Uradni list RS - 074/2010, Uredbeni del · 2010-09-20 · Uradni list Republike Slovenije Št. 74 / 20. 9. 2010 / Stran 10815 BRASLOVČE 4031. Odlok o rebalansu proračuna Občine

Št. 74 Ljubljana, ponedeljek

20. 9. 2010 ISSN 1318-0576 Leto XX

4030. Sklep o spremembah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Študentski domovi v Ljubljani

Na podlagi drugega odstavka 9. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedi‑lo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odl. US, 64/08 in 86/09) in 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 38/10 – ZUKN) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E Po spremembah Sklepa o ustanovitvi javnega

zavoda Študentski domovi v Ljubljani

1. členV Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda Študentski domovi

v Ljubljani (Uradni list RS, št. 29/01) se 4. člen spremeni tako, da se glasi:

»4. členJavni zavod opravlja naslednje dejavnosti iz Uredbe o

standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08):47.110 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah,

pretežno z živili;47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih proda‑

jalnah;55.201 Počitniški domovi in letovišča;55.204 Planinski domovi in mladinska prenočišča;55.209 Druge nastanitve za krajši čas;55.900 Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge

nastanitve;56.101 Restavracije in gostilne;56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati;56.103 Slaščičarne in kavarne;56.104 Začasni gostinski obrati;56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi;56.290 Druga oskrba z jedmi;56.300 Strežba pijač;66.190 Druge pomožne dejavnosti za finančne storitve, razen

za zavarovalništvo in pokojninske sklade;81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost;84.110 Splošna dejavnost javne uprave;

84.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti;

84.300 Dejavnost obvezne socialne varnosti;88.910 Dnevno varstvo otrok;88.991 Dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij;88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez na‑

stanitve;90.010 Umetniško uprizarjanje;90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje;90.030 Umetniško ustvarjanje;90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve;93.110 Obratovanje športnih objektov;93.120 Dejavnost športnih klubov;93.130 Obratovanje fitnes objektov;93.190 Druge športne dejavnosti;93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas;96.010 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic;96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene.«.

2. členV drugem odstavku 6. člena se v tretji alinei črtata dvopi‑

čje in beseda »prorektor«.

3. členPrvi in drugi odstavek 7. člena se spremenita tako, da

se glasita:»Svet zavoda:1. določa:– poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje,– program dela in finančni načrt,– vsebino pogodbe o bivanju študentov v zavodu in pri

zasebnikih;2. sprejema:– letne in večletne delovne načrte ter poročila o njihovi

uresničitvi,– statut javnega zavoda,– domski red,– letno poročilo,– cenik storitev javnega zavoda,– poročilo direktorja javnega zavoda;3. imenuje in razrešuje direktorja javnega zavoda;4. predlaga:– ustanoviteljici spremembo splošnih aktov, ki sodijo v

pristojnost sveta zavoda,– predlaga ustanoviteljici smernice glede ravnanja s stvar‑

nim premoženjem javnega zavoda;

VLADA

Uradni listRepublike Slovenije

Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Stran 10814 / Št. 74 / 20. 9. 2010 Uradni list Republike Slovenije

5. opravlja druge naloge v skladu s predpisi, s tem skle‑pom in statutom.

K statutu, programu dela za tekoče leto in finančnemu načrtu zavoda mora svet zavoda pridobiti soglasje ustanovi‑teljice.«.

4. členTretji in četrti odstavek 8. člena se spremenita tako, da

se glasita:»Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje nasle‑

dnje pogoje:– je državljan Evropske unije s stalnim prebivališčem v

Republiki Sloveniji,– ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali primerljivo raven

izobrazbe po bolonjskem programu,– ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih de‑

lovnih mestih,– ima organizacijske in vodstvene sposobnosti,– aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik.Morebitni dodatni pogoji za imenovanje direktorja se do‑

ločijo s statutom javnega zavoda in s sklepom sveta zavoda, podrobnejši postopek imenovanja se določi s statutom javnega zavoda.«.

5. členDrugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:»Javni zavod lahko obremeni nepremičnino oziroma opre‑

mo večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev, le v soglasju z ustanoviteljico. Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, za nakup katere je v skladu z zakonom, ki ureja javno naroča‑nje, potreben razpis.«.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

6. členJavni zavod uskladi statut s tem sklepom v treh mesecih

po njegovi uveljavitvi.

7. členTa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije.

Št. 01403-95/2010Ljubljana, dne 16. septembra 2010EVA 2010-3211-0043

Vlada Republike Slovenije

mag. Mitja Gaspari l.r.Minister

Uradni list Republike Slovenije Št. 74 / 20. 9. 2010 / Stran 10815

BRASLOVČE

4031. Odlok o rebalansu proračuna Občine Braslovče za leto 2010

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ura‑dni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO, 109/08 in 49/09) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00 in 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 27. redni seji dne 15. 9. 2010 sprejel

O D L O Ko rebalansu proračuna Občine Braslovče

za leto 20101. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)V Odloku o proračunu Občine Braslovče za leto 2010

(Uradni list RS, št. 100/09 z dne 8. 12. 2009) se besedilo 2. člena nadomesti z novim, ki se glasi:

»Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:

v eurihSkupina/ Podskupina Kontov

BESEDILOProračun leta 2010

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOVI. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.907.814TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.538.463

70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 3.290.987700 Davki na dohodek in dobiček 2.934.977703 Davki na premoženje 202.760704 Domači davki na blago in storitve 153.250

71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 247.476710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 121.276711 Takse in pristojbine 6.500712 Denarne kazni 8.000713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 6.800714 Drugi nedavčni prihodki 104.900

72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 139.100720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 83.900722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 55.200

73 PREJETE DONACIJE (730+731) 25.000730 Prejete donacije iz domačih virov 25.000731 Prejete donacije iz tujine 0

74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 205.251740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 101.797741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 103.454

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.341.886

40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.209.010400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 223.050401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 36.760402 Izdatki za blago in storitve 852.200403 Plačila domačih obresti 36.000409 Rezerve 61.000

41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 1.266.917410 Subvencije 735411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 872.730412 Transferi neprofitnim org. in ustanovam 131.595413 Drugi tekoči domači transferi 261.857414 Tekoči transferi v tujino 0

42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.281.379420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.281.379

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 584.580431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski upor. 116.250432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 468.330III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ I.‑II. –434.072B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 180750 Prejeta vračila danih posojil 0751 Prodaja kapitalskih deležev 0752 Kupnine iz naslova privatizacije 180

44 V. DANA POSOJILA IN POVE‑ČANJ KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 500440 Dana posojila 0441 Povečanje kapitalskih deležev 500442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah j. p. 0VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 320C. RAČUN FINANCIRANJA

50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 250.000500 Domače zadolževanje 250.000

55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)550 Odplačila domačega dolga 104.009IX. POVEČANJE (ZMANJŠA‑NJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V-VIII.) –288.401

OBČINE


X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 145.991XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 434.072XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA9009 Splošni sklad za drugo 290.750

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo‑srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program‑ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletnih straneh Občine Braslovče.«

2. člen(proračunski skladi)

V Odloku o proračunu Občine Braslovče za leto 2010 (Uradni list RS, št. 100/09 z dne 8. 12. 2009) se drugi odstavek v besedilu 8. člena nadomesti z novim, ki se glasi:

»Med odhodki proračuna so planirana sredstva za splo‑šno proračunsko rezervacijo v višini 11.000,00 EUR. Sredstva splošne proračunske rezervacije so planirana za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovlje‑na sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splošne prora‑čunske rezervacije odloča župan.«

3. člen(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 410-4/2009Braslovče, dne 15. septembra 2010

ŽupanObčine BraslovčeMarko Balant l.r.

BREŽICE

4032. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Športne površine ob osnovni šoli Dobova«

Na podlagi petega odstavka 61. člena in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO–1B, 108/09) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09, 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 7. izredni seji dne 6. 9. 2010 sprejel

O D L O Ko občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Športne površine ob osnovni šoli Dobova«

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen(Podlaga)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Dolgoročnega in sre‑dnjeročnega plana Občine Brežice za obdobje 1986–2000 (Uradni

list SRS, št. 41/87, 8/88, 13/91 (z dne 29. 3. 1991), Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 4/02, 55/02, 110/02, 42/03, 58/03, 99/04, 104/04, 123/04, 104/09), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Športne povr‑šine ob osnovni šoli Dobova (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN je izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško, pod številko projekta 10029-00.

II. VSEBINA OPPN

2. člen(Sestavni deli OPPN)

A. ODLOKB. TEKSTUALNI DEL:1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE1.1 Namen OPPN1.2. Območje OPPN2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE

V PROSTOR2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve

s sosednjimi območji2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje

in gradnjo3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV

INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUK‑TURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

3.1. Skupne določbe3.2. Prometna ureditev in pogoji3.3. Oskrba z vodo3.4. Kanalizacija za odvajanje odpadne vode3.5. Odpadki3.6. Elektroenergetsko omrežje3.7. Omrežje zvez4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO

OHRANJENJE KULTURNE DEDIŠČINE5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO

OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE

5.1. Ohranjanje narave5.2. Varstvo podtalnice5.3. Varstvo tal5.4. Varstvo zraka5.5. Varstvo pred hrupom6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER

VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

6.1. Varstvo pred poplavami6.2. Seizmološke zahteve6.3. Požarno varstvo7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE

UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN

8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

C. KARTOGRAFSKI DEL:C 1: Izsek iz grafičnega načrta kartografskega

dela občinskegaplana s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, M 1: 5000


C 2: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1: 1000

C 3: Ureditvena situacija M 1: 1000C 4: Potek omrežij in priključevanje objektov

na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1: 1000

C 5: Načrt parcelacije s prikazom namenske rabe prostora M 1: 1000

D. Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi

E. PRILOGE OPPN:E1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega

aktaE2 Prikaz stanja prostora na obravnavanem

območjuE3 Strokovne podlageE4 Smernice in mnenjaE5 Obrazložitev in utemeljitevE6 Povzetek za javnost

1. Opis prostorske ureditve

1.1 Namen OPPN

3. člen(Namen OPPN)

(1) S predmetnim OPPN se na ureditvenem območju ob obstoječem šolskem kompleksu Dobova določijo usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoji za njihovo izvedbo, in sicer za namen prometne ureditve območja, parkirnih mest, zunanjih športnih površin osnovne šole ter dela zunanjih površin vrtca.

(2) V ureditvenem območju OPPN je načrtovana gradnja objektov in ureditev površin za njihovo nemoteno funkcio‑niranje, gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.

(3) Rekonstruira oziroma zgradi se nov cestni priključek na mestu obstoječega cestnega priključka, izvede se razširitev dovozne ceste z ureditvijo novega pločnika do dvorišča osnov‑ne šole, ureditev parkirnih mest za osebna vozila in avtobuse ter ustrezne funkcionalne povezovalne poti med objekti kom‑pleksa in novimi športnimi površinami.

(4) V območju se predvidi tudi druge ureditve, potrebne za funkcioniranje obstoječega šolskega in novega športnega kom‑pleksa, ali zaradi eventualnih vplivov na neposredno okolico.

1.2 Območje OPPN

4. člen(Območje OPPN)

(1) Območje ureditev OPPN obsega dele parc. št.: 223/2, 229/1, 229/4, 230/1, 231, 234/1, 237/1, 237/5, 238/1, 241/1, 241/4, 810/6; vse parcele so v k.o. Gabrje.

(2) Severna meja proti vzhodu poteka vzdolž obstoječega dovoza kompleksa in zajame del zemljišča s parc. št. 223/2. Nato v smeri proti jugu poteka po vzhodni meji parcel. št. 229/1 in nato 229/4. Južna meja območja nato proti zahodu poteka po parc. št. 229/4, 229/1, 230/1, 231, 234/1, 237/1, 237/5, 238/1, 241/4 in 241/1 do parc. št. 241/7. Nato poteka proti severu po meji med parc. št. 241/1 s parc. št. 241/7 ter v območje zajame del parc. št. 810/6. Vse parcele so v k.o. Gabrje.

(3) Velikost območja znaša ca. 17.921 m2. Območje je prikazano na grafičnih načrtih.

(4) Izven meje OPPN se izvede naslednje priključitve in infrastrukturne vode za priključitev območja na obstoječe javno prometno in infrastrukturno omrežje:

– cestni priključek na lokalno cesto LC024271 (v nada‑ljevanju lokalna cesta Dobova–Kapele) po parcelah št. 810/6, 808/7 in 259/3 (k.o. Gabrje); rekonstrukcija obstoječega ce‑stnega priključka,

– poljska pot širine do 2,5 m po parcelah št. 227, 226/1, 225/1 in 813/1 (k.o. Gabrje) ter 344/2 in 403/1 (k.o. Veliki Obrež),

– elektroenergetski vod po parcelah št. 259/3, 259/5, 810/4, 810/5 in 810/6 (vse k.o. Gabrje),

– vodovod po parceli št. 810/6 (k.o. Gabrje),– kanalizacija za odvajanje komunalne odpadne vode po

parcelah št. 241/7, 243/3 in 810/4 (k.o. Gabrje) in– kanalizacija za odvajanje padavinske odpadne vode po

parceli št. 229/4 (k.o. Gabrje).

2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor

2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji

5. člen(Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Obstoječi šolski kompleks se nahaja v severnem delu naselja Dobova, vzhodno od lokalne ceste, ki poteka proti Malemu Obrežu in Kapelam. Zahodno od območja se nahaja naselje Gabrje pri Dobovi, sicer pa kompleks obkrožajo kme‑tijska zemljišča, ki so v smeri proti zahodu in jugu predvidena za pozidavo.

(2) Ureditveno območje športnih površin se nahaja južno od obstoječega šolskega kompleksa, njegova južna meja je od najbližjih stanovanjskih objektov oddaljena ca. 58 m. Ob‑stoječe območje je ravninsko, teren rahlo pada v smeri proti jugu, in sicer za ca. 2.5 m, obstoječa dovozna cesta šolskega kompleksa vzdolž severne meje pa je za ca. 1 m dvignjena (ca. 146.30 m n.v.).

2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin

6. člen(Funkcionalna zasnova)

(1) V območju se predvidi ureditev štirih enot oziroma parcel namenjenih gradnji javne ceste, dovozne ceste šolske‑ga kompleksa, parkirnih površin in zunanjih športnih površin z delom zunanjih površin vrtca. Območje OPPN se tako deli naslednje štiri enote:

– Cesta,– Dovozna cesta,– Parkirne površine in– Športne površine.(2) Funkcionalnost območja se zagotovi z umestitvijo

parkirnih površin ob skrajni zahodni del območja ob obstoječo lokalno cesto, s tem se v čim večji meri zmanjša njihovo križa‑nje s peš povezavami šolskega kompleksa in vrtca. Priključi‑tev na lokalno cesto se uredi preko javne površine – ceste, s katere se proti jugu izvede dovoz do parkirišč, proti vzhodu pa dovozno cesto šolskega kompleksa. Promet na dovozni cesti oziroma v šolskem kompleksu se lahko fizično omeji od javnih prometnih površin. Racionalno se športne površine umesti tako, da se omogoči čim krajši dostop tako iz smeri vrtca, šole in parkirišč (za izvenšolske aktivnosti), hkrati pa pusti prostor oziroma rezervat za širitev športnih površin proti vzhodu in jugu na preostalem plansko namenjenemu območju.

(3) Zunanje športne površine so namenjene šoli ter dejav‑nosti športnih društev kraja, del tudi zunanjim površinam vrtca. V okviru parkirnih površin se uredi parkirna mesta za potrebe osnovne šole, vrtca ter javno uporabo (v času prireditev in športnih dogodkov). Uredi oziroma rekonstruira se obstoječo dovozno cesto do dvorišča osnovne šole, ob njej pa varno peš povezavo do šolskega dvorišča.

(4) Za dostop do kmetijskih zemljišč ob vzhodnem delu območja OPPN (v območju bodoče širitve športnih površin) se uredi poljska pot dolžine 76 m in širine do 2,5 m in naveže na pot, ki poteka po parceli 813/1 k.o. Gabrje. Do južnega obmo‑čja bodoče širitve se dostopa preko načrtovane javne ceste in parkirišč.


2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

7. člen(Vrste dopustnih osnovnih objektov glede na namen)(1) Skladno z uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifi‑

kacije vrst objektov, je na območju OPPN in pod pogoji tega odloka dopustna gradnja naslednjih osnovnih objektov:

– v enotah Javna cesta, Dovozna cesta:– objekti razreda 2112 Lokalne ceste in javne poti,

nekategorizirane ceste in gozdne ceste;– v enoti Parkirišča:

– objekti razreda 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

– objekti razreda 1242 Garažne stavbe, od tega pokrita parkirišča in kolesarnice;

– v enoti Športne površine:– objekti razreda 2411 Športna igrišča, od tega igrišča

za športe na prostem, razen površin za avtomobilske, motori‑stične, kolesarske ali konjske dirke,

– objekti podrazreda 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega otroška igrišča,

– objekti razreda 1274, od tega garderobno-skladiščni objekt s prostori za izvajanje športnih dejavnosti (npr. tuši, slačilnice, garderobe in sanitarije), športno opremo in opremo za vzdrževanje.

(2) V vseh enotah je dovoljena gradnja objektov skupine 222 Distribucijski cevovodi, elektroenergetski vodi in komuni‑kacijska omrežja (razen čistilnih naprav) ter priključnih vodov sosednjih območij, če se s tem ne omejuje ali onemogoča izgradnja načrtovanih objektov s tem OPPN.

8. člen(Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov)(1) Skladno z uredbo o vrstah objektov glede na zahtev‑

nost in pod pogoji tega odloka, so na območju OPPN dopustni naslednji nezahtevni objekti:

– objekti za lastne potrebe, od tega uta oziroma senčnica (lahko več manjših objektov in samo v enoti športne površine) in utrjene dovozne poti,

– ograje,– škarpe in podporni zidovi,– pomožni infrastrukturni objekti, od tega pločnik in kole‑

sarska steza ob vozišču ceste ter postajališče (v vseh enotah, razen enoti športne površine),

– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, od tega kiosk oziroma tipski zabojnik (samo v enoti parkirišče).

(2) Skladno z uredbo o vrstah objektov glede na zahtev‑nost in pod pogoji tega odloka, so na območju OPPN dopustni naslednji enostavni objekti:

– v enotah Javna cesta in Dovozna cesta:– pomožni infrastrukturni objekti, od tega:– pomožni cestni objekti,– pomožni energetski objekti,– pomožni komunalni objekti, od tega kanalizacijski

priključek in vodovodni priključek;– v enoti Parkirišče:

– objekti za lastne potrebe, od tega nadstrešek name‑njen zaščiti koles in nad zbirnim mestom za komunalne odpad‑ke ter rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto,

– pomožni infrastrukturni objekti: kot v enotah cesta in do‑vozna cesta, poleg tega zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok),

– začasni objekti, od tega pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, začasna tribuna za gledalce na prostem,

– urbana oprema;– v enoti Športne površine:

– objekti za lastne potrebe, od tega rezervoar za uteko‑činjeni naftni plin ali nafto,

– pomožni infrastrukturni objekti, od tega:– pomožni energetski objekti,– pomožni komunalni objekti, od tega kanalizacijski

priključek in vodovodni priključek,– začasni objekti: kot v enoti parkirišče,– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na

prostem, od tega igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza,

– urbana oprema, od tega montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče.

9. člen(Vrste gradenj)

V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe grad‑benih in drugih del pod pogoji tega odloka:

– gradnje novih objektov,– rekonstrukcije objektov,– odstranitve objektov ali njegovih delov,– spremembe namembnosti objektov ali njegovih delov v

skladu z dopustnimi dejavnostmi,– vzdrževanje objektov.

2.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov

10. člen(Regulacijski in funkcijski elementi)

(1) Gradbena meja po tem odloku je črta, ki je načrtovane stavbe (garderobno-skladiščni objekt/-i) ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo. Izven gradbene meje lahko segajo le nadstreški nad vhodi in manjši oblikovni poudarki posamezne fasade.

(2) Za gradnjo drugih objektov po tem odloku ni posebej določenih posebnih regulacijskih elementov, razen za športna igri‑šča, ki se orientirajo v smeri sever–jug (oziroma vzhod–zahod).

(3) Poseben funkcijski element predstavlja gosta zasadi‑tev ob zahodni in južni meji območja OPPN.

(4) Območje se načrtuje v skladu z zahtevami za zago‑tavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov, ki morajo biti brez ovir. Vsi dostopi morajo biti lahko premagljivi, brez večjega števila diferenčnih stopnic. Ob neizogibnih stopni‑cah se namesti klančino v naklonu največ 8%.

11. člen(Lega objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno,

tehnično in oblikovno zasnovo)(1) Lega objektov v območju je določena z zakoličbenimi

točkami regulacijskih elementov, funkcijskimi elementi, ter po‑sameznimi posebnimi določili OPPN.

(2) Prikaz lege objektov z ureditvenimi kotami terena je razviden na grafičnem prikazu Ureditvena situacija.

(3) Z gosto zasaditvijo zahodne in južne meje območja OPPN se zagotovi ustrezne zavetne in protihrupne pogoje ter zaščito pred prehudim osončenjem. Glavno vodilo zasaditve je uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst kot nadomesti‑tev vegetacije naravnega okolja. Izvede se kot botanični prikaz vrst, ki se v tem območju največkrat pojavljajo in tvorijo sestavo okoliških gozdov in obmejkov. Zasaditev se v čim večji možni meri izvede med parkirnimi površinami in športnimi površinami ter znotraj samega območja. V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev nizkih grmovnic. Vzorec zasaditve površin ob cesti je treba prila‑goditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.

(4) Enota Cesta in Dovozna cesta: obstoječi cestni priklju‑ček in cesto se rekonstruira in razširi, ob njej pa uredi varna peš povezava med avtobusnim postajališčem ob lokalni cesti Dobova–Kapele do dvorišča osnovne šole. Ob severnem robu ceste ob območju vrtca se zaradi premostitve višinske razlike terena izvede oporni zid. Zaradi omejitve prometa v času izva‑janja pouka, se lahko na dovozni cesti namesti zapornica.


(5) Enota Parkirišča: dovoz do parkirnih mest se zagotovi iz severne smeri preko predvidene javne ceste na lokalno cesto Dobova–Kapele. V območju enote se lahko zagotovi do 80 parkirnih mest. V okviru enote se zagotovi ustrezno število parkirnih mest za potrebe vrtca in šole skladno z normativi, ki veljajo na področju, pri tem pa upoštevajo parkirna mesta, ki so zagotovljena v območju šolskega kompleksa. V okviru parkirišč se zagotovi tudi površine za shranjevanje koles, postajališče za avtobuse s čakališčem, ter ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov. Površine so lahko nadkrite.

(6) Enota Športne površine: do enote športna igrišča se izvede dostope iz smeri dvorišča osnovne šole, parkirišč in dovozne ceste. Lega garderobno-skladiščnega objekta (ali več samostojnih, med seboj oblikovno usklajenih objektov) je določena z gradbeno mejo. Lega posameznih športnih igrišč ni natančno določena, v prostor se jih racionalno umesti tako, da se za potrebe osnovne šole lahko zagotovi naslednja igrišča, površine in objekte:

– krožna štiristezna tekaška steza dolžine 200 m in po‑daljšanje na ravnini za tek na 60 m,

– igrišče za rokomet in mali nogomet,– ureditev dveh igrišč za košarko (v prečni smeri roko‑

metnega igrišča),– ureditev travnatega igrišča za nogomet in boj med

dvema ognjema,– igrišče za odbojko na mivki,– skok v daljino z eno doskočno jamo,– tribune za gledalce in– del zunanjih površin za potrebe vrtca.(7) Športne površine ali njihove dele se zaščiti oziroma

ogradi z varovalno ograjo in varovalnimi mrežami skladno s predpisi na tem področju. Lahko se ogradi tudi druge površine ali njihove dele.

(8) Dopustne nezahtevne in enostavne objekte po tem odloku se umešča na način, da ne onemogočajo ali omejujejo gradnje predvidenih osnovnih objektov.

(9) Pri načrtovanju se v čim večji možni meri upošteva trasa obstoječih infrastrukturnih vodov.

2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja

12. člen(1) Velikost športnih igrišč se določi skladno z veljavnimi

normativi pristojnega ministrstva, oziroma, ki veljajo na tem področju.

(2) Velikost zunanjih površin za namen vrtca v okviru eno‑te Športne površine se zagotovi skladno s predpisom, ki določa normative in minimalne tehnične pogoje za prostor in opremo vrtca, s tem, da se pri tem upošteva že zagotovljene zunanje površine v območju kompleksa vrtca.

(3) Garderobno-skladiščni objekt se načrtuje znotraj grad‑bene meje. Je podolgovate oblike z daljšo stranico v smeri sever–jug. Maksimalne dimenzije objekta na stiku z zemljiščem so: dolžina 12 m, širina 6 m in višina 4 m. Možna je izvedba več manjših samostojnih garderobnih sklopov pod isto povezano nadstrešnico. Maksimalni vertikalni gabarit je pritličje. Streha je ravna. Na strehi je možna izvedba tribun.

(4) Na vsem območju se nadstreške in senčnice oblikovno poenoti. Prav tako se poenoti urbano opremo.

(5) Ograje so transparentne žičnate ograje (istega tipa na celotnem območju), zelene meje iz avtohtonih vrst grmovnic. Prepovedane so polne (zidane), ali netransparentne ograje.

(6) Ceste in površine za mirujoči promet so v asfaltni izvedbi, omejene z dvignjenimi robniki.

(7) Interventne in vzdrževalne poti v območju so lahko utrjene z zatravitvijo, ali peščene.

(8) Pločnike in pešpoti se izvede kot asfaltne ali tlakova‑ne, pešpoti so lahko peščene.

(9) Višinske terenske razlike se premoščajo s travnimi brežinami.

(10) Gradnja opornih zidov je dovoljena v primeru pomanj‑kanja prostora za umestitev vitalnih objektov kompleksa. Izve‑

dejo se kot kamniti, betonski z oblogo iz kamnitih materialov, ali betonski. Če se izvedejo kot betonski, se jih ustrezno zazeleni z avtohtonim zelenjem. Vse škarpe in podporne zidove se oblikovno poenoti.

2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo

13. členStopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo ni določena s

kriteriji za izgrajenost zemljišč. V enoti Parkirišča se zagotovi vsaj 35% intenzivno zazelenjenih površin.

2.3.5 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo

14. člen(1) Na ureditvenem območju se določi parcele namenjene

gradnji naslednjim osnovnim objektom oziroma enotam: Javna cesta, Dovozna cesta, Parkirišča in Športne površine.

(2) Nova parcelacija z velikostjo parcel namenjenih gradnji objektov je prikazana na grafičnem prikazu Načrt parcelacije s prikazom namenske rabe prostora. Določena je z zakoličbenimi točkami.

