URADNI LIS Stran 3773 T · Na podlagi to~ke I./2 do 6 in I./8 do 9 sklepa Komisije Dr‘avnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve o drugih

URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 3773[t. 49 – 25. VIII. 1995URADNI LISTR E P U B L I K E S L O V E N I J E

[tevilka 49 Ljubljana, petek 25. avgusta 1995 Cena 640 SIT ISSN 1318-0576 Leto V

2308.

Na podlagi to~ke I./2 do 6 in I./8 do 9 sklepa KomisijeDr‘avnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanjain administrativne zadeve o drugih osebnih prejemkih inpovra~ilih poslancev Dr‘avnega zbora Republike Slovenije,{t. 102-02/90-2 z dne 2. 2. 1993 (Uradni list RS, {t. 8/93,34/93, 35/94) in to~ke I./2 in II. sklepa o osebnih prejemkihin povra~ilih delavcev slu‘b Dr‘avnega zbora Republike Slo-venije, predsednik Komisije Dr‘avnega zbora Republike Slo-venije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ob-javlja

Z N E S K Edrugih osebnih prejemkov in povra~il poslancev

Dr‘avnega zbora Republike Slovenije in delavcev slu‘bDr‘avnega zbora Republike Slovenije

Za mesec september 1995 zna{ajo:1. nagrade ob delovnih jubilejih:– za 10 let delovne dobe 33.163 SIT,– za 20 let delovne dobe 49.745 SIT,– za 30 let delovne dobe 66.326 SIT;2. regres za prehrano med delom 10.318 SIT;3. dnevnice za slu‘beno potovanje v Republiki Sloveni-

ji, ki traja:– 6 do 8 ur 1.795 SIT,– 8 do 12 ur 2.579 SIT,– nad 12 ur 5.158 SIT;4. povra~ilo stro{kov preno~evanja:– na podlagi ra~una za preno~evanja v hotelih de luxe

kategorije do 4.508 SIT,– brez ra~una 1.547 SIT;5. kilometrina (30% cene bencina) 23 SIT;6. povra~ilo stro{kov za prevoz na delo in z dela, ~e ni

mo‘nosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, za vsakkilometer (15% cene bencina) 11,50 SIT;

7. nadomestilo za lo~eno ‘ivljenje:– povra~ilo stro{kov stanovanja 18.573 SIT,– povra~ilo stro{kov prehrane 22.700 SIT;8. solidarnostna pomo~ v primeru smrti poslanca oziro-

ma delavca slu‘b Dr‘avnega zbora ali o‘jega dru‘inskega~lana, te‘je invalidnosti, dalj{e bolezni ter elementarne ne-sre~e ali po‘ara 66.326 SIT;

9. u~encem in {tudentom pripadajo za obvezno praksomese~ne nagrade:

– u~encem 6.851 SIT,– {tudentom 14.028 SIT.

[t. 102-02/90-2Ljubljana, dne 21. avgusta 1995.

PredsednikKomisije Dr‘avnega zbora

Republike Slovenijeza volitve, imenovanja

in administrativne zadeveTone Anderli~ l. r.

2309.

Na podlagi sedme alinee prvega odstavka 107. ~lenaustave Republike Slovenije in prvega odstavka 7. ~lena zako-na o odlikovanju ~astni znak svobode Republike Slovenije(Uradni list RS, {t. 24/92) izdajam

U K A Zo podelitvi odlikovanja ~astni znak svobode Republike

Slovenije

Za zasluge in osebni prispevek pri modernizaciji stati-stike in avtomatske obdelave podatkov v Republiki Slovenijipodeljujem ~astni znak svobode Republike Slovenije

Albertu Benkerju, predsedniku De‘elnega urada za av-tomatsko obdelavo podatkov in statistiko de‘ele Severna Ren-ska–Westfalija


PredsednikRepublike SlovenijeMilan Ku~an l. r.

2310.

Na podlagi 102. ~lena ustave Republike Slovenije indrugega odstavka 22. ~lena zakona o voja{ki dol‘nosti (Urad-ni list RS, {t. 18/91) ter na predlog Ministrstva za obramboRepublike Slovenije ({t. 831-246/95 z dne 11. 8. 1995), iz-dajam

O D L O Ko pred~asnem odpustu s slu‘enja voja{kega roka

1. ~lenVojake, ki so slu‘enje voja{kega roka v Slovenski voj-

ski pri~eli 23. in 24. februarja 1995, se s slu‘enja voja{kegaroka odpusti 23 dni pred potekom polnega voja{kega roka.

Vojake iz prvega odstavka odpustijo pristojni {tabi inpoveljstva Slovenske vojske.

2. ~lenTa odlok za~ne veljati takoj. Odlok se objavi v Urad-

nem listu Republike Slovenije.


PredsednikRepublike SlovenijeMilan Ku~an l. r.

URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJEStran 3774 [t. 49 – 25. VIII. 1995

2311.

Na podlagi 14. ~lena uredbe o dolo~itvi carinske stopnje“prosto” pri uvozu blaga za izgradnjo avtocest v RepublikiSloveniji (Uradni list RS, {t. 1/94) ter 99. ~lena zakona oupravi (Uradni list RS, {t. 67/94) izdaja minister za finance vsoglasju z ministrom za promet in zveze

O D R E D B Oo dopolnitvi seznama reprodukcijskega materiala iz 3.~lena uredbe o dolo~itvi carinske stopnje “prosto” pri

uvozu blaga za izgradnjo avtocest v Republiki Sloveniji

1. ~lenV uredbi o dolo~itvi carinske stopnje “prosto” pri uvozu

blaga za izgradnjo avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni listRS, {t. 1/94) se seznam reprodukcijskega materiala iz 3.~lena uredbe, dolo~en s Prilogo 2, dopolni tako, da se zatarifno {tevilko “7214.401 betonsko èlezo in jeklo” dodajonaslednje tarifne {tevilke oziroma poimenovanja blaga:

Tarifna Poimenovanje blaga{tevilka

7214.20 – Z vdolbinami, rebri, ‘lebovi in drugimideformacijami, nastalimi med valjanjemEx:– gladke ali rebraste palice iz ‘eleza alinelegiranega jekla, zakrivljene na enem aliobeh koncih

72.13 Vro~e valjana ‘ica, v kolutih, iz ‘eleza alinelegiranega jekla

7213.10 – z vdolbinami, rebri, ‘lebovi ali drugimideformacijami, nastalimi med valjanjem

3. ~lenTa odredba za~ne veljati petnajsti dan po objavi v Urad-


[t. 418-63/95Ljubljana, dne 17. julija 1995.

Minister za financeMitja Gaspari l. r.

Sogla{amMinister

za promet in zvezeIgor Umek l. r.

Povpre~na mese~na bruto pla~a na zaposleno osebo vgospodarstvu Republike Slovenije za obdobje april–junij 1995zna{a 103.184 SIT.

Povpre~na mese~na neto pla~a na zaposleno osebo vgospodarstvu Republike Slovenije za obdobje april–junij 1995zna{a 66.326 SIT.

Indeks povpre~ne bruto pla~e na zaposleno osebo vRepubliki Sloveniji za junij 1995 na povpre~no bruto pla~ona zaposleno osebo v Republiki Sloveniji za obdobje julij1994–junij 1995 zna{a 105,6.

[t. 052-35-13/95Ljubljana, dne 18. avgusta 1995.

DirektorZavoda Republike Slovenije

za statistikoToma‘ Banovec l. r.

2312.

Na podlagi prvega odstavka 20. ~lena zakona o statisti~-nih raziskovanjih, pomembnih za republiko (Uradni list SRS,{t. 11/88) objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko

P O R O ^ I L Oo gibanju pla~ za junij 1995

Povpre~na mese~na bruto pla~a na zaposleno osebo vRepubliki Sloveniji za junij 1995 zna{a 110.582 SIT, karpomeni 0,7-odstoten upad v primerjavi z majem 1995.

Povpre~na mese~na bruto pla~a na zaposleno osebo vgospodarstvu Republike Slovenije za junij 1995 zna{a103.471 SIT in je za 0,7% ni‘ja kot v maju 1995.

2313.

S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V EK O L E K T I V N E P O G O D B E

za dejavnost vzgoje in izobra‘evanja v RepublikiSloveniji

1. ~lenV prvem odstavku 40. ~lena kolektivne pogodbe za

dejavnost vzgoje in izobra‘evanja v Republiki Sloveniji(Uradni list RS, {t. 52/94) se besedilo: “povpre~nega mese~-nega osebnega dohodka” nadomesti z besedilom: “povpre~neizpla~ane pla~e brez odtegljajev”.

2. ~lenSpremenijo se 1., 3. in 4. to~ka 47. ~lena, in sicer tako,

da se 1. to~ka glasi:“1. to~kaDelavcu pripada glede na delovno dobo naslednje {tevi-

lo dni letnega dopusta:– do 3 leta delovne dobe 19 dni– nad 3 do 7 let delovne dobe 20 dni– nad 7 do 10 let delovne dobe 21 dni– nad 10 do 15 let delovne dobe 22 dni– nad 15 do 20 let delovne dobe 23 dni– nad 20 do 25 let delovne dobe 24 dni– nad 25 let delovne dobe 25 dniV 3. to~ki se spremeni tretja alinea pod b) in c) in doda

drugi odstavek tako, da se glasi:“b) z motnjami vedenja in osebnosti in z zmerno motnjo

v du{evnem razvoju – 5 dnic) s te‘jo motnjo v du{evnem razvoju ter z ve~ motnja-

mi – 10 dni.”U~iteljem, vzgojiteljem, varuhom, svetovalnim delav-

cem in drugim strokovnim delavcem, ki jih dolo~a zakon, seletni dopust pove~a za 1 dan.

V 4. to~ki se spremenita prva in druga alinea tako, da seglasita:

“– materi in o~etu-samohranilcu za vsakega otroka do 7leta starosti 2 dni,

– materi in o~etu-samohranilcu za vsakega otroka nad 7let do 15 let starosti za 1 dan.”

URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 3775[t. 49 – 25. VIII. 1995

– za pripravo magistrske naloge – 25 delovnih dni,– za pripravo doktorske disertacije – 35 delovnih dni.Delavcu pripada tudi povra~ilo stro{kov {olnine, razen

~e zavod sam krije te stro{ke.ê je izobra‘evanje organizirano med delovnim ~asom,

se ~as izobra‘evanja {teje v redni delovni ~as, delavec pa imaenake pravice, kot ~e bi delal.

b) Izobra‘evanje v lastnem interesu

55.a ~lenDelavcu, ki se za pridobitev javno veljavne izobrazbe

izobra‘uje v lastnem interesu, zavod omogo~a izobra‘evanjev skladu s svojimi mo‘nostmi.

Zavod lahko z delavcem iz prej{njega odstavka sklenepogodbo o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.

ê se z zakonom za posamezno delovno mesto na po-dro~ju vzgoje in izobra‘evanja pogoji za opravljanje delaspremenijo in se predpi{e zahtevnej{a stopnja strokovne izo-brazbe, kot je veljala ob sklenitvi delovnega razmerja delav-ca za to delovno mesto, potem pripada delavcu, ki se zadosego te strokovne izobrazbe izobra‘uje v lastnem interesu:

– za vsako prvo opravljanje izpita 1 delovni dan,– za pripravo diplome 7 delovnih dni.S pogodbo iz drugega odstavka se te pravice lahko

dolo~ijo za delavca tudi ugodneje.

56. ~lenProgram strokovnega izpopolnjevanja in izobra‘evanja

za potrebe zavoda dolo~i ravnatelj po predhodnem mnenjustrokovnega organa. Ravnatelj sprejema tudi sklepe o posa-mi~nem izpopolnjevanju in izobra‘evanju.

Strokovni organ je dol‘an najmanj enkrat na leto obrav-navati poro~ilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in gas svojim mnenjem posredovati svetu zavoda.

Poro~ilo pripravi ravnatelj.

57. ~lenDelavci imajo pravico in dol‘nost, da se izobra‘ujejo

pri ustreznih izobra‘evalnih zavodih v Sloveniji.V primerih, ko v Sloveniji ni ustreznih izobra‘evalnih

zavodov, se lahko napoti delavca na izobra‘evanje v tujino.

58. ~lenDelavec, ki ga je zavod poslal na izobra‘evanje, je

dol‘an ostati na delu v zavodu toliko ~asa po zaklju~enem{tudiju, kot je trajalo izobra‘evanje.”

6. ~len62. ~len se spremeni tako, da se v prvem odstavku za

besedilom: “pedago{kemu delavcu” doda besedilo: “in varu-hu”.

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:“Pedago{kim delavcem, ki so morali za nastop dela v

vzgoji in izobraèvanju izpolnjevati z zakonom predpisanpogoj o pridobljenih ustreznih delovnih izku{njah in so tapogoj izpolnili, se pri ugotavljanju delovne dobe iz prej{nje-ga odstavka k delovni dobi v vzgoji in izobraèvanju pri{tejetudi dejanska delovna doba, ki jo je delavec kot pogoj zanastop dela v vzgoji in izobraèvanju izpolnil s predhodnopridobljenimi delovnimi izku{njami.

Drugi odstavek postane tretji odstavek.

7. ~len80. ~len se spremeni tako, da se v a) pred {tevilko “8”

doda {tevilka “7” in v b) pred {tevilko “4” doda {tevilka “3”.Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

3. ~lenDrugi odstavek 48. ~lena se spremeni tako, da se glasi:“Delavec ima pravico dva dni letnega dopusta izrabiti

na tista dneva, ki ju sam dolo~i, pri ~emer mora o temobvestiti zavod tri delovne dni pred izrabo. Delavec teh dvehdni ne more koristiti v istem tednu.”

4. ~lenV prvem odstavku 50. ~lena se spremenita prva in peta

alinea tako, da se v prvi alinei za besedami: “o`jega druìn-skega ~lana” doda besedilo: “(zakonec, otroci, posvojenci inpastorki) in v peti alinei za besedami: “bli`jih sorodnikov”doda besedilo: “(stari star{i, star{i, brat, polbrat, sestra, pol-sestra, vnuk, vnukinja, ta{~a in tast).”

5. ~lenV poglavju “Delovna razmerja” se to~ka 17. Izobraè-

vanje delavcev v celoti spremeni tako, da se glasi:

“17.1. Stalno strokovno izobraèvanje, izpopolnjevanje inusposabljanje

53. ~lenDelavci imajo pravico do stalnega strokovnega izobra-

‘evanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V ta namen morazavod delavcem na delovnih mestih za katere se zahtevanajmanj srednja izobrazba omogo~iti letno najmanj 5 dnistrokovnega izobra‘evanja oziroma 15 dni na vsaka 3 leta.

Stro{ke strokovnega izobra‘evanja, izpopolnjevanja inusposabljanja, vklju~no z nadomestilom pla~e, pla~a zavod.

Delavcu pripada povra~ilo stro{kov povezanih s stalnimstrokovnim izobra‘evanjem, izpopolnjevanjem in usposab-ljanjem:

– potni stro{ki,– kotizacija,– stro{ki bivanja.

17.2. Izobra‘evanje za pridobitev javno veljavne izobrazbe

54. ~lenDelavci imajo pravico do izobra‘evanja za pridobitev

javno veljavne izobrazbe v svojem interesu ali v interesuzavoda, zavod pa ima pravico delavce napotiti na tak{noizobra‘evanje.

Delavec se je dol‘an izobra‘evati, ~e ga zavod napoti naizobra‘evanje za pridobitev javno veljavne izobrazbe.

Delavec, ki se za pridobitev javno veljavne izobrazbeizobra‘uje v interesu zavoda in delavec, ki je na tak{noizobra‘evanje napoten, sklene z zavodom pogodbo, s katerose uredijo medsebojne pravice in obveznosti.

a) Izobra‘evanje v interesu zavoda in napotitev naizobra‘evanje

55. ~lenDelavcu, ki se izobra‘uje za pridobitev javno veljavne

izobrazbe v interesu zavoda in delavcu, ki je na izobra‘eva-nje napoten s strani zavoda, pripada:

– za vsako prvo opravljanje izpita na ravni izobra‘eva-nja do V. stopnje – 3 delovni dnevi,

– za vsako prvo opravljanje izpita na vi{ji ali visokistopnji izobra‘evanja – 5 delovnih dni,

– za zaklju~ni izpit na ravni izobra‘evanja do V. stopnjezahtevnosti – 10 delovnih dni,

– za diplomo na vi{ji ali visoki {oli – 15 delovnih dni,– za vsako prvo opravljanje izpita na podiplomskem

{tudiju – 10 delovnih dni,


“Z uveljavitvijo nove zakonodaje s podro~ja vzgoje inizobraèvanja pripada dodatek iz prvega odstavka tega ~lena:

– v {olskem letu 1996/97 delavcem, ki v 6. razredupou~ujejo predmete iz to~ke a) prej{njega odstavka in delav-cem, ki v 2. letniku srednje {ole pou~ujejo predmete iz to~keb) prej{njega odstavka,

– v {olskem letu 1997/98 delavcem, ki v 5. razredupou~ujejo predmete iz to~ke a) prej{njega odstavka in delav-cem, ki v 1. letniku srednje {ole pou~ujejo predmete iz to~keb) prej{njega odstavka.”

8. ~lenZa 80. ~lenom se dodajo novi 80.a, 80.b, 80.c in 80.~

~len, ki se glasijo:

“80.a ~lenDelavcu, ki je s programom dolo~en za mentorja pri-

pravniku, pripada za vsako z normativom dolo~eno mentor-sko uro dodatek v vi{ini 30% urne vrednosti njegove osnovnepla~e.

80.b ~lenKoli~niki za dolo~itev osnovne pla~e pomo~nikov rav-

nateljev so dolo~eni v tarifni prilogi h kolektivni pogodbi zadejavnost vzgoje in izobra‘evanja v Republiki Sloveniji.

Pomo~nikom ravnateljev v vrtcu pripada za vodenjedodatek na osnovno pla~o v vi{ini 0,50 koeficienta.

Izjemoma, kadar je za pomo~nika ravnatelja v vrtcuimenovan delavec, ki ima srednjo {tiriletno strokovno izo-brazbo ustrezne smeri, mu h koli~niku osnovne pla~e, dolo-~enemu v Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi za dejavnostvzgoje in izobra‘evanja v Republiki Sloveniji pripada polegdodatka iz prej{njega odstavka {e dodatek 0,25 koeficienta.

80.c ~lenVzgojitelju z organizacijskimi nalogami v enoti vrtca,

ki ima do 5 oddelkov pripada za vodenje dodatek v vi{ini0,15 koeficienta na osnovno pla~o ter vzgojitelju z organiza-cijskimi nalogami v enoti vrtca s 6 ali ve~ oddelki dodatek vvi{ini 0,25 koeficienta na osnovno pla~o.

80.~ ~lenDelavcu v vrtcu in {oli, ki mu je z zakonom priznana

usposobljenost mentorstva pripravnikom, pripada dodatek vvi{ini 0,30 koeficienta na osnovno pla~o.

Dolo~ba iz prej{njega odstavka se za~ne uporabljati pouveljavitvi novega zakona o organizaciji in financiranju vzgo-je in izobra‘evanja.”

9. ~len81. ~len se spremeni tako, da se glasi:“Ra~unovodji, ki vodi ra~unovodsko slu`bo s tremi ali

{tirimi delavci, pripada dodatek za vodenje v vi{ini 0,20koeficienta, ra~unovodji, ki vodi ra~unovodsko slu`bo s peti-mi ali ve~ delavci, pa dodatek v vi{ini 0,35 koeficienta naosnovno pla~o.”

10. ~lenZa 81. ~lenom se doda novi 81.a ~len, ki se glasi:

“81.a ~lenVodjem kuhinj, ki vodijo kuhinjo s tremi ali {tirimi

delavci, pripada dodatek za vodenje v vi{ini 0,15 koeficienta,vodjem kuhinj, ki vodijo kuhinjo s petimi ali ve~ delavci,dodatek v vi{ini 0,25 koeficienta in vodjem kuhinj, ki vodijokuhinjo z ve~ kot desetimi delavci, dodatek v vi{ini 0,30koeficienta na osnovno pla~o.”

11. ~len82. ~len se spremeni tako, da se glasi:

“82. ~lenNa obmo~jih ob~in, kjer ‘ivita italijanska in mad‘arska

narodna skupnost, pripada v zavodih, ki opravljajo vzgojno-izobra‘evalno delo v slovenskem jeziku in v jeziku narodneskupnosti ter v zavodih, ki opravljajo vzgojnoizobra‘evalnodelo v jeziku narodne skupnosti, administrativnim in ra~uno-vodskim delavcem ter delavcem, za katere to ni dolo~enodruga~e z zakonom ali kolektivno pogodbo, v primeru, da jev aktu o sistemizaciji delovnih mest zanje predpisan pogojznanja jezika narodne skupnosti, dodatek za:

– aktivno znanje jezika narodne skupnosti v vi{ini 6%,– pasivno znanje jezika narodne skupnosti v vi{ini 3%.”

12. ~lenZa 82. ~lenom se dodajo novi 82.a, 82.b in 82.c ~len, ki

se glasijo:

“82.a ~lenPedago{kemu delavcu in drugemu strokovnemu delav-

cu v vrtcu s specializacijo po dveletnem programu z magiste-rijem oziroma doktoratom znanosti, ki ni pogoj za opravlja-nje del na delovnem mestu, na katerega je razporejen, pripadadodatek v vi{ini:

– 0,20 koeficienta za specializacijo po dveletnem pro-gramu,

– 0,30 koeficienta za magisterij,– 0,50 koeficienta za doktorat znanosti.Dodatki iz prej{njega odstavka se med seboj izklju~uje-

jo.

82.b ~lenDelavcem v vrtcu pripada dodatek:1. vzgojitelju in varuhu v razvojnem oddelku in vzgoji-

telju v mobilni slu‘bi, ki opravlja delo s pred{olskimi otroki:– z la‘jo motnjo v du{evnem razvoju, z motnjami vida,

sluha in govora ter z motnjami v telesnem in gibalnem razvo-ju v vi{ini 10%,

– z zmerno in te‘jo motnjo v du{evnem razvoju ter z ve~motnjami v vi{ini 20%;

2. vzgojitelju in varuhu v bolni{ni~nem oddelku v vi{ini10%;

3. vzgojitelju in varuhu, ki opravlja vzgojno delo vjeziku narodne skupnosti v vi{ini 15%;

4. vzgojitelju in varuhu, ki opravlja vzgojno delo vslovenskem jeziku in v jeziku narodne skupnosti v vi{ini20%;

5. vzgojitelju in varuhu, ki dela v potujo~emu vrtcu ali vvrtcu v te‘je dostopnemu kraju, ki nima povezave z drugimikraji z javnim prevoznim sredstvom ali ima tak{no povezavole enkrat dnevno, v vi{ini 10%.

82.c ~lenDelavcu, ki v zavodu za usposabljanje otrok in mladost-

nikov z motnjami v razvoju opravlja zdravstvene in socialno-varstvene storitve, se dodatki k pla~i dolo~ijo v skladu skolektivno pogodbo za podro~je zdravstva in socialnega var-stva.”

13. ~lenV 83. ~lenu se v peti alinei prvega odstavka beseda

“voda” nadomesti z besedami “ro~no pranje posode”.V ~etrtem odstavku 83. ~lena se za besedo “dolo~i” ~rta

besedilo “na podlagi enotne metodologije”.


14. ~lenZa 85. ~lenom se doda novi 85.a ~len, ki se glasi:

“85.a ~lenDelavcu, ki opravi celotno tedensko delovno obveznost

v popoldanskem ~asu, pripada za ~as dela v popoldanskem~asu dodatek v vi{ini 8% na osnovno pla~o.

Za dela v popoldanskem ~asu se {teje delo v vrtcu in vdija{kem domu med 12. in 22. uro in delo v ostalih vzgojno-izobra‘evalnih zavodih med 13. in 20. uro.

Prvi odstavek tega ~lena ne velja za delavce, ki izvajajopodalj{ano bivanje ter pedago{ko in drugo strokovno delo, kise kon~a do 16. ure”.

15. ~lenSpremeni se prvi odstavek 87. ~lena tako, da se za besedo

“delavcu” doda besedilo “v soglasju z ustanoviteljem”.V 87. ~lenu se dodata novi drugi in tretji odstavek, ki se

glasita:“Vzgojitelju v zavodih za usposabljanje otrok in mla-

dostnikov z motnjami v razvoju pripada dodatek za delo vdeljenem delovnem ~asu v vi{ini 20% v primeru prekinitvedela za ve~ kot {tiri ure oziroma v primeru, ~e od pri~etka dokonca delovnega ~asa delavca s prekinitvijo prete~e najmanjdevet ur.

V eno- in dvooddel~nih vrtcih dodatek za delo v delje-nem delovnem ~asu v skladu z drugim odstavkom tega ~lenapripada tudi vzgojitelju v primeru, ~e dela objektivno nimogo~e organizirati tako, da v deljenem delovnem ~asu delavaruh.”

16. ~lenV 91. ~lenu se doda tretji odstavek, ki se glasi:“Delovna uspe{nost se ugotavlja mese~no”.

17. ~lenV 100. ~lenu se doda drugi odstavek, ki se glasi:“Delavec prejme jubilejno nagrado v ~etrtletju, v kate-

rem dopolni delovno dobo iz prej{njega odstavka.”

18. ~lenV 102. ~lenu se spremenita tretja in ~etrta alinea tako,

da se glasita:“– za bolezen, dalj{o od treh mesecev, ~e s tem sogla{a

sindikat v zavodu,– v primeru elementarne nesre~e ali po‘ara, ki vpliva na

njegove osnovne bivalne pogoje.”

19. ~len105. ~len se spremeni tako, da se glasi:

“105. ~lenTerenski dodatek predstavlja povra~ilo stro{kov delav-

cem za prehrano in preno~evanje v ~asu bivanja in dela naterenu, ~e je terensko delo organizirano izven sede‘a podjetjain bivali{~a delavca. ê traja delo na terenu dalj kot tri dni(npr. {ola v naravi...) pripada delavcem terenski dodatek, ~esta na terenu organizirana hrana in preno~i{~e (sicer imapravico do povra~ila stro{kov po potnem nalogu). Znesekterenskega dodatka zna{a 25% cele dnevnice.

Terenski dodatek in dnevnica se izklju~ujeta.Pla~ilo za pove~an obseg dela in terenski dodatek se ne

izklju~ujeta.”

20. ~lenZa 105. ~lenom se doda nov 105.a ~len, ki se glasi:

“105.a ~len“Delavcu pripada dodatek v vi{ini 25% cele dnevnice

za spremstvo u~encev na eni ekskurziji in dveh {portnihdnevnih v {olskem letu v primeru, ~e traja ekskurzija ali{portni dan ve~ kot 8 ur in poteka najmanj 15 km izven krajasedeà {ole.

Dodatek iz prej{njega odstavka in dnevnica se ne izklju-~ujeta.”

21. ~lenSpremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejav-

nost vzgoje in izobra‘evanja v Republiki Sloveniji za~nejoveljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RepublikeSlovenije, uporabljati pa se za~nejo s 1. 9. 1995.

Ljubljana, dne 4. julija 1995.

SVIZSindikat vzgoje, izobra‘evanja

in znanosti SlovenijeBranimir [trukelj, prof. l. r.


Zveza svobodnih sindikatovSlovenije

Sindikat delavcev v vzgojni,izobra‘evalni in raziskovalni

dejavnostiFranc Klepej l. r.


Ministrstvo za {olstvo in {portdr. Slavko Gaber l. r.

T A R I F N A P R I L O G A

h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje inizobra‘evanja v Republiki Sloveniji

1. Za posamezna delovna mesta v vrtcu in {oli se dolo-~ijo glede na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe in zah-tevnosti dela naslednji koli~niki osnovne pla~e:

Delovno mesto Tarifna Osnovniskupina koli~nik

– perica II 1,30– vzgojitelj pred{olskih otrok

s kon~ano petletno S[ VI 2,65– pomo~nik ravnatelja V 2,50– pomo~nik ravnatelja v vrtcu

(s petletno S[) VI 2,90– pomo~nik ravnatelja VI 3,00– pomo~nik ravnatelja

(5.a ~len zakona o pla~ah delavcevv javnih vzgojno-izobra‘evalnihzavodih, UL RS, {t. 16/92 in 42/2) VII/VI 3,25

– pomo~nik ravnatelja VII 3,60

2. Tarifna priloga h kolektivni pogodbi za dejavnostvzgoje in izobra‘evanja v Republiki Sloveniji za~ne veljatinaslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,uporabljati pa se za~ne s 1. 9. 1995.

Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so biles sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdaloMinistrstvo za delo, dru‘ino in socialne zadeve vpisane vregister kolektivnih pogodb z datumom 17. 7. 1995 pod zap.{t. 47/1 in {t. spisa 121-03-041/94-04.


2314.

Na podlagi 160. in 276. ~lena zakona o pokojninskem ininvalidskem zavarovanju (Uradni list RS, {t. 12/92 in 5/94) jeUpravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaro-vanje Slovenije na seji dne 18. avgusta 1995 sprejel

S K L E Po uskladitvi pokojnin od 1. avgusta 1995

IPokojnine se od 1. avgusta 1995 uskladijo na podlagi

gibanj pla~ vseh zaposlenih delavcev v mesecu juniju 1995 vprimerjavi s predhodnim mesecem tako, da se zmanj{ajo za0,7%.

IIPo I. to~ki tega sklepa se uskladijo pokojnine, uveljav-

ljene do 31. decembra 1995.

IIIPokojnine, odmerjene po 53. ~lenu zakona o pokojnin-

skem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, {t. 12/92in 5/94) – v nadaljevanju: zakon – od najni‘je pokojninskeosnove, dolo~ene v sklepu o najni‘ji pokojninski osnovi innajni‘ji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni listRS, {t. 44/95), se uskladijo tako, da se na novo odmerijo odnajni‘je pokojninske osnove, veljavne od 1. avgusta 1995.

Od najni‘je pokojninske osnove, dolo~ene v prvem od-stavku te to~ke, se od 1. avgusta 1995 odmerijo tudi pokojni-ne, odmerjene od dejanske pokojninske osnove, ki so ni‘jekot bi bile, ~e bi se, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo,odmerile od najni‘je pokojninske osnove, veljavne od 1.avgusta 1995.

IVPokojnine, odmerjene v skladu z drugim odstavkom

116. ~lena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarova-nju (Uradni list SRS, {t. 27/83, 21/87, 48/87, 27/89 in Uradnilist RS, {t. 14/90 in 30/90) od polovice zneska najni‘je pokoj-ninske osnove, dolo~ene v sklepu o najni‘ji pokojninski os-novi in najni‘ji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradnilist RS, {t. 44/95), se uskladijo tako, da se na novo odmerijood polovice zneska najni‘je pokojninske osnove, veljavne od1. avgusta 1995.

VZa odstotek zmanj{anja pokojnin, dolo~en v I. to~ki

tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 3.~lenu statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah sta-tuta Skupnosti (Uradni list SRS, {t. 10/86) od najvi{je pokoj-ninske osnove, izhajajo~e iz ugotovitve te osnove (Uradnilist RS, {t. 10/92), uveljavljene do 31. marca 1992.

VIZa odstotek zmanj{anja, dolo~en v I. to~ki tega sklepa

se uskladijo v skladu s 302. ~lenom zakona tudi vse pokojni-ne borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943,odmerjene od zajam~ene pokojninske osnove, dolo~ene po102. ~lenu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarova-nju (Uradni list SRS, {t. 27/83, 21/87, 48/87, 27/89 in Uradnilist RS, {t. 14/90, 30/90, 44/90 in 10/91).

VIIPokojnine kmetov borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma

do 13. 10. 1943, ter njihovih zakoncev, uveljavljene po zako-

nu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, {t.30/79 in 1/82) zna{ajo v skladu z drugim odstavkom 303.~lena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju od1. avgusta 1995 najmanj 37.890,24 SIT, torej toliko, kotnajni‘ja pokojnina za polno pokojninsko dobo.

VIIIPokojnine z varstvenim dodatkom se uskladijo tako, da

se za odstotek zmanj{anja pokojnin, dolo~en v I. to~ki tegasklepa uskladi znesek pokojnine, varstveni dodatek pa nanovo odmeri od osnove, ugotovljene ob upo{tevanju najni‘jepokojnine za polno pokojninsko dobo, veljavne od 1. avgusta1995.

Pokojnine z varstvenim dodatkom, ki so bile odmerjeneod najni‘je pokojninske osnove, se uskladijo na na~in, dolo-~en v prvem odstavku III. to~ke tega sklepa, varstveni doda-tek pa se na novo odmeri od osnove, ugotovljene ob upo{te-vanju najni‘je pokojnine za polno pokojninsko dobo, veljavneod 1. avgusta 1995.

IXPo dolo~bah tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine,

odmerjene v sorazmernem delu po mednarodnih sporazumiho socialni varnosti.

XUskladijo se zneski pokojnin, ki so upokojencem pripa-

dali za mesec julij 1995 po opravljeni uskladitvi po sklepu ouskladitvi pokojnin od 1. maja 1995 (Uradni list RS, {t.44/95).

Uskladitev se opravi po uradni dol‘nosti pri izpla~ilupokojnin v avgustu 1995.

XITa sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Urad-


[t. 01000-015/95Ljubljana, dne 18. avgusta 1995.

Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidskozavarovanje Slovenije

Marjeta Potr~ l. r. Predsednica

2315.


S K L E Po najni‘ji pokojninski osnovi in najni‘ji pokojnini za

polno pokojninsko dobo

INajni‘ja pokojninska osnova se od 1. avgusta 1995

dalje dolo~i na novo in zna{a 44.576,76 SIT.

IINajni‘ja pokojnina za polno pokojninsko dobo se od 1.

avgusta 1995 dalje dolo~i na novo in zna{a 37.890,24 SIT.


IIITa sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Urad-





2316.

Na podlagi 54. in 276. ~lena zakona o pokojninskem ininvalidskem zavarovanju (Uradni list RS, 12/92 in 5/94) jeUpravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaro-vanje Slovenije na seji dne 18. avgusta 1995 sprejel

S K L E Po najvi{ji pokojninski osnovi

INajvi{ja pokojninska osnova zna{a od 1. avgusta 1995

dalje 215.918,87 SIT.Od zneska osnove, dolo~enega v prvem odstavku te

to~ke sklepa, se odmerijo pokojnine, uveljavljene od 1. aprila1992 dalje, ki bi s pripadajo~imi uskladitvami presegle zne-sek, ki bi u‘ivalcu pokojnine pripadal, ~e bi bila odmerjenaod najvi{je pokojninske osnove, dolo~ene s tem sklepom.

IITa sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Urad-





2317.


S K L E Po zneskih dodatka za pomo~ in postre‘bo

IDodatek za pomo~ in postre‘bo za opravljanje vseh

osnovnih ‘ivljenjskih potreb se od 1. avgusta 1995 daljedolo~i na novo in zna{a 26.523,16 SIT.

Dodatek za pomo~ in postre‘bo za opravljanje ve~ineosnovnih ‘ivljenjskih potreb se od 1. avgusta 1995 daljedolo~i na novo in zna{a 13.261,58 SIT.






2318.


S K L E Po zneskih invalidnin za telesno okvaro

IZneski invalidnin za telesne okvare, ki so posledica

po{kodbe pri delu ali poklicne bolezni, se od 1. avgusta 1995dalje dolo~ijo na novo in zna{ajo:

Stopnja Telesna okvara v % Znesek SIT

1. 100 9.093,652. 90 8.335,853. 80 7.578,044. 70 6.820,245. 60 6.062,436. 50 5.304,637. 40 4.546,828. 30 3.789,02

IIZneski invalidnin za telesne okvare, ki so posledica

po{kodbe izven dela ali bolezni, se od 1. avgusta 1995 daljedolo~ijo na novo in zna{ajo:

Stopnja Telesna okvara v % Znesek SIT

1. 100 6.365,552. 90 5.835,093. 80 5.304,624. 70 4.774,165. 60 4.243,706. 50 3.713,247. 40 3.182,778. 30 2.652,31







2319.

Na podlagi 6. ~lena zakona o pre‘ivninskem varstvukmetov (Uradni list SRS, {t. 1/79 in 1/86) in 276. ~lenazakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradnilist RS, {t. 12/92 in 5/94) je Upravni odbor Zavoda za pokoj-ninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na seji dne 18.avgusta 1995 sprejel

S K L E Po uskladitvi pre‘ivnin po zakonu o pre‘ivninskem

varstvu kmetov

IZnesek mese~ne pre‘ivnine, dolo~en po 10., 11. in 13.

~lenu zakona o pre‘ivninskem varstvu kmetov (Uradni listSRS, {t. 1/79 in 1/86) se od 1. avgusta 1995 dalje uskladitako, da se zmanj{a za 0,7%.

IIPo I. to~ki tega sklepa se uskladi znesek pre‘ivnine, ki

je upravi~encu pripadal za mesec julij 1995 po izvedeniuskladitvi po sklepu o uskladitvi pre‘ivnin po zakonu o pre-‘ivninskem varstvu kmetov (Uradni list RS, {t. 44/95).






2320.

Na podlagi 303. in 276. ~lena zakona o pokojninskem ininvalidskem zavarovanju (Uradni list RS, {t. 12/92 in 5/94) jeUpravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarov-anje Slovenije na seji dne 18. avgusta 1995 sprejel

S K L E Po znesku starostne pokojnine kmetov

IStarostna ali dru‘inska pokojnina, odmerjena po zakonu

o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, {t. 30/79in 1/82) se od 1. avgusta 1995 dalje dolo~i na novo in zna{a18.945,12 SIT.





Marjeta Potr~ l. r.Predsednica

LJUBLJANA

2321.

Na podlagi drugega odstavka 39. ~lena zakona o ureja-nju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, {t.18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, {t. 26/90, 18/93, 47/93in 71/93) in 29. ~lena zakona o lokalni samoupravi (Uradnilist RS, {t. 72/93; 6/94 – odlo~ba US RS, {t. U-I-13/94-65,45/94 – odlo~ba US RS, {t. U-I-144/94-18 in Uradni list RS,{t. 57/94, 14/95 in 20/95 – odlo~ba US RS, {t. U-I-285/94-105) je Mestni svet Mestne ob~ine Ljubljana na 9. seji dne22. 5. 1995 sprejel

O D L O Ko spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih

ureditvenih pogojih za plansko celoto B 4Sto‘ice–Toma~evo

1. ~lenV odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko

celoto B 4 Sto‘ice–Toma~evo (Uradni list SRS, {t. 27/87,15/89 in Uradni list RS, {t. 27/92) se 1. ~len spremeni tako,da se glasi:

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogo-ji za plansko celoto B4 Sto‘ice–Toma~evo, ki jih je izdelalZavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem LUZ, Ljub-

ljana, Kardeljeva plo{~ad 23, pod {t. 3500 v aprilu 1987,spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev zaplansko celoto B4, ki jih je izdelal Zavod za prostorsko inurbanisti~no na~rtovanje Ljubljana, pod {t. 59/1/1-92 v ja-nuarju 1992 in spremembe in dopolnitve prostorskih uredi-tvenih pogojev za plansko celoto B4 Sto‘ice Toma~evo, kijih je izdelal Ljubljanski urbanisti~ni zavod, pod {teviko4292 v oktobru 1993.”

2. ~len66. ~len se spremeni tako, da se glasi:V obmo~ju urejanja BR 4/3 Toma~evski prod veljajo

naslednja merila in pogoji:A) Glede vrste posegov:a) na celotnem obmo~ju so dovoljeni:– teko~a vzdr‘evalna dela– adaptacije– urejanje in vzdr‘evanje odprtih povr{in kot so zelenice,

obre‘ja, {portna igri{~a, pe{ poti, kolesarske steze, plo{~adi– postavitev mikrourbane opreme– gradnja objektov komunale, prometa in zvez (parki-

ri{~a)– vodnogospodarske ureditve– sprememba namembnosti in dejavnosti v obstoje~ih

objektih v okviru namembnosti morfolo{ke enote;b) v obmo~ju z oznako 8/1 (obmo~je teni{kega centra)

je dovoljena izgradnja odprtih {portnih igri{~, nadkritje teni-{kih igri{~, izgradnja dvorane za dopolnilni {port, izgradnja

ORGANI IN ORGANIZACIJE V OB INI


pritli~nega gostinskega objekta, ureditev sanitarij, pe{ poti,zelenic in parkiri{~a. Ograje so zazelenjene. Realizacija jemogo~a v fazah;

c) v obmo~ju z oznako 8/2 je predvidena ureditev ve~jetravnate povr{ine za razne igre (rugby ali brizball). Polegigri{~a je dovoljena izgradnja manj{e brunarice – garderob-nega objekta s parkiri{~em. Obmo~je ni ograjeno;

d) v obmo~ju z ozna~bo 8/3 (obmo~je ob Savi) so mo‘-ne ureditve pla‘e z upo{tevanjem ohranitve zelenic in proda,ureditev pe{ poti, postavitev klopi, in ko{ev za odpadke,prostorov za piknike, ureditev javne razsvetljave, vodnogo-spodarske ureditve in vzdr‘evanje vodotoka, dostopov zaribi~e ter poti za rekreativno jahanje. Mo‘na je ureditevsezonskega kioska – okrep~evalnice;

e) obmo~je z oznako 8/4 predstavlja polivalentno rekrea-tivno povr{ino. Dovoljene so ureditve manj{ih igralnih objek-tov (odbojka na mivki, mali nogomet na travi, betonske mizeza namizni tenis, balini{~e, ko{i za ko{arko). Poleg na{tetegaje dovoljena zasaditev in ureditev poti, postavitev objektavrtne lope (proti de‘ju), namestitev ko{ev za odpadke in posta-vitev sezonskega gostinskega kioska z WC (v severnem delu);

f) v obmo~ju z oznako 8/5 je dovoljena ureditev napravza jahalno rekreacijo. Obmo~je je lahko ograjeno z lesenoograjo (leso) do vi{ine 1 m. Dopustna je ureditev spremlje-valnega programa (hlev za konje, gnoji{~e, silos, mane‘a inmanj{a okrep~evalnica). Objekte iz spremljajo~ega programaje izvesti v skladu s sanitarno-tehni~nimi zahtevami in obstalnem nadzoru v ~asu izvajanja del;

g) v ostalem obmo~ju z ozna~bo 9/1, ki je izven obsegazajezitve Save, so mo‘ne ureditve bre‘in in je‘, v oblikiplatojev za sprehode, ureditev sprehajalnih poti, kolesarskihstez, konjskih poti in parkiri{~, postavitev klopi in ko{ev zaodpadke ter ureditev javne razsvetljave. Dovoljena je uredi-tev sezonskega gostinskega objekta z WC;

h) v obmo~ju BR 4/3 Toma~evski prod je dovoljena ure-ditev kmetije za vzrejo konj z velikostjo kompleksa do 12 ha.

B) Glede oblikovanja:a) dovoljene so le pritli~ne novogradnje z dvokapno

streho in v naravnih materialih: les, opeka, kamen. Enakovelja za adaptacije in nadomestne gradnje;

b) ohraniti je treba avtohtono vegetacijo, zlasti otokevegetacije, in zna~ilne vedutne razgledne to~ke. V obmo~jih8/3 in 9/1 je nujno potrebno ohranjanje otokov vegatacije,posebno vrbovja in nad vodo segajo~ih avtohtonih grmovnihin drevesnih vrst;

c) pe{ poti in kolesarske steze naj bodo lo~ene z ‘ivomejo tako, da je pe{ pot vedno bli‘e vodi;

d) konjska steza je lo~ena od kolesarske steze;e) pri ureditvi obre‘ja je treba ohraniti naravni videz

prostora;f) za posege v obre‘je Save je treba pridobiti soglasje

upravnega organa, pristojnega za vodno gospodarstvo inLRZVNKD;

g) ograje za pa{o konj so lesene in omogo~ajo pre~kanjepe{ oziroma kolesarskih poti ter konjeni{kih stez, za obisko-valce in izletnike;

h) elementi regulacijske karte imajo naslednji pomen:RL – regulacijska linija razmejuje obmo~je cestnega

sveta od ostalega obmo~ja,GM – gradbena meja je linija, ki je novogradnje ne

smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od njeodmaknjene v notranjost.

C) Komunalno urejanje:– kanalizacija.Kanalizacijski sistem v obmo~ju je lo~en. Obvezna je

izgradnja nepropustnih javnih in internih kanalizacijskihomre‘ij, na katera se morajo priklju~iti vsi objekti. Utrjene

prometne in manipulacijske povr{ine morajo biti nepropust-no zgrajene in priklju~ene na javno kanalizacijo preko lovil-cev ma{~ob.

Padavinske vode z javnih povr{in se vodijo v Savopreko zadr‘evalnega bazena in lovilcev olj.

Vsi {portni in funkcionalni objekti, ter objekti na kana-lizacijskem sistemu (vzdr‘evalni bazeni, zbiralnik) morajobiti izven 100-letne poplavne vode reke Save.

Pri hlevih je treba upo{tevati “Strokovna navodila ourejanju gnoji{~ in greznic”. Gnoji{~a in gnoji{~ne jame mo-rajo biti urejene tako, da ni nevarnosti pronicanja ali preliva-nja v podtalnico.

– Vodovodno omre‘jeZa napajanje predvidenih potro{nikov vode ter za{~ito

proti po‘arom je treba zgraditi nove napajalne in sekundarnevodovode.

– Elektri~no omre‘jeObstoje~a nizkonapetostna napeljava odgovarja potre-

bam dopolnilne gradnje.D) Prometna ureditevVsi objekti in programi morajo imeti zagotovljen dovoz

za dostavna in urgentna vozila. Povezave v izteku morajoimeti obra~ali{~a. Programi morajo imeti zadostno {teviloparkirnih mest, urejenih v sklopu funkcionalnega zemlji{~a.Na komunikacijskih povr{inah je treba omogo~iti gibanje indostopnost za telesno ovirane ljudi. Kolesarske steze je trebapovezati z obstoje~imi kolesarskimi povr{inami in dolo~itilokacije za kolesarnice.

Izgradnja objektov in rekreacijskih povr{in je pogojenaz ureditvijo utrjenih dostopov. Pri izdelavi lokacijske doku-mentacije za posamezne posege se upo{tevajo pogoji pristoj-ne slu‘be za promet.

E) Varovanje okoljaZa posamezne posege in ureditve se predhodno pridobi

mnenje In{tituta za varovanje zdravja RS.Celotno obmo~je le‘i v 2. varstveni coni vodnih virov,

zato je pri posegih v prostor treba upo{tevati dolo~ila odlokao varstvu virov pitne vode. Upravljalec kanalizacijskega si-stema mora stalno kontrolirati funkcioniranje odvoda odplak.

Komunalni odpadkiZbirna mesta za komunalne odpadke morajo biti pravi-

loma na funkcionalnem zemlji{~u povzro~itelja (ali na javnipovr{ini), prometno dostopna, za{~itena z nadstre{nico teropremljena z vodo za ob~asno ~i{~enje in odtokom z lovil-cem olj ter imajo nepropustna tla.

EnergetikaUporaba in skladi{~enje naftnih derivatov za ogrevanje

in druge namene ni dovoljena. Za ogrevanje se uporabljauteko~injen naftni plin, skladi{~en v primernih plinskih kon-tejnerjih.

Varstvo zrakaPri lociranju novih programov oziroma dejavnosti, je

treba preveriti mo‘ne vplive na onesna‘enje zraka in dolo~itipotrebne ukrepe.

Varovanje talOhraniti je treba otoke zna~ilne vegetacije in zarasti

avtohtonih vrst. Prepre~evati je treba onesna‘evanje z izstrel-ki iz bli‘njega streli{~a. î{~enje bre‘in in je‘ naj bo omeje-no le na nujne primere.

Pred posegi je potrebna predhodna analiza in sanacija tal.Agrotehni~na sredstva je uporabljati le kontrolirano.Varstvo pred hrupomPri posameznih virih prekomernega hrupa je treba meriti

nivo hrupnosti in izvesti ustrezno aktivno ali pasivno za{~ito.Varstvo pred po‘aromVse dovozne poti so utrjene za promet z intervencijski-

mi vozili, urejene so tako, da v primeru nesre~e, nevarne


snovi ne morejo iztekati v podtalnico.Za evakuacijske povr{ine slu‘ijo odprte igralne povr{ine.Obmo~je teni{kega centra mora biti opremljeno z baze-

nom protipo‘arne vode.F) Sestavni del odlokaSestavni del odloka sta grafi~ni karti:– regulacijska karta v merilu 1:1000 in– katastrski na~rt v merilu 1:2880.Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo {e:tekstualni del:– obrazlo‘itev prostorskih ureditvenih pogojev in– soglasja.G) Meja obmo~ja urejanjaMeja obmo~ja urejanja BR 4/3 Toma~evski prod je

ozna~ena v regulacijski karti v merilu 1:1000, navedeni vto~ki F tega ~lena.”

3. ~len69. ~len se spremeni tako, da se glasi:“Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:– Mestni upravi Mestne ob~ine Ljubljana, Zavodu za

prostorsko in urbanisti~no na~rtovanje,– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Be‘igrad,– Krajevni skupnosti, za katero veljajo dolo~be tega

odloka.”

4. ~len70. ~len se spremeni tako, da se glasi:“Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja In{pektorat

RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.”

5. ~lenTa odlok za~ne veljati osmi dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije.

[t. 30-9/95Ljubljana, dne 22. maja 1995.

PredsednikMestnega sveta

Mestne ob~ine LjubljanaDimitrij Kova~i~ l. r.

ski dvor (del), CO 2/5 Kersnikova, CO 2/6 Kozolec, CO 2/16Kolizej, CO 2/17 Park Ajdov{~ina, CT 9 Slovenska cesta, CT21 Gosposvetska cesta in CT 28 Ajdov{~ina (del), ki jih jeizdelal Zavod za prostorsko in urbanisti~no na~rtovanje me-sta Ljubljane pod {t. 62-92 v novembru 1992 in dopolnil vnovembru 1993.

2. ~lenSestavni del odloka so grafi~ne karte:– meja obmo~ja in ~lenitev obmo~ja, karta {t. 1, merilo

1:1000;– normativni elementi, karti {t. 2 in 3, merilo 1:1000.Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo {e: tekstualni del:– obrazlo‘itev– soglasja

grafi~ni del:– izvle~ek iz urbanisti~ne zasnove o‘jega mestnega sre-

di{~a, merilo 1:5000;– izvle~ek iz dolgoro~nega plana ob~in in mesta Ljub-

ljane, merilo 1:10.000;– izvle~ek iz srednjero~nega plana ob~ine Ljubljana

Center, merilo 1:5000;– predlog delitve povr{in, merilo 1:1000;– predlog ureditve urgentnih poti, merilo 1:2000.

3. ~lenMeja obmo~ja urejanja je razvidna iz katastrske karte

“Meja obmo~ja in ~lenitev obmo~ja” v merilu 1:1000.

II. DOLO^BE PROSTORSKIH UREDITVENIHPOGOJEV

4. ~lenObmo~ja urejanja se ~lenijo v naslednje funkcionalne

enote:

CO 2/1 Bavarski dvorA – stolpniciB – novogradnja ob Tivolski cestiC – objekti ob Dvor‘akovi ulici

CO 2/2 Bavarski dvor (del)A – obstoje~i objektiB – novogradnja

CO 2/6 KozolecA – Kavarna EvropaB – Kozolec

CO 2/16 KolizejA – Delavski domB – KolizejC – vileD – park

CO 2/17 Park Ajdov{~inaA – ob Gosposvetski cestiB – park

CT 9 Slovenska cestaA – cestaB – pred KozolcemC – Kora bar

2.1. Skupni pogoji

5. ~lenZa posege v obmo~ja urejanja, ki jih opredeljuje ta

odlok, je treba pridobiti in predstaviti javnosti presojo vpliva

2322.


O D L O Ko prostorskih ureditvenih pogojih za obmo~ja urejanja v

delu prostorske celote C 2 – O‘je mestno sredi{~e

I. UVODNA DOLOÎLA

1. ~lenS tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogo-

ji za obmo~ja urejanja CO 2/1 Bavarski dvor, CO 2/2 Bavar-


na okolje v skladu z dolo~bami zakona o varstvu okolja(Uradni list RS, {t. 32/93).

Pri vseh novogradnjah in parcelacijah v obmo~ju jetreba upo{tevati omejitve, podane z regulacijsko linijo ingradbeno mejo ter omejitve vi{inskih gabaritov, kot je torazvidno iz karte Normativni elementi. Tolerance so ± 1m.

Za posege pod sedanjim nivojem zemlji{~a je obveznozagotoviti arheolo{ki nadzor. Za posege v naravno in kultur-no dedi{~ino ter ve~je zelene povr{ine je treba pridobiti so-glasje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne de-di{~ine.

Pri vseh posegih v prostor je treba upo{tevati, da jeobmo~je v 3. varstvenem pasu virov pitne vode v Ljubljani.

Vsi objekti morajo biti priklju~eni na obstoje~o primar-no in sekundarno kanalizacijo me{anega sistema. Priklju~keiz kleti je potrebno urediti preko ~rpali{~. Vse ~iste meteornevode je treba ponikati, kjer so za to dani pogoji.

Meteorna voda z manj{ih manipulacijskih povr{in morabiti speljana preko lovilca olj.

Sekundarno vodovodno omre‘je je treba na podlagi pro-gramske re{itve Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija do-polniti tako, da bo sposobno prevajati zadostne koli~ine po-‘arne vode in da bo omogo~eno direktno priklju~evanjeposameznih objektov. Ob novogradnji je treba zagotoviti tudiustrezno hidrantno omre‘je.

Za potrebe ogrevanja in priprave tople vode je potrebnoobjekte priklju~iti na obstoje~e vro~evodno omre‘je in ga popotrebi dograditi.

Vse objekte je za potrebe kuhe in tehnologije mo‘nopriklju~iti na plin.

Za priklju~itev novih objektov na elektri~no omre‘je jetreba po potrebi zgraditi nove transformatorske postaje, ki jihje treba locirati v objekte.

Za javno razsvetljavo (polno~no, celono~no) naj se upo-rabijo tipski elementi.

Priklju~itev novih objektov na telefonsko omre‘je jemo‘no preko obstoje~e kabelske kanalizacije na RC Center I.oziroma RC Center II.

Zbirna mesta za komunalne odpadke je locirati v objek-te. V okviru ve~jih poslovnih objektov je treba predvidetitudi zbirna mesta za sekundarne surovine.

Parkiranje oziroma gara‘iranje za potrebe obmo~ja najse zagotavlja v suterenu. Suterenske parkirne povr{ine mora-jo biti na~rtovane tako, da jih je delno mogo~e uporabiti tudikot zakloni{~a oziroma zaklonilnike. Uvozi morajo biti izve-deni izven cestnega telesa.

Dvori{~a morajo biti dostopna za urgentni dovoz. Ur-gentne poti morajo biti izvedene v skladu s predpisi.

Prezra~evanje vseh novih objektov oziroma dejavnostije treba speljati nad strehe vi{jih objektov in opremiti zdu{ilci zvoka.

Pri vseh objektih ob Gosposvetski, Slovenski in Tivol-ski cesti je treba predvideti ustrezno protihrupno za{~ito.Izbolj{anje izolacijskih sposobnosti oken pri obstoje~ih ob-jektih je potrebno ob prenovi objektov oziroma ob ve~jihvzdr‘evalnih delih na objektih.

Pri na~rtovanju dostopov je treba upo{tevati pravilnik oprojektiranju brez arhitektonskih ovir.

2.2. Pogoji po obmo~jih

6. ~lenCO 2/1 BAVARSKI DVORZa potrebe celotnega obmo~ja se mirujo~i promet re{uje

v suterenu z uvozom iz Tivolske ceste.

Obmo~je A – Stolpnici

Obmo~je naj se dopolni z dozidavo druge stolpniceenakih horizontalnih gabaritov, kot je obstoje~a. Vi{inskigabarit nove stolpnice ne sme presegati vi{inskega gabaritaobstoje~e. Zazidava naj se dopolni z ustrezno oblikovanimpritli~jem, ki naj bo javno, medtem ko so ostale eta‘e name-njene predvsem poslovnemu programu. Ustrezno temu jetreba prirediti tudi vhode v objekta. Za posege je treba izdela-ti kompleksno lokacijsko dokumentacijo in tudi h gradnjipristopiti kompleksno.

Pred pristopom k izgradnji druge stolpnice je treba pre-staviti kolektor. Pred prestavitvijo kolektorja je treba izdelatiprojekt za{~ite odraslega drevja ob Slovenski cesti.

Obmo~je B – Novogradnja ob Tivolski cestiOb Tivolski cesti je dopustna novogradnja poslovnih

objektov z javnim pritli~jem. Objekt biv{e bencinske ~rpalkese ohrani in vklju~i v novogradnjo. Novogradnja ni dopustnapred izgradnjo suterenskih parkiri{~. K izgradnji je trebapristopiti kompleksno. Za potrebe novogradnje je treba vokviru objektov zgraditi novo transformatorsko postajo. Vi-{inski gabarit objektov je maksimalno 20 m.

Za pridobitev arhitekturne re{itve novogradnje je trebaizvesti nate~aj.

Obmo~je C – objekti ob Dvor‘akoviObstoje~i objekti ob Dvor‘akovi ulici se ohranijo. Vse

pomo‘ne in spremljajo~e objekte je dopustno poru{iti. Do-pustna je prizidava k slepi fasadi objekta Dvor‘akova 6 ozi-roma nadomestna gradnja. Vse ostale objekte je dopustnoprenavljati v okviru obstoje~ih gabaritov.

V poslovno stanovanjskih objektih je dopustna izrabapodstre{ij za stanovanja in ateljeje. Pritli~ja je dopustno na-meniti mirni poslovni dejavnosti oziroma javnemu progra-mu, kjer zasnova objekta to omogo~a. Dopustna je tudi izra-ba 1. nadstropja za poslovne dejavnosti. Ostale eta‘e pa sonamenjene stanovanjem.

7. ~lenCO 2/2 BAVARSKI DVORZa potrebe celotnega obmo~ja se mirujo~i promet re{uje

v suterenu z uvozom iz Pra‘akove ulice.

Obmo~je A – Obstoje~i objektiObstoje~i objekti se ohranjajo. Dopustna je nadzidava

obstoje~e stolpnice PTT do obstoje~e vi{ine osrednjega delastolpnice. Pritli~ja naj se namenjajo javnemu programu.

Obmo~je B – NovogradnjaObjekt Pra‘akova 1 je dopustno poru{iti. Na obmo~ju je

po poru{itvi objekta Pra‘akova 1 dopustna novogradnja po-slovne stolpnice z javnim pritli~jem, obdane z ni‘jim objek-tom. Vi{inski gabarit nove stolpnice ne sme presegati vi{in-skega gabarita obstoje~e stolpnice PTT. Za potrebenovogradnje je treba v okviru objekta zgraditi transformator-sko postajo.

Za pridobitev arhitekturne re{itve novogradnje je trebaizvesti nate~aj.

8. ~lenCO 2/5 KERSNIKOVA ULICAVsi obuli~ni objekti se ohranjajo. Objekta Gosposvet-

ska 6 in Kersnikova 1 je dopustno nadomestiti z novograd-njo, ki se mora podrediti gradbeni liniji ob Gosposvetski inKersnikovi ulici.

Objekte je dopustno teko~e vzdr‘evati in prenavljati.Dopustna je tudi izraba podstre{ij za stanovanja in ateljeje.Pritli~ja se namenjajo javnemu programu, kjer zasnova ob-


jekta to omogo~a. Za poslovne dejavnosti je dopustno izrabititudi 1. nadstropje, medtem ko se ostale eta‘e namenjajostanovanjem, razen v objektih, ki so ‘e ~isto poslovni objekti.

Pomo‘ne in spremljajo~e dvori{~ne objekte je dopustnoporu{iti. Notranjost kareja je dopustno kompleksno preuredi-ti ter ob tem v suterenu zagotoviti potrebne gara‘ne kapacite-te. Zagotoviti je treba javno pe{ povezavo v smeri vzhod-zahod.

Do kompleksne preureditve je dopustno obstoje~e ob-jekte v notranjosti kareja teko~e vzdr‘evati, ni pa dopustnopove~evanje poslovnih povr{in, spreminjanje pomo‘nih ob-jektov v poslovne, kot tudi ne uvajanje novih dejavnosti zjavnim programom.

9. ~lenCO 2/6 KOZOLECZa potrebe celotnega obmo~ja se mirujo~i promet re{uje

v suterenu z uvozom iz Dvor‘akove.

Obmo~je A – Kavarna EvropaVsi obuli~ni objekti se ohranijo in po potrebi prenovijo.

Pritli~je je namenjeno javnemu programu. Dopustna je tudiizraba 1. nadstropja za poslovne namene, medtem ko seostale eta‘e namenjajo stanovanjem, razen v objektih, ki so‘e ~isto poslovni objekti. Nadzidave objektov niso dopustne.Pasa‘a “Supermarketa” mora biti javna. Namembnost spo-meni{ko varovanih objektov mora biti usklajena z zahtevamipristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine.

Dvori{~ni objekti naj se poru{ijo, dvori{~e pa komplek-sno preuredi in zazeleni. Do kompleksne preureditve dvori-{~a je dopustno objekte teko~e vzdr‘evati. Dopustna je tudisprememba namembnosti stanovanj v poslovne prostore zadejavnosti, ki ne bodo imele za posledico pove~anja promet-ne obremenjenosti obmo~ja.

Po poru{itvi dvori{~nih objektov je dopustna novograd-nja paviljonskega objekta, kot severni zaklju~ek dvori{~a.

Obmo~je B – KozolecOhranijo se objekti Slovenska 55, Kersnikova 10 in

Kersnikova 12. Dopustno je teko~e vzdr‘evanje objektov.Nadzidave niso dopustne. Pritli~je in 1. nadstropje se name-njata poslovnemu programu, medtem ko so ostale eta‘e sta-novanjske. Dopustna je tudi izraba kletnih eta‘ za mirnedejavnosti. Pritli~ni poslovni prostori, orientirani na ulico,morajo biti javnega zna~aja.

Ob severni in ju‘ni strani dvori{~a je po izgradnji par-kirno gara‘ne hi{e dopustna novogradnja pritli~nih paviljon-skih poslovnih objektov z javnim trgovskim programom ozi-roma vhodnega objekta v parkirno gara‘no hi{o. Ju‘no odobjektov je potrebno zagotoviti javno pe{ pot. Notranjostdvori{~a se uredi v zeleno parkovno povr{ino, namenjenodomicilnim prebivalcem. Ostale proste povr{ine (ob Dvor‘a-kovi in pe{ poti) naj se uredijo kot plo{~adi, kjer je dopustnatudi postavitev sezonskih za~asnih objektov, kot dopolnitevdejavnosti v predvidenih paviljonskih objektih.

Za potrebe mirujo~ega prometa je dopustna izgradnjaparkirno gara‘ne hi{e ob predhodni ru{itvi dvori{~nih objek-tov na obmo~ju funkcionalne enote A tega obmo~ja urejanja.Parkirno gara‘na hi{a oziroma njena streha mora biti zasno-vana tako, da bo omogo~ala zasaditev tudi ve~jega drevja.

10. ~lenCO 2/16 KOLIZEJZa kompleksno prenovo obmo~ja je treba izvesti javni

urbanisti~no arhitekturni nate~aj.

Obmo~je A – Delavski dom

Objekt Delavskega doma je dopustno prenoviti in prizi-dati. Vi{inski gabarit prizidave ne sme presegati vi{ine ob-stoje~ega objekta. Objekt je namenjen poslovnemu programu(npr. hotel). Za potrebe mirujo~ega prometa je dopustna iz-gradnja podzemnih parkirnih kapacitet na obmo~ju med De-lavskim domom in Kolizejem. Pri projektiranju suterenskihparkiri{~ je treba upo{tevati obstoje~o obokano klet na dvo-ri{~u Delavskega doma in predvideti mo‘nost kasnej{e pove-zave parkiri{~ pod Gosposvetsko cesto s parkiri{~i HotelaLev.

Obmo~je B – KolizejObjekt je dopustno prenoviti v sedanjih gabaritih. Do-

pustna je le manj{a prizidava ob Gosposvetski cesti. Objektse lahko v celoti nameni poslovni dejavnosti s tem, da morajobiti deli pritli~ja oziroma kleti (del, ki je v depresiji), ki soorientirani proti ulici, javnega zna~aja. Obmo~je je potrebnoprenoviti celovito na podlagi enovitega projekta gradbeno-tehni~ne in programske prenove.

Obmo~je C – VileObjekte je dopustno teko~e vzdr‘evati in prenavljati.

Dopustna je izgradnja posameznih pomo‘nih in spremljajo-~ih objektov v okviru kompleksne prenove zunanjih ureditevobjektov. Dopustna je izraba za stanovanja ali poslovne de-javnosti.

Vse posege je treba izvajati v soglasju s pristojnimzavodom za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine.

Obmo~je D – parkBencinsko ~rpalko ob @upan~i~evi cesti naj se poru{i.

Ob tem je treba tudi kompleksno preurediti predprostor Koli-zeja proti @upan~i~evi ulici ter ga ustrezno reprezentativnourediti ter primerno zazeleniti. Dopustna je izgradnja vhod-nega paviljona, ki je s stavbo Kolizeja lahko povezan zmostov‘em.

11. ~lenCO 2/17 PARK AJDOV[ÎNACT 28 AJDOV[ÎNA

Obmo~je A – objekti ob Gosposvetski, CT 28 Ajdov{~i-na – plo{~ad;

Glavne objekte je dopustno prenavljati. Izjema je objektGosposvetska 3, ki ga je dopustno nadomestiti z novim vvi{inskem gabaritu sosednjih objektov. Ob prenovi naj seobjekt Gosposvetska 7 nadzida za eno eta‘o. Pritli~je jenamenjeno javnemu programu. Dopustna je tudi izraba 1.nadstropja za poslovne namene, medtem ko se ostale eta‘enamenjajo stanovanjem, razen v objektih, ki so ‘e ~isto po-slovni objekti.

Dopustna je ru{itev vseh pomo‘nih objektov, kot tudidvori{~nega objekta Semenarne – Gosposvetska 5 in dvori{~-nega dela objekta Gosposvetska 3. Dvori{~ni objekt Seme-narne je dopustno prenoviti ali nadomestiti z novim objektomnamenjenim za poslovno ali stanovanjsko dejavnost z javnimpritli~jem pri ~emer naj se vertikalni gabarit na celotnemobjektu izravna. Dvori{~ni del objekta Gosposvetska 3 jedopustno nadomestiti s pritli~nim poslovnim objektom jav-nega zna~aja. Dopustna je tudi prizidava objekta Gosposvet-ska 1. K novogradnji je dopustno pristopiti na podlagi celovi-tega na~rta ureditve obparkovne dozidave, ki mora bitipridobljen z nate~ajem.

Plo{~ad Ajdov{~ina (CT 28) je dopustno teko~e vzdr‘e-vati. Parkiranje na plo{~adi ni dopustno.

Do pri~etka novogradnje je dopustno teko~e vzdr‘eva-nje dvori{~nih in pomo‘nih objektov.


Gara‘iranje na obmo~ju naj se v najve~ji mo‘ni meriomeji. Potrebna parkirna mesta naj se zagotavljajo v okvirupredvidenih podzemnih kapacitet v sosednjih obmo~jih.

Obmo~je B – ParkPark je potrebno prenoviti in ga oblikovati kot predpro-

stor k stavbi Kolizeja, hkrati pa v delu parka urediti tudiotro{ko igri{~e. Ob tem je treba upo{tevati hrupno obreme-njenost obmo~ja in zagotoviti ustrezne za{~itne ukrepe. Do-pustna je tudi ureditev izhoda iz podhoda Ajdov{~ina.

Vsa ve~ja drevesa je potrebno ohraniti. Novih komunal-nih vodov ni dopustno voditi preko parka. Izjema sta javnarazsvetljava in meteorna kanalizacija.

Za pridobitev re{itve ureditve parka je potrebno izvestinate~aj.

Do pri~etka kompleksne prenove parka je dopustno te-ko~e vzdr‘evanje in nujni komunalni posegi.

12. ~lenCT 9 SLOVENSKA CESTAPo Slovenski cesti je med Ajdov{~ino in Bavarskim

dvorom predvidena izgradnja kolektorja komunalne nape-ljave.

Na celotnem obmo~ju so dopustna teko~a vzdr‘evalnadela, funkcionalne adaptacije ter nujni komunalni posegi.

Obmo~je A – cestaPostajali{~a javnega mestnega prometa naj se preuredi

tako, da se zgradi nadstre{nica, ki slu‘i hkrati kot protihrupnaza{~ita in nadstre{ek za potnike.

Odraslo drevje ob kri‘i{~u z Dvor‘akovo je potrebnoohraniti in ga ob eventualnih posegih tudi ustrezno za{~ititi.

Obmo~je B – pred KozolcemDopustne so nove kompleksne preureditve povr{in na

podlagi enovitega na~rta za celotno obmo~je, vklju~no spostavitvijo trajne dodatne opreme prostora ter za~asnih ob-jektov. Ob preureditvah je treba zagotoviti ohranitev obstoje-~ega odraslega drevja.

Obmo~je C – Kora barDopustne so nove kompleksne preureditve povr{in na

podlagi enovitega na~rta za celotno obmo~je, vklju~no spostavitvijo trajne dodatne opreme prostora ter za~asnih ob-jektov.

13. ~lenCT 21 GOSPOSVETSKA CESTADopustna so teko~a vzdr‘evalna dela, funkcionalne

adaptacije ter neobhodni komunalni posegi, vklju~no s posta-vitvijo trajne dodatne opreme prostora. Postavitev za~asnihobjektov praviloma ni dopustna.

