UPORABA SPLETNIH APLIKACIJ SHOCKWAVE FLASH IN … · spregledane odprte poškodbe toraksa, plapolajo či prsni koš, tamponada srca in ruptura aorte. Potencionalno smrtne poškodbe

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

UPORABA SPLETNIH APLIKACIJ

SHOCKWAVE FLASH IN PORTALA YOUTUBE

ZA EDUKACIJO NA PODROČJU URGENTNE

MEDICINE

(Diplomsko delo)

Maribor, 2009 Urška Lampe

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: viš. predav. mag. Miljenko Križmarić, univ. dipl. inž.el.

Somentor: izr. prof. dr. Štefek Grmec, dr. med., spec. spl. med.

POVZETEK

V diplomski nalogi smo izdelali spletno stran za učenje na področju urgentne medicine.

Glavne prednosti spletnega gradiva so obširnost učne snovi, razdelitev po sklopih,

možnost poprave napak, ter povezave z drugimi spletnimi stranmi. Spletna stran z

vsebinami urgentne medicine, ki vsebuje tudi zbirke filmov o nudenju prve pomoči

oziroma temeljne postopke oživljanja, pripomore k ozaveščanju in hitrejši ter uspešnejši

edukaciji tako laikov kot tudi strokovnjakov na tem področju.

Ključne besede: medmrežje, učenje, urgentna medicina, medmrežne strani, prva pomoč,

postopki oživljanja, spletna aplikacija

ii

ABSTRACT

In the diploma work the internet page has been done to help everybody learn the contents

of emergency medicine. There are many advantages of web pages materials. Some of

them are the amount of educational materials, divisions into units, possibility of mistakes

corrections, and the links with other web pages. The web page which contains the urgent

medicine contents and also includes the video clips with elementary medical contents of

reanimation or first aid, and also supports consciousness and fast or even more efficient

education for unprofessional person in this field as well as professionals.

Key words: internet, learning, emergency medicine, web pages, first aid,

elementary procedures of defibrillation, web application

iii

Kazalo

1. UVOD............................................................................................................................ 1

1.1 Namen raziskave.......................................................................................................... 2

1.2 Cilj raziskave ............................................................................................................... 2

1.3 Hipoteze....................................................................................................................... 2

2. URGENTNA MEDICINA ............................................................................................ 3

2.1 Začetna obravnava poškodovancev in mehanizmi poškodb........................................ 3

2.1.1 Priprava za oskrbo. ............................................................................................... 3

2.1.2 Triaža. ................................................................................................................... 3

2.1.3 Primarni pregled po ABCDE protokolu in oživljanje. ......................................... 3

2.1.4 Dodatni posegi in diagnostika pri primarni oskrbi. .............................................. 4

2.1.5 Sekundarni pregled in diagnostika. ...................................................................... 4

2.1.6 Nevrološka ocena. ................................................................................................ 7

2.2 Oživljanje in šok.......................................................................................................... 9

2.2.1 Temeljni postopki oživljanja (TPO). .................................................................... 9

2.2.2 Algoritem temeljnih postopkov oživljanja : ....................................................... 12

2.2.3 Avtomatski zunanji defibrilator (AED).............................................................. 15

2.3 Oskrba dihalne poti in drugi nujni posegi v predbolnišnični oskrbi poškodovancev 17

2.3.1 Pripomočki za endotrahealno intubacijo ............................................................ 18

2.3.2 Oskrba dihalnih poti brez endotrahealne intubacije. .......................................... 18

3. SPLETNA APLIKACIJA SHOCKWAVE IN PORTAL YOUTUBE ....................... 21

3.1 Splet ........................................................................................................................... 21

3.2 Shocwave Flash. ........................................................................................................ 24

3.3 YouTube portal.......................................................................................................... 24

4. REZULTATI ................................................................................................................ 25

4. 1 Izdelana internetnetna stran ...................................................................................... 25

4. 2 Predstavitev uporabe in delovanja internetne strani ................................................. 29

4. 3 Interpretacija in rezultati vprašalnika ....................................................................... 29

5. DISKUSIJA................................................................................................................. 43

6. SKLEPI........................................................................................................................ 44

7. LITERATURA ............................................................................................................ 45

8. PRILOGE .................................................................................................................... 48

Urška Lampe: Uporaba spletnih aplikacij Shockwave Flash in portala YouTube za edukacijo na področju urgentne medicine

1

1. UVOD

Splet je najbolj odprt in najlažje uporaben založniški medij, kar jih je kdaj bilo. Lahko ga

uporabimo za to, da milijonom ljudi, ki imajo dostop do tega svetovnega medija,

povemo ali pokažemo tisto, kar želimo. Splet je neskončna množica navzkrižnih povezav

in je največja svetovna skupnost, ki jo sestavlja stomilijonska množica uporabnikov, ki se

iz leta v leto povečuje. Na kratko, splet ljudi zbližuje. S spletno stranjo bomo prispevali k

temu procesu. Naša spletna stran Urgentna medicina bo deležna številnih obiskov ljudi,

ki jih zanima to področje in so z nami pripravljeni deliti izkušnje in zamisli. Poškodbe

spadajo med najpogostejše vzroke smrti in invalidnosti. Raziskave so pokazale, da so

rezultati preživetja in uspehi zdravljenja slabši zaradi prepozne vključitve izučenih in

izkušenih predbolnišničnih zdravnikov in laikov. Razvoj medicine je prinesel spoznanje,

da je na tem področju potrebno organizirati verigo preživetja, ki bi zajemala naslednje

člene: usposobljen laik za temeljno oskrbo poškodovanih in preprečevanje smrti,

specifično usposobljen urgentni zdravnik v predbolnišničnem okolju travmatološka ekipa

v bolnišnici, ter učinkovit rehabilitacijski sistem. (Grmec, 2006)

Glavne prednosti spletnega gradiva so obširnost učne snovi, razdelitev po sklopih,

možnost poprave napake, ter povezava z drugimi spletnimi stranmi. S pomočjo aplikacije

ShockWave Flash si lahko na naši spleti strani ogledate različne video vsebine iz You

Tube portala. Povsem upravičeno se nam lahko zdi, da je računalnik tisto, kar je najbolj

vplivalo na način našega življenja v minulih desetletjih. Vendar ljudje govorimo. Naše

bistvo predstavlja komunikacija. Računalniki na začetku tega niso podpirali in niso

omogočali interakcij med nami. Kasneje so z modemi in potem z omrežji in na koncu z

združitvijo obojega v internet postali popolnoma nov komunikacijski medij.


2

Najopaznejši, najbolj grafičen, najhitreje rastoč del interneta, je svetovni splet. Zdaj je

glavna naloga računalnikov omogočanje komuniciranja. Glavni cilj, ki ga danes

omogočajo doseči, pa je medsebojno sodelovanje med ljudmi. Če je splet najbolj

vznemirljiv komunikacijski kanal, je spletna stran komunikacijsko sredstvo in je lahko v

veliko pomoč pri edukaciji ljudi.

1.1 Namen raziskave

Namen diplomskega dela je bil uporaba spletnih aplikacij Shockwave Flash in portala

Youtube za edukacijo strokovnih delavcev in laikov na področju urgentne medicine.

