Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
LEA ŠIFRER
USMERJENE GLASBENE DEJAVNOSTI ZA OTROKE 1. STAROSTNEGA OBDOBJA
DIPLOMSKO DELO
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2018
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
PREDŠOLSKA VZGOJA
LEA ŠIFRER
Mentorica: prof. dr. Barbara Sicherl - Kafol
USMERJENE GLASBENE DEJAVNOSTI ZA OTROKE 1.
STAROSTNEGA OBDOBJA
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, maj 2018
POVZETEK
Namen diplomskega dela je ugotoviti, na katere glasbene dejavnosti se otroci najbolj dejavno
odzivajo, katere spodbujajo najbolj dejavno odzivanje in za katere glasbene dejavnosti otroci
pokaţejo največ interesa. V teoretičnem delu je uvodoma predstavljen Kurikulum za vrtce
(1999) kot izhodišče za načrtovanje dejavnosti, ki med drugim zajema tudi področje
umetnosti, v katerega uvrščamo področje glasbe. V nadaljevanju so prikazane splošne
razvojne značilnosti otrok prvega starostnega obdobja, na katere lahko ugodno vplivamo z
glasbenimi dejavnostmi poslušanja, izvajanja in ustvarjanja. Za laţje načrtovanje glasbenih
dejavnosti in dejavno odzivanje otrok na dejavnosti je potrebno upoštevati zakonitosti
glasbenega razvoja otrok. V nadaljevanju so prikazane tudi glasbene delavnice za
predšolske otroke v Sloveniji in tujini, ki ponujajo pestre dejavnosti in načine glasbenih
interakcij z dojenčki in malčki.
V empiričnim delu preučujem otrokovo dejavno odzivanje in njegov interes za glasbene
dejavnosti poslušanja, izvajanja in ustvarjanja. Sklop devetih usmerjenih glasbenih
dejavnosti, oblikovanih s pomočjo slovenske glasbene literature in priporočil tujih glasbenih
programov, sem izvedla z otroki prvega starostnega obdobja (otroci v starostnem razponu od
1. do 3. leta starosti) v javnem vrtcu.
Rezultati raziskave prikazujejo, da so otroci prvega starostnega obdobja sposobni aktivnega
odzivanja na glasbene dejavnosti poslušanja, izvajanja in ustvarjanja. Najbolj dejavno se
otroci odzivajo na tiste glasbene dejavnosti, ki so povezane z uporabo različnih pripomočkov
(inštrumenti, blago) in gibanjem. Najbolj dejavno odzivanje spodbujajo dejavnosti, ki so
povezane z igranjem na inštrumente in gibanjem. Največ interesa so otroci prvega
starostnega obdobja pokazali pri dejavnostih, ki so povezane z igranjem na inštrumente.
Ključne besede: prvo starostno obdobje, glasbene dejavnosti, interes, dejavno odzivanje.
ABSTRACT
The purpose of the thesis was to ascertain to which musical activities children respond most
actively, which activities stimulate most active responding, and for which musical activities
children show the most interest. In the theoretical part, the Curriculum for kindergartens
(1999) is presented at the beginning as the starting point for planning the activities, which,
among others, includes the field of arts, which the field of music is a part of. Furthermore,
general developmental characteristics of children of the first age period are presented, which
can be favorably influenced by musical activities of listening, performing, and creating. In
order to plan musical activities more easily and for the active response of children to the
activities, it is necessary to consider the laws of natural musical development of children.
Furthermore, musical workshops for the preschool children in Slovenia and abroad are
presented. They offer motley activities and the methods of musical interactions with babies
and toddlers.
In the empirical part, I study the child’s active responding and his or her interest in musical
activities of listening, performing, and creating. The complex of nine directed musical
activities, formed by means of Slovenian musical literature and recommendations of foreign
musical programs, I performed with children of the first age group (children in the age frame
from the first to the third year of age) in the public kindergarten.
The results of the research show that the children of the first age group are capable of active
responding to musical activities of listening, performing, and creating. The children respond
most actively to those musical activities which are connected with the use of various
accessories (instruments, articles) and movement. The most active responding is stimulated
by the activities which are connected with playing the instruments and movement. The
children of the first age period showed the most interest in the activities which are connected
with playing the instruments.
Keywords: the first age group, musical activities, interest, active response.
KAZALO VSEBINE
UVOD .....................................................................................................................................1
TEORETIČNI DEL ..................................................................................................................2
1 Kurikulum za vrtce ...........................................................................................................2
1.1 Področje umetnosti in estetska vzgoja .....................................................................2
1.2 Področje glasbe .......................................................................................................3
2 Splošne razvojne značilnosti otrok 1. starostnega obdobja ..............................................4
2.1 Čustveni razvoj .........................................................................................................4
2.2 Socialni razvoj ..........................................................................................................5
2.3 Spoznavni razvoj ......................................................................................................6
2.4 Gibalni razvoj ...........................................................................................................7
3 Zgodnji glasbeni razvoj otroka .........................................................................................9
4 Zakonitosti glasbenega razvoja ..................................................................................... 10
4.1 Prenatalno obdobje ................................................................................................ 10
4.2 Od rojstva do 2. leta starosti ................................................................................... 10
4.3 Od 2. do 3. leta starosti .......................................................................................... 11
5 Glasbene dejavnosti ...................................................................................................... 13
5.1 Poslušanje ............................................................................................................. 13
5.1.1 Vrste poslušanja .............................................................................................. 14
5.1.2 Dejavnosti poslušanja ..................................................................................... 15
5.2 Izvajanje ................................................................................................................. 15
5.2.1 Petje ................................................................................................................ 16
5.2.2 Igranje na inštrumente ..................................................................................... 16
5.2.3 Ritmična izreka................................................................................................ 18
5.3 Ustvarjanje ............................................................................................................. 18
5.3.1 Ustvarjanje v glasbi ......................................................................................... 18
5.3.2 Ustvarjanje ob glasbi ....................................................................................... 19
6 Glasbene didaktične in prstne igre ................................................................................ 20
7 Glasbene delavnice za predšolske otroke v Sloveniji .................................................... 21
7.1 Programa Glasbeni dojenčki in Glasbeni malčki ..................................................... 21
7.1.1 Program Glasbeni dojenčki ............................................................................. 21
7.1.2 Program Glasbeni malčki ................................................................................ 21
7.2 Program Glasbene urice za najmlajše .................................................................... 22
8 Glasbene delavnice za predšolske otroke v tujini .......................................................... 23
8.1 Ameriško-nemški program Muskgarten .................................................................. 23
8.2 Ameriški program Music together ........................................................................... 23
8.3 Madţarski program Ringato ................................................................................... 24
EMPIRIČNI DEL ................................................................................................................... 25
9 Opredelitev problema .................................................................................................... 25
10 Cilji raziskave ............................................................................................................. 26
11 Raziskovalna metoda................................................................................................. 27
11.1 Vzorec .................................................................................................................... 27
11.2 Pripomočki ............................................................................................................. 27
11.3 Proces zbiranja in obdelave podatkov .................................................................... 27
12 Rezultati in interpretacija ............................................................................................ 28
12.1 Opis glasbenega programa .................................................................................... 28
12.2 Opisi izvedenih usmerjenih glasbenih dejavnosti .................................................... 29
12.2.1 Ljudska in umetna pesem ............................................................................... 29
12.2.2 Izraţanje razpoloţenj ob poslušanju glasbe .................................................... 30
12.2.3 Poslušanje programske skladbe ...................................................................... 31
12.2.4 Igranje na lastna glasbila ................................................................................. 32
12.2.5 Igranje na zvočila ............................................................................................ 32
12.2.6 Razvijanje občutka za ritem z izštevanko ........................................................ 33
12.2.7 Gibalno ustvarjanje ob glasbi .......................................................................... 34
12.2.8 Ustvarjalno spremljanje pesmi z inštrumenti .................................................... 34
12.2.9 Ustvarjanje zvočnih slik ................................................................................... 35
12.3 Evalvacije glasbenih priprav ................................................................................... 36
12.3.1 Ali se otroci dejavno odzivajo na dejavnosti poslušanja, izvajanja in
ustvarjanja? ..................................................................................................... 36
12.3.2 Na katere glasbene dejavnosti se otroci najbolj dejavno odzivajo?.................. 37
12.3.3 Katere glasbene dejavnosti spodbujajo najbolj dejavno odzivanje? ................. 38
12.3.4 Pri katerih dejavnosti otroci pokaţejo največ interesa? .................................... 39
SKLEP ................................................................................................................................. 41
VIRI IN LITERATURA........................................................................................................... 43
PRILOGE ............................................................................................................................. 46
Priprave glasbenih dejavnosti ........................................................................................... 46
Poslušanje .................................................................................................................... 46
Izvajanje ........................................................................................................................ 55
Ustvarjanje .................................................................................................................... 62
SOGLASJE STARŠEV/SKRBNIKOV ................................................................................... 70
KAZALO TABEL
Tabela 1: Skupine glasbil ter delitve na podskupine. ............................................................ 17
1
UVOD
Otrokom v vrtcu je potrebno ponuditi uravnoteţene dejavnosti z vseh področij Kurikuluma za
vrtce (1999). Eno izmed področji je umetnost, ki poleg likovnih, plesnih, dramskih in AV-
dejavnosti zajema tudi glasbeno vzgojo, ki vključuje glasbene dejavnosti poslušanja,
izvajanja in ustvarjanja. Priloţnosti, ki jih otrok pridobi v obdobju zgodnjega otroštva, vplivajo
na razvoj potreb, ki jih ima posameznik v odrasli dobi. Strokovni delavci v vrtcih se premalo
zavedajo, da je lahko otrok prve starostne skupine dejavno aktiven na vseh področjih in da
tudi zanje lahko načrtujemo različne (kompleksne) dejavnosti ter tako vplivamo na njegov
interes za različna področja. Pri tem je potrebno upoštevati razvojne značilnosti in
zakonitosti. Pomembno vlogo imajo odrasli (predvsem starši), ki otroku omogočajo, da
pridobi čim več izkušenj, različnih informacij in priloţnosti za aktivno udejstvovanje v
dejavnostih – le tako se otroku odprejo vrata v svet ustvarjanja in svobode.
Namen diplomskega dela je ugotoviti, na katere glasbene dejavnosti se otroci najbolj dejavno
odzivajo, katere spodbujajo najbolj dejavno odzivanje in za katere glasbene dejavnosti otroci
pokaţejo največ interesa. Izsledkov raziskave zaradi premajhnega vzorca sicer ne bomo
mogli posplošiti na celotno populacijo, a bodo rezultati v pomoč vzgojiteljem in drugim
strokovnim delavcem pri načrtovanju dejavnosti, ki spodbujajo otrokovo dejavno odzivanje in
interes.
2
TEORETIČNI DEL
1 KURIKULUM ZA VRTCE
»Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v analizah, predlogih in
rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih (Bela knjiga o vzgoji in
izobraţevanju v Republiki Sloveniji, 1995, Zakon o vrtcih, Šolska zakonodaja I, 1996), kot
tudi v sprejetih načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje in izobraţevanja
(izhodišče kurikularne prenove, Nacionalni kurikularni svet, 1996)« (Kurikulum za vrtce,
1999, str. 7).
Kurikulum za vrtce predstavlja izhodišče za načrtovanje dejavnosti. V njem so predstavljeni
cilji Kurikuluma za vrtce, iz njih pa so izpeljana načela. Poleg temeljnega vedenja o razvoju
otroka in učenju v predšolskem obdobju, najdemo podroben zapis o področjih dejavnosti. To
so gibanje, jezik, umetnost, druţba, narava in matematika. Ti vsebujejo globalne cilje in njih
izpeljane cilje posameznega področja, predlagane primere vsebin in dejavnosti ter vlogo
odraslih (Kurikulum za vrtce, 1999).
1.1 Področje umetnosti in estetska vzgoja
Umetnosti v vrtcu je sestavljena iz petih področij, in sicer iz glasbene vzgoje, likovne vzgoje,
plesne vzgoje, dramske vzgoje in AV-medijske vzgoje. O. Denac (2012) govori o veliki
vzgojni vrednosti estetske in umetnostne vzgoje, saj naj bi pozitivno vplivala na celostno
oblikovanje otrokove osebnosti. Z dejavnostmi s področja umetnosti uresničujemo
pomembnejše naloge in cilje estetske vzgoje, kot so »razvijanje estetskega čuta za lepo in
pravo mero, razvijanje dojemanja, doţivljanja, ustvarjanja, vrednotenja in izraţanja lepega,
razvijanje odnosa do lepote v umetnosti, naravi in do lepote v medčloveških odnosih«
(Denac, 2002, str. 29). M. Voglar (1989) pa dodaja, da je za estetsko dejavnost v prvi vrsti
pomemben predvsem interes otroka. Spodbudimo ga lahko z različnimi sredstvi, kot so npr.
lutka, uganka, zgodbica … ter na ta način ohranjamo zanimanje za umetniško dejavnost.
Umetnost v vrtcu je nepogrešljivo področje, saj otroku »omogoča udejanjanje potencialov, ki
se kaţejo ţe v otrokovem igrivem raziskovanju in spoznavanju sveta, ki je zanj neizčrpen vir
inspiracije, motivacije in vsebin na vseh področjih dejavnosti« (Kurikulum za vrtce, 1999, str.
37). Z umetnostjo otrok izraţa samega sebe, predstavi svoja skrita čustva, opisuje različne
dogodke itn. Pri tem spozna, da umetnost predstavlja način izraţanja in komunikacije, pri
3
čemer lahko z uporabo glasbe, likovnega izdelka ali plesa ustvari nekaj, kar predstavlja nekaj
drugega (Kurikulum za vrtce, 1999).
1.2 Področje glasbe
Kurikulum za vrtce (1999) poleg globalnih in splošnih ciljev, ki so nam v pomoč pri
načrtovanju in uresničevanju glasbenih dejavnosti poslušanja, izvajanja in ustvarjanja,
ponuja še primere dejavnosti posameznega področja umetnosti, in sicer za prvo in drugo
starostno obdobje.
Primeri dejavnosti, ki jih Kurikulum za vrtce (1999) predlaga za otroke prvega starostnega
obdobja, so, da »otrok:
s petjem, igranjem, poslušanjem in z izmišljanjem glasbe, glasbo doţivlja, poustvarja
in ustvarja, se z njo izraţa in komunicira;
ritmično izreka enostavne ljudske in otroške izštevanke in šaljivke;
petje in ritmično izreko spremlja z glasbili in gibanjem;
posluša, posnema in razlikuje zvoke iz narave in okolja;
posluša izvedbe in posnetke izbranih del glasbene literature;
poje otroške, ljudske in umetne pesmi v obsegu svojega glasu;
izvaja ritmične vzorce s ploskanjem, topotanjem, tleskanjem, udarjanjem ipd. in
igranjem na mala glasbila;
spontano si izmišlja ritmično-melodične vzorce;
doţivlja in opazuje igranje ter petje odraslega in starejših otrok;
posluša glasbene pravljice in sodeluje v njih« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 41).
Opazimo lahko, da prevladujejo glasbene dejavnosti s področja izvajanja, najmanj pa je
predlaganih dejavnosti s področja ustvarjanja. Kurikulum za vrtce (1999) ne ponuja
enakovredne zastopanosti glasbenih dejavnosti, na kar s svojima raziskavama opozarjata
tudi B. Borota (2013) in O. Denac (2010). Ugotavljata namreč, da so ustvarjalne glasbene
dejavnosti zastopane v manjši meri kot ostale glasbene dejavnosti.
4
2 SPLOŠNE RAZVOJNE ZNAČILNOSTI OTROK 1. STAROSTNEGA
OBDOBJA
»Otrokov razvoj je dinamičen proces, ki ga interaktivno sodoločata dednost okolje, in sicer na
ravni fizičnega in socialnega okolja.« (Otrok v vrtcu, 2011, str. 27) V predšolskem obdobju t.j.
od prenatalnega obdobja (spočetja – rojstva) do obdobja zgodnjega otroštva (od 3. do 6.
leta), se otrok razvija na temeljnih področjih, in sicer telesnem, spoznavnem, čustveno-
osebnostnem in socialnem področju. Na posameznih področjih razvoja se dogajajo
spremembe in doslednosti, ki so tipične za določeno starost (Nemec, Krajnc, 2011).
Na otrokov čustveni, socialni, spoznavni in gibalni razvoj lahko vplivamo tudi z glasbenimi
dejavnostmi poslušanja, izvajanja in ustvarjanja. Glasbena vzgoja vpliva na uravnoteţen in
skladen osebnostni razvoj ter predstavlja pomemben del estetske in umetnostne vzgoje
(Otrok v vrtcu, 2011). V nadaljevanju bom predstavila splošne razvojne značilnosti dojenčka
in malčka.
2.1 Čustveni razvoj
Otrok se na čustvenem področju razvija postopoma, in sicer razvoj od rojstva naprej poteka
prek stanja umirjenosti (neaktivnosti) in stanja povečane aktivnosti (splošne vzburjenosti) do
razvoja temeljnih (osnovnih) in kasneje sestavljenih (kompleksnih) čustev. Temeljna čustva
se pojavijo ţe zgodaj po rojstvu in jih lahko »neposredno prepoznamo na podlagi izrazov na
obrazu, npr. veselje, zanimanje, presenečenje, strah, jeza, ţalost in gnus«, kompleksna
čustva, »pa se pojavijo kasneje v razvoju ter so odvisna od našega samozavedanja in
zavedanja odzivov okolice na naše vedenje« (Nemec, Krajnc, 2011, str. 123).
V obdobju dojenčka na otrokovo čustveno izraţanje vpliva socialni kontekst, v katerem ga
opazujemo. Najpomembnejši odrasli v otrokovem ţivljenju so starši – v interakciji z materjo in
očetom se najpogosteje odziva s pozitivnimi čustvenimi vzgibi, kot so vokalizacija, izrazi
veselja in povečana gibalna aktivnost. Z negativnimi čustvenimi vzgibi, kot so ţalostni izraz,
zmedena vokalizacija, jok in nesinhronizirani gibi, pa se otrok največkrat odzove na
neodzivno odraslo osebo ali na jezen obraz. Otrok torej oblikuje koherentne vzorce
čustvenega izraţanja, ki so vezani na »obrazne izraze, sinhronizirane z drţo in gibanjem
telesa, kot ton in spremembe glasu« (Zupančič, 2009, str. 233).
5
Z napredovanjem v miselnem razvoju, ločevanjem sebe od okolja, zavedanjem socialnih
standardov ter oblikovanjem pojmov kot sta npr. odgovornost in posledičnost lastnih dejanj,
lahko v obdobju malčka (pribliţno sredi drugega leta), opazimo izraţanje kompleksnih
čustev. Tako kot so lahko dojenčkovi čustveni vzgibi pozitivni in negativni, se tudi čustva
samozavedanja delijo na ugodna (ponos) in neugodna (sram, zadrega, krivda, ljubosumje)
ter se nanašajo na doţivljanje in vrednotenje sebe. Otrok najpogosteje neugodna
kompleksna čustva izraţa »s povešanjem oči, sklanjanjem glave, z jokom, zakrivanjem
obraza z rokami ali pa s skrivanjem pred drugim ljudmi«, medtem ko ugodna kompleksna
čustva izrazi z veseljem, komunikacijo z ljudmi okoli sebe, dvigom glave in rok (Zupančič,
2009, str. 236). Kdaj se čustva samozavedanja pokaţejo, je odvisno od otrokovih izkušenj in
situacij, v katere je bil postavljen. Za laţje in produktivno vključevanje v okolje, pa se otrok
nauči samouravnavanja čustev in nadzora nad čustvenim izraţanjem. Gre za sposobnost
prilagajanja čustvenega stanja na primerno raven intenzivnosti (prav tam).