3. Zasnova projektnih rešitev infrastrukturnih objektov in pogojev glede priključevanja na gospodarsko javno

infrastrukturo in grajeno javno dobro

3.1. Skupne določbe

15. člen(Skupne določbe)

(1) V območju obstoječe dovozne ceste so zgrajeni obstoječi infrastrukturni vodi, ob vzhodnem robu območja športnih površin v smeri proti jugu poteka kanalizacija za odvajanje padavinskih odpadnih vod v ponikovalnico izven ureditvenega območja OPPN, ob zahodni meji parkirnih površin pa obstoječi vodovod.

(2) Obstoječo prometno, energetsko, okoljsko in ostalo infrastrukturo se lahko poruši, rekonstruira, ali zgradi novo. Linijske vode se vodi v enotnih infrastrukturnih koridorjih, kjer je to možno in racionalno.

(3) Pri priključevanju objektov na gospodarsko javno in‑frastrukturo in grajeno javno dobro se upošteva pogoje upra‑vljavca javne gospodarske infrastrukture.

(4) Infrastrukturna ureditev je razvidna na grafičnem pri‑kazu Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.

3.2. Prometna ureditev in pogoji

16. člen(Prometna ureditev in pogoji)

(1) Zahodni del območja se nahaja v varovalnem pasu lokalne ceste LC na št. odseka 024271 (Dobova–Kapele). Na cesto je obstoječe območje priključeno z javno mestno ali kra‑jevno cesto št. odseka 027560 »pot k osnovni šoli«. Del ceste na odseku pri priključku na lokalno cesto in dovozu na parkirna mesta se določi kot javno cesto, v nadaljevanju pa kot dovozno interno cesto obstoječega šolskega kompleksa.

(2) Obstoječi cestni priključek in cesto se rekonstruira in razširi na najmanj 5.5 m, ob njej pa uredi pločnik širine min. 1,60 m.

(3) Zaradi omejitve prometa v času izvajanja pouka, se lahko na dovozni cesti namesti zapornica.

(4) Uvozne in izvozne radije ter ostale tehnične elemente se dimenzionira z upoštevanjem požarno-varstvenih zahtev glede neoviranega dostopa in manevriranja gasilskega vozila, interventnih in dostavnih vozil.

(5) Urejanje javnih cest in poseganje v njihovo območje se izvaja skladno z občinskim odlokom o javnih cestah ter drugih javnih površinah. V varovalnem 10-metrskem pasu lokalne ce‑ste Dobova–Kapele je raba prostora omejena in dovoljena le s soglasjem pristojnega upravljavca in pod njegovim nadzorom.


(6) Ceste se načrtuje skladno z veljavnimi predpisi, teh‑ničnimi normativi in standardi s področja gradnje cest in za‑gotavljanja prometne varnosti, ekonomičnosti gradnje in vzdr‑ževanja cest ter opremi z ustrezno prometno signalizacijo in prometno opremo.

(7) Na prometnih površinah se lahko izvedejo tudi površi‑ne za kolesarski promet.

(8) Prečkanja javne ceste se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo. Vse instalacije se izvedejo na ustrezni globini glede na niveleto vozišča ceste. Prav tako se na mestih, kjer so mogoča prečkanja infrastrukture v prihodnje, izvedejo za‑ščitne cevi.

(9) Če bi zaradi gradnje prišlo do onesnaženja občinskih cest, jih mora investitor oziroma izvajalec del takoj očistiti.

3.3. Oskrba z vodo

17. člen(Oskrba z vodo)

(1) Za potrebe oskrbe območja z vodo se predvidi pri‑ključitev območja na javno vodovodno omrežje v območju lokalne ceste Dobova–Kapele v skrajnem severozahodnem delu OPPN, lahko pa se priključi tudi preko obstoječega vodo‑vodnega omrežja šolskega kompleksa. Vodovodni priključek za potrebe napajanja območja se izvede skladno s pogoji upra‑vljavca vodovodnega omrežja iz soglasja za priključitev.

(2) Za vsako širitev vodovodnega omrežja, komunalno opremljanje območij, povečanje profilov cevovodov vodovo‑dnega omrežja, priključitev večjih porabnikov vode, hidrantnih omrežij, se izdela hidravlični izračun s presojo vpliva na obsto‑ječe razmere v vodooskrbnem sistemu s podatki o količinskem predvidenem odvzemu pitne vode.

(3) V obstoječem šolskem kompleksu je izvedeno hidran‑tno omrežje. V primeru potreb po zagotovitvi požarne vode v območju OPPN, se predvidi izvedba hidrantnega omrežja z ustreznim številom hidrantov.

(4) Predvidi se interno omrežje za vzdrževanje športnih objektov, garderobno-skladiščnega objekta in vodnjakov s pitno vodo, ki jih je možno postaviti v celotnem območju.

(5) Pri načrtovanju vodovodnega omrežja in priključeva‑nja na javno omrežje se upoštevajo veljavni sektorski predpisi s področja oskrbe s pitno vodo in veljavni občinski odloki in pravilniki. Pri izdelavi projektne dokumentacije se lahko upo‑števajo priporočila upravljavca javnega vodovoda, podana s smernicami k temu OPPN.

(6) Vsi posegi v 3-metrski obojestranski varovalni pas javnega vodovoda se izvedejo pod nadzorom in pod pogoji upravljavca omrežja.

3.4. Kanalizacija za odvajanje odpadne vode

18. člen(Kanalizacija za odvajanje komunalne odpadne vode)Komunalna odpadna voda iz območja se preko tlačnega

voda odvaja v javni kolektor odpadnih komunalnih vod, ki poteka v območju lokalne ceste Dobova–Kapele. Odvajanje odpadnih vod se načrtuje skladno s predpisom, ki ureja emisi‑jo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in pravilnikom, ki določa naloge, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe.

19. člen(Kanalizacija za odvajanje padavinske odpadne vode)

(1) Za odvod padavinske odpadne vode z novo načrtova‑nih površin in streh objektov se načrtuje kanalizacijsko omrežje z odvodom v ponikovalnico/-e v območju OPPN ali v območju, predvidenem za širitev športnih površin. Odvodnjavanje javne ceste in dovozne ceste se lahko preko obstoječe ali rekonstru‑

irane kanalizacije izvede v obstoječ kanal za odvajanje pada‑vinske odpadne vode, prav tako se lahko v obstoječ kanal in ponikovalnico odvaja novo zgrajene površine. Način ponikanja se izvede na podlagi podatkov o ponikalni sposobnosti zemljine geomehansko-geološkega poročila.

(2) Športne površine se po potrebi drenira.(3) Padavinska voda iz utrjenih, tlakovanih, ali z drugim

materialom pokritih površin, se odvaja s ponikanjem, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju od‑padnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(4) Padavinsko odpadno vodo s cest in mirujočih pro‑metnih površin se pred izpusti predhodno očisti na lovilcih olj skladno s SIST EN 858-2.

(5) Padavinska voda, ki nastaja na območju javnih cest, se odvaja skladno s predpisom, ki določa ukrepe v zvezi z zmanjševanjem onesnaževanja okolja zaradi njenega odva‑janja.

(6) Odvajanje se izvede na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinske vode z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi njihovo zadrževanje pred iztokom v ponikovalnice (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.). V izračunu se upošteva vse površine območja OPPN. Ponikovalnice se locira izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.

(7) V projektni dokumentaciji se za odvajanje padavinske odpadne vode poda projektna rešitev celotnega kompleksa. Razvidna mora biti dispozicija objektov, vsa obstoječa in nova komunalna infrastruktura, predvidena rešitev odvoda vseh vrst odpadnih voda s priloženimi detajli in definiranimi tipi posame‑znih elementov in merskimi mesti za odvzem vzorcev očiščene odpadne vode pred iztokom. Ustreznost izbranih elementov in karakterističnih vodnih količin mora biti računsko dokazana in iz projektne dokumentacije razvidna.

3.5. Odpadki

20. člen(Odpadki)

(1) V območju enote parkirnih površin se umesti ekološki otok za postavitev tipskih posod za ločeno zbiranje odpadkov.

(2) Predvidi se manjše posode za zbiranje odpadkov kot del urbane opreme znotraj celotnega območja OPPN, ter večje na vhodih v območje športnih igrišč.

(3) Z odpadnim gradbenim materialom se ravna skladno z veljavno uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri grad‑benih delih.

3.6. Elektroenergetsko omrežje

21. člen(Elektroenergetsko omrežje)

(1) Obstoječi šolski kompleks je priključen na elektroe‑nergetsko omrežje, obstoječa dovozna cesta pa opremljena z razsvetljavo.

(2) Ob jugozahodni meji območja OPPN poteka obstoječi SN 20 kV vod za TP Dobova vrtec.

(3) Za potrebe dobave električne energije se izvede pri‑ključitev območja z novimi napajalnimi vodi do transformator‑ske postaje 20/0,4 kV Dobova vrtec, ki se nahaja ob zahodni strani ceste Dobova–Kapele.

(4) Izvede se interno omrežje za razsvetljavo cest, parkir‑nih in športnih površin in za napajanje predvidenih objektov ter naprav za vzdrževanje športnih objektov.

(5) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte si mora investitor pridobiti od Elektro Celje, d.d. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje, v katerem bodo podani tehnični parametri za projektiranje elektro instalacij in priključ‑nega voda.

(6) Pri načrtovanju elektroenergetskih vodov in izvedbi križanj drugih infrastrukturnih vodov z njimi, se upošteva sek‑torske predpise s tega področja.


(7) Vsi posegi v 3-metrski obojestranski varovalni pas javnega energetskega voda se izvedejo pod nadzorom in pod pogoji upravljavca omrežja, dela v pasu se izvajajo ročno.

3.7. Omrežje zvez

22. člen(Omrežje zvez)

V območju je možna gradnja telekomunikacijskega in kabelsko-komunikacijskega omrežja s priključitvijo načrtovanih objektov na omrežje.

4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjenje kulturne dediščine

4.1 Kulturna dediščina

23. člen(kulturna dediščina)

(1) Območje OPPN in načrtovane ureditve izven meje OPPN so v celoti znotraj arheološkega območja Dobova – Arheološko območje (EŠD 9804), pri načrtovanju se upošteva varstveni režim, ki velja za registrirano arheološko najdišče.

(2) Investitor za načrtovane ureditve pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja, ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zago‑tovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav. Za dejansko izvedbo predhodnih arheoloških raziskav je potrebno pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine, za kar posreduje na pristojno ministrstvo vlogo za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo.

(3) Za podrobnejšo oceno in vrednotenje arheološkega najdišča ter stopnjo ohranjenosti, se najprej izvede naslednje predhodne arheološke raziskave:

– historična analiza prostora in– analiza obstoječih podatkov.(4) Glede na rezultate zgoraj navedenih predhodnih ar‑

heoloških raziskav, se izvede v smislu podrobnejše določitve vsebine in sestave najdišča v nadaljevanju še:

– ročne izkope testnih sond oziroma vrednotenje z izko‑pom strojnih testnih jarkov (40 testnih sond velikosti 1 m x 1 m x 0,8 m = 32 m3 (na ca. 0,8 ha površine).

(5) Predhodne arheološke raziskave se opravijo v času priprave PGD dokumentacije in po pridobitvi soglasja lastnikov zemljišč. Rezultate se upošteva pri nadaljnjem načrtovanju. Na podlagi rezultatov teh raziskav, se lahko opredelijo še nadaljnje potrebne raziskave (npr. zaščitna izkopavanja delov najdišč ...).

(6) Ustreznost upoštevanja rezultatov pri nadaljnjem na‑črtovanju preverja pristojna območna enota ZVKDS z izdajo kulturnovarstvenega soglasja.

5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave

24. člen(Ohranjanje narave)

Območje urejanja se ne nahaja v ekološko pomembnem območju, območju naravne vrednote, ali posebnem varstve‑nem območju.

25. člen(Varstvo podtalnice)

(1) Celotno ureditveno območje se nahaja na območju Brežiškega polja s podzemnimi vodami (ID št. 19).

(2) Na območju niso dovoljene dejavnosti, ki bi predsta‑vljale nevarnost za onesnaženje podtalnice.

(3) Zaščita podtalnice se zagotavlja z ustreznim odvaja‑njem odpadnih vod, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanju gradbenih del po določilih tega odloka.

(4) V času gradnje se dela izvedejo na način zmanjšanja vpliva na okolje. Če bi ob zemeljskih delih prišlo do izlitja olja ali goriva iz gradbenega stroja, se tako kontaminirano zemljino takoj odstrani in jo ustrezno embalirano (v zaprte sode) preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s takimi odpadki. Med gradnjo se uporabljajo le standardni brezhibni in s predpisi ustrezni delovni stroji in naprave.

26. člen(Varstvo tal)

(1) Pri odrivih zemlje se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala, po končani gradnji pa uporabi za zelene površine.

(2) V projektu se prikaže oziroma opiše mesto deponije viškov zemeljskega in drugega materiala. Materialov ni dovo‑ljeno odlagati nekontrolirano po terenu.

(3) Po končanem posegu se ustrezno odstrani vse odpad‑ke in teren uredi / rekultivira, prepreči se nenadzorovan vnos odpadkov v tla in njihovo odlaganje v naravno okolje, v primeru razlitja nevarnih snovi se lokacijo takoj sanira.

27. člen(Varstvo zraka)

Na območju ni predvidenih dejavnosti, ki bi predstavljale nevarnost glede varstva zraka. V času gradnje se upoštevajo ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih morajo upoštevati investitorji in izvajalci del.

28. člen(Varstvo pred hrupom)

(1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, spada območje v III. stopnjo varstva pred hru‑pom, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa.

(2) Zasaditev ob lokalni cesti, v območju parkirnih površin in ob južnem robu športnih površin, ima med drugim predvsem funkcijo protihrupne zaščite načrtovanih športnih površin zaradi hrupa, ki ga bo povzroča promet na lokalni cesti.

6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom

pred požarom

29. člen(Varstvo pred poplavami)

Skladno z opozorilno karto poplav območje ni ogroženo zaradi poplav.

30. člen(Seizmološke zahteve)

Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri na‑črtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oziroma EC8 (SIST EN-1998). V skladu s karto projektnega pospeška tal območje spada v območje potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal 0,250 g.

31. člen(Požarno varstvo)

(1) Območje se ureja skladno s predpisom, ki ureja sistem varstva pred požarom.

(2) Pri načrtovanju se upošteva pogoje za varen umik lju‑di, živali in premoženja, načrtuje potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev, ustrezno načrtuje dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila ter oskrbo z vodo za gašenje.

(3) Pri graditvi objektov se izpolnjuje zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov.

(4) Naprave, napeljave, postroji, izdelki, elementi ter sklo‑pi konstrukcij objektov se gradijo oziroma izdelajo tako in iz


takih materialov, da je zagotovljena požarna varnost. Ob rekon‑strukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati. Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi.

(5) Dovoz za požarna in intervencijska vozila v območju je predviden preko javne ceste, dovozne ceste in predvidenih parkirnih površin.

(6) Za načrtovane objekte mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti, ki se izdela v sklopu PGD projektne dokumentacije.

7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN

32. člen(Etapnost gradnje)

Gradnja v območju se lahko izvaja etapno, s tem, da so posamezni objekti funkcionalno zaključene celote in na način, da ne bo negativnih vplivov na okolje.

8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

33. člen(Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1) Dovoljeno je odstopanje od prikaznih ureditvenih kot v grafičnem delu načrta +/- 0,5 m.

(2) Dovoljeno je odstopanje pri prometnem, komunalnem, energetskem in komunikacijskem urejanju, v kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav ali ustreznejši tehnologiji izvedbe in če te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN.

(3) Vsa odstopanja se lahko izvedejo le v primeru ustre‑znejših rešitev, ki ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

34. člen(Nadzor)

Nadzor nad izvajanjem občinskega podrobnega prostor‑skega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

35. člen(Vpogled)

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled pri pristoj‑nem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Brežice.

36. člen(Veljavnost)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3505-3/2010Brežice, dne 10. septembra 2010

ŽupanObčine BrežiceIvan Molan l.r.

4033. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Center starejših občanov Občine Brežice

Na podlagi 61. člena in 98. člena Zakona o prostorskem na‑črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07

– uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09, 3/10) je Občin‑ski svet Občine Brežice na 7. izredni seji dne 6. 9. 2010 sprejel

O D L O K o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Center starejših občanov Občine Brežice


1. členPredmet

(1) S tem aktom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Center starejših občanov Občine Brežice (v nadalje‑vanju »OPPN CSO Občine Brežice«), ki ga je izdelalo podjetje GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta OPPN-6/2010.

(2) Prostorska ureditev je namenjena ureditvi centra sta‑rejših občanov Občine Brežice za namen institucionalnega varstva starejših občanov in drugih oblik pomoči starejših v občini. Gre za umestitev Doma starejših občanov, oskrbovalnih stanovanj in drugih spremljajočih dejavnosti.

2. členVsebina

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge z naslednjo vsebino:

Tekstualni del vsebuje:1. opis prostorske ureditve;2. območje urejanja;3. umestitev načrtovanih ureditev v prostor;4. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključe‑

vanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;

5. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne de‑diščine;

6. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;

7. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela;

8. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;

9. etapnost izvedbe prostorske ureditve;10. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, obliko‑

valskih in tehničnih rešitev;11. obveznosti udeležencev graditve objektov;12. usmeritve za določanje meril in pogojev po preneha‑

nju veljavnosti OPPN.Grafični del vsebuje:1. Območje urejanja M 1: 5002. Prikaz vplivov in povezav na sosednja

območja, širše območje urejanja M 1: 25003. Načrt ureditvene situacije M 1: 5003.1 Načrt ureditvene situacije – primer

pozidave M 1: 5003.2 Načrt ureditvene situacije – varianta

ureditve P23.3 Karakteristični prečni prerezi M 1: 5004. Načrt parcelacije – primer M 1: 5005. Načrt prometne infrastrukture M 1: 5006. Zbirni načrt infrastrukturnih vodov M 1: 5007. Rešitve in ukrepi za obrambo ter za

varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1: 500

(2) OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev ure‑janja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN in povzetek za javnost.


II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

3. členObmočje urejanja

(1) Občina Brežice je decembra 2009 sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Brežice za potrebe širšega javnega pomena in potrebe gospodarskega sektorja: turizem, kmetijstvo (intenziv‑nejše), obrt – poslovne in proizvodne dejavnosti; dopolnitev v letu 2009 (Uradni list RS, št. 104/09), s katerim je spremenila namensko rabo nekaterih zemljišč za potrebe širšega javnega pomena in potrebe gospodarskega sektorja: turizem, kmetijstvo (intenzivnejše), obrt – poslovne in proizvodne dejavnosti.

(2) V tem odloku je določeno ureditveno območje B4-26SC1/909-CD namenjeno domu za starejše in predviden izvedbeni akt OPPN. Podane so usmeritve za razvoj centralnih dejavnosti. Ureditvena enota je opredeljena kot širitev obstoje‑čih centralnih dejavnosti ob mestnem jedru ter se opredeli kot druga območja centralnih dejavnosti (CD) izključno za namene vseh vrst socialnovarstvenih storitev. Gre za namen institu‑cionalnega varstva starejših občanov in drugih oblik pomoči starejših v občini.

(3) Območje se nahaja v južnem delu mesta Brežice v ne‑posredni bližini obstoječega Doma upokojencev Brežice. Meji na obstoječo pozidavo in na Prešernovo in Dobovsko cesto, iz katerih bo predviden tudi dostop na to območje. Na vzhodni strani meji na javno poljsko pot. Zahodni rob meji na obstoječo pozidavo in je že pozidan.

Območje OPPN zajema zemljišča, na katerih je izražen konkreten interes, in sicer na parc. št. 1357/1, 1358, 1359, 1360 vse k.o. Brežice ter ostala zemljišča na parc. št.: 1340/1, 1339, 1356/2 vse k.o. Brežice. Skupna površina obravnavane‑ga območja znaša 1,70 ha.

(4) Območje in potek meja je razviden iz grafičnega dela, načrt št. 1 – Območje urejanja.

V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.

VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKIH UREDITEV S SOSEDNJIMI OBMOČJI

4. členProgramska izhodišča in koncept umeščanja

(1) Ureditveno območje se deli na tri programske sklope.(2) Sklop 1 – Dom starejših občanov (DSO) leži na večin‑

skem delu območja. Za izgradnjo le-tega je izražen konkreten investicijski interes in izkazana razvojna potreba občine. Gre za izgradnjo sodobnega doma z ostalimi spremljajočimi in dopol‑nilnimi socialno zdravstvenimi uslugami in storitvami

(3) Sklop 2 – Oskrbovana stanovanja so funkcionalno vezana na DSO, vendar so umeščena v prostor po principu večstanovanjske gradnje. Tudi za ta sklop je izražen konkreten investicijski interes in izkazana razvojna potreba občine.

(4) Sklop 3 – za zemljišča, ki so v lasti Občine Brežice, v času priprave OPPN-ja ni izkazana razvojna potreba občine niti konkretiziran interes. Območje se nameni za storitvene in servisne dejavnosti namenjene Centru starejših občanov (dopolnilna ponudba in zagotavljanje potreb območja), druge oblike pomoči za stare občane (pomoč na domu, socialni ser‑vis), poslovne površine, lahko tudi za institucionalno varstvo starejših oseb in ostale oblike institucionalnega varstva (dnevni center, oskrbovana stanovanja, varovana stanovanja), v kolikor se izkaže za to potreba. Nedorečen program zato zahteva fle‑ksibilnost v oblikovanju območja, prav tako pa tudi fleksibilnost v organizaciji prostora na parceli. Določijo se le robni pogoji oblikovanja ter zagotovi ustrezna infrastruktura.

(5) Zasnova območja je vezana v precejšnji meri na ustre‑zno funkcionalno zasnovo stavbe DSO in ustreznih prometnih površin. Glede na predviden program se prilagodi tudi obliko‑vanje objektov s čim več zelenimi odprtimi površinami. Določijo

se vizualni omilitveni ukrepi posegov kot posledica lokacije ob starem mestnem jedru in v veduti gradu.

5. členPovezava območja in vplivi na sosednja območja

(1) Za realizacijo predvidenih ureditev je potrebno izven območja izvesti infrastrukturne navezave – priključitev območja na vodovod in električni vod do TP, priključitev na TK omrežje, priključitev na plinovodno omrežje, razvod toplovoda. Obmo‑čje se naveže na obstoječo prometno omrežje, na katerega povečan promet zaradi novih ureditev nima bistvenega vpliva.

(2) Ureditve bistveno ne vplivajo na vizualno podobo južne fasade naselja Brežice in vedute gradu.

(3) Prikaz vplivov na sosednja območja je razviden iz gra‑fičnega dela, list št. 2 – Prikaz vplivov na sosednja območja.

6. členUreditvene enote

Območje je razdeljeno na tri ureditvene enote glede na programske sklope. Vzpostavi se infrastrukturni koridor za jav‑no interno cestno povezavo in za izgradnjo druge infrastruk‑ture.Ureditvena enota Dejavnost / Namen Površina (ca.)P1 Dom starejših občanov 8050 m2

P2 Oskrbovana stanovanja 3274 m2

P3 Storitvene in servisne dejavnosti CSO 5245 m2

REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN – POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV

V PROSTOR

7. členVrste objektov glede na zahtevnost

(1) V območju OPPN je dopustna gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov. Skladno z veljavnimi predpisi je do‑pustna gradnja:

Enostavnih objektov, in sicer:– Objekti za lastne potrebe– Pomožni infrastrukturni objekti– Pomožni kmetijsko – čebelnjak, ribnik– Začasni objekti– Vadbeni objekti – namenjeni športu in rekreaciji– Spominska obeležja– Urbana oprema.Nezahtevnih objektov, in sicer:– Objekti za lastne potrebe – uta, utrjene dovozne poti– Ograje– Škarpe in podporni zidovi– Pomožni infrastrukturni objekti– Začasni objekti, namenjeni prireditvam – kiosk.

8. členVrste objektov glede na namen

(1) Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI, Uradni list RS, št. 33/03) je dopustna gradnja objektov s naslednjimi pretežni‑mi nameni uporabe:

P1: 11300 stanovanjske stavbe za posebne namene – domovi za starejše osebe

P2: 11222 stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanjiP3: 11222 stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji11300 stanovanjske stavbe za posebne namene12112 gostilne restavracije točilnice12301 trgovske stavbe – lekarne12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti12640 stavbe za zdravstvo12730 kulturni spomeniki – arheološko najdišče kot zava‑

rovana kulturna dediščina.


(2) V vseh ureditvenih enotah je dovoljeno:24110 športna igrišča24122 javni vrtovi.Objekti se lahko namenijo izključno za potrebe dopolnitve in

spremljajočih dejavnosti vseh vrst socialnovarstvenih storitev.21120 lokalne ceste in javne poti222 distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski

vodi in distribucijska komunikacijska omrežja elektroenergetski vodi – z vsemi razredi in podrazredi.

(3) Dopustna je gradnja objektov za namen rabe alterna‑tivnih energetskih virov – fotovolavtične elektrarne, kolektorji, geotermalni energetski viri ipd. Tovrstni objekti se umeščajo kot spremljajoča dejavnost za potrebe območja obravnave in širše skladno z namensko rabo območja.

2302 energetski objekti – solarne elektrarne, toplarne- naprave za soproizvodno toplote in energetike iz biomase, na bazi geotermalne energije.

9. členDopustne vrste gradenj

(1) V območju OPPN so dopustne vse vrste gradenj in sicer: gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in od‑stranitev objekta.

(2) Dopustno je vzdrževanje objektov in spreminjanje namembnosti objektov znotraj določb tega akta. Dopustne so izravnave terena.

10. členDopustne vrste dejavnosti

(1) Območje je po nadrejenem prostorskem aktu name‑njeno za centralne dejavnosti in izključno za namene vseh vrst socialnovarstvenih storitev. V P3 je dopustno prepletanje drugih dejavnosti za dopolnitev ponudbe socialnovarstvenih storitev.

(2) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste de‑javnosti povzete po veljavnem predpisu (Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08):

D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO

35119 Druga proizvodnja električne energije35.3 Oskrba s paro in vročo vodoG TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTOR‑

NIH VOZIL47 Trgovina na drobno, razen z motornimi voziliI GOSTINSTVO56 Dejavnost strežbe jedi in pijačK FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTIL POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMIM STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAV‑

NOSTI (kot spremljajoče oziroma dopolnilne dejavnosti pri‑marni dejavnosti – 69 Pravne dejavnosti, 74 druge strokovne in tehnične dejavnosti)

O DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE DEJAV‑NOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI

84.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti

84.3 Dejavnost obvezne socialne varnostiP IZOBRAŽEVANJE85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposa‑

bljanje85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanjeQ ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO86 zdravstvo87 socialno varstvo z nastanitvijo88 socialno varstvo brez nastanitveR KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DE‑

JAVNOSTI90 kulturne in razvedrilne dejavnosti93 športne in druge dejavnosti za prosti časS DRUGE DEJAVNOSTI94 dejavnost članskih organizacij96 druge storitvene dejavnostiPOGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRA‑

DNJO

11. členJavni natečaj

Javni natečaj se izvede skladno z veljavnimi predpisi. Variantne rešitve so bile že obdelane v fazi izdelave Idejne zasnove.

