1
ŽIVLJENJSKA MOČ IZ MINERALNIH VRELCEV 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 1970 ITL V prilogi Delo - izložbeno okno: Borza - Šele delnice in obveznice bodo poživile tudi našo podjetnost Javnost o plebiscitu Udeleženci plebiscita bi glasovali takole: primerjava dveh raziskav: r vem LJUBLJANA, 17. decembra - Po zadnji tele- fonski raziskavi javnega mnenja, ki jo je včeraj opravila Delova agencija STIK, je še nekaj več tistih, ki bi se odločili za samostojno in neod- visno Slovenijo, hkrati pa manj tistih, ki bi glasovali proti. Telefonsko raziskavo, ki je za- jela 321 anketirancev, namreč primerjamo s te- rensko raziskavo, opravljeno prejšnji teden (1461 anketiranih). S prehodnimi podatki pa nas je seznanil tudi Center za raziskovanje jav- nega mnenja in množičnih komunikacij pri FSPN; ti kažejo, da bi se za samostojnost odlo- čilo 75,4 odstotka anketiranih, proti njej pa bi jih bilo 7,6 odstotka. Več na 3. strani. J. T. Spet podaljšan mandat Zakonodajno-pravna komisija predlaga podaljšanje mandata delegatov v zboru republik in pokrajin, ki jim sicer poteče konec leta - Se obeta pocenitev bencina? komisije Vlado Janovič je poskušal OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 17. decembra — Zakonodajno-pravna komisija zbora republik in pokrajin bo jutri predlagala temu zboru, naj sprejme odlok o podaljšanju mandata delegatov v zboru republik in pokrajin pa tudi funkcionarjev, ki jih ta zbor voli oziroma imenuje. Kot je bilo slišati, je odlok ustavnopravno utemeljen, narekujejo pa ga politični vzroki. Komisija je s sedmimi glasovi podprla besedilo odloka, slovenski delegat Jernej Jan pa je glasoval proti, ker sodi, da je treba pravno razjasniti vsa sporna vprašanja. konstituirati tudi novega zbora re- publik in pokrajin, to pa pomeni, da zvezni parlament po novem letu ne bi mogel normalno delovati. V obrazložitvi odloka je bilo re- čeno, da bo mandat delegatov in funkcionarjev v zboru republik in pokrajin potekel 31. decembra in da ga je treba podaljšati do verifi- kacije mandata na novo izvoljenih delegatov za ta zbor v republiških in pokrajinskih skupščinah. Sodijo, da se vse skupščine v navedenem roku ne morejo konstituirati in iz- voliti novih delegacij v zbor repu- blik in pokrajin, ker večstrankarske volitve niso povsod potekale hkra- ti. V tem primeru ne bi bilo mogoče Jugoslavija v programu ES Phare Evropska skupnost izraža podporo celovitosti države in Markovičevemu programu BRUSELJ, 17. decembra - Zvezni sekretar za zunanje za- deve Budimir Lončar je danes prispel na dvodnevni obisk v Bruselj, kjer se je popoldne na sedežu Evropske skupnosti že srečal s podpredsednikom evropske komisije (glavnega iz- vršnega organa ES) Fransom Andriessnom in komisarjem za Sredozemlje Abelom Matute- som. Lončar in Andriessen sta na srečanju podpisala dva me- moranduma o sodelovanju Jugo- slavije v programu Phare. Prvi memorandum obravnava v splošnih potezah širše okvire sodelovanja Jugoslavije v pro- gramu Phare, tudi na različnih področjih, za katera bi utegnili dobiti pomoč. Drugi memoran- dum pa se nanaša na petdeset milijonov dolarjev (35 milijonov ekujev), ki jih je Jugoslavija v okviru tega programa letos do- bila kot nevračljivo pomoč za re- konstrukcijo bančnih podjetij in za razvoj sektorja podjetij. Več na 5. strani M. A. O. Z odlokom so v resnici predlagali, da lahko v skupščinah republik in pokrajin, kjer so večstrankarske volitve že mimo, zamenjajo svoje BEOGRAD, 17. decembra (Tanjug) - Zvezni zbor skupščine SFRJ bo v sredo, 19. decembra, razpravljal o možnih posledicah za- kona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Kot je rečeno v uradnem vabilu na sejo. bodo delegati obravnavali tu- di obveznosti skupščine SFRJ v zvezi s plebiscitom v Sloveniji. delegacije, drugod pa naj bi to sto- rili, ko bo mogoče. Hrvaški delegat Saša Vidmarovič je sicer zahteval, naj bi rok podaljšali do konca mar- ca. vendar je to vprašanje za zdaj ostalo še brez odgovora. BEOGRAD, 17. decembra (Tanjug) - Zvezni izvršni svet bo razpravljal o cenah nafte in deriva- tov na našem trgu in jih morda sklenil spremeniti, ker nafta na sve- tovnem trgu stane manj kot 30 do- larjev za sod. Domače cene tekočih goriv so izoblikovali na podlagi ce- ne surove nafte 35 dolarjev za sod, zato bo ZiS kmalu pretehtal seda- nje cene derivatov. To je izjavil direktor zveznega zavoda za cene Branko Gostovič na današnji seji odbora skupščine SFRJ za trg in cene, posvečeni analizi politike cen v energetiki, ki jo je pripravila zvezna vlada. Jernej Jan je trdil, da delo zbora republik in pokrajin pravzaprav sploh ni ogroženo, ker bodo sedanji delegati po ustavi ohranili to funk- cijo do izvolitve novih. Poleg tega ni v skladu z ustavo, da bi zbora posamič in v različnih terminih po- daljševala mandat svojim delega- tom. Opozoriti kaže, da je zvezni zbor to že storil sredi novembra. Takšna neenotnost po Janovem mnenju zastavlja vprašanje statusa skupnih funkcionarjev zvezene skupščine, konkretno njenega predsednika. Sekretar zakonodajno-pravne poiskati ustavnopravne temelje za vsako izmed teh dilem in izkazalo se je, da je vse mogoče tako ali drugače pojasniti. Tako je izjavil, da tudi zvezno vlado »krije« ustava, saj je predvideno, da bo delovala, dokler ne bo izvoljena nova. Kar pa zadeva funkcionarje skupščine SFRJ, je napovedal nov odlok, s katerim naj bi do konca leta ure- dili njihov status v enakopravnem delokrogu obeh zborov. BOJANA JAGER »Priznanje bo dolg proces« Tako je na tiskovni konferenci pred bližnjim plebiscitom izjavil zunanji minister dr. D. Rupel LJUBLJANA, 17. decembra - »Serija manifestacij ob plebiscitu, ki naj pokažejo, kje smo pri razmišljanjih o slovenski samostojnosti«, se je danes nadaljevala s tiskovno konferenco republiškega sekre- tarja za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrija Rupla in njegovimi namestniki (Thaler, Ravbar). Na njej je slovenski zunanji minister poskušal na kratko orisati položaj in naloge samostojne države Slovenije, kar zadeva svet v poplebiscitnem času. Najprej sam plebiscit: udeleži- li se ga bodo številni tuji opazo- valci iz Hrvaške, Avstrije, Itali- je, Madžarske in ZDA (v glav- nem parlementarci) in predstav- niki Sveta Evrope in Helsinške federacije. Rupel pravi, da bo prihodnji teden v Ljubljani, kar zadeva opazovalcev, »precejšnja gneča«. Po plebicitu pa Sloveni- jo čakata dve poglavitni nalogi: razdružitev od Jugoslavije in proces priznanja na tujem. O razdružitvi Rupel pravi, da se je pomembno udeležiti pogajanj o razdelitvi dediščine, ker »ni naš namen začeti z nič«. Sloveni- ja se noče odcepiti brez povoda, ker pa Jugoslavija razpada, mo- ra biti pripravljena tudi na to (temu služi plebiscit), »vendar ne moremo biti kaznovani za to, kar se dogaja v državi, ki smo jo sofinancirali in evropeizirali«; zato želi biti Slovenija udeležena v pogajanjih o delitvi deležev dolgov, rezerv, nepremičnin, po- vezav na tujem in tudi pogodb, ki jih je Jugoslavija podpisala. Pri mednarodnem priznanju pa gre po Ruplovem mnenju za proces, čeprav ni mogoče na- tančno odgovoriti, kako bo po- tekal, dokler slovenske države še ni; ta razprava se bo z osamo- svojitvijo šele začela. Osrednje vprašanje je menda vprašanje »timinga« - pravega trenutka - slovenski zunanji minister pa V novi številki prvega slovenskega tabloida KAJ preberite: PANDURJEV HAMLET ZA BOGOVE KOŠI, POLNI MARK - po odstopu V. Jelovca »BOM MORAL LOKAL ZAŽGATI« ali. . . . igrice, ki jih povzročajo inšpektorji Veliko napako boste naredili, če ne boste kupili slovenskega tabloida Kaj! pravi, da njegovi občutki niso slabi, do česar naj bi prišel tako iz pogovora z De Michelisom kot na podlagi ugotovitev s sre- čanj drugih slovenskih politikov na tujem. Ni pa hotel povedati, katere države naj bi nas vendar- le priznale (v šali je omenil Av- strijo in Hrvaško) oziroma bo priznala naše nove potne liste, ki bodo bojda temne barve. Več na 5. strani. DARIJAN KOŠIR PRESENEČENJE Karikatura: Franco Juri TEMA DNEVA Razumno izhodišče Razumno tehtanje položaja v Jugoslaviji je slovensko vlado očitno pripeljalo do sklepa, da je čim blažji, postopnejši in čim bolj prijateljski in civiliziran »razhod« z drugimi republikami lahko tudi boljše izhodišče za morebitno priznanje nove suve- rene države na tujem, predvsem v številnih mednarodnih (in spet predvsem gospodarskih) organizacijah. To je pokazala tudi včerajšnja konferenca zunanjega ministra, ki mora biti že po logiki stvari med tistimi, ki jim je razumno tehtanje danih možnosti najbližje: čim bolj elegantno bo opravljena razporoka z Jugoslavijo, tem krajše in tem bolj neproblematično bo priznavanje Slovenije. V ta kontekst sodi tudi Ruplovo ocenje- vanje slovenskega poplebiscitnega izhodiščnega položaja: čemu tvegati z naglico in aroganco ter potem začeti »iz nič«, ko pa je Slovenija že toliko vložila v »svojo« (bivšo?) državo, da ima seveda tudi precejšnje pravice do te dedišine. Te stvari bodo morda celo usodne pri kasnejšem slovenskem vključeva- nju »v svet«; gre za pogodbe in povezave, ki so že sklenjene in ki lahko poplebiscitni prehod na svoje zgolj olajšajo in s tem omilijo določeno tveganje. V to razumno tehtanje položaja sodi tudi razmislek o konfe- deraciji, če je že »mehkost« razhoda z Jugoslavijo nujnost. Če še enkrat navedemo misel zunanjega ministra: manj ko bodo druge republike postale za nas tuji trgi. manjši bodo stroški osamosvajanja in večji ko bo potencialni konfederativni trg. večje zanimanje tujih vlagateljev lahko pričakujemo. Kaže, da je slovenska politika že dojela to igro: plebiscit in samostojnost da, toda z razmislekom, kam in kaj potem. Toliko bolje in toliko laže bo odločanje na nedeljskem plebiscitu, če so te smernice znane že sedaj. DARIJAN KOŠIR Za Trend-Form predlagan stečaj LJUBLJANA, 17. decem- bra - Na ljubljanskem temelj- nem sodišču že imajo predlog za uvedbo stečaja nad Trend- Formom, proizvodnim in tr- govskim podjetjem iz Višnje Gore (Sandi Grubelič ga je ustanovil z 2.000 dinarji kapi- tala). Predlog je poslala ljub- ljanska podružnica SDK Slove- nije, potem ko je bil žiro račun podjetja blokiran žc več kot 60 dni za znesek 64 milijonov 575 tisoč dinarjev. Toliko je bilo 11. decembra letos neplačanih terjatev v obliki sodnih sklepov (teh za 24 milijonov dinarjev), akcept- nih nalogov, različnih prispev- kov. osebnih dohodkov itd. V znesku pa, kot kaže, šc niso upoštevani najemniki osebnih avtomobilov. V kratkem bo sodnik Miha Šipec, ki jc prev- zel zadevo, razpisal narok, na katerem bo sodni senat pre- skusil pogoje za uvedbo steča- ja. Sicer pa je premoženje San- dija Grubeliča sodno zamrznje- no že od 20: novembra v inte- resu morebitnega kazenskega postopka zoper Grubeliča, o katerem naj bi odločili v pri- hodnjih dneh. B. G. »Gorbačov, odstopite!« S takim pozivom je na zveznem kongresu osupila vse poslance Sadži Umalatova - Na koncu pa se o nezaupnici predsedniku ni glasovalo OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 17. decembra - Že prvi dan 4. kongresa ljudskih poslancev ZSSR je potrdil ostrino vprašanj, o katerih se mora izreči najvišje državno zakonodajno telo. Burno razpravo je povzročil dnevni red zasedanja. Poslanka Sadži Umalatova iz Čečeno-Inguške avtonomne republike je zahtevala, da na dnevni red uvrstijo tudi glasovanje o nezaupnici predsedniku Gorbačovu. Menila je namreč, da nima več moralne pravice voditi državo. Od 1979 poslancev jih je proti izrekanju o nezaupnici predsedniku glasovalo 1288. Predsednik vrhovnega sovjeta ZSSR Anatolij Lukjanov je slo- vesno začel nemara najpomemb- nejše letošnje zasedanje v Krem- lju. Glede dnevnega reda je bilo kar 600 pisnih predlogov, v uvodni del zasedanja pa so de- legati ustno vnašali lastne pred- loge in dopolnila. Že prva go- vornica, poslanka Sadži Umala- tova pa je poskrbela za verbalno eksplozijo, od katere si dvorana ni hitro opomogla. Naravnost je povedala, da Mihail Gorbačov nima več moralne pravice, da bi še naprej vodil Sovjetsko zvezo. »Vse, kar ste mogli storiti, ste naredili in več ne morete!