2.2 Socialni razvoj
Socialni razvoj je v obdobju dojenčka in malčka tesno povezan s čustvenim razvojem. Ţe pri
dojenčku lahko opazimo, da rad gleda človekov obraz (predvsem maminega) in prepoznava,
pa tudi posnema, temeljne čustvene izraze in druga vedenja osebe – gre za mimično
posnemanje. Kmalu po rojstvu (med četrtim in šestim tednom starosti) lahko opazimo
socialni nasmeh, ki se pri dojenčku pojavi zaradi zaznave človekovega obraza, odziva na
detajle različnih predmetov ali prijetnega zvoka. Čeprav dojenček še nima razvitih govornih
sposobnosti, komunicira z osebo, ki mu posveča pozornost. Ţeljo po stiku pokaţe z
vokalizacijo, čustvenim izraţanjem in iskanjem partnerja s pogledom. Opazimo lahko, da ima
dojenček raje pozornost odrasle osebe. Socialna interakcija z odraslo osebo traja dlje kot
interakcija z vrstnikom ali starejšim otrokom (Razvojna psihologija, 2009, str. 256–258).
Starši so za otroka najpomembnejši odrasli in otroci do njih čutijo močno čustveno vez, ki jo
lahko razloţimo z navezanostjo. Navezanost predstavlja pomemben mejnik v otrokovem
prvem letu ţivljenja in poteka v štirih stopnjah (Nemec, Krajnc, 2011 in Zupančič, 2009), in
sicer stopnja pred navezanostjo, stopnja oblikovanja navezanosti oz. nespecifična
navezanost, jasna ali specifična navezanost ter oblikovanje vzajemnega odnosa. Prva
stopnja traja od rojstva do pribliţno 6. tedna starosti. Dojenčki še niso navezani na določeno
osebo ali osebe. S prirojenimi signali, kot so npr. nasmeh, vzpostavljanje očesnega stika, jok
itn., prikličejo ljudi v svojo bliţino in jih spodbujajo, da ostanejo z njimi v stiku. Sledi stopnja
oblikovanja navezanosti oz. stopnja nespecifične navezanost in traja do pribliţno 8. meseca
starosti. Dojenčki se v tej fazi začnejo na različne ljudi odzivati različno. Intenzivneje se
6
začnejo odzivati na osebe, s katerimi so v vsakdanjih stikih, še vedno pa ne protestirajo, če
jih od teh oseb ločimo. Od pribliţno enega leta in pol do 2. leta govorimo o specifični
navezanosti. Opazimo, da se malček močno naveţe na svojega skrbnika (po navadi je to
mater) in pojavi se strah pred ločitvijo, tj. separacijska anksioznost. Svojo močno navezanost
nakazujejo z namernim vzdrţevanjem bliţine in protestiranjem ob ločitvi. V zadnji fazi
navezanosti, tj. oblikovanja vzajemnega odnosa, začne separacijska anksioznost počasi
upadati, in sicer kot posledica miselnih predstav in razvoja govora. Malček je sposoben
razumeti razloge odsotnosti skrbnika in s tem tudi predvidevati, da se bo oseba vrnila.
Malčki se začnejo okoli drugega leta intenzivno zavedati samega sebe in ločujejo med seboj
in drugimi – ločevanje se kaţe v posesivnosti do stvari, uveljavljanju lastnih potreb in teţnje
po posedovanju stvari ter ljudi. Med interakcijo z drugimi otroki in čustvenim prilagajanjem na
socialno okolje se otrok postopoma razvija na moralnem področju, ki vključuje prosocialno
oz. altruistično vedenje, empatijo in vzročno atribucijo, ki je povezana z doţivljanjem krivde.
Pri prosocialnem vedenju gre za dejanja, s katerimi »posameznik deluje v prid drugim
ljudem, ne da bi za to pričakoval korist zase« (Zupančič, 2009, str. 273). Sposobnost
prosocialnega vedenja zahteva empatijo (razumevanje čustev drugih in odzivanje nanje s
komplementarnimi čustvi). Empatijo lahko opazimo ţe pri dojenčkih, vendar gre le za
čustveni odziv brez razumevanja stanja in poloţaja osebe (prav tam).
2.3 Spoznavni razvoj
Z otrokovim spoznavnim razvojem (mišljenjem) se je ukvarjal predvsem švicarski psiholog
Jean Piaget, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja razvil teorijo spoznavnega razvoja od
rojstva do tretjega leta starosti. Otrok naj bi na podlagi te teorije svoja spoznanja o svetu
oblikoval preko dejavnega delovanja nanj (Zupančič, 2009).
Teorija spoznavnega razvoja po Piagetu temelji na senzomotorični oz. zaznavno-gibalni in
predoperativni stopnji. Senzomotorična stopnja je vezana na prvi dve leti otrokovega
ţivljenja. V tem času otroci postopoma spoznavajo svet okoli sebe z zaznavami in gibanjem
preko šestih zaporednih (pod)stopenj (Zupančič, 2009 in Nemec, Krajnc, 2011):
refleksi (od rojstva do 1. meseca starosti): otrok vzpostavlja stik z okoljem s pomočjo
prirojenih refleksov. Nekatere reflekse dojenček tudi prilagodi, in sicer zaradi stika z
okoljem;
primarne kroţne reakcije (od 1. meseca do 4. meseca starosti): na tej (pod)stopnji
otrok namerno izvaja dejavnosti, ki so usmerjene nanj, npr. sesa svoj prst, da doseţe
cilj, tj. zadovoljstvo;
7
sekundarne kroţne reakcije (od 4. meseca do 8. meseca): otrok ponavlja dejavnosti,
s katerimi deluje na okolje zunaj sebe. Aktivnosti izvaja po načelu poskusov in napak
ter pri tem odkriva vzroke in posledice svojih dejanj, npr. išče skrit predmet, se ozira
za predmetom, ki je padel na tla itn. Na tej (pod)stopnji otrok razvije pojem stalnosti
predmeta;
usklajevanje kroţnih reakcij (od 8. meseca do 12. meseca): pri otroku se začne
postopoma razvijati namerno vedenje, saj začenja različne aktivnosti povezovati v
zaporedje, ki ga pripeljejo do cilja, npr. povleče prt, da bi vzel igračo;
terciarne kroţne reakcije (12. meseca–18. meseca): otrok aktivnosti ne ponavlja le
zaradi zadovoljstva, ampak ţeli spoznati značilnost predmetov ter vplivati na različne
dogodke (izvaja eksperimente z novimi vedenji), npr. stopi na igračo, ki zacvili, in jo
nato stisne še z roko, ker ga zanima ali zacvili tudi v tem primeru;
reprezentacije ali stopnja miselnih kombinacij (od 18. meseca do 24. meseca): otrok
je sposoben miselno načrtovati svojo aktivnost z vpogledom, npr. išče metlo, da bi z
ročajem povlekel predmet izza rešetke.
Predoperativna stopnja se pojavi po drugem letu starosti in traja do pribliţno 7. leta. Na tej
stopnji se pri otroku pojavijo simbolne funkcije in se kaţejo v sposobnosti »uporabljanja
simbolov in miselnih predstav« (Nemec in Krajnc, 2011, str. 77). Za obdobje malčka je na
predoperativni stopnji značilna »odsotnost miselnih operacij (logičnega mišljenja),
egocentrizem in hiter razvoj simbolnih reprezentacijskih funkcij, ki se odraţajo v razvoju
govora, simbolne igre, prostorske in slikovne reprezentacje« (Zupančič, 2009, str. 193).
2.4 Gibalni razvoj
Otrokovo gibanje se začne razvijati ţe v predporodni dobi in se ves čas izpopolnjuje. Od
prenatalnega obdobja naprej se razvija po načelu cefalokavdalne (razvoj obvladovanja telesa
v smeri od glave navzdol) in proksimodistalne (razvoj obvladovanja mišic od sredine telesa
navzven) smeri razvoja. Gibalni razvoj otroka je izrazit v prvih treh letih ţivljenja, saj otrok
postopoma usvaja grobe ali velike gibe, in sicer shodi, kasneje teče in izvaja še druge
naravne oblike gibanja, kot so plazenje, lazenje, skoki, poskoki, plezanje, potiskanje,
vlečenje, dviganje, nošenje (Videmšek, Jovan, 2002).
Naravne oblike gibanja nas spremljajo celo ţivljenje in nam omogočajo kakovostno in
dejavno ţivljenje (Pistotnik, 2002). V predšolskem obdobju z gibalnimi dejavnostmi, ki jih
lahko poveţemo z drugimi področji po Kurikulumu za vrtce (1999), otrokom omogočamo
8
optimalni razvoj. Na razvoj hoje, ki se pojavi okoli prvega leta starosti, ugodno vpliva plazenje
in lazenje otroka. Obe obliki naravnega gibanja se pojavita pribliţno pri šestem mesecu
starosti in sta posledica otrokove iznajdlivosti v iskanju različnih načinov gibanja. Kmalu po
tem, ko otrok obvlada lazenje, se pojavi plezanje – otroka zanimajo višje leţeče površine, ki
jih ne more doseči v stoječem poloţaju (Pistotnik, 2002).
Do konca drugega leta se razvije tek, pri katerem je malček najprej precej okoren – prvi tek
je bolj podoben hitri hoji. B. Nemec in M. Krajnc (2011, str. 50) pa dodajata, da se pravi tek
pri otrocih razvije okrog četrtega leta starosti. Skozi celotno predšolsko obdobje lahko pri
otroku opazimo potiskanje, vlečenje, dviganje in nošenje različnih predmetov. Omenjena
gibanja mu pomagajo v vsakdanjem ţivljenju, pri premikanju različnih predmetov.
Poleg velikih ali grobih gibov otrok postopoma pridobi nadzor nad mišicami v dlaneh in prstih,
ki so potrebni za obvladovanje drobnih ali malih gibov. Okoli devetega meseca starosti lahko
opazimo t. i. pincetni prijem – otrok je z dvema prstoma sposoben pobrati manjši predmet.
Pri tem se kaţe napredek v koordinaciji oko – roka. Pincetni prijem otroku ne pomaga le pri
igri, ampak tudi pri vsakdanjih opravilih, kot sta npr. hranjenje in oblačenje (Nemec in Krajnc,
2011).
Otrokov gibalni razvoj se tesno povezuje tudi z drugimi področji razvoja, in sicer s čustveno-
socialnim in spoznavnim razvojem (Razvojna psihologija, 2009). Otrok, ki se gibalno hitreje
razvija, se laţje vključi v socialno okolje – laţje sklepa prijateljstva in vzpostavlja
komunikacijo – prej spozna in usvoji svoje lastno telo, je bolj samozavesten, zaupa vase in v
svoje sposobnosti.
9
3 ZGODNJI GLASBENI RAZVOJ OTROKA
Pomembnosti zgodnjega učenja v povezavi z glasbenim razvojem otrok poudarjajo K.
Zadnik, D. Koren in B. Sicherl - Kafol (2015) in Gordon (1997). Menijo namreč, da ima
zgodnje učenje dolgoročnejše in trajnejše učinke na posameznika. Izzivi in priloţnosti, ki so
jih otroci deleţni v zgodnjem otroštvu, se lahko v odraslosti preoblikujejo v dolgotrajne
potrebe. Pri tem so ključnega pomena spodbude in podpora odrasle osebe (predvsem
staršev in učiteljev) kot tudi samodejavnosti posameznika. Naloga odraslih je zagotavljanje
varnega okolja, v katerem otrok lahko svobodno izraţa svojo kreativnost in izvirnost (Zadnik,
Koren in Sicherl - Kafol, 2015).
Po mnenju Gordona (1997) ima otrok največji potencial za učenje med 18. mesecem in 3.
letom starosti. V tem obdobju je ključnega pomena, da pridobi čim več raznolikih in bogatih
izkušenj na področju glasbe, saj predstavlja zgodnje otroštvo temelj za kasnejši razvoj in
izobraţevanje.
10
4 ZAKONITOSTI GLASBENEGA RAZVOJA
Stopnja skladnosti med splošnim in glasbenim razvojem ni natančno opredeljena. Razvojne
stopnje največkrat predstavljajo le okvir, »saj se posamezne glasbene sposobnosti začnejo
razvijati ţe prej in jih je treba obravnavati individualno« (Denac, 2002, str 20). Na razvoj
glasbenih sposobnosti vplivajo dednost, okolje in samodejavnost, pri tem je otrokova lastna
aktivnost pogoj, da se dispozicije razvijejo v sposobnosti. Avtorici O. Denac (2002) in H. de la
Motte - Haber (1990) poudarja pomen spodbujajočega zunanjega okolja tj. druţinsko in
druţbeno okolje ter pomembnost socializacijskih veščin za razvoj glasbenih sposobnosti.
V nadaljevanju se bom osredinila na glasbeno razvojne značilnosti dojenčkov in malčkov, ki
pa so okvirne, saj je glasbena razvitost otrok odvisna od vpliva različnih dejavnikov (Sicherl
Kafol, 2001).
4.1 Prenatalno obdobje
Plod ali fetus je ţe v maternici sposoben zaznavati različne zvoke – notranje in zunanje
draţljaje. Zaradi plodovnice slabše sliši zunanje draţljaje in po mnenju B. Nemec in M.
Krajnc (2011) zaznava glasen hrup. McPherson (2006) pa dodaja, da plod zaznava tudi
glasove drugih ljudi, različne zvoke okolja in glasbo. Najpomembnejši zvoki, ki jim je fetus
izpostavljen, so mamin glas, njeno gibanje (koraki), dihanje in zvoki, ki jih povzroča prebava
(kruljenje v ţelodcu in premikanje plinov skozi črevesje) (McPharson 2006, po Lecanuet,
1996).
4.2 Od rojstva do 2. leta starosti
Po rojstvu se sluh najhitreje razvija v prvih šestih mesecih otrokovega ţivljenja, konča pa se
med 12. In 15. letom starosti, ko lahko govorimo o funkcionalni zrelosti sluha (Borota, 2013).
Opazimo lahko, da se otroci pri ugotavljanju, od kod prihaja zvok, obračajo proti njegovemu
izvoru. Novorojenčki razlikujejo in se drugače odzivajo na znane in neznane zvoke. Najraje
poslušajo človeški glas, najbolj pomirjujoče pa nanje deluje materin glas, ki ga je otrok
poslušal ţe v maternici (Nemec, Krajnc, 2011).
O. Denac (2002) navaja, da se pri otrocih okoli devetega meseca pojavi vokalizacija ob
glasbi in glasbeno čebljanje. K razvoju govora pripomore neglasbeno čebljanje, glasbeno
čebljanje pa je otrokova specifična reakcija na slišano glasbo, ki »obsega zvoke različnih
11
višin, ki so grajeni samo na enem samoglasniku ali zlogu. Glasbeno čebljanje ni ritmično
organizirano, pavze se pojavljajo zaradi potrebe po vdihu, ne po ritmični organizaciji« (prav
tam, 23). Po mnenju Gordona (1997) se otrokovo usvajanje glasbe in jezika razvijata na
podoben način. Preden se pri otroku razvije jezikovni govor, dojenčki grulijo, vokalizirajo in
bebljajo (čebljajo) ter s tem sporočajo svoje zadovoljstvo, posnemajo glasove okoli sebe,
preizkušajo in se igrajo z glasovnimi zmoţnostmi ter vzpostavljajo stik z partnerjem (Nemec,
Krajnc, 2011).
Gordon (1997) loči dve fazi glasbenega bebljanja:
tonalno bebljanje: v tej fazi otrok skuša peti s pomočjo govorne glasovne kvalitete, pri
čemer proizvaja zvoke, ki niso popolnoma v povezavi z glasbo. V osnovi se to zgodi
zato, ker otroci niso usvojili razlike med govorno in pevsko glasovno kvaliteto (otroci
govor slišijo večkrat kot petje, zato imajo več motivacije za imitacijo jezikovnega
govora)
ritmično bebljanje: otroci v tej fazi proizvajajo različne zvoke, ki niso ritmično usklajeni
in povezani med sabo.
Malčki si začnejo v drugem letu starosti izmišljati svoje pesmi, pri katerih ni nujno, da jih
odrasli razumejo. Nastanejo kot posledica razvoja na jezikovnem področju. Pesmi imajo eno
ali dve izbrani besedili, ki jih otrok ponavlja (Borota, 2006). O. Denac (2002) pa dodaja, da so
v tej starosti otrokove spontane pesmi po navadi atonalne in ritmično neorganizirane.
V starosti dveh let otrok začne imitirati pesmi. V svoje izmišljanje po mnenju B. Borote (2006,
str. 20) povzamejo »besedo iz refrena, ki jo vključijo v svoje pevsko izmišljanje«. Pozornost
otrok je torej usmerjena predvsem na besedilo pesmi in ne v reprodukcijo ritma in melodije
(Denac, 2002).
Med prvim in drugim letom otroka pritegnejo prstne igre, bibarije, saj so vezane na njegovo
telo. V tem obdobju otrok rad manipulira z različnimi predmeti (jih prenaša, udarja nanje,
pritiska, vleče, vtika prste v odprtine), zato mu ponudimo različne inštrumente, npr.
klaviature, zvončke itn. (Borota, 2006).
4.3 Od 2. do 3. leta starosti
Otrok napreduje v petju spontanih pesmi, postanejo namreč daljše in vsebujejo ponavljanje
ritmičnih vzorcev. Pri imitiranju pesmi ni več tako osredinjen samo na njeno besedilo, ampak
tudi na melodijo, pri čemer začne ta pridobivati tudi ritmično strukturo (Denac, 2002).
12
Proti koncu tretjega leta otrok poje imaginarne oz. »potpourri« pesmi, ki nastanejo z
zdruţevanjem naučenih in spontanih pesmi. S preoblikovanjem besed, delov melodij in ritma
različnih pesmi zdruţi znane pesmi in svoje izmišljarije ter tako ustvari novo celoto (Radoš
1983; po Denac 2002, str. 23).
13
5 GLASBENE DEJAVNOSTI
Otrokom v vrtcu glasbo najlaţje pribliţamo z glasbenimi dejavnostmi, ki jih delimo v tri
skupine oz. v tri vzgojno-izobraţevalna področja:
poslušanje glasbe,
izvajanje (petje pesmi, igranje na glasbila, ritmična izreka) in
ustvarjanje glasbe (ustvarjanje ob glasbi in v glasbi).
S prepletanjem dejavnosti poslušanja, izvajanja in ustvarjanja glasbe otrokom omogočimo
»glasbena doţivetja in izkušnje na podlagi katerih se razvija glasbeno vedenje« (Sicherl -
Kafol, 2015, str. 9). B. Sicherl - Kafol (2015, str. 10) meni, da glasbene dejavnosti spodbujajo
»kompleksen in učinkovit učni razvoj ter procese zvočnega pomnjenja, prepoznavanja,
primerjanja, razlikovanja, razvrščanja, posploševanj, uporabe in vrednotenja, kar omogoča
oblikovanje glasbene predstavljivosti in glasbenega mišljenja«.
