1

GASILSKA ORGANIZACIJA NA

SLOVENSKEM IN DRUGOD

UČNO GRADIVO ZA SPECIALNOST

VODJA ČLANIC

Pripravila: Marinka Cempre Turk, visoki gasilski častnik II. stopnje

2

GASILSKA ORGANIZACIJA NA SLOVENSKEM IN DRUGOD

1. ČLANICE V GASILSKIH ORGANIZACIJAH:

1.1. Zakon o gasilstvu (UR, 113/2005)

19. člen (prostovoljni gasilec) Gasilec, ki prostovoljno opravlja operativne naloge v gasilstvu (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni gasilec), je oseba, ki: 1. je strokovno usposobljena za gašenje in reševanje ter ima opravljen predpisani izpit za prostovoljnega gasilca; 2. ima opravljen predpisan preizkus znanja, preizkus psihofizičnih sposobnosti in je zdravstveno sposobna za opravljanje gasilske službe; 3. ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje; 4. je stara od 18 do 63 let – moški oziroma 18 do 55 let – ženske.

1.2. Članice v statutih ( PGD, GZ in GZS);

Na podlagi 12. in 13. člena v zvezi s 4., 9. in 56. členom Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 - uradno prečiščeno besedilo - Zdru-1), 20. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo - ZGas), je komisija pri GZ Slovenije v letu 2011 in 2012 pripravila osnutke statutov za PGD in GZ. V vzorcu statuta za PGD zasledimo omenjanje članic v 25. členu osnutka: (1) Upravni odbor sestavljajo Predsednik, namestnik predsednika, Poveljnik in _____ članov, med katerimi mora biti tudi predstavnik mladih. In v 28. Členu, ki govori o pomožnih organih: Upravni odbor lahko za izvajanje nalog, opredeljenih v namenih in ciljih, imenuje stalne ali občasne komisije oziroma odbore. Njihove naloge, vodjo ter število članov določi Upravni odbor izmed članov PGD. Pomožne organe vodijo člani UO. Varianta: Upravni odbor za izvajanje nalog, opredeljenih v namenih in ciljih PGD, imenuje naslednje komisije: 1. Mladinsko komisijo; 2. Komisijo za članice;

3

3. Komisijo za veterane; 4. Komisijo za priznanja in odlikovanja. V Statutu se lahko PGD opredeli za prvo varianto in ne našteva pomožnih organov. Zadošča tudi, da se posamezen član Upravnega odbora zadolži za mlade, za članice in veterane. V večjih PGD se lahko v Statutu določi varianta, da se morajo te komisije obvezno imenovati. Vsako PGD naj glede na svoje izkušnje oceni, kaj je zanjo primernejše. Če se odloči za osnovno besedilo, se komisije lahko imenujejo, če se odloči za varianto, pa jih bo treba obvezno imenovati. 12. spremlja delo mladine, članic in veteranov 14. imenuje in razrešuje stalne in začasne komisije V vzorčnem statuta za Gasilske zveze zasledimo: ( 21. Člen) Upravni odbor šteje 9 članov. Sestavljajo ga: Predsednik, Poveljnik, namestnik predsednika in 6 članov. Izmed članov Upravni odbor imenuje predstavnika mladine, predstavnico članic, predstavnika veteranov, tajnika in blagajnika. V 22. Členu zasledimo še nalogo upravnega odbora: spremlja delo mladine, članic in veteranov. V statutu Gasilske zveze Slovenije (sprejet 21.3.2015) V 7. členu ( naloge in obveznosti GZS) je navedeno pod točko 13. pospešuje delo članov – gasilcev, gasilske mladine, članic in veteranov 17. člen: delegati kongresa: mladino, članice in veterane zastopajo po trije predstavniki, ki jih med svojimi člani izvolijo posamezni sveti GZS. 23. člen Upravni odbor šteje 23 članov. Sestavljajo ga: predsednik GZS, namestnik predsednika GZS, poveljnik GZS, predstavnik Mladinskega sveta, predstavnica Sveta članic, predstavnik Sveta veteranov in predstavniki gasilskih regij. Kandidata za namestnika predsednika GZS predlaga predsednik GZS, kandidate za predstavnike Mladinskega sveta, Sveta članic in Sveta veteranov predlaga predsednik GZS z liste kandidatov, ki jo pripravi kandidacijska komisija. Predstavnica Sveta članic v Upravnem odboru je lahko le članica. 24. člen: naloge Upravnega odbora, točka 15. spremlja delo mladine, članic in veteranov. 25.člen: delovna telesa UO: Sveti in komisije; 2. Svet članic

