UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO

Oddelek za matematiko in računalništvo

DIPLOMSKO DELO

Nace Višnar

Maribor, 2010

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO

Oddelek za matematiko in računalništvo

Diplomsko delo

PRIMERJAVA ECDL SPRIČEVALA Z UČNIMI NAČRTI

RAČUNALNIŠKIH PREDMETOV V OSNOVNI ŠOLI IN

GIMNAZIJI

Mentor Kandidat

Doc. dr. Marjan Krašna Nace Višnar

Maribor, 2010

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku moje diplomske naloge.

Posebej se zahvaljujem profesorju, mentorju dr. Marjanu Krašni, ki mi je strokovno

svetoval ter me usmerjal.

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO

IZJAVA

Podpisani Nace Višnar, roj. 17.01.1984, študent Fakultete za naravoslovje in matematiko

Univerze v Mariboru, smer Računalništvo in Proizvodno tehnična vzgoja, izjavljam, da je

diplomska naloga z naslovom

PRIMERJAVA ECDL SPRIČEVALA Z UČNIMI NAČRTI RAČUNALNIŠKIH

PREDMETOV V OSNOVNI ŠOLI IN GIMNAZIJI

pri mentorju dr. Marjanu Krašni, avtorsko delo. V diplomski nalogi so uporabljeni viri in

literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

_____________________

(podpis študenta)

Maribor, 18.6.2010

PROGRAM DIPLOMSKEGA DELA

NASLOV TEME:

Primerjava ECDL spričevala z učnimi načrti računalniških predmetov v osnovni šoli in

gimnaziji

Compatibility analysis of ECDL certificates and computer science syllabus for primary

and secondary schools

OPIS:

V diplomski nalogi bomo preučili ECDL spričevala, posebej podrobno osnovno ECDL

spričevalo, njegovih 7 modulov spričevala in ga nato primerjali z učnim načrtom

računalništva v OŠ ter informatike v gimnazijah. Namen diplomske je ugotoviti ali je

računalništvo v šolah na takšni ravni, da se lahko primerja z ECDL spričevalom, ki

zagotavlja računalniško pismenost.

V diplomskem delu bomo preverili vsebine ECDL spričevala in pripadajoče vsebine iz

učnih načrtov računalniških predmetov na OŠ in informatike na srednjih šolah

(gimnazija). Pripravili bomo tudi verifikacijo računalniškega znanja učencev osnovnih

šol in preverili, če je njihovo znanje primerljivo z ECDL START spričevalom.

OSNOVNI VIRI:

Wechtersbach, R.: RAČUNALNIŠTVO, učbenik za izbirne predmete v 7., 8., 9.r, OŠ, Sela

pri Šmarju, 2005

Wechtersbach, R.: INFORMATIKA, učbenik za srednje šole, Grosuplje 2009

ECDL: evropsko računalniško spričevalo: priprava na izpite: za uporabnike Microsoft Office

XP/2003, 1. izd. Ljubljana : ISA, informacijske tehnologije, 2004

ECDL: evropsko računalniško spričevalo: priprava na izpite: različica 2002/1, 1. izd.

Ljubljana : ISA, informacijske tehnologije, 2002

http://www.ecdl.com

doc. dr. Marjan Krašna

VIŠNAR, N.: Primerjava ECDL spričevala z učnimi načrti računalniških

predmetov v osnovni šoli in gimnaziji.

Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko,

Oddelek za matematiko in računalništvo, 2010.

IZVLEČEK

ECDL spričevalo je mednarodno priznano in zagotavlja računalniško pismenost.

Zgodovina spričevala sega v leto 1996, danes pa programe za pridobitev spričevala

izvajajo skoraj v vseh evropskih državah. Razširil se je tudi po celem Svetu, kjer je

poznan pod imenom ICDL. Oseba s tem spričevalom je bolj konkurenčna na trgu dela in

lažje najde zaposlitev.

Računalništvo je v času osnovnošolskega izobraževanja prisotno le kot izbirni predmet, v

srednji šoli pa kot redni predmet. V diplomski nalogi sem preučil vseh 7 modulov, ki jih

vsebuje osnovno ECDL spričevalo, učni načrt izbirnega predmeta računalništvo v

osnovni šoli ter informatike na gimnaziji. Učna načrta sem primerjal s spričevalom. V

praktičnem delu diplomske naloge sem testiral učence osnovnih šol, ki so reševali teste

primerljive z ECDL START spričevalom, ki vsebuje poljubne štiri module.

Ključne besede: ECDL/ICDL spričevalo, učni načrt računalništvo, učni načrt

informatika, ECDL START testiranje.

VIŠNAR, N.: Compatibility analysis of ECDL certificates and computer science

syllabus for primary and secondary schools.

Gradiation Thesis, University of Maribor, Faculty of Natural Sciences and

Mathematics, Department of Mathematics and Computer Science, 2010.

ABSTRACT

ECDL is an internationally valid certificate which ensures computer literacy. The history

of this certificate dates back to the year 1996 and today almost all European countries

offer classes for aquiring the ECDL certificate. It also spread from Europe to all around

the world, and there it is known as ICDL. A person which acquires this certificate is more

competitive on the labour market and more easily finds work.

Computer science in primary schools is present only as an optional subject, in secondary

schools it is obligatory. In my diploma paper I examined all 7 modules that comprise the

basic ECDL certificate, the syllabus of computer science in primary schools and the

syllabus of information science in grammar schools. I compared the syllabi with the

certificate. In the practical part of my diploma paper I tested the knowledge of the pupils

from primary schools with tests that are comparable with the ECDL START certificate

and which consists of four random modules.

Keywords: ECDL/ICDL certificate, computer science syllabus, information science

syllabus, ECDL START testing

Kazalo vsebine

1 UVOD ......................................................................................................................... 1

2 FUNDACIJA ECDL ................................................................................................... 2

2.1 Vloga fundacije ................................................................................................... 3

2.2 Zgodovina fundacije ECDL ................................................................................ 5

3 POOBLAŠČENI IZPITNI CENTER ZA IZVAJANJE ECDL PROGRAMOV ....... 8

4 ECDL .......................................................................................................................... 9

4.1 Programi ECDL ................................................................................................ 10

5 UČNI NAČRT OSNOVNEGA PROGRAMA ECDL ............................................. 17

5.1 Modul 1-Koncepti IKT ..................................................................................... 17

5.1.1 Računalniške naprave ............................................................................... 18

5.1.2 Programska oprema .................................................................................. 18

5.1.3 Omrežja ..................................................................................................... 18

5.1.4 IKT v vsakodnevnem življenju ................................................................. 19

5.1.5 Varnost ...................................................................................................... 19

5.1.5 Zakonodaja ................................................................................................ 19

5.2 Modul 2 – Uporaba računalnika in upravljanje datotek .................................... 20

5.2.1 Operacijski sistem ..................................................................................... 20

5.2.2 Upravljanje datotek ................................................................................... 21

5.2.3 Pripomočki ................................................................................................ 21

5.3 Modul 3 – Obdelava besedil ............................................................................. 21

5.3.1 Uporaba programa .................................................................................... 22

5.3.2 Izdelava dokumenta .................................................................................. 22

5.3.3 Oblikovanje ............................................................................................... 22

5.3.4 Tabele ........................................................................................................ 22

5.3.5 Tiskanje ..................................................................................................... 23

5.4 Modul 4 – Preglednice ...................................................................................... 23

5.4.1 Uporaba programa .................................................................................... 24

5.4.2 Celice ........................................................................................................ 24

5.4.3 Formule in funkcije ................................................................................... 24

5.4.4 Oblikovanje in grafikoni ........................................................................... 24

5.4.5 Priprava dokumenta za izpis ..................................................................... 25

5.5 Modul 5 – Podatkovne baze .............................................................................. 25

5.5.1 Razumevanje ............................................................................................. 26

5.5.2 Uporaba ..................................................................................................... 26

5.5.3 Pridobivanje podatkov .............................................................................. 26

5.5.4 Izpis ........................................................................................................... 26

5.6 Modul 6 – Predstavitve ..................................................................................... 27

5.6.1 Uporaba ..................................................................................................... 27

5.6.2 Nastanek predstavitve ............................................................................... 28

5.6.3 Uporaba besedila ....................................................................................... 28

5.6.4 Priprava predstavitve in tiskanje ............................................................... 28

5.7 Modul 7 – Spletno brskanje in komunikacija ................................................... 29

5.7.1 Internet ...................................................................................................... 29

5.7.2 Brskalnik ................................................................................................... 30

5.7.3 Splet .......................................................................................................... 30

5.7.4 Elektronska komunikacija ........................................................................ 30

5.7.5 Elektronska pošta ...................................................................................... 31

6 IZBIRNI PREDMET RAČUNALNIŠTVO V OSNOVNI ŠOLI ............................ 32

6.1 Splošni cilji predmeta ....................................................................................... 32

6.2 Učni načrt .......................................................................................................... 33

6.2.1 Urejanje besedil ........................................................................................ 33

6.2.2 Multimedija ............................................................................................... 35

6.2.3 Računalniška omrežja ............................................................................... 36

7 RAČUNALNIŠKI PREDMET INFORMATIKA V GIMNAZIJI ........................... 37

7.1 Splošno o predmetu........................................................................................... 37

7.2 Splošni cilji predmeta ....................................................................................... 37

7.3 Učni načrt .......................................................................................................... 38

7.3.1 Osnove informatike ................................................................................... 38

7.3.2 Digitalna tehnologija ................................................................................. 39

7.3.3 Predstavitev informacij ............................................................................. 39

7.3.4 Obdelava podatkov ................................................................................... 40

8 PRIMERJAVA ......................................................................................................... 42

9 RAZISKAVA ........................................................................................................... 46

9.1 Priprava testov .................................................................................................. 46

9.2 Rezultati testov.................................................................................................. 53

9.3 Analiza rezultatov ............................................................................................. 54

10 ZAKLJUČEK ....................................................................................................... 56

11 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................... 57

Kazalo slik

Slika 1: Simbol fundacije ECDL ........................................................................................ 2

Slika 2: ECDL-spričevalo ................................................................................................. 13

Slika 3: ECDL Start spričevalo ......................................................................................... 14

Slika 4: ECDL-napredno spričevalo ................................................................................. 15

Slika 5: ECDL CAD-spričevalo........................................................................................ 16

Slika 6: Grafična ponazoritev podrobne primerjave vsebin ECDL modulov po razredih v

OŠ ..................................................................................................................................... 45

Slika 8: Program Question Writer 3.................................................................................. 47

Slika 9: Tipi vprašanj v programu Question Writer.......................................................... 48

Slika 10: Multiple Choice – večkratna izbira ................................................................... 49

Slika 11: Multiple Response – večkraten odziv ................................................................ 49

Slika 12: Fill-the-blank – napolni praznino ...................................................................... 50

Slika 13: Sequencing - zaporedja ...................................................................................... 50

Slika 14: Matching - ujemanje .......................................................................................... 51

Slika 15: True/False – pravilno/narobe ............................................................................. 51

Slika 16: Partial Credit – delno posojilo ........................................................................... 52

Slika 17: Essay - esej ........................................................................................................ 52

Slika 18: Grafični prikaz rezultatov .................................................................................. 54

Kazalo tabel

Tabela 1: ECDL certificiranje ........................................................................................... 10

Tabela 2: EqualSkills ........................................................................................................ 11

Tabela 3: Primerjava ECDL vsebin z OŠ in gimnazijo .................................................... 42

Tabela 4: Primerjava vsebin po posameznih razredih v OŠ ............................................. 44

1

1 UVOD

Smo v času, ko je vedno težje priti do ustrezne zaposlitve, posebej mladini. Vedno

več delodajalcev zahteva zraven potrdila o izobrazbi, še nekatera druga znanja, izkušnje.