5.1 Poslušanje
»Poslušanje je psihična in individualna dejavnost poslušalca – sprejemnika, ki sam oblikuje
pomen slišane informacije oz. vsebine.« (Plut Pregelj, 2012, str. 10, v Borota, 2013, str. 112)
Preden pa je lahko posameznik sposoben poslušati in dajati slišanim vsebinam pomen, mora
biti zmoţen slišati.
Poslušanje v vrtcu je lahko samostojna dejavnost ali pa sestavni del različnih glasbenih
dejavnosti. Najmlajši otroci naj se najprej seznanijo s poslušanjem petja vzgojiteljice, nato pa
jim nudimo različen glasbeni material. Tako pridobijo izkušnje s poslušanjem različnih
zvokov, ki jih obdajajo ter raziskujejo njihovo barvo, višino, glasnost, trajanje, pri tem pa
uporabljajo in preizkušajo tudi različne zvočne materiale. S pestrimi dejavnostmi poslušanja
otrokom omogočimo oz. pri otrocih ţelimo (Denac, 2010, str. 114):
»spodbujati veselje in ugodno počutje ob poslušanju glasbe;
poglabljati ţeljo po poslušanju glasbe;
otroke čustveno razgibati, vplivati na njihovo čustveno občutljivost;
razvijati sposobnost pozornega poslušanja in
postopoma razvijati osnove estetskega glasbenega okusa«.
14
5.1.1 Vrste poslušanja
Poznamo več vrst poslušanja oz. lahko govorimo o treh načinih poslušanja (Borota, 2013):
1. doţivljajsko poslušanje
2. doţivljajsko analitično poslušanje in
3. analitično poslušanje.
V nadaljevanju se bomo osredinili na doţivljajsko poslušanje, ki je značilno za otroke prvega
starostnega obdobja.
B. Borota (2013) meni, da je za otroke prve starostne skupine, osrednji način poslušanja
doţivljajsko poslušanje, saj spodbudi izraţanje čustev (strah, ugodje) in različnih razpoloţenj.
Ob poslušanju otrok podoţivlja dogajanja in izkušnje, izhajajoče iz glasbe oziramo glasbene
vsebine ter ob tem uporablja tudi svojo domišljijo. Razpoloţenja in otrokova čustva najlaţje
razberemo na obrazu, pozorni pa smo tudi na druge znake neverbalne komunikacije, npr.
način premikanja rok, gibanjem celotnega telesa. Analiza gibov predstavlja vodilo za izbor
glasbe všečne otrokom. Ob poslušanju pozorno opazujemo ter spremljamo njihovo
individualno izraţanje, ki nam pomaga pri razumevanju njegovega občutenja glasbe (prav
tam).
Pri spontanem gibanju otrok ob glasbi lahko prepoznamo nekatere ustaljene vzorce
glasbene govorice otrok, in sicer (Borota 2013, str. 119, po Borota 2006):
»nizka tonska lega in temna barva zvoka – gibanje s spodnjim delom telesa (noge),
visoka tonska lega in svetla zvona barva – gibanje z zgornjim delom telesa (roke),
ponavljajoči se zvočni vzorci – ponavljajoči se gibalni vzorci,
glasna glasba – veliki in intenzivni gibi,
tiha glasba – majhni in počasni gibi,
občutenje ţalosti – sklonjena glava, roki spuščeni ob telo,
občutenje veselja in radosti – izrazita obrazna mimika, nasmeh, roki dvignjeni nad
glavo, glasovno odzivanje (vzkliki, smeh)«.
Otroci prvega starostnega obdobja se na glasbo in zvok najpogosteje odzivajo z gibanjem,
saj sta gibanje in glasba v tem obdobju nedeljiva celota. Svoja občutja pa lahko izraţajo še
na druge načine, in sicer z likovnim izdelkom in besedo (Denac, 2002).
15
5.1.2 Dejavnosti poslušanja
Dejavnosti poslušanja najmlajšim otrokom v vrtcu najlaţje pribliţamo s petjem. Otrok naj
najprej posluša petje vzgojiteljice, nato izberemo različne primere glasbenih del vokalno-
instrumentalne in instrumentalno glasbe. Najprej se osredinimo predvsem na glasbo
namenjeno otrokom (otroške ljudske in umetne pesmi), predstavimo pa jim tudi glasbo, ki je
sicer namenjena odraslim. Pri izbiri glasbenih del smo pozorni na umetniško vrednost in
njihove avtorje (v pomoč so nam različne zbirke otroških pesmi). Otrokom ponudimo pester
izbor glasbenih del, pri tem upoštevamo splošni in glasbeni razvoj otrok, značilnosti okolja v
katerem otroci ţivijo, ne smemo pa prezreti tudi njihovega zanimanja in interesa za
poslušanje določenih glasbenih del (Denac, 2010).
Pri načrtovanju dejavnosti poslušanja ne smemo prezreti dejavnikov, ki vplivajo na proces
poslušanja glasbe. To so:
»prostor, v katerem glasbo poslušamo;
glasba, ki jo poslušamo;
posrednik (medij), ki glasbo izvaja/predvaja in
poslušalec, ki glasbo sprejema« (Borota, str. 115).
Otrokom z dejavnostmi poslušanja usmerjamo in vzdrţujemo pozornost oz. njihovo
zmoţnost koncentracije. B. Borota (2013, str. 112) meni, da je glasba umetnost v času in je
pomemben element za razvijanje dolgotrajnejše pozornosti na zvok. Potrebno pa se je
zavedati, da je pozornost mlajših otrok kratkotrajna, zato jim pri poslušanju glasbenih del
ponudimo krajše enominutne skladbe. Dolţino glasbenih del pa s starostjo povečujemo
(Denac, 2010).
5.2 Izvajanje
Izvajanje se tesno navezuje na poslušanje in ustvarjanje glasbe. Predstavlja temeljno
področje glasbenih dejavnosti v vrtcu in prvem razredu osnovne šole, ki vključuje petje,
igranje na glasbila ter ritmično izreko (Borota, 2013).
B. Sicherl - Kafol (2015, str. 9) navaja, da glasbene dejavnosti iz področja izvajanja
omogočajo »razvijanje elementarnih glasbenih sposobnosti, kot sta ritmični in melodični
posluh, ter glasbenih spretnosti, kot sta pevska in instrumentalna tehnika«.
16
5.2.1 Petje
O. Denac (2002) in B. Borota (2010) ugotavljata, da je petje pesmi najpogostejša in najbolj
razširjena glasbena dejavnost v slovenskih vrtcih in zgodnjem šolskem obdobju.
Petje je za otroke nekaj naravnega in skupaj s poslušanjem predstavlja prvo izkušnjo otroka
z glasbo. Vzgojitelj mora biti pazljiv pri izbiri pevskega repertoarja, in sicer je pomembna
njegova raznolikost, ki vključuje širok nabor glasbenih vsebin (Sicherl - Kafol, 2015).
Ključnega pomena je, da zagotovimo pozitivne izkušnje s petjem in glasbo, saj je zgodnje
obdobje ključno za kasnejši odnos do glasbe. Pri tem so nam v pomoč smernice:
pesem mora biti prisotna vsakdanjem ţivljenju otrok kot nekaj samoumevnega;
vzgojitelj/-ca mora pesem interpretirati doţiveto in estetsko, saj se otroci učijo peti po
metodi imitacije;
pri petju pesmi je ključnega pomena, da otroci pesem čustveno doţivijo in do nje
razvijejo čustveni odnos, kar pa se lahko zgodi le z večkratnim ponavljanjem iste
pesmi;
otrokovo pozornost za vsebino in obravnavanje nove pesmi, zbudimo z različnimi
ponazorili in poveţemo z drugimi umetniškimi zvrstmi. Pri tem stremimo k
razumevanju in doţivljanju celostnega sveta otrok;
skušamo se izogibati monotonosti, mehaničnemu ponavljanju in reproduciranju
pesmi, saj lahko privede k nezainteresiranosti otrok;
otroke spodbujamo k kritičnemu in iniciativnemu odnosu do pesmi;
izbiramo pesmi, ki so primerne otrokom (nezapletene pesmi z razumljivimi besedili ter
umetniško vrednostjo, pri tem moramo biti pozorni na glasbene posebnosti in obseg
melodije pesmi (Otrok v vrtcu, 2010 in Denac, 2002).
5.2.2 Igranje na inštrumente
Z igranjem na glasbila je otrok aktiven na kognitivnem, psihomotoričnem, afektivnem in
socialnem področju svoje osebnosti. Pomembno je, da pri prvi predstavitvi glasbila otroci
inštrument dobro vidijo, slišijo, ga preizkusijo (pri tem spoznajo načine igranja nanj) in izvedo
njegovo ime (Borota, 2013).
Otroci lahko igrajo na različne vrste glasbil. Najprej naj se otrok spozna z igranjem na lastna
glasbila, tj. njegovo telo (roke, noge in govorila). Pri tem s svojim telesom vzpostavlja
17
glasbeno komunikacijo, razvija različne gibalne spretnosti ter koordinacijo rok. Igranje na
lastna glasbila je priprava za igranje na druga glasbila (prav tam).
V spodnji tabeli so prikazane skupine glasbil ter delitve na podskupine.
Tabela 1: Skupine glasbil ter delitve na podskupine.
Vir: Borota, 2013, str. 80.
Orffovi inštrumenti so glasbila nemškega pedagoga in skladatelja Carla Orffa, ki jih delimo v
skupini melodičnih (zvončki, metalofon, ksilofon) in ritmičnih tolkal (veliki in mali boben,
kraguljčki, triangel, činel, ropotulja, kastanjete, les oz. leseni boben, paličice, strgalo in
dvocevasti les) (Borota, 2013). Pri zvočilih gre za predmete, »na katere izvajamo različne
šume in zvene, ki nam pomenijo glasbene zvoke« (prav tam, str. 80). Doma ali v vrtcu lahko
iz različni odpadnih ali naravnih materialov izdelamo improvizirana glasbila, ki se po zvoku
pribliţajo pravim inštrumentom. Kljub preprosti izdelavi in igranju nanje pa so ljudska glasbila
po mnenju B. Borote (2013) v vrtcu in šoli premalo uporabljena. Gre za glasbila, na katera
igramo ob melodijah iz ljudskega izročila.
V prvi starostni skupini otrokom ponudimo ritmična glasbila, kot so Orffov inštrumentarij,
ljudska glasbila, različna zvočila ter improvizirana glasbila. Ponudimo jim dovolj časa, da se z
inštrumenti spoznajo in ugotavljajo načine igranja nanje. Vsako dejavnost igranja na glasbila
vključimo v okvir glasbenih in gibalnih iger (Otrok v vrtcu, 2011).
GLASBILA
orffov
inštrumentarij
lastna
glasbila
zvočila
ljudska
zvočne
igrače
improvizirana
glasbila
melodična tolkala
ritmična tolkala
drugi inštrumenti
pihala, trobila,
tolkala, inštrumenti s
tipkami, brenkala,
inštrumenti
18
5.2.3 Ritmična izreka
K izvajanju glasbe uvršamo tudi ritmično izreko oz. izvajanje ritmičnih vsebin, s katerimi
otroci razvijajo občutek za mero. Za izvajanje ritmične izreke so primerne izštevanke, reki,
uganke, nagajivke, nagovarjanja, oponašanja in druge (primerne) pesmi. Ritmično izreko
besedil lahko obogatimo in poveţemo z gibalnimi dejavnostmi, kot so »korakanje,
nakazovanje ob izštevanju, gibalno-plesno izraţanje vsebin« (Oblak, 2007, str. 19) in
inštrumentalnemu spremljanju.
5.3 Ustvarjanje
O glasbenem ustvarjanju otrok po mnenju B. Borote (2013) govorimo takrat, ko otroci na
novo ustvarjajo glasbene vsebine ter na svoj način izrazijo različna glasbena doţivetja in
glasbene predstave. Ustvarjanje delimo ga na:
ustvarjanje v glasbi in
ustvarjanje ob glasbi.
Otrok lahko ustvarja v glasbi z vokalnim, inštrumentalnim in poustvarjalnim ustvarjanjem. Pri
ustvarjanju ob glasbi gre za izraţanje glasbe v drugih umetniških jezikih kot so gibalno-
plesno, likovno in besedno ustvarjanje (prav tam).
Po mnenju O. Denac (2002) otrok ob dejavnostih ustvarjanja čuti zadovoljstvo, postopoma
pa začne razvijati tudi kritičen odnos do lastnega ustvarjanja. B. Sicerl - Kafol (2015) pa
dodaja, da poleg kritičnega odnosa do glasbe otroci razvijajo tudi glasbeno mišljenje,
vzpostavljajo čustven odnos do glasbe ter vzpostavljajo komunikacijo v glasbenem jeziku.
B. Borota (2013) pravi, da glasbene dejavnosti ustvarjanja ne smemo prepustiti naključju,
kljub temu, da je otrokova ustvarjalnost nepredvidljiva in pogojena z njegovim zanimanjem.
5.3.1 Ustvarjanje v glasbi
Otrokovo zanimanje za ustvarjanje v glasbi se pokaţe ţe v predšolskem obdobju. Zaznamo
ga lahko pri raziskovanju zvočnosti materialov, izdelovanju zvočil ter preizkušanju načinov
igranja. B. Borota (2013) meni, da je otrok sposoben intenzivneje ustvarjati v glasbi po
četrtem letu starosti, in sicer z izmišljevanjem zvočnih vzorcev ter oblikovanjem krajših in
daljših glasbenih delov in celot. Starejši otroci imajo za razliko od mlajših, več melodičnih
19
izkušenj in s tem razvitejše glasbene sposobnosti ter spretnosti, kar jim omogoča vokalno
ustvarjanje brez besedila na določenih glasovih in zlogih (Denac, 2011).
Glasbene dejavnosti ustvarjanja zasnujemo na podlagi igre, saj mlajši otroci med njo
spontano vokalno in instrumentalno ustvarjajo (Denac, 2011). Pogosta dejavnost ustvarjanja
v glasbi z najmlajšimi otroki je po mnenju B. Borote (20013) ustvarjanje zvočnih slik.
V predšolskem obdobju, sploh če govorimo o prvi starostni skupini, cilj ustvarjanja v glasbi ni
v končnem izdelku oz. produktu, ampak v procesu ustvarjanja. Pri tem je ključna vloga
odraslega oz. vzgojitelja, in sicer pri sprejemanju otrokove ustvarjalnosti (Denac, 2011).
5.3.2 Ustvarjanje ob glasbi
Otrokova ustvarjalnost se kaţe na različne načine. Pri ustvarjanju ob glasbi otrok izrazi tisto,
kar je doţivel ob poslušanju glasbe in zvočnih predstav z likovnimi, gibalnimi in besednimi
dejavnostmi. O. Denac (2002) meni, da ustvarjanje ob glasbi predstavlja povratno informacijo
o otrokovem zaznavanju in doţivljanju nekega glasbenega dela.
Otrokom lahko s pomočjo različnih predmetov, pripomočkov in rekvizitov omogočimo skoraj
neomejeno ustvarjanje in izraţanje ob glasbi. Ključnega pomena je sprejemanje otrokove
interpretacije, spodbudno okolje, v katerem otrok ustvarja ter omogočanje izraţanja na lasten
način.
Pri likovnem izraţanju lahko ustvarjalnost izhaja iz likovnih spodbud ali obratno. Otrok si tako
lahko npr. »zamisli melodijo ob opazovanju slike, ilustracije …« ali pa npr. »doţivetje
glasbenega dela kot izziv za likovno ustvarjalnost« (Otrok v vrtcu, 2011, str 119).
»Glasba in beseda sta izrazito povezani, saj je beseda v glasbi tudi njeno izrazno sredstvo.
Prav tako lahko glasbena ustvarjalnost izhaja iz pesništva, ki je pomembno izhodišče za
glasbeno ustvarjalnost (deklamacije, izštevanke …) in obratno, besedna ustvarjalnost iz
glasbe (npr. izmišljanje besedil na znane melodije).« (prav tam)
20
6 GLASBENE DIDAKTIČNE IN PRSTNE IGRE
Otrokova osnovna dejavnost je igra, s katero se uči, spoznava svet okoli sebe, pridobiva
različne spretnosti in sposobnosti ter je zanjo notranje motiviran. V glasbi so nam v pomoč
glasbene didaktične igre. Gre za krajše glasbene dejavnosti, ki jih lahko izvajamo
samostojno ali kot sestavni del drugih (glasbenih) dejavnosti. So skrbno načrtovane in
strukturirane, saj vsebujejo navodila in pravila ter pomembne elemente (glasbo oz. zvok,
vsebino, nalogo, pravila in cilje) (Borota, 2013).
Glasbene didaktične igre omogočajo, da pri otrocih ohranjamo zanimanje za glasbo in
učenje, pri tem pa intenzivno razvijamo glasbene zmoţnosti, pozornost, ohranjanje
motivacije ter skrbimo za otrokov celovit glasbeni razvoj. Pomembno je, da ustvarimo
otrokom privlačno vsebino ter postavimo pravila primernim njihovi starosti (Borota, 2013).
Z glasbeno-didaktičnimi igrami otroci razvijajo glasbene sposobnosti in spretnosti. Gre za
dolgotrajen proces, pri katerem »otrok v procesu učenja doţivljajsko in miselno predeluje
glasbene izkušnje in se glasbeno razvija« (Otrok v vrtcu, 2011, str. 119).
Prstne igre so za otroke prvega starostnega obdobja zelo privlačne, saj z njimi spoznavajo
svoje lastno telo – prste. Pri tem omogočajo, da se otrokom pribliţamo na igriv, zanimiv in
nevsiljiv način. Prstne igre vsebujejo »besedilo in dotik, zato jih uvrščamo med bibarije«
(Borota, 2013, str. 238). Z mlajšimi otroki jih običajno izvajamo v naročju, na njihovi dlani, v
igro vključimo različne dele telesa in ne le prstov. Z njimi otroku omogočamo dotik, bliţino, ga
potolaţimo nagovorimo, aktivno vključimo v različne dejavnosti in premagujemo različne
zadrege – z otrokom tako vzpostavimo komunikacijo, si pridobimo njegovo zaupanje in
prijateljstvo. Otroka v izvajanje bibarije nikakor ne smemo siliti, zato jo najprej izvedemo na
sebi ali na tleh in se mu počasi pribliţamo. Čeprav imajo mlajši otroci slabo razvite govorne
sposobnosti, jih vprašamo, ali ţelijo, da igro izvedemo na njihovih prstih oz telesu ter
počakamo na privolitev.
Pri starejših otrocih jih lahko izvedemo skupinsko, in sicer z gibanjem v prostoru ali z
dramatizacijo (Borota, 2013).
21
7 GLASBENE DELAVNICE ZA PREDŠOLSKE OTROKE V
SLOVENIJI
Glasbene delavnice za otroke od rojstva do tretjega leta starosti so v Sloveniji novost. Najbolj
znana programa sta Glasbeni dojenčki in malčki, ki ga je zasnovala Veronika Šarec, in
Glasbene urice za najmlajše, ki se je leta 2015 izvajal na glasbeni šoli Arsem (b. d.) v centru
Ljubljane. Oba programa ponujata pestre dejavnosti za predšolske otroke ter s tem
poudarjata, da je otrok kompetentno bitje z zmoţnostjo sodelovanja v različnih glasbenih
aktivnostih. V nadaljevanju bom predstavila oba programa.
7.1 Programa Glasbeni dojenčki in Glasbeni malčki
Programa Glasbeni dojenčki in Glasbeni malčki spadata v program zgodnje glasbene vzgoje.