4

2. ZGODOVINA GASILK

Srednji vek : konkretne naloge ob požarih; požarna pravila nemške dežele Würtemberg –

1515 leta: “Pozimi, v primeru zaledenelih tal, so ženske dolžne imeti v pripravljenosti veliko vroče vode, da ne bi cevi za gašenje ognja pomrznile. Če se zgodi požar ponoči, ženske morajo vzeti bakle zaradi osvetlitve okolice.”

Novi vek: V sredini 19. stoletja – začetek organiziranosti z obrisom sodobnih značilnosti; Trossing v Nemčiji, 5. 8.1868 – 84 žena in deklet z obvezo odzivanja na

sporočilo o požaru ob uporabi kovinskih veder;

ANGLIJA 1887 – zaposlene v tovarni cigar v Liverpulu so pogasile požar; 1900 univerza WESTFILD v Bedfordu je organizirala žensko gasilsko

desetino. Mlada dekleta so se izobraževale na področju protipožarne preventive, tehnike, reševanja ter gašenja požarov. Enakovredne v gašenju z mišičastimi kolegi.

V II. Svetovni vojni so gasilke, čeprav usposobljene za gašenje, uporabili za voznice tovornjakov;

1982 – Bigithe Koch, gasilka London fire brigade, prvič na požaru;

SOVJETSKA ZVEZA - 21 letna Tamara Barninskaja si je 16 let prizadevala postati članica gasilskega

društva v Rostowu. Njena prošnja je bila vedno grobo zavrnjena. Po vseh teh letih vstrajanja ji je končno uspelo. Bila je vključena v vse gasilske dejavnosti, posebno zadolžitev je imela v pregledu mestnih javnih zgradb. Kot prvo žensko, inšpektorico požarne zaščite, v tej tradicionalni patriarhalni državi, so jo novinarji pogosto intervjuvali in je postala znana tudi izven meja svoje države.

POLJSKA

1911 – Gasilsko društvo Roprza vstopile ženske; 1931 – pravila za ženske v gasilstvu – poseben povdarek izobraževanju; Njihova naloga je že več desetletij enaka – razvijanje protipožarne zaščite

v gospodinjstvu in na delovnem mestu ter izobraževanje o požarni preventivi;

5

ZDA New York - Molly Williams – črna sužnja na požarih neustrašna in znana po

fizični moči – 1818; Gasilstvo je bilo v tem času rezervirano za ženske nižjih slojev; Pittsburg –Marina Betts, Francozinja indijanske krvi – na intervenciji

“zaposlila moške”; Začetek 20. stoletja- večje vključevanje ; Več primerov izključno ženskih enot v Los Angelsu in Marylandu; Nadaljevanje tudi v času med obema vojnama; 1971 – honorarne gasilke v gozdarskih službah; 1974 – Judith Livers prva profesionalna gasilka v ZDA; 1.7.1973 – Sandra FORCIER , prva ženska zaposlena kot “Javni varnostnik”

(policist in gasilec –skrbi za javni red in za požarno varnost leto kasneje razporejena na opravljanje izključno gasilske službe; 2004 se je upokojila kot poveljnica gasilskih brigad Winston- Salem;

HRVAŠKA 1932 - Marija BELOBRK – učiteljica v Piljenici pri Novski pobudnica za

ustanovitev gasilskih društva, tajnica; Poseben poziv učiteljicam. 1933 - zakon o organizaciji gasilstva kraljevine Jugoslavije v 7. členu prvi:

»Izvršujoči člani se dele v napadalni in obrambni odsek, samaritanki ( reševalni) odsek in kulturno prosvetni odsek (glasbeni, diletantski odsek, čitalnice, predavanje in pod.)

