po uradni dolžnosti postavljen pooblaščenec za vročitve oziroma začasni zastopnik, v primeru če v danem roku ne bo sama imenovala pooblaščenca. Zakon prav tako predvideva ustrezna pravna sredstva, če pooblaščenec za vročitve dokumenta ne more izročiti stranki in slednja tako zamudi kak rok oziroma izgubi pravico do pritožbe.

53 Stranka je sama dolžna obvestiti pristojni organ o imenovanju pooblaščenca za vročitve.

34

3.6.3. VROČANJE DRŽAVNIM ORGANOM, ORGANOM SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI IN PRAVNIM OSEBAM Državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in pravnim osebam se vroča tako, da se spis izroči uradni osebi oziroma osebi54, ki je določena za sprejem spisov, če ni za posamezne primere določeno drugače. Če vročevalec v določenem delovnem času ne najde osebe, ki je določena za sprejem spisov, lahko spis izroči katerikoli pri organu oziroma pri pravni osebi zaposleni osebi, ki jo najde v prostorih. Če kot stranka postopka nastopa naselje ali skupina oseb, ki ni pravna oseba, se j im vroči tako, da se dokument izroči osebi, ki so jo ti določili55. Glede na določbe in definicije Zakona o gospodarskih družbah je potrebno poudariti , da niso vse osebe, ki so registrirane za opravljanje kakšne dejavnosti , nujno tudi pravne osebe. Pri tem mislimo seveda na samostojne podjetnike. S stališča vročanja ni razlike med s.p.-jem, pravno osebo, državnim organom oziroma organom samoupravnih lokalnih skupnosti , saj gre v vseh primerih za nefizično osebo (nekakšna izjema je s.p., saj je fizična oseba sama nosilec pravic in obveznosti v imenu s.p.-ja), tako da ta sama seveda ne more sprejeti dokumenta, temveč morajo zanjo to opraviti fizične osebe, ki so v določenem razmerju s to pravno osebe. Praviloma je oseba, ki sprejme dokument, oseba, ki je z notranjim aktom organa oziroma pravne osebe določena za sprejem dokumentov. Za pravilno opravljeno vročitev se šteje tudi, če dokument v imenu organa ali pravne osebe sprejme njen zakonit zastopnik. Samo pooblastilo za sprejemanje dokumentov je namreč zajeto v pooblasti lu za zastopanje, ki ga ima pooblaščena uradna oseba oziroma zakonit zastopnik (direktor, poslovodja) v okviru svojega splošnega pooblastila, da brez omejitev zastopa pravno osebo oziroma organ. Vse bolj aktualno pa je seveda tudi t .i . e-vročanje oziroma vročanje po elektronski poti. Namreč na javno objavljen elektronski naslov organa (pravne osebe, s.p.-ja,…) se pošlje informativno elektronsko sporočilo, da je v varnem elektronskem predalu dokument, ki ga je potrebno prevzeti (prenesti) v roku 15 dni, sicer se šteje, da je vročitev opravljena. 3.6.4. VROČANJE OSEBAM Z DIPLOMATSKO IMUNITETO Osebam, ki uživajo diplomatsko imuniteto, ter osebam in ustanovam v tujini se praviloma vročajo dokumenti po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi določeno drugače. Fizičnim in pravnim osebam v tujini pa se lahko vroča neposredno ali po diplomatski poti, razen če mednarodna pogodba ne določa drugače. 54 V sprejemni pisarni, tajništvu, vložišču,… 55 Izjema 4. odst. 48. člena ZUP.

35

3.6.5. VROČANJE VOJAŠKIM OSEBAM Vojaškim osebam se lahko dokument vroči tako, da se izroči njihovemu poveljstvu oziroma organi, kjer so zaposleni , vročitev pa velja za opravljeno, ko poveljstvo potrdi dan izročitve dokumenta naslovniku. 3.6.6. VROČANJE OSEBAM ZAPOSLENIM V KOPENSKEM, ZRAČNEM ALI POMORSKEM PROMETU Osebam zaposlenim v kopenskem, zračnem ali pomorskem prometu se lahko dokument vroči tako, da se izroči njihovemu delodajalcu. Vročitev se smatra za pravilno opravljeno, ko navedeni potrdijo izročitev dokumenta naslovniku. 3.6.7. VROČANJE OSEBAM, KI JIM JE VZETA PROSTOST Poseben način vročanja velja tudi pri osebah, ki jim je vzeta prostost . Namreč vročevalec ne more kar vstopiti v zavod za izvrševanje kazenskih sankcij in tam razdeljevati pisemskih pošiljk. Zato se pošiljke, naslovljene na osebo, ki je na prestajanju zaporne kazni, izročijo upravi zapora , ta pa nato dokument izroči zaporniku. Rok za pri tožbo zoper odločbo upravnega organa prične teči naslednji dan, ko je oseba (ki ji je vzeta prostost) prejela dokument, in ne ko je odločbo prejela uprava zavoda. V prej omenjenih posebnih primerih vročanja (osebam z imuniteto, vojaškim osebam, osebam zaposlenim v kopenskem, zračnem ali pomorskem prometu) se lahko vodstvo (poveljstvo, delodajalec) samo odloči , ali j im bo dokument vročen v skladu z ureditvijo posebnih primerov vročanja. V primeru, da je posamezniku odvzeta prostost , pa je potrebno ta način zaradi narave vročanja v teh ustanovah obligatorno uporabiti . 3.6.8. VROČANJE Z JAVNIM NAZNANILOM Vročanje z javnim naznanilom (ediktalni postopek) je dopustno le v primeru, ko naslovniki organu niso znani. Tukaj gre za primere, ko mora organ odločiti na primer o pravicah in obveznosti skupine oseb, te osebe pa organu dejansko niso znane oziroma še niso znane.56 Običajno gre v takšnih primerih za izrek ukrepa, ki zadeva večje število naslovnikov (npr. poziv za vložitev davčne napovedi). Pri tem je potrebno opozoriti , da lahko organ takšen način vročanja uporabi le tedaj , ko dejansko ne more poimensko določiti kroga naslovnikov, bodisi zaradi obsežnosti tega kroga naslovnikov, bodisi zaradi tega, ker organu naslovniki dejansko ne morejo biti poimensko znani, vendar morajo imeti bistveno enake obveznosti z vidika uvedbe upravnega postopka. 56 Grafenauer Božo, Breznik Janez, Upravno pravo – procesni del, Ljubljana, 2009, str. 371, 372.

36

Za samo vročanje zadostuje, da je dokument napit na oglasno desko organa in objavljen v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog, vročanje in obveščanje, vendar pa je v praksi primerneje, da organ poleg tega načina uporabi še katerega izmed dopolnilnih načinov vročanja z javnim naznanilom, tako da se naslovniki lahko dejansko seznanijo z vsebino dokumenta, ali pa vsaj izvedo, da je dokument napit na oglasni deski oziroma objavljen v informacijskem sistemu. Če pa niso izpolnjeni pogoji za vročitev z javnim naznanilom (organ lahko določi naslovnike), pa organ vseeno uporabi tak način vročanja, se šteje, da vročitev ni bila opravljena. Namreč v navedenem postopku gre za izjemo od pravila, da se vročitev opravi tako, da se dokument vroči naslovniku, pravne posledice takšne vročitve nastanejo le, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon za primer vročitve z javnim naznanilom. Javno naznanilo se torej največkrat uporabi za seznanjanje in opozarjanje državljanov na njihove pravice in obveznosti. Uporablja se pri pozivu za vložitev davčne napovedi, ki je povezana z začetkom postopka davčnega organa po uradni dolžnosti. Prav tako ga uporabljajo upravne enote v primeru seznanitve o možnosti začetka postopka za legalizacijo orožja (ko so upravne enote seznanile občane z določili Zakona o orožju, po katerem so lahko v določenem roku vložili zahtevek za legalizacijo orožja). 3.6.9. VROČANJE V PRIMERU ODKLONITVE SPREJEMA 95. člen Zakona o splošnem upravnem postopku se glasi:

(1) Če oseba, ki bi po tem zakonu dokument morala sprejeti, tega brez zakonitega razloga noče storiti , pusti vročevalec dokument v stanovanju, kjer taka oseba stanuje, oziroma v prostorih, kjer je zaposlena, ali pa nalepi dokument na vrata stanovanja oziroma prostorov, ali ga pusti v predalčniku.

