UPRAVLJANJE IN UREJANJE KOLESARSKIH PROMETNIH …

Maribor, junij 2012

Lovrencij KOVŠE

UPRAVLJANJE IN UREJANJE KOLESARSKIH PROMETNIH POVRŠIN V MESTU ZREČE

Diplomsko delo

I

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

UPRAVLJANJE IN UREJANJE KOLESARSKIH PROMETNIH POVRŠIN V MESTU ZREČE

Študent: Lovrencij KOVŠE uojkbkj

Študijski program: visokošolski strokovni, Promet

Smer: Cestni promet

Mentor: doc. dr. Marko RENČELJ

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Tomažu Tollazziju in

somentorju dr. Marku Renčelju za pomoč in vodenje

pri opravljanju diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem in moji punci Ksenji

za potrpežljivost, ki so mi ves čas študija stali ob

strani in me spodbujali.

IV

UPRAVLJANJE IN UREJANJE KOLESARSKIH PROMETNIH

POVRŠIN V MESTU ZREČE

Ključne besede: kolesarski promet, kolesarske površine, kolesarska infrastruktura

UDK 625.711.4:656.1(043.2)

Povzetek

Z uporabo kolesa lahko danes v naših mestih in naseljih nadomestimo del vsakodnevnih

prevozov, ki bi jih drugače opravili z motornimi vozili. Kolo kot prevozno sredstvo

lahko uporabljamo tako za prevoz na delo, za turistične namene, športno-rekreacijski ali

povsem zdravstveno-preventivnih razlogov.

Dejstvo je, da ustrezno načrtovana, zgrajena in vzdrževana kolesarska infrastruktura

predstavlja enega izmed ključnih faktorjev pri povečanju uporabe koles v prometu.

Diplomsko delo obravnava problematiko obstoječih površin za kolesarje v Zrečah. Na

osnovi opravljene analize obstoječega stanja na področju površin za kolesarje ter na

osnovi definiranih turistično zanimivih ciljev, so v nadaljevanju podani projektni in

prometno-tehnični elementi za ureditev predlaganih novih kolesarskih površin.

Predstavljene so tudi lokacije za ureditev parkirnih prostorov za kolesa z izposojo koles

in predlog ureditve informacijske točke.

Z izgradnjo celovite mreže kolesarskih površin in z učinkovitim upravljanjem z

obstoječimi kolesarskimi površinami lahko doprinesemo k razvoju tako turizma, kot

tudi k popularizaciji uporabe koles v prometu, na območju občine Zreče.

V

ADMINISTRATION AND REGULATING OF CYCLING TRAFFIC

SURFACES IN TOWN ZREČE

Key words: bicycle traffic, cycling surfaces, cycling infrastructure

UDK 625.711.4:656.1(043.2)

Abstract

Today we can make up for part of daily transports with use of bicycle in our towns and

settlements, that we would complete them with motor vehicles otherwise. Bicycle as a

vehicle we can use for transport on work, for tourist intentions, sporting-recreative or

completely medically-of shielding reasons.

Properly planned, built and maintained cycling infrastructure is presenting one of

principal factors at enlargement of use of bicycles in traffic.

A dissertation deals with issue of existent surfaces for cyclists in Zreče. Analyses of

existent condition finished for cyclists on base on field of surfaces and on base of

defined tourist interesting goals, are hereinafter proffered project and busily- technical

elements for regulation of suggested new cycling surfaces. Also locations are

introduced for regulation of parking places for bicycles with land of bicycles and

proposal of regulation of information point.

With construction of complete net of cycling surfaces and with effective management

with existing cycling surfaces can contribute to development like this tourism, place

also to popularization of use of bicycles within traffic, on the area of municipality

Zreče.

VI

VSEBINA

1. UVOD ...................................................................................................................... 1

1.1 Problem in predmet diplomskega dela ............................................................. 1

1.2 Namen in cilj diplomskega dela ....................................................................... 2

1.3 Uporabljene znanstvene metode ....................................................................... 2

1.4 Struktura vsebine dela ...................................................................................... 3

2. TEORETIČNE OSNOVE NAČRTOVANJA KOLESARSKIH POVRŠIN .... 4

2.1 Delitev kolesarjev po ciljnih skupinah ............................................................. 5

2.1.1 Kolesarji, ki se vozijo iz potrebe .................................................................. 5

2.1.2 Kolesarji, ki se vozijo zaradi rekreacije in v turistične namene ................... 6

2.2 Merila za izbiro oblike in vrste kolesarskih površin......................................... 6

2.2.1 Funkcionalna klasifikacija kolesarskih povezav .......................................... 7

2.2.2 Klasifikacija kolesarskih povezav glede na obliko izvedbe ......................... 7

2.3 Vrste in oblike kolesarskih prometnih površin ................................................. 8

2.3.1 Kolesarske poti ............................................................................................. 8

2.3.2 Kolesarske steze ......................................................................................... 10

2.3.3 Kolesarski pasovi ........................................................................................ 13

2.3.4 Kolesarji na vozišču oziroma mešani profil ............................................... 15

2.3.5 Prehodi za kolesarje .................................................................................... 15

2.4 Prometna signalizacija .................................................................................... 17

2.4.1 Vertikalna prometna signalizacija .............................................................. 18

2.4.2 Horizontalna prometna signalizacija .......................................................... 20

2.5 Površine za parkiranje in izposojo koles ........................................................ 21

2.5.1 Načini parkiranja ........................................................................................ 22

3. ANALIZA KOLESARSKIH PROMETNIH POVRŠIN V ZREČAH ............ 27

3.1 Geografski položaj Zreč ................................................................................. 27

3.1.1 Demografske značilnosti ............................................................................ 29

3.1.2 Gospodarstvo .............................................................................................. 31

VII

3.1.3 Cestna infrastruktura................................................................................... 32

3.2 Izhodišča pri urejanju kolesarskih površin na območju Zreč ......................... 37

3.2.1 Nacionalna strategija razvoja kolesarskega omrežja .................................. 37

3.2.2 Predvideno državno kolesarsko omrežje na območju občine Zreče........... 39

3.2.3 Turistično atraktivne lokacije in posebnosti v Zrečah ................................ 42

3.3 Obstoječe stanje kolesarskih površin na območju Zreč.................................. 52

3.4 Problematika obstoječih kolesarskih površin na območju Zreč ..................... 55

4. PREDLOG UREDITVE KOLESARSKIH POVRŠIN V ZREČAH ............... 56

4.1 Predlagan potek kolesarskih povezave na območju Zreč ............................... 58

4.1.1 Ureditev kolesarske steze ob državni cesti R3-701/1430 ........................... 59

4.1.2 Ureditev kolesarske steze ob Kovaški cesti ................................................ 62

4.2 Projektno in prometno tehnična ureditev kolesarske steze ............................. 64

4.2.1 Prečni profil kolesarske steze ..................................................................... 65

4.2.2 Ureditev parkirišč za kolesarje in izposojo koles ....................................... 66

4.2.3 Ureditev informacijske točke ..................................................................... 68

4.3 Ureditev kolesarske steze s prometno signalizacijo ....................................... 70

5. ZAKLJUČEK ........................................................................................................... 76

LITERATURA ............................................................................................................. 79

PRILOGE ...................................................................................................................... 80

Slike ............................................................................................................................ 80

Tabele ......................................................................................................................... 83

Grafikoni ..................................................................................................................... 83

Življenjepis ................................................................................................................. 84

VIII

UPORABLJENE KRATICE

DK Daljinske kolesarske povezave

GK Glavne kolesarske povezave

RK Regionalne kolesarske povezave

KJ Javna pot za kolesarje

DRSC Direkcija Republike Slovenije za ceste

PLDP Povprečni letni dnevni promet

D1 Daljinska glavna kolesarska pot

D1-1 Daljinska regionalna kolesarska pot

D1-2 Daljinska regionalna kolesarska pot

LC Lokalna cesta

NK Nogometni klub

TIC Turistično informacijski center

PTC Poslovno trgovski center

IDZ Idejna zasnova

WEPS Kataster digitalne vertikalne in horizontalne prometne signalizacije

DE Desno, glede na položaj stacionažne tablice ob državni cesti

LE Levo, glede na položaj stacionažne tablice ob državni cesti

Upravljanje in urejanje kolesarskih prometnih površin v mestu Zreče Stran 1

1. UVOD

V zadnjem času postaja kolesarstvo vse bolj popularna rekreacijska dejavnost v Sloveniji,

vendar pa v njegovem razmahu ne sledi urejanju potrebne kolesarske infrastrukture.

Kolesarjenje je idealen način prevoza na krajših razdaljah oziroma v mestih in lahko

konkurira motornemu prometu tudi na daljših razdaljah.

S kolesarjenjem kot enostavnim in ekološkim načinom gibanja prispevamo k čistejšemu

okolju, zmanjšanju hrupa, varčevanju energije in razbremenjenosti centra z motornimi

vozili. Kolesarjenje tudi vpliva na zmanjšanje prometnih površin in sredstev, ki so potrebni

za izgradnjo infrastrukture motornega prometa ter ugodno vpliva na splošno psihično

stanje in ohranjanje zdravja.

Pri kolesarjenju je potrebno dobro poskrbeti za prometno varnost, saj so kolesarji poleg

pešcev najbolj ogrožena skupina prometnih udeležencev. Da bi izboljšali varnost na

področju kolesarstva je potreben celovit pristop k urejanju kolesarskih prometnih površin, s

čimer se doseže zmanjšanjem konfliktnih točk med kolesarji in motornim prometom.

V diplomskem delu želim predlagati možne rešitve ureditve kolesarskih prometnih površin

v občini Zreče in navezavo na državno kolesarsko omrežje, z načrtovanjem in izvedbo

kolesarskih stez ter površin namenjenih kolesarjem.

1.1 Problem in predmet diplomskega dela

V občini Zreče se je vsa leta do danes vlagalo v razvoj turizma z izgradnjo Term Zreče in

rekreacijskega centra na Rogli, medtem pa je bilo urejanje kolesarske infrastrukture

potisnjeno na stranski tir. Glede na to da je Zreče turistično mesto, je potrebno

kolesarskemu prometu in omrežju nameniti več pozornosti za ureditev kolesarskega

omrežja.


Predmet diplomskega dela je analizirati trenutno stanje kolesarskih prometnih površin v

Zrečah in najti najbolj primerne možnosti za ureditev le teh. Pri tem pa je potrebno

upoštevati predvideno državno kolesarsko omrežje na območju občine Zreče in možnost

izvedbe povezovanja kolesarske infrastrukture.

1.2 Namen in cilj diplomskega dela

Namen diplomskega dela je analizirati obstoječe stanje cestne infrastrukture oziroma

kolesarskih površin in njihovo povezanost na območju Zreč. Ugotoviti je potrebno kje je

predvidena izgradnja državne kolesarske poti v občini Zreče in na območju mesta.

Cilj diplomskega dela je podati predlog možne rešitve prometno tehnične ureditve

kolesarskih površin na območju Zreč in zagotoviti povezanost z načrtovanim državnim

kolesarskim omrežjem. S celovitim pristopom k načrtovanju in izvedbi kolesarskih

površin, se bo povečal kolesarski turistični promet in varnost kolesarjev na območju Zreč.

1.3 Uporabljene znanstvene metode

Pri izdelavi diplomskega dela bodo uporabljene naslednje znanstvene metode:

metoda oblikovanja,

metoda analize in sinteze,

analitična metoda,

metoda opazovanja,

metoda slikovnega prikazovanja.

V diplomskem delu bo uporabljena razpoložljiva literatura, knjige, aktualna zakonodaja,

strokovna podlaga »kolesarske poti v Savinjski regiji« in podatki dosegljivi preko

interneta.


1.4 Struktura vsebine dela

Diplomsko delo je razdeljeno na pet okvirnih poglavij.

V UVODU so predstavljeni problem in predmet diplomskega dela, namen in cilj

diplomskega dela, delovna hipoteza ter uporabljene znanstvene metode.

V drugem poglavju z naslovom TEORETIČNE OSNOVE NAČRTOVANJA

KOLESARSKIH POVRŠIN so opredeljene na delitev kolesarjev, merila kolesarskih

površin, vrste in oblike kolesarskih površin, prometno signalizacijo in kolesarske površine

za parkiranje.

ANALIZA KOLESARSKIH PROMETNIH POVRŠIN V ZREČAH je naslov tretjega

poglavja. V njem je predstavljeno mesto Zreče, izhodišča za urejanje kolesarskih površin,

opredeljeno obstoječo stanje kolesarskih površin in razčlenjena problematika obstoječih

kolesarskih površin.

V četrtem poglavju z naslovom PREDLOG UREDITVE KOLESARSKE POVEZAVE

NA OBMOČJU ZREČ so predstavljeni predlogi možnih izboljšav kolesarskih površin v

občini Zreče.

V ZAKLJUČKU so povzete osnovne ugotovitve obravnavane tematike in predlogi za

izboljšavo kolesarskega prometa v Zrečah.


2. TEORETIČNE OSNOVE NAČRTOVANJA KOLESARSKIH

POVRŠIN

Načrtovanje kolesarskih površin temelji na naslednjih veljavnih predpisih: Zakon o cestah

(Ur. l. RS, št. 109/2010), Zakon o pravilih cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 109/2010),

Pravilnik o projektiranju cest (Ur. l. RS, št. 91/2005), Pravilnik o prometni signalizaciji in

prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS, št. 110/2006), Navodila za projektiranje

kolesarskih površin DRSC.

Pri načrtovanju kolesarskih površin mora projektant upoštevati prostorske zahteve in

natančno proučiti, kašna bo funkcija te površine (ali gre za krajša ali daljša potovanja) in za

kakšne potrebe se bo uporabljala (dnevne ali reaktivno potovalne vožnje). Projektant izbere

tehnično obliko kolesarske površine, ki se mora čim bolj prilagoditi predvideni funkciji in

pričakovani rabi. Predvidena funkcija mora v čim večji meri zadovoljiti pet osnovnih

zahtev za kolesarsko infrastrukturo in sicer [1]:

1. Zaključenost kolesarskega omrežja - brez prekinitev, dobre možnosti priključevanja

na ostalo prometno omrežje možnost vračanja na izvor.

2. Direktnost povezave - izogibanje obvozom (izbrana varianta ni več kot 20% daljša

od najkrajše).

3. Atraktivnost rešitve - prijazno okolje, oblikovanja obcest in počivališč.

4. Varnost prometne površine - ustrezna izbira tehnične rešitve in dobro označevanje.

5. Udobnost prometne površine-hitro in enostavno potovanje.

Naloga projektanta je tudi, da določi pravilno razmerje med obliko, rabo in funkcijo

kolesarske površine, saj vsaka predvidena kolesarska površina ne more hkrati zadovoljiti

vseh želenih funkcij v polni meri. Celoten proces planiranja prioritete izvedbe kolesarskih

površin je sestavljen iz več faz [1]:

1. Faza: začetna faza - popis obstoječih kolesarskih površin in planiranje novih.


2. Faza: prognoza kolesarskega prometa-analiziranje odnosov med obstoječimi in

potencialnimi uporabniki kolesarskih površin in določitev najbolj frekvenčnih

povezav.