12. členPogoji glede lege objektov

(1) Na zemljiščih, namenjenih gradnji po tem prostorskem aktu se določi površina za razvoj objektov, parkirišča in zelene površine.

(2) Površina za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami in/ali gradbeno linijo, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta akt. Na površini za razvoj objektov je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Dopustno je urejanje parkirišč in zelenic.

(3) Odmiki od mej sosednjih zemljišč in medsebojni od‑miki objektov Objekti morajo v ustreznem odmiku od prome‑tnic in v medsebojnem odmiku (5 m). Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture.

Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo omogočiti vzdr‑ževanje stavbe in upoštevati varstvene pogoje (sanitarni, po‑žarni, intervencijske poti). Minimalni odmik stavbe od parcelne meje na robu območja je 5 m, kar ne velja za objekte, ki se razprostirajo preko več parcel namenjenih gradnji oziroma kar ne velja za objekte, ki tvorijo funkcionalno enoto. Dopustna je gradnja vrstnih stavb (P3). Novo grajeni objekti morajo omogo‑čati ustrezne sanitarne pogoje ostalim stavbam

(4) Lokacijski pogoji so razvidni iz grafičnega dela, list št. – 3 Načrt ureditvene situacije.

13. členPogoji glede velikosti objektov(1) Maksimalni faktor zazidanosti parcele je 0,4 – razmer‑

je med zazidano površino in celotno površino parcele, name‑njene gradnji. Sem niso vštete morebitne parkirne površine pod zemljo, ki lahko zasedejo tudi večji del parcele.

(2) Vertikalni gabaritiVodilo pri določanju višinskih gabaritov izhaja predvsem

iz varovanja vedute na brežiški grad. Predvidena pozidava ne sme zastirati vedute na grad.

Max. višina objektov – maksimalna višinska kota vrha načrtovanega centralnega objekta oz zg. točka venca ravne strehe je 161,5 m n.v.

Etažnost: P1: (K)+ P+3, ostale ureditvene enote največ (K)+P+1+M z izkoriščeno mansardo oziroma P+1+(2) v primeru ravne strehe.

Kletne etaže so dovoljene, v kolikor to dopuščajo terenske razmere in komunalni priključki. Kleti je lahko več. Objekti so lahko tudi samo deloma podkleteni.

(3) Horizontalni gabariti:Tlorisni gabariti naj bodo podolgovati z daljšo osjo v smeri

V-Z.P1: Oblika objekta doma starejših občanov je podrejena

funkciji, zato je dopustno odstopanje oblike objekta, vendar mora objekt z oblikovnimi elementi slediti kriteriju usmerjenosti.

P2 in P3: Objekti so preprostih, pravokotnih oblik. Dovo‑ljeno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni podolgovati tloris.

Možna je gradnja enega ali več posameznih objektov ozi‑roma več med seboj povezanih objektov na posamezni parceli ali na več parcelah skupaj.

(4) Pogoji glede velikosti objektov so prikazani v grafič‑nem delu, list št. 3: Ureditvena situacija in prikazani v grafičnem delu, načrt Prerezi.


14. členPogoji glede oblikovanja objektov – funkcionalna, tehnična

in oblikovna zasnova objektov(1) Oblikovanje objektov naj bo enostavno, nevpadljivo,

vendar lahko raznovrstno.Pri načrtovanju stavb naj se upoštevajo stavbne značilno‑

sti oziroma stavbni členi hiš iz obstoječe okolice ali nekdanjega predmestja.

Poudarjena naj bo smer pozidave V-Z.(2) Temeljenje objektov:Za potrebe priprave OPPN-ja je izdelano Poročilo o geo‑

loško-geomehanskih preiskavah tal s predlogom temeljenja za predvidene objekte v Brežicah.

Temeljenje je povsod mogoče izvesti plitvo ob tem, da na delih, kjer se pojavlja zaglinjen grušč in prod, se predlaga delno zamenjavo tal z nasipom drobljenca ali peščenega proda debeline vsaj 0,4 m. Pred izvedbo nasipa mora temeljna tla zapisniško prevzeti geomehanik.

Pri dimenzioniranju temeljev naj se, glede na navedeno sestavo temeljnih tal in plitvo temeljenje objektov in predpo‑stavki, da temelji segajo vsaj 1,0 m pod koto terena glede na končno zunanjo ureditev, upošteva dopustna obremenitev temeljnih tal qdop=220kN/m2.

Večje količine vode v manjših globinah se ne pričakuje. V času gradnje doma starejših občanov je potrebno predvideti črpanje morebitne vode.

Dno pasovnih ali točkovnih AB temeljev mora povsod segati najmanj 1,0 m pod koto končne ureditve terena. Natanč‑nejši pogoji temeljenja so podani v poročilu.

(3) Konstrukcija:– klasično zidana, montažna ali v kombinaciji obeh, jekle‑

na, armirano betonska, skeletna, po izbiri projektanta, odvisno od zasnove objekta.

(4) Streha:– Zaradi varovanja vedute gradu in omejenega največjega

vertikalnega gabarita je v P1 dovoljena ravna streha z minimal‑nim naklonom skritim v vencu objekta.

– V P2 so dopustne ravne strehe ali dvokapnice.– Dvokapne strehe. Objekti imajo smer slemena V-Z, kot

je prikazano v grafičnem delu, list 3 – Ureditvena situacija.– Dvokapne strehe naj bodo v opečni kritini v opečni barvi

kot obstoječe stavbe.– Dopustne so zelene strehe.(5) Oblikovanje objektov in fasad:– Oblikovanje fasad mora biti čim bolj nevpadljivo.– Poudarjena naj bo smer pozidave V-Z. Tlorisni gabariti

naj bodo podolgovati z daljšo osjo v smeri V-Z.– Fasade naj bodo v odtenkih zemeljskih barv (drap,

rjava, topla siva ipd.) ali odtenkih barve zelenja. Dovoljene so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za poudarek posa‑meznega dela fasade ali za členitev in popestritev fasadnih ploskev. Intenzivnejši barvni toni niso dovoljeni.

– Glavne, vhodne fasade so oblikovno poudarjene, doda‑tno arhitektonsko oblikovane (poudarjeni arhitekturni elementi in členi z barvami, materiali, volumni …)

– Prostor pred vhodnimi vrati v stavbo mora biti zaščiten pred vremenskimi vplivi.

– Objekti ne smejo refleksirati svetlobe. V primeru izvedbe npr. sončnih kolektorjev na ravni strehi, se morajo le-ti vizualno skriti za vencem ravne strehe.

– Dopustne so zazelenjene fasade.– Volumen glavnega objekta naj se razčleni na štiri dele

z osrednjim povezovalnim delom.– Objekti večjih volumnov (CSO) naj bodo horizontalno

členjeni. Višina objektov naj se vizualno razbije s horizontalno členitvijo fasad. Večji volumni (P1) naj se razčlenijo vizualno manjše dele (v P1 osrednji del se izvede v stekleni fasadi, zaključki krakov transparentni).

– P1: Poteza dveh traktov v smeri V-Z, ki sledi smeri ostale pozidave, naj bo bolj poudarjena kot prečna smer S-J, ki jo je treba kar se da zakriti. Osrednji povezovalni del naj bo zasnovan čim bolj transparentno, kar je priporočljivo tudi za severni in južni trakt.

(6) Funkcionalna in tehnična zasnova objektov:Velikosti in oprema bivalnih, skupnih in gospodarsko ser‑

visnih prostorov se načrtujejo skladno z veljavnimi predpisi. Vsi prostori v objektu, ki so namenjeni uporabi stanovalcev ali opra‑vljanju del, ki so vezana nanje, so oblikovani brez arhitekturnih ovir, kar omogoča neovirano gibanje gibalno oviranih ljudi.

P1: Stanovanjska enota stanovalcev z demenco mora biti nameščena tako, da je omogočena neposredna povezava z zelenimi površinami urejene okolice.

Objekt mora biti arhitekturno zasnovan tako, da v celoti sledi programskim in strokovnim izhodiščem.

Servisni prostori se locirajo v kletne prostor in v severni krak. Kurilnica oziroma strojnica s potrebnimi spremljajočimi postori in ureditvami se locira v kletnih prostorih. Možno je uporaba kurilnice za daljinsko ogrevanje objektov v širšem območju dudi izven območja obdelave.

P2 – poleg splošnih pogojev mora oblikovnost objektov upoštevati orientacijo bivalnih prostorov v smeri V-Z, funkcio‑nalno navezavo na Dom starejših. Oskrbovana stanovanja mo‑rajo biti projektirana in grajena v skladu z veljavnimi predpisi.

15. členPogoji glede oblikovanja objektov – pogoji glede ureditev

okolice objektov(1) Krajinsko oblikovanje:Zunanje površine območja naj bodo v čim večji meri ze‑

lene, parkovno urejene površine s čim manj asfaltiranimi in tla‑kovanimi površinami. Na vzhodnem in deloma na južnem robu območja se predvidi zeleni pas zasaditev mešanega drevja pretežno zimzelenega in grmovnic zaradi zakrivanja volumna DSO na veduti gradu. Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov.

(2) Dovozi in dostopi ter ostale prometne in manipulativne površine se predvidijo s severne strani. Vse manipulativne po‑vršine za potrebe dejavnosti morajo biti na pripadajoči parceli.

Dostopna pot s površine, ki pripada posamezni stavbi, vključno s parkirnimi prostori, mora omogočati varen in ne‑oviran dostop do stavbe. Zgrajena mora biti brez grajenih in komunikacijskih ovir tako, da funkcionalno oviranim osebam omogoča samostojen in varen dostop do skupnih prostorov stavbe in oskrbovanih stanovanj.

Parkirne površine naj bodo obdelane tako, da se vizualno zmanjša površina. Dopustna je kombinacija tlakovcev, zelenih površin in travnatih plošč ter peska. Parkirne površine naj bodo izdatno zasajene z drevjem. Parkiranje za invalida je potrebno zagotoviti v neposredni bližini glavnega vhoda.

Dopustna je postavitev ograj na mejo parcele, namenjene gradnji, v kolikor zasaditev oziroma postavitev ne ovira pote‑ka infrastrukturnih vodov. Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometno-varstvenimi predpisi glede zahtevanih pregledov kotov vožnje. Ograja mora biti žična ali rešetkasta ter transparentna, zgrajena iz montažnih elementov. Max. dopustna višina ograje je 1,5 m.

(3) Poleg dostopa za osebna in druga vozila je možen tudi peš dostop in sicer preko hodnika za pešce ob lokalni cesti in interni cesti. Širina hodnika za pešce in sprehajalnih poti mora biti vsaj1,80m. Površina poti mora biti trdna, ravna in nedrseča.

(4) Na celotnem območju urejanja se robniki izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi in priporočili, katerih namen je nemoteno gibanje funkcionalno oviranih oseb.

(5) Varstvo plodne zemlje:Dopusten je odvoz humusa na druga kmetijska zemljišča

– izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč. Vzpostaviti je potreb‑no prvotni nivo terena, lahko z manj kvalitetnim materialom.

16. členPogoji glede oblikovanja objektov – pogoji za mirujoč promet

(1) Dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zago‑toviti zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.


(2) Za parkiranje se predvidijo odprti parkirni prostori, katerih dimenzioniranje se izvede po pridobitvi posameznih programov. Pri projektiranju se upoštevajo Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, Lju‑bljana). Parkirne površine se zagotovijo z ureditvami v okolici objekta ali v podzemnih garažah v objektu, v vseh primerih pa v sklopu parcele, namenjene gradnji.

(3) Vse zunanje povozne in manipulativne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi robniki in nagnjene proti lovil‑cem olj. Parkirne površine naj bodo izdatno zasajene z drevjem.

(4) Potrebno je zagotoviti parkirna mesta za kolesa. Pri‑poročljivo je, da so pokrita.

17. členPogoji glede oblikovanja objektov – pogoji za nezahtevne

in enostavne objekteOblikovni pogoji za postavitev enostavnih objektov:Funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali nezah‑

tevnih in enostavni objektov v sklopu posameznih parcel pripa‑dajočim stavbam morajo biti usklajeni z osnovno stavbo ali pa so preprostih kubusnih oblik lahkih transparentnih konstrukcij.

Nadstrešek: transparenten oziroma oblikovno usklajen z obstoječim oziroma predvidenim objektom, ki mu pripada.

Gradnja opornih zidov in ograj je možna tudi na mejo gradbene parcele.

18. členPogoji za parcelacijo

(1) Parcela, namenjena gradnji, v ureditvenih enotah P1–P3 se določa kot minimalno zemljišče, ki služi objektu glede na program dejavnosti in njegov razvoj, potrebne zelene površine, velikost objekta, potrebne manipulacijske površine in dostope do objekta, potrebne površine za postavitev pomožnih objektov, potrebne površine za razvoj oziroma širitev dejavnosti.

(2) Pri določitvi velikosti parcele namenjene gradnji je tre‑ba upoštevati: obstoječe posestne meje, oblikovanost terena, lego sosednjih objektov, potek infrastrukturnih vodov, lokacije infrastrukturnih objektov in naprav, sanitarno tehnične in po‑žarne zahteve in možnost razvoja pozidave v ureditveni enoti. Vsak investitor posameznega objekta mora imeti neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na jav‑no komunalno infrastrukturo. V kolikor predviden program ne zaseda celotnega razpoložljivega zemljišča (P3), mora dispo‑zicija objektov in organizacija programa na zemljišču omogočiti dostop do objekta zgrajenega v naslednji fazi.

(3) Za lažje oblikovanje bodočih parcel, načrtovanje in razporeditev objektov je v grafičnemu delu OPPN-ja prikazan predlog možnih parcelacij, zasnove in razporeditve objektov (predvsem za P3). Predlog pomeni predvsem kot pomoč pri di‑menzioniranju infrastrukture in trženju zemljišč in ni obvezujoč. Na območjih namenjeni gradnji stavb se vzpostavi “parcelacij‑ska mreža”, ki predstavlja osnovo za določitev novih zemljiških parcel k pripadajočim stavbam, za prostorsko umestitev stavb. Rešitve so lahko tudi drugačne, vendar ne smejo onemogočiti dostopnosti in funkcije na ostalih parcelah. V kolikor umestitev objekta odstopa ali celi ruši zastavljeno »parcelacijsko mrežo« znotraj posamezne ureditvene enote P1-P3, je potrebno pred‑hodno izdelati in uskladiti z občino novo parcelacijsko mrežo in ureditev zagotavljanja infrastrukture.

(4) Na posamezni parceli, namenjeni gradnji, je možna gradnja več objektov, prav tako je možno deliti ali združevati parcele. Parcele je možno združevati in deliti tako, da ima nova parcela dostop z javne površine.

(5) Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu – list št. 4 – Načrt parcelacije.

ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO

JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

19. členRazporeditev javnih površin

(1) Javna površina na obravnaven območju je interna cesta, ki omogoča dostop do objektov iz lokalne ceste.

(2) Določitev javnih površin in parcel, namenjenih gradnji, je prikazana v grafičnem delu prostorskega akta – list št. 4, Načrt parcelacije.

20. členLega objektov in potek omrežij

(1) Pri načrtovanju infrastrukture se upoštevajo smernice in priporočila nosilcev urejanja k osnutku OPPN-ja. Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posamezni‑mi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Kjer je infrastruktura izvedena v vozišču, morajo biti jaški na sredini voznega pasu. Odmiki od cest in infrastruktur‑nih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Komunalno-energetski vodi naj v čim večji možni meri potekajo v koridorjih cest in do‑stopnih poti- ob cestišču, v cestnem telesu. Priključki in interni razvodi potekajo v soglasju z upravljavcem infrastrukture.

(2) Obstoječa in predvidena infrastruktura je prikazana v grafičnem delu – list št. 5 – zbirni načrt infrastrukturnih vodov.

21. členPrometna infrastruktura – cestno omrežje

(1) Območje se navezuje na obstoječo lokalno cesto LZ 026021 – Dobovska cesta v stacionaži 0.200 km in ima izvoz na južnem delu na javno pot Veterinarska postaja JP 528834, ki se navezuje na prometno omrežje na Prešernovo cesto LZ 026031.

(2) Interno omrežje mora biti dimenzionirano najmanj za dostavna in interventna vozila. Zasnovano mora biti, tako, da zaseda čim manj zemljišča in na funkcionalno slabših zu‑nanjih površinah – severna stran objektov. Predvidene ceste morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje. Pri projektiranju cestnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne predpise.

(3) Pred pričetkom del v varovalnem pasu kategorizirane občinske ceste je potrebno obvestiti upravljavca cest zaradi izvrševanja stalnega nadzora nad izvajanjem del.

(4) Prometna infrastruktura je prikazana v grafičnem delu, list št. 5 – Načrt prometne infrastrukture.

22. členPrometna infrastruktura – kolesarski in peš promet(1) Za peš promet so zagotovljeni ločeni hodniki. Hodniki

za pešce so nivojsko ločeni od cestišča.(2) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo

omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi, ter opremijo z ustrezno signalizacijo. Širina hodni‑ka za pešce in sprehajalnih poti mora biti vsaj 1,80 m. Površina poti mora biti trdna, ravna in nedrseča.

(3) Kolesarki promet poteka po cestah.

23. členPrometna infrastruktura – mirujoči promet

Za parkiranje se predvidijo parkirni prostori pod pogoji in usmeritvami, podanimi z določbami o urejanju odprtih površin tega odloka. Dimenzioniranje oziroma potrebno število le-teh se določi glede na dejavnosti v objektih skladni skladno z ve‑ljavnimi predpisi in priporočenimi normativi.

24. členJavna razsvetljava

Ustrezno osvetljenost prometnih in zunanjih površin zago‑tovi lastnik posameznega objekta skladno z veljavnimi predpisi.

25. členKomunalna infrastruktura – vodovod

(1) Za potrebe oskrbe obravnavanega območja s pitno in požarno vodo je predvidena izgradnja sekundarnega hi‑drantnega in vodovodnega omrežja ter postavitev nadzemnih hidrantov.


(2) Predvideni objekti se priključijo na javni vodovod z izvedbo novega vodovodnega priključka v ustreznem profilu s priključitvijo na obstoječ primarni javni vodovod AČ 200 oziro‑ma AČ 300 na južnem delu območja OPPN. Za cevovode se uporabi cevi za nazivni tlak najmanj PN 10 bar.

(3) Najmanjši horizontalni in vertikalni odmiki med vodo‑vodom in drugimi infrastrukturnimi objekti se določijo skladno z določili internega pravilnika upravljavca in drugimi prepisi.

(4) Mrtvi rokavi, kjer voda večino časa ni v gibanju, niso dovoljeni. Zato se izvede zasun na vodu, ki bo izveden za po‑trebe napajanja območja P3.

(5) Pri dimenzioniranju cevovoda se naj predvidi maksi‑malna poraba z upoštevanjem požarne vode.

(6) Materiali in profili se definirajo v projektni dokumenta‑ciji skladno z veljavnimi predpisi. Za vsako širitev vodovodnega omrežja, komunalno opremljanje območij, povečanje profilov cevovodov vodovodnega omrežja, priključitev večjih porab‑nikov vode, hidrantnih omrežij, se izdela hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v vodooskrbnem sistemu s podatki o količinskem predvidenem odvzemu pitne vode.

26. členKomunalna infrastruktura – požarna voda

Na območju je izvedena hidrantna mreža z nadzemnimi hi‑dranti, ki so priklopljeni na vodovodno omrežje. Če bi ti ovirali pro‑met, se predvidijo podtalni. Postavitev hidrantov je takšna, da je mogoče vsak objekt neposredno gasiti iz najmanj dveh hidrantov. Postavitev hidrantov se izvede v skladu z veljavnimi predpisi.

27. členKomunalna infrastruktura – kanalizacija za odvajanje voda

(1) Za obravnavano območje se zgradi ločen sistem ka‑nalizacijskega omrežja. Poleg kanalizacije za odvajanje komu‑nalnih odpadnih vod je vzporedno predvidena kanalizacija za odvajanje padavinskih vod.

(2) Kanalizacija odpadnih voda:Na severnem delu območja poteka kanalizacijski kanal na

Centralno čistilno napravo Brežice, ob javni poljski poti pa se stari mešani kanal uporabi za razbremenilni vod. Predvidena je gravitacijska kanalizacija s priključitvijo na obstoječe kanali‑zacijsko omrežje. Kolikor zaradi nivelete obstoječe kanalizacije ne bo možna direktna priključitev novega kanalizacijskega sis‑tema na obstoječ sistem se v okviru novega kanalizacijskega sistema znotraj območja OPPN predvidi manjše črpališče. Na kanalizacijski sistem za odvod odpadnih voda se priključujejo vsi predvideni objekti znotraj območja. Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred izpustom v kanali‑zacijo očiščene do predpisane stopnje. V vseh prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi morajo biti tla ustrezno kemično odporna in ustrezno tesnjena.

(3) Kanalizacija znotraj območja poteka v večji meri v cestnem telesu.

Najmanjši horizontalni in vertikalni odmiki med kanali‑zacijo in drugimi infrastrukturnimi objekti, dimenzioniranje in materiali se določijo skladno z določili internega pravilnika upravljavca in drugimi prepisi.

(4) Za vsako širitev kanalizacijskega omrežja, komunalno opremljanje območij, povečanje profilov cevovodov kanalizacij‑skega omrežja, priključitev na kanalizacijsko omrežje, se izdela hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja.

(5) Sistem odvajanja padavinskih voda:Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz streh,

parkirišč, cest in ostalih utrjenih površin) se priključijo z izpu‑stom preko obstoječega razbremenilnega kanala v reko Savo pod pogoji upravljavca.

Padavinske vode s streh se odvajajo direktno v kanaliza‑cijo za odvod padavinskih voda.

Odvodnjavanje padavinskih voda z utrjenih prometnih površin (z vozišč, parkirišč, manipulativnih prostorov) je omo‑gočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni preko vtočnih jaškov in

kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda. Padavinske odpadne vode iz cest, parkirišč in ostalih utrjenih povoznih površin je treba pred izpusti predhodno očistiti na standardnih lovilcih olj (SIST EN-852-2)

(6) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih ob‑močij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče …). Vse zunanje povozne in manipulativne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi robniki in nagnjene proti lovilcem olj. Kjer je meteorna kanalizacija izvedena v voz‑išču, morajo biti jaški na sredini voznega pasu.

(7) Pri dimenzioniranju sistema je potrebno upoštevati vse površine celotnega zazidalnega kompleksa OPPN. Novo‑zgrajena kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni izvedbi iz materialov, ki ustrezajo veljavnim predpisom in standardom za tovrstna dela.

(8) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati veljavne predpise.

28. členElektro energetsko omrežje

(1) Na območju obdelave OPPN potekajo elektroener‑getski vodi in sicer KB 20 kV TP Brežice Gubčeva-TP Brežice Jutranka, KB 20 kV Brežice kolonija – TP Brežice Jutranka in KB 20 kV TP Brežice Jutranka-FE jambor (pri reki Savi).

(2) V neposredni bližini južno od območja se nahaja obstoječa TP 20/0,4 kV Brežice Jutranka. Ta se demontira in nadomesti z novo – nadomestno TP 20/0,4 kV Brežice Jutran‑ka. Električna energija bo na razpolago na NN zbiralkah v na‑domestni transformatorski postaji 20/0,4 kV Brežice Jutranka. Za potrebe napajanja novih objektov je potrebno zgraditi nove napajalne NN el. vode.

(3) Novozgrajeno omrežje poteka v večjem delu v ce‑stnem telesu izven vozišča. Pri križanju oziroma vzporednem poteku z drugimi infrastrukturnimi vodi z energetskimi kabli je le-te potrebno mehansko ustrezno zaščititi v skladu z veljavnimi tehniškimi predpisi, standardi in normativi.

(4) Za postavitev nadomestne TP mora investitor skleniti dogovor o sovlaganju z upravljavcem omrežja in pridobiti smer‑nice ter parametre za projektiranje nadomestne TP.

(5) V fazi projektne dokumentacije za izgradnjo infra‑strukture, je potrebno izdelati idejno rešitev elektrifikacije za območje OPPN.

29. členPlinovodno omrežje

(1) Za energetsko oskrbo obravnavanega območja OPPN se lahko predvidi zemeljski plin iz javnega plinovodnega omrež‑ja v Brežicah.

(2) Zahodno in severozahodno od območja OPPN je zgra‑jeno obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje delovnega tlaka do 4bar – odseka R201 po Prešernovi cesti z odcepom PE125 proti Policiji in R201A PE90 do Doma upokojencev Brežice. Predvidena rešitev omrežja se praviloma izvede z navezavo na plinovod 125 proti Policiji, alternativno pa na plinovod R201A.

(3) Trasa plinovodov do objektov znotraj OPPN poteka po koridorju z ostalimi infrastrukturnimi vodi. Investitor gra‑dnje distribucijskega plinovodnega omrežja in priključnih vodov je sistemski operater. Investitorja Centra starejših občanov bremenijo nesorazmerni stroški priključitve na distribucijsko plinovodno omrežje.

(4) Priključevanje objektov na plinovod in plinske insta‑lacije v objektih:

– Morebitne plinske instalacije v kletnih prostorih predvi‑denih objektov ne smejo imeti deljivih spojev plinovodnih cevi ali zapornih organov. V podkletenih delih objektov ni dovoljeno nameščati merilnih mest, pri vodenju cevi je potrebno upošte‑vati tudi DWGW-TRGI 2008.


– Vsak objekt ima lahko le en priključni plinovod. Dimenzijo priključnega plinovoda določi projektant glede na priključno moč trošil za ogrevanje, hlajenje in kuhanje.

– Priključni plinovod mora imeti pred vhodom na zunanji strani objekta glavno požarno pipo, zaščiteno s kovinsko omarico z napisom »Plinska požarna pipa«. Višina vsake požarne pipe mora biti med 1,0 m in max. 1,2 m od tal, biti mora lahko dosto‑pna, v bližini ne sme biti gorljivih snovi in skladiščnih smeti.

– Plinomeri za posamezna odjemna mesta naj se name‑stijo na stalno dostopna mesta, ki bodo ustrezno naravno pre‑zračevana. Lokacijo in način namestitve je potrebno predvideti skladno s predpisi in uskladiti z operaterjem.