(2) Če se opravi vročitev tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku, zapiše vročevalec na vročilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je dokument pustil; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

Odklonitev sprejema je ena izmed najpogostejših težav, s katerimi se srečujemo pri vročanju. S tem dejanjem poizkuša naslovnik preprečiti , da bi nastale pravne posledice vročitve. Namen vročitve je, da se naslovnik lahko seznani z vsebino dokumenta, ne pa v tem, da bi se dejansko seznanil z vsebino dokumenta. V primeru, da bi zahtevali dejansko seznanitev, bi namreč moral vročevalec naslovniku dokument v njegovi navzočnosti prebrati, naslovnik pa bi ga moral poslušati, sl išati in razumeti. Samo dejstvo, ali naslovnik podpiše dokument, ki izkazuje vročitev, ali ne, ob predpostavki, da je bilo naslovniku pravilno omogočeno, da dokument sprejme in se z njim seznani, ne ustvarja bistvene razlike. Zakonit razlog odklonitve sprejema je izpolnjen, če se poskuša vročitev opraviti na način, ki je v nasprotju z določil i ZUP, upoštevanje čas, kraj in izbrani način vročanja (npr. vročanje na dan državnega praznika, brez

37

predhodne odredbe o takšnem načinu vročanja, vročanje na neobičajnih krajih, vročanje osebi, ki ima nasproten interes kot stranka, vročanje stranki in ne zastopniku, ipd.) Če je vročitev dokumenta pravilno izvedena, pa naslovnik odkloni sprejem dokumenta, potem je treba šteti , da je vročitev opravljena. Upravno sodišče RS je v sodbi v zadevi U 1370/2001 ugotovilo naslednje: ' 'Ker je na plačilnem nalogu zapisano, da ga tožnik kot prejemnik ni hotel podpisati , v njem pa so vsebovani tudi vse drugi relevantni podatki , je bila tudi po presoji sodišča na kraju samem vročitev opravljena…, zato je tudi odločitev tožene stranke, ki je pritožbo tožnika sklep o zavrženju ugovora zavrnila, pravilna. Za odločitev tako tudi ni pomemben razlog, zakaj je tožnik kasneje vložil ugovor. Ker je osemdnevni rok za ugovor začel teči naslednji dan po dnevu vročitve…, je ugotovitev, da je tožnik vložil ugovor po preteku zakonskega osemdnevnega pritožbenega roka, pravilna.' ' Pravne posledice vročitve torej začnejo teči z dnem, ko je naslovnik sprejem dokumenta odklonil, ne glede na to, ali si je kasneje premislil in dokument sprejel, al i pa je vztrajal pri odklonitvi sprejema. Če oseba, ki bi po tem zakonu spis morala sprejeti (naslovnik), tega brez zakonitega razloga noče stori ti , opravi vročevalec prisilno vročitev tako, da pusti spis v stanovanju, kjer naslovnik stanuje, oziroma v prostorih, kjer je zaposlen, ali pa nalepi spis na vrata stanovanja oziroma prostorov, ali ga pusti v predalčniku. Kadar opravi vročitev na ta način, mora vročevalec zapisati na vročilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj , kjer je spis pusti l; šteje se, da je vročitev opravljena. Prisilna vročitev pa v praksi mnogokrat povzroča negodovanje, grožnje in celo agresijo naslovnikov do vročevalcev. Vročevalci prav zaradi neprimernega obnašanja naslovnikov, včasih pa tudi iz osebnih razlogov, premalo uporabljajo možnost prisilne vročitve oziroma pri njej popuščajo. Zakon o splošnem upravnem postopku pa ne ureja si tuacij, kadar naslovnik sprejme dokument pa nato noče podpisati vročilnice. V takšnem primeru moramo uporabiti Zakon o poštnih stori tvah (3. odst. 25. člena), ki določa, da mora vročevalec to dejstvo zapisati na vročilnico ter navesti datum vročitve ter prejemnika. S tem je šteje, da je vročitev pravilno opravljena. 3.6.10. VROČANJE V PRIMERU SPREMEMBE NASLOVA V primeru spremembe naslova (stalnega ali začasnega prebivališča), je stranka sama dolžna o tem obvestiti organ. Če tega ne stori, organ pa na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotovi, da je naslov za vročanje, prijavljen na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča oziroma sedež enak naslovu, kjer je bil opravljen poizkus vročitve, odredi, da se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom,

38

v katerem se navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal , številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime oziroma firma naslovnika, naslov za vročanje oziroma drugo stalno ali začasno prebivališče, če naslovnik nima naslova za vročanje, sedež pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, navedba upravne zadeve, datum javne objave sporočila z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, posledice iz petega odstavka tega člena in kraj, kje je dokument. V primeru, če pa je iz uradnih evidenc razvidno, da je naslov za vročanje oziroma sedež drugačen kot naslov, na katerem je bil opravljen poizkus vročitve, se vročitev ponovno opravi na tem naslovu. Če pa vročitev ni možna zaradi razlogov, navedenih v 2. odstavku 86. člena ZUP, pa organ postopa enako, kot v prejšnjem odstavku. Vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava. Vrhovno sodišče RS je v sodbi v zadevi U 346/94 podalo naslednje mnenje kar zadeva spremembe naslova: ' ' (ker) se postopek … vodi na podlagi vložene strankine zahteve in ne po uradni dolžnosti … To pomeni, da mora stranka, če med postopkom spremeni svoje stalno prebivališče ali stanovanje, o tem takoj obvesti t i organ, ki vodi postopek. Če tega ne stori in vročevalec kljub poizvedovanju ne more ugotovit i, kam se je stranka odselila, odredi organ, ki vodi postopek, naj se vse nadaljnje vročitve v postopku za to stranko opravljajo tako, da se dokument pritrdi na oglasne desko tega organa. Vročitev velja za opravljeno po izteku 8 dni od dneva, ko je bil dokument pribit na oglasne desko tega organa. Iz navedenega sledi , da zakon organu, ki vodi postopek, ne nalaga poizvedovanja za strankinim novim naslovom. Vročevalec in organ, ki vodi postopek, namreč nista ista oseba. Zato je zmotno tožnikovo mnenje, da je tožena stranka določbe ZUP uporabila nepravilno. Tožnik je bil organu, ki je vodil postopek, dolžan sporočiti spremembo naslova stanovanja tudi če ni uspel doseči spremembo naslova stalnega prebivališča v osebni izkaznici, saj mu navedena določba ZUP tako dolžnost nalaga ne le v zvezi s spremembo stalnega prebivališča, temveč tudi v zvezi s spremembo stanovanja. Slednja pa ni vezana na nobene formalne postopke in se tožnik nanje v tem sporu zato ne more uspešno sklicevati. ' '

39

3.6.11. VROČANJE NA NASLOVU ZA VROČANJE Organ vroča dokument osebi, ki do vročitve ni sodelovala v postopku, na naslovu za vročanje. Izjemoma lahko tudi na drugem naslovu, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva, vendar mora vročitev ponoviti tudi na naslovu za vročanje, če se izkaže, da na domnevnem drugem naslovu ne živi. Če se ugotovi, da oseba ne prebiva na naslovu za vročanje, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, organ odredi, da se vročitev opravi tako, da se dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. Vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bil dokument objavljen na oglasni deski organa in na portalu e-uprave. Naslov za vročanje opredeljuje 17.a člen Zakona o pri javi prebivališča (ZPPreb, Ur. L. RS, št. 29/06 – UPB1, 111/07). Posameznik mora ob prijavi oziroma odjavi stalnega ali začasnega prebivališča oziroma ob prijavi spremembe naslova stanovanja določiti tudi naslov za vročanje:

- če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljeno le stalno prebivališče, je naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča;

- če ima poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi eno ali več začasnih prebivališč, mora ob prijavi spremembe naslova določiti, kateri od teh naslovov se šteje za naslov za vročanje (če prijava začasnega prebivališča poteče, se za naslov za vročanje šteje naslov stalnega prebivališča);

- če ima prijavljeno le začasno prebivališče, se naslov začasnega prebivališča šteje za naslov za vročanje.

40

4. VROČANJE PO ZAKONU O KAZENSKEM POSTOPKU Vročanje je prenos pisanj (vabil , obtožnih aktov, sodb, sklepov, odgovorov na pritožbo itd.) s sodišča k stranki in k drugim udeležencem z namenom, da se ti z njimi seznanijo.57 Določbe o vročanju se nahajajo v XII. Poglavju Zakona o kazenskem postopku (ZKP)58, natančneje v členih 117 do 12759. Te določbe bi lahko uvrstili med povsem tehnične, a zelo pomembne norme. Pomembnejša pisanja v kazenskem postopku se vročajo osebno (neposredno), manj pomembna pa lahko tudi posredno (možne so različne oblike nadomestne vročitve). Zakon se nekoliko prekriva z Zakonom o splošnem upravnem postopku, še posebej pri določilih o vročanju osebam, ki j im je bila vzeta prostost . Pisanja se torej vročajo po pošti ali pa po fizični oziroma pravni osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost in ima posebno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, izdano po določbah, ki veljajo za pravdni postopek. Kot v upravnem postopku, se lahko vročanje opravi tudi po uradni osebi organa, ki je dokument izdal. Zakon določa, katerim udeležencem postopka in kakšna pisanja se vročajo osebno. Tako na primer določa, da je treba obdolžencu osebno vročiti vabilo na prvo zaslišanje v predhodnem postopku in na glavno obravnavo. Obdolžencu, ki nima zagovornika, je treba osebno vročiti tudi obtožni akt, sodbo in vse odločbe, pri katerih teče rok za pritožbo, kot tudi pri tožbo nasprotne stranke, ki se vroča na odgovor.60 4.1. ČAS VROČANJA PO ZKP Zakon o kazenskem postopku posebej ne določa časovnega okvira, kdaj je dovoljeno opraviti vročanje. Iz določbe 126. člena pa je razvidno, da se v primerih, ki jih ZKP ne zajema, vročitev opravi po določbah Zakona o pravdnem postopku. Če pogledamo 139. člen ZPP-ja, vidimo, da je vročanje dovoljeno opraviti podnevi med 06. in 20. uro. V primeru vročanja po elektronski poti , pa je to mogoče 24 ur na dan. Izjemoma lahko sodišče odloči, da se vročitev opravi ob drugem času, če vročitev v tem časovnem okvirju ni mogoča. Glede omejitve vročanja za posamezne dneve zakon ne govori nič, tako da se uporabljajo določbe ZUP. Vroča se lahko od ponedeljka do petka med 6. in 20. uro. Vročanje izven tega časovnega okvirja (nedelje, prazniki, ponoči) pa je dovoljeno le izjemoma iz ob posebnih pogojih. Natančneje smo insti tut obravnavali pri točki 2.2.2. ter 3.1.

