UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETAUNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA IRIS ZAKRAJŠEK NAČELA V POSTOPKU V SPORU MAJHNE VREDNOSTI PO ZPP IN PRIMERJAVA Z EVROPSKIM POSTOPKOM V SPORU

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

IRIS ZAKRAJŠEK NAČELA V POSTOPKU V SPORU MAJHNE VREDNOSTI PO ZPP IN PRIMERJAVA Z

EVROPSKIM POSTOPKOM V SPORU MAJHNE VREDNOSTI

Magistrsko delo

Sevnica, 2016

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

NAČELA V POSTOPKU V SPORU MAJHNE VREDNOSTI PO ZPP IN PRIMERJAVA Z

EVROPSKIM POSTOPKOM V SPORU MAJHNE VREDNOSTI

Študentka: Iris Zakrajšek Številka indeksa: 71178623 Študijski program: MAG-B2-PRAV Študijska smer: Pravo Mentor: dr. Tjaša Ivanc Lektorica: Anita Šiško

Sevnica, junij 2016

Zahvala

Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Tjaši Ivanc za pomoč, nasvete in

koristne napotke pri pisanju magistrskega dela.

Zahvaljujem se moji družini, ki mi je omogočila študij in me ves čas

podpirala, še posebej pa mojemu partnerju, ki me je spodbujal, verjel vame in

mi med študijem stal ob strani.

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................................. 1

2. POSTOPEK V SPORU MAJHNE VREDNOSTI PO ZPP ............................................................................. 3

2.1. POJEM SPORA MAJHNE VREDNOSTI ................................................................................................. 3

2.2. NAČELA POSTOPKA V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI ......................................................................... 5

2.2.1. NAČELO EKONOMIČNOSTI IN POSPEŠITVE POSTOPKA ............................................................. 6 2.2.1.1. Omejitev posebne pritožbe proti sklepom ........................................................................................ 7 2.2.1.2. Prepoved mirovanja postopka .......................................................................................................... 7 2.2.1.3. Izključitev pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ..................... 8 2.2.1.4. Izključitev uveljavljanja relativnih bistvenih procesnih kršitev .......................................................... 9 2.2.1.5. Krajši roki ........................................................................................................................................... 9 2.2.1.6. Fikcija pripoznave tožbenega zahtevka ........................................................................................... 10 2.2.1.7. Razglasitev sodbe in zapisnik o glavni obravnavi ............................................................................. 11

2.2.2. NAČELO PISNOSTI POSTOPKA ................................................................................................. 13 2.2.2.1. Izjema od načela obligatornosti glavne obravnave ......................................................................... 14 2.2.2.2. Posledice izostanka stranke z naroka v primeru, ko je izvedbo naroka zahtevala stranka .............. 16 2.2.2.3. Posledice izostanka stranke z naroka, v primeru ko SE JE za razpis naroka odločilo sodišče .......... 17

2.2.3. OMEJENOST NAČELA MATERIALNE RESNICE .......................................................................... 18

2.2.4. NAČELO OBOJESTRANSKEGA ZASLIŠANJA ............................................................................... 19

2.2.5. RAZPRAVNO IN PREISKOVALNO NAČELO ................................................................................ 21

2.2.6. NAČELO DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTI ........................................................................... 22

2.2.7. NAČELO NEPOSREDNOSTI ....................................................................................................... 22

2.2.8. NAČELO JAVNOSTI ................................................................................................................... 23

2.2.9. NAČELO ZAKONITOSTI ............................................................................................................. 24

3. EVROPSKI POSTOPEK V SPORU MAJHNE VREDNOSTI ....................................................................... 25

3.1. RAZVOJ ............................................................................................................................................ 25

3.2. EVROPSKI POSTOPEK V SPORU MAJHNE VREDNOSTI NA PODLAGI UREDBE 861/2007 .................. 27

3.2.1. SPLOŠNO ................................................................................................................................. 27

3.2.2. PODROČJE UPORABE............................................................................................................... 29

3.2.3. NAČELO PISNOSTI POSTOPKA ................................................................................................. 31 3.2.3.1. Obrazec A – Obrazec zahtevka ........................................................................................................ 32 3.2.3.2. Obrazec B – Poziv s strani sodišča k dopolnitvi in/ali popravku obrazca zahtevka .......................... 34 3.2.3.3. Obrazec C – Obrazec za odgovore ................................................................................................... 34 3.2.3.4. Obrazec D – Potrdilo v zvezi s sodbo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti ............... 35

3.2.4. NAČELO SORAZMERNOSTI ...................................................................................................... 37

3.2.5. NAČELO EKONOMIČNOSTI IN POSPEŠITVE POSTOPKA ........................................................... 39

3.2.6. NAČELO POMOČI PRAVA NEVEŠČI STRANKI ........................................................................... 40

3.3. SPREMEMBE EVROPSKEGA POSTOPKA V SPORU MAJHNE VREDNOSTI NA PODLAGI UREDBE

2015/2421 ............................................................................................................................................. 41

4. PRIMERJAVA POSTOPKA V SPORU MAJHNE VREDNOSTI PO ZPP Z EVROPSKIM POSTOPKOM ......... 45

5. SKLEP ............................................................................................................................................... 49

BIBLIOGRAFIJA ..................................................................................................................................... 51

LITERATURA ........................................................................................................................................... 51

VIRI ......................................................................................................................................................... 52

SODNE ODLOČBE ................................................................................................................................... 53

SEZNAM SLIK ....................................................................................................................................... 54

POVZETEK

Magistrsko delo je osredotočeno na načela v postopku v sporu majhne vrednosti, ki je

na ravni našega nacionalnega prava urejen z Zakonom o pravdnem postopku (v

nadaljevanju ZPP) ter na evropski ravni z Uredbo (ES) št. 861/2007. Proti koncu

magistrskega dela sledi primerjava obeh postopkov. Navedeni postopek je poseben

zaradi nizke vrednosti zahtevka, ki znaša 2.000 evrov in ravno zaradi tega se načela pri

tem posebnem postopku razlikujejo od načel rednega postopka. Ne glede na

prirejenost načel in poenostavljenost postopka v sporu majhne vrednosti pa ni

zmanjšana kakovost pravdnega varstva.

Poleg notranjih sporov pa večkrat pride tudi do čezmejnih sporov, kajti vse več ljudi se

poslužuje spletnih nakupov, s čimer se veča število čezmejnih sporov. Zaradi lažjega

dostopa do sodnega varstva je bila na ravni Evropske unije sprejeta Uredba (ES) št.

861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, ki poenostavlja in

pospešuje čezmejne spore majhne vrednosti. Skozi čas pa se je pokazalo, da uredba ni

zadostila ciljem, kar je tudi razvidno v nadaljevanju magistrskega dela. Zaradi tega je

Komisija sprejela Predlog o spremembi Uredbe 861/2007, v kateri je bilo nekaj

predlogov, ki niso obrodili sadov in predlogi, ki so dobili podporo s strani Evropskega

parlamenta in Sveta.

Slednja sta sprejela Uredbo 2015/2421 o spremembi Uredbe 861/2007, ki naj bi s

številnimi popravki, med njimi najbolj pomembnim glede višine vrednosti zahtevka,

povečala število zahtev v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti in omogočila

bolj učinkovit postopek. Spremembe so podrobneje predstavljene v nadaljevanju

magistrskega dela.

Ključne besede: nacionalni postopek v sporu majhne vrednosti, evropski postopek v

sporu majhne vrednosti, načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka, načelo pisnosti,

načelo materialne resnice, načelo obojestranskega zaslišanja, načelo sorazmernosti,

načelo pomoči prava nevešči stranki, primerjalno pravo.

ABSTRACT

The master’s thesis is focused on the principles of the small claims procedure, which is

at the level of our national law, regulated by Civil Procedure Act (hereinafter CPA) as

well as at the European level regulated by Regulation no. 861/2007. Towards the end

of the thesis follows the comparison of the two procedures. This procedure is special

because of the low value of the claim, amounting 2.000 euros and this is exactly why

the principles in this specific procedure differ from the principles of ordinary

procedure. Regardless to adjusting the principles and simplicity of the procedure in

small claims, it is not reduced the quality of legal protection.

In addition to the internal litigations, there are also many cross-border litigations,

because more and more people use online purchases what increases the number of

cross-border litigations. In order to enhance access to justice, was the European Union

adopted Regulation no. 861/2007 establishing a european small claims procedure,

which simplifies and speeds up the cross-border small claims procedures. Over time,

however, it became clear that the regulation was not sufficient, which is also shown

below the thesis. For this reason, the Commission adopted a Proposal amending

Regulation no. 861/2007, in which there were some proposals, that have not been

fulfilled and proposals that have been supported by the European Parliament and

Council.

The latter adopted Regulation no. 2015/2421 that amending Regulation no. 861/2007,

which should, with many corrections, among them the most important about the value

of the claim, increases the number of claims in the european small claims procedure

and allows more efficient process. The changes are presented in more detail in the

following of thesis.

Keywords: national small claims procedure, european small claims procedure, the

principle of procedural economy and expedition of proceedings, the written form

principle, the substantive truth principle, hearing both partiesprinciple, the principle of

proportionality, the legal assistance principle, comparative law.

1

1. UVOD

Zakon o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) je predvidel poseben postopek za

spore majhne vrednosti, s katerim je nadomestil dolgotrajnost in zapletenost rednega

postopka pri odločanju o zahtevkih, katerih vrednost ne presega 2.000 evrov. S tem je

zakonodajalec omogočil učinkovito sodno varstvo tudi tistim, ki bi zaradi

nesorazmernosti med stroški postopka in vrednostjo zahtevka opustili svojo pravico do

sodnega varstva. Posebnost tega postopka se najbolj kaže skozi načelo ekonomičnosti

in pospešitve postopka, saj lahko le skrajšan postopek, ki ima za posledico nižje

stroške, privede do želenega cilja.2

Skozi omenjeno načelo so se izoblikovali posebni instituti, ki prispevajo k pospešitvi in

poenostavljenosti postopka. Poleg tega se posebnost postopka kaže tudi z omejitvami

nekaterih drugih načel, kar bom podrobneje razložila v nadaljevanju magistrskega dela.

Problematično je tudi vprašanje, kako naj ravna sodišče v primeru, ko teče postopek v

sporih majhne vrednosti po vložitvi ugovora proti plačilnemu nalogu oziroma po

vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Do navedene

problematike se bom prav tako opredelila v nadaljevanju magistrskega dela.

Načela civilnega procesnega prava so vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko

opredeljevanje pravnih pravil in način njihovega izvrševanja.3 Zelo so pomembna z

vidika postopka, saj omogočajo učinkovito sodno varstvo, vendar pa ne moremo v vseh

primerih uporabljati načela v istem obsegu, zato moramo uporabo le-teh prilagoditi

posebnim situacijam. V sporih majhne vrednosti gre za posebne postopke, zato je

potrebno temu primerno prilagoditi načela civilnega procesnega prava.

Poleg notranjih sporov, ki ne presegajo 2.000 evrov, pa imamo na drugi strani

čezmejne spore, katerih vrednost je tako nizka, da ni sorazmerna s sodnimi stroški, kar

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 -

odl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US in 10/14 - odl. US. 2 Povzeto po U. Kežmah, Zakon o pravdnem postopku – ZPP III s komentarjem in sodno prakso, Založniško podjetje

De VESTA, Maribor 2011, stran 613. 3 Povzeto po M. Pavčnik, Teorija prava, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 142 in 143.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20073965












2

pomeni, da so stroški večji od vrednosti kupljenega blaga oziroma storitev. Glede na to,

da se ljudje vse več poslužujejo spletnih nakupov znotraj Evropske unije (v

nadaljevanju EU), narašča tudi število postopkov v čezmejnih sporih majhne vrednosti.

Da bi se zagotovili enaki pogoji za dolžnike in upnike, saj so postopkovna pravila v

sporih majhne vrednosti v vsaki državi članici različno urejena ali pa takšnih posebnih

pravil sploh ni, je bila na področju EU sprejeta Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega

parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih

majhne vrednosti4 (v nadaljevanju Uredba 861/2007).

Cilj navedene Uredbe je poenostaviti in pospešiti reševanje čezmejnih sporov majhne

vrednosti in zmanjšati stroške sodnih postopkov.5 Od njenega sprejetja pa vse do

danes je bilo opaziti, da ni zadostila ciljem, saj se v praksi zelo malo uporablja.

Predvsem je bila kritizirana ureditev, ki se nanaša na vrednost spora, saj naj bi bila

meja zahtevka, ki znaša 2.000 evrov, postavljena prenizko in ne zadošča potrebam

malih in srednje velikih podjetij.6 Zaradi tega je Evropska komisija leta 2013 sprejela

Predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne

11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter Uredbe

(ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi

postopka za evropski plačilni nalog (v nadaljevanju Predlog).

Komisija je predlagala zvišanje zgornje meje vrednosti zahtevka na 10.000 evrov7,

vendar je bila kasneje sprejeta Uredba (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega

postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za

evropski plačilni nalog8 (v nadaljevanju Uredba 2015/2421), ki v 2. členu določa najvišjo

4 Uradni list L 199/1, 31.7.2007.

5 Povzeto po A. Galič, N. Betetto, Evropsko civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2011, stran

209-210. 6 Povzeto po T. Ivanc, Učinkovitost uredbe v postopkih v sporih majhne vrednosti in analiza predvidenih

novosti po predlogu o spremembi uredbe, Lexonimica – Revija za pravo in ekonomijo, VI(1)/2014, stran 65. 7 Predlog Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega

parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, Bruselj COM(2013) 794 final. 8 Uradni list Evropske unije, L 341, 24.12.2015.

3

vrednost zahtevka brez vseh obresti, stroškov in izdatkov 5.000 evrov. V 3. členu pa je

določeno, da se navedena Uredba začne uporabljati 14. julija 2017.

V magistrskem delu se bom, poleg zgoraj navedene problematike, posvetila tudi

primerjavi našega nacionalnega postopka v sporu majhne vrednosti, ki je urejen v ZPP

in evropskega postopka, ki ga ureja Uredba 861/2007 in Uredba 2015/2421.

2. POSTOPEK V SPORU MAJHNE VREDNOSTI PO ZPP

Postopek v sporih majhne vrednosti je poseben postopek, ki je na ravni našega

nacionalnega prava urejen v tretjem delu ZPP. Gre za premoženjskopravna razmerja,

pri katerih nastane spor glede določenega zahtevka, pri čemer vrednost zahtevka ne

sme presegati 2.000 evrov.9 Glede na to, da gre za spore, katerih zahtevki nimajo večje

vrednosti, posamezna pravila oziroma nekatera temeljna načela civilnega pravdnega

postopka niso v celoti primerna za tovrstne spore, saj bi bilo nesmiselno, da bi bili

stroški postopka višji od vrednosti spornega predmeta. Takšna situacija bi pripeljala do

absurda, kar bi stranke odvrnilo do uveljavljanja svojih zahtevkov pred sodiščem,

vendar pa tega ne smemo dopustiti, saj ima vsakdo z Ustavo10 zagotovljeno pravico, da

o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega

odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče11.