III. KON^NE DOLO^BE

14. ~lenProstorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:– Mestni upravi Mestne ob~ine Ljubljana, Zavodu za

prostorsko in urbanisti~no na~rtovanje,– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Center,– Krajevnih skupnostih Ajdov{~ina in Kolodvor.

15. ~lenNadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja In{pektorat

RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

16. ~lenZ dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Zazidal-

ni na~rt za zazidalni otok CO 1/3 “Bavarski dvor” (Uradnilist SRS, {t. 23/72) in odlok o prostorskih ureditvenih pogo-jih za obmo~ja urejanja v ob~ini Ljubljana Center (Uradnilist SRS, {t. 13/88 in 21/90 ter Uradni list RS, {t. 16/91, 35/92, 15/93 in 61/94) v delu, ki se nana{a na obmo~je urejanjaCO 2/5 Kersnikova in na obmo~je funkcionalnih enot 1 in 2obmo~ja urejanja CO 2/2 Bavarski dvor.






2323.


O D L O Ko prostorskih ureditvenih pogojih za obmo~je urejanja

MP 1/2 Javna skladi{~a

I. UVODNE DOLO^BE


ji za obmo~je urejanja MP 1/2 Javna skladi{~a, ki jih jeizdelal Ljubljanski urbanisti~ni zavod, Ljubljana, Vojkova57, pod {t. proj. 4319/93.

2. ~lenSestavni deli odloka so:– Obodna parcelacija (kataster) v merilu 1:1000,– Razmejitve funkcionalnih enot (kataster) v merilu

1:1000,– Regulacijski na~rt v merilu 1:1000.Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo {e:A) Tekstualni del:– Obrazlo‘itev prostorskih ureditvenih pogojev,– Soglasja pristojnih organov in organizacij.B) Grafi~ni del– Izris iz dolgoro~nega plana za obdobje (kataster) v

merilu 1:5000,– Topografski na~rt v merilu 1:5000,– Na~rt primarnih komunalnih vodov v merilu 1:5000,– Strukturne zakonitosti prostora v merilu 1:1000.


3. ~lenMeja obmo~ja urejanja poteka na:– severu po osi [martinske ceste,– vzhodu po osi Bratislavske ceste in na severovzhodu

po robu obmo~ja severne obvozne ceste,– na jugu po osi Letali{ke ceste in– na zahodu po osi Kajuhove ceste (v ju‘nem delu) in

po osi elektrodaljnovodnega koridorja (v severnem delu).Meja obmo~ja urejanja MP 1/2 Javna skladi{~a je dolo-

~ena tudi v regulacijskem na~rtu, navedenem v 2. ~lenu tegaodloka.

Obmo~je urejanja MP 1/2 Javna skladi{~a je namenjenoproizvodnim, skladi{~nim, obrtnim, storitvenim, servisnim,trgovskim in poslovnim dejavnostim. Prednost ima tista vrstatrgovine, za katero ni mo‘no zagotoviti ustreznih pogojev vmestnem sredi{~u. To je trgovina, ki zahteva ve~je razstavne,manipulativne in parkirne povr{ine. Odvoz blaga je vezan naavtomobile.

4. ~lenSplo{no dolo~ilo glede namembnosti obmo~ja urejanja

velja, kolikor ni v posebnih merilih in pogojih za posameznefunkcionalne enote dolo~eno druga~e.

5. ~lenPosegi v prostor morajo upo{tevati regulacijske elemen-

te prikazane na regulacijski karti.Pomen regulacijskih elementov:– regulacijska linija (RL) razmejuje povr{ine v javni

rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od povr-{in v nejavni rabi,

– gradbena meja (GM) je linija, ki jo novograjeni objek-ti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa soodmaknjeni od nje v notranjost,

– gradbena linija (GL) je ~rta, na katero morajo biti zenim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemlji{~ihob tej ~rti. Dovoljeni so le manj{i zamiki fasade (delov fasa-de) od gradbene linije. Objekt lahko presega gradbeno mejoali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki bistvenone vplivajo na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstre-{ki, nastopne stopnice, vhodi v objekt, vetrolovi in sli~no,

– ozna~ene so fasade ob javnih cestah, ki morajo bitioblikovane na podlagi variantnih re{itev razli~nih avtorjev,

– ozna~ene so povr{ine, ki jih je treba zasaditi z visokovegetacijo,

– funkcionalna enota (F) je povr{ina ene ali ve~ funk-cionalno zaklju~enih parcel. Znotraj funkcionalne enote ve-ljajo v na~elu enaka dolo~ila, oblikovna zasnova in izraba,

– cestni odsek (C) je povr{ina, namenjena prometu, kine predstavlja vedno povr{ine v javni rabi, lahko gre zainterno cesto, predvideno cesto ali dostop,

– ‘elezni{ki odsek (@) je povr{ina namenjena ‘elezni-{kemu tirnemu prometu (industrijski tir),

– vi{ina (V) je max. vi{ina objekta ali dela objekta.ê regulacijski elementi ne dolo~ajo odmikov med po-

sameznimi objekti, veljajo naslednja pravila za odmike pred-videnega objekta:

– minimalno toliko od objekta na sosednji parceli, kotdolo~ajo svetlobno-tehni~ne zahteve,

– minimalno toliko od parcelne meje, da je mo‘na nje-gova normalna uporaba

– minimalno toliko od parcelne meje, kot dolo~ajo po-‘arnovarnostni predpisi.

II. SKUPNA MERILA IN POGOJI

6. ~lenSkupna merila in pogoji veljajo na celotnem obmo~ju

urejanja, dopolnjujejo pa jih posebna merila in pogoji.V primeru novih gradbenih in programskih posegov v

prostor je treba predhodno izdelati urbanisti~no arhitekton-sko zasnovo celotne morfolo{ke enote.

Merila in pogoji glede vrste posegov

7. ~lenPred izdelavo lokacijske dokumentacije je za novograd-

nje, dopolnitve, {iritve in spremembe obstoje~e dejavnostitreba pridobiti presojo vplivov obstoje~e in predvidene de-javnosti na okolje. Ob tem je treba upo{tevati:

– ugotovitve in zaklju~ke izvedenskega mnenja o varo-vanju pred prekomernim hrupom in ogro‘enostjo pred po‘a-rom,

– celostno oceno vpliva na vodne vire In{tituta za varo-vanje zdravja RS,

– oceno vpliva na kakovost zraka,– ugotoviti potrebo po dodatnih izvedenskih mnenjih

glede na svojevrstnost primera,– prometne obremenitve obstoje~ega in predvidenega

mirujo~ega prometa.

8. ~lenNa celotnem obmo~ju so, razen ~e je v posebnih dolo~i-

lih dolo~eno druga~e, dovoljeni naslednji posegi:– novogradnje, dozidave in nadzidave obstoje~ih objek-

tov,– nadomestne gradnje,– rekonstrukcije, adaptacije in funkcionalne dopolnitve,– spreminjanje namembnosti kot dopolnitev prete‘ne

namembnosti, {e zlasti zaradi razvoja sodobnej{ih (~istej{ih)tehnologij. Nova dejavnost ne sme motilno vplivati na okoli-co,

– gradnja za~asnih objektov, ~e ne poslab{ujejo pogo-jev rabe zemlji{~ sosednjih objektov in naprav in ne zahteva-jo bistvenega pove~anja zmogljivosti komunalnih priklju~-kov,

– postavitev mikrourbane opreme in ureditve odprtihpovr{in za specifi~ne namene – stalne razstave, sejmi, go-stinstvo,

– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, pro-meta in zvez,

– gradnja {portnih igri{~.

9. ~lenObjekte je mo‘no na podlagi posebne urbanisti~ne pre-

soje, ki jo pla~a investitor, graditi tudi med gradbeno mejo inregulacijsko linijo, kadar to zahteva organizacija tehnolo{ke-ga procesa.

10. ~lenZa~asni objekti na javnih povr{inah in reklamna zname-

nja se lahko postavijo na prometno dostopnih zemlji{~ihtako, da dopolnjujejo javni prostor, se prilagajajo njegoviureditvi in ne ovirajo vzdr‘evanja komunalnih in prometnihobjektov ter naprav.

Merila in pogoji oblikovanja novogradenj

11. ~lenPogoji oblikovanja v obcestnem prostoru:


– posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju zu-nanje ureditve in tistih objektov, ki posegajo v obcestni pro-stor [martinske, Bratislavske in Letali{ke ceste in pripomo-rejo k postopnemu ustvarjanju enotne obcestne podobe.Investitor pridobi v postopku priprave lokacijske dokumenta-cije ve~ variantnih re{itev objekta;

– ograje naj bodo praviloma lahke in transparentne (‘i~-ne). Masivne (polne) naj bodo le tedaj, ~e je to posebejutemeljeno.

Pogoji oblikovanja in urejanja obcestnega prostora ternotranjosti obmo~ja MP 1/2 Javna skladi{~a

V roku {estih mesecev po sprejetju tega odloka je trebaizdelati podrobnej{o strokovno podlago za:

– urbanisti~no oblikovalsko ureditev prostora ob [mar-tinski, Bratislavski in Letali{ki cesti ter Kajuhovi ulici;

– urbanisti~no ureditev notranjega prostora: mikrourba-na oprema, ureditev utrjenih in zelenih povr{in ter drevore-dov, ki so skupni za ve~ funkcionalnih enot in

– dimenzioniranje, oblikovanje in ureditev prostora no-tranjih prometnic.

Ta strokovna podlaga podrobneje dolo~a vsebino tegaodloka. Upo{tevati jo je treba v postopku izdelave lokacijskedokumentacije za posege v prostor.

Pogoji oblikovanja za~asnih objektov:– za~asni objekti se gradijo kot prizidki ali kot samo-

stojni objekti, vendar morajo biti oblikovno usklajeni z ob-stoje~imi sosednjimi objekti,

– monta‘ni objekti ({otori) in odprte deponije naj bodolocirani stran od javnih prometnih povr{in.

Merila in pogoji za dolo~anje gradbenih parcel infunkcionalnih zemlji{~

12. ~lenPri dolo~anju velikosti gradbenih parcel in funkcional-

nih zemlji{~ je treba upo{tevati:– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke

komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,– urbanisti~ne zahteve (dostopi, intervencijske poti, mi-

rujo~i promet, zelene povr{ine),– sanitarno tehni~ne zahteve.

Merila in pogoji infrastrukturnega urejanja

13. ~lenPrometno urejanjeJavne prometnice so odseki obodnih cest, ozna~eni s:

C1 do C13.Interne prometnice oziroma dostopi do posameznih

funkcionalnih enot, ki omogo~ajo javno rabo so odseki, oz-na~eni s: C14 do 26.

Javne in interne prometnice, ki so zgrajene ohranjajoobstoje~ pre~ni profil.

Novim internim prometnicam bo njihov pre~ni profildolo~en z lokacijsko dokumentacijo.

Na odseku C3 je obstoje~ bencinski servis.Na odseku C13 je izvedeno avtobusno obra~ali{~e.

14. ~lenDostop tovornih, osebnih in urgentnih vozil ter pe{cev v

obmo~je funkcionalne enote je omogo~en z javnih promet-nic:

– F1 s C1 in C2 ter tudi s C6,– F2 s C6,– F3 s C7 in C8,– F4 s C2 in C3,

– F5 s C1 in C2,– F6 s C7 in C8,– F7 s C8 in C9,– F8 za osebna vozila in pe{ce s C3 in C4 ter tudi s C8

in C9; za tovorna vozila izklju~no s C11 in C12– F9 za osebna vozila in pe{ce s C3 in C4 ter tudi s C8

in C9; za tovorna vozila izklju~no s C11 in C12– F10 za osebna vozila in pe{ce s C3 in C4, za tovorna

vozila izklju~no s C11 in C12– F11 s C9 in C10– F12 s C9 in C10– F13 s C13V primeru odstopanja je treba izdelati strokovno preso-

jo na stro{ke investitorja.

15. ~lenV obmo~ju javnih prometnic niso dovoljeni gradbeni

posegi, vezani na dejavnosti v posamezni funkcionalni enoti.

16. ~lenJavni pe{ promet je omogo~en po obojestranskem pe-

{~evem hodniku ob vseh javnih prometnicah.

17. ~lenObstoje~e povr{ine za mirujo~i promet zado{~ajo za

potrebe sedanjih uporabnikov posameznih funkcionalnih enot.Pri vseh novogradnjah ali spremembah namembnosti je

treba zagotoviti zadostno {tevilo parkirnih mest v okvirufunkcionalne enote oziroma parcele uporabnika, tudi v pod-zemnih eta‘ah novozgrajenih objektov.

Deficit potrebnih parkirnih povr{in je mo‘no nadome-stiti tudi v sosednji funkcionalni enoti, ob soglasju uporabni-ka te enote na osnovi prometne preveritve celotnega obmo~-ja.

Parkiri{~a za ve~ funkcionalnih enot morajo biti realizi-rana so~asno z na~rtovanim gradbenim posegom.

Pri na~rtovanju parkirnih povr{in je treba v ~im ve~jimeri vklju~iti zasaditev oziroma ureditev tudi manj{ih zele-nih povr{in ter drevorednih ureditev ob prometnicah in nameji funkcionalnih enot.

Vse obstoje~e povr{ine za mirujo~i promet je treba pre-gledati in po potrebi sanirati glede zahtev varovanja okolja.

18. ~len@elezni{ke tirne napraveVse in vsaka funkcionalna enota v obmo~ju urejanja

MP 1/2 Javna skladi{~a je dostopna po ‘elezni{kih tirnihnapravah, ki so vezane na ran‘irno postajo v obmo~ju ureja-nja MT1/1, po industrijskih tirih: @1, @2, @3.

Funkcionalna enota F8, ki je glede na vrste posegov inglede oblikovanja razdeljena na 12 funkcionalnih podenot(od F8a do F8l), ima 5 lastnih internih industrijskih tirov:skrajno zahodni je prostorsko neodvisen, naslednji {tirje paso vezani na skupni ‘elezni{ki tir @3.

19. ~lenKomunalno in energetsko urejanjeKanalizacijski sistem v obmo~ju urejanja MP 1/2 Javna

skladi{~a je me{an. Kanalizacija za odpadno in padavinskovodo se bo navezovala na ‘e zgrajene kanale na zbiralnikaA9, A10 in na zbiralnik A0 ter preko njega na C^N Ljubljanav Zalogu, kjer bo pre~i{~ena.

Kanalske priklju~ke, sekundarno in primarno kanaliza-cijsko omre‘je je treba obravnavati v skladu z veljavnimipredpisi o odvodu odpadnih vod.

Pri na~rtovanju izrabe prostora je treba upo{tevati odmi-ke od primarnega kanala (2 × 5m) in od sekundarnih kanalov.


Kanalizacija mora biti izvedena v skladu z veljavnimipredpisi.

Padavinsko vodo s stre{in in ostale ~iste padavinskevode je mo‘no speljati v ponikovalnice, ki morajo biti zava-rovane in ne smejo biti v vplivnih obmo~jih povoznih, skla-di{~nih in manipulativnih povr{in.

Padavinsko vodo iz manipulacijskih in utrjenih povr{inter cesti{~ se na~eloma odvaja v meteorno kanalizacijo, ven-dar predhodno o~i{~eno v lovilcih olj.

Odpadne sanitarne vode iz kletnih eta‘ je treba pre~rpa-vati v zunanjo kanalizacijo.

Tehnolo{ke odpadne vode je treba predhodno o~istiti dopredpisane stopnje, ko jo je mo‘no odvajati v javno kanaliza-cijo.

20. ~lenPrimarno vodovodno ali napajalno omre‘je je v obmo~-

ju urejanja MP 1/2 Javna skladi{~a zgrajeno. Sekundarnovodovodno omre‘je je prete‘no zgrajeno.

Za nove potro{nike vode bo treba obstoje~e vodovodnoomre‘je dopolniti z novimi vodovodi posebej za zagotovitevzadostnih koli~in po‘arne vode.

Po [martinski cesti poteka primarni vodovod ∅ 500mm oziroma ∅ 400 mm, po Bratislavski primarni vodovod ∅300 mm oziroma ∅ 200 mm, po Letali{ki primarni vodovod∅ 300 mm in ∅ 150 mm, po Kajuhovi primarni vodovod ∅300 mm, ∅ 200 mm, ∅ 100 mm in ∅ 80 mm.

Na to primarno vodovodno omre‘je so vezani vodovodijavnega in internega zna~aja za posamezne objekte in hi-drantno omre‘je.

21. ~lenPlinovod poteka ob Letali{ki in Bratislavski cesti. Ka-

pacitete plinovoda zado{~ajo potro{nikom v obmo~ju ureja-nja MP 1/2 Javna skladi{~a za kuho in tehnologijo.

22. ~lenObstoje~e vro~evodno omre‘je v obmo~ju urejanja MP

1/2 Javna skladi{~a po kapacitetah zado{~a za obstoje~e in zaeventualne nove potro{nike.

23. ~lenElektri~no omre‘je v obmo~ju urejanja MP 1/2 Javna

skladi{~a se napaja iz razdelilnih transformatorskih postajRTP Polje in RTP Moste.

Za vzhodni del obmo~ja je projekt dopolnilne elektrifi-kacije ‘e izdelan in predvideva postavitev nove TP v predelujugovzhodno od Funkcionalne enote F7 (parcela Mineral).

Za posege v zahodnem delu obmo~ja urejanja MP 1/2Javna skladi{~a bo treba pridobiti smernice JP Elektro Ljub-ljana ob prvem ve~jem novem posegu.

Obmo~je urejanja MP 1/2 Javna skladi{~a omejuje nazahodu 110kV elektrodaljnovodni koridor RTP Moste – RTPToplarna.

24. ~lenVse javne prometnice so opremljene z vodi javne raz-

svetljave.Razsvetljava internih povr{in za ograjo ne bo povezana

s sistemom javne razsvetljave. Enako velja za delovno alidodatno varnostno razsvetljavo ob objektih.

25. ~lenObstoje~e PTT omre‘je je vezano na ATC Moste in

poteka v kanalizacijski izvedbi po [martinski ter Letali{kicesti.

Obstoje~e telefonsko omre‘je je popolnoma izkori{~e-no in ne omogo~a vklju~evanja novih telefonskih naro~ni-kov. Zanje bo treba potegniti nove priklju~ke iz na~rtovanedigitalne telefonske centrale v Novih Jar{ah.

Merila in pogoji za varovanje okolja

26. ~lenPrete‘ni del obmo~ja urejanja MP1/2 Javna skladi{~a

le‘i v 3. varstvenem pasu ljubljanskih vodnih virov, funkcio-nalna enota F13 pa v 2. varstvenem pasu.

Na obravnavanem obmo~ju je treba izvesti sanacijo vposameznih funkcionalnih enotah v skladu s posebnimi meri-li in pogoji tega odloka.

Investicije morajo biti primarno usmerjene v sanacijoobstoje~ih dejavnosti oziroma opu{~anje neprimernih, in si-cer na podlagi globalne presoje uporabnika, ne pa vsakegaposami~nega objekta. V opredeljevanju namembnosti je po-trebno upo{tevati na~ela funkcionalnega zdru‘evanja.

Na obravnavano obmo~je ne sodijo dejavnosti, ki upo-rabljajo, manipulirajo in skladi{~ijo radioaktivne, strupene,ku‘ne, vnetljive, eksplozivne, jedke ter dra‘ljive snovi inindustrija, ki uporablja ali proizvaja velike koli~ine odpadnihvod.

Za izpolnjevanje ekolo{kih pogojev dejavnosti na loka-ciji, ne glede na to, ~e je ta v najemu, odgovarja lastnikzemlji{~a, ki je dol‘an skrbeti za izvajanje zahtev tega odlo-ka.

Pri vseh posegih v prostor je treba upo{tevati normativ-ne dolo~be glede varstva voda in za{~ite okolja ter:

– preveriti vse ponikovalnice in jih za{~ititi pred vdo-rom nevarnih snovi in po‘arnih vod

– urediti zajem po‘arnih vod– preveriti vse transformatorje in kondenzatorje.Pri ekolo{ko zahtevnih posegih mora investitor pridobi-

ti oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga zaodobritev neposrednega posega v prostor, oziroma dolo~itevpogojev za:

– varovanje vodnih virov,– varstvo pred prekomernim hrupom,– varstvo zraka,– za{~ito pred po‘arom oziroma eksplozijo.Pred gradnjo novih objektov je treba preveriti onesna‘e-

nost tal in izvesti ustrezno sanacijo.Vse manipulativne povr{ine, predvsem pa transportne

poti, morajo biti utrjene, obdane z dvignjenimi robniki inkanalizirane preko tehnolo{ke kanalizacije.

Zagotoviti je treba zajetje vseh iztro{enih po‘arnih vodoziroma drugih gasilnih sredstev.

Posamezni objekti ali celotni proizvodno poslovni kom-pleksi morajo biti zasnovani na principu lovilne sklede, koli-kor to v celostni ekolo{ki oceni ni posebej omenjeno kotnepotrebno in nadome{~eno z druga~no tehnolo{ko re{itvijo.

Temelji novogradenj morajo biti najmanj 2 m oddaljeniod najvi{jega znanega nivoja podtalnice.

Pri zasnovi vseh skladi{~nih objektov ali prostorov mo-rajo biti smiselno upo{tevana dolo~ila pravilnika o tem, kakomorajo biti zgrajena in opremljena skladi{~a ter transportnenaprave za nevarne in {kodljive snovi.

Vse dopustne ekolo{ko nevarne dejavnosti in dopustnoskladi{~enje nevarnih snovih mora biti nad povr{ino.

Skladi{~a ne smejo biti zasnovana polivalentno. Skupnilovilni sistemi morajo zagotavljati kompatibilnost zajetihsnovi.

Re{eno mora biti ekolo{ko u~inkovito razstrupljanje,varno za~asno skladi{~enje oziroma deponiranje vseh od-padkov.


Za energetsko preskrbo se ne smejo uporabljati teko~iderivati. Kjer se ‘e uporabljajo, jih je treba postopno opustitiin nadomestiti z drugimi viri.

Na lokaciji se ne sme skladi{~iti odpadkov za ve~ kotenkraten odvoz oziroma jih zadr‘evati dlje kot tri mesece.

27. ~lenPri vsakem posegu v prostor je treba ob izdelavi lokacij-

ske dokumentacije izdelati strokovno po‘arnovarnostno oce-no gradnje oziroma posega.

28. ~lenKomunalne odpadke je treba zbirati v urejenih smetnja-

kih.Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti prometno

dostopna, praviloma locirana znotraj gradbene parcele pov-zro~iteljev komunalnih odpadkov.

Posebne odpadke je treba do kon~ne dispozicije alinevtraliziranja odpadkov varno skladi{~iti na za to posebnovarnostno opremljenih in dolo~enih mestih v okviru posa-mezne funkcionalne enote (parcele).

III. POSEBNA MERILA IN POGOJI POFUNKCIONALNIH ENOTAH

29. ~lenNekatere funkcionalne enote so zaradi la‘je identifika-

cije poimenovane po dana{njih uporabnikih, dolo~ila za po-samezne funkcionalne enote pa so vezana na posege oziromadejavnosti in ne na trenutne uporabnike.

Posebna merila in pogoji za posamezne funkcionalneenote na~eloma opredeljujejo maksimalne vi{ine obstoje~ihin predvidenih objektov. Odstopanja od opredeljenih verti-kalnih gabaritov za posamezne funkcionalne enote so dovo-ljena, vendar le na podlagi izdelane predlokacijske strokovnepreveritve.

30. ~lenF1 EMONAVertikalni gabariti: Vmax = 10 mIzraba: I = 1,5 maxOblikovanje: Objekti ob [martinski cesti morajo biti

oblikovani na podlagi variantnih re{itev.Namembnost: Dovoljene so trgovske, poslovne, skla-

di{~ne in servisne dejavnosti.Varovanje okolja: Treba je sanirati prostore servisnih

dejavnosti, skladi{~a olj, opu{~eno kotlovnico in rezervoargoriva, sanirati kanalizacijo in urediti nadzor za odpadnovodo in ozeleniti okolico objektov.

F2 SCTVertikalni gabariti: Vmax = 10 mIzraba: I = 1,5 maxOblikovanje: Objekte ob Kajuhovi cesti je treba obliko-

vati tako, da je zagotovljena vizualna za{~ita notranjega ma-nipulativnega dvori{~a pred javnostjo.

Varovanje okolja: Opustiti je treba skladi{~enje naftnihderivatov in ~rpalko goriva, urediti in sanirati skladi{~a olj inbarv, urediti opu{~eno kotlovnico, preveriti kanalizacijo inpralnico, urediti manipulativne povr{ine in parkiri{~a.

F3a CENTERVertikalni gabariti: Vmax = 10 mIzraba: I = 1,5 maxOblikovanje: Objekte ob Kajuhovi in Letali{ki cesti je

treba oblikovati tako, da je zagotovljena vizualna za{~ita

notranjega manipulativnega dvori{~a pred javnostjo.Namembnost: Dovoljene so trgovske, poslovne, skla-

di{~ne in servisne dejavnosti.

F3b CENTERVertikalni gabariti: Vmax = 10 mIzraba: I = 1,5 maxOblikovanje: Objekte ob Letali{ki cesti je treba obliko-

vati tako, da je zagotovljena vizualna za{~ita notranjega ma-nipulativnega dvori{~a pred javnostjo.

Varovanje okolja: Urediti je treba skladi{~e kemikalijna nivoju terena po principu lovilne sklede, sanirati mehani~-ne delavnice, utrditi manipulativne povr{ine in parkiri{~a.

F4 EMONA, LB, GRADIS, INTEREUROPA, BTCVertikalni gabariti: Vmax = 40 m, P + 13Izraba: I = 2,0 maxOblikovanje: Objekti ob [martinski cesti morajo biti

oblikovani na podlagi variantnih re{itev.Namembnost: Dovoljene so trgovske, poslovne, stori-

tvene in servisne dejavnosti.Varovanje okolja: V skladu s predpisi je potrebno sani-

rati in urediti tehni~ne naprave in prostore posameznih objek-tov in opustiti skladi{~enje goriva (LB).

F5 GRADISVertikalni gabariti: Vmax – zahodni del = 6 mVmax – vzhodni del = 10 mIzraba: I = 1,5 maxVarovanje okolja: V skladu z dolo~ili zakona o varstvu

okolja je treba za obstoje~e dejavnosti izdelati sanacijskiprogram.

F6 INDOSVertikalni gabariti: Vmax – zahodni del = 6 mVmax – vzhodni del = 10 mIzraba: I = 1,5 maxVarovanje okolja: V skladu z dolo~ili zakona o varstvu

okolja je treba za obstoje~e dejavnosti izdelati sanacijskiprogram.

F7 MINERALVertikalni gabariti: Vmax = 10 m, P + 2Izraba: I = 1,5 maxVarovanje okolja: Urediti je treba skladi{~enje nevarnih

snovi, praznih sodov in kondenzatorjev.

F8 BTCVarovanje okolja: Na celotnem obmo~ju BTC je treba

zmanj{ati skladi{~enje nevarnih snovi, oziroma centraliziratito dejavnost in jo urediti skladno s predpisi. Treba je utrditiin v ~im ve~ji meri ozeleniti vsa parkirna mesta BTC terevidentirati in primerno urediti vse ponikovalnice atmosfer-ske vode.

F8aVertikalni gabariti: Vmax = 15 mIzraba: I = 1,5 maxNamembnost: Poslovno-trgovske dejavnosti, gostinstvo.Oblikovanje: Objekti ob [martinski cesti morajo biti

oblikovani na podlagi variantnih re{tiev.

F8bVertikalni gabariti: Vmax = 8 mIzraba: I = 1,5 maxNamembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti

prete‘no skladi{~nih objektov v kompatibilne spremljajo~edejavnosti kot so: poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo,


storitvene dejavnosti, prodajna skladi{~a, trgovine, dejavno-sti {porta in prostega ~asa, gostinske dejavnosti.

F8cVertikalni gabariti: Vmax – severni del = 7 mVmax – ju‘ni del = 8 mIzraba: I = 1,5 maxNamembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti

prete‘no skladi{~nih objektov v kompatibilne spremljajo~edejavnosti kot so: poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti,drobno gospodarstvo, prodajna skladi{~a, tr‘nica, trgovina,dejavnosti {porta in prostega ~asa, zabavi{~ne dejavnosti,sejemske in gostinske dejavnosti. Na jugozahodnem delufunkcionalne enote je predvidena lokacija za heliodrom vprimeru elementarnih nesre~. Na obstoje~i asfaltirani povr{i-ni se zato ne sme postavljati ovir (lu~i, ograje, zelenje).

Dovoljeni posegi: Dovoljena je nadomestna gradnja namestu obstoje~ega gasilskega doma, kot ozna~itev vhoda vtrgovsko poslovno obmo~je. Tlorisna povr{ina nadomestne-ga objekta je lahko ve~ja od obstoje~e max 20%, za novodejavnost je treba v F8c zagotoviti nova parkirna mesta,gradnja ne sme prizadeti obstoje~ega drevja. Obstoje~o de-javnost gasilskega doma je treba zagotoviti v okviru funkcio-nalnih povr{in F8a-m.

Varovanje okolja: Treba je opustiti skladi{~enje nevar-nih snovi.

F8dVertikalni gabariti: Vmax = 8 mIzraba: I = 1,5 maxNamembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti

prete‘no skladi{~nih objektov v kompatibilne spremljajo~edejavnosti kot so: poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo,storitvene dejavnosti, prodajna skladi{~a, trgovina, dejavno-sti {porta ter prostega ~asa in gostinske dejavnosti.

F8eVertikalni gabariti: Vmax = 7 mIzraba: I = 1,5 maxNamembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti


Oblikovanje: Objekti ob [martinski cesti morajo bitioblikovani na podlagi variantnih re{itev.

Varovanje okolja: Treba je zmanj{ati skladi{~enje ne-varnih snovi in skladi{~e urediti za varno obratovanje v skla-du s predpisi in tehni~nimi re{itvami. Ukiniti je treba odprtoskladi{~enje nevarnih snovi.

F8fVertikalni gabariti: Vmax = 7 mIzraba: I = 1,5 maxNamembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti


Varovanje okolja: Treba je opustiti skladi{~enje nevar-nih snovi oziroma prostore ustrezno urediti.

F8gVertikalni gabariti: Vmax = 7 mIzraba: I = 1,5 maxNamembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti

prete‘no skladi{~nih objektov v kompatibilne spremljajo~e

dejavnosti kot so: poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo,storitvene dejavnosti, prodajna skladi{~a, trgovina, dejavno-sti {porta ter prostega ~asa in gostinske dejavnosti.

F8hVertikalni gabariti: Vmax = 15 mIzraba: I = 2,0 maxNamembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti

prete‘no skladi{~nih objektov v trgovski center. Ob pove~e-vanju trgovskih povr{in se lahko objekti funkcionalne enoteF8h pove‘ejo z objekti v F8i s tem, da se tem dosedanjanamembnost spreminja glede na potrebe trgovskega centra.

Oblikovanje: Objekti ob [martinski cesti morajo bitioblikovani na podlagi variantnih re{itev.

F8iVertikalni gabariti: Vmax = 7 mIzraba: I = 1,5 maxNamembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti


Varovanje okolja: Treba je opustiti skladi{~enje nevar-nih snovi oziroma prostore ustrezno urediti.

F8jVertikalni gabariti: Vmax = 7 mIzraba: I = 1,5 max

F8kVertikalni gabariti: Vmax = 8 mIzraba: I = 1,5 maxNamembnost: Dosedanja namembnost prete‘no odprtih

skladi{~nih povr{in se ohranja do realizacije novih programov.

F8lVertikalni gabariti: Vmax = 8 mIzraba: I = 1,5 maxNamembnost: Dosedanja namembnost prete‘no odprtih

skladi{~nih povr{in se ohranja do realizacije novih progra-mov.

F8mNamembnost: Dovoljena je ureditev parkiri{~a za to-

vorna in osebna vozila in ozelenitev obmo~ja.

F9 ELEKTROTEHNAVertikalni gabariti: Vmax = 8 mIzraba: I = 1,5 maxNamembnost: Dovoljena je sprememba namembnosti


F10 @ITOVertikalni gabariti: Vmax ob [martinski = P + 13Vmax srednji del = 6 mVmax JV del = 15 mVmax ju‘ni srednji del = 24 mIzraba: I = 1,5 maxOblikovanje: Objekti ob [martinski cesti morajo biti

oblikovani na podlagi variantnih re{itev.Varovanje okolja: Treba je urediti servisne dejavnosti, v

celoti preiti na uporabo plina v tehnolo{kih procesih, opustiti


skladi{~enje teko~ih naftnih derivatov ter urediti kontroliraniizpust vseh odpadnih voda.

F11 PIONIRVertikalni gabariti: Vmax = 8 mIzraba: I = 1,5 maxOblikovanje: Objekti ob Bratislavski cesti morajo zago-

tavljati vizualno za{~ito notranjega manipulativnega dvori-{~a pred javnostjo.

Varovanje okolja: Treba je izvesti kanalizacijo na celot-nem obmo~ju, ukiniti greznice in ponikovalnice iz avtopral-nice in ‘elezokrivnice ter urediti zunanje deponije in parki-ri{~a v skladu z veljavnimi predpisi.

F12Vertikalni gabariti: Vmax = 10 mIzraba: I = 0,5 maxNamembnost: Ohranjeni objekti prvega civilnega leta-

li{~a Ljubljane: Nadzorni stolp, potni{ka hala in hangar najpostanejo v procesu prenove del zapu{~ine slovenske tehni~-ne kulture. Dovoljene so poslovne, trgovske, gostinske in{portne dejavnosti.

Dovoljeni posegi: Posegi dolo~eni z 8. ~lenom odlokaso dopustni le v kompatibilni povezavi z revitalizacijo objek-tov tehni~ne kulture.

F13Namembnost: Dovoljena je ureditev parkiri{~a (za mest-

no ‘eleznico).Dovoljeni posegi: Do izvedbe parkiri{~ je dovoljena

sprememba namembnosti obstoje~ih objektov za poslovne,trgovske, servisne in proizvodne dejavnosti in postavitevza~asnih objektov.

IV. KON^NE DOLO^BE

31. ~lenZ dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:– odlok o sprejetju Regulacijsko-zazidalnega na~rta za

obmo~ja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone vMostah – MM2/1, MM2/2, MM4, MP1/1, MP1/2, MP2 inMP3 (Glasnik, {t. 10/69) in

– odlok o sprejetju ureditvenega na~rta za del obmo~jaurejanja MP 1/2 Javna skladi{~a (I. etapa) BTC, @ito, Yulon(Uradni list SRS, {t. 4/90).

32. ~lenV odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko

celoto M 1 Zelena jama – Nove Jar{e (Uradni list SRS, {t.3/88 in Uradni list RS, {t. 2/91, 56/92) se ~rta: – peta alinea 2.~lena, ki se glasi: “MP 1/2 Javna skladi{~a (del)” in – 28.a~len.


prostorsko in urbanisti~no na~rtovanje,– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Moste-Polje,– Krajevni skupnosti, za katero veljajo dolo~be tega

odloka.




listu RS.




2324.


O D L O Ko prostorskih ureditvenih pogojih za obmo~je urejanja

MS 5/2 Nove Fu‘ine – del

I. UVODNE DOLO^BE


ji za obmo~je urejanja MS 5/2 Nove Fu‘ine – del (v nadalj-njem besedilu: prostorski ureditveni pogoji), ki jih je izdelalLjubljanski urbanisti~ni zavod, Ljubljana, Vojkova c. 57,pod {t. proj. 4278, v februarju 1993.

2. ~lenSestavni del odloka je:– regulacijska karta v merilu 1:1000.Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo {e:Tekstualni del:– obrazlo‘itev prostorskih ureditvenih pogojev,– soglasja.Grafi~ni del:– prikaz prostorskih ureditev na obravnavanem obmo~-

ju, sestavine dolgoro~nega plana ob~in in mesta Ljubljane,prostorski katastrski na~rt v merilu 1:5000,

– zbirni prikaz primarnih komunalnih vodov v merilu1:5000.

3. ~lenMeja obmo~ja urejanja MS 5/2 Nove Fu‘ine del je

dolo~ena v regulacijski karti v merilu 1:1000, navedeni v 2.~lenu tega odloka.

4. ~lenObmo~je urejanja je raz~lenjeno na morfolo{ke enote.Glede vrste posegov imajo morfolo{ke enote naslednje

oznake:1 – obmo~ja za blokovno gradnjo2 – obmo~ja za individualno stanovanjsko gradnjo3 – obmo~ja za osrednje dejavnosti


4 – obmo~ja za me{ane dejavnosti (stanovanja, osrednjedejavnosti)

5 – obmo~ja za {olstvo, zdravstvo in otro{ko varstvo8 – parkovna, {portna in rekreacijska obmo~ja9 – zelene povr{ineGlede oblikovanja posegov imajo morfolo{ke enote na-

slednje oznake:A – prostostoje~a zazidavaC – svojstvena zazidalna struktura.

II. SKUPNA MERILA IN POGOJI

5. ~lenNa celotnem obmo~ju veljajo splo{na merila in pogoji

tega odloka. Dopolnjujejo jih posebna dolo~ila, ki se nana{a-jo na posamezne morfolo{ke enote in podrobneje opredelju-jejo merila in pogoje za posege.

Merila in pogoji za vrste posegov v prostor

6. ~lenNa celotnem obmo~ju so dovoljeni naslednji posegi:– teko~a vzdr‘evalna dela na objektih in napravah,– funkcionalne izbolj{ave (rekonstrukcije in adaptaci-

je),– urejanje in vzdr‘evanje odprtih povr{in kot so zeleni-

ce, otro{ka igri{~a, pe{poti in plo{~adi,– postavitev mikrourbane opreme,– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, pro-

meta in zvez,– vodnogospodarske ureditve,– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoje~ih

objektih – v okviru osnovne namembnosti morfolo{ke enote,– ru{enja objektov in druga dela v zvezi s pripravo

stavbnega zemlji{~a.Navedeni posegi so dovoljeni, ~e so izpolnjene svetlob-

no-tehni~ne zahteve in ~e posegi ne motijo bivalnega okolja.Spremembe namembnosti v obstoje~ih objektih so dovoljenele, ~e velikost funkcionalnega zemlji{~a ustreza normativnimpogojem za novo dejavnost.

Merila in pogoji za oblikovanje objektov in drugihposegov v prostor

7. ~lenVsi posegi v prostor morajo upo{tevati regulacijske ele-

mente, prikazane na regulacijski karti.Pomen regulacijskih elementov je:RL – regulacijska linijaomejuje povr{ine v javni rabi od povr{in v nejavni rabi.GL – gradbena linijaje ~rta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni

objekti, ki se gradijo na zemlji{~ih ob tej ~rti. Dovoljeni so lemanj{i zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije.

GM – gradbena mejaje meja, ki je novograjeni objekti ne smejo presegati,

lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notra-njost.

8. ~lenPri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah in drugih po-

segih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost inidentiteto obmo~ja in se prilagoditi okoli{kim objektom po:

– zasnovi izrabe zemlji{~,– odmikih od sosednjih objektov,– sestavi stavbnih mas,

– vi{inskih gabaritih in gradbeni ~rti,– naklonu streh in smereh slemen,– razmerju in razporeditvi fasadnih elementov,– barvi in teksturi streh in fasad,– na~inu ureditve odprtega prostora, na~inu izvedbe po-

mo‘nih objektov, nadstre{kov in ograj.Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so

dopustni, kadar ima kontrast namen:– simbolno prikazati funkcionalno razli~nost novega ob-

jekta od programsko enotnega okolja,– izpostaviti prostorsko dominanto.Presojo tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izde-

lavi lokacijske dokumentacije.

Merila in pogoji za dolo~anje gradbenih parcel infunkcionalnih zemlji{~

9. ~lenPri dolo~anju velikosti gradbenih parcel in funkcional-

nih zemlji{~ je treba upo{tevati:– omejitve rabe zemlji{~ (namembnost in velikost ob-

jekta na parceli, konfiguracijo terena, poteke komunalnihvodov, odmike od prometnic in druge omejitve),

– urbanisti~ne zahteve (dostope in dovoze, parkirna me-sta, interventne poti, funkcionalno zelenje),

– sanitarno tehni~ne zahteve (oson~enje, prezra~evanje,hrup).

Merila in pogoji za prometno urejanje

10. ~lenPrometnice z dokon~nim potekom in z ‘e izvedenimi

ureditvami imajo dolo~eno mejo cestnega sveta, ki je obe-nem regulacijska linija.

Za predvideno traso mestne cestne ‘eleznice ob cestiNove Fu‘ine, ki zahteva rekonstrukcijo obstoje~e prometnicein nove cestne priklju~ke je opredeljen rezervat. V rezervatuso na obstoje~ih objektih in napravah dovoljena le nujnavzdr‘evalna dela ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.

11. ~lenPri izgradnji javnih prometnic je treba zagotoviti ustre-

zen dostop za paraplegike in kolesarje.Dovozi in priklju~ki na javno cestno mre‘o morajo biti

urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v cestnemprometu.

Vsi objekti morajo imeti zagotovljen dovoz za motornavozila in urgentni dovoz. Slepo zaklju~ene ulice morajo imetiobra~ali{~e.

12. ~lenPri novogradnjah ali spremembi namembnosti je treba

zagotoviti zadostno {tevilo parkirnih mest v skladu z veljav-nimi normativi.

Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanjeter telekomunikacije

13. ~lenVse novogradnje morajo biti priklju~ene na obstoje~o

komunalno in energetsko infrastrukturo ter upo{tevati pred-pisane odmike od posameznih vodov in naprav in pogojeglede priklju~evanja.

Poteki sekundarnega omre‘ja in priklju~nih vodov mo-rajo biti medsebojno usklajeni.

Nove komunalne napeljave morajo biti izvedene v ze-meljskih kablih.


14. ~lenKanalizacijsko omre‘jeVse odpadne in padavinske vode iz prometnih povr{in

morajo biti speljane v kanalizacijsko omre‘je me{anega si-stema, ki se navezuje na kanalski zbiralnik Ao.

îste padavinske vode iz streh, zelenic in pe{~enih po-vr{in so lahko speljane v ponikovalnice, padavinske vode zutrjenih povr{in, kjer se odvija motorni promet, pa obveznopreko ma{~obnikov v kanalizacijsko omre‘je.

15. ~lenVodovodno omre‘jeObstoje~e vodovodno omre‘je zado{~a za vodooskrbo

in po‘arno za{~ito dopolnilne gradnje.

16. ~lenElektri~no omre‘jeOb izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno pri-

dobiti smernice za elektrifikacijo in dolo~iti lokacije za posa-mezne TP.

17. ~lenVro~evodDopolnilno gradnjo je mo‘no priklju~iti na obstoje~e

vro~evodno omre‘je (ogrevanje in oskrba s toplo vodo).

18. ~lenPlinovodOskrba dopolnilne gradnje s plinom (za kuho) je mo‘na

s priklju~itvijo na obstoje~e plinovodno omre‘je.

19. ~lenPTTZmogljivost obstoje~ega tt omre‘ja zado{~a le za seda-

nje {tevilo priklju~kov. Za priklju~itev novogradenj je trebadopolniti PTT omre‘je.

20. ~lenJavna razsvetljavaVse javne, prometne, parkirne povr{ine in povr{ine,

namenjene pe{cem, morajo biti opremljene z javno razsvet-ljavo, tako da bo zagotovljena vsaj minimalna vrednost os-vetljenosti.

Merila in pogoji za varovanje okolja

21. ~lenGradnja novih objektov, prizidave, nadzidave, spremem-

be namembnosti v obstoje~ih objektih so dovoljeni, ~e v pro-storu ne povzro~ajo ve~jih motenj, kot so s predpisi dovoljene.

Pri vseh posegih je treba upo{tevati normativne dolo~beglede za{~ite okolja.

Pri ekolo{ko zahtevnih posegih mora investitor pridobi-ti celostno oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podla-ga za odlo~itev o konkretnem posegu v prostor.

22. ~lenVarstvo zrakaPri lociranju novih programov oziroma dejavnosti, je

treba preveriti mo‘ni vpliv na onesna‘enje zraka in dolo~itipogoje oziroma ukrepe.

23. ~lenVarstvo pred hrupomNovogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da

ravni hrupa ne presegajo zakonsko dolo~enih stopenj:

– III. stopnje zahtevnosti za prete‘ni del obmo~ja,– IV. stopnje zahtevnosti za obmo~ja morfolo{kih enot

z oznakami 3 in 4 ter v 50 m pasu ob Zalo{ki cesti.Pri posameznih virih prekomernega hrupa je treba meri-

ti nivo hrupa in izvesti ustrezno sanacijo z aktivno ali pasivnoza{~ito.

24. ~lenVarstvo vodaCelotno obmo~je le‘i v 3. varstvenem pasu vodnih vi-

rov, zato je pri posegih v prostor treba upo{tevati dolo~ila ovarstvu pitne vode v Ljubljani.

25. ~lenOdstranjevanje odpadkovKomunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti praviloma

na funkcionalnem zemlji{~u povzro~itelja komunalnih od-padkov (ali na javni povr{ini), prometno dostopna, locirana vobjektu ali na utrjeni povr{ini, za{~itena z nadstre{nico teropremljena z vodo za ob~asno ~i{~enje in odtokom z lovil-cem olj.

Varstvo pred po‘arom

26. ~lenUrgentne poti morajo biti speljane kro‘no in v skladu z

veljavnimi predpisi s tega podro~ja.Protipo‘arni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni

razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti. Za-gotovljena mora biti zadostna koli~ina vode.

III. POSEBNA MERILA IN POGOJI

27. ~lenMorfolo{ka enota 1C/1Dovoljene so spremembe namembnosti v obstoje~ih ob-

jektih za dejavnosti, ki slu‘ijo stanovalcem, ne motijo bival-nega okolja in ne potrebujejo dodatnih parkirnih povr{in; vnadstropjih je dovoljena le pisarni{ka dejavnost.

Dovoljene so novogradnje, ki funkcionalno dopolnjuje-jo stanovanjsko obmo~je, in sicer:

– gradnja gara‘nih objektov tipa triplex, K + P +1, ob ‘eizvedenih, na lokacijah z oznako A in B: na lokaciji B je vsklopu gara‘ne hi{e dovoljena ureditev avtopralnice z enopralno stezo ob soglasju pristojnih slu‘b za varstvo okolja,

– izvedba dodatnih parkirnih povr{in na lokacijah z oz-nako B, C inD,

– do izgradnje gara‘nega objekta je na lokaciji A dovo-ljena izvedba dvostranskega parkiri{~a,

– gradnja bencinskega servisa na lokaciji z oznako E obsoglasju pristojnih slu‘b za varstvo okolja.

Zazelenitev:– obvezna je zazelenitev novih parkirnih povr{in.

28. ~lenMorfolo{ka enota 2A/1Dodatni mo‘ni posegi:– dopolnilna gradnja, dozidave in nadzidave obstoje~ih

objektov za stanovanja, storitvene dejavnosti, poslovne de-javnosti,

– sprememba namembnosti iz stanovanjske v navedenedejavnosti in obratno.

Izraba:– indeks pozidanosti (P) znotraj morfolo{ke enote je

max. 0.35.


Eta‘nost:– maksimalna eta‘nost novogradenj in dozidav je P + 1.Tip zazidave:– prostostoje~e hi{e ali dvoj~ki.Oblikovalske zahteve:– strehe so dvokapnice, naklon stre{in 35 – 45 stopinj.Pomo‘ni objekti:Na funkcionalnih zemlji{~ih stanovanjskih objektov je

dovoljena gradnja pomo‘nih objektov.Maksimalna velikost obstoje~ih in novih pomo‘nih ob-

jektov je skupaj 18 m².Pomo‘ni objekti se morajo oblikovno in po uporabi

materialov prilagajati obstoje~im objektom.Ograje so lahko lesene ali ‘ivice do vi{ine 1,2 m.

29. ~lenMorfolo{ke enote 3A/1,2,3Dodatni mo‘ni posegi in oblikovalske zahteve:Nad vhodi v lokale in pri izlo‘benih oknih so dovoljene

markize, ki morajo biti pri posameznem objektu medsebojnousklajene (po velikosti, obliki, uporabi materialov).

Nad terasami gostinskih lokalov so dovoljeni nadstre-{ki, pritrjeni v vi{ini nad fasadno oblogo (pod stre{nim ven-cem), izvedeni vodoravno ali v rahlem naklonu, kot lahkakovinska konstrukcija z zlo‘ljivo platneno streho. Pri posa-meznem objektu oziroma fasadi morajo biti istega tipa inoblikovno usklajeni z ostalimi dodatki (markizami). Barvnolahko ozna~ujejo dolo~eno dejavnost.

Terase pri gostinskih lokalih, vklju~no z nadstre{ki, nesmejo presegati obmo~ja funkcionalnega zemlji{~a in oviratirabe skupnih povr{in (prehodi, dovozi, zelenice).

Morfolo{ka enota 3A/3:ob realizaciji mestne cestne ‘eleznice je dovoljena pre-

stavitev kapelice, z oznako K, v skladu s pogoji pristojneslu‘be za varovanje naravne in kulturne dedi{~ine.

30. ~lenMorfolo{ka enota 3C/1Dodatni mo‘ni posegi:– dozidava obstoje~ega objekta za potrebe osrednjih de-

javnosti (policija).Izraba:– indeks izrabe (I) znotraj morfolo{ke enote je maksi-

malno 0.7.Eta‘nost:– dovoljena eta‘nost je P + 1.Oblikovalske zahteve:– glavni vhod mora biti orientiran na trg na severni

strani prizidka.

31. ~lenMorfolo{ka enota 3C/2Dodatni mo‘ni posegi:– gradnja objekta dru‘bene dejavnosti (cerkev s sprem-

ljajo~im programom).Prometno urejanje:Za potrebe objekta osrednjih dejavnosti (cerkve) je tre-

ba zgraditi potrebno {tevilo parkirnih mest, ki bodo prekokri‘i{~a povezana s Cesto Nove Fu‘ine (tudi po izgradnjimestne ‘eleznice). Preko tega kri‘i{~a je zagotovljen tudidovoz do obstoje~e in predvidene gara‘ne hi{e.

Izraba:– indeks izrabe (I) na stavbno zemlji{~e je lahko max.

0,7.Eta‘nost:– dovoljena eta‘nost je K+P (eta‘na vi{ina cerkvene

ladje),

– dovoljena eta‘nost je K+P+1 (za spremljajo~i pro-gram cerkve).

Oblikovalske zahteve:– oblikovanje novogradnje mora odra‘ati vsebino in ob-

likovati javni prostor ob osrednji prometnici.Posebne omejitve:Pri posegih je potrebno upo{tevati rezervat mestne ‘e-

leznice.

32. ~lenMorfolo{ka enota 4A/1Dodatni mo‘ni posegi:– prizidave in nadzidave obstoje~ih objektov,– sprememba namembnosti obstoje~ih objektov za sta-

novanja, poslovne dejavnosti in storitvene dejavnosti.Izraba:– indeks izrabe (I) na stavbno zemlji{~e je lahko max.

0,7.Eta‘nost:– dovoljena eta‘nost je P + 1.Oblikovalske zahteve:– streha dvokapnica, smer slemena vzporedna s cesto

(smer V-Z), naklon stre{in 35 – 45 stopinj,– ograje so lahko lesene ali ‘ivice do vi{ine 1,2 m.Posebne omejitve:– pri posegih je treba upo{tevati rezervat za gradnjo

cestne ‘eleznice.

33. ~lenMorfolo{ka enota 5C/1Dodatni mo‘ni posegi:– dopolnilna gradnja za potrebe {olstva in otro{kega

varstva,– prizidave in nadzidave.Izraba:– indeks pozidanosti (P) znotraj morfolo{ke enote je

max. 0,25.Eta‘nost:– dovoljena eta‘nost je P + 1.Oblikovalske zahteve:– novi objekti morajo biti oblikovno usklajeni z obsto-

je~imi objekti.Posebne omejitve:– dopolnilna gradnja ne sme segati na obmo~je {portnih

igri{~ oziroma zmanj{ati njihovega obsega.

34. ~lenMorfolo{ka enota 5C/2Dodatni mo‘ni posegi:– dopolnilna gradnja objektov za {olstvo, zdravstvo ali

otro{ko varstvo.Eta‘nost:– dovoljena eta‘nost je P + 1.Oblikovalske zahteve:– streha dvokapnica, naklon stre{in, kritina in fasadna

obloga kot pri obstoje~em objektu v morfolo{ki enoti.

35. ~lenMorfolo{ka enota 5C/3Dodatni mo‘ni posegi:– gradnja objekta za dru‘bene dejavnosti (otro{ko var-

stvo, dejavnosti prostega ~asa, {olstvo idr.),Izraba:– indeks izrabe (I) znotraj morfolo{ke enote je max.

0,25.Eta‘nost:– dovoljen je pritli~en objekt.


36. ~lenMorfolo{ki enoti 8/1, 8/2Dodatni mo‘ni posegi:– gradnja {portnih igri{~ ter urejanje povr{in za {port in

rekreacijo,– postavitev pritli~nega garderobno-sanitarnega objekta

maksimalne velikosti 100 m².Za vse posege v morfolo{ki enoti 8/2 je treba pridobiti

strokovno mnenje in soglasje upravnega organa, pristojnegaza varovanje naravne in kulturne dedi{~ine.

37. ~lenMorfolo{ka enota 8/3Dodatni mo‘ni posegi:– gradnja {portnih igri{~ ter spremljajo~ih objektov in

naprav, ki dopolnjujejo obstoje~o rekreacijsko dejavnost,– prekritje dela igri{~ je dovoljeno le na osnovi pred-

hodne urbanisti~ne preveritve.Izraba:– indeks pozidanosti (P) znotraj morfolo{ke enote je

max. 0,35.Eta‘nost:– pritli~je.Zazelenitve in oblikovanje ograj:– pas med {portnimi igri{~i in stanovanjskimi objekti v

sosednji morfolo{ki enoti mora biti zazelenjen. Prav tako jepotrebna zazelenitev ob parkiri{~u na severni strani,

– ograje so lahko le ‘i~ne ali ‘iva meja.Posebne omejitve:– pri posegih je treba upo{tevati rezervat za gradnjo

cestne ‘eleznice.

38. ~lenMorfolo{ka enota 8/4Dodatni mo‘ni posegi:– ureditev odprtih, neograjenih igri{~ znotraj zelenih

povr{in. Posegi v zelene cezure ob primarnih pe{ poteh in naseverni meji niso dovoljeni.

39. ~lenMorfolo{ka enota 9/1Dodatni mo‘ni posegi:– gradnja brvi,– vodnogospodarske ureditve in vzdr‘evanje vodotoka.Za vse posege v morfolo{ki enoti 9/1 je potrebno prido-

biti soglasje upravnega organa, pristojnega za vodno gospo-darstvo in varovanje naravne in kulturne dedi{~ine.

IV. KON^NE DOLO^BE

40. ~lenZ dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:– odlok o sprejetju tehni~nega dela zazidalnega na~rta

za obmo~je zazidalnega otoka MS 4,5 Fu‘ine (Uradni listSRS, {t. 20/67) in

– odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejet-ju tehni~nega dela zazidalnega na~rta za obmo~je zazidalne-ga otoka MS 4,5 Fu‘ine za raz{irjeno I. fazo zazidalnegaotoka MS 4,5 Fu‘ine (Uradni list SRS, {t. 1/67).


prostorsko in urbanisti~no na~rtovanje,

– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Moste-Polje,– Krajevni skupnosti, za katero veljajo dolo~be tega

odloka.








2325.

Distributerji uteko~injenega naftnega plina RepublikeSlovenije so na seji dne 9. 8. 1995 sprejeli naslednji

S K L E P

1Pravilnik o vzdr‘evanju jeklenk (Uradni list RS, {t.

37-1757/95) preneha veljati 31. 8. 1995.

2Ta sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Urad-


Ljubljana, dne 9. avgusta 1995.

^lanice zdru‘enja:

Butan plin Ljubljanav. d. direktorja

Franc Vidmar, dipl. jur. l. r.

Istragas Koperdirektor

Zorko Cerkvenik, dipl. ek. l. r.

Plinarna Maribordirektor

Boris Grapulin, dipl. org. d. l. r.

Plinstaldirektor

Iztok îmnic, in‘. l. r.

JP Komunala CeljePE Plinarna

direktorJurij êrneti~ l. r.

Kurivo Goricadirektor

Egidij ^rnigoj l. r.


CANKOVA–TI[INA

2326.

Na podlagi 29. in 50. ~lena zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, {t. 72/93, 57/94 in 14/95) in 68. ~lena statutaOb~ine Cankova–Ti{ina, je Ob~inski svet ob~ine Canko-va–Ti{ina, na seji dne 5. 6. 1995 sprejel

O D L O Ko organizaciji in delovnem podro~ju ob~inske uprave

1. ~lenS tem odlokom se dolo~a organiziranost ob~inske upra-

ve, njene pristojnosti in delovna podro~ja.

2. ~lenOb~inska uprava opravlja upravne, strokovne in druge

naloge, ki so v skladu z zakoni in statutom ob~ine ter drugimipredpisi.

3. ~lenOb~inska uprava je organizirana kot enoten organ in je

individualno vodena.

4. ~lenOb~insko upravo vodi ‘upan.Ob~inska uprava ima tajnika, ki ga na predlog ‘upana

imenuje ob~inski svet. Tajnik odgovarja za neposredno izva-janje nalog ob~inske uprave. Za svoje delo je odgovoren‘upanu.

5. ~lenZa potrebe nemotenega funkcioniranja ob~ine in njenih

organov ter izvajanje nekaterih strokovnih nalog iz pristojno-sti ob~ine se lahko izvedba teh nalog poveri strokovnimzunanjim sodelavcem ali organizacijam in o tem sklene po-godbo, ki jo podpi{e ‘upan, oziroma sprejme ustrezen akt osklenitvi koncesije, ki ga sprejme ob~inski svet.

6. ~lenOb~inska uprava opravlja naloge na podro~jih:– financ,– pravnih, kadrovskih in splo{nih zadev,– pred{olske vzgoje, izobra‘evanja ter kulture,– {porta in rekreacije,– zdravstvenega in socialnega varstva,– gospodarske dejavnosti in turizma,– gospodarskih javnih slu‘b in prometa,– prostora in okolja,– gospodarjenja z nepremi~ninami,– stanovanjskega gospodarstva,– kmetijstva in gozdarstva,– varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami,– informacijske dejavnosti,– in{pekcijskih slu‘b.

7. ~lenOb~inska uprava opravlja tudi druge naloge strokovne-

ga in organizacijskega zna~aja, pomembne za delo ob~inskeuprave zlasti pa na naslednjih podro~jih:

– priprava splo{nih aktov, prora~una in zaklju~nega ra-~una ter drugih aktov, gradiv in poro~il za ob~inski svet innjegova delovna telesa,

– izvajanje ob~inskih predpisov,– izvajanje posami~nih upravnih aktov,

– lokalne volitve, referendumi in ljudska iniciativa,– strokovne in organizacijske naloge ter administrativ-

no tehni~na opravila za ‘upana, ob~inski svet in njegovadelovna telesa,

– druge naloge iz ob~inske pristojnosti, ki so dolo~ene zzakoni, ob~inskimi akti in odlo~itvami ob~inskega sveta.

8. ~lenSistemizacijo delovnih mest v ob~inski upravi dolo~i

‘upan. O sklenitvi delovnega razmerja v ob~inski upraviodlo~a ‘upan.

9. ~lenZa zaposlene v ob~inski upravi se uporabljajo predpisi o

delovnih razmerjih in pla~ah, ki veljajo za delavce v dr‘avniupravi.

O pravicah iz delovnega razmerja (koli~nik za dolo~itevpla~e, napredovanje v vi{ji pla~ilni razred) delavcev ob~in-ske uprave odlo~a ‘upan.

10. ~lenZa ‘upana in tajnika ob~inske uprave se uporabljajo

dolo~be zakona o funkcionarjih v dr‘avnih organih in dolo~-be zakona o razmerjih pla~ v javnih zavodih in organihlokalnih skupnosti.

11. ~lenO disciplinski odgovornosti delavcev v ob~inski upravi

odlo~a na prvi stopnji ‘upan, na drugi stopnji pa ob~inskisvet.

12. ~lenTa odlok za~ne veljati z dnem objave v Uradnem listu

Republike Slovenije, smiselno pa se uporablja od 5. 6. 1995naprej.

[t. 100/95-OSTi{ina, dne 11. avgusta 1995.

PredsednikOb~inskega sveta

ob~ine Cankova–Ti{inaViktor Vre~i~ l. r.

CELJE

2327.

Na podlagi 3. in 45. ~lena zakona o financiranju ob~in(Uradni list RS, {t. 80/94) je ob~inski svet Mestne ob~ineCelje na seji dne 31. 7. 1995 sprejel

O D L O Ko prora~unu Mestne ob~ine Celje za leto 1995

1. ~lenV prora~unu Mestne ob~ine Celje za leto 1995 zagotav-

ljamo sredstva za financiranje nujnih in drugih nalog naosnovi prihodkov iz 21. in 22. ~lena zakona o financiranjuob~in.

Pregled prihodkov in njihova razporeditev sta zajeta vbilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del odloka oprora~unu Mestne ob~ine Celje.


2. ~lenSkupni prihodki prora~una Mestne ob~ine Celje zna{ajo

2.453,926.000 SIT in se razporejajo na:– razporejeni prihodki 2.435,656.400 SIT– rezerve Mestne ob~ine Celje 12,269.600 SIT– teko~a prora~unska rezerva 6,000.000 SITSestavni del tega odloka je bilanca prihodkov in odhod-

kov, ki se objavi so~asno s tem odlokom.

3. ~lenMestna ob~ina zagotavlja odpla~evanje obveznosti iz

naslova dolgoro~ne zadol‘itve s celotnimi sredstvi javne po-rabe, zmanj{ane za sredstva finan~ne izravnave, skladno zdolo~ili 28. ~lena zakona o financiranju ob~in za novo nasta-le obveznosti v letu 1995. Obveznosti iz naslova dolgoro~nezadol‘itve iz preteklih let so stvar delitvene bilance mednovo nastalimi ob~inami: Celje, Vojnik, [tore.

4. ~lenOd prihodkov ob~inskega prora~una izlo~amo 0,5% za-

gotovljene porabe v sredstva rezerv ob~ine, za namene, dolo-~ene v 12. ~lenu zakona o financiranju ob~in.

O razporejanju sredstev rezerv odlo~ata ‘upan in ob~in-ski svet skladno s 47. ~lenom statuta Mestne ob~ine Celje.

5. ~lenProra~un obsega kot nerazporejeni del prihodkov tudi

teko~o prora~unsko rezervo, za financiranje javne porabe,katere namen ob sprejemanju prora~una ni bilo mo‘no pred-videti ali zanje ni bilo mo‘no predvideti zadostnih sredstev.

O vsakokratni porabi sredstev odlo~a do vi{ine 100.000SIT ‘upan.

6. ~lenSredstva ob~inskega prora~una razporejamo med letom

praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru dose‘e-nih prihodkov in v odvisnosti od zapadlih obveznosti, ~e sposebnim aktom ni dolo~eno druga~e.

7. ~lenUporabniki ob~inskega prora~una ne smejo prevzemati

obveznosti, ki bi presegale s prora~unom dolo~ena sredstva,oziroma morajo prilagoditi obseg dejavnosti razpolo‘ljivimsredstvom.

Uporabniki ob~inskega prora~una smejo sredstva, ki sojim zagotovljena s prora~unom, uporabiti za namene, za kate-re so jim bila dana in v skladu s predpisi.

Za zakonito in smotrno uporabo sredstev je odgovoren‘upan.

8. ~len@upan mora za~asno zmanj{ati znesek sredstev, ki so v

prora~unu razporejena za posamezne namene, ali za~asnozadr‘ati uporabo teh sredstev, ~e prihodki med letom nepritekajo v predvideni vi{ini, financiranja pa ni mogo~e za-gotoviti po 13. ~lenu.

O ukrepih iz prej{njega odstavka mora ‘upan obvestitisvet in predlagati ustrezne ukrepe oziroma spremembo prora-~una na prvi seji.

9. ~len@upan sme v okviru skupnega obsega prora~unskih sred-

stev spreminjati namen in vi{ino sredstev, ki so v prora~unurazporejena za posamezne dejavnosti, ~e s tem ni bistvenoogro‘eno izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotov-ljena.

O odlo~itvah iz prej{njega odstavka mora ‘upan obve-stiti svet Mestne ob~ine Celje na prvi seji sveta.

10. ~lenUporabniki prora~una morajo nakup opreme, investicij-

ska, vzdr‘evalna dela in storitve oddajati v skladu z zako-nom, s pogodbo oziroma na podlagi javnega razpisa.

11. ~lenO za~asni uporabi likvidnih sredstev zaradi ohranitve

njihove realne vrednosti in zagotovitve teko~e likvidnostiprora~una, odlo~a ‘upan, ki mora ob tem ravnati kot dobergospodar in upo{tevati pogoj najugodnej{ega ponudnika.

12. ~lenVsi uporabniki prora~unskih sredstev so dol‘ni svetu

Mestne ob~ine Celje predlo‘iti finan~ne na~rte za leto 1995,ne glede na to, ali so v celoti ali delno financirani iz prora~u-na, polletna poro~ila o porabi sredstev ter zaklju~ne ra~uneskladno z zakonodajo in statutom Mestne ob~ine Celje.

13. ~lenê se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov pro-

ra~una izvr{evanje prora~una ne more uravnovesiti, se lahkoza za~asno kritje odhodkov:

– uporabijo sredstva rezerv Mestne ob~ine Celje,– najame posojilo najve~ do 5% sprejetega prora~una,

ki mora biti odpla~ano do konca prora~unskega leta, o ~emerodlo~a svet Mestne ob~ine Celje na predlog ‘upana,

– najame posojilo najve~ do 2% sprejetega prora~una,ki mora biti odpla~ano v roku 30 dni, o ~emer odlo~a ‘upan.

14. ~len@upan in nadzorni odbor Mestne ob~ine Celje opravlja-

ta nadzor nad finan~nim, materialnim in ra~unovodskim po-slovanjem uporabnikov, glede na namen, obseg in dinamikouporabe sredstev, uporabniki prora~unskih sredstev pa sodol‘ni predlo‘iti vse zahtevane potrebne podatke.

15. ~lenTa odlok za~ne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa

se od 1. 1. 1995 dalje.

[t. 012004/95-23Celje, dne 31. julija 1995.

Predsednikob~inskega sveta

Mestne ob~ine CeljeAlojz Oset l. r.