3. Faza: analiza nevarnih mest in prometnih zamaškov-analiza celotnega omrežja in

postavitev prioritet za izboljšanje razmer.

4. Faza. program izvedbe-katere izboljšave in kje so potrebne.

5. Faza: projektiranje-tehnični načrti za kolesarske površine.

6. Faza: fizična izvedba.

2.1 Delitev kolesarjev po ciljnih skupinah

Kolesarje lahko, glede na ciljne skupine, delimo v dve skupini [2]:

kolesarji, ki se vozijo iz potrebe;

kolesarji, ki se vozijo zaradi rekreacije in v turistične namene.

2.1.1 Kolesarji, ki se vozijo iz potrebe

Kolesarji se vozijo s točno določenim namenom in ciljem, v službo, v šolo, pošto ali po

nakupih, glede na teoretično osnovo in prometno infrastrukturo. Namen tega kolesarjenja

je, da čim hitreje in varno prispe na cilj. Raziskave v kolesarsko razvitih evropskih mestih

kažejo, da polovica prebivalcev hodi peš in s kolesom na delo, dve tretjini pa po nakupih.

Predvsem pa pride v poštev v mestih, kjer imajo ljudje večino opravkov v krogu petih

kilometrov. Dejstvo je, da 10 % avtomobilskih voženj v mestu ni daljših od enega

kilometra, 11 % pa ne daljših od dveh kilometrov, da ne omenimo težave z iskanjem

parkirnih prostorov. Tako lahko s kolesom pridemo v neposredno bližino želenega cilja,

parkiranje pa je enostavno. Po izračunih s strani preureditve infrastrukture, bi ljudje v

mestih, s kolesom ali peš, lahko opravili 75 % voženj, ki jih sedaj prevozijo z motornimi

vozili. Število kolesarjev, ki uporablja kolo namensko, in število rekreacijskih kolesarjev v

Republiki Sloveniji se nenehno veča, zato je strokoven in organiziran pristop na tem

področju nujno potreben.


2.1.2 Kolesarji, ki se vozijo zaradi rekreacije in v turistične namene

Kolesarji se večinoma tudi vozijo zaradi rekreacije in v turistične namene, kar je

pomembnost okolja, udobnost in varnost na poti. Namen in cilj rekreacijskega kolesarjenja

je doživljanje okolja in vožnja sama. Dolžina te vožnje je od 25 do 50 km, največ 80 km,

kar pomeni, da tak kolesar dnevno preživi na kolesu pet ur. Po navadi je vožnja v krogu,

najkrajša pot do cilja ni tako pomembna. Pri tem velja pri izbiri trase pravilo, da najdaljša

različica določene smeri ni več kot 20 % daljša od najkrajše možne poti. Rekreacijskim

kolesarjem so pomembnejši različni drugi dejavniki, kot so organizirana izposoja koles,

urejena počivališča (oskrba z vodo), razgledne turistične točke, turistične informacije,

možna oskrba s kolesarskimi kartami in vodniki ter informacije o težavnostni stopnji

posameznih različnih panog.

2.2 Merila za izbiro oblike in vrste kolesarskih površin

Iz prometno varnostnih, zdravstvenih in turistično rekreativnih razlogov je zaželeno, da se

državne kolesarske povezave urejajo kot samostojne kolesarske poti, lahko pa tudi kot

kolesarske steze, kolesarski pasovi in kolesarji skupaj z motornim prometom na vozišču.

Za racionalizacijo gradnje se lahko vse izvedbe kolesarskih površin prepletajo in

medsebojno navezujejo glede na potrebe in možnosti v danih primerih. Uresničujemo

načela ločevanja med motoriziranim prometom in šibkejšimi udeleženci v prometu, vendar

ni mogoče pričakovati, da bi lahko to načelno uresničili na celotnem območju.

Za potovalno turistične kolesarjenje je smiselno izkoristit čim več nekategoriziranih cest,

ustreznih poljskih poti, gozdnih cest, rečnih nasipov ali opuščenih tras drugih infrastruktur.

V turističnih krajih, kjer se pričakuje več kolesarjev, je najprimernejša izvedba kolesarskih

poti, vendar je realno pričakovati, da bo v sklopu celotnega državnega kolesarskega

omrežja zaradi finančne in prostorske zahtevnosti izvedbe teh projektov največ 10 %

samostojnih kolesarskih poti. Tako bodo nove samostojne kolesarske poti urejene le tam,

kjer v ta namen ni razpoložljivih obstoječih cest.

Znotraj in v okolici naselij, kjer je treba upoštevati načela racionalne rabe prostora,

zakonitosti urbanizacije in kjer je pričakovati več motornih vozil, je najprimernejša

izvedba kolesarskih stez in kolesarskih pasov. Samostojne, ločene površine za kolesarje


omogočajo večjo prometno varnost in porast števila kolesarjev. V Sloveniji lahko kolesarji

v skladu s cestnoprometnimi predpisi vozijo skupaj z ostalimi udeleženci v prometu po

vseh cestah, razen po cestah, kjer je to predpisano s prometno signalizacijo izrecno

prepovedano ter po avtocestah in hitrih cestah.

Ker prostorske in finančne možnosti v prvi fazi tega ne dopuščajo, da bi povsod gradili

nove, ločene površine za kolesarje, je vsaj zunaj smiselno usmerjati kolesarje na manj

prometne in varnejše ceste. Te ceste je treba delno preurediti in jih ustrezno opremiti s

prometno signalizacijo za vodenje kolesarskega prometa. Urejati je treba tudi območja

nevarnih križišč in kolesarske prehode ter seveda zmanjšati število konfliktnih točk.

Usmerjanje kolesarskega prometa s predpisano prometno signalizacijo v mešanem režimu

po vozišču z motornim prometom, se praviloma izvaja le ob pogoju, da na cesti ni več kot

3000 vozil na dan. Pod različnimi pogoji po potrebi je treba preveriti vsak primer posebej,

delež tovornjakov, preglednost, hitrost in druge okvirne razsežnosti.

2.2.1 Funkcionalna klasifikacija kolesarskih povezav

Kolesarske povezave se delijo v štiri kategorije [2]:

Daljinske kolesarske povezave (DK) omogočajo povezavo z omrežjem evropskih

kolesarskih smeri in omogočajo tranzit skozi Slovenijo.

Glavne kolesarske povezave (GK) omogočajo povezavo med središči

regionalnega pomena.

Regionalne kolesarske povezave (RK) omogočajo dostop do najpomembnejših

turističnih območjih ali središč ter območij izjemnih naravnih znamenitosti ter

središč pomembnejšega lokalnega značaja v državi, skladno z zasnovo regionalnih

cestnih povezav.

Javna pot za kolesarje (KJ) občinska kolesarska povezava.

2.2.2 Klasifikacija kolesarskih povezav glede na obliko izvedbe

Kolesarske površine se, glede na obliko izvedbe, delijo v tri kategorije:

1. kategorija pomeni dvosmerno kolesarsko pot, namenjeno izključno kolesarskemu

prometu, ki poteka samostojno ali v koridorju obstoječe ceste, v različni


oddaljenosti od ceste, odvisno od lokalnih razmer, vendar ne manj kot 1 m od roba

cestišča.

2. kategorija pomeni niveleto ločeno kolesarsko povezavo v obliki kolesarske steze

neposredno ob cestišču ali v obliki kolesarskega pasu. To se izvede predvsem v

naseljih, kjer razpoložljivi gabariti dopuščajo takšno ureditev, in na tistih obstoječih

cest kjer je zaradi velikega števila kolesarjev fizično ločevanje površin za kolesarje

in površin za motorna vozila iz prometno varnostnega vidika nujno potrebno.

3. kategorija pomeni kolesarske smeri, ki potekajo po poljskih in gozdnih poteh ter

malo prometnih lokalnih cestah, po katerih so kolesarji vodeni skupaj z motornimi

vozili z ustrezno prometno signalizacijo.

2.3 Vrste in oblike kolesarskih prometnih površin

Glede na obliko tehnične izvedbe kolesarskih povezav obstajajo različne površine za

kolesarski promet in sicer kolesarske poti, kolesarske steze in kolesarski pasovi. Vrste in

oblike kolesarskih površin so povzete iz Navodil za projektiranje kolesarskih površin [7].

V zakonskih rešitvah glede na vrsto in obliko tehničnih izvedb kolesarskih povezav

poznamo različne površine v kolesarskem prometu:

2.3.1 Kolesarske poti

Kolesarska pot s predpisano označeno prometno signalizacijo je samostojna javna cesta,

namenjena izključno prometu kolesarjev, ki poteka v prijaznem okolju, samostojno in

odmaknjeno od ceste za motorni promet.

Poznamo naslednje kolesarske poti in sicer:

glavne kolesarske poti;

regionalne kolesarske poti;

daljinske kolesarske poti;

lokalne kolesarske poti.


Slika 2.1: Prikaz kolesarske poti v Rožni dolini1.

Kolesarske poti se delijo na:

kolesarske poti izven naselja in

kolesarske poti v naseljih.

Kolesarske poti izven naselij so namenjene daljšemu potovalnemu kolesarjenju, saj so

primerne za medsebojno povezovanje oddaljenih krajev. Na omejenih poteh se kolesarji

srečujejo tudi pri večjih hitrostih, zato je potrebno zagotoviti večjo varnost in udobnost

kolesarjenja. Širina optimalne kolesarske poti znaša 3,50 m, izjemoma se le-te lahko zožijo

na 2,50 m v območjih mostov in podvozov, vendar pa mora biti zoženje jasno označeno z

ustrezno signalizacijo. Priporočljivo je, da kolesarska pot poteka odmaknjeno od

motornega prometa. Minimalna oddaljenost kolesarske poti od vozišča mora biti najmanj

1,50 m, tako da ni medsebojnih vplivov med tovornimi vozili in kolesarji.

1 Vir: Navodila za projektiranje kolesarskih površin, DRSC, Ljubljana 2000.


Slika 2.2: Kolesarska pot izven naselja1.

Kolesarske poti se v naseljih praviloma ne uporabljajo, saj so bolj primerne kolesarske

steze. Za kolesarske poti v naseljih veljajo enaki pogoji, kot za tiste izven naselij.

Slika 2.3: Kolesarska pot v naselju2.

2.3.2 Kolesarske steze

Kolesarska steza je sestavni del cestišča, ki je nivojsko ali kako drugače ločeno od vozišča

in namenjeno vožnji s kolesom.




Slika 2.4: Primer urejene dvosmerne kolesarske steze v mestu Postojna1.

Podobno kot kolesarske poti, se tudi kolesarske steze delijo na:

kolesarske steze v naselju in

kolesarske steze izven naselja.

Priporoča se, da so kolesarske steze v naselju enosmerne in dvostranske, v primeru

prostorske stiske lahko tudi dvosmerne. Če je steza dvosmerna, mora biti kolesarska steza

fizično ločena od vozišča z vmesnim varovalnim pasom širine vsaj 0,75 m in varovana z

varnostno ograjo. Širina enosmerne dvostranske steze je 2,00 m. Le-ta je lahko, v območjih

avtobusnih postaj, trgovinskih izložb in tam, kjer ni na voljo zadosti prostora, zožena na

1,75 m. Zoženje mora biti označeno z ustrezno signalizacijo. Širina dvosmerne steze je

2,50 m. Ob avtobusnih postajališčih je primerno, da se hitrosti kolesarjev nekoliko

zmanjšajo, zato je tam širina dvosmerne steze lahko tudi manjša. Steza je lahko zožena na

2,00 m, le v primeru prostorske stiske. Označena mora biti z ustrezno signalizacijo.

Kolesarske steze je v naseljih, v območjih križišč in povsod kjer pridejo na površine za

mešani promet, priporočljivo pobarvati rdeče, saj je tako bistveno bolj vidna in zmanjšuje

možnost nesreč.

1 Vir: lastna fotografija.


Slika 2.5: Kolesarska steza v naselju1.

Za kolesarske steze izven naselja veljajo enaki pogoji kot za steze v naselju. Razlika je

predvsem v večjih hitrostih motornih vozil (90 km/h), zaradi česar mora biti tudi

enosmerna kolesarska steza odmaknjena od vozišča vsaj 0,75 m in fizično ločena z ograjo

ali z grmovjem ter višinsko ločena z robnikom ali pa odmaknjena za 1,50 m in od vozišča

ločena z zelenim pasom, lahko brez robnika. Širina enosmerne kolesarske steze izven

naselja je 2,00 m, dvosmerna pa 2,50 m.

Slika 2.6: Kolesarska steza izven naselja2.




Zožitev kolesarske steze izven naselja ni dovoljena, razen na območjih mostov in

podvozov, kje mora biti dvosmerna steza široka vsaj 2,00 m, enosmerna pa vsaj 1,75 m.

Zožitev v tem primeru pa mora bit označena z ustrezno signalizacijo.

2.3.3 Kolesarski pasovi

Kolesarski pasovi v naselju so priporočljivo dvostranski in enosmerni ter pri novogradnjah

obvezno fizično (z robnikom) ločeni od površin namenjenih pešcem. Če so take površine

samo na eni strani vozišča, se lahko kolesarski pas zgradi na delu, kjer je bankina.

Slika 2.7: Primer kolesarskega pasa v Postojni1.

Širina kolesarskega pasu je 1,50 m, vendar se lahko pas, v primeru prostorske zahteve, zoži

na širino 1,00 m. Ustrezna signalizacija se postavi v primeru zoženja.

Kolesarski pasovi se delijo na:

kolesarske pasove v naselju;

kolesarske pasove izven naselja.



Slika 2.8: Kolesarski pas v naselju1.

Kolesarski pasovi izven naselja iz varnostnih razlogov niso priporočljivi. Boljša rešitev je

kolesarska steza. V primeru, ko to ni mogoče je potrebno na cesto postaviti opozorilni znak

I-16 (kolesarji na cesti), in označiti kolesarski pas. Kolesarski pas se označuje le v primeru,

ko je vozišče dovolj široko in ni preveč gostega prometa. Širina kolesarskega pasu izven

naselja je 1.50 m, v primeru prostorskih zahtev in majhnega PLDP lahko tudi 1.00 m. Če

se zahtevane širine ne da zagotoviti, se pasu ne označuje.

Slika 2.9: Kolesarski pas izven naselja2.




2.3.4 Kolesarji na vozišču oziroma mešani profil

Kolesarske poti, steze ali pasovi, namenjeni kolesarjem, niso urejeni na vseh voziščih.

Določene smeri, predvsem za daljinski, potovalno-turistični kolesarski promet, potekajo po

manj prometnih cestah, na katerih so kolesarji s predpisano prometno signalizacijo, vodeni

skupaj z motornimi vozili. Uporablja se na cestah z majhnim deležem motornega prometa

ali na področju umirjenega prometa v mestnih središčih.

