Uvod v mladinsko književnost

Dr. Milena Mileva Blažić, doc.Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2004/2005

- Gradivo za interno uporabo

Mladinska književnost – uvodRazlična poimenovanja

Mladinsko slovstvo Mladinska literatura Otroška književnost Otroška in mladinska književnost Mladinska književnost (M. Kobe)

Različna poimenovanja Kinder Literature Jugend Literature Children’s Literature Teenage Literature Youth Literature Young Adults Literature - YA

Definicija mladinske književnostS stališča naslovnika

Mladinska književnost Otrok (0-18. leta) Mladostnik (12.-18.leta)

Književnost za odrasle

Mladinska književnost - naslovnik1. Književna besedila za mlade

• A. Lindgren: Pika Nogavička (Pippi L ongstoking, 1945), 1958

• N. Grafenauer: Pedenjped, 1966

Mladinska književnost - naslovnik 2. Priredbe in predelave književnih besedil za odrasle

Charles in Marry Lamb: Pripovedke iz Shakespeara, 1953 (Tales from Shakespeare, 1807)

Daniel Defoe: Robinson Crusoe, 1925 (The life and strange surprizing adventures of Robinson Crusoe of York Mariner, 1719).

Jonathan Swift: Guliverjeva potovanja, 1953 (Gulliver's travels into several remote nations of the world, 1726)

Charles Perrault: Pravljice (Stories or Tales of Past Times. 1697)

Jacob in Wilhelm Grimm: Pravljice (Kinder und Hausmarchen - Children's and Household Tales, 1812-1815: čez 200 pravljic: Luddwig Grimm 1819 –ilustracije -- pravljičarka: Katharina Dorothea Viehmann (pripovedovalka):

Arabske pravljice / pripovedke: Tisoč in ena noč (Alf laila wa laila ok. 1000->, ~ - Prireditelj : P. Haderlap - pravljice iz jutrovih dežel. 1880-1916 Aladin, Ali Baba, Sindbad

Mladinska književnost - naslovnik3. Namenjena odraslim – brez prirejanja

Daniel Defoe: Robinson Crusoe. 1925 (The life and strange surprizing adventures of Robinson Crusoe, Mariner of York 17191.

Jonathan Swift: Guliverjeva potovanja. 1953 (Gulliver's travels into several remote nations of the world, 1726)

Charles Perrault: Pravljice, 1697 J. in W. Grimm: Pravljice, 1812, 1815 Arabske pravljice/pripovedke: Tisoč in ena noč,

Alf laila wa laila )

Mladinska književnost - naslovnik4. Besedila namenjena mladim hk. knjige za odrasle

John Ronald Reuen Tolkien: Hobiti (The hobbit or There and back again, 1937), Gospodar prstanov (The Lord of the Rings, 1954/55)

Lewis Carroll (Charles Lutwidge Dodgson): Aličine dogodivščine v čudežni deželi (Alice's adventures in

Wonderland, 1865), V ogledalu (Through the looking-glass and what Alice found

there, 1872) (Il. John Tenniel) Joanne Kathleen Rowling:

Harry Potter in kamen modrosti, 1999 (Harry Potter and the psiholospher's Stone, 1997)

Mladinska književnost - naslovnik5. Besedna ustvarjalnost mladih Anna Frank,

Dnevnik Anne Frank (The diary of Anne Frank, 1942-1944; 1947) Zlata Filipović

Zlatin dnevnik, 1994 Martin Vaupotič

Dogodivščine Suike tima, 1997 Nejka Omahen

Zvezda z odra, 1998, Silvija, 1998, Življenje kot v filmu, 2000: Dež, 2001...

Petra Samec Petrin dnevnik, 1998

Neli Kodrič Lov na zvezde, 1995 Tita@boginja.smole.in.težav.si , 2002 Na drugi strani, 2oo4

50 zlatih zrnc: spisi slovenskih osnovnošolcev, 1995

Značilnost mladinske književnost - dvojni naslovnik

Hans Christian Andersen;• Cesarjeva nova oblačila,• Deklica z vžigalicami,• Grdi raček...

James Matthey Barrie: Peter Pan

Antoine de Saint- Exupery: Mali princ

Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš, Ščeper in Mba, Veveriček posebne sorte...

Frane Milčinski: Butalci

Barbara Gregorič:• Nebomske pesmi (Strelovod za jqo, Pridna punčka...)

Andrej Rozman Roza:• Rimanice za predgospodične...

Mladinska književnost – širše pojmovanje

1. književna besedila (umetnostna besedila) A. A. Milne:

Medvedek Pu (Winnie-the-Pooh, 1926), Hiša na Pujevem oglu (The House at Pooh Corner, 1928), II. E. H. Shepard

Tone Seliškar. Bratovščina Sinjega galeba (1936)

a. C. Rowling: Harry Potter (1997), 19992. polknjiževna besedila (polumetnostna ali literarizirana)

Svetlana Makarovič (Gal v galeriji, 1981) (I. Kostja Gatnik) Nataša Končnik Goršič (Mala Čarovnička... 1993/94, rev. Ciciban) (Il.

Kamila Vončanšek ) Polonca Kovač (Zelišča male čarovnice, 1995) (Il. Ančka Gošnik Godec)

3. stvarna besedila (neumetnostna besedila) Glasba in likovna umetnost, Zbirka Moji prvi koraki. S prvo malo

enciklopedijo do učenosti, 1995) (Art and music) Velika ilustrirana otroška enciklopedija : za šolo in dom. 1997

(Children's illustrated encyclopedia) Velika otroška enciklopedija, 2000 (The Kingfisher children's

encyclopedia)

Mladinska književnost – ožje pojmovanje

1. pesemska besedila Oton Župančič: Pisanice: pesmi za mladino, 1900 Niko Grafenauer: Pedenjped, 1966 (Il. Lidija Osterc) Tone Pavček- Majnice, fulaste pesmi 1996 (Il. Kostja Gatnik)

2. prozna besedila Josip Ribičič: Nana, mala opica (1937) (Il. 0anko Umahen) Fran Milčinski - Ježek: Zvezdica Zaspanka, pravljična igra za

marionete, 1959, ll. Mara Kralj) Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš, 1974 (M. L. Stupica)

3. dramska besedila Milan Dekleva: Totalka odštekan dan, 1992 (Il. Alenka Sottler) Boris A. Novak: Stotisočnoga in druge igre. 1995 Žarko Petan: Pet Pepelk: pravljična igra za otroke, 1999

Klasifikacija književnih zvrsti in vrst v mladinski književnosti1. PESNIŠTVO

ljudska pesem gibalna pesmi, izštevanka (pomenske, nepomenske, živalske), narobe svet, nonsens verzi, pastirska pesem, rajalna pesem, rimanice, uganka, uspavanka ali zazibanka, zbadljivka ali nagajivka

avtorska poezija2. PRIPOVEDNIŠTVO

Pravljica ljudska pravljica, klasična avtorska (umetna) pravljica, sodobna pravljica: kratka sodobna pravljica in obsežna sodobna pravljica / fantastična pripoved )

Pripovedka ljudska pripovedka, avtorska pripovedka;

basen Legenda realistična pripovedna proza

kratka zgodba v slikanici, zaporedje kratkih (zaključenih) zgodb, obsežnejše delo s poglavji (zaključena poglavja)

3. DRAMATIKA gledališka igra

pravljično-fantastična igra realistična igra

lutkovna igra pravljično-fantastična igra realistična igra

radijska igra / TV igra pravljično-fantastična igra realistična igra

Knjižni in neknjižni mediji Strip

Albert Uderco in Rene Goscinny: Asterix Jim Davis: Garfield Charles Schulz: Snoopy Miki Muster: Zvitorepec, Trdonja, Lahkotnik Kostja Gatnik: Gal v galeriji, Strahec v galeriji; Jure

Kvak-kvak Marjan Manček: Hribci, Dajnomir in Miliboža

Slikopis Anja Štefan, Slavica Remškar ...

Neknjižni mediji Avdio kasete, video kasete, zgoščene ...