Glavni namen in bistvo obeh programov je navdušiti, pritegniti in prepričati starše o »pomenu
zgodnje glasbene vzgoje, ki se mora v prvi vrsti odvijati znotraj druţine« (Breznik, 2014, str.
69).
7.1.1 Program Glasbeni dojenčki
Program Glasbeni dojenčki je namenjen staršem z dojenčki, v starostnem razponu do
petnajstega meseca starosti. V manjši skupini starši spoznavajo glasbene načine interakcije
s svojim otrokom, ki vključujejo »petje, bibarije, prstne igre, gibanje, ples, zibanje, poslušanje
glasbe in igranje preprostih glasbil« (Breznik, 2014, str. 68). Dejavnosti pomagajo staršem in
predvsem njihovim otrokom vzbuditi zanimanje za glasbo, postaviti temelje za razvoj
glasbenih sposobnosti, razvijati občutek za ritem in melodijo ter krepiti vez med otrokom in
staršem (prav tam).
7.1.2 Program Glasbeni malčki
Program Glasbeni malčki je namenjen staršem z otrokom, starim od prvega do četrtega leta
starosti. Glasbene dejavnosti vključujejo petje, bibarije, gibanje, ples, prstne igre, poslušanje
glasbe in igranje preprostih glasbil. Več poudarka je na pesmih s preprosto in kratko vsebino,
ki so povezane z otrokovim vsakdanjikom, njegovim telesom, naravo itn. Pri dejavnostih so
večkrat uporabljeni rekviziti in različni pripomočki (rutke, baloni, lutke, obroči itn.), ki
pripomorejo k boljši motivaciji otrok, pri tem pa ohranjajo njihovo zanimanje. V omenjeni
22
program je vključeno veliko gibanja, saj se otroci med prvim in tretjim letom »na glasbo
odzivajo najmočneje, če so ob njej telesno dejavni« (Breznik, 2014, str 69).
7.2 Program Glasbene urice za najmlajše
Program Glasbene urice za najmlajše se je leta 2015, izvajal na glasbeni šoli Arsem (b. d.) v
Ljubljani – pri sestavi so sodelovali študentje Akademije za glasbo in študentje Pedagoške
fakultete Univerze v Ljubljani. V programu, ki je trajal šest mesecev, so sodelovali starši in
otroci od šestega meseca do 3. leta starosti. Program je bil zasnovan tako, da bi otrokom in
njihovim staršem omogočil aktivno sodelovanje pri glasbenih dejavnostih – pri otrocih
spodbujal celostni glasbeni razvoj, staršem pa ponudil nekaj smernic in primerov za
glasbeno interakcijo v domačem okolju ter jih pri tem usmeril k izbiri kakovostne glasbe. Velik
poudarek omenjenega programa je bil na interakciji staršev in otrok. K. Zadnik, D. Koren in
B. Sicherl Kafol (2015) menijo, da je otrokov glasbeni razvoj odvisen od kakovostnih
glasbenih draţljajev znotraj in zunaj druţine, zanimanja staršev za glasbo in glasbene
aktivnosti ter njihova samopodoba in zaupanje v lastne sposobnosti.
Glasbene urice so zajemale osnovne glasbene dejavnosti, in sicer dejavnosti poslušanja,
izvajanja in ustvarjanja. Osrednja povezava vseh delavnic in posameznih glasbenih
dejavnosti ter vsebin, je bila lutka (Miška Tralala). Njena glavna naloga je bila, omogočiti
otrokom, da se identificirajo z dejavnostmi, ki jih le-ta izvaja in jih pri tem motivira, da tudi
sami sodelujejo v njih (prav tam).
Glasbene dejavnosti so vključevale izreko besedil, petje, poslušanje primerov iz glasbene
literature, glasbeno-didaktične igre, prepevanje pesmi o ţivalih ter izvajanje deklamacij,
bibarij in prstnih iger – široka paleta glasbenih dejavnosti za spodbujanje gibalnega,
čustvenega, socialnega in govornega razvoja otrok (Arhar, Kemperle, Koren in Rupnik,
2014).
23
8 GLASBENE DELAVNICE ZA PREDŠOLSKE OTROKE V TUJINI
V tujini so se glasbeni programi za najmlajše otroke razvili ţe v osemdesetih in devetdesetih
letih prejšnjega stoletja. Trţno najuspešnejša sta ameriško-nemški program Musikgarten in
ameriški program Music together. Programa izhajata iz dejstva, »da so vsi otroci muzikalni,
poudarjata izjemen pomen aktivne vloge staršev oz. skrbnikov in vključujeta zelo raznolik
repertoar pesmi v različnih tonovskih in taktovskih načinih« (Breznik, 2014, str 67). Oba
programa sta vplivala na nastanek slovenskega programa glasbeni dojenčki in glasbeni
malčki.
8.1 Ameriško-nemški program Muskgarten
Glasbeni program Musikgarten je »razvojno naravnan in se vsebinsko in glasbeno bolj
prilagaja določeni razvojni stopnji otrok« (Breznik, 2014, str. 67). Naravnan je tako, da
spodbuja različne vidike otrokovega razvoja. Program sledi smernicam, ki pripomorejo k
celovitemu glasbenemu razvoju:
glasbo je potrebno zgodaj predstaviti in vključiti v druţinsko okolje;
temelje za vseţivljenjsko ustvarjanje glasbe lahko ustvarimo z uporabo kakovostnih
izobraţevalnih virov in instrumentov, otroku lahko pomagamo poglobiti spoštovanje
do glasbe in sveta okoli njega;
otrokom je potrebno zagotavljati ustrezne glasbene izkušnje (Musikgarten, 2018).
Dejavnosti potekajo preko igre in vključujejo veliko avtorske glasbe, ki je vezana npr. na
začetno pozdravljanje skupine, otrokovo telo. Program vsebuje tudi spoznavanje različnih
inštrumentov in načinov igranja nanje ter poslušanje. Starši imajo vlogo spodbujanja otroka
pri sodelovanju v dejavnostih in gibanju (Dupuis, 2016).
8.2 Ameriški program Music together
Glasbeni program Music together tako kot Musikgarten vključuje veliko avtorske glasbe, pa
tudi priredbe ljudskih pesmi različnih narodov. Po I. Breznik (2014, str 67) je glasba
izvajalsko zahtevna in »ustvarjena tako, da navdušuje zlasti odrasle, prek njih pa otroke«.
Otroci z igro spoznavajo in igrajo na različne inštrumente, poslušajo glasbo, se med tem
igrajo s pripomočki, s pomočjo katerih raziskujejo razseţnosti gibanja (npr. z barvnimi
rutkami).
24
Program je naravnan tako, da razvija osnovne glasbene spretnosti, kot je ritmični in
melodični posluh. Pri otrocih spodbuja ustvarjalnost in zaupanje v svoje lastne sposobnosti
ter pozitivno vpliva na otrokov socialni, čustveni, spoznavni in gibalni razvoj (Music Together,
2018).
8.3 Madžarski program Ringato
Beseda Ringato v madţarščini pomeni zibanje – celoten glasbeni program temelji na
interakciji staršev in otroka, ki je med izvajanjem glasbenih dejavnosti v naročju. Program
sloni na pedagoških načelih madţarskega skladatelja, etnomuzikologa in pedagoga Zoltána
Kodályja, ki je trdil, da mora biti glasba, ki jo za otroka izberemo, nujno prilagojena njegovi
starosti. Glasbena srečanja trajajo pribliţno 30 minut in se odvijajo v sproščenem okolju, kjer
starši z otrokom v naročju sedijo na tleh ali stolih. Velik poudarek je na madţarskih ljudskih
pesmih, tradicionalnih ritmih in bibarijah – vse dejavnosti so tesno povezane z gibanjem, saj
starši otroka ob ritmičnih pesmih, nagajivkah, bibaijah, petju ljudskih pesmi, zibajo levo in
desno, ga dvignejo visoko v zrak ali poloţijo v leţeč poloţaj ter zopet dvignejo ter ritmično
korakajo (odvisno od tega kaj jim narekuje besedilo oz. glasbeno-gibalna igra). Pedagogi ne
uporabljajo medijev (tj. radia, CD-predvajalnikov z glasbenimi deli), ampak je vsa pozornost
usmerjena v izvajanje ţive glasbe, in sicer zaradi pomembnosti osebnega pristopa. Cilj
programa je, da bi odrasli spoznali kvaliteto ljudskih pesmi ter uţivali v skupnem petju in
gibanju (Muhely, 2015; Studio, 2013; Napovednik, b. d.).
25
EMPIRIČNI DEL
9 OPREDELITEV PROBLEMA
Za temo diplomskega dela sem izbrala usmerjene dejavnosti za otroke prvega starostnega
obdobja. Po mojih dosedanjih izkušnjah dela v vrtcu vzgojiteljice redko načrtujejo glasbene
dejavnosti za otroke 1. starostnega obdobja – glasba je večkrat del drugih dejavnosti in
področij Kurikuluma za vrtce (1999) ter je redko zastopana kot samostojna usmerjena
dejavnosti, pri kateri lahko opazujemo otrokovo odzivanje na glasbene dejavnosti in njihov
interes. Izhajamo iz otrokovega zanimanja za dejavnosti in njegovega interesa pri
načrtovanju dejavnosti ter tako laţje načrtujemo dejavnosti različne glasbene dejavnosti, ki
so zanje primerne, zanimive in v katerih uţivajo.
S pomočjo načrtovanih usmerjenih glasbenih dejavnosti sem pri otrocih prvega starostnega
obdobja ugotavljai njihovo aktivno odzivanje na glasbene dejavnosti poslušanja, izvajanja in
ustvarjanja ter s tem ugotavljala, kaj otroke najbolj zanima, pritegne, kaj vzbudi njihov
interes.
26
10 CILJI RAZISKAVE
Skladno s predmetom in problemom raziskave sem si zastavila naslednje cilje:
Cilj 1: Ugotoviti, ali se otroci v prvem starostnem obdobju dejavno odzivajo na
dejavnosti poslušanja, izvajanja in ustvarjanja.
Cilj 2: Ugotoviti, na katere glasbene dejavnosti se otroci prvega starostnega obdobja
najbolj dejavno odzivajo.
Cilj 3: Ugotoviti, katere glasbene dejavnosti spodbujajo najbolj dejavno odzivanje.
Cilj 4: Ugotoviti, pri katerih glasbenih dejavnostih so otroci prvega starostnega
obdobja pokazali največji interes.
27
11 RAZISKOVALNA METODA
Pri raziskovanju sem uporabila kvalitativno deskriptivno neeeksperimentalno metodo
pedagoškega raziskovanja.
11.1 Vzorec
Uporabila sem slučajnostni vzorec, ki ga je sestavljala skupina 14 otrok, starih od 1 leta do 3
let.
11.2 Pripomočki
Uporabila sem nestandarizirano (nestrukturirano) tehniko, in sicer nestrukturirano
(nenačrtno) opazovanje z udeleţbo.
Izvajanje dejavnosti sem dokumentirala z refleksijami posamezne izvedene dejavnosti.
Glasbene dejavnosti poslušanja, izvajanja in ustvarjanja sem posnela in po vsakem srečanju
opravila analizo videoposnetkov.
11.3 Proces zbiranja in obdelave podatkov
Zbiranje podatkov je potekalo 14 dni v obsegu devetih srečanj v javnem Vrtcu Log -
Dragomer. Izvedla sem sklop devetih glasbenih dejavnosti, ki sem jih razdelila na glasbene
dejavnosti poslušanja, izvajanja in ustvarjanja – izvedla sem tri priprave za vsako vrsto
glasbene dejavnosti. Analizo otrokovih odzivov na sklop usmerjenih dejavnosti sem obdelala
kvalitativno. Cilje in hipoteze sem preverjala s pomočjo opazovanja otrokovih odzivov. Po
vsaki izvedeni pripravi sem pripravila pisno refleksijo ter jo obdelala s kvalitativno vsebinsko
analizo.
28
12 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
12.1 Opis glasbenega programa
Obdobje izvedbe: 26. 3. 2018–6. 4. 2018
Trajanje posamezne dejavnosti: 15 minut
Načrtovanje: Na podlagi teoretičnega dela, predvsem glasbenega razvoja otrok, ţe
obstoječih slovenskih in tujih glasbenih programov, kot so Glasbeni dojenčki in glasbeni
malčki, Glasbene urice za najmlajše, Musikgarten (2017), Music together (2017), Ringato
(Napovednik, b. d.); strokovne glasbene literature avtoric O. Denac (2011), B. Sicherl - Kafol
(2009), M. Voglar in M. Nograšek (2008) ter Kurikuluma za vrtce (1999), sem oblikovala
sklop devetih usmerjenih dejavnosti, ki so razdeljene na tri osnovna področja, tj. poslušanje,
izvajanje in ustvarjanje. Iz posameznih glasbenih programov in Kurikuluma za vrtce (1999)
sem uporabila tiste napotke in priporočila, s katerimi bi lahko v največji meri dosegla
zastavljene cilje. Uporabila sem tudi lutko, mucka Mijava, kot sredstvo za motiviranje in
povezovanje dejavnosti med seboj. Dejavnosti so bile razdeljene v enote in so vsebovale
tako ljudske kot umetne pesmi, klasično glasbo, igranje na različne inštrumente, glasbeno-
didaktične in prstne igre (bibarije), ples in rajanje, ustvarjanje, ritmično izreko, gibanje s
pripomočki itn. Dejavnosti sem v največji moţni meri povezala z gibanjem/plesom.
Pesmi: Ljudska pesem (1), umetne (3). Izbrala sem eno ljudsko rajalno pesem, ki so jo otroci
poznali, dve umetni pesmi sem izbrala naključno (eno zaradi ritmične izreke, drugo na
podlagi uvodne motivacije in povezavo z gibanjem), tretjo so otroci poznali.
Klasična glasba: programska in absolutna glasba.
Glasbeno–didaktične igre (naravnane tako, da spodbujajo):
raziskovanje zvočnih barv zvočil in glasbil;
prepoznavanje lastnosti zvoka;
gibanje.
Uporaba inštrumentov: Orffovi inštrumenti (paličice, boben, ropotuljice), zvočila (baloni
napolnjeni z različnimi velikostmi kamnov – ropotulje), naravni inštrumenti (kamni), flavta.
29
Ritmična izreka: Izštevanka, ki jo lahko enostavno poveţemo z gibanjem in pri otrocih
spodbuja občutek za dvodelno mero.
Prstne igre (bibarije): povezava z igranjem na lastno telo, gibanjem/plesom in izvajanjem ter
ustvarjanjem zvočnih slik.
12.2 Opisi izvedenih usmerjenih glasbenih dejavnosti
12.2.1 Ljudska in umetna pesem
Pri izvajanju prve priprave iz sklopa glasbenih priprav sem otroke najprej seznanila z lutko,
saj predstavlja uvodno motivacijo in povezavo pri izvajanju vseh priprav ter dejavnosti znotraj
njih. Otrokom sem povedala, da sem s seboj prinesla posebnega gosta, ki nam bo popestril
dneve v vrtcu. Iz vreče je pokukal mucek Mijav, ki se je otrokom predstavil in jim povedal, da
najraje poje, pleše in se v vrtcu igra z otroki. Otroci so lutko opazovali z velikim zanimanjem
in jo takoj sprejeli medse. Mucek Mijav je otrokom povedal, da se je včeraj zelo zabaval z
miško, saj se je z njo igral skrivalnice. V tistem trenutku se je spomnil, da o njegovi igri z
miško govori pesmica. S tem me je mucek Mijav povabil, da otrokom to pesmico tudi
zapojem, jaz pa sem ga opomnila, da jo lahko tudi zaigram, in sicer na flavto. Iz vreče je vzel
flavto in otrokom povedal ime inštrumenta. Nato je flavto ponudil meni (flavta je otroke zelo
prevzela in hoteli so jo preizkusiti) Otrokom je bila pesmica Pššt, ti loviš? neznana, vendar so
z zanimanjem opazovali moje igranje in kasneje petje. Ob petju pesmice sem otrokom ţe
pokazala gibanje, ki pa ga niso imitirali takoj, ampak le pozorno opazovali in se kasneje
vključili vanj. Po petju pesmice Pššt, ti loviš? je mucek Mijav ţelel slišati še svojo najljubšo
pesmico, ob kateri zelo rad pleše (Ringa raja). Otroci so pesmico Ringa raja prepoznali ţe po
melodiji, in sicer ob igranju na flavto – med igranjem so spontano ploskali, se zibali, z nogami
udarjali ob tla in se smejali. Ob petju pa so poleg omenjenega gibanja še spontano pripevali.
Mucek Mijav je otrokom povedal, da je zelo zadovoljen, ker poznajo njegovo najljubšo rajalno
pesem. Potoţil je, da je ţe precej utrujen, saj po navadi ob takem času ţe dremlje – pri tem
me je prosil, naj ga dam nazaj v njegovo najljubšo vrečo, kjer bo lahko v miru počival.
Otrokom sem rekla, da lahko med tem, ko si mucek Mijav nabira moči, zaplešemo. Pri
glasbeno-gibalni igri ob pesmici Pššt, ti loviš? so otroci z zanimanjem opazovali moje gibanje
ter se vanj aktivno vključili, ko so se čutili sposobne in za to pripravljene. Otroke sem
vprašala, ali se spomnijo, katero pesmico ima mucek Mijav najraje. Pri odgovoru sem jim
pomagala in sledilo je rajanje ob pesmici Ringaraja. Otroci so hitro oblikovali krog in ob hoji v
krogu tudi pripevali pesmico. Drugi del pesmice, ko sedemo na tla: »pa vse na tla pomeče«,
je bil za otroke novost. Kljub temu so otroci sledili mojemu gibanju in igranju na lastne
30
inštrumente. Obe gibanji ob pesmicah so otroci ţeleli večkrat ponoviti, zato sem jim ustregla
– med gibanjem so se smejali, vriskali. Zaključila sem z bujenjem mucka Mijava in
vprašanjem, ali je slišal naše petje pesmic in čutil, kako so se tresla tla ob naši igri in plesu.
Mucek Mijav je otrokom povedal, da ima v vreči, v kateri najraje spi, zanje pripravljeno še
nekaj. Vprašal jih je, ali se spomnijo, katere ţivali so nastopale v pesmici Ringaraja. Otrokom
sem pri tem pomagala s slikami petelina, mačke in psa. Mucek Mijav jih je spodbudil, da
ţivali oponašajo, kar je otrokom tudi uspelo. Na koncu se je mucek Mijav še poslovil in jim
povedal, da se jutri zopet vidijo.
