Univerza v Novi Gorici - ung.si fileKulturna zgodovina – prva in druga stopnja ter drugostopenjski študij Migracije in medkulturni odnosi) študij klasičnih humanističnih vsebin

… kaj bi se zgodilo, ko bi imel Shakespeare čudovito nadarjeno sestro … V. Woolf / Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! I. Cankar / Brezbarvne zelene ideje divje spijo. N. Chomsky / O kako daleč, daleč si, Medana,- ti moja tiho, draga, rojstna vas!- Ko mislim náte, skrijem svoj obraz- in vem takrát, kakó je solza slana. A. Gradnik / Nekatere so zelo neubo-gljive, še zlasti glagoli – ti so najbolj ošabni. S pridevniki lahko počneš, kar se ti zljubi, z glagoli pa ne ... L. Carrol / Torej ženska bodi učena? poreče kdo z grozo. Nikakor ne učena, temveč samo izobražena. P. Pajk / Króg têbe pa svinčêna tôča, / In dèž krváv in solz pôtok, / In blísk in grom, – oh, bítva vróča! S. Gregorčič / Živjo Amerika, kjer so ženske prve! M. Prisland / Po vsej Evropi ugašajo luči. Ne bomo jih videli več za našega življenja. E. Grey / Nostalgia isn't what it used to be. P. De Vries / Z ruskih step veliki Stalin kliče zmagovito, z naših se gora odziva mu tovariš Tito. / Zgodovina je dialog med preteklostjo in sedanjostjo. / Evidentia in narratione / Če kdo želi ostati tujec v svoji deželi, gost v lastnem mestu in večni otrok v znanju, mu pustite, da dela po svoje. W. Camden / Principi di una scienza nuova d'intorno alla comune natura delle nazioni G. Vico / Zgodovina je ena od devetih umetnosti, tistih, ki jim je grški svet dosodil muzo. N. Zemon Davis / S časom se vse spremeni; ni razloga, zakaj bi bil jezik pri tem univerzalnem zakonu izjema. F. de Saussure / Logika in matematika nista nič drugega kot posebni jezikovni strukturi. J. Paiget / A language is a dialect with an army and navy. M .Weinreich / Kdor vlada, je v borbi s kaosom in v borbi z mrakom ni vesti. A. Novačan / Die Philosophen haben die Welt nur verschieden interpretiert; es kommt aber darauf an, sie zu verändern. K. Marx /

Morphology is an interesting field of inquiry in

c u r r e n t l i n -

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za humanistiko

Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 | e-pošta: [email protected] | http://www.ung.si

Naslov: Univerza v Novi Gorici Fakulteta za humanistiko

Oblikovanje: A-media d. o. o., Šempeter pri Gorici

Fotografije: Arhiv Univerze v Novi Gorici

Založnik: Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, Rožna Dolina, Nova Gorica

Leto izida: 2012

Priprava in tisk: A-media d. o. o., Šempeter pri Gorici

Število natisnjenih izvodov: 1500

Brezplačna publikacija. Publikacija je financirana iz javnih sredstev.

FAKULTETA ZA HUMANISTIKO Dekanja: izr. prof. dr. Katja Mihurko Poniž

Fakulteta za humanistiko združuje s petimi akreditiranimi programi (Slovenistika – prva in druga stopnja,

Kulturna zgodovina – prva in druga stopnja ter drugostopenjski študij Migracije in medkulturni odnosi) študij

klasičnih humanističnih vsebin in aktualnih znanj. Naši programi dosegajo visoko kakovostno znanstveno,

strokovno in didaktično raven, študente in študentke usposabljamo za nadaljevanje študija ter za raziskovalno

in strokovno delo doma ali v tujini. Sodelavci in sodelavke Fakultete za humanistiko v slovenski prostor

uvajamo in v njem razvijamo nove metodologije dela v humanistiki in z njimi proučujemo krajevne značilnosti

in širše svetovne pojave. Našo pedagoško in raziskovalno skupino sestavljajo v glavnem mladi, a že uveljavljeni

znanstveniki; veliko jih je del svojega izobraževanja opravljalo v tujini, kjer se še naprej vključujejo v znanstvene

ali strokovne projekte. To omogoča hiter in uspešen pretok idej iz mednarodnega v slovenski prostor in

obratno, študente in študentke pa vzpodbuja k ustvarjalnemu študiju na matični ustanovi in na univerzah v

tujini. V prihodnosti načrtujemo obogatitev študijskih vsebin z novimi programi in predmeti, ki bodo – zveste

staremu humanističnemu geslu Animus facit nobilem – ponujale znanja in vedenja, ki jih dosedanji študiji na

slovenskih univerzah ne ponujajo.