30. členDrugi energetski viri

(1) Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno npr. z alternativnimi viri energije kot so: izkoriščanje geotermalne ener‑gije, toplotne črpalke, uporaba podtalnice in zemeljske energije, sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.

(2) Na območju obravnave se lahko vzpostavi kurilnica ozi‑roma strojnica za daljinsko ogrevanje objektov v širšem območju tudi izven območja obdelave kot samostojen objekt v okviru meril določenih s tem aktom, ali v kletnih prostorih predvidenih objek‑tov. Zaradi racionalne rabe zemljišč se prioritetno obravnava možnost izgradnje kurilnice v kletnih prostorih.

(3) V stavbah je potrebno zagotavljati delež moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo pridobljen z obnovljivi‑mi viri energije skladno z predpisi. Za stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo. Za zmanj‑šanje emisij toplogrednih plinov naj se predvidi vzpostavitev inovativnega sistema za energetsko oskrbo stavb.

31. členTelekomunikacijska in informacijska infrastruktura

(1) Na območju poteka obstoječi nadzemni vod, ki se pre‑stavi in izvede podzemno. Prestavi se obstoječi drog za zahodni strani območja. Točne podatke o TK omrežju bo upravljavec po‑dal na kraju samem pri skupnem ogledu s projektantom zaščite in prestavitve TK omrežja.

(2) Za potrebe priključitve območja na TK omrežje je po‑trebno dograditi primarno TK omrežje z navezavo na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo v križišču Dobovske ceste in Ulice pod obzidjem z navezavo na obstoječ kabelski jašek KJ D18, ki predstavlja izhodišče za novo kabelsko kanalizacijo tipa PVC 110 1x2 z novimi KJ D18/1 do D18/3, ki se nahaja znotraj obde‑lave OPPN. (Glej situacijo točke navezave KJ D18). Za izgradnjo navezovalne kabelske kanalizacije je potrebo v okviru projektne dokumentacije pridobiti vsa soglasja in dovoljenja za gradnjo tovrstnih objektov.

(3) Potek trase kabelske kanalizacije je v večji meri v cestnem telesu skupaj z ostalo komunalno infrastrukturo. Upo‑števati je potrebno predpisane in priporočene odmike med po‑sameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Pri potekih trase v cestišču oziroma drugih povoznih površinah, je potrebno PEHD cevi dodatno ščititi z PVC 125 cevmi.

(4) Priključitev novih objektov na telekomunikacijsko omrež‑je je možna po pogojih upravljavca TK omrežja. Za zagotavljanje povezav novih stavb je potrebno zgraditi kabelske objekte na novo predvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi jaški s tip‑skimi LŽ pokrovi. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik, pa naj bodo položeni v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 80cm. Naročniška cev naj bo zaključena neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta.

(5) Investitor si mora pridobiti soglasje k projektni doku‑mentaciji PGD, katere sestavni del mora biti tudi načrt za zaščito in prestavitev TK instalacij ter projekt za gradnjo TK priključka.

(6) Pod splošnimi pogoji za gradnjo infrastrukture je do‑pustna gradnja širokopasovnega omrežja elektronskih komu‑nikacij.

32. členZbiranje in odvoz odpadkov

(1) Zagotovljeno mora biti ločevanje odpadkov pri izvoru le-teh v objektu in ločeno zbiranje in evidentiranje posebnih odpadkov na mestu nastanka. Uredi se odvoz na komunalno deponijo.

(2) Za odvoz komunalnih odpadkov je potrebno predvideti odjemna mesta za vsakega uporabnika posebej, velikost in tip posod se določi glede na predvideno količino odpadkov za posamezno dejavnost. Površine, namenjene postavitvi tipskih posod, se uredijo v ali ob objektih oziroma v okviru zunanjih površin stran od pogledov iz javnega cestnega omrežja.

(3) Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (em‑balaža /papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.

(4) Posebni odpadki se bodo zbirali ločeno in odvažali skladno s predpisi in normativi.

Za organske odpadke iz kuhinje DSO je v okviru tehnolo‑gije in opreme kuhinje opredeljen način in prostor za odlaganje in odvoz.

(5) Stojna mesta za zabojnike je potrebno primerno uredi‑ti. Površine zunaj objektov morajo biti ograjene pod pogoji,ki so določeni za enostavne objekte. Ograje so lahko zazelenjene. Stojna površina je monolitna ali tlakovana (npr. z betonskimi ploščami). Lahko se namesti transparenten nadstrešek. Odje‑mna mesta, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim smetarskim vozilom za od‑voz odpadkov.

33. členObveznosti uporabnikov in upravljavcev infrastruktureObvezna je priključitev posameznih uporabnikov na: cesto

v javnem dobru, na vodovod, kanalizacijo in na elektroenerget‑sko omrežje. V kolikor se izgradi sistem daljinskega ogrevanja, katerega vir je geotermalna energija, solarna energija, biomasa ipd. je obvezna priključitev objektov tudi na ta sistem.

REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

34. členVarstvo kulturne dediščine

(1) Predlagane prostorske ureditve posegajo v prostor, ki se nahaja znotraj naslednjih enot kulturne dediščine: Brežice – Mestno jedro (EŠD 7132), Vplivno območje enot Brežice- Gard (EŠD 49), Brežice- Arheološko območje mestno jedro – Sejmišče (EŠD 10777). Predvidijo se ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine.

(2) Za posege v prostor je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda.

(3) Vedute na grad se ne smejo zastirati oziroma bistve‑no spreminjati. Maksimalna višinska kota vrha načrtovanega centralnega objekta je omejena na koto 161,5 m n.v. V sklopu meril in pogojev za oblikovanje objektov in njihove okolice so določeni še drugi omilitveni ukrepi (13.–15. člen odloka). Členitev tlorisne zasnove na krake, primerna ori‑entacija bivalnih prostorov in usklajenost višin s primerno oblikovano streho in fasado ter zeleni pas omogočajo, da se objekt ob relativno obsežnih tlorisnih površinah vklopi v okoliško pozidavo in ambient.

(4) Glede na tip arheološkega najdišča je potrebno pred posegi v prostor izvesti sistematična arheološkega izkopa‑vanja, katerih ugotovitve je potrebno upoštevati ob izdelavi projektne dokumentacije. Za poseg v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.


REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

35. členVarstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

ter trajnostna raba naravnih dobrin(1) Na območju OPPN se predvidijo predhodne rešitve

in ukrepi zavarovanje okolja, naravnih virov in trajnostno rabo naravnih dobrin skladno z veljavno zakonodajo.

(2) Varstvo pred hrupom:Obravnavana lokacija spada v III. območje varstva pred

hrupom po veljavnem predpisu. V času gradnje območja sa‑mega, v času gradnje HE Brežice, za katero se predvideva do‑stopna pot na južnem robu območja in po končanju del, emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa za vir, ki so dovoljene za to območje. V primeru ugotovitve preseganja ravni hrupa se izvedejo dodatni pasivni protihrupni ukrepi.

REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO

Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA

36. členVarstvo pred nesrečami

(1) Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi, smernicami in priporočili s področja protipotresne var‑nosti, osončenje fasad in odprtih površin, zagotavljanja neovi‑ranega dostopa, požarnega varstva s ciljem varovanja zdravja ljudi, kvalitetnega okolja bivanja in varstva pred nesrečami.

(2) Ukrepi ogroženih območij:Območje urejanja se ne nahaja ogroženem območju, zato

ni potrebnih posebnih ukrepov za poplavno, erozijsko ali po‑žarno varnost. Večje količine vode v manjših globinah se ne pričakuje.

(3) Pogoji v zvezi z obrambnimi potrebami:Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za

zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na do‑ločbe veljavnega predpisa ni potrebno predvideti.

(4) Protipotresna varnost:Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev

je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje se‑izmične intenzitete VII. stopnje lestvice Marcalli-Cancan-Seiberg. Projektni potresni pospešek tal je 0,225 g. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.

37. členPožarnovarstvene zahteve

(1) Širjenje požara na sosednje objekte:Požarno varstvo in lokacije vseh objektov morajo biti ureje‑

ne v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotovi‑

ti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in sicer glede na z maksimal‑no mejo zazidljivosti določene odmike med načrtovanimi objekti na območju urejanja; projektant PGD dokumentacije predpiše v skladu s posebnimi predpisi in smernicami (požarno-varstveni odmik med stavbami) in ukrepe za zaščito.

Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarno varstvenim predpisom, s čimer bodo zagoto‑vljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.

(2) Nosilnost konstrukcije ter širjenje požara po stavbahObjekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani tako,

da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosil‑nost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.

(3) Evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranjeZa omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti

uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi, ob po‑žaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali

in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov. Posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

Če je glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe to nujno, morajo biti za zagotovitev hitre in varne eva‑kuacije uporabnikov stavbe ter hitrega posredovanja gasilcev v stavbi vgrajeni sistemi za požarno javljanje in alarmiranje. Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara.

(4) Naprave za gašenje in dostop gasilcevStavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da so

glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe ob požaru:

– zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih požarov, ki jih lahko uporabijo vsi uporabniki,

– zagotovljene naprave in oprema za gašenje, ki jih lahko uporabijo usposobljeni uporabniki in gasilci,

– vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara.(5) Uredi se hidrantno omrežje. Postavijo se nadzemni

hidranti. Če bi ti ovirali promet, pa podtalni. Za napajanje hidrantnega omrežja je potrebno zagotoviti zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara v skladu z veljavnimi predpisi. Glede na dejansko razporeditev objektov se po potrebi hidran‑tno omrežje razširi z lastnim internim omrežjem posameznega objekta.

Hidranti morajo biti nameščeni skladno z veljavnimi pre‑pisi.

(6) Obstoječi in predviden cestni sistem omogočata hiter dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce – dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti pro‑jektirane in izvedene tako, da omogočajo ustrezen osni pritisk. Ob predvidenih objektih na območju OPPN so zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara in sicer v okviru dostopne ceste, parkirnih površin in ostalih zelenih površin na območju OPPN ter zunaj območja. Omogočen je intervencijski dostop do vsakega objek‑ta in z vseh strani.

(7) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora v sklopu projektne dokumentacije PGD izhajati iz študije požar‑ne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumen‑tacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahteva‑na, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.

(8) K projektu je potrebno pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri pristojnem organu – Upravi RS za zaščito in reševanje.

(9) Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje, podzakonskih aktov, tehnične smernice ter druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objek‑tov in naprav ter njihovo rabo.

38. členVarovanje zdravja ljudi

(1) Lega novih objektov v odnosu do ostalih obstoječih (predvsem stanovanjskih) stavb v neposredni okolici ne sme povzročiti prekomernega senčenja okolice.

Pri organizaciji prostorov v predvidenih objektih je potreb‑no zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja delovnih prostorov.

(2) Vse ureditve je potrebno načrtovati upoštevajoč pred‑pise iz področja za zagotavljanje dostopa za funkcionalno ovirane ljudi.


ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

39. člen(1) Etapnost izvajanja se nanaša predvsem za zagotavlja‑

nje komunalne opreme in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkci‑oniranje zgrajenega objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.

(2) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah OPPN se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene konstrukcijske in funkcionalne celote.

Infrastrukturne vode je potrebno v vsaki fazi oziroma etapi izvedbe dimenzionirati za končno število uporabnikov. V vseh etapah izvajanja tega OPPN je potrebno zagotavljati nemoten prometni dostop do obstoječih objektov v okolici.

(3) Zemljišča, ki ne bodo zazidana v posamezni etapi po tem odloku, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH

REŠITEV – TOLERANCE

40. člen(1) Znotraj območja OPPN so podane tolerance glede

horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov ter glede poteka tras infrastrukturnih vodov. Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovani videz območja, poslabšati bivalne in delovne pogoje ter vplive na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oziroma interesi.

– Tolerance so podane s površino za razvoj objekta in maksimalno višino objektov.

– Vkopati je možno tudi prostore funkcionalno vezane na objekte, ki sicer odstopajo od pozidane površine objekta. Ti prostori so v parterni ureditvi pohodni. Še raje zazelenjeni in so s tem del zunanje ureditve.

– Dopustna so odstopanja od parcelacijske mreže, ki so podana v tem aktu.

– Dopustna je dodatna (naknadna) parcelacija znotraj grad‑benih parcel določenih s tem OPPN, ob upoštevanju določil in meril, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.

– Dovoljena so odstopanja od predvidenih tras infra‑strukturnih vodov in prometnic, kapacitet, dimenzij ter lokacij infrastrukturnih in prometnih objektov ter naprav, v primeru pri‑lagajanja obstoječi in predvideni pozidavi, lastniškim mejam in v primeru bolj ustreznih in racionalnih tehničnih ter ugodnejših ekonomskih rešitev z upoštevanjem pogojev soglasodajalcev oziroma nosilcev urejanja prostora in s soglasjem občine. V kolikor so spremembe tako velike, da niso v skladu s smerni‑cami in pogoji nosilcev urejanja prostora, je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno ponovno pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

– Dopustni so posegi izven parcele, namenjeni gradnji za posamezno ureditev zaradi etapnosti izvajanja.

OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV GRADITVE OBJEKTOV

41. člen(1) Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno

z izdanimi smernicami in mnenji za načrtovanje k tem prostor‑skem aktu.

Obveznosti občine in upravljavcev infrastrukture, investi‑torjev in izvajalcev so že določene s tem odlokom in ostalimi predpisi.

(2) Obveznosti investitorjev posegov v prostor so že na‑vedene zgoraj. Izpostavi se naslednje:

– Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca. Obveznost priključevanja je podana s tem aktom.

– Gradnja komunalne infrastrukture se zagotovi na pod‑lagi sklenjene pogodbe o komunalnem opremljanju med posa‑meznim investitorjem in občino.

– Kjer javno omrežje (vodovod, kanalizacija) poteka po privatnem zemljišču, je lastnik dolžan skleniti pogodbo o usta‑novitvi služnosti na predmetnem zemljišču za potrebe vzdrže‑vanja omrežja.

– Investitor je dolžan z Občino Brežice skleniti dogovor o transportnih poteh za potrebe gradbišča.

– Vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje par‑cele zagotovi ustrezno število parkirnih mest za določeno de‑javnost za zaposlene in za obiskovalce. V primeru vsebinsko povezanih dejavnosti objektov so lahko parkirna mesta tudi na parceli drugega vsebinsko povezanega objekta (oskrbovana stanovanja in DSO), če se s tem poveča površina zelenih površin, vendar mora skupno število parkirnih mest zadoščati normativom.

– Zagotoviti mora izvajanje omilitvenih ukrepov vplivov na okolje, varovanja kulturne dediščine in ohranjanja narave.

(3) Obveznosti izvajalca:Gradnja mora potekati tudi skladno z veljavno zakonodajo

s področja varovanja okolja in drugimi predpisi. Izvajati mora potrebne omilitvene ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

42. členDo izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja

ohranja sedanja raba prostora.

43. členInšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opra‑

vlja MOP, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto.

44. členOPPN je stalno na vpogled na Oddelku za prostorsko

načrtovanje in razvoj Občine Brežice

45. členPo realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih uredi‑

tev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potreb‑no upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje (PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN).

46. členTa odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem


Št. 3050-2/2010Brežice, dne 9. septembra 2010

ŽupanObčine BrežiceIvan Molan l.r.

KRŠKO

4034. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu dela mesta Krško

Na podlagi 61. člena, v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09 in 51/10) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06 in 47/10) je Občinski svet Občine Krško na 42. seji dne 9. 9. 2010 sprejel


O D L O Ko spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu dela mesta Krško

1. členS tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o zazidalnem

načrtu dela mesta Krško (SDL, št. 20/70, 2/76, 31/77 in 7/80 ter Uradni list RS, št. 62/01, 98/05, 49/06, 67/06 in 59/07).

2. členČrta se besedilo 5. člena odloka ter nadomesti z besedi‑

lom, ki na novo glasi:»Na območju zazidalnega načrta je na strehah stavb

dovoljena postavitev in vgradnja nebleščečih naprav za izkori‑ščanje sončne energije, v skladu s pogoji ter soglasji pristojnih soglasodajalcev. Le-te se na strehe postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine sle‑mena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.«.


lom, ki na novo glasi:»Zazidalni načrt dela mesta Krško je stalno na vpogled na

Občini Krško, Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja.«.


lom, ki na novo glasi:»Nadzor nad izvajanjem zazidalnega načrta opravljajo

pristojne inšpekcijske službe.«.

5. členTa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu

Republike Slovenije.

Št. 3505-9/2010-O502Krško, dne 9. septembra 2010

Župan Občine Krško

Franc Bogovič l.r.

4035. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Spodnji Grič II


O D L O Ko spremembah in dopolnitvah Odloka

o zazidalnem načrtu Spodnji Grič II1. člen

S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o zazidal‑nem načrtu Spodnji Grič II (Uradni list SRS, št. 9/87 in Uradni list RS, št. 60/95, 69/95, 84/98, 62/05, 19/08 in 8/09).

2. členZa 19. členom odloka se doda nov 19.a člen, ki glasi:

»19.a členNa območju zazidalnega načrta je na strehah stavb dovo‑

ljena postavitev in vgradnja nebleščečih naprav za izkoriščanje sončne energije, v skladu s pogoji ter soglasji pristojnih sogla‑

sodajalcev. Le-te se na strehe postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnov‑ne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.«.





Franc Bogovič l.r.

4036. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za naselje Videm


O D L O Ko spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za naselje Videm

1. členS tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o ureditvenem

načrtu za naselje Videm (Uradni list RS, št. 24/01 in 71/01).


»5.a členNa območju ureditvenega načrta je na strehah stavb






Franc Bogovič l.r.

4037. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu staro mestno jedro Videm

Na podlagi 61. člena, v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08


– odločba US RS, 76/08, 79/09 in 51/10) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06 in 47/10) je Občinski svet Občine Krško na 42. seji dne 9. 9. 2010 sprejel


o ureditvenem načrtu staro mestno jedro Videm1. člen

S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o ure‑ditvenem načrtu staro mestno jedro Videm (Uradni list RS, št. 16/02).






Št. 3505-12/2010-502Krško, dne 9. septembra 2010


Franc Bogovič l.r.

4038. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za naselje Raka


O D L O Ko spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za naselje Raka

1. členS tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o ureditve‑

nem načrtu za naselje Raka (Uradni list RS, št. 24/01, 71/01, 49/06 in 119/07).








Franc Bogovič l.r.

4039. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za naselje Podbočje



o ureditvenem načrtu za naselje Podbočje


nem načrtu za naselje Podbočje (Uradni list RS, št. 68/97).

2. členV 11. členu odloka se zadnji odstavek črta.




4. členV 43. členu odloka se v drugem stavku prvega odstavka

črta besedilo »za kar se izdela strokovna lokacijska prever‑ba«.

V 43. členu odloka se zadnji stavek črta.

5. členČrta se besedilo 49. člena odloka ter nadomesti z bese‑

dilom, ki na novo glasi: »Nadzor nad izvajanjem ureditvenega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.«.





Franc Bogovič l.r.


4040. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za naselje Dolenja vas



o ureditvenem načrtu za naselje Dolenja vas


nem načrtu za naselje Dolenja vas (Uradni list RS, št. 8/98, 62/01, 14/06 in 32/09).




4. členČrta se 49. člen odloka.





Franc Bogovič l.r.

4041. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu Senovo


O D L O Ko spremembah in dopolnitvah

Odloka o ureditvenem načrtu Senovo1. člen

S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o ureditve‑nem načrtu Senovo (Uradni list RS, št. 58/06 in 80/06 – popr.).







ŽupanObčine Krško

Franc Bogovič l.r.

4042. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Krško


O D L O Ko spremembah in dopolnitvah

Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Krško

1. členS tem odlokom se spremeni in dopolni odlok o prostorskih

ureditvenih pogojih za območje občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01, 15/05, 25/06 – obvezna razlaga in 77/08).

2. členV 4. členu odloka se za enajsto alineo doda nova alinea,

ki glasi:»– postavitev in vgradnja nebleščečih naprav za izkori‑

ščanje sončne energije na strehah stavb, v skladu s pogoji ter soglasji pristojnih soglasodajalcev;«.

3. členV 5. členu odloka se za dvanajsto alineo doda nova ali‑

nea, ki glasi:»– postavitev in vgradnja nebleščečih naprav za izkori‑

ščanje sončne energije na strehah stavb, v skladu s pogoji ter soglasji pristojnih soglasodajalcev;«.


»7.a členNaprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe

postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod op‑timalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.«.


5. členV 11. členu odloka se za zadnjim odstavkom doda nov

odstavek, ki glasi:»Postavitev in vgradnja nebleščečih naprav za proizvo‑

dnjo električne energije ni dopustna na strehah stavbah za potrebe kmetijstva izven območij gospodarskih dvorišč kmetij, vključno z zidanicami in lopami;«.





Franc Bogovič l.r.

4043. Sklep o ukinitvah javnega dobra št. 1/2010

Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS in 76/08) in 16. člena Statuta občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet občine Krško na 42. seji dne 9. 9. 2010 sprejel

S K L E Po ukinitvah javnega dobra št. 1/2010

I.Ukine se javno dobro na naslednjih nepremičninah:– parc. št. 451/5 – pot v izmeri 9 79 m2, ki je vpisana v ze‑

mljiškoknjižnem vložku št. 214, k.o. Raztez in je javno dobro,– parc. št. 520/2 – pot v izmeri 7 06 m2, ki je vpisana v

zemljiškoknjižnem vložku št. 2701, k.o. Koprivnica in je javno dobro,

– parc. št. 3069/5 – pot v izmeri 1 m2, ki je vpisana v ze‑mljiškoknjižnem vložku št. 2160, k.o. Krško in je javno dobro,

– parc. št. 1024/1 – pot v izmeri 5 73 m2 in parc. št. 1024/3 – pot v izmeri 1 02 m2, ki sta vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. 338, k.o. Presladol in sta javno dobro,

– parc. št. 1221/11 – pot v izmeri 6 70 m2, ki je vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 1086, k.o. Smednik in je javno dobro,

– parc. št. 4360/2 – pot v izmeri 95 m2 in parc. št. 4360/3 – pot v izmeri 88 m2, ki sta vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. 2704, k.o. Raka in sta javno dobro,

– parc. št. 429/2 – pot v izmeri 8 87 m2, ki je vpisana v zemljiškoknjižni vložek št. 151, k.o. Lokve in je javno dobro,

– parc. št. 430/1 – pot v izmeri 6 90 m2, ki je vpisana v zemljiškoknjižni vložek št. 152, k.o. Lokve in je javno dobro,

– parc. št. 1223/23 – pot v izmeri 1 18 m2, ki je vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 1082, k.o. Smednik in je javno dobro,

– parc. št. 872/3 – pot v izmeri 94 m2, parc. št. 872/4 – pot v izmeri 2 50 m2 in parc. št. 872/5 – pot v izmeri 6 85 m2, ki so vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št. 440, k.o. Sremič in so javno dobro,

– parc. št. 4347/2 – pot v izmeri 2 16 m2, ki je vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 2701, k.o. Raka in je javno dobro,

– parc. št. 1214/3 – pot v izmeri 31 m2 in parc. št. 1214/4 – pot v izmeri 1 73 m2, ki sta vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. 774, k.o. Stari Grad in je javno dobro,

– parc. št. 785/1 – pot v izmeri 5 50 m2, ki je vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 1305, k.o. Stara vas in je javno dobro,

– parc. št. 789/2 – pot v izmeri 5 87 m2, ki je vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 1306, k.o. Stara vas in je javno dobro,

– parc. št. 2971/18 – pot v izmeri 1 56 m2, ki je vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 1605, k.o. Veliki Trn in je javno dobro,

– parc. št. 2974/10 – pot v izmeri 39 m2, ki je vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 1607 k.o. Veliki Trn in je javno dobro,

– parc. št. 3329/3 – pot v izmeri 3 32 m2, parc. št. 3329/4 – pot v izmeri 2 37 m2 in parc. št. 3329/2 – pot v izmeri 1 73 m2, ki so vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št. 2379, k.o. Ravne in so javno dobro.

II.Po ukinitvah javnega dobra se na nepremičninah vknjiži

lastninska pravica v korist Občine Krško.

III.Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije in se vpiše v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Krškem.

Št. 478-1/2010 O507Krško, dne 9. septembra 2010


Franc Bogovič l.r.

4044. Sklep o ukinitvi javnega dobra na nepremičnini parc. št. 4357/2, k.o. Raka, o dopolnitvi letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Krško za leto 2010 in o prodaji nepremičnine parc. št. 4357/2, k.o. Raka

Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09 in 51/10) in 16. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06 in 47/10) je Občinski svet Občine Krško na 42. seji dne 9. 9. 2010 sprejel

S K L E Po ukinitvi javnega dobra na nepremičnini

parc. št. 4357/2, k.o. Raka, o dopolnitvi letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem

Občine Krško za leto 2010 in o prodaji nepremičnine parc. št. 4357/2, k.o. Raka

I.Ukine se javno dobro na nepremičnini parc. št. 4357/2

– pot v izmeri 33 m2, ki je vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 2703, k.o. Raka in je javno dobro.

II.Po ukinitvi javnega dobra in vpisu lastninske pravice na

predmetni nepremičnini v korist Občine Krško, se predmetna nepremičnina proda po postopku neposredne pogodbe v skla‑du z določili pete alinee prvega odstavka 22. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) in se v ta namen tudi dopolni letni načrt razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Krško za leto 2010.

III.Prodaja nepremičnine bo izvedena v skladu s predpisi in

po ocenjeni vrednosti, ki jo je v mesecu avgustu 2010 določil sodni cenilec za kmetijstvo Rafael Kranjc, Presladol 62/a, Bre‑stanica in v neto znesku znaša 91,82 EUR.


IV.Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije in se vpiše v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Krškem.



Franc Bogovič l.r.

LENDAVA

4045. Odlok o načinu izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Lendava

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odločba US: U-I-51/06-10, 112/06 – od‑ločba US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09), v zvezi z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08 in 53/09), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP in 38/10 – ZUKN), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 29/07 odločba US: U-I-56/06-31, 58/07 odločba US: U-I-34/05-9, 16/08 odloč‑ba US: U-I-414/06-7, 17/08, 21/08 – popr., 76/08 – ZIKS-1c, 108/09 in 109/09 – odločba US: U-I-56/08-15), 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 45/09 in 61/10) in 17. člena Statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 26/09, 119/00, 69/02, 69/06 in 55/10) je Ob‑činski svet Občine Lendava na 36. seji dne 8. 9. 2010 sprejel

O D L O Ko načinu izvajanja obveznih občinskih

gospodarskih javnih služb obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov

predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Lendava


1. členTa odlok določa način izvajanja obveznih občinskih go‑

spodarskih javnih služb obdelave mešanih komunalnih od‑padkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Lendava.