57 Dežman Zlatko, Erbežnik Anže, Kazensko procesno pravo RS, Ljubljana, 2003. 58 Uradni list RS, št. 63/1994, 8/2006, 32/2007, 68/2008, 77/2009. 59 Smiselno se uporabljajo tudi v postopku o prekrških. Izjema je primer hitrega postopka, tam se uporabljajo določbe ZUP. 60 Dežman Zlatko, Erbežnik Anže, Kazensko procesno pravo RS, Ljubljana, 2003.

41

4.2. KRAJ VROČANJA PO ZKP Tudi pri določitvi kraja vročanja je potrebno uporabiti določbe ZPP, kajti ZKP o tem ne vsebuje določb. ZPP kot kraj vročanja določa stanovanje ali delovno mesto t istega, ki naj se mu vroči pisanje, ali pa sodišče, če je naslovnik tam. Subjektu vpisa v sodni register, društvo ali drugi pravni osebi, ki se vpisuje v register, se vroča na naslovu, ki je naveden v registru. V primeru, če vročitve ni mogoče opraviti na teh krajih, lahko sodišče odloči, da se vročitev opravi kje drugje. 4.3. NEPOSREDNO VROČANJE PO ZKP Zakon določa, da se dokumenti, za katere ni posebej določeno, da se morajo vročati osebno naslovniku, vseeno vročajo osebno. 4.4. POSREDNO VROČANJE PO ZKP Kadar vročitev neposredno osebno naslovniku ni možna (npr. ko naslovnika ni v stanovanju ali na delovnem mestu), pa lahko vročevalec dokument izroči kateremu od naslovnikovih odraslih družinskih članov (starejših od 15 let). Te osebe so pisanje dolžne sprejeti. Če pa tudi teh oseb, v času poskusa vročanja, v stanovanju ni mogoče najti , pa lahko vročevalec pisanje izroči hišniku ali sosedu (pod pogojem, da v to privolita). Smiselno podobno ureja zakon situacijo, kadar poskuša vročevalec opraviti vročitev na delovnem mestu naslovnika. V primeru naslovnikove odsotnosti lahko pisanje izroči osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte (ta oseba je dolžna sprejeti pisanje) ali pa kateremu od sodelavcev naslovnika (enako kot pri sosedu oz. hišniku – če v to privoli) . Če pa vročevalec ne najde nobene primerne osebe za vročitev, pa pusti naslovniku sporočilo o prispeli pošil jki z obvestilom, na kateri pošti in v kakšnem roku lahko pisanje prevzame. Če naslovnik v določenem roku ne prevzame pisanja, se le-to vrne pošil jatelju. V primeru, da vročevalec ugotovi, da je naslovnik odsoten in da mu osebe, ki bi jim pisanje posredno vročil , tega ne bi mogle pravočasno izročiti, se pisanje vrne pošiljatelju z navedbo kje je odsotni naslovnik. 4.5. OBVEZNO OSEBNO VROČANJE PO ZKP Zakon torej določa, da se morajo določeni dokumenti vročiti neposredno naslovniku. Pri temu se postavlja vprašanje, kaj storit i v primeru če vročevalec naslovnika na naslovu ne najde. Kot prvo mora vročevalec poizvedeti kdaj in kje je mogoče naslovnika najti . Nato mora v hišnem predalčniku ali pri osebah, določenih v 119. členu ZUP, pustiti pismeno sporočilo, v katerega navede, kdaj se bo vrnil. Namen tega sporočila je ta, da naj bo naslovnik določenega dne ob določeni uri v stanovanju oziroma na

42

delovnem mestu, tako da bo lahko vročevalec uspešno opravil vročitev. Če pa tudi tedaj vročevalec ne najde naslovnika, ravna skladno s prejšnjo točko in se tako vročitev smatra za opravljeno. Določila o obveznem osebnem vročanju so vsebovane v 120. členu ZKP:

(1) Obdolžencu je treba osebno vročiti vabilo na prvo zaslišanje v predhodnem postopku in vabilo na glavno obravnavo.

(2) Obdolžencu, ki nima zagovornika, je treba osebno vročiti obtožni akt , sodbo in vse odločbe, pri katerih teče od vročitve rok za pritožbo, kot tudi pritožbo nasprotne stranke, ki se vroča na odgovor. Na zahtevo obdolženca vroči sodišče sodbo in druge odločbe osebi, ki jo on določi.

(3) Če je treba obdolžencu, ki nima zagovornika, vročiti sodbo, s katero mu je izrečena kazen zapora, pa mu sodbe ni mogoče vročiti na njegov dotedanji naslov, mu sodišče postavi po uradni dolžnosti zagovornika, ki opravlja to dolžnost, dokler se ne zve za njegov novi naslov. Postavljenemu zagovorniku določi sodišče potreben rok, da se seznani s spisi , nato pa mu vroči sodbo in postopek nadaljuje. Če gre za drugo odločbo, pri kateri teče od vročitve rok za pritožbo, ali za pritožbo nasprotne stranke, ki se vroča na odgovor, pritrdi sodišče odločbo oziroma pritožbo na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev.

(4) Če ima obdolženec zagovornika, vroči sodišče pisanja iz drugega odstavka tega člena zagovorniku in obdolžencu po določbah prejšnjega člena. V takem primeru teče rok za vložitev pravnega sredstva oziroma odgovora na pritožbo od zadnje vročitve. Če obdolžencu ni mogoče vročiti odločbe oziroma pritožbe, ker ni sporočil spremembe naslova ali prebivališča, se odločba oziroma pritožba pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev.

(5) Če je treba vročiti pisanje zagovorniku obdolženca, ta pa ima več zagovornikov, zadošča, da se vroči enemu od njih.

4.6. POSEBNI PRIMERI VROČANJA PO ZKP 4.6.1. VROČITEV ZAGOVORNIKU Če ima obdolženec v kazenskem postopku pravnega zastopnika oziroma zagovornika, je potrebno dokumente vročiti tako zagovorniku kot tudi obdolžencu61. Rok za vložitev pravnega sredstva (pritožbe) začne teči od trenutka, ko je bila pravilno opravljena kasnejša (zadnja) vročitev. Če pa 61 Judikat VS005423, ZS Kzs 13/80, Bilten ZS 13/80: …storjena je kršitev v primeru, ko je sodišče prve stopnje odredilo, da se izvod pritožbe javnega tožilca, vložene zoper prvostopenjsko sodbo, vroči samo zagovornikom obtoženim, ni pa določilo, da se pritožbe vročijo tudi obtožencem. S tem je bilo obtožencem onemogočeno, da uporabijo pravico odgovora na pritožbo, prikrajšani pa so bili tudi za možnost, da se dogovore s svojimi zagovorniki o vložitvi in vsebini odgovora, S takšnim ravnanjem sodišča je bila obtožencem v pritožbenem postopku kršena pravica do obrambe. Pritožba javnega tožilca se praviloma vroči tako, da se izvod te pritožbe vroči tako zagovornikom kakor tudi obtožencem.