1.2 Cilj raziskave

Cilj je bil najti vsebine, ki najbolj ustrezajo tematiki na YouTube portalu in na

multimedijski aplikaciji Shockwave Flash. Naš zadnji cilj pa je bil izdelati spletno stran z

ustreznimi vsebinami na področju urgentne medicine, ter ugotoviti mnenje študentov o

izdelani spletni strani s pomočjo anketnega vprašalnika.

1.3 Hipoteze

Izdelana spletna stran je uporabno orodje za učenje.


3

2 URGENTNA MEDICINA

2.1 Začetna obravnava poškodovancev in mehanizmi poškodb

Oskrba poškodovanca na terenu: hitra in natančna ocena poškodovanca, oživljanje in

stabilizacija vitalnih funkcij, hiter in pravilen prevoz do ustrezne zdravstvene ustanove,

stalno spremljaje stanja poškodovanca.

V nadaljevanju so opisani nadaljnji postopki oživljanja in oskrbe poškodovancev.

2.1.1 Priprava za oskrbo.

Dobra priprava za oskrbo se začne z dispečerjem v NMP, ki aktivira najbolj ustrezno

ekipo glede na nujnost klica. V Sloveniji še ni enotnega protokola, zato odloča o

aktiviranju ekipe in kvaliteti sprejema klica zdravstveni tehnik dispečer, ki ima

dolgoletne izkušnje na terenu.

2.1.2 Triaža.

Triaža je razvrščanje bolnikov na osnovi prizadetosti z upoštevanjem razpoložljivih

sredstev in številom reševalcev. Izvaja se na osnovi medicinskih kriterijev, ter zunanjih

dejavnikov.

2.1.3 Primarni pregled po ABCDE protokolu in oživljanje.

Pristop do poškodovanca mora biti varen in ne sme ogrožati reševalcev pri reševanju

ponesrečenca. Ko je zagotovljena varnost, lahko začnemo s primarnim pregledom

poškodovanca in s postopki oživljanja po naslednjem protokolu:A ( airway ) – zagotoviti


4

prosto dihalno pot in zaščititi vratno hrbtenico; B ( breathing ) – oceniti dihanje,

optimizacijo oksigenacije in predihanosti, ter razrešitev pnevmotoraksa; C ( circulation )

– oceniti stanje krvnega obtoka; D ( disability ) – nevrološki pregled; E ( exposure ) –

celostni pregled poškodovanca, ter preprečevanje podhladitve.

2.1.4 Dodatni posegi in diagnostika pri primarni oskrbi.

V predbolnišnični oskrbi se spremlja vrednost pulzne oksimetrije, kapnometrije,

frekvenca dihanja, krvni tlak, temperatura, EKG - monitor, ter nevrološke spremembe.

Pred prihodom v bolnišnico se lahko vstavi tudi urinski kateter ali nazogastrična sonda,

če je nujno potrebno. V primeru da to ni nujno, se vsi ti dodatni posegi izvajajo po

prihodu v bolnišnico: urinski kateter - kontraindikacije: kri na zunanjem meatusu uretre;

kri v skrotumu; visok položaj prostate in netipna prostata. S pregledom rektuma in

genitalij je potrebno izključiti vsako poškodbo tega področja; nazogastrična sonda –

zmanjša distenzijo želodca in nevarnost aspiracije; kri v sondi pomeni kri iz orofarinksa,

travmatsko aplikacijo sonde ali poškodbo želodca. Pri maksilofacialnih frakturah in pri

frakturi lobanjskega dna je potrebna orofaringealna aplikacija; obvezen monitoring:

pulzna oksimetrija, kapnometrija, frekvenca dihanja, krvi tlak, temperatura, urin, EKG.

2.1.5 Sekundarni pregled in diagnostika.

Izvaja se po prihodu v bolnišnico. Primarnemu pregledu sledi heteroanamneza in

sekundarni pregled po organskih sistemih in regijah: anamneza, heteroanamneza,

dokumentacija; AMPLE metoda: alergije, medikamenti, prejšnje bolezni, Last meal,


5

Events/enviromental, ki so v povezavi s poškodbo; mehanizem poškodbe; vrsta

poškodbe: topa, penetrantna, opekline, hipotermija; hazardno okolje: kemikalije, toksini,

sevanje; podrobni pregled poškodovanca.

Glava. Natančni pregled skalpa za laceracije, kontuzije ali frakture; likvor; pregled oči

(vid, velikost in reakcija pupil, krvavitve v veznico in v fundus, penetrantne poškodbe,

kontaktne leče, dislokacija leč); nevrološki status (GCS, pregled okončin, pregled po

dermatomih, senzibiliteta, motorika); fraktura lobanjskega dna; oftalmoskopski in

otoskopski pregled. Napake, ki se pojavljajo, so spregledana hifema, poškodbe optičnega

živca, penetrantne poškodbe oči, poškodbe glave in laceracije zadnjega dela lasišča .

Maksilofacialne poškodbe. Če poškodba ne povzroča obstrukcije dihalne poti ali velike

krvavitve, se oskrbi po primarni oskrbi poškodovanca. Pogoste napake so spregledana

nevarnost zapore dihalnih poti, spremembe v statusu dihalnih poti, pridružene poškodbe

vratne hrbtenice, neoskrbljene hude krvavitve obraza, poškodbe nervus facialisa.

Vratna hrbtenica in vrat. Poškodovanci s poškodbo glave oziroma maksilofacialno

poškodbo morajo imeti vratno hrbtenico imobilizirano do slikovne diagnostike hrbtenice

ne glede na nevrološki status. Pregled vratu vključuje inspekcijo, palapcijo in avskulacijo.

Bolečnost vratne hrbtenice, subkutani emfizem, trahealna devijacija ali laringealna

fraktura zahtevajo natančno opredelitev poškodbe. Zaradi okluzije ali disekcije karotidnih

arterij moramo obvezno palpirati ali avskultirati to področje. Penetrantne poškodbe

platizme lahko ocenimo šele v operacijski dvorani. Čelado na terenu smemo sneti le

previdno po protokolu. Napake, ki se pojavijo, je neupoštevanje možanosti poškodbe


6

vratne hrbtenice, poškodbe požiralnika in sapnika oziroma spregledane laringealne

poškodbe s kompromitacijo dihalnih poti ter tope in penetrantne poškodbe karotid.

Torakalne poškodbe. Inspekcija prsnega koša sprednje in zadnje stene nam lahko odkrije

odprti pnevmotoraks ali plapolajoči prsni koš. S palapacijo lahko odkrijemo subkutani

emfizem ali frakturo reber in klavikule. Sternalni pritisk nas opozori na bolečnost pri

fraturi sternuma ali kostohondralnih sklepov. Kontuzije in laceracije v tem področju

opozarjajo na možnost prikritih poškodb. Klinično pomembne poškodbe tega področja se

kažejo z bolečino in težavami z dihanjem. Z avskultacijo in perkusijo lahko opredelimo

vrsto dogodka. Sprednjo stran avskultiramo zaradi izključitve pvneumotoraksa in zadnjo

stran bazalno zaradi izključitve hematotoraksa. Tihi srčni toni in šibak utrip s hipotenzijo

lahko kažejo na srčno tamponado. Razširjene jugularne vene kažejo na obstruktivni šok

oziroma na tenzijski pnevmotoraks ali tamponado srca (previdnost: pri hemoragičnem

šoku so kljub vsemu jugularne vene prazne). Oslabeli šum dihanja in šok sta lahko edina

znamenja tenzijskega pnevmotoraksa. Napake: neprepoznan tenzijski pnevmotoraks,

spregledane odprte poškodbe toraksa, plapolajoči prsni koš, tamponada srca in ruptura

aorte. Potencionalno smrtne poškodbe prsnega koša so še: kontuzija pljuč, kontuzija

miokarda, ruptura diafragme, poškodbe traheobronhialnega pleteža ter raztrganine

požiralnika.