2.1. POJEM SPORA MAJHNE VREDNOSTI

Za postopek v sporu majhne vrednosti se uporabljajo posebne določbe tretjega dela

ZPP, v kolikor v tem delu ni posebnih določb, pa se uporabijo določbe ZPP, ki veljajo za

redni postopek12. Zakonodajalec je predvidel takšno posebno ureditev zaradi

razhajanja med načelom minimis non curat praetor na eni strani in ustavno pravico do

9 Glej 443. člen ZPP.

10 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80, 24/03 - UZ3a, 47,

68, 69/04 - UZ14, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ50, 68/06 - UZ121,140,143, 47/13 - UZ148, 47/13 - UZ90,97 in 9. 11

Glej 23. člen Ustave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80, 24/03 - UZ3a, 47, 68, 69/04 - UZ14, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ50, 68/06 - UZ121,140,143, 47/13 - UZ148, 47/13 - UZ90,97 in 9. 12

Glej 442. člen ZPP.





















4

sodnega varstva na drugi. Stališče, po katerem se naj sodnik ne briga za malenkosti, v

naši pravni ureditvi ni uveljavljeno, saj je v nasprotju s pravico do sodnega varstva, ki

po ustavi pripada vsakomur. Pravdanje mora biti dopustno tudi tistemu, čigar zahtevek

ne dosega določenega zneska, pri tem pa morajo obstajati ustrezna postopkovna

pravila, s katerimi se doseže učinkovito sodno varstvo. Takšno prilagajanje postopka

zahtevku pa lahko precej zmanjša kakovost pravdnega varstva, vendar v kolikor takšna

postopkovna pravila zmanjšajo kvaliteto na še sprejemljiv minimum, so poenostavljena

postopkovna pravila dopustna. 13

Za spore majhne vrednosti se štejejo spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na

denarno terjatev, ki ne presega 2.000 evrov, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša

na denarno terjatev, tožeča stranka pa je v tožbi navedla, da je pripravljena namesto

izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek, ki ne presega 2.000 evrov ter

spori, v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, temveč izročitev

premične stvari, katere vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, ne presega

2.000 evrov.14

Za spore majhne vrednosti se ne štejejo spori, ki so urejeni bodisi z drugimi bolj

specialnimi predpisi, ali pa je narava teh sporov takšna, da je potrebno postopati po

pravilih rednega postopka, saj je potrebno zagotoviti uveljavitev načela materialne

resnice. Ti spori so:

spori o nepremičninah,

spori iz avtorske pravice,

spori, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja in

pravico do uporabe firme,

spori v zvezi z varstvom konkurence ter

spori zaradi motenja posesti.15

13

Povzeto po N. Betetto v L. Ude, N. Betetto, A. Galič, V. Rijavec, D. Wedam Lukić, J. Zobec, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, stran 703. 14

Glej 443. člen ZPP. 15

Povzeto po N. Betetto v L. Ude, N. Betetto, A. Galič, V. Rijavec, D. Wedam Lukić, J. Zobec, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, stran 707.

5

Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi tudi na ugovor zoper plačilni nalog, če

vrednost prerekanega dela plačilnega naloga ne presega 2.000 evrov. Prav tako se

opravi postopek v sporih majhne vrednosti tudi v primeru ugovora zoper dajatveni del

sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če vrednost prerekanega dela ne

presega 2.000 evrov, saj se dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne

listine ujema s plačilnim nalogom.16

Če tožeča stranka spremeni tožbeni zahtevek tako, da vrednost spornega predmeta

presega 2.000 evrov, se postopek dokonča po določbah ZPP o rednem postopku, če pa

tožeča stranka pred koncem glavne obravnave, ki teče po določbah ZPP o rednem

postopku, zmanjša tožbeni zahtevek, tako da ne presega 2.000 evrov, se postopek

nadaljuje po določbah o postopku v sporih majhne vrednosti.17 Sodna praksa pa poleg

zgoraj navedenega zahteva, da je potrebno stranke seznaniti z omejitvami njihovih

procesnih pravic, ker se v nasprotnem primeru postopek ne more voditi po določbah o

postopku v sporih majhne vrednosti.18 Po stališču mag. Nine Betetto je primerno, da se

stranko o vseh omejitvah pouči čim prej, torej toženo stranko že v pozivu na odgovor

na tožbo, tožečo stranko pa pri vročitvi odgovora na tožbo, saj lahko pouk doseže svoj

namen samo, če ga stranka prejme, preden izgubi pravico uveljavljati določene

procesne pravice.19 Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi pred okrajnim

sodiščem, kjer sodi sodnik posameznik.20

2.2. NAČELA POSTOPKA V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI

Kot sem že v uvodu zapisala, so načela v pravu zelo pomembna za razjasnitev in

uporabo pravnih pravil, saj gre za vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko

opredeljevanje pravnih pravil in način njihovega izvrševanja.21 S prilagajanjem načel

civilnega procesnega prava lahko dosežemo neko sorazmernost med vrednostjo

16



Povzeto po N. Betetto, Postopek v sporih majhne vrednosti, Pravna praksa 17/2002, priloga I. 19

Povzeto po N. Betetto, Postopek v sporih majhne vrednosti, Pravna praksa 17/2002, priloga I in II. 20

Glej 446. In 15. člen ZPP. 21

Povzeto po M. Pavčnik, Teorija prava, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 142 in 143.

6

spornega predmeta in stroški postopka. Glede na to, da lahko pridemo do nižjih

stroškov postopka s pomočjo hitrega postopanja, je v tej zvezi zelo pomembno načelo

ekonomičnosti in pospešitve postopka. V primerjavi z rednim postopkom je tudi bolj

izraženo načelo pisnosti postopka, načelo materialne resnice pa je bolj omejeno.

2.2.1. NAČELO EKONOMIČNOSTI IN POSPEŠITVE POSTOPKA

Sodišče si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi

stroški, in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.22 Nudenje

pravnega varstva v razumnem roku je bistveni element ustavne pravice do sodnega

varstva, saj Ustava RS v 23. členu določa, »da ima vsakdo pravico, da o njegovih

pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča

neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.« Prav tako pa je

odločanje v razumnem roku določeno tudi z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih

pravic in temeljnih svoboščin, kjer je določeno, »da ima vsakdo pravico, da o njegovih

civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega

pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom

ustanovljeno sodišče.« 23

V postopku v sporu majhne vrednosti je omenjeno načelo še toliko bolj izraženo, saj

previsoki stroški v zvezi s sporom, ki je manjše vrednosti, gotovo onemogočajo

učinkovito sodno varstvo. Zaradi tega so se v tem posebnem postopku izoblikovali

določeni instituti, ki še dodatno prispevajo k ekonomičnosti in pospešitvi postopka, za

razliko od rednega postopka, kjer vrednost spornega predmeta presega 2.000 evrov in

ni bojazni, da bi bili stroški postopka višji od vrednosti zahtevka. Glede na to, da bi

lahko prišlo do situacije, ko načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka nasprotuje

načelu materialne resnice in načelu zakonitosti, je potrebno poudariti, da je treba

načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka razumeti tako, da mora sodišče čim

hitreje in s čim manjšimi stroški izdati pravno in dejansko pravilno odločbo.24

22


Glej 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS(13.6.1994) MP, št.7-41/1994 (RS 33/1994). 24

Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list RS, Ljubljana 2002, stran 128.

7

Instituti, ki so se izoblikovali zaradi uveljavitve načela ekonomičnosti in pospešitve

postopka:

omejitev posebne pritožbe proti sklepom,

prepoved mirovanja postopka,

izključitev pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja,

izključitev uveljavljanja relativnih bistvenih procesnih kršitev,

krajši roki,

fikcija pripoznave tožbenega zahtevka25,

sumarni zapisnik,

razglasitev sodbe takoj po obravnavi.26

2.2.1.1. OMEJITEV POSEBNE PRITOŽBE PROTI SKLEPOM

V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep,

s katerim je postopek končan. Druge sklepe, zoper katere je po ZPP dovoljena pritožba,

pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek.

Takšna posebna pritožba je torej dopustna zoper sklep sodišča, s katerim se je izreklo

za nepristojno in zadevo odstopilo pristojnemu sodišču, zoper sklep s katerim je

zavrglo tožbo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk ter zoper sklep o ustavitvi

postopka zaradi umika tožbe. Posebna pritožba, prav tako kot pri rednem postopku, ni

dovoljena proti sklepom procesnega vodstva. Sklepi, s katerimi postopek ni končan, se

ne vročajo strankam, ampak se razglasijo na naroku in vzamejo v pisni odpravek

odločbe. 27

2.2.1.2. PREPOVED MIROVANJA POSTOPKA

Institut mirovanja postopka je eden od zastojev v postopku, ki nastane, če se obe

stranki o tem sporazumeta pred koncem glavne obravnave in ima za posledico, da

25

Glej 453.a člen ZPP. 26

Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list RS, Ljubljana 2002, strani 383 in 384. 27

Povzeto po N. Betetto v L. Ude, N. Betetto, A. Galič, V. Rijavec, D. Wedam Lukić, J. Zobec, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, strani 709 in 710.

8

prenehajo teči vsi roki za pravdna dejanja z izjemo zakonsko določenih rokov.28 V

postopku v sporih majhne vrednosti pa ni mirovanja postopka, saj bi dopustitev

takšnega dejanja pomenila nepotrebno odlaganje spora, ki ga je potrebno rešiti brez

zavlačevanja. Torej mirovanje postopka je v postopku v sporih majhne vrednosti

izključeno, neodvisno od tega, ali se stranki o mirovanju sporazumeta.29

2.2.1.3. IZKLJUČITEV PRITOŽBENEGA RAZLOGA ZMOTNE IN NEPOPOLNE

UGOTOVITVE DEJANSKEGA STANJA

, V postopku v sporih majhne vrednosti se mora dejansko stanje razčistiti že na prvi

stopnji. Stranke namreč v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev ter predlagati

novih dokazov, saj je pritožbeni razlog nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja izključen. V primeru, da stranka uveljavlja v pritožbi nedovoljene pritožbene

razloge, mora sodišče takšno pritožbo obravnavati, in sicer preizkusiti jo mora glede

tistih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. V primeru, da niso podani dovoljeni

razlogi, ki jih uveljavlja pritožnik, niti niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po

uradni dolžnosti, mora sodišče pritožbo zavrniti kot neutemeljeno30.

Izjemoma pa lahko pritožbeno sodišče razveljavi sodbo in sklep, s katerim je končan

spor v postopku v sporih majhne vrednosti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja v primeru, ko je to posledica zmotne uporabe materialnega prava. Gre za

primer, ko pravdna stranka navede vsa pravna odločilna dejstva in predlaga dokaze, s

katerimi dokazuje ta dejstva, vendar jih sodišče zaradi napačne pravne kvalifikacije

spora ne sprejme kot del dejanske podlage sodne odločbe.31 V zvezi s tem navajam

odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je razveljavilo sodbo prvostopenjskega

sodišča zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ko je to posledica zmotne

uporabe materialnega prava:32

28

Glej 209. in 210(1). člen ZPP. 29



Povzeto po N. Betetto v L. Ude, N. Betetto, A. Galič, V. Rijavec, D. Wedam Lukić, J. Zobec, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, strani 730 in 731. 32

VSL sklep I Cp 134/2010.

9

»Prvo sodišče je ugotovilo, da je toženec ugovarjal vtoževanemu znesku. Prezrlo pa je,

da se je skliceval le na to, da mora obseg naročenih del dokazati upnik (tožeča stranka),

ter da se je na tak splošen ugovor tožeča stranka odzvala z relevantnimi trditvami in

ponujenimi dokazi.

Po pravilih o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP), na katerega se sicer

sklicuje prvo sodišče, mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na

katere opira svoj zahtevek, ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotne

stranke. Torej to pravilo velja ne le za tožečo stranko, pač pa tudi za toženo. Tožeča

stranka je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostila, zaradi napačnih

materialnopravnih izhodišč pa je ostalo nerazčiščeno oziroma neodgovorjeno, ali je

svoje ugovore dovolj substanciral in jih dokazal tudi toženec.

Ker je prvo sodišče torej zmotno uporabilo materialno pravo in posledično zmotno in

nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je treba njegovo odločitev razveljaviti in zadevo

vrniti prvemu sodišču v novo sojenje (2. odstavek 458. člena ZPP).«

2.2.1.4. IZKLJUČITEV UVELJAVLJANJA RELATIVNIH BISTVENIH PROCESNIH

KRŠITEV

Zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka so pritožbeni razlogi

izključeni, vendar pa to ne pomeni, da lahko sodišče ravna arbitrarno. Dolžnost sodnika

je, da vselej uporablja zakon in to pravilno, saj v nasprotnem primeru takšna relativna

kršitev zakona vpliva na oceno njegovega dela po Zakonu o sodniški službi33.34

2.2.1.5. KRAJŠI ROKI

V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok za odgovor na tožbo osem dni, tožeča

stranka pa lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo,

v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Prav tako lahko tožena stranka v

osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v

33

Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15. 34


http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2007-01-4687








10

kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Ti krajši roki so

izraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka za razliko od rednega postopka, kjer

je rok za odgovor na tožbo trideset dni.35

2.2.1.6. FIKCIJA PRIPOZNAVE TOŽBENEGA ZAHTEVKA

Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da

pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s

katero zahtevku ugodi. Na to posledico pa mora sodišče stranko opozoriti že ob vročitvi

tožbe. V primeru, da sodišče tega ne stori, ne sme izdati navedene sodbe, saj bi s tem

zagrešilo absolutno kršitev določb pravdnega postopka.36 Gre za nov institut, ki ga je

prinesla novela ZPP-D37, s katerim je nadomestila institut zamudne sodbe. Razlog za

izključitev zamudne sodbe v sporih v postopku majhne vrednosti je ta, da so ravnanja v

zvezi z zamudno sodbo zelo dolgotrajna in zahtevna in zaradi tega nesorazmerna s

pomenom spora majhne vrednosti.38

Pri sodbi na podlagi pripoznave pa sodišču ni potrebno preverjati, ali iz zatrjevanih

dejstev izhaja utemeljenost zahtevka, ampak preveri le, ali so izpolnjene splošne in

posebne procesne predpostavke za izdajo sodbe in ali gre za zahtevek, s katerim

stranke ne morejo prosto razpolagati, kar pomeni da nasprotuje morali ali prisilnim

predpisom. Sodba na podlagi pripoznave se lahko za razliko od zamudne sodbe

izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je

bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile oziroma zvijače.39

35

Glej 452. člen ZZP. 36

Glej 453.a člen ZPP. 37

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 45/08. 38

V 1. odstavku 318. člena ZPP je določeno, da sodišče izda zamudno sodbo, če izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. 39

Glej 3. odstavek 338. člena ZPP.


11

2.2.1.7. RAZGLASITEV SODBE IN ZAPISNIK O GLAVNI OBRAVNAVI

Sodba v postopku v sporih majhne vrednosti se razglasi takoj po koncu glavne

obravnave. Razglasitev je v tem, da sodnik javno prebere izrek sodbe in na kratko

sporoči razloge sodbe, katere ni treba registrirati v pisni obliki, pri tem pa je treba izrek

prebrati v celoti, potem ko je pisno utrjen na zapisniku. Razglasi se tudi stroškovni

izrek, vendar pa se lahko ob razglasitvi sodbe sporoči, da je sodišče sklenilo, da bo o

odmeri stroškov odločeno v pisnem odpravku sodbe.40

Glede na to, da je ustna razglasitev sodbe v postopku v sporih majhne vrednosti

dolžnost sodišča, pa kljub temu kršitev navedene dolžnosti ni sankcionirana, saj ne gre

za absolutno bistveno kršitev. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pa

je v sporih majhne vrednosti, kot pritožbeni razlog, izključena. Določba, da mora

sodišče ob razglasitvi sodbe navzoče stranke poučiti, pod katerimi pogoji se lahko

pritožijo, ni relevantna, saj začne teči rok za pritožbo od vročitve prepisa sodne

odločbe dalje.41 V zvezi z nesankcioniranjem kršitve dolžnosti razglasitve sodbe po

koncu glavne obravnave navajam naslednjo odločbo Višjega sodišča v Celju:42

»Ni nujno, da se sodba v postopku v sporu majhne vrednosti razglasi takoj po koncu

glavne obravnave. Takšen rok, ki ga določa navedeno določilo ZPP, je instrukcijske

narave, tako kot večina rokov, ki so predpisani za sodišče, kar pomeni, da potek roka

nima za posledico prekluzije, temveč lahko sodišče to dejanje še vedno opravi.«

Tretji odstavek 457. člena ZPP določa, da mora imeti pisna sodba uvod, izrek in

obrazložitev. Obrazložitev sodbe obsega samo kratek povzetek dejanskih ugotovitev,

navedbo določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno.