43

obdolženca ni mogoče najti kot posledica spremembe naslova ali prebivališča, se dokument pribije na sodno desko ter se tako po preteku osemdnevnega roka šteje, da je vročitev opravljena. Če obdolženec nima zagovornika, prvostopenjsko sodišče pa negativno odloči o zadevi, ki jo je vložila upravičena oseba v korist obdolženca in to v primeru, ko je pritožba zoper takšno odločbo dovoljena, se overjeni prepis odločbe vroči tako osebi, ki je to zadevo vložila, kot tudi obdolžencu. Nasprotna si tuacija pa je, če ima obdolženec več zagovornikov. V tem primeru zadošča, da se dokument vroči enemu od njih62 (zagovornikov). 4.6.2. VROČITEV ZAGOVORNIKU POSTAVLJENEMU PO URADNI DOLŽNOSTI Če se obtožencu, ki nima zagovornika, vroči sodba, s katero mu je izrečena zaporna kazen, po mu sodbe ni mogoče vročiti na naslov stalnega ali začasnega prebivališča, mu sodišče po uradni dolžnosti postavi zagovornika. Ta opravlja svojo dolžnost vse dokler se ne izve nov naslov obtoženca. Zaradi seznanitve z zadevo sodišče določi zagovorniku določen rok, po preteku tega roka pa zadevo nadaljuje. 4.6.3. VROČITEV Z NABIJANJEM NA OGLASNO DESKO SODIŠČA Če gre za drugo odločbo, pri kateri teče rok pritožbe od vročitve, pritrdi sodišče odločbo na sodno desko in se po preteki osmih dni šteje, da je bila vročitev pravilno opravljena. 4.6.4. VROČITEV DOLOČENIM OSEBAM Zaradi instituta imunitete je osebam, ki jim je priznana imuniteta, prepovedano osebno neposredno vročanje. V takšnih primerih se vročitev opravi po ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve. Izjemo od tega pravila lahko določajo mednarodne pogodbe. Slovenskim državljanom v tujini se vročitev praviloma opravi preko diplomatskih63 oziroma konzularnih predstavništev. Pri tem se morajo s takšnim načinom vročitve strinjati tako predstavniki države, v kateri se vročitev opravi, kot tudi naslovnik. Vojaškim osebam, osebam v organih za notranje zadeve, pripadnikom straže v zavodih, v katerih so osebe, ki jim je vzeta prostost, in osebam, zaposlenih v

62 Če se vročitve opravijo vsem zagovornikom, se šteje, da je relevantna prva pravilno opravljena vročitev. Takrat tudi začne teči rok za pritožbo 63 Judikat VS005426, VSH Kž 923/81.

44

kopenskem, morskem in zračnem prometu, se dokumenti vročajo preko njihovih nadrejenih (šefov, poveljstev).64 Osebam, ki jim je vzeta prostost, se opravi vročitev na enak način kot v upravnem postopku, torej v vročitvijo po upravi zavoda za izvrševanje kazenskih sankcij. V 125. členu ZKP je določen način vročanja državnemu tožilcu. Odločbe oziroma dokumenti se vročajo državnemu tožilcu tako, da se izročijo pisarni državnega tožilstva. Rok začne teči z izročitvijo. 4.6.5. ODKLONITEV SPREJEMA DOKUMENTA Če naslovnik ali njegov odrasli družinski član pisanja noče sprejeti, zapiše vročevalec na vročilnici datum, uro in razlog odklonitve sprejema , pisanje pa pusti v naslovnikovem stanovanju ali v prostoru, kjer ta dela; s tem je vročitev opravljena65. 4.6.6. DRUGI NAČINI VROČITVE V 127. členu so predstavljeni še drugi načini vročitve udeležencem kazenskega postopka:

(1) Vabila in odločbe, ki se izdajajo do konca glavne obravnave za osebe, ki sodelujejo v postopku, razen za obdolženca, se smejo izročiti udeležencu v postopku, ki je pripravljen vročiti jih t istemu, kateremu so namenjene, če organ meni, da j ih bo na ta način zaneslj ivo dobil.

(2) Vabilo na glavno obravnavo ali kakšno drugo vabilo ter odločba o preložitvi glavne obravnave ali drugih napovedanih dejanj se lahko sporoči osebam iz prejšnjega odstavka tudi s telekomunikacijskimi sredstvi, če se da po okoliščinah sklepati, da bo na ta način opravljeno sporočilo dobil tisti , kateremu je namenjeno.

(3) O tem, da je bilo vabilo sporočeno oziroma odločba izročena na način iz prejšnjih odstavkov, se napravi na spisu uradni zaznamek.

(4) Proti tistemu, ki je bil obveščen oziroma ki mu je bila odločba poslana po prvem ali drugem odstavku tega člena, nastopijo škodljive posledice, ki so

64 1. odst. 124. člena ZKP. 65 Judikat I Ips 195/97: Iz zapisa na vročilnici in uradnega zaznamka, ki ga je napravil sodni izvršitelj potem, ko je obsojencu poskušal vročiti sodbo sodišča prve stopnje, je razvidno, da je vročevalec, ko obsojenec pošiljke ni hotel sprejeti, le-to pustil v hodniku stanovanja. S tem je vročevalec ravnal v skladu z določbo 123. člena ZKP in je potrebno v skladu z navedeno določbo šteti, da je bila vročitev opravljena. Te ugotovitve ne omaje dejstvo, da je vročevalec obsojencu, resda brez potrebe, pustil tudi obvestilo, da lahko od naslednjega dne dalje pri sodišču dvigne priporočeno sodno pošiljko z isto opravilno številko. Ne glede na slednje Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil obsojencu sodba sodišča prve stopnje kljub njegovemu nesodelovanju veljavno vročena in določbe kazenskega postopka o vročanju s tem niso bile kršene.

45

predpisane za zamudo, samo, če se ugotovi , da je pravočasno dobil vabilo oziroma odločbo in da je bil poučen o posledicah zamude.

46

5. VROČANJE PO ZAKONU O PRAVDNEM POSTOPKU Vročanje je urejeno tudi v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP)66, in sicer v členih 132 do 149. 5.1. ČAS VROČANJA PO ZPP Glede časa vročanja ZPP zavzema stal išče, da se vročanje lahko opravi med 06. in 22. uro. Enako kot pri upravnem postopku ima sodišče možnost, da v primeru ko v tem času vročitve ni mogoče opraviti , da s sklepom odredi, da se lahko vročitev opravi tudi izven tega časovnega okvirja67. 5.2. KRAJ VROČANJA PO ZPP Fizičnim osebam se vroča v stanovanju ali na delovnem mestu, ali pa na sodišču, če je naslovnik tam. Pravnim osebam68 pa se lahko vroča le na naslovu, ki je naveden v registru. Smiselno podobno kot pri času vročanja, lahko sodišče tudi glede kraja vročitve naredi izjemo. Namreč če se izkaže, da vročitev naslovniku na zgoraj navedenih krajih ni mogoča, lahko sodišče s sklepom odredi, da se lahko vročitev opravi tudi drugje. 5.3. NAČIN VROČANJA FIZIČNI OSEBI PO ZPP 5.3.1. NEPOSREDNO VROČANJE FIZIČNI OSEBI Fizični osebi – naslovniku, se vroča v stanovanju ali pa na delovnem mestu. Dejanski pomen besede ' 'stanovanje' ' smo obravnavali pri točki 2.2.3. 5.3.2. POSREDNO VROČANJE FIZIČNI OSEBI Vročevalec si mora prizadevati dokument izročit i oziroma vročiti neposredno osebno naslovniku. V primerih ko pa to ni mogoče (ko naslovnika ni v stanovanju ali na delovnem mestu) pa lahko vročevalec dokument izroči kateremu od naslovnikovih odraslih družinskih članov (starejših od 15 let). Te osebe so pisanje dolžne sprejeti. Do novele ZPP-D je veljalo, da v 66 Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3, 101/2007 Odl.US: Up-679/06-66, U-I-20/07, 102/2007 Odl.US: Up-2089/06-31, U-I-106/07, 45/2008, 62/2008 Skl.US: U-I-275/06-7, Up-811/07-7, 111/2008 Odl.US: U-I-146/07-34, 121/2008 Skl.US: U-I-279/08-8, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 57/2009 Odl.US: U-I-279/08-14, 12/2010 Odl.US: U-I-164/09-13, 49/2010 Odl.US: U-I-8/10-10, 50/2010 Odl.US: U-I-200/09-14, 107/2010 Odl.US: U-I-161/10-12, 43/2011, 58/2011 Odl.US: U-I-277/09-8, Up-1333/09-7, U-I-287/09-10, Up-1375/09-9. 67 Glej poglavje 2.2.2. – Čas vročanja. 68 Gre za subjekte, ki so vpisani v sodnem registru, društva in druge pravne osebe, ki so vpisane v sodnem registru.