Bilanca prihodkov in odhodkov

PRIHODKI

Zap. Plan{t. Vrsta prihodkov 19951 2 3

I. PRIHODKI ZA ZAGOTOVLJENOPORABO (A+B+C) 1.645,517.000A. PRIHODKI,KI SE RAZPOR.MED REP. IN OBÎNO1.Dohodnina (30%) 1.187,054.000B. PRIHODKI, KI PRIPADAJO OBÎNI 197,052.0002. Davek na dedi{~ine in darila3. Davek na dobitke od iger na sre~o


1 2 3

4. Davek na promet nepremi~nin5. Upravne takse6. Pos. taksa za uporabo igr. avt. zunaj igralnic

C/ 7. FINAN^NA IZRAVNAVA 261,411.000Prenesena iz leta 1994 30,660.000Nakazana v letu 1995 230,751.000

II. PRIHODKI ZA DRUGE NALOGE(D+E+F+G) 808,409.000D. DAVKI IN DRUGE DAJATVE 661,818.0008. Davek od premo‘enja 8,000.0009. Nadomestilo za uporabo stavbnegazemlji{~a 225,000.00010. Krajevne takse – turisti~na taksa 2,000.00011. Komunalne takse 26,600.00012. Ekolo{ke takse 3,000.00013. Priklju~ne takse 54,100.00014. Pristojbine za vzdr‘evanje gozdnih cest 300.00015. Od{kodnina zaradi sprem. namemb.kmet. zemlj. 4,160.00016. Od{kodnine in nadomest. za degr.in onesn. okolja17. Prihodki uprave 85,758.00018. Prihodki dolo~eni z drugimi akti

18.1. Prihodki od obresti 6,000.00018.2. Po‘arna taksa 22,000.00018.3. Vra~ilo prisp. za gozdne ceste 300.00018.4. Prisp.za vlaganje v invest.

objekte IKR 184,600.00018.5. Prihodekod stanov. sklada MOC 20,000.00018.6. Komunalni prisp.-dotacija-odprti

prostor 10,000.00018.7. Mandatne kazni 10,000.000

E. PRIHODKI OD PREMO@ENJA 75,291.00019. Najemnine za poslovne prostore 15,500.00020. Prodaja premo‘enja (PTT) 40,391.00021. Prihodek od koncesij 19,400.000F. PRIHODKI IZ NASLOVASOFINANCIRANJ22. Prisp.ministr.za var.okolja in prostor 56,300.000G. PRENOS PRIHODKOV IZPRETEKLEGA LETA – ORGAN UPRAVE23. Pokritje nepla~anih terjate 15,000.000VSI PRIHODKI SKUPAJ (I+II+III) 2.453,926.000

Bilanca prihodkov in odhodkov

ODHODKI

Zap. Plan{t. Namen 19951 2 3

A. TEKOÎ ODHODKI1. PLAÊ, PRISPEVKI IN DRUGI

OSEBNI PREJEMKI 206.000.0001.1. Pla~e, prisp. in dr. oseb. prej. v organih

in upravi 178,000.0001.2. Pla~e, prisp. in dr. oseb. prej. v KS 28,000.000

2. MATERIALNI IN DRUGI STRO[KI 66,557.0002.1. V organih in upravi lokalne skupnosti 54,355.0002.2. V KS 12,202.000

3. DRU@BENE DEJAVNOSTI 1.016,630.9003.1. Osnovno izobra‘evanje 210,823.100– pla~e in dr. os.prejemki 27,233.000– ogrevanje 21,694.700– materialni stro{ki 14,993.200

1 2 3

– prevozi u~encev 17,921.300– materialni stro{ki na oddelek 97,880.900– invest. vzdr‘ev. in amortiz. 31,100.0003.2. Otro{ko varstvo 415,960.000– pla~e in dr.oseb.prejemki 415,960.000– materialni stro{ki– invest. vzdr‘ev. in amortiz.3.3. Socialno varstvo 106,779.800– pla~e in dr. oseb. prejemki 13,357.000– amortizac.+invest. vzdr‘ev.– socialne pomo~i 75,443.200– financ. humanit. org. 8,984.100– najemnine 7,607.000– ob~inski programi 1,388.5003.4. Zdravstveno varstvo 19,483.000– zdr.zavarov.ob~anov 18,883.000– lokalne akcijske skupine 600.0003.5. Kultura 120,794.000– pla~e in dr. oseb. prejemki 102,067.000– amortizacija– invest. vzdr‘evanje 3,842.000– materialni stro{ki 3,375.000– var. nar. in kult. dedi{. 1,603.000– dejavnost dru{tev 1,952.000– ostali programi 3,955.000– mlad. pev. festival 4,000.000

3.6. Telesna kultura 62,345.000– {portna vzgoja mladih 9,496.000– tekomov. in vrhun. {port 13,503.000– {portna rekreacija 479.000– skupne naloge 14,583.000– funkcionalni stro{ki 1,344.000– pla~e in dr. os. prejemki 17,340.000– amortizacija– invest. vzdr‘ev. 4,500.000– medn. {portne igre {ol. otrok 1,100.0003.7. Raziskovalna dejavnost 10,446.000– mladinsko raziskov. delo *nagrade mentorjem 7,312.000 *materialni stro{ki 3,134.0003.8. Investicije 70,000.000– osnovne {ole 70,000.000– kulturaZgodovinski arhiv, ZKO

4. DRUGA PLAÎLA STORITEV 605,270.0004.1. Sredstva za gospodarjenjez napravami komunalne rabe 597,438.000– individualna komun. raba 295,000.000– skupna komunalna raba, cestni promet 294,900.000– elementar 7,538.0004.2. Sredstva za varstvo okolja 7,832.000

5. PLAÎLA ANUITET 122.696.300 (5%) 138,168.0006. SUBVENCIJE IN TRANSFERI

V GOSPODAR. 23,840.0006.1. Kmetijstvo, veterina 11,680.0006.2. Turisti~na dejavnost 8,000.000– propag. promoc. dejavnost 6,701.358– organizacija prireditev 1,298.6426.3. Urejanje kmet.zemlji{~ 4,160.000

7. DRUGI ODHODKI7.1. Za{~ita in re{evanje, po‘arna varnost 82,273.000

8. GOSPODARSKI RAZVOJ 180,100.0008.1. Sklad stavbnih zemlji{~ 161,100.0008.2. Javna dela 19,000.000

9. DRUGE JAVNE POTREBE 81,668.470– nadomestila svet 14,000.000


1 2 3

– politi~ne stranke 11,000.000– premo‘.pravna slu‘ba 4,400.000– prireditve,sprejemi 1,115.000– reprezentanca 2,031.000– objave 1,058.000– sodelovanje s tujino 2,193.000– teden Singen 1,500.000– ob~inska priznanja 2,570.000– poslovanje ‘upana (SO,IS) 5,054.000– vzdr‘evalna dela 6,164.000– domicili 236.000– ZZB 1,215.000– policijska postaja 1,631.000– TTN 1,500.000– TECOS 1,550.000– amortizacija 6,000.000– mrli{ki ogledi 2,481.000– denacionalizacija (stanov.zakon) 5,670.000– ostalo 10,300.470

B. REZERVE10. TEKOÂ PRORAÛNSKA REZERVA 6,000.00011. REZERVE 12,269.630C. IZGUBA 140,597.017

ODHODKI SKUPAJ: 2.559,374.017PRIMANJKLJAJ 105,448.017

II. FIRMA IN SEDE@

3. ~lenJavna podjetja poslujejo z naslednjo firmo:a) Javno podjetje Vodovod – kanalizacija, d.o.o. s skraj-

{ano firmo : JP Vodovod – kanalizacija, d.o.o.Sede‘ dru‘be je: Lava 2 a, Celjeb) Javno podjetje Javne naprave, d.o.o. s skraj{ano fir-

mo: JP Javne naprave, d.o.o.Sede‘ dru‘be je: Teharska cesta 49, Celjec) Javno podjetje Energetika, d.o.o. s skraj{ano firmo:

JP Energetika, d.o.o.Sede‘ dru‘be je: Škapinova ul. 1, Celje

4. ~lenJavna podjetja imajo ‘ig pravokotne oblike z grafi~nim

simbolom in izpisano polno firmo. Podrobneje dolo~i obliko‘iga nadzorni svet dru‘be.

III. DEJAVNOST

5. ~lenJavna podjetja opravljajo naslednje dejavnosti s podro~-

ja gospodarskih javnih slu‘b:a) Javno podjetje Vodovod – kanalizacija, d.o.o.– oskrba s pitno vodo– odvajanje in ~i{~enje komunalnih odpadnih in pada-

vinskih voda– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba na-

selji s po‘arno vodo v javni rabi.b) Javno podjetje Javne naprave, d.o.o.– zbiranje, odvoz, recikla‘a, obdelava in odlaganje ko-

munalnih odpadkov– javna snaga in ~i{~enje javnih povr{in– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov.c) Javno podjetje Energetika, d.o.o.– oskrba naselij s plinom in– oskrba naselij s toplotno energijo.

6. ~lenZaradi racionalnej{ega in ekonomi~nej{ega izvajanja

gospodarskih javnih slu‘b opravljajo vsa podjetja {e nasled-nje dejavnosti:

– vzdr‘evanje omre‘ja infrastrukturnih objektov in na-prav, ~rpali{~, ~istilnih naprav, mernoregulacijskih postaj kot-larn in toplotnih podpostaj

– izvajanje priklju~itve na javno omre‘je infrastruktur-nih objektov in naprav

– izdelava in vzdr‘evanje opreme za izvajanje gospo-darskih javnih slu‘b

– izvajanje in‘eniringa pri izgradnji objektov ter projek-tiranje objektov komunalne rabe

– druge dejavnosti, ki dopolnjujejo izvajanje gospodar-skih javnih slu‘b.

7. ~lenPo posebnem pooblastilu komunalne direkcije mestne

ob~ine, izvajajo podjetja {e naslednje dejavnosti:– izvajanje dolo~enih nalog na razvoju, na~rtovanju in

pospe{evanju gospodarskih javnih slu‘b– in‘eniring na podro~ju investicij in gospodarjenja z

objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarskihjavnih slu‘b.

– naloge na podlagi javnih pooblastil (dolo~anje pogo-jev in dajanje soglasij in dovoljenj za posege v prostor in zapriklju~itev na infrastrukturne objekte).

2328.

Na podlagi 6. ~lena odloka o gospodarskih javnih slu‘-bah v Ob~ini Celje (Uradni list RS, {t. 30/94) ter v skladu s25. in 28. ~lenom zakona o gospodarskih javnih slu‘bah(Uradni list RS, {t. 32/93), je ob~inski svet Mestne ob~ineCelje v skladu s 53. ~lenom statuta Mestne ob~ine Celje dne31. julija 1995 sprejel

O D L O Ko ustanovitvi javnih podjetij

I. SPLOŠNE DOLO^BE

1. ~lenS sprejemom tega odloka Mestna ob~ina Celje ustanovi

tri javna podjetja za izvajanje gospodarske javne slu‘be nanaslednjih podro~jih:

– oskrba s pitno vodo– odvajanje in ~i{~enje komunalnih odpadnih in pada-

vinskih voda– ravnanje in odlaganje komunalnih odpadkov z javno

snago– ~i{~enje javnih povr{in– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov– oskrba naselij s plinom in– oskrba naselij s toplotno energijo.

2. ~lenNa podlagi tega odloka bodo izdelani akti o ustanovitvi

dru‘b v skladu z zakonom.Akti o ustanovitvi za~no veljati, ko jih podpi{e ‘upan

Mestne ob~ine Celje.Akt o ustanovitvi dru‘b mora vsebovati dolo~ila, ki

bodo zagotavljala u~inkovitej{e in cenej{e gospodarjenje, kotga dosega sedanje enovito podjetje.


Vse dejavnosti iz 5., 6. in 7. ~lena tega odloka se v akteo ustanovitvi vpi{ejo tudi z navedbo ustrezne {ifre in besedilav skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti.

IV. USTANOVITELJ

8. ~lenUstanovitelj vseh treh javnih podjetij je Mestna ob~ina

Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje. Do sprejema druga~neodlo~itve je Mestna ob~ina Celje njihov edini ustanovitelj.

Ustanoviteljske pravice izvr{uje ob~inski svet Mestneob~ine Celje, razen pristojnosti dolo~enih s tem odlokom, kijih imata ‘upan Mestne ob~ine Celje in komunalna direkcijakot poobla{~enca ustanovitelja.

9. ~lenJavna podjetja se ustanovijo za nedolo~en ~as.

V. OSNOVNI KAPITAL

10. ~lenOsnovni kapital vsakega javnega podjetja zna{a

1,500.000 SIT.Ustanovitelj Mestna ob~ina Celje, zagotovi za vsako

podjetje osnovni vlo‘ek 1,500.000 SIT v denarju.Poslovni dele‘ na podlagi osnovnega vlo‘ka pripada

Mestni ob~ini Celje.

11. ~lenObjekte in naprave namenjene izvajanju gospodarskih

javnih slu‘b (infrastrukturni objekti in naprave) ter vsa os-novna in obratna sredstva, potrebna za za~etek poslovanjapodjetij, zagotovi ustanovitelj.

Po prevzemu vseh nujnih funkcij za delovanje novihjavnih podjetij, se vsa potrebna sredstva, ki so v prehodnemobdobju zakupljena, vlo‘ijo kot stvarni vlo‘ek Mestne ob~i-ne Celje v ta javna podjetja ter se s tem dokapitalizirajo.

VI. UPRAVLJANJE JAVNIH PODJETIJ

12. ~lenUstanovitelj na seji ob~inskega sveta Mestne ob~ine

Celje odlo~a o vpra{anjih, ki po zakonu, tem odloku ter aktuo ustanovitvi sodijo v njegovo pristojnost. To so zlasti na-slednja vpra{anja:

– o pove~anju osnovnega kapitala ob raz{iritvi poslova-nja dru‘b ali zaradi drugih gospodarskih razlogov.

V tem primeru ima Mestna ob~ina Celje prednostnopravico vpla~il tako, da ostane njen dele‘ nasproti osnovne-mu kapitalu nespremenjen.

– o vklju~itvi drugih dru‘benikov v dru‘be– o zni‘anju osnovnega kapitala– potrjuje letne programe in finan~ne na~rte ter zaklju~-

ne ra~une dru‘b– odlo~a o delitvi in uporabi dobi~ka in o kritju izgub– odlo~a o spremembah in dopolnitvah aktov o ustano-

vitvi podjetij razen zadev o katerih odlo~a ‘upan mestneob~ine

– na predlog ‘upana, imenuje in razre{uje ~lane nadzornihsvetov dru‘b ter imenuje in razre{uje poslovodje – direktorje

– daje soglasja k najemanju kreditov– o drugih vpra{anjih o katerih odlo~a ustanovitelj pa

niso po pooblastilu iz tega odloka izrecno prenesena na ‘upa-na ali komunalno direkcijo

– o spremembah dejavnosti javnih podjetij, razen, ~egre za dopolnilne dejavnosti o katerih odlo~a ‘upan.

13. ~len@upan mestne ob~ine, kot poobla{~enec v imenu usta-

novitelja, samostojno odlo~a o naslednjih vpra{anjih:– o zastopanju dru‘be v sodnih postopkih proti poslo-

vodjem– o spremembi sede‘a– o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin

oziroma gospodarskih javnih slu‘b– o nagradah za delo ~lanov nadzornih svetov.

14. ~lenKomunalna direkcija, kot poobla{~enec v imenu usta-

novitelja, samostojno odlo~a o naslednjih vpra{anjih:– o ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij– o imenovanju revizorjev– o splo{nih pogojih poslovanja– sprejema program za obvladovanje kakovosti poslo-

vanja.

15. ~lenSklepi ustanovitelja, ki jih sprejema ob~inski svet Mest-

ne ob~ine Celje in sklepi ustanovitelja, ki jih kot poobla{~en-ca sprejemata ‘upan mestne ob~ine in komunalna direkcija,se vpisujejo v knjigo sklepov, ki jo potrdi notar.

16. ~lenV vsakem javnem podjetju se formirajo naslednji organi:– nadzorni svet– direktor.

17. ~lenNadzorni svet vsakega podjetja {teje sedem ~lanov, ki

so izvoljeni za dobo {tirih let in so po preteku mandata lahkoponovno imenovani.

18. ~lenV vsakem nadzornem svetu sta, dokler tako dolo~a za-

kon, dva ~lana predstavnika delavcev, {tirje ~lani predstavni-ki ustanovitelja in en ~lan iz vrst uporabnikov storitev gospo-darske javne slu‘be, ki se izvaja v posameznem podjetju.

^lane nadzornega sveta – predstavnike delavcev, izvolisvet delavcev v skladu z zakonom.

^lane nadzornega sveta – predstavnike ustanovitelja in~lana iz vrst uporabnikov imenuje ob~inski svet Mestne ob~i-ne Celje.

19. ~lenNadzorni svet, v vsakem podjetju, se mora konstituirati

najkasneje v desetih dneh po izvolitvi vseh ~lanov. Konsti-tuira se z izvolitvijo predsednika in namestnika, ki moratabiti predstavnika ustanovitelja.

20. ~lenSklep o imenovanju in pred~asnem odpoklicu predstav-

nikov ustanovitelja mora biti sprejet z ve~ino dolo~eno sstatutom mestne ob~ine, pogoje in na~in imenovanja ter od-poklica predstavnikov delavcev pa dolo~i svet delavcev ssvojim poslovnikom.

ê ~lanu nadzornega sveta preneha mandat, se najka-sneje v 2 mesecih izvedejo nadomestne volitve.

21. ~lenNadzorni svet v vsakem podjetju ima predvsem nasled-

nje pristojnosti:


– sprejema plane in programe dela in razvoja ter aktedru‘be (interna pravila), razen ~e ni z zakonom ali tem odlo-kom druga~e predpisano

– izdaja navodila in smernice za delo direktorja– nadzira pravilno in pravo~asno izdelavo ra~unovod-

skih izkazov (bilanc stanja in bilanc uspeha)– sodeluje pri sprejemanju sklepov ustanovitelja preko

predsednika in/ali namestnika– odlo~a o vseh zadevah, za katere po zakonu ali dolo~-

bah tega odloka ni pristojen drug organ dru‘be– nadzoruje vodenje poslov dru‘be– imenuje delovna telesa (komisije ipd.) in dolo~a nji-

hove pristojnosti– sprejema poslovnik o svojem delu– izvaja druge pristojnosti v skladu z zakonom, tem

odlokom in sklepi ustanovitelja.

22. ~lenNadzorni svet v posameznem podjetju odlo~a o zadevah

iz svoje pristojnosti na sejah. Za sklep~nost zasedanja jepotrebna prisotnost vsaj {tirih ~lanov.

Za veljavno sprejemanje sklepov je potrebna navadnave~ina oddanih glasov. Glasuje se javno, ~e predsednik ali~lani ob posebnih prilo‘nostih ne predlagajo sprejem sklepa,da se glasuje tajno.

23. ~lenVsak ~lan nadzornega sveta ima en glas. V primeru

neodlo~enega izida glasovanja velja odlo~itev za katero jeglasoval predsednik nadzornega sveta.

Sodelovanje pri odlo~anju je mo‘no tudi tako, da seoddajo glasovi s pomo~jo pisem, telefonsko, s faxom ali nadrug podoben na~in, vendar le, ~e temu ne nasprotuje nobenna zasedanju prisoten ~lan.

24. ~lenNa predlog direktorja, so ~lani nadzornega sveta upravi-

~eni do nagrade za svoje delo in do povra~ila stro{kov, ki jihimajo v zvezi s pripravami in udele‘bo na seji sveta.

25. ~lenDirektor javnega podjetja na lastno odgovornost vodi

posle dru‘be in jo zastopa.Direktor vsakega od treh javnih podjetij zastopa dru‘bo z

omejitvami. Potrebno je soglasje ob~inskega sveta, za sprejemnaslednjih odlo~itev ali sklenitev naslednjih pravnih poslov:

– nakup, prodaja ali obremenitev nepremi~nin ali dru-gih sredstev, ~e to ni ‘e izrecno opredeljeno v letnem gospo-darskem na~rtu

– najemanje posojil.Direktor mora pridobiti soglasje nadzornega sveta za

sprejem naslednjih odlo~itev ali sklenitev naslednjih pravnihposlov:

– izvajanje investicij, izven tistih dolo~enih v gospodar-skem na~rtu

– dajanje posojil ali poro{tev– sklepanje najemnih ali zakupnih pogodb sklenjenih za

ve~ kot {est mesecev– sklepanje koorperacijskih pogodb s trajanjem ve~ kot

eno leto– podeljevanje vsebinsko ali ~asovno neomejenih poob-

lastil– spreminjanje organizacijske zgradbe dru‘be.

26. ~lenDirektor je lahko oseba, ki izpolnjuje splo{ne pogoje

dolo~ene z zakonom in naslednje posebne pogoje:

– da ima visoko{olsko ali vi{je{olsko izobrazbo tehni~-ne, ekonomske ali pravne smeri

– da ima vsaj pet let prakse na podro~ju poslovodenja– da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti.

27. ~lenDirektorja posameznega podjetja imenuje ustanovitelj

na podlagi javnega razpisa. Postopek izbire in imenovanjadirektorja dolo~ajo statuti podjetij.

Mandat direktorja traja {tiri leta ter je po izteku mandatalahko ponovno imenovan.

Ustanovitelj lahko imenuje direktorja posameznega pod-jetja tudi za dolo~en ~as.

28. ~lenDirektor je lahko razre{en pred iztekom mandata:– na lastno zahtevo– ~e so bili zaradi izvajanja akta ali sklepa, ki ga je predla-

gal, kr{eni interesi mestne ob~ine ali je bila povzro~ena {koda– ~e je prekora~il pooblastila– ~e ustanovitelj ni sprejel letnega poro~ila– ~e je kr{il pravila o prepovedi konkurence ali poslovni

skrivnosti– ~e so nastopili tehtni razlogi zaradi katerih je ustano-

vitelj izgubil zaupanje (negativna gibanja v poslovanju, kr{i-tev dobrih poslovnih obi~ajev, povzro~anje sporov, ipd.)

– iz drugih utemeljenih razlogov.

29. ~lenVse podrobnosti v zvezi s pogoji dela direktorjev se

uredijo v managerskih pogodbah.

VII. JAVNA POOBLASTILA

30. ~lenJavna podjetja lahko izvajajo javna pooblastila, ki so

jim dana z odloki in z drugimi splo{nimi akti, ki urejajoposamezno gospodarsko javno slu‘bo.

VIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTIJAVNIH PODJETIJ V PRAVNEM PROMETU

31. ~lenPremo‘enje javnih podjetij je v pravnem prometu.

32. ~lenJavna podjetja odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem

svojim premo‘enjem, ki je v pravnem prometu.Infrastrukturni objekti in naprave ne morejo biti pred-

met izvr{be in se ne morejo uvrstiti v ste~ajno maso.

IX. FINANCIRANJE DEJAVNOSTI JAVNIH PODJETIJIN LETNI RAÛNOVODSKI IZKAZ

33. ~lenPrihodke ustvarjajo javna podjetja iz naslednjih virov:– izvirni prihodki ustvarjeni s prodajo proizvodov in

storitev gospodarskih javnih slu‘b– sredstva iz republi{kega prora~una za sofinanciranje

obveznih lokalnih gospodarskih javnih slu‘b– sredstva ob~inskega prora~una za sofinanciranje ob-

veznih in izbirnih lokalnih gospodarskih javnih slu‘b– prispevki– drugi viri.


34. ~lenDirektorji podjetij so dol‘ni pripraviti letni ra~unovod-

ski izkaz skladno s predpisi, poslovno poro~ilo in predlog odelitvi dobi~ka oziroma pokrivanju izgube.

Predloge direktorjev preizkusijo nadzorni sveti podjetij,preden se posredujejo ustanovitelju.

Obvezna je revizija letnega ra~unovodskega izkaza. Iz-bor poobla{~enega revizorja opravi komunalna direkcija.

35. ~lenUstanovitelj ne more sprejeti sklepa o delitvi dobi~ka,

~e ni bil izdelan in sprejet program za obvladovanje kakovo-sti poslovanja iz prvega odstavka 39. ~lena.

36. ~lenUgotavljanje dobi~ka poteka skladno s predpisi in s

sprejeto poslovno politiko podjetij.

37. ~lenIzgubo javnih podjetij, ki bi nastala zaradi enostransko

sprejetih sklepov ustanovitelja in njegovega vpliva na poslo-vanje, pa jih ustanovitelj na opozorila nadzornih svetov ni bilpripravljen spremeniti, pokriva ustanovitelj.

X. STRATEŠKI RAZVOJ IN POSLOVNA POLITIKA

38. ~lenZa zagotavljanje na~rtnega dolgoro~nega in stabilnega

razvoja dolo~ajo podjetja lastno strategijo razvoja in letnegospodarske na~rte. Ti dokumenti in odlo~itve temeljijo naanalizi stanja v podjetju in v okolju, upo{tevaje sodobnetrende na podro~ju razvoja tehnike in tehnologije opravljanjakomunalnih storitev oz. gospodarskih javnih slu‘b ter mo‘-nosti trga. V ta namen se dru‘be povezujejo s sorodnimiorganizacijami v zbornico izvajalcev gospodarskih javnihslu‘b in s strokovnimi in znanstvenimi institucijami.

39. ~lenVsaka dru‘ba mora izdelati program za obvladovanje

kakovosti poslovanja in opravljanja storitev gospodarskihjavnih slu‘b.

S programom dolo~i metode in sredstva kontrole kakovo-sti storitev, na~in zbiranja prito‘b, pohval in predlogov uporab-nikov storitev ter odpravljanja pomanjkljivosti, na~in in roke zaobve{~anje uporabnikov, na~in obvladovanja stro{kov poslova-nja in vzpodbujanja inovativnosti v funkciji kvalitete in ekono-mi~nosti poslovanja in drugo, kar je za kakovost opravljanjadejavnosti pomembno. Program sprejme ustanovitelj.

XI. SPLOŠNI AKTI

40. ~lenNadzorni svet posameznega javnega podjetja sprejme

statut javnega podjetja, v katerem se podrobneje uredijo zla-sti notranja organizacija in delovanje javnega podjetja, po-stopek imenovanja direktorja, delovanje in odlo~anje orga-nov in druga vpra{anja.

Ustanovitelj, nadzorni svet ali direktor lahko v okvirusvojih pristojnosti sprejmejo tudi druge splo{ne akte.

Statut in splo{ni akti iz prvega in drugega odstavka tega~lena na smejo biti v nasprotju s tem odlokom.

XI. PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE

41. ~lenZa direktorje javnih podjetij se, do konstituiranja orga-

nov podjetij in izvedbe razpisa oziroma najve~ za eno leto,imenujejo:

a) Javno podjetje Vodovod – kanalizacija, d.o.o., mag.Marko Cvikl

b) Javno podjetje Javne naprave, d.o.o., in‘. Ivo eri~c) Javno podjetje Energetika, d.o.o., dipl. in‘. Janez

Peterman.Direktorji javnih podjetij morajo poskrbeti za izvedbo

postopka vpisa dru‘b v sodni register, konstituiranje orga-nov, vzpostavitev organizacijske zgradbe in vseh potrebnihprvin za za~etek dela podjetij (kadri, sredstva, informa-tika, ....), vse v skladu z elaborati o ustanovitvi in organizira-nju javnih podjetij. Resursi potrebni za delo posameznegapodjetja se morajo zagotavljati iz obstoje~ega JP KomunalaCelje. Morebitne izjeme je potrebno v elaboratu natan~nodolo~iti in obrazlo‘iti. Elaborat sprejema organ, ki ga dolo~iob~inski svet. Podjetja morajo za~eti z rednim delom najka-sneje v 60 dneh po vpisu v sodni register.

42. ~lenOrgani dru‘b se morajo konstituirati najkasneje v 30

dneh po vpisu dru‘b v sodni register.

43. ~lenZa urejanje razmerij v dru‘bah in med dru‘bami in

okoljem, se poleg dolo~b tega odloka in aktov o ustanovitvi,neposredno uporabljata tudi zakon o gospodarskih javnihslu‘bah (Uradni list RS, {t. 32/93) in zakon o gospodarskihdru‘bah (Uradni list RS, {t. 30/93, 29/94 in 82/94).

44. ~lenTa odlok za~ne veljati petnajsti dan po objavi v Urad-

nem listu Republike Slovenje.

Celje, dne 31. julija 1995.


Mestne ob~ine CeljeLojze Oset l. r.

2329.

Na podlagi 4. ~lena odloka o gospodarskih javnih slu‘-bah v Ob~ini Celje (Uradni list RS, {t. 30/94) ter v skladu s 3.in 7. ~lenom zakona o gospodarskih javnih slu‘bah (Uradnilist RS, {t. 32/93), 3. ~lena zakona o komunalnih dejavnostih(Uradni list SRS, {t. 8/82) in 1. ~lena zakona o pokopali{ki inpogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopali{~ (Uradni listSRS, {t. 34/84), je ob~inski svet Mestne ob~ine Celje dne 31.7. 1995 sprejel

O D L O Ko na~inu in pogojih izvajanja gospodarske javne slu‘be

na podro~ju opravljanja pokopali{ke dejavnosti

1. ~lenS tem odlokom se dolo~a vsebina ter organizacijska in

prostorska zasnova izvajanja obvezne lokalne gospodarskejavne slu‘be na podro~ju urejanja pokopali{~ ter pokopali{kein pogrebne dejavnosti. Dolo~ajo se okvirni pogoji in temeljipostopka za predajo javne slu‘be v izvajanje, pravice inobveznosti uporabnikov storitev, viri financiranja, nadzornad izvajanjem ter drugo, kar je za normalno izvajanje tejavne slu‘be potrebno.


2. ~lenUrejanje pokopali{~ ter pokopali{ka in pogrebna dejav-

nost je organizirana, na~rtovana in nadzorovana lokalna gos-podarska javna slu‘ba. Izvaja se v skladu z zakoni, temodlokom, tehni~nimi pravili pristojnih organov dr‘ave in ko-deksi strokovnih zdru‘enj izvajalcev. Opravljanje pokopali-{ke dejavnosti po tem odloku je:

– opravljanje pokopali{kih storitev,– opravljanje pogrebnih dejavnosti,– urejanje pokopali{~.

3. ~lenUrejanje pokopali{~ je dejavnost, ki obsega vzdr‘evanje

pokopali{~, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekopegrobov in opustitev pokopali{~, zajema pa predvsem nasled-nja dela:

– ~i{~enje in odstranjevanje odpadkov in snega,– odvoz odpadkov na odlagali{~e,– ko{nja zelenic,– urejanje in obrezovanje ‘ive meje,– vzdr‘evanje poti,– manj{a vzdr‘evalna dela na objektih in napravah,– vodenje katastra pokopali{~ in– dolo~anje posameznih zvrsti grobov.

4. ~lenPokopali{ke storitve se izvajajo na pokopali{~u in so

predvsem naslednje:– zagotovitev uporabe mrli{ke ve‘ice,– izvajanje pogrebnih sve~anosti,– izkop in zasip jame ter za{~ita sosednjih grobov,– prva ureditev groba in– izvajanje pokopali{ke de‘urne slu‘be.Ob~ina lahko podrobneje uredi postopke izvajanja po-

kopali{kih storitev z izdajo tehni~nega pravilnika.

5. ~lenPogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopa-

li{~ in zajema predvsem naslednje dejavnosti:– urejanje dokumentacije,– ureditev pokojnika,– prevoz pokojnika in– izvajanje pogrebne de‘urne slu‘be.Postopke izvajanja pogrebnih dejavnosti lahko uredijo

strokovna zdru‘enja izvajalcev s posebnim kodeksom.

6. ~lenUrejanje pokopali{~e in pokopali{ka dejavnost se v skla-

du s tem odlokom izvaja na naslednjih pokopali{~ih:– Mestno pokopali{~e Celje,– pokopali{~e [martno v Ro‘ni dolini in– pokopali{~e Teharje.

7. ~lenGospodarska javna slu‘ba urejanja pokopali{~ ter poko-

pali{ka in pogrebna dejavnost se zagotavlja s podeljevanjemkoncesij na podlagi tega odloka, koncesijskega akta ter kon-cesijske pogodbe.

Za posamezno pokopali{~e iz prej{njega ~lena tega od-loka se lahko podeli le ena koncesija. Na teritoriju mestneob~ine se podeli le ena koncesija za izvajanje pogrebne de-javnosti.

8. ~lenTemeljni elementi koncesijskega akta so naslednji:– koncesionarji imajo javna pooblastila za izdajo soglasij

za pokop, za postavitev spomenika in odstranjevanje dreves,

– za izvajanje urejanja pokopali{~ in pokopali{ke dejav-nosti se podeljuje monopol,

– za izvajanje pogrebne dejavnosti se ne zagotavlja mo-nopola,

– za vsako pokopali{~e se lahko podeli le ena koncesija,– koncesija se podeli najve~ za sedem let,– koncedent za izvajanje koncesije ne pla~uje, prav tako

koncesionar koncedentu ne pla~uje koncesije.

9. ~lenOb~ina bo predala koncesionarju, ko gre za izvajanje

urejanja pokopali{~ in pokopali{kih storitev, vse objekte innaprave v celoti in z vsemi pritiklinami ter morebitnimi bre-meni.

Koncesionar prevzema obveznosti izvajanja javne gos-podarske slu‘be ter gospodarjenja s temi objekti in naprava-mi v skladu s koncesijsko pogodbo.

Za izvajanje pogrebnih storitev ob~ina ne zagotavljaposebnih objektov in naprav.

Koncedent mora zagotavljati normalno rabo objektov innaprav ter izvajanje storitev v skladu z verificiranim letnimgospodarskim na~rtom.

V primeru vi{je sile bo Mestna ob~ina Celje zagotavlja-la odpravljanje morebitnih posledic v okviru svojih obvezno-sti in pristojnosti.

10. ~lenInteresenti za pridobitev koncesije za izvajanje dejav-

nosti urejanja pokopali{~ in pokopali{kih storitev na Mest-nem pokopali{~u Celje, morajo izpolnjevati naslednje mini-malne tehni~ne, kadrovske in druge pogoje:

– da so registrirani za izvajanje razpisane dejavnosti inda imajo za to potrebna soglasja in dovoljenja pristojnihorganov,

– da predlo‘ijo dokazila, reference ipd., ki potrjujejo, daimajo potrebna znanja in izku{nje za izvajanje razpisanejavne slu‘be,

– da imajo v lasti ali posesti ustrezna tehni~na sredstva,potrebna za izvajanje razpisne dejavnosti oziroma, da predlo-‘ijo ustrezna jamstva, da bodo ta sredstva na voljo predsklenitvijo koncesijske pogodbe, ~e bodo izbrani,

– da imajo zaposlene ali da jam~ijo, da bodo najkasnejebo sklenitvi koncesijske pogodbe, imeli za nedolo~en ~aszaposlenih vsaj osem delavcev, ustrezno usposobljenih zaupravljanje z la‘jimi stroji, vzdr‘evanje zelenic, manj{a vzdr-‘evalna dela ter za ureditev in prevoze pokojnikov,

– da predlo‘ijo ustrezne oblike zavarovanja (var{~ino)za kvalitetno izvajanje gospodarske javne slu‘be in

– da predlo‘ijo razvojni program in poslovni na~rt.

11. ~lenInteresenti za pridobitev koncesije za izvajanje dejav-

nosti urejanja pokopali{~ in pokopali{kih storitev na ostalihdveh pokopali{~ih, morajo izpolnjevati naslednje minimalnetehni~ne, kadrovske in druge pogoje:



– da podajo zagotovila, da bodo zagotovili ustrezno {te-vilo delavcev, usposobljenih za izvajanje prevzetih del,

– da predlo‘ijo ustrezne oblike zavarovanja (var{~ino)za kvalitetno izvajanje gospodarske javne slu‘be in

– da predlo‘ijo poslovni na~rt.


12. ~lenZa izvajanje pogrebne dejavnosti morajo interesenti iz-

polnjevati naslednje minimalne kadrovske in tehni~ne pogo-je:



– da podajo zagotovila, da bodo zagotovili ustrezno {te-vilo delavcev, usposobljenih za izvajanje prevzetih del in

– da predlo‘ijo poslovni na~rt.

13. ~lenMestna ob~ina Celje ima kot koncedent, ne glede na

dolo~be koncesijskega akta in koncesijske pogodbe, nasled-nje posebne pravice:

– pravico verifikacije letnega gospodarskega na~rta zapodro~je izvajanja gospodarske javne slu‘be in

– pravico soglasja in veta na odlo~itve koncesionarja, kise nana{ajo na sklenitev najemnih in zakupnih pogodb zadele objektov, ki niso v neposredni zvezi z osnovno dejav-nostjo.

Posebne pravice ob~ine, ki so dolo~ene s tem ~lenom nimogo~e omejiti ali omiliti s koncesijsko pogodbo ali drugimpravnim dejanjem. Vsaka taka dolo~ba je ni~na.

14. ~lenUporabniki storitev gospodarske javne slu‘be iz 2. ~le-

na tega odloka imajo poleg drugih {e naslednje pravice inobveznosti:

– pravico uporabe storitev gospodarske javne slu‘be podpogoji, dolo~enimi z zakonom in tem odlokom ter drugimipredpisi,

– pravico do prito‘be na pristojne organe, ~e so kr{enepravice uporabnikov (in{pekcijske slu‘be, svet uporabnikovgospodarskih javnih slu‘b itd.),

– obveznost uporabe storitev koncesiorja, ko gre za ure-janje pokopali{~ in pokopali{ko dejavnost,

– obveznost pla~ila uporabe objektov oziroma storitev,~e je tako dolo~eno in

– obveznost spo{tovanja navodil koncesionarja in drugeprisilne predpise, ki urejajo podro~je varnosti, reda in miru,zdravstvenega in sanitarnega varstva in druge predpise.

V primeru, da gre za grobnico, grobni prostor ali ‘arniprostor, za katerega vsaj tri leta ni bila pla~ana najemnina,preide lastninska pravica ali pravica uporabe na mestno ob-~ino.

15. ~lenUrejanje pokopali{~ ter pokopali{ka dejavnost in izva-

janje pogrebnih storitev se financira iz naslednjih virov:– najemnine za grobove,– prihodki od pla~anih storitev koncesionarja,– dotacije in donacije in– drugi viri.Vse druge vire, ki niso na{teti v tem ~lenu, mora verifi-

cirati pristojni organ mestne ob~ine {e preden se uporabijo zafinanciranje javne slu‘be.

16. ~lenVi{ino najemnin za grobove ter ceno storitev koncesio-

narjev, dolo~enih s tem odlokom, dolo~a ob~inski svet mest-ne ob~ine na podlagi utemeljenega predloga koncesionarjev.

Najemnine morajo pokriti stro{ke rednega vzdr‘evanjapokopali{~a in objektov ter potrebne investicijske posege.

Cene pokopali{kih storitev sestavljajo postavke, ki za-gotavljajo pokritje stro{kov pokopa ter enostavno reproduk-cijo na objektih in napravah vezanih na to dejavnost.

Cene pogrebnih storitev morajo biti tr‘no primerljiveter morajo pokrivati potrebne stro{ke izvajanja dejavnosti.

Cene storitev, ki ne sodijo v gospodarsko javno slu‘bodolo~a koncesionar prosto.

17. ~lenMestna ob~ina Celje pokriva morebitno razliko med

priznano in dolo~eno najemnino za grobove.Mestna ob~ina iz lastnih virov zagotavlja osnovno us-

posobitev pokopali{~ za funkcijo (raz{iritev pokopali{~, zgra-ditev infrastrukture in drugi posegi, ~e so potrebni za izvaja-nje dejavnosti), ~e se to ne more zagotavljati iz najemnin indrugih virov.

18. ~lenIzvajalec (koncesionar) je dol‘an voditi ra~unovodstvo

za gospodarsko javno slu‘bo lo~eno od ra~unovodstva za svo-jo ostalo dejavnost, vse v skladu z dolo~ili zakona o gospodar-skih javnih slu‘bah in zakona o gospodarskih dru‘bah.

Za dejavnost gospodarske javne slu‘be mora izvajalecobvezno zagotoviti letno revizijo poslovanja.

Pristojni organ mestne ob~ine ima ob vsakem ~asu pra-vico vpogleda v poslovne knjige koncesionarja, oziroma zah-tevati pisno poro~ilo o porabi iz te dejavnosti pridobljenihsredstev.

19. ~lenMestna ob~ina Celje daje v uporabo koncesionarjem

vse objekte in vse naprave (nepremi~nine in vse premi~nine)s pripadajo~o infrastrukturo, ki sodijo v posamezni funkcio-nalni kompleks pokopali{~ ter pripadajo~e ureditvene na~rtein druge prostorske akte. O tem se izdela poseben seznam inprevzemni zapisnik.

20. ~lenIn{pekcijski nadzor nad izvajanjem odloka in vseh dru-

gih zakonskih in podzakonskih predpisov, ki neposredno aliposredno urejajo podro~je gospodarjenja in uporabe javnihobjektov, izvaja pristojna dr‘avna in{pekcija.

Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljapristojni organ Mestne ob~ine Celje.

21. ~lenZ denarno kaznijo 120.000 SIT se za prekr{ek kaznuje

izvajalec, ~e:– ne ureja in vzdr‘uje pokopali{~a skladno s 3. ~lenom

tega odloka,– ne izvaja pokopali{ke storitve skladno s 4. ~lenom

tega odloka,– ne izvaja pogrebne dejavnosti skladno s 5. ~lenom

tega odloka in– ne obra~unava najemnine za grobove, cene pokopali{-

kih in pogrebnih storitev, skladno s 16. ~lenom tega odloka.Z denarno kaznijo 5.000 SIT se za prekr{ek kaznuje

uporabnik, ~e:– ne uporablja objekte in storitve ter ne pla~uje uporabe

objektov in storitev, ki so obvezne po tem odloku in– ne spo{tuje navodil koncesionarja in druge prisilne

predpise, ki urejajo podro~je varnostim, reda in miru, zdrav-stvenega in sanitarnega varstva in druge predpise.

22. ~lenTa odlok za~ne veljati trideseti dan po objavi v Urad-



23. ~lenV devetdesetih dneh po uveljavitvi tega odloka mora

Mestna ob~ina Celja z njim uskladiti vse dosedanje akte, kiso bili sprejeti na podro~ju urejanja pokopali{~ ter pokopali-{ke in pogrebne dejavnosti.




6.900 m², ki predstavlja funkcionalno zemlji{~e {ole. [ola jeorientirana v smeri V - Z, telovadnica v smeri S - J kotobuli~ni objekt, celoten objekt je v vi{inskem gabaritu do P +3 z mo‘nostjo podkletitve. Napajanje objekta je iz vzhodnein zahodne strani, pe{ dostop pa s severa, po potrebi tudi zjuga. Kot I. faza gradnje je predvideno funkcionalno zemlji{-~e v velikosti ca. 6300 m². Kolikor bo v okviru funkcionalne-ga zemlji{~a 6900 m² mo‘no zagotoviti 6300 m² brez parc.{tev. 408 in 409 se ta izlo~i iz tega finkcionalnega zemlji{~a,objekt (a) pa se re{uje po naslednji alinei,

– objekt (a) na parcelah 408 in 409 k. o. Celje je lociranna mestu sedanjega oblikovno manj ustreznega objekta obvogalu Kosovelove in Levstikove ulice. Vi{inski gabarit ob-jekta je do P + 3 z mo‘nostjo podkletitve. Objekt bo slu‘il zapotrebe in program {ole za gostinstvo in turizem oziromadruga~nemu programu glede na pogoj zgornje alinee,

– v podalj{ku objekta (a) je na mestu sedanjega dotraja-nega objekta na parcelah 405 in 407 k. o. Celje predviden novobjekt (z oznako b) v vi{inskih gabaritih do P + 3 z mo‘nost-jo podkletitve in programom za potrebe {ole za gostinstvo inturizem. V primeru da objekt ne bo grajen, je uli~no linijopotrebno zapreti z zidanim zidom do vi{ine 2,5 m,

– telovadnica (T) ob Gimnaziji Center je predvidena zapotrebe navedene {ole ter rekreacijske in ostale {portne na-mene ob~anov in bo locirana znotraj {olskega kompleksaGimnazije Center in je predvidena ob Kosovelovi ulici. Obli-kovanje telovadnice in vi{inski gabariti morajo biti podrejeniarhitekturi Gimnazije Center,

– oblikovanje ostalih objektov (1, a, b) mora predstav-ljati kvalitetno arhitekturo, ki se bo vklapljala v mestni pro-stor, okolica objektov pa mora biti hortikulturno urejena,

– pri gabaritih objektov in zunanji ureditvi je mogo~asmiselna uporaba toleranc, ki pa ne smejo spreminjati vplivana~rtovanega obmo~ja na sosednje parcele in objekte. Hkratije potrebno zagotoviti in upo{tevati vse protihrupne in drugeukrepe v skladu z veljavno zakonodajo s tega podro~ja prigradnji telovadnice ob Gimnaziji Center pa variantna re{itevob Kersnikovi ulici,

– vsi predvideni objekti se morajo priklju~iti na obstoje-~o ‘e zgrajeno komunalno infrastrukturo, oziroma upo{tevatipogoje v osnovnem zazidalnem na~rtu, ogrevanje pa je ob-vezno na plin.

4. ~lenGradnja predlaganih objektov Srednje {ole za gostins-

tvo in turizem predstavlja splo{ni dru‘beni interese, saj seda-nja {ola ne zado{~a potrebam in ne izpolnjuje prostorskih intehni~nih pogojev izobra‘evanja.

5. ~lenProjekt iz 1. ~lena tega odloka je stalno na vpogled vsem

zainteresiranim pri pristojni slu‘bi Mestne ob~ine Celje.

6. ~lenNadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pri-

stojne in{pekcijske slu‘be.



[t. 352/A-271/94Celje, dne 31. julija 1995.



2330.

Ob~inski svet Mestne ob~ine Celje je na podlagi 39. in40. ~lena zakona o urejanju naselij in drugih posegov vprostor (Uradni list SRS, {t. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradnilist RS, {t. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93) in 7.~lena statutarnega sklepa Mestne ob~ine Celje dne 31. 7.1995 sprejel

O D L O Ko spremembah odloka o zazidalnem na~rtu Glazija

1. ~lenZazidalni na~rt Glazija (Uradni list SRS, {t. 31/84 in

Uradni list RS, {t. 27/90, 23/91 in 69/93) se spremeni indopolni po projektu {t. 82/95, ki ga je izdelal Razvojni center– In{titut za urejanje prostora d.o.o. iz Celja.

2. ~len3. ~len odloka osnovnega zazidalnega na~rta Glazija

(Uradni list SRS, {t. 31/84) se dopolni z novimi odstavki, kiglasijo:

– spremembe iz prej{njega ~lena se nana{ajo na gradnjoSrednje {ole za gostinstvo in turizem s telovadnico (oznakeobjektov 1, a, b) v kareju vzhodno od Kosovelove ulice (prejUl. 29. novembra), ki je bil v osnovnem zazidalnem na~rtupredviden za gradnjo Zgodovinskega arhiva, vendar je z od-lokom (objavljen v Uradnem listu RS, {t. 76/94) predvidenna drugi lokaciji ter gradnjo telovadnice (T) ob GimnazijiCenter, na zahodni strani Kosovelove ulice. Predlagana loka-cija objektov je v skladu s prostorskimi sestavinami dolgo-ro~nega plana ob~ine Celje za obdobje od leta 1986 do leta2000 (Uradni list SRS, {t. 4/88 in RS {t. 18/91, 54/94) in ssrednjero~nim dru‘benim planom ob~ine Celje za obdobje odleta 1986 do 1990 (Uradni list SRS, {t. 40/86),

– meja obravnavanega novega {olskega in poslovnegakareja se za~enja ob zahodnem robu parcel 403, 405, 404,zavije proti vzhodu tako, da seka parceli 395/1 in 395/2,zavije proti jugu in poteka po robu parcele 404 in 405 doplo~nika ob Levstikovi ulici, kjer zavije proti zahodu obju‘nem robu stavbi{~a 407, 408 in se zaklju~i ob plo~niku navogalu Levstikove in Kosovelove ulice na parceli 409 (vse k.o. Celje). Telovadnica ob Gimnaziji Center je predvidena na‘e sedanjem kompleksu te {ole na parcelah 413, 414, 415 in416/1 vse k. o. Celje.

3. ~len4. ~len osnovnega odloka se dopolni z novimi odstavki,

ki glasijo:– ureditveno obmo~je Srednje {ole za gostinstvo in turi-

zem (objekti 1, a, b) zajema parcele 403, 404, 405, 406, del395/1, del 395/2, 407, 408 in 409 vse k. o. Celje v izmeri ca.


2331.


O D L O Ko spremembah odloka o zazidalnem na~rtu Lava

1. ~len

Odlok o ZN Lava (Uradni list SRS {t. 40/89 in Uradnilist RS {t. 40/93, 69/93) se dopolni tako, da se na koncu 5.~len doda:

– zazidalni na~rt se dopolni po projektu Razvojnegacentra – IUP Celje, {t. 14/92 in 53/94 ter se nana{a na gradnjoobjektov na parc. {t. 775/3, 775/5, 665/1, 665/7, 674/2, 667/3, 667/7, 674/10, 674/9, 776/1, 776/3, 726/3, 716/54, 710/1,713/5, vse k. o. Ostro‘no,

– pogoj za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta jemirna poslovna dejavnost, ki ne bo poslab{evala bivalnihpogojev v soseski,

– kot toleranca pri gabaritih vseh objektov na navedenihparcelah je mogo~a ± 2 m ter v skladu z odlokom objavljenimv Uradnem listu RS {t. 69/93.

2. ~lenNadzor nad izvajanjem tega zazidalnega na~rta izvajajo

pristojne in{pekcijske slu‘be.

3. ~lenProjekta iz 1. ~lena tega odloka sta stalno na vpogled

vsem zainteresiranim pri pristojni slu‘bi.



[t. 352A-179/90 352A-240/95Celje, dne 31. julija 1995.



“... ter proj. {t. 63/94, ki ga je v aprilu 1994 izdelalRazvojni center – In{titut za urejanje prostora in s proj. {t.324/94, ki ga je v septembru 1994 izdelal Razvojni center –Planiranje d.o.o.”

2. ~lenV 3. ~lenu se na koncu “kareja 1” doda:“... gradnja enodruìnske stanovanjske hi{e na jugoza-

hodnem delu parcele {t. 1138/2 k. o. [kofja vas v dimenzijah13 m × 12.50 m ± 1 m in vi{inskih gabaritih K + P + IP ter ssmerjo slemena S - J in naklonom ca. 30°.”

Na koncu “kareja 2” pa se doda:“... gradnja prizidka in nadzidve k obstoje~i stanovanj-

ski hi{i na parceli 1155/2 k. o. [kofja vas za polovno –stanovanjske namene v dimenzijah 19 m × 10 m ± 1 m invi{inskih gabaritih P + IP ter s streho v naklonu ca. 30°, kimora biti na stiku s parc. 1155/3 k.o. [kofja vas enokapna ssmerjo padca proti severu in izvedena tako, da ne bo mogo~ezatekanje vode in padanje snega proti jugu. Konstrukcijskoprizidek ne sme ogroàti stati~nosti objekta na parc. 1155/3,temelji novega dela prizidka ne smejo posegati izven lastne-ga zemlji{~a, gradnja objekta in vzdrèvanje objekta morapotekati prav tako po lastnem zemlji{~u razen, ~e ni druga~edogovorjeno. Odprtine v navedenem objektu morajo biti obr-njene le na lastno zemlji{~e oziroma so stre{ne, poslovnadejavnost pa je mogo~a v skladu z odlokom o spremembahodloka o ZN [marjeta (Uradni list RS, {t. 39/94)”.

3. ~lenNadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristoj-

na urbanisti~na in{pekcija.



[t. 352/A-74/94 352/A-124/95Celje, dne 31. julija 1995.



2332.

Ob~inski svet Mestne ob~ine Celje je na podlagi 39. in40. ~lena zakona o urejanju naselij in drugih posegov vprostor (Uradni list SRS, {t. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradnilist RS, {t. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93) dne 31.7. 1995 sprejel

O D L O Ko spremembah odloka o zazidalnem na~rtu [marjeta

1. ~lenSpremeni se 1. ~len odloka o zazidalnem na~rtu [marje-

ta (Uradni list SRS, {t. 29/87 in Uradni list RS, {t. 39/94)tako, da se dopolni s tekstom:

2333.


O D L O Ko spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih

ureditvenih pogojih za del ureditvenega obmo~ja naseljaLjube~na

1. ~lenProstorski ureditveni pogoji za del ureditvenega obmo~-

ja naselja Ljube~na (Uradni list RS, {t. 20/91) se spremenijoin dopolnijo po projektu, ki ga je izdelal Razvojni center–Pla-niranje pod {t. 484/95 in je v skladu z dolo~ili sprememb in


dopolnitev dolgoro~nega plana ob~ine Celje za obdobje odleta 1986–2000 (Uradni list SRS, {t. 4/88 in RS, {t. 18/91 ter54/94).

2. ~len2. ~len osnovnega odloka (Uradni list RS, {t. 20/91) se

dopolni z novim odstavkom, ki glasi:– obmo~je, kjer so mogo~i gradbeni posegi se dopolni s

parcelami {tevilka 1345/2/4/8/9 k. o. Trnovlje in je ozna~enoz O[.

3. ~len3. ~len odloka se dopolni z novim odstavkom, ki glasi:– v coni z oznako O[ je mogo~a gradnja osnovne {ole s

pripadajo~imi igri{~i in dovoznimi povr{inami. Predviden jepritli~ni objekt z eno eta‘o in simetri~na dvokapna streha. Vokviru toleranc so dopustni tudi druga~ni gabariti objekta inzunanje ureditve, vendar le v okviru funkcionalnega zemlji{-~a. Obvezno bo ogrevanje na plin in priklju~itev na kanaliza-cijsko omre‘je skladno z 8. ~lenom osnovnega odloka PUP.

4. ~lenProjekt iz 1. ~lena tega odloka je stalno na vpogled

vsem zainteresiranim pri pristojni slu‘bi Mestne ob~ineCelje.

5. ~lenNadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pri-

stojne in{pekcijske slu‘be.



[t. 352/A-354/94Celje dne 31. julija 1995.



2334.

Na podlagi 75. ~lena in v skladu s 27. ~lenom zakona ogospodarskih javnih slu‘bah (Uradni list RS, {t. 32/93), jeob~inski svet Mestne ob~ine Celje dne 31. 7. 1995 sprejel

S K L E Po spremembah in dopolnitvah sklepa o organiziranju

javnega podjetja Komunala Celje

1. ~lenV sklepu o organiziranju javnega podjetja Komunala

Celje (Uradni list SRS, {t. 43/89), se v 14. ~lenu za prvimodstavkom dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

Ustanovitelj neposredno odlo~a o:– imenovanju in razre{itvi direktorja podjetja– o razporeditvi dobi~ka.O odlo~itvah iz prej{njega odstavka ustanovitelj obvesti

delavski svet podjetja.

2. ~lenTa sklep za~ne veljati takoj s sprejemom.




2335.

Na podlagi 36., 37., 38. in 39. ~lena zakona o urejanjunaselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, {t. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, {t. 26/90, 18/93, 47/93,52/93, 56/93, 71/93) je sprejel ob~inski svet Mestne ob~ineCelje na seji dne 31. 7. 1995

S K L E Po javni razgrnitvi sprememb zazidalnega na~rtaindustrija–sever za obmo~je LIK ter regijsko-

preskrbovalnega centra Merx

IOb~inski svet Mestne ob~ine Celje odreja javno razgr-

nitev sprememb zazidalnega na~rta Industrija - sever za ob-mo~je LIK ter regijsko-preskrbovalnega centra Merx (odloko Gospodarski coni v Celju - Uradni list SRS, {t. 22/77, 22/78, 21/82, 6/83, 23/84, 14/86, 7/90 ter Uradni list RS, {t. 17/92 in 20/94), ki ga je izdelal Razvojni center - Planiranje,d.o.o. pod {t. 493/95 in je v skladu s prostorskimi sestavinamidolgoro~nega plana ob~ine Celje za obdobje od leta 1986 doleta 2000 (Uradni list SRS, {t. 4/88 in RS {t. 18/91, 54/94) ters srednjero~nim dru‘benim planom ob~ine Celje za obdobjeod leta 1986 do 1990 (Uradni list SRS, 40/86).

IIOsnutek spremembe navedenih zazidalnih na~rtov se

nana{a na gradnjo bencinskega servisa in dveh poslovnihobjektov na vzhodni strani Mariborske ceste med uvozom vGalo in Trnoveljsko cesto v pasu {irine ca. 30 m in povr{inicca 1.17 ha.

IIIJavna razgrnitev navedenih sprememb zazidalnih na~r-

tov mora trajati 30 dni od dneva veljavnosti sklepa. Pripombein predloge na javno razgrnjeni osnutek lahko podajo vsizainteresirani. Javna razgrnitev se izvede na sede‘u KS Ga-berje in v prostorih Mestne ob~ine Celje na Zavodu za plani-ranje in izgradnjo ob~ine Celje. V ~asu javne razgrnitve moraKS Gaberje organizirati javno obravnavo, zato se ji po{lje enizvod osnutka.

IVPo preteku javne razgrnitve mora svet krajevne skupno-

sti v petnajstih dneh oblikovati svoje stali{~e, ki ga skupaj zostalimi pripombami in predlogi dostavi ‘upanu Mestne ob-~ine Celje, ki poskrbi za prou~itev pripomb in jih predlo‘iob~inskemu svetu Mestne ob~ine Celje.


VTa sklep za~ne veljati osmi dan po objavi v Uradnem





2336.


S K L E Po javni razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega na~rta

stanovanjska cona XII in XIII -Spodnja Hudinja-del

IOb~inski svet Mestne ob~ine Celje odreja javno razgrnitev

sprememb zazidalnega na~rta stanovanjska cona XII in XIII -Spodnja Hudinja - del (Uradni vestnik Celje, {t. 9/70, Uradni listSRS, {t. 8/78, 35/82 in 19/85 ter Uradni list RS, {t. 24/93 in63/93) , ki ga je izdelal Razvojni center Celje - Planiranje d. o. o.pod {t. 490/95 in je v skladu s prostorskimi sestavinami dolgo-ro~nega plana ob~ine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000(Uradni list SRS, {t. 4/88 in RS {t. 18/91, 54/94) in s srednjero~-nim dru‘benim planom Ob~ine Celje za obdobje od leta 1986 do1990 (Uradni list SRS, {t. 40/86).

IIOsnutek sprememb navedenega zazidalnega na~rta se

nana{a na gradnjo pekarne kot prizidka k trgovini Mercatorna parcelah 884/1, 876/1, 499/2 k. o. Sp. Hudinja.

IIIJavna razgrnitev sprememb ZN stanovanjska cona XII

in XIII - Spodnja Hudinja - del, mora trajati 30 dni odveljavnosti sklepa. Pripombe in predloge na javno razgrnjeniosnutek lahko podajo vsi zainteresirani.

Javna razgrnitev se izvede na sede‘u KS Gaberje in vprostorih Mestne ob~ine Celje na Zavodu za planiranje in iz-gradnjo ob~ine Celje. V ~asu javne razgrnitve mora KS Gaberjeorganizirati javno obravnavo, zato se ji po{lje en izvod osnutka.








2337.


S K L E Po javni razgrnitvi spremembe zazidalnega na~rta

De~kovo naselje


nitev spremembe zazidalnega na~rta De~kovo naselje (Urad-ni vestnik Celje, {t. 33/64, 10/69 in Uradni list SRS, {t. 38/73ter 14/86), ki ga je izdelal Razvojni center – Planiranje,d.o.o., pod {t. 320/94-95 in je v skladu s prostorskimi sestavi-nami dolgoro~nega plana Ob~ine Celje za obdobje od leta1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, {t. 4/88 in Uradni list RS,{t. 18/91, 54/94) ter s srednjero~nim dru‘benim planom Ob-~ine Celje za obdobje od leta 1986 do 1990 (Uradni list SRS,{t. 40/86).

IIOsnutek spremembe navedenega zazidalnega na~rta se

nana{a na gradnjo prizidkov k IV. osnovni {oli v Celju, insicer prizidka k telovadnici, prizidka k {oli za pove~anjekuhinje, jedilnice, kotlarne na plin ter prizidka za pove~anjeu~ilnic.

IIIJavna razgrnitev navedene spremembe zazidalnega na-

~rta mora trajati 30 dni od dneva veljavnosti sklepa. Pripom-be in predloge na javno razgrnjeni osnutek lahko podajo vsizainteresirani. Javna razgrnitev se izvede na sede‘u KS De~-kovo naselje in v prostorih Mestne ob~ine Celje na Zavoduza planiranje in izgradnjo Ob~ine Celje. V ~asu javne razgr-nitve mora KS De~kovo naselje organizirati javno obravna-vo, zato se ji po{lje en izvod osnutka.


sti v petnajstih dneh oblikovati svoje stali{~e, ki ga skupaj zostalimi pripombami in predlogi dostavi ‘upanu Mestne ob-~ine Celje, ki poskrbi za prou~itev pripomb in jih predlo‘iOb~inskemu svetu Mestne ob~ine Celje.






2338.

Na podlagi 36., 37., 38. in 39. ~lena zakona o urejanjunaselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, {t.


18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, {t. 26/90, 18/93, 47/93,52/93, 56/93, 71/93) je sprejel ob~inski svet Mestne ob~ineCelje na seji dne 31. 7. 1995

S K L E Po javni razgrnitvi sprememb zazidalnega na~rta za

kompleks Aero – Lanov‘


nitev sprememb zazidalnega na~rta za kompleks Aero – La-nov‘ (odlok o Gospodarski coni v Celju – Uradni list SRS, {t.22/77, 22/78, 21/82, 6/83, 23/84, 14/86, 7/90 ter Uradni listRS, {t. 17/92, 20/94 in 39/94), ki ga je izdelal Razvojni center– Planiranje, d.o.o., pod {t. 487/95 in je v skladu s prostorski-mi sestavinami dolgoro~nega plana Ob~ine Celje za obdobjeod leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, {t. 4/88 in Uradnilist RS, {t. 18/91, 54/94) ter s srednjero~nim dru‘benim pla-nom Ob~ine Celje za obdobje od leta 1986 do 1990 (Uradnilist SRS, {t. 40/86).


nana{a na gradnjo bencinskega servisa in dveh poslovnihobjektov na kompleksu med De~kovo, ôpovo in Ipav~evoulico ter proizvodnimi objekti Aera.

IIIJavna razgrnitev navedene spremembe zazidalnega na-

~rta mora trajati 30 dni od dneva veljavnosti sklepa. Pripom-be in predloge na javno razgrnjeni osnutek lahko podajo vsizainteresirani. Javna razgrnitev se izvede na sede‘u KS Dol-go polje in v prostorih Mestne ob~ine Celje na Zavodu zaplaniranje in izgradnjo Ob~ine Celje. V ~asu javne razgrnitvemora KS Dolgo polje organizirati javno obravnavo, zato se jipo{lje en izvod osnutka.








2339.

Na podlagi 36., 37., 38. in 39. ~lena zakona o urejanjunaselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, {t.

18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, {t. 26/90, 18/93, 47/93,52/93, 56/93, 71/93) je sprejel Ob~inski svet Mestne ob~ineCelje na seji dne 31. 7. 1995

S K L E Po javni razgrnitvi sprememb zazidalnega na~rta Dolgo

polje I in CRC Golovec


nitev sprememb zazidalnega na~rta Dolgo polje I in CRCGolovec (Uradni list SRS, {t. 14/86), ki ga je izdelal Razvoj-ni center – Planiranje, d.o.o., pod {t. 334/94 in je v skladu sprostorskimi sestavinami dolgoro~nega plana Ob~ine Celjeza obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, {t.4/88 in Uradni list RS, {t. 18/91, 54/94) ter s srednjero~nimdru‘benim planom Ob~ine Celje za obdobje od leta 1986 do1990 (Uradni list SRS, {t. 40/86).


nana{a na gradnjo poslovno-gostinskega in no~itvenega ob-jekta na parcelah 1313/2, 1315, 1319/2, 1321/2/3, 1320/8,1321/10, 1314/3, 1321/11, vse k. o. Sp. Hudinja v kompleksusejemskega centra Golovec.

IIIJavna razgrnitev sprememb ZN Dolgo polje in CRC

Golovec mora trajati 30 dni od dneva objave sklepa v Urad-nem listu Republike Slovenije. Pripombe in predloge na jav-no razgrnjeni osnutek lahko podajo vsi zainteresirani. Javnarazgrnitev se izvede na sede‘u KS Dolgo polje in v prostorihMestne ob~ine Celje na Zavodu za planiranje in izgradnjoOb~ine Celje. V ~asu javne razgrnitve mora KS Dolgo poljeorganizirati javno obravnavo, zato se ji po{lje en izvod osnut-ka.








CERKNO

2340.

Na podlagi 14. ~lena zakona o financiranju ob~in (Urad-ni list RS, {t. 80/94) in 25. ~lena statuta Ob~ine Cerkno


(Uradni list RS, {t. 48/95) je Ob~inski svet ob~ine Cerkno naseji dne 31. 5. 1995 sprejel

O D L O Ko prora~unu Ob~ine Cerkno za leto 1995

1. ~lenS prora~unom Ob~ine Cerkno za leto 1995 (v nadalj-

njem besedilu: ob~inski prora~un) se zagotavljajo sredstva zafinanciranje zagotovljene porabe in drugih nalog v ob~iniCerkno (v nadaljnjem besedilu: ob~ina) v letu 1995.

2. ~lenZ ob~inskim prora~unom se ureja upravljanje s prihodki

in odhodki ter upravljanje z ob~inskim premo‘enjem in ob-veznostmi.

3. ~lenOb~inski prora~un sestavljata bilanca prihodkov in od-

hodkov in ra~un financiranja.V ra~unu financiranja se izkazujejo obveznosti ob~ine

in zadol‘evanje ob~ine, ki je povezano s financiranjem saldabilance prihodkov in odhodkov.

Bilanca prihodkov in odhodkov:prihodki 214,533.000 SITodhodki 231,716.000 SITprimanjkljaj 16,983.000 SITRa~un financiranja:– zadol‘evanje 16,983.000 SIT– obveznosti –– prese‘ek –Pregled prihodkov in odhodkov ob~inskega prora~una

je prikazan v posebni bilanci, ki je sestavni del ob~inskegaprora~una.

4. ~lenVsi prihodki, ki jih uporabniki sredstev ob~inskega pro-

ra~una ustvarjajo s svojo dejavnostjo, so prihodek prora~una,~e ni s tem odlokom druga~e dolo~eno.

Za prihodke v smislu prej{njega odstavka se ne {tejejoprihodki izvajalskih organizacij, katerim se prihodki iz de-javnosti upo{tevajo pri dodeljevanju sredstev iz prora~una.

5. ~lenOd vseh prihodkov ob~inskega prora~una se v prora-

~unsko rezervo ob~ine izlo~a 0,5% sredstev.O uporabi sredstev prora~unske rezerve za namene iz

prvega odstavka l2. ~lena zakona o financiranju ob~in (Urad-ni list RS, {t. 80/94) do vi{ine 300.000 SIT odlo~a ‘upan.

6. ~lenUporabniki sredstev prora~una so dol‘ni uporabljati do-

deljena sredstva le za namene, ki so opredeljeni v bilanciprihodkov in odhodkov.

@upan lahko v primeru, da je ugotovljena neracionalnaporaba dodeljenih sredstev pri posameznem prora~unskemporabniku, za~asno (s soglasjem ob~inskega sveta pa do-kon~no) ustavi financiranje posamezne prora~unske po-stavke.

Uporabniki ne smejo prevzemati na ra~un ob~inskegaprora~una obveznosti, ki bi presegle z ob~inskim prora~u-nom dolo~ena sredstva za posamezne namene.

Ob~ina lahko daje poro{tva za izpolnitev obveznostijavnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica jeob~ina.

O dajanju poro{tev iz prej{njega odstavka odlo~a ob~in-ski svet.

7. ~lenê se v teku izvr{evanja prora~una ugotovi, da so po-

trebna dodatna sredstva na posamezni postavki, ki jih obsprejemanju prora~una ni bilo mogo~e predvideti, se lahkododatna sredstva namenijo iz druge postavke posameznegapodro~ja prora~una.

Kolikor zaradi prenosa sredstev med postavkami ni ogro-‘eno izvajanje nalog posameznega podro~ja, v katerem sobila sredstva prerazporejena, odlo~a o taki prerazporeditvisredstev ‘upan.

8. ~lenSredstva teko~e rezerve se dodeljujejo:– za naloge, ki so neodlo‘ljive in za katere v prora~unu

niso zagotovljena sredstva,– za naloge, za katere se med letom izka‘e, da sredstva

v prora~unu niso planirana v zadostnem obsegu.O uporabi sredstev teko~e rezerve do vi{ine 200.000

SIT za posamezni namen odlo~a ‘upan.

9. ~lenSredstva za pla~e se uporabnikom dodeljujejo enako-

merno v obliki mese~nih dotacij, sredstva za materialne stro{-ke in druge odhodke pa praviloma mese~no, vendar ob hkrat-nem upo{tevanju likvidnostnega polo‘aja prora~una inzapadlosti posameznih obveznosti.

Sredstva za amortizacijo se praviloma nakazujejo tri-mese~no.

Ob slabi likvidnostni situaciji prora~una ‘upan lahkoza~asno zmanj{a ali ustavi izvajanje posameznih postavkprora~una, ki direktno ne ogro‘ajo izvajanja nalog na posa-meznem podro~ju.

10. ~lenO za~asni uporabi teko~ih likvidnostnih prora~unskih

prese‘kov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zago-tovitve teko~e likvidnosti prora~una odlo~a ‘upan ali od nje-ga poobla{~ena oseba v ob~inskem uradu.

11. ~lenPredvideno je zadol‘evanje ob~inskega prora~una za

namene in v vi{ini, ki jo dopu{~a zakon o financiranju ob~in.O zadol‘evanju prora~una odlo~a ‘upan, mora pa si

predhodno pridobiti soglasje ob~inskega sveta.

12. ~lenVsa dolo~ila in na~ini poslovanja, ki niso opredeljeni s

tem odlokom, se morajo izvajati v skladu z zakonodajo spodro~ja javnih financ.

13. ~lenTa odlok za~ne veljati naslednji dan po objavi v Urad-

nem listu RS.

[t. 411-01/95Cerkno, dne 31. maja 1995.


ob~ine CerknoJurij Kav~i~ l. r.


B I L A N C Aprihodkov in odhodkov prora~una

Zap. {t. Namen Plan 1995v 000

I. PRIHODKI1. Prihodki, ki se razporejajo

med republiko in ob~ino 119.3122. Prihodki, ki pripadajo ob~ini 8.3013. Finan~na izravnava 36.950

Prihodki za zagotovljeno porabo 164.563Prihodki od davkov in dajatev 27.800

5. Prihodki od premo‘enja 13.5636. Prihodki od sofinanciranj 10.000

Prihodki za druge naloge 51.363Prenos primanjkljaja 1.393SKUPAJ PRIHODKI 214.533

II. ODHODKI1. Pla~e, prisp. in drugi oseb. prej. 40.0452. Materialni in drugi stro{ki 54.2733. Socialni transferji 11.8524. Dotacije javnim zavodom 13.8045. Pla~ila storitev 4.1306. Subvencije in transferji gosp. 83.3537. Drugi odhodki 7.059

Teko~i odhodki 214.5168. Investicijski odhodki – delovanje ob~ine 3.0009. Invest. odhodki– dru‘bene dejavnosti 6.50010. Invest. odhodki – gospodarska infrastr. 50011. Invest. odhodki – sofinanciranja v KS 5.000

Investicijski odhodki 15.000Rezerve 2.000SKUPAJ ODHODKI 231.716

III. PRIMANJKLJAJ 16.983

Ra~un financiranja

Zap. {t. Namen Plan 1995

v 000

1. ZADOL@EVANJE PRORAÛNA 16.9832. ODPLAÎLA KREDITOV –3. NETO ZADOL@EVANJE PRORAÛNA 16.983

2. ~lenParkiri{~a morajo izpolnjevati naslednje pogoje:– biti morajo ozna~ena in primerno ograjena,– zagotovljeno mora biti ~i{~enje in odvoz odpadkov,– zagotovljeni morajo biti ustrezni sanitarni bloki.

3. ~lenUporabniki parkiri{~a morajo za uporabo parkiri{~a pla-

~evatia) Trnovo ob So~i: – 350 SIT za osebni avto, – 500 SIT za kombi, – 800 SIT za kombi s prikolico ali minibus.b) Ob Nadi‘i in na ostalih parkiri{~ih ob vodotokih: – 300 SIT za osebni avto na dan.

4. ~lenPristojbino poravnajo uporabniki na kraju samem poob-

la{~enim osebam.

