B. Vilhar april 2007

1

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Stanje ekosistemov na prelomu tiso čletjaPodnebne spremembe

V kakšnem stanju je naš planet?

Inte

rgov

ernm

enta

l Pan

el o

n C

limat

e C

hang

e(2

007)

Barbara Vilhar (april 2007)

Glavni viri gradiva:http://www.maweb.org/en/index.aspx

http://www.ipcc.ch/

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Millenium Ecosystem Assessment

� najve čje vrednotenje stanja ekosistemov doslej

sodeluje 1360 strokovnjakov iz 95 držav

obsežne recenzije:80 urednikov recenzij + 2516 strokovnjakov iz 185 držav

soglasno mnenje svetovnih znanstvenikov

približno 3000 strani poro čil

stroški 25 milijonov USD

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Zasnova

Med znanstvenim vrednotenjem strokovnjaki zbirajo i n presojajo obstoje če znanje z namenom,

da bi oblikovali znanstveno utemeljene odgovore na vprašanja, povezana z družbenimi (politi čnimi) odlo čitvami .

znanost

monitoring

raziskave

vpliv na družbene odlo čitve

vladeprivatni sektorcivilna družba

posameziki

vrednotenje

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Časovni potek

uradni za četek

načrtovanje

2001 2002 2003 2004 2005

recenzije

objava poro čila o zasnovi projekta

vrednotenje

objava poro čil o ugotovitvah projekta

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Kriteriji za uspešno vrednotenje

� politi čna legitimnost� znanstvena verodostojnost� usmerjenost v potrebe uporabnikov

Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)

2001, 2007

Millennium Ecosystem Assessment

2005

Inte

rgov

ernm

enta

l Pan

el o

n C

limat

e C

hang

e(2

007)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

) Središ če vrednotenja:Ekosistemske storitve� koristi, ki jih ima človeštvo

od ekosistemov

Podporne storitvekroženje snovinastajanje prstiprimarna produkcija...

Prekrbovalne storitvehranasladka vodales in vlaknagoriva...

Regulacijske storitvereguliranje podnebjareguliranje poplavreguliranje bolezničiščenje voda...

Kulturne storitveestetskeduhovneizobraževalnerekreacijske...

B. Vilhar april 2007

2

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Preskrbovalne storitvedobrine, ki jih proizvajajo ali preskrbujejo ekosis temi

� hranapoljš čineživinaribeakvakulturadivja hrana

� vlaknagradbeni lesles za gorivobombaž, svila, konoplja

� genetski viri

� biokemijski viri

� sladka voda

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Regulacijske storitvekoristi, ki izvirajo iz regulacijskih sposobnosti ekosistemov

� regulacija kakovosti zraka

� regulacija podnebjaglobalna (vezava CO 2)regionalna in lokalna

� regulacija erozije

� čiščenje voda

� regulacija bolezni

� regulacija škodljivcev

� opraševanje

� regulacija naravnih nevarnosti

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Kulturne storitvenematerialne koristi, ki izvirajo iz ekosistemov

� duhovne in verske vrednote

� sistemi znanja

� izobraževalne vrednote

� estetske vrednote

� navdih

� rekreacija in ekoturizem

Fotografije: W. Reid, Mary Frost, Staffan Widstrand

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Glavna vprašanja

1. Kakšna sta hitrost in obseg sprememb ekosistemov?

2. Kakšne so posledice sprememb ekosistemov za stroritve, ki jih ekosistemi opravljajo, in za blag injo človeštva?

3. Kako bi se lahko ekosistemi in njihove storitve spremenili v naslednjih 50 letih?

4. Kakšne so možnosti za ohranjanje ekosistemov in pove čanje njihovega prispevka k blaginji človeštva?

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Washington Post, 30. marec 2005

Glavne ugotovitve

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

1. Ljudje so v zadnjih 50 letih radikalno spremenili ekosisteme.

2. Spremebe so prinesle nekatere koristi, vendar na ra čun škode v ekosistemih, ki ogroža nadaljni razvoj človeštva.

Glavne ugotovitve

B. Vilhar april 2007

3

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Vir: NASA

Planet Zemlja

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

V 30 letih po letu 1950 je bilo več zemljišč spremenjenih v obdelovane površine kot v 150 letih med 1700 in 1850.