47

primeru, če vročevalec tudi teh oseb ne najde v stanovanju v času poskusa vročanja, pisanje izroči hišniku ali sosedu (pod pogojem, da v to privolita). Omenjena novela je to možnost odpravila. Vročanje se lahko opravi tudi na delovnem mestu naslovnika. Pri tem se v praksi pojavljajo težave, saj vročevalec pogosto ne razpolaga s podatki o naslovnikovi zaposli tvi. Če pa z njimi razpolaga, lahko pisanje izroči osebi, ki je zaposlena na delovnem mestu, kjer dela naslovnik. Pisanje se tako izroči osebi, ki je pri delodajalcu pooblaščena za sprejemanje pošte. Novela ZPP-D v 2. odstavku 140. člena določa novost, namreč ta oseba (ki je pooblaščena za sprejemanje pošte) ima dolžnost sprejeti pisanje, vse ostale osebe, zaposlene pri delodajalcu pa morajo s sprejemom soglašati . Zakon prav tako prepoveduje izročitve pisanja osebi, ki ima v konkretni predmetni zadevi nasproten interes kot naslovnik. Novela ZPP-D prinaša tudi novost glede navadnega (neosebnega) ter osebnega vročanja, v primeru ko se vroča v hišni predalčnik. Namreč do omenjene novele je za neosebno vročitev veljalo pravilo, da če vročevalec ne najde naslovnika ali ustrezne osebe, ki bi ji lahko izročil pisanje, pusti na vratih ali v predalčniku obvestilo, v katerega navede kje lahko naslovnik prevzame pisanje ter da mora to storiti v roku 15 dni. Sedaj lahko sodno pisanje takoj vrže v predalčnik in vročitev je s tem opravljena. Nova ureditev je sicer praktična, a bo lahko naslovnikom povzročila nekoliko nejevolje. Namreč že zelo kratka odsotnost naslovnika (npr. dvotedenski letni dopust) je dovolj , da naslovnik pride v zamudo in mora pravice uveljavljat i preko instituta vrnitve v prejšnje stanje. Osebna vročitev pa se bo odslej opravljala kot se je do sedaj neosebna. Če vročevalec ne bo našel primerne osebe za sprejem pisanja, bo pusti l obvestilo69, da naslovnika pisanje čaka 15 dni (praviloma) na pošti. V primeru, če naslovnik dokumenta ne dvigne v teh 15. dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je vročevalec pri naslovniku pustil obvestilo. Gre za t. i . fikcijo vročitve. O tem se obvesti sodišče, ki je odredilo vročitev. 5.4. NAČIN VROČANJA PRAVNI OSEBI PO ZPP Način vročanja pravni osebi se nekoliko razlikuje od vračanja fizični osebi. Pravzaprav so zadeve nekoliko preprostejše pri pravnih osebah. Dokumenti se pravni osebi vročajo na naslovu, ki je naveden v sodnem registru. V primeru, da vročevalec ne najde nobenega predstavnika oziroma zaposlenega pri pravni osebi, pa lahko pusti obvesti lo, v katerega navede (enako kot pri fizičnih osebah) kje se dokument nahaja, v kakšnem roku ga morajo prevzeti ter opozorilo o pravnih posledicah v primeru neprevzema.

69 Do novele ZPP-D je bilo v obvestilu navedeno kdaj bo opravljen ponovni poskus vročitve.

48

Nekateri teoretiki pa so zavzeli stališče, da osebna vročitev pravni osebi sploh ni mogoča.70,71,72 Navajajo, da se za vloge, ki se fizičnim osebam vročajo osebno, pravnim osebam opravi neosebna vročitev.73 Trditev so podkrepili z dejstvom, da je pri pravnih osebah lahko pričakovati veliko večjo zanesljivost, da bo zaposlena oseba poskrbela za to, da pisanje pride do pravega naslovnika, saj ima večina pravnih oseb organizirane pisarniške službe.74

70 Juhart, J., Ude, L., Wedam – Lukić, D., Pravdni postopek, Ur. L. SRS, Ljubljana, 1974, str. 164. 71 Triva, S., Dika, M., Građansko parnično procesno pravo, Narodne novine, Zagreb, 2004, str. 373. 72 Poznić, B, Građansko procesno pravo, Savremena administracija, Beograd, 1987, str. 190. 73 Ude Lojze, Rijavec Vesna, ZPP z uvodnimi pojasnili, GV Založba, Ljubljana, 2008, str. 38. 74 Galič Aleš, Vročanje pravnim osebam, podjetnikom in odvetnikom, Pravna praksa, 2010, str. II-VI.

49

5.5. OBVEZNO OSEBNO VROČANJE PO ZPP Pisanja , ki se vročajo osebno, so tožba, sodba sodišča prve stopnje (zoper sodbo je namreč vedno možna pritožba), sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo (npr. revizija, predlog za obnovo postopka), ter opomin za plačilo sodne takse. Zakon lahko določi osebno vročitev tudi za druga pisanja. Prav tako lahko to stori sodišče po lastni presoji. Največkrat pride to v poštev, če so pisanju priložene kakšne pomembne l istine v izvirniku. Vročevalec torej poskuša opravit i osebno vročitev. Če naslovnika kljub trudu ne uspe najdi, pusti pri odraslih članih njegovega gospodinjstva pisno sporočilo, v katerega navede, kje se bo pisanje nahajalo, v kakšnem roku ga morajo prevzeti ter kakšne pravne posledice sledijo naslovnikovemu ravnanju. 5.5.1. FIKCIJA VROČITVE Insti tut fikcije vročitve predstavlja morda najbolj sporno zadevo pri vročanju nasploh. Že sam pomen izraza ' 'fikcija ' ' je moralno sporen. Gre namreč za zadevo, pri kateri štejemo nekaj za resnično oziroma opravljeno, pa vemo, da temu ni tako. Konkretno pri vročanju štejemo, da je vročitev pravilno opravljena, kljub temu da vemo, da se stranka (naslovnik) še ni seznanil z dokumentom oziroma ne vemo, ali se je dejansko seznanil s svojimi pravicami oziroma obveznostmi. Nekateri teoretiki so izjavili , da gre pri fikciji vročitve za ogrožanje ustavne pravice do sodnega varstva oziroma do enakosti pred sodiščem. Vendar pa je večina mnenja, da gre za t .i. nujno zlo, nekaj kar moramo storiti , da lahko sistem sploh deluje.75 Zakon je predvidel odgovor na morebitne nepravilnosti , ki jih lahko povzroči ta institut. Namreč stranka lahko zahteva obnovo postopka, če je bila opravljena prva vročitev v času, ko je bila stranka odsotna. Dodatni pogoj je, da je bila stranka nepretrgano odsotna vsaj tri mesece. Za krajše odsotnosti (manj kot tri mesece), pa ima stranka na voljo insti tut vrnitve v prejšnje stanje, pri katerem pa bo morala izkazati upravičen razlog za zamudo. 5.6. POSEBNI PRIMERI VROČANJA PO ZPP 5.6.1. VROČANJE ZAKONITEMU ZASTOPNIKU ALI POOBLAŠČENCU Enako kot v upravnem postopku, lahko vročevalec vroči pisanje zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu naslovnika (v primeru da ga naslovnik seveda ima). Vročitev se smatra za pravilno opravljeno, ko vročevalec tej osebi izroči pisanje. V primeru, če ima stranka več zakonitih zastopnikov ali

75 Ude Lojze, Uvodna pojasnila k Zakonu o pravdnem postopku, Ljubljana, 1999.

50

pooblaščencev, lahko vročevalec pisanje izroči enemu izmed njih in s tem opravi svojo dolžnost. 5.6.2. VROČANJE ODVETNIKU OZIROMA PRAVNEMU ZASTOPNIKU Če ima stranka v pravdi odvetnika, je veljavna samo vročitev osebno odvetniku ali uslužbencu njegove pisarne. V primeru, če sodišče odredi vročitev neposredno stranki, čeprav ima le-ta odvetnika, vročitev ni pravilna in ne ustvarja pravnih posledic za stranko76. Tudi rok za vložitev pritožbe se šteje od dneva vročitve odvetniku. Včasih najdemo situacijo, ko odvetnik pooblasti drugega odvetnika za zastopanje v nekem sporu. V tem primeru začne teči rok za morebitno pritožbo od dneva, ko je sodbo prejel odvetnik – namestnik, in ne, ko je to sodbo posredoval odvetniku – pooblaščencu77. Vročanje odvetniku je načeloma podobno vročanju pravnim osebam. Tako kot imajo pravne osebe organizirano pisarniško poslovanje, ki poskrbi za to, da pride pisanje v ' 'prave roke' ' , ima tudi osebe zaposlene pri odvetniku to dolžnost in odgovornost. Nasprotno kot pri pravnih osebah, pri odvetnikih obstaja tako osebna kot neosebna vročitev. Tako prevladuje stališče, da se osebo, zaposleno v odvetniški pisarni, glede veljavnosti vročitve ' 'v roke' ' enači z odvetnikom.78 V preteklih letih je bilo tudi veliko govora glede vročanja v poštni predal. Nekateri so bili mnenja, da je vročanje v poštni predal koristno in lahko poenostavi poslovanje odvetnika, hkrati pa tudi zagotovi večjo varnost pri zagotovitvi dejanje vročitve. So pa se pojavljale težave, saj so nekateri tak način vročanja spretno izrabljali za dosego drugačnih ciljev (zavlačevanje postopka, pridobitev časa). Vročanje v poštni predal sedaj ne povzroča več težav, saj je Pošta Slovenije vročanje sodnih pisanj preko poštnega predala povsem ukinila. To je storila pod pri tiskom inšpektorata za elektronske komunikacije. Pobuda za inšpekcijski nadzor pa je prišla z enega od slovenskih sodišč.79, 80 5.6.3. VROČANJE DRŽAVNEMU PRAVOBRANILCU V primerih, v katerih je zastopanje stranke s strani državnega pravobranilca predvideno po zakonu, se vsa pisanja izročajo njegovi pisarni. Če svoje pisarne nima, pa se vročajo pisarni , ki jo je pravobranilec pooblastil za sprejemanje pisanj.