2001 Maček Muri (e-vir), 2001

Obdobja slovenske (mladinske) književnosti

Starejša slovenska književnost Pismenstvo, P. Trubar: Abecednik 1550 P. Trubar: Katekizem 1550 (15752)

Novejša slovenska književnost Razsvetljenstvo, romantika, realizem, moderna,

ekspresionizem, socialni realizem Sodobna slovenska književnost

Modernizem, postmodernizem

NASTAJANJE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI Antika – basni in prilike 13.-16. st. - humanizem in renesansa – verska vsebina 16. st. - 1550 P. Trubar – Abecednik 17. st. - 1658 Jan Amon Komenski: Obris sensualium pictus (1711

Hipolit Novomeški - prevod v slovenščino) 18. st. - razsvetljensko – J. J. Rousseau – začetki posvetne mladinske

književnosti 18.-19. st. Christoph von Schmid – prevodi in priredbe 1840 A. M. Slomšek 1842-1850 revija VEDEŽ – prvi slovenski mladinski časopis 19. st. – romantika

ljudsko izročilo J. in W. Grimm avtorske pravljice za otroke E. T. Hoffman, H. C. Andersen, O. Wilde prevodi Grimmovih in Andersenovih pravljic

1871-1944 revija Vertec/Vrtec 1880 Fran Levstik: Otročje igre v pesencah 20. st. – nova romantika - moderna

Starejša slovenska (mladinska) književnost 1520-1598 Adam BOHORIČ “Eno drugo otročjo pejsam, kadar se

zjutraj gori vstane ali zvečer spata gre” 1566 Sebastijan KRELJ “Otročja biblija” Otrozhia biblia

(abecednik, slovarček, katekizem v petih jezikih, navodilo za krščansko življenje, razlike med staro in novo zavezo, ena Trubarjeva in ena Kreljeva tepem ter opis pravopisnih in jezikovnih odmikov od Trubarjevega jezika)

1584 Jurij DALMATIN “Pesmarica 1744-1807 Jurij JAPELJ “Oda na god ene mlade gospodične” (rkp) 1774 David NOVAK “Slovenska pesem” (rkp) 1778 (1781) Feliks Anton DEV “Kdor na buga je brez Buga” –

sejmarska balada kot pesem za mladino 1795-1797 Valentin VODNIK – uganke “Velika pratika ali

Kalender”, 3 zvezki in ilustra.; uganke - rkp 1811 Valentin VODNIK – Pismenost 1811 1822 Valentin STANIČ “Pesme sa kmete ino mlade ljudi”, 32 str. 1899 Oton ŽUPANČIČ – ciklus otroških pesmi v Čaši opojnosti

Slovenska mladinska književnost Starejša mladinska književnost

Novejša mladinska književnost – tradicionalna mladinska književnost

V. Vodnik A. M. Slomšek

1848/50 Revija Vedež – posvetna mladinska književnost

Revije: Vedež, Verter/Vrtec ... F. Levstik, J. Stritar, F. Erjavec, M. Valjavec ... O. Župančič, F. Milčinski, J. Ribičič, S. Kosovel ...

Sodobna mladinska književnost 1950 – sodobna klasika 1990 -

Poezija1. 1850-1900 – prve objave

1871 - objave v Vrtcu 1880 - F. Levstik “Otročje igre v pesencah” J. Stritar - moraliziranje

2. 1900-1950 – estetsko merilo 1900 - O. Župančič “Pisanice” 1915 - O. Župančič “Ciciban in še kaj” 1915 - O. Župančič “Sto ugank” Srečko Kosovel

3. 1950-1990 – inovacije, raznolikost, poetike ... 1955 - T. Pavček, K. Kovič ... 1966 - N. Grafenauer “Pedenjped” 1970 - D. Zajc, J. Snoj, S. Vegri, M. Košuta ... 1980 – B. A. Novak, M. Dekleva, N. Grafenauer ... Spomini na lastno otroštvo, nostalgija Idealizacija podobe otroke Problemska tematika – nesrečno otroštvo – S. Vegri

4. 1990 - nov položaj otroka B. A. Novak, B. Š. Žmavc, A. Rozman Roza, B. Gregorič, P. Svetina ... Nov zorni kot – subverzivnost Lik uporne deklice – B. Gregorič Otrok v središču Poetična igra, besedne igre, nonsensi ...

Proza1. 1850-1900 – tradicionalna proza

Proza v reviji Vrtec Ljudske in avtorske pravljice ter pripovedke Razsvetljenski žanr: basen in prilika Moralizirajoča proza Vrtec, priloga Angelček, Zvonček Tradicionalna proza (moralna in verskovzgojna usmerjenost)

2. 1900-1950 – fantastična in realistična proza Josip Brinar, Fran Milčinski, Josip Ribičič Pravljična in realistična proza F. Milčinski in J. Ribičič Socialni poudarki: F. Bevk, T. Seliškar

3. 1950-1990 – mesti otroci, mladostniki 1950, 1960 realistična proza - J. Ribičič, F. Bevk, T. Seliškar 1955 E. Peroci – kratka sodobna pravljica 1960 fantastična pripoved V. Zupan, K. Brenk, V. Pečjak, S. Makarovič, N. Grafenauer ... 1960, 1970 – A. Ingolič, B. Jurca, I.. Zorman, K. Brenk ... Mestni otroci, mladostniki (A. Ingolič, B. Jurca, A. Ingolič) Poosebljene živali: P. Kovač

4. 1990 – novi realizem, problemska tematika Problemska tematika P. Kovač Poetičnost – B. Štampe Žmavc Subverzivnost – A. Rozman Roza

Dramatika (gledališke, lutkovne in radijske igre)

1. 1850-1900 – začetki (prevodi, priredbe ...) Prva dramska besedila Vrtec – priredbe nemških predlog

2. 1900-1950 – nadaljevanje, objave, pravljične igre, šolski oder Prevodi v reviji Zvonček 1899-1906 J. Stritar “Igrokazni prizori” za mladino Igrice za šolski oder 1920 P. Golia (pravljične igre) – napredek Prve mladinske igre : J. Ribičič, F. Milčinski in F. Bevk Radijske igre za otroke (Vida Juvan, Maša Slavec) Branko Rudolf – pravična igra za lutkovni oder

3. 1950-1990 – raznolikost, starejši in mlajši pisci Starejši pisci: Josip Ribičič, Pavel Golia in France Bevk - tradicionalno 1949 F. Milčinski Ježek (igra) “Zvezdica zaspanka” Žarko Petan, Leopold Suhodolčan, Niko Grafenauer, Miroslav Košuta Janez Bitenc – glasbene pravljice Najuspešnejši Frane Puntar – radijske igre

Lov na rep, Hojladrija, A, Novi avtorji: Franček Rudolf, Svetlana Makarovič, Polonca Kovač, Lojze Kovačič, Dane Zajc, Boris A. Novak,

Alenka Goljevšček4. 1990 – poetične igre; priredbe, multimedija

Boris A. Novak Milan Dekleva Bina Štampe Žmavc Radijska igra: Rosanda Sajko

KATEGORIJE LJUDSKE OTROŠKE PESMI (ponarodele pesmi)

NASTANEK: Ljudske otroške pesmi so nastale na osnovi funkcije (uspavati otroka, igrati se, nasmejati se, učiti ... (npr. uganka)…)

NAČIN IZVAJANJA: To so pete ali govoreče pesmi NASTAJAJO TUDI DANES OBLIKA: rime, štirivrstičnice, uglasbljene,

ritmizirane, zvočno upodobljene.. SPODBUDILE RAZVOJ UMETNE / AVTORSKE

PESMI

1. uspavanka ali zazibanka

govorec: ženska – mama funkcija = uspavati otroka, umiriti ga, dati mu občutek varnosti ritmični efekti močna čustvena nabitost razl.: slov.-svet.: slo. mama si želi, da otrok zrase, ne izraža tako topline kot svet. (prosti čas mater), delo ritem, rima

1. pastirska pesem pozna jo cel svet v socialno šibkejših okoljih prosti čas: paša govorec pesmi= otrok tema: hrana, toplota (kaj sem prislužil…) refren = ponavljajoč, ritmičen soc. vidik pojasnjuje vsebino obrednost, ritual

1. rajalna pesem ringa ringa raja postavljena je v svet živali znana po celem svetu obredi povezanost pesmi in plesa raj = ples

1. zbadljivka ali nagajivka

nastanek: zbadanje otrok, nagajanje

1. izštevanka za začetek igre izumili so jo otroci logična vsebina ali pa tudi ne pomenske, nepomenske in živalske kratke zvočne zanimive

1. gibalna pesem, gibalna igra, pesem z gibi

zelo zanimive med otroci, na paši, ko so imeli veliko časa bolj so si zapomnili vsebino

1. uganka kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti

1. narobe svet »modus inversus« »sonce sije, dežek gre, mlinar melje brez vode, …« otroci so si izmišljali – nemogoče predstave, učinek = komično, smešno besedne zveze so sestavljene po podobnostih ali nasprotjih

1. otroci o živalih govorec = otrok motiv: potreba po hrani, družbi živali imajo (delovne) funkcije

AVTORSKE / UMETNE PESMI –avtor je znan

LJUDSKE OTROŠKE PESMI

AVTORSKE / UMETNE PESMI

1. nastanek - avtor • ni znan • znan avtor1. teme • nekatere čustveno

oddaljene od otrok• otroško doživljajski

svet in igra1. oblikovno,

ritmično, motivno• kratke, ritmične,

otrok• podobno (izhajajo iz

lop)1. vzgojnost • verska, moralna

vzgoja • pedagoški kazalec

• literarna, estetska vzgoja (depedagogizacija – z Levstikom)

1. sociološka pogojenost

• delo, služba (pastir) • prosti čas

LJUDSKE OTROŠKE PESMI

AVTORSKE / UMETNE PESMI

1. izvirni otroški liki

• Ciciban• Cicido• Cicifuj• Cvilimožek• Čenčač• Laket-brada• Najdihojca• Pedenjped• Pedenj-človek

1. izviren domišljijski lik (proza)

• Kosovirja

1. izvirne (domišljijske) dežele; mesta

• Kosovirija• Čenčarija• Rič-rač• Indija –

koromandija• Klobučarija

PRAVLJICE IN PRAVLJIČNE ZNAČILNOSTI – Model ljudske pravljice - Max LUTHI

1. tipičen začetek in tipičen konec

• tipičen začetek: Nekoč davno (sta živela..., je živel.., je bil...)...• tipičen konec: ...in potem sta živela srečno do konca svojih dni.