1937 – 15.10.1937 proslava 60. letnice, članek govori o tem, da so se nekatere gasilske župe proslave udeležile skupaj, moški in ženske.

1940 – objavljen članek v Vatrogasnem vjesniku št 6-7 , ki hvali aktivno vlogo žensk v gasilstvu, predvsem v mestih, na deželi zelo redke.

1936- Anka Drvarek – DVD Tivar, kasnejši Varteks) je zaključila tečaj za gasilske častnike.

CTIF žensko vprašanje na dnevnem redu kongresa CTIF 4.7.1931 v Parizu; povdarek na nastopih ženskih gasilskih samaritanskih oddelkov, referat o

ženskah je predstavil Marijan pl. Heržič, predsednik Vatrogasne zajedniceSavske banovine in novoizbrani tajnik CTIF –a. V svojem nastopu posebej poudari nastope samaritanskih oddelkov v okviru gasilskih kongresov v Pragi, Poznanu in Ljubljani ter samaritanskega oddelka 35 gasilk v Đakovu.

Leta 1966- tema “Mladina in ženske v gasilstvu” uvrščena v program dela generalne skupščine CTIF;

6

Leta1973 v Brnu do danes več simpozijev na temo žensk v gasilstvu; 2012 v San Petersburgu ustanovljena delovna skupina za ženske v gasilstvu

in reševalnih službah. 2014 preimenovana v komisijo.

3. ZGODOVINA SLOVENSKIH GASILK

- 1904 PGD Dobračeva in Žiri ima v svojih vrstah podporne članice; - 1907 – Gasilec poroča o 234 članicah v podpornih odsekih PGD Žiri,

Dobračeva in Spodnja Idrija - 1910 želijo storiti korak naprej , želijo » da se društvo skupno udeležuje

slavnostnih procesij in društvenih pogrebov brez razlike stanu«. - Že pred prvo svetovno vojno, leta 1910 sta bili v Gasilsko društvo Staržišče

pri Kranju sprejeti dve članici. Za prve aktivne članice se smatrajo članice Prostovoljnega gasilskega društva Bukovci pri Ptuju, ki so se včlanile v društvo po velikem požaru leta 1910.

- 3.3.1912 – PGD Idrija – sprejem delovnih in podpornih članic; - 9. junij 1912 – PGD Idrija – izvolitev Mici Bajt za načelnico in Jožefo kenda

za podačelnico, fotografija ženske gasilske čete GD Idrija z dne 9.6.1912, - Obstoj ženske gasilske enote Dobrna med prvo svetovno vojno. - 1920 starosta Fran Barle je pripravil poslovnik Jugoslovanske gasilske zveze

Ljubljana in v njem zapisal » Gasilsko društvo je četa, katero tvorijo samo redni člani društva (gasilci).« Poslovnik omogoča sprejem mladih članov. Seveda govori o mladeničih od 14. do 18. leta

- 1933 – zakon o organizaciji gasilstva kraljevine Jugoslavije v 7. členu prvi: »Izvršujoči člani se dele v napadalni in obrambni odsek, samaritanki ( reševalni) odsek in kulturno prosvetni odsek (glasbeni, diletantski odsek, čitalnice, predavanje in pod.) Član napadalnega in obrambnega odseka je lahko samo moški.« V 10. Členu je opredeljena še mladina: » Naraščaj je lahko samo mladina od dovršenega 12. Do 18. Leta starosti brez razlike spola, …«

- 1939 – akcija večjega vključevanja gasilk samaritank v pripravah na II. Jugoslovanski kongres, ki je bil od 13. Do 15. Avgusta 1939 v Ljubljani. Slavnostni pohod 10.000 slovenskih gasilcev, od tega 900 naraščajnikov in 120 žensk samaritank. Pod vodstvom zdravnika dr. Franta Misa so samaritanke izvedle vajo.

- Po letu 1945 vstopajo v gasilske čete tudi ženske.