Od znanj tujih jezikov, do narejenih raznih tečajev. Ker je razvoj tehnologij v zadnjem

desetletju izredno hiter, še posebej na področju računalništva in njegove uporabe, je

danes izredno pomembno osnovno znanje računalništva.

Delodajalci velikokrat pri kandidatih za prosto delovno mesto zahtevajo vsaj osnovno

računalniško pismenost. Tukaj je predvsem mišljeno poznavanje operacijskega sistema

Windows in uporabniških programov, Microsoft Office. Odvisno je seveda za kakšno

delovno mesto se potegujejo in na katerem področju.

Vodilni svetovni program na področju računalniških potrdil je spričevalo ECDL, ki

zagotavlja računalniško pismenost. S tem spričevalom se možnosti za zaposlitev bistveno

povečajo, saj delodajalcu dokazuje, da je kandidat kompetenten za delo z računalnikom.

V času izobraževanja se prvič srečamo z osnovami računalništva v osnovni šoli, kjer

lahko učenci izberejo računalništvo kot izbirni predmet v 7., 8., in 9. razredu. V srednji

šoli računalništvo nastopi kot redni predmet. Kako dolgo poteka v srednješolskem

izobraževanju je odvisno, katero srednjo šolo obiskujejo, ker imajo šole različne

programe.

V diplomski nalogi nameravamo ugotoviti kakšne vsebine se pri računalništvu obdelajo v

osnovni šoli in kakšne v srednji šoli – gimnaziji in seveda kakšno je računalniško znanje

učencev po izobraževanju; ali je to znanje primerljivo z osnovnim spričevalom ECDL, ki

zagotavlja računalniško pismenost. Preučili smo 7 modulov, ki jih vsebuje osnovno

ECDL spričevalo.

2

2 FUNDACIJA ECDL

ECDL fundacija je avtoriteta izdajanja potrdil na področju vodilnega mednarodnega

programa za računalniške veščine – ECDL/ICDL. Kvaliteta in sloves programov za

pridobitev potrdila sta zgrajena na več kot desetletju izkušenj pri uspešnem izobraževanju

več kot 9 milijonov ljudi v 41 jezikih povsod po svetu, na področju IKT - informacijsko

komunikacijske tehnologije (angl. ICT - Information Communication Technology).

Globalni uspeh fundacije izhaja iz tega, da so bili prvi, ki so oblikovali in razvili vsebino

programa, iz tega, da je njihova predanost zagotavljala stroge teste, s katerimi so zavezani

visoko kvalitetnim standardom. ECDL fundacija je organizacija, katere namen ni

dobiček. Fundacijo podpirajo skupina strokovnjakov iz nacionalnih računalniških društev

in mednarodnih organizacij po svetu. ECDL ima pisarne v Dublinu, Bruslju in Singapurju

ter imenuje nacionalne partnerje (tudi znane kot operaterji) po svetu z namenom, da

vpeljejo učne programe na nacionalnem nivoju. Ta mreža razširjanja programov po svetu

deluje pod strogo določenim zagotavljanjem kvalitete, s čimer dosegajo dosledno

vpeljevanje programov po svetu [1].

Slika 1: Simbol fundacije ECDL [2]

3

Vrednote ECDL fundacije so:

Socialna odgovornost: kot organizacija, katere namen ni dobiček, so zavezani

izboljšanju usposobljenosti na področju digitalnih sposobnosti znotraj družbe.

Njihovi programi so oblikovani tako, da so dostopni vsem državljanom, ne glede

na starost, spol, status, sposobnost ali raso.

Neodvisnost prodajalcev: njihovi programi dajejo kandidatom fleksibilnost in

svobodo, da pridobijo digitalne kompetence in jih samozavestno uporabljajo pri

vsaki programski opremi, ki naj bi jo uporabljali.

Kvaliteta: stremijo k neprestanim izboljšavam na vseh področjih našega

delovanja in skušajo zagotoviti, da njihovi programi konstantno odgovarjajo

visokim standardom povsod po svetu [3].

2.1 Vloga fundacije

Kot svetovna avtoriteta podeljevanja potrdil in vladajoče telo za področje programov

ECDL fundacije, so odgovorni v naslednjih področjih:

Postavljanje standardov: ECDL fundacija postavlja in ohranja zanesljive,

visoko kvalitetne standarde za vse svoje programe.

Zagotavljanjem kvalitete: da bi ohranili in povečali kvaliteto svojih

programov, ECDL redno pregleduje njihovo vsebino, sodobnost, veljavnost in

prenašanje znanja.

Razvijanje programa: ECDL fundacija sodeluje z mednarodnimi izvedenci,

da bi ves čas razvijala razpon svojih programov, v skladu s potrebami trga in

tehnološkimi napredki.

Licenciranje in vodenje: ECDL fundacija podeljuje licence za svojo

intelektualno lastnino mednarodnim operaterjem po svetu in nadzoruje

njihovo delo z namenom, da poteka v skladu z določenim naborom

postopkov.

4

Globalni razvoj: ECDL fundacija je priznan mednarodni zagovornik

digitalne pismenosti. Promovira ozaveščenost digitalne pismenosti in

investiranje skozi strateška partnerstva z vladami, evropskimi institucijami,

mednarodnim NGO (NGO – Non Govermental Organisations) in drugimi,

podobno mislečimi organizacijami, ki pomagajo razširjeni mreži operaterjev,

testnim centrom in dobaviteljem študijske programske opreme pri razširjanju

programov med posameznike in organizacije znotraj vsake države [4].

Zagotavljanje kvalitete programov ECDL fundacije

ECDL fundacija zagotavlja kvalitetne standarde, ki jih morajo vpeljati in promovirati vsi

njihovi nacionalni operaterji. Redno obiskujejo in pregledujejo delo nacionalnih

operaterjev, delo vseh odobrenih testnih centrov pa redno pregledujejo nacionalni

operaterji. Ti pregledi zagotavljajo, da so programi skladni z njihovimi standardi

zagotavljanja visoke kvalitete in da se mednarodni ugled kvalitete programov ohranja [5].

Pravila kvalitete

ECDL fundacija je predana razvoju, promociji in zagotavljanju kvalitetnih programov, da

bi omogočili kakovostno uporabo ICT, ki podeljuje moč posameznikom, organizacijam

in družbam po svetu. Da bi zadovoljili potrebe vseh strank, je ECDL ustanovila sistem

kvalitetnega upravljanja, ki temelji na mednarodno priznanem standardu kvalitete ISO

9001: 2000. Spoštovanje tega standarda zagotavlja, da so programi učinkoviti in

podrejeni neprestanemu ocenjevanju in izboljšavam [5].

5

Nevtralnost prodajalcev

Programi ECDL zagotavljajo nevtralnost prodajalcev. To pomeni, da njihovi programi

niso vezani na nobeno znamko programske opreme in so oblikovani tako, da omogočajo

ljudem pridobiti veščine, ki jih lahko uporabljajo pri katerikoli znamki programske

opreme. To daje ljudem svobodo in fleksibilnost, da dokončajo šolanje in testiranje ter

nato prikažejo veščine v širokem razponu programskih aplikacij [5].

2.2 Zgodovina fundacije ECDL

Leta 1995 je CEPIS (Council of European Professional Informatics Societies) 1

ustanovil

delovno skupino, ki jo je podpirala Evropska komisija skozi raziskovalni program in

katere namen je bil raziskati kako dvigniti nivo digitalne pismenosti po Evropi. Nov

program je bil lansiran kot European Computer Driving Licence (ECDL) na Švedskem,

avgusta 1996 [6].

1997 – Ustanovljena fundacija ECDL

ECDL postane priznan povsod po Evropi in pokaže se očitna potreba po ustanovitvi

centralnega koordinacijskega telesa, ki bi zagotavljal neprestan visok standard

vpeljevanja po vseh evropskih državah. 8. januarja 1997 so v Dublinu uradno ustanovili

ECDL fundacijo, definirano kot neprofitno organizacijo.

1999 – ICDL predstavljen

Ko je certifikat ECDL postal pomemben v Evropi, je število kandidatov, ki so se vključili

v programe za pridobitev certifikata, preseglo milijon in še raslo. Ta uspeh je privabil

pozornost držav izven Evrope, ki so začele kazati velik interes za ta koncept [6].

1 Council of European Professional Informatics Societies (CEPIS) je neprofitna organizacija, katere namen

je izboljšanje in promoviranje visokih standardov med profesionalci s področja informatike, v skladu s

povečanjem vpliva, ki ga ima informatika na zaposlovanje, poslovanje in družbo.

6

ECDL so nato predstavili zunaj Evrope, kjer je postal znan kot ICDL (ICDL -

International Computer Driving Licence).

Računalniške družbe in mednarodne organizacije v Afriki in Južni Ameriki so začele

promovirati ICDL in leta 1999 je bil dosežen mejnik, ko je UNESCO (UNESCO - United

Nations Educational, Scientific and Cultural Organizations) preko svoje pisarne v Kairu,

podpisal dogovor z ECDL fundacijo, da postane nacionalni operater za mnogo arabskih

držav. Kmalu za tem je bil ECDL ponujen na Azijskih in Severno Ameriških trgih.

2003 – ECDL/ICDL napredno, predstavljen

ECDL fundacija je razširila svoj razpon programov v letu 2003, ko je lansirala

ECDL/ICDL Napredno, visoko nivojski program, zasnovan za tiste, ki so uspešno

osvojili nivo veščin, ki ga določa ECDL/ICDL in želijo še razširiti svoje računalniško

znanje. Kasneje so bili oblikovani programi za bolj specializirane veščine, kot je

oblikovanje internetnih strani, itd. [6].

2007 – Predstavljen ECDL/ICDL predmetnik 5

Vse od svojega prvotnega koncepta, se je Predmetnik ECDL/ICDL ves čas razvijal, da bi

odgovarjal spremembam v tehnologiji in njeni uporabi. Leta 2007 je ECDL fundacija

izvedla obsežen pregled ECDL/ICDL predmetnika 4.0, da bi zagotovila, da odgovarja

trenutnemu napredku v tehnologiji in pomembnih praksah. Pregled se je zaključil z

dokončanjem ECDL/ICDL predmetnika 5.0, ki so ga nacionalni operaterji uvajali v letu

2009 [6].

2009 – več kot 9 milijonov kandidatov v 148 deželah

ECDL fundacija nadaljuje z delom s pomočjo svojih operaterjev, da bi razširila programe

skozi mednarodno mrežo okoli 24.000 testnih centrov, ki se raztezajo po 148 državah.

ECDL/ICDL programi pokrivajo uvodne tečaje za tiste, ki nimajo nobenih IKT znanj,

nadaljevalne tečaje za tiste, ki bi radi pridobili profesionalne veščine v specifičnih

aplikacijah in profesionalne tečaje za tiste, ki delajo znotraj okolja informacijskih

tehnologij [6].

7

ECDL fundacija je sedaj priznana kot zaupanja vreden mednarodni glas in zagovornik

digitalne pismenosti in dela z drugimi mednarodnimi organizacijami v nadaljujoči se

promociji digitalne pismenosti kot pomembnem prispevku k povečani ekonomski in

socialni povezanosti [6].

8

3 POOBLAŠČENI IZPITNI CENTER ZA IZVAJANJE ECDL PROGRAMOV

Izvajanje programov ECDL/ICDL ter izdajanje certifikatov mora potekati v

pooblaščenem izpitnem centru, ki ima ustrezno licenco. Za pridobitev licence so najprej

potrebni osnovni pogoji, ki jih mora izpolnjevat kandidat za pooblaščeni izpitni center:

da je vpisan v Poslovni register Slovenije,

da je ena od njegovih registriranih dejavnosti tudi "Drugo izobraževanje",

da deluje v Sloveniji neprekinjeno vsaj 5 let,

da ima vsaj 2 stalno zaposlena strokovnjaka informatika s pridobljenim

spričevalom ECDL.