4

Nova Gorica je modernistično mesto na zahodni

meji Slovenije. Je kulturno, gospodarsko in

upravno središče severne Primorske. V Novi

Gorici so Slovensko narodno gledališče (http://

www.sng-ng.si/), Goriška knjižnica Franceta

Bevka (http://www.ng.sik.si/), Goriški muzej

(http://www.goriskimuzej.si/), Kulturni dom Nova

Gorica, dva velika igralniško-zabaviščna centra,

Perla in Park, v izgradnji je kompleks kinodvoran, na

voljo pa so tudi veliki nakupovalni centri itd. Ob tem

pa ne smemo pozabiti tudi na alternativno kulturo,

ki jo v okviru dejavnosti kot so čitalnica Babel,

galerija Tir in multimedijski center Mostovna goji

zlasti Zavod neinstitucionalne kulture Masovna.

V neposredni okolici je več kulturnozgodovinskih

znamenitosti, med drugim Frančiškanski samostan

na Kostanjevici nad Novo Gorico, romarska cerkev

na Sveti gori, samo mesto pa leži prav na meji

dveh velikih vinorodnih območij, Goriških brd in

Vipavske doline.

Poseben čar daje Novi Gorici državna meja, ki je

speljana skozi strnjeno somestje Nove Gorice,

Šempetra pri Gorici in italijanske Gorice. V

italijanski Gorici je poleg številnih italijanskih tudi

več slovenskih kulturnih ustanov, med drugim

knjižnica ter dva slovenska kulturna domova.

5

Študijski program Slovenistika prve stopnje je

univerzitetni dodiplomski program.

Trajanje študija: šest semestrov = 180 ECTS

Naziv: diplomirani slovenist oz. diplomirana

slovenistka

Št. vpisnih mest: 30

Univerzitetni študijski program Slovenistika je

prvi študijski program s področja humanistike,

ki smo ga začeli izvajati na Univerzi v Novi Gorici.

Namen študijskega programa Slovenistika ni v

„posnemanju” že obstoječih programov s tega

področja, ampak v ponujanju novih vsebin,

drugačnih metodologij, izvirnih pristopov.

Tradicionalno slovenistično delitev na jezikovne

in literarne vsebine nadgrajujemo z uvajanjem

Univerzitetni študijski program SLOVENISTIKA (1. stopnja)

temeljnih in izbirnih predmetov s področja

splošnega jezikoslovja in literarne teorije, jezikovne

in književne pojave preučujemo z metodami, ki so

v slovenskem prostoru nove, bogat nabor izbirnih

predmetov, smiselno urejenih po področjih,

pa študentom in študentkam omogoča, da se

seznanijo z vsebinami, s katerimi se bodo srečevali

pri nadaljnjem študiju ali na delovnem mestu.

Profesorji študente že med študijem spodbujajo

k samostojnemu raziskovanju posameznih tem ali

problemov in jih ob strokovnih vsebinah s področja

književnosti in jezika seznanjajo tudi z drugimi

humanističnimi in družboslovnimi vsebinami,

kar jim omogoča lažji prehod na raziskovalne

programe druge stopnje ali nadaljevanje študija za

pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe.

Tisti študenti, ki se želijo po opravljeni prvi

stopnji zaposliti, lahko izbirajo med „praktičnimi”

vsebinami, ki jih bodo potrebovali v prihodnji

službi (računalništvo, lektoriranje, podjetniški

seminar …).