Kmetijska zemljišča zdaj pokrivajo četrtino kopnega na Zemlji.

Hitra rast kmetijskih površin

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Površina kmetijskih zemljiš č

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

1970 1990 2010 2030 2050

Leto

Pov

ršin

a (m

ilijo

ni k

m2 )

regije v razvoju

industrializirane regije

do leta 2000 napovedi razli čnih scenarijev

Vir: Millennium Ecosystem Assessment

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Izsekovanje gozdov in degradacija suhih obmo čij

podatki za obdobje 1980-2000

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Suha obmo čja

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Suha obmo čja

� 40% kopnega z ve č kot 2 milijardami prebivalcev (visoka stopnja revš čine)

� 10-20% suhih obmo čij je degradiranih� samo 8% obnovljivih virov vode

B. Vilhar april 2007

4

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Suha obmo čja� najve čja rast prebivalstva v 1990. letih� najmanjša neto primarna proizvodnja in najmanjši BD P

0

5

10

15

20

suha

gors

ka

obaln

a

kmet

ijska

gozd

nata

Območja

Ras

t pre

biva

lstv

a 19

90-2

000

(%)

0

5

10

15

suha

gor s

ka

obaln

a

kmeti

j ska

gozdn

ata

Območja

BD

P n

a pr

ebiv

alca

(v

1000

$)

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

Net

o pr

imar

na p

roiz

vodn

ja

(kg

C/m

2 leto

)

Vir: Millennium Ecosystem Assessment

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Prizadetost revnega prebivalstva� Revni ljudje so najbolj odvisni od ekosistemskih st oritev in

najbolj ob čutljivi na degradacijo ekosistemovproizvodnja hrane na prebivalca v subsaharski Afrik i upada

število podhranjenih ljudi na svetu naraš ča

pomanjkanje vode ob čuti 1 od 3 ljudi na svetu

1,1 milijarda ljudi nima urejenega vira vode

polovica mestnega prebivalstva v državah v razvoju trpi zaradi bolezni, povezanih s preskrbo z vodo in neur ejenimi sanitarnimi zadevami

malarija predstavlja 11% vsega bremena zaradi bolez ni v Afriki

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Viri sladke vode

� Koli čina sladke vode, zadrževane za jezovi, je štirikrat ve čja kot leta 1960.

� Tri- do šestkrat ve č sladke vode je v akumulacijskih jezerih kot v naravnih rekah.

� Odvzem vode iz rek in jezer se je podvojil od leta 1960.

� Večino odvzete sladke vode (70%) porablja kmetijstvo.

stanje: degradirano

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Viri sladke vode stanje: degradirano

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Viri sladke vode stanje: degradirano

15-30% odvzema vode za namakanje presega obnavljanj e(nizka do zmerna zanesljivost trditve)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Rast prebivalstva

Vir: UN Population Division 2004; Lee, 2003; Population Reference Bureau

0

2000000

4000000

6000000

8000000

10000000

12000000

14000000

0 500 1000 1500 2000

Leto

Šte

vilo

pre

biva

lcev

dejanska rast

napovedi

B. Vilhar april 2007

5

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

0

2000000

4000000

6000000

8000000

10000000

12000000

14000000

1500 1600 1700 1800 1900 2000 2100

Leto

Šte

vilo

pre

biva

lcev

Rast prebivalstva

Vir: UN Population Division 2004; Lee, 2003; Population Reference Bureau

dejanska rast

napovedi

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Rast BDP

Vir: UN Population Division 2004; Lee, 2003; Population Reference Bureau; DeLong 1998