Poškodbe trebuha. Je nujno identificirati in hitro oskrbeti. Opazujemo popolnoma

slečenega poškodovanca. Iščemo abrazije, kontuzije, laceracije in penetrantne poškodbe.

Obvezno pregledamo lumbalne lože in presredek. Avskultiramo peristaltiko (ileus). S

perkusijo ugotovimo občutljivost abdomna na rebound fenomen. Palpacija nam da

informacijo o bolečnosti in prisotnosti tumefakcij. Takojšnja bolečnost je najpogosteje

visceralnega tipa in jo je zelo težko lokalizirati. Voljno napenjanje trebušne muskulature


7

pri palapciji je najverjetneje posledica strahu pred bolečinami in ne predstavlja simptom

poškodbe. Nevoljna, nenamerna napetost trebušne muskulature je znak peritonealnega

draženja. Rektalni in vaginalni pregled s pregledom zunanjega meatusa uretre sodita v

rutniski pregled. Pri frakturah kosti je vedno potrebno razmišljati o pridruženih

poškodbah notranjih organov (npr. frakture spodnjega rebrenega loka loka – vranica in

jetra; frakture torakalne hrbtenice – pankreas in tenko črevesje; fraktura ledvene

hrbtenice – ledvice, frakture medenice – medenični organi in ožilje ter retroperitonealni

prostor). Pogoste napake so spregledana ruptura vranice ali jeter, poškodbe lumbalne

hrbtenice, poškodbe pankreasa, poškodbe ledvic in frakture medenice, intraabdominalne

vaskularne poškodbe, ureteralne in rektalne poškodbe ter poškodbe sečnega mehurja in

vaginalne laceracije.

Osteomuskularne poškodbe. Okončine je potrebno pregledati zaradi kontuzij, odrgnin in

deformacij. Palpacija kosti, pregled na občutljivost in bolečnost. Abnormalno gibljivost

nam omogočajo identifikacijo okultnih fraktur. Pregled obsega tudi pregled pelvisa. Sledi

kontrola vseh perifernih pulzev zaradi izključitve pridruženih vaskularnih poškodb ter

oceni senzorično in motorično funkcijo zaradi eventualne poškodbe perifernih živcev.

Pogoste napake so spregledane prikrite frakture in pridružene vaskularne poškodbe ter

frakture prstov. Pozornost je potrebna na crush in compartment sindrom.

2.1.6 Nevrološka ocena.

Nevrološko oceno je potrebno opraviti tudi po primarni oskrbi. Enostaven opis stanja

zavesti omogoča AVPU metoda: A alert ,živahen;V vocali odgovor na vokalne dražljaje,

glasove; P painful odgovor na bolečinske dražljaje; U unresponsive, nič, brez odgovora.


8

Glasgow Coma Scale je bolj natančna, enostavna in hitra metoda za evaluacijo stanja

zavesti in ima napovedno vlogo .

Glasgow Coma Scale

Odpiranje oči

Spontano……………..4

Na zvok………………3

Na bolečino…………..2

Nič……………………1

Verbalni odgovor

Orientiran…………….5

Zmeden………………4

Neustrezne besede……3

Nerazumljivi glasovi…2

Nič……………………1

Motorični odgovor

Uboga ukazi…………..6

Smisleni gibi ………..5

Reakcija umika……….4

Refleksna fleksija……..3

Refleksna. ekstenzija….2

Nič…………………….1


9

2.2 Oživljanje in šok.

Reševalec začne oživljati, če je oseba neodzivna, ne diha in nima pulza. Razmerje med

zunanjo srčno masažo in vpihi je 30 : 2, če je prisoten en reševalec in pri dveh reševalcih

za vse odrasle v srčnem zastoju. Defibrilacija se izvaja z enim električnim šokom, temu

sledita dve minuti oživljanja razmerju 30 : 2. Vzpostavitvi proste dihalne poti

(endotrahealna intubacija, laringealna maska, kombitubus) sledi predihavanje s frekvenco

10 vpihov na minuto brez prenehanja zunanje masaže srca.

2.2.1 Temeljni postopki oživljanja (TPO).

Tečaja temeljni postopki oživljanja dojenčkov in malih otrok ter tečaj oživljanja odraslih,

sta osnovna tečaja, ki bi morali obiskati vsi vsakih nekaj let. Ponavadi ga obiščejo le tisti,

ki so tam po službeni dolžnosti (policisti, gasilci, …), tisti, ki imajo v družini srčne

bolnike ali osveščeni starši. Tak tečaj bi moral biti obvezen del rednega usposabljanja

tudi za vzgojitelje in drugo osebje v vrtcih, učitelje, itd… Dejstvo je, da je pravilno in

pravočasno oživljanje izrednega pomena, saj s takšnim oživljanjem začasno ohranjamo

srce in osrednji živčni sistem pri življenju in so možnosti za preživetje mnogo višje.

Dejstvo je, da večina ljudi pozna nekaj osnov oživljanja in prve pomoči iz kakšnega

obveznega šolskega tečaja. Pogosto se zgodi, da ljudje nekomu v stiski ne pomagajo prav

zato, ker sploh ne vedo, kaj in kako ravnati. Zakaj dva različna tečaja in kako to, da se

postopka oživljanja odraslih in otrok razlikujeta? Zato, ker se najpogostejši vzroki za

nenadni zastoj srca ali prenehanje dihanja pri otrocih in odraslih razlikujejo in tudi zato,

ker oživljanje majhnega dojenčka poteka drugače, kot oživljanje odraslega. Pri odraslih je


10

najpogostejši vzrok bolezen srca, pri otrocih pa pomanjkanje kisika zaradi poškodb in

utopitev ali zadušitev.

Oživljanje dojenčkov in majhnih otrok, postopek

SLIKA 1 : Simulator oživljanje dojenčka

Vir: http://www.youtube.com

Slika 1 nam prikazuje simulacijo oživljanja dojenčka. S klikom na sliko se s pomočjo

hiperpovezave začne predvajati video simulacija oživljanja dojenčka.

Oživljanje dojenčka poteka po naslednjem postopku:

1. preverimo ali otrok diha, je pri zavesti;

2. odpremo dihalno pot (pomik glavice rahlo nazaj: z levo roko na čelu, z desno pod

bradico);

3. začnemo s petimi vpihi (majhnemu dojenčku vpihnemo skozi nos in usta);

4. nadaljujemo s 30. pritiski na prsni koš (masaža srca): z dvema prstoma pritiskamo

za 1/3 debeline prsnega koša;


11

5. TPO izvajamo eno minuto, šele nato pokličemo na pomoč in/ali 112;

6. nadaljujemo TPO (v ciklusu 30 pritiskov, 2 vpiha).

SLIKA 2: Oživljanje odraslih, postopek


Na sliki 2 je prikazan postopek oživljanja odraslih. S klikom na sliko se začne

predvajanje video vsebine na to temo s pomočjo hiperpovezave.