6

Študij na UNG je po eni strani povezan z okoljem, v

katerem se odvija: študenti se seznanijo z dinamiko

medkulturnih stikov in vplivov, s kulturo sosednjih

narodov in z metodami preučevanja vseh teh

pojavov. Po drugi strani pa je študij mednarodno

primerljiv in zanimiv: splošne jezikoslovne in

literarne vsebine, teorije, metodologije, študij tujih

jezikov in svetovne književnosti – so dejavniki, ki

našim študentom omogočajo nadaljevanje študija

ali iskanje zaposlitve doma ali v tujini.

Vpisni pogoji

Na univerzitetni študijski program Slovenistika se

lahko vpišejo kandidati, ki so končali srednjo šolo

z maturo. Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki so

opravili poklicno maturo, vendar le z izpitom iz

enega izmed maturitetnih predmetov: zgodovina,

sociologija, filozofija ali psihologija (izbrani predmet

ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil pri

poklicni maturi). Na program se lahko prepišejo

tudi študentje iz drugih visokošolskih in višješolskih

študijskih programov. Prepisanim študentom in

diplomantom katerih koli visokošolskih strokovnih

in univerzitetnih študijskih programov študijska

komisija lahko prizna opravljene izpite, ki po

obsegu in zahtevnosti ustrezajo standardom

Univerze v Novi Gorici.

Zaposljivost

Diplomanti bodo obvladali širok razpon

humanističnih znanj, zato bodo lahko zaposlitev

iskali v raziskovalnih organizacijah, kulturnih

ustanovah, medijskih hišah, v založništvu, v

javni upravi, v mednarodnih organizacijah, v

privatnem sektorju in v raznih strokovnih službah,

z nadaljevanjem študija in pridobitvijo pedagoško-

andragoške izobrazbe pa tudi v vzgojno-

izobraževalnih organizacijah.

Opis programa

Program se iz leta v leto spreminja, posodablja,

bogati – v skladu z novimi znanstvenimi odkritji, s

potrebami družbe in z željami študentov. Program

je ovrednoten s kreditnimi točkami po evropskem

sistemu ECTS, kar daje študentom možnost, da se

med študijem ali po njem vključijo v druge študijske

programe doma in po svetu. Predmetnik je zasnovan

tako, da omogoča pridobitev širokega temeljnega

znanja na področjih slovenistike, splošnega

jezikoslovja in literarnih ved. Obvezne predmete, pri

katerih se študentje seznanijo s temeljnimi znanji s

področij jezikoslovja in literarnih ved, dopolnjujejo

izbirni predmeti, ki ponujajo poglobitev vsebin ter

interdisciplinarno širjenje znanja.

7

1. LETNIK sem./ vaje ECTS

Slovenski jezik – Slovenski knjižni jezik 30 30 6

Slovenski jezik – Glasoslovje 40 20 6

Slovenska književnost 1 60 60 12

Uvod v študij književnosti z literarno teorijo 45 45 8

Pregled svetovne književnosti I 60 30 8

Osnove računalništva 15 45 3

Pisanje zvrstnih besedil 30 30 3

Splošno jezikoslovje I 40 20 6

Lektorat tujega jezika I 60 60 8

Skupaj 60

2. LETNIK predavanja sem./ vaje ECTS

Slovenski jezik – Morfologija 40 20 6

Slovenski jezik – Skladnja 40 20 6

Slovenska književnost II 60 60 12

Pregled svetovne književnosti II 30 30 6

Sociolingvistika 30 30 6

Lektorat tujega jezika II 60 60 8

Izbirni predmeti 16

Skupaj 60

3. LETNIK ECTS

Slovenski jezik – Pomenoslovje 20 10 3

Slovenski jezik – Besediloslovje 20 10 3

Slovenski jezik – Jezikoslovni seminar 30 3

Slovenska književnost III 45 45 9

Jezikovne tehnologije 30 30 4

Literatura na stičišču 30 30 6

Izbirni predmeti 20

diplomsko delo 12

Skupaj 60

8

Izbirni predmeti: Semiotika in teorija simbolov, Frazeologija, Dialektologija, Zgodovina slovenskega jezika,

Slovenska uprizoritvena umetnost, Literatura in druge umetnostne zvrsti, Uvod v literarno interpretacijo,

Jezikovnosvetovalni seminar, Metodologija literarnega raziskovanja, Izbrana poglavja iz starejše slovenske

književnosti / novejše slovenske književnosti / svetovne književnosti / kulturne zgodovine (vse po 4 ECTS = 30

ur predavanj + 30 ur vaj) Psiholingvistika, Pragmatika (oboje po 2 ECTS = 30 ur predavanj)

Lektorati angleščne, italijanščine, španščne, francoščine, nemščine, furlanščine (vse po 8 ECTS = 60 ur predavanj

+ 60 ur vaj). Izvajanje izbirnih predmetov v posameznem letu je odvisno od zanimanja študentov.