7

- 2.10.1949 ustanovni kongres GZS. Predsednik Matevž Hace opozarja, da ni razmejitve med »ženskimi »in » moškimi opravili. Poudaril da morajo biti v odborih predani, pošteni in požrtvovalni ljudje ne glede na spol.

- Leta 1949 -57 desetin članic; - jeseni leta 1950 je Gasilsko šolo v Žireh obiskovala in zaključila trimesečni

tečaj za gasilske častnike Angela Ržek. - 1951 kljub splošni podpori ženska je bila v 120 članski plenum izvoljena le

Vida Guček. Bila je tudi edina ženska med delegati na ustanovni skupščini Gasilske zveze Jugoslavije.

- leta 1951 149 desetin članic - 1960 prva predsednica GZ - 1972 zasledimo prvi dve članici – gasilki +, ki opravljata funkcijo tajnice

občinske gasilske zveze ( Berta Letonja in Milena Jamšek). - 1984 v predsedstvu GZS tri gasilke ( Martina Bergoč, Anica Lupše in

Marjanca Ogorevc), - 1984 – 1988 – poveljnica PGD Gatina Marija Marinčič - 1993 prva predsednica GZ - 1993 do 2008 podpredsednica GZ Slovenije; - 2003 članica v poveljstvu GZ Slovenije; - 2013 – prva poveljnica GZ ( GZ Kamnik)

Številčnost ženskega članstva ob kongresih:

kongres leto kraj število članic

I. 1949 Ljubljana 3.136

II. 1951 Ljubljana 4.702

III. 1954 Bled 7.136

IV. 1958 Ljubljana 6.748

V. 1963 Ljubljana 3.949

VI. 1968 Kranj 3.612

VII. 1972 Murska Sobota 3.682

VIII. 1976 Nova Gorica 5.776

IX. 1980 Brežice 10.101

X. 1984 Maribor 15.600

XI. 1988 Celje 19.111

XII. 1993 Slovenj Gradec 19.517

8

XIII. 1998 Sežana 24.139

XIV. 2003 Bled 27.906

XV. 2008 Krško 33.767

XVI. 2013 Koper 43.951

4. SEDANJOST AVSTRIJA aktivno vključene prostovoljne in poklicne gasilke; 4 515 prostovoljnih društev, 318 v gospodarstvu in 6 profesionalnih enot; 18.513 članic od tega 12.978 aktivnih v operativi ; cca 400 poklicnih gasilk;

Poklicne enote samo večjih mestih, povsod drugod prostovoljne enote. NEMČIJA več kot 143.000 članov , od tega 82 000 prostovoljnih gasilk; 442 v profesionalnih enotah, največ v berlinski brigadi; Na Bavarskem več kot 16 000 prostovoljnih gasilk; Gasilke se enkrat letno sestanejo na tridnevnem zasedanju, okoli 100

udeleženk. Vsako leto izdajo promocijski letak, ki poziva ženske na aktivnosti v

gasilstvu. POLJSKA delež žensk 5 %; delo v administraciji, inšpektorice, psihologinje, delo z mladino; delo na preventivnem področju; delujejo v petih gasilskih šolah; podpredsednica Gasilske zveze Poljske Tereza

SLOVAŠKA v skupščini 4 ženske od 76 delegatov;

v prezidiju 0/13; v mladinski komisiji 1/11; v drugih komisijah 10/41; na tekmovanjih od 15 - 20 % ženskih ekip; v gasilski šoli Martin narašča število žensk (9 od 25 slušateljev);

9

FINSKA 46 profesionalnih enot; 5 400 prostovoljnih gasilk, 15 poklicnih; Prva poklicna gasilka zaposlena 2001; Naloge se ne razlikujejo po spolu, zagotavljanje logistične podpore pri večjih požarih, naravnih nesrečah, skrb

za ponesrečene; VELIKA BRITANIJA dolga in bogata zgodovina; profesionalni temelji; London: 5770 poklicnih gasilcev, od tega 755 gasilk; Največ prostovoljnih društev na Škotskem oz. na podeželju; Zasedajo pomembne položaje;

