LEPE, SODOBNE, PRAKTIČNE"

Kuhinje SVEA ZAGORJE

SREDA, 17. APRILA 1991 • LJUBLJANA LETO XXXIII • ŠT. 90 • CENA 12 DINARJEV 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL

TIT DOBERŠEK

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo V prilogi Znanje za razvoj: Tematska stran o gospodarjenju z odpadki - Hujšanje: z glavo in počasi - Umetna močvirja kot čistilne naprave

Srednje šole s stavko opozarjajo na razmere V Stavki po vsej Sloveniji sodeluje 75 izmed 127 srednjih šol - Razmere katastrofalne, a razlog nezadovoljstva je tudi neurejena zakonodaja

ki preveč poudarjajo le zahteve LJUBLJANA, 16. aprila - Danes se je po Sloveniji začela dvod-nevna stavka učiteljev na srednjih šolah in vzgojiteljev v dijaških domovih. Toda ne stavkajo na vseh šolah in domovih. Nekatere šole, ki se v stavko niso vključile, so izrekle stavkovnemu odboru podporo, druge pa so se stavki pridružile šele danes.

Koliko šol stavka? Po infor-macijah Sindikata vzgoje, izo-braževanja in znanosti Slovenije (SV1Z) - katerega sekcija za srednje šole deluje kot republi-ški stavkovni odbor — sodeluje v stavki 75 šol od skupaj 127 srednjih Sol v Sloveniji. V Ljub-ljani se od 32 šol in domov ni pridružilo stavki 6 zavodov, v Mariboru po naših informaci-jah 6, na Dolenjskem, Obali, Celju so po prvih informacijah prekinile pouk vse šole, na go-renjskem menda malo šol stav-ka. V glavnem so se za stavko odločile tiste, v katerih so delav-ci člani samostojnega šolskega

Minister o stavki

Dr. PETER VENCEU

LJUBLJANA, 16. aprila - Republiški sekretar za vzgo-jo in izobraževanje ter telesno kulturo dr. Peter Veneelj je ob stavki izjavil:

»O stavki učiteljev smo raz-pravljali na sinočnji seji koordi-nacije izvršnega sveta. Spričo ugotovitve, da je proračun, kar zadeva možnosti za uresničitev stavkovnih zahtev, preskro-men. smo iskali nove rešitve in med drugim razmišljali, da bi si pomagali s posojilom. Sklenili pa smo upoštevati izhodišče, ki ga zahteva sindikat, to jc raz-merje 1:1.37 glede na plače v gospodarstvu. To jc bila na-mreč dolgo dogovorjena raven osebnih dohodkov v srednjih šolah. Znotraj proračuna bomo skušali premagovati likvidnost-ne težave, vendar naj bi to ve-ljalo za drugo četrtletje, in'ne za prejšnje mcsccc.

Kar zadeva kolektivne po-godbe. pa menim, da mi le po-magamo sekretariatu za delo in koordinacijo na ravni izvršnega sveta. V zvezi s tako imenova-nim zakonom o plačah v šolstvu pa moram poenostavljeno reči. da naj bi zakon v tem trenutku predvsem nadomestil pravilnik o delitvi OD po šolah. Drugo, minimalne plače oziroma odno-se. ceno dela itd. pa naj bi reše-vala kolektivna pogodba.

Šolski sistem, pa nc samo šolski, ampak ves sistem druž-benih dejavnosti pravzaprav šc vedno deluje po logiki minulih let. Dokler pa sistema ne bomo spremenili, bo do takšnih ali drugačnih protestov šc prihaja-lo. Naša naloga jc. da sistem takoj spremenimo.

Da vlada žc poprej ni spreje-la ukrepov, da do stavke nc bi prišlo, sta dva vzroka: prvi jc proračunski, pri čemer sc jc stvar sicer rahlo premaknila, a ne zadosti: drugi pa v tem. da se druge družbene dejavnosti upirajo ureditvi plač. verjetno zato. ker jim v tem trenutku nekoliko bolj ustreza nejasnost. V šolstvu pa imamo jasno sliko in tu morajo ljudje svoje delo opraviti in biti zanj plačani.«

sindikata, imenovanega SVIZ. V stavkovnem odboru po-

udarjajo, da stavka ni politična. Z njo sindikalno članstvo opo-zarja na nevzdržne razmere v šolstvu, v srednjem zlasti. Ma-terialno stanje je katastrofalno, a plače vendarle niso prva teža-va. Na prvem mestu so sila ne-urejene razmere, ki bi jih morali že zdavnaj urediti z novo zako-nodajo in kolektivnimi pogodba-mi, teh pa ni in ni. Zakon o or-ganizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja naj bi prišel v skupščino maja. Jeseni se zače-nja prenova srednjega strokov-nega šolstva, šole pa še zdaj ni-majo v rokah vsega potrebnega za pripravo na to. Pričakujejo precejšen tehnološki presežek učiteljev, na voljo je menda ka-kih 40 milijonov dinarjev za ure-janje teh vprašanj , več od tega se pa še ne ve, čeravno je konec šolskega leta pred durmi. Plače so slabe, zahtevajo se popravki vsaj na dosedanje razmerje do plač v gospodarstvu.

