1

ČASOPIS PROMETNE ŠOLE V MARIBORU, NOVEMBER 2008, WWW.PROMETNA.NET

UVODNIK

Komaj se je šolsko letozačelo, že učitelji sprašuje-jo, pišete pisna preverjanjaznanja, opravljate domačeobveznosti … Po teh obvez-nostih so si pravzaprav vsašolska leta enaka.

Kar pa dela vsako šolskoleto nekaj posebnega, so de-javnosti, ki potekajo ob red-nih šolskih obveznostih.

Za nami je že uspešnoopravljen projektni teden,izvedene obvezne izbirnedejavnosti in številni projek-ti. Upam, da vam je bilo všečin da ste izvedeli kaj nove-ga. Predloge, kako bi takevrste dejavnosti potekale vbodoče, z veseljem spreje-mamo.

Obiskali smo tudi sred-njo šolo v Skopju (Makedo-nija) in naši dijaki, ki v pro-jektu sodelujejo in so se obi-ska udeležili, so lahko ugo-tovili, da je šolski sistem po-doben: tudi tam se je potreb-no za dvojko učiti. Pomladinas bodo makedonski vrst-niki obiskali in vabim zain-teresirane, tiste, ki bi želelipri obisku sodelovati, naj seoglasijo.

Želim vam veliko de-lovnega elana, da bodo oce-ne takšne, kakršne si želite,in veliko aktivnosti, ki bodopregnale to turobno vreme.

Vaša ravnateljicaMateja Turk

Vsako leto že več kot 3.200.000 mladih ma-tematikov iz več kot 30 držav sočasno rešujenaloge na tekmovanju Evropski matematičnikenguru, med njimi jih je že več kot 80.000 izSlovenije, od prvega razreda devetletne osnov-ne šole do zaključnega letnika srednje šole. Totekmovanje je postalo najbolj množično pre-skušanje znanja matematike, zaradi igrivo in za-bavno zastavljenih matematičnih problemov pazagotovo sodi tudi med najbolj priljubljena.

Tekmovanje Mednarodni matematični Ken-guru je potekalo tudi na naši šoli. Sodelovalo je96 dijakov vseh letnikov.

V skladu s pravilnikom tekmovanja se lah-ko tekmovanja Kenguru udeležijo vsi učenci indijaki, ki to želijo. DMFA Slovenije ne postavljanikakršnih omejitev pri številu udeležencev izposameznega razreda ali šole. Na regijsko tek-movanje pa se uvrstijo le najuspešnejši.

Bistvo matematike je v njeni večni mladosti.E.T.Bell

Mednarodni matematični

Kenguru

Jolanda Radolli, prof. in Danijela Blatnik, prof.

Tudi to smo mi …

23 naših dijakov je bilo na šolskem tekmovanju

dobitnikov bronastih priznanj. To so: Marko Pre-

mec, Matevž Križan, Matic Radolič, Tanja Štebih,

Jernej Škamlec, Klara Viltužnik, Sergej Kocbek, Mitja

Mlakar, Alen Stopar, Kristina Vršič, Gregor Kotnik,

Klemen Potrč, Nina Miloševič, Matej Hanžekovič,

Mario Štih, Antonino Hrženjak, Klemen Konrad, Gre-

gor Ješovnik, Alen Joldžić, Slavica Robnik, David Ho-

sič, Danijel Slanič in Aleš Florjanič.

Ti dijaki so se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je

bilo na Srednji gradbeni šoli.

Najuspešnejši so prejeli srebrno priznanje. Te že-

limo posebej pohvaliti:

Marko Premec, Matevž Križan, Alen Stopar, Mario

Štih, Klemen Konrad in Danijel Slanič.

Vsem sodelujočim čestitamo za pogum invztrajnost, najboljšim pa prav posebej za prikaza-no matematično znanje in logično razmišljanje.

Tudi to smo mi …

Ob razmišljanju o posameznikih in celotnihrazredih, v katerih sem učil do sedaj, so 3.a tapr(a)vi. Vzpodbujam jih, naj to tudi ostanejo.

Naštel bom nekaj razlogov, zakaj so 3.a za-me pr(a)vi razred:� V tem razredu so fantje, ki so pomagali pos-

pravljati dvorano po proslavi 50. obletnicešole meseca aprila.

� V tem razredu je največ dijakov, ki so poma-gali in pomagajo narediti preboj pri uvaja-nju e-učilnic Moodle.

� V 3.a najbolj skrbijo za red.

Pr(A)vi razredOb petkih imam ob 13. uri v 3.arazredu svojo in njihovo zadnjouro pouka. Ponavadi je zadnja(in še v petek) vsem mučna.Jaz pa pravim, da desert pride nakoncu. Z dijaki se velikopogovarjamo in o marsičemskupaj razmišljamo…

� V 3.a razredu je bilo v tem šolskem letu na-rejenih največ nastopov (referatov).

� V 3.a lepa beseda takoj lepo mesto najde.� Samo v 3.a je vsako uro na tablo napisan

datum in besede spoštovanje, pravičnost inodgovornost, ki sem jih postavil za okvir de-la v vseh razredih, kjer učim. Ne samo, da jenapisano, ampak tudi živeto.

� (Po) hvala 3.a razredu!In da ne bo pomote: vsi ste lahko pr(a)vi!

Zlatko Šehovič, prof.

Dijaki 3.a razreda�

Casopis08_11.P65 18.11.2008, 11:071

2

Mi na tujem …

Na Finskem sem že dobre tri tedne. Pane na dopustu. Delam na Srednji poklicnišoli, kjer se dijaki med drugim učijo tudiosnove zasebnega varovanja, kako seopravljajo obhodi, sestavijo, namestijo innadzirajo alarmne naprave in sistemi varo-vanja. Del programa je namenjen tudi po-žarni varnosti, delu na carini in osebnemuvarovanju – »bodyguarding«.