« je dejala. Velika dvorana kremelj- skega dvorca je za trenutek one- mela, predsedujoči pa je govor- nico pustil, da je izrabila svojih pet minut. Gorbačov naj bi drža- vo privedel do razpada in spri narode. »Narod vam je spočetka verjel, šel je za vami, toda zdaj se čuti prevaran. Ljudstvu ste dali lakoto in hlad, solze in kri in po vsem tem ni več vere v pri- Vzhod potrebuje pomoč ŽENEVA, 17. decembra (Ta- njug) - Vzhodna Evropa bi po- trebovala 2000 milijard dolarjev pomoči, da njeno gospodarstvo ne bi šlo v stečaj. To je izračunal dnevnik La Tribune de Geneve na podlagi zahtev, ki so jih ZSSR in njeni bivši sateliti v SEV doslej poslali zahodnim državam in fi- nančnim ustanovam. hodnost!« Dejala je, da je med ljudmi malo ljubezni do predsed- nika, zato je predlagala, naj v imenu ljudstva odstopi. »Ta Mihail Gorbačov je v enour- nem popoldanskem referatu o stanju v državi in protikriznih ukrepih med drugim razširil na- stop, ko je pred časom poslan- cem pojasnjeval strukturne re- forme izvršne oblasti. Samokri- tično je dejal, da se je vodstvo doslej uštelo v nekaterih raču- nih, pa tudi velikih napak ni manjkalo, kar pomeni, da se je posameznih vprašanj gospodar- skih in političnih reform lotilo nepremišljeno in ni pravočasno ugotavljalo bližajočih se nevar- nosti. Opozoril je, da je pere- strojka v nevarnosti in da so za- to potrebni močna oblast in ostri ukrepi za presekanje separatiz- ma in nacionalizma, huliganstva in banditstva. Zavzel se je za ob- novljeno državo suverenih repu- blik, hkrati je pozval k izvedbi referenduma o ,sojuzu* na fede- ralnih temeljih. Do podpisa no- vega zveznega dogovora mora po njegovem mnenju ostati v ve- ljavi obstoječa ustava. Poudaril je, da je izstop iz sestave ZSSR mogoč le na podlagi sprejete za- konodaje, upoštevaje relevantne politične okoliščine. kongres je narodova zadnja vera in upanje, ljudje so lačni, brez obleke, predsednik pa nam s tri- bune govori o milosti Zahoda,« je nadaljevala Sadži Umalatova. Država že šesto leto propada, ši- rijo pa se nemorala, zloba in so- vraštvo. »Naš predsednik ob aplavzih Zahoda pozablja, kateri državi predseduje!« Po začetnem šoku in posamič- nih negodovanjih je sledilo še nekaj govornikov, ki so predla- gali dopolnitev dnevnega reda. Ilija Zaslavskij je npr kongresu očital nelegitimnost in pomanj- kanje avtoritete, zato je zahteval nove demokratične volitve ozi- roma postopno demontažo oblastne strukture. Nekaj po- slancev je ovrglo nastop Umala- tove, Rafik Nišanov pa je posku- sil prepričati dvorano, da se o nezaupnici predsedniku glasu- je le v primeru, če je kršil ustavo ali zakon, sicer glasovanje ni mogoče. Anatolij Lukjanov je kljub temu, skladno s procedu- ro, predlagal glasovanje o po- slankinem predlogu in po krajših zapletih se je dvorana odločila za poimensko glasovanje. Proti glasovanju o nezaupnici Gorba- čovu je glasovalo 1288 poslan- cev, za predlog Umalatove 426, vzdržanih je bilo 183, vzdržalo pa se jih je 58. MIHA LAMPREHT Slovenski plebiscit ne bo nepodpisana menica Milan Kučan je vodilnim Slovencem v Tržaški, Goriški in Videmski pokrajini govoril o plebiscitu KOBJEGLAVA, 17. december - Predsednik predsedstva Repu- blike Slovenije Milan Kučan je danes z ministrom za Slovence po svetu dr. Janezom Dularjem ter generalnim konzulom SFRJ v Trstu Jožetom Šušmeljem v Kobjeglavi vodilne predstavnike Slovencev v Tržaški. Goriški in Videmski pokrajini seznanil s pomenom, namenom in pripravami na plebiscit. najbolj demokratična potrditev ukrepov, ki jih je slovenska Predsednik Milan Kučan je v uvodu poudaril, da želimo s plebiscitom zavarovati dolgo- ročne interese slovenskega naro- da. Plebiscit je namreč pogoj, da bomo lahko zaživeli v demokra- tičnih razmerah in po načelih svobodnega trga. Slovenija svoje osamsvojitve ne razume kot končni cilj: Gre le za ustvarjanje razmer, v katerih se bomo lahko svobodno in demokratično vključevali v evropske integra- cije. Velik odstotek glasov za osa- mosvojitev bo hkrati pomenil za- vezujočo obveznost za ves de- mokratični svet in za njegovo priznanje Slovenije. Bo pa tudi »Odpovejmo se enostranskim odločitvam« Dr. Mijat Šukovič o deklara- ciji o prihodnosti Jugoslavije in državni ureditvi BEOGRAD, 17. decembra - »Deklaracija o prihodnosti Ju- goslavije zahteva, da se odrečemo vsem enostranskim odločitvam ozi- roma da Jugoslavija tudi v prihod- nje živi s sedanjo državno ureditvi- jo, vse dokler ne bomo sklenili no- vega dogovora o prihodnji ure- ditvi. To je v ekskluzivnem pogovoru za beograjsko televizijo izjavil vo- dja delovne skupine ustavne komi- sije skupščine SFRJ dr. Mijat Šu- kovič. »Deklaracija pa ne navaja, ali bo prihodnja Jugoslavija federa- cija ali konfederacija«, pravi Šuko- vič, »temveč nalaga vsem skupšči- nam, da na prvih prihodnjih sejah proučijo amandmaje, ki jih je zvez- ni zbor sprejel 8. avgusta. Da torej dajo soglasje k tem amandmajem oziroma vsaj k tistim, s katerimi bi razveljavili posamezne ustavne re- šitve sedanje ustave, ki preprečuje- jo nadaljnje poglabljanje reforme ter k amandmaju, ki zagotavlja iz- volitev zveznega zbora po načelu večstrankarskega kandidiranja in volitev. C. R. Avstrija je dobila novo velikokoalicijsko vlado Šteje 20 članov, ponovno jo vodita kancler Franz Vranitzky in njegov namestnik Josef Riegler OD NAŠEGA DOPISNIKA DUNAJ, 17. decembra — Predsednik socialistične stranke (SPO) Franz Vranitzky in predsednik ljudske stranke (OVP) Joseg Riegler sta danes v imenu svojih strank podpisala štiriletni