Če kandidat izpolnjuje vse pogoje, plača 501 € (+DDV) za stroške pregleda prostorov in

ovrednotenje vloge. Če pride do sklenitve pogodbe, se ta znesek upošteva kot del plačila

pristopnine.

V primeru, da je vloga pozitivno ocenjena, sledi podpis pogodbe o izvajanju programa

ECDL z nosilcem licence SDI (SDI – Slovensko društvo Informatika).

Po podpisu pogodbe nosilec licence usposobi izpraševalce in koordinatorja, ki bodo v IC

(IC- Izpitni center) izvajali izpite ECDL.

IC poravna finančne obveznosti: pristopnino 1.420 € in letno članarino1.420 € (+DDV).

Ko je IC poravnal vse finančne obveznosti in ima usposobljene izpraševalce za izvajanje

izpitov ECDL in koordinatorja, prejme od nosilca licence komplet ECDL dokumentacije

(glavni komplet), ki je osnova za delovanje IC in izvajanje izpitov [7].

9

4 ECDL

ECDL oz. ICDL spričevalo je mednarodno priznano in zagotavlja znanje

računalništva oz. računalniško pismenost. Evropsko računalniško spričevalo torej

potrjuje, da zna oseba, ki je dobila spričevalo uporabljati osebni računalnik in osnove

računalniških aplikacij. Spričevalo temelji na enotnem učnem načrtu, ki je sestavljen v

ustanovi ECDL [8].

Prednosti spričevala ECDL

Oseba s spričevalom ECDL si zelo močno poveča možnosti za zaposlitev, saj delodajalcu

dokazuje, da obvladuje osnove računalništva in informacijske tehnologije. Pravtako dobi

sedanji delodajalec potrdilo, ki zagotavlja, da njegovi zaposleni obvladujejo

računalništvo na določenem nivoju. Oseba s spričevalom ECDL:

Si poveča možnosti za zapolitev v sedanji informacijski družbi,

si izboljša kakovost življenja,

dobi osnovo za nadaljne izbraževanje na področju računalnišhih tehnologij [8].

Prednosti za delodajalca

Z uvedbo računalniške pismenosti za delavce delodajalec:

Zmanjša stroške, ki nastanejo pri pomoči računalniške tehnične stroke delavcem,

ima večjo kontrolo pri zaposlovanju novih delavcev,

izboljša produktivnost delavcev, ki pri delu uporabljajo računalnik [8].

10

4.1 Programi ECDL

Fundacija ECDL vedno spremlja dogajanja na področju informacijskih tehnologij. Tako

tudi ustrezno doda ali spremeni program, odvisno od zahtev sodobne družbe. Do sedaj se

je razvilo nekaj različnih programov, ki so namenjeni različnim zahtevam uporabnikov.

Trenutno obstaja devet glavnih programov; od osnovne stopnje pa do strokovnih

programov. Razlikujejo se glede na vsebino in težavnost. Podrobneje bodo razloženi v

nadaljevanju.

Tabela 1: ECDL certificiranje

Začetni programi ECDL Core –

osnovni program

Napredni ECDL

programi

Programi ECDL

za posamezna

področja

EqualSkills M1 - IKT Predstavitve ECDL WebStarter

E-Kids

M2 – uporaba

računalnika in

upravljanje datotek

Obdelava besedil ECDL Imagemaker

E-Citizen M3 – obdelava

besedil Podatkovne baze ECDL CAD

M4- preglednice Preglednice

M5- podatkovne

baze

M6- predstavitve

M7- spletno

brskanje in

komunikacije

11

EqualSkills – program je posebno načrtovan za popolne začetnike in je odprt vsakemu

ne glede na starost, izobraževanje, sposobnost ali razumevanje. Čeprav so računalniki in

medmrežje del vsakdanjega življenja, obstaja veliko ljudi, ki še niso nikoli vklopili

računalnika. Veliko teh ljudi bi radi vedeli več o računalnikih in medmrežju. Program

Equalskills je posebno zasnovan za njih. Program pokriva naslednja štiri področja

(Tabela 2) [9].

Tabela 2: EqualSkills

Osnove računalništva Raziskovanje namizja

Deli računalnika

Začetni koraki

Tipkovnica

Miška

Namizje

Operacijski sistem

Ustvarjanje dokumentov

Vrste datotek

Svetovni splet Elektronska pošta

Spletni brskalnik

Iskanje po spletu

Ustvarajanje poštnega računa

Sporočila

E – Citizen – je program namenjen tistim, ki bi se radi naučili oziroma nadgradili svoje

znanje o internetu in medomrežju. Še vedno je velik del populacije, ki zaradi geografskih

in drugih težav ne morejo dostopati in uporabljati interneta. Ta program je namenjen

vsem starostnim skupinam in poklicom. Program obsega tri področja:

Spretnosti – kandidatom nudi prepotrebno znanje za osnove računalništva in

uporabe interneta.

Informacijsko iskanje – kandidate nauči, kako se učinkovito uporabljajo iskalniki

na internetu.

E – udeležba – napredna uporaba interneta in utrjevanje usvojenega [10].

ECDL Core – je osnovni in najbolj razširjen in eden izmed "najkoristnejših" programov.

To je program ECDL, ki vsebuje 7 modulov sodobnega računalništva.

12

ECDL spričevalo pridobi kandidat, ki uspešno opravi vseh 7 modulov (M1-M7). Vsak

modul posebej zajema neko specifično računalniško vsebino:

Modul 1 (M1) - Koncepti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) –

kandidat pridobi osnove IKT ter pridobil znanje o delih računalnika

Modul 2 (M2) - Uporaba računalnika in upravljanje datotek – kandidat dokaže svoje

znanje o upravljanju in uporabi računalnika

Modul 3 (M3) – Obdelava besedil – kandidat zna uporabljati program za urejanje

besedil s katerim ureja vsakodnevne dokumente ter pisma

Modul 4 (M4) – Preglednice – kandidat razume namen preglednic ter pokaže svoje

znanje za ustvarjanje različnih dokumentov

Modul 5 (M5) – Uporaba podatkovnih baz – kandidat zna osnovno uporabo

podatkovnih baz ter njihovo uporabnost

Modul 6 (M6) – Predstavitve – kandidat razume namen dobrih predstavitev ter zna

uporabljati program za izdelavo le teh

Modul 7 (M7) – Spletno brskanje in komunikacije – tukaj se preverja osnovno znanje

o internetu, brskalniku ter elektronski pošti [11].

13

Ko kandidat uspešno opravi vseh 7 modulov prejme ECDL certifikat oz. ECDL

spričevalo (slika 2).

Slika 2: ECDL-spričevalo [12]

14

Kandidat lahko pridobi tudi ECDL Start spričevalo (slika 3) – izmed sedmih modulov

lahko izbere poljubne štiri.

Slika 3: ECDL Start spričevalo [12]

ECDL Advanced – ta program je namenjen tistim, ki so uspešno pridobili osnovni

certifikat ECDL in bi radi svoje znanje izpopolnili ter k osnovnemu certifikatu dodali še

nadaljevalnega .

Napredni programi obsega naslednje štiri sklope:

Obdelava besedil

Preglednice

Podatkovne baze

Predstavitve

15

Pri ECDL naprednem programu kandidat opravlja vsak modul posebej in zato dobi tudi

za vsak program posebej svojo spričevalo [13].

Slika 4: ECDL-napredno spričevalo [12]

ECDL WebStarter – program je namenjen posameznikom, ki si želijo ustvariti svojo

lastno spletno stran. Namenjen je tudi manjšim podjetjem, ki ne želijo financirati

podjetjem za izdelavo njihove spletne strani, temveč jo želijo izdelati sami.

ECDL Imagemaker – kandidat se bo naučil osnove uporabe z digitalnimi fotografijami

za lastne ali profesionalne namene.

16

ECDL CAD – pri tem modulu kandidati osvajajo znanje na področju CAD ( CAD -

Computer Aided Design) aplikacij za izdelavo ter delo s predmeti v 2D načinu. ECDL –

F je ta program razvila s CAD strokovnjaki in drugimi strokovnimi sodelavci.

Ko kandidat pridobi certifikat obvlada:

spreminjanje lastnosti in dimenzije objekta,

pripravo, risanje enostavnih predmetov,

vstavljanje objekta iz drugih programov, aplikacij,

pripravo končnega izdelka za tiskanje [14].

Slika 5: ECDL CAD-spričevalo [12]

17

5 UČNI NAČRT OSNOVNEGA PROGRAMA ECDL

Učni načrti programov ECDL ne ostanejo isti, temveč se na nekaj let spreminjajo. To

je predvsem odvisno od sprememb potreb uporabnikov in razvoju informacijsko

komunikacijske tehnologije.

V tem poglavju bo predstavljen in razložen podrobni učni načrt osnovnega ECDL

programa, ki vsebuje sedem modulov. Učni načrt bo razložen za vsak modul posebej.

5.1 Modul 1– Koncepti IKT

Pri tem modulu kandidat spozna osnove informacijsko komunikacijske tehnologije ter

osnovno zgradbo računalnika oziroma njegove dele. Poudarek je predvsem na

računalniških napravah, programski opremi, omrežjih, IKT v vsakodnevnem življenju,

varnosti in zakonodaji.

Usvojeno znanje kandidata:

razumel, kaj je strojna oprema, poznal dejavnike, ki vplivajo na zmogljivost

računalnika in poznal periferne enote,

razumel, kaj je programska oprema in znal našteti primere pogostih uporabniških

programov in operacijskih sistemov,

razumel, kako delujejo informacijska omrežja v računalništvu in poznal različne

možnosti priklopa v internet,

razumel kaj je IKT in znal našteti primere njene uporabe v vsakodnevnem

življenju,

razumel varnostne, zdravstvene in okoljske ukrepe pri uporabi računalnika,

prepoznal pomembne varnostne ukrepe, povezane z uporabo računalnikov,

se zavedal določenih pomembnih varnostnih in pravnih vprašanj, povezanih z

uporabo računalnikov(Učni načrt ECDL, verzija 5.0) [15].

18

5.1.1 Računalniške naprave

Osnova pri računalniških napravah je razumeti pojem osebni računalnik ter razlikovati

med različnimi vrstami računalnikov kot so namizni računalnik, notesnik in tablični

računalnik. Seznaniti se je potrebno z ročnimi prenosnimi napravami; dlančnik,

multimedijski predvajalnik, prenosni telefon. Poznati njihovo delovanje ter lastnosti. Pri

računalniku kot strojni opremi je potrebno poznati glavne dele računalnika; centralno

procesna enota, vrste pomnilnikov, trdi disk, vhodne in izhodne enote. Pri enotah je

potrebno prepoznati vhodno/izhodne priključke.

Pri delovanju računalnika je predvsem pomembno poznati dejavnike, ki vplivajo na

delovanje centralno procesne enote, delovnega pomnilnika, grafične kartice. Razlikovati

je potrebno med delovnim in bralnim pomnilnikom in poznati merske enote za merjenje

količine podatkov ter medije kamor lahko shranimo podatke. Predvsem mislimo na CD,

DVD, USB ključ ter notranji in zunanji trdi disk. Razlikovati je potrebno med vhodnimi

in izhodnimi napravami ter poznati njihovo osnovno delovanja [15].

5.1.2 Programska oprema

Potrebno je razumeti pojem programska oprema, razumeti in našteti operacijske sisteme.