5. ~lenSredstva zbrana iz naslova te pristojbine so izvirni pri-

hodek Ob~ine Kobarid, ki ga lahko ob~ina delno ali v celotiodstopi turisti~nim dru{tvom posameznega obmo~ja za ure-janje infrastrukture na teh parkiri{~ih.

6. ~lenTa odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije

in za~ne veljati naslednji dan po objavi.

[t. 419-1/95Kobarid, dne 1. avgusta 1995.

PredsednikOb~inskega svetaob~ine KobaridPavel Sivec l. r.

KOBARID

2341.

Na podlagi 29. ~lena zakona o varstvu okolja (Uradnilist RS, {t. 32/93), 21. ~lena zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, {t. 72/93) in 7. ~lena statutarnega sklepaOb~ine Kobarid (Uradni list RS, {t. 28/95) je Ob~inski svetob~ine Kobarid na seji dne 1. 8. 1995 sprejel

O D L O Ko pristojbinah na urejenih parkiri{~ih ob vodotokih v

Ob~ini Kobarid v letu 1995

1. ~lenS tem odlokom se ureja obveznost in na~in pla~evanja

pristojbine na urejenih parkiri{~ih ob vodotokih, zlasti obreki So~i in Nadi‘i, s katerimi razpolaga Ob~ina Kobarid.

KOMEN

2342.

Na podlagi 23. in 26. ~lena zakona o politi~nih strankah(Uradni list RS, {t. 62/94) ter v skladu s 16. ~lenom statutaOb~ine Komen, je Ob~inski svet ob~ine Komen na 7. redniseji dne 14. 7. 1995 sprejel

S K L E Po na~inu financiranja politi~nih strank v Ob~ini Komen

1. ~lenPoliti~ne stranke, katerih listam so pripadli mandati za

~lane ob~inskega sveta ter stranka, katere kandidat je bilizvoljen za ‘upana, pripadajo sredstva iz prora~una ob~ine, vvi{ini 30 SIT za vsak dobljeni glas na volitvah za ob~inskisvet oziroma 10 SIT za vsak dobljeni glas na zadnjih volitvahza ‘upana.


2. ~lenSredstva se strankam dodeljujejo mese~no na njihov

‘iro ra~un.

3. ~lenZneska iz 1. ~lena tega sklepa se mese~no usklajuje z

indeksom rasti drobnoprodajnih cen po zadnjih znanih podat-kih Zavoda RS za statistiko.

4. ~lenTa sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Urad-

nem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1995 dalje.

[t. 106/OS-95Komen, dne 14. julija 1995.


ob~ine KomenIvan @vokelj l. r.

2343.

V zvezi s sklepom Ob~inskega sveta ob~ine Komen, {t.105/OS-95, z dne 14. 7. 1995, da je ~lan ob~inskega svetaVid Sorta imenovan za pod‘upana Ob~ine Komen, je ob~in-ska volilna komisija na seji dne 31. 7. 1995, na podlagi 30.~lena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, {t. 72/93, 7/94 in 33/94)

u g o t o v i l ada je mandat ~lana Ob~inskega sveta ob~ine Komen

pre{el na naslednjega kandidata z liste Slovenske ljudskestranke - SLS.

Ta kandidat je Marjan Berginc, roj. 2. 7. 1949, iz Bre-stovice {t. 112, Komen, prodajalec tehni~ne smeri.

Kandidat Marjan Berginc je dne 4. 8. 1995 podal izjavo,da sprejema mandat.

Komen, dne 9. avgusta 1995.

PredsednicaOb~inske volilne komisije

ob~ine KomenSoraja Buda-Maru{i~, dipl. jur., l. r.

^lani komisijeFranc Dragan l. r.Bruna [~uka l. r.Marina Bo‘i~ l. r.

S K L E Po uvedbi samoprispevka za va{ko skupnost Gornja

Branica, ki zajema naselja Koboli, êhovini, Ve~koti,Trebi‘ani, Kodreti in Dolanci

1Za va{ko skupnost Gornja Branica se uvede samopris-

pevek v denarju za naslednja dela:1. dokon~anje komunalne infrastrukture,2. urejanje va{kih, gozdnih in poljskih poti,3. ureditev ve~jega skupnega prostora,4. ureditev igri{~a.Vrednost programa va{ke skupnosti Gornja Branica zna-

{a 20,000.000 SIT, s prispevkom se bo zbralo predvidoma4,500.000 SIT. Va{ki odbor lahko navedeni znesek valorizirav skladu z rastjo povpre~nih OD v Republiki Sloveniji.

2Vsa dela, zajeta v 1. ~lenu, bodo potekala po programu,

ki ga je sprejel odbor va{ke skupnosti Gornja Branica skupajs sklepom o razpisu referenduma.

3Samoprispevek se uvede za dobo 4 let, od 1. 9. 1995 do

31. 8. 1995.

4Zavezanci za samoprispevek so ob~ani, ki imajo stalno

prebivali{~e v va{ki skupnosti Gornja Branica ter lastnikinepremi~nin v va{ki skupnosti Gornja Branica, ki tu nimajostalnega prebivali{~a.

Samoprispevek pla~ujejo:– zavezanci, ki imajo pla~o iz delovnega razmerja oziro-

ma nadomestila ter druge dohodke in prejemke, ki imajo zna-~aj pla~e po stopnji 2% od neto pla~e oziroma nadomestila;

– zavezanci, ki imajo dohodek od samostojnega oprav-ljanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pra-vic, ~e se jim ugotavlja dohodek po stopnji 2% od neto pla~ein ~e se jim ne ugotavlja dohodek (dopolnilna, gospodarskain poklicna dejavnost, avtorske pravice), po stopnji 2% oddohodka;

– zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki presega zneseknajni‘je pokojnine za polno pokojninsko dobo po stopnji 2%;

– zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnostipo stopnji 2% letno od katastrskega dohodka in od dohodkagozdov;

– zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali ve~ virov,pla~ujejo samoprispevek za vsak vir posebej;

– lastniki nepremi~nin pla~ujejo 2% od neto povpre~neslovenske pla~e.

5Samoprispevek obra~unavajo in odtegujejo podjetja, za-

vodi, zasebni delodajalci in drugi izpla~evalci pla~ ali nado-mestil in pokojnin.

Kmetijskim proizvajalcem in obrtnikom bo obra~una-vala in odtegovala samoprispevek Republi{ka uprava za jav-ne prihodke – izpostava Se‘ana.

Lastnikom nepremi~nin bo va{ka skupnost izstavljalapolo‘nice vsake tri mesece.

6Samoprispevek se pla~uje na ‘iro ra~un Krajevne skup-

nosti [tanjel – za va{ko skupnost Gornja Branica {t. 51420-842-049-82320.

2344.

Na podlagi 3. ~lena zakona o samoprispevku (Uradnilist RS, {t. 35/85 in 48/86), sklepa odbora va{ke skupnosti zdne 6. 6. 1995 in na podlagi odlo~itve ob~anov na referendu-mu dne 6. 8. 1995 je svet Krajevne skupnosti [tanjel sprejel


7Samoprispevek se ne pla~uje od prejemkov iz socialno-

varstvenih pomo~i, od priznavalnin, od invalidnine in oddrugih prejemkov po predpisih o voja{kih invalidih in civil-nih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesnookvaro, od dodatka za pomo~ in postre‘bo, od pokojnine, kine presega zneska najni‘je pokojnine za polno pokojninskodobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starost-nem zavarovanju kmetov, od {tipendij u~encev in {tudentovter nagrad, ki jih prejemajo {tudenti in u~enci na proizvod-nem delu oziroma praksi.

Samoprispevek se ne pla~uje od osebnega dohodka de-lavcev in drugih ob~anov, ki ne presega zneska osebnegadohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost deladolo~eno z zakonom.

8Od zavezancev, ki samoprispevka ne pla~ujejo v roku,

se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavodavkov.

9Za izvr{itev del, dolo~enih v 1. to~ki tega sklepa, je

odgovoren odbor va{ke skupnosti Gornja Branica, ki izvajatudi nadzor nad pobiranjem in porabo sredstev, zbranih ssamoprispevkom.

10O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaklju~ni

ra~un. Zaklju~ni ra~un sprejme organ, ki je uvedel samopris-pevek.

11Ta sklep za~ne veljati z dnem sprejema in se objavi v

Uradnem listu Republike Slovenije.

Gornja Branica, dne 8. avgusta 1995.

Predsednika svetaKrajevne skupnosti [tanjel

Vido Sorta l. r.

2345.

Na podlagi 56. ~lena zakona o referendumu, in o razpisuo uvedbi va{kega samoprispevka za va{ko skupnost GornjaBranica, ki zajema naselja Koboli, ehovini, Ve~koti, Trebi-‘ani, Kodreti in Dolanci daje volilna komisija

P O R O ^ I L Oo izidu glasovanja na referendumu dne 6. 8. 1995 ouvedbi samoprispevka v denarju za obmo~je va{ke

skupnosti Gornja BranicaNa referendumu dne, 6. 8. 1995 so bili ugotovljeni

naslednji izidi glasov:1. V volilni imenik je bilo vpisanih 164 krajanov.2. Na referendumu je glasovalo 100 upravi~encev, kar

je 60,97%.3. ZA uvedbo je glasovalo 70 upravi~encev, kar je 70%.4. PROTI uvedbi je glasovalo 28 upravi~encev, kar je

28%.5. Neveljavni glasovnici sta bili 2, kar je 2%.Na podlagi izida glasovanja, skladno z zakonom o refe-

rendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, {t. 15/94)

volilna komisija ugotavlja, da je bil izglasovan predlog zauvedbo samoprispevka v denarju za obmo~je va{ke skupnostiGornja Branica, ki zajema naselja Koboli, ehovini, Ve~ko-ti, Trebi‘ani, Kodreti in Dolanci, ker se je zanj izreklo 70%volivcev, ki so glasovali.

Kodreti, dne 6. avgusta 1995.

Podpredsednik volilnekomisije

Dominik Fabjan l. r.

KUZMA

2346.

V zvezi s sklepom Ob~inskega sveta ob~ine Kuzma zdne 4. 8. 1995, da je ob~inskemu svetniku Milanu Mati{uprenehal mandat na podlagi 37.a in 37.b ~lena zakona olokalni samoupravi (Uradni list RS, {t. 72/93; 6/94 – odlo~baUS RS, {t. U-I-13/94-65 {t. 45/94 – odlo~ba US RS, {t. U-I-144/94-18 in Uradni list RS, {t. 57/94 in 14/95) je ob~inskavolilna komisija Ob~ine Kuzma na seji dne 11. 8. 1995 napodlagi 30. ~lena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS,{t. 72/93, 7/94 in 33/94)

u g o t o v i l ada je mandat ~lana Ob~inskega sveta ob~ine Kuzma

pre{el na naslednjega kandidata iz liste Slovenskih kr{~an-skih demokratov – SKD v drugi volilni enoti.

Ta kandidat je Lidija Navotnik, rojena 20. 1. 1961,u~iteljica razrednega pouka, Doli~ 119. Kandidatka je 5. 8.1995 podala izjavo, da sprejema mandat.

[t. 175/95-1Kuzma, dne 11. avgusta 1995.

PredsednikOb~inske volilne komisije

ob~ine KuzmaMilan Bani~ l. r.

^laniIvan Bauer l. r.Jo‘ef Sever l. r.Darko Tivold l. r.

LENDAVA

2347.

Na podlagi 37. ~lena zakona o uresni~evanju javnegainteresa na podro~ju kulture (Uradni list RS, {t. 75/94) terdrugega odstavka 51. ~lena zakona o zavodih (Uradni list RS,


{t. 12/91), je Ob~inski svet ob~ine Lendava na 8. seji dne 26.7. 1995 sprejel

O D L O Ko ustanovitvi javnega zavoda Galerija-Muzej Lendava

I. UVODNE DOLO^BE

1. ~lenOb~ina Lendava s tem odlokom ustanovi javni zavod za

opravljanje likovno-galerijske in muzejske dejavnosti (v na-daljnjem besedilu: zavod) v Ob~ini Lendava.

2. ~lenTa odlok dolo~a:– ime in sede‘ ustanovitelja,– ime in sede‘ zavoda,– dejavnost zavoda,– organe zavoda,– sredstva za ustanovitev in za~etek dela zavoda,– vire, na~in in pogoje pridobivanja sredstev za delo

zavoda,– na~in razpolaganja s prese‘kom prihodkov nad od-

hodki in na~in kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda,– pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v prav-

nem prometu, medsebojne pravice in obveznosti ustanovite-lja in zavoda,

– druge dolo~be v skladu z zakonom.

II. IME IN SEDE@ USTANOVITELJA

3. ~lenUstanovitelj zavoda je Ob~ina Lendava, s sede‘em v

Lendavi, Trg Ljudske pravice 5.Soustanovitelj zavoda je Mad‘arska narodna samou-

pravna skupnost Ob~ine Lendava, s sede‘em v Lendavi, Par-tizanska 120.

III. IME IN SEDE@ ZAVODA

4. ~lenIme zavoda: Galerija-Muzej Galéria-MúzeumSede‘ zavoda: Lendava, Kova~eva ulica.

IV. DEJAVNOST ZAVODA

5. ~lenZavod opravlja likovno-galerijsko ter muzejsko dejav-

nost tako, da:– organizira razstave del slovenske in mad‘arske med-

narodne likovne umetnosti,– prou~uje in zbira likovna dela za stalno zbirko,– sodeluje z drugimi sorodnimi ustanovami doma in v

tujini,– organizira in vodi mednarodno likovno kolonijo,– skrbi za izdajo strokovnih in drugih publikacij s svo-

jega podro~ja,– zbira in hrani dokumentacijo doma~ih likovnih us-

tvarjalcev (fotografije del, ~asopisni izrezki kritik, vabila,katalogi, monografije ...),

– evidentira in dokumentira premi~ne spomenike in zna-menitosti, jih zbira, ureja in hrani,

– pripravlja razstave in druge oblike predstavljanja kul-turne dedi{~ine, zlasti {e tistega gradiva, s katerim upravlja inspomenikov ali znamenitosti, ki so registrirani pri njem,

– sodeluje z drugimi organizacijami, ki v okviru svojedejavnosti pripravljajo zbirke, razstave in druge oblike pred-stavljanja kulturne dedi{~ine in jim strokovno pomaga,

– pripravlja strokovne in znanstvene razgovore, sre~a-nja in podobno,

– vodi register premi~nih spomenikov in znamenitosti,– vzpostavlja stike s {olami in drugimi vzgojnimi in

kulturnimi ustanovami.

V. ORGANI ZAVODA

6. ~lenOrgani zavoda so:– uprava,– svet zavoda,– strokovni svet.

1. Uprava

7. ~lenJavni zavod vodi uprava. Upravo sestavlja direktor, ki

je hkrati tudi strokovni direktor zavoda.Direktor organizira in vodi poslovanje zavoda, pred-

stavlja in zastopa zavod z omejitvijo, da sklepa pogodbe onakupu in prodaji nepremi~nin v soglasju z ustanoviteljem,vodi strokovno delo in odgovarja za zakonitost dela in stro-kovnost dela zavoda.

8. ~lenDirektorja imenuje na podlagi javnega razpisa ustanovi-

telj s soglasjem soustanovitelja, po predhodnem mnenju sve-ta zavoda in strokovnega sveta.

9. ~lenMandat direktorja traja pet let.Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje z zako-

nom dolo~ene pogoje. Naloge, pooblastila in odgovornostidirektorja natan~neje dolo~i statut zavoda.

2. Svet zavoda

10. ~lenSvet zavoda ima 6 ~lanov. Svet sestavljajo:– dva predstavnika ustanovitelja od tega imenuje enega

svet Mad‘arske narodne samoupravne skupnosti,– dva predstavnika delavcev zavoda,– dva predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane

javnosti, ki ju imenuje ‘upan, od tega je eden predstavnikmad‘arske narodne skupnosti.

11. ~lenSvet zavoda sprejema statut zavoda, program dela, fi-

nan~ni na~rt in zaklju~ni ra~un ter splo{ne akte, za katere jetako dolo~eno v statutu in opravlja nadzor nad upravljanjemin poslovanjem zavoda.

Mandat ~lanov sveta zavoda traja {tiri leta.

3. Strokovni svet

12. ~lenStrokovni svet zavoda sestavljajo ~lani, ki jih imenuje

svet zavoda izmed strokovnih delavcev zavoda in zunanjihstrokovnjakov s podro~ja dela zavoda.


Predsednika in polovico ~lanov strokovnega sveta ime-nuje svet zavoda po svoji izbiri, ostale ~lane pa na predlogKulturni{ke zbornice Slovenije.

13. ~lenStrokovni svet obravnava vpra{anja s podro~ja strokov-

nega dela zavoda, ter daje direktorju in svetu mnenja, pobudein predloge za re{evanje teh vpra{anj.

Mandat ~lanov strokovnega sveta traja {tiri leta.

14. ~lenNa~in imenovanja, trajanje mandata ~lanov ter naloge

sveta in strokovnega sveta natan~neje dolo~i statut zavoda.

VI. SREDSTVA ZA USTANOVITEV IN ZAÊTEKDELA ZAVODA

15. ~lenZa ustanovitev in za~etek dela zavoda se zavodu zago-

tavljajo sredstva in premo‘enje, s katerim je razpolagal kotorganizacijska enota dosedanjega Zavoda za kulturo ob~ineLendava, kot se ugotavlja z delitveno bilanco. Od zavoda zakulturo prevzame novoustanovljeni zavod delavce, ki so biliv njem zaposleni na podro~ju galerijske in muzejske dejav-nosti.

16. ~lenPremo‘enje zavoda je last ustanovitelja, upravljalec pre-

mo‘enja pa je zavod. Z nepremi~nim premo‘enjem lahkozavod razpolaga le s soglasjem ustanovitelja.

Za upravljanje s premo‘enjem je zavod odgovoren usta-novitelju.

VII. VIRI IN NAÎN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZADELO ZAVODA IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOST

ZAVODA

17. ~lenZavod pridobiva sredstva za delo od ustanovitelja in

soustanovitelja, iz republi{kega prora~una ustrezne dele‘e zanacionalno pomembne akcije, s pla~ili za storitve in iz drugihvirov v skladu z zakonom.

18. ~lenPrese‘ek prihodkov nad odhodki, sme uporabiti zavod

za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti v soglasju z ustano-vitelji.

Primanjkljaj, ki nastane pri izvajanju dogovorjene de-javnosti med zavodom in ustanoviteljem, krije ustanovitelj.

19. ~lenZavod odgovarja za svoje obveznosti v pravnem prome-

tu z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.Ustanovitelja odgovarjata za obveznosti zavoda subsi-

diarno do vi{ine sredstev, ki so v ob~inskem prora~unu na-menjena za izvajanje dejavnosti.

20. ~lenZavod nastopa v pravnem prometu neomejeno, razen da

mora za pravne posle v zvezi z nepremi~nim premo‘enjempridobiti soglasje ustanovitelja.

VIII. NADZOR

21. ~lenUstanovitelj nadzira zakonitost dela zavoda.Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravlja organ,

ki ga dolo~a zakon.

IX. PREHODNI IN KON^NI DOLO^BI

22. ~lenVsa dejanja, potrebna za za~etek dela zavoda in za

njegov vpis v sodni register, opravi v.d. direktorja, ki gaimenuje ustanovitelj na predlog ‘upana.


listu RS.

[t. 01200-0003/95Lendava, dne 26. julija 1995.

PredsednikOb~inskega svetaob~ine Lendava

Anton Bala‘ek l. r.

LJUTOMER

2348.

Na podlagi 3. ~lena zakona o financiranju ob~in (Uradnilist RS, {t. 80/94), 57. ~lena zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, {t. 72/93, 57/94, 14/95) in 98. ~lena statutaOb~ine Ljutomer (Uradni list RS, {t. 41/95) je Ob~inski svetob~ine Ljutomer na seji dne 27. 7. 1995 sprejel

O D L O Ko prora~unu Ob~ine Ljutomer za leto 1995

1. ~lenTa odlok ureja na~in izvr{evanja prora~una Ob~ine Lju-

tomer za leto 1995, upravljanje s prihodki in odhodki prora-~una ter premo‘enjem Ob~ine Ljutomer.

2. ~lenSkupna vi{ina prihodkov javne porabe v letu 1995 zna{a

830,566.857 SIT od tegaOb~inski prora~un 745,748. 400 SITStanovanjski sklad 56,432.000 SITSklad stavbnih zemlji{~ 14,936.457 SITRazvojni sklad 13,450.000 SITSredstva prora~una se razporedijo za financiranje oprav-

ljanja nujnih nalog zagotovljene porabe, in sicer za deloob~inskih organov in ob~inske uprave, civilne za{~ite, zaizvajanje dejavnosti na podro~ju {olstva, otro{kega varstva,socialnega varstva, kulture, {porta, zdravstva in drugih de-javnosti, za subvencije in pokrivanje vzdr‘evanje komunal-nih naprav in cest, za stanovanjsko dejavnost, gospodarjenjes prostorom, varstvo okolja, kmetijstva, po‘arnega varstva,varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami, za investicijein druge namene v skladu s tem odlokom in prilo‘eno bilancoprihodkov in odhodkov ob~inskega prora~una.


Sredstva skladov se razporedijo za posamezne namenev skladu z odloki o ustanovitvi skladov in predlo‘enimi pro-grami posameznih skladov v Ob~ini Ljutomer.

3. ~lenSredstva ob~inskega prora~una se razporejajo med le-

tom enakomerno med vse uporabnike na podlagi programovv okviru dose‘enih prihodkov in zapadlih obveznosti, obupo{tevanju likvidnosti ob~inskega prora~una.

4. ~lenUporabniki sredstev ob~inskega prora~una so dol‘ni

uporabljati sredstva ob~inskega prora~una za namene opre-deljene v bilanci prihodkov in odhodkov, in sicer le do vi{inesredstev, ki je za posamezne namene v teko~em letu planira-na v ob~inskem prora~unu, in po dinamiki, ki je vnaprejopredeljena v prilogi investicijskega dela prora~una.

5. ~lenê se med letom spremeni narava delovnega podro~ja,

pristojnost ali obseg dela posameznega prora~unskega porab-nika se lahko na predlog ‘upana zmanj{a ali pove~a obsegsredstev s soglasjem ob~inskega sveta, ki so za delo tegaporabnika namenjena v ob~inskem prora~unu. V prora~unuje za te namene predvidena teko~a prora~unska rezerva, od-koder se v takem primeru zagotavljajo sredstva.

Na podlagi predlo‘enega programa dela se lahko vklju-~i med letom v financiranje iz ob~inkega prora~una novuporabnik na predlog ‘upana s soglasjem ob~inskega sveta.V tem primeru se sredstva zagotavljajo iz teko~e prora~unskerezerve.

V primeru prenehanja financiranja posameznega prora-~unskega uporabnika se neporabljena sredstva prora~una pre-nesejo v teko~o prora~unsko rezervo.

6. ~lenUporabniki sredstev ob~inskega prora~una morajo na-

bavo opreme, vzdr‘evalna dela in storitve oddajati s pogodboin v skladu s predpisi, ki veljajo za dr‘avni prora~un, dosprejetja zakona o javnih naro~ilih. Poraba sredstev za tenamene mora biti po virih in dinamiki usklajena s planirani-mi finan~nimi sredstvi teko~ega obra~unskega obdobja.

7. ~len@upan lahko odobri financiranje sprejetih programov

ob~inskega prora~una iz sredstev prora~unske rezerve, ~ezaradi neenakomernega priliva prihodkov ni mogo~e zago-tavljati sredstev po namenih v skladu s sprejeto dinamiko. Kozaradi objektivnih razlogov ni mogo~e izvajati sprejetih pro-gramov in uporabiti planiranih sredstev, lahko ‘upan predla-ga rebalans ob~inskega prora~una v sprejem Ob~inskemusvetu ob~ine Ljutomer.

8. ~len@upan lahko v okviru zakonskih omejitev izda soglasje

za izpla~ilo pove~anega obsega delovne uspe{nosti javnimzavodom oziroma pravnim osebam katerih ustanoviteljica jeob~ina, in imajo med prihodki poleg javnih sredstev od pris-pevkov in dotacij tudi sredstva od prodaje storitev na trgu, vbreme katerih se pokrivajo tako nastali vi{ji stro{ki.

9. ~lenNadzor nad poslovanjem uporabnikov prora~unskih

sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstevopravlja nadzorni odbor Ob~inskega sveta ob~ine Ljutomer.

10. ~lenV prora~unsko rezervo se izlo~i 0,5% sredstev od skup-

no dose‘enih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkovnavedenih v 2. ~lenu tega odloka.

@upan lahko na podlagi pooblastila Ob~inskega svetaob~ine Ljutomer za posamezni primer uporabi sredstva stalneprora~unske rezerve za namene v skladu z 12. ~lenom zakonao financiranju ob~in.

11. ~lenV ob~inskem prora~unu so oblikovana tudi sredstva

teko~e prora~unske rezerve, ki se lahko uporabijo za nalogejavne porabe, za katere v ob~inskem prora~unu niso zagotov-ljena sredstva ali planirana sredstva ne zado{~ajo ter za drugenamene v skladu s sklepi ‘upana Ob~ine Ljutomer.

V primeru neenakomernega pritekanja prihodkov prora-~una se lahko za za~asno kritje odhodkov najame posojilonajve~ do vi{ine 5% vseh prihodkov sprejetega prora~una zateko~e obra~unsko obdobje, ki mora biti odpla~ano do za-klju~ka prora~unskega leta. O najetju posojila in uporabisredstev teko~e prora~unske rezerve odlo~a ‘upan.

12. ~len@upan Ob~ine Ljutomer lahko za~asno zmanj{a vi{ino

sredstev dolo~enih v ob~inskem prora~unu za posameznenamene in zadr‘i uporabo sredstev, ~e prihodki ob~inskegaprora~una med letom niso dose‘eni v predvideni vi{ini. Oukrepu obvesti ‘upan Ob~inski svet ob~ine Ljutomer.

13. ~lenZa izvr{evanje prora~una je odgovoren ‘upan ob~ine, ki

prav tako skrbi za gospodarjenje z likvidnostnimi sredstviprora~una zaradi ohranitve njihove realne vrednosti.

14. ~lenOb~ina se sme zadol‘evati v obsegu, ki ne presega 10%

zagotovljene porabe ob~ine v letu pred letom zadol‘evanja.V ra~unu financiranja, ki je sestavni del prora~una se izka‘eodpla~evanje dolgov in zadol‘evanje ob~ine. Ob~ina se lah-ko zadol‘uje za financiranje investicij v infrastrukturne ob-jekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih indrugih javnih slu‘b. O zadol‘itvi odlo~a Ob~inski svet ob~i-ne Ljutomer. O zadol‘itvi ob~ina obvesti Ministrstvo za fi-nance RS.

15. ~lenOb~ina pripravi do zaklju~nega ra~una prora~una pre-

mo‘enjsko bilanco in jo predlo‘i ob~inskemu svetu v potrdi-tev in sprejem, hkrati z zaklju~nim ra~unom.


listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1995.

[t. 012-1/95Ljutomer, dne 27. julija 1995.

PredsednicaOb~inskega svetaob~ine Ljutomer

Darja Odar, dipl. psih. l. r.


2349.

Na podlagi 58. in 61. ~lena zakona o stavbnih zemlji-{~ih (Uradni list SRS, {t. 18/84) in 8. ~lena zakona o spre-membah in dopolnitvah zakona o stavbnih zemlji{~ih (Urad-ni list SRS, {t. 33/89), zakona o prekr{kih (Uradni list SRS,{t. 25/83, 42/85, 21/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, {t. 10/91, 13/93 in 66/93) in 29. in 64. ~lena zakona o lokalnisamoupravi (Uradni list RS, {t. 72/93; 6/94 – odlo~ba US RSin Uradni list RS, {t. 57/94) je Ob~inski svet ob~ine Ljutomerna seji dne 27. 7. 1995 sprejel

O D L O Ko nadomestilu za uporabo stavbnih zemlji{~ v Ob~ini

Ljutomer

I. SPLO[NE DOLO^BE

1. ~lenS tem odlokom se ureja pla~evanje nadomestila za upo-

rabo stavbnih zemlji{~ (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).

2. ~lenNadomestilo za uporabo zazidanega in nezazidanega,

komunalno opremljenega stavbnega zemlji{~a se pla~uje naureditvenih obmo~jih celotne ob~ine Ljutomer.

Sredstva nadomestila so namenska in se bodo uporabilaza urejanje stavbnih zemlji{~ v posamezni krajevni skupno-sti, ki je ta sredstva zbrala.

KS - i, ki ‘e pla~ujejo samoprispevek ali druge dajatve zapotrebe gradnje infrastruktrnih objektov, se lahko oprostijopla~ila nadomestila. Odlo~itev o oprostitvi pla~ila nadomestilasprejme ob~inski svet za teko~e prora~unsko obdobje.

3. ~lenKot zazidano stavbno zemlji{~e se po tem odloku {teje

zemlji{~e, na katerem stoji objekt in je funkcionalno zemlji-{~e, ki pripada k temu objektu za normalno rabo.

Kot nezazidano stavbno zemlji{~e se po tem odloku{teje zemlji{~e, ki je s srednjero~nim dru‘benim planomnamenjeno za gradnjo stanovanjskih, poslovnih ali drugihobjektov, in sicer vse dokler objekt ni v uporabi.

4. ~lenNadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zem-

lji{~a se pla~uje od celotne povr{ine zemlji{~a, ki je s pro-storskim aktom ali lokacijskim dovoljenjem dolo~eno kotfunkcionalno zemlji{~e.

Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemlji-{~a se pla~uje od ~iste tlorisne povr{ine stanovanjskih, po-slovnih in drugih prostorov v objektu.

5. ~lenStanovanjska povr{ina je tlorisna povr{ina sob, pred-

sob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtihprostorov stanovanja, gara‘e v objektu ali kot samostojniobjekt.

Poslovna povr{ina je ~ista tlorisna povr{ina vseh po-slovnih prostorov in vseh prostorov, ki so funkcionalno pove-zani s poslovnim prostorom. Prav tako se nadomestilo pla~u-je od povr{ine pokritih in nepokritih skladi{~, parkirnihprostorov ter delavnic na prostem.

6. ~lenNadomestilo mora pla~ati neposredni uporabnik stavb-

nega zemlji{~a, oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pra-

vice uporabe, oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnikstanovanjske pravice).

7. ~lenNadomestilo dolo~i zavezancu RUJP – izpostava Lju-

tomer.RUJP – izpostava Ljutomer pri~ne postopek za odmero

na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zem-lji{~a ali stavbe. e RUJP – izpostava Ljutomer zve za obstojstavbnega zemlji{~a ali stavbe, za katero se ne pla~uje nado-mestilo pri~ne postopek po uradni dol‘nosti.

8. ~lenStavbna zemlji{~a se glede na ugodnosti, ki jih imajo

uporabniki po opremljenosti, legi in namembnosti ter izjemni-mi ugodnostmi v zvezi s pridobivanjem dohodka razvrstijo v:

– obmo~je I. kategorijeV katero spada o‘je mestno jedro (Glavni trg, Miklo{i-

~ev trg, Ormo{ka cesta od Glavnega do vklju~no {t. 12,Pre{ernova cesta do vklju~no {t. 16, Postru‘nikova ul., ul. J.Berdena, ul. J. Cirila in Keren~i~eva ul.);

– v obmo~je II. kategorijeV katero spada ostali del mesta Ljutomer;– v obmo~je III. kategorijeV katero spadajo vsa ostala naselja.

9. ~lenUporabnik stavbnega zemlji{~a, ki je zavezanec pla~e-

vanja nadomestila mora prijaviti RUJP – izpostava Ljutomervsako zazidano in nezazidano stavbno zemlji{~e in vse spre-membe v 30 dneh po tem, ko postane neposredni uporabnikoziroma po nastali spremembi.

ê nastane sprememba med letom, se ta upo{teva od 1.dne v naslednjem mesecu po poteku meseca, v katerem jenastala sprememba.

II. OPROSTITEV PLAÎLA NADOMESTILA

10. ~lenPoleg oprostitev, ki so dolo~ene z zakonom o stavbnih

zemlji{~ih je lahko za~asno opro{~en pla~evanja zavezanec:– dokler izpolnjuje pogoje do delne nadomestitve stana-

rine– dokler je na osnovi enotne evidence upravi~en do

socialnih dodatkov.Postopek za oprostitev pla~ila nadomestila pri~ne RUJP

– izpostava Ljutomer na podlagi vloge neposrednega zave-zanca.

11. ~lenRUJP – izpostava Ljutomer mora vsako leto opraviti

preizkuse vseh oprostitev ter izdati odlo~be o prenehanjuoprostitve za uporabnike, ki ve~ ne izpolnjujejo pogojev zaoprostitev.

III. MERILA ZA DOLOÎTEV VI[INE NADOMESTIL

12. ~lenVi{ina nadomestila se dolo~i z metodo to~kovanja, pri

kateri se upo{tevajo naslednja merila:a) lega zemlji{~a,b) stopnja komunalne opremljenosti,c) smotrnost izkori{~anja zemlji{~a.


13. ~lenTo~ke za m2 zazidanega stavbnega zemlji{~a se dolo~ijo

glede na:1. Lego stavbnega zemlji{~a To~kea) poslovni prostori– I. kategorija 225– II. kategorija 135– III. kategorija 85b) stanovanjske stavbe– I. kategorija 20– II. kategorija 15– III. kategorija 52. Stopnjo komunalne opremljenosti– pristop po sodobno urejeni cesti 15– pristop po makadamski cesti 5– mo‘na priklju~itev na javno kanalizacijo 15– mo‘na priklju~itev na elektri~no omre‘je 5– mo‘na priklju~itev na vodovodno omre‘je 10– javna razsvetljava dostopne ceste 15– mo‘en priklop na PTT omre‘je 53. Smotrnost izkori{~anja zemlji{~a

(glede na smotrnost izkori{~anja se to~ke pod1 in 2 tega ~lena zni‘ajo)– pri stavbah z enim stanovanjem 0– pri stavbah z dvema ali petimi stanovanji 5– pri stavbah s {estimi in desetimi stanovanji 8– pri stavbah z enajstimi do tridesetimi stanovanji 10– pri stavbah z ve~ kot tridesetimi stanovanji 12

14. ~lenTo~ke za m² nezazidanega, komunalno urejenega stavb-

nega zemlji{~a se to~kujejo po 13. ~lenu tega odloka, in sicertako, da se ugotovljeno {tevilo to~k zmanj{a v mestu za 30%,v ostalih naseljih pa za 50%, kar predstavlja osnovo za odme-ro prispevka.

15. ~lenOsnova za dolo~itev vrednosti to~ke se dolo~i na podla-

gi 12. in 13. ~lena s posebnim sklepom o dolo~itvi vrednostito~ke za izra~un nadomestila za uporabo stavbnega zemlji{~av ob~ini Ljutomer.

Vrednost to~ke se teko~e leto valorizira s koeficientomrasti cen na drobno, ki ga ugotovi Zavod RS za statistikoLjubljana.

Spremembo vrednosti to~ke predlaga Upravni odborSklada stavbnih zemlji{~ svetu Ob~ine Ljutomer vsako letodo konca decembra v potrditev in sprejem.

IV. KAZENSKE DOLO^BE

16. ~lenZ denarno kaznijo do 1,200.000 SIT se kaznuje za pre-

kr{ek pravna oseba, ~e v dolo~enem roku ne prijavi stavbne-ga zemlji{~a, katerega neposredni uporabnik je ali ~e neprijavi pravilne povr{ine.

Z denarno kaznijo do 1,200.000 SIT se kaznuje odgo-vorna oseba pravne osebe, ki stori prekr{ek iz prvega odstav-ka tega ~lena.

Z denarno kaznijo do 1,200.000 SIT se kaznuje posa-meznik za prekr{ek iz prvega odstavka tega ~lena.

V. KON^NE DOLO^BE

17. ~lenRUJP – izpostava Ljutomer dolo~i dosedanjim zavezan-

cem pla~evanje nadomestila, obvezno pla~evanje nadomesti-

la po dolo~bah tega odloka najpozneje v treh mesecih oduveljavitve tega odloka.

Do izdaje odlo~b pla~ujejo zavezanci nadomestilo kotakontacijo, ki se po prejemu odlo~be pora~una z odmerjenimnadomestilom po dolo~ilih tega odloka.

18. ~lenVsi dosedanji in novi zavezanci pla~ila nadomestila po

tem odloku so dol‘ni v roku 60 dni po uveljavitvi tega odlokaprijaviti povr{ine zazidanih in nezazidanih stavbnih zemlji{~,ki jih predpi{e RUJP – izpostava Ljutomer na posebnih obraz-cih, razen uporabnikov stanovanj, poslovnih prostorov tergara‘, s katerimi upravlja Stanovanjski sklad ob~ine Ljuto-mer, kateri je po tem odloku dol‘an prijaviti te povr{ine.

19. ~lenZ dnem, ko za~ne veljati ta odlok, preneha veljati odlok

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji{~a v ob~ini Lju-tomer (Uradni list SRS, {t. 17/87) in odlok o spremembiodloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji{~a v ob~i-ni Ljutomer (Uradni list SRS, {t. 38/88).






2350.

Na podlagi 15. ~lena odloka o nadomestilu za uporabostavbnega zemlji{~a v Ob~ini Ljutomer, ki je bil sprejet naseji ob~inskega sveta dne 27. 7. 1995 in 29. ter 64. ~lenazakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, {t. 72/93; 6/94– odlo~ba US RS in Uradni list RS, {t. 57/94) je Ob~inskisvet ob~ine Ljutomer na seji dne 27. 7. 1995 sprejel

S K L E Po dolo~itvi vrednosti to~ke za izra~un nadomestila za

uporabo stavbnega zemlji{~a v Ob~ini Ljutomer za leto1995

1Na podlagi zakona o stavbnih zemlji{~ih (Uradni list

SRS, {t. 18/84 in 33/89) in ovrednotenega letnega programapridobivanja in urejanja stavbnih zemlji{~ zna{a vrednostto~ke za izra~un nadomestila za uporabo stavbnega zemlji{~aza leto 1995

SIT– za stanovanjske objekte in nezazidana

stavbna zemlji{~a, namenjena stanovanjskigradnji ter {ole, vzgojnovarstvene zavodein zdravstvene domove 0,30

– za poslovne prostore in nezazidana stavbnazemlji{~a, namenjena poslovni gradnji vmestnem sredi{~u 2,10

– za industrijske objekte, poslovne prostorein nezazidana stavbna zemlji{~a, namenjenaobrtni in industrijski gradnji 0,94


2Vrednost to~ke se teko~e mese~no valorizira v skladu z

indeksom za obra~un razlike v ceni gradbenih storitev, ki gavsak mesec objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko.

3Nadomestilo za uporabo stavbnega zemlji{~a po tem

sklepu izterjuje Uprava za dru‘bene prihodke Ob~ine Lju-tomer.

4Ta sklep za~ne veljati z dnem objave v Uradnem listu

RS.




dati izjavo o prenehanju opravljanja dimnikarskih storitev vroku {est mesecev pred prenehanjem. Pred potekom {estme-se~nega odpovednega roka pa lahko preneha z opravljanjemdimnikarskih storitev le z izrecnim soglasjem ob~inskegasveta.

VIOb~inski svet lahko izvajalcu dimnikarskih storitev od-

vzame obmo~je za opravljanje dimnikarske slu‘be, ~e le-takljub opozorilu pristojnega po‘arnega in sanitarnega in{pek-torja ob~utno zanemarja dimnikarsko slu‘bo.

VIITa sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije

in za~ne veljati naslednji dan po objavi.

[t. 591/95Osilnica, dne 16. avgusta 1995.

PredsednikOb~inskega svetaob~ine OsilnicaJo‘e [timec l. r.

OSILNICA

2351.

Na podlagi drugega odstavka 2. ~lena zakona o dimni-karski slu‘bi (Uradni list SRS, {t. 16/74 in Uradni list RS, {t.14/90) in 22. ~lena statuta Ob~ine Osilnica (Uradni list RS,{t. 25/95 in 35/95) je Ob~inski svet ob~ine Osilnica na 8. sejidne 16. 8. 1995 sprejel

S K L E Po opravljanju dimnikarskih storitev na obmo~ju Ob~ine

Osilnica

IDimnikarske storitve na obmo~ju Ob~ine Osilnica, ki

obsega naslednje kraje: Belica, Bezgarji, Bezgovica, Boslji-va Loka, Grintovec pri Osilnici, Kri‘mani, Lo‘ec, Malini{~e,Mirtovi~i, Osilnica, Padovo pri Osilnici, Pape‘i, Podvrh,Ribjek, Sela, Spodnji a~i~, Stroji~i, Zgornji a~i~ in @urge,opravlja samostojni dimnikarski podjetnik Marjan [ercer,Osilnica 4.

IIOb~ina Osilnica z izvajalcem iz I. to~ke tega sklepa

sklene v roku enega meseca pogodbo o izvajanju dimnikar-ske slu‘be na obmo~ju Ob~ine Osilnica za nedolo~en ~as.

IIIDimnikarske storitve zajemajo vsa dela in opravila, ki

jih dolo~a pravilnik o rokih in na~inu ~i{~enja in pregledova-nja kurilnih naprav, dimovodov in prezra~evalnih naprav tero meritvah dimne ali druge emisije kuri{~ (Uradni list SRS,{t. 1/76).

IVOb~inski svet daje soglasje k cenam dimnikarskih stori-

tev.

VIzvajalec dimnikarskih storitev je dol‘an v primeru opu-

stitve opravljanja dimnikarske slu‘be ob~inskemu svetu po-

PIRAN

2352.

Na podlagi 3. in 18. ~lena zakona o zavodih (Uradni listRS, {t. 12/91), 7. ~lena odloka o gospodarskih javnih slu‘bahv Ob~ini Piran (Uradne objave, {t. 6/95), 29. ~lena zakona olokalni samoupravi (Uradni list RS, {t. 72/93; 6/94 – odlo~baUS RS 45/94 – odlo~ba US RS in Uradni list RS, {t. 57/94 in14/95) ter 19. ~lena statuta Ob~ine Piran (Uradne objave, {t.8/95), je Ob~inski svet ob~ine Piran na seji dne 13. julija1995 sprejel

O D L O Ko ustanovitvi javnega zavoda [portni center Piran

1. ~lenS tem odlokom Ob~ina Piran, s sede‘em v Piranu, Tar-

tinijev trg 2, ustanovi javni zavod [portni center Piran. Za-vod upravlja, ureja in vzdr‘uje {portne objekte v Ob~iniPiran ter organizira, usklajuje in izvaja {portne dejavnosti vob~ini, ki so v javnem interesu.

2. ~lenUstanovitelj s tem odlokom dolo~a:– ime in sede‘ zavoda,– dejavnost zavoda,– organe zavoda,– sredstva za ustanovitev in za~etek dela,– vire, na~in in pogoje pridobivanja sredstev za delo

zavoda,– na~in razpolaganja s prese‘kom prihodkov nad od-

hodki in na~in pokrivanja primanjkljaja za delo zavoda,– pravice, obveznosti in odgovornosti ustanovitelja,– medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in

zavoda,– razmerja zavoda do uporabnikov oziroma izvajalcev

letnegaprograma {porta,– druge dolo~be.


IME IN SEDE@ ZAVODA

3. ~lenIme zavoda je: [portni center Piran.Skraj{ano ime je: [C Piran.Sede‘ zavoda je: Liminjanska 78, Lucija, Portoro‘.Ime, skraj{ano ime in sede‘ zavoda v italijanskem jezi-

ku se glasi:– Centro sportivo Pirano– C.S. Pirano– Strada Limignano 78, Lucia, Portorose.

DEJAVNOST ZAVODA

4. ~lenOsnovne dejavnosti zavoda so: – spremljanje in analiza nalog v {portu ter izvajanje

letnega programa {porta v ob~ini, ki se sofinancira iz javnihsredstev,

– dajanje pobud in predlogov ustanovitelju, skrb zacelovit razvoj ob~inskega {porta,

– priprava strokovnih gradiv in izvajanje nalog za usta-novitelja s podro~ja dejavnosti zavoda, sodelovanje z uprav-nimi organi, strokovnimi institucijami in teami,

– dajanje strokovne in organizacijske pomo~i izvajal-cem letnega programa {porta,

– sodelovanje pri organiziranju in izvajanju {portnevzgoje in raznih {portnih dejavnosti za otroke, mladino, inva-lide, pri kulturno {portnih prireditvah neprofitnega zna~aja inraznih rekreativnih prireditvah za mladino,

– sodelovanje pri organiziranju in izvajanju drugih {port-nih, kulturno {portnih dejavnosti, tudi organiziranje komer-cialnih programov, v skladu z zakonom, v skladu z namem-bnostjo posameznih prostorov in naprav ter glede na proste~asovne in prostorske kapacitete,

– usklajevanje programov interesnih dejavnosti s pro-grami obveznih pedago{kih ur {porta, kadar je to potrebno,

– na~rtovanje izobra‘evanja in usposabljanja strokov-nih delavcev za delo v {portu,

– zbiranje in dajanje podatkov za potrebe informatike v{portu,

– upravljanje s {portnimi objekti,– priprava objektov za vadbo in tekmovanje,– redno in investicijsko vzdr‘evanje in organiziranje

vzdr‘evanja objektov, delov objektov in naprav, igri{~, opre-me in tehni~ne opreme, ki je v upravljanju zavoda,

– zagotavljanje ogrevanja objektov, tudi pripadajo~ihostalih ob~inskih objektov v kompleksu (npr. v Luciji),

– oddajanje prostorov v {portnih objektih in usklajeva-nje med posameznimi uporabniki,

– skrb za zavarovanje objektov in opreme ter skrb zavarnost delovanja objektov in naprav,

– svetovanje pri na~rtovanju, obnovi, izgradnji in uprav-ljanju javnih {portnih objektov v ob~ini.

Zavod s soglasjem ustanovitelja izvaja tudi druge dejav-nosti:

– upravljanje z drugimi {portnimi objekti na obmo~juob~ine, katerih zainteresirani lastniki nimajo urejenega celo-letnega upravljanja ter rednega vzdr‘evalca,

– izvajanje lastne marketin{ke dejavnosti,– druge dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovne dejavnosti

zavoda.

5. ~lenJavni zavod upravlja z naslednjimi {portnimi objekti,

last Ob~ine Piran: ve~namensko {portno dvorano v Luciji (po

delilnem na~rtu {t. 93-18), skupaj z zunanjimi urejenimi igri-{~i in ostalimi povr{inami, telovadnico v Piranu s stadionom,igri{~i in pripadajo~imi objekti in ostalo javno infrastrukturona podro~ju {porta, dodeljeno zavodu v upravljanje s skle-pom pristojnega organa ob~ine. Javni zavod upravlja tudi zdrugimi objekti, ki jih s sklepom prenese v upravljanje zavo-du pristojni organ ob~ine.

ORGANI ZAVODA

6. ~lenOrgani zavoda so:– svet zavoda,– direktor,– strokovni svet.

7. ~lenZavod upravlja svet zavoda, ki ima 7 ~lanov:– 3 predstavnike ustanovitelja,– 1 predstavnika delavcev zavoda [portni center Piran,– 3 predstavnike uporabnikov oziroma izvajalcev letne-

ga programa {porta.^lane sveta zavoda imenuje ustanovitelj.Mandat ~lanov sveta traja 4 leta. Predsednika sveta

zavoda izvolijo ~lani sveta na svoji prvi seji.

8. ~lenSvet zavoda ima naslednje pristojnosti:– sprejema analize in razvojne usmeritve {porta,– ob soglasju ustanovitelja sprejema letni program dela,

s katerim dolo~a tudi uporabo objektov in uporabnike inrazmerja zavoda do uporabnikov oziroma izvajalcev letnegaprograma {porta,

– spremlja izvr{evanje sprejetih programov in letno po-ro~a ustanovitelju o delu zavoda,

– sprejema polletna poro~ila, zaklju~ni ra~un,– predlaga ustanovitelju spremembe ali raz{iritev de-

javnosti,– sprejema statut zavoda v soglasju z ustanoviteljem,– skrbi za izvajanje sklepov pristojnega ob~inskega or-

gana, ki se nana{ajo na podro~je {porta in prosto~asnih de-javnosti mladih,

– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statu-tom.

9. ~lenPoslovodni organ zavoda je direktor, ki vodi delo in

poslovanje zavoda, strokovno delo, predstavlja in zastopazavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda.

10. ~lenDirektorja imenuje in razre{uje ustanovitelj na podlagi

javnega razpisa, ~e ni z zakonom druga~e dolo~eno.Mandat direktorja traja 4 leta.

11. ~lenPodrobnej{a sestava in na~in oblikovanja, mandat, na-

loge in pristojnosti strokovnega sveta se dolo~ijo s statutomzavoda in v skladu z zakonom.

12. ~lenZavod ima lahko tudi druge organe, katerih sestavo,

postopek, izvolitev oziroma imenovanje, pristojnosti ter na-~in dela dolo~a statut zavoda.


SREDSTVA ZAVODA

13. ~lenZavod pridobiva sredstva na osnovi letnega programa

dela, z opravljanjem lastne dejavnosti, iz sredstev ustanovite-lja in drugih virov.

14. ~lenZavod pridobiva prora~unska sredstva na podlagi dogo-

vorjenega programa {porta, ki je ob~inskega in nacionalnegapomena. Druge vire za izvajanje letnega programa pridobivaz najemninami, z

javnimi nate~aji, s prodajo storitev in drugimi tr‘nimiviri, na na~in in pod pogoji, dolo~enimi z zakonom in statu-tom zavoda (npr. sponzorstvo).

15. ~lenSredstva za ustanovitev in za~etek dela zavoda zagotovi

ustanovitelj.

16. ~lenPrese‘ek prihodkov nad odhodki zavod uporablja iz-

klju~no za obnovo in razvoj objektov, s katerimi upravlja inza razvoj dejavnosti, v skladu z letnim planom in soglasjemustanovitelja.

V primeru izgube, ki je ni mo~ pokriti iz razpolo‘ljivihsredstev dejavnosti zavoda, o na~inu kritja odlo~a ustanovi-telj na predlog sveta zavoda.

PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTIZAVODA V PRAVNEM PROMETU

17. ~lenZavod je pravna oseba in odgovarja za svoje obveznosti

s sredstvi, s katerimi razpolaga.Zavod nastopa v pravnem prometu neomejeno. Za prav-

ne posle v zvezi z nepremi~ninami mora pridobiti soglasjeustanovitelja.

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda do vi{i-ne sredstev, ki jih z letnim programom {porta namenja zadejavnost zavoda.

MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI MEDUSTANOVITELJEM IN ZAVODOM

18. ~lenUstanovitelj ima do zavoda naslednje pravice in obvez-

nosti:– ugotavlja skladnost planov in programov dela zavoda

z ob~inskimi plani in sprejetimi smernicami ter daje nanjesoglasje,

– daje soglasje k zaklju~nemu ra~unu zavoda in k poro-~ilu o delu zavoda, iz osnovne in druge dejavnosti zavoda,

– daje soglasje k statutu, k statusnim spremembam, spre-membam dejavnosti,

– daje soglasje k notranji organizaciji in aktu o sistemi-zaciji, ~e ni z zakonom druga~e dolo~eno,

– sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja zavodu oprav-ljanje osnovne dejavnosti,

– druge zadeve v skladu s predpisi.

19. ~lenZavod ima statut, s katerim se podrobneje dolo~ijo zlasti:– organizacija in na~in poslovanja zavoda,

– pristojnosti organov zavoda,– pooblastila za zastopanje in podpisovanje,– mandat ~lanov organov zavoda,– zadeve v zvezi z nadzorom ustanovitelja nad poslova-

njem zavoda.

20. ~lenNadzor nad zakonitostjo dela zavoda in finan~nega po-

slovanja opravlja pristojni organ v skladu z zakonom.

PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE

21. ~lenZa ~as do imenovanja direktorja zavoda na podlagi raz-

pisa, vendar najve~ za dobo enega leta, ustanovitelj s skle-pom imenuje vr{ilca dol‘nosti direktorja zavoda, ki je poob-la{~en, da opravi vse potrebno za za~etek dela zavoda in vpiszavoda v sodni register.

22. ~lenPristojnosti, ki jih ima po kolektivni pogodbi za nego-

spodarske dejavnosti ter po zakonu o razmerjih pla~ v javnihzavodih, dr‘avnih organih in organih lokalnih skupnosti or-gan, ki je pristojen za imenovanje direktorja, izvr{uje v ime-nu ustanovitelja ‘upan ob~ine.

23. ~lenSredstva, ki so v prora~unu namenjena za izvajanje

dogovorjenega letnega programa ob~inskega {porta in zaupravljanje s {portnimi objekti ter za njihovo redno in inve-sticijsko vzdr‘evanje, prevzame zavod v skladu s sprejetimprogramom dela zavoda.

24. ~lenUstanovitelj lahko zagotavlja opravljanje finan~no-ra-

~unovodskih opravil za potrebe zavoda v ob~inski upravi.

25. ~lenSvet zavoda se imenuje v roku 60 dni, statut zavoda pa

sprejme svet v 90 dneh od uveljavitve tega odloka.


nem listu Republike Slovenije in se ga pri~ne uporabljatinajpozneje 1. 9. 1995.

27. ~lenZ dnem, ko se za~ne uporabljati ta odlok, prenehata

veljati pogodbi v zvezi z upravljanjem s {portnimi objektilast Ob~ine Piran {t. 403-199/93 z dne 5. 10. 1993 ter {t.281/UP-94 z dne 12. 12. 1994, sklenjeni med Ob~ino Piran inKSP OKOLJE Piran.

Z istim dnem zavod prevzame dejavnosti, ki sta jih dotedaj opravljali na podro~ju organiziranja in izvajanja ob~in-skega {porta ter upravljanja s {portnimi objekti strokovnislu‘bi [portne zveze Piran ter KSP OKOLJE Piran oziroma“OKOLJE” Piran, d.o.o.

[t. 026-15/95Piran, dne 13. julija 1995.

PredsednicaOb~inskega sveta

ob~ine Pirandr. Milena Oblak-Juh l. r.


Visti gli articoli 3 e 18 della Legge sugli enti (Gazzettaufficiale della Repubblica di Slovenia, n. 12/91), vistol’articolo 7 del Decreto sui servizi pubblici a carattere eco-nomico nel Comune di Pirano (Foglio annunzi ufficiali, n.6/95), visto l’articolo 29 della Legge sulle autonomie locali(Gazzetta ufficiale della R.S., n. 72/93, 57/94 e 14/95, non-ché 6/94 e 45/94 – decreti della Corte costituzionale), nonchéla delibera statutaria, adottata dal Consiglio comunale diPirano (Foglio annunzi ufficiali, n. 27/94), il Consiglio comu-nale di Pirano alla seduta del 13 luglio ha approvato il

D E C R E T Oconcernente la costituzione dell’ente pubblico Centro

sportivo Pirano

Art. 1Il Comune di Pirano, con sede a Pirano, piazza Tartini,

2, costituisce con il presente decreto l’ente pubblico Centrosportivo Pirano. L’ente gestisce e provvede all’assetto e allamanutenzione degli impianti sportivi nel Comune di Piranononché organizza, armonizza ed espleta le attività sportived’interesse pubblico nel Comune.

Art. 2Con il presente decreto il fondatore stabilisce:– la denominazione e la sede dell’ente,– l’attività dello stesso,– i suoi organi,– i mezzi necessari per la costituzione e l’avvio

dell’attività,– le fonti, le modalità e le condizioni di acquisizione dei

mezzi necessari per l’attività dell’ente,– il modo di disporre delle eccedenze delle entrate sulle

uscite e le modalità per coprire il disavanzo– i diritti, gli obblighi e le responsabilità del fondatore,– i diritti e gli obblighi reciproci del fondatore e

dell’ente,– i rapporti dell’ente verso i fruitori ovvero gli esecutori

del programma annuale dello sport,– altre disposizioni.

DENOMINAZIONE E SEDE DELL’ENTE

Art. 3La denominazione dell’ente è: [portni center Piran.Per abbreviazione: [C Piran.L’ente ha sede a: Liminjanska 78, Lucija, Portoro‘.La denominazione, l’abbreviazione e la sede dell’ente

in lingua italiana recitano:– Centro sportivo Pirano– C.S. Pirano– Strada Limignano 78, Lucia, Portorose.

ATTIVITA DELL’ENTE

Art. 4L’ente esplica le seguenti attività principali:– segue ed analizza le attività sportive nonché attua il

programma annuale dello sport nel Comune di Pirano, cofi-nanziato dalle risorse pubbliche,

– presenta iniziative e proposte al fondatore, avendocura dello sviluppo dello sport nel comune, nel suo insieme,

– predispone documentazioni tecniche ed esegue attiv-ità per conto del fondatore nel settore dell’attività dell’ente,collabora con gli organi amministrativi, stituzioni profes-sionali e gruppi di lavoro,

– presta aiuto tecnico-professionale e organizzativo agliesecutori del programma annuale dello sport,

– collabora all’organizzazione e allo svolgimentodell’educazione allo sport e di varie attività sportive per ibambini, per i giovani, per gli invalidi, nell’ambito dellemanifestazioni culturali e sportive. organizzate non a scopodi lucro e alle varie manifestazioni ricreative per I giovani,

– collabora all’organizzazione e allo svolgimento di al-tre attività sportive, sportivo – culturali, organizzando ancheprogrammi a scopo di lucro, in conformità della legge tenen-do conto della destinazione dei singoli locali e attrezzaturenonché vista la loro disponibilità,

– adegua i programmi delle attività d’interesse ai pro-grammi dell’educazione sportiva dell’obbligo, quando e senecessario,

– pianifica l’istruzione e l’abilitazione degli operatoriprofessionali al lavoro nello sport,

– raccoglie e fornisce i dati necessari al sistema diinformazioni sportive,

– gestisce gli impianti sportivi,– allestisce tali strutture, come necessario, per esercitazi-

oni e per competizioni,– cura la regolare manutenzione e i relativi investimenti

nonché provvede a organizzare la manutenzione delle strut-ture, parti di esse, nonché delle attrezzature dei campi digioco, dell’equipaggiamento e degli attrezzi tecnici, da essogestiti,

– assicura il riscaldamento alle strutture ed agli edificicomunali annessi (ad esempio a Lucia),

– affitta i locali negli edifici sportivi ed è coordinatoretra i singoli utenti,

– provvede alla copertura assicurativa degli impianti edell’equipaggiamento, nonché al funzionamento sicuro ditali strutture ed attrezzature,

– fornisce consigli nella pianificazione, nel restauro,nella costruzione e nella gestione degli impianti sportivi pub-blici del Comune.

Con il consenso del fondatore, l’ente esplica anche altreattività:

– gestisce sul territorio comunale altre strutture sportivei cui proprietari ne sono interessati e non possiedono unaregolare gestione annuale ne una regolare manutenzione

– svolge una propria attività di marketing,– svolge altre attività che integrano l’attività’ fonda-

mentale dell’ente.

Art. 5L’ente pubblico gestisce i seguenti impianti sportivi, di

proprietà del Comune di Pirano: il palazzetto sportivo polif-unzionale a Lucia (secondo il progetto di divisione, n. 93-18), con i campi di gioco ed altre superfici esterne, la palestraa Pirano, con lo stadio, i campi di gioco e gli impianti annessie le infrastrutture sportive pubbliche, la cui gestione e’ stataaffidata all’ente, con deliberazione del competente organocomunale. L’ente gestisce anche altri impianti la cui gestionegli viene trasferita con deliberazione del competente organocomunale.

ORGANI DELL’ENTE

Art. 6Gli organi dell’ente sono:– il consiglio dell’ente,– il direttore,– il consiglio tecnico-professionale.


Art. 7L’ente è amministrato dal consiglio dell’ente, che è

formato da 7 membri:– 3 rappresentanti del fondatore,– 1 rappresentante dei lavoratori dell’ente Centro spor-

tivo Pirano,– 3 rappresentanti degli utenti, ossia degli esecutori del

programma sportivo annuale.I membri dell’ente vengono nominati dal fondatore.La durata in carica dei membri del consiglio è di 4 anni.

Il presidente del consiglio dell’ente viene eletto dai membrialla prima seduta dello stesso.

Art. 8Il Consiglio dell’ente ha le seguenti competenze:– approva le analisi e gli indirizzi di sviluppo dello

sport,– in base al consenso del fondatore approva il program-

ma annuale di lavoro, con il quale stabilisce gli utenti e l’usodegli impianti nonché i rapporti dell’ente nei confronti degliutenti ossia esecutori del programma sportivo annuale,

– segue l’attuazione dei programmi approvati e relazio-na annualmente al fondatore sull’operato dell’ente,

– approva le relazioni semestrali e il bilancio consun-tivo,

– propone al fondatore cambiamenti o ampliamentidell’attività,

– approva lo statuto dell’ente, con il consenso del fon-datore,

– provvede alla messa in atto delle deliberazioni delcompetente organo comunale, concernenti il settore dellosport e delle attività di tempo libero dei giovani,

– esplica altre funzioni, in conformità della legge e del-lo statuto.

Art. 9Organo direttivo dell’ente è il direttore. Questi esercita

la direzione dell’ente e dirige il lavoro tecnico-professionale.Il direttore rappresenta l’ente ed è responsabile della legalitàdel lavoro dell’ente.

Art. 10Il direttore viene nominato e revocato dal fondatore, in

base al bando di concorso pubblico, salvo diversa dispo-sizione di legge.

La durata in carica del direttore è di 4 anni.

Art. 11La composizione particolareggiata del consiglio tecnico-

professionale, le modalità di formazione, la durata in carica,le funzioni e le competenze dello stesso vengono stabilitedallo statuto dell’ente, in conformità della legge.

Art. 12L’ente può avere anche altri organi, la cui composizione,

procedura di elezione ossia di nomina e le competenze non-ché le modalità di lavoro vengono stabilite dallo statuto.

LE RISORSE DELL’ENTE

Art. 13L’ente acquisisce le risorse in base al programma annu-

ale di lavoro, con l’esercizio della propria attività, dai mezzidel fondatore e da altre fonti.

Art. 14L’ente acquisisce i mezzi di bilancio in base al pro-

gramma dello sport accordato, il quale è d’importanza comu-nale e nazionale. Altre fonti per la realizzazione del program-ma annuale vengono acquisite tramite affitti, concorsipubblici, con la vendita di servizi e da altri introiti di merca-to, con le modalità e a condizioni stabilite dalla legge e dallostatuto dell’ente (ad esempio la sponsorizzazione).

Art. 15Le risorse per la fondazione e per l’avvio dell’attività

dell’ente vengono garantite dal fondatore.

Art. 16L’eccedenza delle entrate sulle uscite viene utilizzata

dall’ente esclusivamente per il restauro e miglioramento degliimpianti che gestisce e per lo sviluppo dell’attività, in armo-nia al programma annuale e con il consenso del fondatore.

Nel caso che si verifichi un disavanzo che non puòessere coperto dai mezzi a disposizione per l’eserciziodell’ente, il fondatore ne decide in merito, sentita la propostadel consiglio dell’ente.

DIRITTI, OBBLIGHI E RESPONSABILITA DELL’ENTENEL TRAFFICO GIURIDICO

Art. 17L’ente ha personalità giuridica e risponde dei propri

obblighi con i mezzi di cui dispone.Nel traffico giuridico l’ente non ha limitazioni. Nei

negozi giuridici che si riferiscono agli immobili deve acqui-sire il consenso del fondatore.

Il fondatore risponde per gli obblighi dell’ente finoall’ammontare dei mezzi destinati per l’attività dell’ente dalprogramma annuale dello sport.

DIRITTI E OBBLIGHI RECIPROCI TRA ILFONDATORE E L’ENTE

Art. 18Il fondatore ha nei confronti dell’ente i seguenti diritti e

obblighi:– accerta la congruità dei piani e dei programmi di

lavoro dell’ente con i piani comunali e le direttrici adottate, eformula in merito il proprio consenso,

– formula il consenso al bilancio consuntivo dell’ente ealla relazione sull’operato dell’ente concernente le attivitàfondamentali ed altre attività,

– formula il consenso allo statuto dell’ente, alle modi-fiche dello status giuridico e alle modifiche dell’attività,

– formula il consenso all’organizzazione interna eall’atto di inquadramento, salvo diversa disposizione di leg-ge,

– adotta misure atte a garantire all’ente l’eserciziodell’attività di base,

– esplica altre funzioni in armonia alle norme legisla-tive.

Art. 19L’ente ha uno statuto che definisce nei particolari:– l’organizzazione e le modalità di gestione dell’ente,– le competenze degli organi dell’ente,– i mandati di rappresentanza e di firma,– la durata in carica degli organi dell’ente,– le questioni in merito al controllo della gestione

dell’ente da parte del fondatore.


Art. 20Il controllo della legalità del lavoro e della gestione

finanziaria dell’ente viene svolto dal competente organo, inconformità delle disposizioni di legge.

DISPOSIZIONI TRANSITORIE E FINALI

Art. 21Fino alla nomina del direttore dell’ente, eseguita sulla

base del concorso, tuttavia per la durata massima di un anno, ilfondatore nomina con delibera il facente funzioni del direttoredell’ente con l’incarico di eseguire tutto il necessario per l’avviodell’ente e per l’iscrizione dello stesso nel registro giudiziario.

Art. 22Le attribuzioni che, secondo il contratto collettivo per le

attività extra-economiche e secondo la legge concernente igradi di retribuzione negli enti pubblici, negli organi statali, enegli organi delle autonomie locali, spettano all’organo com-petente per la nomina del direttore, vengono esplicate, anome del fondatore, dal Sindaco del Comune.

Art. 23I mezzi che dal bilancio comunale sono destinati: per

l’attuazione dell’ accordato programma annuale dello sportnel Comune, per la gestione degli impianti sportivi nonchéper la loro manutenzione ordinaria con i relativi investimenti,vengono assunti dall’ente in conformità dell’approvato pro-gramma di lavoro dello stesso.

Art. 24Il fondatore può assicurare che nell’ambito

dell’amministrazione comunale vengono espletate mansionifinanziarie e di contabilità per le necessità dell’ente.

Art. 25Il consiglio dell’ente viene nominato entro il termine di

60 giorni, e lo statuto dello stesso viene adottato entro iltermine di 90 giorni dal giorno dell’entrata in vigore delpresente decreto.

Art. 26Il presente decreto entra in vigore il quindicesimo gior-

no successivo a quello della sua pubblicazione nella Gazzettaufficiale della Repubblica di Slovenia e si inizia ad applicarloal più tardi entro il 1.9.1995.

Art. 27Con il giorno dell’inizio dell’applicazione del presente

decreto cessa l’efficacia dei contratti concernenti la gestionedegli impianti sportivi di proprietà del Comune di Pirano, n.403-199/93 d.d. 5.10.1993 e n. 281/UP-94 d.d. 12. 12. 1994,stipulati tra il Comune di Pirano e l’Azienda comunale per iservizi pubblici e alloggi OKOLJE Pirano. Lo stesso giornol’ente assume le attività concernenti l’organizzazione el’esercizio delle attività sportive comunali nonché la gestionedegli impianti sportivi esplicate finora da parte dei servizitecnico-profesisonali dell’Unione sportiva Pirano edell’Azienda comunale per i servizi pubblici e alloggiOKOLJE Pirano, ossia "OKOLJE" Pirano, S.r.l.

N.: 026-15/95Pirano, 13 luglio 1995

Il Presidentedel Consiglio comunale di Pirano

Dott. Milena Oblak-Juh

2353.

Na podlagi 8. ~lena zakona o imenovanju in evidenti-ranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, {t. 5/80), 13.~lena pravilnika o dolo~anju imen naselij in ulic terozna~evanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, {t. 11/80)in 19. ~lena statuta Ob~ine Piran (Uradne objave {t. 8/95) jeOb~inski svet ob~ine Piran na seji dne 13. 7. 1995 sprejel

O D L O Ko spremembi meje naselja Lucija in Se~a ter

preimenovanju in preo{tevil~bi Luciji priklju~enihobjektov na ulico Obala

1. ~lenS tem odlokom se spremeni do sedaj obstoje~a meja

med naseljema Lucija in Se~a.

2. ~lenMeja se pomakne proti jugu ter poteka po robu parcel {t.

5533/2 proti jugu, 5884, 5919/2, 5902/3, seka del parc. {t.5891, gre po severni {pici med parc. {t. 5901 in 5892 ter po5900, meja nato poteka po severnem robu parc. {t. 5902/3 in6183/2 in se tako priklju~i na obstoje~o severno-vzhodnolinijo meje, ki poteka po parc. {t. 7729 k.o. Portoro‘ tako, dazajema na{tete parcele, razen parc. {t. 5891 in 5892, kjermeja poteka le po robovih le-teh.

Opis za katastrsko obmo~je Piran II po katerem se jevodil postopek in ustreza parc. {t. v katastrskem obmo~ju k.o.Portoro‘, je naslednji:

Meja se pomakne proti jugu, ter poteka po robu parcel{t.: 9524/2 proti jugu, 9524/1, 5840/3, 5837/3, 5797/5, sekadel parcele 5797/4, gre po severni {pici med p. {t. 5797/1 in5799/1 ter po 5785/2, 5785/1 in se tako priklju~i na obstoje~osevero-vzhodno linijo meje, ki poteka po p.{t. 5784/1 k.o.Piran II tako, da v celoti zajema na{tete parcele, razen p. {t.5797/4, 5797/1 in 5799/1, kjer meja poteka le po robovih le-teh.

3. ~lenNa podlagi 2. ~lena tega odloka se spremenijo tudi

naslovi objektov na omenjenem obmo~ju, kot sledi:Se~a 194 – blok, se preo{tevil~i v OBALA 134, LucijaSe~a 194a – blok v OBALA 132, LucijaSe~a 194b – blok v OBALA 130, LucijaSe~a 194c – prodajni paviljon v OBALA 136, LucijaSe~a 195 – zasebna hi{a v OBALA 138, LucijaSe~a 196 – zasebna hi{a v OBALA 140, LucijaSe~a 190a – uprava

in skladi{~e Degro v OBALA 144, LucijaSe~a 190b – diskont Merkator v OBALA 142, Lucija.