1. dogajalni prostor in čas nista znana

1. nekje (ni natančnega določila kraja, kar pomeni, zgodba se zgodi vsepovsod) 2. nekoč (ni natančnega določila časa, zato je čas univerzalen, tudi danes)

1. literarni liki so tipi (brez individualnih značilnosti)

Črno-bela tehnika pisanja;1. dober-hudoben, 2. pošten-nepošten,3. reven-bogat...

1. borba med dobrim in zlim

Moralne vrednote: 1. pozitivno-negativno, 2. poštenost-nepoštenost,3. dobro-slabo...

1. zgradba dogajanja Ponavljanje:1. trije brati..., 2. trikrat (zaporedje dogodkov)3. dva sinova...

1. tipični rekviziti Čarobni oz. čudežni predmeti: 1. čarobni prah, 2. čudežne gosli, 3. čarobni prstan...

1. enodimenzionalnost dogajanja

1. Samoumevnost dogodkov, otroku je besedilo pravljice v oporo pri podoživljanju čustev in domišljijske igre. (Npr. Rdeča kapica se ne začudi ko sreča volka, ki spregovori...).

2. Pravljice (ljudske pravljice) se dogajajo na eni ravni - na ravni čudežev, ni preskoka iz doživljajskega v domišljijski svet.

Sodobna pravljica – motivno-tematske in morfološko-strukturne značilnosti

1. Obseg - Kratka 1,5-10 str.- Sodobna – sodobnost, današnji čas in prostor- Pravljica – pravljične značilnosti, pravljičnost

1. Temeljna tema, snov, motiv

- Otroški doživljajski svet in igra

1. Sintetična dogajalna linija (droben izsek)

- Dogajanje je pogosto skrčeno na droben izsek iz otrokovega vsakdanjika

1. Glavna književna osebi in Druge književne osebe / liki

- Sodoben mestni otrok (od predšolskega do zgodnjega šolskega obdobja)- Igra kot pomembna otrokova aktivnost - Otrok doživlja realni in irealni svet sta enakovredna

1. Liki odraslih ljudi - Navzoči, stranska vloga , sekundarna funkcija1. Ravni dogajanja - Dogajanje poteka na dveh ravneh dvodimenzionalnost – dvoplastnost dogajanja

- Začetek in sklep – ena raven dogajanja (resnični vsakdanjik otroškega literarnega lika)

- Osrednji del – druga raven dogajanja (fantastična dežela)- Linearno dogajanje: R – F – R- Linearno dogajanje: F – R - F

1. Bivanjske sposobnosti (razlika: otroci – odrasli)

- Književne osebe iz sveta odraslih ostajajo na realni ravni dogajanja- Književne osebe iz sveta otrok se seli iz realnega v irealni svet

1. Vzrok oz. povod za vdor fantastičnih prvin

- Vzrok za vdor irealnih prvin je REALEN (stiska, problem, osamljenost, potreba po igri, neuresničena želja, bolezen)

1. Pripovedovalec, pripovedna perspektiva (otroški zorni kot)

- Avktorialni pripovedovalec, vsevedni pripovedovalec- Otroški zorni kot / otroška perspektiva oz. Personalni pripovedni položaj; subjektivne

prvine

1. Dogajalni prostor in čas

- Realna raven: čas je sodobnost, prostor je sodobno mestno okolje (urban utrip)

1. Moralni nauk - Ne pozna moralnega nauka, ne v smislu ljudskih pravljic in ne kot zgledi klasičnih avtorskih / umetnih pravljic), ki se naslanjajo na model ljudskih pravljic

- Pisec je na strani otrok, zagovarja ga, z empatijo osvetljuje otroški način doživljanja sveta

Motivno-tematske in morfološko-strukturne značilnosti / stalnice

KRATKA SODOBNA PRAVLJICA OBSEŽNA SODOBNA PRAVLJICA – FANTASTIČNA PRIPOVED

• Obseg Kratka 1,5-10 str. Sodobna – sodobnost, današnji čas in prostor Pravljica – pravljične značilnosti, pravljičnost

Obsežna 200-300 str. Sodobna – sodobnost, današnji čas in prostor Pravljica – pravljične, fantastične značilnost; manj pravljičnosti več fantastičnosti

• Temeljna tema, snov, motiv

Otroški doživljajski svet in igra Otroški doživljajski svet in igra

• Sintetična dogajalna linija (droben izsek)

Dogajanje je pogosto skrčeno na droben izsek iz otrokovega vsakdanjika

• Dogajanje je pogosto skrčeno na del otrokovega vsakdanjika• Del – uvodni del: dom (realen svet; realen dogajalni okvir) • Del – osrednji del: odhod od doma in dogodivščina, pustolovščina, potovanje (irealen svet,

fantastična raven dogajanja)• Del - sklepni del: varna vrnitev domov

• Glavni literarni lik • Sodoben mestni otrok (od predšolskega do zgodnjega šolskega obdobja)

• Igra kot pomembna otrokova aktivnost • Otrok doživlja realni in irealni svet sta enakovredna

• Sodoben mestni otrok (od predšolskega do zgodnjega šolskega obdobja)• Igra kot pomembna otrokova aktivnost • Otrok doživlja realni in irealni svet sta enakovredna Glavni literarni lik je otrok, individuum, ni tip, subjektivne značilnosti, ime

• Liki odraslih ljudi • Navzoči• Stranska vloga • Sekundarna funkcija

• Navzoči• Stranska vloga Sekundarna funkcija

• Ravni dogajanja • Dogajanje poteka na dveh ravneh dvodimenzionalnost – dvoplastnost dogajanja

• Začetek in sklep – ena raven dogajanja (resnični vsakdanjik otroškega literarnega lika)

• Osrednji del – druga raven dogajanja (fantastična dežela) Linearno dogajanje: R – F – R Linearno dogajanje: F – R - F

• Dogajanje poteka na dveh ravneh dvodimenzionalnost – dvoplastnost dogajanja• Začetek in sklep – ena raven dogajanja (resnični vsakdanjik otroškega literarnega lika)• Osrednji del – druga raven dogajanja (fantastična dežela)• Linearno dogajanje: R – F – R• Linearno dogajanje: F – R – F• Plastovito: R - F – R – F – R – F

• Bivanjske sposobnosti (razlika: otroci – odrasli)

• Književne osebe iz sveta odraslih ostajajo na realni ravni dogajanja• Književne osebe iz sveta otrok se seli iz realnega v irealni svet

1. Književne osebe iz sveta odraslih ostajajo na realni ravni dogajanja2. Književne osebe iz sveta otrok se seli iz realnega v irealni svet

• Vzrok oz. Povod za vdor fantastičnih prvin

• Vzrok za vdor irealnih prvin je REALEN (stiska, problem, osamljenost, potreba po igri, neuresničena želja, bolezen)

• Vzrok za vdor irealnih prvin je REALEN (stiska, problem, osamljenost, potreba po igri, neuresničena želja, bolezen)

• Stranski liki (otroci, odrasli) se začudijo fantastičnemu svetu oz. Dvodimenzionalnosti

• Pripovedovalec, pripovedna perspektiva

• (otroški zorni kot)

• Avktorialni pripovedovalec, vsevedni pripovedovalec• Otroški zorni kot / otroška perspektiva oz. Personalni pripovedni

položaj; subjektivne prvine

1. Avktorialni pripovedovalec, vsevedni pripovedovalec2. Otroški zorni kot / otroška perspektiva oz. Personalni pripovedni položaj; subjektivne prvine• Predstavljena oz. Pripovedovana s stališča nedolžnega otroka (literarnega lika)

• Dogajalni prostor in čas

Realna raven: čas je sodobnost, prostor je sodobno mestno okolje (urban utrip)

• Notranji – subjektivni čas (doživlja ga glavni otroški lik) in• Zunanji – objektivni (doživljajo ga odrasli)

• Moralni nauk • Ne pozna moralnega nauka, ne v smislu ljudskih pravljic in ne kot zgledi klasičnih avtorskih / umetnih pravljic), ki se naslanjajo na model ljudskih pravljic

• Pisec je na strani otrok, zagovarja ga, z empatijo osvetljuje otroški način doživljanja sveta

• Ne pozna moralnega nauka, ne v smislu ljudskih pravljic in ne kot zgledi klasičnih avtorskih / umetnih pravljic), ki se naslanjajo na model ljudskih pravljic

• Pisec je na strani otrok, zagovarja ga, z empatijo osvetljuje otroški način doživljanja sveta• Sporočilo za otroke in sporočilo za odrasle

Fantastična pripoved I. (M. Kobe) OBSEŽNA SODOBNA PRAVLJICA–FANTASTIČNA PRIPOVED Obsežna 200-300 str. Sodobna – sodobnost, današnji čas in prostor Pravljica – pravljične, fantastične značilnost; manj pravljičnosti

več fantastičnosti Motivno-tematsko: otroški doživljajski svet in igra Dogajanje je pogosto skrčeno na del otrokovega vsakdanjika