Slika 2.10: Prikaz profila kolesarji na vozišču1.

2.3.5 Prehodi za kolesarje

Za varno odvijanje prometa morajo kolesarske površine pri križanjih z drugimi prometnimi

površinami izpolnjevati naslednje pogoje [1]:

varno ločevanje kolesarskega prometa od ostalega prometa;

zelo jasno in nedvoumno vodenje kolesarjev;

razumljivo označevanje prednosti;

dobro preglednost;

nedvoumna označitev mest, kjer se prometnice križajo (priporočeno je

obravnavanje kolesarskih površin na mestih križanja).

Za pravilne ureditve križanj kolesarskih površin je potrebno razjasniti naslednje pojme:

1 Vir lastna fotografija.


neposredno in posredno vodenje levih zavijalcev;

vodenje kolesarjev preko kraka neprednostne ceste;

vodenje kolesarjev preko otokov.

Kolesarski prehodi so označeni deli površine vozišča, namenjeni prehodu kolesarjev in se

označujejo:

s pravokotniki dimenzij 0,25 x 0,50 m s presledkom 0,50 m v

semaforiziranih križiščih, kjer je prehod za pešce označen z enakimi

pravokotniki;

s kvadrati dimenzij 0,50 x 0,50 m s presledkom 0,50 m v vseh ostalih

križiščih in priključkih.

Slika 2.11: Označevanje kolesarskega prehoda izven križišča1.

To velja v primerih, ko so kolesarski prehodi označeni pravokotno na os. vozišča. V

primeru poševnega prečkanja se prehodi označujejo z rombi, katerih ena stranica je

vzporedna z osjo ceste, druga pa z osjo kolesarskega prehoda. V primeru označevanja

kolesarskega prehoda v semaforiziranem križišču uporabimo za talno obeležbo

pravokotnike 0,25 x 0,50 m.

Kolesarski prehodi se označujejo v nadaljevanju kolesarsakih stez, pasov in kolesarskih

poti v skladu z zahtevami prometne varnosti (preglednost). V križišču in priključkih, kjer

kolesarska steza ali pas poteka vzporedno s pločnikom, se kolesarski prehod označi

vzporedno s prehodom za pešce na strani, ki je bližje sredini križišča, sicer se ga označi



samostojno in opremi z ustrezno vertikalno prometno signalizacijo. Širina kolesarskega

prehoda je odvisnaod širine kolesarske površine pred prehodom in za njim.

Minimalna širina kolesarskega prehoda je:

2,0 m pri prehodu enosmerne kolesarske steze preko vozišča;

2,5 m pri prehodu dvosmerne kolesarske steze preko vozišča;

1,5 m pri prehodu kolesarskega pasu preko vozišča;

širina kolesarskega prehoda v primeru prehajanja kolesarske poti je enaka

širini kolesarske poti pred in za prehodom.

Označba kolesarskega prehoda se ne šteje v širino prehoda.

Slika 2.12: Označevanje dvosmerne kolesarske steze in prehodov1.

2.4 Prometna signalizacija

Osnovni namen signalizacije je pravilno tolmačenje kolesarske infrastrukture tako s strani

kolesarjev, kot s strani voznikov in pešcev. Kolesarju, vozniku in pešcu pojasnjuje, da je

del ceste rezerviran za kolesarjevo uporabo in mu omogoča udobno in varno potovanje.

Drugi uporabniki lahko te površine uporabljajo pod pogoji, ki jih predpisuje signalizacija.



Signalizacija mora kolesarje natančno opozarjati na nevarnosti, ga splošno informirati, mu

pomagati med vožnjo, zato mora biti jasna in postavljena pred vsemi možnimi konfliktnimi

točkami.

Zakonodaja predvideva prometne znake za označitev kolesarskih površin iz naslednjih

sklopov [3]:

znaki za nevarnost;

znaki za izrecne odredbe;

znaki za obvestila;

dopolnilne table;

označbe na vozišču in drugih prometnih površinah;

svetlobni prometni znaki.

Signalizacijo delimo na vertikalno in horizontalno.

2.4.1 Vertikalna prometna signalizacija

Vertikalno signalizacijo za kolesarje predstavljajo znaki, postavljeni vzdolž cestišča oz.

kolesarskih površin v območju, ki je določeno s Pravilnikom o prometni signalizaciji in

prometni opremi na javnih cestah. Drogovi prometnih znakov morajo biti postavljeni izven

profila kolesarske površine vsaj 2,0 m do 2,20 m nad niveleto, če je ob površini hodnik za

pešce. Pri samostojni kolesarski površini se pa prometni znaki nameščajo na višino 1,50 m

izven prostega profila kolesarske površine.


Slika 2.13 Primer postavljanja prometnih znakov ob kolesarski stezi1.

Slika 2.14: Prometni znaki, ki prepovedujejo oz. nakazujejo na kolesarja na cesti2.

Slika 2.15: Prometni znaki, ki označujejo kolesarske steze3.





Slika 2.16: Prometni znaki, ki nakazujejo konec kolesarskih stez1.

Slika 2.17: Prometni znaki, ki obveščajo o kolesarskih površinah2.

2.4.2 Horizontalna prometna signalizacija

Talne označbe na kolesarskih stezah se delijo na:

vzdolžne označbe (osna ločilna in robna ločilna črta);

prečne označbe (prehodi za kolesarje in pešce preko kolesarskih površin

prečne črte za ustavljanje in poševne črte za optično opozarjanje ali

označitev zoženja);

druge označbe (puščice, opozorilni trikotniki in piktogram koles ).




Slika 2.18: Talna signalizacija na kolesarskih površinah1.

2.5 Površine za parkiranje in izposojo koles

Študija o kolesarskem prometu je razvidna, da imajo urejene in varne kolesarnice velik

pozitiven vpliv na uporabo koles. Vsako potovanje s kolesom se konča s parkiranjem

oziroma s shranjevanjem kolesa. Kolesarji potrebujejo prav tako kot vozniki motornih

vozil pri izvoru in na cilj potovanja površine za parkiranje.

Za dobro izbiro kolesarskega parkirišča moramo zagotoviti naslednje zahteve [3]:

lokacijo parkirišča v neposredni bližini cilja potovanja;

primerna gostota parkirišč;



kvalitetna izbira parkirišča glede na čas parkiranja (kratkotrajno, dolgotrajno

parkiranje);

lokacija parkirišča mora biti izbrana tako, da nudi uporabnikom visok nivo osebne

varnosti;

s primerno izbiro stojal oziroma z izvedbo varovanih kolesarnic je potrebno

zagotoviti varno shranjevanje koles;

paziti je potrebno, da z izvedbo kolesarskega parkirišča ne oviramo ostalih

udeležencev v prometu (pešci);

potrebno je zagotoviti pokrita oziroma pred vremenskimi vplivi zaščitena

parkirišča, še posebno tam, kjer se parkira za daljši čas.

Tabela 2.1: Prikaz dimenzioniranja parkirišč za kolesarje1.

OBJEKTI ŠTEVILO PARKIRNIH MEST

Poslovne dejavnosti 1-3 / 100 m2

Nakupovalni centri 5-10 / 100 m2

Šole 1/2 študenta oz. dijaka + 1/5 zaposlenih

Rekreacijski centri in športne dvorane 30 / 100 obiskovalcev

Teater, kino dvorane 30 / 100 obiskovalcev

Bolnice 15-30 / 100 postelj

2.5.1 Načini parkiranja

Izbira ureditve površine za shranjevanje koles je odvisna od načina parkiranja, ki ga v

osnovi lahko razdelimo na kratkotrajno in dolgotrajno parkiranje [3].

Kratkotrajna parkirišča so v večini primerov namenjena obiskovalcem, strankam, kupcem,

Za ureditev kratkotrajnega parkiranja (do 2 uri) običajno izberemo prostor zunaj objekta

1 Vir: Novelacija navodil za projektiranje kolesarskih površin, DRSC, Ljubljana 2009.


na njegovem funkcionalnem zemljišču. Lokacijo parkirišč je potrebno označiti na

kolesarskih kartah in s tem določiti javni dostop do teh parkirišč, da so tudi učinkovita. Če

parkirišča niso locirana na potrebnih mestih, jih kolesarji ne uporabljajo in kolesa puščajo

ob fasadah objektov, jih priklepajo na drogove, ulične svetilke in naslanjajo na bližnja

drevesa.

Slika 2.19: Primer kratkoročnega parkiranja koles1.

Obstaja veliko sistemov stojal za shranjevanje in izposojo koles, ki so praviloma obvezni

sestavni del površin za varno priključitev kolesa k stojalu. Potrebno je oblikovati preprosto

stojalo, da ne poškoduje kolesa. Priročno stojalo, ki omogoča varno priklepanje koles za

nepomični del stojal z univerzalno verigo, »U« ključavnico. Lokacija stojal za parkiranje

koles mora biti na frekventnih točkah, dobro vidna in ponoči dobro osvetljena. Za kolesarja

je pomembno, da je stojalo odporno proti vandalizmu, da ne vsebuje ostrih delov, ki lahko

poškoduje kolo in kolesarja (tudi mimoidoče). Za upravljavca pa je pomembno, da je

1 Vir: Bicycle parking manual, The Danisch Cyclists Federation 2008.


stojalo narejeno iz kvalitetnih materialov, ki ne zahteva pogostega vzdrževanja in

oblikovano tako, da na njih ne zastaja umazanija.

Slika 2.20: Prikaz stojal za kratkoročno parkiranje1.

Za dolgotrajno parkiranje štejemo, če je čas parkiranja daljši od dveh ur. Dolgoročna

parkirišča je potrebno zagotoviti na koncu in začetku potovanj, na lokacijah velikih

potencialnih generatorjev kolesarskega prometa, kot so na primer: šole, nakupovalni centri,

železniške postaje, avtobusne postaje, delovna mesta, športni objekti, kulturne

ustanove...itd. Varovana dolgotrajna vremensko zaščitena parkirišča pa morajo biti

locirana pri delovnih središčih in šolah.



Kolesarska parkirišča morajo biti ustrezno odmaknjena oziroma zaščitena od motornega

prometa (npr. dvignjeni robniki) in primerno pokrita proti vremenu. Varovanje proti kraji

je že vgrajeno v samo stojalo z varnostnim mehanizmom.

Slika 2.21: Primer dolgoročnega shranjevanja in izposojo kolesa1.

Dolgotrajno parkiranje omogoča zaposlenim, študentom, prebivalcem in ostalim, ki se

zadržujejo v zgradbi ali v mestu dalj časa, da varno shranijo svoja kolesa. Velikokrat

primerno ob železniških postajah, kar je faktor varnega shranjevanja še večji kot pri

kratkotrajnem shranjevanju koles.

Slika 2.22: Idejna zasnova parkiraš vozilo in nadaljuješ pot s kolesom2.




Pri izbiri ustrezne ureditve površin za dolgotrajno shranjevanje koles je potrebno poleg

pogojev, ki veljajo tudi za kratkotrajno parkiranje, upoštevati še naslednje zahteve [3]:

lokacija dolgotrajnega parkirišča je lahko maksimalno oddaljena 250 m od ciljne

destinacije kolesarja;

najmanj 50% kapacitete površin za dolgotrajno parkiranje mora biti pokritih;

povečanje varnosti pred tatovi lahko dosežemo z zaklepanjem prostora za

shranjevanje, z nadzorom pooblaščene osebe ali z video nadzorom. Priporočljivo je

tudi kombiniranje opisanih ukrepov.


3. ANALIZA KOLESARSKIH PROMETNIH POVRŠIN V ZREČAH

Del ureditve prometnih kolesarskih površin skozi mesto Zreče je planirano v izdelani

strokovni podlagi »Kolesarske poti v Savinjski regiji«. Osnovna izhodišča, iz katerega sem

izhajal za predlog ureditve kolesarskih površin na območju mesta Zreče, so: strategija

prostorskega razvoja Republike Slovenije (SPRS, Uradni list št. 76/04), gradivo za

prostorski plan Savinjske regije (Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana,

februar 2004).

Zasnove in oblikovanje kolesarskih površin v mestu Zreče sodi med naloge občine Zreče,

kot upravljavca občinskega cestnega omrežja. Z ustreznim načrtovanjem dinamike

izgradnje oz. ureditve kolesarskih povezav je potrebno omogočiti potreben razvoj

komunikacij s kolesom, čim boljšo dostopnost do vseh atrakcij v Zrečah, z povezavo z

državnim kolesarskim omrežjem ter nadaljnjo povezavo z mednarodnim kolesarskim

omrežjem. Ureditev mesta Zreč s kolesarskimi prometnimi površinami pa bi bila nujno

potrebna, tako za turiste domače ter tuje kot za druge obiskovalce mesta ter prav tako s

strani prepoznavnosti mesta Zreče, ki ima izjemno široko turistično ponudbo in je

najrazvitejša in najpomembnejša dejavnost na območju mesta Zreče.

Predlog ureditve oziroma umestitve kolesarskih površin na območju Zreče, je v

nadaljevanju podan s pomočjo analize prostora, potreb in razvojnih možnosti in programa

začrtanega v letu 2009-2013 v občini Zreče [6].

3.1 Geografski položaj Zreč

Občina Zreče sega od vznožja Pohorja in leži na 360 m nadmorske višine v Zreški dolini

ter sega do 1517 m nadmorske višine na skrajnem severnem delu (Rogla).


Območje občine obsega gornji del južnega Pohorja, vse od vrha Rogle do podnožja

Pohorja in se nadaljuje kot gričevnat svet v smeri Brinjeve gore, Gračiča v dolino Dravinje

in se na drugi strani ponovno vzpenja v gričevje do Male gore nad Lindekom.

Čez območje občine teče reka Dravinja, v katero se zlivajo potoki, katerih izviri so na

južnem delu Pohorja in okoliških hribov. Severni del občine je hribovit in poraščen z

iglastim gozdom, v spodnjem delu pa so na gričevju kmetijska zemljišča z večjim naseljem

in mestnim jedrom Zreč, prikazana slika spodaj (slika 3.1).

Slika 3.1: Pogled na mesto Zreče, s ptičje perspektive.1

Leta 1995 1. januarja je Zreče postalo sedež samostojne občine Zreče, v skladu z Zakonom

o lokalni samoupravi. Občina Zreče tudi sodi v Savinjsko statistično regijo in del subregije

Dravinjske doline.

Zreče so dobile uradni naziv mesta leta 1987 in so eno najmanjših mest v Sloveniji. Na

spodnji sliki 3.2 je prikazan geografski položaj mesta Zreče in oddaljenost do ostalih mest

v Sloveniji, in sicer: SLOVENSKE KONJICE-4 km, CELJE-25 km, MARIBOR-42 km,



LJUBLJANA-100 km, GRADEC-110 km, ZAGREB-120 km, TRST-200 km in

MÜNCHEN-480 km (glej spodaj Slika 3.2).