ZDA 5600 profesionalk (več kot 2%); V nekaterih enotah več kot 15 % zaposlenih; Prostovoljna društva – 40 000 prostovoljk; Mona Allan- poklicna gasilka iz Green Valley leta 2005 na obisku v Sloveniji; 2004 poveljnik gasilske brigade San Francisco Joanne Hayes-White, 18. 46

gasilskih postaj, 1800 gasilcev, od tega 230 gasilk ali 12%. FRANCIJA

- 244.900 vseh gasilcev; - 14 % delež žensk v celotni strukturi - 7151 gasilskih enot ( prostovoljne, poklicne in mešane); - Od 1960 leta prve prostovoljke, 1978 - 1979 prva gasilska častnica Sylvia Roques - 2005 in 2015 umrli gasilki na intervenciji: prostovoljka Laurine

Durand -20 let in Aurelie Salel 25 let - Med mladimi od 11 do 18 let je 25 % deklic - 3 % žensk med častniki;

ITALIJA

- poklicno gasilstvo - Poklicna gasilka: dott.ing. Natalija RESTUCCIA – regijska poveljnica v Bologna

JAPONSKA

- 4000 poklicnih gasilk, 20000 prostovoljnih gasilk;

10

- Leta 1971 prva poklicna gasilka; - Vodijo gasilske postaje; - Delajo na preventivnem področju; s starejšimi občani, ob naravnih

nesrečah, delu z mladimi; -

NORVEŠKA: - Spadajo pod ministrstvo za pravosodje in policijo, - 3500 poklicnih gasilcev, 8,500 part time;

- 3,7 % žensk v gasilstvu, večji procent v obrambi in policiji;

ŠVEDSKA:

- 75 poklicnih gasilskih postaj z 4.965 poklicnih gasilcev, 165 ali 3,3% vseh žensk,

- 400 gasilske postaj 10.562 part time gasilcev, 537 ali 5,1% žensk, - 200 prostovoljnih gasilskih postaj s 1.500 do 2.000 prostovoljnih gasilcev - Poklicne gasilke vodijo gasilske postaje

RUSIJA - Nimajo poklicnih gasilk v ožjem pomenu - zakon - 220,000 osebja, 4,000 gasilskih postaj, 18,634 gasilskih vozil in 49

gasilskih ladij, 145.000 prostovoljcev gasilcev. Glavna naloga prostovoljnih gasilcev v podpori poklicne gasilcev v mestih, ampak bodo tudi boj proti ognju in opravlja reševalne akcije do prihoda poklicnih gasilcev. Gasilska in reševalna so bile tradicionalno šteje kot moškega službo, vendar so ženske v Rusiji so bili uspešno delujejo na tem področju: 47.144 žensk med poklicne gasilce v Rusiji, ki so operaterke 112 storitev, inšpektorji požarne varnosti, trenerji pesov vodnikov, predavatelji na gasilskih izobraževalnih ustanovah , inštruktorji, medicinskega osebja. Ženske delajo tudi v raziskovalnih ustanovah in sodelujejo pri razvoju požarne varnosti.

SRBIJA - 186 poklicnih enot z 3.232 poklicnih gasilcev. 19.500 prostovoljnih

gasilcev, - 2 % delež žensk med poklicnimi gasilci in 6 % delež med prostovoljci; - Gasilke v Srbiji ne delajo enako delo kot moški, delajo kot instruktorji ali

v klicnih centrih, vendar se ne udeležujejo intervencij. Pričakujejo spremembo zakonodaje.

- podpredsednica Gasilske zveze Srbija je Ružica Belanovič.

11

DANSKA - Profesionalno gasilstvo - Prva poklicna gasilka 1990 leta - Okoli 40 poklicnih gasilk

PAKISTAN -2010 – Shazia Perveen prva poklicna gasilka s 20 leti, končala zahtevno šolanje, hitro si je prislužila spoštovanje moških kolegov. INDIJA 2003 zaposlili prve gasilke in častnico; 2012 Gasilska brigada v mestu Mumbay zaposlila 5 gasilk,

CTIF Podpredsednica CTIF Marketa Strzinkova iz Češke od 2011 do septembra, 2015, zadolžena za odnose z javnostjo. 1.6.2012 je bila v Peterburgu v Rusiji ustanovljena delovna skupina za ženske v gasilstvu. Sprejet je bil poslovnik, do 2015 ji je predsedovala dr. Tatjana Eremina iz Rusije. Od aprila 2015 komisiji predseduje Mira Leinonen iz Finske.