sporazum o ures- ničitvi programa nove koalicijske vlade, ki ima dvajset članov. članov iz SPO. devet pa iz vrst OVP. Številni člani, kot npr. Franz Losch V velikokoalicijski vladi, ki jo po- novno vodita kancler Vranitzky in njegov namestnik Riegler, je deset CEZ TA MOST BOMO SLI VSI Zaradi Vašega povpraševanja, cenjeni bralci, je revija MOST marsikje že pošla. Zato dostavljamo dodatne izvode na vsa prodajna mesta. Če vam je še ni uspelo kupiti, jo boste odslej zagotovo lahko. Želimo vas torej prositi za nekoliko potrpežljivosti: čez most v sloven- sko samostojnost bomo šli vsi. Tisti, ki želite v reviji MOST prebrati celovito predstavitev velike odločitve, kot tisti, ki želite s svojim prispevkom pomagati k postavitvi pravega mostu. ČEZENJ BO PELJALA NAŠA POT Revija MOST, za most solidarnosti, za most v samostojno Slovenijo, je naprodaj v vseh kioskih Dela in Tobaka ter v prodajalnah Merca- torja in Emone. DOL Z RUSKO VLADAVINO - Tako je kričala razjarjena množica v Kišinjevu, glavnem mestu Moldove. ene od upornih republik velike federacije,, ki noče več ostati v skupnosti. (Telefoto: Reuter) nak (Notranje zadeve-SPO), Mari- lies Flemming (Okolje-OVP), Er- hard Busek (Znanost-OVP). Ferdi- nand Lacina (Finance-SPO). Ru- dolf Streicher (Državni sekretar in promet-SPO). VVolfgang Schiissel (Gospodarska vprašanja-OVP), Alois Mock (Zunanje zadevc-OVP) idr., so iste resorje vodili žc v prejš- njem kabinetu. Novi člani kabineta so obrambni minister Wcrncr Fas- slabend (OVP), minister za socialna vprašanja Josef Hesoun (SPO), mi- nister za izobraževanje in umetnost Rudolf Scholten (SPO) ter državna sekretarja v kanclerjevem uradu Pe- ter Kostelka (Javne službe-SPO) in Peter Jankowitsch (Evropske inte- gracije in razvojna pomoč-SPO). pa državna sekretarka v ministrstvu za gospodarska vprašanja Maria Fek- ter (za gradnje in turizem-OVP). Mesto dosedanjega nestrankarske- ga ministra za zakonodajo Edmonta Foreggerja je zasedel Nikolaus Mic- halek. ki prav tako ni član nobene stranke. Več na 5. strani. BOJAN GROBOVŠEK oblast že ali pa jih še bo sprejela na poti v polno samostojnost. Milan Kučan je nato še zagoto- vil, da bo slovenska država še naprej uresničevala svojo odgo- vornost do Slovencev, ki živijo izven matične domovine. Ohra- nili bomo tudi dosežen standard in pravice madžarske in italijan- ske narodnosti v Sloveniji. Svoja razmišljanja pa je končal z ugo- tovitvijo, da plebiscit ni nepod- pisana menica, saj bo Slovenija vse, kar je obljubila v izjavi o dobrih namerah, tudi dosledno uresničila. Več na 2. strani. JANEZ ODAR DANES V D E L U • Slovenski protiukrepi so JLA prisilili k (začasnemu?) umiku Dokazi, da je Slove- nija pripravljena na morebitne provokaci- je, so dosegli svoje stran 2 • Varčevalci banke Les pričakujejo pomoč vlade Ali bo v petek zače- tek stečaja? • Manjše plače bodo manj obdavčene ,^'e veliko ljudi si ne zna razlagati dohod- nine stran 3 • Kam zdaj, ko je Škoda ušla Slovenija lahko po- stane izhodišče za no- vo Renaulto vo strate- gijo • Povedal bi jim, kje delajo napake Eden od lastnikov Hyundaija o tem, za- kaj yugo ni imel uspeha v ZDA stran 4 • »Stranski učinki« pluralizma Ustanovitev srbske politične stranke v Sloveniji stran 6 Praznično razpoloženje v stari Ljubljani LJUBLJANA, 17. decembra - Praznične zimske dni je mesto priča- kalo okrašeno, prednovoletni in predbožični čas pa spremlja tudi veliko število prireditev in manjših pouličnih dogodkov. Bolj mno- žične vrste zabave in sejemske ponudbe so se naselile v mestnem središču, na GR, v Javnih skladiščih in drugod, medtem ko je stara Ljubljana namenjena intimnejšim dogajanjem: majhnim veseljem za najmlajše, kulturnim oziroma zabavnim programom po galerijah, gostinskih lokalih ali kar na ulicah. (S. V., foto: Zoran Vogrinčič) v Se v sponah preživelega poslovanja LJUBLJANA, 17. decem- bra - Tu se je danes začel tri- dnevni seminar »Evropa 1992«, na katerem strokovnja- ki za gospodarska vprašanja iz držav Evropske skupnosti raz- lagajo svoje poglede na sodelo- vanje Jugoslavije s to skup- nostjo. Tudi danes je bilo rečeno, da Jugoslavija ne izpolnjuje pogojev za enakopravno vklju- čitev v skupnost, dasiravno je bilo ravno v zadnjem letu ne- kaj napredka pri uvajanju trž- nih zakonitosti in sproščanju gospodarstva. Vendar jc bilo opozorjeno, da so ti gospodar- ski tokovi še v sponah prežive- lih, nekonkurenčnih in podjet- niško jalovih načinov poslo- vanja. Strokovnjaki iz Evropske skupnosti so tudi svetovali, da je dolgoročna rešitev za jugo- slovansko gospodarstvo pred- vsem odpiranje gospodarskih in trgovinskih stikov z Evrop- sko skupnostjo, pri čemer bi za uspeh morali doseči, da bi se jugoslovanski izdelki ločili od drugih v močni konkurenci na trgu združene Evrope. Več na 3. strani. Campionissimo Alberto Tomba na poti k nam Danes slalom za SP v Madon- ni di Campiglio, konec tedna je na vrsti Kranjska Gora LJUBLJANA, 17. decembra - Smučarska sezona je sredi raz- maha, podoba v zimsko-športnih središčih pa nasploh zimska, kar razpoloženje še povečuje. Kara- vana svetovnega pokala alpskih smučarjev je zdaj v Madonni di Campiglio, kjer bo ob nastopu domačega campionissima Tombe v torek velikansko slavje, nato pa bodo najboljši smučarji sveta na- daljevali pot k nam. V petek in soboto sta na sporedu tekmi za svetovni pokal v veleslalomu ozi- roma slalomu v Kranjski Gori. Prvo preizkušnjo so kranjsko- gorski prireditelji, ki so se danes predstavili tudi na tiskovni konfe- renci,, že opravili, saj so imenitno spravili pod streho še veleslalom za evropski pokal. Na tej tekmi so kar dobre uvrstitve dosegli tudi naši. Izkazali pa so se tudi naši profe- sionalci v Ameriki, saj je v Nasho- ba Valleyu Tomaž Cižman v slalo- mu zasedel tretje mesto, Tomaž Cerkovnik pa je v skupnem zapo- 1 redju ameriške turneje zdaj drugi, t Več na 9. strani.