Slika 3.2: Geografski položaj mesta Zreče.1

3.1.1 Demografske značilnosti

Površina občine Zreče je 67 km2 in ima 6522 prebivalcev ter meji z občinami Slovenske

Konjice, Vitanje, Vojnik, Ruše, Mislinja, Dobrna, Oplotnica, Slovenska Bistrica.

Občino Zreče obsega šest krajevnih skupnosti, v katerih je 27 naselij, in sicer [5]:

KS Zreče: Boharina, Gračič, Loška gora pri Zrečah, Osredek pri Zrečah, Radana

vas, Zlakova in Zreče;

KS Stranice: Bukovlje, Čretvež, Gornja vas, Spodnje Stranice, Križevec, Lipa,

Mala gora, Poljana, Stranice, Zabork;

KS Gorenje: Bezovje nad Zrečami, Črešnova, Gorenje pri Zrečah, Koroška vas na

Pohorju, Padeški vrh in Planina na Pohorju;

1 Vir: Fotografija iz zemljevida občine Zreče.


KS Skomarje: Skomarje;

KS Resnik: Resnik in Rogla;

KS Dobrovlje: Dobrovlje.

Tabela 3.1: Osnovni podatki.

Občina Velikost Število Število prebivalcev

2007

Gostota (preb/km²) (km²) naselij

Zreče 67 27 6.522 97,34

Graf 3.1: Število naselij Krajevnih skupnosti v Občini Zreče.

V Zrečah je zabeležena porast prebivalstva in sicer kar za 4,4%, kar je pomembno za

napredni razvoj občine Zreče. Zabeležena je povprečna starost prebivalstva 39,74 let, kar

je v primerjavi s slovenskim povprečjem, ugodno. V zadnjih letih število starostnikov

narašča, prav tako narašča število delovno aktivnega prebivalstva, ki pa je tudi pomembno

za nadaljnji razvoj mesta.

Naseljevanje in širjenje populacije je tudi pomembno za razvoj dejavnosti, ki je vezano na

oskrbo in dobro počutje prebivalstva v domačem okolju. Zato je potrebno upoštevati

izrazito gibanje pri načrtovanju naložb v infrastrukturo .Starostna struktura v mestu Zreč je

pomembna iz vidika dnevnih migracij na krajših razdaljah, kar še je posebej pomembno za

ureditev kolesarskih površin. V spodnjem grafu 3.2 je prikazan število starostnih struktur

(otroci, starostniki in delovno aktivno prebivalstvo), po letih v občini Zreče.


Graf 3.2: Število aktivnega prebivalstva v mestu Zreče.

3.1.2 Gospodarstvo

V teh krajih se je že zelo zgodaj pričelo razvijati glažutarstvo, kovaštvo, oglarstvo,

žagarstvo, mlinarstvo in rudarstvo. Okoli 1840 so odkrili precej rudnikov v bližini Zreč in

Stranic, ki so dajali izvrsten premog. Iz starih tradicij pa se je po I. svetovni vojni v Zrečah

razvijala kovaška industrija (današnji Unior), ki je začela proizvajati orodje za kmetijstvo,

rudarstvo in obrt. Leta 1958 pa je bil ustanovljen Comet, ki izdeluje vse vrste brusov za

ostrenje orodij.

Med leti 1921 in 1962 so bile Zreče s Slovenskimi Konjicami povezane z ozkotirno

železnico, ki so jo zaradi nerentabilnosti ukinili in danes nanjo spominja le muzejska

lokomotiva, ki stoji na mestu nekdanje železniške postaje v Zrečah.

V višje ležečih naseljih se prebivalci v glavnem ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom ter

so do danes v večini opustili poljedelstvo, razen v lastne potrebe. V nižjih predelih se

ukvarjajo s sadjarstvom in na prisojnih legah z vinogradništvom, sicer pa se ukvarjajo z

vsemi kmetijskimi panogami.

Pomembno za razvoj in pospeševanje kmetijstva so bile zadruge, ki so izboljšale

gospodarske zmožnosti. V Zrečah se je do danes ohranila Kmetijsko gozdarska

podružnica. V zgornji Dravinjski dolini pa so se ukvarjali predvsem s poljedelstvom in

živinorejo.


Občina Zreče šteje 27 naselij in mesto Zreče je sedež občine, ki ima cerkev, šolo, vrtec,

banko, pošto, zdravstveni dom, zobozdravstveno ambulanto, industrijske komplekse,

tržnico in več trgovin ter poslovno trgovski center.

Danes se v Zrečah trudijo ohranjati tradicijo, imajo zelo razvito industrijo (Unior, Comet),

gospodarstvo, poseben poudarek pa dajejo turizmu. Zrečani so ponosni na svoja turistična

centra, prvi je na višini 1517 m, to je Klimatski in Olimpijski center Rogla, drugi

pomemben center pa so Terme Zreče v mestu Zreče. Oboje dopolnjujejo kmečki turizem,

izletniške kmetije, vinotoči, domače gostilne, slikovite pohorske vasice in domačije z

bogato naravno in kulturno dediščino.

3.1.3 Cestna infrastruktura

Pri urejanju kolesarskih površin na območju mesta Zreče je pomembna obstoječa cestna

infrastruktura, kjer se nahajajo naslednje ceste1:

državna regionalna cesta R3-701 Ruta-Pesek-Rogla-Zreče-Zeče, odsek št. 1430

Pesek-Rogla-Zeče;

lokalna cesta (Slovenske Konjice-Dobrava-Zreče);

del lokalne ceste (Slov. Konjice-Gabrovlje-Zreče);

del lokalne ceste (Stranice-Križevec-Osredek-Zreče);

lokalna cesta (Ulipi-Dobrava-Radana vas-Sp. Zreče);

lokalna cesta LC 485070 (Kovaška cesta);

javne poti v mestu Zreče.

Skozi mesto Zreče poteka glavna prometna žila in sicer državna regionalna cesta R3-

701/1430, ki pelje mimo bivalnih blokov, pomembnih turističnih objektov, trgovskih

centrov in zgodovinskih spomenikov. Glede na razpršenost gradnje tik ob državni cesti, je

dokaj dobra dostopnost do omenjenih objektov z osebnimi avtomobili.

1 Kategorizacija državne ceste na podlagi »Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest« in kategorizacija

občinskih cest na podlagi »Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Zreče«.


Slika 3.3: Prikaz državne regionalne ceste R3-701/1430 (potez prikazan z rumeno barvo)

in lokalne ceste LC 485070 »Kovaška cesta« (potez prikazan z rdečo barvo) na območju

mesta Zreče.

Državna cesta ima gost promet, kajti po podatkih PLDP1 za leto 2010, znaša 8.418 vozil na

dan, od tega je: 35 motorjev, 7.641 osebnih vozil, 97 avtobusov, 423 lahkih tovornih vozil

(manjši od 3.5 t), 77 srednjih tovornih vozil (med 3.5 t do 7 t), 79 težkih tovornih vozil

(nad 7 t), 18 tovornjakov s priklopniki, 48 vlačilcev.

Obravnavana cesta je visoko prometna cesta, kar pomeni da ni primerna za mešanje

motornega prometa s prometom kolesarjev, zato je nujno potrebno urediti ločeno površino

namenjeno samo za kolesarje. Trenutno ob tej državni cesti kolesarji nimajo posebej

urejenih površin in vozijo po cesti in po delno urejenem hodniku za pešce (pločniku), da se

izognejo zelo prometni cesti, s čimer poskrbijo za svojo prometno varnost, kot udeleženci

v cestnem prometu.

1 Vir: internetna stran DRSC, Promet: PLDP podatki

[http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Stetje_prometa/Prometne_obremenitve_2010_splet.pdf].

http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Stetje_prometa/Prometne_obremenitve_2010_splet.pdf


Slika 3.4: Pogled na državno cesto, od priključka lokalne ceste - ob potoku Ljubnica do

mosta čez reko Dravinjo oz. do krožnega križišča1.

Slika 3.5: Pogled na državno cesto, od krožnega križišča do priključka lokalne ceste

»Vinotoč Ančka« (ni urejenih peščevih in kolesarskih površin)2.




Slika 3.6: Pogled na državno cesto, od pričetka blokovske pozidave do vrstnih hiš oz. do

priključka za jezero in »Pavlakova jama«1.

Slika 3.7: Pogled na državno cesto, od Term Zreče do trgovskega centra »Spar«2.

Druga glavna prometna žila na območju mesta Zreč je lokalna cesta LC 485070 »Kovaška

cesta«, ki pelje po severnem robu mesta in znaša dolžine 2070 m. Lokalna Kovaška cesta

se prične v križišču z državno cesto R3-701/1430 in poteka mimo tako imenovane spodnje

in zgornje industrijske cone (industrija Unior, GKN, Comet), stadiona NK Unior,

muzejske lokomotive ter se na koncu preko krožnega križišča zopet poveže z državno

cesto R3-701/1430.




Slika 3.8: Pogled na križišče Kovaške ceste z državno cesto1.

Slika 3.9: Pogled na Kovaško cesto od spodnje industrijske cone Unior-ja do stadiona NK

Unior2.

Slika 3.10: Pogled na Kovaško cesto od stadiona NK Unior do križišča zgornje industrijske

cone Unior-ja in cerkve Sv. Egidij1.




Slika 3.11: Pogled na Kovaško cesto od muzejske lokomotive, gostinsko-trgovskega

kompleksa do krožnega križišča2.

3.2 Izhodišča pri urejanju kolesarskih površin na območju Zreč

Urejanje kolesarskih površin v Sloveniji mora temeljiti na zakonskih izhodiščih, da bodo

tehnične izvedbe kolesarskih površin jasno določene, razpoznavne za vse udeležence v

cestnem prometu in prometno varne.

3.2.1 Nacionalna strategija razvoja kolesarskega omrežja

Nacionalna strategija in prometne politika spodbujata razvoj nemotoriziranega prometa in

kolesarske infrastrukture povsod, kjer je to smiselno in mogoče. Pri načrtovanju je

potrebno zagotoviti smiselne in atraktivne povezave, kolesarjev pa varno in udobno pot.

Osnovna ideja nacionalne strategije razvoja državnega kolesarskega omrežja je

spodbujanje porabe koles in izpostavljanje prednosti kolesarjenju.

Osnovni cilji strategije razvoja3:

spodbujanje zanimanja za kolesarjenje in ustrezna zagotovitev varnejših

pogojev ter zagotovitev osnovne kolesarske infrastrukture naj bi



3 Vir: Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji, DRSC.


podvojili število potovanj s kolesi v obdobju posameznega

srednjeročnega planskega programa;

z minimalnimi stroški ureditev in označitev čim več obstoječih malo-

prometnih cest, ki so primerne za vodenje kolesarjev skupaj z motornim

prometom in so namenjene daljinskemu kolesarjenju;

izgradnja vsaj 25 km samostojnih kolesarskih površin letno, s

poudarkom na izbiri racionalnih projektnih rešitev;

prednostna izvedba odsekov, ki zagotavljajo zaključenost posameznih

smiselnih delov državnih kolesarskih povezav;

zagotovitev povezav z že obstoječimi kolesarskimi sistemi v sosednjih

državah;

v sodelovanju z občinami in mestnimi upravami ureditev mestnih in

primestnih kolesarskih povezav, ki so del državnega kolesarskega

omrežja ali se z njim povezujejo. Zaradi prometno-varnostnih razlogov

je na območju naselij predvidena izvedba kolesarskih površin večinoma

v obliki kolesarskih stez ali kolesarskih pasov;

uvajanje enotnega načela označevanja kolesarskih površin na območjih

kritičnih točk (območje kolesarskih prehodov čez prometnice za

motorna vozila, kolesarske površine v območju avtobusnih postajališč in

kolesarski pasovi);

zmanjšanje števila nesreč, v katerih so soudeleženi kolesarji;

zagotovitev varnih kolesarskih povezav ter izobraževanje in spodbujanje

šolarjev za vožnjo s kolesom v šolo.

Strateški cilji strategije razvoja:

glede na prednostne naloge povezava že izvedenih odsekov v večje logične

zaključne celote;

zagotavljanje višjega standarda oz. nivoja usluge za kolesarje;

dodatno zmanjšanje števila prometnih nesreč, v katerih so soudeleženi

kolesarji;

izgradnja lokalnih kolesarskih povezav, ki se povezujejo z državnim

kolesarskim omrežjem in kolesarjem zagotavljajo večjo mobilnost.


3.2.2 Predvideno državno kolesarsko omrežje na območju občine Zreče

Pri urejanju kolesarskih površin na območju mesta Zreče se je upoštevala strokovna

podlaga za predvideno izgradnjo državne kolesarske poti na Dravinjskem območju

»Kolesarke poti v Savinjski regiji«. Po strokovni podlagi je predvidena izgradnja daljinske

glavne kolesarske poti (D1), ki bi potekala skozi občino Zreče (delno tudi skozi mesto

Zreče) in skozi sosednji občini: Vitanje in Slovenske Konjice. Skupna dolžina daljinske

glavne kolesarske poti (D1) znaša približno 19,15 kilometra. Na območju občine Zreče je

predvidena izgradnja daljinske glavne kolesarske poti (D1) v dolžini cca 12,2 kilometra in

preostanek odseka (D1) pa je predviden na območju občine Slovenske Konjice, v dolžini

cca 6,95 kilometra. Na daljinsko glavno kolesarsko pot (D1) je tudi predvidena navezava

dveh daljinskih regionalnih kolesarskih poti, ki sta: D1-1 in D1-2, kar prikazuje slika

(Slika 3.12).

Slika 3.12: Daljinska glavna kolesarska pot (D1) in daljinske regionalne kolesarske poti

(D1-1 in D1-2), na Dravinjskem območju1.

1 Vir: Kolesarske poti v Savinjski regiji, analiza stanja in predlog razvoja, strokovna podlaga, julij 2009.


Prva daljinska regionalna kolesarska pot (D1-1) se priključi pri naselju Prevalje (na

območju občine Vitanje) ter poteka proti naselju Vitanje (na sliki 3.12 prikazan potez v

zeleni barvi). Druga daljinska regionalna kolesarska pot (D1-2) se priključi v naselju

Tepanje (na območju občine Slovenske Konjice) ter poteka skozi naselje Draža vas, proti

naselju Zbelovo (na sliki 3.12 prikazan potez v rumeni barvi).

Izgradnja navezovalne daljinske regionalne kolesarske poti (D1-1) je predvidena v dolžini

cca 10,7 kilometra ter izgradnja navezovalne daljinske regionalne kolesarske poti (D1-2)

pa je predvidena v dolžini cca 3,5 kilometra.