2. členS tem odlokom se določajo:1. organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javnih

služb;2. vrste in obseg storitev javnih služb ter njihova prostor‑

ska razporeditev;3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javnih

služb;4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javnih

služb;5. viri financiranja, oblikovanje cen in obračun storitev

javnih služb;6. vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvaja‑

nje javnih služb;

7. nadzor nad izvajanjem javnih služb;8. kazenske določbe;9. prehodne ter končne določbe.

3. členCilji javnih služb po tem odloku so:1. Povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavljati

(omogočati) dostop do storitev javnih služb;2. Zasledovati doseganje ciljev operativnih programov in

predpisov s področja varstva okolja na ravni države in občin;3. Zagotavljati podatke, poročati in obveščati pristojne

službe, ustanovitelje ter javnost o obdelavi mešanih komunal‑nih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjeva‑nja komunalnih odpadkov;

4. Zagotavljati načelo, da stroške obdelave mešanih ko‑munalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstra‑njevanja komunalnih odpadkov plača njihov povzročitelj in

5. Zagotavljati izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov ukrepov na področju obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

4. členSubjekti obdelave mešanih komunalnih odpadkov in

odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov so:

1. Občina Lendava (v nadaljevanju: občina);2. Izvajalec javnih služb obdelave mešanih komunalnih

odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Lendava (v nada‑ljevanju: izvajalec);

3. Povzročitelji komunalnih odpadkov na območju občine (v nadaljevanju: povzročitelj);

4. Imetniki komunalnih odpadkov na območju občine.

5. členPosamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo nasle‑

dnji pomen:1. Odpadek je določena snov ali predmet, ki ga njegov

povzročitelj ali druga oseba, ki ga ima v posesti, zavrže, na‑merava ali mora zavreči. Za odpadek se šteje takšna snov ali predmet, ki je v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, uvrščen v eno od skupin odpadkov.

2. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti, ki nastaja na območju občine in so določeni s predpisom o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju: odpadki).

3. Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, obdelava, pre‑delava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju.

4. Obdelava odpadkov je predelava oziroma odstranjeva‑nje odpadkov, kar je v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spre‑menijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostorni‑ne ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali po‑večanja možnosti za njihovo predelavo. Izločevanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov ne šteje za obdelavo odpadkov.

5. Predelava odpadkov so postopki, določeni s predpi‑som, ki ureja ravnanje z odpadki in drugi postopki z namenom koristne uporabe odpadkov in njihovih sestavin. Predelava odpadkov je tudi njihova priprava za ponovno uporabo, recikli‑ranje snovi v odpadkih, njihov sežig ali sosežig z energetsko izrabo (npr. sortiranje) in predelava odpadkov v gorivo.

6. Odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni s pred‑pisom, ki ureja ravnanje z odpadki in vsi drugi postopki priprave za odstranjevanje odpadkov, katerih ni mogoče predelati.

7. Odlagališče odpadkov je naprava ali več naprav za odlaganje odpadkov na površino tal ali pod njo.


8. Finančno jamstvo so sredstva, ki jih je potrebno za‑gotoviti za zaprtje odlagališča in izvajanje ukrepov po zaprtju odlagališča za obdobje najmanj 30 let.

6. členZa vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb iz 1. člena

tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se upora‑bljajo veljavni predpisi s področja varstva okolja.

II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB, ZAČETEK IN TRAJANJE

IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB

7. členObčina Lendava odda izvajanje obveznih občinskih

gospodarskih javnih služb obdelave mešanih komunalnih od‑padkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov za celotno območje občine neposre‑dno skupnemu Javnemu podjetju Center za ravnanje z od‑padki Puconci d.o.o., kot to opredeljuje Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08 in 53/09) in Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Cen‑ter za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. (Uradni list RS, št. 54/09 in 67/10).

8. členV skladu z določili Odloka o ustanovitvi javnega podjetja

Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. (Uradni list RS, št. 54/09 in 67/10) se med izvajalcem in občino sklene pogod‑ba za izvajanje javnih služb obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Lendava.

9. členIzvajalec javnih služb po tem odloku opravlja za celotno

območje Občine Lendava:– javno službo obdelava mešanih komunalnih odpadkov;– javno službo odlaganje ostankov predelave ali odstra‑

njevanja komunalnih odpadkov;– dobavo, postavitev in vzdrževanje skupne občinske

infrastrukture, ki služi za izvajanje teh javnih služb v okviru CEROP;

– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvaja‑nje in kvalitetno opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

10. členJavno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci

d.o.o., ki ima pravico opravljanja dejavnosti iz 12. člena tega odloka, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun.

Javni službi se zagotavljata za vse odpadke z območja občine, ki so v skladu z občinskim predpisom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov namenjeni obdelavi in odlaga‑nju ali drugi obliki odstranjevanja.

11. členDoločene storitve javnih služb (predelava odpadkov in

druge storitve s področja ravnanja z odpadki) lahko v imenu in za račun izvajalca, s soglasjem Sveta ustanoviteljic Javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o., izvaja podizvajalec, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje druge pogoje za izvajanje javnih služb.

Izvajalec javnih služb mora v primeru izvajanja javnih služb preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do občine in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNIH SLUŽB, NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV IN JAVNA POOBLASTILA

12. členJavni službi po tem odloku obsegata:a) Storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov in

odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki zajemajo:

– Sortiranje mešanih komunalnih odpadkov– Obdelavo komunalnih odpadkov v obliki kompostiranja

– predvsem bioloških odpadkov– Mehansko biološko obdelavo komunalnih odpadkov– Oddajanje ločenih frakcij v nadaljnjo predelavo v skladu

s predpisi– Reciklažo, trženje ali ponovno uporabo (predelavo)

ločenih frakcij– Pripravo komunalnih odpadkov za termično obdelavo– Odlaganje preostankov obdelanih komunalnih odpadkov– Skladiščenje določenih nevarnih odpadkov v skladišču

nevarnih odpadkov za določen čas in njihovo oddajo v uničenje in nadaljnjo obdelavo

b) Druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javnih služb.

13. členNa operativni ravni storitve obdelave mešanih komunalnih

odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obsegajo predvsem naslednja dela:

– tehtanje, preverjanje in prevzem nenevarnih odpadkov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje odla‑gališča;

– zagotavljanje obdelave in predelave odpadkov v skladu s programom;

– zagotavljanje odlaganja ostankov predelave ali odstra‑njevanje odpadkov;

– redno vzdrževanje in zagotavljanje varnega obratovanja objektov in naprav za obdelavo, predelavo in odstranjevanje od‑padkov ter izločanje uporabnih frakcij za kasnejšo predelavo;

– razvrščanje, izločanje, obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov, gradbenih od‑padkov nevarnih frakcij, kuhinjskih biorazgradljivih odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov;

– pripravo ukrepov za zapiranje odlagališča in vodenje postopkov zapiranja odlagališča v skladu s predpisi;

– zagotavljanje obratovalnega monitoringa objektov za odstranjevanje odpadkov v skladu z veljavno zakonodajo;

– izvajanje ukrepov in nalog za zmanjševanje količin odlaganja biorazgradljivih odpadkov in za zajem odlagališčnih plinov;

– pripravo ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje;

– izdelavo letnih in dolgoročnih programov obdelave in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;

– vodenje evidenc, pripravo poročil ter poročanje pristoj‑nim službam in ustanoviteljem.

Vse navedene storitve mora zagotavljati izvajalec v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in odlaganja odpadkov na odlagališčih.

Med druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje jav‑nih služb, pa sodijo naslednje naloge:

– poročanje občini o izvajanju javnih služb na njihovem območju;

– pravočasno obveščanje uporabnikov ter izvajalcev jav‑nih služb zbiranja komunalnih odpadkov in prevoza komunalnih odpadkov o posameznih aktivnostih sprememb izvajanja javnih služb;

– oblikovanje predlogov cen oziroma sprememb tarifnih postavk javnih služb;

– obračun storitev javnih služb;– vodenje katastra gospodarske infrastrukture v zvezi z

javnima službama, skladno s predpisi;


– obveščanje pristojnih organov o kršitvah uporabe sto‑ritev javnih služb in

– omogočanje nemotenega nadzora nad izvajanjem jav‑nih služb.

14. členStoritve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene

vsakomur pod enakimi pogoji za enake vrste odpadkov. Upo‑raba storitev javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za uporabnike obvezna.

15. členČe so odpadki, pripeljani za odlaganje na odlagališče,

neustrezni in jih skladno s predpisi, ki urejajo odlaganje od‑padkov, ni dovoljeno odlagati na odlagališču ali ne ustrezajo deklariranim, jih mora izvajalec zavrniti, prevoznik ali imetnik pa jih mora odpeljati na ustrezno skladiščenje.

Izvajalec lahko dovoli začasno skladiščenje zavrnjene po‑šiljke odpadkov na območju odlagališča največ za štiri mesece pod pogojem, da si povzročitelj odpadkov na lastne stroške uredi ustrezno dokumentacijo, s katero dokaže, da je takšne odpadke možno odložiti na tem odlagališču, kolikor si teh do‑kumentov v prej navedenem roku ne preskrbi, lahko izvajalec javnih služb na njegove stroške poskrbi za dokončno deponi‑ranje teh odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi.

O začasno skladiščeni oziroma zavrnjeni pošiljki odpad‑kov se obvesti pristojno inšpekcijsko službo.

16. členS tem odlokom prevzame izvajalec javnih služb obdelave

mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov pre‑delave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov tudi storitve vodenja katastra, povezanega z javnima službama in ostalih evidenc za celotno območje Občine Lendava, kot to izhaja iz tega odloka.

Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje in finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obsto‑ječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih služb v okviru CEROP se uredi s posebno pogodbo med izvajalcem in občino.

Kataster javnih služb z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s stan‑dardi in normativi geografskega informacijskega sistema.

Kataster mora biti voden ažurno.

IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNIH SLUŽB

17. členZa zagotavljanje javnih služb mora občina neposredno

oziroma preko skupnih organov Javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. izvajalcu javnih služb za‑gotoviti:

– izvajanje javnih služb v skladu s predpisi, kar zajema tudi sprejem Tehničnega pravilnika o obdelavi mešanih komu‑nalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstra‑njevanja komunalnih odpadkov v centru za ravnanje z odpadki (sprejme ga Svet ustanoviteljic),

– sprejem cene storitev, ki bodo zagotavljale ob normal‑nem poslovanju ustrezen obseg in kvaliteto storitev javnih služb (sprejme jo Svet ustanoviteljic),

– v proračunu občine v skladu z predpisi, ki urejajo po‑dročje obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, sredstva za delež eventuelnega subvencioniranja stroškov ko‑munalne infrastrukture v ceni obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (sprejme občinski svet),

– prostor za odlaganje ostankov predelave ali odstranje‑vanja odpadkov, kolikor ga v skladu z dogovorom ne zagotavlja izvajalec (odloča občinski svet),

– nadzor nad izvajanjem javnih služb (izvajata Svet usta‑noviteljic oziroma Skupščina javnega podjetja).

18. členIzvajalec mora zagotoviti obdelavo prevzetih odpadkov na

način in pod pogoji, da jih lahko obdela sam, oziroma odda pre‑delovalcu oziroma odstranjevalcu odpadkov ali proda trgovcu odpadkov tako, da trgovec postane njihov imetnik.

Pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov ali oddaji odpadkov v obdelavo mora izvajalec upoštevati, da:

– ima predelava odpadkov prednost pred njihovim od‑stranjevanjem,

– ima priprava odpadkov za ponovno uporabo prednost pred recikliranjem in drugimi načini predelave,

– imata sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo prednost pred drugimi načini predelave, če obremenjujeta oko‑lje manj od drugih postopkov predelave in

– je potrebno odpadke, za katere ni mogoče zagotoviti predelave, odstraniti, pri čemer je odlaganje najslabša možnost, zato je dovoljeno odlaganje samo obdelanih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

Izvajalec mora o načinu obdelave in smiselnosti obdelave odpadkov, kar je povezano tudi z načinom zbiranja odpadkov, ustrezno obveščati javnost in občane na področju Občine Len‑dava.

19. členIzvajalec mora obdelavo odpadkov zagotoviti v okviru

postopkov predelave odpadkov (postopki R) in odstranjevanja odpadkov (postopki D) na podlagi predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.

V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNIH SLUŽB, OBČINE IN IZVAJALCA JAVNIH SLUŽB

20. členUporabniki storitev javnih služb, ki sta predmet urejanja v

tem odloku, so vsi povzročitelji odpadkov, kot jih opredeljuje ob‑činski odlok, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov.

Uporabniki storitev javnih služb, ki sta predmet urejanja v tem odloku, so tudi druge pravne in fizične osebe, ki niso vključene v sistem ravnanja z odpadki v skladu z odlokom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, pa uporabljajo storitve javnih služb po tem odloku (npr. lastna dostava odpad‑kov na odlagališče).

Uporaba storitev javnih služb je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa odlok, ki ureja način opravlja‑nja javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine.

21. členUporabniki imajo pravico:– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja sto‑

ritev javnih služb,– do zagotovljenih cen storitev javnih služb,– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti

storitev,– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javnih

služb,– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podat‑

kov, ki jih vodi izvajalec javnih služb in se nanašajo nanj,– uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi

z zakonom, tem odlokom in z drugimi predpisi.Uporabnik storitve javnih služb se lahko v zvezi z izva‑

janjem javnih služb pritoži izvajalcu javnih služb in občini, če meni, da je bila storitev javnih služb opravljena v nasprotju s tem odlokom.


22. členUporabniki imajo dolžnost:– upoštevati navodila izvajalca javnih služb in omogočiti

neovirano opravljanje storitev javnih služb,– pripraviti odpadke pred prepustitvijo izvajalcu zbiranja in

prevoza odpadkov oziroma neposredno izvajalcu javnih služb obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na ta način (ločeno zbiranje odpadkov), da jih je možno, ko jih prevzame iz‑vajalec javnih služb obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih od‑padkov čim več dodatno obdelati in reciklirati ter odložiti preosta‑nek skladno s tem odlokom in okoljevarstvenim dovoljenjem,

– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami javnih služb,

– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti izvajalcu javnih služb vsako spremembo,

– nuditi izvajalcu javnih služb potrebne podatke za vode‑nje katastra – obveznih zbirk podatkov.

23. členDolžnosti občine so zlasti:– da zagotavlja izvajalcu javnih služb pogoje izvajanja

vseh storitev predpisanih z zakonom in z drugimi predpisi o načinu izvajanja javnih služb;

– da zagotovi, da bodo vsi komunalni odpadki iz območja občine oddani izvajalcu javnih služb obdelave mešanih komu‑nalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranje‑vanja komunalnih odpadkov po tem odloku;

– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme, da se lahko ohranja njihova vrednost;

– da izvajalcu javnih služb v okviru cene storitev ali iz sredstev proračuna zagotovi potrebna sredstva v obliki finanč‑nega jamstva za zaprtje odlagališča v skladu z IPPC dovolje‑njem za obratovanje odlagališča;

– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepoo‑blaščenih izvajalcev, ki bi mimo izvajalca javnih služb izvajali storitve javnih služb na območju občine;

– pisno obveščanje izvajalca javnih služb o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov;

– da v okviru javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in prevoza komunalnih odpadkov zagotovi ločeno zbiranje in dostavo tako zbranih odpadkov izvajalcu javnih služb obde‑lave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (zbiranje odpadkov na izvoru v obliki in na način, ki bo omogočal čim večji obseg reciklaže – obdelave s pomočjo sortiranja – papir, plastika, steklo, kartoni … – pred mehansko biološko obdelavo in kompostiranja – biološki odpadki iz zelenih površin, gospo‑dinjski – kuhinjski odpadki …).

24. členDolžnosti izvajalca javnih služb so predvsem:– izvajati javno službo obdelave mešanih komunalnih

odpadkov v skladu s predpisi;– izvajati javno službo odlaganja ostankov predelave ali

odstranjevanja komunalnih odpadkov na odlagališčih, ki jih ima v upravljanju v skladu z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem in Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih,

– skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javnih služb ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napra‑vami, opremo in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javnih služb,

– pripraviti predlog programa obdelave mešanih komunal‑nih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjeva‑nja komunalnih odpadkov,

– izvajati kontrolo odpadkov in odvzem reprezentativnih vzorcev,

– izvajati redne preglede centra,– izvajati storitve javnih služb s skrbnostjo, v skladu z zako‑

ni in drugimi predpisi ter zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu,

– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki,

– tekoče zagotavljati vzdrževanje objektov, naprav in dru‑gih sredstev, namenjenih izvajanju dejavnosti,

– oblikovati predloge cen oziroma spremembe tarifnih postavk javnih služb ter jih usklajevati s pristojnimi ministrstvi,

– sprejeti poslovnik za obratovanje CERO in odlagališč, katerih upravljavec je izvajalec javnih služb,

– omogočiti nemoten nadzor nad izvajanjem javnih služb,

– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet izvajanja javnih služb ali v povezavi z njo,

– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb,

– odgovarjati uporabnikom na njihove pobude in/ali pri‑tožbe,

– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom,

– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov, kolikor je to vezano na izvajanje javnih služb,

– voditi evidence in katastre v zvezi z javnima službama, usklajenih z občinskimi evidencami,

– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in

dolgoročne plane javnih služb, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,

– poročati občini o izvajanju javnih služb,– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije ...) o kr‑

šitvah.Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti

glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje javnih služb, se mora izvajalec javnih služb ravnati po predpisih pristojnega ministrstva.

25. členIzvajalec javnih služb je najkasneje do 31. 3. vsakega te‑

kočega leta dolžan pripraviti predlog poslovnega načrta za javni službi za prihodnje leto in poročilo o poslovanju v preteklem letu v zvezi z izvajanjem javnih služb za območje občine ter z njima seznaniti občinski svet.

Poslovni načrt in poročilo o poslovanju sprejmeta Svet ustanoviteljic oziroma Skupščina javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o., v roku in na način kot je to predvideno z Odlokom o ustanovitvi javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. oziroma področnim državnim predpisom.

Poslovni načrt izvajanja javnih služb vsebuje predvsem:– obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrže‑

vanja z navedbo posameznih objektov in naprav, stroškovno oceno, s cenikom in pričakovanimi rezultati na področju ob‑delave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,

– obseg predvidenega rednega izvajanja javnih služb s stroškovno oceno in cenikom,

– obseg in stroške zamenjave uničene in poškodovane opreme ter naprav,

– predlog porabe sredstev za uporabo javne infrastrukture iz naslova amortizacije,

– pregled izpolnjevanja obveznosti, ki jih ima izvajalec javnih služb v skladu s sklenjeno pogodbo o izvajanju javnih služb,

– podatke o pritožbah uporabnikov storitev javnih služb in o reševanju le-teh,

– podatke o zavrnitvah uporabnikov storitev,– podatke o oddaji poslov podizvajalcem,– podatke o spremembah v podjetju izvajalca javnih

služb,– podatke o škodnih dogodkih,– podatke o vseh ostalih okoliščinah,– vse elemente predpisane v področnem državnem pred‑

pisu.


26. členObčina Lendava in izvajalec javnih služb obdelave me‑

šanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predela‑ve ali odstranjevanja komunalnih odpadkov praviloma letno s pogodbo uredita vsa vprašanja povezana s plačevanjem najemnine in način ter pogoje uporabe drugih elementov cene za uporabo javne infrastrukture ter obseg in višino morebitnega subvencioniranja cene za uporabo javne infrastrukture. Osnova za sklenitev pogodbe je potrjen poslovni načrt iz prejšnjega člena tega odloka.

27. členIzvajalec javnih služb je dolžan zagotavljati interventno

izvajanje javnih služb ter zagotoviti ustrezno zavarovanje ne‑varnih in zdravju škodljivih odpadkov, ki niso primerni za od‑laganje, oziroma popraviti okvare in poškodbe na zbiralnikih nevarnih odpadkov ter okvare in poškodbe na objektih in napra‑vah, v delu, kjer se predelujejo oziroma odlagajo in skladiščijo nevarni in zdravju škodljivi odpadki, v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po pisnem obvestilu uporabnikov.

Izvajalec javnih služb je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte predmetnih javnih služb obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Vse more‑bitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in var‑stva okolja, mora izvajalec javnih služb odpraviti v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od pisnega obvestila uporabnikov.

28. členIzvajalec javnih služb je v skladu z zakonom odgovoren

za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposleni ljudje, uporabnikom ali tretjim osebam.

VI. VIRI FINANCIRANJA, OBLIKOVANJE CEN IN OBRAČUN STORITEV JAVNIH SLUŽB

29. členIzvajalec javnih služb pridobiva sredstva za izvajanje jav‑

nih služb iz naslednjih virov:– iz plačila uporabnikov za opravljene storitve javnih

služb,– iz proračuna občine in– iz drugih virov.

30. členCene storitev javnih služb se oblikujejo v skladu s predpisi

Republike Slovenije, ki urejajo področje občinskih javnih služb varstva okolja.

Cene storitev javnih služb so cene (tarifne postavke), na podlagi katerih izvajalec javnih služb obračunava opravljene storitve njihovim uporabnikom oziroma izvajalcem javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.

31. členZavezanci za plačilo storitev javnih služb po tem odloku

so vse fizične in pravne osebe, ki so zavezanci za plačilo sto‑ritev javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v skladu z občinskim odlokom, ki ureja slednjo javno službo.

Povzročiteljem, ki odpadke prepeljejo na odlagališče sami in niso vključeni v sistem storitev javnih služb ravnanja z odpadki, v skladu z občinskim odlokom, ki ureja zbiranje in prevoz komu‑nalnih odpadkov, se za storitve javnih služb po tem odloku izstavi račun v skladu z veljavno tarifo iz prejšnjega člena tega odloka.

VII. VRSTA OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB

32. členZa zagotavljanje javnih služb občina zagotovi prostor za

odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, prevzetih na območju občine, v sklopu CEROP.

33. členIzvajalec javnih služb zagotavlja predelavo in odstranjeva‑

nje odpadkov z opremo, objekti in napravami v sklopu CEROP, ki jih ima v najemu.

VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNIH SLUŽB

34. členNadzor nad izvajanjem določb tega odloka bo opravljal

pristojni občinski inšpekcijski organ.

35. členZa vodenje postopka in izdajo plačilnih nalogov v pre‑

krških zoper določbe tega odloka so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj peto stopnjo izobrazbe, za vodenje postopka in izdajo odločb o prekršku zoper določbe tega odloka pa so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj sedmo stopnjo izobrazbe. Pooblaščene uradne osebe iz prejšnjega stavka morajo imeti tudi opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po veljavnem zakonu, ki ureja prekrške in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzorujejo.

IX. KAZENSKE DOLOČBE

36. členZ globo 3.000,00 EUR se kaznuje za prekršek povzro‑

čitelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določili tega odloka, da:

– ne upošteva navodila izvajalca in onemogoča neovirano opravljanje storitev javnih služb,

– izvajalcu ne prijavi vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih in ostalo veljavno za‑konodajo.

Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali samo‑stojnega podjetnika posameznika.

37. členZ globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega

odstavka prejšnjega člena povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je fizična oseba.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

38. členDo sklenitve pogodbe iz prvega odstavka 8. člena tega

odloka, izvaja javno službo obdelave mešanih komunalnih odpadkov in javno službo odlaganja ostankov predelave ali od‑stranjevanja komunalnih odpadkov za celotno območje Občine Lendava, Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o., kot regijski izvajalec te javne službe v skladu z določili Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08 in 53/09).

39. členIzvajalec javnih služb bo zagotavljal odlaganje odpadkov

na odlagališčih, ki jih upravlja, na ta način, da bo pred njiho‑vim dokončnim odlaganjem poskrbel za predhodno sortiranje mešanih komunalnih odpadkov na sortirni liniji v okviru centra za ravnanje z odpadki Puconci, dokler ne bo izgrajena II. faza centra za ravnanje z odpadki Puconci – MBO, kjer se bo zago‑tavljala temeljita obdelava in predelava.

Občina bo zagotovila, da bodo izvajalci javnih služb zbi‑ranja in prevoza komunalnih odpadkov z okrepljenim ločenim zbiranjem odpadkov zagotovili takšno strukturo mešanih ko‑munalnih odpadkov, v kateri bo ostalo le toliko biorazgradljivih odpadkov, kot je dovoljeno po uredbi.


40. členZ dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o

načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s ko‑munalnimi odpadki (Uradni list Republike Slovenije, št. 108/03, 23/05, 68/07 in 78/07) in sicer v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

41. členTa odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


Št. 032-0042/2010-baLendava, dne 8. septembra 2010

ŽupanObčine Lendava

mag. Anton Balažek l.r.

4046. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Lendava

Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09) ter 17. člena Statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 26/99, 119/00, 69/02, 69/06 in 55/10) je Občinski svet Občine Lendava na 36. redni seji dne 8. 9. 2010 sprejel


o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Lendava

1. členV Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Len‑

dava (Uradni list RS, št. 45/01, 66/02, 114/03 – popr., 54/04, 6/06) se v 51. členu doda novi deseti odstavek, ki glasi:

»Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dopustne v območjih, ki so opredeljena za centralno dejavnost in ležijo izven območja starega mestnega jedra za garažne stavbe in skladišča. O vlogi investitorja v posameznem primeru odloča občinska uprava glede na konkretno lokacijo objekta.«


listu Republike Sloveniji.

Št. 00303-0002/01Lendava, dne 8. septembra 2010

ŽupanObčine Lendava

mag. Anton Balažek l.r.

LJUBNO

4047. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Ljubno

Na podlagi 23 in 28. člena Zakona o volilni in referen‑dumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 in 105/08) in 17. člena Statuta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Ljubno na 28. redni seji dne 9. 9. 2010 sprejel

S K L E P o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje

za lokalne volitve v Občini Ljubno

1. členS tem sklepom se določajo kriteriji za delno povrnitev

stroškov volilne kampanje za volitve članov občinskega sveta in župana v Občini Ljubno.

2. členStroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne

smejo preseči 0,40 EUR na posameznega volilnega upravi‑čenca v občini.

Stroški volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseči 0,25 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški vo‑lilne kampanje za kandidate, ki na tem glasovanju kandidira, lahko povečajo še za 0,15 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini.

3. členOrganizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za člane

občinskega sveta, ki so jim pripadli mandati za člane občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povr‑njenih sredstev ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, raz‑vidnega iz poročila občinskemu svetu in Računskemu sodišču.

4. členDo delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upra‑

vičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, za katere je glasovalo najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer 0,12 EUR na dobljeni glas.

Če pride do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povrnitve stroškov le na osnovi dobljenih glasov v drugem krogu.

5. členOrganizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za voli‑

tve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna Občine Ljubno v roku 30 dni po predložitvi poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo občinskemu svetu in Računske‑mu sodišču.

6. členTa sklep začne veljati z dnem sprejetja na občinskem

svetu in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-10/2010-1Ljubno, dne 9. septembra 2010

ŽupanjaObčine Ljubno

Anka Rakun l.r.

MOKRONOG - TREBELNO

4048. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Mokronog

Na podlagi 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) ter na podlagi 19. člena Statuta Občine Mokronog - Trebelno (Uradni list RS, št. 66/10 – UPB1) je Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 5. iz‑redni seji dne 8. 9. 2010 sprejel


O D L O K o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Mokronog


1. členS tem odlokom se sprejmejo (5) spremembe in dopolnitve

prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Mokronog - Trebelno (Skupščinski Dolenjski list, št. 09/90, Uradni list RS, št. 13/04, 115/04, 48/05, 108/06), ki jih je izdelal Urbi d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana v letu 2010.

2. členSpremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev

se nanašajo na spremembo območja G2 v grafičnem prikazu in na dopolnitev meril in pogojev za območje G2.

3. členSpremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev

vsebujejo:– besedilo odloka,– grafični prikaz spremembe območja G2,– obrazložitev,– soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE

4. členDopolni se druga točka 4. člena tako, da se za prvo alinejo

doda druga alineja, ki se glasi:– grafični prikaz (5) sprememb in dopolnitev PUP za

območje G2.Črta se zadnji odstavek istega člena.

5. členV celoti se spremeni 49.a člen tako, da se glasi:» Območje G2a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejav‑

nosti:– proizvodne dejavnosti,– storitvene in poslovne dejavnosti,– bivanje ni dopustno.b) Dopustne so naslednje vrste posegov:– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekon‑

strukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dopu‑

stne dejavnosti,– novogradnje osnovnih in funkcionalnih spremljajočih

objektov,– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunal‑

no, telekomunikacijsko omrežje, objekti in naprave).c) Pogoji urbanističnega oblikovanja:1) Faktor pozidanosti: 0,6horizontalni gabarit objektov lahko zavzame do 60% po‑

vršine gradbene parcele.2) Dopustni odmiki:za osnovne dvoranske objekte dejavnosti:– odmiki: 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik

(do 4 m) je dopusten za stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom.

za spremljajoče, enostavne in nezahtevne objekte:– spremljajoči objekti so pomožni objekti po funkciji (sa‑

mostojni ali dodani osnovnemu objektu) tako kot enostavni oziroma nezahtevni objekti; vendar je za njih potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

– odmiki spremljajočih, enostavnih oziroma nezahtev‑nih objektov od javne prometne površine (od RL) mora biti min. 4 m, od sosednje gradbene parcele praviloma min. 2 m, manjši odmik je izjemoma dopusten ob soglasju soseda.

– ograje je dopustno postaviti na parcelno mejo ob so‑glasju soseda oziroma upravljalca javne površine.

d) Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje:Dopustni so:1) vertikalni gabarit– objekti ne smejo zakrivati pogleda z javnih površin na

trško jedro s Strelovim turnom,– za dvoranske objekte: max. višina slemena do 12,5 m

nad urejenim terenom,– za poslovno stavbo: P+2, locirati bliže ulici ali odprtim

javnim površinam,2) konstrukcijski materiali: betonska, zidana, jeklena; do‑

pustni montažni objekti;3) fasada: svetli toni, nereflektirajoči materiali ali barve;4) strehe objektov: dopustne so z naklonom ali ravne,

enokapne ali dvokapne;5) kritina: neodsevna.e) Pogoji infrastrukturnega opremljanja in prometne ure‑

ditve:– zagotoviti je nepozidan koridor v širini 3 m od javne

ceste; površina je rezervirana za komunalno opremljanje ob‑močja G3;

– na gradbeni parceli je zagotoviti ustrezno število par‑kirnih mest, merilo: 1 PM/50–70 m² neto površine ali 1PM/3 zaposlene;

– zagotoviti je enotno dovozno pot in odjemno mesto za odpadke;

– proti javnim površinam se obvezno uredijo zelenice, ki se lahko zasadijo z visokimi drevesi ali grmičevjem; na meji z območjem G3 naj se zasadi primerno zelenje (grmičevje ali nižja drevesa) tako, da se indrustrijska cona čim bolj zakrije v smeri pogledov na trško jedro;

– ograje so max. višine 2,5 m, žičnate zelene ali sive barve ali lesene z živo mejo proti javnim površinam;

– pri osvetljevanju objektov je upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.«

III. KONČNE DOLOČBE

6. členPete spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih

pogojev za naselje Mokronog so na ogled pri upravnem organu Občine Mokronog - Trebelno, pristojnem za urejanje prostora, na spletnem portalu občine in na Upravni enoti Trebnje.

7. členNadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne

inšpekcijske službe.



Št. 007-0006/2010Mokronog, dne 8. septembra 2010

Župan Občine Mokronog - Trebelno

Anton Maver l.r.

MORAVSKE TOPLICE

4049. Odlok o načinu opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov in prevoz komunalnih odpadkov na območju Občine Moravske Toplice

Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list


RS, št. 39/06 in 70/08), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO ter 127/06 – ZJZP), 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Ura‑dni list RS, št. 11/99, 2/01 in 69/02 in 28/03) je Občinski svet Obči‑ne Moravske Toplice na 30. redni seji dne 23. 8. 2010 sprejel

O D L O K o načinu opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov in prevoz komunalnih odpadkov na območju

Občine Moravske Toplice


1. člen(namen odloka)

Ta odlok določa način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb zbiranje komunalnih od‑padkov in prevoz komunalnih odpadkov na območju Občine Moravske Toplice.

2. člen(vsebina odloka)

S tem odlokom se določajo:– vrsta in obseg storitev javnih služb,– pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb,– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javnih služb,– obveznosti izvajalca javnih služb,– financiranje javnih služb,– vrsta objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih

služb,– nadzor nad izvajanjem javnih služb,– kazenske določbe in– prehodne in končne določbe.

3. člen(cilji javnih služb)

Cilji javnih služb po tem odloku so:– preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine od‑

padkov, ki se obdelujejo in odlagajo,– uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunal‑

nih odpadkov«,– preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,– zagotoviti učinkovit sistem ločenega zbiranje posame‑

znih vrst odpadkov na izvoru nastanka,– vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (reci‑

kliranje),– izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z

njimi,– izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno

ravnanje z njimi,– sprejemljivost ukrepov za okolje,– zagotoviti oddajo komunalnih odpadkov v obdelavo pred

odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov,– racionalizacija stroškov zbiranja in prevoza komunalnih

odpadkov,– izboljšati dostop do storitev javnih služb.

4. člen(opredelitev pojmov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz go‑spodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov Uredbe o ravnanju z odpadki (v nadaljeva‑nju; klasifikacijski seznam odpadkov) in podskupino odpadkov s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov.

2. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obvezne‑ga ravnanja s komunalnimi odpadki.

3. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe, njiho‑vo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.

4. Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov so od‑padki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije (razen 15 01)« s klasifikacijsko številko 20 01 in ločeno zbrana embalaža, ki je komunalni odpadek s klasifikacijsko številko 15 01 iz klasifika‑cijskega seznama odpadkov.

5. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso ne‑varni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.

6. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z od‑padki, in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.

7. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »drugi ko‑munalni odpadki« s klasifikacijsko številko 20 03 07 s klasifi‑kacijskega seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.

8. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpa‑dna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi dejavnosti in je uvrščena v podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov.

9. Biološko razgradljivi odpadki so odpadki, ki so v kla‑sifikacijskem seznamu odpadkov razvrščeni v podskupino »biorazgradljivi kuhinjski odpadki« pod št. 20 01 08 ter pod podskupino »biorazgradljivi odpadki« pod št. 20 02 01.

10. Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki jih ni mogo‑če razvrstiti v nobeno drugo podskupino komunalnih odpadkov v klasifikacijski skupini št. 20 in se uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

11. Zbiralnica ločenih frakcij ali »ekološki otok« je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzroči‑telji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.

12. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.

13. Mobilna zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzro‑čitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Mobilna zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.

14. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst lo‑čenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz območja Občine Moravske Toplice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij.

15. Posebne plastične vrečke so vrečke izvajalca gospo‑darske javne službe ravnanja z odpadki.

16. Individualna zbiralnica je zbirno mesto, kjer so name‑ščeni zabojniki za individualno zbiranje komunalnih odpadkov uporabnika storitve javne službe.

17. Prevzemno mesto je vnaprej določen prostor, kjer uporabniki v predpisanih namenskih zabojnikih ali vrečkah za odpadke prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe.

18. Gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stano‑vanjski enoti ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb.


(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

5. člen(subjekti ravnanja z odpadki)

(1) Subjekti ravnanja z odpadki so:1. občina,2. izvajalec javne službe,3. povzročitelji odpadkov; to je vsaka fizična in prav‑

na oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, uporabnik ali pa upravljavec stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov na območju občine Moravske Toplice, ne glede na to ali stalno, začasno ali občasno:

– biva v svojih ali najetih zgradbah oziroma nepremični‑nah,

– je lastnik oziroma najemnik počitniških ali drugih objek‑tov, ki so namenjeni občasni uporabi,

– opravlja poslovno dejavnost,– upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča,

avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike in podobno),

– organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe in pri katerih nastajajo odpadki.

(2) Subjekti ravnanja z odpadki so tudi načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standar‑dov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca.

6. člen(obveznost vključenosti v sistem ravnanja z odpadki)(1) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi

povzročitelji odpadkov na območju Občine Moravske Toplice.(2) Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so ob‑

vezni uporabniki storitev javnih služb (v nadaljevanju: uporab‑niki).

(3) Povzročitelji odpadkov so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika v roku petnajstih dni od izpolnitve pogojev v skladu s 3. točko prvega odstavka 5. člena tega odloka.

(4) Uporabniki iz sektorja podjetij, obrti in drugih področij opravljanja dejavnosti morajo za komunalne odpadke iz naslo‑va dejavnosti v skladu z 38. členom tega odloka z izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju s komunalnimi odpadki ali zago‑toviti posebno zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter obdelave in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

7. člen(vsebina javnih služb)

(1) Javni službi na celotnem območju občine izvaja oseba javnega ali zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom podeli koncesijo ali javno podjetje, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

(2) Javni službi po tem odloku obsegata:– storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevze‑

mnih mestih, zbiralnicah in zbirnem centru, vključno s prevo‑zom komunalnih odpadkov do regijskega centra za ravnanje z odpadki.

(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način lo‑čenega zbiranja odpadkov določi z letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki, ki mora vsebovati:

– podatke o naseljih in številu gospodinjstev, ki se jim zagotavlja storitev javnih služb,

– podatke o številu in lokacijah prevzemnih mest ter veli‑kosti zabojnikov in številu prevzemov komunalnih odpadkov;

– podatke o načrtovani letni količini zbranih komunalnih odpadkov po posameznih naseljih;

– časovno razporeditev prevzemanja komunalnih odpad‑kov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zabojnikih na prevzemnih mestih;

– časovno razporeditev prevzemanja komunalnih odpad‑kov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v vrečkah;

– naselja, kjer se komunalni odpadki prepuščajo samo v namenskih tipiziranih vrečkah;

– način prodaje in delitve vrečk za mešane komunalne odpadke uporabnikom storitev javnih služb ter način delitve prosojnih vrečk za embalažo uporabnikom javnih služb;

– število zabojnikov in vrečk, ki jih bo v letu programa nabavil izvajalec;

– način naročanja pranja zabojnikov;– podatke o izločanju ločenih frakcij z razvrščanjem ko‑

munalnih odpadkov;– opis zabojnikov in vozil za prevzemanje komunalnih

odpadkov, ki jih bo izvajalec javnih služb nabavil v letu pro‑grama;

– način obveščanja uporabnikov storitev javnih služb;– evidenco o lokacijah ekoloških otokov, o številu, vrsti in

velikosti namenskih zabojnikov, pogostosti odvoza in predvide‑nih terminih odvoza;

– predvideno časovno razporeditev zbiranja nevarnih od‑padkov ter predvideno količino zbranih nevarnih odpadkov po vrstah odpadkov;

– predvideno časovno razporeditev zbiranja kosovnih od‑padkov ter predvideno količino zbranih kosovnih odpadkov po vrstah odpadkov.

(4) Program za posamezno leto izdela izvajalec javne službe in ga posreduje občinskemu svetu v potrditev najpozne‑je do 15. novembra za naslednje leto.

II. LOČENO ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV

8. člen(vrste ločenega zbiranja)

(1) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na izvoru na‑stanka se izvaja na celotnem območju Občine Moravske Topli‑ce. Obvezno je za vse uporabnike in izvajalca ter se izvaja v skladu s tem odlokom oziroma po letnem programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki ga v skladu s tem odlokom pripravi izvajalec.

(2) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na izvoru na‑stanka je:

a) ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na individualnih zbiralnicah,

b) ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij oziroma »ekoloških otokih«,

c) ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na zbirnem cen‑tru.

A) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na individualnih zbiralnicah

9. člen(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov

na individualnih zbiralnicah)(1) V Občini Moravske Toplice je izvajalec dolžan zagota‑

vljati ločeno zbiranje komunalnih odpadkov po načelu zbiranja »od vrat do vrat«. Komunalni odpadki se ločeno zbirajo pri uporabnikih na individualnih zbiralnicah, in sicer:

– odpadna embalaža, ki ni iz stekla in papirja,– mešani komunalni odpadki,– papir in– biološko razgradljivi odpadki.(2) Odpadno embalažo ter mešane komunalne odpadke

so dolžni ločeno zbirati vsi uporabniki na območju Občine Moravske Toplice, biološko razgradljive odpadke in papir pa so dolžni ločeno zbirati uporabniki v naseljih, določenih s tem odlokom.


(3) Za uporabnike na odročnih zaselkih, kjer odvoz loče‑no zbranih komunalnih odpadkov v zabojnikih ni organiziran, se po načelu »od vrat do vrat« v posebnih plastičnih vrečkah zbirajo odpadna embalaža in mešani komunalni odpadki, papir pa se ločeno zbira v za to namenjenih zabojnikih na ekoloških otokih.

10. člen(ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in papirja)

(1) Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in papirja v zabojnike na individualnih zbiralnicah se izvaja v naslednjih naseljih: Bogojina, Filovci, Ivanci, Lukačevci, Mar‑tjanci, Mlajtinci, Moravske Toplice, Noršinci, Sebeborci, Suhi vrh in Tešanovci.

(2) V naseljih kjer se ne izvaja ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v zabojnike, morajo uporabniki biološko razgradljive odpadke hišno kompostirati. Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev je v pristojnosti uporabnika. Uporabniki iz naselij, kjer se ne izvaja ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in papirja v zabojnike, lahko pri izvajalcu proti plačilu naročijo posebno storitev odvoza biološko razgradljivih odpadkov ali papirja.

11. člen(individualna zbiralnica)

(1) Individualna zbiralnica je ustrezno urejen prostor, pra‑viloma na pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer uporabniki v času do prevzema komunalnih odpadkov zbirajo odpadno embalažo, biološko razgradljive odpadke, papir ter mešane komunalne odpadke v za to namensko določenih zabojnikih za komunalne odpadke ali v posebnih plastičnih vrečkah. Upo‑rabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.

(2) Individualna zbiralnica je tudi ustrezno urejen prostor, kjer uporabniki – pogodbeni partnerji iz 39. člena tega odloka, v času do prevzema, poleg komunalnih odpadkov iz prejšnje‑ga odstavka, zbirajo tudi druge industrijske odpadke oziroma odpadke iz dejavnosti.

12. členZa uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedo‑

stopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi zbirna in prevzemna mesta ter način zbiranja komunal‑nih odpadkov (zabojniki za različne vrste odpadkov, predpisane posebne plastične vrečke). Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.

13. člen(relacija zbirno-prevzemno mesto)

(1) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzema komunalnih odpadkov zagotoviti, da se zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne posode isti dan vrne na zbirno mesto.

(2) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko prevzemna mesta tudi zbirna mesta.

14. člen(določanje prevzemnega mesta za komunalne odpadke

in pogoji za ureditev)(1) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovira‑

no dostopno. Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena praviloma največ 3 metre od transportne poti komunalnega vozila. V primeru večje oddaljenosti odjemnega mesta od tran‑sportne poti lahko uporabniki sklenejo z izvajalcem poseben dogovor o dodatni storitvi »dostava zabojnika na prevzemno mesto«, ki jo izvajalec uporabniku dodatno zaračuna. Ta doda‑tna storitev ni storitev gospodarske javne službe.

(2) Ob določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

(3) Prevzemna mesta določa izvajalec v soglasju z upo‑rabniki. V primeru, da med izvajalcem in uporabnikom ni so‑glasja glede lokacije zbirnega oziroma prevzemnega mesta, ju določi pristojni občinski inšpekcijski organ v sodelovanju z izvajalcem.

(4) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec komunalne odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob uvozih k objektom.

(5) Med zbirnim in prevzemnim mestom ne sme biti no‑benih ovir, ki bi izvajalcu kakorkoli ovirale prevoz zabojnikov od odjemnega do prevzemnega mesta in nazaj (npr. robniki, stopnice, korita, škarpe ipd.).

15. člen(načrtovanje prevzemnih mest za komunalne odpadke)

Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.

16. člen(začasna prevzemna mesta)

(1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemne‑mu mestu začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec dolžan uporabnike obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu v roku 8 dni pred nastankom spremembe oziroma takoj po na‑stanku spremembe, kolikor spremembe vnaprej ni bilo mogoče predvideti.

B) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na »ekoloških otokih«

17. člen(ločeno zbiranje odpadkov)

(1) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na »ekoloških otokih« se izvaja na celotnem območju Občine Moravske Topli‑ce in je obvezno za vse uporabnike in se izvaja po programu, ki ga v skladu s tem odlokom pripravi izvajalec.

(2) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na »ekoloških otokih« poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.

18. člen(ekološki otoki)

(1) Ekološki otok je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij. Na‑menski zabojniki na »ekoloških otokih« so:

1. zabojnik za zbiranje papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke. V zabojniku za papir se zbirajo pisarniški papir, časopisi, revije, prospekti, papir‑nate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali kartonska embalaža in podobno;

2. zabojnik za zbiranje drobne odpadne embalaže iz ste‑kla. V zabojniku za steklo se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in kozarcev brez pokrovčkov in podobno;

3. zabojnik za zbiranje kovin. V zabojniku za kovine se zbirajo vse vrste kovin, očiščene pločevinke, konzerve, plo‑čevinke od pijač (iz aluminija in bele pločevine), pločevinasta posoda (ponve, lonci), pločevinaste igrače, alu folija, vsi drugi majhni kovinski odpadki (baker, cink, aluminij, bela pločevi‑na …) in podobno,

4. zabojnik za zbiranje drobne odpadne embalaže iz plastike ali sestavljenih materialov. V zabojniku za drobno od‑padno embalažo iz plastike se zbira prazna prodajna embalaža iz plastičnih mas (PE, PET, PVC, plastenke, plastični kozarci, plastične vreče in podobno) in podobno.


(2) Stroški nabave in postavitve zabojnikov iz prejšnjega odstavka se financirajo iz sredstev proračuna Občine Moravske Toplice.

(3) Zabojniki na »ekoloških otokih« morajo biti opremljeni z navodili izvajalca, kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v okviru obveščanja in izo‑braževanja na krajevno običajen način.

(4) Kakršnokoli odlaganje poleg zabojnikov je prepove‑dano.

19. člen(vzdrževanje reda in čistoče na ekoloških otokih)

Ekološke otoke je dolžan na svoje stroške vzdrževati in čistiti izvajalec.

20. člen(lokacije ekoloških otokov)

(1) Lokacije ekoloških otokov določi občinska uprava Ob‑čine Moravske Toplice v sodelovanju z izvajalcem. Na območju Občine Moravske Toplice je v vsakem naselju razen v naselju Moravske Toplice, kjer sta predvideni dve lokaciji ekoloških otokov, predvidena ena lokacija ekološkega otoka.

(2) Izvajalec je dolžan na vsakem posameznem eko‑loškem otoku zagotoviti najmanj naslednje količine, vrste in velikosti tipiziranih zabojnikov:

1. tipiziran zabojnik na kolesih volumna 1100 litrov, za zbiranje papirja, 1 kos,

2. tipiziran zabojnik na kolesih volumna 240 litrov, za zbiranje odpadne embalaže iz stekla, 1 kos,

3. tipiziran zabojnik na kolesih volumna 240 litrov, za zbiranje kovin, 1 kos,

4. tipiziran zabojnik na kolesih volumna 1100 litrov, za zbiranje ostale odpadne embalaže iz plastike, 1 kos.

(2) Ekološki otok se praviloma namešča na javnih površi‑nah in drugih zemljiščih, ko so v lasti občine izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravne osebe ali posameznika, če je prido‑bljeno ustrezno soglasje oziroma drugače dovoljena uporaba zemljišča za postavitev ekološkega otoka.

21. člen(vodenje evidence ekoloških otokov)

Izvajalec je dolžan vzpostaviti in voditi evidenco o loka‑cijah ekoloških otokov, o številu, vrsti in velikosti namenskih zabojnikov, pogostosti odvoza in terminih odvoza.

C) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v zbirnem centru

22. člen(zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov)

Zbirni center je posebno urejen in opremljen prostor za prevzemanje in začasno hranjenje ločeno zbranih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju zbirni center).

Zbirni center za območje Občine Moravske Toplice se nahaja v Javnem centru za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o., Vaneča 81.

23. člen(zbiranje odpadkov v zbirnem centru)

(1) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom javne službe, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Moravske Toplice.

(2) Uporabnik se mora pred odložitvijo odpadkov na zbir‑nem centru identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju občine. Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni de‑lavec odpadkov ni dolžan sprejeti.

(3) Fizične osebe lahko ločeno zbrane komunalne odpad‑ke oddajo brezplačno s tem, da so dolžne pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike po navodilih izvajalca.

(4) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost (v nadaljeva‑nju pogodbeni partnerji), odpadkov v zbirnem centru ne smejo odlagati.

(5) V zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpad‑kov:

– papir in lepenka vseh oblik in velikosti, vključno z odpa‑dno embalažo iz papirja ali lepenke,

– stekla vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno em‑balažo iz stekla,

– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike in ali sestavljenih materialov,

– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz ko‑vin,

– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,– oblačila in tekstil,– jedilno olje in maščobe,– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih

snovi,– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,– električna in elektronska oprema, ki ne vsebuje nevarnih

snovi,– kosovni odpadki,– izrabljene pnevmatike do zakonsko določene količine,– gradbeni odpadki (manjše količine),– odpadki z vrtov.(6) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je

dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o prekršku obvesti pristojni občinski in‑špekcijski organ.

III. ZBIRANJE NEVARNIH IN KOSOVNIH ODPADKOV

24. člen(zbiranje nevarnih odpadkov)

(1) Na območju Občine Moravske Toplice izvajalec naj‑manj enkrat letno organizira zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno mobilno zbiralnico nevarnih frakcij.

(2) Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skla‑du s terminskim planom, kot ju določi izvajalec v dogovoru z občinsko upravo. O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec obvestiti uporabnike z naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način najmanj štirinajst dni pred zbiranjem.

(3) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke oddajo tudi v regijskem centru za ravnanje z odpadki.

(4) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati v regijskem centru za ravnanje z odpadki oziroma pooblašče‑nim organizacijam, v kolikor regijski center za ravnanje z od‑padki teh vrst odpadkov ne sprejema.

(5) Uporabniki – pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejav‑nost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo z regijskim centrom za ravnanje z odpadki oziroma s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov, v kolikor regijski center za ravnanje z odpadki teh vrst odpadkov ne sprejema.

(6) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno upo‑rabljajo, in njihova embalaža. Zaradi nevarnih sestavin se ne smejo odlagati na odlagališča nenevarnih odpadkov.

25. člen(zbiranje kosovnih odpadkov)

(1) Na območju Občine Moravske Toplice izvajalec naj‑manj enkrat letno organizira zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po sistemu »od vrat do vrat«.

(2) Zbiranje kosovnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim planom, kot ju določi izvajalec v dogovoru z občinsko upravo. O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec uporabnike z naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način najmanj štirinajst dni pred zbiranjem.


(3) Uporabnik je dolžan najkasneje na dan odvoza odlo‑žiti kosovne odpadke na dogovorjenem prevzemnem mestu. Uporabnik mora s prevzemnega mesta najkasneje naslednji dan odstraniti komunalne odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec v času odvoza ni bil dolžan odpeljati.

(4) Izvajalec mora kosovne odpadki zaradi možnosti na‑daljnje uporabe zbirati in prevažati s primernim vozilom na način, da se med zbiranjem in prevažanjem ne poškodujejo, ter vse kosovne odpadke oddati v regijskem centru za ravnanje z odpadki.

(5) Kolikor želijo fizične osebe oddati kosovne odpadke izven organiziranega odvoza, lahko kosovne odpadke oddajo brezplačno tudi v regijskem centru za ravnanje z odpadki, s tem, da so dolžne pripeljane kosovne odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike oziroma na ustrezna mesta po navodilih izvajalca.

(6) Kosovni odpadki se v primeru, da je na območju občine vzpostavljeno njihovo zbiranje v okviru socialnega pod‑jetništva, zaradi možnosti nadaljnje uporabe, zbirajo v okviru socialnega podjetništva.

IV. ODVOZ ODPADKOV

26. člen(odvoz komunalnih odpadkov)

(1) Redni odvoz ločeno zbranih komunalnih odpadkov iz individualnih zbiralnic in ločeno zbranih odpadkov z »ekoloških otokov« opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in letnim programom ravnanja s komu‑nalnimi odpadki.

(2) Razpored mora izvajalec objaviti na krajevno običajen način in ga dostaviti uporabnikom najkasneje do 15. decembra za naslednje leto.

(3) Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad »ekološki‑mi otoki« tako, da v primeru potreb na svoje stroške sistema‑tično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali pa v skladu s predhodnim soglasjem občinskega organa namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov.

(4) Izvajalec je dolžan odpadke zbirati in odvažati na naslednji način:

– odpadna embalaža: najmanj vsake 4 tedne,– biološko razgradljivi odpadki: najmanj enkrat tedensko v

času od aprila do oktobra ter najmanj enkrat na vsaka 2 tedna v času od novembra do marca,

– mešani komunalni odpadki: najmanj enkrat na vsake 4 tedne,

– za vse vrste ločeno zbranih odpadkov na ekoloških oto‑kih: najmanj enkrat na vsaka 2 tedna oziroma po potrebi,

– kosovni odpadki: najmanj 1x letno,– nevarni odpadki: najmanj 1x letno.(5) Pri uporabnikih, od katerih izvajalec odvaža odpadke

po pogodbi, se čas, pogostnost in način odvoza določi z med‑sebojno pogodbo.