V prilog Deli o - izložben okno Borz:o -a Šel delnice ien ...arhiv.mm.gov.si/vlada/20/Delo/1990_18_12_Delo.pdf · Z odloko smo v resnic predlagalii , da lahk vo skupščina republih

  • Upload
    buithuy

  • View
    216

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

ŽIVLJENJSKA MOČ IZ MINERALNIH VRELCEV 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 1970 ITL

V prilogi Delo - izložbeno okno: Borza - Šele delnice in obveznice bodo poživile tudi našo podjetnost

Javnost o plebiscitu Udeleženci p leb i sc i ta bi g l a s o v a l i takole : primerjava dveh raziskav:

r

v e m LJUBLJANA, 17. decembra - Po zadnji tele-fonski raziskavi javnega mnenja, ki jo je včeraj opravila Delova agencija STIK, je še nekaj več tistih, ki bi se odločili za samostojno in neod-visno Slovenijo, hkrati pa manj tistih, ki bi glasovali proti. Telefonsko raziskavo, ki je za-jela 321 anketirancev, namreč primerjamo s te-

rensko raziskavo, opravljeno prejšnji teden (1461 anketiranih). S prehodnimi podatki pa nas je seznanil tudi Center za raziskovanje jav-nega mnenja in množičnih komunikacij pri FSPN; ti kažejo, da bi se za samostojnost odlo-čilo 75,4 odstotka anketiranih, proti njej pa bi jih bilo 7,6 odstotka. Več na 3. strani. J. T.

Spet podaljšan mandat Zakonodajno-pravna komisija predlaga podaljšanje mandata delegatov v zboru republik in pokrajin, ki jim sicer poteče konec leta - Se obeta pocenitev bencina?

komisije Vlado Janovič je poskušal OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 17. decembra — Zakonodajno-pravna komisija zbora republik in pokrajin bo jutri predlagala temu zboru, naj sprejme odlok o podaljšanju mandata delegatov v zboru republik in pokrajin pa tudi funkcionarjev, ki jih ta zbor voli oziroma imenuje. Kot je bilo slišati, je odlok ustavnopravno utemeljen, narekujejo pa ga politični vzroki. Komisija je s sedmimi glasovi podprla besedilo odloka, slovenski delegat Jernej Jan pa je glasoval proti, ker sodi, da je treba pravno razjasniti vsa sporna vprašanja.

konstituirati tudi novega zbora re-publik in pokrajin, to pa pomeni, da zvezni parlament po novem letu ne bi mogel normalno delovati.

V obrazložitvi odloka je bilo re-čeno, da bo mandat delegatov in funkcionarjev v zboru republik in pokrajin potekel 31. decembra in da ga je treba podaljšati do verifi-kacije mandata na novo izvoljenih delegatov za ta zbor v republiških in pokrajinskih skupščinah. Sodijo, da se vse skupščine v navedenem roku ne morejo konstituirati in iz-voliti novih delegacij v zbor repu-blik in pokrajin, ker večstrankarske volitve niso povsod potekale hkra-ti. V tem primeru ne bi bilo mogoče

Jugoslavija v programu ES Phare Evropska skupnost izraža podporo celovitosti države in Markovičevemu programu

BRUSELJ, 17. decembra - Zvezni sekretar za zunanje za-deve Budimir Lončar je danes prispel na dvodnevni obisk v Bruselj, kjer se je popoldne na sedežu Evropske skupnosti že srečal s podpredsednikom evropske komisije (glavnega iz-vršnega organa ES) Fransom Andriessnom in komisarjem za Sredozemlje Abelom Matute-som. Lončar in Andriessen sta na srečanju podpisala dva me-moranduma o sodelovanju Jugo-slavije v programu Phare. Prvi memorandum obravnava v splošnih potezah širše okvire sodelovanja Jugoslavije v pro-gramu Phare, tudi na različnih področjih, za katera bi utegnili dobiti pomoč. Drugi memoran-dum pa se nanaša na petdeset milijonov dolarjev (35 milijonov ekujev), ki jih je Jugoslavija v okviru tega programa letos do-bila kot nevračljivo pomoč za re-konstrukcijo bančnih podjetij in za razvoj sektorja podjetij. Več na 5. strani M. A. O.

Z odlokom so v resnici predlagali, da lahko v skupščinah republik in pokrajin, kjer so večstrankarske volitve že mimo, zamenjajo svoje

• BEOGRAD, 17. decembra (Tanjug) - Zvezni zbor skupščine SFRJ bo v sredo, 19. decembra, razpravljal o možnih posledicah za-kona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Kot je rečeno v uradnem vabilu na sejo. bodo delegati obravnavali tu-di obveznosti skupščine SFRJ v zvezi s plebiscitom v Sloveniji.

delegacije, drugod pa naj bi to sto-rili, ko bo mogoče. Hrvaški delegat Saša Vidmarovič je sicer zahteval, naj bi rok podaljšali do konca mar-ca. vendar je to vprašanje za zdaj ostalo še brez odgovora.

• BEOGRAD, 17. decembra (Tanjug) - Zvezni izvršni svet bo razpravljal o cenah nafte in deriva-tov na našem trgu in jih morda sklenil spremeniti, ker nafta na sve-tovnem trgu stane manj kot 30 do-larjev za sod. Domače cene tekočih goriv so izoblikovali na podlagi ce-ne surove nafte 35 dolarjev za sod, zato bo ZiS kmalu pretehtal seda-nje cene derivatov. To je izjavil direktor zveznega zavoda za cene Branko Gostovič na današnji seji odbora skupščine SFRJ za trg in cene, posvečeni analizi politike cen v energetiki, ki jo je pripravila zvezna vlada.

Jernej Jan je trdil, da delo zbora republik in pokrajin pravzaprav sploh ni ogroženo, ker bodo sedanji delegati po ustavi ohranili to funk-cijo do izvolitve novih. Poleg tega ni v skladu z ustavo, da bi zbora posamič in v različnih terminih po-daljševala mandat svojim delega-tom. Opozoriti kaže, da je zvezni zbor to že storil sredi novembra. Takšna neenotnost po Janovem mnenju zastavlja vprašanje statusa skupnih funkcionarjev zvezene skupščine, konkretno njenega predsednika.

Sekretar zakonodajno-pravne

poiskati ustavnopravne temelje za vsako izmed teh dilem in izkazalo se je, da je vse mogoče tako ali drugače pojasniti. Tako je izjavil, da tudi zvezno vlado »krije« ustava, saj je predvideno, da bo delovala, dokler ne bo izvoljena nova. Kar pa zadeva funkcionarje skupščine SFRJ, je napovedal nov odlok, s katerim naj bi do konca leta ure-dili njihov status v enakopravnem delokrogu obeh zborov.

BOJANA JAGER

»Priznanje bo dolg proces« Tako je na tiskovni konferenci pred bližnjim plebiscitom izjavil zunanji minister dr. D. Rupel LJUBLJANA, 17. decembra - »Serija manifestacij ob plebiscitu, ki naj pokažejo, kje smo pri razmišljanjih o slovenski samostojnosti«, se je danes nadaljevala s tiskovno konferenco republiškega sekre-tarja za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrija Rupla in njegovimi namestniki (Thaler, Ravbar). Na njej je slovenski zunanji minister poskušal na kratko orisati položaj in naloge samostojne države Slovenije, kar zadeva svet v poplebiscitnem času.