Spodaj je opisan postopek oživljanja odraslega:

1. preverimo ali je človek pri zavesti;

2. pokličemo na pomoč;

3. odpremo dihalno pot;

4. preverimo dihanje;

5. pokličemo 112;

6. opravimo 30 zunanjih masaž srca (z obema rokama ritmično pritiskamo na prsi);

7. dva vpiha;

8. nadaljujemo TPO (v ciklusu 30 pritiskov, 2 vpiha).


12

SLIKA 3 : Masaža srca


Na sliki 3 je prikazana nepravilna zunanja masaža srca. Reševalčeve roke so v

nepravilnem položaju, morale bi biti na sredini prsnice, njegove roke pa so na levi strani

prsnice poškodovanca.

2.2.2 Algoritem temeljnih postopkov oživljanja :

1. Varnost poškodovanca in reševalca.

2. Preverjanje odzivnosti bolnika.

3. Klic na pomoč.


13

SLIKA 4 in 5 : Klicanje na pomoč in odprtje dihalnih poti


4. Odprtje dihalnih poti.

5. Preverjanje dihanja.

SLIKA 6 : Preverjanje dihanja


6. Klic 112.


14

SLIKA 7 : Klic 112


7. Zunanja masaža srca (30).

SLIKA 8 : Zunanja masaža srca


8. Ponovno odpiranje dihalnih poti.

9. Oživljanje 30 : 2.

10. Defibrilacija.


15

2.2.3 Avtomatski zunanji defibrilator (AED)

Tudi v Sloveniji so na nekaterih javnih mestih že na voljo AED. To je računalniško

vodeni aparat, ki z govornimi in vizualnimi navodili vodi skozi postopek oživljanja in če

je potrebno žrtev defibrilira z električnim sunkom. AED se pri majhnih otrocih ne

uporablja.

SLIKA 9 : Defibrilator



16

SLIKA 10 : Prikaz defibriliranja


Na sliki 10 vidimo nepravilno defibrilacijo poškodovanca. Elektrodi sta nepravilno

nameščeni na poškodovanca. Desna elektroda bi morala biti pod poškodovančevo desno

ključnico. Leva elektroda bi morala biti na levi stranski steni prsnega koša, levo in nižje

od leve prsne bradavice.

Kaj je šok?

Šok je stanje nezadostne prekrvavitve in oksigenacije perifernih tkiv s posledično celično

ishemijo. Lahko je povzročen z zmanjšano dostavo kisika oziroma arterijsko vsebnostjo

kisika (hipovolemični šok, kardiogeni šok, šok zaradi respiratornega popuščanja in

zastrupitve) ali z zmanjšanim odvzemanjem kisika. Ne glede na vzrok šoka, je odgovor

organizma predvidljiv in klinična slika značilna. Nediagnosticirani šok lahko pripelje do

nepovratnih sprememb s smrtjo celice in organizma. Namen tega prispevka je pregledno

predstaviti patofiziologijo šoka, diagnostiko in oskrbo šoka v predbolnišničnem okolju.


17

2.3 Oskrba dihalne poti in drugi nujni posegi v predbolnišnični oskrbi

poškodovancev

Dihalna pot. V klinični rabi se izraz nanaša na zgornjo dihalno pot, ki je sestavljena iz

nosne in ustne votline, žrela, grla, sapnika in glavnih sapnic. V zgornjem delu se

prebavna in dihalna pot križata, zato so se tu razvili anatomski in funkcionalni obrambni

mehanizmi, ki preprečujejo aspiracijo hrane v pljuča. Prav tako se dihalna pot od rojstva

proti odrasli dobi razvija postopoma- spreminja se po obliki, velikosti, ter relaciji glede

na nivo do vratne hrbtenice.

Prepoznavanje in ustrezna oskrba. Delno ali popolnoma zaprte dihalne poti je eden od

prvih ukrepov pri kritično bolnem ali poškodovanem bolniku na terenu ali v bolnišnici.

Če bolniku ne zagotovimo dovolj kisika, lahko s tem povzročimo nepovratno poškodbo

možganov in drugih vitalnih organov. Za preprečitev hipoksije in hiperkarbije moramo

zagotoviti odprto in zaščiteno dihalno pot ter primerno predihavanje (spontano ali

asistirano).

Faktorji, ki lahko povzročijo zgodnjo smrt pri poškodovancu: neprepoznavanje delno

zaprte dihalne poti in neustrezne ventilacije pri poškodovancu, zakasnitev pri

zagotavljanju proste dihalne poti in asistirane ventilacije, ko so le ti potrebni, težave pri

oskrbi težavne dihalne poti in zagotovitvi ustrezne ventilacije (npr. Intubacija v

požiralnik, ki je ne prepoznamo), aspiracija želodčne vsebine v pljuča.


18

Indikacije za endotrahealno intubacijo:

Obstrukcija zgornjih dihalnih poti: poškodbe, tumorji, infekcije, edem, tujki,

laringospazem, stenoze.

Zaščita dihalnih poti: motnje zavesti (poškodba glave, intoksikacije, možganska kap),

sedacija nemirnih bolnikov.

Hipoventilacija: apnoa, poškodbe prsnega koša, paraliza dihalnih mišic, šok, astma,

KOPB, respiratorna insuficienca.

Hipoksija: pljučni edem, kongestivna srčna odpoved, šok, vdihavanje strupenih plinov,

pljučni infekti, sepsa.

Zdravljenje posebnih stanj: hiperventilacija (poškodba glave in možganski edem),

hipoventilacija (astma).

2.3.1 Pripomočki za endotrahealno intubacijo

Med pripomočke za endotrahealno intubacijo prištevamo: laringoskop (različne velikosti,

ukrivljen ali raven), tubuse (različne velikosti), različna vodila, magillov pean, kapnograf,

pulzni oksimeter, ekg monitor, izvor kisika, dihalni balon, ustni ali nosno žrelni tubus

katetri za aspiracijo, zdravila, respirator, različni pripomočki za posebno intubacijo.

2.3.2 Oskrba dihalnih poti brez endotrahealne intubacije.

Laringealno masko (LM) je prvi opisal Brain leta 1983. Sestavljena je iz eliptično

oblikovane maske z mešičkom in cevi, ki spominja na tubus. Poznamo 5 različnih

velikosti mask. Vstavimo jo pri anesteziranem bolniku v zadnji del žrela. Vstavlja se brez

laringoskopa. Med vstavljanjem je odprtina obrnjena proti jeziku in sprednji strani žrela,

glava je v “sniffing” položaju. Po končanem uvajanju začutimo upor, kar pomeni, da je


19

vrh maske nasedel na proksimalni del požiralnika, maska pa se odpira v grlo. Napihnemo

mešiček in preverimo lego maske s predihavanjem in s pozitivnim tlakom preko balona

in s kapnometrijo. Uporabnost LM je nekje med navadno masko in endotrahealnim

tubusom. Ne prepreči aspiracije v dihala, je pa zelo uporabna kot posebna ETI oz. za

tiste, ki niso vešči ETI. Preko določenih LM lahko vstavljamo tubus slepo ali s

fiberbronhoskopom.