Predvidevam, da vas zanima, kako semsploh pristala v Liminki, v provinci Oulu,približno 120 km od Rovaniemija, kjer sezačne polarni krog. Moje poučevanje naFinskem je rezultat dobrega mednarodne-ga sodelovanja v okviru projekta VOSS, kipoteka v sodelovanju štirih držav partnerk.Razen Slovenije, ki jo zastopa Prometnašola Maribor, Srednja prometna šola, v pro-jektu sodelujejo še Nemčija, Nizozemska inFinska. Projekt se ukvarja z izobraževanjemučiteljev v izobraževalnih programih zaseb-nega varovanja in ravnateljica finske šolemi je ponudila službo na Finskem. Dogo-vorili sva se, da bom na finski šoli delala 6tednov. Predlog je podprla tudi naša rav-nateljica, gospa Mateja Turk, in 26. 9. 2008sem se podala novi izkušnji naproti.

V ponedeljek, 29. 9., sem spoznala zača-sne sodelavke in sodelavce, preselili so mev stanovanje, kjer sem zdaj. Do pisarne meloči 100 metrov, od stavbe, kjer so učilnice,pa 250 metrov. Torek sem preživela na Uni-verzi Oulu, v sredo sem sodelovala pri iz-vajanju izpita iz zasebnega varovanja. Za-nimivo. Dijaki so bili presenečeni, všeč jimje bilo, da so izkusili, kako je, če moraš po-magati tujcu.

In kmalu sem spoznala tudi svoje seda-nje, začasne dijake. Priznam, malo me je skr-belo, kako me bodo sprejeli, učiteljico izSlovenije, ki ne zna finsko. Pa se je dobroizteklo. Pogovarjali smo se o Sloveniji, ma-lo so brskali po internetu, odgovorila semjim na vprašanja. Zanimalo jih je, kakšniljudje smo Slovenci, kako razmišljamo oFinski in Fincih.

Tervetuloa!

Trenutno je v moji skupini 8 dijakov,predvsem takih, ki z angleščino nimajo te-žav. Vendar poznam vse, ki obiskujejo poukangleščine, saj včasih delam tudi z drugoskupino, ki jo večinoma uči njihova učitelji-ca, Johanna. Priznam pa, da svojih sloven-skih dijakov ne bi zamenjala za finske. Pripouku se pogovarjamo o angleški slovnici,rešujemo vaje, si pomagamo z računalniki,beremo in poslušamo besedila s področjazasebnega varovanja, pisali naj bi tudi se-stavke. Veliko časa je namenjenega tudi pre-vajanju iz finščine ali angleščine. V skupinise potem jaz učim finsko, žal zelo neuspe-šno. Tudi tukaj imamo težave s pisanjemdomačih nalog, prinašanjem pripomočkov,učbenikov. Se pravzaprav počutim kot do-ma. Malo me moti le, da učenci učitelje na-slavljajo z imeni. Tega se še nisem navadila.

Pouk poteka bistveno drugače. Fincipoznanjo modularni sistem izobraževanja.Dijaki poslušajo predavanja, sodelujejo pripouku, prisotnost je tudi obvezna. Ob kon-cu modula opravljaljo izpit, pridobijo oce-no in kreditne točke. Kadar obveznosti neopravijo, ne smejo pristopiti k izpitu. An-gleški modul traja 30 šolskih ur, dvakrattedensko po tri ure. Hkrati pa potekajotudi drugi moduli. V spomladanskem se-mestru se lahko dijaki odločijo in izberejoangleški modul na višjem nivoju ter prido-bijo nekaj več kreditnih točk.

V prostem času spoznavam Finsko innjene lepote. Dežela je precej ravna, njiv jeveliko, predvsem okoli Liminke, porasla jez gozdovi, smreke so avtentične, breze sonasadili zaradi potreb lesarske industrije.Pojasnili so mi, da se morje umika obali, daso nekaj sto let nazaj reke spremenile to-kove. Razlog tiči v tem, da je bila Finska včasu ledene dobe prekrita z ledeniki, le-dom in snegom, ki so kopno potiskali vmorje. Od konca ledene dobe naprej se kop-no počasi dviguje in leta 2600 Hailuoto, otokblizu obmorskega mesta Oulu, ne bo večotok, ampak bo del kopnega.

Doživljam tudi finsko jesen. Včasih jevse sivo in hladno, včasih sončno, prijetno,a še zmeraj okoli 3-5°C. Približno 200 kmod Liminke je pokrajina že pokrita s sne-gom, počasi se zima približuje tudi nam. Pov-prašala sem tudi, kdaj nastopi čas, ko jesvetlo dve, tri ure dnevno. Zagotovili somi, da je to konec novembra, takrat pa bomže doma, k sreči.

Stroški življenja, cene v trgovinah in lo-kalih so malo višji kot v Sloveniji. Pica takostane med 8.50 in 11.00 €. Kosilo v šolskirestavraciji, ki je za dijake zastonj, stane4.50€. Mislim, da ste uganili, kdo mi kuha.

Trenutno imamo počitnice, zato se od-pravljam z vlakom v Helsinke. Od Oula doHelsinkov je 612 km - če greš z avtom. Pravi-jo, da je staro, lepo mesto. Pa v Rovaniemi siželim, do Božička. Mislim, da mi bo uspelo.

Več pa vam povem, ko se vrnem.Hei hei,

Mateja Petrovič, prof.Pripis uredništva: Ko to berete, jo imamo že doma!

In zakaj je na Finskem nasmeja-

na, če nima nas?!

V treh tednih sem se naučila tudi nekaj besed. Zjutraj se pozdravimo z huomenta, potem

si rečemo terve ali pa hei. Poslovimo pa se s hei hei. Za pomoč se zahvalimo s kiitos.

Restavracija je ravintola, odprto auki, zaprto je kiinni, maito je mleko, muna pa kokošje

jajce. Nekaj časa sem bila prepričana, da je appelsiini jabolko. Pa ni. Je pomaranča.

Omena je pa jabolko. Mitä kello on? vprašaš, ko ne veš, koliko je ura. Minä olen Mateja.