4. ~lenSprememba v naselju Lucija evidentira Geodetska up-

rava Koper v EH[ in ROTE. Kopijo izseka lahko dobijo vsizainteresirani uporabniki na Geodetski upravi Koper.

Geodetska uprava Koper izdela za vse zainteresiraneuporabnike seznam hi{nih {tevilk starega in novega stanja.

Geodetska uprava je dol‘na preo{tevil~iti hi{ne {tevilkev obmo~ju spremenjenih naslovov v roku enega meseca, terposkrbeti za izvedbo ozna~itve stavb v roku treh mesecev pouveljavitvi spremembe.

5. ~lenStro{ki novih tablic s hi{no {tevilko so stro{ki

ob~inskega prora~una. Lastniki oziroma upravljalci stavb sodol‘ni zamenjati staro tablico s hi{no {tevilko z novo.


6. ~lenUpravna enota Piran izvede vse spremembe v registru

stalnega prebivalstva ob~ine v roku treh mesecev po uve-ljavitvi spremembe.


listu Rrepublike Slovenije.

[t. 16-1/93-95Piran, dne 13. julija 1995.



Sezza 194a – condominio in LUNGOMARE 132, LuciaSezza 194b – condominio in LUNGOMARE 130, LuciaSezza 194c – padiglione commerciale in LUNGOMARE

136, LuciaSezza 195 – casa privata in LUNGOMARE 138, LuciaSezza 196 – casa privata in LUNGOMARE 140, LuciaSezza 190a – amministrazione e magazzino della ditta

Degro in LUNGOMARE 144, LuciaSezza 190b – discount della Merkator in LUNGOMARE

142, Lucia.

Art. 4I cambiamenti nell’abitato di Lucia vengono segnati nei

registri della numerazione civica e delle unità territorialiEHI[ e ROTE tenuti presso l’Amministrazione geodetica diCapodistria. In tale sede tutti i soggetti interessati possonoricevere una copia dell’estratto dai registri.

L’Amministrazione geodetica di Capodistria rilascia agliinteressati anche l’elenco contenente la numerazione civica,come nella situazione presente e quella precedente.

L’amministrazione geodetica è tenuta ad eseguire il cam-biamento della numerazione civica, entro il termine di unmese, e provvedere affinché gli edifici vengano debitamentecontrassegnati, entro il termine di tre mesi, dall’entrata invigore del provvedimento.

Art. 5Le spese per le targhe indicanti i nomi delle vie e la

numerazione civica degli edifici sono a carico del bilanciocomunale. I proprietari e gli amministratori degli edifici sonotenuti a sostituire la targa indicante il vecchio numero civicocon quello nuovo.

Art. 6L’Unità amministrativa di Pirano annota i cambiamenti

come sopra nel registro della popolazione stabile del Comuneentro il termine di tre mesi dall’entrata in vigore del provved-imento.

Art. 7Il presente decreto entra in vigore l’ottavo giorno suc-

cessivo a quello della sua pubblicazione nella Gazzetta uffi-ciale della Repubblica di Slovenia.

Numero: 16-1/93-95Pirano, 13 luglio 1995



Visto l’articolo 8 della Legge sulla denominazione esulla registrazione degli abitati, delle vie e degli edifici(Gazzetta ufficiale della R.S.S., n. 5/80), visto l’articolo 13del Regolamento sulla definizione dei nomi degli abitati edelle vie e sul contrassegno degli abitati, delle vie e degliedifici (Gazzetta ufficiale della R.S.S., n. 11/80) e vistol’articolo 19 dello Statuto del Comune di Pirano (Foglioannunzi ufficiali, n. 8/95), il Consiglio comunale, alla sedutadel 13 luglio 1995 ha approvato il

D E C R E T Oconcernente la modifica del confine dell’abitatodi Lucia e Sezza nonché il cambiamento della

numerazione civica degli edifici che, diventati partedell’abitato di Lucia, acquistano l’indirizzo di via

Lungomare

Art. 1Con il presente decreto si modifica il confine finora

esistente tra gli abitati di Lucia e Sezza.

Art. 2Il confine si sposta verso sud e scorre lungo i margini

delle particelle n. 5533/2 verso sud, 5884, 5919/2, 5902/3,taglia una parte della particella 5891, prosegue lungo la puntanord tra le particelle n. 5901 e 5892 nonché attraversa laparticella 5900, quindi continua lungo il margine settentrion-ale delle particelle 5902/3 e 6183/2, e si unisce cosìall’esistente linea nord-est del confine che scorre attraversola particella 7729 c.c. Portorose, comprendendo le particelleelencate, ad eccezione delle particelle 5891 e 5892, dove ilconfine scorre lungo i loro margini.

Oggetto della procedura è una zona del comune catastaledi Pirano II che corrisponde alle particelle, come sopra, delcomune catastale di Portorose, la cui descrizione è la seguente:

Il confine si sposta verso sud e scorre lungo i marginidelle particelle n.ri: 9524/2 verso sud, 9524/1, 5840/3, 5837/3,5797/5, taglia una parte della particella 5797/4, prosegue lungola punta nord tra le particelle n. 5797/1 e 5799/1, nonchéattraversa le particelle 5785/2, 5785/1, e si unisce cosìall’esistente linea di nord-est del confine che scorre attraversola particella 5784/1 c.c. Pirano II, comprendendo completa-mente le particelle elencate, ad eccezione delle particelle 5797/4, 5797/1 e 5799/1, dove il confine scorre lungo i loro margini.

Art 3In base all’art. 2 del presente decreto cambiano gli

indirizzi degli edifici siti nella suddetta zona, come segue:Sezza 194 – condominio, cambia indirizzo in LUNGO-

MARE 134, Lucia

2354.

Na podlagi 12. in 20. ~lena pravilnika o enotni metodo-logiji za izra~un prometne vrednosti stanovanjskih hi{ instanovanj ter drugih nepremi~nin (Uradni list SRS, {t. 8/87),29. ~lena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, {t.72/93, 57/94 in 14/95) ter 99. in 103. ~lena statuta Ob~inePiran (Uradne objave {t. 8/95), je Ob~inski svet ob~inePiran na seji dne 13. 7. 1995 sprejel

O D L O Ko ceni osnovnih elementov za izra~un prometne

vrednosti nepremi~nin


1. ~lenTa odlok dolo~a, za obmo~je Ob~ine Piran, povpre~no

gradbeno ceno m² stanovanjske povr{ine, povpre~ne stro{kekomunalnega urejanja stavbnega zemlji{~a z napravami indi-vidualne in kolektivne rabe ter ceno stavbnega zemlji{~a.

2. ~lenPovpre~na gradbena vrednost m² koristne stanovanj-

ske povr{ine III. stopnje opremljenosti in srednje stopnjefinalne obdelave, se na dan 31. decembra 1994 dolo~a na105.900 SIT.

Dolo~ena vrednost se, do dolo~itve nove gradbenevrednosti, mese~no usklajuje z indeksom porasta cen stano-vanjske gradnje, ki ga objavlja GZS-Sekcija za gradbeni{tvoin IGM.

3. ~lenV ceni iz 2. ~lena tega odloka so upo{tevani vsi

dele‘i pripadajo~ih skupnih prostorov v objektu, razenzakloni{~. V primeru, da imajo stanovanjski objekti skupin-sko zakloni{~e, se gradbena vrednost m² koristne stanovanj-ske povr{ine zvi{a za 4,17%. Pri individualni gradnji sezakloni{~e vrednosti posebej, po dejanskih stro{kih.

4. ~lenPopre~ni stro{ki komunalnega urejanja stavbnega zem-

lji{~a za III. (srednjo) stopnjo opremljenosti in gostoto nase-ljenosti 100200 preb/ha zna{ajo za

– individualne komunalne naprave 8,45%– kolektivne komunalne naprave 11,95%od povpre~ne gradbene vrednosti iz 2. ~lena tega od-

loka.

5. ~lenCena stavbnega zemlji{~a se dolo~i v odstotku od

povpre~ne gradbene vrednosti iz 2. ~lena tega odloka, insicer:

– v centralnih predelih in obmo~jih neposredno ob cen-trih Pirana, Portoro‘a in Lucije v vi{ini 1,2%

– v obrobnih predelih mest in naselij iz prve alinee in vnaseljih Se~ovlje, Dragonja, Strunjan, v vi{ini 1,0%

– v vaseh in naseljih Padna, Raven, Nova vas, v vi{ini0,8%

– na neurbaniziranih obmo~jih 0,6%.

6. ~lenKo za~ne veljati ta odlok, preneha veljati sklep Izvr{ne-

ga sveta SO Piran {t. 381-11/89-92 z dne 26. maja 1992.


listu RS.

[t. 381-11/89-95Piran, dne 13. julija 1995.



Legge sulle autonomie locali (Gazzetta ufficiale della R.S.,n. 72/93, 57/94 e 14/95) nonché l’articolo. Dello Statuto delComune di Pirano (Foglio annunzi ufficiali, n. 8/95) il Con-siglio comunale di Pirano, alla seduta del 13 luglio 1995 haapprovato il seguente

D E C R E T O concernente il prezzo degli elementi fondamentali che

servono per il calcolo del valore commerciale degliimobili

Art. 1Il presente Decreto stabilisce, per il territorio del

Comune di Pirano, il prezzo medio di costruzione di un metroquadrato di superficie abitativa, le spese medie di urbaniz-zazione dell’area fabbricabile con impianti di uso individualee collettivo nonché il prezzo del terreno edificabile.

Art. 2Il valore medio di un metro quadrato di superficie abita-

tiva utile alla III fase di allestimento e con un grado medio dirifinitura, viene fissato al 31 dicembre 1994 a 105.900SIT.

Il valore stabilito, fino a che non è deciso un nuovovalore di costruzione, viene adeguato mensilmente all’indicedi crescita dei prezzi dell’edilizia residenziale, pubblicatodalla Sezione per l’edilizia della Camera di economia dellaSlovenia e dall’Industria edile.

Art. 3Nel prezzo di cui all’articolo. 2 del presente decreto

sono incluse anche le parti dei vani comuni nel fabbricato, adeccezione dei rifugi. Se gli edifici residenziali sono dotati diun rifugio comune, il valore di costruzione di un metro quad-rato della superficie residenziale utile aumenta del 4,17 percento. Nel caso di costruzioni residenziali individuali il rifu-gio viene valutato a parte, secondo i costi effettivi.

Art. 4Le spese medie di urbanizzazione dei terreni edificabili,

per edifici alla III fase di allestimento nelle zone con unadensità demografica da 100 a 200 abitanti per ettaro (ha),calcolate sulla base del prezzo medio di costruzione, di cuiall’articolo. 2 del presente decreto, ammontano

– per gli impianti di urbanizzazione di uso individualepari all’ 8,45 per cento di tale prezzo

– e per gli impianti di urbanizzazione di uso collettivo,pari all’11,95 per cento dello stesso.

Art. 5Il prezzo del terreno edificabile corrisponde ad una per-

centuale del prezzo di costruzione medio, di cui all’articolo.2 del presente decreto, come segue:

– nei centri di Pirano, Portorose e Lucia e nelle zoneresidenziali immediatamente adiacenti, pari all’ 1,2 p.c.

– nelle zone a margine delle città e degli insediamentiabitativi, di cui nella prima alinea e negli abitati di Sicciole,Dragogna, Strugnano, pari all’ 1,0 p.c.

– nei borghi e insediamenti di Padna, Raven, Nova vas,pari allo 0,8 p.c.

– nelle zone non urbanizzate, ari allo 0,6 p.c.

Art. 6All’entrata in vigore del presente decreto cessa ad avere

effetto la deliberazione del Consiglio esecutivodell’Assemblea comunale di Pirano, n. 381-11/89-92 del 26maggio 1992.

Visti gli articoli 12 e 20 del Regolamento sulla metodo-logia unitaria per il calcolo del valore di mercato delle case diabitazione e degli alloggi nonché degli altri immobili (Gazzet-ta ufficiale della R.S.S., n. 8/87) visto l’articolo 29 della



cessivo a quello della sua pubblicazione nella Gazzetta uffi-ciale della Repubblica di Slovenia.

Numero: 381-11/89-95Pirano, 13 luglio 1995



zakona oziroma je pravico do odkupa stanovanja prenesel nao‘je dru‘inske ~lane;

– da prosilec ali kdo izmed njegovih o‘jih dru‘inskih~lanov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik po~itni{ke hi{e alipo~itni{kega stanovanja oziroma druge nepremi~nine, ki pre-sega 25% vrednosti primernega stanovanja. Za normative instandarde se upo{tevajo kriteriji iz 9. ~lena tega odloka incene m² stanovanjske povr{ine iz zadnjega razpisa Stano-vanjskega sklada RS,

– da prosilec ali kdo izmed njegovih o‘jih dru‘inskih~lanov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik premi~nine, kipresega 25% primernega stanovanja. Vrednost premi~nine seugotovi na podlagi vrednosti sodnega cenilca ustrezne stroke.

4. ~lenMerila, ki vplivajo na obseg in ~asovno prednost pri

pridobitvi socialnega stanovanja v najem se to~kujejo in senana{ajo na:

– stanovanjske razmere;– {tevilo o‘jih dru‘inskih ~lanov, ki z njim stalno prebi-

vajo;– socialne razmere;– zdravstveno stanje.

5. ~lenStanovanjske razmere, v katerih ‘ivijo prosilec in njego-

vi o‘ji dru‘inski ~lani, se ocenjujejo glede na:1. stanovanjski status: to~ka) prosilec je brez stanovanja 180b) prosilec stanuje z dru‘ino pri star{ih 80c) prosilec stanuje z dru‘ino pri star{ih

ali sorodnikih v skupnem gospodinjstvu 120d) prosilec stanuje v samskem domu slu‘benih

prostorih ali kot podnajemnik. 150To~kovanja se med seboj izklju~ujejo;2. kakovost bivanja:a) bivanje v kletnem vla‘nem, mra~nem stanovanju 80b) bivanje v neurejenem, vla‘nem in mra~nem

stanovanju 80 (kletno ali podstre{no stanovanje se to~kuje

samo v primeru, ~e stanovanje ne izpolnjujetehni~nih standardov: 1,20 pod nivojem terena,50% povr{in ima po{even strop – ni stojna vi{ina);

3. stanovanjsko povr{ino:a) do 4 m² na dru‘inskega ~lana 120b) od 5 m² do 8 m² na dru‘inskega ~lana 80c) od 9 m² do 12 m² na dru‘inskega ~lana 60d) od 13 m² do 16 m² na dru‘inskega ~lana; 204. neprimernost stanovanja: – stanovanje brez

posameznih delov oziroma souporabaposameznih delov stanovanja

a) stanovanje brez kuhinje 40b) stanovanje brez sanitarnih prostorov 40c) stanovanje s souporabo kuhinje 20d) stanovanje s souporabo sanitarnih prostorov

ali s sanitarnimi prostori izven stavbe 20Souporaba posameznih delov stanovanja

se to~kuje le v primeru, ko uporabnikistanovanja niso med seboj v sorodu;

5. funkcionalnost stanovanja:a) stanovanje z arhitektonskimi ovirami

(~e gre za invalida, ki je gibalno oviran) 50b) stanovanje z vhodom neposredno

z dvori{~a v istem nivoju in je brez vetrolova 20c) stanovanje z nestandarno visokimi in

nizkimi stropovi pod 2,3 m in nad 3,30 m; 106. upravi~enec je ‘e bil uvr{~en na prednostno listo

po prej{njem nate~aju, pa mu stanovanje ni bilo dodeljeno 50

2355.

Na podlagi 11. in 82. ~lena v zvezi z 99. ~lenom stano-vanjskega zakona (Uradni list RS, {t. 18/91 in 21/94), zakonao socialnem varstvu (Uradni list RS, {t. 54/92), pravilnika onormativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravi-ce do socialnega stanovanja v najem (Uradni list RS, {t. 17/92), statuta Ob~ine Piran (Uradne objave {t. 8/95) je Ob~in-ski svet ob~ine Piran na seji dne 13. 7. 1995 sprejel

O D L O Ko pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj

v najem

I. SPLO[NE DOLO^BE

1. ~lenS tem odlokom se dolo~ajo:– pogoji in merila za dodelitev socialnih stanovanj v

najem;– to~kovnik za oceno stanovanjskih razmer;– normativi in standardi za socialna stanovanja;– postopek za uveljavljanje pravice do pridobitve so-

cialnega stanovanja v najem.

II. POGOJI IN MERILA ZA DODELITEV SOCIALNEGASTANOVANJA V NAJEM

2. ~lenDo dodelitve socialnega stanovanja v najem je upravi-

~en prosilec, katerega skupni prihodek na ~lana dru‘ine nepresega vi{ine, ki jih dolo~a zakon o socialnem varstvu.

3. ~lenSplo{ni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec, da je

upravi~en do dodelitve socialnega stanovanja v najem, so:– da so prosilec in njegovi o‘ji dru‘inski dr‘avljani

Republike Slovenije;– da ima stalno bivali{~e v Ob~ini Piran in dejansko ‘ivi

na naslovu stalnega bivali{~a;– da prosilec ali kdo izmed njegovih o‘jih dru‘inskih

~lanov, ki z njim stalno prebiva, ni najemnik oziroma lastnikstanovanja oziroma je najemnik neprimernega stanovanja;

– da prosilec ali kdo izmed njegovih o‘jih dru‘inskih~lanov, za katere se re{uje stanovanjsko vpra{anje, niso biliimetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki stanovanja,ki jim je bil omogo~en odkup po pogojih stanovanjskegazakona in so le-tega odtujili;

– da prosilec ni prej{nji imetnik stanovanjske pravice,ki je odkupil stanovanje skladno z dolo~bami stanovanjskega


Prosilcem pod to~ko 1 se to~kujejo dejanske razmere, vkaterih ‘ivijo, po kriterijih iz tega odloka.

6. ~len[tevilo o‘jih dru‘inskih ~lanov, ki ‘ivijo s prosilcem, se

kot merilo za dodelitev socialnega stanovanja v najem upo-{teva tako, da se vrednoti:

to~k– dru‘ina, v kateri roditelja nista starej{a od 30 let 50– dru‘ina z enim ali dvema mladoletnima otokoma 40

za vsakega naslednjega mladoletnega otroka 10 – dru‘ina z o‘jim dru‘inskim ~lanom starim

nad 65 let 30Med o‘je dru‘inske ~lane se {tejejo zakonec prosilca ali

oseba, s katero ‘ivi prosilec v dalj ~asa trajajo~i ‘ivljenjskiskupnosti, (najmanj dve leti do dneva objave razpisa), njuniotroci oziroma posvojenci, star{i in posvojitelji ter osebe, kista jih po zakonu dol‘na pre‘ivljati.

7. ~lenPri ocenjevanju socialnih razmer prosilca za dodelitev

socialnega stanovanja v najem, se vrednoti:to~k

– doba stalnega bivanja v Ob~ini Piran (upo{tevase ~as stalnega bivanja v ob~ini do dneva objaverazpisa):

prvih 18 let 150za vsako nadaljnje leto bivanja 2– lo~eno ‘ivljenje roditeljev in mladoletnih

otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer(rejni{tvo, oskrba v tuji dru‘ini, zavodu) 60

– status roditelja, ki ‘ivi sam z mladoletnimotrokom in tudi skrbi za njegovo vzgojo invarstvo 40

– status prosilca z dru‘inskim ~lanom, zakaterega je po predpisih o zaposlovanju ocenjeno,da je nezaposljiv kar dokazuje z izvedeni{kimmnenjem pristojne komisije 30

8. ~lenPri dodelitvi socialnih stanovanj v najem se upo{tevajo

{e naslednja merila za:to~k

dru‘ino, ki ‘ivi z o‘jim dru‘inskim ~lanom– z zmerno du{evno motnjo 20– s te‘jo du{evno motnjo 40– s te‘ko du{evno motnjo 60

dru‘ino, ki ‘ivi z o‘jim dru‘inskim ~lanom, ki je– invalid III. kategorije 20– invalid II. kategorije 40– invalid I. kategorije 60kadar gre za kombinirano telesno in du{evno

motnjo {e 20Du{evna in telesna motnja je ugotovljena z izvidom in

mnenjem pristojne komisije.

III. NORMATIVI IN STANDARDI ZA SOCIALNASTANOVANJA

9. ~lenPri dodeljevanju socialnih stanovanj se upo{teva standar-

de, ki ne presegajo naslednjih povr{inskih normativov:

[t. dru‘inskih Stanovanjska Struktura stanovanj~lanov povr{ina do

1 22 m² soba ali garsonjera2 35 m² garsonjera ali enosobno

stanovanje3 48 m² enoinpolsobno ali dvosobno

stanovanje dvosobnostanovanje

4 56 m² dvosobno ali dvosobnos kabinetom

5 65 m² trisobno ali dvosobno in dvakabineta

Za vsakega naslednjega o‘jega dru‘inskega ~lana sestanovanjska povr{ina lahko pove~a najve~ za 10 m².

10. ~lenê se upravi~encu dodeli nefunkcionalno starej{e

stanovanje, zgrajeno in adaptirano pred letom 1960, je mo‘entudi odstop navzgor od povr{inskih normativov.

11. ~lenê je stanovanje namenjeno invalidu oziroma dru‘ini z

invalidnim ~lanom, ki mu je ote‘ko~eno oziroma prepre~enonormalno gibanje, je potrebno ob dodelitvi socialnega stano-vanja v najem v okviru mo‘nosti upo{tevati potrebo po od-pravi arhitektonskih ovir v stanovanju oziroma pri dostopuali izhodu iz stavbe, kakor tudi zadostne povr{ine za gibanjez invalidskim vozi~kom.

IV. OBLIKOVANJE LISTE ZA DODELITEVSOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM

12. ~len@upan na podlagi letnega ob~inskega stanovanjskega

programa sprejme sklep o objavi razpisa za dodelitev so-cialnih stanovanj v najem. Razpis se objavi v sredstvihjavnega obve{~anja.

13. ~lenRazpis, mora dolo~ati:– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravi~enci do dode-

litve socialnega stanovanja v najem;– podatke, ki jih morajo udele‘enci navesti v vlogi– dokumentacijo, ki jo morajo udele‘enci razpisa prilo-

‘iti k vlogi;– predvideno {tevilo socialnih stanovanj v ob~ini in

predvideni datum razpolo‘ljivosti le-teh;– rok prijave.

14. ~lenVlogi za pridobitev socialnega stanovanja v najem mo-

rajo udele‘enci razpisa prilo‘iti naslednje listine:– potrdilo o dr‘avljanstvu Republike Slovenije;– potrdilo o stalnem bivali{~u in {tevilu dru‘inskih ~la-

nov;– podatke o denarnih prejemkih, kakor tudi izjavo o

premo‘enjskem stanju, skladno s predpisi s podro~ja social-nega varstva;

– najemno oziroma podnajemno pogodbo, ~e je najem-nik neprimernega stanovanja;

– drugo, z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katerose izkazuje gmotne in socialno zdravstvene razmere (potrdiloRUJP o nepremi~ninah, za nosilce samostojne pridobitnedejavnosti pa potrdilo o dobi~ku).


V dohodek se {tejejo dedi{~ine, darila in vsi dohodkiter prejemki prosilca in njegovih o‘jih dru‘inskih ~lanov zakatere se re{uje stanovanjski problem, ki so vir dohodnine,kakor tudi osebni prejemki, ki niso obdav~ljivi, razen: dodat-ka za pomo~ in posre‘bo, prejemkov za oskrbo v tuji rejni{kidru‘ini, otro{kega dodatka in dru‘benih pomo~i otrokom,{tipendije, dohodkov od ob~asnega dela invalidov, ki so vklju-~eni v institucionalno varstvo po prvem odstavku 16. ~lenazakona o socialnem varstvu in jih pridobijo zunaj kriterijevredne zaposlitve.

V dohodek se {tejejo vsi dohodki, pridobljeni v zadnjihtreh mesecih pred datumom vlo‘itve vloge za dodelitev social-nega stanovanja v najem.

Dedi{~ine in darila ter drugi enkratni prejemki (od{kod-nine, odpravnine, nagrade ipd.) se v primeru, da so izpla~anev ~asu razpisa, se {tejejo v dohodek tako, da se za vsakprejemek upo{teva sorazmerni dele‘.

Pri ugotavljanju dohodka se od{tejejo izpla~ane pre‘iv-nine v vi{ini izvr{ljivega pravnega naslova.

Pri ugotavljanju dohodka na dru‘inskega ~lana se neupo{tevajo dru‘inski ~lani, ki so v institucionalnem varstvuin so v celoti opro{~eni pla~ila storitev.

15. ~lenPo preteku razpisnega roka ob~inska uprava prou~i ute-

meljenost vlog ter razvrsti vloge po kategorijah upravi~en-cev. Pri tem sodeluje s pristojnim Centrom za socialno delo,invalidskimi organizacijami in dru{tvi, zdravstvenimi zavo-di, zavodom za zaposlovanje, po svoji presoji pa opravi vsedruge pomembne poizvedbe pri pristojnih organih in or-ganizacijah.

Ob~inska uprava obenem tudi obvesti udele‘ence razpi-sa o morebitni potrebi za dopolnitev nepopolnih vlog. Udele-‘enci razpisa so dol‘ni nepopolne vloge dopolniti v 8 dnehpo prejemu obvestila, sicer se te vloge zavr‘ejo.

16. ~len@upan imenuje tri~lansko komisijo za ogled stanovanj-

skih razmer in prou~itev drugih okoli{~in, pomembnih zarazvrstitev udele‘enca razpisa na listo za dodelitev socialnihstanovanj v najem.

Komisijo sestavljajo:– ~lan, ki ga imenuje ‘upan in je obenem predsednik

komisije;– dva ~lana, ki ju imenuje ‘upan na predlog Centra za

socialno delo Ob~ine Piran.

17. ~lenKomisija po ogledu stanovanjskih razmer in ostalih

okoli{~in izpolni to~kovalni zapisnik na podlagi tegaodloka.

Zapisnik podpi{ejo vsi ~lani komisije, en izvod zapisni-ka pa se po opravljenem ogledu vro~i udele‘encu razpisa.

V. OBJAVA LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIHSTANOVANJ

18. ~lenTajnik ob~inske uprave na podlagi to~kovalnih zapisni-

kov v roku 90 dni po poteku roka prijave na razpis, dolo~ilisto za dodelitev socialnih stanovanj v najem in jo objavi vsredstvu javnega obve{~anja in oglasni deski ob~ine.

19. ~lenZoper svojo uvrstitev na prednostno listo ima udele‘e-

nec razpisa mo‘nost ugovora na ‘upana Ob~ine Piran najka-

sneje v petnajstih dneh po objavi liste za dodelitev socialnihstanovanj v najem.

20. ~lenVloge udele‘encev, ki niso izpolnjevali razpisnih pogo-

jev in ki vloge kljub pozivu upravnega organa niso dopolniliali pa so vloge oddali po kon~anem razpisu, se zavrnejo.

21. ~lenPravnomo~na lista velja najmanj eno leto oziroma do

novega razpisa. V ~asu njene veljavnosti se lista ne morespreminjati.

Na vsak nov razpis morajo prosilci, ki pri prej{njemrazpisu niso dobili stanovanja, vlo‘iti novo vlogo z vso zahte-vano dokumentacijo.

VI. DODELJEVANJE SOCIALNEGA STANOVANJA VNAJEM

22. ~lenSklep o dodelitvi socialnega stanovanja v najem, izda

‘upan.Pred izdajo sklepa o dodelitvi socialnega stanovanja v

najem, upravni organ preveri, ~e upravi~enec razpisa {e izpol-njuje merila in pogoje za upravi~enost do dodelitve socialne-ga stanovanja v najem.

23. ~lenPravica do uporabe socialnega stanovanja v najem je

~asovno vezana na izpolnjevanje meril za upravi~enost dooddelitve socialnega stanovanja v najem, ki zadevajo premo-‘enjsko stanje upravi~enca, kar se posebej opredeli tudi vnajemni pogodbi.

Rok za izselitev, opredeljen v najemni pogodbi, ne smebiti kraj{i od 90 dni.

Upravni organ preverja upravi~enost do najema social-nega stanovanja enkrat letno na enak na~in, kot je to dolo~e-no za dodelitev socialnega stanovanja v najem.

Ob~ina lahko odpove najemno pogodbo, ~e najemniksocialnega stanovanja izgubi status socialnega upravi~encain ~e mu ob~ina na svojem obmo~ju zagotovi najem primer-nega stanovanja.

ê najemnik socialnega stanovanja izgubi status social-nega upravi~enca, do odpovedi najemne pogodbe pla~ujenajemnino kot za neprofitno stanovanje.

24. ~lenSocialna stanovanja se smejo tudi po izpraznitvi dodeli-

ti v najem le upravi~encem do pridobitve socialnega stanova-nja, razen v primeru, da v ob~ini za~asno ni potreb po social-nih stanovanjih.

VII. IZJEMNA DODELITEV SOCIALNEGASTANOVANJA

25. ~lenV primeru izredno nujnega re{evanja stanovanjskega

problema lahko ‘upan ob~ine dodeli socialno stanovanje mi-mo veljavne socialne liste.

Za izredno nujno re{evanje stanovanjskega problema se{teje:

– elementarne in druge nesre~e, ki imajo za poslediconeuporabnost dosedanjega bivanja;

– postpenalna pomo~;– brezdomstvo, ko je ob~an ostal brez stanovanja ne po

svoji krivdi.


26. ~lenUpravi~enost za izjemno dodelitev socialnega stanova-

nja v najem dokazuje prosilec s potrdili in mnenji pristojnihorganov ob~ine in Centra za socialno delo.

27. ~lenV primeru, da udele‘enec razpisa, ki je uvr{~en na ve-

ljavno listo ali se re{uje z izjemno dodelitvijo socialnegastanovanja, odkloni ponujeno socialno stanovanje, ki ustrezanormativom iz 9. ~lena v najem, izda ‘upan sklep, s katerimse ga izklju~i iz veljavne liste ali iz nadaljnjega re{evanjaizredno nujnega stanovanjskega problema.

VIII. ZAMENJAVA STANOVANJ

28. ~lenZamenjava stanovanj je praviloma vezana na zamenja-

vo socialnih stanovanj, lahko pa se odobri tudi zamenjava zdrugimi najemnimi stanovanji, katerih lastnik je podjetje,ustanova ali druga pravna oseba, ~e je to v interesu ob~inezaradi ustreznega re{evanja prosilcev – upravi~encev iz pred-nostne liste ali drugih ob~anov, ki v stanovanjih ‘e stanujejo.

Soglasje k zamenjavi stanovanj izdaja upravni organ napodlagi predhodnega sporazuma najemnikov o zamenjavistanovanja in soglasja lastnika.

Dejanska zamenjava in podpis najemnih pogodb morabiti opravljena najkasneje v 60 dneh po izdaji soglasja last-nikov.

IX. PREHODNI IN KON^NI DOLO^BI


listu.

30. ~lenZ dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati pra-

vilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stano-vanj v najem Ob~ine Piran, ki ga je sprejel IS SO Piran dne22.12.1992 (Uradne objave {t. 30/92).

Za stanovanja, dodeljena v skladu z omenjenim pra-vilnikom, veljajo pogoji iz najemne pogodbe.

[t. 36200/064/95Piran, dne 13. julija 1995.



D E C R E T Oconcernente i requisiti ed i criteri per l’assegnazione in

affitto degli alloggi popolari

I DISPOSIZIONI GENERALI

Art. 1Il presente decreto definisce:– i requisiti ed i criteri per l’assegnazione degli alloggi

popolari in affitto;– la valutazione delle condizioni di vita nell’alloggio

espressa con il punteggio;– le norme e gli standard per gli alloggi popolari;– la procedura per l’assegnazione in affitto dell’alloggio

popolare.

II REQUISITI E CRITERI PER L’ASSEGNAZIONEDELL’ALLOGGIO POPOLARE

Art. 2All’assegnazione dell’alloggio popolare ha diritto il ric-

hiedente, il cui reddito complessivo per membro familiarenon supera l’ammontare, stabilito dalla Legge sull’assistenzasociale.

Art. 3I requisiti generali a cui deve adempiere il richiedente

per l’assegnazione di un alloggio popolare sono i seguenti:– il richiedente e i membri del suo nucleo familiare

devono essere cittadini della Repubblica di Slovenia;– il richiedente deve avere residenza nel Comune di

Pirano, e risiedere effettivamente a tale indirizzo;– il richiedente o un suo membro familiare, che risiede

con lui non devono essere affittuari o proprietari dell’allog-gio, possono pero, essere affittuari di un alloggio non idoneo;

– il richiedente ossia un membro del suo nucleo familia-re, per il quale si sta risolvendo il problema abitativo, non siastato titolare del diritto di alloggio né affittuario di un allog-gio che in base alla legge sugli alloggi si poteva acquistare eche invece aveva alienato;

– il richiedente non deve risultare titolare del diritto dialloggio che in precedenza aveva acquistato l’alloggio inconformità delle norme della legge sugli alloggi, oppureaveva trasferito tale diritto ai membri del nucleo familiare;

– il richiedente ossia un membro del nucleo familiarecon lui residente non devono risultare proprietari di una casao appartamento di villeggiatura oppure di un altro immobileil cui valore supera il 25 per cento del valore di un’abitazioneidonea.

Le norme e gli standard si adeguano ai criteri di cuiall’articolo. 9 del presente decreto e al costo di un metroquadrato della superficie abitativa, come dall’ultimo bandodel Fondo abitazioni della Repubblica di Slovenia;

– il richiedente oppure un membro del nucleo familiarecon lui residente non devono risultare proprietari di un benemobile il cui valore supera il 25 per cento del valore diun’abitazione idonea. Il valore del bene mobile viene accer-tato sulla base di quanto stabilito dal perito giudiziario dell’ap-posito settore.

Art. 4I criteri che influenzano la grandezza dell’alloggio e il

tempo di precedenza per l’assegnazione dell’alloggio popo-lare, si esprimono con un punteggio che si riferisce:

– alle condizioni abitative;

Visti gli articoli 11 e 82 e in riferimento all’articolo. 99della Legge sugli alloggi (Gazzetta ufficiale della RS, n. 18/91 e 21/94), la Legge sull’assistenza sociale (Gazzetta uffi-ciale della RS, n. 54/92), il Regolamento concernente lenormative e gli standard nonché la procedura per l’assegna-zione in affitto dell’alloggio popolare (Gazzetta ufficiale del-la RS, N. 17/92), lo Statuto del Comune di Priamo (Foglioannunzi ufficiali, n. 8/95) il Consiglio comunale di Pirano,alla seduta del 13 luglio 1995 ha approvato il


– al numero dei membri del nucleo familiare, residenticon il richiedente;

– alle condizioni sociali;– allo stato di salute.

Art. 5Le condizioni abitative, in cui vivono il richiedente ed i

suoi membri familiari, si esprimono con il seguente punteg-gio e riguardano:

1. Lo status abitativo del richiedente puntia) il richiedente non dispone di un alloggio 180b) il richiedente vive con la famiglia presso

i genitori o parenti, in comunità domesticheseparate 80

c) il richiedente vive con la famiglia pressoi genitori o parenti in un’unica comunità’domestica 120

d) il richiedente vive in una casa per singoli,nei locali assegnatigli d’ufficio oppure comesubaffittuario 150

I singoli punteggi si escludono a vicenda.2. La qualità dell’alloggio:a) l’alloggio è un seminterrato umido e buio 80b) alloggio è dissestato, umido e buio 80(gli alloggi che si trovano nel seminterrato op-

pure sottotetto ricevono il punteggio, solo se nonadempiono a requisiti tecnici standard, e cioè’ se sitrovano a 1,20 sotto terra, o il 50 per cento di soffittoinclinato che non consente di stare in piedi).

3. La superficie di abitazione:a) fino a 4 mq per membro di famiglia 120b) da 5 a 8 mq per membro di famiglia 80c) da 9 a 12 mq per membro di famiglia 60d) da 13 a 16 mq per membro di famiglia 204) e’ ritenuto non idoneo l’alloggio chee’sprovvisto di determinati servizi oppuree’ previsto il loro uso comunea) appartamento senza cucina 40b) appartamento senza servizi igienici 40c) appartamento con uso comune di cucina 20d) appartamento con uso comune di serviziigienici oppure con gli stessi situati fuoridell’edificio 20Il punteggio per l’uso comune di alcune parti

dell’alloggio e’ previsto solo nel caso in cui gliinquilini non sono legati tra di loro da gradi diparentela.

5. Funzionalità’ dell’alloggio:a) alloggio con barriere architettoniche

(se si tratta di un invalido con difficoltà motorie) 50b) alloggio con l’ingresso direttamente dal

cortile, al piano terra, sprovvisto di vestiboloc) appartamento con soffitti non standardizzati,

o troppo alti, oltre i metri 3,30 o troppo bassi,sotto i metri 2,30 10

6. Il richiedente che è stato già inserito nellagraduatoria in occasione di un concorsoprecedente, ma l’alloggio non gli è statoassegnato riceve punti. 50

Ai richiedenti di cui al pt. 1 verrà assegnato il punteg-gio, in base ai criteri di questo decreto, tenendo conto dei datiche corrispondono alla situazione reale.

Art. 6Il numero dei membri del nucleo familiare ossia i mem-

bri che vivono con il richiedente, nell’assegnazione dell’al-loggio popolare vengono valutati in base ai seguenti criteri:

– il nucleo familiare in cui l’età dei genitori nonsia superioreai 30 anni 50

– il nucleo familiare con uno o due figliminorenni, 40

per ogni successivo figlio minorenne 10– il nucleo familiare, in cui un membro ha

più di 65 anni 30Fanno parte del nucleo familiare il coniuge del richie-

dente oppure la persona con cui lo stesso convive per diversotempo (almeno due anni dal giorno della pubblicazione delconcorso), i loro figli naturali o adottati, i genitori naturali oadottivi nonché le persone che per legge devono essere daquesti mantenute.

Art. 7Nella valutazione delle condizioni sociali del richieden-

te, il punteggio viene assegnato per– il periodo di residenza stabile nel Comune di Pirano

(si tiene conto il periodo di residenza fino al giorno dellapubblicazione del concorso) come segue:

per i primi 18 anni 150per ogni anno successivo 2– vita separata di genitori e di figli minorenni a

causadi inadeguate condizioni diabitazione (affidamento, vivono inaltre famiglie,oppure sono in un istituto) 60

– lo status di genitore unico, con un figliominorenne a carico, che deve provvedere allasua educazione e mantenimento 40

– lo status di richiedente con un membro familiarea carico, dichiarato inabile al lavoro secondo lerispettive norme, e comprovato dal parere dellacommissione competente 30

Art. 8Nell’assegnazione degli alloggi popolari vengono os-

servati anche i seguenti criteri, e il punteggio viene assegna-to, come segue:

– alle famiglie con un membro familiare a caricocon turbe psichiche lievi 20con turbe psichiche gravi 40con turbe psichiche molto gravi 60– alle famiglie con un membro familiare acarico che risulta invalido di III categoria 20invalido di II categoria 40 invalido di I categoria 60Quando si tratta di turbe fisiche accompagnate

da turbe psichiche vengono aggiunti punti 20Le turbe fisiche e psichiche vengono accertate con ana-

lisi da competenti commissioni e certificate con un parere.

III NORME E CRITERI PER GLI ALLOGGI POPOLARI

Art. 9All’assegnazione degli alloggi popolari si tiene conto

degli standard di superficie che non siano superiori a quantosegue:

N.ro di superficie struttura degli alloggimembri di abitazionefamiliari

1 22 mq camera ogarçonniere2 35 mq garçonniere oappartamento

monolocale3 48 mq appartamento di una stanza e

mezzo o di due stanze


abitativo, che sono oggetto dell’imposta sul reddito come anc-he le entrate personali, non tassabili, ad eccezione di: sussidiper gli aiuti e il servizio a domicilio, gli assegni per il manteni-mento in una famiglia di affido, l’assegno familiare ed altriaiuti sociali per i bambini, le borse di studio, le entrate dailavori saltuari degli invalidi inclusi nella tutela istituzionale, aisensi del primo comma dell’articolo 16 della Legge sull’assi-stenza sociale, e che non sono introiti da lavoro ordinario.

Fanno parte delle entrate tutti i redditi acquisiti negliultimi tre mesi antecedenti la data di presentazione delladomanda di assegnazione di un alloggio pubblico.

Fanno parte del reddito, e cioè con una quota proporzio-nale, i beni ricevuti in eredità e le donazioni nonché altriemolumenti una tantum (risarcimenti, trattamento di fine rap-porto, premi) versati nel periodo del bando di concorso.

Alla constatazione dell’ammontare delle entrate si esc-ludono gli alimenti corrisposti, e cioè per un ammontarecome stabilito dal decreto.

Nel constatare il reddito per membro familiare non ven-gono compresi i membri che usufruiscono di un’assistenzaistituzionalizzata e che sono esentati pienamente dal paga-mento delle prestazioni.

Art. 15Scaduto il termine del bando di concorso l’amministra-

zione comunale esamina la fondatezza delle domande e ledispone per categorie. Collaborano a questo esame il compe-tente centro di assistenza sociale, le organizzazioni e societàdegli invalidi, gli istituti sanitari e l’istituto di collocamento.Se si ritiene opportuno vengono svolte anche altre verifichepresso organi e organizzazioni competenti.

Nel contempo l’amministrazione comunale avvisa i par-tecipanti al concorso sugli eventuali completamenti delledomande. Se i partecipanti non completano le loro domandeentro il termine di 8 giorni dalla ricevuta dell’avviso, questevengono rigettate.

Art. 16Il Sindaco nomina una commissione di tre membri che

ha il compito di esaminare sul posto le condizioni in cuivivono i richiedenti e valutare altre circostanze importantiper poter classificare gli stessi nelle graduatorie di assegna-zione degli alloggi.

La commissione è composta da:– un membro nominato dal Sindaco che è al contempo

presidente della commissione;– due membri, anch’essi nominati dal Sindaco, su pro-

posta del Centro di assistenza sociale del Comune di Pirano.

Art. 17Dopo aver esaminato sul posto le condizioni in cui

vivono i richiedenti ed altre circostanze importanti la com-missione compila il verbale di punteggio, in osservanza delpresente decreto.

Il verbale viene sottoscritto da tutti i membri della com-missione. A sopralluogo compiuto, una copia del verbaleviene consegnata al partecipante del concorso.

V PUBBLICAZIONE DELLA GRADUATORIA PERL’ASSEGNAZIONE DEGLI ALLOGGI POPOLARI

Art. 18Il segretario dell’amministrazione comunale, considera-

ti i punteggi dei verbali, nel termine di 90 giorni dalla scaden-za del concorso formula la graduatoria per l’assegnazionedegli alloggi popolari in affitto, la pubblica nei mezzi d’in-formazione e sull’albo degli avvisi comunali.

N.ro di superficie struttura degli alloggimembri di abitazionefamiliari

4 56 mq appartamento di due stanzeoppure appartamento di due stanzecon uno studio

25 65 mq appartamento di tre stanze oppureappartamento di duestanze con duestudi

Per ogni ulteriore membro familiare la superficie abita-tiva può aumentare al massimo di 10 mq.

Art. 10Se al richiedente viene assegnato un alloggio vecchio e

non funzionale, costruito e adattato prima del 1960, sonoammesse anche superfici maggiori ai criteri sopra stabiliti.

Art. 11Se l’alloggio viene destinato all’invalido ossia alla fami-

glia con un membro invalido con difficoltà motorie ossia deltutto impossibilitato a muoversi, all’assegnazione dell’alloggiooccorre tenere conto dell’esigenza che siano rimosse le barrierearchitettoniche nell’alloggio e anche nell’ingresso dell’edificioo all’uscita dello stesso, come anche che siano a disposizionesuperfici sufficienti per le manovre con la sedia a rotelle.

IV FORMAZIONE DELLA GRADUATORIA PERL’ASSEGNAZIONE DEGLIALLOGGI POPOLARI

Art. 12Il Sindaco, sulla base del programma annuale del Co-

mune concernente l’assegnazione degli alloggi, rilascia un’or-dinanza riguardante la pubblicazione del bando di concorsoper l’assegnazione degli alloggi popolari.

Il bando di concorso viene pubblicato nei mezzi dipubblica informazione.

Art. 13Il bando di concorso deve specificare:– i requisiti ai quali devono adempiere i richiedenti per

poter ottenere l’alloggio popolare;– i dati che i richiedenti devono indicare nella domanda;– la documentazione da allegare alla stessa;– il numero previsto degli alloggi pubblici nel Comune,

oggetto del concorso, e la data in cui saranno a disposizione;– il termine di presentazione della domanda.

Art. 14La domanda per l’acquisizione dell’alloggio popolare

deve essere corredata dai seguenti documenti:– il certificato di cittadinanza della Repubblica di Slo-

venia;– il certificato di residenza e il numero dei membri

familiari;– i dati concernenti le entrate finanziarie e la dichiara-

zione sullo stato patrimoniale, conforme alle prescrizioni delsettore di assistenza sociale;

– il contratto d’affitto o di subaffitto se è affittuario diun alloggio non idoneo;

– altra documentazione come richiesta dal bando di con-corso, a certificare le condizioni patrimoniali e sociali non-ché di salute (il certificato dell’Amministrazione repubblica-na delle entrate pubbliche sugli immobili, per gli imprenditoriautonomi invece il certificato sull’utile conseguito).

Fanno parte delle entrate i beni ricevuti in eredità, ledonazioni e tutti i redditi nonché le entrate del richiedente e deisuoi membri familiari per i quali si sta risolvendo il problema


Art. 19I partecipanti al concorso possono presentare ricorso al

Sindaco del Comune di Pirano contro la graduatoria perl’assegnazione in affitto degli alloggi popolari entro il termi-ne di 15 giorni dalla pubblicazione della stessa.

Art. 20Le domande dei richiedenti che non hanno adempiuto ai

requisiti di concorso e che non hanno aderito all’invito dell’or-gano amministrativo di completare la domanda oppure chehanno inoltrato la stessa a termine scaduto, si respingono.

Art. 21La graduatoria legalmente valida ha effetto almeno per

un anno ossia fino all’indizione di un nuovo concorso. Nelperiodo di validità della graduatoria, la stessa non può subirecambiamenti.

A ogni nuovo concorso i richiedenti, ai quali al concor-so precedente non è stato assegnato l’alloggio, sono tenuti adinoltrare una nuova domanda corredata da tutta la documen-tazione richiesta.

VI ASSEGNAZIONE IN AFFITTO DELL’ALLOGGIOPOPOLARE

Art. 22La deliberazione sull’assegnazione in affitto dell’allog-

gio popolare viene adottata dal Sindaco.Prima del rilascio della relativa deliberazione l’organo

amministrativo compie una verifica per accertare se il richie-dente, il partecipante al concorso, adempie ancora ai requisitie ai criteri necessari per l’assegnazione in affitto dell’allog-gio popolare.

Art. 23Il diritto all’uso dell’alloggio popolare decade qualora

non vengano più adempiuti i criteri che danno diritto all’as-segnazione di tale alloggio, riferiti allo stato patrimoniale delrichiedente. Questa condizione viene stabilita a parte nelcontratto d’affitto.

Il termine di sgombero, stabilito dal contratto d’affitto,non deve essere inferiore ai 90 giorni.

L’organo amministrativo svolge il controllo di dirittoall’alloggio popolare una volta all’anno, seguendo la stessaprocedura, prescritta per l’assegnazione di tale alloggio.

Il Comune può disdire il contratto d’affitto se l’affittua-rio dell’alloggio popolare perde lo status dell’avente dirittooppure se il Comune gli da in affitto un appartamento idoneosul territorio comunale.

Se l’affittuario dell’alloggio popolare perde lo statusdell’avente diritto, fino alla disdetta del contratto egli paga ilcosiddetto affitto non lucrativo e cioè che corrisponde soloalle spese di manutenzione.

Art. 24Anche dopo lo sgombero gli alloggi popolari si devono

assegnare ai richiedenti che ne hanno diritto, tranne nei casiin cui nel Comune temporaneamente non ci sono richieste intale senso.

VII DEROGHE ALL’ASSEGNAZIONEDELL’ALLOGGIO POPOLARE

Art. 25Per risolvere un problema di alloggio estremamente

urgente il Sindaco puð2 assegnare un alloggio popolare anc-he a prescindere dalla graduatoria vigente.

Si considerano problemi abitativi di urgente soluzione:– i casi di calamità naturali che provocano la inagibilità

dell’alloggio attuale;– i casi di aiuti in seguito alla detenzione carceraria;– i casi dei senzatetto, cioè dei cittadini rimasti senza

alloggio non per causa loro.

Art. 26Il diritto ad un’assegnazione straordinaria dell’alloggio

popolare viene comprovato dal richiedente con certificati epareri degli organi comunali competenti e del centro di assi-stenza sociale.

Art. 27Se ad un partecipante al concorso, collocato in gradua-

toria, viene assegnato in via straordinaria un alloggio popola-re corrispondente secondo i normativi dell’articolo 9, maquesti lo rifiuta, il Sindaco emana una deliberazione con laquale il richiedente viene escluso dalla graduatoria in vigore,nonché da ogni ulteriore soluzione d’urgenza del suo proble-ma abitativo.

VIII SCAMBIO DEGLI ALLOGGI

Art. 28Lo scambio di alloggi è di regola vincolato allo scambio

tra alloggi popolari. Può venir approvato però anche lo scam-bio con altri alloggi, in affitto e di proprietà di aziende, enti oaltre persone giuridiche, se ciò interessa il Comune per lasoluzione adeguata dei problemi abitativi dei richiedenti aven-ti diritto collocati nella graduatoria; oppure per trovare unasoluzione abitativa più idonea per i cittadini che già li occu-pano.

Il benestare alla permuta di alloggi viene rilasciatodall’organo amministrativo previo accordo tra i due affittuarie consenso del proprietario.

Lo scambio effettivo e la firma dei contratti di affittodevono essere effettuati entro il termine massimo di 60 giornidal rilascio dei consensi dei proprietari.

IX DISPOSIZIONI TRANSITORIE E FINALI


cessivo a quello della sua pubblicazione nella Gazzetta uffi-ciale.

Art. 30Con il giorno dell’entrata in vigore del presente decreto

cessa ad avere effetto il Regolamento sui requisiti e criteriper l’assegnazione in affitto degli alloggi popolari del Comu-ne di Pirano, adottato dal Consiglio esecutivo dell’Assemb-lea comunale di Pirano dd. 22. 12. 1992 (Foglio annunziufficiali, n. 30/92).

Per gli alloggi assegnati in osservanza di tale regola-mento valgono i requisiti come nel contratto di locazione.

Numero: 36200/064/95Pirano, 13 luglio 1995

Il Presidente del Consiglio comunale di Pirano



2356.

Na podlagi 25. ~lena zakona o lokalni samoupravi (Urad-ni list RS, {t. 72/93; 6/94 – odlo~ba US RS, 45/94 – odlo~baUS RS in Uradni list RS, {t. 57/94 in 14/95), 31., 33., 49. in50. ~lena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, {t.18/84, 15/89) in 2. ~lena zakona o planiranju in urejanjuprostora v prehodnem obdobju (Uradni list SRS, {t. 48/90)ter 19. ~lena statuta Ob~ine Piran (Uradne objave, {t. 8/95) jeOb~inski svet ob~ine Piran na seji dne 17. 8. 1995 sprejel

O D L O Ko spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavindolgoro~nega in dru‘benega plana Ob~ine Piran,

dopolnjenega v letu 1995

1. ~lenDolgoro~ni plan Ob~ine Piran za obdobje 1986-2000

(Uradne objave, {t. 25/86, 10/89 in 24/91 ) in dru‘beni planob~ine Piran za obdobje 1986-1990 (Uradne objave, {t. 15/87in 24/91) se dopolnijo in spremenijo s sestavinami navedeni-mi v ~lenih tega odloka ter veljajo kot dolgoro~ni in dru‘beniplan ob~ine Piran.

2. ~lenV prostorskih sestavinah dolgoro~nega in dru‘benega

plana Ob~ine Piran se:– del I. obmo~ja kmetijskih povr{in spremeni v VIII.

kategorijo – stavbno zemlji{~e, zaradi raz{iritve sanitarnedeponije (ureditev novega dostopa, ureditev manipulativnihpovr{in s prostori za upravljanje in nadzor, s povr{inami zasortiranje odpadkov in tehtnico, z ureditvijo pralnice tovor-njakov, z ureditvijo kompostarne in ureditvijo sanitarne lagu-ne za ~i{~enje izcednih vod) ter pove~a ureditveno obmo~jesedanje sanitarne deponije v Dragonji, ki se nahaja v obmo~-ju planske celote Z 12/4;

– del I. obmo~ja kmetijskih zemlji{~ spremeni v VIII.kategorijo zaradi opredelitve lokacij za postavitev dveh ~i-stilnih naprav s pripadajo~ima sanitarnima lagunama za ~i-{~enje odpadnih vod iz se~oveljske doline v Se~ovljah inDragonji.

DOLGORO^NI PLAN

3. ~lenV poglavju dolgoro~nega plana “6.2.1. Kanalizacija” se

drugi in tretji odstavek poglavja zamenjata z novim besedi-lom, ki se glasi:

“Obmo~ji Se~ovelj in Dragonje nimata urejene kanali-zacije. Za ti obmo~ji je predviden samostojen kanalizacijskisistem z dvema ~istilnima napravama in sanitarnima laguna-ma v Se~ovljah in Dragonji.

Na ruralnem obmo~ju Ob~ine Piran ni urejene kanaliza-cije. Za vasi Sv. Peter (Raven), Padna in Nova vas so predvi-dene tri samostojne ~istilne naprave z obveznim mehansko-biolo{kim ~i{~enjem.”

4. ~lenUstrezno se dopolnijo prostorske sestavine dolgoro~ne-

ga plana Ob~ine Piran za obdobje 1986 – 2000 v kartograf-skem delu s tematskimi kartami v M 1:25.000,

– tematska karta {t. 8 “Zasnova poselitvenih obmo~ij” sedopolni s prikazom obmo~ja sanitarne deponije v Dragonji,

– tematska karta {t. 15 “Zasnova kanalizacijskegaomre`ja” se dopolni s prikazom lokacij ^N in sanitarnihmo~virij v Dragonji in Se~ovljah,

– tematska karta {t. 16 “Zasnova na~inov urejanja pro-stora” se dopolni s prikazom lokacijskih na~rtov za raz{iritevsanitarne deponije v Dragonji in z lokacijskim na~rtom zaodvajanje odpadnih vod iz se~oveljske doline z ~istilnimanapravama,

– karta {t. 18d “Urbanisti~ne in krajinske zasnove “ M1:5000 se dopolni s prikazom sanitarne deponije in ~istilnihnaprav ter sanitarnih mo~virij.

DRU@BENI PLAN

5. ~lenUstrezno se spremeni in dopolni grafi~no gradivo:– kartografska dokumentacija s prikazom izjemnih po-

segov na I. obmo~ju kmetijskih povr{in,– karta PKN M 1:5000.

6. ~lenDru‘beni plan Ob~ine Piran se dopolni s programskimi

zasnovami za sanitarno deponijo v Dragonji (projekt {t. 38/91) in za odvajanje odpadnih vod iz se~oveljske doline (pro-jekt {t. 20/93), ki ju je izdelalo podjetje Projektiva in‘eniringPiran.

Obmo~ja na katerih so predvideni posegi v prostor, sonamenjena komunalni infrastrukturi.

Usmeritve za urbanisti~no, arhitektonsko, krajinsko ob-likovanje in komunalno urejanje:

– Kmetijske povr{ine je potrebno po izvedbi raz{iritvesanitarne deponije in po izvedbi kanalizacije sanirati in zago-toviti dostope do kmetijskih parcel.

– Med kompostarno in deponijo se mora ohraniti gozd v{irini 5 m, kot za{~itni pas.

– Projektirane nasipe in vkope je potrebno skrbno obli-kovati.

– Izcedne vode iz sanitarne deponije je potrebno skrbnovoditi v sanitarno mo~virje.

– Ob izvedbi ~istilnih naprav se mora takoj izvesti {eobe sanitarni mo~virji za dodatno ~i{~enje.

Usmeritve za varovanje kulturne dedi{~ineArheolo{ki spomenik [truce – Pej‘ane se na podlagi

opravljenih raziskav z arheolo{ko metodo prevrednoti, oziro-ma zmanj{a za obmo~je komunalne deponije Dragonja.

Pri izvajanju II faze {iritve deponije je potrebno v skla-du z zakonom o naravni in kulturni dedi{~ini (Uradni listSRS, {t. 1/81) obmo~je raziskati z arheolo{ko metodo. Priizvajanju zemeljskih del je potrebno zagotoviti arheolo{kinadzor.

Usmeritve za varovanje naravnega in bivalnega okolja– sanirati je potrebno kmetijske povr{ine,– izkopano zemljo na kmetijskih zemlji{~ih je potrebno

splanirati in zemlji{~a usposobiti za kmetijsko obdelavo,– z ukrepi za varstvo pred hrupom, varstvo pred po‘a-

rom in varstvo zraka je v okviru lokacijskih na~rtov zagoto-viti ustrezne pogoje za bivanje in delo v neposrednem okolju.

7. ~lenê se v postopku priprave prostorskega izvedbenega

akta ugotovi, da je potrebno posamezni odsek kanalizacije alidolo~ene elemente pri sanitarni deponiji zaradi funkcionalne-ga, okoljevarstvenega, premo‘enjsko-pravnega oziroma fi-nan~nega vzroka deloma spremeniti, se tak{na sprememba{teje kot dopustna toleranca, kadar se z njo ohranijo alivarujejo naravne in kulturne dobrine, ohranja naravni in kul-turni zna~aj zmanj{ujejo obremenitve v okolje ter ne spremi-njajo vplivi na na~rtovan izgled obmo~ja.


8. ~lenTa odlok se objavi v Uradnem listu RS in pri~ne veljati

z dnem objave v Uradnem listu.

[t. 352-169/95Piran, dne 17. avgusta 1995.



“I circondari di Sicciole e di Dragogna non fruiscono difognature regolate. Per questi due circondari viene previstoun impianto fognario autonomo con due impianti di depurazi-one ed attinenti lagune sanitarie a Sicciole e a Dragogna.

Nel circondario rurale del Comune di Pirano non esistonofognature regolate. Per i villaggi di Sv. Peter (Raven), Padna eNova vas sono previsti tre impianti di depurazione autonomicon obbligatoria depurazione meccanico – biologica.

articolo 4In maniera conforme vengono modificate le componenti

territoriali del Piano a lungo termine del Comune di Piranoper il periodo 1986–2000 nella loro parte cartografica concarte tematiche in scala 1:25.000:

– la carta tematica n. 8 “Borzza dei circondari adibitiall’ insedimento” viene completata mediante la raffigurazi-one dell’ area adibita al deposito sanitario rifiuti di Dragogna

– la carta tematica n. 15 “Bozza della rete fognaria”viene completata mediante la raffigurazione delle ubicazionidegli impianti di depurazione e delle paludi sanitarie a Drag-ogna e a Sicciole

– la carta tematica n. 16 “Bozza delle modalità di asset-to territoriale” viene completata mediante la raffigurazionedei piani di ubicazione per l’ampliamento del deposito sani-tario rifiuti a Dragogna e del piano di ubicazione per losmaltimento delle acque di scarto dalla valle di Siccioleassieme agli impianti di depurazione

– la carta n. 18d “Bozze urbanistiche e paesaggistiche”in scala 1:5000 viene completata mediante la raffigurazionedel deposito sanitario, degli impianti di depurazione e dellepaludi sanitarie.

PIANO SOCIALE

articolo 5In maniera conforme viene modificata e completata la

documentazione grafica:– la documentazione cartografica mediante la raffig-

urazione degli interventi eccezionali nel I. circondario dellesuperfici agricole

– la carta PTIC in scala 1:5000.

articolo 6Il Piano sociale del Comune di Pirano viene completato

mediante le bozze programmatiche per il deposito sanitariorifiuti a Dragogna (progetto n. 38/91) e per lo smaltimentodelle acque di scarto dalla valle di Sicciole (progetto n. 20/93), entrambi stilati dall’ azienda Projektiva inzeniring Piran.

I circondari, nei quali sono previsti gli interventi nellospazio, sono adibiti all’ infrastruttura comunale.

Direttive per la trasformazione urbanistica, architettoni-ca e paesaggistica, nonché per l’assetto comunale:

– dopo gli interventi necessari all’ ampliamento del de-posito sanitari rifiuti ed alla posa dell’ impianto fognario énecessario risanare le superfici agricole ed assicurare gliaccessi alle particelle agricole

– tra il pozzo per la trasformazione dei rifiuti in com-posto ed il deposito rifiuti é necessario mantenere un’ areaboschiva larga 5 m, quale cintura di sicurezza

– i terrapieni e gli scavi progettati devono essere modal-lati con cura

– le acque di scolo del deposito sanitario rifiuti devonoessere condotte con cura alla palude sanitaria

– accanto all’ edificazione di entrambi gli impianti didepurazione é necessario attuare immediatamente anche ledue paludi sanitarie per la depurazione ulteriore.

In base all’ articolo 25 della Legge sulle autonomielocali (Gazetta ufficiale RS n. 72/93; 6/94 – delibere dellaCC, Gazzetta ufficiale RS n. 57/94 e 14/95), agli articoli 31,33, 49 e 50 della Legge sull’ assetto del territorio (Gazzettaufficiale RSS n. 18/84 e 15/89) ed all’articolo 2 della Leggesulla pianificazione territoriale nel periodo transitorio(Gazzetta ufficiale RS n. 48/90), nonché all’ articolo 19 delloStatuto del Comune di Pirano (Pubblicazioni ufficiali n. 8/95), il Consiglio comunale di Pirano, nella seduta del 17. 8.1995 ha accolto il presente

D E C R E T Oinerente le modifiche e le aggiunte delle componenti

territoriali del piano sociale a lungo termine del Comunedi Pirano, modificato nel 1995

articolo 1Il Piano a lungo termine del Comune di Pirano per il

periodo 1986–2000 (Pubblicazioni ufficiali n. 25/86, 10/89 e24/91) e il Piano sociale del Comune di Pirano per il periodo1986–1990 (Pubbl. ufficiali n. 15/87 e 24/91) vengono modi-ficati, ad essi vengono aggiunte le componenti citate negliarticoli di questo decreto e vigono quale Piano sociale alungo termine del Comune di Pirano.

articolo 2Nelle componenti territoriali del Piano sociale a lungo

termine del Comune di Pirano:– parte del I circondario delle superfici agricole viene

trasformato in categoria VIII-superficie edilizia, a seguitodell’ ampliamento del deposito sanitariorifiuti (assetto delnuovo accesso, assetto delle superfici di manipolazione me-diante gli spazi adibiti all’amministrazione e al controllo,mediante le superfici per la cernita dei rifiuti e la pesa,assetto del servizio lavaggio degli autocarri, del pozzo per latrasformazione dei rifiuti in composto e della laguna sanitariaper la depurazione delle acque di scolo) ed in conseguenzaviene aumentato il circondario regolato dell’ attuale depositosanitario rifiuti a Dragogna, che é ubicato nel circondariodell’ insieme di piano Z 12/4

– parte del I. circondario di superfici agricole vienetrasformato in categoria VIII a seguito della determinazionedelle ubicazioni per l’ istituzione di due impianti depuratoricon le attinenti lagune sanitarie per la depurazione delleacque di scarto della valle di Sicciole a Sicciole e a Drag-ogna.

PIANO A LUNGO TERMINE

articolo 3Nel capitolo del piano a lungo termine n. “6.2.1. Fogna-

ture” il secondo ed il terzo comma del capitolo vengonosostituiti dal nuovo testo che recita:


Direttive per la tutela del patrimonio culturaleIl monumento archeologico Struce – Pejzane, in base

alle ricerche effettuate mediante metodo archeologico, vienenuovamente valutato, ovvero viene diminuito per l’ area deldeposito comunale di Dragogna.

Durante l’ attuazione della I. fase di ampliamento deldeposito é necessario, in conformità alla Legge sul patrimo-nio naturale e culturale (Gazz. uff. n. 1/81) effettuare lericerche con metodo archeologico nell’ area in questione.Nell’ eseguire i lavori di sterramento é necessario assicurareil controllo archeologico

– mediante provvedimenti contro il rumore, di tutelaantincendio e di tutela dell’ aria é necessario assicurare, nell’ambito dei piani di ubicazione, le adeguate condizioni per illavoro e per l’insediamento nelle immediate vicinanze.

articolo 7Se nel corso del procedimento di preparazione dell’ atto

esecutivo territoriale si accerta che è necessario cambiareparzialmente un determinato tratto di condotta fognaria oaltri elementi nell’ ambito del deposito sanitario rifiuti, aseguito di cause derivanti dalla tutela ambientale, di naturalegale-patrimoniale o finanziaria, detto cambiamento si repu-ta tollerabile quando con esso si mantengono o si tutelano ibeni naturali e culturali, si mantengono le caratteristichenaturali e culturali, si diminuiscono i gravi ambientali e nonsi mutano gli influssi delle opere pianificate sull’ambiente.

articolo 8Questo decreto viene pubblicato nella Gazzetta ufficiale

della RS ed entra in vigore il giorno stesso della sua pubbli-cazione nella Gazzetta ufficiale.

Numero: 325-169/95Pirano, 17. 8. 1995

Il Presidentedel Consiglio comunale

di PiranoDott. Milena Oblak-Juh

2357.

Na podlagi 25. ~lena zakona o lokalni samoupravi (Urad-ni list RS, {t. 72/93; 6/94 – odlo~ba US RS, 45/95 – odlo~baUS RS in Uradni list RS, {t. 57/94 in 14/95) in 27., 30, in 32.~lena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor(Uradni list SRS, {t. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS,{t. 26/90, 18/93, 47/93, 56/93 in 71/93) ter navodila o vsebiniposebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbe-nih aktov (Uradni list SRS, {t. 14/85) in 19. ~lena statutaOb~ine Piran (Uradne objave, {t. 8/95) je Ob~inski svet ob~i-ne Piran na seji dne 17. 8. 1995 sprejel

O D L O Ko lokacijskem na~rtu za sanitarno deponijo komunalnih

odpadkov Dragonja

I. SPLO[NE DOLO^BE

1. ~lenS tem odlokom se sprejme lokacijski na~rt za sanitarno

deponijo komunalnih odpadkov Dragonja, planska celota Z

12/4, ki ga je izdelalo podjetje Projektiva in‘eniring Piranpod {t. proj. 38/91, v juniju 1993.

2. ~lenLokakcijski na~rt vsebujeI. TEKSTUALNI DELII. POGOJI IN SOGLASJA PRISTOJNIH SOGLA-

SODAJALCEVIII. ODLOKIV. OCENO STRO[KOV ZA POSEG V PROSTORV. GRAFI^NI DEL

II. MEJA OBMO^JA

3. ~lenMeja obmo~ja je to~no vrisana v katastrskem na~rtu M

1:2000 in poteka po naslednjih parcelah:Meja poteka od izhodi{~ne to~ke na ju‘nem robu parcel

2691 in 2690, nato se pravokotno obrne in poteka po sever-nem robu parcele 2690/1, jo pre~ka in se priklju~i vzhodne-mu robu parcele 2690/2, po katerem poteka do ju‘nega robaparcele 2698, jo pre~ka in se priklju~i parceli 3109. Natopoteka po severnem robu parcel 2610/2 in 2609/1, se obrneproti jugu in poteka po zahodnem robu parcel 2609/2, 2608/2in 2604/2. Tukaj se pravokotno obrne proti zahodu, pre~kaparcelo {t. 2607 in del parcele {t. 2606, se obrne proti jugu inpoteka po severnem robu parcele 2611/1. Tu se obrne protijugu in poteka po zahodnem robu parcel 2611/1, 2613/1,2612, 2616, 2617/1 in se po zahodnem robu parcele 2618priklju~i cesti Dragonja - Krkav~e. Tu se obrne proti vzhoduin se zopet obrne proti severu, kjer pre~ka parcele 2618,2617/1, 2616, 2612, 2613/1, 2611/1. Tu se obrne proti vzho-du in te~e po parceli 2611/1, kjer se na vzhodu raz{iri inpriklju~i zahodnemu robu parcele 2614/2 in poteka po zahod-nem robu parcele 2617/2 in 2619/2, kjer se priklju~i cestiDragonja - Krkav~e, poteka po severnem robu te ceste, kjerse priklju~i izhodi{~ni to~ki (vse k.o. Sv. Peter).

III. FUNKCIJA OBMO^JA

4. ~lenUreditveno obmo~je je namenjeno za odlaganje komu-

nalnih odpadkov in kompostiranje na povr{ini 2,4 ha zemlji{-~a in naj bi zadostovalo za potrebe Ob~ine Piran za dobo 15let.

IV. LEGA

5. ~lenSanitarna deponija Dragonja le‘i v dolini reke Dragonje

v predelu “Nad Valo”, nad cesto Dragonja – Krkav~e in serazteza po bre‘ini od nadmorske vi{ine + 20 m do + 48 mn.m.v.

V. POGOJI ZA URBANISTI^NO UREJANJE

6. ~lenLokacijski na~rt obsega naslednje posege:– sanacija obstoje~e deponije,– izvedba sanitarnega mo~virja,– izvedba kompostarne,– raz{iritev obstoje~e deponije,– premaknitev dovozne ceste,


– ureditev manipulativnega platoja, z naslednjimi uredi-tvami: tehtnica, parkiri{~e, vratarnica, sanitarije, skladi{~e,(izvedeno v tipskem kontejnerju z dodatno streho in nadstre{-kom) prostor za pranje in dezinfekcijo vozil ter bazen zapranje gum z lovilcem ma{~ob,

– ureditev prostora za sekundarne surovine (papir, ste-klo, kovine),

– za~asna zaprta, triprekatna greznica,– hortikulturna ureditev (rekultivacija),– ureditev komunalnih priklju~kov.