Seznaniti se je potrebno z najpogostejšimi uporabniškimi programi: urejevalniki besedil,

programi za izdelovanje predstavitev, podatkovnih baz, delo z elektronsko pošto,

različnimi brskalniki ter programi za urejanje fotografij [15].

5.1.3 Omrežja

Pri omrežjih je poudarek na vrstah omrežij kot so: lokalno omrežje, brezžično omrežje,

prostrano omrežje. Poznati je potrebno osnove uporabe interneta (odjemalec-strežnik) ter

razlikovati med internetom in lokalnim omrežjem [15].

19

5.1.4 IKT v vsakodnevnem življenju

V začetku tega poglavja se je potrebno najprej seznaniti s pojmom oziroma izrazom IKT–

informacijsko komunikacijska tehnologija. V povezavi z internetom se predstavijo

različne storitve kot so: e–banke, e–trgovine ter različna e-izobraževanja oziroma e–

učenja ter njihove prednosti in slabosti. Prav tako delo na daljavo. Ko govorimo o

komunikaciji na medmrežju je potrebno razumeti pojme kot so elektronska pošta,

takojšnje sporočanje, RSS (RSS - družina XML datotečnih oblik za spletno zlaganje, ki

ga uporabljajo spletne strani, ki nudijo novice) blog in različne internetne forume,

klepetalnice. Poznati je potrebno njihovo osnovno uporabo in pomembnost previdnosti

različnih osebnih objav na internetu. Pri delu z računalnikom je potrebno poznati izraz

ergonomija oziroma ergonomsko opremljeno računalniško mesto. Kako lahko izboljšamo

delo za računalnikom tako, da ne ogrožamo svojega zdravja in katere vaje je potrebno

narediti za boljše počutje. Prav tako so pomembne možnosti recikliranja računalniških

komponent in naprav ter kako lahko zmanjšamo porabo energije [15].

5.1.5 Varnost

Pri varnosti je poudarka na smiselnosti uporabniških imen ter gesel pri prijavi v

operacijski sistem. Kako izbrati ustrezno geslo, kakšno more biti, koliko črk, številk, da

ne bi prišlo do morebitnih zlorab. Vedeti je potrebno zakaj se uporablja požarni zid in

zakaj je pomembna varnostna kopija podatkov [15].

5.1.5 Zakonodaja

Pri uporabi interneta in drugih različnih programov je pomembna zakonodaja, ki določa

kaj lahko in kaj ne sme uporabnik početi. Razumeti je potrebno izraz avtorske pravice,

licenčna programska oprema ter licenčna pogodba (EULA – End User License

Agreement). Poznati je potrebno tudi izraze poizkusna, brezplačna programska oprema in

odprta koda. Zakonodaja tudi ščiti podatke o osebah s katerimi razpolagajo na določenih

portalih [15].

20

5.2 Modul 2 – Uporaba računalnika in upravljanje datotek

Pri modulu 2 uporabnik zna uporabljati in upravljati računalnik.

Uporabnik mora

Uporabljati glavne značilnosti operacijskega sistema, ki vključujejo prilagajanje

glavnih računalnikovih nastavitev in uporabo Pomoči,

učinkovito uporabljati računalnikovo namizje in grafični uporabniški vmesnik,

poznati osnovne koncepte upravljanja z datotekami in je sposoben učinkovito

organizirati datoteke in mape tako, da jih zlahka najde in prepozna,

uporabljati pripomočke za stiskanje in ekstrahiranje velikih datotek ter antivirusne

programe za zaščito računalnika pred računalniškimi virusi,

pokazati sposobnost enostavnega urejanja in tiskanja besedil s pomočjo orodij

znotraj operacijskega sistema (Učni načrt ECDL, verzija 5.0) [15].

5.2.1 Operacijski sistem

Pri osnovnem spoznavanju operacijskega sistema se je potrebno prijaviti v sistem z

uporabniškim imenom in geslom. Potrebno je znati pravilno ugasniti računalnik,

uporabljati pomoč in tudi zaustaviti program, ki se ne odziva. Uporabnik mora znati

pogledati kakšen sistem uporablja; procesor, operacijski sistem in pomnilniki ter znati

nastaviti osnove namizja kot so datum, čas, ozadje, nastavitve slike ozdja. Osnovno

znanje je potrebno tudi delo z ikonami ter prepoznavanje različnih vrst ikon. Poimenovati

in prepoznati je potrebno dele okna kot so: naslovna vrstica, meni, orodna vrstica, drsnik

[15].

21

5.2.2 Upravljanje datotek

Glavni koncept je hierarhična razdelitev map in datotek. Seznaniti se je potrebno z mediji

za shranjevanje podatkov oziroma datotek in načine kako lahko delimo datoteke v

medmrežju. Pri datotekah je potrebno prepoznati različne tipe datotek: datoteke

urejevalnika besedil, preglednice, podatkovne baze, glasbene, filmske datoteke. Znati

potrebno kako lahko spremenimo datoteki atribute; samo za branje, zaklenjeno,

branje/pisanje. Datoteke je potrebno znati kopirati, brisati, obnavljati iz koša in poiskati

med drugimi datotekami na trdem disku [15].

5.2.3 Pripomočki

V poštev pridejo različni pripomočki za stiskanje datotek in antivirusni programi.

Razumeti je potrebno, kako se virusi širijo ter okužijo naš računalnik in kako se

obvarovati pred njimi ter zakaj je pomembno redno posodabljanje antivirusnih

programov [15].

5.3 Modul 3 – Obdelava besedil

V tem modulu mora oseba pokazati, da obvlada program za oblikovanje besedil za

izdelavo vsakodnevnih pisem in dokumentov.

Kandidat mora:

Delati z dokumenti in jih shranjevati v različnih datotečnih formatih,

uporabljati vgrajene možnosti kot je na primer Pomoč za zvečanje produktivnosti,

izdelovati in popravljati manjše dokumente ter jih pripraviti za skupno rabo in

distribucijo,

uporabljati različne oblike za izboljšavo dokumentov pred distribucijo; prepoznati

dobro prakso pri izbiri primernih oblik dokumentov,

vstavljati tabele, slike in narisane predmete v dokumente,

pripravljati dokumente za serijsko pošiljanje,

22

pred tiskanjem dokumenta prilagajati nastavitve strani in preverjati ter popravljati

črkovanje(Učni načrt ECDL, verzija 5.0) [15].

5.3.1 Uporaba programa

Potrebno je znati ustvari nov dokument na osnovi privzete predloge, se seznaniti s

programom za urejanje besedil. Dokumente, ki ustvarimo shranimo na različne lokacije,

pod različnimi imeni. Znati je potrebno uporabljati funkcijo "pomoč", ter prikazati

oziroma skriti orodne vrstice [15].

5.3.2 Izdelava dokumenta

Pri izdelavi dokumenta je potrebno preklapljati med različnimi pogledi dokumenta, v

dokument vnašati besedilo in različne simbole. Znati označiti posamezne odstavke,

celotno besedilo ali samo določene besede. Določene besede je potrebno poiskati v

dokumentu, jih zamenjati z drugimi besedami. Posamezne odseke besedila je potrebno

premikati po besedilu oziroma jih kopirati ter uporabljati različne pomožne ukaze kot

npr. razveljavi [15].

5.3.3 Oblikovanje

Pri oblikovanju besedila je potrebno osnovno oblikovanje; spreminajanje velikosti in tipa

pisave, krepko, ležeče, podčrtano, podpisano, nadpisano. Spreminjati barvo pisave,

velikosti črk, deljenje besed. Podrobneje je potrebno spoznati delo z odstavki in slogi [15].

5.3.4 Tabele

Pri izdelavi tabele se potrebno seznaniti predvsem z dvema možnostima; nariši tabelo in

vstavi tabelo. Tabelo je potem potrebno oblikovati, odvisno glede na to kakšno vlogo ima

v besedilu. Torej tabelo je potrebno:spreminajti stolpce in vrstice, slog, debelino obrobe

črt in vrsto obrob ter nato tabelo kopirati, premakniti v besedilu [15].

23

5.3.5 Tiskanje

Obdelan dokument je potrebno znati pripraviti na tiskanje. Znati spremeniti usmerjenost

dokumenta, spremeniti velikost papirja. Znati spremeniti velikosti robov; zgornji,

spodnji, levi, desni. Dodati nekatere doadtke kot so glava, noga, številka strani, datum,

čas. Nato natisniti celoten dokument ali posamezne strani, odseke dokumenta [15].

5.4 Modul 4 – Preglednice

Pri tem modulu mora oseba pokazat, da obvlada koncept preglednic in pokazat, da je

sposoben uporabiti preglednico za pripravo natančnih izdelkov.

Kandidat mora:

Uporabljati preglednice in jih shranjevati v različnih tipe datotek,

uporabljati vgrajene možnosti, kot je na primer Pomoč za zvišanje produktivnosti,

v celice vnašati podatke in pokazati dobro prakso pri izdelavi seznamov, izbrati,

preurejati, kopirati, premikati in izbrisati podatke,

spreminjati vrstice in stolpce v preglednici, kopirati, premikati, izbrisati in

ustrezno preimenovati delovne liste v preglednici,

z uporabo standardnih funkcij v preglednici sestavljati matematične in logične

formule, pokazati dobro prakso pri sestavljanju formul in biti sposoben prepoznati

napake v formulah,

oblikovati številske in tekstovne podatke v preglednici,

uporabljati, izdelovati in oblikovati grafikone za nazoren prikaz podatkov v

preglednici,

prilagoditi nastavitve strani preglednice in preveriti ter popraviti napake v

preglednici pred končnim tiskanjem(Učni načrt ECDL,verzija 5.0) [15].

24

5.4.1 Uporaba programa

Seznaniti se je potrebno s programom za izdelavo preglednic: osnovne funkcije, orodna

vrstica, menijska vrstica. Potrebno je znati izdelati preglednico na osnovi predloge,

shraniti dokument pod različnimi imeni na različne lokacije in različnimi tipi.

Priporočlivo je uporabljanje pomoči [15].

5.4.2 Celice

V preglednici so osnova celice, zato je potrebno osnovno znanje o delu z njimi kot je:

popravljati vsebino celic, vstavljanje tekst, številke, datum, uporaba ukazov. Preučiti

različne možnosti postavitve celic, glede na izbran kriterij: naraščajoče, padajoče. Celice

je potrebno kopirati, brisati ali premikati med izbranimi odprtimi delovni listi. Pravtako je

pomembno delo z delovni listi: vstavljanje, preklapljanje, brisanje [15].

5.4.3 Formule in funkcije

Poznati je potrebno kako se dobro sestavijo formule pri računanju različnih nalog.

Formule je potrebno znati sestavljati glede na sklice celic v preglednici in matematičnih

operatorjev kot so: seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje. Prepoznati je tudi

potrebno osnovne napake, ki se pojavljajo pri delu s formulami in funkcijami. Standardne

funkcije, ki jih je potrebno uporabljati so: sum, avarage, minimum, maximum, count,

counta, countblank [15].

5.4.4 Oblikovanje in grafikoni

Preglednice, ki smo jih ustvarili predhodno je potrebno znati tudi oblikovati. Po potrebi

oblikujemo oziroma preoblikujemo celice in njihovo vsebino; velikost pisave, vrsto

pisave, različne barve celice, spajanje celic. Pri izdelavi grafikonov, je potrebno znati

uporabiti podatke iz preglednic, nato izdelamo različne vrste grafikonov: stolpični, črtni,

25

palični, tortni. Ko je grafikon izdelan, ga je morebiti potrebno tudi spremeniti oziroma

dopolniti s podatki; spremeniti barvo grafikona, vrsto, naslov, vrsto pisave [15].