Izgradnja daljinske glavne kolesarske poti (D1) je predvidena od naselja Vojnik, skozi

naselje Frankolovo ob državni regionalni cesti R2-430, odsek št. 0280 Slov. Konjice-

Stranice (gledano iz smeri občine Vojnik proti občini Zreče) do naselja Sp. Stranice (na

sliki 3.13 prikazan potez v rdeči barvi). Pot se nadaljuje od naselja Sp. Stranice (na

območju občine Zreče) po regionalni cesti R2-431, odsek št. 1350 Zg. Dolič-Stranice,

skozi naselje Stranice, Lipa, Polajna (na območju občine Zreče) in do naselja Prevalje (na

območju občine Vitanje). Nato se pot nadaljuje (na sliki 3.13 prikazan potez v modri barvi)

ob lokalni cesti (ob potoku Ljubnica) skozi naselje Loška Gora (na območju občine Zreče)

in do naselja Zreče. Odsek predmetne kolesarske poti se konča pri mostu čez reko Dravinjo

na križišču lokalnih cest »Kovaške in Rudniške ceste« pred naseljem Zreče, prikazano na

sliki spodaj (Slika 3.13).


Slika 3.13: Trasa kolesarske poti odseka D11.

Tabela spodaj (Tabela 3.2) podrobno prikazuje potek predvidene izgradnje daljinske

glavne kolesarske poti (D1), delno ob cestnem omrežju, med občinami Vojnik, Vitanje in

Zreče.

Tabela 3.2: Lastnosti odseka D1.

STACIONAŽA/ SKUPNA DOLŽINA

(km)

OPIS PODODSEKA

OPIS POTEKA PREDLAGANE

POTI

OBČINA PREDLOG IZVEDBE

0-3,8 3,8

VOJNIK – STRANICE

OB REGIONALNI

CESTI R2-430/0280, NA

DESNEM BREGU

POTOKA

OBČINA VOJNIK OBČINA ZREČE

NOVOGRADNJA

1 Vir: Kolesarske poti v Savinjski regiji, analiza stanja in predlog razvoja, strokovna podlaga, julij 2009.


TESNICA

3,8-7,3 3,5

STRANICE - PREVALJE

OB OBSTOJEČI CESTI R2-431/1350

OBČINA ZREČE OBČINA VITANJE

NOVOGRADNJA

7,3-11,3 4,0

PREVALJE - LOŠKA GORA

PO OBSTOJEČI

LOKALNI CESTI, OB POTOKU

LJUBNICA

OBČINA ZREČE OBČINA VITANJE

PO ASFALTIRANI

CESTI

11,3-12,2 0,9

LOŠKA GORA - ZREČE

PO LEVEM BREGU

DRAVINJE OB REGIONALNI

CESTI R-701/1430

OBČINA ZREČE

NOVOGRADNJA

3.2.3 Turistično atraktivne lokacije in posebnosti v Zrečah

Interes občine Zreče je, da v mestu uredi celovito mrežo kolesarskih površin oziroma

kolesarskih stez. Kolesarjenje bi tako na širšem Zreškem območju postalo del turizma, z

vidika povezovanja turističnih lokacij in območij kulturne ter naravne dediščine, s čimer bi

se privabilo še več turistov. Kolesarjenje je na Zreškem turističnem območju tudi

dobrodošlo z vidika ekologije, ki ohranja naravno in čisto okolje in združuje prijetno

rekreacijo s koristnim. V nadaljevanju so opisane določene turistično atraktivne lokacije v

mestu Zreče, do katerih se bo izvedla kolesarska povezava s predlagano ureditvijo

kolesarske steze, prikazano na sliki spodaj (Slika 3.14).


LEGENDA: 9 Vinotoč Ančka

1 Reka Dravinja 10 Pavlakova jama

2 Vodnjak 11 Zreško jezero

3 Muzejska lokomotiva 12 Park Terme Zreče

4 Forma Viva 13 Wellness Terem

5 Cerkev Sv. Egidij 14 TIC-turistično informacijski center

6 Stadion NK Unior 15 Hotel Smogavc, Zvon

7 Unior, GNK 16 Kavarna Težak

8 Ošlakova domačija 17 Hotel pod Roglo

Slika 3.14: Prikaz lokacij turističnih atrakcij in znamenitosti v mestu Zreče.

1. Reka Dravinja in male hidroelektrarne

Reka Dravinja je največji pritok reke Drave v Sloveniji. V mesto Zreče vstopa na

vzhodnem delu in poteka vzporedno z občinsko cesto »Kovaška cesta«. Posebnost mesta

1

.

2

.

3

.

4

. 5

.

6

.

7

.

8

.

9

.

10

11

12

13 14

15

16

16

17


predstavljajo mostovi čez Dravinjo in več malih hidroelektrarn ob Dravinji, ki koristijo

energijo vode za proizvodnjo električne energije.

Slika 3.15: Reka Dravinja na območju Zreč1.

2. Vodnjak

Znameniti obnovljeni vodnjak se nahaja na železniški postaji ob lokalni cesti »Kovaška

cesta«. Vodnjak je dediščina starih mlinov, ki so se nahajali ob Dravinji v Zrečah, kjer je

mogoče zaužiti osvežilno pitno vodo izpod Pohorja. Zreče imajo izredno vodno bogastvo,

ki je že v preteklosti bila osnova gospodarskega razvoja mesta.

Slika 3.16: Znameniti vodnjak1.

1 Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dravinja_in_Zrece.jpg.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dravinja_in_Zrece.jpg


3. Muzejska lokomotiva

Ob lokalni cesti »Kovaška cesta« se nahaja železniška postaja Zreče, ki je edina ohranjena

postaja ozkotirne železnice Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče. Ob njej je vlakovna

kompozicija z lokomotivo, potniškim in dvema tovornima vagonoma. Ozkotirna železnica

Poljčane - Konjice je bila predana prometu leta 1892, do Zreč pa je bila podaljšana leta

1921. Zgrajena je bila z namenom, da bi povezala železniško progo Maribor - Ljubljana z

gornjo Dravinjsko dolino bogato z lesom in premogom ter nastajajočo industrijo. Po progi

se je odvijal živahen tovorni in potniški promet, ki pa je predvsem po drugi svetovni vojni

začel usihati. Zaradi nerentabilnosti je bila železnica Poljčane - Zreče ukinjena leta 1962.

Slika 3.17: Muzejsko lokomotivo in galerija Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče2.

4. Forma viva

Forma viva v Zrečah ob »Kovaški cesti« je začela nastajati med leti 1973 in 1975. Kasneje

je bilo še več simpozijev, na katerih so nastajale nove plastike, vse do leta 1989. Nastala je

iz sodelovanja akademskega kiparja Vasilija Ćetkovića in takratnega direktorja podjetja

Unior, d. d., Marjana Osoleta. Tradicija kovaškega delovanja je neposredno povezana s

Forma vivo, saj so se kovači s svojimi izdelki posredno vključili v ustvarjanje. Umetnine,

ki so nastajale, so povezane z iskanjem avtentičnosti kraja in dejavnosti kovaštva, ki se v

Zrečah razvija.

1 Vir: http://www.destinacija-rogla.si/ucne-poti/vodna-ucna-pot.

2 Vir: http://www.destinacija-rogla.si/muzejske-zbirke-in-spominske-sobe/zelezniska-postaja-zrece.

http://www.destinacija-rogla.si/ucne-poti/vodna-ucna-pot

http://www.destinacija-rogla.si/muzejske-zbirke-in-spominske-sobe/zelezniska-postaja-zrece


Slika 3.18: Skulpture-samostoječi kipi v bližini podjetja Unior1.

5. Cerkev »Sveti Egidij«

Župnijska cerkev svetega Egidija ob »Kovaški cesti« v Zrečah leži na nadmorski višini 397

m in se v pisnih virih prvič omenja šele leta 1375. Njeni začetki segajo že v 11. stoletje, ko

sta čaščenje tega svetnika in s tem gradnja cerkva bila na višku. Cerkev ima romansko

osnovo, s kasnejšimi posegi pa so ji dodali še gotske in poznogotske elemente ter baročne

oltarje, in sicer tri stranske in glavnega s svetim Egidijem pod Sv. trojico, kjer je prikazan

kot benediktinski opat s košuto ob nogah.

Slika 3.19: Župnijska cerkev Svetega Egidija v Zrečah1.

1 Vir: http://www.destinacija-rogla.si/ostala-dediscina/forma-viva-zrece.

http://www.destinacija-rogla.si/ostala-dediscina/forma-viva-zrece


6. Stadion NK Unior

Urejena športna igrišča ob »Kovaški cesti« za različne športne panoge (nogometno igrišče

na travi in na umetni podlagi, igrišče za odbojko na mivki, košarkaško igrišče, teniško

igrišče, igrišče za hokej na travi, stadion za atletiko).

Slika 3.20: Pogled na stadion2.

7. Unior, GKN, Comet

Pomembne industrije v mestu Zreče, ki se nahajajo ob »Kovaški cesti«. Unior je, kovaška

industrija, kjer izdelujejo orodje. Podjetje GKN - Driveline Slovenija je avtomobilska

industrija, kjer izdelujejo rezervne dele za različne tipe vozil. Comet je industrija, kjer

izdelujejo umetne bruse in obdelujejo različne nekovine. Omenjene industrije so z

gospodarskega vidika pomembne za Zreče, kjer imajo tudi organizirana vodenja

obiskovalcev skozi proizvodnjo dela.

8. Ošlakova kovačija

Ošlakova kovačija je na zreškem območju eden redkih ohranjenih kulturnih spomenikov

stare kovaške obrti. Nahaja se izven območja mesta Zreče ob državni cesti R3-701/1430.

Po pisnih virih naj bi nastala okrog leta 1770, nad vhodom na ožji strani fasade pa je ob

1 Vir: http://www.destinacija-rogla.si/cerkve/zupnijska-cerkev-sv-egidija-v-zrecah.

2 Vir: http://www.flickr.com/photos/66455624@N06/6292601478/sizes/l/in/photostream/.

http://www.destinacija-rogla.si/cerkve/zupnijska-cerkev-sv-egidija-v-zrecah

http://www.flickr.com/photos/66455624@N06/6292601478/sizes/l/in/photostream/


vrsti kovaških okraskov še letnica 1789, ko je stavba dobila današnjo podobo. Ošlakova

kovačija je od Zreč oddaljena le tri kilometre in stoji že v osrčju Pohorja. Kovačijo

sestavljajo stara stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, kovačnica, žaga venecijanka z

mizarsko delavnico, lesena lopa in nova stanovanjska hiša.

Slika 3.21: Ošlakova kovačija na zreškem območju1.

9. Kejžar Ančka, izletniška kmetija, vinotoč

Izletniška kmetija Kardun, bolj znana pod imenom Vinotoč Ančka, leži tako rekoč v

Zrečah, a vendarle na samem, sredi travnikov, ob gozdu na gričku. Pestra ponudba domače

hrane in kvalitetnih vin iz njihove vinske kleti. Atrakcija kmetije je tudi pomoč pri

kmečkih opravilih. Ob vinotoču je travnik za družabne igre (npr. z žogo, badminton),

pozimi pa imajo urejeno sankališče.

Slika 3.22: Turistično izletniška kmetija Ančka Kejžar1.

1 Vir: http://www.destinacija-rogla.si/etnografske/oslakova-kovacija.

http://www.destinacija-rogla.si/etnografske/oslakova-kovacija


10. Pavlakova jama

Pavlakova jama je dostopna z državne ceste R3-701/1430 preko občinske ulice (Nova

Dobrava) v smeri proti pokopališču v Zrečah. Raziskana je bila leta 1963 in je zaradi

svojega vhoda v jamo (v širini 1050m in v višini 460 m) naravna turistična znamenitost.

Slika 3.23: Pavlakova jama2.

11. Jezero Zreče

Zreško jezero so zgradili leta 2000 v dolini potoka Koprivnice z namenom, da poveča

turistična ponudba mesta Zreče in se nahaja v neposredni bližini državne ceste R3-

701/1430. Spodnji del jezera je največji in meri v dolžini 700 m ter znaša 13.500 m2

površine. Zgornji del jezera je zaraščen in namenjen drstenju in je manjši, meri 300 m v

dolžini ter znaša 2.500 m2 površine. Največja globina jezera je pri mostičku med obema

deloma jezera in doseže 8 metrov. Glavni pritok jezera je potok Koprivnica, ki se po iztoku

iz jezera izliva južneje pri Prelogah v Dravinjo.

1 Vir: http://www.destinacija-rogla.si/izletniske-kmetije/izletniska-kmetija-ancka.

2 Vir: http://www.destinacija-rogla.si/naravne-znamenitosti/pavlakova-jama.

http://www.destinacija-rogla.si/izletniske-kmetije/izletniska-kmetija-ancka

http://www.destinacija-rogla.si/naravne-znamenitosti/pavlakova-jama


Slika 3.24: Jezero Zreče1.

12. Park Terme Zreče

V naravnem okolju čudovitega gozda se v neposredni bližini hotela welness-a Term Zreče,

ob državni cesti R3-701/1430, nahaja čudovit park, ki je naravna turistična posebnost

mesta. Park spada v varovano območje narave, ki je tudi ograjen z zaščitno mrežo ter se v

notranjosti parka gibljejo živali (npr. srnjad, zajci, kune, itd…).

Slika 3.25: Sprehajalna pot med drevesi Parka Term Zreče2.

1 Vir: http://www.destinacija-rogla.si/naravne-znamenitosti/zresko-jezero.

2 Vir: http://www.flickr.com/photos/ivanajulija/2134995309/.

http://www.destinacija-rogla.si/naravne-znamenitosti/zresko-jezero

http://www.flickr.com/photos/ivanajulija/2134995309/


13. Wellness Terme Zreče

Hotel Terme Zreče se nahaja v centru mesta Zreče tik ob državni cesti R3-701/1430, v

sklopu glavnih turističnih objektov Term Zreče. Idealen je za vse, ki se želijo sprostiti v

prijetnem vodnem parku, raznoliki ponudbi masaž, kopelih in sprostitvenih programih, ki

napolnijo z novo energijo ter prenovijo telo in duha ter zagotavljajo popolni užitek in

sprostitev.

Slika 3.26: Wellness Terme Zreče1.

14. TIC, prodajno turistični in informacijski center

Nahaja se ob državni cesti R3-701/1430 in spada v sklop kompleksa Zreškega Bazarja in

Občino Zreče. Ponudba turistom za pridobitev informacije o turistični ponudbi in

turističnih ponudnikih v Zrečah in širši okolici.

15. PTC tržnica Zreče

Nahaja se ob državni cesti R3-701/1430 in spada v sklop kompleksa Zreškega Bazarja in

Občine Zreče. Ponuja sadje in zelenjavo, pridelano na kmetijah izpod Pohorja ter

raznolikost spominkov, značilnih za kraj.

1 Vir: http://www.destinacija-rogla.si/sport/vodne-radosti.

http://www.destinacija-rogla.si/sport/vodne-radosti


16. Vile Terme Zreče, Hotel Smogavc, Garni hotel Zvon, Hotel pod Roglo

Nastanitveni objekti se nahajajo ob regionalni cesti R3-701/1430 na območju mesta Zreč,

kjer je bogata ponudba prenočitvenih kapacitet in raznolikih jedi, značilnih na Pohorju.