12.2.2 Izraţanje razpoloţenj ob poslušanju glasbe
Otroke sem povabila, da sedejo na večjo blazino. Nato sem se skrila za previjalno mizo in
pozdravil jih je mucek Mijav. Otrokom je pokazal, da zna biti precej igriv, zato se je, preden
jih je lepo pozdravil, skrival za previjalno mizo in igrivo govoril »ku-kuc« ter občasno tudi
zamijavkal. Potem je odšel do otrok, jih pozdravil in vprašal, ali vedo, kako mu je ime in kaj
so včeraj počeli. Starejši otroci so povedali njegovo ime, kaj smo delali dan prej, pa niso
popolnoma vedeli. Otroci so vso svojo pozornost usmerili na lutko in sledila je dejavnost
poslušanja glasbe za različna razpoloţenja. Lutka je otrokom povedala, da bodo danes
počeli nekaj prav posebnega in da morajo zato dobro napeti svoja ušesa – pri tem jih je
vprašal, ali vedo, kje imajo ušesa in kje usta, ki so med poslušanjem zaprta. Nato sem
predvajala enominutni odsek obeh skladb. Otroci so med poslušanjem skladbe sedeli na
blazinah. Med poslušanjem prve skladbe (Zrak, J. S. Bach) je večina otrok sedela pri miru,
nekateri so imeli odprta usta, saj so med tem opazovali lutko, ki se je neţno gibala ob ritmu
glasbe. Eden od otrok je začel med poslušanjem ploskati, ostali so ga oponašali, vendar so
dejanje kmalu opustili. Med poslušanjem druge skladbe (Elizabetina podoknica, Ronald
Binge) se reakcija otrok ni drastično spremenila, vsi otroci so sedeli na blazini, z zanimanjem
poslušali odsek skladbe (otroci so bili popolnoma tiho, nekateri so imeli odprta usta) in
opazovali lutko. Na njihovem obrazu je bilo med poslušanjem odseka obeh skladb zaznati
zanimanje, pa tudi presenečenje ob spremembi glasbe. Izpustila sem pogovor o
razpoloţenjih, čustvih. Sledilo je spontano gibalno izraţanje ob poslušanju posameznih
skladb. Lutka je otroke povabila, da vstanejo, saj se bodo ob glasbi lahko gibali, plesali. Med
poslušanjem prve skladbe (Zrak, J. S. Bach) se je polovica otrok takoj prijela za roke in
topotala z nogami ter zibala roke naprej in nazaj. Deklica, ki se je drţala za roke, je med
poslušanjem rekla: »Ringa, ringa raja, muca pa nagaja.« In med tem skušala oblikovati krog.
Eden od otrok se je začel vrteti okoli svoje osi, ostali pa so obsedeli na blazinah in opazovali
dogajanje. Med poslušanjem druge skladbe (Elizabetina podoknica, Ronald Binge) pa se je
vzdušje spremenilo. Polovica otrok se je sicer še vedno drţala za roke, vendar so začeli
31
izvajati ţivahnejše gibe, npr. iz počepa v skok, iztegovanje noge v različne smeri,
poskakovanje, vrtenje, mahanje z rokami, kotaljenje. Nato je mucek Mijav otrokom povedal,
da je s seboj prinesel nekaj prav posebnega. Iz vreče je najprej potegnil boben in nanj
večkrat ritmično udaril, povedal ime inštrumenta in ga ponudil otrokom, da so ga preizkusili.
Ravno tako je predstavil palčke, ki so jih otroci preizkusili. Med poslušanjem igranja na
inštrumenta so otroci sedeli na blazinah in pozorno opazovali moje ritmično udarjanje na
boben in palčke (med udarjanjem so se nasmehnili, opazovali dogajanje z odprtimi usti).
Mucek Mijav je potoţil, da je ţe utrujen, zato sem ga poloţila v vrečo, kjer najraje drema.
Otrokom sem povedala, da se lahko med tem, ko mucek Mijav počiva, igramo igro – pri tem
se jim razloţila navodila igre »Kako se počutim?«. Otrokom nisem pokazala gibanja
medveda (boben) in zajčka (palčke), ampak so otroci sami poiskali način gibanja in bili pri
tem zelo ustvarjalni, v dejavnosti so vztrajali dolgo časa. Po rahlem upadu motivacije se je
mucek Mijav predramil, otroke poklical k sebi, jim povedal, da se je zelo zabaval in se od njih
poslovil.
12.2.3 Poslušanje programske skladbe
Uvodno motivacijo sem začela z animacijo lutke mucka Mijava, ki je tokrat v skupino pršel
skozi vrata igralnice – najprej je potrkal in jih nato pozdravil. Vprašal jih je, ali vedo, kako mu
je ime in nekaj otrok ga je pravilno povedalo. Na sredino igralnice sem predhodno prilepila
dva trša bela papirja, na sredino postavila flomastre in vse skupaj pokrila z belo rjuho – pod
njo sem pripravila še slike vremena (sonce, deţ in nevihta). Mucek Mijav je otrokom povedal,
da se bodo danes spremenili v umetnike. Najprej jih je povabil, da skupaj pogledajo slike, ki
jih je zanje pripravil – izpod rjuhe je vzel slike vremena. Vsak vremenski pojav je poimenoval
in spodbudil otroke, da pogledajo skozi okno ter mu povedo oz. pokaţejo, kateri vremenski
pojav je zunaj. S pomočjo slik in podvprašanj so otroci prišli do pravega odgovora »zunaj
sonce«. Sledila je dejavnost poslušanja zvokov nevihte (2 minuti) in Vivaldijeve Nevihte.
Lutka je otrokom najprej povedala, da lahko nekatere vremenske pojave tudi slišimo in jih
tako pozval, naj pokaţejo, kje imajo ušesa ter jih s tem povabil k poslušanju vremenskega
pojava – nevihte. Pred poslušanjem Nevihte je lutka otrokom povedala, da lahko tudi z
inštrumenti ustvarimo nevihto in da je prav to storil skladatelj Antonio Vivaldi. Otroci so se
kmalu po začetku glasbe začeli spontano gibati na blazinah, kjer so sedeli (igranje na lastna
glasbila, dviganje in mahanje z rokami, hitro premikanje glave levo in desno). Lutka jih je
opazovala in se prav tako gibala v ritmih glasbe. Sledilo je poslušanje skladbe (predvajala
sem jo dvakrat, skupaj 5 minut in 54 sekund) in likovno ustvarjanje. S pomočjo lutke sem
odgrnila belo rjuho, ki je prekrivala papir in flomastre. Mucek Mijav je otrokom povedal, da
bodo ob poslušanju glasbe s flomastri ustvarjali na papirju. Ob njihovem ustvarjanju je bil
32
prisoten in jim ob padcih motivacije povrnil pozornost za ustvarjanje. Po koncu ustvarjanja je
mucek Mijav potoţil, da je utrujen, zato sem ga odloţila na blazino, kjer je zadremal. Med
tem sem otroke povabila k občudovanju njihove umetnine – prilepili smo jo na vidno mesto v
igralnici. Otroke sem spodbudila, da mi pokaţejo svoj del umetnine, kakšno barvo so
uporabili in kaj so ustvarili. Dejavnost sem zaključila z bujenjem mucka Mijava in njegovim
občudovanjem umetnine.
12.2.4 Igranje na lastna glasbila
Otroke sem spodbudila, da mucka pokličejo po imenu in ga tako povabijo k sebi. Vztrajali so
kar nekaj časa in ga priklicali. Sledila je uvodna motivacija, in sicer je lutka otrokom
povedala, da bomo danes igrali na glasbila, ki jih imamo vedno s seboj – pri iskanju
pravilnega odgovora (naše telo), jim je lutka pomagala s podvprašanji. Nato je mucek
otrokom povedal, da je svoje telo ţe uglasil, zato jih bo pri igranju in uglaševanju le opazoval.
Postavila sem ga na vidno mesto, tako da so ga otroci videli. Pri igranju igre Pojoče telo so
sledili mojemu izvajanju gibanj za razgibavanje in ozvočenje telesa. Otroke sem spodbudila,
da vstanejo in se mi pridruţijo pri ozvočenju telesa. Najprej smo začeli z uglaševanjem glave,
nadaljevali z rameni, rokami, pregibanjem celega telesa, koleni in na koncu stopali. Pri tem
sem za zgornji del telesa uporabila višje in glasnejše tone, za spodnji del telesa pa niţje in
tišje tone. Sledila je prstna igra Bratci so po svetu šli. Otrokom sem povedala, da smo naše
telo skoraj uglasili – pozabili smo namreč na deset bratcev (prstov na roki). Najprej sem
prstno igro dvakrat pokazala pred celo skupino, nato pa sem jo izvedla s tistim otrokom, ki je
to ţelel. Otroke sem nato povabila, da z našim popolnoma uglašenim telesom spremljamo
pesmico Naša četica koraka. Pri prvi kitici sem uporabila udarjanje z nogo ob tla, pri drugi
ploskanje in pri tretji kitici udarjanje z rokami ob stegna. Otroci so izvajanju sledili, vmes pa
so imeli tudi svoje ideje igranja, ki sem jih upoštevala. Dejavnost sem zaključila z muckom, ki
je otrokom povedal, da jih je dobro opazoval in jim tudi sam pokazal, kako zna igrati na svoje
telo. Pri tem je mucek potoţil, da ne more glasno ploskati, ker je iz blaga, zato so otroci
ploskali namesto njega.
12.2.5 Igranje na zvočila
Otroci so po zajtrku sedli na blazine in spontano začeli klicati mucka Mijava: »Mucek, mucek,
Mijav.« Zaspano je prišel med otroke in jim povedal, da je moral pred napornim dnem še
malo zadremati. Sledila je uvodna motivacija, in sicer je lutka otrokom povedala, da se bo
igralnica danes spremenila v glasbeno sobo – izrekel je čarobne besede: »Čirule, čarule,
hokus pokus, bum!« Spodbudil je otroke, da mu sledijo in pogledajo, če se je igralnica res
33
spremenila v glasbeno sobo. Otroci so lutki takoj sledili najprej do okna, potem do mize in
omar, kjer so otroci nanje udarjali najprej tiho, potem glasno. Sledilo je preizkušanje zvočnih
značilnosti ropotulj. Mucek je otrokom povedal, da je danes s seboj prinesel veliko vrečo, ki
je bila med čaranjem v igralnici, zato so se stvari v njej spremenile v čarobne – iz nje je
stresel balone napolnjene z različnimi velikostmi kamnov. Rumene balone sem napolnila z
večjimi kamni, zelene in oranţne s kamenčki, modre pa s peskom. Otrokom sem ponudila
dovolj časa, da inštrumente preizkušajo: najprej so jih opazovali, nekaj otrok jih je pobralo s
tali in vrglo nazaj na tla, kmalu pa so vsi ugotovili, da to niso navadni napihnjeni baloni in
začeli na ropotulje tudi igrati. S pomočjo mucka sem otroke spodbudila, da balone pospravijo
nazaj v vrečo in iz nje vzela flavto. Mucek je otroke vprašal, ali vedo, kako se imenuje
inštrument. Glasbilo so prepoznali, niso pa ga znali poimenovati, zato jim je pri tem
pomagala lutka. Zaigrala sem pesmico Kuţa pazi in jo otrokom zapela. Otroci so med
igranjem na flavto in petjem pripevali in ploskali. Sledilo je ustvarjalno spremljanje pesmi na
ropotulje. Mucek je otrokom povedal, da bom jaz igrala in pela pesmico, medtem pa bodo
igrali na čarobne balone. Zaradi izjemne motiviranosti otrok sem pesmico zapela in zaigrala
trikrat in jim po končani dejavnosti balone pustila, da nanje igrajo. Dejavnost sem zaključila s
čarobnimi besedami, ki so glasbeno sobo spremenile nazaj v igralnico.
12.2.6 Razvijanje občutka za ritem z izštevanko
Otroci so ţe pričakovali prihod lutke, ki se je neposredno vključil v skupino in otroke začel
motivirati. Povedal jim je, da se bodo peljali s prevoznim sredstvom in začel zvočno slikati
vlak: »čiha-puha, čiha-puha tu-tu«. S pomočjo zaprtih vprašanj (ali je to avto, avtobus, itn.)
so otroci pravilo ugotovili, da gre za vlak. Sledilo je poslušanje izštevanke. Mucek jo je
povedal trikrat in se med tem gibal v ritmu izštevanke ter vanjo vključil otroke – vsakič, ko je
povedal izštevanko, je pokazal na enega otroka. Mucek jim je nato povedal, da bodo
izštevanko spremljali z lastnimi inštrumenti – najprej jih je spodbudil, da pokaţejo, kje imajo
roke in jih spodbudil k ploskanju. Otroci so svojo pozornost popolnoma usmerili v lutko, zato
je izštevanko s ploskanjem spremljal mucek. Drugo ponovitev izštevanke so otroci spremljali
z udarjanjem z nogami ob tla – mucek je povabil mene, da mu pomagam pri izvedbi. Lutka je
nato otroke povabila k gibalni igri Mi se z vlakom peljemo. Otrokom sem s pomočjo lutke
povedala, da se bomo prav zares peljali z vlakom in jim pomagala, da se postavijo drug za
drugim v kolono in se primejo za rame. Lutka jim je razloţila, da sva midva strojevodji in
peljeva vlak, zato sva na začetku kolone. Vlak je glasno vozilo, zato sem jih z zgledom
spodbudila k glasnemu korakanju. Po koncu vsake ponovitve izštevanke je mucek na mesto
strojevodje izštel enega otroka, ki je naprej vodil kolono oz. vlak. Sledila je zaključna
dejavnosti poustvarjalnega spremljanja izštevanke s palčkami. Otroci so palčke prepoznali
34
vendar jih niso znali poimenovati, pri čemer jim je pomagal mucek. Lutka je otrokom razdelila
inštrumente, potem pa povabila mene, da izštevanko spremljam skupaj z otroki. Po izvedeni
dejavnosti sem otrokom zaradi interesa in motivacije pustila palčke za igranje in ritmično
ustvarjanje.
12.2.7 Gibalno ustvarjanje ob glasbi
Otroke sem posedla na blazino nato pa iz vreče vzela zaspanega mucka Mijava. Otrokom je
povedal, da bodo danes počeli nekaj prav posebnega, saj je z njim prišla vreča Preseneča, ki
v sebi vedno skriva nekaj zanimivega. Otrokom nisem takoj razkrila, kaj je v vreči, ampak
sem jo poloţila na vidno mesto. S pomočjo mucka sem otrokom povedala, da moramo,
preden pokukamo v vrečo in se zabavamo z njeno vsebino, najprej zapeti pesmico Naša
četica koraka. Mucek je otroke spodbudil k poslušanju, otroci pa so med mojim petjem
pripevali, se spontano gibali in ploskali. Nato sem vzela vrečo Presenečo, mucek pa je
otrokom povedal, da je sedaj čas, da pokukajo vanjo. Otroci so se med brskanjem po vreči in
navideznem iskanju blaga zbrali okoli mene, zato sem jim vsebino vreče stresla na sredino
igralnice. Otroci so posegali po blagu različnih materialov, najbolj so jih pritegnile svilene
rutke. Nekaj časa sem jih pustila, da se z blagom igrajo, preizkušajo materiale (v zrak so
metali svilene rutke in volnene kose blaga ter opazovali padanje) in se z njim igrajo, kar so
nekateri otroci tudi storili – kose blaga so si skušali drug drugemu zavezati okrog pasu,
daljše trakove blaga so si obešali za vrat. Sledilo je gibalno ustvarjanje ob pesmi z blagom.
Pesmico Naša četica koraka sem predvajala večkrat, saj so otroci za dejavnost kazali veliko
zanimanja. Nekaj otrok se je najprej gibalo brez pripomočkov, s spodbudo in vključitvijo
mucka v dejavnost, pa se je njihova motivacija za dejavnost znatno povečala, pa tudi
obogatila (uporaba blaga na različne načine). Dejavnost sem zaključila s spodbudo otrok, da
pospravijo blago, saj je vreča Preseneča lačna in ni vajena biti tako prazna.
12.2.8 Ustvarjalno spremljanje pesmi z inštrumenti
Otroci so mucka klicali ţe pred izvajanjem dejavnosti ter me spraševali, kdaj pride. Z
animacijo lutke sem zaradi pričakovanja njenega prihoda začela ţe pred začetkom
dejavnosti. Pri uvodni motivaciji je mucek otrokom povedal, da je danes z njim prišla
posebna gostja – vreča Preseneča, ki v sebi vedno skriva nekaj zanimivega. Uporabila sem
samostoječo vrečo, ki sem jo lahko zlahka pokrila, tako da otroci niso takoj videli, kaj se v
njej skriva. Iz vreče sem postopoma jemala inštrumente in nanje ritmično zaigrala – najprej
ropotuljice, kamne in nazadnje palčke. Otrokom sem na inštrument zaigrala tako, da ga
najprej niso videli in tako svojo pozornost usmerili le na poslušanje. Potem sem jim ga
35
pokazala, povedala ime inštrumenta in jim ga ponudila, da ga tudi oni preizkusijo. Po koncu
igranja na inštrumente sem jih s pomočjo lutke spodbudila, da jih pospravijo nazaj v vrečo.
Sledilo je poslušanje ljudske pesmi Ringaraja in ustvarjalno spremljanje pesmi z inštrumenti.
Otroci so pesmico ţe poznali, zato so pripevali in za spremljanje uporabljali lastne
inštrumente. Pri večkratnem petju in spremljanju pesmi z inštrumenti sem jim po koncu
pesmice dala moţnost izbire kateregakoli inštrumenta ter menjave tega inštrumenta. Nekaj
otrok sem s pomočjo lutke spodbudila k menjavi. Gibanja ob ustvarjalnem spremljanju pesmi
z inštrumenti nisem izvedla, ker je bilo premalo otrok – ţelela sem, da skupina otrok, ki jo
določim, igra izbran inštrument med rajanjem drugih otrok v sredini kroga. Namesto tega
smo za zaključek pesmico Ringaraja le zaplesali in tako za igranje uporabljali lastne
inštrumente. Z inštrumenti so otroci ustvarjali predvsem ob mojem in svojem petju, kar smo
glede na njihov interes večkrat izvedli.
12.2.9 Ustvarjanje zvočnih slik
Z lutko sem se v skupino zopet vključila ţe pred uvodno motivacijo, saj so otroci mucka
klicali in nestrpno pričakovali. Z njegovo pomočjo sem otrokom v sklopu uvodne motivacije
pokazala tri slike vremenskih pojavov (deţ, toča in nevihta), ki sem jih razporedila na tla in
vsakega posebej poimenovala. Pogovor o vremenu sem ţe pred izvedbo dejavnosti
skrajšala, vendar sta bila dva starejša otroka za pogovor izjemno zainteresirana, zato sem
izhajala iz otrok in pogovor nadaljevala (postavljali so vprašanja, npr. kaj se dogaja, ko pada
toča, deţ). Ţeleli so tudi, da jim razloţim, kaj je na slikah, predvsem sliko nevihte, ki je imela
narisano strelo). Sledilo je izvajanje prstne igre »Deţ, toča, grom«, ki sem jo izvedla trikrat.
Predhodno sem pripravila mizo, na kateri sem prstno igro izvedla – ugotovila sem, da bi bilo
izvajanje prstne igre na tleh pretiho in ne preveč mikavno za otroke, saj bi bila vidljivost
izvajanja slabša. Otroci so ţe med prvim izvajanjem igre skušali posnemati moje izvajanje
igre. Pri dejavnosti prepoznavanja zvočnih primerov iz prstne igre so me otroci pozitivno
presenetili, saj so nekateri otroci zvočne primere prepoznali. Dejavnost sem izvedla tako, da
sem jim pokazala sliko vremenskega pojava, oni pa so skušali ugotoviti in ponoviti zvočni
motiv, ki so ga slišali in videli med izvajanjem prstne igre. Pri dejavnosti sem jim pomagala
in jim dajala namige. Sledilo je samostojno ustvarjanje zvočnih slik – pri tej dejavnosti so
otroci potrebovali nekaj pomoči in namigov, npr. poizkusimo prikazati vremenski pojav na
okenskem steklu ali z igranjem na lastne inštrumente. Starejši otrok je ustvaril zvočno sliko
za točo, in sicer »pik, pik, pik«. Dejavnost sem zaključila z igro »Vremenski pojavi«. Ob
igranju igre sem otrokom predvajala zvoke nevihte in s tem ustvarila deţevno in nevihtno
vzdušje. Otrokom sem kazala slike vremenskih pojavov in jih spodbudila, da jih gibalno
36
prikaţejo. Otroci so uporabili mizo kot zatočišče ob nevihti, s pomočjo mucka pa sem jih
uspešno spodbudila tudi k gibalnemu prikazu vremenskih pojavov.