Za razliko od rednega postopka sodišču v sumarnih postopkih ni potrebno navajati

navedb strank o dejstvih, na katera se njihovi zahtevki nanašajo in namesto

podrobnega opisa izvedenega dokazovanja lahko sodišče navede le kratek povzetek

40



VSC sklep Cp 860/2006.

12

dejanskih ugotovitev. Glede na to, da se sme sodba ali sklep, s katerim je končan

postopek v sporih majhne vrednosti izpodbijati le iz razlogov bistvene kršitve določb

pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, je smiselno, da je zakon

določil bolj poenostavljeno obrazložitev sodbe v sumarnem postopku.

V prid takšni obrazložitvi sodbe kaže tudi zapisnik o glavni obravnavi, saj je v 448.

členu ZPP določeno, da v postopku v sporih majhne vrednosti obsega zapisnik o glavni

obravnavi poleg splošnih podatkov o sodišču, strankah, pravni zadevi ter kraju in času

obravnave tudi izjave strank, ki so bistvenega pomena, zlasti tiste, s katerimi stranka v

celoti ali delno pripozna tožbeni zahtevek, se odpove tožbenemu zahtevku ali pritožbi

ali spremeni ali umakne tožbo, bistveno vsebino izvedenih dokazov, odločbe, zoper

katere je dovoljena pritožba in ki so bile razglašene na glavni obravnavi ter navedbo, ali

so bile stranke navzoče pri razglasitvi sodbe, in če so bile, da so bile poučene, pod

katerimi pogoji se lahko pritožijo. Glede na to, da zapisnik ni več natančna reprodukcija

dogajanja na glavni obravnavi, je skoraj nemogoče, da bi sodba vsebovala tako

podrobno obrazložitev sodbe, kot jo vsebuje sodba v rednem postopku.

Kljub določbam zakona o poenostavljeni obrazložitvi sodbe v postopku v sporu majhne

vrednosti pa avtorji komentarja poudarjajo, da mora obrazložitev sodbe obsegati

zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se njihovi zahtevki nanašajo,

ugotovljeno dejansko stanje, uporabljena pravna pravila, izbiro pravne posledice glede

na skladnost ugotovljenega dejanskega stanja z abstraktno pravno normo. Razlog za

tako interpretacijo določbe je v tem, da ne bi prišlo do absolutne bistvene kršitve

določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), če sodba ne

bi vsebovala vseh odločilnih razlogov. V praksi zaradi tega pride do podaljševanja

sodne odločbe, kar je v sumarnih postopkih v nasprotju z načelom ekonomičnosti in

pospešitve postopka, ali pa nasprotno, da kratka sodba ni dovolj obrazložena.43

43

Povzeto po A. Jereb, Sodbe majhne vrednosti in dolge obrazložitve, Pravna praksa, 10/2014, stran 6 in 7.

13

»Na omejenem prostoru napisati bistvo odločitve je umetnost, ki bi je morali postati

vešči vsi sodniki. Oluščiti nepomembno od pomembnega, o slednjem pa povedati to,

kar je bilo za našo odločitev bistveno, bo zagotovilo kakovost pisnih sodnih odločb.«44

2.2.2. NAČELO PISNOSTI POSTOPKA

Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih

dejanj.45 Tožeča stranka je dolžna navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi,

tožena stranka pa v odgovoru na tožbo.46 Vsaka stranka pa lahko nato vloži še eno

pripravljalno vlogo, kjer lahko samo še odgovarjata na doslej podane navedbe.47 V

navedenih pripravljalnih vlogah torej ne smeta navajati novih dejstev in dokazov, saj

sodišče takih novih navedb in dokazov ne bo upoštevalo. Prav tako pa sodišče ne sme

upoštevati dejstev in dokazov, navedenih v vlogah, vloženih po izteku osemdnevnega

roka za njihovo vložitev.48 Pri tem se pojavi vprašanje, kdaj sploh gre za novo dejstvo?

Če gre pri navajanju dejstev za navedbe, ki zgolj konkretizirajo oziroma razčlenjujejo

predhodne strankine trditve o dejstvih, potem ne gre za novo dejstvo,49 kar je razvidno

tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča, ki navaja:

»Trditve tožeče stranke, podane v pripravljalni vlogi, glede katerih je sicer tožena

stranka podala ugovor prekluzije, ne pomenijo novih navedb v smislu prvega odstavka

286. člena ZPP, temveč gre zgolj za konkretizacijo že podanih navedb v zvezi z

opravljenimi hidroizolacijskimi deli. Konkretizacija navedb glede opravljenih del je bila

namreč potrebna zaradi aktivnega ravnanja tožene stranke, ki je zanikala, da bi tožeča

stranka zanjo opravila kakršnakoli dela.«50

Problematika pa se pojavi pri vprašanju, kako naj ravna sodišče v primeru, ko se

postopek v sporih majhne vrednosti odvija po vložitvi ugovora proti plačilnemu nalogu

44

A. Jereb, Sodbe majhne vrednosti in dolge obrazložitve, Pravna praksa, 10/2014, stran 7. 45

Glej 1. odstavek 450. člena ZPP. 46




Povzeto po N. Betetto, Odvetnik, Revija Odvetniške zbornice Slovenije, leto XV, št. 3(61)-julij 2013, stran 15. 50

Glej Sklep VS RS II Ips 327/2009.

14

oziroma po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Tukaj

je problematično to, ali se po vložitvi ugovora postopek v sporih majhne vrednosti šele

začne in imata posledično obe stranki na voljo po dve vlogi, ali ima vsaka od njiju

možnost vložiti le po eno vlogo. Stališče mag. Nine Betetto je sledeče: »Strankam je

treba zaradi njihove specifične narave dati v teh postopkih možnost, da po ugovoru

proti plačilnemu nalogu oziroma po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi

verodostojne listine, vsaka od njiju še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in

predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljnji pripravljalni vlogi odgovarja na navedbe

nasprotne stranke.«51

Torej odgovor na problematično vprašanje bi bil, na podlagi stališča mag. Nine Betetto,

da imata obe stranki po vložitvi ugovora proti plačilnemu nalogu oziroma po vložitvi

ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine na voljo po dve vlogi.

Sodna praksa tukaj ni enotna, vendar pa lahko iz odločb Višjega sodišča v Ljubljani

razberemo, da pritrjuje stališču, da imata obe stranki po vložitvi ugovora proti

plačilnemu nalogu oziroma po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi

verodostojne listine na voljo po dve vlogi:

»Iz ustaljene sodne prakse je razvidno, da se v primerih, ko se postopek začne s

predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, štejeta prva in druga

pripravljalna vloga po tem, ko je bil sklep o izvršbi razveljavljen in se je pravdni

postopek v resnici šele začel. V navedenem primeru tožeči stranki ni bila dana možnost

obravnavanja pred sodiščem, saj ni obravnavalo njene druge pripravljalne vloge, kar

ima za posledico absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2.

odstavka 339. člena ZPP.«52

2.2.2.1. IZJEMA OD NAČELA OBLIGATORNOSTI GLAVNE OBRAVNAVE

Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog

ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo

odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Za izdajo takšne sodbe morajo biti

izpolnjene naslednje predpostavke:

51

N. Betetto, Postopek v sporih majhne vrednosti, Pravna praksa 17/2002, priloga II. 52

Sklep VSL I Cp 3078/2012, prav tako glej sklep VSL I Cpg 293/2010 in sodba VSL I Cp 3748/2010.

15

Podane morajo biti splošne procesne predpostavke za meritorno odločanje.

Dejansko stanje med strankama ne sme biti sporno.

Da stranke medsebojnih navedb ne priznajo zato, da bi tako posredno

razpolagale z zahtevki, ki nasprotujejo prisilnim predpisom in moralnim

pravilom.53

Če sodišče, kljub obstoju predpostavk za izdajo sodbe na podlagi dokumentacije v

spisu, razpiše narok za glavno obravnavo in tožeča stranka ne pride na narok, sodišče

pa nato odloči na podlagi listinskih dokazov (v skladu s prvim odstavkom 455. člena

ZPP), je lahko podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka na

podlagi 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. V primeru, ko pa sodišče ne opravi naroka

za glavno obravnavo, pa bi jo moralo, pa je podana absolutna bistvena kršitev določb

pravdnega postopka na podlagi 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu tudi v primeru, če po prejemu

odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem

stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa

izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah ni zahtevala.

Za izdajo takšne sodbe morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke:

Podane morajo biti splošne procesne predpostavke za meritorno odločanje.

Dejansko stanje med strankama mora biti sporno.

Da je ob spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih

pisnih dokazov.

Da nobena stranka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v dovoljenih

pripravljalnih vlogah ne zahteva izvedbe naroka. 54

Pri tem se poraja vprašanje, na kakšen način lahko stranka zahteva izvedbo naroka

oziroma ali je dovolj že to, da stranka v pisni vlogi kot dokaz predlaga zaslišanje stranke

ali priče. V primeru, da bi strankin dokazni predlog že šteli kot zahtevo za razpis naroka,

bi lahko to stranki zelo škodovalo v primeru, da se naroka ne bi udeležila, saj so

53


Povzeto po N. Betetto v L. Ude, N. Betetto, A. Galič, V. Rijavec, D. Wedam Lukić, J. Zobec, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, strani 719-721.

16

predpisane hude sankcije v tej zvezi. Glede na to je bolje zavzeti stališče, da se naj

določba v 2. odstavku 454. člena ZPP interpretira v skladu z gramatikalno razlago, kar

pomeni, da je sodišče dolžno razpisati narok le, če katera od strank to izrecno

zahteva.55

2.2.2.2. POSLEDICE IZOSTANKA STRANKE Z NAROKA V PRIMERU, KO JE

IZVEDBO NAROKA ZAHTEVALA STRANKA

Če je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, čeprav je bila v redu

vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena

ZPP. Če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa ne pride, čeprav je bila v redu

vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena

ZPP. Če sta obe stranki zahtevali izvedbo naroka, pa nobena ne pride, čeprav sta bili v

redu vabljeni, se šteje, da je tožba umaknjena.56 Če je narok zahtevala le ena od strank

pa na narok ne pride nobena vabljena stranka, potem sankcija zadene tisto stranko, ki

je zahtevala narok, ne glede na izostanek nasprotne stranke. V primeru, ko pa narok

zahteva ena stranka, nasprotna stranka (tista, ki ni zahtevala naroka) pa na narok ne

pride, sta Aleš Galič in Nina Betetto mnenja, da odsotne stranke ne zadene nobena

sankcija, saj takšne situacije ne moremo primerjati s položajem, ko je sodišče narok

razpisalo po lastni presoji, saj ni pravično, da bi nasprotna stranka z lastno zahtevo po

izvedbi naroka naložila obveznost drugi stranki, da se naj naroka udeleži.57 S takšno

argumentacijo pa se ne strinja okrajni sodnik mag. Matej Čujovič, ki je mnenja, da bi

morale odsotno stranko doleteti tiste posledice, ki doletijo stranko v rednem postopku,

če se vabilu sodišča ne odzove v skladu z 442. členom ZPP, ki določa, da če v tem

poglavju ni posebnih določb, veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti druge

določbe tega zakona.58

55

Povzeto po A. Galič, Prve praktične izkušnje z novelo ZPP-D v postopku na prvi stopnji, Pravni letopis 2009, strani 72 in 73. 56


Primerjaj A. Galič, Prve praktične izkušnje z novelo ZPP-D v postopku na prvi stopnji, Pravni letopis 2009, stran 75 in N. Betetto v L. Ude, N. Betetto, A. Galič, V. Rijavec, D. Wedam Lukić, J. Zobec, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, stran 723. 58

Povzeto po M. Čujovič, Spori majhne vrednosti v ZPP – tisto, kar ni urejeno, Pravna praksa 20/2009, stran 11.

17

Spodaj navajam odločbo Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi s posledicami neprihoda na

narok: »Položaj stranke je v postopku v sporih majhne vrednosti drugačen kot v

rednem postopku, kjer je stranka, ki se naroka ne udeleži, pač prikrajšana za

sodelovanje na njem. V rednem pravdnem postopku bi sodišče narok za glavno

obravnavo tako ali tako moralo razpisati. S samim razpisom obligatorne glavne

obravnave zato v rednem postopku ni poseženo v načelo hitrosti ali ekonomičnosti

postopka, v sporih majhne vrednosti pa je drugače.

Sankcija iz 3. odst. 454. čl. ZPP se tu ne nanaša le na strankino odsotnost z naroka,

marveč je neločljivo vezana tudi na njeno zahtevo, naj se narok sploh opravi in s tem

podaljša in podraži postopek. Sankcija iz 3. odst. 454. čl. ZPP ima torej izrazit

preventivni pomen, ki naj zagotovi, da stranka z zahtevo za razpis naroka za glavno

obravnavo misli resno, kar nujno implicira tudi to, da se naroka nazadnje udeleži. Tak

poseg v pravico stranke do sodnega varstva je sorazmeren z ustavno dopustnim ciljem

(zagotavljanje procesne discipline strank zaradi praktične uveljavitve težnje k

pospešitvi ekonomičnosti in koncentracije postopka).

Ker torej tožeča stranka na narok, ki ga je predlagala (čeprav je bil ta – tudi po njeni

volji – preložen, je po njeni volji sploh bil), ni pristopila, je sodišče pravilno štelo, da se

je tožbenemu zahtevku odpovedala.«59

2.2.2.3. POSLEDICE IZOSTANKA STRANKE Z NAROKA, V PRIMERU KO SE JE ZA

RAZPIS NAROKA ODLOČILO SODIŠČE

V primeru, da niso izpolnjene predpostavke za izdajo sodbe brez glavne obravnave, se

za razpis naroka odloči sodišče. Pri tem pa so predpisane blažje sankcije, kot če izvedbo

naroka zahteva stranka, saj lahko stranka sama oceni, ali bo v postopku v sporu majhne

vrednosti uspela že na podlagi priloženih dokazov, in ali bi bili stroški prihoda na narok

v primerjavi z vrednostjo spornega predmeta nesorazmerno visoki. Torej, če sodišče

izvede narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa ena pravilno vabljena stranka

ne pride, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je

predhodno že predložila sodišču. V tem primeru sodišče na predlog nasprotne stranke

59

VSL sodba II Cp 2117/2012.

18

odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče

izvesti na naroku.60

Tukaj se pojavi vprašanje, na katerem naroku sodišče, na predlog nasprotne stranke,

odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov. Ta zapis moramo

razumeti tako, da gre za izvedbo tistih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na »tem«

naroku. Sodišče pa lahko na »tem« naroku sprejme tudi dokazni sklep, da se na

naslednjem naroku izvajajo dokazi, ki jih je predlagala navzoča stranka. V primeru, da

ima predlog navzoče stranke kakšno težo, potem lahko sodišče na »tem« naroku

izvede dokaze, ki so bili predlagani, če jih je na »tem« naroku tudi mogoče izvesti.