Kolikor se je dalo zvedeti prvi dan, je odnos do stavke v šolah zelo različen. Precej šol se čudi, da je stavka samo dvodnevna, hočejo zaostritev do konca, do rešitve problema. Marsikatera šola ni za tako pot, nekaterim je odveč že drugi dan stavke, kaj šele grožnja z nadaljnjo enote-densko prekinitvijo pouka, prav tako mnoge odklanjajo napove-dane grožnje republiškega stav-kovnega odbora ali dela šol, da bi v skrajnem primeru posegle po tem, da šola ne bi izdala spri-čeval, ne opravljala popravnih izpitov itd.

Ena takih šol je srednja lesar-ska šola v Ljubljani, katere sin-dikalni stavkovni odbor v svoji izjavi pravi, da se ne strinja s ta-kimi ultimativnimi zahtevami re-publiškega stavkovnega odbora. Nejevoljen je tudi na novinarje.

po izravnavi OD, druge stavkov-ne zahteve pa premalo. In: »Vsepovsod krivdo za pomanjk-ljivosti v vzgoji in izobraževanju valijo samo na učitelja . . . Ko pa spoznajo, da so se (večno ubog-ljivi in prestrašeni!} učitelji ven-darle resno odločili za skrajnost, milostno pristanejo na pogovor z njimi. Le tako je mogoče razu-meti odločitev oblasti, da se nje-ni predstavniki zadnji dan pred razglasitvijo stavke sestanejo z republiškim stavkovnim odbo-rom. Kje sta tukaj moralna od-govornost in vest oblasti in ne le ministra, ki pač samo pojasnjuje, ne da bi lahko tudi odločal.«

Več na 3. strani. J - S .

TEMA DNEVA v

Sole stavkajo V republiškem proračunu, kije edini vir za financiranje

srednjega in visokega šolstva, je za srednje šole v letu 1991 namenjenih 1 milijardo in 834 milijonov dinarjev, v tem za plače učiteljev in drugih ljudi na šoli nekaj več kot 70 odstotkov, za luč, kredo in druge materialne stroške pa okoli 20 odstotkov. Zunaj tega okvira je le še malo denarja, namenjenega srednjim šolam.

Preračunano na dijaka srednje šole: za leto 1991 je predvideno, da bo za šolanje enega učenca srednje šole porabljenih okoli 1300 dolarjev. Po evropskem razvitem svetu dajejo za šolanje srednješolca še enkrat toliko. Taka je danes cena izobraževanja in standarda šolanja (razvojne raziskave, opremo, pošteno plačilo za strokovno dobro opravljeno delo itd.). Mi danes pričakujemo evropski stan-dard naše šole in znanja, a s polovico manjšim vložkom, in to tako, da je pretežni del denarja porabljen za plače, ki so nepravične. Iz republiškega proračuna dobijo srednje šole zdaj okoli 7300 dinarjev za povprečno učiteljevo mesečno plačo. Da jo v šolah zvišajo na okoli 8000 do 10.000 dinarjev (redki več, ne prav redki manj), porabijo tudi del denarja, ki so ga dobili za materialne stroške. . Vlada je zdaj obljubila okoli 7 odstotkov več od aprila naprej. S tem bodo posredno rešene pravzaprav zadrege materialnih stro-škov srednjih šol, plače pa bodo praktično ostale enake kot zdaj. Stavka bo dosegla to.

•Drugačen standard izobraževanja v naši šoli, ki je na pohodu v evropski prostor, pa bo moral z odločitvijo doseči parlament. Ali pa ga ne bo. JANKO SVETINA

SMETARSKI SINDROM

R

NAMESTO V ŠOLO, NA STOPNIŠČE K FRANČIŠKANOM - Dobra polovica srednjih šol se je odločila s stavko opozoriti na položaj šolstva. (Foto: Zoran Vogrinčič)

Največ žrtev med otroki V begunskih taboriščih na turško-iraški meji jih vsak dan pomre več kot 120 - Nevarno zaostrovanje med Bagdadom in Teheranom - Zahteva ES

damu Huseinu sodijo za vojne zlo-čine, poroča UPI. Med zločine sodi

BAGDAD, ANKARA, 16. aprila (Tanjug, AFP) - Na turško-iraški meji je okoli 700.000 beguncev, vedno več jih še prihaja. Turško ministrstvo za zdravstvo je objavilo, da na mejnem območju vsak dan umre več kot 120 otrok.