12.3 Evalvacije glasbenih priprav
K aktivnemu odzivanju otrok na dejavnosti ter k njihovem interesu zanje je veliko prispevala
lutka mucek Mijav. Lutka ni bila le sredstvo za povezovanje priprav, ampak je preusmerila
pozornost otrok nase in s tem »prebila led« (otroci me namreč niso tako dobro poznali). Ţe
kmalu po izvajanju prvih dejavnosti sem opazila navezanost otrok na lutko, ki se je kazala s
klicanjem mucka ţe pred izvajanjem dejavnost, z nasmehom na obrazu, z velikim
pričakovanjem, kaj jim je pripravil ter boţanjem, ţgečkanjem, igranjem igre »Ku, kuc«. Lutko
sem uporabila kot sredstvo za vzdrţevanje pozornosti in motivacijo, vendar je postala veliko
več kot to – postala je del, nov član njihove skupine. Otroci so lutki sledili in počeli vse, kar
jim je rekla in kamor jih je povabila. Menim, da brez prisotnosti lutke pri glasbenih dejavnostih
nikakor ne bi mogla doseči takšne reakcije otrok. Na rezultate izvedenih dejavnosti niso
vplivale samo moje priprave in uspešnost izvedbe, ampak tudi trenutno stanje otrok, njihova
pripravljenost za sodelovanje pri dejavnostih, splošno počutje. Ob prihodu v vrtec so bili
nekateri otroci nekajkrat jokavi in slabe volje tako, da je bila njihova aktivnost takrat
zmanjšana.
Pri izvedbi dejavnosti ni bilo nikoli prisotnih vseh 14 otrok. Pri izvajanju prve, druge in četrte
dejavnosti je bilo prisotnih 9 otrok, pri tretji jih je sodelovalo 10, pri peti 8, šesti 7, pri sedmi 8,
pri deveti dejavnosti pa 6 otrok.
12.3.1 Ali se otroci dejavno odzivajo na dejavnosti poslušanja, izvajanja in
ustvarjanja?
Aktivno odzivanje sem pri glasbenih dejavnostih poslušanja opazila med poslušanjem petja,
igranjem na inštrumente (flavto, boben, paličice) in predvajanjem skladb in zvokov nevihte.
Izsledki raziskave kaţejo, da so otroci svojo aktivnost kazali s pripevanjem, spontanim
gibanjem ob glasbi (kriljenje z rokami, kotaljenjem, skakanje) in z rajanjem, igranjem na
lastne inštrumente (ploskanje udarjanjem z nogami ob tla in ob stegna), likovnim
ustvarjanjem ter s poustvarjanjem (predvsem zanimanjem za inštrumente in preizkušanjem
načinov igranja). Menila sem, da se bodo otroci aktivno odzivali le na pesem, ki jim je bila
predhodno znana (Ringaraja), vendar so se otroci spontano gibali, igrali na lastne
37
inštrumente tudi pri zvokih nevihte, klasičnih skladbah, pesmi, ki je niso poznali. Inštrumente
sem otrokom ponudila in jim jih zaradi njihovega zanimanja pustila, da z njimi poustvarjajo.
Pri glasbenih dejavnostih izvajanja so se otroci aktivno odzivali s spontanim gibanjem,
ponavljanje besedila izštevanke, igranjem na lastne inštrumente, na zvočila (baloni s polnili,
steklo, les) in Orffova glasbila (paličice). Svojo aktivnost so kazali z iskanjem lastnega načina
igranja na lastno telo (starejši otroci) in s ponavljanjem za menoj (mlajši in starejši otroci), z
dlje trajajočim poustvarjanjem na zvočila in paličice po koncu dejavnosti. Pri izrekanju
izštevanke so starejši otroci ponavljali besedilo izštevanke, mlajši pa se spontano gibali
(zibanje, udarjanje z rokami ob stegna). Presenetil me je njihov odziv pri iskanju zvočil v
igralnici in udarjanju ob steklo in les – otroci so imeli veliko motivacije za dejavnosti in so (z
mojo spodbudo) preizkušali načine igranja nanj.
Aktivno odzivanje sem pri glasbenih dejavnostih ustvarjanja opazila med igranjem na
inštrumente (paličice, ropotulje, kamni), izvajanjem in gibanjem ob prstni igri, rajanjem ter
gibalnim ustvarjanjem s pripomočki. Ustvarjali so na ritmične inštrumente (dlje trajajoče
vztrajanje in motivacija za dejavnosti povezanimi z inštrumenti), ponavljali so prstne igre in
se ob glasbeni spodbudi tudi ustvarjalno gibali. Svojo aktivnost so kazali z ustvarjanjem
zvočnih (toča »pik, pik, pik«) in gibalnih (ob nevihti se skrijejo pod mizo, ob deţju kriljenje z
rokami, vrtenje) slik za vremenske pojave in z uporabo pripomočkov ob gibalnem ustvarjanju
ob glasbi (uporaba blaga in svilenih rutk na različne in zanimive načine – metanje blaga in
rutk v zrak; mahanje levo/desno, gor/dol; blago so poloţili na tla in se nanj ulegli; se z njim
pokrivali in ga ponujali drugim otrokom za igro).
12.3.2 Na katere glasbene dejavnosti se otroci najbolj dejavno odzivajo?
Med pisanjem priprav sem ugotovila, da se dejavnosti znotraj priprav prepletajo, kar pomeni,
da priprave iz področij izvajanja, poslušanja, ustvarjanja ne vsebujejo le dejavnosti, ki so
nujno povezane s področjem, zato sem se pri analizi videoposnetkov osredinila predvsem na
aktivno odzivanje otrok pri posamezni dejavnosti znotraj priprave. Ne morem posplošeno
trditi, da se otroci najbolj aktivno odzivajo na glasbene dejavnosti iz področja izvajanja.
Visoko stopnjo dejavnega odzivanja so otroci kazali z dlje časa trajajočo motivacijo za
dejavnosti in poustvarjanjem.
Izsledki raziskave kaţejo, da so se otroci pri dejavnostih poslušanja najbolj aktivno odzvali
na dejavnosti, ki so bile povezane z gibanjem (ob igranju na inštrumente in rajanje) – to so
pokazali z verbalno/neverbalno prošnjo za večkratne ponovitve izvedene dejavnosti in z
38
ustvarjanjem (likovno ustvarjanje ob poslušanju glasbe). Pri glasbenih dejavnostih izvajanja
so se najbolj aktivno odzivali na dejavnosti, pri katerih so se lahko gibalno izraţali in pri
katerih so lahko igrali ter ustvarjali z inštrumenti (predvsem igranjem in zvočnim
preizkušanjem balonov). Pri dejavnostih iz področja ustvarjanja so se prav tako najbolj
aktivno odzivali na dejavnosti, ki so bila povezana z gibanjem (rajanje, spontano gibalno
ustvarjanje, ki je vodilo tudi v igranje na lastne inštrumente ter gibalno ustvarjanje z blagom)
in igranjem na glasbila (paličice, ropotuljice, kamni).
Najbolj aktivno so se otroci torej odzvali na vse dejavnosti, ki so bile na kakršen koli način
povezane z uporabo pripomočkov in gibanjem – od uporabe inštrumentov do gibalnega
ustvarjanja ob poslušanju glasbe. Različna sredstva otroke zelo motivirajo in s tem
spodbudijo ustvarjanje, igro ter povečajo oz. ohranjajo motivacijo in zanimanje.
12.3.3 Katere glasbene dejavnosti spodbujajo najbolj dejavno odzivanje?
Pri glasbenih dejavnostih poslušanja sem opazila, da so otroci ţeleli igrati ter preizkušati
inštrumente – flavto so mi nekateri otroci vzeli in pihali vanjo, pri prvi dejavnosti sem otrokom
zaradi velikega zanimanja inštrumente pustila za poustvarjanje. Inštrumenti so pri glasbeno-
didaktični igri spodbujali iskanje načinov gibanja ţivali.
Pri glasbenih dejavnostih izvajanja so najbolj aktivno odzivanje spodbujali baloni z različnimi
polnili in Orffovo glasbilo (paličice). Otroci so se ob igranju in preizkušanju balonov z
različnimi polnili še gibali ter pripevali. Igranje na lastne inštrumente ni spodbujalo aktivnega
odzivanja, predvsem zato, ker so bili otroci večinoma statični in so gibanja le ponavljali za
menoj – zanimanje so zato kmalu opustili. Otroci so na paličice igrali dlje časa kot sem
načrtovala, zato sem popestrila njihovo igranje z različnimi navodili (tiho/glasno, počasi/hitro).
Tako sem ugotovila, da so inštrumenti sredstvo za spodbujanje otrokovega aktivnega
odzivanja.
Pri glasbenih dejavnostih ustvarjanja so pri otrocih prav tako najbolj aktivno odzivanje
spodbujale dejavnosti povezane igranjem na inštrumente in tiste dejavnosti, ki so bile
povezane z gibanjem (spontano gibanje ob glasbi z blagom). Otroci so na različne načine
preizkušali in ustvarjali s paličicami, kamni in ropotuljicami. Najbolj aktivno odzivanje so
spodbujali kamni, saj so otroci preizkušali, kakšen je zvok, če z njim udarja ob tla, omaro in
druge inštrumente. Pri gibalnem ustvarjanju s pripomočki bi otroke lahko pustila dlje časa, saj
so se otroci ob poslušanju glasbe z blagom zaigrali, ga preizkušali na različne načine in za
39
igro ter ples vzpostavljali stike z vrstniki. Opazila sem, da so nekateri otroci svoje gibe z
blagom (predvsem rutkami) skušali uskladiti z glasbo.
Z izvajanjem dejavnosti sem ugotovila, da so inštrumenti za otroke prvega starostnega
obdobja zelo privlačni, saj proizvajajo zvok, z igranjem nanje pa otroci preizkušajo načine
igranja. Vse dejavnosti, ki so bile povezane z igranjem na inštrumente so pri otrocih
spodbujale aktivno odzivanje. Inštrumenti so zanje predstavljali sredstvo za ustvarjanje in jih
motivirali za dejavnosti, ki so jim sledile. Analiza kaţe, da so visoko stopnjo aktivnega
odzivanja spodbujale tudi vse glasbene dejavnosti povezane z gibanjem. Otroci prvega
starostnega obdobja so se na glasbo spontano odzvali z gibanjem in po mojih ugotovitvah
tudi z igranjem na lastne inštrumente.
12.3.4 Pri katerih dejavnosti otroci pokaţejo največ interesa?
Interes otrok sem opazovala na podlagi njihovih odzivov – zanimanje v povezavi z aktivnim
odzivanjem in udeleţbo v dejavnostih ter dlje trajajočim zanimanjem za dejavnost.
Pri glasbenih dejavnostih poslušanja so otroci največ interesa pokazali za poslušanje glasbe
(klasična glasba, ljudska in umetna pesem, igranje na inštrumente in petje), saj so se nanj
odzivali z gibalnim izraţanjem, pripevanjem in likovnim ustvarjanjem, ki je trajalo dlje, kot
sem to načrtovala. Interes so vzbudili ţe sami pripomočki, ki so jih bodisi neposredno
uporabili v dejavnosti ali pa ne, npr. za poslušanje igranja na flavto so pokazali ravno toliko
interesa kot pri uporabi flomastrov za likovno ustvarjanje ob poslušanju. Interes so nakazali
tudi z ţeljo po več ponovitvah, kar se je zgodilo predvsem pri rajalni igri Ringaraja.
Pri glasbenih dejavnostih izvajanja so otroci največ interesa pokazali za igranje na zvočila
(baloni, steklo, les) in druge inštrumente (paličice, ropotuljice, kamni) – še preden sem
otrokom inštrumente ponudila, so posegali po njih in jih preizkušali. Menim, da sploh ne bi
potrebovali uvodne motivacije, saj jih je motiviral ţe sam inštrument oz. zvočilo. Opazila sem
njihovo zavzetost pri iskanju različnih načinov igranja, najbolj optimalnega načina drţanja
inštrumenta – osredotočenost na glasbeni pripomoček.
Pri glasbenih dejavnostih ustvarjanja so otroci največ zanimanja pokazali za ustvarjanje z
inštrumenti in gibalnim ustvarjanjem s pripomočki. Zopet so jih inštrumenti popolnoma očarali
in so zanje pokazali največ interesa – otroci so bili lahko vodljivi, upoštevali so navodila,
inštrumenti pa so jih dobro motivirali in spodbujali k nadaljnjem ustvarjanju. Pri izvajanju
prstne igre »Deţ, toča, grom« so otroci interes pokazali z ţeljo za ponovitve. Omenjena
40
prstna igra je predstavljala tudi spodbudo za vključitev v vse dejavnosti, ki so sledile –
pritegnile so jih zvočne slike iz prstne igre in jih spodbudile k igranju na zvočila, ustvarjanju
lastnih zvočnih in gibalnih slik vremenskih pojavov.
Izsledki raziskave kaţejo, da otroci največ zanimanja pokaţejo pri dejavnostih, ki so
povezane z igranjem na inštrumente, z njimi lahko rokujejo in se za dlje časa zaposlijo z
njimi. Otrokov interes podaljšamo z nadgradnjo njihovega ustvarjanja oz. raziskovanja, npr.
igranje glasno/tiho, razlikovanje zvočil (balonov) in razvrščanje teh po polnilu itn.
41
SKLEP
V teoretičnem delu sem najprej opredelila Kurikulum za vrtce (1999), kjer sem se osredinila
na področje glasbene umetnosti in estetske vzgoje. Umetnost je v vrtcu ključnega pomena,
saj vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti, mu na različne načine pomaga pri raziskovanju
in spoznavanju sveta ter razumevanju samega sebe. Z udejanjanjem v različnih glasbenih
dejavnostih se otrok razvija na posameznih področjih, tj. čustvenem, socialnem, spoznavnem
in gibalnem področju. Pomembno je, da pri načrtovanju upoštevamo dejstvo, da otrok ne bo
pridobil le kompetence in dosegel cilje, ki smo si jih zastavili v sklopu priprave, ampak bo
izvedena dejavnost vplivala na razvoj otroka kot celote. V tem okviru sem opredelila
glasbene dejavnosti poslušanja, izvajanja in ustvarjanja ter druge glasbeno povezane
dejavnosti (prstne igre, glasbeno-didaktične igre), s katerimi lahko vplivamo na otrokov
razvoj. Zanimal me je tudi zgodnji glasbeni razvoj in zakonitosti glasbenega razvoja otrok
prvega starostnega obdobja. Otrokov glasbeni razvoj se začne ţe pred rojstvom, saj se sluh
delno razvije ţe v maternici, zato ni starostne omejitve, kdaj lahko otroka začnemo seznanjati
z glasbo. Osredinila sem se na slovenske in tuje glasbene programe za otroke od rojstva do
tretjega leta starosti, ki z različnimi glasbenimi interakcijami poudarjajo vez med starši in
otrokom.
V empiričnem delu sem s kvalitativno raziskavo ugotavljala otrokovo dejavno odzivanje na
različne glasbene dejavnosti in njihov interes. Cilje, ki sem si jih zadala na začetku raziskave,
sem uresničila, saj sem ugotovila, da so otroci prvega starostnega obdobja sposobni
dejavnega odzivanja na glasbene dejavnosti poslušanja, izvajanja in ustvarjanja. Ugotovila
sem tudi, na katere dejavnosti se otroci najbolj dejavno odzivajo, katere glasbene dejavnosti
spodbujajo najbolj dejavno odzivanje in pri katerih dejavnosti otroci pokaţejo največji interes.
Rezultatov raziskave ne moremo posplošiti na večji del populacije otrok, saj bi moral biti
vzorec večji, dejavnosti pa bi morala izvesti v več skupinah z otroki prvega starostnega
obdobja.
Dejavnega odzivanja in interesa nisem mogla meriti, sem pa zastavljene cilje ugotavljala z
opazovanjem in analizo videoposnetkov. Rezultati raziskave prikazujejo, da so otroci prvega
starostnega obdobja sposobni aktivnega odzivanja na glasbene dejavnosti poslušanja,
izvajanja in ustvarjanja. Dejavno odzivanje so kazali na različne načine, predvsem mi je bilo
za dosego cilja pomembna njihova aktivna vključitev v dejavnost na kakršen koli način.
Najbolj dejavno se otroci odzivajo na tiste glasbene dejavnosti, ki so povezane z uporabo
različnih pripomočkov in gibanjem. Najbolj dejavno odzivanje spodbujajo dejavnosti, ki so
42
povezane z igranjem na inštrumente in gibanjem. Na podlagi teoretičnih izhodišč naj bi se
otroci na glasbo odzivali najmočneje, če je ta povezana z gibanjem, zato me ugotovitve
drugega in tretjega cilja ne presenečajo. Največ interesa so otroci prvega starostnega
obdobja pokazali pri dejavnostih, ki so povezane z igranjem na inštrumente.
Tuji in slovenski avtorji različnih glasbenih programov so za načrtovanje in izvedbo
glasbenih dejavnosti priporočali uporabo pripomočkov (lutka, blago, baloni, obroči itn.) in
vključevanje ljudskih pesmi, različnih plesov, prstnih iger, gibanja, glasbeno-didaktičnih iger,
inštrumentov. Ta priporočila so mi odprla vrata v svet glasbe za najmlajše in povzročila, da
sem na izvajanje dejavnosti gledala kot na neko zaokroţeno celoto. Na videoposnetkih in ob
njihovi analizi sem opazila, da sem dosegla tudi cilje, ki si jih sploh nisem zastavila – otrok
vzpostavlja aktiven stik z vrstniki, izraţa svoja čustva, uporablja različne načine gibanja v
prostoru in raziskuje svoje lastno telo itn. ter s tem dokazala, da glasba pripomore k
otrokovem aktivnem razvoju na različnih področjih.
Ugotovite kaţejo, da so otroci prve starostne skupine sposobni aktivnega sodelovanja pri
izvedbi dejavnosti in svoj interes kaţejo na različne načine. Glasba pri otrocih vzbudi
takojšnje zanimanje, ima učinek sprostitve in spodbuja gibalno aktivnost. Z vključitvijo
pripomočkov, tj. inštrumentov in drugega (lutka, blago itn.), popestrimo izvedbo in pri otrocih
povečamo aktivno participacijo v dejavnosti.
Na podlagi ugotovitev oz. rezultatov raziskave predlagam naslednja priporočila za nadaljnje
raziskave povezane z otrokovim interesom in aktivnim odzivanjem na glasbene dejavnosti.
Otrokova motivacija in izhajanje iz njegovega zanimanja je ključnega pomena za uspešno
izvedbo glasbene priprave, zato je pomembno, da predhodno dobro načrtujemo priprave, saj
predstavljajo izhodišče, na podlagi katerega lahko dejavnosti prilagajamo trenutni zmoţnosti
otroka.
43
VIRI LITERATURA
Arhar, D., Kemperle, N., Koren, D., Rupnik, N. (2014). Glasba za najmlajše na Akademiji za
glasbo v Ljubljani. Glasna: revija Zvezne Glasbene mladine Slovenije, 4, str. 8.