9

Univerzitetni študijski program KULTURNA ZGODOVINA (1. stopnja)

Direktorica: izr. prof. dr. Petra Svoljšak

Študijski program Kulturna zgodovina prve stopnje

je univerzitetni dodiplomski program.

Trajanje študija: šest semestrov = 180 ECTS

Naziv: diplomirani zgodovinar oz. diplomirana

zgodovinarka


Izviren in inovativen študijski program

Kulturna zgodovina je utemeljen na slovenski

kulturnozgodovinski tradiciji, saj smo Slovenci kot

skupnost smisel in možnost svoje samobitnosti

dolgo razpoznavali izključno v kulturi. Zato je

kulturna zgodovina v časovno-razvojni perspektivi

brez dvoma ena osrednjih humanističnih disciplin

na Slovenskem, ki pa je šele na Univerzi v Novi

Gorici dobila svoj samostojni program.

10

Študijski program Kulturna zgodovina zajema vse

tiste vsebine, ki so potrebne za uspešno opravljanje

poklica univerzitetni diplomirani zgodovinar/

zgodovinarka. Temeljni cilj študijskega programa

je izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni

opravljati dela na področju raziskovalnih, kulturnih

in upravnih dejavnosti. Za doseganje pričakovanih

ciljev študij študente seznanja s temeljnimi

vsebinami kulturne zgodovine, zgodovine idej in

ideologij ter intelektualnega razvoja.

Velik delež študijskega programa je namenjen

antičnemu obdobju, ki bistveno zaznamuje prav

razvoj severnoprimorskega prostora. Obenem pa

program Kulturna zgodovina zajema več vsebin in

področij (pravna zgodovina, cerkvena zgodovina,

agrarna zgodovina, kulturna dediščina, zgodovina

osebe in njenih položajev, zgodovina idej), ki so

v slovenski študijski tradiciji izvirni. To omogoča

tudi uvajanje temeljnih in izbirnih predmetov

ter smiselno, tako vsebinsko kot metodološko,

povezovanje z drugimi humanističnimi in

družboslovnimi vsebinami.

Ob pridobivanja teoretičnega znanja študenti

bogatijo svoje obzorje z reševanjem konkretnih

delovnih nalog in raziskovanjem tem, ki so

zanimive tako za lokalno okolje kot mednarodni

prostor. Na stičišču slovanskega, romanskega in

germanskega sveta pomeni tako zastavljeni študij

zgodovine tudi pomembno oporo slovenski

skupnosti v zamejstvu.

Vpisni pogoji

Na študij kulturne zgodovine se lahko vpišejo

kandidatke in kandidati, ki so končali srednjo

šolo z maturo, in kdor je opravil poklicno maturo

v katerem koli srednješolskem programu ter izpit

iz enega izmed predmetov mature. Kandidat

mora opraviti izpit iz izbirnega maturitetnega

predmeta zgodovina. Ce je omenjeni izpit opravil

v okviru poklicne mature, mora opraviti katerikoli

drugi maturitetni predmet: sociologijo, geografijo,

filozofijo ali psihologijo.

Zaposljivost

Diplomanti so zaposljivi v raziskovalnih inštitutih in

drugih raziskovalnih organizacijah, izobraževalnih

ustanovah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem

odraslih, v časopisnih organizacijah, zavodih za

varstvo kulturne dediščine, v arhivih, različnih

kulturnih organizacijah, nekaterih upravnih

službah, v notarskih pisarnah, pri zemljiški knjigi

ali na tujih in domačih univerzah. Z nadaljevanjem

študija in pridobitvijo pedagoško-andragoške

izobrazbe pa bodo zaposljivi tudi v vzgojno-

izobraževalnih organizacijah.

Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 |

e-pošta: [email protected] | http://www.ung.si

11

1. LETNIK predavanja sem./vaje ECTS

Družba in kultura vzhodnoalpskega prostora od

prazgodovine do visokega srednjega veka60 45 8

Svetovne vojne 20. stoletja 60 45 8

Politična zgodovina Habsburške monarhije 60 45 8

Pravna zgodovina 60 45 8

Uvod v študij zgodovine 60 45 8

Nemščina / Latinščina 60 45 8

Izbirni predmeti 12

Skupaj 60


Stari vzhod in kultura antične družbe 60 45 8

Kultura fevdalne družbe 60 45 8

Kulturna zgodovina slovenskega prostora 60 45 8

Gospodarska zgodovina 60 45 8

Kultura regij in obmejnih prostorov 60 45 8

Nemščina / Latinščina 60 45 8

Izbirni predmeti 12

Skupaj 60


Evropa v obdobju revolucij 60 45 8

Zgodovina historiografije 60 45 8

Agrarna zgodovina 60 45 8

Temeljne zgodovinske znanosti 60 45 8

Diplomska naloga 16

Izbirni predmeti 12

Skupaj 60

Izbirni predmeti: Statistične metode, Metodologija empiričnega dela v humanistiki, Kulturna dediščina v historični

perspektivi, Arhivistika, Zgodovina in literatura (vsi po 6 ECTS = 90 ur predavanj in seminarjev oziroma vaj); Spomin

in zgodovina (4 ECTS), Športna kultura in prosti čas v zgodovini (2 ECTS).

Lektorati angleščine (I in II), italijanščine (I in II), furlanščine (vsi po 6 ECTS = 45 ur predavanj + 45 ur vaj).

Izvajanje izbirnih predmetov v posameznem letu je odvisno od zanimanja študentov.

12

Študijski program Slovenistika druge stopnje je

magistrski študijski program.

Trajanje študija: štiri semestre = 120 ECTS

Naziv: magister slovenistike oz. magistrica

slovenistike

Študijski program druge stopnje Slovenistika

je 2-letni magistrski študijski program in je

nadaljevanje 3-letnega študijskega programa

Slovenistika, vendar se na študij lahko vpišejo

tudi študentje iz drugih študijskih smeri. Ima dve

študijski smeri: Jezikoslovje in Literarne vede. Glavne

značilnosti programa so poudarek na samostojnem

raziskovalnem delu, veliko število izbirnih vsebin,

poudarjanje krajevne specifike, mednarodna

primerljivost in sprotno posodabljanje programa.

Magistrski študijski program Slovenistika omogoča

tudi povezovanje vsebin z obeh smeri, tako

Jezikoslovja kot tudi Literarnih ved, saj lahko

študenti izberejo veliko število predmetov tudi

z druge smeri, s čimer si pridobijo celovito

slovenistično izobrazbo, lahko pa se študentje

usmerijo v zgolj eno področje študija, s čimer

si zagotovijo trdne temelje za nadaljnje delo na

izbranem področju .

Magistrski študijski program SLOVENISTIKA (2. stopnja)

Smer Jezikoslovje

Študijska smer Jezikoslovje je bolj kot študiju

slovenistike namenjena študiju jezikoslovja. Smer

se posveča preučevanju jezika v okviru tradicije

formalnega jezikoslovja tvorbeno-pretvorbene

slovnice. Program je zastavljen po vzoru

uveljavljenih magistrskih študijskih programov

jezikoslovja drugod po svetu in se kot tak

oddaljuje od ostalih jezikoslovnih programov na

slovenskih univerzah. Študij je sestavljen iz štirih

obveznih in serije izbirnih predmetov.