Najprej sam plebiscit: udeleži-li se ga bodo številni tuji opazo-valci iz Hrvaške, Avstrije, Itali-je, Madžarske in ZDA (v glav-nem parlementarci) in predstav-niki Sveta Evrope in Helsinške federacije. Rupel pravi, da bo prihodnji teden v Ljubljani, kar zadeva opazovalcev, »precejšnja gneča«. Po plebicitu pa Sloveni-jo čakata dve poglavitni nalogi: razdružitev od Jugoslavije in proces priznanja na tujem. O razdružitvi Rupel pravi, da se je pomembno udeležiti pogajanj o razdelitvi dediščine, ker »ni naš namen začeti z nič«. Sloveni-ja se noče odcepiti brez povoda, ker pa Jugoslavija razpada, mo-ra biti pripravljena tudi na to (temu služi plebiscit), »vendar ne moremo biti kaznovani za to, kar se dogaja v državi, ki smo jo sofinancirali in evropeizirali«; zato želi biti Slovenija udeležena v pogajanjih o delitvi deležev dolgov, rezerv, nepremičnin, po-vezav na tujem in tudi pogodb, ki jih je Jugoslavija podpisala.

Pri mednarodnem priznanju pa gre po Ruplovem mnenju za proces, čeprav ni mogoče na-tančno odgovoriti, kako bo po-tekal, dokler slovenske države še ni; ta razprava se bo z osamo-svojitvijo šele začela. Osrednje vprašanje je menda vprašanje »timinga« - pravega trenutka - slovenski zunanji minister pa

V novi številki prvega slovenskega tabloida KAJ preberite:

PANDURJEV HAMLET ZA BOGOVE KOŠI, POLNI MARK - po odstopu V. Jelovca »BOM MORAL LOKAL ZAŽGATI« ali. . . . igrice, ki jih povzročajo inšpektorji

Veliko napako boste naredili, če ne boste kupili slovenskega tabloida Kaj!

pravi, da njegovi občutki niso slabi, do česar naj bi prišel tako iz pogovora z De Michelisom kot na podlagi ugotovitev s sre-čanj drugih slovenskih politikov na tujem. Ni pa hotel povedati, katere države naj bi nas vendar-le priznale (v šali je omenil Av-strijo in Hrvaško) oziroma bo priznala naše nove potne liste, ki bodo bojda temne barve. Več na 5. strani. DARIJAN KOŠIR

PRESENEČENJE

Karikatura: Franco Juri

TEMA D N E V A

Razumno izhodišče Razumno tehtanje položaja v Jugoslaviji je slovensko vlado

očitno pripeljalo do sklepa, da je čim blažji, postopnejši in čim bolj prijateljski in civiliziran »razhod« z drugimi republikami lahko tudi boljše izhodišče za morebitno priznanje nove suve-rene države na tujem, predvsem v številnih mednarodnih (in spet predvsem gospodarskih) organizacijah. To je pokazala tudi včerajšnja konferenca zunanjega ministra, ki mora biti že po logiki stvari med tistimi, ki jim je razumno tehtanje danih možnosti najbližje: čim bolj elegantno bo opravljena razporoka z Jugoslavijo, tem krajše in tem bolj neproblematično bo priznavanje Slovenije. V ta kontekst sodi tudi Ruplovo ocenje-vanje slovenskega poplebiscitnega izhodiščnega položaja: čemu tvegati z naglico in aroganco ter potem začeti »iz nič«, ko pa je Slovenija že toliko vložila v »svojo« (bivšo?) državo, da ima seveda tudi precejšnje pravice do te dedišine. Te stvari bodo morda celo usodne pri kasnejšem slovenskem vključeva-nju »v svet«; gre za pogodbe in povezave, ki so že sklenjene in ki lahko poplebiscitni prehod na svoje zgolj olajšajo in s tem omilijo določeno tveganje.

V to razumno tehtanje položaja sodi tudi razmislek o konfe-deraciji, če je že »mehkost« razhoda z Jugoslavijo nujnost. Če še enkrat navedemo misel zunanjega ministra: manj ko bodo druge republike postale za nas tuji trgi. manjši bodo stroški osamosvajanja in večji ko bo potencialni konfederativni trg. večje zanimanje tujih vlagateljev lahko pričakujemo. Kaže, da je slovenska politika že dojela to igro: plebiscit in samostojnost da, toda z razmislekom, kam in kaj potem. Toliko bolje in toliko laže bo odločanje na nedeljskem plebiscitu, če so te smernice znane že sedaj. DARIJAN KOŠIR

Za Trend-Form predlagan stečaj

LJUBLJANA, 17. decem-bra - Na ljubljanskem temelj-nem sodišču že imajo predlog za uvedbo stečaja nad Trend-Formom, proizvodnim in tr-govskim podjetjem iz Višnje Gore (Sandi Grubelič ga je ustanovil z 2.000 dinarji kapi-tala). Predlog je poslala ljub-ljanska podružnica SDK Slove-nije, potem ko je bil žiro račun podjetja blokiran žc več kot 60 dni za znesek 64 milijonov 575 tisoč dinarjev.

Toliko je bilo 11. decembra letos neplačanih terjatev v obliki sodnih sklepov (teh za 24 milijonov dinarjev), akcept-nih nalogov, različnih prispev-kov. osebnih dohodkov itd. V znesku pa, kot kaže, šc niso upoštevani najemniki osebnih avtomobilov. V kratkem bo sodnik Miha Šipec, ki jc prev-zel zadevo, razpisal narok, na katerem bo sodni senat pre-skusil pogoje za uvedbo steča-ja. Sicer pa je premoženje San-dija Grubeliča sodno zamrznje-no že od 20: novembra v inte-resu morebitnega kazenskega postopka zoper Grubeliča, o katerem naj bi odločili v pri-hodnjih dneh. B. G.

»Gorbačov, odstopite!« S takim pozivom je na zveznem kongresu osupila vse poslance Sadži Umalatova - Na koncu pa se o nezaupnici predsedniku ni glasovalo OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 17. decembra - Že prvi dan 4. kongresa ljudskih poslancev ZSSR je potrdil ostrino vprašanj, o katerih se mora izreči najvišje državno zakonodajno telo. Burno razpravo je povzročil dnevni red zasedanja. Poslanka Sadži Umalatova iz Čečeno-Inguške avtonomne republike je zahtevala, da na dnevni red uvrstijo tudi glasovanje o nezaupnici predsedniku Gorbačovu. Menila je namreč, da nima več moralne pravice voditi državo. Od 1979 poslancev jih je proti izrekanju o nezaupnici predsedniku glasovalo 1288.