Ezofagotrahealni kombitubus (ETC) združuje lastnosti ezofagealnega obturatorja in ET

tubusa. Imamo dva lumna in dva mešička, uvaja se slepo tudi pri budnem bolniku. Pri

uvajanju je distalni del v požiralniku ali sapniku. Spodnji mešiček leži v požiralniku ali

traheji, zgornji pa med korenom jezika in mehkim nebom. Če zaide ETC v požiralnik, bo

bolnik ventiliran preko ezofagealnih odprtin, če pa v sapnik pa preko trahealne odprtine.

ETC preprečuje aspiracijo. V kolikor je vrh tubusa v požiralniku, lahko ta del uporabimo

za aspiracijo želodčne vsebine.

Transtrahealno pospešeno predihavanje (TTJV) izvajamo preko katetra, ki ga uvedemo v

trahejo preko krikotiroidne membrane. Gre za pospešeno predihavanje, ki se izvaja preko

posebnega specializiranega ventilatorja. Zapleti so: subkutani emfizem, pnevmotoraks in

pnevmomedistantum.

2.4 Intubacija s hitrim zaporedjem postopkov in protibolečinsko zdravljenje

poškodovancev

Za endotrahealno intubacijo poškodovanca na terenu se odločimo ob srčnem oziroma

dihalnem zastoju, bradipneji pod 6 na minuto ali tahipneji nad 35 na minuto, zapori

dihalne poti, zožani zavesti z GCS 8 ali manj, nezmožnosti vzdrževanja SaO2 nad 95 %

ob dajanju 100-odstotnega kisika, hudi poškodbi glave in vratu, poškodbi prsnega koša z


20

razvitimi ali razvijajočimi se znaki dihalne stiske, poškodbi obraznega in ustno-žrelnega

tkiva z razvijajočim se edemom, večjih ogrožajočih se krvavitvah in šoku, agiranosti

poškodovanca, ki onemogoča ustrezno oskrbo.

Stanja, ki lahko otežijo postopek endotrahealne intubacije: debelost, nosečnost, velike

dojke, starost, poraščenost obraza, omejeno odpiranje ust, anamneza stenoze sapnika,

kratek mišičast vrat, dolg in ozek vrat, globoka in ozka ustna votlina, majhna ali naprej

pomaknjena spodnja čeljust, naprej štrleči zgornji zobje, visoki lok trdega neba,

anafilaksija, akromegalija, revmatoidni artritis in ankilozantni spondilitis, deformacija

obraza, vratu ali zgornjih dihalnih poti zaradi poškodb, tumorjev, vnetij, brazgotin,

poškodba vratne hrbtenice ali sum na njo.

Intubacija s hitrim zaporedjem postopkov je oskrba dihalne poti za katero je značilno

dajanje zdravila za uvajanje v anestezijo in dajanje mišičnega relaksanta. Za postopek je

značilen organiziran pristop k endotrahealni intubaciji imenovan postopek sedmih P-jev:

Priprava, preoksigenacija, predoskrba z zdravili, paraliza in uvajanje v anestezijo, položaj

za intubacijo in zaščito dihalne poti, postopek endotraehalne intubacije in potrditev

položaja, pointubacijska oskrba. Protibolečinsko zdravljenje v predbolnišničnem okolju

izvajajo zdravniki za lajšanje bolečin, ker je za najpogostejši simptom zaradi katerega

bolniki iščejo nujno medicinsko pomoč. Bolečino je potrebno pravočasno zdraviti, da

zmanjšamo možnost naštetih zapletov: povečana poraba kisika v srčni mišici, konstrikcija

venčnih arterij, motnje srčnega ritma, kongestivno srčno popuščanje, hipoksemija,

hiperkapnija, ventilacijsko-perfuzijske motnje, atelektaze, zmanjšana motiliteta črevesja,

zastoj urina, porušenje homeostaze glukoze, porast ravni katabolnih hormonov, padec

nivoja anabolnih hormonov, povečanje nagnjenosti k strjevanju krvi, oslabitev imunskega

odgovora, sproženje nastanka kronične bolečine.


21

3. SPLETNA APLIKACIJA SHOCKWAVE IN

PORTAL YOUTUBE

3.1 Splet

Splet, svetovni splet ali z angleško kratico WWW, je porazdeljen hipertekstni

(nadbesedilni) sistem, ki deluje v medmrežju. Hipertekstne dokumente pregledujemo s

programom, imenovanim brskalnik, ki s spletnega strežnika dokument prenese in ga

prikaže, navadno na računalniškem zaslonu. Besedilnim spletnim dokumentom pravimo

spletna stran, smiselno povezanim spletnim mestom pa spletišče. V spletnih straneh so

lahko povezave, ki kažejo na druge spletne strani ali celo pošljejo povratno informacijo

spletnemu strežniku. Za sprehajanje po spletnih straneh se uporablja izraz deskanje.

Delovanje spleta sloni na treh standardih:

URL (angleško »Uniform Resource Locator«, enolični kazalec virov) – določa za vsak

dokument v spletu enolični »naslov«, na katerem ga lahko najdemo. HTTP

(angleško »Hyper-Text Transfer Protocol«, protokol za prenos hiperteksta) – določa

način, kako se sporazumevata spletni strežnik in brskalnik. HTML (angleško »Hyper-

Text Markup Language«, hipertekstovni označevalni jezik) – pa določa skladnjo

označevanja metabesedilnih elementov (naslovov, slik ipd., predvsem pa povezav na

druge dokumente) v besedilu. Berners-Lee zdaj predseduje nepridobitni organizaciji

World Wide Web Consortium, ki razvija in vzdržuje te in druge sorodne standarde, tako

da lahko splet služi za učinkovito hranjenje in dostopanje do informacij.


22

Zgodovina interneta.

Začetki spleta segajo v leto 1989, ko sta Tim Berners-Lee in Robert Cailliau v

Evropskem središču za jedrske raziskave CERN razvila sistem ENQUIRE (angleška

kratica za »Enquire Within Upon Everything«, po knjigi, ki se je je Berners-Lee

spominjal iz otroštva). Čeprav se je precej razlikoval od spleta, kot ga poznamo danes, je

vseboval mnogo istih osrednjih zamisli, kot jih srečamo pri spletu in tudi naslednjem

Berners-Leejevem projektu, projektu Semantic Web. Po Berners-Leejevih besedah ga je

pri snovanju spleta vodila predvsem misel, da bi poenostavil dostop do knjižničnih

informacij, ki so gostovale na različnih strežnikih v raziskovalnem središču CERN.

SLIKA 11 : Prvi spletni strežnik

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/

Na sliki 11 je prikazan prvi spletni strežnik.


23

Prvi spletni strežnik.

Bolj izdelan predlog za splet, kot ga poznamo danes, je Berners-Lee predstavil 12.

novembra 1990 (glej http://www.w3.org/Proposal), prvo spletno stran pa je spisal dan

pozneje, 13. novembra na delovni postaji NeXT. Prek božičnih praznikov je Berners-Lee

izdelal vsa potrebna orodja za delujoč splet: WorldWideWeb

(http://www.w3.org/People/Berners-Lee/WorldWideWeb), prvi spletni brskalnik (ki je

bil obenem tudi urejevalnik spletnih strani), ter spletni strežnik. 6. avgusta 1991 je objavil

kratek povzetek projekta WorldWideWeb v novičarski skupini alt.hypertext.