5.4.5 Priprava dokumenta za izpis

Dokument je potrebno pripraviti na izpis. Po potrebi spremenimo preglednico. Potrebno

je znati spremeniti robove preglednice, usmerjenost preglednice, pisavo. Vstaviti ali

zbrisati nogo, glavo, številko strani. Pred dokončnim tisakanjem je treba znati preveriti

preglednico, vklopimo ali izklopimo mrežne črte ter seveda poznamo možnosti tiskanja

kot je: natisniti posamezno stran, celoten dokument, posamezne grafikone [15].

5.5 Modul 5 – Podatkovne baze

Podatkovne baze zahteva od kandidata razumevanje koncepta in prikaz kompetentne

uporabe podatkovne baze.

Kandidat mora:

Razumeti, kaj je podatkovna baza, kako je organizirana in kako jo uporabljamo,

izdelati preprosto podatkovno bazo in si ogledati njeno vsebino na različne

načine,

izdelati tabelo, definirati in spremeniti polja in njihove lastnosti; vnesti in

spremeniti podatke v tabeli,

razvrstiti in filtrirati tabelo ali obrazec; izdelati, spremeniti in izvesti poizvedbo za

pridobitev specifičnih informacij iz podatkovne baze,

razumeti, kaj je obrazec (forma), izdelati obrazec za vnos, popravljanje in brisanje

zapisov in podatkov v zapisih,

izdelati standardno poročilo in pripraviti izpise za razdelitev(Učni načrt ECDL,

verzija 5.0) [15].

26

5.5.1 Razumevanje

Razumeti je potrebno koncept podatkovne baze in njegovo uporabo, osnovna pojma kot

sta podatek in informacija ter razumeti oraganiziranost baze (tabele, polja, zapisi). Pri

organizaciji podatkov je potrebno osnovno razumevanje: podatki v tabelah so vezani le

na eno zadevo, polje v tabeli vsebuje samo eno vrsto podatka in primerni tip (besedilo,

številka, datum, čas…), seznaniti pomen primarnega ključa in indeksa. Potrebno je tudi

znati povezati tabele v eno celoto, bazo in razumeti vlogo administratorja [15].

5.5.2 Uporaba

Poznati je potrebno osnovno delo s programom za delo z bazami podatkov; vnos, izpis,

orodna vrstica, tiskanje, uporaba pomoči, preklapljanje med različnimi pogledi. Pri

tabelah je potrebno delo z zapisi ter podatki, kot so: dodajanje, brisanje, spreminjanje,

razumeti lastnosti polj [15].

5.5.3 Pridobivanje podatkov

Podatke v bazi je potrebno znati pridobivati na različne načine. Iščemo lahko glede na

določene kriterije: za določeno besedo, številko, datum, čas. Uporabimo lahko tudi

filtriranje na tabeli ali obrazcu. Razumeti je potrebno pomen poizvedb in da z njimi

izločimo določene podatke za analizo. Poznati je potrebno narediti izvedbo v eni ali z več

tabelami ter operacije oziroma operatorje, ki jih uporabimo, da izločimo željene podatke.

Pri bazah je potrebno tudi znati ustvarjati obrazce in delo z njimi [15].

5.5.4 Izpis

Pri izpisu podatkov je potrebno razumeti, da uporabljamo poročilo za prikaz podatkov iz

tabel oziroma poizvedb. Poročilo je potrebno tudi znati preoblikovati, naslov, glavo, nogo

in kasneje izvoziti v druge dokumente ali shraniti na disk. Poročilo in posamezne tabele

27

se morajo znati tudi pripraviti na tisk. Tako moramo spremeniti usmerjenost v ležeče ali

pokončno, natisniti posamezno tabelo ali vse, izpisati obrazce ter poročila [15].

5.6 Modul 6 – Predstavitve

Modul 6 zahteva od kandidata, da pokaže, da je sposoben uporabljati program za

predstavitve.

Kandidat mora:

Uporabljati predstavitve in jih shranjevati v različne tipe datotek,

uporabljati vgrajene možnosti kot je na primer pomoč za zvečanje produktivnosti,

razumeti različne poglede na predstavitev in jih znati primerno uporabiti, izbrati

različne predloge in oblike diapozitivov in jih zna popravljati,

vnašati, popravljati in oblikovati besedilo v predstavitvi. Prepoznati dobro prakso

pri uporabi naslovov na diapozitivih,

izbrati, izdelati in oblikovati grafikon za učinkovito posredovanje informacij,

vstavljati in popravljati slike, grafiko in risane objekte,

v predstavitvi uporabljati animacijo in učinke prehoda ter preveriti in popraviti

njeno vsebino pred končnim izpisom na papir in izvedbo(Učni načrt ECDL,

verzija 5.0) [15].

5.6.1 Uporaba

Kandidat se mora seznaniti s programi za ustvarjanje predstavitev. Poznati mora osnovne

funkcije; orodna vrstica, menijska vrstica, shranjevanje dokumenta pod različnimi tipi,

ustvarjanje na podlagi predlog, preklapljati med različnimi predstavitvami ter nastavitev

nekaterih osnovnih aplikacij. Tako kot pri drugih programih je tukaj tudi potrebno delo z

uporabo pomoči [15].

28

5.6.2 Nastanek predstavitve

Seznaniti se je potrebno z različnimi pogledi predstavitve kot so: orisni pogled, pogled

razvrstilnika diapozitivov, normalni pogled, diaprojekcija. Prepoznati način, kako je

najboljše dodajati naslove v diapozitive, da je delo z njimi v orisnem pogledu lažje.

Potrebno je znati delo s predlogami ter seveda ustvarjanje novih; spreminjanje barve

ozadja, dodajati diapozitive, različno postavitvijo, spreminjati vrstni red diapozitivov,

kopirati posamezne diapozitive, vstaviti sliko, grafikon [15].

5.6.3 Uporaba besedila

Zelo pomembno je, da kandidat zna narediti oziroma sestaviti predstavitev, diapozitive.

Tukaj je predvsem pomembno, da uporabi ključne besede, predstavi bistvo in da v

posamezne diapozitive ne piše preveč besedila. Prav tako mora znati osnovno delo z

besedilom kot je: spreminjanje velikosti in barv, kopiranje, dodajanje, poravnava besedila

(levo, desno). Osnovno delo je potrebno tudi s tabelami, seznami in grafikoni. Pri

grafikonih je potrebno znati vnašati podatke za izdelavo stolpičnega, paličnega ali

tortnega grafikona. Spremeniti je tudi potrebno ime grafikona, tip, podatke, spremeniti

barvo stolpca ali črte [15].

5.6.4 Priprava predstavitve in tiskanje

Preden se predstavitev zaključi je potrebno znati dodati ali odstraniti prehode med

diapozitivi, animacijske učinke ter dodati razne opombe. Preveriti je potrebno črkovanje

oziroma slovnico ter popraviti druge napake, ki so morebiti nastale med ustvarjanjem

predstavitve. Končno predstavitev ali posamezne diapozitive lahko tudi natisnemo, zato

je potrebno znati pripraviti izdelek na tisk; spremeniti nastavitve v pokončno ali ležeče,

velikost papirja, natisniti celotno predstavitev ali posamezne diapozitive [15].

29

5.7 Modul 7 – Spletno brskanje in komunikacija

V zadnjem sedmem modulu spričevala ECDL je modul razdeljen na dva dela. V prvem

delu se od uporabnika zahteva znanje o internetu in uporabi brskalnika.

Kandidat mora:

Razumeti kaj je internet in razumeti pogoste izraze, povezane z njim ter se

zavedati varnostnih ozirov pri njegovi uporabi,

se izuriti za vsakodnevna iskanja informacij v spletu, vključno s spremembami

nastavitev brskalnika,

izpolniti in oddati spletni obrazec in iskati informacije,

shraniti spletne strani in naložiti datoteke s spleta ter kopirati spletno vsebino v

dokument(Učni načrt ECDL, verzija 5.0) [15].

V drugem delu se kandidat seznani z uporabo elektronske pošte in drugimi možnostmi

komunikacije.

Kandidat mora:

Razumeti kaj je elektronska pošta in poznati nekaj prednosti in pomanjkljivosti

njene uporabe; se zavedati tudi drugih možnosti za komuniciranje,

poznati pravila obnašanja in varnostih ozirov pri uporabi elektronske pošte,

napisati, preveriti črkovanje in odposlati elektronsko sporočilo, odgovoriti nanj in

elektronsko sporočilo posredovati naprej, znati postopati s priponkami in

elektronsko sporočilo izpisati,

poznati načine za zvišanje produktivnosti pri uporabi programa za delo z

elektronsko pošto, organizirati in upravljati elektronska sporočila(Učni načrt

ECDL, verzija 5.0) [15].

5.7.1 Internet

Kandidat se mora predvsem, seznaniti s pojmom internet. Torej kaj je internet, razumeti

akronime www, html, url, https, kdo je lahko ponudnik internetnih storitev. Znati mora

delati z internetnim brskalnikom. Pri varnosti se mora seznaniti z osnovnimi pojmi kot so

30

digitalni spletni certifikat, enkripcija ter se zavedati spletnih groženj in možnostmi zaščite

pred njimi z antivirusnimi programi in požarnim zidom [15].

5.7.2 Brskalnik

Znati je potrebno osnovno delo z različnimi brskalniki. Nastaviti je potrebno privzeto

domačo stran, pobrisati zgodovino, prikazati oziroma skriti orodne vrstice. Pri navigaciji

je potrebno uporabljati gumbe za določene aktivnosti: premik naprej ter nazaj po straneh,

prehod na domačo stran, prikazati zgodovino obiskanih strani ter ustvarjati in

pregledovati zaznamke [15].

5.7.3 Splet

Potrebno je izpolniti spletne obrazce na podlagi polj z besedilom, potrditvenih polj,

odprtih seznamov in izbirnika. Na spletu je potrebno znati poiskati določene informacije

in izbrati ustrezen iskalnik. Informacije se poiščejo na podlagi ključnih besed, po frazah,

po datumu, po vrsti datoteke. Spletne strani je potrebno znati shraniti na določeno

lokacijo na disku, kot tudi znati kopirati s spletnih strani določene vsebine oziroma

objekte; besedilo, slike, okvirji. Spletno stran je potrebno znati tudi natisniti [15].

5.7.4 Elektronska komunikacija

Kandidat mora predvsem razumeti možnosti elektronske komunikacije oziroma pojem

elektronske pošte in njeno strukturo. Poznati je potrebno nekatere skupnosti

komuniciranja kot so klepetalnice, družbena omrežja, internetni forumi. Razumeti in

poznati mora tudi varnostne vidike komuniciranja in prepoznati morebitne nevarnosti ter

okužbe z virusi [15].

31

5.7.5 Elektronska pošta

Poznati je potrebnosti prednosti in slabosti elektronske pošte. Seznaniti se je potrebno z

osnovnim bontonom pri pošiljanju sporočil in pravilno sestavo sporočil. Prav tako je

potrebno znati dodajanje priponk in pošiljanje in posredovanje sporočila večjim

skupinam oziroma izbranim osebam, katere je bilo potrebno predhodno organizirati v

posebne skupine za lažjo pošiljanje [15].

32

6 IZBIRNI PREDMET RAČUNALNIŠTVO V OSNOVNI ŠOLI

Računalništvo poteka v osnovni šoli za enkrat še kot izbirni predmet. Učenci lahko

predmet računalništvo izberejo v 7., 8., in 9. razredu. Če učenec izbere predmet

računalništvo v 7. razredu ni nujno, da ga potem izbere tudi v 8. ali 9. razredu. Je pa

smiselno, če ga izbere v 7. razredu, da ga potem tudi v 8. in 9., saj nadgrajuje svoje

znanje. V 7. razredu se predmet imenuje Urejanje besedil, v 8. Multimedija in v 9.

razredu Računalniška omrežja.