5. TRENUTNO STANJE V SLOVENIJI

KOMISIJE ZA DELO S ČLANICAMI

pregled stanja komisij za delo s članicami po regijah, GZ in PGD

stanje november 2015

regija

GASILSKO DRUŠTVO Gasilske zveze

% vsi PGD komisije % vse komisije

1 BELOKRANJSKA 54 26 48,1 3 3 100,0

2 CELJSKA 79 43 54,4 8 8 100,0

3 DOLENJSKA 87 66 75,9 3 3 100,0

4 GORENJSKA 129 67 51,9 10 10 100,0

12

5 KOROŠKA 34 22 64,7 4 2 50,0

6 LJUBLJANA I 106 48 45,3 10 9 90,0

7 LJUBLJANA II 84 47 56,0 6 5 83,3

8 LJUBLJANA III 69 34 49,3 8 5 62,5

9 MARIBORSKA 43 25 58,1 4 4 100,0

10 NOTRANJSKA 45 22 48,9 4 4 100,0

11 OBALNOKRAŠKA 46 21 45,7 6 5 83,3

12 PODRAVSKA 106 72 67,9 14 13 92,9

13 POMURSKA 242 38 15,7 19 12 63,2

14 POSAVSKA 73 49 67,1 3 3 100,0

15 SAV. ŠALEŠKA 71 56 78,9 4 3 75,0

16 SEV. PRIMORSKA 49 20 40,8 8 6 75,0

17 ZASAVSKA 31 18 58,1 3 3 100,0

skupaj 1301 674 51,8 120 98 81,7

stanje januar 2014 1301 610 46,9 121 99 81,8

stanje nov. 2012 1301 487 37,4 121 96 79,3

stanje nov. 2011 1361 472 34,7 120 94 78,3

stanje nov. 2010 1361 449 33,0 117 91 77,8

13

VODSTVENE FUNKCIJE ČLANIC

pregled po regijah - november 2015

GASILSKO DRUŠTVO GASILSKA ZVEZA

regija

pre

dse

dn

ica

nam

estn

. pre

d.

po

dp

red

sed

nic

a

po

veljn

ica

nam

. po

veljn

ika

po

dp

ove

ljnic

a

pre

dse

dn

ica

nam

. pre

dse

dn

ika

po

dp

red

sed

nic

a

po

veljn

ica

po

dp

ove

ljnic

a

sku

paj

1 BELOKRANJSKA 1 1 1 1 4

2 CELJSKA 6 8 5 1 1 1 1 23

3 DOLENJSKA 4 4 8

4 GORENJSKA 7 2 2 1 1 1 14

5 KOROŠKA 2 6 1 1 1 11

6 LJUBLJANA I 9 2 5 1 1 1 19

7 LJUBLJANA II 3 4 1 1 1 1 11

8 LJUBLJANA III 3 3 3 1 1 11

9 MARIBORSKA 1 3 1 2 1 1 9

10 NOTRANJSKA 4 2 2 1 9

11 OBALNOKRAŠKA 2 3 3 1 9

12 PODRAVSKA 3 1 1 1 1 1 8

13 POMURSKA 6 2 7 4 2 21

14 POSAVSKA 5 6 4 1 1 1 18

15 SAV. ŠALEŠKA 3 3 1 1 8

16 SEV.PRIMORSKA 1 1

17 ZASAVSKA 2 2

skupaj 61 46 41 8 4 10 1 7 6 1 1 186

Literatura: dr. Branko Božič: Ženske v gasilstvu Marija Stanonik: Dobračeva gori Kronika 110 let PGD Idrija, Idrija 2000 Spletne strani Gasilske zveze Slovenije Bilteni posvetov za predsednice komisij za članice gasilke pri GZ Internetne strani