17. Kavarna, slaščičarna in pekarna Težak, Gostišče Smogavc

Prehrambena objekta se nahajata ob regionalni cesti R3-701/1430 v centru mesta Zreč, kjer

je bogata ponudba za sladkosnede in velika ponudba menijev domačih jedi.

3.3 Obstoječe stanje kolesarskih površin na območju Zreč

Mesto Zreče nima razvitega kolesarskega omrežja, urejenih ima le nekaj kolesarskih stez,

ki so delno urejene samo na krožnih križiščih, delno pa speljane ob ločenem vozišču za

motorna vozila, prikazano na sliki spodaj (Slika 3.27 in 3. 28).

Kolesarske steze niso rezervirane samo za kolesarje, ampak jih uporabljajo tako pešci, kot

vsa dostopno prevozna sredstva (otroški vozički, itd…). Kolesarji so tako primorani

uporabljati cestno omrežje, saj vozijo po vozišču ceste skupaj z motoriziranim prometom.

Slika 3.27: Pogled na urejeno stezo za pešce in kolesarje na območju krožnega križišča na

državni cesti R3-701/1430 in lokalni cesti »Kovaška cesta«1.



Slika 3.28: Pogled na urejeno stezo za pešce in kolesarje ob lokalni cesti »Kovaška cesta«1.

Slika 3.29: Pogled na obstoječo kolesarsko stezo v krožnem

križišču in ob lokalni cesti Kovaška cesta (potez oranžne barve).



Lokalni kolesarji izbirajo krajše razdalje in bližnjice, pogosto tudi gozdne poti, samo da se

umaknejo gostemu prometu na stezah, ki jih uporabljajo kolesarji, pešci in kolesa s

pomožnim motorjem (mešan promet), prikazano na sliki spodaj (Slika 3.30).

Slika 3. 30: Urejena pot za mešan promet v Zrečah ob Kovaški cesti1.

Slika 3.31: Pogled obstoječe urejene kolesarske poti (potez oranžne barve).



3.4 Problematika obstoječih kolesarskih površin na območju Zreč

Na območju mesta Zreč kolesarske steze med sabo tudi niso povezane in niti niso

označene. Pomanjkljiva kolesarska infrastruktura pa vpliva na turizem oz. turistično-

rekreativno kolesarjenje, zaradi česar tem kolesarjem ni prepoznavno Zreče kot turistično

mesto in tudi ni zagotovljenega ustreznega nivoja prometne varnosti. Medsebojna

povezava kolesarskih površin ne obstaja, kar je pogoj za učinkovit, pretočen in skladen

promet v Zrečah.

Potrebno je poudariti, da ima država v interesu vzpostaviti kolesarsko omrežje po vsej

Sloveniji, prav tako tudi na območju občine Zreče, za kar pa si občina zelo prizadeva

vzpostaviti lokalno kolesarsko omrežje, ki bi ga priključila na državno kolesarko omrežje

oziroma na daljinsko glavno kolesarsko pot (D1).

Glede na trenutno stanje obstoječih kolesarskih površin na območju Zreč, ni mogoče

izvesti priključitve na državno kolesarsko omrežje, ne da bi se predhodno gradbeno uredile

ustrezne kolesarske površine. Občina Zreče bo morala nameniti kar precej finančnih

sredstev za vzpostavitev kolesarskega omrežja na območju Za vzpostavitev kolesarskega

omrežja na širšem območju pa si bo po moji oceni morala Občina Zreče pridobiti

razpoložljiva evropska finančna sredstva namenjena za spodbujanje kolesarstva. Za

odločitev začrtane kolesarske površine na območju Zreč pa bo Občini v precejšnjo pomoč

strokovna podlaga »Kolesarke poti v Savinjski regiji«, v kateri so predvidene priključitve

na državno kolesarsko pot na celotnem Dravinjskem območju, kamor spadajo Zreče.

Ugotavljam, da se pri obstoječih kolesarskih stezah na območju krožnega križišča in na

poti za mešan promet, niso upoštevala navodila oziroma veljavna zakonodaja s področja

projektiranja kolesarskih površin, kajti širine teh površin ne ustrezajo predpisanim

zakonskim določilom.


4. PREDLOG UREDITVE KOLESARSKIH POVRŠIN V ZREČAH

Za kolesarje je potrebna celovita ureditev omrežja, ki bo omogočala varnost v prometu,

varnost kolesarjev in čim večjo dostopnost s kolesom do trgovin, pošte, banke zdravilišča,

turistično atraktivnih lokacij in kulturno naravnih znamenitosti mesta. Pri predlogu

ureditve kolesarske povezave na območju mesta Zreče sem upošteval predvideno traso

daljinske glavne kolesarske poti (D1), ki se konča tik pred vstopom na območje mesta

Zreče in se nadalje priključi na začrtane daljinske regionalne kolesarske poti (D1-1 in D1-

2) ter tako poveže kolesarsko povezavo med sosednjima občinama (Vitanje in Slovenske

Konjice) (Slika 4.1). Navedeno pomeni, da je nujno potrebno zgraditi kolesarsko povezavo

na območju mesta Zreče, ki bom potez v nadaljevanju podrobneje obdelal.

Slika 4.1: Prikaz predvidene kolesarske poti po načrtu strokovne podlage1.

1 Vir: Kolesarske poti v Dravinjski regiji, analiza stanja in predlog razvoja, strokovna podlaga, julij 2009.


Zreče je turistično mesto in kot območje obdelave tega diplomskega dela, menim da je

smiselno turistične atrakcije in znamenitosti povezati v največji možni meri, do katerih

bodo lahko turistični kolesarji varno dostopali brez omejitev in preprek. Tako se bodo tudi

izkoristile že urejene kolesarske površine v urbani infrastrukturi in se s predlagano

ureditvijo izvedle manjkajoče povezave kot zaključeno krožno kolesarsko omrežje na

območju mesta Zreče.

V mestu Zreče je zaradi turizma prisotna večja količina kolesarjev ter tudi motornega

prometa, zato bo potrebno izvesti samostojne kolesarske poti ali steze. Z ureditvijo

samostojne, ločene površine za kolesarje se bo dosegla večja prometna varnost, uporabo

koles, usmeritev obiskovalcev na atraktivne lokacije in znamenitosti ter zadovoljstvo

obiskovalcev in domačinov. Zaradi prostorskih omejitev na območju mesta Zreče bodo

potrebni večji gradbeni posegi, v kar je predhodno vključeno pridobivanje zemljišč in

določenih soglasij, kar pa za občino Zreče ne bo mali finančni zalogaj. Za ustrezno

zagotavljanje prometne varnosti pa ni dovolj samo gradbena ureditev kolesarskih poti ali

stez, ampak je tudi potrebna ustrezna postavitev prometne signalizacije in signalizacije za

vodenje kolesarskega prometa.

Občina Zreče ima v planu rekonstruirati del Kovaške ceste in zgraditi dva krožna križišča,

ki ima že izdelano projektno dokumentacijo IDZ »Mini krožni križišči Brglez in Turist«. V

projektu so predvidene tudi peščeve in kolesarske površine, kar tangira pri predlogu poteka

in ureditve kolesarske steze ob Kovaški cesti.

Slika 4.2: Lokacije predvidenih krožnih križišč »Brglez« in »Turist« na Kovaški cesti1.



4.1 Predlagan potek kolesarskih povezave na območju Zreč

Optimalen potek kolesarske steze je po mojem predlogu po desni strani državne ceste od

predlaganega parkirišča za kolesarje pri Hotelu pod Roglo do priključka (Loška gora), kjer

se bo priključila na daljinsko glavno regionalno kolesarsko pot. Od križišča se kolesarska

steza nadaljuje po desni strani državne ceste do krožnega križišča državne in Kovaške

ceste. V krožnem križišču bi se kolesarska steza razcepila in se navezala na obstoječe

kolesarske steze, preko predlaganih prehodov za kolesarje. Od krožnega križišča bi se

kolesarska pot nadaljevala po desni strani državne ceste in sicer do priključkov: za

turistično kmetijo Ančka, za Pavlakovo jamo in Zreško jezero, za Park, za Terme Zreče, do

križišča za kavarno in slaščičarno Težak, gostišča Smogavec, Garnega hotela Zvona, PTC

tržnice in servisnih objektov (banka, pošta, Bazar in občina), vse do parkirišča trgovine

Spar, kjer se predlaga ureditev parkirišča za kolesarje in izposojo koles. Od parkirišča Spar

bi se nato zopet nadaljevala kolesarska steza, ki bi prečkala državno cesto (predlaga se

prehod za kolesarje) poleg obstoječega prehoda za pešce. Kolesarska steza bi se v tem

križišču nadaljevala preko priključka občinske ceste po desni strani Kovaške ceste

(gledano v smeri vožnje, v smeri industrijske cone) vse do križišča spodnje industrijske

cone, za industrijo Unior in GKN (predvideno mini krožno križišče »Brglez«). V križišču

bi se kolesarska steza priključila na daljinsko glavno kolesarsko pot (preko prehoda za

pešce in kolesarje, kar je predvideno v sklopu izgradnje mini krožnega križišča »Brglez«).

Nato bi se zopet nadaljevala kolesarska steza po desni strani Kovaške ceste vse do križišča

za cerkev Sv. Egidij, za stadion NK Unior, za most preko Dravinje, za industrije Unior in

Comet (predvideno mini krožno križišče »Turist«). V tem križišču bi bilo potrebno preko

kraka (za Comet, cerkev, itd...) urediti dvosmerni prehod za kolesarje. Kolesarska steza bi

se nadaljevala po desni strani Kovaške ceste mimo muzejske lokomotive, vodnjaka, forma

»Viva«, trgovine Tuš in številnih gostiln, vse do krožnega križišča državne in Kovaške

ceste. V krožnem križišču bi se kolesarska steza razcepila in se navezala na obstoječe

kolesarske steze, preko predlaganih prehodov za kolesarje.

Zgoraj opisan potek dvosmerne kolesarske steze, ki je hkrati tudi krožna ob državni cesti

R3-701/1430 in Kovaški cest, je prikazan na spodnji sliki (Slika 4.3).


Slika 4.3: Prikaz predlagane kolesarske steze (potez z rdečo in modro barvo), obstoječih

kolesarskih stez v krožnih križiščih (potez z oranžno barvo) in priključitev na daljinsko

glavno kolesarsko pot (D1) (potez z rumeno barvo).

4.1.1 Ureditev kolesarske steze ob državni cesti R3-701/1430

Začetek ureditve dvosmerne kolesarske steze se predlaga na območju naselja Loška Gora,

ob državni cesti R3-701/1430 od km 17,0+130 DE (od parkirišča za kolesarje pri Hotelu

pod Roglo), do km 17,5+062 DE (kjer se konča naselje Loška Gora). Skupna dolžina

kolesarske steze bi znašala 432 m.

Kovaška cesta

Državna cesta

R3-701/1430

D1

D1


Slika 4.4: Prikaz poteza kolesarske poti od km 17,0+130 DE

do km 17,5+062 DE, na območju naselja Loška Gora.

Nato se ob državni cesti predlaga ureditev dvosmerne kolesarske steze na območju izven

naselja in sicer od km 17,5+062 DE do km 18,0-112 DE. Skupna dolžina kolesarske steze

izven naselja bi znašala 326 m.

Slika 4.5: Prikaz poteza kolesarske steze od km 17,5+062 DE

do km 18,0-112 DE, na območju izven naselja.


Zopet se predlaga ureditev dvosmerne kolesarske steze na območju naselja oz. skozi Zreče

in sicer od km 18,0-112 DE do km 18,5-198 DE, kjer se zaključi in se na območju

krožnega križišča poveže z obstoječo kolesarsko stezo, glej sliko spodaj (Slika 4.6).

Slika 4.6: Prikaz poteza kolesarske steze od km 18,0-112 DE do

km 18,5-198 DE, od začetka naselja Zreče do krožnega križišča.

Od krožnega križišča državne in Kovaške ceste se prav tako predlaga ureditev dvosmerne

kolesarske steze in sicer od km 18,4-044 DE, nato mimo priključkov: za turistično kmetijo

Ančka, za Pavlakovo jamo, za Zreško jezero, za Park, za Terme Zreče. Na območju

križišča s Kovaško cesto bi se tako dvosmerna kolesarska steza zaključila in sicer v km

20,5+050 DE, ob parkirišču Spar, kjer se predlaga ureditev parkirišča za kolesarje in

izposojo koles. Tako bi na območju naselja Zreče skupna dolžina kolesarske steze znašala

cca 2.508 m.


Slika 4.7: Prikaz poteza kolesarske steze od km 18,4-044 DE (od krožnega križišča), mimo

priključka za turistično kmetijo Ančka in priključka za Pavlakovo jamo ter Zreško jezero.

Slika 4.8: Prikaz poteza kolesarske steze mimo priključka za Park, priključka za Terme

Zreče do križišča s Kovaško cesto v km 20,5+050 DE (parkirišče Spar).

Ob državni cesti R3-701/1430 bi celoten predlagan potek dvosmerne kolesarske steze tako

znašal v dolžini cca 3.592 m.

4.1.2 Ureditev kolesarske steze ob Kovaški cesti

Ob desni strani Kovaške ceste se predlaga ureditev dvosmerne kolesarske steze in sicer od

križišča državne in Kovaške ceste in do križišča spodnje industrijske cone, kjer je

predvidena izgradnja mini krožnega križišča »Brglez« in na območju njega kolesarske

steze. Na območju krožnega križišča se dvosmerna kolesarska steza poveže z daljinsko

glavno kolesarsko pot, kjer bi bilo potrebno urediti prehod za kolesarje preko kraka


Rudniške ceste (priključka za industrijo Unior in GKN). Skupna dolžina kolesarske steze

bi znašala 426 m.

Nato se od krožnega križišča zopet predlaga ureditev dvosmerne kolesarske steze po desni

strani Kovaške ceste vse do štiri-krakega križišča (za cerkev Sv. Egidij, stadion NK Unior,

itd…), kjer je tudi predvidena izgradnja mini krožnega križišča »Turist« in na območju

njega kolesarske steze. Na območju predvidenega krožnega križišča bi se dvosmerna

kolesarska steza zaključila in se navezala na predvidene kolesarske steze. Skupna dolžina

kolesarske steze bi znašala 672 m.

Slika 4.9: Prikaz poteza kolesarske steze od križišča državne ceste do mini krožnega

križišča »Brglez« in do mini krožnega križišča »Turist«.

Zopet se nadaljuje dvosmerna kolesarska steza od mini krožnega križišča »Turist« po desni

strani Kovaške ceste, mimo zgornje industrijske cone, muzejske lokomotive, vodnjaka,

trgovine Tuš, vse do obstoječega krožnega križišča državne in Kovaške ceste. Skupna

dolžina kolesarske steze bi znašala 902 m.


Slika 4. 10: Prikaz poteza kolesarske steze od mini krožnega križišča »Turist« do krožnega

križišča državne in Kovaške ceste.