Del – uvodni del: dom (realen svet; realen dogajalni okvir) Del – osrednji del: odhod od doma in dogodivščina,

pustolovščina, potovanje (irealen svet, fantastična raven dogajanja)

Del - sklepni del: varna vrnitev domov Književne osebe - sodoben mestni otrok (od predšolskega do

zgodnjega šolskega obdobja) Igra kot pomembna otrokova aktivnost Otrok doživlja realni in irealni svet sta enakovredna Glavni literarni lik je otrok, individuum, ni tip, subjektivne

značilnosti, ime Navzoči odrasli, stranska vloga, sekundarna funkcija

Fantastična pripoved II. (M. Kobe) dvodimenzionalnost – dvoplastnost dogajanja uvod in zaključek – ena raven dogajanja (resnični

vsakdanjik otroškega literarnega lika) osrednji del – druga raven dogajanja (fantastična

dežela) Dogajanje - linearno dogajanje: R – F – R

Enoplastno dogajanje: F – R – F Dvoplastno : R - F – R – F – R – F

Književne osebe iz sveta odraslih ostajajo na realni ravni dogajanja Književne osebe iz sveta otrok se seli iz realnega v irealni svet

Vzrok za vdor domišljijskih prvin je REALEN (stiska, problem, osamljenost, potreba po igri, neuresničena želja, bolezen)

Stranski liki (otroci, odrasli) se začudijo fantastičnemu svetu oz. Dvodimenzionalnost

Fantastična pripoved III. (M. Kobe)

Pripovedovalec - avktorialni pripovedovalec, vsevedni pripovedovalec

Zorni kot - otroški zorni kot / otroška perspektiva oz. Personalni pripovedni položaj; subjektivne prvine

Predstavljena oz. Pripovedovana s stališča nedolžnega otroka (literarnega lika)

Čas - notranji – subjektivni čas (doživlja ga glavni otroški lik) in Čas - zunanji – objektivni (doživljajo ga odrasli) Nauk - ne pozna moralnega nauka, ne v smislu ljudskih pravljic

in ne kot zgledi klasičnih avtorskih / umetnih pravljic), ki se naslanjajo na model ljudskih pravljic

Pisatelj/ica je na strani otrok, zagovarja ga, z empatijo osvetljuje otroški način doživljanja sveta

Sporočilo za otroke in sporočilo za odrasle

PoimenovanjePRIPOVEDNIŠTVO

1. pravljica • ljudska pravljica• klasična avtorska (umetna) pravljica• sodobna pravljica

kratka sodobna pravljica obsežna sodobna pravljica /

fantastična pripoved2. pripovedka

• ljudska pripovedka• avtorska pripovedka

3. mit, legenda, basen

4. realistična pripovedna proza• kratka zgodba v slikanici• zaporedje kratkih (zaključenih) zgodb• obsežnejše delo s poglavji (zaključena poglavja)

Definicija fantastične pripovedi Fantastična pripoved je obsežna sodobna

pravljica, v kateri se dogajajo čudeži v domišljijskem svetu, drugačnem kot je doživljajski, s prvinami nepričakovanega, čudežnega in kršenjem naravnih zakonov.

Fantazemi – Značilnosti strukture fantastične pripovedi (M. Nikolajeva)

1. Zakon1. omejitev2. doslednost

2. Prostor1. primarni in sekundarni svet2. Splošno3. Zaprt, odprt in impliciten (znotraj)4. Množica sekundarnih svetov5. Vzorci potovanja

3. Fantastični čas - temporalnost 1. Sekundarni čas2. Razmerje: primarni in sekundarni čas3. Destinacije (preteklost, prihodnost)

4. 4. Fantastični prostor - specialnost1. Dežela onstran – zunaj atlasa2. Planet3. Otok4. Podzemni svet5. Podvodni svet6. Svet znotraj7. Slika8. Skozi zrcalo9. Paralelni svetovni / alternativni svetovi

5. Prehod1. Vrata2. Smrt, sanje3. Glasnik (pošiljatelj)4. Glasnik (pošiljatelj) iz opisanega () sveta5. Čarobni predmet6. Časovni stroj7. Tehnični pripomočki8. Čarobni objekt v primarnem svetu9. Fantastične kakovosti / značilnosti

6. vpliv fantastičnosti1. Sprememba sekundarnega kronotopa2. Vsiljivci ali opazovalci3. Kdo je duh4. Identiteta5. Jezikovne ovire6. Ime7. Dokaz o sekundarnem svetu

Slikanica Otroška knjiga s slikami brez besedila

ali s kratkim besedilom.

Antika: piktogrami Srednji vek: iluminacije, bestiariji 1657 Jan Amos Comenius: Orbis

Sensualium Pictus (Vidni svet v slikah)

Vrste slikanic1. Izvirna slovenska (sl. avtor – sl.

ilustr.) –slov.• K. Kovič: Maček Muri – Jelka Reichman

2. Delno slovenska (tuji avtor – slov. ilust.)

• H. C. Andersen: Pravljice – M. L. Stupica3. Slikanica (t. avtor – t. ilustr.) – oba

tuja avtorja• R. Dahl: Odvratne rime – Q. Blake

4. Slikanica (slov. avtor – tuji ilust.)• B. Gregorič: Mame, očki in otročki – Svjetlan

Junakovi

Vrste slikanice1. Leporello – kartonska zgibanka (1.-

3. l.)1. Slika brez besedila2. Kratka besedila (besede, verzi, povedi)3. Slike s kratkim besedilom (pesmi)

2. Slikanica s tankimi listi (2.-3. l.)3. Slikanice iz različnim materialov

Blago, plastika, les ...

Tipi slikanice1. Avtorska slikanica

• Brez besedila: Marjan Amalietti: Maruška potepuška M. L. Stupica: Dvanajst mesecev M. Stupica: Čudežno drevo

• Z besedilom: Marcus Pfister: Mavrična ribica S. Makarovič:

2. Avtor in ilustrator – tim• K. Kovič – J. Reichman• L. Kovačič – M. Bizovičar• N. Grafenauer – M. L. Stupica• B. Š. Žmavc – D. Demšar• S. Makarovič – G. Vahen

3. Avtor in ilustrator - občasen tim• S. Makarovič – T. Lavrič (Škrat Kuzma dobi nagrado)

Odnos med besedilom in ilustracijami1. Klasična slikanica – klasična knjižna

ilustracija• Ilustracije – samostojne slike• H. C. Andersen: Pravljice – M. L. Stupica

2. Ilustracija – čez rob, čez besedilo• Združitev ilustracije in besedila• S. Makarovič: Škrat Kuzma dobi nagrado – T.

Lavrič3. Besedilo kot del ilustracij

• iluminacije, ABC, piktogrami, slikopisi• D. Zajc: Abecedarija – M. Bizovičar

Nove vrste slikanic Enakovrednost razmerja: otroci –

odrasli Neavtoritativna perspektiva: Otrokov zorni kot

Strip (M. Muster, K. Gastnik, M. Manček)

Smeri razvoja1. Avtorska slikanica

• Kveta Pačovska: Alphabet2. Problemska slikanica

Max Velthuijs: Žabec (Frog and pig, Frog and cudk, Frog is a hero, Frog in love...)

3. Igralna slikanica (igralna knjiga)• Lucy Cousins: Minka...(Count with Maisy; Maisy’s

bedtime, Maisy Dresed Up...)• Eric Carle: Zelo lačna gosenica/The very hungry

caterpillar4. Umetniška slikanica (knjižno slikarstvo)

• M. L. Stupica, M. Stupica• Otfried Preussler: Pravljica o samorogu – Gennadij Spirin

Primeri slikanic1. Isto književno besedilo večkrat ilustrirano

S. Makarovič: Škrat Kuzma dobi nagrado – J. Reichman (1974), Tomaž Lavrič (1996)

S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici 1974 – Lucija Osterc; Matjaž Schmidt (1994)

F. Levstik: Martin Krpan2. Ponatisi besedila s prvotnimi ilustracijami

• K. Kovič: Maček Muri (1975) – J. Reichman• E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon (1955) – M. Stupica• E. Peroci. Muca copatarica (1957) – A. G. Godec

3. Slikanice: odrasel avtor – otrok ilustrator• V. Pečjak: Drejček in trije Marsovčki (1961) - • L. Kovačič: Zgodba o levih in levčku (1983) –M. Schmidt

1. zahtevnost 2. izvirnost3. avtorstvo4. besedilo 5. umetniškost6. tvorjenje7. književne zvrsti in vrste8. knjižne oblike9. mediji10.naslovnik 11.klasična ali aktivizirajoča – komunikacijska 12.ustvarjalnost 13.eksperimentalna slikanica

Kriteriji delitve slikanice

Definicija SLIKANICE Slikanica je vrsta mladinske knjige, v kateri se navadno dopolnjujeta besedilo in ilustracija. (M. Kobe, M. Avguštin, ES, 1997, 11, str. 133)

Slikanica je tekstovno-likovno enovito delo s področja mladinske književnosti.