VI. MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKOOBLIKOVANJE

7. ~len– Dostopna cesta na deponijoOdcep 170 m zahodno od obstoje~e ceste, {irine 3,5 m,

v asfaltni izvedbi, dvopasovno parkiri{~e pred platojem za 12avtomobilov 2 × tlorisnih dimenzij (15 × 5 m), vi{inska kota+ 38 m.

– Dostopna cesta na kompostarnoOdcep predviden zahodno od sanitarnega mo~virja {iri-

ne 3,5 m, v asfaltni izvedbi, dvopasovna.– Kompostarna je predvidena na asfaltiranem platoju

dimenzij 45 × 22 m, vi{inska kota je + 24,50 m.– Plato vhoda na deponijoRaz{irjen je ju‘no od rampe ob parkiri{~u. Plato je

tlorisnih dimenzij 22 × 30 m v asfaltni izvedbi, vi{inska kotaje + 38 m.

Objekt, predviden za vratarnico, pisarno, sanitarije inprostor za mehanizacijo in tehtnico za vozila je pritli~en,tlorisnih dimenzij 5 × 10 m. Streha je dvokapna, krita s korci,sleme je v smeri vzhod-zahod.

VII. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE INKULTURNE DEDI[ÎNE

8. ~lenDeponija komunalnih odpadkov v Dragonji se nahaja

znotraj obmo~ja kulturne krajine Sv. Peter (Raven)-Padna-Nova vas in na robu obmo~ja arheolo{kega spomenika [tru-ci-Paj‘ane.

Pri izvajanju II. faze deponije je potrebno v skladu zzakonom o naravni in kulturni dedi{~ini (Uradni list SRS, {t.1/81) obmo~je raziskati z arheolo{ko metodo.

– Teren bo potrebno v ~asu zemeljskih ozrioma gradbe-nih del stalno arheolo{ko nadzirati.

– V primeru arheolo{kih najdb se bo potrebno dr‘atidolo~il zgoraj citiranega zakona.

– Stro{ke stalnega arheolo{kega nadzora krije investitor.– Investitor oziroma izvajalec je dol‘an pisno obvestiti

MZVNKD o pri~etku zemeljskih del.

VIII. KOMUNALNO UREJANJE

9. ~lenObstoje~i prostor deponije ni opremljen s komunalno

infrastrukturo.VodovodVodooskrba bo omogo~ena preko novega priklju~ka na

cevovod.KanalizacijaFekalne odpadne vode iz objekta operativne skupine

upravljalca deponije se vodijo v za~asno triprekatno grezni-co, ki mora biti izvedena v skladu s tehni~nimi predpisi.

Meteorna kanalizacijaOdvod meteorne kanalizacije vode s streh se spelje

preko peskolovov v kanalete za odvajanje zalednih vod. Me-teorne vode iz ceste, parkiri{~a in manipulativnega platoja sespelje preko lovilca olj v kanalete za odvajanje zalednih vod.

Izcedne vode iz kompostarne se preko kanalet odvajajov sanitarno mo~virje.

ElektrikaIzvede se priklju~ek na elektri~no omre‘je.PTTDeponija bo priklju~ena na PTT omre‘je.Prometna povezavaIzvede se nov dostop do deponije, 170 m vzhodno od

obstoje~ega in nov dostop do kompostarne na mestu, kjer jeobstoje~ vhod v sanitarno mo~virje.

Vodno gospodarstvoIzvire talne vode (stara struga hudournika) je potrebno

zajeti in voditi pod izolacijsko plastjo izven obmo~ja deponi-je ali prestaviti.

IX. VAROVANJE IN IZBOLJ[ANJE OKOLJA

10. ~lenZa prepre~itev stika odlo‘enih odpadkov s talno oziro-

ma teko~o vodo, se na teren polo‘i hidroizolacija PEHD trak,nato se izvede za{~itni sloj iz gline.

11. ~lenTretiranje odpadkov in tehnologija odlaganja mora upo-

{tevati vse predpise o ravnanju z odpadki.

12. ~lenSanacija deponije se izvaja po tehnolo{kem na~rtu za II.

fazo, ki predvideva vzdr‘evanje deponije s sprotnim zasipa-vanjem. Kompostarna bo lahko delovala {e po ukinitvi depo-nije.

Deponijo je potrebno ozeleniti neposredno po nasutjuzaradi nevarnosti izpiranja tal. Za dobo dveh let se obmo~jezasadi z rastlinami, ki imajo gost koreninski splet. Kon~nosajenje je mogo~e, ko se zaustavi posedanje tal, ko se zausta-vijo procesi trohnenja in segrevanja tal.

13. ~lenS pravilnikom, ki je sestavni del dokumentacije za PGD,

mora biti predpisano:– izvajanje rednih vzdr‘evalnih in varstvenih ukrepov

(varstvo pred po‘arom),– vzdr‘evanje deponije s sprotnim zasipavanjem,– na~in kontrole izcednih vod,– na~in odlaganja in zasipavanja odpadkov,– na~in nadzora nad dospelimi odpadki,– strokovno usposabljanje osebe, ki bo odgovorna za

upravljanje deponije.

X. DOVOLJENE TOLERANCE

14. ~lenDovoljene so tolerance pri gradnji oziroma rekonstruk-

ciji cestne in komunalne infrastrukture. Kolikor se pri izdela-vi projektne dokumentacije in pri gradnji sami ugotovi, da jez manj{imi spremembami mogo~e dose~i tehni~no in eko-nomsko ugodnej{o re{itev, je potrebno skupaj s pristojnimisoglasodajalci sprejeti optimalno re{itev, ki ne prizadene dru-gih varovanih obmo~ij.


XI. FAZNOST GRADNJE

15. ~lenIzvajanje lokacijskega na~rta je razdeljeno v dve fazi:I. faza – sanacija deponije in izvedba sanitarnega mo~virjaII. faza – raz{iritev obstoje~e deponije in izvedba kom-

postarne.Kolikor pride kasneje na obmo~ju deponije Dragonja do

manj{ih sprememb, je potrebno predhodno izdelati lokacijskipreizkus in pridobiti dopolnilna soglasja in mnenja.

XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCA PRIIZVAJANJU POSEGOV V PROSTOR

16. ~lenInvestitor je dol‘an sanirati vse po{kodbe pri posegih,

ki bodo nastale kot posledica izgradnje deponje, ali zanjeizpla~ati ustrezne od{kodnine.

Za gradnjo objektov in naprav na obmo~ju LN morainvestitor pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje.

XIII. PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE

17. ~lenLokacijski na~rt je na vpogled ob~anom, organizacijam

in podjetjem pri Upravni enoti ob~ine Piran in v Uradu zaurejanje prostora ob~ine Piran.

18. ~lenNadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministr-

stvo RS za okolje in prostor, Enota Koper – Urbanisti~nain{pekcija.

19. ~lenTa odlok pri~ne veljati z dnem objave v Uradnem listu.

[t. 352-150/93-95Piran, dne 17. avgusta 1995



insieme di piano Z 12/4, stilato dall’ azienda ProjektivaIn‘eniring Piran al n.ro di progetto 38/91 nel giugno 1991.

articolo 2Il piano di ubicazione contieneI. LA PARTE TESTUALEII. LE CONDIZIONI E LE AUTORIZZAZIONI DEGLI

ORGANI COMPETENTIIII. IL DECRETOIV. LA VALUTAZIONE DELLE SPESE PER L’ IN-

TERVENTO NEL TERRITORIOV. LA PARTE GRAFICA

II. DELIMITAZIONE DEL CIRCONDARIO

articolo 3La delimitazione del circondario è esattamente iscritta

nel piano catastale in scala 1:2000 e si snoda lungo le seguen-ti particelle:

La delimitazione si snoda dal punto di partenza sul latosud delle particelle 2691 e 2690, indi gira perpendicolar-mente e continua lungo il lato nord della particella 2690/1, laattraversa e si unisce al lato orientale della particella 2690/2,lungo il quale continua sino al lato sud della particella 2698,la attraversa e si unisce alla particella 3109. Quindi la delim-itazione prosegue lungo il lato nord delle parcelle 2610/2 e2609/1, gira a sud e si snoda lungo il lato ovest delle parti-celle 2609/2, 2608/2 e 2604/2. In questo punto gira perpendi-colarmente verso ovest, attraversa la particella 2607 e partedella particella 2606, gira a sud e si snoda lungo il lato norddella particella 2611/1. In questo punto gira a sud e continualungo il lato ovest delle particelle 2611/1, 2613/1, 2612 e2617, quindi lungo il lato ovest della particella 2618 e sicongiunge alla strada Dragogna - Krkav~e. Qui gira verso este gira nuovamente verso nord, ove attraversa le particelle2618, 2617/1, 2616, 2612, 2613/1 e 2611, per poi girare adest e correre lungo il lato ovest delle particelle 2617/2 e 2619/2, dove si ricongiunge alla strada Dragogna - Krkav~e, sn-odandosi lungo il lato nord della strada e ricongiungendosi alpunto di partenza (il tutto c.c. Sv. Peter).

III. FUNZIONE DEL CIRCONDARIO

articolo 4Il circondario che viene regolato è adibito alla discarica

dei rifiuti comunali ed alla produzione di composto su unasuperficie di 2,4 ha di terreno e dovrebbe soddisfare le neces-sità del Comune di Pirano per i prossimi 15 anni.

IV. UBICAZIONE

articolo 5Il deposito sanitario di Dragogna è ubicato nella valle

del fiume Dragogna nel settore detto “Nad Valo”, sopra lastrada Dragogna - Krkav~e e si estende lungo le pendici sinoall’ altezza s.l.m. da + 20 m a + 48 m.

V. CONDIZIONI PER L’ ASSETTO URBANISTICO

articolo 6Il piano di ubicazione comprende i seguenti interventi:– risanamento del deposito esistente– attuazione della palude sanitaria

In base all’ articolo 25 della Legge sulle autonomielocali (Gazzetta ufficiale RS n. 72/93, 6/94 – decisioni dellaCC, Gazzetta ufficiale RS n. 57/94 e 14/95), degli articoli 27,30 e 32 della Legge sull’ assetto degli abitati e sugli altriinterventi nel territorio (Gazzetta ufficiale della RSS n. 18/84,37/85, 29/86 e Gazzetta ufficiale della RS n. 26/90, 18/93,47/93, 56/93 e 71/93), delle Istruzioni inerenti il contenutodelle basi esperite particolari ed il contenuto dei piani attua-tivi territoriali (Gazz. uff. RSS n. 14/85) e dell’ articolo 19dello Statuto del Comune di Pirano (Pubblicazioni ufficiali n.8/95) il Consiglio del Comune di Pirano nella sua seduta del17. 8. 1995 ha accolto il presente

D E C R E T Oinerente il piano di ubicazione per il deposito sanitario

dei rifiuti comunali Dragogna

I. DISPOSIZIONI GENERALI

articolo 1Con questo decreto si accoglie il piano di ubicazione

per il deposito sanitario dei rifiuti comunali di Dragogna,


– attuazione dell’ impianto per la produzione del com-posto

– ampliamento del deposito esistente– spostamento della strada di accesso– assetto dello spiazzo per la manipolazione con le seg-

uenti opere: pesa, parcheggio, ufficio d’ ingresso, servizi igienici,

magazzino (attuato in un contenitore tipico con tetto e tettoiaaggiuntivi), spazio per il lavaggio e la disinfezione dei veico-li e della vasca per il lavaggio dei pneumatici con trattenitoredi grassi

– assetto dell’ area per le materie prime secondarie (car-ta, vetro, metalli)

– pozzo nero a tre sbarramenti, povvisorio,– assetto degli esterni (coltivazione rinnovata)– assetto degli allacciamenti alle infrastrutture comunali.

VI. CONDIZIONI E CRITERI PER LA FORMAARCHITETTONICA

articolo 7– strada di accesso al depositoBivio a 170 m ad ovest della strada esistente, larghezza

di 3,5 m, copertura in asfalto, parcheggio a due fasce davantiallo spiazzo per 12 automobili × 2 delle dimensioni in pianta(15 × 5 m), a + 38 m s.l.m.

– strada di accesso all’ impianto per la produzione dicomposto

Bivio previsto ad ovest della palude sanitaria dellalarghezza di 3,5 m, copertura in asfalto, a doppia corsia.

– L’ impianto per la produzione di composto è previstosu uno spiazzo in asfalto delle dimensioni di 45 × 22 m,altezza di + 24,50 m s.l.m.

– spiazzo d’ ingresso al depositoViene ampliato a sud dell’ entrata accanto al parcheg-

gio. Lo spiazzo risponde a dimensioni in pianta di 22 × 30 m,copertura in asfalto, altezza di + 38 m s.l.m.

L’ edificio previsto per l’ ingresso, l’ ufficio, i serviziigienici e lo spazio riservato alla meccanizzazione ed allapesa si sviluppa al piano terreno, risponde a dimensioni inpianta di 5 × 10 m ed il tetto è a doppio spiovente, ricopertodi tegole; la cima del tetto si estende in direzione est - ovest.

VII. CONDIZIONI E CRITERI PER LA TUTELA DELPATRIMONIO NATURALE E CULTURALE

articolo 8Il deposito di rifiuti comunali di Dragogna è ubicato

nell’ ambito dell’ area del paesaggio culturale di Sv. Peter(Raven), Padna-Nova vas e sul margine del monumento ar-cheologico [truci-Paj‘ane. Nell’ attuazione della II. fase deldeposito è necessario, in conformità con la Legge sulla tuteladel patrimonio naturale e culturale, (Gazz. uff. RSS n. 1/81)effettuare ricerche con metodo archeologico nell’ area de-scritta.

– Sarà necessario, durante l’ effettuazione dei lavori disterramento ovvero di quelli edili, controllare costantementein maniera archeologica il terreno

– in caso di ritrovamenti archeologici sarà necessarioattenersi alle disposizioni della legge citata sopra

– le spese del controllo archeologico costante sono acarico dell’ investitore

– l’ investitore ovvero l’ esecutore è in dovere di notifi-care per iscritto all’ EITPNT l’ inizio dei lavori di sterra-mento.

VIII. ASSETTO COMUNALE

articolo 9L’ esistente deposito comunale non è dotato di infras-

truttura comunale.AcquedottoVerrà effettuato un allacciamento nuovo all’ acquedottoRete fognariaLe acque di scarto di tipo fecale derivanti dall’ edificio

operativo dell’ amministrazione vengono condotte in un poz-zo nero a tre sbarramenti, che è provvisorio e che deve essereattuato in conformità alle disposizioni tecniche.

Rete fognaria per le acque meteoricheLo smaltimento delle acque fognarie meteoriche dai

tetti viene condotto attraverso gli sbarramenti per la sabbianelle canalette per lo smaltimento delle acque del retroterra.Le acque meteoriche derivanti dalla strada, dal parcheggio edallo spiazzo per la manipolazione vengono smaltite attraver-so lo sbarramento per gli oli nelle canalette per lo smaltimen-to delle acque del retroterra.

Le acque di scolo dell’ impianto per la produzione delcomposto vengono smaltite attraverso canalette nella paludesanitaria.

ElettricitàViene attuato l’ allacciamento alla rete di distribuzione

dell’ elettricità.PTTIl deposito verrà collegato alla rete PTT.Collegamento stradaleViene attuato un nuovo accesso al deposito, a 170 m ad

est di quello esistente, ed un nuovo accesso all’ impianto perla produzione del composto nel punto in cui oggi esiste l’accesso alla palude sanitaria.

Regime delle acqueLe sorgenti di acqua dal suolo (vecchio corso del tor-

rente) devono essere catturate e il loro corso deve essereisolato sino al di fuori dell’ area del deposito oppure il lorocorso deve essere deviato.

IX. TUTELA E MIGLIORAMENTO DELL’ AMBIENTE

articolo 10Per non permettere il contatto dei rifiuti depositati con

le acque sorgive ovvero quelle correnti sul terreno deve es-sere posato un nastro di isolazione idrica, sul quale deveessere attuato uno strato isolante di argilla.

articolo 11La trattazione dei rifiuti e la tecnologia di deposito devo-

no tenere conto di tutte le disposizioni inerenti la materia.

articolo 12Il sanamento del deposito viene attuato seguendo il

piano tecnologico per la II. fase, che prevede la manutenzi-one del deposito con coperture costanti. L’ impianto per lafabbricazione del composto potrà rimanere operativo anchedopo la chiusura del deposito di rifiuti.

Il deposito deve essere rinverdito subito dopo la coperturaa causa del pericolo di corrosione acquea del terreno. Per i primidue anni devono venir piantate piante a radici folte. Il rinverdi-mento finale può avvenire quando sono terminati i processi disedimentazione, di putrefazione e di riscaldamento del terreno.

articolo 13Mediante il regolamento che è parte integrante della

documentazione per il PAE, deve essere prescritto:


– l’ esecuzione dei provvedimenti regolari di manuten-zione e tutela (tutela antincendio)

– la manutenzione del deposito mediante copertura cos-tante

– le modalità di controllo delle acque di scolo– le modalità di deposito e di copertura dei rifiuti– le modalità di controllo dei rifiuti presi in consegna– l’ abilitazione professionale della persona che ammin-

istrerà il deposito.

X. TOLLERANZE PERMESSE

articolo 14Nella costruzione ovvero nella ricostruzione della stra-

da e dell’ infrastruttura comunale sono permesse determinatetolleranze. Nel caso, durante la redazione della documentazi-one progettuale e durante l’ edificazione stessa, venga accer-tato che mediante cambiamenti di minore entità è possibileraggiungere soluzioni migliori sia dal punto di vista tecnicoche da quello economico, sarà necessario, assieme agli orga-ni competenti, scegliere la soluzione migliore, che non penal-izzi le altre aree protette.

XI. COSTRUZIONE PER FASI

articolo 15L’ attuazione del piano di ubicazione è suddivisa in due

fasi:I. fase - sanamento del deposito ed istituzione della

palude sanitariaII. fase - ampliamento del deposito esistente e costruzi-

one dell’ impianto per la produzione del compostoNel caso più tardi, nel circondario del deposito di

Dragogna, vengano attuati cambiamenti di entità minore,sarà necessario effettuare preventivamente una prova iner-ente l’ ubicazione ed acquisire i pareri e le autorizzazioniaggiuntive.

XII. OBBLIGHI DELL’ INVESTITORE E DELL’ESECUTORE NELL’ ATTUAZIONE DEGLI

INTERVENTI SUL TERRITORIO

articolo 16Tutti i danni derivanti dagli interventi effettuati per la

costruzione del deposito devono essere sanati o risarciti inmaniera adeguata dall’ investitore.

Per la costruzione degli edifici e degli impianti nelcircondario del PU l’ investitore deve acquisire sia il permes-so d’ ubicazione che il permesso di costruzione.

XIII. DISPOSIZIONI TRANSITORIE E FINALI

articolo 17Il permesso di ubicazione viene posto in visione ai

cittadini, alle organizzazioni ed alle aziende presso l’ Unitàamministrativa del Comune di Pirano e presso l’ Ufficio perl’ assetto del territorio del comune di Pirano.

articolo 18Il controllo dell’ esecuzione di questo decreto viene

effettuato dal Ministero della RS per l’ ambiente ed il territo-rio, Unità di Capodistria - Ispezione urbanistica.

articolo 19Questo decreto viene pubblicato nella Gazzetta ufficiale

della RS ed entra in vigore il giorno stesso della sua pubbli-cazione nella Gazzetta ufficiale.

N.ro: 352-150/93-95Pirano, 17. 8. 1995

Il Presidente del Consiglio comunale

di Pirano Dott. Milena Oblak-Juh

2358.

Na podlagi 12. ~lena za~asnega poslovnika Ob~inske-ga sveta ob~ine Piran (Uradne objave, {t. 27/94), 19. ~lenastatuta Ob~ine Piran (Uradne objave, {t. 8/95) in 33., 35.ter 38. ~lena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, {t.72/93) je Ob~inski svet ob~ine Piran na seji dne 13. 7.1995 sprejel

S K L E P

1Ob~inski svet ob~ine Piran razre{i Ob~insko volilno

komisijo ob~ine Piran v naslednji sestavi:

1. Janez De Reggi – predsednik, Anton Kov{ca – namestnik predsednika,2. Jurij Rustja – ~lan, Janko Bla‘ej – namestnik ~lana,3. Cesarina Smrekar – ~lanica, Antonija Sen~ar – namestnica ~lanice,4. Henrik Kuk – ~lan, Gaj Cerjak – namestnik ~lana.

2.Ob~inski svet ob~ine Piran imenuje Ob~insko volilno

komisijo ob~ine Piran v naslednji sestavi:

1. Predsednik:DU[AN PUH iz Portoro‘a, Obala 118, roj. 1922, po

poklicu dipl. pravnik, upokojenec,2. ^lanica:FRANJA KOV[CA iz Lucije, Kogojeva 23, roj. 1941,

po poklicu pravnica, zaposlena v Splo{ni plovbi Portoro‘,Namestnica ~lanice:VUKOSAVA JOVANOVI^-KREVATIN iz Lucije,

Fazanska 6, roj. 1958, po poklicu dipl. pravnik, zaposlena:odvetnica,

3. lan:HENRIK KUK iz Pirana, Ul. IX. korpusa 21, roj. 1928,

po poklicu kmetijski tehnik, upokojenec,Namestnik ~lana:JANKO BLA@EJ iz Lucije, Ukmarjeva 6, roj. 1929, po

poklicu prof. slov. j., upokojenec,4. ^lanica:ANTONIJA SENÂR iz Pirana, Gregor~i~eva 53, roj.

1935, po poklicu u~iteljica, upokojenka,Namestnica ~lanice:CESARINA SMREKAR iz Portoro‘a, Vilfanova 31,

roj. 1929, upokojenka.


3Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu

Republike Slovenije.



PODÊTRTEK

2359.

Na podlagi 30. in 31. ~lena zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, {t. 72/93; 6/94 – odlo~ba US RS, 45/94 –odlo~ba US RS in Uradni list RS, {t. 57/94) in 32. ~lenastatuta Ob~ine Pod~etrtek, je Ob~inski svet ob~ine Pod~etr-tek na 6. redni seji dne 26. 5. 1995 sprejel

O D L O Ko ustanovitvi delovnih teles Ob~inskega sveta ob~inePod~etrtek, njihovi sestavi, nalogah in na~inu dela

I. SPLO[NE DOLO^BE

1. ~lenOb~inski svet lahko ustanovi oziroma ima svoja delov-

na telesa. Delovna telesa so odbori in komisije. Delovnatelesa so stalna in ob~asna. Stalna delovna telesa se ustanovi-jo za pomembnej{a podro~ja, ki so v pristojnosti ob~ine.

Ob~asna delovna telesa se lahko ustanovijo za prou~e-vanje sistemskih vpra{anj, dolo~enih skupnih vpra{anj ali zaprou~evanje posameznih zadev.

Ustanovijo se s tem odlokom ali s posebnim sklepom.Sklep o ustanovitvi delovnih teles dolo~a njihove naloge,pooblastila in sestavo.

Za obravnavo zadev {ir{ega pomena se ustanovijo od-bori, za obravnavo konkretnej{ih zadev pa komisije.

2. ~lenDelovna telesa se ustanovijo z nalogo, da obravnavajo

pobude, predloge, mnenja in pripombe ob~anov, pripravljajo,prou~ujejo in obravnavajo osnutke in predloge aktov, obrav-navajo stali{~a in pobude ~lanov sveta glede posameznihzadev, spremljajo izvr{evanje predpisov in drugih splo{nihaktov ob~inskega sveta, ter dajejo ob~inskemu svetu pobude,predloge in mnenja.

3. ~lenDelovno telo {teje najmanj tri in najve~ deset ~lanov in

ima predsednika in dolo~eno {tevilo ~lanov.Predsednik delovnega telesa organizira in vodi njegovo

delo, daje pobude za obravnavanje zadev, za katere je pristoj-no delovno telo. Sodeluje s predsednikom sveta in predsedni-ki drugih delovnih teles, s funkcionarji in delavci ob~inskeuprave zaradi pripravljanja vpra{anj, ki jih bo delovno teloobravnavalo ter skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov insklepov delovnega telesa.

4. ~lenPredsednik in ~lani delovnega telesa se volijo izmed

~lanov sveta in drugih ob~anov, ~e ni s tem odlokom, statu-tom ali zakonom druga~e dolo~eno.

Predlog kandidatov za predsednika in ~lane delovnihteles pripravi komisija za mandatna vpra{anja, volitve inimenovanja, imenuje pa jih ob~inski svet.

Imenovanje ~lanov delovnih teles traja 4 leta. Mandatnadoba ob~asnih delovnih teles je dolo~ena s sklepom o ustano-vitvi. Ob~asna delovna telesa prenehajo delati, ko opravijonalogo, zaradi katere so bila ustanovljena.

Predsednik in ~lani stalnih delovnih teles so lahko razre{e-ni pred potekom ~asa, za katerega so bili izvoljeni, na njihovozahtevo ali v primeru, da svojih nalog ne izvr{ujejo, na predlogkomisije za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja.

5. ~lenDelovno telo dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na

lastno pobudo in na pobudo ~lanov delovnega telesa. Pred-sednik je dol‘an sklicati sejo tudi na zahtevo predsednikaob~inskega sveta, ~e to predlaga tretjina ~lanov delovnegatelesa ali na predlog ‘upana.

Delovno telo lahko dela, ~e je na seji navzo~a ve~inanjegovih ~lanov, odlo~itve pa sprejema z ve~ino glasov vseh~lanov.

6. ~lenDelovno telo lahko povabi na sejo druge ~lane ob~in-

skega sveta, funkcionarje in delavce ob~inske uprave terznanstvene, strokovne in javne delavce, da bi dali svojemnenje o zadevah, ki se obravnavajo na seji.

Delovno telo ima pravico zahtevati od ob~inske upravepodatke in pojasnila, ki jih potrebuje za delo.

Delovna telesa sodelujejo med seboj v zadevah skupne-ga pomena in imajo lahko skupne seje.

7. ~lenStrokovna opravila za delovna telesa opravlja tajnik

ob~ine ali dolo~en delavec ob~inske uprave, ki dela na po-dro~ju, za katerega je delovno telo ustanovljeno. O tem kdobo opravljal strokovna opravila za dolo~eno delovno telo,sprejme sklep delovno telo na prvi seji.

II. STALNA DELOVNA TELESA OBÎNSKEGASVETA

8. ~lenOb~inski svet ob~ine Pod~etrtek ima naslednja stalna

delovna telesa:– odbor za razvoj gospodarstva in podjetni{tva,– odbor za dru‘bene dejavnosti,– odbor za kmetijstvo,– odbor za turizem,– odbor za urejanje prostora, komunalno dejavnost in

varstvo okolja,– odbor za gospodarjenje z ob~inskim premo‘enjem,

finance in prora~un,– odbor za razpolaganje s sredstvi po‘arnega sklada,– komisijo za mandatna vpra{anja, volitve in imenova-

nja, nagrade in odlikovanja,– komisijo za pripravo statuta in poslovnika ob~inskega

sveta – pravno statutarna komisija,– komisijo za vloge in prito‘be.

9. ~lenOdbor za razvoj gospodarstva in podjetni{tva {teje 5

~lanov in opravlja zlasti naslednje naloge:– spremlja gospodarski razvoj ob~ine,– pripravlja predloge za spodbujanje razvoja podjetni{-

tva in obrti,


– predlaga razdelitev sredstev namenjenih za spodbuja-nje razvoja gospodarstva,

– opravlja druge naloge, ki se nana{ajo na podro~jepodjetni{tva in obrti.

10. ~lenOdbor za dru‘bene dejavnosti {teje 7 ~lanov in opravlja

zlasti naslednje naloge:– spremlja delovanje ob~inskih javnih slu‘b s podro~ja

dru‘benih dejavnosti in v zvezi s tem posreduje ob~inskemusvetu ustrezne predloge in pobude;

– daje mnenja in predloge ob~inskemu svetu k aktom, kizagotavljajo izvajanje in pospe{evanje razvoja na podro~judru‘benih dejavnosti, pred{olskega varstva, osnovnega vars-tva otrok in dru‘ine, za socialno ogro‘ene, invalide in ostale,razvoja {porta in rekreacije ter izobra‘evalne, raziskovalne,informacijsko-dokumentacijske, dru{tvene in kulturne dejav-nosti;

– daje mnenja in predloge ob~inskemu svetu k aktom, kizagotavljajo izvajanje nacionalnih programov javnih slu‘bna podro~ju dru‘benih dejavnosti;

– skrbi za pripravo programov in finan~nih na~rtov in-vesticijskega in rednega vzdr‘evanja objektov in obravnavapredloge investicijskih programov za investicije v objekte spodro~ja dru‘benih dejavnosti;

– daje mnenja in predloge na podro~ju:– vzgoje in izobra‘evanja,– otro{kega in socialnega varstva,– zdravstva in lekarni{tva,– kulture, informiranja in raziskovanja,– varstva naravne in kulturne dedi{~ine,– {porta in rekreacije,– opravlja druge naloge, ki so povezane z delom od-

bora.

11. ~lenOdbor za kmetijstvo {teje 5 ~lanov in opravlja zlasti

naslednje naloge:– spremlja in spodbuja razvoj kmetijstva in gozdarstva,– daje pobude in mnenja ob~inskemu svetu na podro~ju

kmetijstva in veterinarske slu‘be,– daje pobude in mnenja ob~inskemu svetu o problema-

tiki ribi{tva in lovstva,– na predlog ‘upana odlo~a o razporeditvi sredstev na-

menjenih za kmetijstvo,– opravlja druge naloge, ki so povezane z delom od-

bora.

12. ~lenOdbor za turizem {teje 7 ~lanov in opravlja zlasti na-

slednje naloge:– spremlja in spodbuja razvoj turizma,– daje pobude in mnenja ob~inskemu svetu za podro~je

turizma,– spremlja in usmerja delovanje turisti~nih dru{tev,– na predlog ‘upana odlo~a, na osnovi planov turisti~-

nih dru{tev, krajevnih skupnosti in turisti~nih organizacij oporabi krajevne takse,

– daje mnenje k aktom, ki obravnavajo problematikoturizma,

– opravlja druge naloge, ki so povezane z delom odbora.

13. ~lenOdbor za urejanje prostora, komunalno dejavnost in

varstvo okolja {teje 7 ~lanov in opravlja naslednje naloge:– razpravlja o komunalni problematiki in predlaga us-

trezne ukrepe,

– sodeluje pri pripravi kriterijev delitve sredstev, ki sonamenjena za investicije v KS na podro~ju stanovanjskokomunalne dejavnosti,

– sodeluje pri pripravi in sprejemanju letnega programadela na podro~ju prostorskega urejanja,

– sodeluje pri pripravi razpisov za pridobitev najugod-nej{ih ponudnikov za izvedbo investicij ter za izdelavo pro-storske in urbanisti~ne dokumentacije,

– oblikuje komisijo in predlog izbire najugodnej{egaponudnika za oddajo del na osnovi javnih razpisov,

– sodeluje pri javnih razgrnitvah in obravnavah stro-kovnih podlag za pripravo planskih in urbanisti~nih doku-mentov,

– sodeluje pri pripravi, izdelavi in obravnavi osnutkovprostorsko izvedbenih aktov, vklju~no z osnutki odlokov,

– daje pripombe in predloge v teku javne obravnaveosnutkov in sodeluje pri pripravi predlogov odlokov,

– oblikuje predloge ukrepov na podro~ju varstva okoljain ravnanja z odpadki,

– opravlja druge naloge, ki so povezane z delom odboraza to podro~je.

14. ~lenOdbor za gospodarjenje z ob~inskim premo‘enjem, fi-

nance in prora~un {teje 5 ~lanov in ima naslednje naloge:– spremlja stanje prihodkov in odhodkov prora~una ob-

~ine ter o svojih ugotovitvah obve{~a ob~inski svet in ‘upa-na,

– daje mnenje o osnutku in predlogu prora~una in za-kju~nega ra~una ob~ine,

– daje mnenje glede gospodarjenja z ob~inskim premo-‘enjem,

– daje mnenje oziroma zavzema stali{~a glede razpola-ganja z nepremi~nim premo‘enjem,

– daje mnenja oziroma zavzema stali{~a glede zadol‘e-vanja ob~ine,

– opravlja druge naloge, ki so povezane z delom odboraza to podro~je.

15. ~lenOdbor za razpolaganje s sredstvi po‘arnega sklada ob~i-

ne {teje 7 ~lanov.Njegova pristojnost je, da razpolaga s sredstvi po‘arne-

ga sklada Ob~ine Pod~etrtek ter daje mnenje ob~inskemusvetu in ‘upanu o delovanju gasilskih dru{tev v ob~ini.

16. ~lenKomisija za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja

ima 5 ~lanov.Pristojnosti komisije za mandatna vpra{anja, volitve in

imenovanja so:– izbira kandidature za predsednika in podpredsednika

ob~inskega sveta, jih predlaga ob~inskemu svetu ter izvedevolitve v skladu s poslovnikom ob~inskega sveta,

– izbira kandidate za ~lane delovnih teles ob~inskegasveta in dolo~a liste kandidatov za ~lane delovnih teles ter jihpredlaga v sprejem svetu,

– dolo~a koli~nike za dolo~itev osnovne pla~e funkcio-narjev in dolo~a vi{ino funkcijskega dodatka,

– daje predloge za imenovanje vodstvenih delavcev vskladih, javnih zavodih in javnih podjetjih, ~e jih v skladu zakti o ustanovitvi imenuje ob~inski svet oziroma daje mnenjao predlogih za njihovo imenovanje,

– daje mnenja o vseh drugih imenovanjih, ~e je takodolo~eno s statutom, poslovnikom in zakonom,

– dolo~a nagrade in sejnine ~lanom sveta in ~lanomkomisij,


– dolo~a {tevilo priznanj in vi{ino denarnih nagrad,– pripravlja in objavlja razpise za podelitev nagrad in

priznanj,– izvaja izbiro med predlaganimi kandidati in pripravlja

predloge sklepov za ob~inski svet,– opravlja druge naloge, ki se nana{ajo na delo komisije.

17. ~lenKomisija za pripravo statuta in poslovnika {teje 5 ~la-

nov in opravlja naslednje naloge:– pripravlja statut, ki ga posreduje v obravnavo svetu,– pripravlja spremembe in dopolnitve statuta,– pripravlja poslovnik ob~inskega sveta in poslovnike

delovnih teles ob~inskega sveta,– pripravlja spremembe in dopolnitve poslovnika ob-

~inskega sveta in delovnih teles ob~inskega sveta,– pripravlja spremembe in dopolnitve poslovnika ob-

~inskega sveta in delovnih teles ob~inskega sveta,– pripravlja celovito besedilo odlokov, na katere je svet

sprejel amandmaje, ~e svet tako dolo~i,– daje razlago statuta in odlokov ob~inskega sveta, iz-

ven seje sveta pa tudi poslovnika ob~inskega sveta,– opravlja druge naloge, ki so povezane s pripravo statuta

in poslovnika ob~inskega sveta in poslovnikov delovnih teles.

18. ~lenKomisija za vloge in prito‘be {teje 5 ~lanov, njene

naloge pa so:– obravnava vloge in prito‘be ob~anov,– na podlagi vlog in prito‘b daje pobude in predlaga

re{itve ob~inskemu svetu, ‘upanu in ob~inski upravi,– sprejema druge ukrepe v zvezi z vlogami in prito‘-

bami.

19. ~lenOdlok za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


[t. 061-44/95Pod~etrtek, dne 14. julija 1995.

PredsednikOb~inskega svetaob~ine Pod~etrtek

Marko Stadler l. r.

2. ~lenMeja med naseljema Slake in Vir{tanj se spremeni tako,

da se stavbi v naselju Slake, ki imata hi{ni {tevilki 24 in 36 a,priklju~ita k naselju Vir{tanj.

Od naselja Slake se prav tako odcepijo stavbe s hi{nimi{tevilkami 1, 2, 3, 4, 6, 7 in 8 ter se priklju~ijo k naseljuPod~etrtek.

3. ~lenNaselji Sopote in Slake se zdru‘ita ter preimenujeta v

naselje Olimje. S preimenovanjem naselij se hkrati pre-imenuje tudi katastrska ob~ina Sopote v katastrsko ob~inoOlimje.

4. ~lenStavbe v naselju Olimje se zaradi nepregledne o{tevil~-

be in spremembe obmo~ja naselja ter preimenovanja, preo-{tevil~ijo v skladu z veljavnimi predpisi.

5. ~lenSpremembo obmo~ja naselja evidentira Geodetska upra-

va [marje pri Jel{ah. Meja obmo~ja naselja Olimje poteka poparcelnih mejah in je prikazana v osnovnem kartografskemprikazu registra obmo~ij teritorialnih enot (ROTE), preo{te-vil~ba v okviru naselja pa je prikazana v osnovnem karto-grafskem prikazu evidence hi{nih {tevilk (EHI[) v merilu1:5000.

Kartografski prikaz ROTE in EHI[ s prikazano spre-membo obmo~ja naselja in preo{tevil~bo je sestavni del tegaodloka.

6. ~lenGeodetska uprava Ob~ine [marje pri Jel{ah v sodelova-

nju s KS Pod~etrtek naro~i in presreduje nove tablice s hi{no{tevilko. Stro{ke za zamenjavo tablic s hi{no {tevilko nosiOb~ina Pod~etrtek.

7. ~lenLastniki oziroma upravljalci o{tevil~enih stavb morajo

nove tablice s hi{no {tevilko namestiti najkasneje v osmihdneh po prejemu obvestila, da je tablica izdelana. Stare tabli-ce lahko ostanejo name{~ene najve~ eno leto po namestitvinovih.



[t. 061-55/95Pod~etrtek, dne 7. avgusta 1995.


Marko Stadler l. r.

2361.

Na podlagi 19. ~lena statuta Ob~ine Pod~etrtek (Uradnilist RS, {t. 33/95) in v skladu z odlokom o uvedbi prispevkaza izgradnjo sistema odvajanja in ~i{~enja odpadnih voda

2360.

Na podlagi 8. ~lena zakona o imenovanju in evidentira-nju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, {t. 5/80, 42/86 in 5/90), 13. ~lena pravilnika o dolo~anju imen naselij in ulic, tero ozna~evanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, {t. 11/80) ter 12. ~lena statuta Ob~ine Pod~etrtek (Uradni list RS,{t. 30/95) je Ob~inski svet ob~ine Pod~etrtek na 7. redni sejidne 3. 8. 1995 sprejel

O D L O Ko spremembi obmo~ij naselij Sopote, Slake, Vir{tanj in

Pod~etrtek, ter o zdru‘itvi in preimenovanju naselijSopote in Slake

1. ~lenS tem odlokom se spremenijo obmo~ja naselij Sopote,

Slake, Vir{tanj in Pod~etrtek.


(Uradni list RS, {t. 27/94), je Ob~inski svet ob~ine Pod~etr-tek na 7. redni seji dne 3. 8. 1995 sprejel

S K L E P

1Sprejme se povi{anje takse za povra~ilo stro{kov iz-

gradnje vodovoda. Povi{ana taksa tako zna{a:– gospodinjstva 30,00 SIT– gospodarstvo 39,00 SITSprejme se prispevek za izgradnjo sistemov za odvaja-

nje in ~i{~enje odpadnih voda. Povi{an prispevek zna{a za:– gospodinjstva 30,25 SIT– gospodarstvo 45,05 SITTaksa in prispevek se pla~ujeta v ~asu 2,5 let od uvelja-

vitve tega sklepa. Z uvedbo gornje takse se ukine prispevekza onesna‘enje.

2Pripravi se pogodba v kateri se opredelijo medsebojne

obveznosti in pravice ob~in, ustanoviteljic Obrtno komunal-nega podjetja Roga{ka Slatina glede vra~ila sredstev, porab-ljenih za ~istilno napravo iz naslova taks iz drugega odstavka1. to~ke tega sklepa.

3Takse in prispevki se obra~unavajo od 1. 8. 1995 dalje.

[t. 061/54/95Pod~etrtek, dne 7. avgusta 1995.


Marko Stadler l. r.

deponiranja odpadkov ter ~i{~enje odpadnih voda v ob~iniRadovljica. Zbrana sredstva so prihodek prora~una Ob~ineRadovljica, katera izvajalec nakazuje prora~unu do 30. vmesecu za pretekli mesec.

3Ta sprememba velja z dnem objave v Uradnem listu

Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 8. 1995 dalje, dozaklju~ka obratovanja deponije ^rnivec in obveznosti toza-devnih pogodb.

[t. 353-4/95Radovljica, dne 8. avgusta 1995.

PredsednikOb~inskega svetaob~ine RadovljicaZvone Prezelj l. r.

RADOVLJICA

2362.

Na podlagi 10. in 80. ~lena zakona o varstvu okolja(Uradni list RS, {t. 32/93), 21. ~lena zakona o lokalni sa-moupravi (Uradni list RS, {t. 72/93, 57/94) in 6. ~lenazakona o financiranju ob~in (Uradni list RS {t. 80/94) jeOb~inski svet ob~ine Radovljica na seji dne 8. 8. 1995sprejel

U R E D B Oo spremembi uredbe o taksah za obremenjevanje okolja

1V uredbi o taksah za obremenjevanje okolja (Uradni

list RS, {t. 6/94) se spremeni 3. ~len to~ka c) tako, da seglasi:

c) za uporabnike odvoza in deponiranja odpadkov:– 221,30 SIT/osebo za gopodinjstva– 7,70 SIT/m² stanovanjske povr{ine– 15,40 SIT/m² poslovne povr{ine za gospodarstvo

in ostale dejavnosti.

2Pla~evanje taks je mese~no in jih zara~unava uprav-

ljalec oziroma izvajalec vodovoda, kanalizacije, odvoza in

[KOFJA LOKA

2363.

Na podlagi 3. in 65. ~lena zakona o referendumu in oljudski iniciativi (Uradni list RS, {t. 15/94), 3. ~lena zakona osamoprispevku (Uradni list RS, {t. 35/85) in 34. ~lena statutaKS Zminec je sprejet

S K L E Po uvedbi samoprispevka za del KS Zminec, naselje

Breznica in Gabrovo

1. ~lenNa obmo~ju KS Zminec, v naseljih Breznica in Gabro-

vo se po odlo~itvi volivcev na referendumu dne 18. 6. 1995uvede krajevni samoprispevek.

2. ~lenSredstva krajevnega samoprispevka bodo namenjena za

obnovo lokalne ceste L7312 Podpurfelca–Breznica–Prdole,odsek Francon–lovska ko~a in za obnovo krajevne ceste Ble-go{ka cesta–Gabrovo, in sicer rekonstrukcija in asfaltiranjevozi{~a v dol‘ini 4.539 m.

3. ~lenKrajevni samoprispevek je uveden za obdobje petih let,

to je od 1. 1. 1995 do 31. 12. 1999.

4. ~lenZa realizacijo referendumskega programa je potrebno

zbrati 36,500.000 SIT, od tega zneska bo iz samoprispevkazagotovljeno 7,425.000 SIT, preostali del pa bo KS zbrala ssredstvi {ir{e dru‘bene skupnosti.

5. ~lenZbiranje in uporabo zbranih sredstev bo nadziral svet

KS Zminec in gradbeni odbor. Gradbeni odbor, ki je odgo-vren tudi za izvajanje del, ki se financirajo iz sredstev, zbra-nih s samoprispevkom, je dol‘an po kon~anem zbiranju sred-stev samoprispevka, dati poro~ilo zboru krajanov tegaobmo~ja, o vi{ini in uporabi teh sredstev.

6. ~lenSamoprispevek bodo pla~evala gospodinjstva, ki imajo

stalno bivali{~e v delu KS, za katerega je bil razpisan refe-


rendum in lastniki nepremi~nin na tem obmo~ju, ki tu nimajostalnega bivali{~a. Seznam zavezancev je potrdil zbor kraja-nov 20. 5. 1995. Zavezanci bodo pla~evali samoprispevek ponaslednjih merilih:

1. skupina– Marko Dolenc, Gabrovo 5– Ciril Krajnik, Breznica 5– Janez Debeljak, Breznica 8– Planinsko dru{tvo [kofja Loka, Mestni trg 38pla~ujejo samoprispevek v 20 zaporednih kvartalnih

obrokih, s tem, da prvi obrok zna{a 33.750 SIT.2. skupina– Aci Vol~i~, Gabrovo 3– Andrej Jamnik, Gabrovo 4– Jo‘e Primo‘i~, Gabrovo 6– Andrej Habjan, Breznica 11a– Rezka Ko{ir, Breznica 9– Franc Pintar, Breznica 7pla~ujejo samoprispevek v 20 zaporednih kvartalnih

obrokih, s tem, da prvi obrok zna{a 21.205 SIT.3. skupina– Andrej Dolenc, Gabrovo 2– Marjan Stanonik, Breznica 12– Lojze Er‘en, Bukovica 19, Selcapla~ujejo samoprispevek v 20 zaporednih kvartalnih

obrokih, s tem, da prvi obrok zna{a 13.750 SIT.4. skupina– Franc Vizjak, Podlubnik 141, [kofja Lokapla~uje samoprispevek v 20 zaporednih kvartalnih obro-

kih, s tem, da prvi obrok zna{a 10.000 SIT.5. skupina– Jo‘e Jur~i~, Sopotnica 8– Pavla Stanonik, Breznica 13– Lado Stanonik, Kidri~eva c. 74, [kofja Loka– Bla‘ Ko‘uh, Jegorovo predm. 3, [kofja Loka– Ana in Tone Omejc, Podlubnik 30, [kofja Lokapla~ujejo samoprispevek v 20 zaporednih kvartalnih

obrokih, s tem, da prvi obrok zna{a 6.250 SIT.6. skupina– Andrej Pipp, Partizanska c. 37, [kofja Loka– Marjan Senega~nik, Vrhovnikova 9, Ljubljana– Aleksandra Plaper, Gabr{~kova 55, Ljubljana– Toma‘ Kav~i~, Sor{ka c. 14, [kofja Loka– Matja‘ Cvek, Teslova 8, Ljubljana– Justina Rajgl, [utna 1, @abnica– Julijana Hafner, Zgornje Bitnje 91, @abnicapla~ujejo samoprispevek v 20 zaporednih kvartalnih

obrokih, s tem, da prvi obrok zna{a 3.750 SIT.Znesek vsakega naslednjega obroka se pri vseh zave-

zancih popravlja v skladu z rastjo cen na drobno (R) v prete-klem kvartalu.

Posamezni obroki zapadejo v pla~ilo do konca teko~egakvartala, razen prvi trije obroki, ki zapadejo v pla~ilo do 20.9. 1995.

7. ~lenVsem zavezancem iz 6. ~lena tega sklepa obra~unava in

odteguje samoprispevek na osnovi izstavljenih polo‘nic, ra-~unovodska slu‘ba KS Zminec.

Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem‘iro ra~unu KS Zminec, {tevilka ra~una 51510-842-122-0082196.

8. ~lenZavezanci so dol‘ni poravnati zapadlo obveznost v ro-

ku, ki je dolo~en s tem sklepom, sicer se jih bremeni z

zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih. Morebitna izter-java bo opravljena v skladu z zakonom o davkih ob~anov,preko davkoizterjevalca.

9. ~lenZavezanci se obvezujejo, da bodo opravili ustrezno {te-

vilo prostovoljnih ur, pri izvedbi odvodnjavanja, rednem vzdr-‘evanju ceste in finih zaklju~nih delih na celotni dol‘inivozi{~a. V primeru, da dogovorjenega {tevila ur posameznizavezanec ne opravi, je zavezanec dol‘an ure pla~ati, po ceni8 DEM/uro, na posebni ‘iro ra~un.

Zavezanci 5. in 6. skupine opravijo polovico manj de-lovnih ur kot ostali zavezanci.

Poleg gornjega zavezanci dajejo brezpla~no potrebnozemlji{~e za gradnjo in obnovo ceste po programu in izjavlja-jo, da ne bodo uveljavljali od{kodnin zaradi {iritve ceste.

10. ~lenSamoprispevka v denarju so opro{~eni zavezanci v skla-

du z 12. ~lenom zakona o samoprispevku.

11. ~lenZavezancem se zneski pla~anega samoprispevka od{te-

vajo od osnove za dohodnino (7. ~len zakona o dohodnini,Uradni list RS, {t. 48/90 in 34/92).

12. ~lenTa sklep za~ne veljati z dnem objave v Uradnem listu

RS.

PredsednikKS Zminec

Stane Primo‘i~ ml. l. r.

2364.

Volilna komisija za del KS Zminec, naselje Breznica inGabrovo daje

P O R O ^ I L Oo izidu referenduma za uvedbo samoprispevka v deluKS Zminec, naselje Breznica in Gabrovo, ki je bil dne

18. 6. 1995

V delu KS Zminec, naselje Breznica in Gabrovo, je bilov hi{i Breznica pod Lubnikom {t. 26 odprto eno glasovalnomesto. Odprto je bilo od 7. do 19. ure.

Volilna komisija ni prejela pripomb na potek glaso-vanja.

Izid glasovanja je bil naslednji:– v volilnem imeniku je bilo vpisanih 61 volilnih upra-

vi~encev,– na referendumu je glasovalo 45 volivcev,– ZA uvedbo samoprispevka je glasovalo 35 volivcev,– PROTI uvedbi samoprispevka je glasovalo 9 voliv-

cev,– neveljavna je bila 1 glasovnica.Volilna komisija ugotavlja, da je referendum za uvedbo

samoprispevka za del KS Zminec, naselje Breznica in Gabro-vo izglasovan, saj je zanj glasovalo 77,7% volivcev.

Predsednik volilne komisijeza del KS Zminec,

naselje Breznica in GabrovoAndrej Jamnik l. r.


[TORE

2365.

Ob~inski svet ob~ine [tore je na podlagi 64. ~lena zako-na o lokalni samoupravi (Uradni list RS, {t. 72/93, 57/94 in14/95) na seji dne 11. 5. 1995 sprejel

S T A T U TOb~ine [tore

I. SPLO[NE DOLO^BE TER OBMO^JE IN DELIOBÎNE

1. ~lenOb~ina [tore je temeljna samoupravna skupnost, ki ob-

sega obmo~je, dolo~eno z zakonom o ustanovitvi ob~in terdolo~itvi njihovih obmo~ij (Uradni list RS, {t. 60/94).

Obmo~je ob~ine [tore obsega obmo~ja naslednjih nase-lij: [tore, Pro‘inska vas, Draga, Ogorevc, Kompole, [ent-jan‘, La{ka vas, Pe~ovje, Svetina, Svetli dol, Javornik, Ka-njuce.

2. ~lenOb~ina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru

ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvr-{uje naloge, ki so nanjo prenesene s podro~nimi zakoni ternaloge, ki jih s soglasjem ob~ine prenese v ob~insko prostoj-nost dr‘ave.

3. ~lenOb~ani uresni~ujejo lokalno samoupravo v ob~ini nepo-

sredno in prek organov ob~ine.Ob~ina se pri uresni~evanju skupnih nalog povezuje in

sodeluje s sosednjimi in drugimi ob~inami ter {ir{imi lokalni-mi samoupravni mi skupnostmi.

4. ~lenOb~ani se lahko obra~ajo s peticijo ali drugo pobudo na

katerikoli organ ob~ine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v30 dneh.

5. ~lenOb~ina je pravna oseba. Sede‘ ob~ine je : Cesta XIV.

divizije 15 - [TORE.Ob~ina ima pe~at, ki je okrogle oblike. Na obodu je

napis OBÎNA [TORE, v sredini grb Ob~ine [tore.

6. ~lenOb~ina [tore praznuje svoj praznik 1. junija.

7. ~lenV ob~ini je ustanovljena Krajevna skupnost Svetina z

naslednjimi naselji: Svetina, Svetli dol, Javornik in Kanjuce.Po potrebi se lahko ustanovijo {e druge krajevne skup-

nosti. Krajevna skupnost je pravna oseba.Premo‘enje, s katerim upravlja krajevna skupnost, je

last ob~ine, razen premo‘enja, ki ga je pridobila s sredstvikrajanov. Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu vimenu in za ra~un ob~ine.

V primerih, kadar nastopa krajevna skupnost s sredstvi,ki jih zbere sama in niso sredstva ob~inskega prora~unaoziroma niso del ob~ine, pa sklepa pravne posle v svojemimenu in za svoj ra~un.

Odlo~itev o oblikovanju krajevne skupnosti sprejmejoprebivalci z referendumom z ve~ino glasov tistih, ki so seudele‘ili referenduma. Referendum je veljaven, ~e se ga jeudele‘ila ve~ina polnoletnih ob~anov, za katero se ustanavljakrajevna skupnost.

Krajevna skupnost dela v svojem interesu in v interesukraja ter s soglasjem ob~inskega sveta. Ob~ina financira kra-jevno skupnost skladno z ob~inskim letnim planom.

8. ~lenOb~inski svet mora predhodno dobiti mnenje organov

krajevne skupnosti, kadar odlo~a o zadevah, ki prizadevajointeres prebivalcev samo te skupnosti.

9. ~lenDvoje ali ve~ sosednjih ob~in se lahko zdru‘i v novo

ob~ino, ~e se za to na referendumu v vsaki ob~ini izre~eve~ina polnoletnih volivcev, ki so glasovali.

Ob~ina se lahko razdeli na dvoje ali ve~ novih ob~in, ~eobmo~je vsake od predvidenih novih ob~in izpolnjuje pogojepo tem zakonu in ~e se za to na referendumu na obmo~juvsake od predvidenih in novih ob~in izre~e ve~ina polnolet-nih volivcev, ki so glasovali.

Del ob~ine, ki obsega obmo~je naselja ali ve~ sosednjihnaselij, se lahko izlo~i iz ob~ine in ustanovi kot nova ob~ina,~e se za to na referendumu v tem delu ob~ine odlo~i ve~inapolnoletnih volivcev, ki so glasovali, in ~e oba tako nastaladela ob~ine tudi izpolnjujeta pogoje za novo ob~ino.

Del ob~ine se lahko izlo~i iz ob~ine in priklju~i k sosed-nji ob~ini, ~e se za to v tem delu ob~ine in v ob~ini, kateri seta del ob~ine ‘eli priklju~iti, na referendumu odlo~i ve~inapolnoletnih volivcev, ki so glasovali, in ~e preostali del ob~i-ne tudi izpolnjuje pogoje za novo ob~ino.

10. ~lenOb~ina [tore se samostojno odlo~a o povezovanju v

pokrajino.Ob~ina [tore sodeluje z drugimi ob~inami za opravlja-

nje skupnih zadev na na~elih prostovoljnosti in solidarnosti.

11. ~lenOb~inski simboli:1. ob~inski grb2. ob~inska zastava.Ob~inske simbole sprejme ob~inski svet z 2/3 glasov

prisotnih ~lanov.

II. NALOGE OBÎNE

12. ~lenOb~ina po svojih organih samostojno ureja in opravlja

vse lokalne zadeve javnega pomena, dolo~ene s tem statutomin zakonom, zlasti pa:

1. na podro~ju normativnega urejanja:– sprejem statuta ob~ine, odloke in druge ob~inske akte,– sprejema ob~inski prora~un in zaklju~ni ra~un,– sprejema na~rt razvoja ob~ine,– sprejema prostorske plane,– predpisuje lokalne davke,– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi ko-

munalnimi objekti,– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge

javne povr{ine,– ureja javni red v ob~ini,– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~ami,– ureja po‘arno varnost,


– ureja delovanje ob~inske uprave,– ureja ob~inske javne slu‘be,– ureja na~in in pogoje opravljanja s premo‘enjem ob-

~ine,– dolo~a prekr{ke in denarne kazni za prekr{ke, s kateri-

mi se kr{ijo predpisi ob~ine,– sestavlja premo‘enjsko bilanco, s katero izkazuje vred-

nost svojega premo‘enja,– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;2. pospe{uje:– slu‘be socialnega skrbstva, pred{olskega varstva, os-

novnega varstva otrok in dru‘ine, za socialno ogro‘ene, inva-lide in ostarele,

– vzgojno, izobra‘evalno, raziskovalno, informacijskodokumentacijsko, dru{tveno, turisti~no in kulturno dejavnost,

– razvoj {porta in rekreacije;3. na podro~ju upravljanja:– upravlja ob~insko premo‘enje,– upravlja lokalne javne slu‘be,– vodi javna in druga podjetja,– upravlja ob~inske javne povr{ine in drugo javno do-

bro,– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi pot-

mi;4. s svojimi sredstvi:– gradi in vzdr‘uje lokalne javne ceste in javne poti,– pospe{uje kulturno, dru{tveno, vzgojno in knji‘ni~no

dejavnost,– gradi komunalne objekte in naprave,– gradi stanovanja za socialno ogro‘ene,– zagotavlja delovanje lokalnih javnih slu‘b,– zagotavlja delovanje ob~inskega sveta, ‘upana in od-

borov ter ob~inske uprave,– sredstva za izvajanje dejavnosti na podro~ju osnovne-

ga izobra‘evanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, {porta,socialnega varstva, otro{kega varstva, zdravstvenega varstvain drugih dejavnosti,

– subvencije in teko~i transferji v gospodarske javneslu‘be (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestnadejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),

– sredstva za po‘arno varnost, opravljanje pokopali{ke,pogrebne in mrli{ko ogledne slu‘be;

5. vzdr‘uje:– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge

javne povr{ine,– vodovodne in energetske komunalne objekte;6. s svojimi ukrepi:– spodbuja gospodarski razvoj ob~ine,– pospe{uje razvoj {porta in rekreacije,– skrbi za po‘arno varnost in organizira re{evalno po-

mo~,– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred

hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;7. zagotavlja in organizira:– pomo~ in re{evanje za primere elementarnih nesre~,– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,– izvensodno poravnavo sporov;8. pridobiva in razpolaga:– z vsemi vrstami premo‘enja,– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj ob~ine;9. sklepa:– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premi~nin in ne-

premi~nin, o koncesijah in o uporabi javnega dobra in odrugih razmerjih v katere stopa ob~ina.

13. ~lenOb~ina opravlja tudi zadeve, ki se nana{ajo na:

– vodenje evidence volilne pravice,– razgrinjanje volilnih imenikov,– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Dr‘avni

svet,– ob~insko upravno nadzorstvo,– nadzorstvo nad izvajanjem ob~inskih javnih slu‘b in

javnih prireditev,– evidenco ob~inskih zemlji{~ in drugega premo‘enja,– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe

ob~ine,– dolo~anje pogojev za uporabo stavbnih zemlji{~,– odlo~anje o rabi prostora,– gasilstvo kot obvezno lokalno slu‘bo,– civilno za{~ito, opazovanje in obve{~anje,– varstvo naravne in kulturne dedi{~ine, ki ni v pristoj-

nosti mestne ob~ine,– ukrepe za za{~ito okolja,– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,– odlo~anje o namembnosti urbanega prostora,– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,– javno zdravstveno slu‘bo na primerni ravni ter lekar-

ni{ko dejavnost,– mrli{ko slu‘bo,– dolo~anje komunalnih dejavnosti,– organizacijo dimnikarske slu‘be,– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokal-

nih omre‘ij,– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti

varstva okolja,– graditev in vzdr‘evanje vodovodnih in energetskih

objektov,– graditev in vzdr‘evanje lokalnih cest, ulic in trgov,– vzdr‘evanje gozdnih cest,– pospe{evanje razvoja kmetijstva in ohranjanje narav-

ne krajine,– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,– urejanje lokalnega prometa,– dolo~anje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in

turizma,– dolo~anje kazni za nepravilno parkiranje, dolo~anje

parkirnih povr{in, na~ina parkiranja, prepovedi parkiranja,– predpisovanje prometne ureditve,– urejanje lokalnega potni{kega prometa,– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,– zagotavljanje javne slu‘be za osebno pomo~ ter za

pomo~ na domu,– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.

14. ~lenOb~ina predpisuje pod pogoji, ki jih dolo~a zakon na-

slednje davke in druge ob~inske dajatve:– davek od premo‘enja,– davek na dedi{~ine in darila,– davek na dobitke od iger na sre~o,– davek na promet nepremi~nin,– dolo~a najemnine in zakupnine za oddana zemlji{~a,

stanovanja, lokale in druge ob~inske objekte,– dolo~a pogoje za oddajo in najem objektov in drugega

premo‘enja.

III. ORGANI OBÎNE

1. Skupne dolo~be

15. ~lenOrgani ob~ine so:


– ob~inski svet,– ‘upan,– nadzorni odbor.^lani organov ob~ine opravljajo svojo funkcijo pravilo-

ma neprofesionalno, razen ‘upan.Organi ob~ine se volijo za {tiri leta.

16. ~lenDelo ob~inskih organov je praviloma javno.Javnost dela se zagotavlja z obve{~anjem javnosti o

delu ob~inskih organov, z navzo~nostjo ob~anov in predstav-nikov javnih ob~il na sejah ob~inskega sveta in ob~inskihodborov ter na druge na~ine, ki jih dolo~a ta statut in poslov-nik ob~inskega sveta.

Ob~inski svet obve{~a javnost o svojem delu in o deluob~inskih odborov.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta indrugih ob~inskih organov, ki so zaupne narave.

17. ~lenOb~inski organi so sklep~ni, ~e je na njihovih sejah

navzo~a ve~ina ~lanov.

2. Ob~inski svet

18. ~lenOb~inski svet je najvi{ji organ odlo~anja o vseh zade-

vah v okviru pravic in dol‘nosti ob~ine.Ob~inski svet ima predvsem naslednje pristojnosti:– sprejema statut ob~ine,– sprejema odloke in druge ob~inske akte,– sprejema poslovnik za svoje delo,– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja ob-

~ine,– potrjuje za~asne nujne ukrepe,– sprejema ob~inski prora~un in zaklju~ni ra~un,– ustanavlja ob~inske odbore ter voli in razre{uje njiho-

ve ~lane,– na predlog ‘upana imenuje in razre{uje enega ali ve~

pod‘upanov,– imenuje in razre{uje ~lane nadzornega odbora ter ~la-

ne komisij in odborov ob~inskega sveta,– nadzoruje delo ‘upana, pod‘upana in ob~inske uprave

glede izvr{evanja odlo~itev ob~inskega sveta,– daje mnenje k imenovanju na~elnikov upravnih enot,– imenuje in razre{uje predstavnike ob~ine v sosvetu

na~elnika upravne enote,– odlo~a o pridobitvi in odtujitvi ob~inskega premo‘e-

nja, kolikor s statutom ob~ine ali z odlokom ob~inskega svetaza odlo~anje o tem ni poobla{~en ‘upan,

– imenuje in razre{uje ~lane sveta za varstvo uporabni-kov javnih dobrin,

– imenuje volilno komisijo za ob~inske volitve,– dolo~a organizacijo in delovno podro~je ob~inske

uprave ter nadzoruje njeno delo,– dolo~a na~rt delovnih mest ob~inske uprave na pred-

log ‘upana,– odlo~a o najemu ob~inskega posojila,– razpisuje referendum,– daje pobudo za sklice zborov ob~anov,– dolo~a nadomestilo oziroma pla~o ‘upana ter nado-

mestila ~lanov ob~inskega sveta, odborov in nadzornega od-bora,

– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter jav-ne gospodarske slu‘be,

– daje koncesije,– dolo~a prispevke za opravljanje komunalnih storitev,

– daje soglasje k prevzemu opravljanja dr‘avnih nalog,– odlo~a o drugih zadevah, ki jih dolo~a zakon in ta

statut.

19. ~lenOb~inski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstoj-

nikov republi{kih organov, pristojnih za ob~ino.Ob~inski svet odlo~a o vseh na ob~ino prenesenih pri-

stojnosti iz dr‘avne pristojnosti, ~e zakon ne dolo~a, da otakih zadevah odlo~a drug ob~inski organ.

20. ~lenOb~inski svet ima 14 ~lanov.@upan, ~lani nadzornega odbora ter ob~inski uradniki in

drugi javni uslu‘benci v ob~ini ne morejo biti ~lani ob~inske-ga sveta.

@upan in ~lani ob~inskega sveta za svoje delo v svetuali kakr{nem koli odboru ne morejo kazensko ali kakorkolidruga~e odgovarjati.

21. ~lenOb~inski svet se voli na podlagi splo{ne in enake volil-

ne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.Volilno pravico imajo dr‘avljani, ki imajo v ob~ini stal-

no prebivali{~e.Ob~inski svet se voli po proporcionalnem na~elu.Za volitve ob~inskega sveta se ob~ina lahko razdeli na

volilne enote.

22. ~len^lanu ob~inskega sveta preneha mandat:– ~e izgubi volilno pravico,– ~e postane trajno nezmo‘en za opravljanje funkcije,– ~e je s pravnomo~no sodbo obsojen na nepogojno

kazen zapora, dalj{o od {est mesecev,– ~e v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha

opravljati dejavnosti, ki ni zdru‘ljiva s funkcijo ~lana ob~in-skega sveta,

– ~e nastopi funkcijo ali za~ne opravljati dejavnost, kini zdru‘ljiva s funkcijo ~lana ob~inskega sveta,

– ~e odstopi.^lanu ob~inskega sveta preneha mandat z dnem, ko

ob~inski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prej{njegaodstavka.

Ne glede na dolo~bo 30. ~lena zakona o lokalnih voli-tvah, v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve dopete alinee prvega odstavka tega ~lena, nadomesti ~lana ob~in-skega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z isteliste kandidatov. e tega kandidata ni, ga nadomesti kandidat zistoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista najve~jiostanek glasov v razmerju do koli~nika v volilni enoti.

23. ~len^lani ob~inskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo-

klicno. Na~in opravljanja funkcije dolo~a ob~inski statut.Funkcija ~lana ob~inskega sveta ni zdru‘ljiva s funkcijo

‘upana, pod‘upana in ~lana nadzornega odbora kot tudi ne zdelom v ob~inski upravi.

Funckija ~lana ob~inskega sveta tudi ni zdru‘ljiva sfunkcijo na~elnika upravne enote in vodje notranje organiza-cijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v dr‘avniupravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvr{ujejo poob-lastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nadprimernostjo in strokovnostjo dela organov ob~ine.

24. ~lenOb~inski svet se konstituira na svoji prvi seji.


Prvo sejo ob~inskega sveta skli~e dotedanji predsednikob~inskega sveta. Do izvolitve novega predsednika ob~in-skega sveta vodi sejo najstarej{i ~lan sveta.

25. ~lenOb~inski svet izmed sebe izvoli predsednika in pod-

predsednika sveta.Predsednik sveta predstavlja ob~inski svet in vodi nje-

govo delo.Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem

delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadevez njegovega delovnega podro~ja.

Strokovno in administrativno pomo~ pri pripravi in vo-denju sej ob~inskega sveta, njegovih komisij in odborovzagotavlja ‘upan z zaposlenimi v ob~inski upravi. Ob~inskisvet za opravljanje teh del lahko imenuje sekretarja ob~in-skega sveta. ê sekretar opravlja svoje delo na podlagi de-lovnega razmerja, sklene delovno razmerje v ob~inski upravi.

Sekretar je za svoje delo odgovoren ‘upanu in ob~inske-mu svetu.

26. ~lenKandidata za predsednika ob~inskega sveta lahko pred-

laga najmanj ~etrtina ~lanov sveta.Kandidat je izvoljen z 2/3 glasov prisotnih ~lanov sveta.

ê pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevaneve~ine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju seglasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanjudobila najve~ glasov.

Predsednik sveta je lahko razre{en na predlog najmanj~etrtine ~lanov sveta. Predsednik je razre{en, ~e za predlogza razre{itev glasuje najmanj 2/3 prisotnih ~lanov sveta.

Na enak na~in kot predsednik se voli in razre{uje tudipodpredsednik sveta.

27. ~lenOb~inski svet se sestaja na seji, ki jih sklicuje predsed-

nik ob~inskega sveta na lastno pobudo, morajo pa jih sklicatina zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevonajmanj ~etrtine ~lanov.

Predsednik mora sklicati sejo ob~inskega sveta tudi naobrazlo‘eno zahtevo ‘upana.

Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat vtreh mesecih.

Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastnopobudo ali na predlog najmanj ~etrtine ~lanov sveta. Dnevnired lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevatisklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnev-nega reda odlo~i svet.

Na vsaki seji ob~inskega sveta mora biti dolo~en ~as,najmanj pa pol ure, rezerviran za vpra{anja, ki jih postavljajo~lani sveta predsednikom ob~inskih odborov oziroma ‘upa-nu, ter za odgovore nanje.

28.~lenSeje ob~inskega sveta so javne.ê to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost

izklju~i.^lani ob~inskih odborov in ‘upan imajo pravico priso-

stvovati sejam ob~inskega sveta. Predstavniki ob~inskih od-borov in ‘upan so se na zahtevo ob~inskega sveta dol‘niudele‘iti seje odbora in odgovarjati na vpra{anja ~lanov ob-~inskega sveta.

29. ~lenOb~inski svet veljavno sklepa, ~e je na seji navzo~a

ve~ina njegovih ~lanov.

Ob~inski svet sprejema odlo~itev z 2/3 ve~ino navzo~ih~lanov, razen, ~e zakon ali ta statut dolo~a druga~no ve~ino.

Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar takodolo~a zakon ali statut, in kadar tako zahteva najmanj ~etrti-na ~lanov sveta.

30. ~lenOb~inski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje

ureja na~in dela, postopek odlo~anja in razmerja do drugihob~inskih organov.

Svet sprejema poslovnik z 2/3 ve~ino navzo~ih ~lanov.

31. ~lenOb~inski svet ima komisijo za mandatna vpra{anja, vo-

litve in imenovanje, ki jo imenuje izmed ~lanov ob~inskegasveta.