Sodišče pa lahko tak predlog navzoče stranke tudi zavrne brez obrazložitve. Podobno

velja tudi v primeru, če sodišče izvede narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa

nobena pravilno vabljena stranka ne pride. Sodišče odloči na podlagi listinskih dokazov

ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na »tem« naroku. V postopku

v sporih majhne vrednosti sodišče v odsotnosti strank izvede dokazni postopek, ki pa je

poenostavljen po obsegu in trajanju. 61

Vse navedene posledice izostanka z naroka se lahko uporabijo le pod pogoji, da je bila

stranka pravilno vabljena in da ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek in da je bila

na posledice izostanka opozorjena v vabilu na narok. Med drugim morajo biti v vabilu

na glavno obravnavo navedene posledice izostanka strank, da se v postopku v sporih

majhne vrednosti ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka, da morajo stranke v

tem postopku navesti vsa dejstva in dokaze v tožbi in v odgovoru na tožbo, kot tudi da

se sme odločba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in

zaradi zmotne uporabe materialnega prava.62

2.2.3. OMEJENOST NAČELA MATERIALNE RESNICE

Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev, kar posledično

pomeni, da si mora sodišče prizadevati za subjektivno sliko o odločilnih dejstvih, ki se

60


Povzeto po A. Testen, Postopek v sporih majhne vrednosti, Pravna praksa 47/2008, stran 11. 62


19

bo kar najbolj ujemala z objektivno stvarnostjo. Do materialne resnice lahko pridemo

le z ugotovitvijo vseh pravno relevantnih dejstev. Poznamo štiri stopnje materialne

resnice:

Gotovost; gre za popolno skladnost subjektivne predstave z obstoječimi dejstvi.

Prepričanje; kadar o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen

človek.

Verjetnost; kadar so razlogi o obstoju določenega dejstva močnejši od razlogov,

ki govorijo proti njegovemu obstoju.

Dvom; kadar so razlogi o obstoju določenega dejstva v ravnovesju z razlogi, ki

govorijo proti njegovemu obstoju.63

Omejenost načela materialne resnice se kaže v tem, da sodbe in sklepa, s katerim je

končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi

zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, na kar kaže prvi odstavek 458.

člena ZPP. Sodišče namreč zavrne pritožbo kot neutemeljeno, če ugotovi, da niso

podani dovoljeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti.

Omejenost načela se kaže tudi v tem, da mora v postopku v sporih majhne vrednosti

tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v

odgovoru na tožbo, kar je tudi v nasprotju z načelom ustnosti.

2.2.4. NAČELO OBOJESTRANSKEGA ZASLIŠANJA

Podlago za uveljavitev tega načela najdemo v 22. členu Ustave RS, ki določa, da je

vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in

pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki

odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V skladu s tem načelom

je sodišče dolžno nuditi strankam možnost, da sodelujejo v postopku in da se vsaka od

strank izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Kršitev načela

63

Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list RS, Ljubljana 2002, strani 115 in 116.

20

kontradiktornosti je absolutna bistvena kršitev postopka, ki jo pritožbeno sodišče

upošteva po uradni dolžnosti. 64

Kljub s poenostavljanjem in nekaterimi omejitvami postopka v sporih majhne vrednosti

pa se ne sme kršiti pravice pravdnih strank do kontradiktornega postopka. Dolžnosti

stranke, da navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze v tožbi oziroma v odgovoru na

tožbo, ne smemo zamenjavati s pravico stranke, da aktivno sodeluje v dokaznem

postopku in se na naroku tudi v ustni obliki izjavi o rezultatih dokazovanja. Sodišče

lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji v skladu

z načelom proste presoje dokazov tako, da bo zagotovljena sorazmernost med

zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti

postopka.65

V skladu s to določbo pa je treba časovno omejitev dokazovanja razumeti tako, da

sodnik dokazovanje omeji v časovnem pogledu na tak način, da stranko pozove, da naj

izmed več predlaganih prič izbere tiste, ki bodo o zadevi vedele povedati največ, ali pa

odredi časovni okvir za izvedbo posameznega dokaza, kot je na primer zaslišanje prič.

Pooblastilo sodniku, da po prosti presoji izvede dokaze, ne more škodovati pravici

strank, da predlagajo dokaze, se izjavijo o dokaznih predlogih nasprotne stranke, se

izjavijo o rezultatih dokazovanja ter da so, če se izvede narok, navzoče pri izvajanju

dokazov in postavljajo vprašanja pričam in izvedencem. 66

V judikaturi nemškega Ustavnega sodišča je bilo pojasnjeno, da »Ustava ne določa, na

kakšen način mora biti stranki omogočeno, da se izjavi, pač pa je to prepuščeno izbiri

zakonodajalca. Iz Ustave zato ne izhaja pravica do ustne obravnave; načelo ustnosti je

tako (vsaj v civilnih sodnih postopkih) zgolj zakonska kategorija. Ustavni pravici stranke,

da se izjavi, je lahko zadoščeno tudi v pisnem postopku. Pisnost postopka s pravnimi

sredstvi tako ne nasprotuje ustavnim zahtevam.«67

64

Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list RS, Ljubljana 2002, strani 120-122. 65

Povzeto po N. Betetto v L. Ude, N. Betetto, A. Galič, V. Rijavec, D. Wedam Lukić, J. Zobec, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, stran 712-714. 66

Povzeto po N. Betetto v L. Ude, N. Betetto, A. Galič, V. Rijavec, D. Wedam Lukić, J. Zobec, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, stran 712-714. 67

A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 206.

21

2.2.5. RAZPRAVNO IN PREISKOVALNO NAČELO

Razpravno načelo pomeni, da lahko le stranke priskrbijo procesno gradivo, kamor

spadajo trditve o dejstvih, dokazi, pravila znanosti, strok, izkustvena pravila in pravila

logičnega mišljenja ter pravna pravila. Sodišče torej ne sme upoštevati procesnega

gradiva, ki ga stranke niso predložile. Preiskovalno oziroma inkvizicijsko načelo pa

pomeni, da sodišče samo zbira procesno gradivo, ki ga nato vzame za podlago svoji

odločbi. Za civilni pravdni postopek je značilno razpravno načelo, saj sodišče načeloma

ne sme upoštevati dejstva, ki ga stranke niso navajale in tudi ne sme izvesti dokaza, ki

ga stranke niso predlagale.68

To pravilo je omiljeno z materialnim procesnim vodstvom, ki v 285. členu ZPP določa,

da predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi za drug primeren način, da se med

obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o

pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe

strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko

stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.69 Materialno procesno

vodstvo je institut, s katerim dosežemo racionalizacijo postopka in preprečitev širitve

procesnega gradiva, saj omogoča, da se skrči na obravnavo tistega, kar je za odločitev

bistveno. Dolžnost strank je, da se na tak poziv sodišča v danem roku ustrezno

odzovejo, sicer jih lahko zadane sankcija prekluzije.70

Glede na to, da so v postopkih v sporih majhne vrednosti omejeni pritožbeni razlogi za

izpodbijanje odločbe sodišča, neupoštevanje materialnega procesnega vodstva samo

po sebi ni razlog za izpodbijanje odločbe. Vendar pa lahko takšna kršitev preraste v

absolutno kršitev določb pravdnega postopka, če jo lahko podredimo osmi točki

drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da gre za absolutno bistveno kršitev, če

kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana

možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz tega lahko sklepamo, da lahko temeljita

68

Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list RS, Ljubljana 2002, strani 111 in 112. 69

Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list RS, Ljubljana 2002, stran113. 70

Povzeto po A. Galič, Razširitev sankcij prekluzije za prepozne navedbe, pripravljalne vloge ter za sklicevanje procesne kršitve, Podjetje in delo, 6-7/2007, strani 1042 in 1043.

22

preučitev tožbenih navedb že v začetnih fazah postopka, glede na možnosti, ki jih

ponuja ZPP, bistveno olajša končno odločanje, varuje interese strank in zmanjšuje

možnosti za izpodbijanje sodbe, kar nedvomno skrajša čas do končne rešitve spora, kar

je cilj postopka v sporih majhne vrednosti.71

2.2.6. NAČELO DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTI

Načelo dispozitivnosti pomeni, da se postopek začne, teče in zaključi po volji strank,

kar pomeni, da sodišče nudi strankam pravno varstvo le na njihovo zahtevo. Bistvo

načela oficialnosti pa je, da se postopek začne po uradni dolžnosti, teče po uradni

dolžnosti in da sodišče postopek po uradni dolžnosti tudi zaključi. V postopkih v sporih

majhne vrednosti je uveljavljeno načelo dispozitivnosti, ki v 3. členu ZPP določa, da

lahko stranke prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku ter da se

lahko odpovejo svojemu zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo.

Sodišče pa ne prizna razpolaganja strank, če nasprotuje prisilnim predpisom ali

moralnim pravilom.72

2.2.7. NAČELO NEPOSREDNOSTI

Sodno odločbo izdajo tisti sodniki, ki so sodelovali pri glavni obravnavi, na kateri sta

stranki postavljali svoje trditve in na kateri je sodišče izvajalo vse dokaze, saj je

pomembno, da v zadevi sodijo tisti sodniki, ki so s svojimi čutili zaznali naravo in

vsebino dokaznih sredstev in so poleg tega sprejemali trditve strank o pravno

pomembnih dejstvih. Načelo neposrednosti je močno povezano s prosto presojo

dokazov, saj lahko sodnik dokaze prosto presoja le, če sam neposredno sodeluje pri

izvajanju dokazov.73

Načelo neposrednosti je določeno v 4. členu ZPP, kjer je določeno, da sodišče odloči o

tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja,

vendar pa kot sem že omenila, je v postopku v sporih majhne vrednosti izjema glede

71

Povzeto po U. Pavlin, Materialno vodstvo v sporih majhne vrednosti, Pravna praksa 8/2013, stran 14. 72

Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list RS, Ljubljana 2002, stran 108. 73


23

tega pravila, saj glavna obravnava ni obvezna. To načelo je dosledno uveljavljeno le na

prvi stopnji, na kateri se izvajajo dokazi in sprejemajo navedbe strank. Sodišče druge

stopnje pa ravno zaradi tega, da načelo neposrednosti ne bi bilo kršeno, ne sme

spremeniti dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje. Le izjemoma lahko pritožbeni

sodnik spremeni dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, in sicer takrat, kadar sam

opravi pritožbeno obravnavo oziroma kadar drugače presodi listine oziroma posredno

izvedene dokaze ali napravi drugačen sklep na podlagi indicev.74

V postopku v sporih majhne vrednosti sodišču ni potrebno razpisati glavne obravnave,

vendar pa v primeru, ko bi sodišče to moralo storiti v skladu s 454. členom ZPP, pa tega

ne bo storilo, bo to pomenilo kršitev načela neposrednosti in posledično absolutno

bistveno kršitev postopka.75

2.2.8. NAČELO JAVNOSTI

Z načelom javnosti v sodnih postopkih se omogoči, da družba kontrolira delo sodišč in

sicer zaradi pravne varnosti občanov kot tudi zaradi ugleda sodišč. Splošna javnost

pomeni, da sme biti vsak polnoleten navzoč na naroku za glavno obravnavo ter da sme

vsakdo poročati o dogajanju na sodni obravnavi in jo tudi komentirati. Javnost za

stranke pa pomeni, da smejo stranke sodelovati na glavni obravnavi tudi takrat, kadar

je splošna javnost izključena, in da smejo stranke pregledovati in prepisovati spise

pravde, v kateri so udeležene.76 Po samem zakonu je izključena javnost v:

zakonskih in očetovskih sporih,

v nekaterih nepravdnih postopkih; pri odvzemu in vrnitvi poslovne sposobnosti,

v postopku izdaje dovoljenja za sklenitev zakonske zveze, v postopku za

sprejem v bolnišnico za duševne bolezni, itd.

Po odredbi sodišča je mogoče izključiti javnost vse glavne obravnave ali njenega

dela, če to zahtevajo:

o koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti,

74




24

o koristi javnega reda,

o razlogi morale.77

V postopku v sporih majhne vrednosti pa načela javnosti ne moremo vedno zagotoviti,

če ni obveznosti glavne obravnave.

2.2.9. NAČELO ZAKONITOSTI

Načelo zakonitosti v širšem pomenu besede predstavlja vezanost sodišč na ustavo in

zakone. V ožjem pomenu besede pa načelo zakonitosti predstavlja vezanost sodišč, ki

odločajo v civilnem pravdnem postopku na procesni red, ki ga ureja zakon. Z zakonom

so urejena tako procesna dejanja strank, kot tudi procesna dejanja sodišč.78

V okviru načela zakonitosti v procesu imajo sodišča in stranke v civilnem pravdnem

postopku omejeno diskrecijsko pravico oblikovati proces, in sicer v mejah, ki jih

dovoljuje zakon. Sodišče oblikuje proces predvsem na glavni obravnavi, saj ne more

potekati po vnaprej predpisanem natančnem scenariju. Stranke pa lahko izvajajo

avtonomijo pri oblikovanju procesa z nekaterimi procesnimi instituti, kot je na primer

mirovanje postopka, do katerega lahko pride na podlagi izrecnega sporazuma strank.79

Naštete izjeme, kjer sodiščem in strankam ni potrebno postopati po točno natančnih

vnaprej določenih predpisih, pa ne morejo v celoti veljati v postopku v sporih majhne

vrednosti, saj v tovrstnih postopkih že zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve

postopka veljajo bolj natančna in vnaprej določena pravila, ki sodišču in strankam ne

dopuščajo toliko manevrskega prostora pri oblikovanju procesa.

77




25

3. EVROPSKI POSTOPEK V SPORU MAJHNE

VREDNOSTI

3.1. RAZVOJ

S sklenitvijo Amsterdamske pogodbe, ki je začela veljati 1. maja 1999, so nastale

vsebinske spremembe Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, preštevilčenje členov

vseh štirih ustanovnih pogodb in za tu obravnavano temo bolj pomembne spremembe

določil v vseh treh stebrih, torej Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodbe o

ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter Pogodbe o ustanovitvi Evropske

skupnosti za jedrsko energijo.80 Amsterdamska pogodba je prenesla iz tretjega v prvi

steber EU ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, kar je

imelo za posledico možnost urejanja tega področja s pravnimi akti EU. Da bi se olajšalo

sodno varstvo pravic posameznikov v EU, je le-ta sprejela različne uredbe na tem

področju.81

Povod za ureditev ukrepov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah

znotraj EU so bili predvsem dolgi in dragi postopki, ki so bili rezultat zapletenega

dokaznega postopka, vročanja, nujnosti priznanja in izvršitve odločbe v drugi državi

članici, potrebe po pravni pomoči zaradi nepoznavanja tujega prava, dodatnih potnih

stroškov procesnih subjektov in stroškov prevajanja.82 Sprva je na ravni EU priznanje in

izvršitev tujih sodnih odločb urejala Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra

2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in

gospodarskih zadevah 83, ki pa še ni v celoti izpolnila ciljev po poenostavitvi postopka,

saj določa, da se tujo sodno odločbo v državi izvršbe prizna in izvrši pod pogojem, da

ne nasprotuje javnemu redu, spoštuje načela kontradiktornosti, spoštuje pravila o

80

Povzeto po M. Tratnik, A. Ferčič, M. Ferlinc, Osnove prava Evropske unije, Obzorja, založništvo in izobraževanje d.o.o., Maribor 2004, stran 13. 81

Povzeto po A. Ekart, V. Rijavec, Čezmejna izvršba v EU, GV Založba, Ljubljana 2010, stran 23. 82

Povzeto po A. Galič, N. Betetto, Evropsko civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2011, stran 209. 83

Uradni list L 12, 16.1.2001.