No, to ste pa uganili. Naučila sem se šteti: yksi, kaksi, kolme, neljä, viisi, kuusi, seitsemän,

kahdeksan, yhdeksän, kymmenen, pa ata in mama tudi poznam. Isi in äiti. In banka je

pankki, policija poliisi, pošta je posti, oprostite anteeksi. Mitä pomeni kaj. Aja, pa dneve v

tednu se skušam naučiti: maanantai, tiistai, keskiviikko, torstai, perjantai, lauantai, sunnun-

tai. In ko gledam poročila, razumem samo vremensko napoved. Ne zato, ker znam finsko,

ampak zato, ker so zraven slikice. Ob gledanju loto žrebanja vadim izgovorjavo številk.

Dobrodošli ob branju moje finske izkušnje.

Muzej v BistriDrugi dan obveznih interesnih dejav-

nosti smo se z avtobusom odpeljali v Bi-stro pri Ljubljani, v Tehniški muzej Slove-nije. Ko smo prispeli, smo se razdelili v sku-pine, vsaka je imela svojega vodiča.

Najprej smo si ogledali nekaj o Nikoli Te-sli in nasploh o elektriki. Vodič nam je pred-stavil osnove trifaznega sistema izmeničnegaelektričnega toka, na katerem temelji vsa so-dobna oskrba z električno energijo.

Nato nas je zunaj že čakal drugi vodič, znjim smo si ogledali obdelovanje lesa, pred-vsem suhorobarstvo. To pomeni domačalesna obrt, ki je ročne izdelave.

Sledil je ogled avtomobilov iz časa 2.svetovne vojne. Med njimi so tudi Titoviavtomobili, ki so bili sicer v lasti države.Avtomobili so bili različnih znamk: Ford,Mercedes, Lincoln Continental, Rolls-Roy-ce. Med drugim pa so nam opisali tudi ko-lesa in motorna kolesa iz tistega časa.

Dijak 2. a

Vsak po svoje …

�

Casopis08_11.P65 18.11.2008, 11:072

3

Predstavljemo vam …Mi na tujem …

Kdo je GregorJešovnik?Povem vam: simpatičen, miren fant, dober sošolec in odličen dijak

Karateist Gregor Ješovnik je zelo uspešen športnik. Za njim so velika

tekmovanja in visoki tekmovalni dosežki. Letošnje leto mu je že uspelo

doseči izjemne rezultate, med njimi naj omenimo osvojitev naslova

državnega mladinskega prvaka v Mariboru in 7. mesto na evropskem

prvenstvu regij na Hrvaškem.

Je član slovenske reprezentance in član Shotokan karate-do kluba Gornja

Radgona. Je nosilec črnega pasu (1. dan).

Gregor, zakaj si se odločil ravno za karate?

Za karate sem se odločil, ko sem dopolnil 7 let. Vedno sem si želel treniratiborilni šport. Na začetku je bilo to predvsem zaradi filmov in podobno. Ko sempa bil na prvih treningih, pa sem se prepričal, da je to pravi šport zame in zdaj sez njim rad ukvarjam.

Kaj pa trener? Kdo te trenira? Ali si z njim zadovoljen, bi kaj

spremenil? Se dobro razumeta?

Trener je Arnold Skuhala (4. dan) in prihaja iz Ruš. Pri njem treniram že kar 6let, srečujeva se na treningih, med tem pa tudi na pripravah za državno repre-zentanco, saj je on tudi selektor.Je izvrsten trener, saj se na stvari in na to, kar počne, res spozna. Pomembno jeto, da je bil tudi sam uspešen tekmovalec, tako da nima samo teoretičnegaznanja, ampak ima tudi veliko prakse in izkušenj.

Kolikokrat na teden imaš treninge? Ti je preveč naporno?

Treniram 4-krat na teden po uro in pol do dve uri. Ob vikendih pa hodim natekme. Včasih je res malo naporno glede šole, predvsem pa imam zelo maloprostega časa. Včasih bi si res želel malo več druženja s prijatelji.

Kako potekajo tekme? Ali so dvorane polne oboževalcev

karateja? Imaš tudi ti svoje navijače? Podpora staršev?

Tekme so kar pestre, ponavadi se odvijajo en dan ali pa dva. Tribune so karpolne, saj prihajajo na tekme starši tekmovalcev in tudi tisti, ki so karate treni-rali in jih še vedno zanima.Tudi z menoj so včasih hodili starši in navijali, sedaj pa greva z bratom ponavadikar sama ali skupaj s prijatelji in sotekmovalci iz kluba.

Kateri so tisti dogodki,

ki so ti ostali najbolj v

spominu? Kateri med

njimi je najbolj smešen?

V spominu mi je najbolj osta-lo kadetsko in mladinsko sve-tovno prvenstvo v Turčiji. Ta-krat sem na pripravah spoz-nal mnogo ljudi, s katerimismo se družili vsak vikend inskupaj delali veliko bedarij.Za vedno pa mi bo ostal v spo-minu krst v Turčiji, ki sem gamoral opraviti kot novi član na-še reprezentance.

V nedeljo, 5. oktobra 2008, smo se dijakinje indijaki 2.b razreda (16) skupaj z ravnateljico MatejoTurk, namestnico Miro Jug Skledar, razrednikom Fra-njem Friščićem in prof. Dušanom Veršcem odpravilina pot proti Makedoniji, na tako imenovano izmenja-vo dijakov.

V Makedonijo smo se vozili približno 16 ur, insicer iz Maribora preko Hrvaške in Srbije, med pot-jo pa smo imeli kar nekaj postankov. V Makedonijioz. Skopju so nas prijazno sprejeli na njihovi Pro-metni šoli in nas pogostili. Imeli pa smo tudi parpredavanj, nato pa so nam predstavili njihovo šolo,pouk, delavnice in poligon za opravljanje vozniške-ga izpita. Sledila je vselitev v hotel, kjer smo spali včasu bivanja pri njih.

Zvečer so nas učenci iz Makedonije s spremlje-valci peljali na ogled (glavnega mesta) Skopja, kjersmo videli znamenitosti, kot so npr. kip Marije Tere-zije, reko Vardar itd.