Ob~inski svet lahko ustanovi tudi druge komisije inodbore kot svoja delovna telesa. ^lani komisije in odborovimenuje izmed ~lanov ob~inskega sveta, lahko pa tudi izmeddrugih ob~anov.

3. Ob~inski odbori

32. ~lenOb~inski svet ima naslednje ob~inske odbore:– odbor za komunalo,– odbor za varstvo okolja in urejanje prostora,– odbor za finance,– odbor za kmetijstvo, gospodarstvo in razvoj,– odbor za dru‘bene dejavnosti,– odbor za poravnavo sporov.Po potrebi se lahko odbori raz{irijo oziroma se lahko

imenujejo dodatni odbori.

33. ~lenOb~inski odbor ima 5 ali 7 ~lanov.

34. ~lenKomisije in odbori ob~inskega sveta v okviru svojega

delovnega podro~ja v skladu s statutom ob~ine in poslovni-kom ob~inskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnostiob~inskega sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.

Ob~inski odbor v okviru svojega delovnega podro~ja:– predlaga svetu sprejem odlo~itve iz njegove pristoj-

nosti,– nadzoruje in usmerja delo ob~inske uprave,– nadzoruje delovanje ob~inskih javnih slu‘b,– daje mnenje na pravilnike in druge akte.Ob~inski odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih

poveri ob~inski svet iz svoje pristojnosti.Ob~inski svet sprejme odlo~itev o poveritvi zadev v

odlo~anje ob~inskemu odboru z 2/3 ve~ino navzo~ih ~lanov.

35. ~lenNa predlog najmanj ~etrtine svojih ~lanov lahko ob~in-

ski svet izre~e nezaupnico ob~inskemu odboru.Nezaupnico lahko izre~e le tako, da obenem z 2/3 ve~i-

no navzo~ih ~lanov izvoli nov odbor.

36. ~len^lane ob~inskega odbora izvoli ob~inski svet izmed

svojih ~lanov in ob~anov. Predsednika ob~inskega odboraizvolijo ~lani odbora izmed sebe z 2/3 ve~ino prisotnih ~la-nov odbora.

O izvolitvi ~lanov odbora se glasuje na podlagi usklaje-ne liste kandidatov.


Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali naj-manj trije ~lani sveta. Kandidate iz vrst ~lanov lahko predla-gajo tudi zainteresirane organizacije v ob~ini in ob~ani.

37. ~len^lani odbora so izvoljeni, ~e je za kandidatno listo

glasovalo 2/3 prisotnih ~lanov ob~inskega sveta.ê kandidatna lista ni dobila potrebne ve~ine glasov, se

na isti seji volijo ~lani odbora posami~no na podlagi javnegaglasovanja. ê na ta na~in niso izvoljeni vsi ~lani odbora, selahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posami~-no glasovanje na isti seji ob~inskega sveta.

ê tudi na na~in iz prej{njega odstavka ne pride doizvolitve vseh ~lanov odbora, se glasovanje ponovi na na-slednji seji sveta, vendar samo glede manjkajo~ih ~lanovodbora.

4. Nadzorni odbor

38. ~lenNadzorni odbor:– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premo‘enjem

ob~ine,– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev

ob~inskega prora~una,– nadzoruje finan~no poslovanje uporabnikov prora~un-

skih sredstev.Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poro~a ob~inske-

mu svetu o svojih ugotovitvah.

39. ~len^lane nadzornega odbora imenuje ob~inski svet.^lani nadzornega odbora so imenovani na podlagi us-

klajene liste kandidatov z 2/3 navzo~ih ~lanov ob~inskegasveta.

^lani nadzornega odbora ne morejo biti ~lani ob~inske-ga sveta, delavci ob~inske uprave ter ~lani poslovodstev or-ganizacij, ki so uporabniki prora~unskih sredstev in drugijavni uslu‘benci.

5. @upan

40. ~lenOb~ina ima ‘upana.@upan je izvoljen na neposrednih volitvah.@upan opravlja svojo funkcijo profesionalno.

41. ~len@upan predstavlja in zastopa ob~ino.@upan predlaga ob~inskemu svetu v sprejem prora~un

ob~ine in zaklju~ni ra~un prora~una, odloke in druge akte izpristojnosti ob~inskega sveta ter skrbi za izvajanje odlo~itevob~inskega sveta. Odloke in druge akte iz pristojnosti ob~in-skega sveta lahko predlo‘i tudi vsak posamezni ~lan ob~in-skega sveta.

@upan ima pravico udele‘evati se sej ob~inskega svetain na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne sejeob~inskega sveta ter predlagati obravnavanje dolo~enih za-dev na seji ob~inskega sveta.

@upan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splo-{nih aktov ob~ine. ê predsednik ob~inskega sveta na pred-log ‘upana ne skli~e seje v roku enega meseca od podanegapredloga, jo lahko skli~e ‘upan.

@upan skrbi za izvajanje nalog na podro~ju za{~ite inre{evanja.

@upan zadr‘i objavo splo{nega akta ob~inskega sveta,~e meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga ob~inske-

mu svetu, da o njem ponovno odlo~i na prvi naslednji seji, pri~emer mora navesti razloge za zadr‘anje. ê ob~inski svetvztraja pri svoji odlo~itvi, se splo{ni akt objavi, ‘upan palahko vlo‘i pri ustavnem sodi{~u zahtevo za oceno njegoveskladnosti z ustavo in zakonom.

ê se odlo~itev ob~inskega sveta nana{a na zadevo, kije z zakonom prenesena na ob~ino, ‘upan opozori pristojnoministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odlo-~itve.

42. ~lenOb~ina lahko ima pod‘upana.Pod‘upana voli ob~inski svet z ve~ino glasov vseh ~la-

nov.Pod‘upan pomaga ‘upanu pri njegovem delu in ga na-

dome{~a v primeru njegove odsotnosti.@upan lahko pooblasti pod‘upana za opravljanje posa-

meznih nalog iz svoje pristojnosti.

43. ~len^lani ob~inskega sveta, ‘upan, pod‘upan in tajnik ob~i-

ne so ob~inski funkcionarji.

44. ~lenMandatna doba ‘upana je 4 leta.

45. ~len@upanu preneha mandat:– ~e izgubi volilno pravico,– ~e postane trajno nezmo‘en za opravljanje funkcije,– ~e je s pravnomo~no sodbo obsojen na nepogojno

kazen zapora, dalj{o od {est mesecev,– ~e v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha

opravljati dejavnosti, ki ni zdru‘ljiva s funkcijo ‘upana,– ~e nastopi funkcijo ali za~ne opravljati dejavnost, ki

ni zdru‘ljiva s funkcijo ‘upana,– ~e odstopi.

46. ~lenFunkciji ‘upana in pod‘upana nista zdru‘ljivi s funkcijo

~lanov ob~inskega sveta in ~lanov nadzornega odbora ter zdelom v ob~inski upravi, kot tudi ne s funkcijami in deli iz23. ~lena tega zakona.

ê je ~lan ob~inskega sveta izvoljen za ‘upana, mupreneha madnat ~lana ob~inskega sveta.

ê je ~lan ob~inskega sveta imenovan za pod‘upana, v~asu opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije ~lanaob~inskega sveta. V tem ~asu opravlja funkcijo ~lana ob~in-skega sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov. êtakega kandidata ni, opravlja funkcijo ~lanov ob~inskegasveta kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri jeimela lista najve~ji ostanek glasov v razmerju do koli~nika vvolilni enoti.

47. ~lenSistemizacijo delovnih mest v ob~inski upravi dolo~i

‘upan.O imenovanju oziroma sklenitvi razmerja zaposlenih v

ob~inski upravi odlo~a ‘upan oziroma po njegovem poobla-stilu tajnik ob~inske uprave.

6. Organi krajevnih skupnosti

48. ~lenOrgan krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.Svet volijo volivci s stalnim prebivali{~em v krajevni

skupnosti.


49. ~lenSvet odlo~a o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samo-

stojno opravlja krajevna skupnost.Glede na~ina dela sveta se smiselno uporabljajo dolo~-

be tega statuta, ki urejajo na~in dela ob~inskega sveta.Svet podrobneje uredi na~in svojega dela s poslovni-

kom.

50. ~lenSvet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.Svet na predlog ‘upana imenuje tajnika, ki pomaga

predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in oprav-lja druge naloge po nalogu predsednika.

7. Neposredne oblike odlo~anja ob~anov

51. ~lenNeposredne oblike odlo~anja ob~anov o lokalnih zade-

vah so zbor ob~anov, referendum in dr‘avljanska iniciativa.

52. ~lenZbor ob~anov se lahko skli~e za vso ob~ino ali pa za

eno ali ve~ zaselkov.

53. ~lenZbor ob~anov v ob~ini:– razpravlja o spremembah statuta ob~ine,– razpravlja o povezovanju z drugimi ob~inami v {ir{e

samoupravne lokalne skupnosti,– razpravlja o lokalni problematiki,– razpravlja o delu ob~inskega sveta, ‘upana in drugih

ob~inskih organov,– razpravlja o poro~ilih ob~inskih organov o njihovem

delu,– daje mnenja o zadevah iz prej{njih alinej.

54. ~lenZbor ob~anov v krajevni skupnosti:– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem

poro~ilu,– razpravlja o delu ob~inskih organov z vidika interesov

svoje skupnosti,– daje mnenja o zadevah iz prej{njih alinej.

55. ~lenZbor ob~anov skli~e ‘upan na lastno pobudo, na pobudo

ob~inskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov voliv-cev v ob~ini, zbor ob~anov v krajevni skupnosti, pa tudi napobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti in napobudo njenega sveta.

56. ~lenOb~inski svet lahko o kak{nem svojem aktu ali drugi

odlo~itvi razpi{e referednum na lastno pobudo, mora pa garazpisati, ~e to zahteva najmanj 10% volivcev v ob~ini.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi ~lani, kiimajo pravico voliti ~lane ob~inskega sveta.

Odlo~itev na referendumu je sprejeta, ~e zanj glasujeve~ina volilcev, ki so glasovali.

57. ~lenPostopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vo-

dijo lokalne volitve.Glede glasovanja na referendumu in drugih vpra{anj, ki

niso urejena v tem statutu, veljajo dolo~be zakona o referen-

dumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smisel-no uporabljajo tudi dolo~be zakona o lokalnih volitvah.

58. ~lenOb~inski svet oziroma ‘upan lahko razpi{eta svetovalni

referendum o posameznih vpra{anjih posebnega pomena, dase ugotovi volja ob~anov.

Svetovalni referendum se lahko razpi{e za vso ob~inoali za njen del.

Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevonajmanj pet odstotkov volivcev v ob~ini oziroma krajevniskupnosti.

Svetovalni referednum ne zavezuje ob~inskih organov.Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno

uporabljajo dolo~be tega statuta in veljavne zakonodaje.

59. ~lenNajmanj pet odstotkov volivcev v ob~ini lahko zahteva

izdajo ali razveljavitev splo{nega akta ali druge odlo~itve izpristojnosti ob~inskega sveta oziroma drugih ob~inskih orga-nov.

ê se zahteva nana{a na razveljavitev splo{nega aktaob~inskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvonaslednjo sejo, o njej pa odlo~iti najkasneje v treh mesecih.

ê se zahteva nana{a na druge odlo~itve ob~inskih or-ganov, mora pristojni organ o njej odlo~iti najkasneje v enemmesecu.

Glede postopka vlo‘itve zahteve iz prvega odstavkatega ~lena se smiselno uporabljajo dolo~be zakona o referen-dumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

IV. OBÎNSKA UPRAVA

Organizacija ob~inske uprave

60. ~lenOrganizacija ob~inske uprave je na predlog ‘upana do-

lo~ena s tem statutom. @upan lahko predlaga sprememboorganizacije ob~inske uprave, dolo~ene s tem statutom. Po-drobnej{a organizacija ob~inske uprave se lahko na predlog‘upana dolo~i z odlokom.

Ob~insko upravo vodi ‘upan.@upan je za izvajanje ob~inskih predpisov in odlo~itev

ob~inskega sveta odgovoren svetu.Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik ob-

~inske uprave, ki ga na predlog ‘upana imenuje ob~inskisvet.

@upan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje dolo~e-nih aktov poslovanja.

61. ~lenNaloge ob~inske uprave opravlja:– ob~inski urad v okviru katerega se lahko ustanovijo

oddelki za izvajanje dolo~enih nalog uprave.Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti ob~in-

ske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.Ob~inska uprava zagotavlja opravljanje informacijske

dejavnosti na svojem obmo~ju.

62. ~lenZa delo urada je tajnik odgovoren ‘upanu.Upravne naloge ob~inske uprave opravlja tajnik, vi{ji

upravni, upravni in strokovnotehni~ni delavci.@upan imenuje v skladu z na~rtom delovnih mest ob~in-

ske uprave, ki ga sprejme ob~inski svet na predlog ‘upana,vi{je upravne, upravne in strokovno tehni~ne delavce.


63. ~lenTajnik, vi{ji upravni, upravni in strokovnotehni~ni de-

lavci so upravi~eni do pla~e, ki jo v skladu z zakonom terna~rtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, ki jusprejme ob~inski svet, dolo~i ‘upan.

64. ~lenOb~inska uprava izvr{uje odloke, odredbe, pravilnike in

navodila, ki jih izdajata ob~inski svet in ‘upan po pooblastilusveta.

Uprava izvr{uje tudi zakone in druge predpise dr‘ave,kadar ob~inska uprava v skladu z zakonom odlo~a o upravnihstvareh iz dr‘avne pristojnosti.

65. ~lenPosami~ne akte iz izvirne pristojnosti ob~ine izdaja ‘u-

pan, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo za-konske pogoje za odlo~anje v upravnih stvareh, za opravlja-nje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnegapostopka in za odlo~anje v upravnih stvareh.

Osebe iz prej{njega odstavka odlo~ajo tudi o upravnihstvareh iz prenesene dr‘avne pristojnosti in na podlagi javnihpooblastil, ~e ni z zakonom druga~e dolo~eno.

66. ~lenV upravnem postopku o upravnih stvareh iz ob~inske in

prenesene dr‘avne pristojnosti odlo~ajo uradne osebe po za-konu o splo{nem upravnem postopku in po posebnih postop-kih dolo~enih z zakonom.

67. ~lenTajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje za-

kona o splo{nem upravnem postopku in drugih predpisov oupravnem postopku.

@upan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnihstvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

68. ~lenO upravnih stvareh iz ob~inske izvirne pristojnosti lahko

odlo~a samo uradna oseba, ki je poobla{~ena za opravljanjeteh zadev in ima vi{jo ali visoko strokovno izobrazbo in oprav-lja preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnempostopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahkona prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odlo~a tudi urad-na oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

ê ‘upan nima ustrezne strokovne izobrazbe za oprav-ljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdajeodlo~be voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenjeupravnega postopka po zakonu in tem statutu.

Administrativna dela v organih in slu‘bah ob~ine lahkoopravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.

69. ~lenO prito‘bah zoper posami~ne akte iz izvirne pristojnosti

ob~inske uprave odlo~a ‘upan. Zoper odlo~itev ‘upana jedopusten upravni spor.

O prito‘bah zoper posami~ne akte, ki jih v zadevah izdr‘avne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvistopnji izdaja ob~inska uprava, odlo~a ministrstvo, pristojnoza ustrezno podro~je, oziroma njegov organ v sestavi.

Nadzor nad zakonitostjo dela uprave

70. ~lenMinistrstvo vsako na svojem podro~ju, nadzoruje zako-

nitost splo{nih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izda-

jajo ‘upan, ob~inski svet in poobla{~eni delavci ob~inskeuprave.

V zadevah, ki jih na organe ob~ine prenese dr‘ava,opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primer-nostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva po prej{njem odstavku lahkopristojno ministrstvo predpi{e organizacijo slu‘b za izvajanjenalog iz dr‘avne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalogna teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravlja-nje nalog iz dr‘avne pristojnosti.

71. ~lenOb~ani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzo-

ruje delo ob~inske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, ~eugotovi, da uprava, ‘upan ali ob~inski svet pri odlo~anju neravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimipredpisi.

V. OBÎNSKE JAVNE SLU@BE

72. ~lenOb~ina [tore organizira javne slu‘be na naslednjih po-

dro~jih:– oskrba s pitno vodo,– odvajanje in ~i{~enje komunalnih odpadnih in pada-

vinskih voda,– ravnanje s komunalnimi odpadki,– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,– javna snaga in ~i{~enje javnih povr{in,– urejanje javnih poti, povr{in za pe{ce in zelenih povr-

{in,– pregledovanje, nadzorovanje in ~i{~enje kurilnih na-

prav, dimnih vodov in zra~nikov zaradi varstva zraka.

73. ~lenOb~ina [tore skrbi tudi za:– javno razsvetljavo,– plakatiranje in okra{evanje naselij,– urejanje pokopali{~ ter pokopali{ko in pogrebno de-

javnost,– urejanje lokalnih cest,– deratizacijo in dezinfekcijo.

74. ~lenZa izvajanje nalog iz prej{njih dveh ~lenov ustanavlja

ob~ina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljujekoncesije.

75. ~lenOb~inski svet z odlokom o gospodarskih javnih slu‘bah

dolo~i vrste javnih slu‘b ter na~ine in oblike njihovega izva-janja.

Ob~inski svet z odlokom ustanovi posamezno javnopodjetje, posamezni javni zavod ali podeli koncesijo.

VI. PREMO@ENJE

76. ~lenPremo‘enje ob~ine sestavljajo nepremi~ne in premi~ne

stvari v lasti ob~ine, denarna sredstva in pravice.Ob~ina mora s premo‘enjem gospodariti kot dober go-

spodar.Ob~inski svet odlo~a o pridobitvi in odtujitvi premi~nin

in nepremi~nin.


VII. FINANCIRANJE

77. ~lenFinanciranje ob~ine je dolo~eno z zakonom o financira-

nju ob~in (Uradni list RS, {t. 80/94).

VIII. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMINESREÂMI TER VARSTVO PRED PO@ARI

78. ~lenOb~ina v skladu z zakonom izvaja varstvo pred naravni-

mi in drugimi nesre~ami na svojem podro~ju.V ta namen organizira na~rtovanje in izvajanje za{~itnih

ukrepov, zagotavlja potrebna materialna sredstva in opremoter ustrezno usposabljanje ob~anov.

79. ~lenOb~ina {e zlasti skrbi za ustrezno opremljenost in stro-

kovno usposobljenost ter pogoje delovanja enot in organiza-cij na podro~ju po‘arnega varstva.

80. ~lenZa organiziranje, na~rtovanje ukrepov in izvajanje ak-

tivnosti na podro~ju varstva pred naravnimi in drugimi nesre-~ami ter po‘arnega varstva je odgovoren ‘upan.

IX. SPLO[NI IN POSAMI^NI AKTI OBÎNE

1. Splo{ni akti ob~ine

81. ~lenOb~inski svet sprejme statut ob~ine in poslovnik za delo

ob~inskega sveta,Ob~inski svet sprejme odloke, odredbe, pravilnike in

navodila kot splo{ne pravne akte,Ob~inski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo

in izdaja pravilnike,Ob~inski svet sprejme prostorske in druge plane razvoja

ob~ine, ob~inski prora~un in zaklju~ni ra~un.

82. ~lenStatut je temeljni splo{ni akt ob~ine, ki ga sprejme svet

z dvetretjinsko ve~ino glasov vseh ~lanov ob~inskega sveta.

83. ~lenS poslovnikom, ki ga sprejme ob~inski svet z dvetretjin-

sko ve~ino navzo~ih ~lanov, se uredi organizacija in na~indela ob~inskega sveta ter uresni~evanje pravic in dol‘nosti~lanov ob~inskega sveta.

84. ~lenZ odlokom ureja ob~ina na splo{ni na~in zadeve iz svoje

pristojnosti, ustanavlja organe ob~inske uprave in dolo~ana~in njihovega dela ter ustanavlja javne slu‘be.

Z odlokom ureja ob~ina tudi zadeve iz prenesene pri-stojnosti, kadar je tako dolo~eno z zakonom.

85. ~lenZ odredbo ob~ine uredi dolo~ene razmere, ki imajo

splo{en pomen ali odreja na~in ravnanja v takih razmerah.

86. ~lenS pravilnikom se raz~lenijo posamezne dolo~be statuta

ali odloka v procesu njunega izvr{evanja.

87. ~lenZ navodilom se lahko podrobneje predpi{e na~in dela

organov ob~inske uprave pri izvr{evanju dolo~b statuta aliodloka.

88. ~lenS prora~unom ob~ine se razporedijo vsi prihodki in

izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe vob~ino.

Ob~inski prora~un se sprejme za prora~unsko leto, ki seza~ne in kon~a hkrati s prora~unskim letom za dr‘avni prora-~un.

Ob~inski prora~un je sprejet, ~e zanj glasuje najmanjve~ina navzo~ih ~lanov ob~inskega sveta.

2. Postopek za sprejem odloka

89. ~lenOdlok lahko predlaga vsak ~lan ob~inskega sveta, ‘u-

pan, ob~inski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev vob~ini.

Predlog odloka po{lje predlagatelj predsedniku ob~in-skega sveta.

90. ~lenPredlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,

besedilo ~lanov in obrazlo‘itve.Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja,

cilje in na~ela odloka ter oceno finan~nih in drugih posledic,ki jih bo imel sprejem odloka.

91. ~lenPredlagatelj dolo~i svojega predstavnika, ki bo sodelo-

val v obravnavah predloga odloka na sejah ob~inskega sveta.@upan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odlo-

ka na sejah ob~inskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

92. ~lenPredsednik ob~inskega sveta po{lje predlog odloka ~la-

nom ob~inskega sveta in ‘upanu, kadar ta ni predlagateljodloka najmanj 15 dni pred dnem, dolo~enim za sejo sveta nakateri bo obravnavan predlog odloka.

Ob~inski svet razpravlja o predlogu odloka na dvehobravnavah.

93. ~lenV prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlo-

gih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in na~elih tertemeljnih re{itvah predloga odloka.

V drugi obravnavi razpravlja ob~inski svet po vrstnemredu o vsakem ~lenu predloga odloka in o naslovu odloka.Ko ob~inski svet kon~a razpravo o posameznem ~lenu pred-loga odloka, ~lani ob~inskega sveta o njem glasujejo. Nakoncu ~lani ob~inskega sveta glasujejo {e o naslovu odlokain o predlogu odloka v celoti.

94. ~lenKadar to zahtevajo izredne potrebe ob~ine, naravne ne-

sre~ne ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov,lahko ob~inski svet sprejme odlok po hitrem postopku.

Pri hitrem postopku se zdru‘ita prva in druga obravnavapredloga odloka na isti seji.

Pri hitrem postopku je mogo~e predlagati amandmajena sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

O uporabi hitrega postopka odlo~i ob~inski svet na za-~etku seje pri dolo~anju dnevnega reda. Hitri postopek lahkopredlaga vsak predlagatelj odloka.


95. ~lenV drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo

njegove spremembe in dopolnitve ~lani ob~inskega sveta inpredlagatelj z amandmaji.

@upan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sampredlagatelj odloka.

Amandma mora biti predlo‘en ~lanom ob~inskega svetanajmanj sedem dni pred dnem, dolo~enim za sejo ob~inskegasveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu jepredlagan amandma.

Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena ~etr-tina ~lanov ob~inskega sveta.

96. ~lenAmandma, ~len odloka, naslov odloka in odlok v celoti

je sprejet, ~e zanj na seji ob~inskega sveta, na kateri jenavzo~ih najmanj polovico ~lanov, glasuje najmanj ve~inonavzo~ih ~lanov.

97. ~lenO predlogih drugih splo{nih aktov, razen ob~inskega pro-

ra~una, razpravlja in odlo~a ob~inski svet na eni obravnavi.

98. ~lenStatut, odloki in drugi predpisi ob~ine morajo biti ob-

javljeni v uradnem glasilu in pri~nejo veljati 15 dni po objavi(~e ni v njih druga~e dolo~eno).

3. Posami~ni akti ob~ine

99. ~lenPosami~ni akti ob~ine so odlo~be in sklepi.S posami~nimi akti - sklepom ali odlo~bo - odlo~a ob~i-

na o upravnih stvareh iz pristojnosti, iz prenesene pristojnostiter na podlagi javnih pooblastil.

100. ~lenOrgani ob~ine odlo~ajo o pravicah in dol‘nostih posa-

meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih vupravnih stvareh v upravnem postopku.

O prito‘bah zoper posami~ne akte, ki jih izdajo organiob~inske uprave v upravnem postopku odlo~a na drugi stop-nji ‘upan.

O prito‘bah zoper posami~ne akte izdane v upravnihstvareh iz prenesene pristojnosti, odlo~a dr‘avni organ, ki gadolo~i zakon.

O zakonitosti dokon~nih aktov ob~inskih organov odlo-~a v upravnem sporu pristojno sodi{~e.

X. VARSTVO OBÎNE V RAZMERJU DO DR@AVE IN[IR[IH LOKALNIH SKUPNOSTI

101. ~lenOb~inski svet ali ‘upan lahko vlo‘i zahtevo za presojo

ustavnosti in zakonitosti predpisov dr‘ave, s katerimi se po-sega v ustavni polo‘aj in v pravice ob~ine oziroma, ~e se spredpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja ob~ine,posega v njene pravice.

102. ~lenOb~inski svet ali ‘upan lahko za~neta pred ustavnim

sodi{~em spor o pristojnosti, ~e Dr‘avni zbor ali vlada s

svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih vpristojnosti ob~ine. Enako lahko postopa, ~e pokrajina alidruga ob~ina posega v njeno pristojnost.

103. ~len@upan oziroma ob~inski odbor po pooblastilu ob~inske-

ga sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata kon-kretne upravne akte in ukrepe, s katerimi dr‘avni organiizvr{ujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko spro‘ita tudi,~e osebe javnega in zasebnega prava z dokon~nimi upravni-mi akti uveljavljajo pravice na {kodo javnih koristi ob~ine.

104. ~len@upan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot

stranka ali kot stranski intervent, ~e bi lahko bile v postopkihoziroma, ~e so z ‘e izdanimi akti prizadete pravice in koristiob~ine, dolo~ene z ustavo in zakoni.

105. ~lenOb~inski odbori so dol‘ni za potrebe ob~inskega sveta

oblikovati mnenje glede pripravljajo~ih se predpisov, ki seti~ejo koristi ob~ine in pokrajine. Na tej podlagi oblikujeob~inski svet svoje mnenje, ki ga po{lje Dr‘avnemu zboru.

Ob~ina odlo~a s posami~nimi akti o upravnih stvareh in to:– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,– o upravnih stvareh iz prenesene dr‘avne pristojnosti,– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.

XI. POVEZOVANJE OBÎNE V POKRAJINO INDRUGO SODELOVANJE

106. ~lenOb~ina [tore se lahko pove‘e z drugimi sosednjimi

ob~inami v {ir{o lokalno skupnost (pokrajino) zaradi trajnegauresni~evanja skupnih koristi svojega prebivalstva.

Predlog o vklju~itvi ob~ine v pokrajino sprejme ob~in-ski svet z dvetretjinsko ve~ino vseh ~lanov sveta.

O predlogu ob~inskega sveta se v ob~ini izvede referen-dum.

S statutarnim sklepom o vklju~itvi ob~ine v pokrajinose dolo~ijo okvirne naloge, ki jih bo ob~ina prenesla napokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine ob~inski svet do-kon~no dolo~i prenesene ob~inske pristojnosti pokrajine.

107. ~lenNa pokrajino prenesene lokalne zadeve {ir{ega pomena,

za katere ob~ina daje soglasje pokrajini in so dolo~ena spokrajinskim statutom so:

– dolo~itev skupne lokacije odlagali{~a odpadkov nasvojem obmo~ju,

– gradnja medob~inskih komunalnih objektov in naprav,– gradnja in financiranje medob~inskih cest,– razvoj {olstva in kulture, arhivarstva, kmetijstva, in-

dustrije in prostorskega razvoja.

108. ~lenPokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na

podlagi odlo~itev ob~inskih svetov, sprejetih z dvetretjinskove~ino vseh prisotnih ~lanov. O odlo~itvi ob~inskega sveta selahko izvede referendum. Odlo~itev o vklju~itvi ob~ine vpokrajino je na referendumu sprejeta, ~e se za to odlo~ive~ina polnoletnih prebivalcev.


XII. PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE

109. ~lenV enem mesecu po sprejemu statuta ob~ine ob~inski

svet sprejme poslovnik o svojem delu ter akt o organizaciji indelovnem podro~ju ob~inske uprave. @upan izda akt o siste-mizaciji delovnih mest v ob~inski upravi v enem mesecu posprejemu akta o organizaciji in delovnem podro~ju ob~inskeuprave.

110. ~lenOb~inski predpisi Ob~ine Celje ne ostanejo v veljavi,

temve~ se vsak predpis ali skupina predpisov, ki so pomem-bni ali nujni za delovanje Ob~ine [tore potrjuje s posebnimsklepom na Ob~inskem svetu ob~ine [tore.

111. ~lenPristojnosti biv{e ob~inske skup{~ine in izvr{nega sve-

ta, ki jih dolo~ajo ob~inski predpisi, ki ostanejo v veljavi,preidejo v celoti na ob~inski svet.

112. ~lenZ uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut ob~ine

Celje (Uradni list SRS, {t. 6/82 in Uradni list RS, {t. 23/90,37/90, 23/91), odlok o organizaciji in delovnem podro~juupravnih organov in organizacij Ob~ine Celje (Uradni listSRS, {t. 37/83, 36/88 in Uradni list RS, {t. 16/91).

113. ~lenOb~inski sveti morajo do 30. septembra 1995 urediti

medsebojna premo‘enjsko pravna razmerja.Osnova za delitev premo‘enja je zlasti:– {tevilo prebivalstva,– udele‘ba posameznih delov ob~ine v zagotavljanju

premo‘enja ob~ine,– lastna udele‘ba posameznih delov ob~ine pri izgradnji

ali oblikovanju premo‘enja v ob~ini,– obstoje~a bremena ob~in ter terjatve, ki bodo dospele

v naslednjih letih.ê pride do spora glede delitve premo‘enja, sprte strani

oblikujejo arbitra‘o, v kateri sodeluje predsednik vlade, terenako {tevilo predstavnikov sprtih strani.

ê spora ni mogo~e re{iti na na~in iz prej{njega odstav-ka, odlo~i Vrhovno sodi{~e v upravnem sporu meritorno.

114. ~lenDokler se ob~ine ne dogovorijo o izvr{evanju ustanovi-

teljskih pravic do javnih zavodov, skladov in javnih podjetij,ustanovljenih za obmo~je ve~ ob~in, izvr{ujejo ustanovitelj-ske pravice organi ob~ine, v kateri je sede‘ javnega zavodaoziroma javnega podjetja, ob soglasju organov vseh ob~in natem obmo~ju.

115. ~lenZa ~lane ob~inskega sveta, ‘upana, pod‘upana in tajni-

ka se uporabljajo dolo~be zakona o funkcionarjih v dr‘avnihorganih (Uradni list RS, {t. 30/90, 18/91, 11/91, 2/91-I, 4/93)in dolo~be zakona o razmerjih pla~ v javnih zavodih, dr‘av-nih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS,{t. 18/94).

Za zaposlene v ob~inski upravi se uporabljajo predpisi odelovnih razmerjih in pla~ah, ki veljajo za delavce v dr‘avniupravi. Pri tem se lahko za delovno mesto tajnika ob~inskeuprave dolo~i koli~nik za dolo~itev osnovne pla~e najve~ vvi{ini, ki ne dosega koli~nika delovnega mesta na~elnikaupravne enote.

116. ~lenStatut Ob~ine [tore se objavi v Uradnem listu Republi-

ke Slovenije in za~ne veljati petnajsti dan po objavi, uporab-lja pa se od sprejema dalje.

[t. 191/95[tore, dne 20. maja 1995.


ob~ine [toreAlbin Valand l. r.

2366.

Na podlagi zakona o lokalni samoupravi (Uradni listRS, {t. 72/93) in na podlagi 109. ~lena statuta Ob~ine [tore jeOb~inski svet ob~ine [tore na 7. redni seji dne 28. junija1995 sprejel

O D L O Ko za~asni organizaciji in delovnem podro~ju ob~inskeuprave ter o delavcih v ob~inski upravi Ob~ine [tore

1. ~lenOb~inska uprava je organ ob~ine, ki preko svojih orga-

nizacijskih enot opravlja njene upravne, strokovne, organiza-cijske in druge naloge za katere so ustanovljene.

2. ~len@upan vodi ob~insko upravo in opravlja druge naloge iz

pristojnosti ob~ine dolo~ene v zakonih in statutu ob~ine.@upan daje tajniku usmeritve in navodila za vodenje

ob~inske uprave za dolo~ena podro~ja, za katera ga posebejpooblasti.

Tajnik ob~ine skrbi za neposredno izvajanje nalog upra-ve ter opravlja druge upravne, strokovne in organizacijskenaloge na podlagi zakonov in predpisov, statuta ob~ine terpooblastil ‘upana.

3. ~lenOb~inska uprava opravlja na delovnih podro~jih, dolo-

~enih s tem odlokom v okviru pristojnosti ob~ine, upravnenaloge:

– izdajanje ob~inskih predpisov za izvr{evanje statuta,odlokov ter drugih splo{nih aktov in odlo~itev ob~inskegasveta ter ob~inskih odborov,

– izdajanje posami~nih upravnih aktov,– priprava splo{nih aktov, prora~una in zaklju~nega ra-

~una ter drugih aktov, poro~il in drugih gradiv za ob~inskeodbore in ob~inski svet,

– upravljanje z ob~inskim premo‘enjem,– zagotavljanje izvajanja gospodarskih in dru‘benih jav-

nih slu‘b in nadzor nad njihovim izvajanjem,– pospe{evanje razvoja na podro~ju gospodarstva in

dru‘benih dejavnosti,– priprava aktov o ustanovitvi javnih zavodov in javnih

podjetij,– priprava koncesijskih aktov, vodenje postopkov za

podelitev koncesij in izdajanje odlo~b o koncesiji,– zagotavljanje za{~ite in re{evanja ter po‘arne var-

nosti.


4. ~lenOb~inski urad zagotavlja izvajanje naslednjih nalog ob-

~ine na podro~ju gospodarstva, dru‘benih dejavnosti, varstvaokolja in urejanje prostora in financ:

– razvoj gospodarskih dejavnosti: turizem, obrt, gostins-tvo, kmetijstvo, kmetijska zemlji{~a, gozdovi,

– lokalni javni zavodi: zdravstvo, {olstvo, otro{ko var-stvo, kultura in kulturna dedi{~ina, {port in rekreacija, infor-macijska dejavnost, socialno varstvo,

– prora~un, finan~no in blagajni{ko poslovanje, knjigo-vodstvo,

– urejanje prostora in urbanizem, lokacijske in gradbenezadeve, stavbna zemlji{~a, promet, lokalne javne ceste injavne poti,

– lokalne gospodarske javne slu‘be: komunalne in dru-ge javne slu‘be, javne slu‘be varstva okolja, stanovanjskogospodarstvo,

– po‘arna varnost in za{~ita pred naravnimi in drugiminesre~ami,

– druge zadeve upravnega in strokovnega zna~aja, po-membne za delo ob~inskega urada in ob~inske uprave.

5. ~lenUrad ‘upana opravlja naloge strokovnega in organiza-

cijskega zna~aja, pomembne za delo ‘upana in ob~inske upra-ve ter delo ob~inskega sveta, in sicer:

– strokovne in organizacijske naloge za ‘upana,– protokolarne zadeve za ‘upana,– kadrovske zadeve,– informacijsko dejavnost in promocijo ob~ine,– urejanje pravnih zadev,– zadeve strokovnega in organizacijskega zna~aja, po-

membne za delo ob~inske uprave,– pripravo osnutkov odlokov in drugih ob~inskih aktov,

ki jih sprejema ali predlaga ob~inska uprava,– upravni nadzor nad izvajanjem ob~inskih predpisov,– nudenje pravne pomo~i ob~anom, podjetjem in dru-

gim organizacijam in skupnostim pri uveljavljanju njihovihpravic in obveznosti v upravnih postopkih,

– upravljanje z ob~inskim premo‘enjem, ki ni v pristoj-nosti drugih upravnih organov,

– koordinacijo dela ~lanov ob~inskega sveta, odborov,komisij in drugih stalnih in za~asnih delovnih teles sveta,

– pripravo gradiv za seje sveta in druge naloge za ob~in-ski svet,

– vodenje zapisnikov sej sveta in komisij,– vsa dela povezana z volitvami in imenovanji ter iz-

vedbo referenduma,– opravila v zvezi z lokalnimi volitvami ter– druge naloge, ki po svoji naravi ne spadajo v delovno

podro~je drugih upravnih organov.

6. ~lenDelavce ob~inske uprave sprejema v delovno razmerje

‘upan. Vi{je upravne delavce in upravne delavce imenuje vnaziv ‘upan. @upan tudi odlo~a o njihovem napredovanju vvi{ji naziv oziroma vi{ji pla~ilni razred in o njihovi razre{i-tvi. Koeficient za dolo~anje pla~e delavec v ob~inski upravidolo~i ‘upan.

O disciplinski odgovornosti delavcev v ob~inski upraviodlo~a ‘upan.

7. ~lenZa delavce v ob~inski upravi se primerno uporabljajo

dolo~be zakona o delavcih v dr‘avnih organih (Uradni listRS, {t. 15/90) zakona o razmerjih pla~ v javnih zavodih,dr‘avnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list

RS, {t. 18/94), kakor tudi dolo~be uredbe o skupnih temeljihza notranjo organizacijo in sistemizacijo mest v upravnihorganih (Uradni list RS, {t. 8/91).

8. ~lenTa za~asni odlok za~ne veljati od sprejema dalje in se

objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

[tore, dne 28. junija 1995.


ob~ine [toreAlbin Valand l. r.

VODICE

2367.

Na podlagi 29. in 64. ~lena zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, {t. 72/93 in 57/94), je Ob~inski svet ob~ineVodice na 7. seji dne 6. 7. 1995 sprejel

S T A T U TOb~ine Vodice

I. SPLO[NE DOLO^BE TER OBMO^JE IN DELIOBÎNE

1. ~lenObmo~je Ob~ine Vodice obsega obmo~ja naslednjih

naselij: Bukovica, Dobru{a, Dornice, Koseze, Polje, Povod-je, Repnje, Selo, Skaru~na, [inkov Turn, Torovo, Utik, Ves-ca, Vodice, Vojsko in Zapoge.

2. ~lenOb~ina Vodice (v nadaljnjem besedilu: ob~ina) varuje

koristi svojih ob~anov. V okviru ustave in zakonov samostoj-no opravlja svoje zadeve in izvr{uje naloge, ki so nanjoprenesene s podro~nimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjemob~ine prenese v ob~insko pristojnost dr‘ava.

3. ~lenOb~ani uresni~ujejo lokalno samoupravo v ob~ini nepo-

sredno in prek organov ob~ine.Ob~ina se pri uresni~evanju skupnih nalog lahko pove-

zuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi ob~inami ter {ir{imilokalnimi samoupravnimi skupnostmi.

4. ~lenOb~ani se lahko obra~ajo s peticijo ali drugo pobudo na

katerikoli organ ob~ine, ki jim mora odgovoriti najpozneje v30 dneh.

5. ~lenOb~ina je pravna oseba. Sede‘ Ob~ine Vodice je v

Vodicah, Kopitarjev trg 1, Vodice.Ob~ina ima grb, zastavo, ‘ig in pe~at. Obliko, velikost

in na~in uporabe simbolov ob~ine dolo~a poseben odlok.Ob~ina ima svoj ob~inski praznik. Datum praznovanja

dolo~i ob~inski svet.


Ob~ina podeljuje zaslu‘nim ob~anom, pravnim osebamin organizacijam naziv ~astnega ob~ana, nagrade in drugapriznanja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme ob~inskisvet.

6. ~lenOb~ina je razdeljena na krajevne skupnosti.Obmo~je posamezne krajevne skupnosti se dolo~i s sta-

tutarnim sklepom.Statutarni sklep sprejme ob~inski svet po poprej oprav-

ljenih zborih ob~anov, na katerih se ugotovi volja prebival-cev, da se na dolo~enem obmo~ju organizira krajevna skup-nost.

7. ~lenOb~inski svet lahko s sklepom prenese opravljanje, iz-

vr{evanje ali izvedbo dolo~enih zadev iz pristojnosti ob~inev pristojnost krajevne skupnosti.

8. ~lenDelovanje krajevne skupnosti se v obsegu prenesenih

nalog iz prej{njega ~lena financira iz prora~una ob~ine.

9. ~lenKrajevna skupnost je pravna oseba in nastopa v prav-

nem prometu s svojimi sredstvi oziroma s sredstvi, ki nisolast ob~ine ali s sredstvi, ki niso del ob~inskega prora~una tersklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj ra~un.

Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v imenuin za ra~un ob~ine pri opravljanju nalog iz 7. ~lena statuta, ~ete naloge izvr{uje s sredstvi ob~ine.

10. ~lenViri financiranja krajevne skupnosti so:– ob~inski prora~un,– lastni viri iz premo‘enja,– drugi viri,Kriterije in merila za financiranje krajevne skupnosti iz

ob~inskega prora~una dolo~i ob~inski svet z odlokom.

11. ~lenPremo‘enje, ki ga krajevna skupnost pridobi z lastnim

delom ali sredstvi, je njena last.

12. ~lenOb~inski svet mora predhodno dobiti pisno mnenje or-

gana krajevne skupnosti, kadar odlo~a o zadevah, ki prizade-vajo interese prebivalcev samo te skupnosti.

13. ~lenOb~ina se lahko povezuje v pokrajino in sodeluje z

drugimi ob~inami za opravljanje skupnih zadev na na~elihprostovoljnosti in solidarnosti.

II. NALOGE OBÎNE

14. ~lenOb~ina po svojih organih samostojno ureja in opravlja

vse lokalne zadeve javnega pomena, dolo~ene s tem statutomin zakonom, zlasti pa:

1. na podro~ju normativnega urejanja:– sprejema statut ob~ine, odloke in druge ob~inske

akte;– sprejema ob~inski prora~un in zaklju~ni ra~un;– sprejema na~rt razvoja ob~ine;

– sprejema prostorske na~rte;– sprejema na~rt varstva pred po‘arom v ob~ini;– predpisuje lokalne davke;– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi ko-

munalnimi objekti;– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge

javne povr{ine;– ureja javni red v ob~ini;– ureja delovanje ob~inske uprave;– ureja ob~inske javne slu‘be;– ureja na~in in pogoje upravljanja s premo‘enjem ob-

~ine;– dolo~a prekr{ke in denarne kazni za prekr{ke, s kateri-

mi se kr{ijo predpisi ob~ine;– sestavlja premo‘enjsko bilanco, s katero izkazuje vred-

nost svojega premo‘enja;– ureja druge zadeve javnega pomena;2. pospe{uje:– slu‘be zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva,

pred{olskega varstva, osnovnega varstva otrok in dru‘ine, zasocialno ogro‘ene, invalide in ostarele;

– vzgojno, izobra‘evalno, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko, dru{tveno, turisti~no in kulturno dejavnost;

– razvoj {porta in rekreacije;– kmetijske in gospodarske dejavnosti;3. na podro~ju upravljanja:– upravlja ob~insko premo‘enje;– upravlja lokalne javne slu‘be;– dolo~i na~in in pogoje upravljanja javnih in drugih

podjetij;– upravlja ob~inske javne povr{ine in drugo javno do-

bro;– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi

potmi;4. s svojimi sredstvi sodeluje pri:– gradnji in vzdr‘evanju lokalne javne ceste in javne

poti;– pospe{evanju kulturne, dru{tvene, vzgojne in knji‘-

ni~ne dejavnosti;– gradnji komunalnih objektov in naprav;– gradnji stanovanj za socialno ogro‘ene;– zagotavljanju delovanja lokalnih javnih slu‘b;– zagotavljanju delovanja ob~inskega sveta, ‘upana in

odborov ter ob~inske uprave;– izvajanju dejavnosti na podro~ju osnovnega izobra‘e-

vanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, {porta, socialnegavarstva, otro{kega varstva, zdravstvenega varstva in drugihdejavnosti;

– zagotavljanju subvencij in teko~ih transferjev v go-spodarske javne slu‘be (komunalna dejavnost, stanovanjskadejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, dru-ge dejavnosti);

– po‘arni varnosti in gasilstvu;– opravljanju pokopali{ke, pogrebne in mrli{ko ogledne

slu‘be;– zagotavljanju financiranja politi~nih strank;5. vzdr‘uje:– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge

javne povr{ine;– vodovodne in energetske komunalne objekte;6. s svojimi ukrepi:– spodbuja gospodarski razvoj ob~ine;– pospe{uje razvoj {porta in rekreacije;– skrbi za po‘arno varnost in organizira re{evalno po-

mo~;– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred

hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;


7. zagotavlja in organizira:– pomo~ in re{evanje za primere elementarnih in drugih

nesre~;– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;– izvensodno poravnavo sporov;– po‘arno varnost;8. pridobiva in razpolaga:– z vsemi vrstami premo‘enja;– s sredstvi za delovanje in razvoj ob~ine;9. sklepa:– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premi~nin in ne-

premi~nin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugihrazmerjih, v katere vstopa ob~ina.

15. ~lenOb~ina opravlja tudi zadeve, ki se nana{ajo na:– vodenje evidence volilne pravice,– razgrinjanje volilnih imenikov,– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Dr‘avni

svet,– ob~insko upravno nadzorstvo,– nadzorstvo nad izvajanjem ob~inskih javnih slu‘b in

javnih prireditev,– evidenco ob~inskih zemlji{~ in drugega premo‘enja,– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe

ob~ine,– dolo~anje pogojev za uporabo stavbnih zemlji{~,– odlo~anje o rabi prostora,– civilno za{~ito, opazovanje in obve{~anje,– varstvo naravne in kulturne dedi{~ine, ki ni v pristoj-

nosti mestne ob~ine,– ukrepe za za{~ito okolja,– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,– odlo~anje o namembnosti urbanega prostora,– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,– javno zdravstveno slu‘bo na primarni ravni ter lekar-

ni{ko dejavnost,– dolo~anje komunalnih dejavnosti,– organizacijo dimnikarske slu‘be,– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokal-

nih omre‘ij,– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti

varstva okolja,– graditev in vzdr‘evanje vodovodnih in energetskih

objektov,– pospe{evanje razvoja kmetijstva in ohranjanje narav-

ne krajine,– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,– urejanje lokalnega prometa,– dolo~anje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in

turizma,– dolo~anje parkirnih povr{in, na~ina parkiranja, prepo-

vedi parkiranja in dolo~anje kazni za nepravilno parkiranje,– predpisovanje prometne ureditve,– urejanje lokalnega potni{kega prometa,– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,– zagotavljanje javne slu‘be za osebno pomo~ ter po-

mo~ na domu,– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.

16. ~lenOb~ina predpisuje pod pogoji, ki jih ddolo~a zakon,

naslednje davke in druge ob~inske dajatve:– davek od premo‘enja,– davek na dedi{~ine in darila,– davek na dobitke od iger na sre~o,– davek na promet nepremi~nin,

– dolo~a najemnine in zakupnine za oddana zemlji{~a,stanovanja, lokale in druge ob~inske objekte,

– dolo~a pogoje za oddajo in najem objektov in drugegapremo‘enja,

– druge dajatve, ki jih ob~inski svet dolo~i z odloki.

III. ORGANI OBÎNE

1. Skupne dolo~be

17. ~lenOrgani ob~ine so ob~inski svet, ‘upan in nadzorni od-

bor. Organ ob~ine je tudi ob~inska volilna komisija.^lani organov ob~ine opravljajo svojo funkcijo pra-

viloma nepoklicno.Organi ob~ine se volijo za {tiri leta.

18. ~lenDelo ob~inskih organov je javno.Javnosti niso dostopni le dokumenti in gradiva ob~in-

skega sveta in drugih ob~inskih organov, ki so zaupne nara-ve.

Javnost dela se zagotavlja z obve{~anjem javnosti odelu ob~inskih organov, z navzo~nostjo ob~anov in predstav-nikov javnih ob~il na sejah ob~inskega sveta in ob~inskihodborov ter na druge na~ine, ki jih dolo~a ta statut in poslov-nik ob~inskega sveta.

Ob~inski svet obve{~a javnost o svojem delu in o deluob~inskih odborov.

19. ~lenOb~inski organi so sklep~ni, ~e je na njihovih sejah

navzo~a ve~ina njihovih ~lanov.

2. Ob~inski svet

20. ~lenOb~inski svet je najvi{ji organ odlo~anja v ob~ini.Ob~inski svet ima naslednje pristojnosti:– sprejema statut ob~ine,– sprejema odloke in druge ob~inske akte,– sprejema poslovnik za svoje delo,– sprejema prostorske na~rte in druge na~rte razvoja

ob~ine,– potrjuje za~asne nujne ukrepe,– sprejema ob~inski prora~un in zaklju~ni ra~un,– ustanavlja ob~inske odbore,– imenuje in razre{uje ~lane nadzornega in drugih odbo-

rov in komisij,– imenuje volilne komisije za ob~inske volitve in voli-

tve za svet krajevne skupnosti,– na predlog ‘upana imenuje in razre{uje tajnika ob~ine,– dolo~a organizacijo in delovno podro~je ob~inske

uprave,– na predlog ‘upana imenuje in razre{uje pod‘upana,– nadzoruje delo ‘upana in pod‘upana ter ob~inske upra-

ve glede izvr{evanja odlo~itev ob~inskega sveta,– imenuje in razre{uje predstavnika ob~ine v sosvetu

na~elnika upravne enote,– daje mnenje k imenovanju na~elnika upravne enote,– odlo~a o pridobitvi in odtujitvi premi~nin in nepre-

mi~nin,– odlo~a o najemu ob~inskega posojila,– razpisuje referendum,– daje pobudo za sklice zborov ob~anov,


– dolo~a nadomestila ~lanom ob~inskega sveta, odbo-rov in komisij, ‘upana in drugih funkcionarjev,

– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter jav-ne gospodarske slu‘be,

– daje koncesije,– dolo~a prispevke za opravljanje komunalnih storitev,– daje soglasje k prevzemu opravljanja dr‘avnih nalog,– predpisuje pogoje in dolo~a davke iz 16. ~lena statuta,– imenuje in razre{uje ~lane za varstvo uporabnikov

javnih dobrin,– opravlja druge naloge, dolo~ene z zakonom, tem sta-

tutom ali odlokom.

21. ~lenOb~inski svet odlo~a o vseh, na ob~ino prenesenih pri-

stojnosti iz dr‘avne pristojnosti, ~e zakon ne dolo~a, da o tehzadevah odlo~a drug ob~inski organ.

22. ~lenOb~inski svet ima 13 ~lanov.

23. ~lenOb~inski svet se konstituira na svoji prvi seji.Prvo sejo skli~e dotedanji predsednik ob~inskega sveta,

do izvolitve novega predsednika ob~inskega sveta vodi sejonajstarej{i ~lan ob~inskega sveta.

24. ~lenOb~inski svet izmed svojih ~lanov izvoli predsednika in

podpredsednika.Predsednik ob~inskega sveta predstavlja ob~inski svet

in vodi njegovo delo.Podpredsednik ob~inskega sveta pomaga predsedniku

pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posa-mezne zadeve iz njegovega delovnega podro~ja.

Ob~inski svet ima lahko svojega tajnika, ki pomagapredsedniku pri opravljanju in vodenju sej ob~inskega sveta,vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsedni-ka. Tajnika imenuje ob~inski svet.

25. ~lenOb~inski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje pred-

sednik ob~inskega sveta na lastno pobudo, mora pa jo sklicatina zahtevo najmanj ~etrtine ~lanov ob~inskega sveta, nadzor-nega odbora ali drugega ob~inskega odbora.

Predsednik mora sklicati sejo ob~inskega sveta tudi naobrazlo‘eno zahtevo ‘upana.

Dnevni red predlaga predsednik ob~inskega sveta nalastno pobudo ali na predlog najmanj ~etrtine ~lanov sveta.Dnevni red lahko predlagajo tudi tisti, ki imajo pravico zah-tevati sklic ob~inskega sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje.O sprejemu dnevnega reda odlo~i svet.

26. ~lenSeje ob~inskega sveta so javne.ê terja javni interes, lahko ob~inski svet sklene, da se

javnost izklju~i.^lani ob~inskih odborov in ‘upan imajo pravico biti

navzo~i na sejah ob~inskega sveta. Predstavniki ob~inskihodborov so se na zahtevo ob~inskega sveta dol‘ni udele‘itiseje ob~inskega sveta in odgovarjati na vpra{anja ~lanovob~inskega sveta.

27. ~lenOb~inski svet veljavno sklepa, ~e je navzo~ih ve~ina

njegovih ~lanov.

Ob~inski svet sprejema odlo~itve z ve~ino navzo~ih~lanov razen, ~e zakon ali ta statut dolo~a druga~e.

Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar to dolo~azakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj ~etrtina~lanov ob~inskega sveta.

28. ~lenOb~inski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje

ureja na~in dela, postopek odlo~anja in razmerja do drugihob~inskih organov.

Ob~inski svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko ve~i-no navzo~ih ~lanov.

3. Odbori in komisije

29. ~lenOb~inski svet lahko ustanovi odbore in komisije kot

svoja delovna telesa. ^lane odborov in komisij imenuje iz-med ~lanov ob~inskega sveta in izmed ob~anov.

30. ~lenOdbori in komisije ob~inskega sveta v okviru svojega

delovnega podro~ja, v skladu s tem statutom in poslovnikomob~inskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti ob~in-skega sveta in mu dajejo mnenja in predloge.

31. ~lenOdbori in komisije opravljajo naslednje naloge:– obravnavajo predloge ‘upana, ~lanov ob~inskega sve-

ta in ob~anov s svojega delovnega podro~ja, preden o njihodlo~a ob~inski svet in dajejo ob~inskemu svetu mnenje oteh predlogih;

– razpravljajo o vpra{anjih s svojega delovnega podro~-ja in dajejo ob~inskemu svetu in ‘upanu mnenja o teh vpra{a-njih;

– predlagajo ob~inskemu svetu in ‘upanu odlo~itve ssvojega delovnega podro~ja.

Na~in dela in postopek odlo~anja odborov in komisij terrazmerja med njimi in ob~inskimi organi se uredijo s poslov-nikom ob~inskega sveta.

32. ~lenOb~inski svet ima naslednje odbore:1. Odbor za dru‘bene dejavnosti:– {olstvo in otro{ko varstvo,– kultura in informiranje,– {port in rekreacija,– zdravstvo in sociala,– mladi in dru‘ina.2. Odbor za komunalo, urejanje prostora in naravovar-

stvo:– komunala,– urejanje prostora,– naravovarstvo.3. Odbor za finance in investicije4. Odbor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre-

~ami5. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo6. Odbor za gospodarstvo:– obrt,– turizem in podjetni{tvo.7. Odbor za pravne akteOb~inski svet ima lahko {e druge odbore kot stalna ali

za~asna delovna telesa.


33. ~lenOb~inski svet ima komisijo za mandatna vpra{anja, vo-

litve in imenovanja, ki jo imenuje izmed ~lanov ob~inskegasveta.

34. ~lenOb~inski odbor ali komisija ima najmanj 3 ~lane. lani

odbora ali komisije so lahko tudi ob~ani, ki niso svetniki.

35. ~lenNa predlog ve~ine ~lanov lahko ob~inski svet izre~e

nezaupnico ob~inskemu odboru.Nezaupnico lahko izre~e le tako, da obenem z ve~ino

glasov vseh ~lanov izvoli nov odbor.

36. ~len^lane ob~inskega odbora izvoli ob~inski svet izmed

svojih ~lanov in ob~anov. Predsednik ob~inskega odbora je~lan odbora iz vrst ob~inskega sveta. Le tega s sklepomdolo~i ob~inski svet. Kandidate iz vrst ob~anov lahko predla-gajo ~lani ob~inskega sveta, zainteresirane organizacije vob~ini in 10 ob~anov.

ê je predlaganih ve~ kandidatov, kot je ~lanov odbora,imajo prednost uvrstitve na kandidatno listo kandidati izrazli~nih krajevnih skupnosti. Ne glede na to, mora biti nalisto uvr{~enih vsaj polovico kandidatov izmed ob~anov.

^lani odbora so izvoljeni, ~e je za kandidatno listoglasovala ve~ina ~lanov ob~inskega sveta.

37. ~lenPredsednik odbora ali komisije vodi delo odbora ali

komisije.Odbor ali komisija veljavno sklepa, ~e je na seji navzo-

~a ve~ina ~lanov. Odlo~itve sprejema z ve~ino glasov vseh~lanov.

@upan in ~lani ob~inskega sveta imajo pravico sodelo-vati na sejah odborov ali komisij.

4. Nadzorni odbor

38. ~lenNadzorni odbor:– opravlja nadzor nad dotokom sredstev v ob~inski pro-

ra~un,– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premo‘enjem

ob~ine,– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev

o~inskega prora~una,– nadzoruje finan~no poslovanje uporabnikov prora~un-

skih sredstev,– prepre~uje nenamensko in nesmotrno uporabo ob~in-

skih sredstev.Nadzorni odbor redno obve{~a ob~inski svet, vendar

najmanj dvakrat letno pripravi pisno poro~ilo ob~inskemusvetu o njegovih ugotovitvah.

39. ~len^lane nadzornega sveta imenuje ob~inski svet izmed

ob~anov.^lani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste

kandidatov z ve~ino glasov ~lanov ob~inskega sveta.Listo kandidatov dolo~i predsednik ob~inskega sveta na

podlagi predlogov najmanj ~etrtine ~lanov ob~inskega sveta,zainteresiranih organizacij v ob~ini in 10 ob~anov.

^lani nadzornega odbora ne morejo biti ~lani ob~inske-ga sveta, delavci ob~inske uprave ter ~lani poslovodstev or-ganizacij, ki so uporabniki prora~unskih sredstev.

5. @upan

40. ~lenOb~ina ima ‘upana in lahko pod‘upana.@upan je izvoljen na neposrednih volitvah, pod‘upana

pa izmed ob~anov imenuje ob~inski svet z ve~ino glasovvseh ~lanov.

41. ~len@upan opravlja naslednje naloge:– predstavlja in zastopa ob~ino,– skrbi in odgovarja za izvajanje odlo~itev ob~inskega

sveta,– vodi, nadzoruje in usmerja delo ob~inske uprave,– izvr{uje ob~inski prora~un in odgovarja za njegovo

izvr{evanje, kadar ne gre za zadeve, o katerih odlo~a ob~in-ski svet,

– sprejema za~asne nujne ukrepe pod pogoji, dolo~eni-mi z zakonom,

– opravlja druge zadeve, ki jih dolo~a zakon in ta statut.Ob~inski svet lahko dolo~i, da bo dolo~ene naloge iz

pristojnosti ob~inskega sveta opravljal ‘upan.

42. ~len@upan zadr‘i objavo splo{nega akta ob~inskega sveta,

~e meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga ob~inske-mu svetu, da o njem znova odlo~i na prvi naslednji seji, pri~emer mora navesti razloge za zadr‘anje. ê ob~inski svetvztraja pri svoji odlo~itvi, se splo{ni akt objavi, ‘upan palahko vlo‘i pri ustavnem sodi{~u zahtevo za oceno njegoveskladnosti z ustavo in z zakonom.

ê se odlo~itev ob~inskega sveta oziroma odbora nana-{a na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena ob~ini, mora‘upan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziro-ma neprimernost odlo~itve.

43. ~lenPod‘upan pomaga ‘upanu pri njegovem delu in ga na-

dome{~a v odsotnosti. @upan lahko pooblasti pod‘upana zaopravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.

6. Odbor krajevnih skupnosti

44. ~lenOdbor krajevnih skupnosti predstavlja interese krajev-

nih skupnosti v ob~ini.Odbor sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skup-

nosti.

45. ~lenOdbor krajevnih skupnosti daje mnenje ob~inskemu sve-

tu, odborom, nadzornemu odboru in ‘upanu o vseh zadevahiz njihove pristojnosti, ki se nana{ajo na interese krajevnihskupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nana{ajo na ob~inskiprora~un, na razvoj ob~ine in na prostorsko ureditev ob~ine.

Odbor lahko zahteva od ob~inskega sveta, da znovaobravnava in odlo~i o spremembi statuta ali o odloku, skaterim je uredil zadevo iz prej{njega odstavka. To zahtevolahko ob~inskemu svetu poda najkasneje v 15 dneh od spre-jema takega akta, ki mora biti objavljen v uradnem listu.Odlo~itev o taki zahtevi sprejme ob~inski svet z dvetretjin-sko ve~ino vseh ~lanov ob~inskega sveta.


7. Krajevne skupnosti

46. ~lenOrgan krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim biva-

li{~em v krajevni skupnosti.Za izvedbo volitev v svet krajevne skupnosti se smisel-

no uporabljajo dolo~ila zakona o lokalnih volitvah.Krajevna skupnost je konstituirana, ko ima izvoljen svet

krajevne skupnosti in veljaven statut.Statut krajevne skupnosti za~ne veljati, ko z njim sogla-

{a ob~inski svet.

47. ~lenSvet krajevne skupnosti ima naslednje naloge in pristoj-

nosti:– upravlja s svojim premo‘enjem in sredstvi,– razpravlja o problematiki v svoji krajevni skupnosti,– daje ob~inskemu svetu predloge in pobude za re{eva-

nje zadev, ki se nana{ajo na krajevno skupnost,– daje organom ob~ine mnenje o re{evanju posameznih

zadev iz ob~inske pristojnosti,– odlo~a o izvr{evanju zadev, ki so jih na krajevno

skupnost prenesli organi ob~ine,– opravlja druge naloge, ki jih dolo~a zakon, ta statut in

statut krajevne skupnosti.

48. ~lenOrganiziranost krajevne skupnosti, pravice in dol‘nosti

njenih organov in na~in dela teh organov, dolo~a statut kra-jevne skupnosti.

Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skup-nosti.

8. Neposredne oblike odlo~anja ob~anov

49. ~lenNeposredne oblike odlo~anja ob~anov o lokalnih zade-

vah so zbor ob~anov, referendum in ljudska iniciativa.

50. ~lenZbor ob~anov se lahko skli~e za vso ob~ino ali pa za

eno ali ve~ krajevnih skupnosti.

51. ~lenZbor ob~anov v ob~ini:– razpravlja o spremembah statuta,– razpravlja o povezovanju z drugimi ob~inami v {ir{e

samoupravne lokalne skupnosti,– razpravlja o lokalni problematiki,– razpravlja o delu ob~inskega sveta, ‘upana in drugih

ob~inskih organov,– razpravlja o poro~ilih ob~inskih organov o njihovem

delu,– razpravlja o spremembah obmo~ja ob~ine,– daje mnenja o zadevah iz prej{njih alinej.

52. ~lenZbor ob~anov v krajevni skupnosti:– razpravlja o problematiki v svoji krajevni skupnosti,– razpravlja o delu sveta krajevne skupnosti oziroma o

njegovem poro~ilu,– razpravlja o delu svojega predstavnika v odboru kra-

jevnih skupnosti,– razpravlja o delu ob~inskih organov z vidika interesov

svoje krajevne skupnosti,– daje mnenja o zadevah iz prej{njih alinej.

53. ~lenZbor ob~anov skli~e ‘upan na lastno pobudo, na pobudo

ob~inskega sveta ali na zahtevo pet odstotkov volivcev vob~ini ali delu ob~ine. Zbor ob~anov veljavno sklepa, ~e jena zboru navzo~ih pet odstotkov volivcev ob~ine oziromanjenega dela.

54. ~lenOb~inski svet lahko o kak{nem svojem aktu ali drugi

odlo~itvi razpi{e referendum na lastno pobudo, mora pa garazpisati, ~e to zahteva 10% volivcev v ob~ini.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi ob~ani, kiimajo volilno pravico.

Odlo~itev na referendumu je sprejeta, ~e zanjo glasujeve~ina volivcev, ki so glasovali.

55. ~lenPostopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vo-

dijo lokalne volitve.Glede glasovanja na referendumu in drugih vpra{anj, ki

niso urejena v tem statutu, veljajo dolo~be zakona o referen-dumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smisel-no uporabljajo tudi dolo~be zakona o lokalnih volitvah.

56. ~lenOb~inski svet ali ‘upan lahko razpi{eta svetovalni refe-

rendum o posameznih vpra{anjih posebnega pomena, da seugotovi volja ob~anov.

Svetovalni referendum se lahko razpi{e za vso ob~inoali za njen del.

Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevonajmanj pet odstotkov volivcev v ob~ini oziroma krajevniskupnosti.

Svetovalni referendum ne zavezuje ob~inskih organov.Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno

uporabljajo dolo~be 54. in 55. ~lena tega statuta.

57. ~lenNajmanj pet odstotkov volivcev v ob~ini lahko zahteva

izdajo ali razveljavitev splo{nega akta ali druge odlo~itve izpristojnosti ob~inskega sveta oziroma drugih ob~inskih orga-nov.

ê se zahteva nana{a na razveljavitev splo{nega aktaob~inskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvonaslednjo sejo, o njej pa odlo~iti najkasneje v treh mesecih.

ê se zahteva nana{a na druge odlo~itve ob~inskih or-ganov, mora pristojni organ o njej odlo~iti najkasneje v enemmesecu.

Glede postopka vlo‘itve zahteve iz prvega odstavkatega ~lena se smiselno uporabljajo dolo~be zakona o referen-dumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

IV. OBÎNSKA UPRAVA

1. Organizacija ob~inske uprave

58. ~lenUpravne naloge v ob~ini opravlja ob~inska uprava. Or-

ganizacijo ob~inske uprave z odlokom dolo~i ob~inski svetna predlog ‘upana.

59. ~lenOb~insko upravo vodi ‘upan.@upan je za izvajanje ob~inskih predpisov in odlo~itev

ob~inskega sveta odgovoren ob~inskemu svetu.


Za neposredno izvajanje nalog ob~inske uprave skrbitajnik ob~inske uprave, ki ga na predlog ‘upana imenujeob~inski svet.

@upan lahko pooblasti tajnika ob~inske uprave za pod-pisovanje dolo~enih aktov poslovanja.

Tajnik ob~inske uprave je za svoje delo odgovoren ‘u-panu.

60. ~lenNaloge ob~inske uprave opravlja ob~inski urad, v okvi-

ru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje dolo~e-nih nalog ob~inske uprave.

Ob~inska uprava zagotavlja opravljanje informacijskedejavnosti na svojem obmo~ju.

61. ~lenOb~inska uprava izvr{uje tudi zakone in druge predpise

dr‘ave, kadar ob~inska uprava v skladu z zakonom odlo~a oupravnih stvareh iz dr‘avne pristojnosti.

62. ~lenO upravnih stvareh iz ob~inske pristojnosti odlo~a na

prvi stopnji ob~inska uprava, na drugi stopnji pa ‘upan, ~e niz zakonom druga~e dolo~eno.

@upan lahko za vodenje upravnega postopka in za odlo-~anje o vseh upravnih stvareh ali o posami~ni vrsti upravnihstvari, pooblasti tajnika ob~inske uprave oziroma delavca vob~inski upravi, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

63. ~lenV upravnem postopku o upravnih stvareh iz ob~inske in

prenesene dr‘avne pristojnosti, odlo~ajo uradne osebe pozakonu o splo{nem upravnem postopku in po posebnih po-stopkih, dolo~enih z zakonom.

64. ~lenO izlo~itvi delavca v ob~inski upravi in tajnika ob~inske

uprave odlo~a ‘upan.O izlo~itvi ‘upana v upravnem postopku odlo~a ob~in-

ski svet. V tem primeru ob~inski svet tudi sam odlo~i ostvari.

65. ~lenPolo‘aj delavcev v ob~inski upravi ureja odlok o orga-

nizaciji in delovnem podro~ju ob~inske uprave.Sistemizacijo v ob~inski upravi dolo~i ‘upan.Delavce v ob~inski upravi sprejema v delovno razmerje,

na podlagi sistemizacije delovnih mest, ‘upan.O pravicah iz delovnega razmerja ter o imenovanju,

razre{itvi in napredovanju ob~inskih upravnih delavcev, od-lo~a ‘upan.

2. Nadzor nad zakonitostjo dela ob~inske uprave

66. ~lenVsako ministrstvo na svojem podro~ju nadzoruje zako-

nitost splo{nih in posami~nih aktov, ki jih iz svoje izvirnepristojnosti izdajajo ‘upan, ob~inski svet in poobla{~eni de-lavci ob~inske uprave.

V zadevah, ki jih na organe ob~ine prenese dr‘ava,opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primer-nostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva po prej{njem odstavku, lahkopristojno ministrstvo predpi{e organizacijo slu‘b za izvajanjenalog iz dr‘avne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog

na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravlja-nje nalog iz dr‘avne pristojnosti.

67. ~lenOb~ani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzo-

ruje delo ob~inske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, ~eugotovi, da ob~inska uprava, ‘upan ali ob~inski svet priodlo~anju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugi-mi zakonskimi predpisi.

V. OBÎNSKE JAVNE SLU@BE

68. ~lenOb~ina organizira obvezne gospodarske javne slu‘be na

naslednjih podro~jih:– oskrba s pitno vodo,– odvajanje in ~i{~enje komunalnih odpadnih in pada-

vinskih voda,– ravnanje z odpadki,– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,– javna snaga in ~i{~enje javnih povr{in,– urejanje javnih poti, povr{in za pe{ce in zelenih po-

vr{in,– pregledovanje, nadzorovanje in ~i{~enje kurilnih na-

prav, dimnih vodov in zra~nikov, zaradi varstva zraka.