26

izključni pristojnosti in posebna varovalna pravila o pristojnosti za šibkejše stranke. V

primeru, da želi upnik doseči izvršbo v več državah EU, mora v vsaki od njih najprej

doseči priznanje izvršljivosti, tako imenovano eksekvaturo.84

Nadalje pa je razvoj evropskega civilnega procesnega prava pripeljal do odprave

postopka eksekvature, kar je bila posledica teženj izraženih v Tamperskih sklepih, na

podlagi katerih je prišlo do sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.

805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih

zahtevkov85, Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.

decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog86 in Uredbe (ES) št.

861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega

postopka v sporih majhne vrednosti87. Pri vseh treh navedenih uredbah je bistveno, da

so sodne odločbe, ki so izdane v eni državi članici EU, neposredno izvršljive v vseh

državah članicah EU, kar pomeni, da je odpravljena eksekvatura. Temeljna razlika je v

tem, da evropski plačilni nalog in evropski spor majhne vrednosti vsebujeta poenotena

pravila, ki jih tekom uporabe uredbe nacionalno sodišče uporablja že od začetka

postopka, evropski izvršilni naslov pa ne vsebuje poenotenega evropskega postopka,

ampak se izdaja sodbe v celoti opravi po pravilih nacionalnega prava.88

Kljub vsem koristim, ki jih je prinesla Uredba 861/2007, pa je evropski postopek v

sporu majhne vrednosti še vedno precej nepoznan in se več let po začetku njene

uporabe še vedno premalo uporablja, prav tako pa naj bi bila kritizirana tudi prenizka

zgornja meja vrednosti zahtevka, kar je problematično zlasti za mala in srednja

podjetja ter čezmejna pokritost Uredbe.89 Na podlagi navedenih kritik je bila sprejeta

nova Uredba 2015/2421, ki je revidirala Uredbo 861/2007 in s tem izboljšala

učinkovitost evropskega postopka v sporu majhne vrednosti.

84


Uradni list L 143, 30.4.2004. 86

Uradni list L 399, 30.12.2006. 87

Uradni list L 199/1, 31.7.2007. 88

Povzeto po A. Galič, N. Betetto, Evropsko civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2011, stran 20 in 21. 89

Glej točko 1.2. Obrazložitvenega memoranduma, Predlog Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, Bruselj COM(2013) 794 final.

27

3.2. EVROPSKI POSTOPEK V SPORU MAJHNE VREDNOSTI

NA PODLAGI UREDBE 861/2007

3.2.1. SPLOŠNO

Evropska unija si je zastavila cilj ohranjanja in razvijanja območja svobode, varnosti in

pravice, v katerem je zagotovljen prost pretok oseb, zato je morala med drugim na

področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami

sprejeti ukrepe, ki so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.90 Mnoge države

članice so uvedle poenostavljene civilne postopke za spore majhne vrednosti, saj se

stroški, zamude in zapletenost sodnega postopka včasih ne zmanjšajo sorazmerno z

vrednostjo zahtevka. Ker pa so ovire za hitro in ne predrago sojenje večje v čezmejnih

zadevah, je bilo nujno uvesti evropski postopek v sporih majhne vrednosti, katerega cilj

je poenostavitev dostopa do pravnega varstva. Izkrivljanje konkurence na notranjem

trgu zaradi neravnovesja glede delovanja procesnih sredstev, ki so na voljo upnikom v

različnih državah članicah, je povzročilo potrebo po evropski zakonodaji, ki zagotavlja

enake pogoje za dolžnike in upnike v vsej Evropski uniji.91 Pri določanju stroškov za

obravnavanje zahtevka v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti je

treba nujno upoštevati načela enostavnosti, hitrosti in sorazmernosti.92 Z evropskim

postopkom v sporih majhne vrednosti so se poenostavili in pospešili sodni postopki v

čezmejnih sporih majhne vrednosti ter znižali njihovi stroški. S tem se je zagotovila

alternativa možnostim, ki obstajajo v skladu z zakoni držav članic in ostajajo

nespremenjene, prav tako pa ta uredba omogoča lažje priznavanje in izvrševanje sodb,

izdanih v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti v drugi državi članici.93

Evropska unija nudi različne postopke za reševanje čezmejnih zahtevkov, zato je pri

zadevnem zahtevku priporočljivo premisliti, kateri postopek bi bilo najboljše uporabiti.

Za reševanje čezmejnih zahtevkov so v EU na voljo naslednje možnosti:

90

Glej 1. točko preambule Uredbe 861/2007. 91



Glej 8. točko preambule Uredbe 861/2007.

28

pri vseh zahtevkih za preživnino je treba uporabiti Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009

z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in

izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah 94;

pri nespornih zahtevkih, pri katerih se upravičenost do določenega denarnega

zneska potrdi z odločbo sodišča ali drugim potrdilom, je na voljo postopek na

podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.

aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov95;

za denarne zahtevke, pri katerih ne gre za preživnino in za katere tožnik meni,

da so nesporni ali da ne bodo izpodbijani, je ustrezen postopek na podlagi

Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra

2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog96 . Ta možnost je zlasti

privlačna za tožnike, ki želijo izterjati denarne dolgove od več dolžnikov, saj je

namenjena zelo hitri obravnavi nespornih zahtevkov. Poleg tega je posebej

primerna za elektronsko vlogo, če je ta na voljo;

za druge vrste civilnih in gospodarskih zahtevkov, vključno z zahtevki, katerih

vrednost presega 2.000 EUR, so lahko na voljo nacionalni postopki, vendar se v

nekaterih državah članicah za določene vrste zahtevkov uporabljajo posebni

postopki. Veljavna pravila EU določajo, katero sodišče lahko obravnava primere

med državami članicami. Za izvrševanje nacionalne sodbe ali naloga v drugi

državi članici je treba upoštevati postopek iz Uredbe (EU) št. 1215/2012

Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in

priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah97.

V spodnji shemi je prikazano, kako se tožnik odloči za pravi postopek, ko jih ima na

voljo več:98

94

Uradni list L 7, 10.1.2009. 95

Uradni list L 143, 30.4.2004. 96

Uradni list L 399, 30.12.2006. 97

Uradni list L 351, 20.12.2012. 98

Glej Uporabniški priročnik za evropski postopek v sporih majhne vrednosti, pridobljeno z https://e-justice.europa.eu/content_small_claims-297-sl.do, dne 29.3.2016, stran 6 in 7.

https://e-justice.europa.eu/content_small_claims-297-sl.do


29

Slika 1: Shema o ustreznosti različnih postopkov za različne vrste primerov

3.2.2. PODROČJE UPORABE

Uredba 861/2007 se uporablja v čezmejnih civilnih in gospodarskih zadevah.99 Za

opredelitev civilnega in gospodarskega na eni ter javnopravnega na drugi strani

moramo vzeti evroavtonomni vidik, kar pomeni, da ni bistvena uvrstitev v posamezni

državi članici, ampak je potrebno za opredelitev vzeti skupno evropsko raven. Nekatera

področja v sistemu evropskega civilnega procesnega prava, ki bi po nacionalnem pravu

spadala med običajne civilne zadeve, zaradi prevlade javnopravnih elementov v

vsebini spornega razmerja ne spadajo v civilno zadevo.100

Uredba se ne uporablja zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve ali odgovornost

države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti (»acta iure imperii«).101

Ne uporablja se tudi za zadeve v zvezi s statusom ali pravno sposobnostjo fizičnih oseb,

s premoženjskimi pravicami iz zakonske zveze, oporokami in dedovanji ter

preživninskimi obveznostmi, s stečajem, postopki v zvezi z likvidacijo plačilno

nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb, postopki prisilne poravnave in podobnimi

99 Glej 1. odstavek 2. člena Uredbe 861/2007. 100

Povzeto po A. Galič, N. Betetto, Evropsko civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2011, stran 212 v povezavi s stranjo 110. 101

Glej 1. odstavek 2. člena Uredbe 861/2007.

30

postopki, s socialno varnostjo, arbitražo, delovnim pravom, najemom ali zakupom

nepremičnine, razen tožb z denarnimi zahtevki ter s kršitvami zasebnosti in

osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.102

Uredba se uporablja v zadevah, v katerih vrednost zahtevka brez vseh obresti,

stroškov in izdatkov ne presega 2.000 evrov v času, ko pristojno sodišče prejme

obrazec zahtevka.103 Poleg denarne terjatve se lahko dajatveni zahtevek nanaša tudi na

nedenarno terjatev, ki jo je mogoče izraziti v denarju.104 V primeru, da zahtevek ni

izražen v evrih, se valuta preračuna, pri tem pa se uporabi dnevni tečaj Evropske

centralne banke.105 Kadar je zahtevek izven področja uporabe te uredbe (če tožnik

zviša zahtevek nad 2.000 evrov po njegovi vložitvi), sodišče o tem obvesti tožečo

stranko in obravnava zahtevek v skladu z ustreznim procesnim pravom, ki se uporablja

v državi članici, v kateri teče postopek, razen če ga tožeča stranka ne umakne.106

Problematično pa je, ali se lahko postopek nadaljuje po določbah Uredbe 861/2007 v

primeru, da postopek najprej teče po pravilih rednega postopka in tožnik zmanjša

tožbeni zahtevek pod mejno vrednost. Na podlagi določb Uredbe 861/2007 ni nekih

resnih zadržkov proti spreobrnitvi rednega postopka v evropski postopek, čeprav

nekateri vidijo oviro za spreobrnitev postopka v uporabi standardnih obrazcev. Pri tem

pa mora sodišče čim prej opozoriti stranke na njihove procesne pravice in omejitve, o

katerih bi bile drugače informirane s standardnimi obrazci.107

Problematično je tudi to, ali se pojem zahtevka nanaša samo na dajatvene tožbe ali

tudi na ugotovitvene in oblikovalne. Na tem mestu moram poudariti, da razlaga

Uredbe 861/2007 ne izloča oblikovalne in ugotovitvene tožbe.108 Kot sem navedla že

zgoraj, se Uredba 861/2007 uporablja v čezmejnih zadevah, kar pomeni, da mora iti za

zadevo, v kateri ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici,

ki ni država članica, v kateri je sodišče, kjer poteka postopek, pri tem pa se upošteva 102

Glej 2. odstavek 2. člena Uredbe 861/2007. 103 Glej 1. In 2. odstavek 2. člena Uredbe 861/2007. 104

Glej 5. odstavek 5. člena Uredbe 861/2007. 105




Povzeto po A. Galič, N. Betetto, Evropsko civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2011, stran 213 in 214 prav tako A. Ekart, V. Rijavec, Čezmejna izvršba v EU, GV Založba, Ljubljana 2010, stran 298.

31

datum, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka.109 Ta uredba velja za vse države

članice z izjemo Danske.110 Za vprašanja, ki z Uredbo 861/2007 niso urejena, se

subsidiarno uporabijo pravila nacionalnega prava.111 Pri nas celovite izvedbene

zakonodaje ni, tako kot na primer v Nemčiji, vendar se uporabijo pravila ZPP.112

3.2.3. NAČELO PISNOSTI POSTOPKA

Že iz same preambule Uredbe 861/2007 (14. točka) izhaja, da mora postopek potekati

pisno, kar pomeni, da so vse nadaljnje določbe, ki sledijo, odraz tega načela. Načelo

pisnosti pa je uvedeno iz ekonomičnih razlogov, saj je za stranke ceneje in obenem tudi

hitreje, če lahko uredijo vse preko standardnih obrazcev, kot pa če bi morale potovati

na glavno obravnavo. Sodišče pa lahko izvede glavno obravnavo, če meni, da je to

nujno, ali če stranka to zahteva ali pa tako zahtevo zavrne, če meni, da z vidika

okoliščin zadeve glavna obravnava očitno ni potrebna za pošteno vodenje postopka.

Razloge za zavrnitev mora sodišče pisno utemeljiti, zavrnitvi pa ni možno ugovarjati

ločeno.113 Takšna ureditev, ki prepušča sodišču, da samo presodi, ali je predlog strank

za izvedbo glavne obravnave utemeljen, pa je lahko sporna, saj je v nasprotju s pravico

strank do ustne in javne obravnave, ki je zagotovljena v 6. členu Evropske konvencije o

človekovih pravicah114 in 47. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah115:

»Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli

kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča

neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče.«116

»Vsakdo ima pravico, da o njegovi zadevi pravično, javno in v razumnem roku odloča

neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče. Vsakdo ima

možnost svetovanja, obrambe in zastopanja.«117

109

Glej 3. člen Uredbe 861/2007. 110





Uradni list RS(13.6.1994) MP, št.7-41/1994 (RS 33/1994). 115

Uradni list C 083, 30.3.2010. 116

Glej 1. odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS(13.6.1994) MP, št.7-41/1994 (RS 33/1994).

32

Lahko vidimo, da tako Konvencija kot Listina zagotavljata načelo javnosti postopka, ki

pa je močno povezano z načelom ustnosti, saj je javnost navadno izključena v pisnih

postopkih. Na podlagi stališča Evropskega sodišča za človekove pravice pa na načeli

javnosti in ustnosti postopka ne smemo gledati kot na »sveti gral«, saj je mnenja, da se

lahko ustna obravnava pod določenim okoliščinam izpusti.118 To je dovoljeno takrat, ko

zadeva ne odpira nobenega vprašanja glede dejstev in zakonov, ki jih ne bi bilo mogoče

ustrezno rešiti na podlagi spisa in pisnih stališč strank119 ter v primeru, ko se je

upravičena stranka odpovedala pravici do ustnega postopka120 . Ne glede na vse pa

mora sodišče pri zavračanju zahtev za ustno obravnavo ravnati primerno zadržano in

prav tako bo, ob soglasnem predlogu strank, zavrnitev praktično izključena. Zahtevo za

glavno obravnavo lahko stranki podata že v obrazcu A oziroma C, ali pa tudi kasneje.