Naslednji dan smo najprej odšli na ogled Kme-tijske šole v Skopju, nato pa smo odšli v mesto Teto-vo, kjer smo si ogledali cerkev in samostan ter grobCirila in Metoda. Kmalu za tem smo se odpravili nakosilo in nato počasi nazaj v Skopje. Zvečer smoimeli skupaj z učenci Makedonije zabavo za rojstnidan. Zavlekla se je pozno v noč.

Zadnji dan bivanja v Makedoniji smo preživeli vSkopju, kjer smo si zjutraj ogledali veliko špedicijoin njeno delovanje. Po ogledu smo odšli z Makedon-ci na pijačo in po njihovih trgovinah, kjer smo malozapravljali. Nazadnje smo se vrnili v šolo, kjer smo ses težavo poslovili od novih prijateljev in si izmenjalidarila. Komaj čakam, da se z njimi srečamo v Slove-niji. Okoli 5. ure zvečer smo se počasi odpravili napot proti domu.

Imeli smo se zelo lepo, videli smo marsikaj,karnam bo ostalo v spominu za zmeraj.

Polona Medved, 2.b

Makedonija

Pripravila: Gordana Kokot, 4. b

Gregor med

izvajanjem kate.

Čestitka …Za najboljše med najbolj-

šimi, torej za tiste matu-

rante, ki so na maturi

zbrali čisto vse točke, je

septembra Ministrstvo za

šolstvo in šport pripravi-

lo sprejem na Brdu pri

Kranju.

Zlato zlate maturante je

poleg ministra, predsed-

nika Državne matur. ko-

misije in direktorja Državnega izpitnega centra

počastil s svojo prisotnostjo predsednik RS dr.

Danilo Turk. In med njimi je bila naša

Klavdija Žunič! Še enkrat čestitamo!

�

Casopis08_11.P65 18.11.2008, 11:073

4

Člani zmagovalne ekipe s »pri-borjenim loparčkom«

Tudi to smo mi …

Počasi se približuje dogovorje-na ura odhoda. Parkirišče pred šo-lo je zaspano, sivo. Počasi se prebu-ja, spremlja korake prvih potnikov.Avtobus že čaka, zbrani smo, od-hod. Vožnja do Ljubljane je mirna,ceste spokojne, gneče ni. Sprem-ljevalci nam pojasnijo, kaj bomo po-čeli. Sodniki bomo, opazovali bo-mo spretnostno vožnjopoklicnih voznikov in kaz-novali njihove napake.

Gosti nas BTC Logi-stični center, Letališka 16.Avtobus nas odloži na ro-bu tekmovališča. Skorajprazno je, ničesar ni, le tuin tam je kakšna oznaka, stožec ali ovira.Ne predstavljam si, kako bodo vozniki svojespretnosti v vožnji pokazali na tako ome-jenem prostoru. Avtobus, to še razumem, avlačilec s polpriklopnikom in kamion s pri-klopnikom, to se mi zdi neizvedljivo.

Parkirišče ob BTC Logističnim centromoživi. Naenkrat se pojavi ogromna skupi-na ljudi, vozniki. Opazim tudi voznice. Se-veda se takoj pozanimam, ali dosegajo do-bre rezultate. Odgovor me preseneti. Resje, sodijo med boljše voznike, udeležujejose evropskih tekmovanj.

Ogledamo si tekmovališče. Vozniki bo-do svoje spretnosti dokazovali ob oprav-ljanju 10 nalog. Sodniki dobimo natančnanavodila, razložijo nam, kaj moramo opa-zovati, česa ne smemo pozabiti. Naša sku-pina počasi razpade. Vsak sodnik stoji nasvoji točki. Tekmovanje se začne.

Opazujem vlačilec s priklopnikom. Voz-nik deluje samozavestno in bočno parkira-nje je naravnost vzorno. Tudi določanje širi-ne, višine in približevanje točki je izpeljano

odlično. Občudujem spretnostvoznika. Vzvratna vožnja mi pov-zroča težave. Ali jih bo imel tudivoznik vlačilca s priklopnikom?Pravzaprav ne. Sledijo količki,modri mora pasti, rumeni ne. To

je nemogoče, si mislim. Narobe. Opravlje-no spretno, iznajdljivo. Naslednja naloga.Stojalo z žogo. Kaj bi pa tu radi? Dotik,brez padca. Voznikova spretnost še enkratpreseneti. Vozilo mora v garažo. Ne dvo-mim več. Brez napak, brez težav.

Tekmovanje se nadaljuje. Pisni preizkusznanja. Prisluhnem pogovoru voznikov. Za-dovoljni so. Tudi pisni del tekmovanja souspešno opravili. Tu in tam se kakšen ujezi,ko ugotovi, da odgovor morda ne bo po-polnoma pravilen. Nekateri tekmujejo vdveh ali treh kategorijah. Primerjajo izkuš-njo z avtobusa, vlačilca, kamiona s priklop-nikom.

Sodniki odlično opravljamo delo, tek-movanje se konča. Razglasimo še rezultatein domov. Ne še. Naši fantje se odločijo, dabodo vlekli kamion. Preseneti me odloč-nost, s katero se lotijo naloge. Uspeli so.

Pred šolo smo. Poslovimo se od sprem-ljevalcev. Bili smo odgovorni, potrpežljivi,dobri sodniki.

Mateja Petrovič. in »njeni pomočniki«

Državno delovno tekmovanjepoklicnih voznikov

V sredo, 14. 5. 2008, je bilo pred šolotekmovanje za predajo loparčka, v kate-rem so sodelovali vsi razredi tretjih letni-kov. Punce iz četrtega letnika so pripravileigre za tekmovanje, kot so: pobiranje ciga-ret, zlaganje letal, streljanje na gol z zaveza-nima nogama, podajanje vode nad glavo inna koncu je sledil še kviz.

Vsak razred je imel pet predstavnikov.Iz 3.a so tekmovali: Antonino Hrženjak,Alen Joldžić, Dejan Savić, Miha Pepelnik inTarik Matko. Moralno pa jih je iz trener-ske lože podpiral Kristijan Ciglar.