(6) Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili ter odpadkom primernimi vozili. Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov od uporabnikov in iz ekoloških otokov ter kosovni odpadki se odvažajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov.

27. člen(posebni primeri)

V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje ipd.) ali večjih ovir na dovozu k odje‑mnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju višje sile, po odstranitvi ovire oziroma po praznikih oziroma dela prostih dneh.

28. člen(divja odlagališča)

Prepovedano je odlaganje odpadkov izven za to določe‑nih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev.

V. OBDELAVA KOMUNALNIH ODPADKOV

29. členIzvajalec je dolžan vse vrste ločeno zbranih komunalnih

odpadkov, mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive odpadke, ločeno zbrane nevarne odpadke in ločeno zbrane ko‑sovne odpadke oddati v regijskem centru za ravnanje z odpadki oziroma pooblaščenim organizacijam, kolikor regijski center za ravnanje z odpadki teh vrst odpadkov ne sprejema.

VI. ODLAGANJE OSTANKOV IN ODSTRANJEVANJE KOMUNALNIH ODPADKOV

30. člen(odlaganje in odstranjevanje)

Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo v skladu z veljavnimi predpisi in Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe obdelave in odlaganja ostankov predelave ali od‑stranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Moravske Toplice, v Javnem centru za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o..

VII. OBVEZNOSTI IZVAJALCA

31. člen(obveznosti izvajalca)

(1) Za nemoteno izvajanje javne službe mora izvajalec zagotoviti:

– oddajo in prepuščanje odpadkov v obdelavo regijskemu centru za ravnanje z odpadki oziroma pooblaščenim organi‑zacijam, kolikor regijski center za ravnanje z odpadki teh vrst odpadkov ne sprejema,

– oddajo in prepuščanje odpadkov iz območja Občine Moravske Toplice ločeno od odpadkov iz drugih območij,

– vzdrževanje objektov in naprav ter opreme za izvajanje javne službe,

– redno vzdrževanje zabojnikov ter zamenjavo dotrajanih zabojnikov na ekoloških otokih,

– nabavo novih posod za nove uporabnike,– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo,– zbiranje kosovnih odpadkov po sistemu »od vrat do

vrat« najmanj enkrat letno,– zbiranje nevarnih odpadkov s posebno prilagojeno in

opremljeno mobilno zbiralnico nevarnih frakcij najmanj enkrat letno,

– pripravo letnih programov ravnanja z odpadki,– zagotavljanje podatkov, poročanje občinski upravi, ob‑

činskemu svetu in pristojnemu občinskemu inšpekcijskemu organu ter objavljanje podatkov,

– redno in pravočasno obveščanje uporabnikov storitev o posameznih aktivnostih izvajanja javne službe in o načinu ravnanja z odpadki,

– nabavo, prodajo in delitev vrečk za ostale komunalne odpadke uporabnikom storitev javne službe ter delitev prosoj‑nih vrečk za embalažo uporabnikom storitev javne službe na način od vrat do vrat,

– nabavo in prodajo vrečk za ostale komunalne odpadke na sedežu izvajalca in na prevzemnih mestih pri vozniku na terenu na dan odvoza,

– delitev zadostnega števila vrečk uporabnikom iz 43. čle‑na tega odloka na način od vrat do vrat,

– druge naloge v skladu s predpisi.


(2) Storitve javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postop‑kov in metod, ki bi čezmerno obremenjevale okolje, zlasti pa povzročili čezmerno obremenitev voda, zraka, tal; čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami; bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin, ali škodljive vplive na kra‑jino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.

(3) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke ozi‑roma odpeljati posebne plastične vrečke tako, da ne ovira pro‑meta več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan očistiti.

(4) Izvajalec vsako leto do 31. marca izdela letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto ter poslovni načrt za tekoče leto in ju posreduje v potrditev občinskemu svetu.

32. člen(evidence)

(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco v skladu z zakonodajo.

(2) Izvajalec mora zagotoviti tehtanje vsake pošiljke lo‑čenih frakcij ob predaji odpadkov pri izvajalcu javne službe obdelave in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini.

33. člen(register prevzemnih mest)

(1) Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki:

– lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke in ločene frakcije (naselje, ulica in hišna številka stavbe),

– način prepuščanja komunalnih odpadkov in ločenih frakcij (v zabojniku ali namenskih tipiziranih vrečkah).

(2) V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne službe:

– ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov,– število gospodinjstev oziroma pravnih subjektov v več‑

stanovanjski stavbi oziroma stanovanjsko poslovni stavbi,– število odvozov ter velikost, število in vrsta zabojnikov

po posameznem uporabniku,– podatki o plačniku.(3) Izvajalec mora o vsaki spremembi podatkov v registru,

v roku petnajst dni po nastali spremembi obvestiti občino in pristojni občinski inšpekcijski organ.

VIII. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV

34. členLočeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno

za vse uporabnike.

35. člen(sežiganje odpadkov)

Sežiganje komunalnih odpadkov je prepovedano.

36. člen(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih/prevzemnih mestih)

(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest.

(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih komu‑nalnih odpadkov v zabojnike, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti in namenske tipizirane vrečke za zbiranje odpadkov zvezane.

(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času zagotoviti nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest.

(4) Uporabniki so dolžni z zabojniki ravnati kot dobri go‑spodarji ter skrbeti za njihovo čistočo.

(5) Prepovedano je odlaganje odpadkov izven zabojnikov za odpadke ali posebnih plastičnih vrečk, brskanje po zabojni‑kih in razmetavanje odpadkov iz zabojnikov za odpadke ali iz posebnih plastičnih vrečk.

(6) Pristojni občinski inšpekcijski organ lahko v skladu z zakonom z odločbo zahteva odstranitev odpadkov, če ti niso odloženi v skladu s tem odlokom ali se odlagajo izven tipiziranih zabojnikov za odpadke ali izven posebnih plastičnih vrečk.

37. člen(zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov)

(1) Uporabniki so dolžni na individualnih zbiralnicah ko‑munalne odpadke zbirati v naslednje vrste in velikosti tipiziranih zabojnikov oziroma vrečk:

1. tipizirane zabojnike na kolesih volumna 120, 240 ali 1100 litrov, za mešane komunalne odpadke,

2. tipizirane zabojnike na kolesih volumna 120 ali 240 litrov, za biološko razgradljive odpadke,

3. tipizirane zabojnike na kolesih volumna 120 ali 240 litrov za papir,

4. posebne plastične vrečke, in sicer črne za mešane komunalne odpadke, ki so označene z logotipom izvajalca ter prosojne vrečke za embalažo, ki so označene z logotipom regijskega centra za zbiranje odpadkov.

Uporabniki so za zbiranje komunalnih odpadkov na indi‑vidualnih zbiralnicah dolžni uporabljati tipizirane zabojnike (v nadaljevanju: zabojniki), posebne plastične vrečke pa le za em‑balažo ter v primeru, kadar ni mogoče uporabiti zabojnikov ali zaradi občasnega povečanja količine komunalnih odpadkov.

(2) Vrsto, število in volumen zabojnikov, ki jih bo uporabljal posamezni uporabnik določi izvajalec v soglasju z uporabni‑kom, pri čemer se upošteva predvidena količina odpadkov, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija, način zbiranja in po‑gostost odvažanja komunalnih odpadkov.

(3) Uporabnik je dolžan uporabljati zabojnik, ki je po veli‑kosti najbližje sorazmerni mesečni količini proizvedenih odpad‑kov glede na pogostost odvoza, lahko pa tudi večjega.

(4) Če količine komunalnih odpadkov redno presegajo prostornino zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, določi ustrezno zamenjavo obstoječega za‑bojnika z večjim. Če količine mešanih komunalnih odpadkov občasno presegajo prostornino zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, si uporabnik pri izvajalcu priskrbi posebne plastične vrečke za mešane komunalne odpadke.

38. člen(najem in nakup zabojnikov za zbiranje

komunalnih odpadkov)(1) Uporabniki so za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov,

skladno z vzpostavljenim sistemom zbiranja odpadkov, dolžni uporabljati tipizirane zabojnike izvajalca ter posebne prosojne vrečke za odpadno embalažo. Izvajalec omogoči uporabnikom najem ustreznih zabojnikov za mešane odpadke, papir in biološko razgradljive odpadke. Uporabniki lahko zabojnike pri izvajalcu tudi kupijo in poravnajo kupnino v enkratnem znesku.

(2) Zabojnike, ki so jih uporabniki do začetka izvajanja loče‑nega zbiranja po tem odloku, uporabljali za zbiranje ostalih komu‑nalnih odpadkov, z začetkom izvajanja ločenega zbiranja pričnejo uporabljati za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.

39. člen(pogodba o ravnanju s komunalnimi odpadki)

Uporabniki – pravne osebe, samostojni podjetniki posa‑mezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost (v nadaljevanju pogodbeni partnerji), morajo pred pričetkom


poslovanja skleniti ustrezno pogodbo za zbiranje komunalnih odpadkov in za prevoz komunalnih odpadkov.

40. člen(vrste odpadkov, ki jih je prepovedano odlagati v zabojnike

za komunalne odpadke)(1) V namenske zabojnike za posamezno vrsto komu‑

nalnih odpadkov se ne sme odlagati komunalnih odpadkov, ki ne sodijo v obravnavani namenski zabojnik in jih je uporabnik dolžan ločeno zbirati.

(2) Izvajalec lahko uporabniku v primeru prve kršitve izre‑če opozorilo, za nadaljnje kršitve pa obvesti pristojni občinski inšpekcijski organ.

(3) Določila tega člena veljajo tudi za posebne plastične vrečke.

41. člen(zamenjava poškodovanih ali dotrajanih zabojnikov

za komunalne odpadke)(1) Uporabnik je dolžan najeti zabojnik uporabljati kot do‑

ber gospodar in je odgovoren za škodo, če uporablja zabojnik v nasprotju z njegovim namenom. Izvajalec najet zabojnik za‑menja glede na iztrošenost po izteku življenjske dobe posode. V primeru odtujitve ali uničenja zabojnika za odpadke, je upo‑rabnik dolžan plačati izvajalcu odškodnino za uničen zabojnik v višini cene novega zabojnika po ceniku izvajalca.

(2) Uporabnik je dolžan uporabljati zabojnike za odpadke le za namen zbiranja komunalnih odpadkov, za katerega je zabojnik tudi dobil v najem oziroma ga je kupil.

42. člen(ravnanje z odpadki v primeru javnih prireditev)

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov oziroma ločeno odlagati odpadke v poseb‑ne plastične vrečke, po končani prireditvi pa poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na stroške orga‑nizatorja najkasneje v 24 urah po končani prireditvi oziroma prvi delovni dan po prireditvi.

43. člen(odlaganje odpadkov v posebne vreče)

(1) Uporabniki, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti, odlagajo mešane komunalne odpadke v posebne plastične vrečke za odpadke.

Uporabniki se morajo o takšnem načinu odlaganja od‑padkov z izvajalcem predhodno pisno dogovoriti. V tem pri‑meru izvajalec uporabniku zagotovi posebne vrečke brezplač‑no, uporabnik pa poravnava strošek storitve enako, kot da bi uporabljal ustrezen zabojnik. Izvajalec je uporabniku dolžan mesečno brezplačno zagotoviti toliko vrečk, kot je mesečno predvideno število odvozov, volumen posamezne vrečke pa ne sme biti manjši od 85% volumna ustreznega zabojnika, za katerega poravnava stroške storitve.

(2) V primeru občasnega povečanja količine mešanih ko‑munalnih odpadkov so uporabniki le-te dolžni odložiti v poseb‑ne plastične vrečke za odpadke in jih na dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto. Izvajalec je dolžan prevzeti te odpadke le, če so odloženi v posebne plastične vrečke, ki jih uporabnik kupi pri izvajalcu.

(3) Izjemoma odlagajo odpadke v posebne plastične vreč‑ke za mešane komunalne odpadke tudi:

– enočlanska gospodinjstva,– lastniki objektov, ki so namenjeni občasni uporabi.(4) Uporabniki iz prejšnjega odstavka si morajo letno

zagotoviti naslednje število vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov:

– 1-člansko gospodinjstvo – 6 vrečk– lastniki objektov, ki so namenjeni občasni uporabi –

9 vrečk na posamezno hišno številko.

(5) Uporabniki morajo kupiti vrečke najkasneje do 31. 1. za tekoče koledarsko leto.

(6) Uporabniki morajo plastične vrečke za odpadke na dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto.

(7) Navedeni uporabniki so dolžni ločeno zbirati tudi od‑padno embalažo v posebnih prosojnih vrečkah, ki jih morajo na dan odvoza dostaviti na odjemno mesto. V območjih, kjer je tovrstnih objektov več, se uporabniki lahko dogovorijo za odlaganje v ustrezne skupne zabojnike.

(8) V navedenih primerih se po načelu »od vrat do vrat« zbirajo odpadna embalaža in mešani komunalni odpadki, pa‑pir pa se ločeno zbira na ekoloških otokih v za to namenjenih zabojnikih.

IX. FINANCIRANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

44. člen(viri financiranja storitev javne službe)

Viri financiranja storitev javne službe so:– plačila uporabnikov za storitev javne službe po veljavnih

cenah storitev javne službe,– sredstva od prodaje ločenih frakcij (primernih za prede‑

lavo), ki so predmet prodaje,– drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali

zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetim predpisom.

X. DOLOČANJE CENE IN OBRAČUN STORITEV JAVNE SLUŽBE

45. člen(stroški in cena javne službe)

(1) Ceno storitev javnih služb plačujejo vsi povzročitelji odpadkov. Ceno storitev se zaračunava in plačuje mesečno.

(2) Cena storitev javnih služb se oblikuje v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki urejajo področje metodologije za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(3) Ceno storitev javnih služb so na podlagi obveznosti, določenih z zakonom in tem odlokom, dolžni plačevati vsi pov‑zročitelji, ki so po tem odloku dolžni zbirati odpadke, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne in ne glede na vrsto oziroma način odvoza odpadkov.

(4) Obveznost plačevanja cene storitev javnih služb na‑stane za povzročitelja:

− z dnem začetka izvajanja javne službe,− z dnem začetka uporabe stanovanjskega objekta,− z dnem začetka uporabe počitniškega objekta,− z dnem pridobitve poslovnega objekta v last, posest,

uporabo, najem ali upravljanje oziroma− z dnem začetka izvajanja poslovne dejavnosti.(5) Sklep o višini cen na predlog izvajalca sprejme Občin‑

ski svet Občine Moravske Toplice.

46. člen(obveznost plačila)

(1) Stroške storitev javne službe so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirana storitev javne službe. V primeru, da v večstanovanjskih objektih več uporabnikov skupaj uporablja isti zabojnik oziroma se uporabljajo skupni zabojniki na območjih z več objekti, namenjenih občasni rabi, se strošek storitve odvoza razdeli glede na število uporabnikov.

(2) Obveznost plačila storitev javne službe nastane za uporabnike z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko uporabniki pričnejo uporabljati stano‑vanje, počitniški objekt ali poslovne prostore.

(3) V primeru dokazane nepretrgane odsotnosti, daljše od treh mesecev (službeno potovanje, delo v tujini, bolnišnično zdravljenje in podobno), se uporabniku storitve javne službe


za obdobje odsotnosti ne zaračunava. V takih primerih mora upravičenec svoji vlogi za oprostitev plačila, priložiti uradni do‑kument, iz katerega je razviden vzrok ter trajanje odsotnosti. Po poteku časa trajanja odsotnosti, kot jo določa uradni dokument, izvajalec ponovno začne zaračunavati storitev javne službe.

47. člen(spremembe podatkov, ki vplivajo na obračun)

(1) Uporabniki so dolžni izvajalcu posredovati točne po‑datke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (ime in naslov, dejavnost, število oseb, velikost zabojni‑ka, nakup vrečk za mešane komunalne odpadke) ter izvajalca v roku 15 dni po nastali spremembi obveščati o vseh spremem‑bah teh podatkov.

(2) Za evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter njihovi lokaciji skrbi izvajalec.

48. člen(pridobivanje podatkov, ki vplivajo na obračun)

(1) Če uporabnik v roku 15 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporoči potrebnih podatkov za obračun ravnanja z odpadki, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc.

(2) Izvajalec mora najmanj enkrat letno obnavljati podatke o številu uporabnikov na posameznem naslovu.

49. člen(določitev plačnika storitev ravnanja z odpadki)

Lastniki, ki oddajo v najem stanovanjske ali druge pro‑store, so dolžni določiti, kdo bo plačnik storitev ravnanja z odpadki, in ob prijavi ali spremembi najemnika o tem takoj obvestiti izvajalca. Če tega ne storijo, stroški odvoza komunal‑nih odpadkov do dne, ko izvajalec prejme obvestilo, bremenijo lastnika nepremičnine.

XI. VRSTA OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

50. člen(infrastruktura v lasti občine)

Gospodarske javna infrastruktura lokalnega pomena, po‑trebna za izvajanje javne službe, v lasti občine je:

– zemljišča prevzemnih mest na javnih površinah v lasti občine.

– zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah (varianta A – glej 18. člen (2))

51. člen(oprema izvajalca javne službe)

Oprema, potrebna za izvajanje javne službe, v lasti iz‑vajalca je:

– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov,– delovni stroji,– vozilo (premična zbiralnica) za prevoz nevarnih frakcij,– oprema za prevzemaje kosovnih odpadkov,– vozila in naprave za pranje zabojnikov,– zabojniki za ločeno zbiranje na izvoru na prevzemnih

mestih,– druga oprema, potrebna za izvajanje javne službe.

XII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE

52. člen(izvajanje nadzora)

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja pri‑stojni občinski inšpekcijski organ, če zakon ne določa drugače.

(2) Izvajalec je dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom.

(3) V primeru neupoštevanja določil tega odloka, mora izvajalec uporabniku izreči opozorilo, o nadaljnjih kršitvah pa obvestiti pristojni občinski inšpekcijski organ.

XIII. KAZENSKE DOLOČBE

53. člen(kršitve izvajalca)

(1) Z globo 3.000,00 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec če:

– ne zagotavlja ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 9. in 17. člen tega odloka,

– ne čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov, kot to določa 19. člen tega odloka,

– ne vodi evidence ekoloških otokov, kot določa 21. člen tega odloka,

– ne organizira enkrat letno zbiranja nevarnih odpadkov, kot to določa 24. člen tega odloka,

– ne organizira enkrat letno zbiranja kosovnih odpadkov, kot to določa 25. člen tega odloka,

– ne izvaja stalnega nadzora nad ekološkimi otoki, kot to določa tretji odstavek 26. člena tega odloka,

– ne opravi odvoza odpadkov najkasneje v dveh delov‑nih dneh po prenehanju višje sile, kot to določa 27. člen tega odloka,

– ne vrši minimalnega števila odvozov odpadkov, kot to določa četrti odstavek 26. člena tega odloka,

– ne spoštuje določila 29. člena tega odloka,– ne vodi registra prevzemnih mest, kot to določa 33. člen

tega odloka.(2) Z globo 1.500,00 EUR se sankcionira odgovorna ose‑

ba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

54. člen(kršitve uporabnikov – pravne osebe)

(1) Z globo 1.500,00 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba:

– če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpad‑ki, kot to določa 6. člen tega odloka,

– če odpadkov ne zbira ločeno, kot to določata 9. in 10. člen tega odloka,

– če ne sklene pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov, kot to določa 39. člen tega odloka,

– če kot pravna oseba, samostojni podjetnik ali posa‑meznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sklene posebne pogodbe s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov, kot to določa peti odstavek 24. člena tega odloka,

– če odloži odpadke izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev, kot to določa 28. člen tega odloka,

– če ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe ter izvajalca sproti ne obvešča o spremembah teh podatkov, kot to določa 47. člen tega odloka.

(2) Z globo 400,00 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Z globo 1.000,00 EUR se sankcionira uporabnik – sa‑mostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

55. člen(kršitve uporabnikov – fizične osebe)

(1) Z globo 500,00 EUR se za prekršek sankcionira upo‑rabnik – fizična oseba:

– če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpad‑ki, kot to določa 6. člen tega odloka,


– če kot povzročitelj začasne ovire na dovozu k prevze‑mnemu mestu ne zagotovi ustreznega zbiranja odpadkov na začasnem prevzemnem mestu, kot to določa 16. člen tega odloka,

– če odpadkov ne zbira ločeno, kot to določata 9. in 10. člen tega odloka,

– če po opustitvi začasnih odjemnih mest le-teh takoj ne sanira in očisti, kot to določa 12. člen tega odloka,

– če po izpraznitvi zabojnika le-tega isti dan ne vrne na zbirno mesto oziroma si ne zagotovi ustreznega števila vrečk, kot to določa 13. člen tega odloka,

– če ne odlaga ločeno zbranih odpadkov v namenske zabojnike na »ekoloških otokih« skladno z navodili izvajalca, ali odlaga odpadke poleg zabojnikov, kot to določa 18. člen tega odloka,

– če najpozneje naslednji dan ne odstrani z odjemnega mesta komunalnih odpadkov, ki niso kosovni odpadki, kot to določa tretji odstavek 25. člena tega odloka,

– če odloži odpadke izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev, kot to določa 28. člen tega odloka,

– če ne vzdržuje reda in čistoče na zbirnih oziroma pre‑vzemnih mestih, kot to določa prvi do sedmi odstavek 36. člena tega odloka,

– če sežiga komunalne odpadke v nasprotju z določili 35. člena tega odloka,

– če v namenske zabojnike za posamezno vrsto komu‑nalnih odpadkov odlaga komunalne odpadke, ki ne sodijo v ta zabojnik, kot to določa 40. člen tega odloka,

– če si ne zagotovi ustreznega števila vrečk, kot to določa četrti odstavek 43. člena tega odloka.

56. člen(kršitve organizatorjev javnih prireditev)

(1) Z globo 800,00 EUR se za prekršek sankcionira or‑ganizator kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, če ne poskrbi za odpadke in za čiščenje prostora in odvoz odpadka po končani prireditvi, kot to določa 41. člen tega odloka.

(2) Z globo 300,00 EUR se za prekršek prejšnjega od‑stavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja prireditve.

XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

57. člen(1) Pristojni občinski organi občine po uveljavitvi tega

odloka sprejmejo vse potrebne akte za podelitev koncesije iz prvega odstavka 7. člena tega odloka.

(2) Prvi odstavek 7. člena tega odloka se začne upora‑bljati s sklenitvijo koncesijske ali druge ustrezne pogodbe. Do takrat pa je izvajalec javne službe v skladu s sklenjeno pogod‑bo Saubermacher Komunala Murska Sobota d.o.o..

58. člen(1) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov po 10. členu

tega odloka se uvede v roku 10 mesecev od začetka veljavnosti tega odloka.

(2) Izvajalec prvih 6 mesecev od uvedbe ločenega zbira‑nja komunalnih odpadkov uporabnike, ki ravnajo v nasprotju s tem odlokom pisno opozarja na nepravilno ravnanje.

Št. 007-00011/2010(502)Moravske Toplice, dne 23. avgusta 2010

ŽupanObčine Moravske Toplice

Franc Cipot l.r.

4050. Sklep o uporabi manjše notranje igralne površine na otroka

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 69/02, 28/03) in 10. člena Pra‑vilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, št. 47/10) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 30. seji dne 23. 8. 2010 sprejel

S K L E Po uporabi manjše notranje igralne površine

na otroka

1. členJavni vzgojno-varstveni zavod Vrtci Občine Moravske

Toplice zaradi zagotovitve notranje igralne površine, določe‑ne v Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, v posameznih enotah vrtca ne bi mogel sprejeti v vrtec vseh vpisanih otrok. Zato Občina Mora‑vske Toplice intenzivno izvaja aktivnosti za pridobitev dodatnih prostorov.

2. členKer dosledno zagotavljanje notranje igralne površine (naj‑

manj 3 m2 na otroka), določene v Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, ne bi omogočilo sprejema vseh vpisanih otrok v vrtec, se s tem sklepom določa manjšo notranjo igralno površino na otroka v enotah vrtca Moravske Toplice, Bogojina in Fokovci, in sicer:

– 3 m2 notranje igralne površine na otroka do drugega leta starosti,

– 2,6 m2 notranje igralne površine na otroka od drugega do tretjega leta starosti in

– 1,75 m2 notranje igralne površine na otroka od tretjega leta starosti do vstopa v šolo.

3. členZnižani prostorski normativ, določen v prejšnjem členu

velja za obdobje od 1. 9. 2010 do najkasneje 1. 9. 2013.

4. členTa sklep velja ob izdanem soglasju ministra, pristojnega

za področje predšolske vzgoje in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Franc Cipot l.r.

4051. Sklep o ukinitvi statusa zemljišč »splošno ljudsko premoženje v splošni rabi, upravni organ: Občina Martjanci«

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 30. redni seji dne 23. 8. 2010 sprejel


S K L E Po ukinitvi statusa zemljišč »splošno ljudsko premoženje v splošni rabi, upravni organ:

Občina Martjanci«

1. členS tem sklepom se ukine status zemljišča »splošno ljudsko

premoženje v splošni rabi, upravni organ: Občina Martjanci« na naslednjih zemljiščih:

– parc. št. 2342, vodotok v izmeri 10706 m2, vpisana v z.k. vložku št. 259 k.o. Ivanci,

– parc. št. 2341/2, travnik v izmeri 1385 m2, vpisana v z.k. vložku št. 259 k.o. Ivanci.

2. členNepremičnine iz 1. člena tega sklepa prenehajo imeti sta‑

tus »splošno ljudsko premoženje v splošni rabi, upravni organ: Občina Martjanci« in postanejo last Občine Moravske Toplice, Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice, matična številka: 5883164000.





Franc Cipot l.r.

4052. Sklep o ukinitvi statusa zemljišč splošno ljudsko premoženje v splošni rabi

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Občinski svet Obči‑ne Moravske Toplice na 30. redni seji dne 23. 8. 2010 sprejel

S K L E P o ukinitvi statusa zemljišč splošno ljudsko

premoženje v splošni rabi

1. členS tem sklepom se ukine status zemljišča »splošno ljudsko

premoženje v splošni rabi na naslednjih zemljiščih:a) zemljišča, vpisana v z.k. vložku št. 258 k.o. Ivanci:– parc. št. 2365, pot v izmeri 1469 m2

– parc. št. 2366, pot v izmeri 2593 m2

– parc. št. 2367, pot v izmeri 2483m2




– parc. št. 2374, pot v izmeri 753 m– parc. št. 2375, pot v izmeri 396 m2


b) zemljišča, vpisana v z.k. vložku št. 257 k.o. Ivanci:– parc. št. 2346, cesta v izmeri 9185 m2

– parc. št. 2347, pot v izmeri 2316.