13

Smer Jezikoslovje

1. LETNIK(ure) ECTS

Skladnja 90 9

Fonetika in fonologija 90 9

Semantika 90 9

Formalne osnove jezikoslovja 30 6

Individualno raziskovalno delo I 9

Izbirni predmeti 18

2. LETNIK

Izbirni predmeti 24

Individualno raziskovalno delo II 24

Magistrsko delo 12

Skupaj 120

Izbirni predmeti (izbor): Skladnja II, Fonologija II, Korpusno jezikoslovje, Dialektologija, Besediloslovje, Izbrana

poglavja iz jezikoslovnih ved, Sociolingvistika, Antropološka lingvistika, Nevrolingvistika, Morfofonologija,

Leksikalna gramatika in semantika, Historično jezikoslovje, Teorija komunikacije, Logika in analitična filozofija,

Analiza manj znanega jezika, Zgodovina filozofije jezika, Retorika, Pragmatika, Psiholingvistika (vsi po 6 ECTS =

60 ur predavanj in seminarja oz.vaj).

14

Smer Literarne vede

Smer Literarne vede sestavljajo obvezni predmeti s področij literarnih ved in jezikoslovja, ki se navezujejo na

slovensko književnost. Izbirne predmete lahko kandidati izbirajo z obeh smeri, s težiščem na literarnovednih

predmetih. Ob obveznih predmetih, ki podajajo temeljne literarnovedne vsebine in poglabljajo jezikoslovno

znanje, študenti na smeri Literarne vede izbirajo predmete iz treh modulov: Slovenska književnost med

srednjim vekom in romantiko, Literature manjšin in malih narodov, Študiji spolov in književnost.

1. LETNIK (ure) ECTS

Metodologija literarnega raziskovanja 90 9

Sodobne literarne teorije 90 9

Metodologija medkulturnih študij 90 9

Skladnja / Fonetika in fonologija 60 6

Individualno raziskovalno delo I 9

Izbirni predmeti 18

2. LETNIK

Izbirni predmeti 18

Obvezni izbirni predmet s smeri jezikoslovje 6

Individualno raziskovalno delo II 24

Magistrsko delo 12

Skupaj 120

Izbirni predmeti · Študije spolov in književnost: Reprezentacije spolov v slovenski književnosti, Spolni

stereotipi v slovenski mladinski književnosti, Sociologija spolov idr. · Slovenska književnost med

srednjim vekom in romantiko: Slovensko srednjeveško slovstvo in evropski kontekst, Slovstvo slovenskih

protestantskih piscev idr. · Literature manjšin in malih narodov: Sociologija in estetika manjšinskega pisanja,

Slovenska književnost v diaspori, Literarno ustvarjanje v tujejezičnem okolju idr. (vsi po 6 ECTS = 60 ur).

15


16

Magistrski študijski programKULTURNA ZGODOVINA (2. stopnja)

Študijski program Kulturna zgodovina druge

stopnje je magistrski študijski program.


Naziv: magister zgodovine oz. magistrica

zgodovine


Magistrski program kulturne zgodovine je

raziskovalno usmerjen. Temeljni cilj študijskega

programa je izobraziti strokovnjake, ki bodo

sposobni opravljati dela na področju raziskovalnih,

kulturnih in upravnih dejavnostih, kjer je potrebno

obvladovanje kulturnozgodovinskih znanj in

veščin, ki jih zahtevajo pomožne zgodovinske

vede. Magister zgodovine bo sposoben opravljati

aplikativno delo in vzpostaviti celovite in tvorne

odnose med strokovnjaki iz različnih znanstvenih

disciplin, ki morajo nujno sodelovati pri reševanju

praktičnih in raziskovalnih problemov na področju

kulturne zgodovine.

Program zaradi individualizacije in poglobitve

posameznih kulturnozgodovinskih problematik

dopušča veliko prostora posameznikovim

predstavam in željam o študijski problematiki ter

je še posebej odprt za vsebine drugih študijskih

programov. Kompleksno znanje omogoča hitrejšo

reakcijo na probleme, ki se v družbi pojavljajo

zaradi nerešenih vprašanj iz preteklosti, s čimer se

oblikujeta strpnost in konkurenčnost v obmejnem

prostoru. Študijski program osredinja svojo

pozornost na reflektirano življenje z zgodovino in

v njej. Študentje med študijem razvijejo kritično

reflektirano zavest o slovenstvu, evropejstvu in

svetovljanstvu. Tako spoznajo, da se osebne in

skupinske identitete različnih ravni ne izključujejo.