69. ~lenOb~ina organizira izbirne gospodarske javne slu‘be za

naslednja podro~ja:– javno razsvetljavo,– plakatiranje in okra{evanje naselij,– urejanje pokopali{~ ter pokopali{ko in pogrebno de-

javnost,– urejanje lokalnih cest,– deratizacijo in dezinfekcijo,– na drugih podro~jih.

70. ~lenZa izvajanje nalog iz prej{njih dveh ~lenov ustanavlja

ob~ina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljujekoncesije in oblikuje re‘ijske obrate v okviru ob~inske up-rave.

71. ~lenOb~inski svet lahko z odlokom o gospodarskih javnih

slu‘bah dolo~i vrste javnih slu‘b ter na~ine in oblike njihove-ga izvajanja.

Ob~inski svet z odlokom ustanovi posamezno javnopodjetje ali posamezni javni zavod.

VI. PREMO@ENJE IN FINANCIRANJE OBÎNE

72. ~lenPremo‘enje ob~ine sestavljajo nepremi~ne in premi~ne

stvari v lasti ob~ine, denarna sredstva in pravice.Ob~ina mora s premo‘enjem gospodariti kot dober go-

spodar.Odsvojitev delov ob~inskega premo‘enja je dopustna le

proti pla~ilu, ki postane del premo‘enja ob~ine, razen ~e sedel premo‘enja podari za ~lovekoljubne, znanstvenorazisko-valne, izobra‘evalne in druge podobne namene.

Odlo~itev o odsvojitvi delov premo‘enja sprejme ob-~inski svet. Odsvojitev nepremi~nin je mo‘na, kadar se zanjoopredeli dve tretjini ~lanov ob~inskega sveta.


O stvarnih obremenitvah, nakupu in zamenjavi nepre-mi~nin ali pravic odlo~a ob~inski svet.

Za nabavo premi~nine do zneska, do katerega ni obve-zen javni razpis, je pristojen ‘upan.

73. ~lenOb~ina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov,

taks, pristojbin in drugih dajatev, v skladu z zakonom, in izdr‘avnega prora~una ter donatorstvom.

74. ~lenPrihodki in odhodki za posamezne namene financiranja

javne porabe so zajeti v letnem prora~unu ob~ine.Prora~un ob~ine sestavljata bilanca prihodkov in od-

hodkov ter ra~un financiranja.V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo na~rto-

vani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev indrugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja zob~inskim premo‘enjem, in na~rtovani odhodki.

V ra~unu financiranja se izka‘e odpla~evanje dolgov inzadol‘evanje ob~ine.

75. ~lenSredstva prora~una se smejo uporabljati le za namene,

ki so dolo~eni s prora~unom. V imenu ob~ine se smejo prev-zemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v prora~unupredvidena za posamezne namene.

Sredstva prora~una se lahko uporabijo, ~e so izpolnjenivsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabosredstev.

76. ~lenê se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov pro-

ra~una, izvr{evanje prora~una ne more uravnovesiti, se lahkoza za~asno kritje odhodkov uporabijo rezerve ob~ine ali naja-me posojilo najve~ pet odstotkov sprejetega prora~una, kimora biti odpla~ano do konca prora~unskega leta. O najemuposojila odlo~a ob~inski svet. Izvr{ilni organ je ‘upan.

77. ~lenOb~ina oblikuje svoje rezerve, v katere izlo~a del skup-

no dose‘enih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, kise dolo~i vsako leto s prora~unom, vendar najmanj 0,2%prihodka. Odstotek izlo~anja sredstev dolo~i ob~inski svet napredlog ‘upana.

Izlo~anje sredstev se izvr{i vsak mesec.Izlo~anje prihodkov v rezerve preneha, ko dose‘ejo re-

zerve ob~ine dva odstotka letnih dose‘enih prihodkov izbilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

78. ~lenRezerva se uporablja:1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer,

kot so zlasti su{a, potres, po‘ar, poplave in druge naravneoziroma ekolo{ke nesre~e, epidemije oziroma prepre~evanjeepidemij, ‘ivalske ku‘ne bolezni in rastlinski {kodljivci;

2. za zagotovitev sredstev prora~una, kadar pritekajoprihodki neenakomerno;

3. za kritje prora~unskega primanjkljaja.Sredstva za namene iz 1. in 3. to~ke prej{njega odstavka

se dajejo praviloma brez obveznosti vra~anja, sredstva iz 2.to~ke prej{njega odstavka pa morajo biti vrnjena v rezerve dokonca leta.

O uporabi sredstev iz 1. in 3. to~ke prvega odstavkaodlo~a ob~inski svet.

Z odlokom ob~ine je lahko dolo~eno, da ‘upan odlo~a ouporabi sredstev za namene iz 1. to~ke prvega odstavka dozneska, dolo~enega v prora~unu za teko~e leto.

79. ~lenPo preteku leta, za katero je bil sprejet prora~un, sprej-

me ob~inski svet zaklju~ni ra~un prora~una za preteklo leto.V zaklju~nem ra~unu prora~una se izka‘ejo predvideni

in dose‘eni prihodki, predvideni in dose‘eni odhodki terpredvidena in dose‘ena izvr{itev ra~una financiranja.

Ob~inski svet sprejme hkrati z zaklju~nim ra~unom pro-ra~una tudi premo‘enjsko bilanco ob~ine na dan 31. decem-bra leta, za katerega se sprejema zaklju~ni ra~un.

Zaklju~ni ra~un se predlo‘i ob~inskemu svetu do koncamarca teko~ega leta za preteklo leto.

80. ~lenOb~ina se sme zadol‘evati z izdajo vrednostnih papirjev

ali z najetjem posojil.Ob~ina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.Ob~ina se ne sme zadol‘evati v tujini, razen na podlagi

zakona.

81. ~lenOb~ina se lahko zadol‘i le za financiranje investicij v

infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanjegospodarskih in drugih javnih slu‘b.

O zadol‘itvi odlo~a ob~inski svet.O zadol‘itvi ob~ina obvesti Ministrstvo za finance v

osmih dneh po sprejetju odlo~itve.

82. ~lenJavna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je

ob~ina, se smejo zadol‘evati le s soglasjem ustanovitelja.O soglasju odlo~a ob~inski svet.Ob~ina sme dajati poro{tva za izpolnitev obveznosti

javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je,vendar najve~ do pet odstotkov zagotovljene porabe v letu, vkaterem se daje poro{tvo.

83. ~lenPrihodki ob~ine za financiranje zagotovljene porabe so:– davek na dedi{~ine in darila,– davek na dobitke iger na sre~o,– davek na promet nepremi~nin,– upravne takse,– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj

igralnic,– dotacije iz dr‘avnega prora~una.Prihodki iz prej{njega odstavka pripadajo ob~ini v vi{i-

ni, ki je dolo~ena z zakonom o njihovi uvedbi.Za financiranje zagotovljene porabe, pripada ob~ini tudi

del prihodkov od dohodnine, v vi{ini, dolo~eni z zakonom.

84. ~lenPrihodki ob~ine za financiranje drugih nalog so:– davek od premo‘enja,– nadomestilo za uporabo stavbnega zemlji{~a,– krajevne takse,– komunalne takse,– pristojbine,– od{kodnina zaradi spremembe namembnosti kmetij-

skega zemlji{~a in gozda,– prihodki uprave,– rente,– najemnine ob~inskih zemlji{~ in objektov,– drugi prihodki, dolo~eni s posebnimi zakoni.


Prihodki iz prej{njega odstavka pripadajo ob~ini v vi{i-ni, ki je dolo~ena v aktu o njihovi uvedbi.

Ne glede na dolo~be prej{njega odstavka lahko ob~inskisvet predpi{e, da se davek od premo‘enja pla~uje v vi{ini, kije petkrat ve~ja od vi{ine, ki je dolo~ena z zakonom.

85. ~lenSredstva za teko~o finan~no izravnavo se zagotavljajo

za primer, ~e ob~ina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.

86. ~lenFinan~no poslovanje izvr{uje knjigovodska slu‘ba.Delo knjigovodske slu‘be nadzorujejo ‘upan, tajnik ob-

~inske uprave in nadzorni odbor.

VII. SPLO[NI IN POSAMI^NI AKTI OBÎNE

1. Splo{ni akti ob~ine

87. ~lenOb~inski svet sprejme statut ob~ine in poslovnik za delo

ob~inskega sveta.Ob~inski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in

navodila kot splo{ne pravne akte.Ob~inski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo

in izdaja pravilnike s soglasjem ob~inskega sveta.Ob~inski svet sprejema prostorske in druge na~rte raz-

voja ob~ine, ob~inski prora~un in zaklju~ni ra~un.

88. ~lenStatut je temeljni splo{ni akt ob~ine, ki ga sprejme

ob~inski svet z dvetretjinsko ve~ino glasov vseh ~lanov ob-~inskega sveta.

89. ~lenZ odlokom ureja ob~ina na splo{ni na~in zadeve iz svoje

pristojnosti, ustanavlja organe ob~inske uprave in dolo~ana~in njihovega dela ter ustanavlja javne slu‘be.

Z odlokom ureja ob~ina tudi zadeve iz prenesene pri-stojnosti, kadar je tako dolo~eno z zakonom.

90. ~lenZ odredbo ob~ina uredi dolo~ene razmere, ki imajo

splo{en pomen ali odreja na~in ravnanja v takih razmerah.

91. ~lenS pravilnikom se raz~lenijo posamezne dolo~be statuta

ali odloka v procesu njunega izvr{evanja.

92. ~lenZ navodilom se lahko podrobneje predpi{e na~in dela

organov ob~inske uprave pri izvr{evanju dolo~b statuta aliodloka.

93. ~lenS prora~unom ob~ine se razporedijo vsi prihodki in

odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe vob~ini.

Ob~inski prora~un se sprejema za prora~unsko leto, kise za~ne in kon~a hkrati s prora~unskim letom za dr‘avniprora~un.

Ob~inski prora~un je sprejet, ~e zanj glasuje ve~ina~lanov ob~inskega sveta.

2. Postopek za sprejem odloka

94. ~lenOdlok lahko predlaga vsak ~lan ob~inskega sveta, ‘u-

pan, ob~inski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev vob~ini.

Predlog odloka po{lje predlagatelj predsedniku ob~in-skega sveta.

95. ~lenPredlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,

besedilo ~lenov in obrazlo‘itev.Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja,

cilje in na~ela odloka ter oceno finan~nih in drugih posledic,ki jih bo imel sprejem odloka.

96. ~lenPredlagatelj dolo~i svojega predstavnika, ki bo sodelo-

val v obravnavah predloga odloka na sejah ob~inskega sveta.@upan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odlo-

ka na sejah ob~inskega sveta, tudi kadar on ni predlagateljodloka.

97. ~lenPredsednik ob~inskega sveta po{lje predlog odloka ~la-

nom ob~inskega sveta in ‘upanu, kadar ta ni predlagateljodloka, najmanj 15 dni pred dnem, dolo~enim za sejo ob~in-skega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

98. ~lenKadar to zahtevajo izredne potrebe ob~ine, naravne in

druge nesre~e, ali kadar gre za manj pomembne spremembeodlokov, lahko ob~inski svet sprejme odlok po hitrem po-stopku.

Pri hitrem postopku je mogo~e predlagati amandmajena sami seji, vse do konca obravnave predloga odloka.

O uporabi hitrega postopka odlo~i ob~inski svet na za-~etku seje, pri dolo~anju dnevnega reda. Hitri postopek lahkopredlaga vsak predlagatelj odloka.

99. ~lenV obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove

spremembe in dopolnitve ~lani ob~inskega sveta in predlaga-telj z amandmaji.

@upan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sampredlagatelj odloka.

Amandma mora biti predlo‘en ~lanom ob~inskega svetanajmanj sedem dni pred dnem, dolo~enim za sejo ob~inskegasveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu jepredlagan amandma.

Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena ~etr-tina ~lanov ob~inskega sveta.

100. ~lenAmandma, besedilo ~lena odloka, naslov odloka in od-

lok v celoti je sprejet, ~e zanj glasuje ve~ina ~lanov ob~inske-ga sveta.

101. ~lenStatut, odloki in drugi predpisi ob~ine morajo biti ob-

javljeni v uradnem glasilu in pri~nejo veljati 15 dan po obja-vi, ~e v njih ni dolo~eno druga~e.

3. Posami~ni akti ob~ine

102. ~lenPosami~ni akti ob~ine so odlo~be in sklepi.


S posami~nimi akti - sklepom ali odlo~bo - odlo~a ob~i-na o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesenepristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

Ob~ina odlo~a s posami~nimi akti o upravnih stvarehin to:

– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,– o upravnih stvareh iz prenesene dr‘avne pristijnosti,– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblasti.

VIII. VARSTVO OBÎNE V RAZMERJU DO DR@AVEIN [IR[IH LOKALNIH SKUPNOSTI

103. ~lenOb~inski svet ali ‘upan lahko vlo‘i zahtevo za presojo

ustavnosti in zakonitosti predpisov dr‘ave, s katerimi se po-sega v ustavni polo‘aj in v pravice ob~ine oziroma, ~e se spredpisi pokrajine, brez pooblastil ali soglasja ob~ine, pose-ga v njene pravice.

104. ~lenOb~inski svet ali ‘upan lahko za~neta pred ustavnim

sodi{~em spor o pristojnosti, ~e Dr‘avni zbor ali vlada ssvojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih vpristojnosti ob~ine. Enako lahko postopa, ~e pokrajina alidruga ob~ina posega v njeno pristojnost.

105. ~len@upan ali ob~inski odbor po pooblastilu ob~inskega

sveta, lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbijata kon-kretne upravne akte in ukrepe, s katerimi dr‘avni organiizvr{ujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko spro‘ita tudi,~e osebe javnega in zasebnega prava z dokon~nimi upravni-mi akti uveljavljajo pravice na {kodo javnih koristi ob~ine.

106. ~len@upan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot

stranka ali kot stranski intervient, ~e bi lahko bile v tehpostopkih, oziroma, ~e so z izdanimi akti prizadete pravice inkoristi ob~ine, dolo~ene z ustavo in zakoni.

107. ~lenOb~inski odbori so dol‘ni za potrebe ob~inskega sveta,

oblikovati mnenje glede pripravljajo~ih se predpisov, ki seti~ejo koristi ob~ine in pokrajine. Na tej podlagi oblikujeob~inski svet svoje mnenje, ki ga po{lje Dr‘avnemu zboru.

IX. POVEZOVANJE OBÎNE V POKRAJINO INDRUGO SODELOVANJE

108. ~lenOb~ina se lahko pove‘e z drugimi sosednjimi ob~inami

v pokrajino, zaradi uresni~evanja skupnih koristi svojegaprebivalstva in ~e je to v korist urejanja in opravljanja zadev{ir{ega pomena, pomembnih za ob~ino.

Odlo~itev o vklju~itvi ob~ine v pokrajino sprejme ob-~inski svet z dvetretjinsko ve~ino vseh ~lanov ob~inskegasveta.

O odlo~itvi ob~inskega sveta se lahko v ob~ini izvedereferendum.

S sklepom o vklju~itvi ob~ine v pokrajino se dolo~ijookvirne naloge, ki jih bo ob~ina prenesla nanjo.

S potrditvijo statuta pokrajine, ob~inski svet dokon~nodolo~i prenesene ob~inske pristojnosti na pokrajino.

X. PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE

109. ~lenDo konstituiranja krajevnih skupnosti iz 6. ~lena statu-

ta, obstoje~i krajevni skupnosti:– KS Bukovica - [inkov Turn in– KS Vodicenadaljujeta delo v skladu s svojim dosedanjim statutom,

kolikor ni v nasprotju z zakonom in izvr{ujeta vse pogodbenein finan~ne obveznosti s soglasjem ‘upana.

110. ~lenDosedanje premo‘enje krajevnih skupnosti je v lasti

tiste krajevne skupnosti, na obmo~ju katere se nahaja.

111. ~lenKo bodo skladno z dolo~ili tega statuta ustanovljene

krajevne skupnosti, morajo biti izvedene volitve v svete kra-jevnih skupnosti najpozneje v treh mesecih po sprejemu sta-tutarnega sklepa o ustanovitvi krajevnih skupnosti.

Krajevne skupnosti se morajo konstituirati najpozneje vdveh mesecih po opravljenih volitvah v svete krajevnih skup-nosti.

112. ~lenNajkasneje v roku enega meseca po uveljavitvi tega

statuta, skli~e ‘upan zbore ob~anov, na katerih ugotovi inte-res za obstoj in obmo~je krajevnih skupnosti.

113. ~lenNa obmo~ju ob~ine veljajo od 1. 1. 1995 dalje kot

ob~inski predpisi tisti predpisi Ob~ine Ljubljana [i{ka inMesta Ljubljana, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz 14.in 15. ~lena tega statuta.

Te predpise izvr{ujejo in jih s svojimi predpisi nado-me{~ajo organi ob~ine.

114. ~lenOb~ina Vodice je pravni naslednik ustreznega dela pre-

mo‘enja, pravic in obveznosti Ob~ine Ljubljana [i{ka, vklju~-no finan~nih in drugih skladov Ob~ine Ljubljana [i{ka inMesta Ljubljane.

Ob~ina Vodice z ustreznim delom vstopi v ustanovitelj-ske pravice na javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodihin javnih podjetjih, ki sta jih izvr{evala Ob~ina Ljubljana[i{ka in Mesto Ljubljana. Ob~ina Vodice pridobi tudi ustrez-ni dele‘ kapitala v strukturi kapitala tistih gospodarskih dru‘b,v katerih sta imela svoj kapitalski dele‘ Ob~ina Ljubljana[i{ka in Mesto Ljubljana.

V skladu s 100. ~lenom zakona o lokalni samoupravi,Ob~ina Vodice uredi razmerja v zvezi s premo‘enjem terpravicami in obveznostmi iz prej{njih odstavkov, z Mestnoob~ino Ljubljana in drugimi ob~inami, utanovljenimi na ob-mo~ju DPS Mesta Ljubljana.

115. ~lenZa urejanje vpra{anj delitve premo‘enja, pravic in ob-

veznosti z drugimi ob~inami skrbi ‘upan, ki o tem sprotiobve{~a ob~inski svet. Odlo~itev o delitveni premo‘enjskibilanci sprejme ob~inski svet z ve~ino vseh svojih ~lanov.

ê pride do spora glede premo‘enja, sprte strani obliku-jejo arbitra‘o, v kateri sodeluje predstavnik vlade ter enako{tevilo predstavnikov sprtih strani.

V primeru spora glede premo‘enjskih razmerij, vlo‘i‘upan na zahtevo ob~inskega sveta to‘bo pri vrhovnem so-di{~u.


116. ~lenTolma~enje tega statuta daje ob~inski svet.

117. ~lenPostopek za sprejem sprememb in dopolnitev statuta je

enak kot za sprejem statuta. Predlog za spremembo oziromadopolnitev lahko da tretjina ~lanov ob~inskega sveta, ‘upanali pet odstotkov volilnih upravi~encev.

118. ~lenTa statut za~ne veljati petnajsti dan po objavi v Urad-

nem listu RS.Vsi organi in akti ob~ine, ki jih dolo~a ta statut, morajo

biti konstituirani in sprejeti v treh mesecih.

119. ~lenZ dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutar-

ni sklep Ob~ine Vodice (Uradni list RS, {t. 8/95).

Vodice, dne 6. julija 1995.


ob~ine VodiceAlojzij Kosec l. r.

II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODRO^JEOBÎNSKE UPRAVE

4. ~lenV okviru ob~inske uprave se ustanovijo:a) Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeveb) Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnostic) Oddelek za finance~) Oddelek skupnih zadevNotranjo organizacijsko enoto vodi vodja.

5. ~lenOddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve oprav-

lja naslednje naloge:– izvaja naloge na podro~ju urejanja prostora, urbaniz-

ma ter varstva okolja– pripravlja predloge prostorskih planov in druge akte iz

svojega delovnega podro~ja– pripravlja prostorske izvedbene akte iz delovnega po-

dro~ja– pripravlja normativne akte z delovnega podro~ja od-

delka– spremlja stanje, izdeluje analize ter daje strokovno

mnenje in predloge na podro~ju varstva okolja in na~rtovaneposege v prostor

– vodi evidenco o rabi in posegih v prostor– izvaja naloge na podro~ju komunalnih dejavnosti in

gospodarskih javnih slu‘b– vodi investicijsko na~rtovanje na podro~ju javnih go-

spodarskih slu‘b– opravlja naloge na podro~ju stanovanjskega gospo-

darstva– vodi upravne postopke v skladu s pristojnostmi, ki jih

dolo~a zakon– izvaja naloge ob~inske komunalne in{pekcije– pripravlja program dela in finan~ne na~rte iz svojega

delovnega podro~ja– opravlja naloge, ki jih nalo‘i ‘upan in tajnik ob~inske

uprave.

6. ~lenOddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti

opravlja naslednje naloge:– razvojne naloge na podro~ju gospodarskih dejavnosti– analizira razvojne mo‘nosti ob~ine ter pripravlja pred-

loge razvojnih usmeritev in ukrepov za spodbujanje obrti,podjetni{tva, kmetijstva in turizma

– izvaja naloge na podro~ju izobra‘evanja, otro{kegavarstva, kulture, zdravstva, socialnega skrbstva, {porta indrugih negospodarskih dejavnosti

– pripravlja normativne akte z delovnega podro~ja od-delka

– pripravlja programe dela in finan~ne na~rte iz svojegadelovnega podro~ja in predlaga ukrepe

– pripravlja predpise in druge akte iz svojega delovnegapodro~ja

– vodi upravne postopke s svojega delovnega podro~jav skladu z zakonom

– opravlja naloge, ki jih nalo‘i ‘upan in tajnik ob~inskeuprave.

7. ~lenOddelek za finance opravlja naslednje naloge:– pripravlja prora~un in zaklju~ni ra~un ob~ine in druge

normativne akte s podro~ja financ

@ALEC

2368.

Na podlagi 49. ~lena zakona o lokalni samoupravi (Urad-ni list RS, {t. 72/93; 6/94 – odlo~ba US RS, 45/94 – odlo~baUS RS in Uradni list RS, {t. 57/94 in 14/95 ter 70. in 20.~lena statuta Ob~ine @alec (Uradni list RS, {t. 34/95) jeOb~inski svet ob~ine @alec na svoji seji dne 20. julija 1995sprejel

O D L O Ko organizaciji in delovnem podro~ju ob~inske uprave

I. SPLO[NE DOLO^BE

1.~lenOrganizacija in delovno podro~je uprave je dolo~ena s

statutom, podrobnej{a organizacija ob~inske uprave pa s temodlokom.

Ob~inska uprava je organizirana za obmo~je, ki jo dolo-~a statut Ob~ine @alec.

2.~lenZa izvajanje nalog ob~inske uprave se ustanovijo oddel-

ki, kot notranje organizacijske enote.

3.~lenOb~insko upravo vodi ‘upan. Ob~insko upravo lahko

vodi tajnik. Tajnika imenuje ob~inski svet na predlog ‘upa-na. Mandat tajnika je {tiri leta.

Za neposredno izvajanje nalog ob~inske uprave skrbijotajnik in vodje notranjih organizacijskih enot. Naloge ob~in-ske uprave opravljajo vsi zaposleni v ob~inski upravi v skla-du z zakonom, statutom ob~ine in odloki.


– zagotavlja finan~ne vire za prora~unske porabnike– pripravlja in usklajuje finan~ne na~rte– nadzira finan~no poslovanje uporabnikov prora~una

glede na namen in dinamiko porabe sredstev– izvaja strokovna, finan~na in knjigovodska opravila

za ob~insko upravo in sklade– spremlja, usklajuje ter analizira porabo sredstev pro-

ra~una in skladov– pripravlja strokovne predloge s podro~ja financ– opravlja druge naloge, ki jih nalaga zakon in ob~inski

predpisi in naloge, ki jih nalo‘i ‘upan in tajnik ob~inskeuprave.

8. ~lenOddelek skupnih zadev opravlja naslednje naloge:– izvaja strokovne in organizacijske naloge za ob~inski

svet in njegova delovna telesa, ‘upana in ob~insko upravo;– opravlja normativno pravne zadeve– vodi register ob~inskih predpisov– opravlja protokolarne zadeve– izvaja premo‘enjsko pravne zadeve in vodi evidenco

ob~inskega premo‘enja– opravlja naloge s podro~ja za{~ite, re{evanja in ga-

silstva– skrbi za koordiniranje dela s krajevnimi skupnostmi– skrbi za organizacijo in strokovno pripravo volitev– izvaja naloge in opravila, za katere ni pristojna druga

notranja organizacijska enota– opravlja druge naloge, ki jih oddelku nalo‘i ob~inski

svet, ‘upan in tajnik ob~inske uprave.

9.~lenUpravne naloge ob~inske uprave opravljajo tajnik, vod-

je notranjih organizacijskih enot, vi{ji upravni, upravni instrokovno tehni~ni delavci.

Vodje notranjih organizacijskih enot, oddelkov, imenu-je ‘upan na podlagi javnega razpisa in predloga razpisnekomisije. Pogoji za opravljanje nalog vodje oddelka gledestopnje strokovne izobrazbe, delovnih izku{enj in drugihfunkcionalnih znanj se dolo~ijo v pravilniku o notanji organi-zaciji in sistemizaciji delovnih mest v ob~inski upravi.

10. ~lenZa delavce v ob~inski upravi se neposredno uporabljajo

dolo~be zakona o delavcih v dr‘avnih organih (Uradni listRS, {t. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93) ter kolektivnapogodba za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS 34/93,12/94, 27/94, 59/94, 80/94). Za dolo~anje notranje organiza-cije in sistemizacije delovnih mest se uporablja uredba oskupnih temeljih za notranjo organizacijo in sistemizacijodelovnih mest v upravnih organih in upravnih enotah (Uradnilist RS, 8/91-I in 82/94); za dolo~anje pla~ delavcev ob~inskeuprave pa zakon o razmerjih pla~ v javnih zavodih, dr‘avnihorganih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, {t.18/94) in podzakonski akti, ki se uporabljajo za delavcedr‘avnih organov.

11. ~lenDelavce ob~inske uprave sprejema na delo ‘upan. Vi{je

upravne delavce in upravne delavce imenuje in razre{uje‘upan na predlog tajnika, ki odlo~a o disciplinski odgovorno-sti delavcev, o njihovi prito‘bi pa disciplinska komisija.

@upan po predhodnem soglasju z ob~inskim svetomsprejme pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji de-lovnih mest v ob~inski upravi.

O disciplinski odgovornosti delavcev v ob~inski upraviodlo~a tajnik, na drugi stopnji pa disciplinska komisija.

@upan skladno s pravilnikom o sistemizaciji delovnihmest ob~inske uprave sklene delovno razmerje za vi{je uprav-ne delavce, upravne in strokovno tehni~ne delavce na osnovijavnega razpisa in skladno z zakonom in kolektivno pogodboza negospodarstvo.

12. ~len@upan na osnovi pravilnika dolo~i koeficiente zaposle-

nih v ob~inski upravi. Napredovanje v vi{ji naziv in vi{jipla~ilni razred se izvaja na osnovi pravilnika zakona in pod-zakonskih aktov.

13. ~lenSredstva za delo ob~inske uprave se na predlog ‘upana

dolo~ijo v odloku o prora~unu ob~ine za posamezno leto.

14. ~lenOb~inska uprava izvaja naloge iz ob~inske pristojnosti

in naloge iz pristojnosti dr‘ave, kolikor so te prenesene naob~ino.

Prenesene naloge iz dr‘avne pristojnosti financirajo nje-na podro~na ministrstva.

15. ~lenKolikor kadrovskih mo‘nosti opravlja ob~inska uprava

na podlagi pogodbe tudi posamezne strokovne in administra-tivne naloge za druge lokalne skupnosti, javne zavode inpodjetja. Prihodki iz tega naslova so vir prora~una ob~ine.

16. ~lenOb~inska uprava lahko sklene pogodbo za opravljanje

strokovnih in drugih del z upravno enoto, ali drugimi stro-kovnimi organizacijami.

III. PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE

17. ~len@upan ob~ine v roku enega meseca po sprejemu tega

odloka sprejme v soglasju z ob~inskim svetom pravilnik onotranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v ob~in-ski upravi in sklene delovno razmerje z zaposlenimi, ki oprav-ljajo naloge iz pristojnosti ob~ine, oziroma razpi{e prostodelovno mesto.

18. ~lenZ dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o

ob~inskih upravnih organih (Uradni list RS, {t. 22/90, 56/93).

19. ~lenTa odlok pri~ne veljati petnajsti dan po objavi v Urad-


[t. 031-00/004/95@alec, dne 20. julija 1995.


ob~ine @alecFranc @olnir, dipl. ek. l. r.


2369.

Na podlagi 10. in 80. ~lena zakona o varstvu okolja(Uradni list RS, {t. 32/93) ter 20. ~lena statua Ob~ine @alec(Uradni lsit RS, {t. 34/95) je Ob~inski svet ob~ine @alec nasvoji seji dne 30. maja 1995 in 20. julija 1995 sprejel

O D R E D B Oo taksah za obremenjevanje okolja

1. ~lenZ namenom manj{ega obremenjevanja okolja in racio-

nalne rabe naravnih dobrin v Ob~ini @alec se s to odredbopredpisujejo takse za obremenjevanje povr{inskih in pod-zemnih voda in ustvarjanje odpadkov.

2. ~lenZavezanci za pla~ilo taks so vse pravne in fizi~ne osebe

(v nadaljnjem besedilu: uporabniki), ki so uporabniki dejav-nosti objektov ter naprav vodovodnih sistemov, odvajanjaodpadnih voda in ~istilne naprave.

3. ~lenTakse zna{ajo:a) za uporabnike vodovoda:– 13,84 SIT/m3 porabljene vode v gospodinjstvu,– 20,77 SIT/m3 porabljene vode v gospodarstvu in osta-

lih dejavnostih;b) za uporabnike kanalizacije:– 10,26 SIT/m3 porabljene vode v gospodinjstvu,– 10,26 SIT/m3 porabljene vode v gospodarstvu in osta-

lih dejavnostih;c) za uporabnike ~istilne naprave:– 27,89 SIT/m3 porabljene vode v gospodinjstvu,– 69,61 SIT/m3 porabljene vode v gospodarstvu in osta-

lih dejavnostih.

4. ~lenPla~evanje taks je mese~no in jih zara~unava upravlja-

lec oziroma izvajalec vodovoda, kanalizacije, odvoza in de-poniranja odpadkov ter ~i{~enje odpadnih voda v Ob~ini@alec. Zbrana sredstva so prihodek prora~una ob~ine.

Vi{ina taks se oblikuje v skladu z rastjo cen komunalnihstoritev v Republiki Sloveniji.

5. ~lenZbrana sredstva od taks se uporabljajo za redno in inve-

sticijsko vzdr‘evanje objektov in naprav po posameznih de-javnostih.

Sredstva od taks za odvajanje in ~i{~enje odplak v kra-jih Petrov~e, Dobri{a vas in Kasaze se vrnejo krajevni skup-nosti za ekolo{ko urejanje odplak.

6. ~lenTa odredba velja za tista podro~ja in sisteme v ob~ini, s

katerimi upravlja Javno komunalno podjetje @alec.Ta odredba za~ne veljati z dnem objave v Uradnem listu

Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 8. 1995 dalje.

[t. 41700-003/95@alec, dne 20. julija 1995.



2370.

Na podlagi 2. ~lena zakona o ustanovitvi ob~in ter dolo-~itvi njihovih obmo~ij (Uradni list RS, {t. 60/94, 69/94) ter100.a ~lena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, {t.72/93; 6/94 – odlo~ba US RS, 45/94 – odlo~ba US RS inUradni list RS, {t. 57/94, 14/95 in 20/95) ter 20. ~lena statutaOb~ine @alec (Uradni list RS, {t. 34/95) je Ob~inski svetob~ine @alec na seji dne 20. julija 1995 sprejel

O D L O Ko spremembi {olskega okoli{a za javni zavod O[ “Peter

[prajc - Jur” @alec

1. ~lenSpremeni se {olski okoli{ javnega zavoda Osnovna {ola

Peter [prajc - Jur, @alec p.o., [ilihova 1, @alec, tako da se iznjega izlo~ijo naselja Krajevne skupnosti Vinska gora (Vin-ska gora, Lopatnik, Jan{kovo selo, Pire{ica, Prelska, Lipje in^rnova).

2. ~lenTa odlok pri~ne veljati petnajsti dan po objavi v Urad-

nem listu RS, uporablja se od 1. septembra 1995 dalje.

[t. 602-004/95@alec, dne 20. julija 1995.



2371.

Na podlagi 3., 8. in 51. ~lena zakona o zavodih (Uradnilist RS, {t. 12/91), 9. ~lena zakona o lekarni{ki dejavnosti(Uradni list RS, {t. 9/92) in 20. ~lena statuta Ob~ine @alec(Uradni list RS, {t. 34/95) je Ob~inski svet ob~ine @alec naseji dne 20. julija 1995 sprejel

O D L O Ko spremembah in dopolnitvah odloka o izlo~itvi lekarn

na obmo~ju Ob~ine @alec iz javnega zavoda Celjskelekarne in o ustanovitvi javnega zavoda @alske lekarne

1. ~lenV odloku o izlo~itvi lekarn na obmo~ju ob~ine @alec iz

Javnega zavoda Celjske lekarne in o ustanovitvi Javnegazavoda @alske lekarne (Uradni list RS, {t. 45/94) se 7. ~lenspremeni tako, da se glasi:

“Svet zavoda {teje 7 ~lanov in ga sestavljajo:– 4 predstavniki ustanovitelja– 2 predstavnika Javnega zavoda @alske lekarne– 1 predstavnik uporabnikov, ki ga dolo~i Zavod za

zdravstveno zavarovanje Slovenije.Mandat ~lanov sveta traja 4 leta.”

2. ~len14. ~len se spremeni tako, da se glasi:“Zavod razporeja preseèk prihodkov nad odhodki po

sklepu sveta zavoda skladno z letnim na~rtom v soglasju zustanoviteljem.”




[t. 512-001/95@alec, dne 20. julija 1995.



2372.

Na podlagi 29. ~lena zakona o lokalni samoupravi (Urad-ni list RS, {t. 72/93; 6/94 – odlo~ba US RS, 45/94 – odlo~baUS RS in Uradni list RS, {t. 57/94, 14/95) ter 20. ~lenastatuta Ob~ine @alec (Uradni list RS, {t. 34/95) je ob~inskisvet na seji dne 20. julija 1995 sprejel naslednji

S K L E P

IOb~inski svet razveljavi sklep o ukinitvi zemlji{~ v

splo{ni rabi, {t. 465-008/95-04-1 (Uradni list RS, {t. 26/95).

IITa sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slo-

venije.

[t. 06-1/18/95@alec, dne 20. julija 1995.



3. ~lenNa referendumu glasujejo krajani neposredno in z gla-

sovnicami. Na glasovnicah je naslednje besedilo:

OBÎNA @ELEZNIKI

Na podlagi zbora krajanov naselja Dolenja vas se odlo-~amo za svojo krajevno skupnost, ki se bo imenovala:

KRAJEVNA SKUPNOST DOLENJA VAS.

Ali ste za to, da se na na{em referendumskem obmo~juustanovi Krajevna skupnost Dolenja vas

ZA PROTIpe~at

Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkro‘i “ZA”,~e se strinja z ustanovitvijo Krajevne skupnosti Dolenja vas,oziroma “PROTI”, ~e se z ustanovitvijo Krajevne skupnostiDolenja vas ne strinja.

4. ~lenZa izvedbo referenduma skrbi ob~inska volilna komisi-

ja in volilni odbor naselja Dolenja vas.

[t. 1286@elezniki, dne 7. avgusta 1995.

@upanOb~ine @eleznikiLojze ûfar l. r.

@ELEZNIKI

2373.

Na podlagi sklepa zbora krajanov naselja Dolenja vas zdne 14. 1. 1995 in 7. ~lena statuta Ob~ine @elezniki razpi-sujem

R E F E R E N D U Mza ustanovitev Krajevne skupnosti Dolenja vas

1. ~lenReferendum za ustanovitev Krajevne skupnosti naselja

Dolenja vas bo v nedeljo, 17. 9. 1995.

2. ~lenZ dnem razpisa referenduma, s katerim za~nejo te~i roki

za opravilo referenduma, se {teje 18. 8. 1995.

REPUBLI[KI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI

2374.

Na podlagi drugega in tretjega odstavka 29. ~lena zako-na o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra‘evanja(Uradni list RS, {t. 12/91-I) ter {estega odstavka 14. ~lenazakona o razmerjih pla~ v javnih zavodih, dr‘avnih organihin organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, {t. 18/94)izdaja minister za {olstvo in {port v soglasju z ministrom zafinance in ministrico za delo, dru‘ino in socialne zadeve

P R A V I L N I Ko spremembah in dopolnitvah pravilnika o

napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjemizobra‘evnaju v nazive

1. ~lenDrugi in tretji odstavek 2. ~lena pravilnika o napredova-

nju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobra‘evanju v na-zive (Uradni list RS, {t. 41/94) se spremenita tako, da seglasita:

“Pridobljeni nazivi mentor, svetovalec in svetnik sotrajni.

Pridobljeni naziv se lahko odvzame po postopku, ki jepredpisan s tem pravilnikom”.

2. ~lenZa to~ko: “II. POSTOPEK” se doda nova to~ka, ki se

glasi: “a) POSTOPEK PODELITVE NAZIVA”.


3. ~lenNa koncu 4. ~lena se doda nov ~etrti odstavek, ki se

glasi:“Zaposleni izgubi naziv in pravice iz naziva s pravno-

mo~nostjo odlo~be o odvzemu naziva.”.

4. ~lenV 5. ~lenu se drugi odstavek v celoti spremeni tako, da

se glasi:“Napredovanje ravnatelja oziroma drugega poslovodne-

ga organa vzgojnoizobraèvalnega zavoda v naziv predlagasvet vzgojnoizobraèvalnega zavoda.”.

5. ~lenV 7. ~lenu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:“Mnenje k oceni delovne uspe{nosti ravnatelja oziroma

drugega poslovodnega organa oblikuje pristojna organizacij-ska enota Zavoda RS za {olstvo, ki si pred tem predhodnopridobi mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojnoizo-braèvalnega zavoda. ê pristojni strokovni organ {ole nepredloì mnenja v 15 dneh od prejema zaprosila, oblikujeZavod RS za {olstvo mnenje brez tega mnenja.”

6. ~lenNa koncu drugega odstavka 8. ~lena se doda besedilo, ki

se glasi:“Mnenje k oceni o delovni uspe{nosti zaposlenega ozi-

roma ravnatelja ali drugega poslovodnega organa zavodasprejme pristojni strokovni organ vzgojnoizobraèvalnega za-voda s tajnim glasovanjem.”.

7. ~lenZa 8. ~lenom se doda nova to~ka, ki se glasi: “a) PO-

STOPEK ODVZEMA NAZIVA” in nov 8.a ~len, ki se glasi:

“8.a ~lenOdvzem naziva predlaga za zaposlenega predlagatelj,

za ravnatelja pa svet vzgojnoizobra‘evalnega zavoda, ~e soizpolnjeni pogoji za odvzem naziva po 18.a ~lenu pravilnika.

V predlogu za odvzem naziva predlagatelj utemelji od-vzem naziva in izpolnjevanje pogojev, dolo~enih v 18.a ~le-nu pravilnika. Kadar predlaga odvzem naziva po tretji ali~etrti alinei prvega odstavka 18.a ~lena tega pravilnika, kpredlogu prilo‘i tudi ustrezno pravnomo~no odlo~bo.

V postopku o odvzemu naziva odlo~i minister, pristojenza {olstvo, v roku 30 dni od vlo‘itve predloga iz prej{njegaodstavka.”.

8. ~lenV prvem odstavku 9. ~lena se {tevilka “8” v tretji alinei

in {tevilka “7” v ~etrti alinei nadomestita s {tevilko “4”.^rta se zadnji stavek drugega odstavka 9. ~lena.

9. ~lenV 15. ~lenu se za besedilom: “razen zaradi”, doda bese-

dilo: “odsotnosti zaradi poklicne bolezni in po{kodb pri delu,porodni{kega dopusta, dopusta za nego in varstvo otrokater“.

10. ~lenV razdelku a) 18. ~lena se na koncu zadnje alinee pod-

pi~je spremeni v vejico in se dodata novi alinei z besedilom,ki se glasi:

“– obdobje enega mandata strokovnega dela v Repub-li{ki predmetni komisiji,

– dveletno strokovno delo zunanjega ocenjevalca primaturi, v obsegu najmanj 100 opravljenih ur”.

V sedmi alinei razdelka b) tega ~lena se ~rta besedilo:“oziroma v Republi{ki predmetni komisiji”.

Peta alinea razdelka c) tega ~lena se spremeni tako, dase glasi:

“– enoletno razvojnoraziskovalno in drugo strokovnodelo v povezavi z ministrstvom, pristojnim za {olstvo, vi{joali visoko {olo, ki izobraùje kadre za podro~je {olstva, Pe-dago{kim in{titutom in drugimi javnimi zavodi, ki opravljajorazvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraèvanju;”.

11. ~lenZa 18. ~lenom se doda nova to~ka, ki se glasi: “III a)

POGOJI ZA ODVZEM NAZIVA” in nov 18.a ~len, ki seglasi:

“18. a ~lenZaposlenemu se naziv odvzame v naslednjih primerih:– ~e mu je bil izre~en ukrep za~asne odstranitve z dela

(suspenz) zaradi utemeljenega suma, da je zasvojen z mamilioziroma alkoholom, da pridobiva u~ence za u‘ivanje mamilali jim mamila prodaja, da izvaja fizi~no nasilje nad u~en-cem, da ‘ali njegovo dostojanstvo, da izrablja vzgojo inizobra‘evanje za spodbujanje nestrpnosti do drugih in dru-ga~nih ter da napeljuje k spolni zlorabi ali spolno zlorabljau~enca, in mu je zato prenehalo delovno razmerje;

– ~e mu je bil izre~en ukrep prenehanja delovnega raz-merja zaradi ponavljajo~ih se kr{itev uresni~evanja pravic indol‘nosti u~encev;

– ~e mu je bil izre~en suspenz zaradi utemeljenegasuma, da je storil dejanja, navedena v prej{njih dveh alineah,in je bil zaradi takih dejanj obsojen za prekr{ek ali kaznivodejanje;

– ~e mu je bil izre~en varnostni ukrep prepovedi oprav-ljanja poklica po prvem odstavku 67. ~lena kazenskega zako-nika Republike Slovenije (Uradni list RS, {t. 63/94).

Postopek odvzema naziva na podlagi tretje in ~etrtealinee prej{njega odstavka se lahko uvede tudi po uradnidol‘nosti. Zaposleni, ki mu je bil odvzet naziv na podlagitretje in ~etrte alinee prej{njega odstavka, ne more napredo-vati, dokler ni navedena kazen izbrisana iz ustrezne evi-dence.”

12. ~lenZa 20. ~lenom se doda nov 20.a ~len pravilnika, ki se

glasi:“Zaposleni, ki nima z zakonom oziroma z vzgojnoizo-

braèvalnim programom predpisane ustrezne izobrazbe, lah-ko napreduje pogojno, ~e z delodajalcem sklene pogodbo oizobraèvanju, s katero se zaveè, da bo v ~asu, dolo~enem zvzgojnoizobraèvalnim programom, pridobil ustrezno izo-brazbo”.

13. ~lenDruga in tretja alinea drugega odstavka 22. ~lena se

spremenita tako, da se glasita:“– v ~asu od 1. 9. 1995 do 31. 8. 1996 z najmanj 5

to~kami za naziv svetovalec in svetnik ter najmanj 4 to~kamiza naziv mentor,

– v ~asu od 1. 9. 1996 do 31. 8. 1997 z najmanj 7to~kami za naziv svetovalec in svetnik ter najmanj 4 to~kamiza naziv mentor.”.

14. ~lenZa zaposlene, ki bi z upo{tevanjem sprememb in dopol-

nitev iz 9. ~lena tega pravilnika izpolnjevali pogoje za vlo‘i-tev predloga za napredovanje ‘e v letu 1994, smiselno velja


dolo~ba drugega odstavka 19. ~lena in prvega odstavka 21.~lena pravilnika, ~e se predlog za napredovanje vlo‘i priministrstvu do 31. 12. 1995.

15. ~lenV 23. ~lenu se doda novi, drugi odstavek, ki se glasi:“Ne glede na dolo~be pravilnika o napredovanju v nazi-

ve v osnovnem in srednjem {olstvu (Uradni list RS, {t. 41/94),na katere se nana{a prej{nji odstavek, lahko minister polegprogramskega sveta za strokovno izobraèvanje in usposab-ljanje imenuje za izbiro in ovrednotenje programov strokov-nega izobraèvanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, tudidruge programske svete”.

16. ~lenDolo~be tega pravilnika glede trajnosti in odvzema na-

ziva veljajo tudi za nazive, pridobljene pred uveljavitvijotega pravilnika.

17. ~lenTa pravilnik za~ne veljati naslednji dan po objavi v

Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se pri~ne s1. septembrom 1995.


dr. Slavko Gaber l. r.Minister

za {olstvo in {port

Sogla{am

Rina Klinar l. r.Ministrica

za delo, dru‘ino in socialnezadeve

Mitja Gaspari l. r.Minister

za finance

2375.

Na podlagi petega odstavka 14. ~lena zakona o razmer-jih pla~ v javnih zavodih, dr‘avnih organih in organih lokal-nih skupnosti (Uradni list RS, {t. 18/94) izdaja minister za{olstvo in {port v soglasju z ministrico za delo, dru‘ino insocialne zadeve in ministrom za finance

P R A V I L N I Ko spremembah in dopolnitvah pravilnika o

napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem insrednjem {olstvu v pla~ilne razrede

1. ~lenV ~etrtem odstavku 5. ~lena pravilnika o napredovanju

zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem {olstvu v pla-~ilne razrede (Uradni list RS, {t. 41/94) se za besedilom:“razen zaradi” doda besedilo: “odsotnosti zaradi poklicnebolezni in po{kodb pri delu, porodni{kega dopusta, dopustaza nego in varstvo otroka ter”.

2376.

Na podlagi drugega in tretjega odstavka 29. ~lena zako-na o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra‘evanja(Uradni list RS, {t. 12/91-I) ter {estega odstavka 14. ~lenazakona o razmerjih pla~ v javnih zavodih, dr‘avnih organih

2. ~lenV tretjem odstavku 21. ~lena se beseda: “ravnatelju”

nadomesti z besedama: “svetu zavoda”.V petem odstavku se beseda: “ravnatelj” nadomesti z

besedama: “svet zavoda”.

3. ~lenZa 32. ~lenom pravilnika se doda nov, 32.a ~len, ki se

glasi:

“32.a ~lenZaposleni, ki je razporejen na drugo delovno mesto v

isti ali ni‘ji tarifni skupini, obdr‘i {tevilo pla~ilnih razredov,ki jih je dosegel na prej{njem delovnem mestu, ~e tudi nanovem delovnem mestu napreduje v skladu s tem pravilni-kom.

Ne glede na dolo~bo prej{njega odstavka se lahko zapo-slenemu, ki je razporejen na drugo delovno mesto zni‘a{tevilo pla~ilnih razredov za napredovanje, ~e pristojni organugotovi, da mu {tevilo pla~ilnih razredov na prej{njem delov-nem mestu ni bilo dolo~eno v skladu z zakonom in tempravilnikom.

V primerih, ko je zaposleni razporejen na drugo delov-no mesto v skladu s 23. ~lenom zakona o delovnih razmerjih(Uradni list {t. 14/90, 5/91) in ne more obdr‘ati {tevila pla~il-nih razredov za napredovanje v skladu s prvim odstavkomtega ~lena.”.

4. ~lenZa delavce, ki bi bili z upo{tevanjem sprememb in

dopolnitev iz 1. ~lena tega pravilnika, pri prvi razporeditvi vskladu z dolo~ili zakona o razmerjih pla~ v javnih zavodih,dr‘avnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni listRS, {t. 18/94), uvr{~eni v vi{ji pla~ilni razred, se opravi novarazporeditev v roku 30 dni po uveljavitvi tega pravilnika.





za {olstvo in {port

Sogla{am


za delo, dru‘ino in socialnezadeve


za finance


in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, {t. 18/94)izdaja minister za {olstvo in {port v soglasju z ministrom zafinance in ministrom za delo, dru‘ino in socialne zadeve

P R A V I L N I Ko spremembah in dopolnitvah pravilnika onapredovanju zaposlenih v vrtcih v nazive

1. ~len3. ~len pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih v

nazive (Uradni list RS, {t. 41/94) se spremeni tako, da seglasi:

“Pridobljeni naziv mentor, svetovalec in svetnik sotrajni.

Pridobljeni naziv se lahko odvzame po postopku, ki jepredpisan s tem pravilnikom”.

2. ~lenPrvi odstavek 4. ~lena pravilnika se spremeni tako, da

se glasi:“Ravnatelj oziroma drug poslovodni organ vrtca (v na-

daljevanju: ravnatelj vrtca) napreduje v skladu s tem pravil-nikom”.

3. ~lenZa to~ko “II. POSTOPEK” se doda nova to~ka, ki se

glasi: “a) POSTOPEK PODELITVE NAZIVA”.

4. ~lenNa koncu 5. ~lena se doda nov, tretji odstavek, ki se

glasi:“Delavec vrtca izgubi naziv in pravice iz naziva s prav-

nomo~nostjo odlo~be o odvzemu naziva”.

5. ~lenV 6. ~lenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:“Napredovanje ravnatelja vrtca v naziv predlaga svet

vrtca v soglasju z ravnateljem”.

6. ~lenV 8. ~lenu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:“Mnenje k oceni delovne uspe{nosti ravnatelja vrtca

oblikuje pristojna organizacijska enota Zavoda RS za {ol-stvo, ki si pred tem predhodno pridobi mnenje pristojnegastrokovnega organa vrtca. ê pristojni strokovni organ vrtcane predloì mnenja v 15 dneh od prejema zaprosila, oblikujeZavod RS za {olstvo mnenje brez tega mnenja”.

7. ~lenV 9. ~lenu se na koncu drugega odstavka doda besedilo,

ki se glasi:“Mnenje k oceni o delovni uspe{nosti delavca oziroma

ravnatelja vrtca sprejme pristojni strokovni organ vrtca stajnim glasovanjem”.

8. ~lenZa 9. ~lenom se doda nova to~ka: “II. a) POSTOPEK

ODVZEMA NAZIVA” in nov 9.a ~len, ki se glasi:

“9.a ~lenOdvzem naziva predlaga za delavca vrtca predlagatelj,

za ravnatelja pa svet vrtca, ~e so izpolnjeni pogoji za odvzemnaziva po 20.a ~lenu pravilnika.

V predlogu za odvzem naziva predlagatelj utemelji od-vzem naziva in izpolnjevanje pogojev, dolo~enih v 20.a ~le-nu pravilnika.

Kadar predlaga odvzem naziva po tretji ali ~etrti alineiprvega odstavka 20. ~lena tega pravilnika, k predlogu prilo‘itudi pravnomo~no odlo~bo.

V postopku o odvzemu naziva odlo~i minister, pristojenza {olstvo, v roku 30 dni od vlo‘itve predloga iz prej{njegaodstavka”.

9. ~lenV tretji alinei prvega odstavka 10. ~lena se {tevilka “8”

in {tevilka “7” v ~etrti alinei nadomestita s {tevilko “4”.^rta se tretji odstavek tega ~lena.

10. ~lenV 16. ~lenu se za besedilom: “razen zaradi”, doda bese-

dilo: “odsotnosti zaradi poklicne bolezni in po{kodb pri delu,porodni{kega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter “

11. ~lenV b) razdelku 20. ~lena se za 10. to~ko doda nova 10.a

to~ka, ki se glasi:“10.a izvedba enega programa s skupino star{ev, ki

obsega najmanj 10 sre~anj”.

12. ~lenZa 20. ~lenom se doda nova to~ka, ki se glasi: “III a)

POGOJI ZA ODVZEM NAZIVA” in nov 20.a ~len, ki seglasi:

“20.a ~lenDelavcu vrtca se naziv odvzame v naslednjih primerih:– ~e mu je bil izre~en ukrep za~asne odstranitve z dela

(suspenz) zaradi utemeljenega suma, da je zasvojen z mamilioziroma alkoholom, da pridobiva otroke za u‘ivanje mamilali jim mamila prodaja, da izvaja fizi~no nasilje nad otrokom,da ‘ali njegovo dostojanstvo, da izrablja vzgojo za spodbuja-nje nestrpnosti do drugih in druga~nih ter da napeljuje kspolni zlorabi ali spolno zlorablja otroka, in mu je zaradi tegaprenehalo delovno razmerje;

– ~e mu je bil izre~en ukrep prenehanja delovnega raz-merja zaradi ponavljajo~ih se kr{itev uresni~evanja pravic indol‘nosti otrok;

– ~e mu je bil izre~en suspenz zaradi utemeljenegasuma, da je storil dejanja, navedena v prej{njih dveh alineah,in je bil zaradi takih dejanj obsojen za prekr{ek ali kaznivodejanje;

– ~e mu je bil izre~en varnostni ukrep prepovedi oprav-ljanja poklica po prvem odstavku 67. ~lena kazenskega zako-nika Republike Slovenije (Uradni list RS, {t. 63/94).

Postopek odvzema naziva na podlagi prve in ~etrte ali-nee prej{njega odstavka se lahko uvede tudi po uradni dol‘-nosti. Zaposleni, ki mu je bil odvzet naziv na podlagi tretje in~etrte alinee prej{njega odstavka, ne more napredovati, do-kler ni navedena kazen izbrisana iz ustrezne evidence.”.

13. ~lenDruga in tretja alinea drugega odstavka 21. ~lena se

spremenita tako, da se glasita:“– v ~asu od 1. 9. 1996 do 31. 8. 1997 z najmanj 5

to~kami za naziv svetovalec in svetnik ter najmanj 4 to~kamiza naziv mentor,

– v ~asu od 1. 9. 1997 do 31. 8. 1998 z najmanj 7to~kami za naziv svetovalec in svetnik ter najmanj 4 to~kamiza naziv mentor”.

14. ~lenZa 25. ~lenom se doda nov 25.a ~len, ki se glasi:“Delavec vrtca, ki nima z zakonom oziroma z vzgojno-

izobraèvalnim programom predpisane ustrezne izobrazbe,

URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 3873[t. 49 � 25. VIII. 1995

lahko napreduje, ~e z delodajalcem sklene pogodbo o izobra-èvanju, s katero se zaveè, da bo v ~asu, dolo~enem vvzgojnoizobraèvalnim programom, pridobil ustrezno izo-brazbo�.

15. ~lenZa delavca vrtca, ki bi z upo{tevanjem sprememb in

dopolnitev iz 10. ~lena tega pravilnika izpolnjeval pogoje zavlo�itev predloga za napredovanje �e v letu 1994, smiselnovelja dolo~ba drugega odstavka 23. ~lena in 24. ~lena pravil-nika, ~e se predlog za napredovanje vlo�i pri ministrstvu do31. 12. 1995.

16. ~lenV 26. ~lenu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:�Ne glede na dolo~be pravilnika o napredovanju v nazi-

ve v osnovnem in srednjem {olstvu (Uradni list, RS {t. 41/94),na katere se nana{a prej{nji odstavek, lahko minister polegprogramskega sveta za strokovno izobraèvanje in usposab-ljanje imenuje za izbiro in ovrednotenje programov strokov-nega izobraèvanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, tudidruge programske svete�.

17. ~lenDolo~be tega pravilnika glede trajnosti in odvzema na-

ziva veljajo tudi za nazive, pridobljene pred uveljavitvijotega pravilnika.





za {olstvo in {port

Sogla{am


za delo, dru�ino in socialnezadeve


za finance

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE2309. Ukaz o podelitvi odlikovanja ~astni znak

svobode Republike Slovenije 37732310. Odlok o pred~asnem odpustu s slu�enja vo-

ja{kega roka 3773

REPUBLI[KI UPRAVNI ORGANI INZAVODI

2311. Odredba o dopolnitvi seznama reprodukcij-skega materiala iz 3. ~lena uredbe o dolo~i-tvi carinske stopnje �prosto� pri uvozu bla-ga za izgradnjo avtocest v RepublikiSloveniji 3774

2312. Poro~ilo o gibanju pla~ za junij 1995 3774

REPUBLI[KI UPRAVNI ORGANI INZAVODI

2374. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pra-vilnika o napredovanju zaposlenih v osnov-nem in srednjem izobra�evanju v nazive 3869

2375. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pra-vilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcihter osnovnem in srednjem {olstvu v pla~ilnerazrede 3871

2376. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pra-vilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcu vnazive 3872

DRUGI REPUBLI[KI ORGANI INORGANIZACIJE

2313. Spremembe in dopolnitve kolektivne pogod-be za dejavnost vzgoje in izobra�evanja vRepubliki Sloveniji 3774

ZAVOD ZA POKOJNINSKO ININVALIDSKO ZAVAROVANJE

2314. Sklep o uskladitvi pokojnin od 1. avgusta1995 3778

2315. Sklep o najni�ji pokojninski osnovi in naj-ni�ji pokojnini za polno pokojninsko dobo 3778

2316. Sklep o najvi{ji pokojninski osnovi 37792317. Sklep o zneskih dodatka za pomo~ in po-

stre�bo 37792318. Sklep o zneskih invalidnin za telesno okvaro 37792319. Sklep o uskladitvi pre�ivnin po zakonu o

pre�ivninskem varstvu kmetov 37802320. Sklep o znesku starostne pokojnine kmetov 3780

ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBÎNI

2321. Odlok o spremembah in dopolnitvah odlokao prostorskih ureditvenih pogojih za plan-sko celoto B 4 Sto�ice�Toma~evo (Ljublja-na) 3780

2322. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih zaobmo~ja urejanja v delu prostorske celoteC 2 � O�je mestno sredi{~e (Ljubljana) 3782

2323. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih zaobmo~je urejanja MP 1/2 Javna skladi{~a(Ljubljana) 3785

2324. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih zaobmo~je urejanja MS 5/2 Nove Fu�ine � del(Ljubljana) 3791

2325. Sklep o prenehanju veljavnosti pravilnika ovzdr�evanju jeklenk (Ljubljana) 3795

Stran

VSEBINA

DR@AVNI ZBOR2308. Zneski drugih osebnih prejemkov in povra-

~il poslancev Dr�avnega zbora RepublikeSlovenije in delavcev slu�b Dr�avnega zbo-ra Republike Slovenije 3773

Stran

URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJEStran 3874 [t. 49 � 25. VIII. 1995

2326. Odlok o organizaciji in delovnem podro~juob~inske uprave (Cankova-Ti{ina) 3796

2327. Odlok o prora~unu Mestne ob~ine Celje zaleto 1995 3796

2328. Odlok o ustanovitvi javnih podjetij (Celje) 37992329. Odlok o na~inu in pogojih izvajanja gospo-

darske javne slu�be na podro~ju opravlja-nja pokopali{ke dejavnosti (Celje) 3802

2330. Odlok o spremembah odloka o zazidalnemna~rtu Glazija (Celje) 3805

2331. Odlok o spremembah odloka o zazidalnemna~rtu Lava (Celje) 3806

2332. Odlok o spremembah odloka o zazidalnemna~rtu [marjeta (Celje) 3806

2333. Odlok o spremembah in dopolnitvah odlokao prostorskih ureditvenih pogojih za delureditvenega obmo~ja naselja Ljube~na(Celje) 3806

2334. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepao organiziranju javnega podjetja Komuna-la Celje 3807

2335. Sklep o javni razgrnitvi sprememb zazidal-nega na~rta industrija�sever za obmo~jeLIK ter regijsko-preskrbovalnega centraMerx (Celje) 3807

2336. Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembzazidalnega na~rta stanovanjska cona XIIin XIII�Spodnja Hudinja-del (Celje) 3808

2337. Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidal-nega na~rta De~kovo naselje (Celje) 3808

2338. Sklep o javni razgrnitvi sprememb zazidal-nega na~rta za kompleks Aero � Lanov�(Celje) 3808

2339. Sklep o javni razgrnitvi sprememb zazidal-nega na~rta Dolgo polje I in CRC Golovec(Celje) 3809

2340. Odlok o prora~unu Ob~ine Cerkno za leto1995 3809

2341. Odlok o pristojbinah na urejenih parkiri{-~ih ob vodotokih v Ob~ini Kobarid v letu1995 3811

2342. Sklep o na~inu financiranja politi~nih strankv Ob~ini Komen 3811

2343. Ugotovitev, da je mandat ~lana Ob~inskegasveta ob~ine Komen pre{el na naslednjegakandidata 3812

2344. Sklep o uvedbi samoprispevka za va{koskupnost Gornja Branica, ki zajema naseljaKoboli, êhovini, Ve~koti, Trebi�ani, Ko-dreti in Dolanci (Komen) 3812

2345. Poro~ilo o izidu glasovanja na referendumudne 6. 8. 1995 o uvedbi samoprispevka vdenarju za obmo~je va{ke skupnosti Gor-nja Branica (Komen) 3813

2346. Ugotovitev, da je mandat ~lana Ob~inskegasveta ob~ine Kuzma pre{el na naslednjegakandidata 3813

2347. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Galeri-ja-Muzej Lendava 3813

2348. Odlok o prora~unu Ob~ine Ljutomer za leto1995 3815

2349. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnihzemlji{~ v Ob~ini Ljutomer 3817

2350. Sklep o dolo~itvi vrednosti to~ke za izra~unnadomestila za uporabo stavbnega zemlji{-~a v Ob~ini Ljutomer za leto 1995 3818

2351. Sklep o opravljanju dimnikarskih storitevna obmo~ju Ob~ine Osilnica 3819

2352. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda [portnicenter Piran 3819

2353. Odlok o spremembi meje naselja Lucija inSe~a ter preimenovanju in preo{tevil~bi Lu-ciji priklju~enih objektov na ulico Obala(Piran) 3824

2354. Odlok o ceni osnovnih elementov za izra~unprometne vrednosti nepremi~nin (Piran) 3825

2355. Odlok o pogojih in merilih za dodeljevanjesocialnih stanovanj v najem (Piran) 3827

2356. Odlok o spremembah in dopolnitvah pro-storskih sestavin dolgoro~nega in dru�be-nega plana Ob~ine Piran, dopolnjenega vletu 1995 3834

2357. Odlok o lokacijskem na~rtu za sanitarno de-ponijo komunalnih odpadkov Dragonja (Pi-ran) 3836

2358. Sklep Ob~inskega sveta ob~ine Piran o raz-re{itvi Ob~inske volilne komisije ob~ine Pi-ran 3840

2359. Odlok o ustanovitvi delovnih teles Ob~in-skega sveta ob~ine Pod~etrtek, njihovi se-stavi, nalogah in na~inu dela 3841

2360. Odlok o spremembi obmo~ji naselij Sopote,Slake, Vir{tanj in Pod~etrtek, ter o zdru�i-tvi in preimenovanju naselij Sopote in Sla-ke (Pod~etrtek) 3843

2361. Sklep o povi{anju takse za povra~ilo stro{-kov izgradnje vodovoda (Pod~etrtek) 3843

2362. Uredba o spremembi uredbe o taksah zaobremenjevanje okolja (Radovljica) 3844

2363. Sklep o uvedbi samoprispevka za del KSZminec, naselje Breznica in Gabrovo ([kof-ja Loka) 3844

2364. Poro~ilo o izidu referenduma za uvedbo sa-moprispevka v delu KS Zminec, naseljeBreznica in Gabrovo, ki je bil dne 18. 6.1995 ([kofja Loka) 3845

2365. Statut Ob~ine [tore 38462366. Odlok o za~asni organizaciji in delovnem

podro~ju ob~inske uprave ter o delavcih vob~inski upravi Ob~ine [tore 3855

2367. Statut Ob~ine Vodice 38562368. Odlok o organizaciji in delovnem podro~ju

ob~inske uprave (@alec) 38662369. Odredba o taksah za obremenjevanje okolja

(@alec) 38682370. Odlok o spremembi {olskega okoli{a za jav-

ni zavod O[ �Peter [prajc - Jur� @alec 38682371. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka

o izlo~itvi lekarn na obmo~ju Ob~ine @aleciz javnega zavoda Celjske lekarne in o usta-novitvi javnega zavoda @alske lekarne 3868

2372. Sklep ob~inskega sveta o razveljavitvi skle-pa o ukinitvi zemlji{~ v splo{ni rabi (@alec) 3869

2373. Referendum za ustanovitev Krajevne skup-nosti Dolenja vas (@elezniki) 3869

StranStran


SPROTNI (ON-LINE) DOSTOP DO RAZGLASNEGA DELAURADNEGA LISTA RS

Razglasni del UL (javni razpisi, razpisi delovnih mest, programi lastninskega preoblikovanja, in ste~aji) jedosegljiv tudi sprotno (on-line) na Pravnem in poslovnem informacijskem sistemu IUS-INFO, in sicer od 15.ure dalje na dan izida posamezne {tevilke uradnega lista.Na~in dostopa: s katerimkoli komunikacijskim programom je potrebno poklicati na telefonsko {tevilko090-7230. Ob prijavi je potrebno DVAKRAT (kot uporabni{ko ime in kot geslo) vnesti ~rki “ul”. V terminal-skem na~inu uporabe so dostopni menuji in sprotna pomo~. Uporabnikom se manipulativni stro{ki vzdrèva-nja baze zara~unavajo tako, da TELEKOM obra~unava po 156 SIT za vsako minuto vzpostavljene telefonskezveze. Od septembra 1995 naprej bo mo`no nabaviti tudi poseben program, s katerim bo mogo~e z enimklikom na mi{ko sproìti samodejen prenos podatkov npr. o (zadnjih) javnih razpisih do uporabnikovegara~unalnika.Podrobne informacije: tel., faks (061) 371-473, 16-12-464, e-mail: [email protected]

^Z Uradni list RSLjubljana, Slovenska 9

PREDPISI O NOTARIATUs predgovorom Andreja [krka, uvodnimi pojasnili Jo‘eta Tratnikain zgodovinskim orisom Jo‘eta Dernov{ka

V Zbirki predpisov je iz{la prva slovenska knjiga, ki je namenjena izklju~nonovemu notariatu. Na slovenska tla so se notarji, ki opravljajo javno slu‘bo, vrnilipo petdesetih letih. Dobrodo{lico jim je v predgovoru za‘e‘el predsednik Notarskezbornice Slovenije Andrej [krk. Na bistvene zna~ilnosti zakona o notariatu vuvodnih pojasnilih opozarja dr‘avni sekretar z ministrstva za pravosodje Jo‘eTratnik, notar Jo‘e Dernov{ek pa je iz arhivskega gradiva izbrskal zanimive po-datke o slovenskih notarjih.

Drugi del knji‘ice objavlja vse predpise o notariatu:

– ustavno dolo~bo,– zakon o notariatu,– odredbo o {tevilu in sede‘ih notarskih mest,

– pravilnik o poslovanju notarja,– pravilnik o delovnem ~asu notarjev,

– statut Notarske zbornice Slovenije,– notarsko tarifo in– zakone, ki dolo~ajo pristojnost notarjev.

Na zadnjih straneh je seznam notarjev z naslovi in telefonskimi {tevilkami njihovihpisarn.

Cena 1.470 SIT (10266)


Izdaja âsopisni zavod Uradni list Republike Slovenije – Direktor in odgovorni urednik Marko Polutnik – Tisk Tiskarna SET, d.o.o., Vev~e – Akontacija naro~nine za leto1995 je 10.500 SIT (s prometnim davkom), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vra~unan 5% prometni davek – Reklamacije se upo{tevajo le mesec dni po iziduvsake {tevilke – Uredni{tvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Po{tni predal 379/VII – Telefon direktor, sekretar, {ef ra~unovodstva 125 14 19, uredni{tvo 125 73 08, uredni{tvo– telefaks 125 01 99, prodaja 125 02 94, ra~unovodstvo, naro~nine 125 23 57, telefaks 125 14 18 – @iro ra~un 50100-603-40323 – Po mnenju Ministrstva za kulturo se tapublikacija uvr{~a med proizvode, od katerih se pla~uje davek od prometa proizvodov po 13. to~ki tar. {t. 3 zakona o prometnem davku (Uradni list RS, {t. 4-245/92 z dne

25. I. 1992)

ZAKON OOBLIGACIJSKIH

RAZMERJIHs stvarnim kazalom

(tretja dopolnjena izdaja)

Dr‘avni zbor v parlamentarno proceduro {e ni uvrstil prvega slo-venskega zakonika o obligacijskih razmerjih. To je vzrok, da smopripravili tretjo izdajo zakona, ki velja osemnajsto leto. Na zadnjihstraneh knjige so objavljene spremembe in dopolnitve zakona.Vsakemu izvodu knjige pa smo priloìli tudi zakon o predpisaniobrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, ki jeza~el veljati 5. avgusta 1995.

Knjigo zaklju~uje razprava prof. dr. Marka Ile{i~a z naslovomRazvoj in stanje obligacijskega prava v Sloveniji. V njej avtor meddrugim podrobneje razlaga dana{nji pomen zakona o obligacijskihrazmerjih, na~ela in strukturo ZOR ter bistvene re{itve, ki jihvsebuje delovni osnutek slovenskega zakonika na tem podro~ju.

Cena 2.625 SIT (10311)

Naro~ila sprejema ^Z URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE, 61000 LJUBLJANA, SLOVENSKA 9, p.p. 379/VII.Po{ljete jih lahko po telefaksu 125 14 18.Vse na{e publikacije lahko kupite neposredno v prodajnem oddelku vsak dan od 7.30 do 12.30.Informacije dobite na tel. 061/125 02 94.

Documents

URADNI LIS Stran 3773 T · Na podlagi to~ke I./2 do 6 in I./8 do 9 sklepa Komisije Dr‘avnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve o drugih