Osnovne temeljne zamisli hiperteksta so razvili že prej, npr. Projekt Xanadu Teda

Nelsona in oN-Line System (NLS) Douglasa Engelbarta. Tako Nelson kot Engelbart sta

se zgledovala po na mikrofilmu zasnovanem sistemu »memex« Vannevarja Busha,

opisanem v eseju As We May Think iz leta 1945. Preboj, ki ga je izvedel Berners-Lee, je

v tem, da je hipertekst združil z internetom. Spotoma je razvil še sistem globalnih

enoličnih identifikatorjev za vire v spletu, zdaj poznanem kot URL.

Svetovni splet je glede na hipertekstne sisteme, kot so jih poznali pred letom 1990, vnesel

nekaj bistvenih razlik: Svetovni splet ne zahteva dvosmernih povezav; namesto tega

zadoščajo enosmerne. To pomeni, da lahko kdorkoli doda povezavo na določeno stran, ne

da bi upravnik te strani moral karkoli storiti. Za razliko od sistemov, kot sta HyperCard

ali Gopher, je splet odprt in prost, kar je omogočilo vsakomur, da je brez licenčnin

razvijal strežnike in brskalnike ter razširitve zanje. 30. aprila 1993 je namreč CERN

objavil, da bo svetovni splet prost za vsakogar brez licenčnine. Eden izmed priljubljenih

načinov urejanja spletnih vsebin so tudi wikipedia strani. Za bolj resne namene uporabe

interneta pa lahko uporabniki uporabljajo spletne portale.


24

3.2 ShocwaveFlash.

Macromedia Shockwave Director je industrijski standard, ki omogoča uporabo

kakovostne interaktivne večpredstavnosti, grafik in avdia v spletu. Prenašamo lahko slike

visoke ločljivosti in vektorske grafike, ki omogočajo povečave in pomikanje do 25.000%,

ne da bi izgubili na kakovosti slike. Lahko si ogledamo razburljive in dinamične

interaktivne animacije, ki vključujejo avdio HI-FI ali CD - kakovost. Macromedia

Shockwave Flash. Vektorsko animacijo si ogledamo v spletu s kontrolnikom Shockwave

Flash. Ker so Flashove datoteke zelo majhne, je mogoče animirane grafike in slike

predvajati v realnem času tudi po povezavah z 14,4 Kbps. Flash omogoča tudi

interaktivne gumbe, grafiko z zglajenimi robovi (ang. Anti-aliased graphics), orisne

pisave in možnost povečave in pomanjšave.

3.3 YouTube portal.

Je internetni portal, kjer lahko uporabniki poslušajo, gledajo, si delijo ali celo posnamejo

avdio-video posnetek. Ustanovljen je bil februarja leta 2005, novembra 2006 je prišel v

Googlovo last. Ta internetna stran uporablja Adobe Flash video tehnologijo za

prikazovanje najrazličnejših splošnih video vsebin, vključujoče filmske izseke, dele

televizijskih oddaj, glasbene videospote in nekaj originalnih spotov, ki so jih posneli

sami uporabniki YouTuba. Večino vsebin so naložili člani YouTuba, nekaj vsebin so

dodale organizacije kot so CBS (Columbia Broadcasting Sistem) in BBC (British

Broadcasting Coorporation), ki so ponudile nekaj svojih materialov. Za ogled

videoposnetkov se ni potrebno registrirati na tej internetni strani. Video vsebine, ki

vsebujejo žaljive in manj primere vsebine so na voljo le registriranim uporabnikom.

Vsebine, ki vsebujejo kršitve avtorskih pravic, pornografske vsebine in tiste, ki

vzpodbujajo kriminaliteto, so strogo prepovedane.


25

4. REZULTATI

4. 1 Izdelana internetna stran

Spletna stran je bila izdelana v Word programu. Slikovni material je iz medmrežnih

strani. Video vsebine so iz YouTube portala in ShockWave Flasha. Osnovna stran

prikazuje naslov spletne strani in v miselnem vzorcu so zapisane obravnavane vsebine

(temeljni postopki oživljanja, monitoring, defibrilacija, intubacija). S klikom na

posamezne sličice se odpre internetna povezava na določeno temo.

SLIKA 12: Spletna stran 1/1

Na sliki 12 je prikazana izdelana internetna stran. Tu so prikazane nadaljnje povezave za

ukrepanje v primeru urgentnih stanj. S klikom na posamezno sličico se odpre internetna

stran z določenimi tematikami: urgentna medicina, oživljanje odraslih, temeljni postopki

oživljanja, monitoring, ter defibrilator in intubacijo.


26

SLIKA 13: Internetna stran 2/1

Na sliki 13 so pomembne povezave za ukrepanje pri urgentnih stanjih otrok v primeru

poškodb, opeklin, zadušitev, zastrupitev, vročinskih krčev… S klikom na posamezno

sličico se aktivirajo video posnetki na določeno tematiko.



27

Na sliki 14 so povezave za vključitev v forume na temo urgentne medicine, ter povezava

z YouTube, kjer so na voljo video posnetki, ter simulacije s področja urgentne medicine.




28



Na slikah 15 – 18 so internetne povezave z vsebinami urgentne medicine. Na sliki 15 je

internetna povezava s člankom v Medicinskem mesečniku z naslovom Kaj je šok in video

posnetki z YouTuba z naslovi Začetna obravnava poškodovanca in Mehanizmi poškodb.


29

Na sliki 16 so povezave na temo oskrba poškodovanca na terenu in primarna oskrba po

ABCDE protokolu. Na sliki 17 so trije demonstracijski videi z YouTuba na temo masaža

srca pri otroku, ter prepoznavanje krvavitev. Na sliki 18 je več video posnetkov na temo

prve pomoči iz ShockWave Flash aplikacije.

4. 2 Predstavitev uporabe in delovanja internetne strani

Najzanimivejše lastnosti spleta se tičejo povezovanja. Gre zato, da s klikom mesta ali

slike na spletni strani odpremo zanimivo grafiko, zahtevamo predvajanje zvočne datoteke

ali se povežemo na drugo spletno stran. Ko poskušamo priti na izbrano spletno stran,

računalnik prek interneta sproži zahtevo po določeni spletni datoteki, ki je določena s

spletnim naslovom. Splet zahtevano datoteko poišče in jo prek interneta prenese v vaš

računalnik. Spletni brskalnik, ki ga uporabljate za brskanje po spletu, preneseno datoteko

prikaže na zaslonu. Spletna stran je interaktivna publikacija. Spletno stran odprete tako,

da na spletnem brskalniku vtipkate naslov npr. urgentna medicina in kliknete na gumb za

iskanje, oziroma prebrskaj, da poiščete iskano datoteko. Na najdeni spletni strani si lahko

ogledate avdio-video vsebine in dokumente, ki vas zanimajo s klikom na določeno temo.

Dodatek ShockWave Flash aplikacija pa vam bo omogočila spletno predvajanje avdio-

video predstavitev.

4. 3 Interpretacija in rezultati vprašalnika

Predstavili vam bomo postopek uporabe defibrilatorja, ki smo ga našli na spletu. S

pritiskom na gumb start se začne predvajati demo posnetek, kateremu sledite, kakor vam

narekuje glas in sledite puščici naprej


30

SLIKA 19: Avtomatski defibrilator


Slika 19 prikazuje Aed plus defibrilator. S klikom na start se aktivira prezentacija

uporabe Aed defibrilatorja.