76 Situacija pa je drugačna v primeru vročitve naloga za plačilo sodne takse. Nalog se lahko vroči stranki ali pa odvetniku, kljub temu da on ni zavezanec za plačilo. Tako je v obeh primerih vročitev pravilno opravljena. 77 Judikat VS021803, VGSSr Pž 21/82, Bilten VS Beograd 17-18/82. 78 Galič Aleš, Vročanje pravnim osebam, podjetnikom in odvetnikom, Pravna praksa, 2010, št. 5, str. II-VI. 79 Galič Aleš, Vročanje pravnim osebam, podjetnikom in odvetnikom, Pravna praksa, 2010, št. 5, str. II-VI. 80 Polak Ramškar Irena, Vročanje in druge pospešitve po ZPP, Pravna praksa, 2010.

51

Enako kot pri odvetniku, se šteje, da vročitev sploh ni bila opravljena, če odredi sodišče vročitev neposredno stranki. 5.6.4. VROČANJE POOBLAŠČENCU ZA SPREJEMANJE PISANJ V 146. členu ZPP razlaga vlogo pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Njegova vloga je sicer pasivna, a zelo pomembna. Namen določbe je preprečevati zavlačevanje pravde, ker stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku nalaga postavitev pooblaščenca za vročanje, če jima je treba pisanja vročiti v tujini, kar je težje in zamudneje doseči z neposrednim načinom vročanja. Če stranka, ki je v tujini, sama ne imenuje pooblaščenca za vročanje pisanj, ga določi sodišče na način, odvisen od tega, ali gre za tožnika ali toženca. Pooblaščenec za vročanje je pooblaščen za sprejemanje pisanj, ne pa tudi za druga procesna dejanja. To je tudi ključna razlika med pooblaščencem za sprejemanje pisanj in začasnim zastopnikom po 82. členu ZPP. Tudi ta institut je nekoliko sporen. Namreč v sodni praksi najdemo različne razlage o tem, kdaj začne teči rok za pritožbo. Nekateri so mnenja, da z vročitvijo pooblaščencu, spet drugi, da z dejansko strankino seznanitvijo z dokumentom. Marsikdo tudi trdi, da je v primeru, ko štejemo pritožbeni rok od vročitve pooblaščencu, kršena ustavno zagotovljena pravica do pritožbe (25. člen Ustave RS) ter da gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka s prekršitvijo načela kontradiktornosti. Kot argument za takšno stališče sodišče navaja položaj pooblaščenca za sprejemanje pisanj , ki je omejen le na pasivno zastopanje. Zato ne more zastopati stranke oziroma v njenem imenu vlagati pravnih sredstev, pač pa mora v tujini živeči stranki le dostaviti pisanje. To naj bi pomenilo, da začne rok za vlaganje pravnih sredstev zoper sodne odločbe, ki so bile stranki vročene po pooblaščencu za sprejemanje pisanj, teči šele z dnem, ko je bila stranki tako vročena odločba dostavljena. 5.6.5. VROČANJE DRŽAVNIM ORGANOM, ORGANOM SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI IN PRAVNIM OSEBAM Državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam ter s .p.-jem, se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, upravičeni za sprejem. Pritožbeni rok se torej računa od dneva, ko je dokument prejela oseba, upravičena za sprejem. Notranja organizacija je navzven popolnoma nepomembna (predenj pride dokument iz sprejemne pisarne v pravno službo). Vročitev je pravilno opravljena tudi, če v pisarni ni bilo uslužbenca, upravičenega za sprejem, če se pisanje vroči delavcu organizacije združenega dela, ki je bil najden v pisarni ali poslovnem prostoru ne glede na to, ali je ta oseba kasneje pisanje izročila upravičeni osebi.

52

5.6.6. VROČANJE DOLOČENIM OSEBAM Vročanje vojaškim osebam in policijskim uslužbencem se lahko opravi po njihovem poveljstvu oziroma neposrednem predstojniku. Kadar je treba vročitev opraviti osebi ali ustanovi v tujini ali pa tujcu, ki uživa pravico do imunitete, se vročitev opravi po diplomatski poti, če kakšna mednarodna pogodba ne predvideva drugače. Osebi, ki ji je vzeta prostost, se vročanje opravi po upravi zavoda za prestajanje kazenskih sankcij. Uprava je dolžna pisanje izročiti naslovniku, ter sodišči vrniti povratnico, na kateri je ta oseba tudi potrdila sprejem pisanja81. 5.6.7. ODSOTNOST NASLOVNIKA V primeru, ko se ugotovi, da je naslovnik pisanja odsoten in da mu odrasli člani gospodinjstvo ali pooblaščenec za sprejemanje pisanj na delovnem mestu oz. za stanovalce v nastanitvenem objektu pisanje ne morejo pravočasno izročiti oz. da se ne bo mogel pravočasno seznanit i s pisanjem, se pisanje vrne sodišču z navedbo, kje je naslovnik in kdaj se vrne. V primeru, da se ugotovi, da naslovnik dejansko ne biva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev oziroma je naslovnik neznan oziroma se je preselil ali odselil v tujina za več kot tri mesece, se pisanje prav tako vrne sodišču z navedbo, da naslovnik dejansko ne živi na naslovu, kjer je bil opravljen poskus vročitve.82 Nadomestna vročitev ni dopustna, če gre za tako odsotnost naslovnika, da mu njegovi odrasli člani gospodinjstva pisanje ne bi mogli pravočasno izročit i. Če vročevalec izve, da naslovnik ne bo pravočasno sprejel pisanja, pa kljub temu opravi vročitev, gre za relativno bistveno kršitev postopka (lahko pa tudi za kršitev načela kontradiktornosti in s tem za absolutno bistveno kršitev postopka).83 V praksi je zato najprimernejše, da sodišče počaka in vroča po dnevu, ko se naslovnik ponovno vrne na svoj sedež.84 Novela ZPP-D je na tem področju prinesla kar precejšno spremembo. Sodišče mora tako, če vročevalec ugotovi, da na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev, naslovnik ne živi, najprej preverit i , ali gre za naslov, ki je uradno pri javljen kot naslov za vročanje. Šele potem (v drugem poskusu) se lahko vročitev na tem naslovu opravi, kljub dejstvu naslovnik tam ne živi. Hkrati pa vročitev v teh primerih kljub temu ne bo veljavna, če je nasprotna stranka vedela za dejanski naslov stranke ali za razlog njene odsotnosti , pa

81 Judikat VS021800, VSV Gž 1034/65, Glasnik AKV 12/65, VS025621: …vročitev sodbe stranki, ki je na prestajanju kazni … se izvrši preko uprave kazensko-poboljševalnega zavoda… 82 Kežmah Urška, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem in sodno prakso, Maribor, 2009. 83 Ude Lojze, e tal, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list : GV Založba, Ljubljana, 2005. 84 Kežmah Urška, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem in sodno prakso, Maribor, 2009.

53

tega ni naznanila sodišču ali če bi se po dogovoru med strankama vročitev morala opraviti na nekem drugem naslovu. 85,86

85 V odstavku sta razloženi določbi 4. in 5. odstavka 143. člena ZPP-D. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča (Ur. L. RS št. 121/2008) sta določbi zadržani in se ne izvršujeta. 86 Galič Aleš, Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), Pravna praksa, št. 22, 2008.

54

6. VROČANJE PO ZAKONU O POŠTNIH STORITVAH Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2)87 je bil sprejet 19. junija 2009. Vsebuje 78. členov in predstavlja lex generalis na področju vročanja. To pomeni, da se načeloma vedno uporablja, a če obstaja konkretnejši predpis, ki kakšno stvar ureja drugače, se uporabi tak predpis po načelu lex specialis derogat legi generali. Poleg zakona je potrebno omeniti še en pravilnik, ki zakon na nek način dopolnjuje oziroma ga natančneje razlaga. To je Pravilnik o vsebini splošnih pogojev izvajanja poštnih storitev.88 V nadaljevanju si bomo pogledali različne načine vročanja ter kako zakon ureja določene situacije. 6.1. NEPOSREDNO VROČANJE PO ZPSTO-2 V 1. odstavku 41. člena zakona je opisan način vročitve. Kot pri ostalih zakonih je tudi pri ZPSto-2 kot primarni način vročanja navedeno neposredno vročanje naslovniku. Tako mora poštni uslužbenec najprej vročiti pošil jko89 samemu naslovniku. 6.2. POSREDNO VROČANJE PO ZPSTO-2 Zakon določa, da če ne more vročevalec opraviti neposredne vročitve, lahko pisanje izroči osebi, pooblaščeni za sprejem oziroma prevzem pošiljk. Če pa takšne osebe ni, pa lahko pisanje izroči odraslemu članu naslovnikovega gospodinjstva90. Če je tudi pri tem neuspešen pa lahko na vratih ali v predalčniku91 pusti obvestilo, v katerega navede kje se pošiljka nahaja, v kakšnem času jo mora naslovnik prevzeti ter kakšne so posledice, če tega ne stori .