S stališča naslovnika, slikanico definiramo kot knjigo namenjeno mladim bralcem v predbralnem in začetnem bralnem obdobju. Vendar po letu 1990 je slikanica postala tudi branje za odrasle bralce. (J. W. Burger-F. Prešern: Lenora, ilustr. Marija Lucija Stupica)

Začetki ilustriranih knjig segajo v

Antiko, srednji vek (iluminacije, bestiariji, ABC knjige ...)

Začetki slikanice segajo v 17. in 18. st. in Orbis Pictus sensualis slovaškega Jana Amosa Komenskega. Začetki izvirne slovenske

slikanice nastale po letu 1930 A. Černej – Edo Deržaj; Ksenija Prunk – Ljudmila Prunk Milko Bambič 1938 F. Bevk-Josip Pukl: Huda čarovnica Čirimbara

Izvirna slovenska slikanica doživi razcvet

po 2. sv. vojni, ko je začela izhajati v posebnih knjižnih zbirkah in formatih, ki imajo značilnosti slikaniške knjižne izdaje:

- 1949 Cicibanova knjižnica- 1950 Pionirska knjižnica (T. Seliškar-Rado Krošelj: Liščki)- 1953 Čebelica, - 1958 Najdihojca, knjižnica za predšolsko mladino (miniaturna slikaniška zbirka – leporrelllo)- 1962 Kurirčkova knjižnica,- 1966 Biseri (1966 T. Seliškar-B. Kos: Mule in liščki)- 1967 Velike slikanice; - 1974 Mala slikanica, - 1975 Deteljica- 1975 Zlata slikanica- 1977 Pedenjped, - 1978 Kurirčkova zgodovinska slikanica 1979 Kurirčkova torbica (mini slikanica)- 1981 Levi devžej,- 1983 Liščki (1983 M. Šeme-M. Jemec-Božič: Bila sem partizanska učiteljica)- 1985 Kresnice, - 1985 Ringaraja,- 1987 Cicibanov vrtiljak- 1987 Kartonke – Jiri Zdenek Novak-Vojteh Kubašta: Čriček in mravlje - 1988 Elmerjeve kartonke – 1988 David MacKee: Elmerjev dan/Elmer's day- 1991 Trepetlika- 1995 Svetlanovčki- 1996 Veliki pravljičarji - 2003 Galova knjižnica idr.

Kriteriji delitve Vrste slikanic in primeri slikanic

1. zahtevnost - širše pojmovanje 1. leporello (slikanica s kartonskimi listi; kartonska zgibanka; kartonka)- 1994 Eric Hill: Piki na sejmu / Spot at the fair- 1997 Eric Carle: Zelo lačna gosenica/ Very hungry caterpillar- 1998 David MacKee: Elmerjevi prijatelji /Elmers’ friends

1. slikanica s kartonskimi listi- 1982 M. Voglar- L .Osterc: Bibarije . Pesmi-igre-slike- 1983 Z. Glogovec-L. Osterc: Slikanica za Jurčka in mamico- 1983 Z. Glogovec-L. Osterc: Slikanica za Jurčka in očka

1. slikanica s tankimi listi – ožje pojmovanje- 1974 S. Makarovič-M. L. Stupica: Pekarna Mišmaš- 1997 S. Makarovič-G. Vahen: Pekarna Mišmaš- 1999 S. Makarovič-G. Vahen: Smetiščni muc in druge zgodbe1. knjiga pravljic - 1964 M. Valjavec-A. Šavli-A. Gošnik Godec: Zlata ptica: slovenska ljudska pravljica- 1973 K. Kovič-J. Reichman: Moj prijatelj Piki Jakob- 1990 P. Kovač-M. Erič: Kaj se komu sanja

1. ilustrirana knjiga- 1998 H. C. Andersen-M. L. Stupica: Pravljice

• slikopisi- 2000 A. Štefan-J. Reichman: Lešniki, lešniki

• stripi- 1984 M. Manček: Dajnomir in Miliboža- 1990 M. Manček: Velike misli malega muca: 100 izrekov iz vseh vetrov- 1991 Rene Goscinny-Albert Uderzo: Umpah Pah- 1990 M. Muster: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika

1. izvirnost

izvirna slovenska slikanica• 1955 E. Peroci-A. Gošnik Godec: Moj dežnik je lahko balon• 1957 E. Peroci-A. Gošnik Godec: Muca copatarica• 1975 K. Kovič-J. Reichman: Maček Muri• 1981 D. Kette-J. Reichman: Šivilja in škarjice• 1992 A. Gošnik Godec: Slovenske lj. Pravljice

izvirna slovenska ilustracija – tuji pisatelj – slovenski ilustrator/ka• 1998 H. C. Andersen-M. L. Stupica: Pravljice• 1999 J. in W. Grimm-M. L. Stupica: Rdeča kapica• 1996 E. T. A. Hoffmann: M. L. Stupica: Hrestač in mišji kralj • 2000 O. Wilde-A. Sottler: Pravljice / The happy prince and other tales• 2000 E. T. Hoffmann-M. L. Stupica: Nussknacker und Mausekonig: mit Bildern von Marija Lucija

Stupica

tuje ilustracije – izvirno slovensko besedilo – slovenski pisatelj• 1970 N. Grafenauer. Reiner Zieger: Živali v gozdu• 1998 B. Štampe-Žmavc-S. Junaković: Muc Mehkošapek• 2001 B. Gregorič-S. Junaković: Mame, očki in otročki

tuji avtor – tuji ilustrator• 1969 O. Preussler-Winnie Gayler: Mali povodni mož• 1993 M. Pfister: Mavrična ribica• 1995 R. Dahl-Q. Blake: Odvratne rime /Revolting Rhymes

1. avtorstvo 1. avtorska slikanica- 1980 S. Makarovič: Maček Titi - 1993 Marcus Pfister: Mavrična ribica- 1994 Max Velthuijs: Zaljubljeni žabec- 1995 M. Stupica: Čudežno drevo- 1999 Dick Bruna: Nina v šoli- 1999 Lila Prap: Male živali- 2002 Lila Prap: Zakaj? - 2003 Lila Prap: Why?

1. soavtorska slikanica- 1976 K. Kovič-J. Reichman: Maček Muri- 1980 K. Kovič-J. Reichman; Križemkraž- 1981 K. Kovič-J. Reichman: Zmaj Direndaj- 1984 K. Kovič-J. Reichman: Pajacek in punčka

1. občasno sodelovanje- 1993 B. Štampe Žmavc-A. Trobentar: Kam je izginil

sneg?

1. besedilo

1. slikanica brez besedila- 1977 Marjan Amalietti: Maruška potepuška- 1978 Marjan Manček: Brundo se igra, - 1979 M. Manček: Brundo skače, - 1979 L. Osterc: Slonček gre na morje- 1979 M. Schmidt: Lepše in boljše

1. slikanica z besedilom- 1952 O. Župančič. M. Stupica-Muck: Mehurčki- 1976 N. Grafenauer-K. Gatnik: Avtozaver- 1994 B. Gregorič-I. Cvetko: Nebomske pesmi

1. mladinska besedila brez ilustracij- 1990 D. Zajc: Pesmi, pravljice in igre za otroke

1. slikopisi2. 2000 Anja Štefan-J. Reichman: Čez griček v gozdiček3. 2000 Anja Štefan-J. Reichman: Lešniki, lešniki

• strip avtorski strip

• M. Manček: Dajnomir in Miliboža, Modri medvedek; Hribci ...• M. Muster: Lakotnik ...

F. Levstik- M. Muster: Martin Krpan• M. Muster

1. umetniškost

1. stvarna slikanica- velika izobraževalna slikanica- 1953 F. Bevk-Bogdan Grom: Obnašaj se spodobno! (bonton)- 1924 P. Flere: Slike iz živalstva- 1943 F. Erjavec-J. Logar: Živalske podobe- 1959 F. Erjavec-Nadja Ambrožič-Mija Bratos-Marijan Vojska (il.): Živalske podobe- 2001 Peter Štih-Andreja Peklar: Srednjeveške zgodbe (ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke)

1. leposlovna ali literarna slikanica- 1955 E. Peroci-L. Koporc: Moj dežnik je lahko balon- 1957 E. Peroci-A. Gošnik Godec: Muca copatarica- 1966 E. Peroci-M. Stupica: Moj dežnik je lahko balon- 1966 N. Grafenauer-L. Osterc: Pedenjped- 1975 K. Kovič-J. Reichman: Maček Muri- 1979 N. Grafenauer-M. Manček: Pedenjped- 1983 N. Grafenauer-K. Volčanšek-J. Lombergar-Breda Kovič: Stara Ljubljana - 2003 Mojca Osojnik: Polž Vladimir gre na štop

1. literarizirna stvarna - polliterarna slikanica- 1980 M. Janez-B. Jakac: Oton Župančič (v besedi in sliki)- 1981 S. Makarovič-K. Gatnik: Gal v galeriji - 1995 P. Kovač-A. Gošnik Godec: Zelišča male čarovnice- 1997 E. Umek-Samo Jenčič: Radovedni Taček v galeriji- 1998 B. Golob-M. Manček: Vejica, nagajiva smejica: razlaga, ponovitev snovi z vajami za kratkohlačnike in

krathohlačnice- 2000 B. Kos: Škratki elektroni in Pepelka- 2000 N. Končnik Goršič-J. Godec Schmidt: Prosim in hvala - 2000 Z. Arnež-M. Muster: Zajček zobke brusi- 2001 D. Muck-Rajko Blaško: Čudež v operi- 2001 J. Sitar-I. Cvetko: Zgodbe za lutke in prste- 2003 S. Makarovič-K. Gatnik-Jasmina Marijan-Bojan Salaj: Strahec v galeriji