0

10000

20000

30000

40000

50000

0 500 1000 1500 2000

Leto

Sve

tovn

i BD

P

(mili

jard

e 19

90 m

edna

rodn

ih d

olar

jev)

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

BD

P

na p

rebi

valc

a(v

199

0 m

edna

rodn

ih d

olar

jih)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Rast BDP

Vir: UN Population Division 2004; Lee, 2003; Population Reference Bureau; DeLong 1998

0

10000

20000

30000

40000

50000

1500 1600 1700 1800 1900 2000

Leto

Sve

tovn

i BD

P

(mili

jard

e 19

90 m

edna

rodn

ih d

olar

jev)

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

BD

P

na p

rebi

valc

a(v

199

0 m

edna

rodn

ih d

olar

jih)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Rast BDP

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Proizvodnja hrane stanje: povečanje

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Vnos dušikovih in fosforjevih spojin v ekosisteme� Od leta 1960 se je vnos biotsko razpoložljivih

dušikovih spojin v ekosisteme podvojil, vnos fosforjevih spojin pa potrojil.

� Umetna dušikova gnojila smo za čeli proizvajati leta 1913. Več kot polovico vseh doslej proizvedenih dušikovih gnojil smo porabili od leta 1985.

B. Vilhar april 2007

6

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

0

50

100

150

200

250

1875 1900 1925 1950 1975 2000 2025 2050

Vnos dušikovih spojin v ekosisteme

Vir podatkov: Millennium Ecosystem Assessment

Mili

joni

ton

duši

kana

leto

fosilna gorivaagroekosistemi

skupni dodatniizpusti človeka

gnojila

napoved dodatnih izpustov človeka

industrija

naravno fiksiranje dušika (brez agroekosistemov)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Vnos dušikovih spojin v ekosisteme

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

) Rast transporta dušikovih spojin do rečnih izlivov stanje: degradirano

primerjava sodobnih količin dušikovih spojin s količino pred povečano človekovo dejavnostjo

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

) Rast transporta dušikovih spojin do rečnih izlivov stanje: degradirano

Odstotek pove čanja dotoka dušika v reke

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Gulf of Mexico Dead Zone

Vir: NOAA

obmo čje hipoksije: manj kot 2 mg raztopljenega

kisika na liter vode

Rast transporta dušikovih spojin in fosfatov do re čnih izlivov

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

) Rast koncentracije didušikovega oksida v ozra čju

Vir: IPCC 2007, WG1-AR4

Čas pred 2005 (leta)

Did

ušik

ov o

ksid

(pp

b)

Inte

rgov

ernm

enta

l Pan

el o

n C

limat

e C

hang

e(2

007)

B. Vilhar april 2007

7

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Rast koncentracije CO 2 v ozračju

� Od leta 1750 do leta 2003 se je koncentracija CO 2 v ozračju zvišala za ve č kot 30% (od približno 280 na 376 ppm), predvsem zaradi izgorevanja fosilnih goriv in spremebe uporabe zemljiš č.

� Več kot polovica (60%) tega zvišanja koncentracije CO2 se je zgodila po letu 1959.

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Rast koncentracije CO 2 v ozračju

Mauna Loa (Havaji) – najdaljše nepretrgane meritve C O2 v ozra čju (od 1958 dalje)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Rast koncentracije CO 2 v ozračju

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010

Leto

Kol

ičin

a C

O2

(ppm

)

letno povpre čjemese čno povpre čje

Vir podatkov: Keeling in Whorf, 2005

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010

Leto

Kol

ičin

a C

O2

(ppm

)

letno povpre čjemese čno povpre čje

leto 1750

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Rast koncentracije CO 2 v ozračju

300

310

320

330

340

350

360

370

380

390

1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010

Leto

Kol

ičin

a C

O2

(ppm

)

letno povpre čjemesečno povpre čje

Vir podatkov: Keeling in Whorf, 2005

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

) Rast koncentracije CO 2 in metana v ozračju

Vir: IPCC 2007, WG1-AR4

Čas pred 2005 (leta)