87 Uradni list, št. 51/2009, 77/2010. 88 Uradni list, št. 88/2003. 89 Poštna pošiljka je pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, to je takšni, v kakšni jo bo prenesel izvajalec poštnih storitev. 90 Osebe starejše od 15 let, ki živijo z naslovnikom v skupnem gospodinjstvu. 91 1. odst. 43. člena ZPSto-2: Lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) stanovanja ali poslovnega prostora mora ob vhodu v objekt zagotoviti namestitev, označitev in vzdrževanje hišnega predalčnika. Uporabnik poštnih storitev v posameznem stanovanju ali poslovnem prostoru pa mora zagotoviti praznjenje hišnega predalčnika.

55

6.3. DRUGI NAČINI VROČANJA PO ZPSTO-2 Drugi načini vročanja so navedeni v 42. členu zakona:

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se poštne pošiljke lahko dostavijo tudi na drugo ustrezno mesto, pod pogoji in na način, določen v splošnem aktu iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona.

(2) Če poseben zakon ureja vročanje določenih poštnih pošiljk drugače, kakor je določeno v tem zakonu, mora izvajalec poštnih storitev tako poštno pošiljko vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon.

6.4. ODKLONITEV SPREJEMA PO ZPSTO-2 Če naslovnik oziroma druge osebi, ki se jim lahko pošiljka vroči, ne želijo prevzeti pošiljke, določa zakon, da mora vročevalec na poštno pošiljko napisati datum ter razlog odklonitve sprejema, pošiljko pa nato vrniti pošiljatelju. 6.5. NEVROČLJIVE POŠILJKE PO ZPSTO-2 Nevročljiva pošiljka je tista, ki iz različnih razlogov ni bila vročena naslovniku. Zanjo je značilno, da se jo vrne pošiljatel ju, ker je ta znan oziroma viden iz pošiljke, medtem ko je neizročljiva pošiljka tisti , ki je ni mogoče ne vročiti naslovniku, ne vrniti pošiljatelju. Neizročljive pošiljke pregleda posebna komisija ter nato pošlje na naslov, ki ga (morebit i) pridobi iz vsebine pošiljke. Če pa ni mogoče priti do kateregakoli koristnega podatka, se pravi, da pošiljke ni mogoče vročiti naslovniku ali vrniti pošiljatelju, izvajalec poštnih stori tev o zadevi napravi uradni zaznamek ter pošiljko shrani za eno leto od dneva zaznambe. Po preteku tega roka se pošiljko uniči.

56

7. PRIMERJAVA DEFINICIJ PO PODROČNIH ZAKONIH Tabela 1: Prikaz načinov vročanja po ZUP, ZKP, ZPP in ZPSto-2

ZAKON NAČIN VROČANJA

ZUP

Dokumenti se lahko vročajo: - po pošt i - po uradni oseb i organa, ki j ih je izdal - po pravni al i f iz ični osebi , ki opravlja vročanje kot regis tr i rano

dejavnost - po elektronski po ti (e lektronska pošta ) - iz jemoma se lahko povabi naslovnika, da dokumente prevzame v

prostor ih organa

ZKP

Pisanja se pravi loma vročajo: - po pošt i - po pravni al i f iz ični osebi , ki opravlja vročanje kot regis tr i rano

dejavnost in ima posebno dovoljenja od ministra , pr i stojnega za pravosodje, izdano po določbah, k i ve l jajo za pravdni postopek

- po uradni oseb i organa, ki je odred il vročanje a l i neposredno pr i tem organu

ZPP

Pisanja se vročajo: - po pošt i - po delavcu sodišča - na sod išču - na drug nač in, do ločen z zakonom - sodišče lahko na predlog naspro tne s tranke odredi , da se vroči tev

opravi po pravni al i f iz ični oseb i , ki opravlja vročanje kot registr i rano dejavnost , na podlagi posebnega dovoljenja minis tra , pr is tojnega za pravosodje

ZPSto-2 Vroči tev je izroči tev poštne poši l jke naslovniku, ko t posebna obl ika dostave, kadar je po trebno po trdi t i prevzem

57

Tabela 2: Vročanje v primeru odsotnosti naslovnika

Pravna podlaga Odsotnost naslovnika – način vročitve

ZUP, 87. člen Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku 87. člena, pusti vročevalec v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga bil moral vročiti, navede vročevalec vzrok take vročitve in dan, ko je sporočilo nalepil na vrata oziroma pustil na drugem primernem mestu, ter se podpiše.

Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Naslovnik mora biti s pisnim sporočilom iz prejšnjega odstavka obveščen o posledicah takega vročanja.

ZKP, 118. člen 119. člen

Pisanje katero je potrebno osebno vročiti, se izroči neposredno naslovniku. Če tistega, kateremu mora biti pisanje osebno vročeno, ni tam, kjer naj se vročitev opravi, poizve vročevalec, kdaj in kje bi ga mogel najti, ter mu pusti pri katerih od oseb, omenjenih v 119. členu tega zakona ali v hišnem predalčniku, pismeno sporočilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Če vročevalec tudi potem ne najde tistega, ki bi mu moral vročiti pisanje, se potem smatra vročitev za opravljeno.

Pisanja, za katera v tem zakonu ni določeno, da morajo biti osebno vročena, se prav tako vročajo osebno. Če naslovnika ni v stanovanju ali na delovnem mestu, lahko izročijo kateremu od njegovih odraslih družinskih članov, ki je pisanje dolžan sprejeti. Če niti teh ni v stanovanju, se pisanje izroči hišniku ali sosedu, če v to privolita. Če pa se vroča pisanje na delovnem mestu tistega, kateremu naj bo vročeno, in tega ni tam, se lahko izroči osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, ki je pisanje dolžna sprejeti, ali komu, ki dela na istem mestu, če v to privoli.

Če vročitev pisanja po prejšnjem odstavku ni možna, vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti naslovnikovega prebivališča. Naslovniku se pusti sporočilo o prispeli pošiljki z obvestilom na katerem sodišču oziroma pošti in v kakšnem roku lahko prevzame pisanje. Pisanje, ki v določenem roku na pošti ni prevzeto, se vrne.

Če se ugotovi, da je naslovnik odsoten in da mu zaradi tega osebe iz prvega odstavka tega člena pisanja ne bi mogle pravočasno izročiti, se pisanje vrne z navedbo, kje je odsotni.

ZPP, 140. člen

Če se naslovnika ne najde v stanovanju, se pisanje izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Če se vroča pisanje na delovnem mestu naslovnika, pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu, do katerega vročevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa, se vroči pisanje osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, ki je pisanje dolžna sprejeti, ali osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če v to privoli. Če se naslovnik, ki stanuje v nastanitvenem objektu, namenjenem skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24-urno bivanje, ne najde v takem

58

141. člen

objektu, in tudi nima samostojnega poštnega predalčnika na tem naslovu, se pisanje vroči osebi, ki je v tem objektu pooblaščena za sprejemanje pošte za stanovalce. Izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči.

Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. Na vročilnici in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpiše. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih, na kar je treba naslovnika na obvestilu o vročitvi posebej opozoriti. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku, ter se podpiše. Pošta hrani pisanje 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču. O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo. Če subjektu, ki je vpisan v sodni register ni možno vročiti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, se vročitev opravi na način iz tega člena, s tem da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu, ki je vpisan v register.

ZPSto-2, 41. člen Priporočene in vrednostne poštne pošiljke se vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se priporočena in vrednostna pošiljka vroči enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk.

Če poštnih pošiljk iz prejšnjega odstavka zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti naslovnikom, pusti dostavljavec v hišnem predalčniku obvestilo, v katerem navede kraj prevzema in rok, v katerem se lahko prevzame poštna pošiljka.

59

Tabela 3: Vročanje v primeru spremembe naslova

Pravna podlaga Način vročanja

ZUP, 96. člen Če stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec za vročitve, ki ga je postavila stranka, med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče oziroma naslov, ki ga je navedel na vlogi oziroma v pooblastilu, mora o tem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek.

Če tega ne stori in vročevalec kljub poizvedovanju ne more zvedeti, kam se je odselil, odredi organ, ki vodi postopek, naj se vse nadaljnje vročitve v postopku za to stranko opravljajo tako, da se dokument objavi na oglasni deski tega organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.

Vročitev velja za opravljeno po izteku 15 dni od dneva, ko je bil dokument objavljen na oglasni deski organa, ki vodi postopek, oziroma objavljen v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.

ZKP, 126. člen V primerih, ki jih ZKP ne obravnava, se vročitev opravi po določbah Zakona o pravdnem postopku. Tako se v primeru spremembe naslova uporabi 145. člen ZPP.

ZPP, 145. člen Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču. Če tega ne stori, odredi sodišče, da naj se vse nadaljnje vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko. Vročitev velja za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. V primeru, če pooblaščenec oziroma pooblaščenec za sprejemanje pisanj do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoje stalno prebivališče ali stanovanje, pa tega ne sporoči sodišču, se šteje, kakor da pooblaščenec sploh ne bi bil postavljen, če tako ravna začasni zastopnik, upravičen za sprejem pisanj, pa imenuje sodišče novega začasnega zastopnika, ki se mu opravljajo vročitve.