V prvem letu računalništva učenec pridobi osnovna znanja, ki temeljijo na uporabi in

razumevanju računalnika. Spoznavajo okolje Windows ter programe za urejanje besedil,

na katerih je glavni poudarek.

Drugo leto učenci nadgrajujejo svoje znanje na področju urejanja besedil, predvsem pa se

ukvarjajo s predstavitvijo informacij ter programi za predstavitev.

V zadnjem letu izbirnega predmeta računalništvo učenci nadgrajujejo znanje na področju

urejanja besedil in predstavitev, spoznavajo pa nova znanja, ki se nanašajo na

računalniška omrežja, internet. Naučijo se izdelati enostavno spletno stran [16].

6.1 Splošni cilji predmeta

Predmeti s področja računalništva so ciljno naravnani. Pri predmetih učenci in učenke:

spoznavajo osnovne pojme računalništva in vlogo ter pomen računalniške

tehnologije v sodobni družbi,

spremljajo razvoj računalniške tehnologije,

pridobivajo temeljna znanja, spretnosti in navade za učinkovito ter uspešno

uporabo sodobne računalniške tehnologije za zadovoljevanje svojih družbenih

potreb,

razvijajo komunikacijske zmožnosti,

oblikujejo stališča do pridobljenih informacij in krepijo merila za doživljanje ter

vrednotenje lepega,

33

razvijajo sposobnosti za učinkovito in estetsko oblikovanje informacij,

pridobivajo sposobnost samostojnega reševanja problemov,

razvijajo sposobnost in odgovornost za sodelovanje v skupini ter si krepijo

pozitivno samopodobo,

razvijajo pravilen odnos do varovanja lastnine (avtorske pravice) in osebnosti

(zaščita podatkov),

bogatijo svoj jezikovni zaklad in skrbijo za pravilno slovensko izražanje(Učni

načrt računalništvo v OŠ) [16].

6.2 Učni načrt

V nadaljevanju bo predstavljen osnovni učni načrt za predmete Urejanje besedil,

Multimedija ter Računalniška omrežja.

6.2.1 Urejanje besedil

Glavni poudarek pri urejanju besedil je, da učenci pridobijo osnovna znanja, ki so

potrebna za razumevanje računalništva in povezav z njim. Učenci se v uvodu srečajo z

osnovami računalništva in informatike, glavni poudarek pa je na obdelavi tekstovnih

podatkov - vnosu besedila, njegovem urejanju in oblikovanju.

Pri osnovah računalništva in informatike morajo učenci razlikovati med pojmi kot so

podatek, informacija, komunikacija ter posledično predstaviti informacijo z več podatki

in našteti različne načine zapisa podatkov. Razlikujejo med strojno in programsko

opremo ter znajo opisati njune naloge. Seznanijo se z zgradbo in delovanjem računalnika;

osnova je Von Neumannov model računalnika. Znajo poimenovati osnovne enote v

računalniku ter pojasniti njihov pomen. Spoznajo se z vhodnimi ter izhodnimi enotami in

podrobneje s pomnilnimi enotami. Podrobneje spoznajo operacijske sisteme, posebej

okolje Windows.

34

Čeprav v učnem načrtu ni posebej opredeljeno so vsebine s katerimi se učenci še srečajo

na začetku tega predmeta. Vsebine se predvsem nanašajo na zgodovino računalnika

oziroma računalništva.

Glavne vsebine v prvem delu predmeta so:

zgodovina računalnika,

zgradba in delovanje računalnika,

programska in strojna oprema,

računalniška oprema.

V drugem delu predmeta se vsebina nanaša na urejanje besedil in urejevalnike besedil ter

komuniciranje s pomočjo informacijske tehnologije. Učenci se seznanijo z različnimi

programi za oblikovanje besedil in kasneje podrobneje spoznajo enega. V programu za

oblikovanje besedil spoznajo menijsko in orodno vrstico ter osnovne ukaze za delo v

programu. V programu morajo napisati kratko besedilo in ga oblikovati z različnimi

možnostmi, ki jih program ponuja. Oblikovanje besedila temelji predvsem na uporabi

slogov. Besedilu je potrebno dodati slike, tabele, grafikone ter jih po potrebi primerno

oblikovati. Znati je potrebno dodati kazalo vsebine ter slik in na koncu pripraviti celoten

dokument na tiskanje. Učenci se spoznajo s komuniciranjem s pomočjo informacijske

tehnologije. Za komunikacijo se naučijo uporabljati elektronsko pošto; ustvarjanje

računa, poslati sporočilo s priponko, odgovoriti na prejeto sporočilo, spoznati nevarnosti

elektronske pošte. Učenci spoznajo osnove o internetu in brskalnikih. Znajo uporabljati

brskalnike ter poznajo osnovne funkcije, ki jih brskalnik nudi.. Zavedajo se nevarnostim,

ki so jim izpostavljeni na internetu.

Glavne vsebine v drugem delu predmeta so:

urejevalniki besedil,

oblikovanje besedil,

elektronska pošta in internet.

Učenci po zaključku tega predmeta znajo samostojno in varno uporabljati računalnik [16]

[17] [18] [19].

35

6.2.2 Multimedija

S predmetom Multimedija se učenci srečajo v 8. razredu devetletke. Glavni poudarek pri

tem predmetu je izdelava računalniških prosojnic ter delo na projektni nalogi. V uvodnem

delu predmeta se učenci srečajo z različnimi multimedijskimi predstavitvami informacij.

Iščejo informacije po različnih medijih ter primerjajo kakovost različnih predstavitev

informacije. Spoznajo bitno in vektorsko grafiko ter programe za oblikovanje slik. Prav

tako spoznajo zvok, teorijo zvoka ter zapis zvoka v računalniku. Posledično spoznajo

programe za urejanje glasbe in njeno umestitev v različne predstavitve. Vedo kako

nastanejo računalniške animacije in kakšen je pomen animacij. Spoznajo programe za

izdelavo računalniških animacij in znajo sami izdelati preprosto animacijo.

Glavne vsebine v prvem delu predmeta so:

predstavitev informacij,

slika,

zvok,

animacija.

V drugem delu je poudarek na izdelavi računalniških prosojnic za predstavitev

informacij. Učenci spoznajo program za izdelavo prosojnic, kateri je del pisarniške

zbirke. Spoznajo menijsko in orodno vrstico v programu in kakšne so posamezne

funkcije ukazov. Zavedajo se kaj mora in kaj ne prosojnica vsebovati za dobro

predstavitev informacij. V prosojnice vključujejo slike, zvok, video ter različne

animacijske učinke. Pomagajo si s svetovnim spletom in drugo literaturo. Na koncu vsak

učenec predstavi svoj izdelek.

Glavne vsebine v drugem delu predmeta so:

računalniške prosojnice,

predstavitev končnega izdelka [16] [17] [18] [20].

36

6.2.3 Računalniška omrežja

V zadnjem letu osnovnošolskega izobraževanja se izbirni predmet računalništva imenuje

Računalniška omrežja. V uvodu predmeta se učenci poglabljajo v kakovost informiranja

oziroma informacij in analizirajo od česa je odvisna razumljivost informacij.

Dopolnjujejo znanje, ki so ga pridobili pri predmetih Urejanje besedil in Multimedija;

spoznavajo različne vrste programske opreme računalnika in temeljne naloge, z

urejevalnikom besedil oblikovno dopolnjujejo besedila, na podlagi podatkov tvorijo

tabele in grafikone, katere vstavijo v dokument z besedilom, z risarskim programom

preoblikujejo in dopolnjujejo izbrano sliko. Znanja tudi dopolnjujejo o računalniških

omrežjih, internetu ter računalniških virusih in zaščiti pred njimi. Glavni poudarek

predmeta so osnove jezika HTML in priprava kratke spletne strani. Učenci spoznajo

pomen spletnih strani in njihovo uporabnost. Naučijo se osnove postopka ustvarjanja

spletne strani v enem izmed programov. Spoznajo kaj pomeni avtorsko delo in zaščita

podatkov na svetovnem spletu. Glavne vsebine pri tem predmetu so:

razumljiva predstavitev informacij,

ustvarjanje spletne strani,

avtorsko delo in zaščita podatkov [16] [17] [18].

37

7 RAČUNALNIŠKI PREDMET INFORMATIKA V GIMNAZIJI

7.1 Splošno o predmetu

Predmet informatika se izvaja na splošni, klasični in strokovni gimnaziji. Predmet se

izvaja kot obvezni predmet (70 ur), izbirni predmet (210 ur) in maturitetni (70 + 210 ur).

Pri predmetu se osnovna teorija, ki jo dijaki pridobijo, prepleta z vsebinami praktičnega

dela, kjer se dijaki srečajo s spretnostmi oblikovanja, ustvarjanja, urejanja. Namen je, da

dijaki osvojijo splošna znanja informatike, računalništva ter moderne tehnologije za

uspešno nadaljevanja šolanja na gimnaziji ter za nadaljnje življenjsko izobraževanje.

Znanja so razporejena na dve ravni:

splošna znanja: dijaki razvijajo znanja za uporabo digitalne tehnologije;

posebna znanja: dijaki nadgradijo svoje znanje in spretnosti [21].

7.2 Splošni cilji predmeta

Splošni cilji predmeta informatika so:

Poznavanje osnov informatike in digitalne tehnologije,

razvijanje spretnosti ter veščin za uporabo digitalne tehnologije, njeno

vrednotenje,

varovanje lastnine ter zasebnosti,

iskanje podatkov v različnih virih,

hramba, obdelava, uporaba ter urejanje podatkov,

sodelovalno učenje,

uporaba tehnologij znanja(Učni načrt informatika) [21].

Vsak dijak, ki uspešno opravi predmet:

pozna in uspešno uporablja temeljno slovensko informacijsko izrazje,

opredeli in opiše temeljne informacijske pojme,

pozna zahteve za varno, uspešno in učinkovito delo z digitalno tehnologijo,

38

pozna značilnosti informacije, njen pomen v sodobni družbi in vlogo digitalne

tehnologije pri tem,

pozna elemente digitalne tehnologije, ki jih je uporabil pri svojem delu, opiše

lastnosti, ki opredeljujejo njihovo kakovost in razloži njihovo funkcijo,

reši izbrani informacijski problem tako, da:

o sistematično poišče podatke v nekaj virih,

o zbrane podatke ovrednoti, obdela in z digitalno tehnologijo uredi na

določenem mediju v učinkovito predstavitev rešitve, ki ustreza

minimalnim zahtevam in

o pred sošolci z uporabo digitalne tehnologije predstavi rešitev ter zagovarja

v predstavitvi uporabljene podatke in njihovo ureditev(Učni načrt

informatika) [21] .

7.3 Učni načrt

Dijaki se v času svojega izobraževanja pri predmetu Informatika srečajo s štirimi

glavnimi področji:

Osnove informatike,

digitalna tehnologija,

predstavitev informacij,

obdelava podatkov.

7.3.1 Osnove informatike

Na začetku predmeta dijaki predvsem opredelijo temeljne pojme kot so podatek,

informacija, računalništvo in informatika, predstavitev informacij, računalniška in

informacijska pismenost. Razumejo kakšno vlogo ima informacijska tehnologija v

sodobni družbi ter razumejo pomen varovanja in zaščite podatkov. Znajo razložiti pomen

in vlogo komuniciranja ter njegove sestavine. Učinkovitost komuniciranja ponazorijo s

primeri [21] [22] [23].