Predsednik vrhovnega sovjeta ZSSR Anatolij Lukjanov je slo-vesno začel nemara najpomemb-nejše letošnje zasedanje v Krem-lju. Glede dnevnega reda je bilo kar 600 pisnih predlogov, v uvodni del zasedanja pa so de-legati ustno vnašali lastne pred-loge in dopolnila. Že prva go-vornica, poslanka Sadži Umala-tova pa je poskrbela za verbalno eksplozijo, od katere si dvorana ni hitro opomogla. Naravnost je povedala, da Mihail Gorbačov nima več moralne pravice, da bi še naprej vodil Sovjetsko zvezo. »Vse, kar ste mogli storiti, ste naredili in več ne morete!« je dejala. Velika dvorana kremelj-skega dvorca je za trenutek one-mela, predsedujoči pa je govor-nico pustil, da je izrabila svojih pet minut. Gorbačov naj bi drža-vo privedel do razpada in spri narode. »Narod vam je spočetka verjel, šel je za vami, toda zdaj se čuti prevaran. Ljudstvu ste dali lakoto in hlad, solze in kri in po vsem tem ni več vere v pri-

Vzhod potrebuje pomoč

ŽENEVA, 17. decembra (Ta-njug) - Vzhodna Evropa bi po-trebovala 2000 milijard dolarjev pomoči, da njeno gospodarstvo ne bi šlo v stečaj. To je izračunal dnevnik La Tribune de Geneve na podlagi zahtev, ki so jih ZSSR in njeni bivši sateliti v SEV doslej poslali zahodnim državam in fi-nančnim ustanovam.

hodnost!« Dejala je, da je med ljudmi malo ljubezni do predsed-nika, zato je predlagala, naj v imenu ljudstva odstopi. »Ta

• Mihail Gorbačov je v enour-nem popoldanskem referatu o stanju v državi in protikriznih ukrepih med drugim razširil na-stop, ko je pred časom poslan-cem pojasnjeval strukturne re-forme izvršne oblasti. Samokri-tično je dejal, da se je vodstvo doslej uštelo v nekaterih raču-nih, pa tudi velikih napak ni manjkalo, kar pomeni, da se je posameznih vprašanj gospodar-skih in političnih reform lotilo nepremišljeno in ni pravočasno ugotavljalo bližajočih se nevar-nosti. Opozoril je, da je pere-strojka v nevarnosti in da so za-to potrebni močna oblast in ostri ukrepi za presekanje separatiz-ma in nacionalizma, huliganstva in banditstva. Zavzel se je za ob-novljeno državo suverenih repu-blik, hkrati je pozval k izvedbi referenduma o ,sojuzu* na fede-ralnih temeljih. Do podpisa no-vega zveznega dogovora mora po njegovem mnenju ostati v ve-ljavi obstoječa ustava. Poudaril je, da je izstop iz sestave ZSSR mogoč le na podlagi sprejete za-konodaje, upoštevaje relevantne politične okoliščine.

kongres je narodova zadnja vera in upanje, ljudje so lačni, brez obleke, predsednik pa nam s tri-bune govori o milosti Zahoda,« je nadaljevala Sadži Umalatova.

Država že šesto leto propada, ši-rijo pa se nemorala, zloba in so-vraštvo. »Naš predsednik ob aplavzih Zahoda pozablja, kateri državi predseduje!«

Po začetnem šoku in posamič-nih negodovanjih je sledilo še nekaj govornikov, ki so predla-gali dopolnitev dnevnega reda. Ilija Zaslavskij je npr kongresu očital nelegitimnost in pomanj-kanje avtoritete, zato je zahteval nove demokratične volitve ozi-roma postopno demontažo oblastne strukture. Nekaj po-slancev je ovrglo nastop Umala-tove, Rafik Nišanov pa je posku-sil prepričati dvorano, da se o nezaupnici predsedniku glasu-je le v primeru, če je kršil ustavo ali zakon, sicer glasovanje ni mogoče. Anatolij Lukjanov je kljub temu, skladno s procedu-ro, predlagal glasovanje o po-slankinem predlogu in po krajših zapletih se je dvorana odločila za poimensko glasovanje. Proti glasovanju o nezaupnici Gorba-čovu je glasovalo 1288 poslan-cev, za predlog Umalatove 426, vzdržanih je bilo 183, vzdržalo pa se jih je 58.

MIHA LAMPREHT

Slovenski plebiscit ne bo nepodpisana menica Milan Kučan je vodilnim Slovencem v Tržaški, Goriški in Videmski pokrajini govoril o plebiscitu KOBJEGLAVA, 17. december - Predsednik predsedstva Repu-blike Slovenije Milan Kučan je danes z ministrom za Slovence po svetu dr. Janezom Dularjem ter generalnim konzulom SFRJ v Trstu Jožetom Šušmeljem v Kobjeglavi vodilne predstavnike Slovencev v Tržaški. Goriški in Videmski pokrajini seznanil s pomenom, namenom in pripravami na plebiscit.

najbolj demokratična potrditev ukrepov, ki jih je slovenska

Predsednik Milan Kučan je v uvodu poudaril, da želimo s plebiscitom zavarovati dolgo-ročne interese slovenskega naro-da. Plebiscit je namreč pogoj, da bomo lahko zaživeli v demokra-tičnih razmerah in po načelih svobodnega trga. Slovenija svoje osamsvojitve ne razume kot končni cilj: Gre le za ustvarjanje razmer, v katerih se bomo lahko svobodno in demokratično vključevali v evropske integra-cije.

Velik odstotek glasov za osa-mosvojitev bo hkrati pomenil za-vezujočo obveznost za ves de-mokratični svet in za njegovo priznanje Slovenije. Bo pa tudi

»Odpovejmo se enostranskim odločitvam« Dr. Mijat Šukovič o deklara-ciji o prihodnosti Jugoslavije in državni ureditvi

BEOGRAD, 17. decembra - »Deklaracija o prihodnosti Ju-goslavije zahteva, da se odrečemo vsem enostranskim odločitvam ozi-roma da Jugoslavija tudi v prihod-nje živi s sedanjo državno ureditvi-jo, vse dokler ne bomo sklenili no-vega dogovora o prihodnji ure-ditvi.

To je v ekskluzivnem pogovoru za beograjsko televizijo izjavil vo-dja delovne skupine ustavne komi-sije skupščine SFRJ dr. Mijat Šu-kovič. »Deklaracija pa ne navaja, ali bo prihodnja Jugoslavija federa-cija ali konfederacija«, pravi Šuko-vič, »temveč nalaga vsem skupšči-nam, da na prvih prihodnjih sejah proučijo amandmaje, ki jih je zvez-ni zbor sprejel 8. avgusta. Da torej dajo soglasje k tem amandmajem oziroma vsaj k tistim, s katerimi bi razveljavili posamezne ustavne re-šitve sedanje ustave, ki preprečuje-jo nadaljnje poglabljanje reforme ter k amandmaju, ki zagotavlja iz-volitev zveznega zbora po načelu večstrankarskega kandidiranja in volitev. C. R.

Avstrija je dobila novo velikokoalicijsko vlado Šteje 20 članov, ponovno jo vodita kancler Franz Vranitzky in njegov namestnik Josef Riegler OD NAŠEGA DOPISNIKA DUNAJ, 17. decembra — Predsednik socialistične stranke (SPO) Franz Vranitzky in predsednik ljudske stranke (OVP) Joseg Riegler sta danes v imenu svojih strank podpisala štiriletni sporazum o ures-ničitvi programa nove koalicijske vlade, ki ima dvajset članov.