2. členNepremičnine iz točke a 1. člena tega sklepa prenehajo

imeti status »splošno ljudsko premoženje v splošni rabi, uprav‑ni organ Občina Martjanci« iz točke b 1. člena tega sklepa pa status »splošno ljudsko premoženje v splošni rabi, upravni or‑gan: Okraj Murska Sobota« in postanejo last Občine Moravske Toplice, Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice, matična številka: 5883164000.

3. členPri nepremičninah iz 1. člena tega sklepa se dovoli vknjiž‑

ba lastninske pravice v korist Občine Moravske Toplice ter vknjižba zaznambe, da imajo nepremičnine status grajeno javno dobro lokalnega pomena – javne poti.





Franc Cipot l.r.

4053. Sklep o ukinitvi statusa zemljišč v družbeni lastnini

Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupra‑vi – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 30. redni seji dne 23. 8. 2010 sprejel

S K L E P o ukinitvi statusa zemljišč v družbeni lastnini

1. členUkine se status zemljišča v družbeni lastnini na naslednjih

zemljiščih:– parc. 144, pot v izmeri 2589 m2,– parc. 207, pot v izmeri 568 m2,– parc. 288, pot v izmeri 1501 m2,– parc. 434, cesta v izmeri 5066 m2,– parc. 582, pot v izmeri 1070 m2,– parc. 886, pot v izmeri 172 m2,– parc. 906, pot v izmeri 599 m2,– parc. 934, pot v izmeri 1012 m2,– parc. 940/2, pot v izmeri 232 m2,– parc. 966, pot v izmeri 198 m2,– parc. 1113, pot v izmeri 1019 m2,– parc. 1160, pot v izmeri 1662 m2,– parc. 1168, pot v izmeri 2936 m2,– parc. 1353, pot v izmeri 310 m2,– parc. 1357, pot v izmeri 3159 m2,– parc. 1485, pot v izmeri 5182 m2,– parc. 1486, pot v izmeri 8224 m2,– parc. 1487, pot v izmeri 13581 m2,– parc. 1488, pot v izmeri 3497 m2,– parc. 1489, pot v izmeri 7999 m2,– parc. 1490, pot v izmeri 4936 m2,– parc. 1492, pot v izmeri 6796 m2, vpisanih v z.k. vložku

št. 113 k.o. Ivanovci.

2. členNepremičnine iz 1. člena tega sklepa prenehajo imeti sta‑

tus zemljišča v družbeni lastnini v splošni rabi v upravi Občine Murska Sobota in postanejo last Občine Moravske Toplice, Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice.

3. členPri nepremičninah iz 1. člena tega sklepa se dovoli vknjiž‑

ba lastninske pravice v korist Občine Moravske Toplice ter vknjižba zaznambe, da imajo nepremičnine status grajeno javno dobro lokalnega pomena – javne poti in ceste.






Franc Cipot l.r.

NOVO MESTO

4054. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2010

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, 27/08 in 76/08), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08 – UPB2) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 32. redni seji dne 9. 9. 2010 sprejel

2

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOVv EUR

SkupinaPodsk. Naziv konta PLAN 2010Konto

I. SKUPAJ PRIHODKI(70+71+72+73+74+78) 40.981.794,00

TEKOČI PRIHODKI(70+71) 29.910.732,00

70 DAVČNI PRIHODKI 24.410.217,00700 Davki na dohodek in dobiček 18.568.217,00703 Davki na premoženje 4.964.000,00704 Domači davki na blago in storitve 878.000,00

71 NEDAVČNI PRIHODKI 5.500.515,00710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 2.813.480,00711 Takse in pristojbine 20.000,00712 Denarne kazni 217.000,00713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 100.035,00714 Drugi prihodki 2.350.000,00

72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.247.850,00720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 147.850,00722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih

dolgoročnih sredstev 1.100.000,00

73 PREJETE DONACIJE 30.000,00730 Prejete donacije iz domačih virov 30.000,00

74 TRANSFERNI PRIHODKI 9.793.212,00740 Transferni prihodki iz drugih

javnofinančnih institucij 8.565.379,00741 Prejeta sred. iz drž.proračuna iz sred.proračuna EU 1.227.833,00

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 43.854.449,00

40 TEKOČI ODHODKI 9.503.650,00400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 2.250.500,00401 Prispevki deelodajalcev za socialno varnost 369.000,00402 Izdatki za blago in storitve 6.664.150,00403 Plačila domačih obresti 200.000,00409 Rezerve 20.000,00

41 TEKOČI TRANSFERJI 15.508.003,00410 Subvencije 1.042.723,00411 Transferji posameznikom in gospodinjstvom 1.742.600,00412 Transferji neprofitnim organizacijam in ustanovam 811.328,00413 Drugi tekoči domači transferji 11.911.352,00

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 18.514.666,00420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 18.514.666,00

43 INVESTICIJSKI TRANSFERJI 328.130,00431 Investic.tran.pravnim in fiz.osebam, ki niso pror.upor. 29.800,00432 Investicijski transferji proračunskim uporabnikom 298.330,00

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -2.872.655,00(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)

O D L O Ko spremembah Odloka o proračunu

Mestne občine Novo mesto za leto 2010

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen(vsebina odloka)

V Odloku o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2010 (Uradni list RS, št. 22/10) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:

»2. člen(Sestava proračuna in vsebina splošnega dela proračuna)

Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Namen porabe proračuna je opredeljen s proračunskimi postavkami.

Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov je dolo‑čen v naslednjih zneskih:


3

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB


IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL INPRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (75) 21.000,00

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJAKAPITALSKIH DELEŽEV(750+751+752) 21.000,00

750 Prejeta vračila danih posojil 21.000,00

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIHDELEŽEV (44)

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA INSPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 21.000,00

C. RAČUN FINANCIRANJA


VII. ZADOLŽEVANJE (50) 3.500.000,00

50 ZADOLŽEVANJE (500) 3.500.000,00500 Domače zadolževanje 3.500.000,00

VIII. ODPLAČILA DOLGA (55) 648.345,00

55 ODPLAČILA DOLGA (550) 648.345,00550 Odplačila dolga 648.345,00

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 0,00

X. NETO ZADOLŽEVANJE(VII.-VIII.) 2.851.655,00

XI. NETO FINANCIRANJE(VI.+VII.-VIII.-IX.) 2.872.655,00

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 450.000,009009 Splošni sklad za drugo 450.000,00

2

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOVv EUR


I. SKUPAJ PRIHODKI(70+71+72+73+74+78) 40.981.794,00

TEKOČI PRIHODKI(70+71) 29.910.732,00

70 DAVČNI PRIHODKI 24.410.217,00700 Davki na dohodek in dobiček 18.568.217,00703 Davki na premoženje 4.964.000,00704 Domači davki na blago in storitve 878.000,00

71 NEDAVČNI PRIHODKI 5.500.515,00710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 2.813.480,00711 Takse in pristojbine 20.000,00712 Denarne kazni 217.000,00713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 100.035,00714 Drugi prihodki 2.350.000,00

72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.247.850,00720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 147.850,00722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih

dolgoročnih sredstev 1.100.000,00

73 PREJETE DONACIJE 30.000,00730 Prejete donacije iz domačih virov 30.000,00

74 TRANSFERNI PRIHODKI 9.793.212,00740 Transferni prihodki iz drugih

javnofinančnih institucij 8.565.379,00741 Prejeta sred. iz drž.proračuna iz sred.proračuna EU 1.227.833,00


40 TEKOČI ODHODKI 9.503.650,00400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 2.250.500,00401 Prispevki deelodajalcev za socialno varnost 369.000,00402 Izdatki za blago in storitve 6.664.150,00403 Plačila domačih obresti 200.000,00409 Rezerve 20.000,00

41 TEKOČI TRANSFERJI 15.508.003,00410 Subvencije 1.042.723,00411 Transferji posameznikom in gospodinjstvom 1.742.600,00412 Transferji neprofitnim organizacijam in ustanovam 811.328,00413 Drugi tekoči domači transferji 11.911.352,00

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 18.514.666,00420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 18.514.666,00

43 INVESTICIJSKI TRANSFERJI 328.130,00431 Investic.tran.pravnim in fiz.osebam, ki niso pror.upor. 29.800,00432 Investicijski transferji proračunskim uporabnikom 298.330,00

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -2.872.655,00(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)

3



















3




















Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo‑srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na posamezna področja proračunske porabe. Posamezno področje proračunske porabe je razdeljeno na glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta sestavni del odloka in se objavita na spletni strani Mestne občine Novo mesto.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.«

2. člen16. člen se spremeni tako, da se glasi:

»16. člen(Obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)

Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci pri‑hodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financi‑ranja, se občina za proračun leta 2010 lahko dolgoročno zadolži do višine 3.500.000 EUR, in sicer za naslednje investicije:

– izgradnja Šmihelske cesta v višini 2.000.000 EUR,– izgradnja športne dvorane Stopiče v višini

1.500.000 EUR.Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih

zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Mestne občina Novo mesto, ter pravnih oseb, v katerih ima Mestna občina Novo mesto odločujoč vpliv na upravljanje, v letu 2010 ne sme preseči skupne višine glavnic 100.000 EUR, če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz nepro‑računskih virov.«

3. člen(Uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za proračunsko leto 2010.

Št. 410-15/2009-18Novo mesto, dne 9. septembra 2010

ŽupanMestne občine Novo mesto

Alojzij Muhič l.r.

RADEČE

4055. Odlok o rebalansu proračuna Občine Radeče za leto 2010

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU,

110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSDPO, 109/08 in 49/09) in 102. člena Statuta Občine Radeče je občinski svet na 25. redni seji dne 9. 9. 2010 sprejel

O D L O Ko rebalansu proračuna Občine Radeče

za leto 2010

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. členS tem odlokom se spremeni 2. člen Odloka o proračunu

Občine Radeče za leto 2010, tako da se glasi:»(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdat‑ki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin – kontov določa v naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV EUR

Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2010

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 5.010.073TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.369.947

70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 2.883.240700 Davki na dohodek in dobiček 2.465.040703 Davki na premoženje 216.100704 Domači davki na blago in storitve 202.100705 Davki na mednarodno trgovino in transakcije –706 Drugi davki –

71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 486.707710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 349.000711 Takse in pristojbine 4.000712 Denarne kazni 12.000713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 10.000714 Drugi nedavčni prihodki 111.707

72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 663.000720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 303.000721 Prihodki od prodaje zalog –722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 360.000

73 PREJETE DONACIJE (730+731+732) 10.000730 Prejete donacije iz domačih virov 10.000731 Prejete donacije iz tujine –

3




















732 Donacije za odpravo posledic naravnih nesreč –

74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 917.126740 Transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij 686.418741 Prejeta sredstva iz državn. proračuna iz sred. proračuna Evropska unija 230.708

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (787) 50.000787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 50.000

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 5.980.07340 TEKOČI ODHODKI

(400+401+402+403+409) 809.710400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 340.200401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 50.340402 Izdatki za blago in storitev 329.669403 Plačila domačih obresti 55.000409 Rezerve 34.501

41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 2.138.138410 Subvencije 3.500411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 387.600412 Transferi neprofitnim organizacijamin ustanovam 168.426413 Drugi tekoči domači transferi 1.578.612414 Tekoči transferi v tujino –

42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 2.838.908420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.838.908

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 193.317431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 134.817432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 58.500450 Plačila sredstev v proračun Evropske unije –

III./2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI (II. – I.) (SKUPAJ ODHODKI MINUS SKUPAJ PRIHODKI) 970.000


IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752+753) 10.000

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 10.000750 Prejeta vračila danih posojil –751 Prodaja kapitalskih deležev 10.000752 Kupnine iz naslova privatizacije –753 Prejeta vračila danih posojil subjektom, vključenim v enotno upravljanje sredstev sistema EZR –

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) –

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) –440 Dana posojila –441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb –442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije –443 Povečanje namen. premož. v jav. skladih in drugih prav. osebah jav. prava, ki imajo premoženje v svoji lasti –444 Dana posojila subjektom vključenim v enotno upravljanje sredstev sistema EZR –

VI. DANA MINUS PREJETA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽE (IV.-V.) 10.000

C. RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 1.200.00050 ZADOLŽEVANJE 1.200.000

500 Domače zadolževanje 1.200.000VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 240.00055 ODPLAČILA DOLGA 240.000

550 Odplačila domačega dolga 240.000IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV

NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) 960.000XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 970.000XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH

DNE 31.12 PRETEKLEGA LETA 6.659

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo‑srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program‑ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu od‑loku in se objavita na spletni strani Občine, www.radece.si, in na oglasni deski v hodniku Občine Radeče.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.«



Št. 032-2/2010Radeče, dne 9. septembra 2010

ŽupanObčine RadečeMatjaž Han l.r.

4056. Sklep o imenovanju pooblaščencev za dostop do informacij javnega značaja v občinski upravi Občine Radeče

Na podlagi 9. člena Zakona o dostopu do informacij javne‑ga značaja (ZDIJZ-UPB2, Uradni list RS, št. 51/06) in 18. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 52/06 – UPB1, NPB-1 z dne 25. 1. 2010) je Občinski svet Občine Radeče na 25. redni seji dne 9. 9. 2010 sprejel


S K L E Po imenovanju pooblaščencev za dostop

do informacij javnega značaja v občinski upravi Občine Radeče

I.Za pooblaščence za dostop do informacij javnega značaja

se imenujejo:1. Brigita Stopar, univ. dipl. oec., direktorica občinske

uprave,2. Melita Simončič, dipl. oec., svetovalka za družbene

dejavnosti,3. Marta Ašič, dipl. oec., finančnica,4. mag. Matjaž Šušteršič, univ. dipl. oec., višji svetovalec

za projektno delo in investicije,5. Slavko Kočevar, dipl. upr. org., višji svetovalec za

gospodarstvo,6. Nataša Žnidaršič Mavri, univ. dipl. prav., svetovalka za

splošne in pravne zadeve.Pooblaščenci so pooblaščeni za dajanje informacij javne‑

ga značaja s svojega delovnega področja in delujejo v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja.

Pooblaščenci delujejo na naslovu: Občina Radeče, Ulica Milana Majcna 1, Radeče, tel. 03/56 80 800, faks 03/56 80 823, elektronska pošta: [email protected].

II.S sprejemom tega sklepa preneha veljati sklep

št. 900-9/2008/3 z dne 15. 11. 2008.

III.Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


Št. 900-5/2010/2Radeče, dne 9. septembra 2010

ŽupanObčine RadečeMatjaž Han l.r.

VELIKA POLANA

4057. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Velika Polana za leto 2009

Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih fi‑nancah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSDPO, 109/08 in 49/09) ter 16. člena Statuta Občine Velika Polana (Uradni list RS, št. 44/99 in 52/03) je Občinski svet Občine Velika Polana na 21. redni seji dne 2. 9. 2010 sprejel

O D L O Ko zaključnem računu proračuna Občine Velika

Polana za leto 2009

1. členObčinski svet Občine Velika Polana sprejme Odlok o

zaključnem računu proračuna Občine Velika Polana.

2. členZaključni račun proračuna Občine Velika Polana je sesta‑

vljen iz splošnega in posebnega dela. Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Velika Polana za leto 2009 so bili realizirani v zneskih, kot je prikazano v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb

ter račun financiranja, ki predstavljajo splošni del. V posebnem delu proračuna so izkazani predvideni in realizirani odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Velika Polana za leto 2009.

3. členProračun Občine Velika Polana za leto 2009 je bil realizi‑

ran v naslednjih zneskih (v EUR):

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.360.553

TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.066.801

70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 846.865

700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 780.512

703 DAVKI NA PREMOŽENJE 31.116

704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 35.237

706 DRUGI DAVKI

71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 219.936

710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 13.520

711 TAKSE IN PRISTOJBINE 110

712 DENARNE KAZNI 280

713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 36.054

714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 169.972

72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 292.885

720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 5.789

721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG

722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 287.096

73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0

730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV

731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE

74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.000.867

740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRU‑GIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 226.846

741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA 774.021

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.404.262

40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 365.013

400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 91.221


401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 14.804

402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 256.877

403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 2.111

409 SREDSTVA, IZLOČENA V REZERVE 0

41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 373.097

410 SUBVENCIJE 15.527

411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 70.037

412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZAC. IN USTANOVAM 46.695

413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 240.838

42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.625.653

420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.625.653

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 40.499

430 INVESTICIJSKI TRANSFERI

431 INVESTICISJKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM 40.499

432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ I- II.)(SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI) 43.709


75IV.

PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751) 0

750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL

751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV

44V.

DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0

440 DANA POSOJILA

441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. – V.)


50VII.

ZADOLŽEVANJE (500+501)230.000

500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 230.000

VIII. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+ VII. – II. – V. – VIII.)) 186.291

IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.- VIII.) 230.000X. NETO FINANCIRANJE (VI. + X. – IX.) 43.709

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 31. 12. 2008 65.315

3. členOstanek sredstev na računu se vključi v proračun Občine

Velika Polana za leto 2010 kot prenesena sredstva.

4. členSestavni del tega odloka so tudi dokumenti zaključnega

računa pripravljeni v skladu z Navodilom o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06 in 8/07).



Št. 06-21/2010 OSVelika Polana, dne 2. septembra 2010

ŽupanObčine Velika Polana

Damijan Jaklin l.r.

4058. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Velika Polana za leto 2010

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih finan‑cah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 88., 89. in 90. člena Statuta Občine Velika Polana (Uradni list RS, št. 44/99) je Občinski svet Občine Velika Polana na 21. redni seji dne 2. 9. 2010 sprejel

O D L O Ko spremembi Odloka o proračunu Občine Velika

Polana za leto 2010

1. členV Odloku o proračunu Občine Velika Polana za leto 2010

(Uradni list RS, št. 25/10 z dne 26. 3. 2010) se v 2. členu spre‑meni odstavek ter se glasi:

»Proračun Občine Velika Polana za leto 2010 se določa v naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 5.070.785,00

TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.366.359,64

70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 981.366,00

700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 879.529,00

703 DAVKI NA PREMOŽENJE 49.310,00

704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 52.527,00

706 DRUGI DAVKI


71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 384.993,64

710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 68.939,74

711 TAKSE IN PRISTOJBINE 200,00

712 DENARNE KAZNI 50,00

713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 43.502,00

714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 272.301,90

72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 84.591,21

720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 26.872,41

721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG

722 PRIHODKI OD PROD. ZEMLJ. IN NEMATER. DOLG. SRED. 57.718,80

73 PREJETE DONACIJE (730+731)

730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV

731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE

74 TRANSFERNI PRIHODKI 3.619.834,15

740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINAN. INSTITUCIJ 475.683,11

741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA 3.144.151,04


40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 550.210,57

400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 145.661,16

401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 25.131,86

402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 364.417,55

403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 9.000,00

409 REZERVE 6.000,00

41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 401.822,61

410 SUBVENCIJE 10.000,00

411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 67.469,35

412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 57.822,43

413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 266.530,83

414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO

42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 4.187.827,04

420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 4.187.827,04

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 38.536,77

431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM 33.849,27

432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 4.687,50

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) –107.611,99


IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL

750 PREJETA VRAČILA DANIH PO‑SOJIL

751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV

752 KUPNINA IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV

44 DANA POSOJ. IN POVEČ. KAPIT. DELEŽ. (440+441)

440 DANA POSOJILA

441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB

442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. – V.)


VII. ZADOLŽEVANJE 107.611,99

50 ZADOLŽEVANJE (500) 107.611,99

500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 107.611,99

VIII. ODPLAČILA DOLGA

55 ODPLAČILO DOLGA (550)

550 ODPLAČILO DOMAČEGA DOLGA

IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.-IX.) 107.611,99

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.) 107.611,99

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 224.742,54

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo‑srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program‑ske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podskupin kontov in načrt razvojnih programov za obdobje 2010–2013, je priloga k temu odloku in se objavi na oglasni deski Občine Velika Polana.«



Št. 08-21/2010 OSVelika Polana, dne 2. septembra 2010

ŽupanObčine Velika Polana

Damijan Jaklin l.r.


VLADA4059. Uredba o spremembah Uredbe o določitvi

zneska trošarine za energente

Na podlagi 66. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 35/10 – uradno prečiščeno besedilo in 56/10) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B Oo spremembah Uredbe o določitvi zneska

trošarine za energente

1. členV Uredbi o določitvi zneska trošarine za energente (Ura‑

dni list RS, št. 26/10, 39/10, 43/10, 48/10, 55/10 in 61/10) se v 1. členu:

– v točki 1.3 znesek »499,5100« nadomesti z zneskom »491,7000«,



– v točki 2.2 znesek »85,4000« nadomesti z zneskom »77,6100«.

2. členTa uredba začne veljati 21. septembra 2010.

Št. 00712-50/2010Ljubljana, dne 20. septembra 2010EVA 2010-1611-0142

Vlada Republike Slovenije

Borut Pahor l.r.Predsednik

VSEBINA

VLADA4059. Uredba o spremembah Uredbe o določitvi zneska

trošarine za energente 108594030. Sklep o spremembah Sklepa o ustanovitvi javnega

zavoda Študentski domovi v Ljubljani 10813

OBČINEBRASLOVČE

4031. Odlok o rebalansu proračuna Občine Braslovče za leto 2010 10815

BREŽICE4032. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načr‑

tu »Športne površine ob osnovni šoli Dobova« 108164033. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načr‑

tu za Center starejših občanov Občine Brežice 10822

KRŠKO4034. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o za‑

zidalnem načrtu dela mesta Krško 108304035. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o za‑

zidalnem načrtu Spodnji Grič II 10831

4036. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ure‑ditvenem načrtu za naselje Videm 10831

4037. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ure‑ditvenem načrtu staro mestno jedro Videm 10831

4038. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ure‑ditvenem načrtu za naselje Raka 10832

4039. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ure‑ditvenem načrtu za naselje Podbočje 10832

4040. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ure‑ditvenem načrtu za naselje Dolenja vas 10833

4041. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ure‑ditvenem načrtu Senovo 10833

4042. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pro‑storskih ureditvenih pogojih za območje občine Krško 10833

4043. Sklep o ukinitvah javnega dobra št. 1/2010 108344044. Sklep o ukinitvi javnega dobra na nepremičnini

parc. št. 4357/2, k.o. Raka, o dopolnitvi letnega na‑črta razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Krško za leto 2010 in o prodaji nepremičnine parc. št. 4357/2, k.o. Raka 10834


Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – direktor dr. Janez Pogorelec • Založnik Uradni list Re publike Slove nije d.o.o. – direktorica mag. Špela Munih Stanič • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Naročnina za obdobje 1. 1. do 31. 3. 2010 je 27,55 EUR (brez DDV), za obdobje 1. 4. do 31. 12. 2010 je 262,50 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Repub like Slovenije je vračunan 8,5% DDV. • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke • Uredništvo in uprava Ljubljana, Dunajska cesta 167 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo (01) 425 14 19, računovodstvo (01) 200 18 60, naročnine (01) 425 23 57, telefaks (01) 200 18 25, prodaja (01) 200 18 38, preklici (01) 425 02 94, telefaks (01) 425 14 18, uredništvo (01) 425 73 08, uredništvo (javni razpisi …) (01) 200 18 32, uredništvo – telefaks (01) 425 01 99 • Internet: www.urad ni-list.si – uredništvo e-pošta: objave@urad ni-list.si • Transakcijski račun 02922-0011569767

LENDAVA4045. Odlok o načinu izvajanja obveznih občinskih go‑

spodarskih javnih služb obdelave mešanih komu‑nalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Lendava 10835

4046. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pro‑storskih ureditvenih pogojih za mesto Lendava 10840

LJUBNO4047. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje

za lokalne volitve v Občini Ljubno 10840

MOKRONOG - TREBELNO4048. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih

ureditvenih pogojev za naselje Mokronog 10840

MORAVSKE TOPLICE4049. Odlok o načinu opravljanja obveznih gospodar‑

skih javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov in prevoz komunalnih odpadkov na območju Občine Moravske Toplice 10841

4050. Sklep o uporabi manjše notranje igralne površine na otroka 10850

4051. Sklep o ukinitvi statusa zemljišč »splošno ljudsko premoženje v splošni rabi, upravni organ: Občina Martjanci« 10850

4052. Sklep o ukinitvi statusa zemljišč splošno ljudsko premoženje v splošni rabi 10851

4053. Sklep o ukinitvi statusa zemljišč v družbeni lastni‑ni 10851

NOVO MESTO4054. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Mestne

občine Novo mesto za leto 2010 10852

RADEČE4055. Odlok o rebalansu proračuna Občine Radeče za

leto 2010 108544056. Sklep o imenovanju pooblaščencev za dostop do

informacij javnega značaja v občinski upravi Obči‑ne Radeče 10855

VELIKA POLANA4057. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Ve‑

lika Polana za leto 2009 108564058. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine

Velika Polana za leto 2010 10857

Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 14/10 VSEBINA

105. Uredba o ratifikaciji Dogovora med Upravo Repu‑blike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in Inšti‑tutom za varovanje okolja in raziskave Italijanske republike (ISPRA) o zgodnji izmenjavi informacij ob radiološkem izrednem dogodku in sodelovanju pri jedrski varnosti 627

106. Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Re‑publike Slovenije in Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo o odpravi vizumske obveznosti za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov 632

107. Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Re‑publike Slovenije in Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo o gospodarskem so‑delovanju 634

108. Sklep o potrditvi Sprememb Priloge 1 k Okvirne‑mu sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o izvajanju slovensko-švicarskega programa sodelovanja za zmanjše‑vanje gospodarskih in socialnih razlik v razširjeni Evropski uniji 637

Obvestila o začetku oziroma prenehanju veljavnosti mednarodnih pogodb

109. Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma o spre‑membi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Češko republiko o podpori in zaščiti investicij in o njegovem prenehanju in prenehanju veljavnosti Sporazuma med Republiko Slovenijo in Češko re‑publiko o podpori in zaščiti investicij 672

110. Obvestilo o začetku veljavnosti Statuta Mednaro‑dne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) 672

111. Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma o usta‑novitvi visokega skupnega odbora za sodelovanje med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Kuvajt 672

112. Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Azerbajdžan‑ske republike o sodelovanju na področju informa‑cijsko-komunikacijskih tehnologij 673

113. Obvestilo o začetku veljavnosti Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim deja‑njem, in o financiranju terorizma 673

Documents

Uradni list RS - 074/2010, Uredbeni del · 2010-09-20 · Uradni list Republike Slovenije Št. 74 / 20. 9. 2010 / Stran 10815 BRASLOVČE 4031. Odlok o rebalansu proračuna Občine