39

7.3.2 Digitalna tehnologija

Dijaki opredelijo, kje lahko uporabijo digitalno tehnologijo, poznajo razvoj digitalne

tehnologije ter razložijo vpliv digitalne tehnologije na življenje. Razumejo tudi kakšen

vpliv ima tehnologija na zdravje in opredelijo ergonomijo delovnega mesta. Spoznajo

razvoj oziroma zgodovino računalništva od samih začetkov do danes. Spoznajo zgradbo

in delovanje računalnika; podrobneje spoznajo Von Neumanov model računalnika.

Razlikujejo med strojno in programsko opremo računalnika ter razumejo delovanje

posameznih enot. Spoznajo vhodne in izhodne enote, vrste pomnilnih enot (RAM, ROM,

disk). Pri programski opremi razlikujejo med sistemsko in uporabniško programsko

opremo ter podrobneje spoznajo okolje Windows ter delo z njim.

Pri računalniških omrežjih razumejo razloge za povezavo več računalnikov v omrežje.

Poznajo več različnih vrst omrežja in razlike med njimi. Znajo našteti temeljne sestavine

omrežij in njihove funkcije. Opredelijo internet in nekatere storitve (ftp, telnet in druge).

Podrobneje spoznajo elektronsko pošto in delovanje. Spoznajo internetne brskalnike in

njihove naloge. Naučijo se uporabljati iskalnike na internetu ter načine kako

najučinkovitejše poiskati informacije [21] [22] [23].

7.3.3 Predstavitev informacij

Dijaki se v tem delu srečajo s osnovnimi predstavitvami informacij: pisna predstavitev,

slikovna predstavitev, zvočna predstavitev, računalniške prosojnice in spletna

predstavitev.

Pri pisni predstavitvi dijaki znajo razlikovati med jezikovnim in pisnim komuniciranjem

ter se seznanijo z nekaterimi standardi zapisa znakov kot je ASCII in Unicode.

Podrobneje spoznajo program za oblikovanje besedil. Znajo napisati krajšo besedilo ter

ga na različne načine preoblikovati, urediti s funkcijami in ukazi, ki jih nudi oblikovalnik

besedila. Na podlagi slogov znajo preoblikovati besedilo ter opredelijo namen navajanja

literature in kazal. V urejevalniku besedil spoznajo tudi delo s tabelami.

40

S slikovno predstavitvijo informacij ugotavljajo prednosti in slabosti te predstavitve ter

uporabnost. Opredelijo slikovno ločljivost in ločljivost zaslonov pri osebnih računalnikih.

Poznajo prednosti in slabosti dveh glavnih načinov obravnavanja slik; točkovnim in

objektnim. Podrobneje spoznajo program za preoblikovanje slik, nekatere zapise slik kot

je JPG, GIF, PNG in razlike med njimi. Seznanijo se s predstavitvijo s pomočjo gibljive

slike – animacije ter videa.

Spoznajo predstavitev informacij s pomočjo zvoka, nekatere najpogostejše formate zapisa

v računalniku in razlike med njimi. Seznanijo se z nekaterimi predvajalniki za

predvajanje zvoka, glasbe.

Podrobneje obravnavajo delo z računalniškimi prosojnicami, namen in prednosti in

slabosti takšne predstavitve informacij. Spoznajo program za delo s prosojnicami,

njegove glavne funkcije ter ukaze. Znajo pravilno narediti prosojnice za določen obseg

besedila, uporabiti, slike, video in različne animacijske funkcije. Razumejo kaj je

ključnega pomeni pri izdelavi prosojnic in kasneje predstavitvi [21] [22] [23].

7.3.4 Obdelava podatkov

Dijaki se pri obdelavi podatkov srečajo s tremi glavnimi vsebinami:

programiranje,

podatkovna baza,

preglednica.

Opredelijo računalniško obdelavo podatkov in namen obdelave ter lastnosti. Opredelijo

algoritem, pomen, glavne dele algoritma, zapis, spremenljivke, zanke in izpis podatkov.

Razložijo pomen programskega jezika in njegovo funkcijo v računalništvu. Poznajo

glavne gradnike programskega jezika ter poznajo razlike med različnimi vrstami jezikov:

strojni jezik, zbirni jezik, višji programski jeziki. Podrobneje spoznajo program za

programiranje in na podlagi algoritma izdelajo računalniški program.

Seznanijo se s pojmom podatkovna baza in podrobneje spoznajo program za izdelavo in

urejanje baz podatkov. Poznajo temeljne gradnike podatkovne baze: tabela, poizvedba,

obrazec, poročilo ter poznajo njihove lastnosti in funkcije. Poznajo pomen ključa, tipe

41

podatkov (znakovni, številski, datumski, logični, besedilni).in razložijo lastnosti ter

razlike.

Dijaki se seznanijo s pomenom uporabe preglednic in prednosti ter slabosti ter vrste

predstavitve podatkov. Podrobneje spoznajo program za izdelavo preglednic, funkcije ter

ukaze. V preglednico vnesejo podatke (besedilo, števila) in uporabljajo možnosti

matematičnih operacij ter drugih funkcij za obdelavo podatkov. Spoznajo vrste

grafikonov in znajo uporabiti najbolj primernega glede na najučinkovitejšo predstavitev

podatkov [21] [22] [23].

42

8 PRIMERJAVA

V prejšnjih poglavjih so bili predstavljeni trije učni načrti:

učni načrt izbirnega predmeta računalništvo v osnovni šoli,

učni načrt računalniškega predmeta Informatika na gimnaziji,

učni načrt osnovnega spričevala ECDL.

V spodnji tabeli je prikazana primerjava vsebin med učnimi načrti. Namen je prikazati

katere vsebine se pojavljajo v učnem načrtu ECDL , katere malo manj in katere se sploh

ne pojavljajo.

Tabela 3: Primerjava ECDL vsebin z OŠ in gimnazijo

ECDL SPRIČEVALO

OSNOVNA ŠOLA

GIMNAZIJA

MODUL 1 – Koncepti

informacijske in

komunikacijske tehnologije

Vsebine se večinoma

obdelajo; ni tolikšnega

poudarka na omrežjih in

delovanju omrežja, IKT je

predstavljena le splošno.

Vsebine so v celoti

obdelane.

MODUL 2 – Uporaba

računalnika in upravljanje

datotek

Vsebine se v celoti

obdelane.

Vsebine so v celoti

obdelane.

MODUL 3 – Obdelava

besedil

Vsebine so v celoti

obdelane.

Vsebine so v celoti

obdelane.

MODUL 4 - Preglednice

Preglednic ni v učnem

načrtu v osnovni šoli!

V celoti obdelane vsebine in

še nekatere dodatne..

MODUL 5 – Uporaba

podatkovnih baz

Podatkovnih baz ni v učnem

načrtu v osnovni šoli!

Vsebine se v celoti

obdelajo. Malo manj je

poudarka na izdelavi

obrazcev ter izpisu.

43

MODUL 6 - Predstavitve

Vsebine so v celoti

obdelane.

Vsebine so v celoti

obdelane.

MODUL 7 – Spletno

brskanje in komunikacije

Večina vsebine se obdela.

Manj je dela z

brskalnikom(nastavitve) ter

naprednega iskanja

informacij na internetu.

Vsebine so v celoti

obdelane.

44

Tabela 4: Primerjava vsebin po posameznih razredih v OŠ

ECDL

SPRIČEVALO

7. razred

8. razred 9. razred

MODUL 1 –

Koncepti

informacijske in

komunikacijske

tehnologije

Vsebine se delno

obdelajo.

Nadgrajevanje,

dopolnjevanje in

utrjevanje znanja.

Nadgrajevanje,

dopolnjevanje in

utrjevanje znanja..

MODUL 2 –

Uporaba

računalnika in

upravljanje

datotek

Vsebine se obdelajo v

celoti.

Nadgrajevanje in

utrjevanje znanja.

Nadgrajevanje in

utrjevanje znanja.

MODUL 3 –

Obdelava besedil

Vsebine se obdelajo v

celoti.

Nadgrajevanje in

utrjevanje znanja.

Nadgrajevanje in

utrjevanje znanja.

MODUL 4 -

Preglednice

Vsebin ni v učnem

načrtu.

Vsebin ni v učnem

načrtu

Vsebin ni v učnem

načrtu

MODUL 5 –

Uporaba

podatkovnih baz

Vsebin ni v učnem

načrtu

Vsebin ni v učnem

načrtu

Vsebin ni v učnem

načrtu

MODUL 6 -

Predstavitve

V tem letu se vsebine

ne obdelajo.

Vsebine se obdelajo

v celoti.

Nadgrajevanje in

utrjevanje znanja

MODUL 7 –

Spletno brskanje

in komunikacije

Vsebine se delno

obdelajo.

Nadgrajevanje,

dopolnjevanje in

utrjevanje znanja

Nadgrajevanje,

dopolnjevanje in

utrjevanje znanja

45

Slika 6: Grafična ponazoritev podrobne primerjave vsebin ECDL modulov po

razredih v OŠ

46

9 RAZISKAVA

Po teoretski primerjavi izbirnega predmeta računalništvo v osnovni šoli ter

informatike v gimnaziji z ECDL spričevalom, sem se odločil izvesti testiranje učencev

osnovnih šol. Tako bi dobil rezultate, ki bi jih lahko primerjal s teoretsko primerjavo.

Testi, ki so jih učenci reševali so bili primerljivi s testi, ki jih rešujejo kandidati za

pridobitev ECDL spričevala v izpitnem centru. Zaradi velike obsežnosti izvedbe testov

sem se odločil teste izvesti le na osnovnih šolah. Ker pa osnovne šole nimajo v učnem

načrtu podatkovnih baz ter preglednic, nisem mogel testirati vseh modulov spričevala,

zato sem izbral poljubne štiri module od sedmih, kar zadostuje za pridobitev ECDL

START spričevala.

Učenci so reševali teste iz naslednjih modulov:

Modul 1 (M1) – Koncepti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT),

Modul 3 (M3) – Obdelava besedil,

Modul 6 (M6) – Predstavitve,

Modul 7 (M7) – Spletno brskanje in komunikacije.

9.1 Priprava testov

Testi so bili sestavljeni na podlagi testov, katere uporabljajo na izpitnih centrih za

pridobitev ECDL spričevala. Vprašanja so bila tematsko identična oziroma zelo podobna,

le nekatera vprašanja je bilo potrebno drugače preoblikovati, saj so bila namenjena

praktičnemu izvajanju. Količinsko je bilo vprašanj za vsak test toliko kot jih je na testih

za pridobitev spričevala ECDL. Zaradi lažje in hitrejše izvedljivosti testov, so bili le ti

narejeni tako, da so učenci teste reševali na internetu v elektronski obliki (slika 7).

Končne rezultate testov s pripadajočimi odgovori sem neposredno dobival na elektronski

naslov, tako, da sem imel vso kontrolo nad izvajanjem.

47

Slika 7: Spletna stran testov za učence

Testi so bili narejeni s programom Question Writer 3 (slika 8).

Slika 8: Program Question Writer 3

48

Program sem pridobil brezplačno z internetnega naslova: www.questionwriter.com.

Program se uporablja za pripravo in izdelavo kratkih vprašalnikov ali testov. Nudi

različne možnosti izvoza pripravljenih testov. V programu lahko določimo točke za

posamezna vprašanja, določimo lahko mejo za pozitivno opravljen test, nato pa program

na koncu izračuna končno oceno. Program je zelo praktičen, če hočemo testirati veliko

kandidatov in bi radi nato podatke organizirali hitro in učinkovito, saj se rezultati beležijo

v urejevalniku tabel.

Testi so vsebovali različne tipe vprašanj oziroma možnosti za odgovor, odvisno kaj je

bilo najbolj smiselno za katero vprašanje. Program Question Writer omogoča devet

različnih tipov vprašanj (slika 9).

Slika 9: Tipi vprašanj v programu Question Writer

49

Multiple Choice – Večkratna izbira

Uporabnik dobi na razpolago več različnih odgovorov, vendar je samo eden pravilen

(slika 10).