Pri tem mora biti zahteva obrazložena, kar pomeni, da mora stranka izkazati pravni

interes za ustno obravnavo, saj bo z njo drugi stranki morebiti povzročila

nesorazmerne stroške.121

3.2.3.1. OBRAZEC A – OBRAZEC ZAHTEVKA

V skladu z načelom pisnosti postopka je le-tega potrebno začeti z izpolnitvijo

standardnega obrazca A, ki je del Priloge I k Uredbi 861/2007, je pa tudi na voljo pri

vseh sodiščih v vseh državah članicah EU in na portalu evropskega e-pravosodja, v

razdelku Dinamični obrazci.122 Tukaj je povezava za različico v slovenskem jeziku.123

Obrazec A lahko tožeča stranka vloži neposredno pri pristojnem sodišču, po pošti ali s

katerim koli drugim načinom sporočanja, kot je telefaks ali elektronska pošta, ki je

117

Glej 2. odstavek 47. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Uradni list C 083, 30.3.2010. 118

Povzeto po B. Nunner-Krautgasser in P. Anzenberger, General principles in European small claims procedure – how far can simplifications go?, Lexonomica – Revija za pravo in ekonomijo, IV(2)/2012, stran 142. 119

ESČP 12.11.2002, zadeva Dory v. Sweden, št. 28394/95. 120

ESČP 21.9.1993, zadeva Zumtobel v. Austria, št. 12235/86. 121


Glej Praktični vodnik za uporabo evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, pridobljeno z https://e-justice.europa.eu/content_small_claims-297-sl.do, dne 8.4.201, stran 32. 123

https://e-justice.europa.eu/content_small_claims_forms-177-sl.do

https://e-justice.europa.eu/content_small_claims_forms-177-sl.do

33

sprejemljiv v državi članici, kjer se postopek začne. Obrazec zahtevka vključuje opis

dokazil v podporo zahtevku, po potrebi pa so mu priložene ustrezne dokazne listine.124

V Sloveniji se lahko na podlagi 1. odstavka 105. b člena ZPP pisna vloga vloži tako, da

se pošlje po klasični ali elektronski pošti, z uporabo sredstev komunikacijske

tehnologije, izroči neposredno organu ali po osebi, ki opravlja posredovanje vlog kot

svojo dejavnost (poslovni ponudnik). Vložitvi tožbe sledi preizkus tožbe, kjer sodišče

najprej preveri, ali spada zahtevek na področje uporabe Uredbe 861/2007 in če je

izven področja njene uporabe, sodišče o tem obvesti tožečo stranko, ki lahko tožbo

umakne. V primeru, da je ne umakne, sodišče obravnava zahtevek v skladu z ustreznim

procesnim pravom, ki se uporablja v državi članici, v kateri teče postopek.125

V 4. odstavku 4. člena Uredbe 861/2007 je določeno, da se v primeru, ko je zahtevek

očitno neutemeljen ali vloga nedopustna, ali ko tožeči stranki ne uspe dopolniti ali

popraviti obrazca zahtevka v določenem času, vloga zavrže. »Očitna neutemeljenost«

in »nedopustnost« se na podlagi 13. točke preambule Uredbe 861/2007 določita v

skladu z nacionalno zakonodajo. ZPP glede nedopustnosti v 274. členu določa, da

predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba

zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, da

je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo, da o

tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o

spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče

stranke za vložitev tožbe.

Slovensko pravo pojma »očitno neutemeljen« ne pozna, vendar pa ga primerja z

»neodpravljivo nesklepčnostjo, ki je podana, kadar je življenjski primer sicer opisan

popolno, vendar iz njega ne izhaja zahtevana pravna posledica, in ki je tudi z dodatnimi

navedbami ni mogoče odpraviti.«126 Mag. Nina Betetto se nagiba k stališču, »da

postane odločitev sodišča materialno pravnomočna, ne da bi bila pred izdajo odločbe o

zavrženju (ali zavrnitvi zahtevka) potrebna kakršna koli intervencija sodišča…kršitev

pravice do izjave oziroma pravice do učinkovitega sodnega varstva je le navidezna –

124

Glej 1. odstavek 4. Člena Uredbe 861/2007. 125

Glej 3. odstavek 4. Člena Uredbe 861/2007. 126

A. Galič, N. Betetto, Evropsko civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2011, stran 228.

34

kadar očitne utemeljenosti tožbe ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo navedb, bi bilo

opozarjanje na očitno neutemeljenost nesmiselno in odveč.«127

3.2.3.2. OBRAZEC B – POZIV S STRANI SODIŠČA K DOPOLNITVI IN/ALI

POPRAVKU OBRAZCA ZAHTEVKA

Zadnja faza predhodnega preizkusa tožbe je preizkus popolnosti tožbe, v zvezi s čimer

je v 4. odstavku 4. člena Uredbe 861/2007 določeno, da kadar sodišče meni, da

podatki, ki jih je predložila tožeča stranka, niso dovolj jasni ali so nezadostni, ali kadar

vloga ni pravilno izpolnjena, tožeči stranki omogoči dopolnitev ali popravek obrazca

zahtevka ali predložitev dodatnih podatkov ali listin, ali pa da vlogo umakne, pri čemer

v ta namen določi rok. Sodišče v ta namen uporabi standardni obrazec B iz Priloge II. Če

tožeči stranki ne uspe tožbe dopolniti ali popraviti v danem roku, se tožba zavrže.

3.2.3.3. OBRAZEC C – OBRAZEC ZA ODGOVORE

Po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca zahtevka sodišče izpolni del I standardnega

obrazca za odgovore C iz Priloge III Uredbe 861/2007. Sodišče izvod obrazca zahtevka

in dokaznih listin, kjer je to ustrezno, skupaj z izpolnjenim obrazcem za odgovore vroči

toženi stranki v 14 dneh po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca zahtevka. Nato sledi

odgovor na tožbo in morebitna nasprotna tožba. Tožena stranka poda odgovor v 30

dneh od vročitve obrazca zahtevka in obrazca za odgovore, tako da izpolni del II

standardnega obrazca za odgovore C in po potrebi doda ustrezne dokazne listine ter

vlogo vrne sodišču ali na drug primeren način brez uporabe obrazca za odgovore. Za

razliko od evropskega postopka pa ZPP določa, da mora sodišče tožbo poslati toženi

stranki v 30 dneh od njene vložitve.128 Rok za odgovor na tožbo pa je po ZPP bistveno

krajši in znaša 8 dni.129

V 14 dneh od prejema odgovora tožene stranke sodišče kopijo odgovora skupaj z vsemi

ustreznimi dokaznimi listinami pošlje tožeči stranki. V primerjavi z našim nacionalnim

127

A. Galič, N. Betetto, Evropsko civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2011, stran 229. 128

ZPP v postopku v sporu majhne vrednosti ne predpisuje posebnih določb glede vročitve tožbe toženi stranki, zato se uporabi 2. odstavek 276. člena ZPP. 129

Glej 1. odstavek 452. člena ZPP.

35

postopkom je ta rok krajši, saj ZPP določa, da mora sodišče tožeči stranki vročiti

odgovor na tožbo v 30 dneh od prejema.130 Če tožena stranka v svojem odgovoru trdi,

da vrednost nedenarnega zahtevka presega mejo, sodišče v 30 dneh po tem, ko je

odgovor poslan tožeči stranki, odloči, ali zahtevek sodi na področje uporabe te uredbe.

Take odločitve ni možno izpodbijati ločeno. Vsaka nasprotna tožba, ki se predloži

z uporabo standardnega obrazca A in morebitne ustrezne dokazne listine, se vročijo

tožeči stranki v 14 dneh po prejemu. Tožeča stranka ima od vročitve 30 dni časa, da

odgovori na morebitno nasprotno tožbo. Če nasprotna tožba presega vrednostno

mejo, zahtevek in nasprotna tožba ne potekata v evropskem postopku v sporih majhne

vrednosti, ampak se obravnavata v skladu z ustreznim procesnim pravom, ki se

uporablja v državi članici, v kateri teče postopek.131

Obrazec zahtevka, odgovor, vsak nasprotni zahtevek, vsak odgovor na nasprotni

zahtevek in vsak opis ustreznih dokaznih listin se posreduje v jeziku ali v enem od

jezikov sodišča. Če je kakšna druga listina, ki jo prejme sodišče, v jeziku, ki ni jezik

postopka, lahko sodišče zahteva prevod te listine le, če se prevod zdi potreben za

izdajo sodbe.132

3.2.3.4. OBRAZEC D – POTRDILO V ZVEZI S SODBO V EVROPSKEM POSTOPKU

V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI

Sodišče v 30 dneh od pravočasnega prejema odgovora tožene ali tožeče stranke, izda

sodbo. V primeru, da zadeva ni zrela za odločitev, ima sodišče na voljo:

da od strank zahteva nadaljnje podrobnosti o zahtevku v določenem roku, ki ne

presega 30 dni. V tej določbi se skriva materialno procesno vodstvo oziroma

aktivnost sodišča, s čimer prispeva h koncentraciji postopka in bolj

racionalnemu sklepu ter prispeva k popolnejši in pravilnejši ugotovitvi

dejanskega stanja133;

130

ZPP v postopku v sporu majhne vrednosti ne predpisuje posebnih določb glede vročitve tožbe toženi stranki, zato se uporabi 279. člen ZPP. 131


Glej 1. In 2. odstavek 6. člena Uredbe 861/2007. 133

Povzeto po A. Galič, N. Betetto, Evropsko civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2011, stran 240.

36

izvaja dokaze tako, da določi načine njihovega izvajanja, ki morajo biti

najpreprostejši in najmanj obremenilni ter obseg dokazov, ki so potrebni za

sodbo v okviru pravil, ki se uporabljajo za dopustnost dokazov. Sodišče lahko

dopusti izvajanje dokazov s pisnimi izjavami prič, strokovnjakov ali strank. Prav

tako lahko dopusti izvajanje dokazov z video konferenco ali kakšno drugo

komunikacijsko tehnologijo, če so na voljo tehnična sredstva. Strokovne dokaze

ali pričanje lahko izvede le, če je to potrebno za sodbo, pri odločanju o tem pa

mora upoštevati stroške; ali

stranke povabi na glavno obravnavo.134

Sodišče izda sodbo v 30 dneh po morebitni glavni obravnavi ali po prejemu vseh

podatkov, potrebnih za izdajo sodbe, ki se nato, ne da bi jo sodišče predhodno

razglasilo, vroči strankam. Če sodišče v roku 30 dni ne prejme odgovora na tožbo

oziroma nasprotno tožbo, izda sodbo na podlagi stanja spisa.135

Sodba, izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti v državi članici se

prizna in izvrši v drugi državi članici brez potrdila o izvršljivosti in brez vsakršne

možnosti nasprotovanja njenemu priznanju. Sodišče na zahtevo stranke brez dodatnih

stroškov izda obrazec v zvezi s sodbo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti,

pri čemer uporabi standardni obrazec D iz Priloge IV Uredbe 861/2007.136 Sodba je

izvršljiva ne glede na možna pravna sredstva in brez pogoja položitve varščine.137

V spodnji shemi so prikazani osnovni koraki zahtevka, vloženega v postopku:138

134




Glej 1. odstavek 15. člena 861/2007. 138

Glej Uporabniški priročnik za evropski postopek v sporih majhne vrednosti, pridobljeno z https://e-justice.europa.eu/content_small_claims-297-sl.do, dne 15.4.2016, stran 34 in 35.

37

Slika 2: Shema o uporabi postopka

3.2.4. NAČELO SORAZMERNOSTI

Načelo sorazmernosti najdemo že v preambuli Uredbe 861/2007, natančneje v sedmi

točki in se nanaša na določanje stroškov za obravnavanje zahtevka v okviru evropskega

postopka v sporih majhne vrednosti. Čeprav naj bi bil evropski postopek v sporih

majhne vrednosti razmeroma poceni, je treba pričakovati določene stroške za uporabo

postopka, četudi se stranka ne odloči za odvetnika. Če stranka najame odvetnika, se

mora zavedati, da ji morda ne bodo povrnjeni stroški za pravno svetovanje v zadevi,

tudi če v postopku uspe.139

Strankam lahko nastanejo stroški med postopkom ali zaradi postopka. Med postopkom

lahko nastanejo stroški zaradi izvedbe dokazov, sodnih taks, procesnih dejanj zunaj

sodnih zgradb, potnih stroškov strank in njihovih zakonitih zastopnikov ter prič,

odvetniških stroškov in stroškov v zvezi z vročanjem. Zaradi postopka pa nastanejo

razni materialni stroški (za fotokopije, poštnino, prevod, idr.)140

139

Glej Uporabniški priročnik za evropski postopek v sporih majhne vrednosti, pridobljeno z https://e-justice.europa.eu/content_small_claims-297-sl.do, dne 9.4.2016, stran 13. 140

Povzeto po A. Galič, N. Betetto, Evropsko civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2011, stran 247.

38

Uredba 861/2007 ne določa, kdo mora založiti za stroške, zato se na tem mestu

uporabi procesno pravo države članice, v kateri teče postopek. Pri nas velja, da mora

predhodno vsaka stranka sama kriti stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji.141

Ob zaključku primera pa sodišče prisodi povračilo stroškov osebi, ki v postopku uspe,

vendar morajo biti prisojeni stroški sorazmerni z vrednostjo zahtevka.142 Na podlagi te

določbe se pojavi težava, da stranka, ki nosi dokazno breme za dokazovanje

določenega dejstva tvega, da ji vsi stroški, nastali v postopku, ne bodo povrnjeni.

To se lahko zgodi v primeru, ko tožeča stranka vloži obrazec A in dokazne listine v

slovenskem jeziku, sodišče pa nato tak obrazec, skupaj z obrazcem C, ki je tudi v

slovenskem jeziku, vroči toženi stranki, ki je tuja pravna ali fizična oseba. Tožena

stranka lahko na podlagi 8. člena Uredbe 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih

pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah143 zavrne pisanje, ki ni sestavljeno v jeziku, ki

ga naslovnik razume ali v uradnem jeziku kraja vročitve oziroma mu ni priložen prevod

v enega od teh jezikov. V tem primeru bo sodišče tožeči stranki naložilo, da zagotovi

prevod obrazca A in obrazca C ter dokaznih listin, ki jih je predložila zahtevku. Stroške

prevoda bo morala, kot je bilo že zgoraj povedano, plačati tožeča stranka, kar pa lahko

pomeni tveganje za povrnitev teh stroškov, saj v primeru, da bodo ti skupaj z ostalimi

stroški presegli vrednost zahtevka, ne bodo sorazmerni z zahtevkom in posledično ne

bodo povrnjeni.

Prav tako pa je lahko nepravilna vročitev, ki ni v skladu s prej navedenim 8. členom

Uredbe 1393/2007, razlog za preizkus sodbe, ki jo ima tožena stranka pravico zahtevati

na podlagi 18. člena Uredbe 861/2007.144

V večini držav članic sodišča zaračunajo takso za sprejetje zahtevka v okviru evropskega

postopka v sporih majhne vrednosti in zahtevka ne bodo obravnavala, dokler se taksa

141


Glej 16. Člen Uredbe 861/2007. 143

Uredba 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000, Uradni list L 324, 10.12.2007. 144

Povzeto po A. Testen, Evropski postopek v sporih majhne vrednosti, Pravna praksa, 5/2010, stran 7.

39

ne plača. To pomeni, da je najprej treba ugotoviti, ali sodišče, pri katerem je treba

vložiti zahtevek, to je sodišče, ki je pristojno v skladu s predpisi EU in nacionalnimi

predpisi, zahteva plačilo takse za vložitev zahtevka. Če je tako, potem je treba ugotoviti

višino takse in način plačila.145

3.2.5. NAČELO EKONOMIČNOSTI IN POSPEŠITVE POSTOPKA

Načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka se kaže v Preambuli (8. točka) Uredbe

861/2007, ki določa, da bi se morali z evropskim postopkom v sporih majhne vrednosti

poenostaviti in pospešiti sodni postopki v čezmejnih sporih majhne vrednosti ter

znižati njihovi stroški in tako zagotoviti alternativo možnostim, ki obstajajo v skladu

z zakoni držav članic, ki bodo ostale nespremenjene. Prav tako se kaže v 23. točki

preambule, ki določa, da je cilj te uredbe poenostavitev in pospešitev sodnih

postopkov v čezmejnih sporih majhne vrednosti, kar pomeni, da bi moralo sodišče

ukrepati čim prej in sicer tudi takrat, ko ta uredba za določeno fazo postopka ne

predpisuje roka.