Arsem. (b. d.). Pridobljeno s http://www.arsem.si/programi/
Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem,
Univerzitetna zaloţba Annales.
Borota, B. (2010). Raziskava o pevskem repertoarju v vrtcu, v oddelkih otrok prvega
starostnega obdobja. Glasba v šoli in vrtcu, 15 (2), 6–14.
Borota, B., Geršak, V., Korošec, H., Majaron, E. (ur.). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk.
Koper: Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper. Spletna povezava:
http://www.kulturnibazar.si/data/upload/Otrok_v_svetu_glasbe_plesa_in_lutk.pdf
Breznik, I. (2014). Glasbeni svet – Glasba in igre za velike in male v okviru Inštituta za
zgodnjo glasbeno vzgojo. Glasba v vrtcu in šoli: revija za glasbene dejavnosti v vrtcu, za
glasbeni pouk v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter za zborovodstvo, 1/2, 66–69.
De la Motte - Haber, H. (1990). Psihologija glasbe. Ljubljana: DZS.
Denac, O. (2012). Načrtovanje glasbenih dejavnosti v zgodnjem obdobju otroštva.
Visokošolski učbenik. Maribor: Pedagoška fakulteta.
Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
Dupuis, J. (2. junij, 2016). Musicgarten Class [Video]. Pridobljeno s
https://www.youtube.com/watch?v=
Z147h7NtVkY
Edwin, E. G. (1997). A music learning theory for newborn and young children. Chicago: GIA
Publications.
44
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo.
Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I., Pavešić
Japelj, B. (2001). Otrok v vrtcu: Priročnik h Kurikulumu za vrtce. Maribor: Zaloţba Obzorja.
Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstveno
raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
McPerson, G. (2007). The child as musician: a handbook of musical development. New York:
Oxford Univerity Press.
Music together. (2017). Pridobljeno s https://www.musictogether.com/about
Musikgarten. (2017). Pridobljeno s https://www.musikgarten.org/philosophy.cfm
Műhely, K. (11. januar, 2015). Ringato – adventi eneksozo, 2014 december 06, Pecs –
Zsolnay Negyed [Video]. Pridobljeno s
https://www.youtube.com/watch?v=KezWzcVlF4A&t=42s
Nemec, B., Kranjc M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana: Grafenuer
zaloţba.
Napovednik. (b. d.). Pridobljeno s
https://www.napovednik.com/dogodek457602_tecaj_metode_z
godnje_glasbene vzgoje_ringato
Oblak, B. (2007). Glasbena slikanica. Pridobljeno s http://vedez.dzs.si/datoteke/GS3.pdf
Pistotnik, B., Pinter, S., Dolenc, M. (2002). Gibalna abeceda. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Sicherl - Kafol, B. (2015). Contemporary approches to music teaching and learning.
Saarbrücken: Lambert.
Sicherl - Kafol, B. (2015). Izbrana poglavja iz glasbene didaktike. Ljubljana: Pedagoška
fakulteta.
Studio, S. (28. april, 2013). Ringato hazay Timea vezezesevel. [Video] Pridobljeno s
https://www.youtube.com/watch?v=LrTBPS7vHz8
45
Videmšek, M., Jovan, N. (2002). Čarobni svet igral in športnih pripomočkov. Ljubljana:
Fakulteta za šport.
Voglar, M. (1989). Otrok in glasba. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.
46
PRILOGE
Priprave glasbenih dejavnosti
Poslušanje
Glasbena dejavnost poslušanja
Datum: 26. 3. 2018
Izvaja: Lea Šifrer
Starost otrok:
Od 1 leta do 3 let
METODE:
metoda poslušanja
metoda gibalno-
plesnega izraţanja
OBLIKE:
– frontalna
GLASBENE VSEBINE:
– R. Golob in N. Mauer: Pššt, ti loviš?
– Ljudska: Ringaraja
UČNI PRIPOMOČKI:
– lutka Mucek Mijav
– blok flavta
– plastificirane slike
ţivali (petelin, muca,
kuţa)
ENOTA: Ljudska in umetna pesem
CILJI:
Otroci:
– pozorno prisluhnejo ljudski in umetni pesmi;
– se gibalno izraţajo ob poslušanju pesmi Pššt, ti loviš? in rajajo ob ljudski pesmi
Ringaraja;
– spontano pripevajo ob pesmih Pššt, ti loviš? in Ringaraja
– ustvarjajo zvočne slike za ţivali, ki so nastopale v pesmici Pššt, ti loviš? in Ringaraja.
Dejavnosti Vzgojitelj Otroci
1. Seznanjanje otrok z
lutko (Mucek)
Najprej pripravimo prostor, in
sicer otroci sedejo v krog na
večje blazine. Spodbudimo,
jih, da se udobno namestijo.
Potem začnemo z animacijo
lutke – Mucek Mijav.
Otroci prisluhnejo lutki in jo
pozorno opazujejo.
2. Poslušanje pesmice
R. Goloba in N.
Mauer: Pššt, ti loviš?
Zapojemo pesmico Pššt ti
loviš? in jo zaigramo še na
flavto.
Otroci pozorno prisluhnejo
petju pesmice in igranju na
flavto.
47
3. Poslušanje pesmice
Ringaraja
S pomočjo lutke otroke
vprašamo, ali so ţe slišali
pesmico Ringaraja in jih
povabi k poslušanju
pesmice.
Otroci pozorno prisluhnejo
petju pesmice in igranju na
flavto.
4. Gibalno izraţanje
glasbenih del
S pomočjo lutke otroke
povabimo, naj vstanejo in
zaplešejo ob petju pesmice
Pššt, ti loviš? (ob besedilu
otrokom pokaţemo
glasbeno-gibalno igro):
Pred luknjo je mucek,
(počepnemo in imitiramo
mačko)
v luknji je miš.
(z rokami si pokrijemo oči)
Oba tiho ždita,
(obstanemo na mestu)
pššt – ti loviš!
(na ustnice poloţimo prst in
pokaţemo na otroka, ki
ujame ostale otroke)
Pri petju ljudske pesmi pa
otroke spodbudimo, da se
primemo za roke tako, da
oblikujemo krog. Pesmico
skupaj z otroki zaplešemo
(rajamo):
Ringa, ringa raja, muca pa
nagaja,kužek pa priteče,
(hodimo v krogu)
pa vse na tla pomeče.
(sedemo po turško)
Otroci se igrajo gibalno igro
ob vzgojiteljevem petju
pesmice Pššt, ti loviš? in
rajajo ob petju pesmi
Ringaraja.
48
Kokot kikiriče, čipke čopke
kliče, putka kokodajsa, ker je
znesla jajca.
(z rokami udarjamo po
stegnih).
Kokokokode,
(s palcema trkamo po tleh)
kikiriki!
(visoko vzdignemo obe roki)
Med petjem lutko odloţimo
na vidno mesto tako, da
»opazuje« otroke.
5. Zaključek in
poslovitev lutke
S pomočjo lutke otroke
vprašamo, katere ţivali so
nastopale v pesmici Pššt, ti
loviš? in pesmi Ringaraja.
Spodbudimo jih k
oponašanju teh ţivali.
Otroci ustvarjajo zvočne slike
ţivali, ki so nastopale v
pesmi Pššt, ti loviš? in
Ringaraja.
VIRI IN LITERATURA:
Virant Iršič, K. (2011). Pojemo, pojemo 4. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Voglar, M. Nograšek, M. (2010). Majhna sem bila. Ljubljana: DZS.
49
Glasbena dejavnost poslušanja
Datum: 27. 3. 2018
Izvaja: Lea Šifrer
Starost otrok:
Od 1 leta do 3 let
METODE:
– metoda poslušanja
– metoda gibalno-
plesnega izraţanja
OBLIKE:
– frontalna
GLASBENE VSEBINE:
– Ronald Binge: Elizabetina podoknica (spodbujanje
veselega razpoloţenja)
– Johann Sebastian Bach: Melodija na struni G: Air
(spodbujanje ţalostnega, umirjenega razpoloţenja)
UČNI PRIPOMOČKI:
– radio z USB
priključkom
– USB s skladbama
– lutka Mucek Mijav
– palčke
– boben
ENOTA: Izraţanje razpoloţenj ob poslušanju skladb
CILJI:
Otroci:
– doţivljajo umetniško delo;
– neverbalno izraţajo svoja čustva;
– se spontano gibajo ob glasbenem delu Ronalda Bingea: Elizabetina podoknica za
veselo razpoloţenje in ob glasbenem delu Johanna Sebastiana Bacha: Melodija na
struni G: Air, za ţalostno (umirjeno) razpoloţenje;
– prepoznajo inštrument po barvi in pravilno reagirajo.
Dejavnosti Vzgojitelj Otroci
1. Pozdrav otrok z lutko S pomočjo lutke otroke
pripravimo na izvajanje
dejavnosti, jih pozdravimo in
vodimo krajši pogovor.
Vprašamo jih, ali vedo, kako
je lutki ime in kaj smo počeli
na prejšnjem srečanju.
Pozorno prisluhnejo lutki, se
ob njej sprostijo in vanjo
usmerijo vso svojo pozornost.
2. Poslušanje glasbe za
različna razpoloţenja
S pomočjo lutke otrokom
povemo, da bodo danes
poslušali prav posebni
skladbi, zato jih
spodbudimo, da se udobno
Se udobno namestijo na
blazine in pozorno prisluhnejo
krajšim odsekom skladb za
veselo in umirjeno
razpoloţenje.
50
namestijo na blazine. Nato
otrokom predvajamo minutni
odsek vsake skladbe. Med
poslušanjem smo pozorni
na otrokovo neverbalno
izraţaje čustev in občutenj.
Po poslušanju z lutko
vodimo krajši razgovor o
čustvih, kdaj so veseli in
kdaj ţalostni. Tudi lutka
pove, kdaj je vesela,
ţalostna, prestrašena …
Sodelujejo v krajšem
razgovoru o čustvih in
prisluhnejo lutki.
3. Poslušanje
posameznih skladb in
spontano gibalno
izraţanje
S pomočjo lutke otrokom
povemo, da bodo sedaj še
enkrat poslušali obe skladbi
tako, da se bodo gibali,
plesali. Lutka se otrokom
pridruţi pri gibanju (pri tem
pa otrok ne »učimo« in jim
kaţemo načinov gibanj,
ampak jih zrcalimo).
Pozorno prisluhnejo
skladbama in se pri tem
spontano gibajo po prostoru.
4. Glasbeno-didaktična
igra: Kako se počutim
Otroci sedejo na blazine in
pokaţemo jim dva
inštrumenta: palčke in
boben. Oba inštrumenta
poimenujemo in nanju
ritmično zaigramo. Pri tem
otrokom pustimo, da se
spontano gibajo po
prostoru.
Otrokom s pomočjo lutke
razloţimo pravila igre »Kako
se počutim«: ko zaslišijo
hitro in glasno igranje na
palčke, se spremenijo v
vesele zajčke, ki radi
Pozorno prisluhnejo
ritmičnemu igranju na palčke
in boben.
Prisluhnejo navodilom
glasbeno-didaktične igre.
Skušajo ločiti inštrumente po
barvi ter pravilno reagirati.
51
skačejo, saj je prišla
pomlad, ko pa zaslišijo
počasno in glasno igranje
na boben, se spremenijo v
medvede (ti hodijo počasi, z
dolgimi koraki), saj so še
vedno precej utrujeni in
ţalostni, ker je zimsko
spanje mimo.
VIRI IN LITERATURA:
– Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga.
52
Glasbena dejavnost poslušanja
Datum: 28. 3. 2018
Izvaja: Lea Šifrer
Starost otrok:
Od 1 leta do 3 let
METODE:
– poslušanja
– likovnega udejanjanja
OBLIKE:
– frontalna
GLASBENE VSEBINE:
– Antonio Vivaldi: Nevihta
– Posnetek zvokov deţja in nevihte
UČNI PRIPOMOČKI:
– lutka Mucek Mijav
– radio z USB
priključkom
– USB z zvoki nevihte
in skladbo
– barvni flomastri
– večji trši papir
– slike vremena
(sonce, deţ, nevihta)
ENOTA: Poslušanje programske glasbe
CILJI:
Otrok:
– spozna skladatelja Antonia Vivaldia;
– prek glasbe doţivi vtise v naravi;
– z risanjem izrazi občutke, ki jih doţivi ob poslušanju Vivaldijeve Nevihte.
Dejavnosti Vzgojitelj Otroci
1. Pozdrav otrok z lutko Otroke motiviramo s pomočjo
lutke, in sicer jim povemo, da
bodo danes postali umetniki
in ustvarjali na prav poseben
način. Lutka jih povabi na
sredino igralnice.
Pozorno prisluhnejo lutki, se
ob njej sprostijo in vanjo
usmerijo vso svojo
pozornost.
2. Krajši pogovor o
vremenu in
poslušanje zvokov
nevihte
Za otroke pripravimo slike
vremenskih pojavov. Lutka
otroke spodbudi, naj
pogledajo skozi okno in
povedo, kakšno je zunaj
vreme (pri tem jim pokaţemo
Sodelujejo pri krajšem
pogovoru o vremenu ter
pozorno prisluhnejo zvokom
nevihte.
53
še sliko vremena). Nato jih
vpraša, kakšno je še lahko
vreme – za vsak vremenski
pojav imamo pripravljene
slike (sonce, deţ, sneg,
nevihta). Potem jih
spodbudimo, da pozorno
prisluhnejo in jim predvajamo
zvoke nevihte.
3. Poslušanje skladbe Potem jim pove, da bodo
poslušali skladbo, ki jo je
napisal skladatelj Antonio
Vivaldi in z njo hotel prikazati
pomladno nevihto.
Pozorno prisluhnejo skladbi.
4. Poslušanje skladbe in
likovno ustvarjanje
Pomembna je priprava
prostora, in sicer odmaknemo
mize in stole stran od sredine
igralnice, dobro osvetlimo
prostor ter pripravimo
posamezne blazine, na
katere lahko otroci med
ustvarjanjem sedejo.
Otrokom na tla prilepimo večji
trši papir in jim za ustvarjanje
ponudimo barvne flomastre.
Med ustvarjanjem opazujemo
tudi otrokove neverbalne
odzive in zapišemo morebitne
komentarje starejših otrok.
Ob poslušanju skladbe
likovno ustvarjajo z barvnimi
flomastri in izraţajo svoja
čustva ter občutja.
5. Zaključek in
poslovitev lutke
Likovni izdelek postavimo na
vidno mesto v igralnici in
otrokom s pomočjo lutke
povemo, da so naredili zelo
lepo umetnino. Spodbudimo
jih, da pokaţejo, kaj so
ustvarili.
Pozorno opazujejo, kaj so
ustvarili.
54
VIRI IN LITERATURA:
Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Relaxing Soundzzz. (6. april 2015). Thunderstorm and Rain Sounds - Heavy Thunder
& lightning Strike Ambience For Relaxation. (video). Pridobljeno s
https://www.youtube.com/watch?v=5fNLEPrNi2A
55
Izvajanje
Glasbena dejavnost izvajanja
Datum: 29. 3. 2018
Izvaja: Lea Šifrer
Starost otrok:
Od 1 leta do 3 let
METODE:
– poslušanje
– ustvarjanje
OBLIKE:
– frontalna
GLASBENE VSEBINE:
– Janez Bitenc: Naša četica koraka
UČNI PRIPOMOČKI:
– lutka Mucek Mijav
ENOTA: Igranje na lastna glasbila
CILJI:
Otrok:
– spoznava, da je lahko telo glasbilo;
– z igranjem na lastna glasbila izvaja ritmične vzorce in pri tem izraţa veselje.
Dejavnosti Vzgojitelj Otroci
1. Pozdrav z lutko Otroke motiviramo s pomočjo
lutke in jim povemo, da bomo
danes igrali na glasbilo, ki ga
vedno nosimo s seboj. Vprašamo
jih, ali ga znajo poimenovati – to
je naše telo. Potem jim povemo,
da je potrebno telo, preden nanj
začnemo igrati, dobro razgibati in
ozvočiti.
Pozorno prisluhnejo lutki, se
ob njej sprostijo in vanjo
usmerijo vso svojo pozornost.
2. Igranje igre:
Pojoče telo
Lutka otrokom pove, da je svoje
telo ţe ozvočila in razgibala, zato
me povabi, da vodim razgibalne
vaje in vaje za »ozvočenje«
telesa.
Začnemo z izvajanjem igre
»Pojoče telo«: z »razgibavanjem«
začnemo pri glavi, nadaljujemo pri
ramenih, rokah, bokih, itn.
Gibanje izvajamo v različnih
načinih in smereh ob skladnem
Prisluhnejo navodilom.
Spontano sledijo izvajanju
gibanj za razgibavanje in
ozvočenje telesa.
56
ozvočenju, ki vključuje
spremembe glasnosti, višine,
trajanja in hitrosti).
3. Igranje prstne
igre M. Voglar
Bratci so po
svetu šli
Otrokom povemo, da smo se
sedaj ogreli, razgibali in ozvočili
naše telo, vendar smo pozabili na
zelo pomembne dele našega
telesa – na prste. Tudi njih
moramo ozvočiti in dobro
razgibati.
Otroke posedemo v krog, nato
najprej na sebi pokaţemo prstno
igro:
Bratci so po svetu šli, da bi se
zabavali
(s sredincem in kazalcem
tapkamo po dlani)
Ta je bobnal bamberbam,
(primemo palec in z njim
bobnamo po bradi ali nogi)
tale jedel je ves dan,
(primemo kazalec in z njim
hranimo sebe), ta korakal ena
dva,
(primemo sredinec in z njim
korakamo)
tale trobil trarara.
(trobimo na prstanec)
A vsi so si ţeleli, da tako lepo bi
peli, kot je malček znal.
(primemo mezinec in začnemo
prepevati neko melodijo, lahko
tudi izmišljeno).
Prstno igro večkrat ponovimo. Po
Pozorno spremljajo izvajanje
prstne igre in jo tudi izvajajo.
Uţivajo ob izvajanju prstne
igre na njihovih prstih.
57
ţelji otrok jo izvedemo tudi
individualno s posameznim
otrokom v naročju.
4. Spremljanje
pesmi z
igranjem na
lastna glasbila
Otrokom povemo, da smo sedaj
res razgibali celo telo in smo
pripravljeni ter uglašeni. Nato jim
zapojemo pesem Naša četica
koraka in jih pri tem jih
spodbudimo, da jo zapojejo z
nami.
Nato otroke spodbudimo, da
vstanejo in pesmico zapojemo še
enkrat – ob tem pri prvi kitici
ritmično ploskamo, pri drugi z
nogo udarjamo ob tla, pri tretji pa
z dlanmi udarjamo po stegnih.
Otroke spodbudimo, da vstanejo
in ob vzgojiteljevem igranju na
flavto korakajo – udarjajo z
nogami ob tla.
Poslušajo petje pesmi in jo
pripevajo.
Ob vzgojiteljevem petju pesmi
igrajo na lastna glasbila in pri
tem spremljajo pesem – pri
prvi kitici ploskajo, pri drugi
udarjajo z nogo ob tla, pri
tretji pa po stegnih.
Ob vzgojiteljevem igranju na
flavto prosto korakajo po
prostoru.