1. tvorjenje 1. ljudsko slovstvo (pesmi, pravljice, pripovedke)- 1922 P. Flere-M. Gaspari: Babica pripoveduje- 1955 Antologija ljudskih pesmi- M. Vogelnik: Pojte, pojte drobne ptice, preženite vse meglice- 1955 M. Gaspari: Povodni mož – slovenska ljudska pravljica s Tolminskega- 1967 K. Brenk-A. Gošnik Godec: Babica pripoveduje – slovenske ljudske pravljica- 1977 Antologija ljudskih pesmi-M. Stupica: Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice- 1990 Antologija ljudskih pesmi-Z. Čoh: Enci benci na kamenci 1- 1998 Antologija ljudskih pesmi-Z. Čoh: Enci benci na kamenci 2

1. avtorsko besedilo – izvirno slovensko besedilo- 1966 N. Grafenauer-L. Osterc: Pedenjped- 1979 N. Grafenauer-M. Manček: Pedenjped - 2001 M. Košuta-M. Kozjek: Lestev in sirček- 2001 T. Pavček-M. Jemec-Božič: Juri Muri drugič v Afriki- 2002 D. Zajc-A. Luger Peroci: Leteča hišica

1. književne vrste 1. pesemska besedila- ljudske pesmi- avtorske pesmi1. pripovedna proza- ljudske pravljice in pripovedke- klasične avtorske pravljice in pripovedke- kratke sodobne pravljice- zbirka kratkih sodobnih pravljic- obsežne sodobne pravljice ali fantastične pripovedi- kratka realistična pripovedna proza- obsežnejša realistična pripovedna proza (zaključena poglavja)

1. dramska besedila- 1951 P. Golia-N. Omersa: Jurček: pravljica v štirih dejanjih s prologom- 1953 K. Brenk-M. Stupica: Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu: pravljica za šolarje v petih slikah- 1981 A. Goljevšček-M. Jemec Božič: Čudežni kamen / Kralj Matjaž, kako se imaš? / Če zmaj požre mamo /

Hiša- 2000 I. Cvetko: Najmanjše igre na Slovenskem- 2000 V. Moderndorfer-B. Varl: Zeleni fantek:lutkovna igrica v desetih prizorih

1. glasbene pravljice- 1982 M. Voglar-L. Osterc: Bibarije: pesmi – igre – slike - 1986 J. Bitenc-J. Reichman: Tri muce in druge glasbene pravljice- 2001 J. Bitenc- M. Jemec Božič: Tinko Polovinko- 2001 S. Remškar-K. Virant Iršič-M. Schmidt-A. Sottler-S. Junaković: bakreni prstan: tri glasbene pravljice- 2003 A. Pesek-J. Godec Schmidt: Muca prede nitke zlate: svetovne uspavanke

1. knjižne oblike 1. slikaniška izdaja• K. Kovič-J. Reichman: Maček Muri• F. Levstik-T. Kralj: Martin Krpan• 1979 J. Vandot-F. Bevk-M. Koren: Kekčeve zgodbe• 1979 I. Cankar-L. Osterc: Pehar suhih hrušk• 1985 L. Novy-M. Vogelnik: Pika poka• knjižna izdaja • F. Levstik: Martin Krpan (Kondor)• J. Vandot: Kekec• J. Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori• F. Prešern: Povodni mož• F. Prešeren: Turjaška Rozamunda

1. mediji 1. tisk- različne oblike knjige 1. zvočni posnetki- 1984 K. Kovič-J. Novak-N. Falk: Maček Muri in

muca Maca (zvočna kaseta)- 1993 K. Kovič-J. Novak-N. Falk-S. Hren: Maček

Muri in muca Maca (video kaseta)- 1996 K. Brenk-L. Vrhunc-I. Glonar: Babica

pripoveduje – (zvočna kaseta)- 1998 K. Brenk-L. Vrhunc-I. Glonar-I. Mežan-B.

Kralj-M. Potokar-P. Bibič: Babica pripoveduje (zvočni posnetek)

- 1998 K. Kovič-J. Novak-N. Falk: Maček Muri & Muca Maca (CD zgoščenka)

- 2000 K. Kovič-R. Sajko-J. Novak: Maček Muri (zvočni posnetek)

1. elektronska slikanica (multimedija) – interaktivna elektronska slikanica

- 2001 K. Kovič-M. Kozjek-M. Koštomaj-J. Novak: Maček Muri

1. naslovnik 1. mladi bralec- 1977 J. Jurčič-M. Manček: Kozlovska sodba v

Višnji gori- 1978 D. Zajc-C. Potokar: Mlada Breda- 1985 F. Prešeren-J. Reichman: Povodni mož- 1999 D. Zajc-Miroslav Šuput: Argonavti1. odrasli bralec- 1991 G. A. Burger-F. Prešeren-M. L. Stupica:

Lenora- 1988 J. Snoj-A. Trobentar: Škorček Norček- 1984 K. Kovič-J. Reichman: Pajacek in punčka- 1977 K. Gatnik: Magna Purga danes in nikdar

več - strip

1. klasična ali aktivizirajoča – komunikacijska

• klasična slikanica (besedilo na eni strani, ilustracija na drugi strani)• 1974 V. Zupan-M. L. Stupica: Plašček za Barbaro

• aktivizirajoča slikanica - igralna knjiga (zgibanke) • 2001 B. Gregorič-S. Junaković: Mame, očki in otročki• 2001 A. Rozman Roza- S. Junaković: Rdeča žaba, zlat

labod• 2001 P. Svetina-S. Junaković: Goske, psički in oslički

• igralna knjiga – postavljanka• 1996 Lucy Cousins: Minkina hiša: postavljanka in igralna

knjiga• 2001 Lucy Cousins: Minkina kmetija: postavljanka in

igralna knjiga

poezija:

F. Prešeren-A. Burger – M. L. Stupica: Lenora, 1991F. Prešeren- J. Reichamn: Povodni mož, 1985F. Prešeren-A. Peklar: Turjaška Rozamunda, 2003F. Prešeren-K. Volčanšek: Turjaška Rozamunda, 1985F. Prešeren-I. Seljak: Krst pri Savici, 1986F. Prešeren-J. Reichamn: Pesem od Lepe Vide, 1987F. Prešeren-D. Kofler: Sonetni venec, 1987F. Prešeren-R. Debenjak: Uvod h Krstu pri Savici, 1984F. Prešeren-M. Irena: Zmerom svojo goni slavček, 1986F. Prešeren-K. Palčič: Dohtar, ti jezični dohtar, 1989F. Prešeren-R. Skočir: Zdravilo ljubezni, 1989

Proza:

F. Levstik-S. Bricelj: Martin Krpan z Vrha

1. Mladinsko časopisje1. periodične publikacije, namenjene

otrokom in mladini2. redno izhajanje (navadno med

šolskim letom), naklado, aktualnost in usmerjenost k določenim bralcem

3. mladinske priloge v dnevnem ali tedenskem splošno informativnem časopisju; usmerjene vzgojno-literarno

1. Mladinsko časopisje - začetki1. periodične publikacije za otroke in mladostnike do

konca osnovne šole2. 1864 predhodnica Sprotuletna vijolica – rokopisni

tednik s tiskanim naslovom (dijaki mariborskega učiteljišča) – pesmi in povesti

3. 1848-1850 Vedež – prvi tiskani slovenski mladinski časopis, ur. Ivan Navratil

4. 1871-1944 Vrtec močno vplival na razvoj slovenske mladinske književnosti

5. 1887-1935 Angelček priloga Vrtca se osamosvoji6. 1935 Lučka z neba se združi z Angelčkom v7. 1935-1945 Luč

1. Mladinsko časopisje – konec 19. st.

1. 1888-1917 Krščanski detoljub2. 1888 Nebeški vrt3. 1888 Sloga4. 1888-1889 Vijolica5. 1891 Razvoj6. 1891-1892 Zabavnik7. 1892-1894 Vesna (Celje) – liberalen8. 1895-1921 Zora9. 1920/21 Zora-Luč

1. Mladinsko časopisje - 20. st.1. 1900-1939 Zvonček – ur. E. Gangl2. 1904-1914 Omladina3. 1901-1913, 1922-1939 Naš dom4. 1907-1914 Domače ognjišče5. 1908-1912 Naša bodočnost6. 1908-1929 Mladost7. 1906-1907 Mladoslovenec8. 1908-1919, 1921-1923, 1924-1941 Mentor9. 1912-1913 Preporod10. 1921-1925 Vidovdan11. 1919-1941 Kmetski list12. 1924 Slovenska misel13. 1924-1928 Mladina14. 1928-1929 Slobodna mladina15. 1919-1938 Sokoči16. 1939 Sokolska prosveta 17. 1930-1938 Soko18. 1921-1929 Orlič (Vrabič, Cvet)19. 1922 Prosveta20. 1923-1929 Naš čolnič21. 1925-1926 Rast22. 1919-1920 Mlada Jugoslavija23. 1919 Danica, Maj24. 1919-1920 Kres25. 1921-1923 Utrinki26. 1922-1923 Samouprava27. 1921-192 Orlovski odbornik28. 1922-1926 Orlovski voditelj