Temu sledijo določbe o rokih za opravljanje procesnih dejanj tako za stranke kot tudi za

sodišča. Instrukcijski roki za sodišča so tako predvideni v drugem odstavku 5. člena

Uredbe 861/2007, ki določa, da mora sodišče dokumentacijo toženi stranki poslati v 14

dneh po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca zahtevka in v prvem odstavku 7. člena

Uredbe 861/2007, kjer je določeno, da mora sodišče v 30 dneh od prejema odgovora

tožene ali tožeče stranke, ki je bil vložen pravočasno, izdati sodbo ali opraviti katero

izmed drugih procesnih dejanj. V primeru, da pride do izjemnih okoliščin, v katerih

sodišče ne more spoštovati rokov, pa mora zahtevana procesna dejanja opraviti v

najkrajšem možnem času.146

Za razliko od ZPP, kjer je v skladu z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka

uveljavljeno zaostreno načelo prekluzije pri navajanju dejstev in dokazov, pa Uredba

861/2007 načelne časovne omejitve pri navajanju dejstev in dokazov ne pozna. V zvezi

z dokazi Uredba 861/2007 v 12. točki preambule zgolj določa, da lahko stranke

145



40

predložijo dokaze tudi kasneje, če jih niso predložile tožbi ali odgovoru na tožbo. Na

podlagi tega lahko stranke v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti navajajo

nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave oziroma izdaje

sodbe.147

V skladu z zgoraj navedenim načelom Uredba 861/2007 v 9. členu vsebuje posebna

pravila za izvajanje dokazov, s katerimi široko odpira vrata sodnikovi prosti presoji

glede načina in obsega izvajanja dokazov. V pristojnosti sodišč je namreč, da določijo

načine izvajanja dokazov in obseg dokazov, ki so potrebni za sodbo, pri tem pa si

morajo prizadevati za najpreprostejši in najmanj obremenilni način izvajanja

dokazov.148 Sodišče lahko dopusti izvajanje dokazov s pisnimi izjavami prič,

strokovnjakov ali strank, pri tem lahko tudi dopusti izvajanje dokazov z video

konferenco ali kakšno drugo komunikacijsko tehnologijo, če so na voljo tehnična

sredstva. Sodišče lahko opravi tudi zaslišanje prič ali izvedenca, če je to potrebno za

sodbo, pri čemer mora upoštevati stroške.149 Tudi v evropskem postopku v sporih

majhne vrednosti bo moralo sodišče pri čezmejnem pridobivanju in izvajanju dokazov

spoštovati določbe Uredbe 1206/2001150 o sodelovanju med sodišči držav članic pri

pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah151.

3.2.6. NAČELO POMOČI PRAVA NEVEŠČI STRANKI

Zastopanje strank po odvetniku ali drugem pravnem strokovnjaku ni obvezno,152

vendar pa je v interesu tožnika, da zagotovi, da je obrazec že na začetku ustrezno

izpolnjen in poslan sodišču z vso potrebno spremno dokumentacijo, saj postopek za

popravek zahteva dodaten čas. V zvezi s tem bi moralo biti tožniku omogočeno, da

lahko zaprosi za pomoč pri izpolnjevanju obrazca, ki jo morajo v skladu z 11. členom

147

Povzeto po A. Galič, N. Betetto, Evropsko civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 219. 148

Glej 3. odstavek 9. člena Uredbe 861/2007 in 20. točko preambule Uredbe 861/2007. 149


Uradni list L 174, 27.6.2001. 151

Povzeto po A. Ekart, V. Rijavec, Čezmejna izvršba v EU, GV Založba, Ljubljana 2010, stran 305. 152

Glej 15. točko preambule in 10. člen Uredbe 861/2007.

41

Uredbe 861/2007 zagotoviti države članice. V mnogih državah članicah to pomoč

nudijo uslužbenci sodišča, vendar se ureditve razlikujejo.153

Praktična pomoč, ki bi morala biti na voljo strankam, bi morala vključevati tehnične

informacije v zvezi z razpoložljivostjo in izpolnjevanjem obrazcev.154 V 12. členu Uredbe

861/2007 pa je določeno, da stranka ni dolžna podati pravno kvalifikacijo zahtevka.

Sodišče obvesti stranke o postopkovnih vprašanjih, če je to potrebno ter si prizadeva

za poravnavo med strankama, kadar je to primerno.

3.3. SPREMEMBE EVROPSKEGA POSTOPKA V SPORU

MAJHNE VREDNOSTI NA PODLAGI UREDBE 2015/2421

Z uvedbo evropskega postopka v sporih majhne vrednosti na podlagi Uredbe 861/2007

se je zagotovo izboljšal dostop do sodnega varstva s poenostavljenim, hitrejšim in

posledično cenejšim sodnim postopkom v čezmejnih sporih majhne vrednosti. Ne

glede na to pa še vedno obstajajo slabosti tega postopka, kar je razvidno tudi iz zbranih

podatkov, ki jih je Evropska komisija za vse države članice zbrala na podlagi

vprašalnika. Iz teh izhaja, da je največje število zahtevkov v evropskih sporih majhne

vrednosti izvedla Španija, prav tako jih je bilo relativno veliko izvedenih v Veliki

Britaniji, Avstriji, Nemčiji, Franciji in na Slovaškem. Precej manj pa jih je bilo na

Portugalskem, Malti, v Bolgariji in Sloveniji. Razloga za tako slabo uporabo evropskega

postopka v sporih majhne vrednosti naj bi bila dva in sicer dejstvo, da sodniki in

odvetniki ne poznajo evropskih instrumentov za čezmejno izterjavo ter prenizka meja,

ki je določena glede vrednosti zahtevka. 155

Izdelave analize in ocene pravnih norm v državah članicah EU na področju evropskih

instrumentov so se lotili tudi raziskovalci Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki so

na podlagi nacionalnih poročil 14 držav članic prišli do zaključkov, da je v državah

članicah ozaveščenost o evropskih postopkih nizka. Razlogi za neučinkovitost

153



Povzeto po T. Ivanc, Učinkovitost uredbe v postopkih v sporih majhne vrednosti in analiza predvidenih novosti po predlogu o spremembi uredbe, Lexonomica – Revija za pravo in ekonomijo, VI(1)/2014, strani 63 in 64.

42

evropskega postopka v sporih majhne vrednosti pa naj bi bili ravno v vrednosti

zahtevka, omejeni definiciji čezmejnega spora, omejeni uporabi komunikacijskih

sredstev, stroških postopka ter omejenih plačilnih sredstvih za sodne takse.156

V skladu z omenjenimi slabostmi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti je

Evropska komisija sprejela Predlog157, kjer je opredelila ovire, ki potrošnikom in

podjetjem, zlasti malim in srednjim, preprečujejo, da bi v celoti izkoristili evropski

postopek v sporih majhne vrednosti. Med drugim je ugotovila, da nizka zgornja meja

glede vrednosti zahtevka mnogim potencialnim tožečim strankam v čezmejnih sporih

preprečuje uporabo poenostavljenega postopka ter navedla, da bi bilo mogoče več

elementov postopka dodatno poenostaviti ter tako zmanjšati stroške in skrajšati

trajanje sodnih postopkov.158 Na podlagi tega je bila nedolgo nazaj sprejeta Uredba

2015/2421159, s katero so se spremenile nekatere določbe Uredbe 861/2007 in s tem

izboljšal evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Cilj izboljšav evropskega

postopka v sporih majhne vrednosti, ki so predlagane v tej uredbi, je potrošnikom

zagotoviti učinkovita pravna sredstva in s tem prispevati k praktičnemu uveljavljanju

njihovih pravic.160 Sprejeta uredba se bo pričela uporabljati 14. julija 2017.161

Najbolj pomembna sprememba je zvišanje zgornje meje vrednosti zahtevka, in sicer na

5.000 evrov, kar naj bi izboljšalo dostop do učinkovitega in cenejšega sodnega varstva v

čezmejnih sporih, zlasti za mala in srednja podjetja ter okrepilo zaupanje v čezmejne

posle pa tudi prispevalo k čim večjemu izkoriščanju možnosti, ki jih omogoča notranji

trg.162 Še naprej velja, da se uredba uporablja le za čezmejne zadeve, kar pomeni, da

mora imeti vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, za katero

156

Povzeto po T. Ivanc, Učinkovitost uredbe v postopkih v sporih majhne vrednosti in analiza predvidenih novosti po predlogu o spremembi uredbe, Lexonomica – Revija za pravo in ekonomijo, VI(1)/2014, strani 63 in 64. 157

Predlog Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, Bruselj COM(2013) 794 final. 158


Uredba (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog. 160




43

je ta uredba zavezujoča in ni država članica, v kateri je sodišče, pred katerim poteka

postopek.163 Torej razširitev opredelitve čezmejnih sporov, kamor naj bi bili vključeni

tudi posebni spori, v katerih bi imele obe stranki stalno prebivališče v isti državi članici,

ki jo je predlaga Komisija164, ni bila sprejeta.

Predlog v zvezi z glavno obravnavo, katera naj bi se vedno dopustila na zahtevo vsaj

ene od strank, v primeru, ko vrednost zahtevka presega 2.000 evrov165, ni obrodil

sadov. Sprejeto je bilo, da sodišče izvede glavno obravnavo le, če meni, da sodbe ni

mogoče izdati na podlagi pisnih dokazov, ali če stranka to zahteva. Takšno zahtevo pa

lahko zavrne, če meni, da z vidika okoliščin zadeve glavna obravnava za pošteno

vodenje postopka ni potrebna, pri čemer je treba razloge za zavrnitev pisno

utemeljiti.166

Prejšnja ureditev glede uporabe video konference ali kakšne druge komunikacijske

tehnologije pri izvedbi glavne obravnave je bila problematična z vidika določbe, ki je

narekovala, da sodišča »lahko« izvedejo glavno obravnavo z navedenimi tehničnimi

sredstvi, kar pa se v praksi ni ravno pogosto izvajalo. Zaradi tega je bila sodiščem s

Predlogom naložena obveznost, da uporabljajo videokonference, telekonference in

druga sredstva za komuniciranje na daljavo in s tem preprečena zahteva po fizični

prisotnosti strank, ki bi imela za posledico večje potne stroške in izgubo časa. Ta

sprememba od držav članic zahteva, da svoja sodišča opremijo z ustrezno

komunikacijsko tehnologijo, če tega še niso storile.167

Za listine, ki jih je v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti treba vročiti

strankam, bi morali biti elektronska vročitev in vročitev po klasični pošti enakovredni. V

ta namen je z Uredbo 2015/2421 vzpostavljen splošen okvir, v katerem je dovoljena

uporaba elektronskega vročanja, če so na voljo potrebna tehnična sredstva in kadar je

uporaba elektronskega vročanja združljiva z nacionalnimi procesnimi pravili

sodelujočih držav članic. Kar zadeva vso ostalo pisno sporočanje med strankami ali

drugimi osebami, ki so udeležene v postopku in sodišči, se mora prednostno

163


Točka 3.1.2. Obrazložitvenega memoranduma Predloga. 165

Glej 4. odstavek 2. člena Predloga. 166


Glej točko 3.1.4. Obrazložitvenega memoranduma Predloga.

44

uporabljati elektronska oblika, če je ta razpoložljiva in dopustna. Sprejetje elektronske

vročitve listin s strani stranke ne posega v njeno pravico, da zavrne sprejem listine, ki ni

napisana ali ji ni bil priložen prevod v uradnem jeziku države članice, v kateri ima stalno

ali običajno prebivališče.168

Uveden je nov člen, ki določa, da sodne takse, ki se v državi članici zaračunajo za

evropski postopek v sporih majhne vrednosti, ne smejo biti nesorazmerne in višje od

sodnih taks, ki se v isti državi članici zaračunajo za nacionalne poenostavljene sodne

postopke. Države članice morajo zagotoviti, da lahko stranke sodne takse plačajo z

uporabo sredstev za plačila na daljavo in strankam omogočijo izvedbo plačila tudi iz

države članice, ki ni država članica, v kateri je sodišče, pri čemer ponudijo vsaj enega

od naslednjih načinov plačila: bančno nakazilo, plačilo s kreditno oziroma debetno

kartico ali neposredno bremenitev bančnega računa tožeče stranke.169

Vstavljen je nov člen, ki pojasnjuje, da se sodna poravnava, ki jo potrdi sodišče ali je

sklenjena pred sodiščem med evropskim postopkom v sporih majhne vrednosti in je

izvršljiva v državi članici, v kateri je tekel postopek, prizna in izvrši v drugi državi članici

pod enakimi pogoji kot sodba, izdana v evropskem postopku v sporih majhne

vrednosti.170

Države članice morajo strankam zagotavljati praktično pomoč pri izpolnjevanju

standardnih obrazcev, predvidenih v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti.

Zato je z uredbo pojasnjeno, da morajo zagotavljati tudi splošne informacije o področju

uporabe evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in o tem, katera sodišča so v

zvezi z njim pristojna. Ta obveznost pa ne sme vključevati nudenja pravne pomoči ali

pravnega svetovanja v obliki pravne presoje konkretne zadeve. Državam članicam

mora biti prepuščeno, da same določijo najustreznejše načine in sredstva zagotavljanja

takšne praktične pomoči in splošnih informacij, pa tudi, da same odločijo, katerim

organom se naložijo te obveznosti. Te splošne informacije o področju uporabe

evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in o pristojnih sodiščih se lahko

zagotovijo tudi s sklicevanjem na informacije, ki so bodisi navedene v brošurah ali

168

Glej 8. In 9. točko preambule Uredbe 2015/2421. 169



45

priročnikih, na nacionalnih spletnih straneh ali na evropskem portalu e-pravosodje,

bodisi jih nudijo ustrezne podporne organizacije, kakršna je mreža evropskih

potrošniških centrov.171

4. PRIMERJAVA POSTOPKA V SPORU MAJHNE

VREDNOSTI PO ZPP Z EVROPSKIM POSTOPKOM

Za razliko od postopka v sporih majhne vrednosti po ZPP temelji evropski postopek v

sporih majhne vrednosti na štirih večjezičnih standardnih obrazcih, katerih uporaba je

obvezna. Z uvedbo standardiziranih obrazcev je postopek hitrejši, cenejši in

enostavnejši, saj lahko sodišča v celoti obravnavajo zahtevke v pisnem postopku, s

čimer je odpravljena potreba po potovanju na glavno obravnavo, razen v izjemnih

okoliščinah, ko izdaja sodbe na podlagi pisnih dokazov ni mogoča. Obrazci so na voljo

na portalu evropskega e-pravosodja v obliki dinamičnih obrazcev z orodjem za pomoč

pri izpolnjevanju. Na podlagi tretjega odstavka prvega člena Uredbe 2015/2421 pa

morajo države članice zagotoviti, da je obrazec zahtevka na voljo na vseh sodiščih, na

katerih se lahko začne evropski postopek v sporih majhne vrednosti, in da je dostopen

preko ustreznih nacionalnih spletnih mest.

ZPP v skladu z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka uveljavlja zaostreno

načelo prekluzije pri navajanju dejstev in dokazov, saj v 451. členu določa, da mora

tožeča stranka navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v

odgovoru na tožbo. Različno pa Uredba 861/2007 načelne časovne omejitve pri

navajanju dejstev in dokazov ne pozna. V zvezi z dokazi Uredba 861/2007 zgolj določa,

da lahko stranke predložijo dokaze tudi kasneje, če jih niso predložile tožbi ali

odgovoru na tožbo. Na podlagi tega lahko stranke v evropskem postopku v sporih

majhne vrednosti navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne

obravnave oziroma izdaje sodbe.