članov iz SPO. devet pa iz vrst OVP. Številni člani, kot npr. Franz Losch

V velikokoalicijski vladi, ki jo po-novno vodita kancler Vranitzky in njegov namestnik Riegler, je deset

CEZ TA MOST BOMO SLI VSI Zaradi Vašega povpraševanja, cenjeni bralci, je revija MOST marsikje že pošla. Zato dostavljamo dodatne izvode na vsa prodajna mesta. Če vam je še ni uspelo kupiti, jo boste odslej zagotovo lahko. Želimo vas torej prositi za nekoliko potrpežljivosti: čez most v sloven-sko samostojnost bomo šli vsi. Tisti, ki želite v reviji MOST prebrati celovito predstavitev velike odločitve, kot tisti, ki želite s svojim prispevkom pomagati k postavitvi pravega mostu.

ČEZENJ BO PELJALA NAŠA POT Revija MOST, za most solidarnosti, za most v samostojno Slovenijo, je naprodaj v vseh kioskih Dela in Tobaka ter v prodajalnah Merca-torja in Emone.

DOL Z RUSKO VLADAVINO - Tako je kričala razjarjena množica v Kišinjevu, glavnem mestu Moldove. ene od upornih republik velike federacije,, ki noče več ostati v skupnosti. (Telefoto: Reuter)

nak (Notranje zadeve-SPO), Mari-lies Flemming (Okolje-OVP), Er-hard Busek (Znanost-OVP). Ferdi-nand Lacina (Finance-SPO). Ru-dolf Streicher (Državni sekretar in promet-SPO). VVolfgang Schiissel (Gospodarska vprašanja-OVP), Alois Mock (Zunanje zadevc-OVP) idr., so iste resorje vodili žc v prejš-njem kabinetu. Novi člani kabineta so obrambni minister Wcrncr Fas-slabend (OVP), minister za socialna vprašanja Josef Hesoun (SPO), mi-nister za izobraževanje in umetnost Rudolf Scholten (SPO) ter državna sekretarja v kanclerjevem uradu Pe-ter Kostelka (Javne službe-SPO) in Peter Jankowitsch (Evropske inte-gracije in razvojna pomoč-SPO). pa državna sekretarka v ministrstvu za gospodarska vprašanja Maria Fek-ter (za gradnje in turizem-OVP). Mesto dosedanjega nestrankarske-ga ministra za zakonodajo Edmonta Foreggerja je zasedel Nikolaus Mic-halek. ki prav tako ni član nobene stranke. Več na 5. strani.

B O J A N G R O B O V Š E K

oblast že ali pa jih še bo sprejela na poti v polno samostojnost. Milan Kučan je nato še zagoto-vil, da bo slovenska država še naprej uresničevala svojo odgo-vornost do Slovencev, ki živijo izven matične domovine. Ohra-nili bomo tudi dosežen standard in pravice madžarske in italijan-ske narodnosti v Sloveniji. Svoja razmišljanja pa je končal z ugo-tovitvijo, da plebiscit ni nepod-pisana menica, saj bo Slovenija vse, kar je obljubila v izjavi o dobrih namerah, tudi dosledno uresničila. Več na 2. strani.

JANEZ ODAR

D A N E S V D E L U • Slovenski

protiukrepi so JLA prisilili k (začasnemu?) umiku Dokazi, da je Slove-nija pripravljena na morebitne provokaci-je, so dosegli svoje

stran 2 • Varčevalci

banke Les pričakujejo pomoč vlade Ali bo v petek zače-tek stečaja?

• Manjše plače bodo manj obdavčene ,^'e veliko ljudi si ne zna razlagati dohod-nine

stran 3

• Kam zdaj, ko je Škoda ušla Slovenija lahko po-stane izhodišče za no-vo Renaulto vo strate-gijo

• Povedal bi jim, kje delajo napake Eden od lastnikov Hyundaija o tem, za-kaj yugo ni imel uspeha v ZDA

stran 4 • »Stranski

učinki« pluralizma Ustanovitev srbske politične stranke v Sloveniji

stran 6

Praznično razpoloženje v stari Ljubljani LJUBLJANA, 17. decembra - Praznične zimske dni je mesto priča-kalo okrašeno, prednovoletni in predbožični čas pa spremlja tudi veliko število prireditev in manjših pouličnih dogodkov. Bolj mno-žične vrste zabave in sejemske ponudbe so se naselile v mestnem središču, na GR, v Javnih skladiščih in drugod, medtem ko je stara Ljubljana namenjena intimnejšim dogajanjem: majhnim veseljem za najmlajše, kulturnim oziroma zabavnim programom po galerijah, gostinskih lokalih ali kar na ulicah. (S. V., foto: Zoran Vogrinčič)

v

Se v sponah preživelega poslovanja

LJUBLJANA, 17. decem-bra - Tu se je danes začel tri-dnevni seminar »Evropa 1992«, na katerem strokovnja-ki za gospodarska vprašanja iz držav Evropske skupnosti raz-lagajo svoje poglede na sodelo-vanje Jugoslavije s to skup-nostjo.

Tudi danes je bilo rečeno, da Jugoslavija ne izpolnjuje pogojev za enakopravno vklju-čitev v skupnost, dasiravno je bilo ravno v zadnjem letu ne-kaj napredka pri uvajanju trž-nih zakonitosti in sproščanju gospodarstva. Vendar jc bilo opozorjeno, da so ti gospodar-ski tokovi še v sponah prežive-lih, nekonkurenčnih in podjet-niško jalovih načinov poslo-vanja.

Strokovnjaki iz Evropske skupnosti so tudi svetovali, da je dolgoročna rešitev za jugo-slovansko gospodarstvo pred-vsem odpiranje gospodarskih in trgovinskih stikov z Evrop-sko skupnostjo, pri čemer bi za uspeh morali doseči, da bi se jugoslovanski izdelki ločili od drugih v močni konkurenci na trgu združene Evrope. Več na 3. strani.

Campionissimo Alberto Tomba na poti k nam Danes slalom za SP v Madon-ni di Campiglio, konec tedna je na vrsti Kranjska Gora

LJUBLJANA, 17. decembra - Smučarska sezona je sredi raz-maha, podoba v zimsko-športnih središčih pa nasploh zimska, kar razpoloženje še povečuje. Kara-vana svetovnega pokala alpskih smučarjev je zdaj v Madonni di Campiglio, kjer bo ob nastopu domačega campionissima Tombe v torek velikansko slavje, nato pa bodo najboljši smučarji sveta na-daljevali pot k nam. V petek in soboto sta na sporedu tekmi za svetovni pokal v veleslalomu ozi-roma slalomu v Kranjski Gori.

Prvo preizkušnjo so kranjsko-gorski prireditelji, ki so se danes predstavili tudi na tiskovni konfe-renci,, že opravili, saj so imenitno spravili pod streho še veleslalom za evropski pokal. Na tej tekmi so kar dobre uvrstitve dosegli tudi naši.

Izkazali pa so se tudi naši profe-sionalci v Ameriki, saj je v Nasho-ba Valleyu Tomaž Cižman v slalo-mu zasedel tretje mesto, Tomaž Cerkovnik pa je v skupnem zapo-1 redju ameriške turneje zdaj drugi, t Več na 9. strani.