Igre so bile zelo zanimive, saj se je sko-raj vse »vrtelo« okoli prometa in nogome-ta. Med razredi smo bili kar izenačeni, do-kler niso prišle na vrsto igre, kjer se je taizenačenost porazgubila. S prvo igro smobili na drugem mestu, vendar smo v na-slednjih dveh igrah povedli pred 3.b, ki nasje potem pri kvizu prehitel. Na koncu vsehiger smo bili zopet izenačeni s 3.b, obojismo imeli po 11 točk in takrat je odločalnogomet. Po taktični in boljši igri smo se-veda zmagali in dobili loparček in kapo. Zanagrado smo morali na koncu pospravitivse rekvizite, vendar je bilo zabavno, pouč-no in zanimivo.

Kristijan Ciglar in Miha Pepelnik, 4.a

Predajaloparčka(prevzem »oblasti)

Pripis razredničarke je seveda nujen.

Čeprav svojih fantov nisem imela možnost spod-bujati neposredno iz »trenerske lože«, to še ne pome-ni, da v mislih nisem bila z njimi. Razlog, da me nibilo tam, je sledeč … bila sem službeno odsotna, na-mreč tisti dan sem (skupaj s še dvema sodelavcema)popoldne preživela v družbi kolegic iz Makedonije.Ga. ravnateljica mi je zagotovila, da me bo na tekmo-vanju za loparček opravičila. Upam, da to šteje.

Fantom 3.a čestitke tudi v mojem imenu, če setemu lahko reče tako, in obljubim, da bom loparčekshranila na varno mesto.

Razredničarka 3.a

Vsak po svoje …

22. oktobra 2008 je na Prometni šoliMaribor potekala gasilska vaja, za kateropa dijaki nismo vedeli vnaprej.

Okoli 12. ure smo dijaki karnaenkrat dobili poziv, da mora-mo v trenutku zapustiti prosto-re šole in se zbrati na travnikupred šolo. Ko smo stopili nahodnik, je bil pred nami samo

Požarna vaja na Prometni šoli Maribor

dim in hitro smo se odpravili proti izhodu.Po 5. minutah je prišel 1. gasilski avtomobil,

za njim pa še preostalih 5. Pri-kazali so nam, kako poteka re-ševanje udeležencev v požaru,ko so iz četrtega nadstropja re-šili dijakinjo in na nosilih prine-sli dijaka.

Vsak po svoje hitimo skozi čas …

Gregor Dorner, 3. a

�

Casopis08_11.P65 18.11.2008, 11:074

5

Vsak po svoje hitimo skozi čas in puščamo sledi …

MaranelloV muzeju je bilo zanimivo, saj sem prvičvidel Formulo 1 in nekatere ferrarije.V muzeju je bilo zelo fajn, ker smo videliformulo.Videli smo veliko dragih ferrarijev.Predstavljenih je bilo veliko modelovavtov in formul. V Ferrarijevi trgovini pa jebilo tudi zelo drago.Bilo je dosti lepih in dragih avtomobilov –od starih do novih ferrarijev.Vse v rdečem, vse v slogu MichaelaSchumacherja.Videli smo veliko avtomobilov in hodilibrez majic.Osebno mi ni bilo všeč, saj nismo skorajnič videli razen muzeja.Park in klopca, vroče, čakali smo profe-sorja Šehoviča .

Avti so bili zakon. Kitajci so se tako motaliokoli ferrarijev in verjetno upali, da jim bouspelo kakšnega ukrasti. * Ha, ha. »Rdečferrari praviš, da v garaži čaka me … «Hitro. »Dirkačine.«Sedenje v F 1. V slogu rdeče barve,industrijsko mesto.

ImolaVideli smo del proge - stezo formule 1.Socialne tribune.Veliko starih motorjev (»vesp«).

Čakali smo profesorja Šehoviča .(Spet? Opomba M. C.)Dobra pica, pepsi točijo iz »žlaufa«.

RiminiPlaža, sonce, večerno kopanje in žuriranje.Lepa dekleta in nora zabava do jutranjihur. Koma. Jejeeeeee… gremo ponovit.Veliko mesto, lepa plaža, tesne ulice …Bilo je sončno in najlepše je bilo res naplaži.Imeli smo lep razgled na plažo.V hotelu hrana ni bila dobra, bili smo lačni.Neprespane noči. Čaga. Bilo je zelozabavno.Plaža je bila lepa in imeli smo se imeli fajn.Lepo, vroče vreme. Pijača, pijača, pijača …glavobol, glavobol, pijača, pijača. Zaspano.Zabava, slaba hrana, ampak zelo dobretestenine, čakali smo profesorja Šehoviča

.. (Pa ne že spet! Opomba M. C.)

V trgovini je zmanjkalo piva (le zaradikoga?).Mesto samo je zelo veliko.

Rimini

Najbolj si bom zapomnil lepo in dolgopeščeno plažo.Carsko, carsko, disko, sklece, Bosanke,Kitajec, Hasan Salihamižić, Jeatt Lee,omara pri vhodu.Veliko mesto z mnogimi hoteli in zelodolgo (7 km) peščeno plažo.Big city, lepe plaže. Vaterpolo je bilo zakonigrat, prav tako kopanje ob 22 h ponoči,po nevihti he, he.

San MarinoNajbolj mi je bil všeč stražni stolp, razgledina okolico in samo mesto (ulice, hiše …).Imeli smo tudi prosti ogled. Če si hoteluporabiti WC v kafiču, si si moral kupitipijačo. Slab vtis. Visoko.Razgled. Zelo lep razgled iz same države,lepa dekleta, majhen nogometni stadion.Poceni orožje, pa spanje na busu.Kantana.