Ogl

jikov

dio

ksid

(pp

m)

Čas pred 2005 (leta)

Met

an (

ppb)

CO2 Metan

Inte

rgov

ernm

enta

l Pan

el o

n C

limat

e C

hang

e(2

007)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Rast temperature ozra čja

Vir podatkov: Hadley Centre for Climate Prediction and Research ; http://www.metoffice.com/research/hadleycentre/CR_data/Annual/land+sst_web.txt

-0,4

-0,2

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1860 1880 1900 1920 1940 1960 1980 2000

letne temperature

trend

Odk

lon

od p

ovpr

eč

ja

za o

bdob

je 1

890-

1900

(°C

)

1890-1900

B. Vilhar april 2007

8

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Globalne spremembe

Vir: IPCC 2007, WG1-AR4

Inte

rgov

ernm

enta

l Pan

el o

n C

limat

e C

hang

e(2

007)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

) Globalne in kontinentalne spremembe temperature desetletno povpre čje glede na

povpre čje obdobja 1901-1950upoštevani samo naravni vplivi na temperaturoupoštevani naravni in antropogeni vplivi na temperaturo

Vir: IPCC 2007, WG1-AR4

Inte

rgov

ernm

enta

l Pan

el o

n C

limat

e C

hang

e(2

007)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

) Vplivi na globalne spremembe temperature

naravni vplivi

antropogenivplivi

antropogenivplivi

(po kategorijah)

Ocena za leto 2005 glede na leto 1750

Inte

rgov

ernm

enta

l Pan

el o

n C

limat

e C

hang

e(2

007)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Ribolov

Foto: UNEP

stanje: degradirano

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Ribolov

pretirano izkoriš čane

28%

polno izkoriš čane

47%

zmerno izkoriš čane

21%

slabo izkoriš čane

4%

Vir: FAO 2000

Stanje svetovnih zalog morskih rib

stanje: degradirano

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Leto vrhunca ribolovavrhunec ulova

pred vrhuncem

po vrhuncu

Vir: Millennium Ecosystem Assessment and Sea Around Us project

stanje: degradiranoRibolov

B. Vilhar april 2007

9

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Leto vrhunca ribolovavrhunec ulova

pred vrhuncem

po vrhuncu

Vir: Millennium Ecosystem Assessment and Sea Around Us project

Ribolov stanje: degradirano

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Vir: Millennium Ecosystem Assessment; Christensen in sod. 2003

1900

Biomasa rib za človekovo prehrano (tone na km 2)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

) Biomasa rib za človekovo prehrano (tone na km 2)

2000

Vir: Millennium Ecosystem Assessment; Christensen in sod. 2003

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Ribolov stanje: degradirano

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

RibolovUlov rib po povprečnih trofičnih nivojih

stanje: degradirano

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

RibolovUlov atlantske polenovke ob obalah Nove Fundlandije (v tonah)

stanje: degradirano

B. Vilhar april 2007

10

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Vpliv človeka na biodiverziteto

� Človek mo čno in ve činoma ireverzibilno spreminja biodiverziteto na planetu.

� V večini primerov človekov vpliv povzro ča izgubo biodiverzitete.

� Človek je do leta 1990 spremenil ve č kot dve tretjini površine dveh od 14 glavnih svetovnih biomov in več kot polovico površine štirih drugih biomov (predvsem zaradi kmetijstva).