Ob Kovaški cesti bi tako predlagan potek dvosmerne kolesarske steze znašal v skupni

dolžini cca 2000 m. Glede na predvideno izgradnjo dvosmerne kolesarske steze ob

Kovaški cesti, ki je dolžine 2070 m, ki pa je od tega cca 70 m že predvidenih kolesarskih

stez na območju krožnih križišč.

Tabela 4.1: Povzetek predvidenih kolesarskih povezav ob cesti.

v naselju [m] izven naselja [m] skupna dolžina

[m]

Kovaška cesta 2000 / 2000

Državna cesta 3266 326 3592

Skupna dolžina 5592

4.2 Projektno in prometno tehnična ureditev kolesarske steze

Posamezne oblikovno in konstrukcijsko tehnične značilnosti so pri načrtovanju in

oblikovanju kolesarskih stez posamezni elementi predpisani. V nadaljevanju bom podal


osnovne konkretne elemente kolesarske steze, katera bi se po mojem predlogu lahko

uredila na območju Zreč.

4.2.1 Prečni profil kolesarske steze

Ob državni cesti R3-701/1430 in ob Kovaški cesti se predlaga enostranska ureditev

dvosmerne kolesarske steze, ki mora biti ločena od ceste z robnikom minimalne višine

0,12 m. Ureditev dvosmerne kolesarske steze se ob državni cesti predlaga tako na območju

naselja in na območju izven naselja, tako da je potrebno urediti prečni profil različnih širin.

Ureditev dvosmerne kolesarske steze ob Kovaški cesti pa se predlaga samo na območju

naselja, tako da je potrebno urediti enoten prečni profil.

Na območju naselja je potrebno urediti dvosmerno kolesarsko stezo širine 2,00 m z

varnostno širino 0,50 m1.

Na območju izven naselja bi bilo potrebno urediti dvosmerno kolesarsko stezo širine 2,50

m z varnostno širino 1,00 m2.

Slika 4.11: Prikaz širine dvosmerne kolesarske steze ob državni cesti

v naselju in izven naselja.

1 V naseljih, kjer je na cestah hitrost vožnje do 50 km/h pa je potrebno na površinah za pešce oz. kolesarje

zagotavljati varnostno širino 0,50 m.

2 Izven območja naselij, kjer je na cestah hitrost vožnje od 70 km/h do 90 km/h, pa je potrebno na površinah

za pešce oz. kolesarje zagotavljati varnostno širino 1,00 m.


Za zagotavljanje ustreznega nivoja prometne varnosti je pri ureditvi kolesarske steze

potrebno tudi urediti cestno razsvetljavo. Na kolesarski stezi je s cestno razsvetljavo

potrebno doseči vertikalno osvetljenost (vertikalna osvetljenost je osvetljenost vertikalnih

površin, pravokotno na tla). Z osvetlitvijo kolesarske steze se omogoča razpoznavanje

morebitnih ovir na tleh, razpoznavo obrazov kolesarjev in prostora v takšni meri, da se

bodo kolesarji počutili varno in prijazno

4.2.2 Ureditev parkirišč za kolesarje in izposojo koles

Za shranjevanje in izposojo koles na predlaganem potez kolesarske steze, sem si zastavil

ureditev dveh glavnih parkirišč za kolesarje, ki bi se uredila na lokacijah parkirišč za

motorna vozila in se zaščitila proti kraji, vremenu, ter bi bila na razpolago vsem

obiskovalcem, turistom, kupcem, strankam. Ureditev prvega parkirišča za izposojo in

parkiranje koles se predlaga na obstoječem parkirišču trgovskega centra Spar oz. na tako

imenovanem začetku predlagane kolesarske poti, glej spodaj sliko (Slika 4.12).

Slika 4.12: Pogled na parkirišče trgovskega centra »Spar«, kot predlagano

lokacijo ureditve parkirišča za parkiranje in izposojo koles1.

Ureditev drugega parkirišča za izposojo in parkiranje koles se predlaga na obstoječem

parkirišču gostišča-prenočišča Hotel pod Roglo oz. na tako imenovanem koncu predlagane

kolesarske poti, glej spodaj sliko (Slika 4.13).



Slika 4.13: Pogled na gostišče in prenočišče Hotel pod Roglo kot predlagano

lokacijo ureditve parkirišča za parkiranje in izposojo koles1.

Na teh dveh parkiriščih se uredijo sistemi za dolgotrajno parkiranje (čas parkiranja koles je

daljši od dveh ur), kjer bi turisti lahko hkrati parkirali svoja vozila ter si izposodili kolo za

ogled mesta. Z ureditvijo parkirišča bi se omogočila varna shramba in uporaba koles. Na

parkiriščih bi se uredilo pokritih z nadstrešnico 12 parkirnih mest za kolesarje, ki bi bila

opremljena z postavitvijo vzporednih obojestranskih stojal, na katerih lahko parkira 24

koles. Za določitev potrebnih parkirnih mest sem izhajal iz grobe ocene (10-15%), glede na

število obstoječih parkirnih mest za osebna vozila (na parkirišču Spar in parkirišču Hotel

pod Roglo je cca 50 parkirišč za vozila). Tako sem ugotovil potrebo po 6 parkirnih mestih,

kjer bi lahko parkiralo 12 koles. Ostalih 6 parkirnih mest bi se opremilo z 12 kolesi, ki bi

bila namenjena za izposojo.

Za čim manjšo porabo prostora, predlagam vzporedno ureditev parkirnih mest, dimenzij:

1200x1900 mm in vzporedno postavitev obojestranskih stojal. Kar pomeni, da je potrebno

urediti 6 parkirnih mest za parkiranje koles in 6 parkirnih mest za izposojo koles, glej sliko

spodaj (Slika 4.14).



Slika 4.14: Prikaz predlagane ureditve parkirišča za kolesarje in izposojo koles.

Predlagane lokacije parkirišč je potrebno tudi označiti na kolesarskih kartah, s čimer bi se

omogočil dostop do teh parkirišč širši javnosti. Hkrati je potrebno parkirišča za kolesarje

in izposojo koles tudi primerno označiti, da bodo lahko najdljiva in vidna, s čimer se

doseže njihova uporabnost in učinkovitost.

4.2.3 Ureditev informacijske točke

Poleg predloga ureditve optimalne kolesarske poti se predlaga tudi ureditev turistične

informacijske točke oziroma ureditev tako imenovanega počivališča za kolesarje. Glede na

stanje na terenu in glede na potek predlagane krožne kolesarske poti, menim da je idealna

lokacija ob državni cesti R3 702/1430 in sicer v km 17,5-050 DE (ob priključku Loška

Gora), kjer je predvidena priključitev daljinske glavne kolesarske poti, glej slike spodaj

(Slika 4.15 in 4.16).


Slika 4.15: Orto-foto prikaz lokacije informacijske točke1.

Na predlagani lokaciji se pod drevesom že nahaja klopca in površina je tudi že alsvaltirana.

Za ustrezno ureditev te informacijske točke bi še bilo potrebno postaviti koš za smeti in

turistično informativno tablo z kolesarsko karto, kjer bi bile označene kolesarske površine

oz. povezave v občini Zreče in širši okolici

Slika 4.16: Prikaz lokacije ureditve informacijske točke ob državni cesti2.

1 Vir: DRSC gis portal, WEPS-vertikalna signalizacija.



Obliko turistične-informativne table natančneje predpisujejo določila Pravilnika o

prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Za postavitev predlagane

turistične-informativne table ob državni cesti je predhodno potrebno pridobiti ustrezno

soglasje s strani DRSC.

4.3 Ureditev kolesarske steze s prometno signalizacijo

Kolesarsko stezo je potrebno ustrezno označiti oz. opremiti s standardno, zakonsko

predpisano prometno signalizacijo, ki je določena s Pravilnikom o prometni signalizaciji in

o prometni opremi na javnih cestah1.

Glede na to, da je kolesarska steza prometna površina po kateri poteka promet kolesarjev,

ki so v večini tudi motorizirani udeleženci na cestnem omrežju, je smiselna uporaba

standardnih prometnih znakov. Uporaba standardnih prometnih znakov, ki jih motorizirani

udeleženci poznajo, je obvezna in zavezujoča na podlagi določil Pravilnika, s čimer se

lahko doseže večji obvestilni namen in hkrati večja prometna varnost vseh udeležencev v

prometu.

Za ustrezno označitev kolesarske steze, katere ureditev je predvidena ob državni in

Kovaški cesti, se predlaga naslednje:

postavitev vertikalne prometne signalizacije:

prometni znak p.z. II-40 »kolesarska steza ali pot«, ki označuje stezo ali pot, po

kateri morajo voziti kolesa ali kolesa s pomožnim motorjem in po kateri so

prepovedane hoja, ježa in vožnja z drugimi vozili;

1 Uradni list RS, št. 110/2006.


Slika 4.17: Prikaz prometnega znaka, ki označuje kolesarsko stezo ali pot1.

prometni znak p.z. III-23 »konec kolesarske steze ali poti«, ki označuje mesto

na cesti, kjer se konča steza, ki je bila označena z znakom p.z. II-40;

Slika 4.18: Prikaz prometnega znaka, ki označuje konec kolesarske steze ali poti2.

prometni znak p.z. IV-5 »dopolnilna tabla«, ki vsebuje natančnejše pojasnilo

znaka z besedami ali kako drugače, če to ni jasno določeno s simbolom znaka.

IV-5

Slika 4.19: Prikaz dopolnilne table, ki na kolesarski stezi označuje dvosmerni promet3.





postavitev horizontalne prometne signalizacije:

vzdolžne označbe:

- osna ločilna prekinjena črta »V-2« označuje razmejitev dvosmerne

kolesarske steze;

- robna ločilna neprekinjena črta »V-1.1« označuje rob kolesarske steze;

.

Slika 4.20: Prikaz robne in ločilne črte na dvosmerni kolesarski stezi1.

druge označbe na vozišču in drugih prometnih površinah:

- puščice (V-25, V-26, V-27, V-28, V-28.1,V-29), zaznamujejo smer vožnje

na kolesarskih stezah;

Slika 4.21: Prikaz puščic smeri vožnje kolesarjev na kolesarski stezi1.



- Simbol na kolesarski stezi: V-39 »silhueta kolesa«, ki daje kolesarjem

potrebno obvestilo.

Slika 4.22: Prikaz silhuete kolesa v kombinaciji puščice na kolesarski stezi2.

Za ustrezno označitev parkirišča za kolesarje in izposojo koles se predlaga naslednje:


prometni znak p.z. III-58.1 »parkiraj in se pelji«, ki označuje bližino mesta ali

mesto, kjer je parkirni prostor na katerem vozniki lahko parkirajo vozilo in

nadaljujejo svojo pot z izposojenim kolesom.

Slika 4.23: Prikaz obvestilnega znaka za parkirišče kolesarjev in izposojo koles3.






druge označbe na vozišču in drugih prometnih površinah: V-47.2 »parkiranje

pravokotno«, označuje zaznamovano mesto za parkiranje, za označevanje

prostora za parkiranje.

Slika 4.24: Prikaz talne označbe za pravokotno parkiranje koles1.

Za ustrezno označitev prehoda za kolesarje pa se predlaga naslednje:


prometni znak p.z. III-5 »prehod za kolesarje«, ki označuje mesto, kjer je

označen prehod za kolesarje.

Slika 4.25: Prikaz prometnega znaka, ki označuje prehod za kolesarje2.


prečna označba: V-17 »prehod za kolesarje«, označuje del površine vozišča,

namenjenega prehajanju kolesarjev čez vozišče.




Slika 4.26: Prikaz enosmernega in dvosmernega prehoda za kolesarje1



5. ZAKLJUČEK

V razvitih evropskih deželah se kolo iz ekonomskih, ekoloških in rekreacijskih razlogov

ponovno vključuje v prometni sistem, kjer dobiva vse večjo vlogo in pomen. S

kolesarjenjem se ukvarja širok krog ljudi, ne glede na starost in statusni položaj v družbi.

Kolesarjenje naj bi v mestih v prihodnje nadomestilo del vsakodnevnih avtomobilskih

prevozov, zaradi turističnih, športno-ljubiteljskih ali preventivno-zdravstvenih razlogov pa

se v zadnjem času v Sloveniji vse več ljudi ukvarja tudi z rekreacijskim kolesarjenjem v

čistem, prijaznem okolju izven velikih mest.

Urbanisti, načrtovalci in prometni strokovnjaki kolesarskemu in peš prometu zato

namenjajo vedno več pozornosti. Mreža kolesarskih poti in učinkovito upravljanje pa s

spremljajočo ponudbo v določenih pokrajinah predstavlja veliko dodano vrednost tako

prometu, infrastrukturi kot tudi turizmu. Model upravljanja kolesarskih poti za območje

Zreče vsebuje osnoven opis stanja obstoječih in načrtovanih kolesarskih poti za prihodnost.

Kolo ima v primerjavi z ostalimi prevoznimi sredstvi številne prednosti. Je enostavno in

ekonomično za vzdrževanje, za lastnika ni prevelika finančna obremenitev, omogoča

neslišno gibanje in mobilnost z lastno močjo, uporabniku omogoča večji radij gibanja kot

pešačenje in je tudi mnogo hitrejše od njega, pri krajših razdaljah uspešno nadomešča

uporabo avtomobila, predvsem v bližini in znotraj naselij, zagotavlja svobodnejšo in

učinkovitejšo izrabo prostega časa in intenzivnejše, bolj zdravo doživljanje okolja.

Z ustreznim planiranjem izgradnje oziroma vzpostavitve kolesarskih povezav je potrebno

omogočiti uravnotežen razvoj komunikacij s kolesom, čim boljšo dostopnost do vseh

območij, navezavo na državni in mednarodni kolesarski sistem ter izboljšati kakovost

prometnih storitev v smislu racionalne rabe energije in zmanjšanja negativnih vplivov na

okolje. Ugotavljam, da je pri načrtovanju kolesarskih mrež potrebno intenzivno

sodelovanje lokalni akterjev: občine, krajevne skupnosti, turistično informacijski centri in

posamezniki, ki najbolj poznajo svoje območje, lokalne znamenitosti in turistične

zanimivosti, navade in želje uporabnikov tega prostora.


Med glavne slabosti kolesarjenja lahko prištejem izpostavljenost atmosferskim vplivom,

odvisnost od vremena, na velike razdalje je kolo še vedno počasno prevozno sredstvo,

kolesar je kot udeleženec v prometu zelo ranljiv, kolo kot naprava je relativno pokvarljiva,

za shranjevanje koles so potrebni določeni prostori, pri samem gibanju pa se človek utrudi,

kar v določenih primerih predstavlja omejitve (npr. vožnja na delovno mesto).

Mreža kolesarskih poti je lahko učinkovita le, če so kolesarske površine sklenjene in se ne

končajo »slepo«. Kolesarju mora biti omogočeno, da se po doseženem cilju vrne na

začetek po isti ali krajši poti. V kolikor je sklenjena mreža kolesarskih poti enakomerno

razporejena po celotnem območju, lahko predstavlja tudi razbremenitev ostalih cest.