ZPSto-2 ZPSto-2 ne obravnava načina vročanja v primeru spremembe naslova.

60

8. SKLEP Pravni sistemi so zelo kompleksni. To se kaže že pri navidez enostavni tematiki kot je vročanje. Večini pomeni beseda vročanje to, da nekaj podpišejo ter dobijo v roke neko modro kuverto z uradnim dopisom. Vendar pa se za tem laičnim dojemanjem vročanja skriva celovit sistem pravil ter relativno kompliciran postopek, v katerem se mnogokrat dogajajo napake. Vročanje je postopek, v katerem nek državni organ (upravna enota, sodišče,…) pošlje uradni dokument (sklep, sodbo, odločbo,…) naslovniku (upravičencu, zavezancu). Prva faza se torej odvija v prostorih državnih organov. Že tukaj prihaja do raznih napak, pomot ter žalostno, tudi zlorab. Druga faza postopka opravi pošta oziroma za takšne dejavnosti registrirana podjetja. Ti morajo poskrbeti, da dostavijo ta dokument naslovniku v najkrajšem možnem času. Pri opravljanju dejavnosti so vezani na zakonska pravila kot so pravila o času vročanja, pravila o načinu vročanja, kateri osebi se lahko vroči in pod kakšnimi pogoji, kaj storiti če ni nikogar doma in podobno. Zakonsko gledano, bi morali biti vročevalci (največkrat so to poštarja, ki nam iz dneva v dan nosijo domov pošto) za opravljanje vročitve posebej izobraženo – morali bi imeti opravljen izpit iz upravnega postopka (ZUP). Zadnja faza postopka vročanja pa je seveda t isto, kar je vsem najbolj poznano, prevzem dokumenta s strani naslovnika. Pri tem je pred sprejemom potrebno izpolniti nek obrazec (datum z besedo, podpis). V teoriji je vse lepo in prav. Kaj pa v praksi? Tukaj se pa lahko zadeva nekoliko zakomplicira. Namreč kaj če naslovnik noče prevzet dokumenta? Kaj če noče podpisat ali sploh odpret vrat? Vse te zadeve so seveda zakonsko urejene. Tam pa tam pa se kljub temu pojavljajo tudi nepravilnosti. Prvi korak k rešitvi problemov, ki se pojavljajo pri vročanju, bi bil lahko urejen v zelo kratkem času. Namreč, potrebno bi bilo napisati nekakšen 'Zakon o vročanju', ki bi uredil ter v največji meri poenotil načine vročanja. Da se izognemo novelam k obstoječim zakonom, ki vsebujejo tematiko vročanja (ZPP, ZKP, ZUP, ZPSto), bi v enega od začetnih členov tega novega zakona vnesli dikcijo, da ta zakon predstavlja lex specialis proti prej omenjenim zakonom. Tako bi najenostavnejše rešili ta problem – po načelu lex specialis derogat legi generali . Če pa slučajno novi zakon kakšne zadeve ne bi urejal pa se le-ta uredi po določbah ostalih zakonov. V tem zakonu oziroma v kakšnih podzakonskih aktih pa bi morali urediti oziroma poenotiti način in čas vročanja, obliko vročilnice, poenotiti jezikoslovje (vročilnica-povratnica?), ter določiti ali natančneje opredelit i pravice in obveznosti vseh udeleženih strank (pošiljatelja, poštne organizacije oziroma zasebnikov, ki opravljajo vročanja ter naslovnika). Kot drugo pa menim, da bi morali izboljšati odnose med državnimi in lokalnimi službami. Pri tem mislim predvsem glede različnih rokov ter obveščanja. Namreč iz prakse je razvidno kar nekaj primerov, ko stranka v kakšnem izvrši lnem ali kazenskem postopku ni prejela sodbe ali sklepa sodišča na naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča. Konkretno

61

ravnokar rešujemo primer, ko je takrat 20-letnica na upravni enoti spremenila naslov stalnega prebivališča. Sedaj, 4 leta kasneje, pa so j i nenadno blokirali račun pri organizaciji za plačilni promet. Presenečena se je odpravila poizvedovat, nakar je izvedela, da je banka ravnala skladno z navodilom sodišča v pravnomočnega sklepa o izvršbi. Težava pa je v tem, da sploh ne ve, zakaj naj bi prišlo do izvršbe, kdo je domnevni upnik in vlagatelj, ter kdaj naj bi se ta zadeva sploh odvijala ter zakaj. Dodatna težava pa je v tem da ji ni bilo omogočeno prav nobeno sodno varstvo, kar je pa že samo po sebi v nasprotju tako z Ustavo RS (načelo pravne države, pravica do sodnega varstva, pravica do pravnega sredstva,…) kot z moralnimi načeli . Vsi ti problemi, vse te komplikacije.. Zakaj? – Ker je bila vročitev opravljena na napačen (prejšnji) naslov ter nepravi osebi. V nasprotnem primeru bi celotna zadeva lahko 'padla' že pri ugovoru na sklep o izvršbi.

62

9. LITERATURA

• Bukanovsky Nataša, v: Problematika vročanja, diplomsko delo,

Maribor, 2003;

• Grafenauer Božo, Ivanc Tjaša, Brezovnik Boštjan, Gradivo za pripravo

na strokovni izpit iz upravnega postopka, Pravna fakulteta, Maribor,

2010;

• Cijan Rafael , Splošni upravni postopek v pravu in praksi , Maribor,

2000;

• Dežman Zlatko, Erbežnik Anže, Kazensko procesno pravo Republike

Slovenije, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2003;

• Fras Bruno, Priročnik za pismonoše, Sektor za poštni promet, 2000;

• Galič Aleš, Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), Pravna

praksa, št. 22, 2008;

• Galič Aleš, Vročanje pravnim osebam, podjetnikom in odvetnikom,

Pravna praksa, št. 5, 2010;

• Grafenauer Božo, Lesjak Benjamin, Pravna ureditev vročanja po ZUP,

Pravna praksa, 25-39, 2005;

• Grafenauer Božo, Breznik Janez, v: Upravno pravo, procesni del,

Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana, 2009, str.

351-379;

• Horvat Štefan, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV

Založba, Ljubljana, 2004;

• Jerovšek Tone, Kovač Polonca, v: Upravni postopek in upravni spor,

Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2010;

• Jerovšek Tone, Trpin, Gorazd, Zakon o splošnem upravnem postopku s

komentarjem, Nebra, Ljubljana, 2004;

• Jerovšek Tone, Uvodna pojasnila k ZUP, Ljubljana, 2000;

• Kežmah Urška, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem in sodno

prakso, De vesta, Maribor, 2009;

• Polak Ramškar Irena, Vročanje in druge pospešitve po ZPP, Pravna

praksa, št. 10, 2010;

63

• Remic Matjaž, E-vročanje v upravnem postopku, Pravna praksa, 25-39,

2005;

• Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Uradni list RS, Ljubljana, 2002;

• Ude Lojze, Uvodna pojasnila k Zakonu u pravdnem postopku, Ljubljana

1999;

• Zakon o kazenskem postopku z uvodnimi pojasnili mag. Štefana

Horvata, GV založba, Ljubljana, 2009;

• Zakon o kazenskem postopku z uvodnim komentarjem dr. Zvonka

Fišerja in stvarnim kazalom dr. Vida Jakulina, Uradni list RS,

Ljubljana, 2002;

• Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) s komentarjem (avtorji

komentarja Janez Breznik, Zdenka Štucin, Jonika Marflak), GV

Založba, Ljubljana, 2008.

64

10. VIRI

• Navodilo za poslovanje s pisemskimi pošiljkami; Uradno glasilo Pošte

Slovenije, Maribor, 2005;

• Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, Uradni

list, št. 93/2008, 25/20009;

• Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem

postopku, Uradni list , št. 75/2003;

• Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, Uradni

list, št. 93/2008, 25/2009;

• Pravilnik o vsebini splošnih pogojev izvajanja poštnih storitev, Uradni

list, št. 88/2003;

• Zakon o kazenskem postopku (ZKP-UPB4), Uradni list, št. 32/2007,

68/2008, 77/2009;

• Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2), Uradni list, št. 51/2009, 77/2010;

• Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3), Uradni list, št . 73/2007,

45/2008, 121/2008, 57/2009;

• Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji

(ZPDPD-UPB1), Uradni list, št. 112/2005, 52/2010;

• Zakon o prekrških (ZP-1 UPB 8), Uradni l ist, š t. 29/2011;

• Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2), Uradni list, št.

24/2006, 126/2007, 65/2008, 8/2010;

• Uredba o upravnem poslovanju Uradni list, št. 20/2005, 106/2005,

30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007 (122/2007 popr.),

31/2008, 35/2009, 58/2010, 101/2010;

• Ustava Republike Slovenije, Uradni list, št. 33/1991, 42/1992.