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Spremembe biomov do leta 1990

Vir: Millennium Ecosystem Assessment

travišča in gozdovi zmernega pasu

listnati gozdovizmernega pasu

tropski suhi gozdovi

tropska travišča

tropski gozdovi golosemenk

sredozemski gozd

tropski vlažni gozdovi

Odstotek ohranjenega bioma

0 50 100 Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Napoved sprememb biomov do leta 2050

Vir: Millennium Ecosystem Assessment

travišča in gozdovi zmernega pasu

listnati gozdovizmernega pasu

tropski suhi gozdovi

tropska travišča

tropski gozdovi golosemenk

sredozemski gozd

tropski vlažni gozdovi

Odstotek ohranjenega bioma

0 50 100

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Naraščanje hitrosti izumiranja vrst

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

fosilni nedavni napoved

Šte

vilo

izum

rlih

vrst

na

1000

vrs

t na

tiso

čle

tje

0,1

1

10

100

1000

10000

fosilni nedavni napoved

Šte

vilo

izum

rlih

vrst

na

1000

vrs

t na

tiso

čle

tje

Linearni prikaz Logaritemski prikaz

100- do 1000-krat hitrejše izumiranje

10-krat hitrejšekot danes

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Vnos tujerodnih vrst v ekosisteme

0

10

20

30

40

50

60

1790-1819

1820-1849

1850-1879

1880-1909

1910-1939

1940-1969

1970-1999

Obdobje

Šte

vilo

tuje

rodn

ih v

rst

0

20

40

60

80

100

120

140

1790-1819

1820-1849

1850-1879

1880-1909

1910-1939

1940-1969

1970-1999

Obdobje

Šte

vilo

tuje

rodn

ih v

rst

Tujerodne morske rastlinske vrstena evropskih obalah

Tujerodne vrste rastlin in nevreten čarjev

v morjih Severne Amerike

B. Vilhar april 2007

11

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Degradacija koralnih grebenov in mangrov

V zadnjih desetletjih 20. stoletja:izguba 20% koralnih grebenov na svetu

dodatnih 20% koralnih grebenov mo čno degradiranih

izguba 30% površine mangrov

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Primer izgube mangrov

1987

Vir: Millennium Ecosystem Assessment; Sathirathai in Barbier 2001

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Primer izgube mangrov

1999

Vir: Millennium Ecosystem Assessment; Sathirathai in Barbier 2001

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Pogostost požarov v naravi

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Pogostost poplav

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Vir: Millennium Ecosystem Assessment

Reguliranje naravnih nevarnosti stanje: degradirano

0

50

100

150

200

250

300

350

400

Azija Amerika Afrika Evropa

Šte

vilo

pop

lav

na d

eset

letje

1950

. let

a19

60. l

eta

1970

. let

a19

80. l

eta

1990

. let

a

B. Vilhar april 2007

12

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Povečano tveganje za nenadne spremembe

Primeri:� propad ribiške industrije� evtrofikacija� spremembe na koralnih grebenih� širjenje bolezni� širjenje neavtohtonih vrst� regionalne podnebne spremembe

(osnovani, vendar nepopolni dokazi)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Ekonomska cena degradacije ekosistemov je lahko zelo velika

Velika Britanija:škoda, ki jo kmetijstvo povzro ča drugim ekosistemskim storitvam

Kanada:škoda zaradi kolapsa ribolova na polenovko

ZDA:škoda zaradi vnosa tujerodnih školjk v vodne ekosisteme

2,6 milijarde $

2 milijardi $ kot pomo č za brezposelne in prekvalifikacijo;izguba desettiso čev delovnih mest

100 milijonov $ letno (energetska industrija)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

poljš čineživina

akvakultura

ribolovdivja hrana

les za gorivogenetski viri

biokemijski virisladka voda

gradbeni lesvlakna

povečanje degradacija mešano

60% ekosistemskih storitev je degradiranihpove čanje nekaterih preskrbovalnih storitevna račun regulacijskih in kulturnih storitev !!!