V Sloveniji je vzpostavljenih že veliko t.i. kolesarskih-turističnih poti. Marsikatera občina-

kot tudi občina Zreče-si želi vzpodbuditi razvoj kolesarskega prometa. Zaradi turistične

usmeritve občine Zreče je pričakovati, da bi z boljšo zgrajeno infrastrukturo za kolesarje

pospešili tudi razvoj turizma, promocijo lokalnih turističnih znamenitosti ipd. Pri tem se je

potrebno zavedati, da so kolesarji kot uporabniki oz. potrošniki zahtevni in da se je za

njihovo dobro počutje potrebno še posebej potruditi.

Pomanjkanje prostora in omejena finančna sredstva sta največja problema, ki navado

»prekrižata« pot nrazvoju kolesarjenja oz. večji uporabi koles v prometu. Izziv, ki ostaja je,

kako kljub pomanjkanju prostora za infrastrukturne ukrepe in pomanjkanju denarja

zagotavljati razvoj kolesarskega prometa-tako za občane kot tudi turiste (obiskovalce).

Dejstvo tudi je, da je urejanje infrastrukture za kolesarje - v primerjavi z urejanjem

infrastrukture za motoriziran promet - cenejše. Kot je namreč zaslediti v literaturi se

investicija v izgradnjo kolesarske infrastrukture povrne na več nivojih: večja varnost,

pozitiven vpliv na lokalno ekonomijo, manjši vplivi na okolje ipd.

V Sloveniji se žal občine pogosto poslužujejo najcenejših ukrepov pri urejanju

kolesarskega prometa, ki pa niso vedno najboljši oz. učinkoviti / varni-npr. »barvanje

pločnikov« v rdečo barvo (kolesarske steze), pri čemer se pogosto pozablja na odpravo

arhitektonskih ovir (robniki, bočne ovire ipd.).

Glede na dejstvo, da se v Zrečah oziroma v okolici turistično pomembnega kraja pričakuje

večja količina kolesarjev, je najbolj primerna izvedba samostojnih kolesarskih poti. Ker pa

prostorske in finančne možnosti ne dopuščajo, da bi povsod gradili ločene nove površine

za kolesarje, je smiselno izven naselij usmerjati kolesarje na manj prometne, bolj varne


ceste. Te ceste je potrebno delno preurediti ali jih ustrezno opremiti s potrebno

signalizacijo za vodenje kolesarskega prometa po njih. Znotraj in v okolici naselji, kjer je

potrebno upoštevati načela racionalne rabe prostora, zakonitosti urbanizacije in kjer se

pričakuje večja količina motornih vozil, je najbolj primerna izvedba kolesarskih stez in

kolesarskih pasov. Samostojne, ločene površine za kolesarje omogočajo večjo prometno

varnost in omogočajo tudi porast uporabe kolesa.


LITERATURA

Primer seznama citirane literature1:

[1] Navodilo za projektiranje kolesarskih površin, Ministrstvo za promet in zveze,

Direkcija Republike Slovenije za ceste, Ljubljana 2000.

[2] http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/publika

kolesarji.pdf.

[3] Novelacija Navodil za projektiranje kolesarskih površin, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Prometno tehniški inštitut, Ljubljana

2009.

[4] Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, Ur. l. RS,

št. 110/2006.

[5] http://www.zrece.si/si/images/stories/razno/12/porocilo_ou_2011.pdf.

[6] http://www.zrece.si/si/images/stories/jr_11/razvojni_program_obine_zree_2009-

2013_-objava.pdf.

[7] Načrtovanje kolesarskih povezav, Omega consult, Ljubljana 2006.

Ostala literatura:

1. Bicycle parking manual, The Danisch Cyclists Federation 2008.

2. http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Stetjeprometa/Prometneobreme

nitve_2010_splet.pdf.

3. Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji, DRSC.

4. Kolesarske poti v Savinjski regiji, analiza stanja in predlog razvoja, strokovna podlaga,

julij 2009.

5. DRSC gis portal, WEPS-vertikalna signalizacija.

6. Uradni list RS, št. 110/2006.

1 Navedene vire dobite v knjižnicah ali pri mentorju

http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/publika%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20kolesarji.pdf

http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/publika%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20kolesarji.pdf

http://www.zrece.si/si/images/stories/razno/12/porocilo_ou_2011.pdf

http://www.zrece.si/si/images/stories/jr_11/razvojni_program_obine_zree_2009-2013_-objava.pdf

http://www.zrece.si/si/images/stories/jr_11/razvojni_program_obine_zree_2009-2013_-objava.pdf

http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Stetjeprometa/Prometneobremenitve_2010_splet.pdf

http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Stetjeprometa/Prometneobremenitve_2010_splet.pdf


PRILOGE

Slike

Slika 2.1: Prikaz kolesarske poti v Rožni dolini. .................................................................. 9

Slika 2.2: Kolesarska pot izven naselja. .............................................................................. 10

Slika 2.3: Kolesarska pot v naselju. .................................................................................... 10

Slika 2.4: Primer urejene dvosmerne kolesarske steze v mestu Postojna. .......................... 11

Slika 2.5: Kolesarska steza v naselju. ................................................................................. 12

Slika 2.6: Kolesarska steza izven naselja. ........................................................................... 12

Slika 2.7: Primer kolesarskega pasa v Postojni. .................................................................. 13

Slika 2.8: Kolesarski pas v naselju. ..................................................................................... 14

Slika 2.9: Kolesarski pas izven naselja. .............................................................................. 14

Slika 2.10: Prikaz profila kolesarji na vozišču. ................................................................... 15

Slika 2.11: Označevanje kolesarskega prehoda izven križišča. .......................................... 16

Slika 2.12: Označevanje dvosmerne kolesarske steze in prehodov. ................................... 17

Slika 2.13 Primer postavljanja prometnih znakov ob kolesarski stezi. ............................... 19

Slika 2.14: Prometni znaki, ki prepovedujejo oz. nakazujejo na kolesarja na cesti. ........... 19

Slika 2.15: Prometni znaki, ki označujejo kolesarske steze. ............................................... 19

Slika 2.16: Prometni znaki, ki nakazujejo konec kolesarskih stez. ..................................... 20

Slika 2.17: Prometni znaki, ki obveščajo o kolesarskih površinah. .................................... 20

Slika 2.18: Talna signalizacija na kolesarskih površinah. ................................................... 21

Slika 2.19: Primer kratkoročnega parkiranja koles. ............................................................ 23

Slika 2.20: Prikaz stojal za kratkoročno parkiranje. ............................................................ 24

Slika 2.21: Primer dolgoročnega shranjevanja in izposojo kolesa. ..................................... 25

Slika 2.22: Idejna zasnova parkiraš vozilo in nadaljuješ pot s kolesom. ............................ 25

Slika 3.1: Pogled na mesto Zreče, s ptičje perspektive. ...................................................... 28


Slika 3.2: Geografski položaj mesta Zreče. ......................................................................... 29

Slika 3.3: Prikaz državne regionalne ceste R3-701/1430 (potez prikazan z rumeno barvo)

in lokalne ceste LC 485070 »Kovaška cesta« (potez prikazan z rdečo barvo) na območju

mesta Zreče. ......................................................................................................................... 33

Slika 3.4: Pogled na državno cesto, od priključka lokalne ceste - ob potoku Ljubnica do

mosta čez reko Dravinjo oz. do krožnega križišča. ............................................................. 34

Slika 3.5: Pogled na državno cesto, od krožnega križišča do priključka lokalne ceste

»Vinotoč Ančka« (ni urejenih peščevih in kolesarskih površin). ........................................ 34

Slika 3.6: Pogled na državno cesto, od pričetka blokovske pozidave do vrstnih hiš oz. do

priključka za jezero in »Pavlakova jama«. .......................................................................... 35

Slika 3.7: Pogled na državno cesto, od Term Zreče do trgovskega centra »Spar«. ............ 35

Slika 3.8: Pogled na križišče Kovaške ceste z državno cesto. ............................................. 36

Slika 3.9: Pogled na Kovaško cesto od spodnje industrijske cone Unior-ja do stadiona NK

Unior. ................................................................................................................................... 36

Slika 3.10: Pogled na Kovaško cesto od stadiona NK Unior do križišča zgornje industrijske

cone Unior-ja in cerkve Sv. Egidij. ..................................................................................... 36

Slika 3.11: Pogled na Kovaško cesto od muzejske lokomotive, gostinsko-trgovskega

kompleksa do krožnega križišča. ......................................................................................... 37

Slika 3.12: Daljinska glavna kolesarska pot (D1) in daljinske regionalne kolesarske poti . 39

Slika 3.13: Trasa kolesarske poti odseka D1. ...................................................................... 41

Slika 3.14: Prikaz lokacij turističnih atrakcij in znamenitosti v mestu Zreče. .................... 43

Slika 3.15: Reka Dravinja na območju Zreč........................................................................ 44

Slika 3.16: Znameniti vodnjak............................................................................................. 44

Slika 3.17: Muzejsko lokomotivo in galerija Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče. ............. 45

Slika 3.18: Skulpture-samostoječi kipi v bližini podjetja Unior. ........................................ 46

Slika 3.19: Župnijska cerkev Svetega Egidija v Zrečah. ..................................................... 46

Slika 3.20: Pogled na stadion. ............................................................................................. 47

Slika 3.21: Ošlakova kovačija na zreškem območju. .......................................................... 48

Slika 3.22: Turistično izletniška kmetija Ančka Kejžar. ..................................................... 48

Slika 3.23: Pavlakova jama. ................................................................................................ 49

Slika 3.24: Jezero Zreče....................................................................................................... 50

Slika 3.25: Sprehajalna pot med drevesi Parka Term Zreče. ............................................... 50


Slika 3.26: Wellness Terme Zreče. ..................................................................................... 51

Slika 3.27: Pogled na urejeno stezo za pešce in kolesarje na območju krožnega križišča na

............................................................................................................................................. 52

Slika 3.28: Pogled na urejeno stezo za pešce in kolesarje ob lokalni cesti »Kovaška cesta«.

............................................................................................................................................. 53

Slika 3.29: Pogled na obstoječo kolesarsko stezo v krožnem ............................................. 53

Slika 3. 30: Urejena pot za mešan promet v Zrečah ob Kovaški cesti. ............................... 54

Slika 3.31: Pogled obstoječe urejene kolesarske poti (potez oranžne barve). .................... 54

Slika 4.1: Prikaz predvidene kolesarske poti po načrtu strokovne podlage. ....................... 56

Slika 4.2: Lokacije predvidenih krožnih križišč »Brglez« in »Turist« na Kovaški cesti. ... 57

Slika 4.3: Prikaz predlagane kolesarske steze (potez z rdečo in modro barvo), obstoječih

kolesarskih stez v krožnih križiščih (potez z oranžno barvo) in priključitev na daljinsko

glavno kolesarsko pot (D1) (potez z rumeno barvo). .......................................................... 59

Slika 4.4: Prikaz poteza kolesarske poti od km 17,0+130 DE ............................................ 60

Slika 4.5: Prikaz poteza kolesarske steze od km 17,5+062 DE .......................................... 60

Slika 4.6: Prikaz poteza kolesarske steze od km 18,0-112 DE do ...................................... 61

Slika 4.7: Prikaz poteza kolesarske steze od km 18,4-044 DE (od krožnega križišča), mimo

priključka za turistično kmetijo Ančka in priključka za Pavlakovo jamo ter Zreško jezero.

............................................................................................................................................. 62

Slika 4.8: Prikaz poteza kolesarske steze mimo priključka za Park, priključka za Terme

Zreče do križišča s Kovaško cesto v km 20,5+050 DE (parkirišče Spar). .......................... 62

Slika 4.9: Prikaz poteza kolesarske steze od križišča državne ceste do mini krožnega

križišča »Brglez« in do mini krožnega križišča »Turist«. ................................................... 63

Slika 4.10: Prikaz poteza kolesarske steze od mini krožnega križišča »Turist« do krožnega

križišča državne in Kovaške ceste. ...................................................................................... 64

Slika 4.11: Prikaz širine dvosmerne kolesarske steze ob državni cesti ............................... 65

Slika 4.12: Pogled na parkirišče trgovskega centra »Spar«, kot predlagano ...................... 66

Slika 4.13: Pogled na gostišče in prenočišče Hotel pod Roglo kot predlagano .................. 67

Slika 4.14: Prikaz predlagane ureditve parkirišča za kolesarje in izposojo koles. .............. 68

Slika 4.15: Orto-foto prikaz lokacije informacijske točke. ................................................. 69

Slika 4.16: Prikaz lokacije ureditve informacijske točke ob državni cesti. ......................... 69


Slika 4.17: Prikaz prometnega znaka, ki označuje kolesarsko stezo ali pot. ....................... 71

Slika 4.18: Prikaz prometnega znaka, ki označuje konec kolesarske steze ali poti. ........... 71

Slika 4.19: Prikaz dopolnilne table, ki na kolesarski stezi označuje dvosmerni promet. .... 71

Slika 4.20: Prikaz robne in ločilne črte na dvosmerni kolesarski stezi. .............................. 72

Slika 4.21: Prikaz puščic smeri vožnje kolesarjev na kolesarski stezi. ............................... 72

Slika 4.22: Prikaz silhuete kolesa v kombinaciji puščice na kolesarski stezi. .................... 73

Slika 4.23: Prikaz obvestilnega znaka za parkirišče kolesarjev in izposojo koles. ............. 73

Slika 4.24: Prikaz talne označbe za pravokotno parkiranje koles. ...................................... 74

Slika 4.25: Prikaz prometnega znaka, ki označuje prehod za kolesarje. ............................. 74

Slika 4.26: Prikaz enosmernega in dvosmernega prehoda za kolesarje .............................. 75

Tabele

Tabela 2.1: Prikaz dimenzioniranja parkirišč za kolesarje. ................................................. 22

Tabela 3.1: Osnovni podatki. ............................................................................................... 30

Tabela 3.2: Lastnosti odseka D1.......................................................................................... 41

Tabela 4.1: Povzetek predvidenih kolesarskih povezav ob cesti. ........................................ 64

Grafikoni

Graf 3.1: Število naselij Krajevnih skupnosti v Občini Zreče. ............................................ 30

Graf 3.2: Število aktivnega prebivalstva v mestu Zreče. ..................................................... 31


Življenjepis

Osebni podatki:

Ime in priimek: Lovrencij Kovše

Naslov: Stranice 12

3206 Stranice

Rojen: 04. Avgust 1977 v Celju

Šolanje:

1984-1992 Osnovna šola Stranice in Vitanje.

1992-1995 Srednja poklicna šola Zreče.

1998-2003 Srednja tehnična šola SIC Slovenske konjice, maturiral

Documents

UPRAVLJANJE IN UREJANJE KOLESARSKIH PROMETNIH …