Slika 10: Multiple Choice – večkratna izbira

Multiple Response – Večkraten odziv

Možnih je več pravilnih odgovorov (slika 11).

Slika 11: Multiple Response – večkraten odziv

50

Fill-the-blank – Napolni praznino

Uporabnik v prazen prostor napiše odgovor, predhodno pa se lahko določi več pravilnih

odgovorov (slika 12).

Slika 12: Fill-the-blank – napolni praznino

Sequencing - Zaporedja

Določi se pravilni vrstni red podanih odgovorov (slika 13).

Slika 13: Sequencing - zaporedja

51

Matching - Ujemanje

Odgovore je potrebno pravilno povezati med seboj (slika 14).

Slika 14: Matching - ujemanje

True/False – Pravilno/Narobe

Možen je le pravilen ali nepravilen odgovor (slika 15).

Slika 15: True/False – pravilno/narobe

52

Partial Credit – Delno posojilo

Podobno je kot pri Multiple Choice, vendar nam program tukaj še omogoča, da lahko v

fazi priprave vprašanja in odgovorov, pri odgovorih podamo dodatne točke za izbran

odgovor. Točke so lahko pozitivne ali negativne (slika 16).

Slika 16: Partial Credit – delno posojilo

Essay - Esej

Odgovor lahko podamo v obliki eseja (slika 17).

Slika 17: Essay - esej

Explanation - Razlaga

Ta funkcija ne omogoča vprašanja in odgovorov ampak lahko z njo le podamo

podrobnejša navodila v testu.

53

9.2 Rezultati testov

Skupaj je bilo testiranih natančno 147 učencev. Testi so se izvajali v 7., 8., in 9. razredu

devetletne osnovne šole. V 7. razredu 48, v 8. razredu 45 in v 9. razredu 54 učencev.

Glede na vsebino snovi, ki je v učnem načrtu računalništva se je tudi izbral primeren

modul ECDL spričevala. Tako so učenci v 7. razredu reševali test za Modul 3 – obdelava

besedil in v 8. razredu modul 6 – predstavitve. V 9. razredu so učenci reševali dva

modula skupaj in sicer; modul 1 - koncepti informacijske in komunikacijske tehnologije

ter modul 7 – spletno brskanje in komunikacije.

Na izpitnih centrih za pridobitev ECDL spričevalo je potrebno za uspešno opravljeno

spričevalo, vsak posamezen modul opraviti z vsaj 75 %.

Rezultati Modul 3 – obdelava besedil (7. razred)

Učenci so v 7. razredu reševali test s področja obdelave in urejanja besedil. Poudarek je

bil predvsem na programu za oblikovanju besedil ter možnosti oblikovanje besedila. .

Povprečje, ki so ga učenci dosegli je 65,3 %.

Rezultati Modul 6 – predstavitve (8.razred)

Učenci so v 8. razredu reševali test s področja predstavitev. Glavne vsebine so se

nanašale na program za ustvarjanje predstavitev ter delo v njemu. Povprečje, ki so ga

učenci dosegli je 72,4 %.

Rezultati Modul 1 in Modul 7 – IKT ter spletno brskanje in komunikacija (9. razred)

Učenci so v 9. razredu reševali dva modula skupaj; IKT ter spletno brskanje in

komunikacija. Povprečje, ki so ga učenci dosegli je 59,2 %.

54

Slika 18: Grafični prikaz rezultatov

9.3 Analiza rezultatov

Učenci so v večini teste dobro rešili, nekoliko slabši rezultati so posledica tega, da se pri

testiranjih posameznih ECDL modulov, testi nato opravljajo v zelo kratkem času po

predavanjih oziroma vajah, kar v našem primeru ni bilo. Učenci so se zato srečevali z

nekaterimi težavami.

55

Modul 3 – obdelava besedil

Pri tem modulu je učencem največ težav delalo:

vstavljanje določenega simbola v besedilo,

o napačnih 87,5 %, kar pomeni 42 učencev od 48,

vstavljanje tabele,

o napačnih 56,3 %, kar pomeni 27 učencev od 48,

zamik vrstic,

o napačnih 45,8 %, kar pomeni 22 učencev od 48.

Modul 6 – predstavitve

Pri predstavitvah so se učenci največkrat srečevali z naslednjimi težavami:

vstavljanje učinkov prehoda med diapozitivi,

o napačnih 73,3 %, kar pomeni 33 učencev od 45,

številčenje diapozitivov,

o napačnih 62,2 %, kar pomeni 28 učencev od 45,

vstavljanje videa,

o napačnih 33,3 %, kar pomeni 15 učencev od 45.

Modul 1 in Modul 7 – IKT ter spletno brskanje in komunikacija

Pri teh dveh modulih so se pojavljale naslednje težave:

pomen kratice IKT,

o napačnih 90,7 %, kar pomeni 49 učencev od 54,

ergonomija računalniškega delovnega mesta,

o napačnih 57,4 %, kar pomeni 31 učencev od 54,

enota hitrosti CPE,

o napačnih 48,1 %, kar pomeni 26 učencev od 54.

56

10 ZAKLJUČEK

Časi, ko smo po opravljeni diplomi takoj imeli zagotovljeno delovno mesto so že

zdavnaj mimo. Zelo hitro razvijajoče se okolje je prisililo skoraj vsakega, da je začel

razmišljati tudi po dodatnih izobraževanjih. Sistem v katerega padejo tisti, ki iščejo

službo je takšen, da niso dovolj le osnovni pogoji kot je izobrazba, ampak so pogoji

vedno zahtevnejši. Konkurenčnost na trgu dela je velika, zato je potrebno zraven

izobrazbe potrebno imeti še druga znanja. Delodajalci stremijo k temu, da imajo

izobražene zaposlene, z veliko drugimi znanji, saj s tem povečajo učinkovitost oziroma

produktivnost zaposlenih.

Dejstvo je, da je računalnik in delo z njim prisotno v vsaki službi, zato so izredno

pomembna znanja na področju računalništva. Več možnosti pri iskanju službe boste

imeli, če boste dokazovali to znanje s potrdilom. Eden takšni potrdil je ECDL spričevalo,

ki zagotavlja računalniško pismenost.

Na področju računalništva se izobražujemo v osnovni šoli pri izbirnem predmetu

računalništvo ter nato v srednjih šolah kot rednemu predmetu.

In ker je dejstvo, da je računalništvo zelo pomembno, je bil ravno namen diplomske

ugotoviti v kakšni smeri gre računalništvo v izobraževanju, predvsem pa ali je

računalništvo na šolah zastavljeno v pravi smeri. S tem je mišljeno predvsem to ali so

osebe po končanem osnovnošolskem oziroma srednješolskem izobraževanju (gimnazija),

računalniško pismeni in se njihovo znanje lahko primerja z ECDL spričevalom.

Po primerjavi računalniških učnih načrtov v osnovni ter srednji šoli z učnim načrtom

spričevala ECDL je rezultat pozitiven, saj se vsebine v celoti obdelajo. Razen v osnovni

šoli, kjer nekaterih vsebin ni v učnem načrtu.

Sam namen ECDL programov je po mojem mnenju dobro zastavljen, vendar prihaja

preveč v ospredje pri iskanju zaposlitve, saj je vedno več ljudi po končanem šolskem

izobraževanju računalniško pismenih, vendar nimajo tega potrdila.

57

11 VIRI IN LITERATURA

[1] ECDL Faundation (online) (20.1.2010). Dostopno na naslovu:

http://www.ecdl.com/publisher/index.jsp?&p=93&n=94.

[2] ECDL (online). Dostopno na anslovu: http://www.ecdl.com.

[3] Values (online) (15.1.2010). Dostopno na naslovu:

http://www.ecdl.com/publisher/index.jsp?p=94&n=745.

[4] Role (online) (15.1.2010). Dostopno na naslovu:

http://www.ecdl.com/publisher/index.jsp?p=94&n=105.

[5] Quality (online) (15.1.2010). Dostopno na naslovu:

http://www.ecdl.com/publisher/index.jsp?p=94&n=609.

[6] History ECDL Faundation (online) (21.1.2010).

Dostopno na naslovu: http://www.ecdl.com/publisher/index.jsp?p=94&n=170.

[7] Testni center (online) (10.2.2010).

Dostopno na naslovu: http://ecdl.si/?gr1=tEsC&gr2=kPtc.

[8] Prednosti ECDL (online) (30.1.2010). Dostopno na naslovu :

http://www.ecdl.si/?gr1=kJec&gr2=pRed.

[9] Equal skills (online) (15.1.2010). Dostopno na naslovu:

http://www.ecdl.com/programmes/index.jsp?p=102&n=115.

[10] E-citizen (online) (15.1.2010). Dostopno na naslovu:

http://www.ecdl.com/programmes/index.jsp?p=102&n=114.

[11] ECDL/ICDL (online) (15.1.2010). Dostopno na naslovu:

http://www.ecdl.com/programmes/index.jsp?p=102&n=108.

[12] ECDL spričevala (online) (10.2.2010). Dostopno na naslovu:

http://www.microteam.si/o_ecdl/koristi_in_pridobitev_ecdl_spricevala.html.

[13] ECDL advanced (online) (15.1.2010). Dostopno na naslovu:

http://www.ecdl.com/programmes/index.jsp?p=102&n=109.

[14] ECDL CAD (online) (15.1.2010). Dostopno na naslovu:

http://www.ecdl.org/programmes/index.jsp?p=102&n=110.

58

[15] ECDL učni načrt verzija 5.0 (online) (23.1.2010). Dostopno na naslovu:

http://ecdl.si/util/bin.php?id=2009111617383367.

[16] Učni načrt računalništvo (online) (17.2.2010). Dostopno na naslovu:

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmet

i_izbirni/Racunalnistvo_izbirni.pdf.

[17] J. Rugelj, T. Šlenc, Računalništvo, Učbenik za izbirne predmete urejanje besedil,

računalniška omrežja in multimedija za 7. ali 8. ali 9. razred osnovne šole, DZS,

Ljubljana, 2007.

[18] R. Wechtersbach, Računalništvo, Učbenik za računalniško opismenjevanje in izbirne

predmete Oblikovanje besedil, Multimedija in Računalniška omrežja v 7., 8., in 9.

razredu devetletne osnovne šole, Saji, Sela pri Šmarju, 2008.

[19] I. Gerlič, Z. Puncer, D. Slukan, Računalništvo, Urejanje besedil, učbenik za izbirni

predmet v devetletni osnovni šoli, Izotech, Limbuš, 2008.

[20] I. Gerlič, Z. Puncer, D. Slukan, Računalništvo, Multimedija, učbenik za izbirni

predmet v devetletni osnovni šoli, Izotech, Limbuš, 2009.

[21] Učni načrt informatika (online) (15.3.2010). Dostopno na naslovu:

http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_i

nformatika_gimn.pdf.

[22] R. Wechtersbach, M. Lokar, Informatika, učbenik za 1., 2. in 3. letnik srednjih šol,

DZS, Ljubljana, 2005.

[23] R. Wechtersbach, Informatika, Učbenik za srednje izobraževanje, Saji, Sela pri

Šmarju, 2005.

[24] I. Gerlič, Sodobna inforrmacijska tehnologija v izobraževanju. DZS, Ljubljana,

2000.

[25] ECDL: evropsko računalniško spričevalo: priprava na izpite: za uporabnike

Microsoft Office XP/2003, 1. izd. Ljubljana : ISA, informacijske tehnologije, 2004.

[26] ECDL: evropsko računalniško spričevalo: priprava na izpite: različica 2002/1, 1.

izd. Ljubljana : ISA, informacijske tehnologije, 2002.