5. Zaključek in
poslovitev lutke
S pomočjo lutke otroke
spodbudimo, da nam pokaţejo,
kako so oglasili svoja glasbila –
otroke na ta način spodbudimo,
da tudi sami poiščejo načine
igranja na lastna glasbila in pri
tem ponovijo igro »Pojoče telo«.
Z igranjem na lastna glasbila
raziskujejo svoje telo in
načine igranja nanj.
VIRI IN LITERATURA:
– Voglar, M. (2017). Biba, buba, baja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– Sicherl Kafol, B. (2009). Ringa raja, pesem nam ugaja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– Voglar, M. Nograšek, M. (2010). Majhna sem bila. Ljubljana: DZS.
58
Glasbena dejavnost izvajanja
Datum: 30. 3. 2018
Izvaja: Lea Šifrer
Starost otrok:
Od 1 leta do 3 let
METODE:
– poslušanja
– ustvarjanja
OBLIKE:
– frontalna
– skupinska
GLASBENE VSEBINE:
– Janez Bitenc: Kuţa Pazi
UČNI PRIPOMOČKI:
– lutka Mucek Mijav
– ropotulje iz balona z
različnimi polnili (večji
kamni, kamenčki in
pesek)
ENOTA: Igranje na zvočila
CILJI:
Otrok:
– poišče in preizkuša zvočila, ki se nahajajo v igralnici;
– preizkuša načine igranja na ropotuljo izdelano iz balona z različnimi polnili (večji
kamni, kamenčki in pesek);
– razlikuje zvoke ropotulj z različnimi polnili.
Dejavnosti Vzgojitelj Otroci
1. Pozdrav otrok z
lutko
S pomočjo lutke otrokom povemo, da
se bo danes igralnica preimenovala v
glasbeno sobo, saj je polna različnih
predmetov in stvari, na katere lahko
igramo in ki proizvajajo zvok.
Pozorno prisluhnejo lutki,
se ob njej sprostijo in
vanjo usmerijo vso svojo
pozornost.
2. Iskanje zvočil, ki
so okoli nas in
igranje na
zvočila
S pomočjo lutke otroke spodbudimo,
da nam pomagajo pri iskanju
predmetov, ki proizvajajo zvok (iz
igralnice predhodno odstranimo vse
inštrumente in s tem otrokom
omogočimo, da poiščejo samo
zvočila). Predhodno pripravimo nekaj
predmetov, na katere lahko otroci
udarjajo, potem pa jih spodbudimo,
da v igralnici še sami poiščejo
podobne predmete, npr. kovinski,
V igralnici poiščejo
različna zvočila, na
katere lahko igrajo in
predmete poimenujejo.
59
leseni predmeti, steklo, itn. in jih
poimenujejo (pri tem jim pomaga
lutka).
3. Preizkušanje
zvočnih
značilnosti
ropotulj
Otrokom pokaţemo napihnjen balon
brez polnila in polnili. Stresemo jih na
tla in otroke spodbudimo, da enega
vzamejo. Pustimo jih, da preizkušajo
zvočne značilnosti inštrumentov.
Preizkušajo glasbila z
različnimi vrstami zvočnih
značilnosti.
4. Poslušanje
pesmi
Otroci sedejo na tla in na flavto
zaigramo pesem Kuţa pazi.
Pozorno prisluhnejo
igranju na flavto in petju
pesmi.
5. Ustvarjalno
spremljanje
pesmi na
ropotulje in
poslovitev lutke
S pomočjo lutke otrokom povemo, da
naj med igranjem na flavto uporabijo
ropotulje in spremljajo pesmico. Po
koncu ustvarjanja lutka otrokom pove,
da lahko še naprej igrajo na svoje
ropotulje in spremljajo različne
pesmice. Po njenem odhodu se
glasbena soba zopet spremeni nazaj
v otroško igralnico.
Igranje pesmi na flavto
ustvarjalno spremljajo na
ropotuljo.
VIRI IN LITERATURA:
– Voglar, M. Nograšek, M. (2010). Majhna sem bila. Ljubljana: DZS.
– Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga.
60
Glasbena dejavnost izvajanja
Datum: 3. 4. 2018
Izvaja: Lea Šifrer
Starost otrok:
Od 1 leta do 3 let
METODE:
– poslušanja
– spremljanja
OBLIKE:
– frontalna
GLASBENE VSEBINE:
– Jernej Gašperin: Mi se z vlakom peljemo
UČNI PRIPOMOČKI:
– lutka
– palčke ENOTA: Razvijanje občutka za ritem z izštevanko
CILJI:
Otrok:
– izraţa veselje do poslušanja in izrekanja izštevanke;
– z ritmičnim gibanjem in igranjem na lastna glasbila razvija občutek za dvodelno
mero.
Dejavnosti Vzgojitelj Otroci
1. Pozdrav otrok z
lutko
S pomočjo lutke otrokom povemo, da
se bomo danes peljali s prevoznim
sredstvom. Lutka oponaša oglašanje
vlaka: »čiha-puha, čiha-puha, tu-tu!«
in jih spodbudi, da uganejo, za katero
prevozno sredstvo gre (pomagamo
jim z vprašanji, ali je to avto, avtobus,
ladja, vlak).
Pozorno prisluhnejo
lutki, se ob njej
sprostijo in vanjo
usmerijo vso svojo
pozornost.
Po zvočni sliki »čiha-
puha, čiha-puha, tu-
tu!« ugotovijo, da gre
za vlak in zvočno
sliko tudi ponavljajo.
2. Poslušanje
izštevanke
Mucek Mijav otrokom pove izštevanko
(pri tem smo pozorni, da jo ritmično
pravilno izrekamo):
Mi se z vlakom peljemo,
dobro voljo meljemo,
ko pa se ustavi vlak, hitro se prešteje
vsak,
en, dva, tri,
Pozorno prisluhnejo
izštevanki.
61
vlak si ti!
3. Ritmično
spremljanje
izštevanke z
lastnimi glasbili
Spodbudimo otroke, da izštevanko
ustvarjalno spremljajo na lastna
glasbila.
Ustvarjalno
spremljajo
izštevanko s
ploskanjem in
udarjanjem z nogo
ob tla.
4. Gibalna igra ob
izštevanki
S pomočjo lutke otrokom povemo, da
bomo z vlakom res potovali.
Spodbudimo jih, da vstanejo in se
primejo za rame. Ob izrekanju
izštevanke skupaj z otroki ritmično
korakamo. Najprej vlak vodimo mi,
nato pri vsaki izštevanki nekoga
izštejemo (»vlak si ti!«). Tisti, ki je
izštet, gre na začetek kolone, postane
sprevodnik in vodi skupino oz. vlak.
Pri ritmičnem korakanju ob izštevanki
dobro poudarjamo dvodelno mero z
glasnim ritmičnim korakanjem.
Ritmično korakajo ob
vzgojiteljevem
izrekanju izštevanke
in se pri tem igrajo
igro.
5. Poustvarjalno
spremljanje
izštevanke z glasbili
Spodbudimo jih, da poustvarjalno
spremljajo izštevanko na palčke.
Spremljajo ritmično
izreko izštevanke na
palčke.
VIRI IN LITERATURA:
– Gašperin, R. (2007). Enci benci na kamenci. Ljubljana: Mladinska knjiga.
62
Ustvarjanje
Glasbena dejavnost ustvarjanja
Datum: 4. 4. 2018
Izvaja: Lea Šifrer
Starost otrok:
Od 1 leta do 3 let
METODE:
– poslušanja
– ustvarjanja
– gibalno-plesnega
ustvarjanja
OBLIKE:
– frontalna
GLASBENE VSEBINE:
– Zvočni posnetek pesmi Janeza Bitenca: Naša četica
koraka
UČNI PRIPOMOČKI:
– blago različnih barv in
materialov, svilene
rutke
– lutka
– radio z USB priključkom
– USB z zvočnim
posnetkom pesmice
ENOTA: Gibalno ustvarjanje ob glasbi
CILJI:
Otrok:
– prepozna pesem Naša četica koraka po melodiji;
– glasbeno doţivetje ob poslušanju pesmi Naša četica koraka izrazi z gibalnim
ustvarjanjem s pripomočki (barvnim blagom različnih materialov/rutkami).
Dejavnosti Vzgojitelj Otroci
1. Pozdrav otrok z lutko S pomočjo lutke otrokom
povemo, da bodo danes
počeli nekaj prav
posebnega, saj je danes z
nami vreča z imenom
Preseneča.
Vreča Preseneča je ves čas
lačna, zato je vedno polna in
v sebi skriva zanimive reči.
Tudi danes je v vrtec nekaj
prinesla. Otrokom takoj ne
Pozorno prisluhnejo lutki, se
ob njej sprostijo in vanjo
usmerijo vso svojo
pozornost.
Prisluhnejo zgodbi o vreči
Preseneči.
63
razkrijemo, kaj je v vreči
zaradi večjega učinka
motiviranosti.
2. Prepoznavanje pesmi
po melodiji
Otrokom na nevtralni zlog
zapojemo pesem Naša
četica koraka in jih
spodbudimo k pripevanju.
Pripevajo znano pesem.
3. Gibalno ustvarjanje
ob pesmi s
pripomočki
Otrokom s pomočjo lutke
povemo, da bomo sedaj
pokukali v vrečo Preseneča,
ki jo prinesemo na sredino
igralnice. V njej imamo blago
različnih barv in velikosti.
Otrokom pustimo, da
material preizkušajo na
različne načine – ga tipajo,
se z blagom ogrnejo, nanj
uleţejo itn. Potem jim
rečemo, naj si izberejo en
kos blaga, ostalo damo na
mizo tako, da imajo vselej
moţnost menjave. Nato jim
predvajamo pesem Naša
četica koraka in jih
spodbudimo k gibalnem
ustvarjanju z blagom.
Preizkušajo blago na
različne načine.
Ob predvajanju pesmi,
spontano gibalno ustvarja s
pomočjo pripomočka.
4. Zaključek in
poslovitev lutke
Mucek Mijav otrokom pove,
da je vreča Preseneča
postala med njihovim
gibanjem in ustvarjanjem
precej lačna in da ni
navajena biti tako prazna ter
jih s tem spodbudi, da blago
pospravijo vanjo. Potem
Mucek Mijav skoči v košaro
in otrokom reče, da se zopet
Otroci pospravijo blago.
64
veseli naslednjega srečanja.
VIRI IN LITERATURA:
– Sicherl Kafol, B. (2009). Ringa raja, pesem nam ugaja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
65
Glasbena dejavnost ustvarjanja
Datum: 5. 4. 2018
Izvaja: Lea Šifrer
Starost otrok:
Od 1 leta do 3 leta
METODE:
– poslušanja
– gibalno-plesnega
izraţanja
– ustvarjanja
– poustvarjalnega
spremljanja z
inštrumenti
OBLIKE:
– frontalna
GLASBENE VSEBINE:
– Ljudska pesem: Ringaraja
UČNI PRIPOMOČKI:
– lutka
– inštrumenti: kamni,
palčke, ropotuljice
ENOTA: Ustvarjalno spremljanje pesmi z inštrumenti
CILJI:
– spozna različna glasbila;
– izraţa veselje pri petju in igranju na glasbila;
– ustvarja ritmične motive.
Dejavnost Vzgojitelj Otroci
1. Pozdrav z lutko in
spoznavanje različnih
vrst glasbil
Otrokom s pomočjo lutke
povemo, da bo vreča (z
imenom) Preseneča, ki jo ţe
poznajo in v kateri se zopet
skriva nekaj prav
posebnega, danes z nami. Iz
nje izvlečemo en inštrument
tako, da ga otroci ne vidijo in
nanj ritmično zaigramo. Nato
jim ga pokaţemo in
poimenujemo. Inštrument jim
ponudimo, da nanj zaigrajo
ter na ta način spoznajo
načine igranja nanj. Pri
vsakem inštrumentu
Pozorno prisluhnejo lutki, se
ob njej sprostijo in vanjo
usmerijo vso svojo
pozornost.
Prisluhnejo navodilom za
ravnanje z inštrumenti.
Spoznajo inštrumente.
66
postopek ponovimo.
S pomočjo lutke otrokom
razloţimo pravila igranja na
inštrumente in ravnanja z
njimi (povemo jim, da
inštrumentov ne mečemo na
tla, brcamo).
2. Poslušanje ljudske
pesmi
Otrokom najprej večkrat
zapojemo pesmico in jih
spodbudimo, da jo pripevajo.
Spontano pripevajo pesem.
3. Ustvarjalno
spremljanje ljudske
pesmi z inštrumenti
Potem otroke naključno
razdelimo v tri skupine in jim
damo glasbila (ena skupina
dobi kamne, druga palčke,
tretja ropotuljice). Najprej vsi
otroci spremljajo pesem,
potem pa določimo, npr. da
pesem spremljajo le
kamenčki/palčke/ropotuljice).
Spremljajo pesem z
različnimi inštrumenti.
4. Gibanje ob
ustvarjalnem
spremljanju ljudske
pesmi z inštrumenti
Otrokom povemo, da bomo
ob pesmi tudi zaplesali,
zarajali. Spodbudimo jih, da
se primemo za roke ter v
krogu rajamo ob petju
pesmice Ringaraja. Nato
določimo eno skupino, ki
sede izven kroga ter med
petjem in rajanjem igra na
svoje glasbilo (pesem
ponovimo tolikokrat, kolikor
je skupin oz. upoštevamo
tudi ţelje otrok).
Otroci ob vzgojiteljevem
ljudskem petju pesmi
zarajajo in igrajo na
inštrumente.
5. Zaključek in
poslovitev lutke
Po dejavnosti otrokom
pustimo inštrumente, da se z
njimi še igrajo in (ritmično)
ustvarjajo.
Spontano spoznavajo
zvočne značilnosti glasbil.
67
S pomočjo lutke otroke
spodbudimo, da otroci
pospravijo glasbila nazaj v
vrečo Preseneča.
VIRI IN LITERATURA:
– Voglar, M. Nograšek, M. (2010). Majhna sem bila. Ljubljana: DZS.
68
Glasbena dejavnost ustvarjanja
Datum: 6. 4. 2018
Izvaja: Lea Šifrer
Starost otrok:
Od 1 do 3 let
METODE:
– ustvarjanja zvočnih
slik,
– poslušanja
– izvajanja
OBLIKE:
– frontalna
GLASBENE VSEBINE:
– prstna igra: Deţ, toča, grom
UČNI PRIPOMOČKI:
– lutka
– plastificirane slike
vremenskih pojavov
(deţ, toča, nevihta,
sneg)
ENOTA: ustvarjanje zvočnih slik
CILJI:
Otrok:
– izvaja prstno igro Deţ, toča, grom
– ustvarja zvočne slike za različne vremenske pojave ter pri tem uporablja lastna
glasbila;
– se igra igro: Vremenski pojavi.
Dejavnosti Vzgojitelj Otroci
1. Pozdrav z lutko Otrokom s pomočjo lutke povemo,
da se bodo danes spremenili v
vremenarje in bodo ustvarjali
vremenske pojave. Z njimi se na
kratko pogovorimo o vremenskih
pojavih in osveţimo, kaj ţe vemo
od zadnjič.
Pozorno prisluhnejo lutki, se
ob njej sprostijo in vanjo
usmerijo vso svojo
pozornost.
Sodelujejo pri krajšem
pogovoru o vremenu.
2. Izvajanje prstne
igre Deţ, toča,
grom
Otrokom pove, da bom v igralnici
pričarala vremenski pojav –
nevihto. Pred otroki izvedemo
prstno igro:
Prve kapljice deţja rahlo padajo na
Pozorno spremlja izvajanje
prstne igre.
69
tla
(z nohti rahlo udarjamo ob mizo/tla)
Zdaj deţuje ţe močno, lije, lije, vse
mokro (udarjamo s členki)
Toča, ta ti ropota, kot orehi padli bi
na tla. (udarjamo s pestmi)
Nevihta je in ţe grmi
(stopnjujemo udarjanje s pestmi oz.
udarjamo še močneje)
Pride vetrič,
(oponašamo veter, ššššššš)
vse spodi.
3. Poslušanje in
prepoznavanje
zvočnih
primerov iz
prstne igre
Otroke spodbudimo, naj si še
enkrat pozorno ogledajo in
prisluhnejo prikazu nevihte. Nato
izvedemo prstno igro brez besedila
ter prikaţemo samo zvočne
primere. Otroke spodbudim, da jih
ponovijo.
Izvajajo zvočne primere iz
prstne igre.
4. Ustvarjanje
zvočnih slik
(Otrokom nudimo dovolj časa za
razmislek in raziskovanje načinov
igranja na lastna glasbila,
predmete okoli sebe).
Ustvarjajo zvočne slike za
različne vremenske pojave.
5. Igranje igre
»Vremenski
pojavi ter
poslovitev
lutke«
Glede na izvedeno prstno igro
izdelamo slike deţja, toče in
nevihte. Povemo jim, da smo
vremenarji, oni pa so vremenski
pojavi. Ko pokaţemo sliko
določenega vremenskega pojava,
ga morajo prikazati z rokami (pri
tem še enkrat ponovimo prstno igro
Deţ toča, grom in posebej
ponovimo posamezne zvočne
slike).
Se igrajo igro vremenski
pojavi.
70
SOGLASJE STARŠEV/SKRBNIKOV
SOGLASJE
Spoštovani starši!
Sem Lea Šifrer, študentka dodatnega leta na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer predšolska
vzgoja. S pisanjem diplomskega dela z naslovom Usmerjene glasbene dejavnosti za otroke
1. starostnega obdobja zaključujem s študijem omenjene smeri. Z izvajanjem usmerjenih
glasbenih dejavnosti ţelim poudariti pomen zgodnjega učenja v povezavi z glasbenim
razvojem otrok prvega starostnega obdobja. Na podlagi obstoječe literature sem oblikovala
sklop devetih usmerjenih dejavnosti, ki jih bom izvedla v skupini z vašimi otroki. Namen
izvajanja dejavnosti je opazovati in zabeleţiti otrokov interes ter dejavno odzivanje na
glasbene dejavnosti poslušanja, izvajanja in ustvarjanja.
Oblikovala sem soglasje staršev/skrbnikov za izvajanje posameznih dejavnosti. Vsi spodaj
navedeni podatki (fotografije, videoposnetki in izdelki otrok), bodo uporabljeni zgolj v
študijske namene oz. za izdelavo diplomskega dela.
Podpis mentorice:
Lea Šifrer
SOGLASJE STARŠEV/SKRBNIKOV ZA:
Ime in priimek otroka:________________________________________________________
1. Fotografiranje DA NE
Soglašam, da lahko fotografije, nastale v procesu izvajanja glasbenih dejavnosti, uporabite
za izdelavo diplomskega dela.
2. Videoposnetki DA NE
Soglašam, da lahko videoposnetke, nastale v procesu izvajanja glasbenih dejavnosti,
uporabite za izdelavo diplomskega dela.
3. Izdelki otrok DA NE
Soglašam, da lahko izdelke otrok (likovni izdelki itn.), nastale v procesu izvajanja glasbenih
dejavnosti, uporabite za izdelavo diplomskega dela.
71
Podpis staršev/skrbnikov:_________________________ _________________________
![Ì ] o ] v ] v ] v v Z v€¦ · / v ] Ì ] o ] v ] v ] v v & Z v. ^ u v } v ( º / &](https://img.pdfslide.tips/doc/110x75/5f52c1a95d84366af72d2442/oe-o-v-v-v-v-z-v-v-oe-o-v-v-v-v-z-v-u-v-v-.jpg)