Veter, čakali smo profesorja Šehoviča .(Ojoj! Zakaj že? Opomba M. C.)Policisti v rokavicah, dvigalo sredi mesta.Bilo je veliko stojnic z poceni stvarmi.Zelo mi je bila všeč ta majhna, a lepadržavica, še posebej pa stari mestni del.Če bi moral vsak dan hoditi po tistihklancih bi imel 50 kg s posteljo vred.Bilo je veliko stvari za kupit za zelo malidenar. Bilo je lepo, mesto v »višinah«.Mala država, lep razgled, zanimivazgodovina (dogaja).Mala, a zelo draga in tudi prelepa država zlepim razgledom. Gradovi, stojnice, orožje,skupinsko fotografiranje …

MirabilandiaBilo je zelo zanimivo, bilo nas je strah,jokali smo v hiši strahov.Že ob pogledu na vlak smrti smo bilipolni adrenalina.Pogled na velik vlak smrti, pa nam je biloslabo.Če bi imeli malo več časa, bi šli na vlaksmrti, na katerem bi najmanj 3 kratbruhali na vsakem ovinku.

Super smo se imeli, prisotno je bilo velikozabave in adrenalina.Mokro, vroče, slaba hrana, čakali smoprofesorja Šehoviča . (Pa saj to ni res!Opomba M.C.)Veliki ameriški avti, 4D-kino.Veliko adrenalina, veliki park, vlakec smrti.Bilo je veliko adrenalina. Bilo je nepozab-no. Mokro.Bilo je zelo prijetno in zabavno.Bila sem zelo adrenalinska.Strah pred vlakcem smrti in prostim padom.Dober prosti pad.Zelo lepo vreme in veliko igral. Legenda.Bilo je vroče, mokro in visoko.Vse je bilo v redu, razen tega, da je biloveliko premalo časa, da bi vse »probali«.Legenda. Najboljše vlak smrti.

BenetkeMesto na vodi. Dež.Javni WC = 1 EUR.Lep razgled iz »bus čolna« na mesto, navelike ladje in veliko malih ladij, kiprevažajo turiste.Bili smo mokri.Vsi pod eno streho - težava (dež) ljudipoveže.(Torej niste čakali g. Šehoviča? Super!Vsaj enkrat ni zamujal. Opomba M. C.)

Vtise dijakov zbral ZŠ

Pripis je nujen. Svoje dijake (beri 4.a)sem zaupala kolegu g. Šehoviču v najboljšiveri. In zdaj sem »skoraj« v skrbeh. Gledena to, da je profesor konstantno zamujal,pričakujem javno pojasnilo, kje se je ome-njeni profesor zadrževal, medtem ko so gadijaki v negotovosti potrpežljivo čakali. Daje zamujal, je več kot očitno, saj je njegovoodsotnost potrdila (tudi v pisni obliki) sko-raj polovica vseh udeleženih dijakov.

Ha-ha-ha!

»Zaskrbljena« razredničarka 4.aPripis uredništva: Razplet sledi v naslednji številki!

Hitri in kratki vtisi dijakov 4.a, 4.b in 4.c, ki so se udeležili strokovne

ekskurzije v Rimini od 11. do 13. septembra 2008.

�

Casopis08_11.P65 18.11.2008, 11:075

6

Vsak po svoje hitimo skozi čas ...

Približevali so se zadnji dnevi pred od-hodom, bolj neučakani kot mi, so bili neu-čakani naši starši … mi pa smo na odhodčakali polni energije, željni zabave in ne-prespanih noči.

Najprej dolga vožnja z av-tobusom do Benetk, kjer nasje že čakala ladja. Na avtobusupa nam ni bilo niti najmanjdolgčas, saj nas je naš anima-tor Nejc (z agencije Jupiter) ze-lo zabaval. Ob pogledu na lad-jo se nismo mogli načuditi, dasmo na tako zelo veliki ladji.Namestili smo se kar na palu-bi. Tam smo preživeli naslednjih 25 ur. Povkrcanju smo si poiskali primerne kotičkekar na palubi, kjer smo se lahko zabavaliter družili z novimi prijatelji, ki smo jih spoz-nali. Ker je bila vožnja z ladjo zelo dolga,smo komaj čakali na izkrcanje na Krfu.Končno smo dočakali ta trenutek. Po izkr-canju smo se namestili v apartmajih ter setakoj odpravili v Jupiter bar in Monte Cri-sto, kjer se je pričela zabava. Za nami je bila(za nekatere) prva neprespana noč. Zgo-

Maturantski izlet na KrfKonec tretjega letnika in začetek zadnjega leta našega domovanja na šoli in bolj kot vse drugo,smo komaj čakali na maturantski izlet. Dijaki 4. b smo se odločili za maturantski izlet v Grčijona otok Krf. Res je, da se »maturanca« niso udeležili vsi dijaki našega razreda, toda tisti,ki smo se ga, smo se imeli res nepozabno.

daj zjutraj smo se odpravili na Sidari, kiima prelepo plažo, vroč pesek in mrzlo vo-do. Tu smo imeli pripravljene različne igre,ki smo se jim zelo nasmejali. Dan, ki smo ga

preživeli naplaži, nas je odsonca maloutrudil, todapo večerji smo

si nabrali novihmoči ter se od-pravili zabavatv diskoteke.Naslednji dansmo si ogledali mesto, kjer se nahaja kanalljubezni, v katerem smo lahko tudi plavali.In pa to, kar smo najbolj čakali, »poolparty«, zabava ob bazenu. Tam smo imelitudi tekmovanje v najbolj izvirnem pitjutekile. In približeval se je naš zadnji dan na

Krfu. Odpravili smo se v glavno mesto, toje Kerkyra. Dan je bil namenjen nakupo-vanju spominkov. Vsega je bilo tako zeloveliko, da smo se le s težavo odločili. Poopravljenih nakupih smo se ustalili v pri-jetnem lokalu z lepim razgledom na mesto,kjer smo počakali na odhod. Zvečer smose odpravili še zadnjič v diskoteke, kjer sonas prijazno pričakali in postregli z aperiti-

vom. Ko smo zapustili zadnjodiskoteko, smo se odpraviliproti avtobusu, ki nas je pe-ljal do ladje. Na ladji smo sko-raj vsi spali ali vsaj poležavali,saj so bili za nami zelo napor-ni dnevi.