Bilanca stanja ekosistemskih storitev

Preskrbovalnestoritve

Regulacijskestoritve

Kulturnestoritve

vezava CO 2 regulacija kakovosti zrakaregulacija podnebja

regulacija eroziječiščenje voda

regulacija škodljivcevopraševanje

regulacija naravnih nevarnosti

duhovne in verske vrednote

estetske vrednote

regulacija voderegulacija bolezni

rekreacija in ekoturizem

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

1. Ljudje so v zadnjih 50 letih radikalno spremenili ekosisteme.

2. Spremebe so prinesle nekatere koristi, vendar na račun škode v ekosistemih, ki ogroža nadaljni razvoj.

3. Degradacija ekosistemov se lahko še poslabša, vendar jo je mogo če tudi omiliti.

4. Ustrezne rešitve zahtevajo bistvene spremembe politi čnih odlo čitev.

Glavne ugotovitve

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Trendi gonilnikov spremembv 20. stoletjuVir: Millennium Ecosystem Assessment

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Napovedi sprememb

100

50

0

Odstotek sprememb do leta 2050 (napovedi razli čnih scenarijev)

Potrebepo hrani

70-85%

Odvzemvode

30-85%

Izgubavrst

10-15% (nizka zanesljivost

napovedi)

Vir: Millennium Ecosystem Assessment

B. Vilhar april 2007

13

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Globalne spremembe temperature

Vir: IPCC 2007, WG1-AR4

Leto

Glo

baln

o se

grev

anje

pov

ršja

gled

e na

obd

obje

198

0-19

99 (

°C)

20. stoletje

enake koncentracije kot leta 2000

napovedi po različnih scenarijih

1980-1999

Inte

rgov

ernm

enta

l Pan

el o

n C

limat

e C

hang

e(2

007)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

) Zvišanje temperature glede na obdobje 1980-1999(napovedi različnih scenarijev)

Inte

rgov

ernm

enta

l Pan

el o

n C

limat

e C

hang

e(2

007)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Vir: IPCC 2007, WG2-AR4

Inte

rgov

ernm

enta

l Pan

el o

n C

limat

e C

hang

e(2

007)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Spremebe koli čine padavin v obdobju 2090-2099glede na obdobje 1980-1999

(napoved scenarija A1B)

december-februar junij-avgust

pikčasta obmo čja: več kot 90% vseh scenarijev (modelov) se strinja s sme rjo spremembe(zvišanje ali znižanje koli čine padavin)

Vir: IPCC 2007, WG1-AR4

Inte

rgov

ernm

enta

l Pan

el o

n C

limat

e C

hang

e(2

007)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Koliko časa trajajo procesi v ekosistemih?

“Ni panike –bomo že vse hitro popravili, ko bodo stvari res slabe.”

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

B. Vilhar april 2007

14

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

) Ekonomska vrednost netržnih storitev ekosistema

0

50

100

150

200

250

Hrvaška Italija

Eko

nom

ska

vred

nost

(US

D n

a he

ktar

)

pasivna uporaba

vezava ogljika

hidrološki režim

rekreacija in lov

nelesni proizvodi

paša

les

Vrednost gozda

Vir: Millennium Ecosystem Assessment

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

) Ekonomska vrednost netržnih storitev ekosistema

0

50

100

150

200

250

Hrvaška Italija

Eko

nom

ska

vred

nost

(US

D n

a he

ktar

)

pasivna uporaba

vezava ogljika

hidrološki režim

rekreacija in lov

nelesni proizvodi

paša

les

Vrednost gozda

Vir: Millennium Ecosystem Assessment

Študija gozdov v sredozemskih državah:netržne storitve ekosistema predstavjajo25-96% skupne ekonomske vrednosti gozda

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

) Ekonomska vrednost netržnih storitev ekosistema

� Skupna ekonomska vrednost ekosistemov, s katerimi gospodarimo sonaravno, je pogosto višja kot vrednost ekosistemov, ki jih intenzivno izkoriš čamo s kmetijstvom, golose čnjo in drugimi dejavnostmi.