SLIKA 20: Prezentacija uporabe defibrilatorja



31

Na sliki 20 je odprt pokrov defibrilatorja. Na videu nas ob tej sliki vodi glas, kako in kaj

moramo ukrepati.

SLIKA 21:Nadaljnji postopki uporabe Aed defibrilatorja


Na sliki 21 so prikazani vsi nadaljnji postopki uporabe AED defibrilatorja, ki jim je

potrebno slediti po vrsti. Če predvajamo posnetek simulacije, slišimo glas, ki nam v

angleškem jeziku govori, kako naj uporabljamo AED defibrilator.


32

SLIKA 22: Namestitev elektrod


Slika 22 prikazuje, kako se namesti elektrode na poškodovancu. Tudi sam AED

defibrilator nas zvočno opozarja, če elektrod ne namestimo pravilno.


33

SLIKA 23: Internetna stran


Slika 23 prikazuje najdena internetno stran na portalu YouTube, ki je ena izmed redkih

prezentacij temeljnih postopkov oživljanja v slovenskem jeziku. Desno spodaj na sliki

vidimo sorodne video vsebine.

SLIKA 24 : Internetna stran



34

Na sliki 24 je internetna stran, kjer si lahko ogledamo vse video vsebine, prezentacije

povezane z nujno medicinsko pomočjo, ki so v angleškem jeziku. Povezave, ki so desno

spodaj, so največkrat povezane z isto tematiko, vendar v različnih tujih jezikih, ter

velikokrat iz različnih fakultet za medicino. Na vsaki internetni strani lahko vidimo tudi

oceno internetne strani, ter komentarje od ljudi, ki so si te vsebine pogledali.



Na sliki 25 si lahko ogledamo predstavitev, kako poškodovancu odstraniti čelado po

poškodbi.


35


Vir: http://www.youtube.com.

Na sliki 26 si lahko ogledamo predstavitev temeljnih postopkov oživljanja pri otroku.

Desno spodaj pa lahko pregledamo vsebine, ki se nanašajo na pogoste poškodbe pri

otrocih.

Internetne strani smo našli na portalu YouTube. Večina videoposnetkov je v angleškem

jeziku. Vse posnetke je potrebno dobro pregledati, kajti veliko jih ne ustreza iskanim

vsebinam.

Rezultati ankete

Anketa pove, da je uporaba spletne strani večinoma povezana z iskanjem informacij,

izobraževanjem in delom. Uporabniki, ki jih spletna stran zanima, ugotavljajo, da je

materni oziroma prvi tuj jezik obiskovalcev spleta večinoma angleščina. Sodelovalo je

anketirancev. Vsi so zaposleni v Zdravstvenem domu Novo mesto. Povprečna starost

anketirancev je med 30-40 letom starosti, ter 20 jih dela manj kot 20 let.


36

GRAFIKON 1: Starost

Na grafikonu 1 je prikazana starost anketirancev. Največ vprašanih je starih med 30 in 40

(48%) leti, najmanj pa med 50 in 60 leti (8%).

GRAFIKON 2: Delovna doba

Grafikon 2 nam prikaže delovno dobo, 80% anketiranih je zaposleno manj kot 20 let.

STAROST

32%

48%

12%

8%

20-30

30-40

40-50

50-60

DELOVNA DOBA

80%

20%

manj kot 20

več kot 20


37

GRAFIKON 3: Spol

88% vprašanih je žensk in 12% moških.

GRAFIKON 4: Stopnja izobrazbe

80% jih ima srednješolsko izobrazbo, ostali imajo višjo, visoko ali fakultetno izobrazbo.

SPOL

12%

88%

moški

ženska

STOPNJA IZOBRAZBE

88%

12%

srednja

višja,visoka,fakultetna


38

GRAFIKON 5: Področje dela

Največ je zaposlenih v splošnih ambulantah 40%, samo 2% v ambulanti za nujno

medicinsko pomoč.

GRAFIKON 6: Ali poznate internet

PODROČJE DELA

40%

32%

8%

8%

12%

splošna amb.

otroško,šolska amb.

nmp amb.

laboratorij

zobna amb.

ALI POZNATE INTERNET

72%

28%

da

ne


39

72% jih pozna internet, ter ga tudi uporabljajo, kar bomo videli v nadaljevanju, ravno

toliko jih je pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali je internet vir učenja urgentne

medicine.

GRAFIKON 7: Internet vir učenja urgentne medicine

72% anketiranih se poslužuje internet za vir učenja.

GRAFIKON 8: Klasično ali E-gradivo

INTERNET VIR UČENJA

72%

28%

da

ne

KLASIČNO ALI E-GRADIVO

40%

60%

klasično gradivo

e gradivo


40

Več kot polovica, 60% se poslužuje internetnega gradiva.

GRAFIKON 9: Ocena internetne strani

Oceno internetne strani je podalo samo 18 anketirancev, ki uporabljajo internet, ostali

niso podali ocene. Internetna stran je bila v povprečju ocenjena z oceno 9.

Pri zadnjem vprašanju so podali različna mnenja glede izdelane spletne strani. Vprašali

smo jih, ali je spletna stran dobro orodje za učenje. Zopet so odgovarjali samo tisti, ki

uporabljajo internet (18). Večini je internet zelo dobro orodje za učenje, ker tako pridejo

hitreje do različnih informacij in povezav z drugimi internetnimi stranmi.

Za dokaz hipoteze smo uporabili program spss, s pomočjo katerega se lahko delajo

binomski testi in Chi-Square testi za dokazovanje postavljenih hipotez. Če je p po

izračunu manjši od 0.05, je hipoteza dokazana. V našem primeru smo hipotezo dokazali,

ker je bil rezultat binomskega testa p=0.043.

OCENA

7%

80%

13%

osem

devet

deset


41

Hipotezo smo potrdili (p=0,043)

Tabela 1

Iz tabele 1 je razvidno, da smo potrdili našo hipotezo z binomskim testom, kjer je

p = 0.043.

Tabela 2

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Pearson Chi-Square 16,733a 3 0,001

Likelihood Ratio 18,834 3 0,000

N of Valid Cases 25

Iz tabele 2 je razvidno, da mlajši zaposleni bolj poznajo internet kot starejši. S pomočjo

Chi-Square testa smo dobili izračun primerjave med uporabniki interneta in starostjo

uporabnikov. Rezultat je bil p=0.001. S tem rezultatom smo dokazali, da mlajši sodelavci

bolj uporabljajo internet kot starejši.


42

Tabela 3

E učenje preferirajo mlajši p=0,005

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Pearson Chi-Square 12,847a 3 0,005

Likelihood Ratio 17,350 3 0,001

N of Valid Cases 25

V tabeli 3 lahko tudi vidimo, da mlajši dajejo prednost E-gradivu. Naredili smo

primerjavo med starostjo in uporabo E-gradiva in klasičnega gradiva. Rezultat nam je

zopet potrdil naša pričakovanja, ker je bil p=0.005. S tem smo potrdili, da dajejo mlajši

bolj poudarek E-gradivu.


43

5. DISKUSIJA

"Povej mi in bom pozabil, pokaži mi in si bom zapomnil, vključi me v delo, da bom

znal."

(Konfucij)

Ugotovili smo, da je na internetu dovolj snovi na temo urgentne medicine, vendar mora

vsak uporabnik paziti kaj odpira. Veliko je tudi dvomljivih vsebin na to temo. Odkrili

smo veliko vsebin, ki ne odgovarjajo naši temi Urgentna medicina.