Na poti domov smo senajprej poslovili od dijakovGimnazije Šentvid in do Ma-ribora smo ostali samo še di-

jaki Prometne in SERŠ-a.Naš maturantski se je končal, kjer se je

začel. Vsak od nas pa si je želel čim prej vposteljo, da bi se lahko naspal ... Tega »ma-turanca« se bomo še spominjali.

Gordana Kokot, 4. b

Tudi to smo mi ...

To je naredilo name vtis. Takrat semvidel, da ga veselijo motorji in da naj bi znjimi tudi tekmoval.

Po jesenskih počitnicah smo imeli v 3.cprakso ekonomike v računalniški učilnici sskupino, v kateri je Tadej. Dijakom sem dalključ, naj odprejo učilnico. Ko sem prišel vrazred, sem na stolu pri vratih opazil motorna srebrnem podstavku (z roč-kama za nositi in ročico za vrteti).

Nisem se upal dotakniti mo-dela, da ne bi bilo kaj narobe.Vprašal sem, kdo je to naredil inTadej je odgovoril, da on.

Naslednjo uro smo imeli ekonomikoin Tadeja sem prosil, naj predstavi model,ki ga je prinesel v šolo. Rekel je, da ne ve,kaj naj pove. Predlagal sem metodo, da gami sprašujemo, on pa odgovarja. Meni jebilo v veselje prvič poslušati spontano iniskreno odgovarjanje Tadeja. Povedal je, daje potreboval 4 dni od jutra do večera, da je

napravil model. Model je narejen iz hondi-nega tekmovalnega motorja, ki zaradi majh-ne hibe na ohišju ni primeren za tekmova-nja. Povedal nam je, da je imel težave, kakoprerezati svečko. Povedal je, da se pri njihdoma ukvarjajo s popravilom motorjev inavtomobilov in dodal, da je on vedno zra-ven. Tadeju se ni zdelo nič posebnega, da jenapravil model motorja in porabil velikotruda in entuzijazma. Ko sem ga vprašal,kakšna bi bila prodajna vrednost takšne-ga modela, je dejal, da tisoč evrov. Tadejevopredstavitev lastne inovacije sem ocenil zmaksimalno oceno. Nisem pomislil ali gavprašal, kaj namerava narediti z modelom.Nekateri sošolci so dejali, da se njim tegane bi dalo narediti.

Tudi za prihodnost naše šole so pomem-bne tri stvari: inovacije, inovacije in inovacije.

(Po)hvala in čestitke Tadeju Vrhovšku !

Profesorji šole

Naš inovator - Tadej VrhovšekTadeja Vrhovška, ki je doma na Pohorju, sem najprej opazil,ko se je z motorjem pripeljal na jesenski športni dan do Trikotne jase,nato pa je šel peš do vzpenjače in s sošolci peš nazaj.

Fotografija prikazuje

model motorja, ki ga je

Tadej Vrhovšek iz 3. c

naredil in podaril šoli za

demonstracijo pri predme-

tu transportna sredstva.

�

Casopis08_11.P65 18.11.2008, 11:076

7

Kristina Vršič na

podelitvi medalj

in med borbo*Načrtovani intervju s Kristino še

sledi, saj je zdaj odsotna.)

Šolska košarkarska liga

Športni utrinki

V novem šolskem letu bo velikosrednješolskih tekmovanj.

Septembra je na atletskem stadionu Po-

ljane potekalo šolsko prvenstvo v atleti-

ki (športni dan).

Rezultati:

suvanje krogle – dekleta

1. Suzana Kovačič

2. Kornelija Vomberger

3. Anita Turk

suvanje krogle – fantje

1. Kristjan Vindiš

2. Davor Galun

3. Alen Kolar

skok v daljino - fantje

1. Aleš Polak

2. Matic Ivanuša

3.Dominik Lešnik

skok v višino – fantje

1. Dejan Draškovič

2. Rok Novak

3. Tomislav Krga

tek na 100 m – dekleta

1. Sanela Pajić

2. Gordana Kokot

3. Tamara Kosi

tek na 100 m – fantje

1. Sašo Arnuš

2. Robi Božičko

3. Benjamin Valentan

tek na 1000 m – fantje

1. Valentino Uranič

2. Gregor Kotnik

3. Primož Krulik

Do sedaj so se dijaki udeležili tek-movanja v odbojki na mivki in osvojili4. mesto. Nastopili so Aleš Polak, ŽigaFras in Gregor Heričko.

Vsem čestitamo!

V novembru se bomo udeležili dr-žavnega prvenstva v judu in košarki.Odigrali pa bomo tudi prijateljsko tek-mo v odbojki z dijaki Gimnazije Ruše.

Marjan Rozman, vodja aktiva za ŠV

ŠKL je vaš projekt!

Vabimo vas, da se vključite v čim večjem številu, saj poleg igralcev potrebuje-

mo tudi navijaško skupino, mlade sodnike, novinarje, fotografe, likovnike, …

Prva tekma, ki bo v gosteh, bo 25. novembra 2008 na Ptuju.

Prva tekma, ki jo organiziramo sami, pa bo 6. januarja 2009 v Dvorani Tabor.

Vse informacije lahko dobite pri prof. Ani Štrucl in prof. Branku Žvikartu.

Ana Štrucl, prof.

Letos prvičtudi pri nas!

Kristina Vršič -evropska mladinska prvakinja

Varšava, mladinsko evropsko prvenstvo v judu, september 2008Judoistka Dupleka, Kristina Vršič (dijakinja 3. c razreda Prometne šole), je

na evropskem mladinskem prvenstvu, ki je potekalo v Varšavi, v kategoriji do44 kilogramov osvojila naslov prvakinje.

V prvem krogu je Vršičeva prema-gala Nemko, v drugem je bila boljša odFrancozinje, v polfinalu je ugnala Avstrij-ko, v boju za zlato odličje pa še Madžar-ko.*

Kristina, za uspeh tičestitamo tudi vsi dija-ki in profesorji Pro-metne šole Maribor!