1. Mladinsko časopisje 1. 1924-1927 Križ na gori2. 1924-1927 Stražni ognji3. 1928-1930 Križ4. 1927-1931 Rast5. 1930-1941 Kres6. 1930-1934 Mladi plamen7. 1934-1941 Straža v viharju8. 1931-1935 Lučka z neba9. 1936-1941 Mi mladi borci10. 1931-1944 Naša zvezda11. 1937-1938 Vestnik Krščanske delavske mladine12. 1939-1941 Večernik za mladino13. 1933-1941 Razori14. 1921-1926 Novi rod ur. J. Ribičič, il. M. Gaspari15. 1924-1934 Mladi junak16. 1925-1941 Naša radost17. 1927-1928 Jugoslovenski srednješolec18. 1929-1930 Omladina19. 1929-1944 Naš rod (Ts. Novi rod)20. 1931-1941 Mlado Jutro21. 1923 Proletarska mladina22. 1933-1934 Rdeči glas23. 1933-1936 Akademski glas24. 1936—1938 1551 (nad. Akademski glas)25. 1938-1941 Korotan26. 1936-1940 Mladi Prekmurec27. 1940-1941 Srednješolec28. 1941-1942 Mlada Slovenija29. 1943 – Mladina30. 1943-1945 Slovenski pionir31. 1943-1944 Mladi rod (ur. F. Bevk)32. 1943 Mladi puntar33. 1943-1944 Mlada pest

1. Mladinsko časopisije – po 2. sv. v.

1. 1945 Ciciban2. 1945 Pionir (leposlovna), 1990 Gea

(poljudnoznanstvena)3. 1948-1990 Pionirski list, 1990 PIL (Pisani

list)4. 1952 Mladi rod (Celovec)5. 1961-1991 Kurirček, 1991 Kekec6. 1998 Cicido7. Trobentica ...

Razvoj otrokovega odnosa do knjige (M. Kobe)

1. pre-libri ali netipična faza• od rojstva do 2. leta• različni materiali za knjige• atipičen odnos do knjige

2. prepoznavna faza – slikaniško obdobje od 2.–4. leta prepoznavanje likovne vsebine

3. razumevna faza od 4.–6. leta prepoznavanje, doživljanje, razumevanje, povezovanje

4. tipična razvojna faza• od 6.-8. leta• tipičen odnos do knjige – branje• doživljanje, razumevanje

Literarni razvoj otroka – Charlote BÜHLER

1. pravljično obdobje – od 4./5. do 8./9. leta obdobje ljudskih, klasičnih in sodobnih pravljic obdobje ljudskih (in avtorskih) pesmi branje kot igra

2. realistično obdobje – od 9./10. do 12./13. leta Robinzonovo obdobje, obdobje pustolovščin glavni junak = izstopajoči posameznik = bralec kot heroj tema: prijateljstvo...

3. prehodno obdobje– od 12./13. do 15./16. leta obdobje mladostništva teme: ljubezen, odraščanje, uporništvo, generacijski spori

... razmišljajoči bralec

Vpliv knjig na otroke (B. Bettleheim)

1. besedni zaklad2. čustva3. domišljija4. doživljanje in podoživljanje5. imaginacija oz. eidetska predstavljivost6. intelektualne sposobnosti in radovednost7. koncentracija in spomin8. moralne vrednote9. socializacija10. ustvarjalnost

VPLIV KNJIG NA OTROKE

1. Razvoj in bogatenje domišljijskega sveta.

1. Otrok je domišljijsko vznemirjen zaradi neopredeljenosti pravljic (nekoč, nekje), daljne dežele, čudeži, ipd.

1. Razvoj in bogatenje čustvenega sveta.

1. Knjige otroka čustveno vznemirijo, srečen konec ga čustveno pomiri.

1. Razvoj in bogatenje doživljajskega, izkustvenega sveta.

1. Knjige bogatijo otrokov izkustveni in doživljajski svet. 2. Prek knjig otrok spoznava nedoživet svet.

1. Razvijanje intelektualnih sposobnosti otrok in spodbujanje radovednosti.

1. Spoznava nove situacije, osebe, kraje.2. Otrok sklepa o poteku dogajanju zgodbe, razrešuje logične

probleme-uganke; spoznava sosledje dogodkov.(vzrok-posledica.

1. Razvijanje občutka za moralne vrednote.

1. Dobro je poplačano, slabo je kaznovano. Pravljice otrokom vlivajo vero in upanje (perspektivizem, optimizem), da je treba biti pameten, pošten in dober človek, in da karkoli hudega se zgodi, se vedno dobro izteče (srečen konec).

1. Bogatenje otrokovega besednega zaklada.

1. Spodbujanje otrokovih receptivnih in ekspresivnih jezikovnih spretnosti: poslušanje, branje, govorjenje in pisanje.

1. Razvijanje koncentracije in spomina.

1. Otrok se uči poslušati (sprejemati) besedila, osredotoča se na zgodbo, junake, dogajanje.

1. Socializacija otroka. 1. Knjige socializirajo otroke; nudijo mu istovetenje z junakom in razvijajo pozitivno samopodobo (glavni junaki so tipi: pošteni, pogumni in dobri).

1. Razvijanje imaginacije, eidetske predstavljivosti.

1. Zaradi slikovitosti ilustracij ter besedila knjige razvijajo imaginacijo. Otrok si slikovito predstavlja junake, pokrajine, dogodke, kraje, čas, idr. elemente zgodbe.

1. Razvijanje ustvarjalnih sposobnosti otrok.

1. Bogatenje besednega zaklada, miselne prožnosti, izvirnosti in ubesedovanja.

USTVARJALNI RAZVOJ OTROKA - E. P. TORRANCE  

Razvoj ustvarjalnih sposobnosti

Starostni razpon Značilnosti obdobja

Predšolsko obdobje 1. 4-6 let 1. Razvoj ustvarjalnih sposobnosti2. fluentnost: besed, idej, asociacij in izražanja,3. fleksibilnosti: adaptivne in spontane, 4. originalnosti in 5. elaboracije - ubesedovanja.

1. I. ustvarjalna kriza 6-7 let (prehod iz predšolskega v šolsko obdobje)

Od 1. do 3. r. osnovne šole 1. 7-10 let 1. Oživljanje ustvarjalnih sposobnosti2. fluentnost: besed, idej, asociacij in izražanja,3. fleksibilnosti: adaptivne in spontane, 4. originalnosti in 5. elaboracije - ubesedovanja.

1. II. ustvarjalna kriza (ustvarjalna kriza 11-12 let, prehod od 4.-5. r. OŠ)

Od 5. do 8. r. osnovne šole

1. 12-15 let 1. Naraščanje fluentnosti idej in originalnosti.

1. III. ustvarjalna kriza 14-15 let (prehod iz osnovne v srednjo šolo)

Od 1. do 4. letnika srednje šole

1. 15-18 let 1. Razvoj in višek ustvarjalnih sposobnosti2. Višek ustvarjalnih sposobnosti ok. 17. leta

(potrebno je upoštevati individualne razlike).

Kurikulum - Primeri (jezikovnih) dejavnosti otrok od 1. do 3. leta:

posluša svoji starosti primerne pravljice, zgodbe, uganke, pesmi; posluša pripovedi o dogodkih;

sodeluje v igricah s prsti, v akcijskih igricah (npr. biba leze, biba gre), bibarijah, prstnih igrah, preprostih skupinskih in individualnih plesih, rajalnih igrah;

igra se jezikovne igre; seznanja se s knjigami, in sicer tako z leposlovnimi kot tudi s

priročniki; posluša preproste zgodbe in se z odraslimi pogovarja o predmetih na

slikah in v okolju; pripoveduje in prepeva uganke, izštevanke, rime, kratke pesmi in

zgodbe, v katerih se deli besedila ponavljajo in ki si jih izmisli sam ali pa jih ponavlja;

s pomočjo knjig in drugih oblik tiska, ki so mu ves čas na voljo, da se z njimi igra in jih 'bere', spoznava vlogo simbolov in pisnega jezika;

doživlja ritem besed, glasbe in pesmi.

Kurikulum - Primeri (jezikovnih) dejavnosti otrok od 3. do 6. leta:

posluša pravljice, zgodbe, uganke, pesmi; doživlja vsebine prek različnih medijev (avdio in video), obišče gledališko predstavo (igrano in lutkovno), obišče filmsko predstavo, gleda risanke, obiskuje splošno knjižnico; izvaja dejavnosti, v katerih po svojih željah v simbolni igri in igri

vlog posnema in igra osebe, živali, predmete; samostojno pripoveduje zgodbe, jih obnavlja in si izmišljuje svoje; samostojno ustvarja knjigo, strip; sodeluje v različnih družabnih in didaktičnih igrah, ki spodbujajo

bogatenje besednega zaklada, obnavljanje in izmišljanje zgodb (npr. čarobne karte);

ob poslušanju in lastnem pripovedovanju doživlja ritem besed, glasbe in pesmi;

Primeri dramskih dejavnosti otrok od 1. do 3. leta:

igra se in posnema živali, ljudi; igra se preproste gibalne, ritmične, govorne igre; sodeluje v igri z otroki in vzgojiteljem; uporablja predmete tako, da predstavljajo druge predmete; animira igrače, lutke in predmete; v igri uporablja enostavne rekvizite, scenske prvine in prvine

kostuma; sodeluje pri nastopih in praznovanjih; prisostvuje pri preprosti lutkovni predstavi v vrtcu. 