Iz razloga pospešitve postopka določa Uredba 861/2007, poleg rokov, ki se jih morajo

držati stranke, tudi instrukcijske roke za sodišča. Sodišče je tako pri izdaji sodbe,

171


46

izvajanju dokazov, razpisu glavne obravnave in podobno vezano na določene roke. Od

sodišča se zahteva hitro ukrepanje tudi v primeru, ko pri posameznih fazah postopka

poseben rok ni predpisan, če pa v izjemnih okoliščinah sodišče ne more spoštovati

rokov, mora zahtevana procesna dejanja opraviti v najkrajšem možnem času. Po ZPP so

instrukcijski roki za sodišča nekoliko drugačni, kot na primer, da je potrebno sodbo

razglasiti takoj po koncu glavne obravnave.172 V praksi pa si sodišča skoraj vedno

pridržijo izdajo sodbe in se zatekajo k določbam rednega postopka173, kjer velja, da se

lahko v bolj zapletenih zadevah sodišče odloči, da bo sodbo izdalo pisno tako, da se

vroči strankam v tridesetih dneh od dneva, ko je bila glavna obravnava končana.174

ZPP v 278. členu določa, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni

vložen. Evropski postopek pa glede obrazloženosti odgovora na tožbo ne določa

posebnih zahtev. Glede na vsebino samega obrazca za odgovor na tožbo (točka II/1

obrazca C), že zadošča, da toženec označi, da nasprotuje tožbenemu zahtevku. Razlika

je tudi, da v slovenskem postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok za odgovor na

tožbo 8 dni175, medtem ko Uredba 861/2007 določa 30-dnevni rok.

Sodišče v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti lahko izvede glavno

obravnavo, če meni, da je to nujno, ali če stranka to zahteva, oziroma po Uredbi

2015/2421 lahko sodišče izvede glavno obravnavo le, če meni, da sodbe ni mogoče

izdati na podlagi pisnih dokazov, ali če stranka to zahteva. Vendar pri tem sodišče na

zahtevo strank ni vezano, saj sme njihovo zahtevo tudi zavrniti. ZPP vsebuje drugačno

rešitev, in sicer, da mora sodišče glavno obravnavo izvesti, če katerakoli stranka to

zahteva.176 ZPP določa torej vezanost na predlog strank.177 Sodišče pa ima tudi

možnost, da samo razpiše narok, čeprav ga nobena od strank ni zahtevala178, vendar

mora biti dejansko stanje med strankama sporno. Če bi sodišče razpisalo narok za

glavno obravnavo ob nespornem dejanskem stanju, bi lahko imelo takšno postopanje

sodišča za posledico absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2.

172


Povzeto po U. Kežmah, Zakon o pravdnem postopku – ZPP III s komentarjem in sodno prakso, Založniško podjetje De VESTA, Maribor 2011, stran 656. 174




Povzeto po A. Testen, Postopek v sporih majhne vrednosti, Pravna praksa 47/2008, stran 11. 178


47

odstavka 339. člena ZPP.179 Evropski postopek torej dosti bolj kot ZPP v sporih majhne

vrednosti omejuje možnost izvedbe glavne obravnave, kar je logična posledica glede na

težave in stroške, ki lahko nastanejo v čezmejnih sodnih postopkih v zvezi s potovanji

procesnih subjektov.

V skladu z Uredbo 2015/2421 se mora, kadar je glavna obravnava potrebna, ta izvesti

ob uporabi katere koli ustrezne tehnologije komuniciranja na daljavo, na primer

videokonference ali telekonference, ki je na voljo sodišču. V slovenskem pravu izvedbo

naroka prek videokonference predvideva 114. a člen ZPP, ki izvedbo videokonference

veže na soglasje strank. To v evropskem postopku ni potrebno.

Prav tako po ZPP180 kot tudi v evropskem postopku stroške postopka plača stranka, ki v

pravdi ne uspe, s to pomembno razliko, da sodišče v evropskem postopku ne prisodi

povračila stroškov stranki, ki v pravdi uspe, v kolikor so ti neupravičeni ali nesorazmerni

z zahtevkom. ZPP tudi določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti

nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej

primerilo.181 Glede povrnitve stroškov Uredba 861/2007 tako uvaja korigirano načelo

uspeha, na podlagi katerega stranka, ki je sicer z zahtevkom uspela, ne bo upravičena

do vračila nastalih stroškov postopka, če ti niso sorazmerni z njenim zahtevkom.

Takšna določba ima lahko pomembno posledico za stranke, saj lahko sodišče oceni, da

na primer stroški prevodov ali stroški zastopanja po odvetniku, ki so navadno zelo

visoki, niso sorazmerni z njenim zahtevkom, in da zato stranka, ki je sicer z zahtevkom

uspela, ni upravičena do njihovega povračila.

Sodba v postopku v sporih majhne vrednosti po ZPP se razglasi takoj po koncu glavne

obravnave.182 Razglasitev je v tem, da sodnik javno prebere izrek sodbe in na kratko

sporoči razloge sodbe, katere ni treba registrirati v pisni obliki, pri tem pa je treba izrek

prebrati v celoti, potem ko je pisno utrjen na zapisniku.183 V evropskem postopku pa

sodišče izda sodbo v 30 dneh po morebitni glavni obravnavi ali po prejemu vseh

179

Povzeto po U. Kežmah, Zakon o pravdnem postopku – ZPP III s komentarjem in sodno prakso, Založniško podjetje De VESTA, Maribor 2011, stran 651. 180





48

podatkov, potrebnih za izdajo sodbe, ki se nato, ne da bi jo sodišče predhodno

razglasilo, vroči strankam.184

Pomembna razlika med obema postopkoma je tudi v izvršljivosti sodbe. V evropskem

postopku je sodba izvršljiva ne glede na mogoča pravna sredstva in brez pogoja pologa

varščine185, medtem ko je sodba, ki je izdana na podlagi ZPP, izvršljiva šele, ko postane

pravnomočna in poteče rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (paricijski

rok)186.

Do razlik prihaja tudi v samem postopku izvršbe. Upnik, ki bo zahteval izvršbo sodbe,

izdane v evropskem postopku v sporu majhne vrednosti, v drugi državi članici ne bo

potreboval pooblaščenca za sprejemanje pisanj ali poštnega naslova, razen kadar gre

za pooblaščene osebe za izvršilni postopek (tretji odstavek 21. člena Uredbe

861/2007). To pomeni, da določba 146. člena ZPP o imenovanju oziroma postavitvi

pooblaščenca za sprejem pisanj v izvršilnem postopku na podlagi sodbe, izdane v

evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, ne velja.

184



Glej 1. odstavek 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US).














49

5. SKLEP

Pri pisanju magistrskega dela sem ugotovila, da so v postopku v sporu majhne

vrednosti nekatera načela bolj izpostavljena kot v rednem postopku, nekatera pa bolj

omejena. Razlog za posebno ureditev tega postopka je v nizki vrednosti zahtevka, ki bi

lahko pripeljala do nesorazmernosti med stroški postopka in vrednostjo zahtevka.

Glede na to, da je v tem posebnem postopku načelo materialne resnice omejeno,

načelo ustnosti pa zgolj izjema, bi lahko sklepala, da gre za precej »nepošten«

postopek, vendar sem ob preučitvi le-tega prišla do zaključka, da je takšna prilagoditev

načel posebnemu postopku potrebna za učinkovit proces, ter da v ničemer ne

nasprotuje pravici do sodnega varstva. Pravzaprav omogoča strankam hitrejšo in

cenejšo pravico do sodnega varstva. Res je, da se s poenostavljanjem pravil postopka

nekoliko zmanjša kvaliteta pravdnega varstva, vendar sem mnenja, da to pretehta

rezultat, ki bi nastal, če bi morala stranka za zahtevek v višini 1.000 evrov odšteti 1.500

evrov stroškov oziroma stranka sploh ne bi sprožila postopka, ker se ji ne bi izplačalo.

Z vzpostavitvijo notranjega trga EU so se pojavile številne ugodnosti pri nakupovanju

izdelkov in storitev v drugih državah članicah, kar pomeni, da mora biti zagotovljena

tudi pravna varnost, kadar pride do težav s kupljenim blagom oziroma z opravljenimi

storitvami. Stranke pa po navadi ne poznajo tujega prava in se zaradi tega težje

odločijo za uveljavljanje svojih pravic v drugi državi članici, zaradi tega imamo poleg

notranjega postopka v sporu majhne vrednosti na drugi strani evropski postopek v

sporu majhne vrednosti, ki omogoča lažje priznavanje in izvrševanje sodb, izdanih v

okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti v drugi državi članici. Uredba

861/2007, ki ureja navedeni postopek, je kljub izboljšavam, ki jih je prinesla, še vedno

premalo poznana oziroma uporabljiva. Največja zavora pri njeni uporabi je bila

prenizka meja vrednosti zahtevka, saj ni zadostila potrebam malih in srednje velikih

podjetji, ki naj bi bili po mnenju Evropske komisije potencialni uporabniki evropskega

postopka v sporu majhne vrednosti. Navedeno težavo je skušala Komisija odpraviti s

sprejetjem Predloga o spremembah Uredbe 861/2007, Evropski parlament in Svet pa

sta 16. decembra 2015 sprejela Uredbo 2015/2421, s katero se je zvišala meja

vrednosti zahtevka na 5.000 evrov. Tudi druge spremembe, ki sem jih omenila zgoraj v

50

mojem delu, niso zanemarljive, saj prinašajo izboljšave v postopku, zaradi katerih bo

evropski postopek v sporu majhne vrednosti še hitrejši, enostavnejši in cenejši.

Pri pisanju magistrske naloge sem ugotovila, da postopek v sporu majhne vrednosti

med odvetniki ni ravno najbolj priljubljen. Po pogovoru z enim od odvetnikov lahko

rečem, da se ti kar izogibajo tega postopka, saj za razliko od rednega postopka pride

hitreje do prekluzije. Razlog za to pa je najverjetneje nepoznavanje pravil tega

posebnega postopka, kaj šele evropskega postopka. V velikih primerih se raje izognejo

postopku v sporih majhne vrednosti tako, da če je vrednost zahtevka okoli 2.000 evrov,

raje vložijo zahtevek v višini 2.100 evrov samo, da se izognejo posebnemu postopku in

lahko navajajo nova dejstva in dokaze brez strahu, da bi bili prehitro prekludirani.

Za razliko od postopka v sporu majhne vrednosti po ZPP pa evropski postopek

dovoljuje navajanje novih dejstev in dokazov do konca glavne obravnave oziroma do

izdaje sodbe. To bi bilo za stranke zagotovo bolj privlačno, vendar pa je evropski

postopek omejen na čezmejne zadeve, kar pomeni, da v notranjih sporih stranke ne

morejo izbirati med postopkoma. Mislim, da bi morala Uredba 2015/2421 spremeniti

tudi to določbo, in omogočiti uporabo evropskega postopka tudi v notranjih sporih, saj

so nekatere določbe evropskega postopka v sporih majhne vrednosti veliko bolj

privlačne za stranke, ki se želijo spustiti v postopek.

51

BIBLIOGRAFIJA

LITERATURA

Betetto Nina, Odvetnik, Revija Odvetniške zbornice Slovenije, leto XV, št. 3(61) - julij

2013.

Betetto Nina, Postopek v sporih majhne vrednosti, Pravna praksa 17/2002.

Čujovič Matej, Spori majhne vrednosti v ZPP – tisto, kar ni urejeno, Pravna praksa

20/2009.

Ekart Andrej, Rijavec Vesna, Čezmejna izvršba v EU, GV Založba, Ljubljana 2010.

Galič Aleš, Betetto Nina, Evropsko civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2011.

Galič Aleš, Prve praktične izkušnje z novelo ZPP-D v postopku na prvi stopnji, Pravni

letopis 2009.

Galič Aleš, Razširitev sankcij prekluzije za prepozne navedbe, pripravljalne vloge ter za

sklicevanje procesne kršitve, Podjetje in delo, 6-7/2007.

Galič Aleš, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004.

Ivanc Tjaša, Učinkovitost uredbe v postopkih v sporih majhne vrednosti in analiza

predvidenih novosti po predlogu o spremembi uredbe, Lexonomica – Revija za pravo in

ekonomijo, VI(1)/2014.

Jereb Ana, Sodbe majhne vrednosti in dolge obrazložitve, Pravna praksa, 10/2014.

Kežmah Urška, Zakon o pravdnem postopku – ZPP III s komentarjem in sodno prakso,

Založniško podjetje De VESTA, Maribor 2011.

Nunner-Krautgasser Bettina, Anzenberger Philipp, General principles in European small

claims procedure – how far can simplifications go?, Lexonomica – Revija za pravo in

ekonomijo, IV(2)/2012.

Pavčnik Marijan, Teorija prava, GV Založba, Ljubljana 2007.

Pavlin Uroš, Materialno vodstvo v sporih majhne vrednosti, Pravna praksa 8/2013.

Praktični vodnik za uporabo evropskega postopka v sporih majhne vrednosti,

pridobljeno z https://e-justice.europa.eu/content_small_claims-297-sl.do, dne

8.4.2016.


52

Testen Ana, Evropski postopek v sporih majhne vrednosti, Pravna praksa, 5/2010.

Testen Ana, Postopek v sporih majhne vrednosti, Pravna praksa 47/2008.

Tratnik Matjaž, Ferčič Aleš, Ferlinc Maja, Osnove prava Evropske unije, Obzorja,

založništvo in izobraževanje d.o.o., Maribor 2004.

Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list RS, Ljubljana 2002.

Ude Lojze, Betetto Nina, Galič Aleš, Rijavec Vesna, Wedam Lukić Dragica, Zobec Jan,

Pravdni postopek: zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009.

Uporabniški priročnik za evropski postopek v sporih majhne vrednosti, pridobljeno z

https://e-justice.europa.eu/content_small_claims-297-sl.do, dne 29.3.2016.

VIRI

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list

RS(13.6.1994) MP, št.7-41/1994 (RS 33/1994).

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, Uradni list C 083, 30.3.2010.

Predlog Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES)

št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega

postopka v sporih majhne vrednosti ter Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega

parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni

nalog, Bruselj COM(2013) 794 final.

Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi

evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, Uradni list L 199/1, 31.7.2007.

Uredba 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o

vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah

članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000, Uradni list

L 324, 10.12.2007.

Uredba (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o

spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne

vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog,

Uradni list Evropske unije, L 341, 24.12.2015.

Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80,

24/03 - UZ3a, 47, 68, 69/04 - UZ14, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ50, 68/06 -

UZ121,140,143, 47/13 - UZ148, 47/13 - UZ90,97 in 9.












53

Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo,

93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 –

odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US).

Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo,

45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US,

107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US in 10/14 - odl. US.

SODNE ODLOČBE

Sklep VSL I Cp 3078/2012.

Sklep VSL I Cpg 293/2010.

Sodba VSL I Cp 3748/2010.

Sklep VSL I Cp 134/2010.

Sklep VSC Cp 860/2006.

Sklep VS RS II Ips 327/2009.

Sodba VSL II Cp 2117/2012.


























54

SEZNAM SLIK

Slika 1: Shema o ustreznosti različnih postopkov za različne vrste primerov .......................... 29

Slika 2: Shema o uporabi postopka .......................................................................................... 37

Documents

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETAUNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA IRIS ZAKRAJŠEK NAČELA V POSTOPKU V SPORU MAJHNE VREDNOSTI PO ZPP IN PRIMERJAVA Z EVROPSKIM POSTOPKOM V SPORU