Magistrant je sposoben sodelovanja in povezovanja

z različnimi strokami tako v teoriji kot praksi – oboje

je conditio sine qua non v sodobnem pojmovanju

zgodovine. Študijski program s svojimi obveznimi

in izbirnimi predmeti poleg teoretičnega znanja še

posebej spodbuja k reševanju konkretnih delovnih

problemov (prijava projektov, izdelava elaboratov,

mikroraziskave, skupinsko delo, iskanje tematik).


17

Vpisni pogoji

Končan študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 ETCS s področij zgodovine, etnologije, antropologije,

vzgoje in izobraževanja, sociologije, kulturologije, političnih ved, teologije, prava ali sorodnih disciplin.

1. LETNIK (ure) ECTS

Intelektualna zgodovina slovenskega prostora 120 10

Zgodovina krščanstva in katoliške cerkve 120 10

Spol in moč (Zgodovina osebe ter njenih pravnih položajev in vlog) 120 10

Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji 120 10

Izbirni predmeti 1 120 10

Izbirni predmeti 2 120 10

2. LETNIK

Evropska družba 20. stoletja 120 10

Izbirni predmet 1 120 10

Izbirni predmet 2 120 10

Magistrsko delo 30

Skupaj 120

Izbirni predmeti:

Srednjeevropska in mediteranska kulturna dediščina v historični perspektivi, Moderna

Evropa, Moderna zgodovinska zavest in zgodovina idej, Goriška od dežele do regije (vsi po 10 ECTS = 60 ur in

predavanj in 60 ur seminarjev).

18

19

Direktorica: izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin


Naziv: European Master in Migration and

Intercultural Relations


Mednarodni študijski program Migracije in

medkulturni odnosi (angl. European Master in

Migration and Intercultural Relations) je plod

sodelovanja med evropskimi in afriškimi

univerzami, pod vodstvom Univerze v Oldenburgu

(Nemčija). V akademskem letu 2011/12 se je

program prvič začel izvajati s podporo elitnega

programa za mednarodno sodelovanje in

izmenjavo študentov in profesorjev na področju

visokega šolstva, Erasmus Mundus.

Evropska komisija je program prepoznala kot

edinstven predvsem zaradi interdisciplinarne in

medkulturne perspektive. Študij se osredinja na

človekove pravice, demokratične vrednote, socialno

državo in trg dela, to je na izzive, s katerimi se

soočajo tako države članice EU kot širši globalni svet.

S pomočjo programa Erasmus Mundus bo

študijski program Migracije in medkulturni odnosi

slovenskemu okolju približal izzive, s katerimi

se soočamo tudi sami, po drugi strani pa bo

naše vedenje in videnje prihodnosti promoviral v

akademskem prostoru EU, Afrike in širše po svetu.

Temeljni cilj mednarodnega študijskega programa

Magistrski študijski programMIGRACIJE IN MEDKULTURNI ODNOSI

je usposobiti izvedence, ki bodo s pomočjo

pridobljenega teoretičnega, metodološkega

in empiričnega znanja s poudarkom na

interdisciplinarnih pristopih in transkulturnih vidikih

migracij pripravljeni na vodenje oziroma samostojno

izvajanje znanstvenoraziskovalnih projektov. Ker

bodo poleg tega dobili vpogled tudi v praktično

delo z migranti v medkulturnem kontekstu,

bodo sposobni kritično ovrednotiti obstoječe

migracijske študije ter aktualne prakse in strategije

v okviru migracijskih in integracijskih politik. S

pridobljenimi izvedenskimi znanji za načrtovalno,

usklajevalno in ocenjevalno delo na tem področju

bodo lahko suvereno sooblikovali in uresničevali

strategije formalnopravnega in praktičnega urejanja

medkulturnih odnosov, povezanih z migracijami.

Sodelujoče univerze: Univerza v Novi Gorici

(Slovenija), Univerza v Oldenburgu (Nemčija),

Univerza v Stavangerju (Norveška), Južnočeška

univerza v Ceških Budějovicah (Ceška), Ahfad

univerza for Women (Sudan), Makerere University

Kampala (Uganda) in Mbarara znanstvena in

tehnična univerza (Uganda).