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

) Ekonomska vrednost netržnih storitev ekosistema

Vre

dnos

t v d

olar

jih n

a he

ktar

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Vrednost ekosistemaEkosistemske storitve:zavetje za ribje mladice in habitat za odrasle ribeles za gorivo in gradnjovezava ogljikazadrževanje usedlinrazstrupitev polutantovzaščita pred erozijo in naravnimi nesrečami

Mangrova

farma rakcev

poselitev

poljš čine

Preureditev mangrove v farmo rakcev

-8000

-6000

-4000

-2000

0

2000

4000 $ ~ 3 840 zaščita obale+ 70 zavetje za ribje mladice+ 90 les in nelesni proizvodi

mangrova

Vre

dnos

t ($

na h

ekta

r)

B. Vilhar april 2007

15

Preureditev mangrove v farmo rakcev

-8000

-6000

-4000

-2000

0

2000

4000

Neto tržna vrednost $ 2000 =$ 17 900 bruto vrednost

- $15 900 stroški

$ ~ 3 840 zaščita obale+ 70 zavetje za ribje mladice+ 90 les in nelesni proizvodi

mangrova

farma

- $ 1 700 subvencije- $ 230 stroški onesnaževanja

- $ 8 249 restavracija ekosistema

Zasebna neto vrednost na hektarmangrova: $91farma rakcev: $2000

Javna neto vrednost na hektarmangrova: $1,000 do $3,600farma rakcev: $-5,400 do $200

Vre

dnos

t ($

na h

ekta

r)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Potrebni so obsežni ukrepi, ki jih ne uvajamo

� ukrepi za zmanjševanje revš čine� odstranitev neustreznih in škodljivih subvencij� trajnostni pristop k gospodarstvu� investiranje v izobraževanje� investiranje v nove tehnologije� plačevanje ekosistemskih strotitev (npr. ustrzena

obdav čitev)

WomenAid.orgPeter Arnold, Inc.

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Mnoge ekosistemske storitve so javna dobrina

Ekonomska vrednost ($)

Ekonomsko vrednotenje

težko ali nemogo če

lahko

Pridobivanje zasebnega

dobi čka

težko

lahko

Rekreacija in turizem ?

Genetski viri ?

Sladka voda ?

Regulacija podnebja ?

Čiščenje voda ?

Regulacija bolezni ?

Regulacija poplav in požarov ?

Estetska vrednost ?

Duhovna vrednost ?

Hrana ?

Vlakna ? Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Sprememba vrednot

Problemov ne bomo rešili, dokler bomo ekosistemske storitve obravnavali kot brezpla čne in neiz črpne.

LSUPNASA

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

1. Ljudje so v zadnjih 50 letih radikalno spremenili ekosisteme.

2. Spremebe so prinesle nekatere koristi, vendar na račun škode v ekosistemih, ki ogroža nadaljni razvoj.

3. Degradacija ekosistemov se lahko še poslabša, vendar jo je mogo če tudi omiliti.

4. Ustrezne rešitve zahtevajo bistvene spremembe politi čnih odlo čitev.

Glavne ugotovitve

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

Synthesis Reports Board Statement

MA Conceptual Framework Technical Assessment Volumes

http://www.maweb.org

B. Vilhar april 2007

16

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

poro čila za leto 2001 na spletnih straneh

http://www.ipcc.ch/

sprotno objavljanje delov poro čil za leto 2007

Working Group 1: objava 6. februar 2007 (Nairobi)

Working Group 2: objava 6. april 2007 (Bruselj)

Working Group 3: napovedana objava 30. april - 3. ma j 2007 (Bangkok)

Celotno poro čilo: napovedana objava 12. - 16. november 2007 (Valen cia)

Inte

rgov

ernm

enta

l Pan

el o

n C

limat

e C

hang

e(2

007)

Mill

eniu

m E

cosy

stem

Ass

essm

ent (

2005

)

?Millenium Ecosystem Assessment (2005)

http://www.maweb.org

Intergovernmental Panel on Climate Change (2001, 20 07)http://www.ipcc.ch/