Primeri dramskih dejavnosti otrok od 3. do 6. leta:

igra se, vživlja in posnema živali, osebe, odnose med njimi z uporabo glasu, telesa, prostora, lutke, predmeta, kostuma, maske;

z gesto, zvokom, besedo opiše objekt, situacijo, okolje; uporablja predmete, da predstavljajo druge predmete; zamišlja si in izvaja animacijo z raznimi vrstami lutk in predmeti; sodeluje v igri z drugimi; sodeluje v igri, ki ima več prizorišč; 'bere' risbo, fotografijo in ustvarja zgodbo; izmisli si zgodbo, pesem, ki jo z otroki igrajo; izraža se in opazuje besedni govor (monolog, dialog, zbor),

govorico telesa (gibanje, gesta, izraz obraza), govorico dogajanja v prostoru (oseb, usmerjena proti ali stan od druge

osebe, predmeta), govorico časovnega dogajanja (dinamika dejanskega dogajanja v igri ali

prizoru in organizacija časa, v katerem se dogaja pripoved, npr. teden ali leto – v omejeni as predstave);

gleda predstavo, uporablja in razlikuje gledališka sredstva (scenska prvina, scenski predmet, kostum, razsvetljava, zvok, maska, lutka);

doživlja, izvaja, zamišlja si različne napetosti v dramskem dogajanju; zamišlja si in režira dogajanje v prizoru, v celoti predstave.

ŠTUDIJSKA LITERATURA

1. Blažić, M. (2000). Skrivni bralni zakladi. Ljubljana: Založba Rokus. 2. Carpenter, Humphrey and Prichard, Mari (1995). The Oxford companion to children's literature. Oxford [etc.] :

Oxford University Press.3. Grafenauer, N. (1987). Igra v pesništvu za otroke. Otrok in knjiga. Maribor: Založba Obzorja, št. 2, 30—35. 4. Hazard, P. (1974). Knjige, otroci in odrasli ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga (Otrok in knjiga, 3).5. Jamnik, T. (1994). Knjižna vzgoja. Ljubljana.6. Jamnik, T. (1994). Knjižna vzgoja. Ljubljana: ZRSŠŠ. (O knjižni vzgoji, tematska razvrstitev besedil.).7. Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska književnost.8. Kobe, M. (1999, 2000). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga, št. 47, 5—11, št. 48, 5—12, št. 49, 5—12.9. Kordigel, M., Jamnik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.10. Kunić, I. (1990). Kultura dječjeg govornog i scenskog stvaralaštva. Zagreb: Školska knjiga.11. Kurikulum za vrtce (1999). Pogl. Jezik. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo, Urad za šolstvo, 15—19.12. Medved Udovič, V. (2000). Gledališke/dramske dejavnosti v osnovni šoli. V: Igra videza. Ljubljana: Rokus. 49—61.13. Otrok in knjiga. Revija za vprašanja mladinske književnosti, knjižne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Maribor

(1972 -): izbor člankov.14. Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulu za vrtce. Ljubljana 2001. 15. Plut Pregelj, L. (1990). Učenje ob poslušanju. Ljubljana: DZS.16. Saksida, I. (1994). Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Maribor: Založba Obzorja.17. Saksida, I. (1999). Bogastvo poetik in podob. Otrok in knjiga, št. 47, 12—24.18. Šircelj, M., Kobe, M., Gerlovič, A. (1972). Ura pravljic. Ljubljana.19. Učni načrt za slovenščino (delo v 1. razredu devetletne osnovne šole) (1998). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo,

Urad za šolstvo.20. Vogelnik, M. (1990). Ura je ena, medved še spi. Slovenske ljudske naštevanke, odštevanke in izštevanke, igre in

poigranke, nagajivke in posmehulje. Ljubljana: Mladinska knjiga.

PRIPOROČENA LITERATURA

Cicido, Ciciban in podobne revije za predšolske otroke in učence v prvem triletju.

ZELO PRIPOROČENA LITERATURA Betleheim, Bruno: Rabe čudežnega Hunt, Peter: An introduction to children's literature Luthy, Max: THe European folktale: form and nature Nikolajeva, Maria: From Mythic to Linear Propp, Vlarimir: Morfologija pravljice Zipes, Jack: The Oxford Companion to fairy-tales

1. SEZNAM VIROV - DNEVNIK BRANJA2. Andersen: Hans Christian: Pravljice3. Antologija. Primi pesmico za rep 4. Antologija: Babica pripoveduje 5. Antologija: Bisernica 6. Antologija: Mamka Bršljanka 7. Antologija: Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice8. Arabske ljudske pravljice – 1001 noč9. Baum, Lyman Frank: Čarovnik iz Oza10. Bevk, France11. Blyton, Enid: Pet prijateljev12. Bonsels, Waldemar: Čebelica Maja13. Brenk, Kristina: Obdarovanja14. Brezina, Thomas15. Brown, Anthony: Gorilla16. Carle, Eric17. Carroll, Lewis: Alice ...18. Cole, Babette19. Collodi, Carlo: Ostržek 20. Černej, Anica: Metuljčki21. Dahl, Roald22. Dekleva, Milan: Magnetni deček, Pesmi za lačne sanjavce23. Enci benci na kamenci 1, 224. Fine, Anne: Dojenčki iz moke25. Goljevšček, Alenka: Čudežni kamen26. Grafenauer, Niko: Pedenjped27. Gregorič, Barbara: Nebomske pesmi28. Grimm, Jakob in Wilhelm: Pravljice29. Gruden, Igo: Na Krasu30. Inglolič, Anton: Tajni društvo PGC31. Jansson, Tove: Mumini32. Jurca, Branka: Ko zorijo jagode33. Kastner, Erich34. Kette, Dragotin: Šivilja in škarjice35. Kosovel, Srečko: Naša bela mačica36. Košuta, Miroslav37. Kovač, Polonca: Kaja in njena družina38. Kovačič, Lojze: Zgodbe iz mesta Rič-rač39. Kovič, Kajetan: Zlata ladja40. Lainšček, Feri: Cicibanija41. Lamb, Charles in Mary: Pripovedke in Shakespeara42. Leopold Suhodolčan: Krojaček Hlaček, Levi in desni klovn43. Levstik, Fran: Martin Krpan44. Lewis, Clive Staples: Zgodbe iz Narnije45. Lindgren, Astrid 46. Lowry, Lois: Anastazija Krupnik47. Makarovič, Svetlana

1. Milčinski, Fran: Butalci2. Milčinski, Frane: Zvezdica zaspanka3. Milne, Alan Alexander: Medvedek Pu4. Muck, Desa: Lažniva Suzi5. Nostlinger, Christine6. Novak, Bogdan: Zvesti prijatelji7. Novak, Boris A.8. Partljič, Tone: Hotel sem prijeti sonce9. Pečjak, Vid: Drejček in trije Marsovčki10. Peroci, Ela11. Perrault, Charles: Pravljice12. Polonca, Kovač: Kaja in njena družina ...13. Potter, Beatrix 14. Pregl, Slavko15. Prežihov, Voranc: Solzice16. Pullman, Philip: Severni sij17. Ribičič, Josip: Miškolin, Nana, mala opica18. Rodari, Gianni: Pravljice po telefonu19. Rowling, J. C.: Harry Potter ...20. Rozman Roza, Andrej21. Saint Exupery, Antoine de: Mali princ 22. Salten, Felix: Bambi23. Schwab, Gustav: Najlepše antične pripovedke24. Seliškar, Tone25. Sendak, Maurice26. Slovenske narodne pravljice / Slovenske ljudske pripovedi27. Snoj, Jože: Pesmi za punčke in pobe28. Spyri, Johanna: Heidi29. Stritar, Josip: Lešniki in jagode30. Svetina, Peter31. Swift, Jonathan: Gullliverjeva potovanja32. Štampe Žmavc, Bina33. Tolkien, J. R. R.34. Towsand, Sue: Skrivni dnevnik Jadrana Krta35. Twain, Mark: Huckleberry FInn36. Uderzo, Albert in Goscinny, Rene: Asterix in Obelix37. Vandot, Josip: Kekec38. Vegri, Saša: Mama pravi, da v očkovi glavi ...39. Vidmar, Janja: Princeska z napako40. Wilde, Oscar: Pravljice41. Zajc, Dane: Hiša, Ta roža je zate ...42. Zidar, Pavle: Kukavičji Mihec43. Zorman, Ivo: V sedemnajstem44. Župančič, Oton: Pisanice, Ciciban ...45. + 10 knjig ali slikanic po lastni izbiri