Študij se v prvem letu izvaja v Nemčiji in na

Norveškem, drugo leto pa študentje glede na izbiro

modulov potujejo na tisto partnersko univerzo, ki

izbrane module izvaja. Na voljo je omejeno število

štipendij.

20

Vpisni pogoji

Zaključen študijski program prve stopnje s področja družboslovja, zgodovine, kulturologije, pedagogike,

prava, ekonomije in novinarstva, s povprečno oceno najmanj 8. Zahtevano je predhodno znanje o migracijah,

medkulturnih odnosih in empiričnih metodah raziskovanja, kar študent dokazuje s predložitvijo potrdil o

relevantnih modulih, opravljenih na dodiplomski stopnji. Študentje, katerih materni jezik ni angleščina in ki

na dodiplomski ravni niso bili vpisani v program, ki se je izvajal v angleškem jeziku, morajo predložiti dokazilo

o poznavanju angleškega jezika. Izbor kandidatov izvede mednarodni konzorcij sodelujočih univerz na

podlagi uspeha na predhodnem študiju, izkušenj na področju migracij in medkulturnih odnosov, motivacije

in poznavanja jezikov.

Zaposljivost

S pridobljenim teoretičnim, metodološkim in empiričnim znanjem s poudarkom na interdisciplinarnih

pristopih in transkulturnih vidikih migracij bodo magistri pripravljeni na zaposlitev v raziskovalnih organizacijah,

v vladnih in nevladnih organizacijah, pristojnih za migracije in begunce, v izobraževalnih ustanovah itd.

Več informacij na spletnem naslovu: http://www.emmir.org


21

Ob pedagoški dejavnosti Fakulteta za humanistiko organizira tudi druge oblike izmenjave humanističnih znanj

in spoznanj:

- okrogle mize

- pogovorni večeri

- predstavitve knjig

- simpoziji, konference

- lektorati tuji jezikov

- intenzivni jezikovni tečaji slovenskega jezika za študente na Erasmus izmenjavi (EILC)

Sodelujemo z Raziskovalnim centrom za humanistiko UNG, Kariernim centrom UNG, Slovenskim izobraževalnim

konzorcijem, Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti

22

Poslanstvo in vizijaFakultete za humanistiko

Poslanstvo

Poslanstvo Fakultete za humanistiko je podajanje tradicionalnih in novih (v slovenskem prostoru doslej le

redko predavanih) humanističnih spoznanj, ki temeljijo na aktualnih mednarodno odmevnih znanstvenih

izsledkih, umestitev teh vsebin v slovenski prostor ter spodbujanje večkulturnosti. Dodana vrednost vseh

programov na Fakulteti za humanistiko so vsebine, ki so izjemno pomembne za strpen medkulturni dialog

v obmejnem prostoru. V njem je študij humanistike vitalnega pomena, saj pomaga razumeti preteklost, ki

je nekoč pomenila dejavnik, zaradi katerega je bilo sožitje oteženo. A v Evropi brez meja je danes prav tako

pomembno spoštovanje nacionalne identitete, slovenskega jezika in kulture, ki se v tem prostoru preko

študijskih in znanstvenih vsebin na UNG ohranjajo na visoki ravni.

Vizija

S sledenjem znanstveni odličnosti in najvišjim izobraževalnim standardom želimo goriški, slovenski in

mednarodni prostor obogatiti z novimi humanističnimi spoznanji in programi ter z njimi prispevati k

povezovanju med akademsko in družbeno javnostjo v prostoru, v katerem delujemo.

23Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 | e-pošta: [email protected] | http://www.ung.si

Univerza v Novi Gorici

Vipavska 13

Rožna Dolina

SI-5000 Nova Gorica

Tel.: 05 331 52 23

Faks: 05 331 52 24

E-pošta: [email protected]

www.ung.si

Documents

Univerza v Novi Gorici - ung.si fileKulturna zgodovina – prva in druga stopnja ter drugostopenjski študij Migracije in medkulturni odnosi) študij klasičnih humanističnih vsebin