Tudi to smo mi …

V organizaciji šole smo si ogledali Air Show Maribor. Izpred šole smo šli zavtobusom na mariborsko letališče, kjer so nas prijazno sprejeli vojaki naševojske in nam priskrbeli tudi malico. Sam Air Show je bil odličen, lahko smo

videli veliko letal Slovenske vojske (sli-ke letal si lahko ogledate na spletni stranišole). Slovenska vojska se je hkrati pred-stavila tudi z drugimi rodovi.

Dino Rutar, 4. a

International Air Show Maribor ‘08

Vsak po svoje hitimo skozi čas ...

�

�

Casopis08_11.P65 18.11.2008, 11:077

8

Novosti ...

Glavna in odgovorna urednica:

Vilma Majerle

Sodelavci: dijaki ter Mateja Turk, Zlatko

Šehovič, Maja Cafuta, Jolanda Radolli,

Jasna Papak in Marjan Rozman

Fotografije: dijaki, Benjamin Pivec

in Milan Šalamun

Lektura: Maja Cafuta

Graf. prelom: CwIT, Ljiljana Sušnik, s.p.

Tisk: Pohorec d.o.o.

Naklada: 800 izvodov

Brezplačen izvod

Izdajatelj: Prometna šola Maribor

Hvala vsem avtorjem, ki ste s svojimi pris-

pevki omogočili, da je ta številka nastala.

Vilma Majerle

Vsak po svoje hitimo skozi čas ...

Učilnice MoodleNa spletni strani naše šole imamo

učilnice Moodle, za vsak predmet po-sebej. To nam omogoča, da smo »mu-verji« in da sodelujemo pri odgovarja-nju na vprašanja, ki nam jih zastavljajoprofesorji. S tem, ko odgovarjamo navprašanja, pa se tudi učimo in hkratisodelujemo z drugimi dijaki.

Aktivna udeleženkaMaja Kukovec, 4.b

P.S.: Moodle je prosto dostopno

odprto kodno spletno učno okolje, ki

podpira e-izobraževanje več kot

40.000 malih in velikih učnih

skupnosti po celem svetu. Beseda

Moodle je kratica za: Modular Object

Oriented Dynamic Learning Environ-

ment.

Moodle Prometne šole se nahaja na

http://info.prometna.net/moodle,

kamor se dijaki Prometne šole

prijavijo sami, ključ za dostop do

posamezne e-učilnice pa dobijo pri

profesorju, ki jih uči. Ker so nekatere

učilnice šele v nastajanju, to pomeni,

nekatere e-učilnice še niso aktivne.

Za vsa vprašanja glede Moodla

Prometne šole se lahko dijaki obrnete

na učitelja ekonomike Zlatka

Šehoviča, ki je administrator Moodla

Prometne šole.

Po nagovoru našega cenjenega profe-sorja, gospoda Zlatka Šehoviča, spet pišemporočilo. Zjutraj smo se po načrtu ob uriodpravili v Luko Koper in malo manj ponačrtu na avtobusu začeli »naganjati« har-moniko, tako da je bilo vzdušje več kot od-lično. Okrog poldneva smo imeli oglednouro z vodičem, kjer smo videli razsežnostinaše male luke.

Ogled luke Koper

Tudi to smo mi …

Ob ob 17. uri smo se utrujeni vrnili do-mov. Skupna ocena - odlično.

Klemen Konrad, 4.b

P.S.: Eni skupini je bil vodič gospod Luci-jan Tomišič, ki je bil dijak naše šole obnjeni ustanovitvi pred 50. Leti. GospodLucijan dela v Luki koper od leta 1967 inse je zelo potrudil pri svoji razlagi. Luka

Koper pretovori sedaj 15.000 mio ton to-vora, od tega 6.000 mio ton železove rude.200.000 tonska ladjo iztovarjajo teden dni,en mesec pa natovarjajo na vlake. V lukiimajo 30 km internih železnic. Povedal namje, da imajo sedaj vsak dan do 13. ure koor-dinacijo dela preko računalniškega omrež-ja. Vsa luka je zaradi varovanja izdelkovpod nadzorom kamer. Glede standardovje dejal, da je danes standard biti boljši oddrugega. Nimajo radi, če ima žirafa (berižerjav) glavo gor, ker to pomeni, da ni dela.

Ples »mezinčkov« 2008Sprejem novincev v naše vrste!

V našem dijaškem domu vsako leto »uradno«sprejmemo medse naše »mezinčke« oziroma »fazane«(kot jih mi raje poimenujemo). Saj veste, o komgovorim, kajne? Seveda, o prvošolcih!

Najprej smo imeli uradni sprejem s programom.Vodenja programa pa ni brez voditeljev: Letos svato opravila Alen Horvat in jaz. Strokovno komisijo,ki so jo sestavljali Jernej P., Anja Z., Denis M., Tamara H.in Denis A. Svoje delo so opravljali z vso resnostjo.

Redki so, ki ne marajo čokolade. Predstavnikaobeh skupin (dekleta proti fantom) sta morala po-jesti po eno malo čokolado, ki pa je bila nekaj po-sebnega, saj smo ji dodali čili. Očitno jima je teknila!

Tudi dunajske zrezke obožujemo, vendar mo-rajo biti dobro »panirani«. Naši kandidati so mo-rali to najbolje napraviti s svojimi obrazi. Našim »fazan-kam« je zelo uspelo! Tako lepo urejeni (obrazi in oblači-la) so nam še morali zaplesati »račke«.

Zadnja igra je bila priprava na ples, ki je bil po urad-nem delu. Pari so morali čim lepše plesati, vendar to nibilo tako enostavno, saj je bila med paroma oranža, kijima ni smela pasti na tla. Malo so se stiskali, vendar seniso pritoževali!

Sledila je podelitev. Lanski predstavnik zmagovalcevMatic M. je predal sliko Fazana letošnji predstavnici zma-govalk Katji H.

Tudi letošnji sprejem »mezinčkov« je bil nekaj posebnega,zato se ga bomo radi spominjali in se mu nasmejali.

Anita Turk, dekliška vzg. skup. (3. a)

Casopis08_11.P65 18.11.2008, 11:078