Iz ankete smo ugotovili, da bi zaposleni v zdravstvu bolj uporabljali internetne strani, če

bi bile v slovenskem jeziku, kajti tuj jezik je za nekatere ovira. Veliko več časa

potrebujemo, da poiščemo video vsebine v slovenskem jeziku, ker jih ni veliko na portalu

YouTube. Večina anketiranih je bila zadovoljna z video vsebinami, ker imajo tako boljšo

predstavo o določeni vsebini, ki nas je zanimala. Iz vprašalnika je razvidno, da je kar

nekaj takih, ki interneta ne poznajo oziroma jim ni blizu, vendar bi ga uporabljali, če bi

ga kdo predstavil na njim razumljiv način. Ugotovili smo tudi, da se mlajši bolj

poslužujejo interneta, starejši pa prisegajo na klasično gradivo.

Izobraževanje je dolgotrajen in načrten proces razvijanja posameznih znanj, sposobnosti

in navad, ki nam omogoča vključitev v družbeno življenje in delo ter oblikuje znanstveni

pogled na svet .

Ugotovili smo tudi, da niso vse fotografije in video posnetki dobri. Na strani 12 lahko

vidimo na sliki 3 , da je prezentacija masaže srca nepravilna, ker nima izvajalec masaže

srca roke na pravem mestu. Roke bi morale biti bolj na sredini, na naši sliki, pa so

pomaknjene preveč na poškodovančevo desno stran.


44

Naslednji primer, ki smo ga pokazali na napačnih slikah, pa je nastavitev elektrod na

strani 15, slika 10 elektrode na poškodovancu niso pravilno nameščene. Defibrilator, ki je

zvočno opremljen bo sam opozoril, da elektrode niso pravilno nameščene. Vsak AED

defibrilator ima priložena navodila in slikovni prikaz kam se namestijo elektrode za

pravilno delovanje defibrilatorja. V nasprotem primeru se defibrilacija ne more izvesti.

6. SKLEPI

Sklepamo, da je naša internetna stran uporabno orodje za učenje in tako naša

predvidevanja potrjujemo z zastavljenim vprašalnikom. Iz vprašalnika, ki smo ga

posredovali zdravstvenim delavcem smo lahko ugotovili, da se kar 60% naših sodelavcev

poslužuje internetnega gradiva. Po obrazložitvi predvsem zaradi lažjega dostopa do

podatkov, ter zaradi časa, ki si ga prihranijo z iskanjem gradiva v klasičnem gradivu.

Hipotezo ( Izdelana spletna stran je uporabno orodje za učenje) smo potrdili s programom

spss. Če je vrednost p manjša od 0,05 je hipoteza potrjena. Hipotezo smo potrdili z

binominalnim testom, kjer je bil rezultat (p=0,043).


45

7. LITERATURA

Ahčan, U. Prva pomoč: Priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana, 2006.

Adams, J. Emergency medicine. Philadelphia, 2008.

Bilban, M. Prva pomoč v delovnem okolju. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu: 2003.

Debevec, M. Oblikovanje dokumentov za svetovni splet, Maribor: 2001.

Gluhar, B. Prihod poškodovanca v urgentno ambulanto. Ljubljana: 2006, 12; 53; 8-10.

Gradišek, P. Temeljni postopki oživljanja za zdravstvene delavce, Ljubljana: Klinični

oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, Kirurška klinika,

2007.

Grmec, Š. Prognostični in diagnostični pomen kapnometrije v predbolnišnični enoti za

nujno medicinsko pomoč- doktorska disertacija. Ljubljana: 2002

Grmec, Š. Akutna stanja, znamenja, simptomi, sindromi, diferencialna diagnoza in

ukrepanje. Maribor: 2005.

Grmec, Š. Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju. Maribor: Visoka

zdravstvena šola, 2006.


46

Grmec, Š. Nujna stanja.Ljubljana. Zavod za razvoj družinske medicine: 2008.

Hribar, P. Spletne strani: Zvijače in nasveti, Nova Gorica: Flamingo založba, 2001.

Ivanuša, A. Železnik, D. Standardi Aktivnosti Zdravstvene Nege. 2. dopolnjena izdaja.

Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2008.

Kaltenekar, M. Oblikovanje spletnih strani HTML, CSS in Java Script: Hitri vodnik,

Ljubljana: Pasadena, 2006.

Kežmah, M. WEB page design and use of dynamic content for students project work,

Ljubljana, 2004.

Križmarič, M. Centralna dogma medicinske informatike. Medicinski mesečnik 2008;

2(10): 288-297.

Malenšek, G. Hitro do informacij iz zunanjega okolja. Ljubljana: 2003; 64-65.

Milanović, S. TPO. Celje: Splošna bolnišnica, 2007.

Možina, H. Nujna stanja v interni medicini. Ljubljana: Univerzitetni klinični center,

2008.

Noč, M. Ukrepi na terenu: Akutni koronarni sindrom, akutna možganska kap, temeljni in

dodatni postopki oživljanja odraslih in otrok, Novo mesto : 2007.


47

Pajnkihar, M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola

Maribor, 1999.

Polančič, G. Celovita zaščita spletnih aplikacij. Uporabna informatika. Ljubljana: 2004;

12;3; 147-154.

Portal YouTube. Dostop na internetu: http://www.youtube.com.

Reševalec.spletni časopis.Dostop na internetu: http://casopis.resevalec.org

Roberts, J. The offical guide to Macromedia Director, Lingo and Shockwave, Barkley:

1998.

Starc, I. Pravna ureditev dežurne službe in službe nujne medicinske pomoči. Ljubljana:

2007, 2; 18; 10-12.


48

8. PRILOGE

Priloga 1: VPRAŠALNIK

1. Starost:

a) 20 – 30 let

b) 30 – 40 let

c) 40 – 50 let

d) 50 – 60 let

2. Delovna doba:

a) zaposlen/a sem manj kot 20 let

b) zaposlen/a sem več kot 20 let

3. Spol:

a) moški

b) ženska

4. Stopnja izobrazbe:

a) srednja izobrazba

b) višja, visoka, fakultetna izobrazba

5. Področje dela:

a) splošna ambulanta

b) otroška, šolska ambulanta


49

c) ambulanta za nujno medicinsko pomoč

č) laboratorij

d) zobna ambulanta

6. Ali poznate internet?

a) da

b) ne

7. Ali uporabljate internetne vire za učenje novosti iz področja urgentne medicine ?

a) da

b) ne

8. Ali se bolj poslužujete klasičnemu ali E- gradivu?

a) klasično gradivo

a) E- gradivo

9. Katero učenje vam je boljše in zakaj ?

a) klasično gradivo

b) E- gradivo

Odgovor:


50

10. Ocenite kvaliteto izdelane strani od 1 ( slaba ) do 10 ( odlična )

1 2 3 4 5 7 8 9 10

11. Podajte splošno mnenje ali je izdelana internetna stran dobro orodje za učenje

a ) da

b ) ne


51

Documents

UPORABA SPLETNIH APLIKACIJ SHOCKWAVE FLASH IN … · spregledane odprte poškodbe toraksa, plapolajo či prsni koš, tamponada srca in ruptura aorte. Potencionalno smrtne poškodbe