Največ žretev je v zasilnih begun-skih taboriščih v visokih gorah, ka-mor pomoč še ni prispela. Begunci umirajo od izčrpanosti, lakote in bolezni. Na meji pa so zrasla prva šotorska »mesta«, kjer so prebežni-ki deležni malo več udobja. V ju-govzhodnem mestu Silopiju je 60.000 ljudi. Pomoč z Zahoda pri-haja prek turških pristanišč in letal-skih oporišč. Američani so začeli veliko operacijo, ki naj bi stala 300 milijonov dolarjev. Postavili naj bi več taborišč, beguncem naj bi po-magalo pet tisoč vojakov in 73 tran-sportnih helikopterjev. Operacija naj bi trajala 30 do 40 dni.

Medtem jc Irak poslal memoran-dum generalnemu sekretarju OZN, v katerem obtožuje Iran, da krši dogovor o ustavitvi ognja med dr-žavama ter da ogroža suverenost in varnost Iraka. Iran naj bi sc lotil vrste akcij, s katerimi je od srede marca do 10. aprila prekršil dogo-vor o premirju. Bagdad obtožuje Iran, da so njegove čete vdrle na iraško ozemlje in streljale. Iran pa je obtožil Irak, da so iraške čete vpadle na iransko ozemlje, in zah-

teval takojšen umik. Tudi iranski predstavnik v OZN je vložil protest zaradi tega dejanja, da katerega naj bi prišlo v nedeljo.

Ministri Evropske skupnosti so na sestanku v LuksemburgL zahte-vali, da iraškemu predsedniku Sa-

Jutri vrh na Ohridu

SKOPJE, 16. aprila (Ta-njug) - Kabinet predsednika Makedonije Kira Gligorova je danes tudi uradno sporo-čil, da bo četrti sestanek predsednikov republik oziro-ma republiških predsedstev, katerega gostitelj je Kiro Gligorov, 18. aprila v vili Biljana na Ohridu. Začel se bo ob 11. uri, po predvide-vanjih pa bo trajal do večer-nih ur. Konferenca za doma-če in tuje novinarje je napo-vedana ob 18.30 in bo traja-la uro in pol.

tudi uporaba kemičnega orožja proti prebivalstvu, represije nad Kurdi, invazija v Iran med osemlet-no vojno. Sojenje je predlagal nem-ški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher. Seveda je bil predlog

• Rdeči križ Slovenije je že pri-pravil prvo pošiljko pomoči za kurdske begunce. Dobrodošla je vsaka pomoč, zlasti mleko v pra-hu, konzerve, odeje, posteljnina, šotori, zdravila in denar. Za na-daljnjo pomoč je RKS odprl žiro račun št. 50101-678-51579, s pri-pisom »za pomoč Kurdom«.

evropske dvanajsterice deležen v Bagdadu najostrejših kritik, med drugim tudi ocene, da gre za »smeš-no in otročjo pobudo«.

Ameriški sekretar za obrambo Dick Cheney je izjavil, da bodo ameriške čete v nekaj dneh zapusti-le Irak. da pa bodo vseeno ostale na iraški strani meje, dokler ne bo-do razporejene nadzorne sile OZN.

Jutri se bo v Luksemburgu z zu-nanjimi ministri Evropske skupno-sti sestal ameriški državni sekretar James Baker, da bi uskladili politi-ko o Bližnjem vzhodu in krizi s kurdskimi begunci.

POD ŽAROMETOM DELA

Razmerja med državo in Cerkvijo Kar je za nekatere povsem normalno, je za druge vra-čanje klerikalizma

LJUBLJANA, 16. aprila - No-va določitev razmerja med sloven-sko državo in Cerkvijo je zanesljivo tema, ki bo šc dolgo burila duhove v slovenskem javnem prostoru. Do-kaz, da je temu tako, so tudi odzivi na prve korake, ki jih je pri ureja-nju materialnih in statusnih vpra-šanj verskih skupnosti ubrala slo-venska vlada. To, kar je za nekate-re zgolj normalizacija pravnega po-ložaja katoliške Cerkve, so za dru-ge že nedopustni privilegiji, če ne celo vračanje katolištva na piede-stal ekskluzivne državne religije in odpiranje vrat klerikalizmu.

Poleg tega pa iz drugih verskih skupnosti - Slovenija je navsezad-nje versko pluralna država - priha-jajo očitki, da se je vlada lotila le urejanja perečih vprašanj katoliške Cerkve, na druge verske skupnosti pa je pri tem pozabila, kar naj bi razkrivalo njeno versko diskrimina-cijsko politiko, ki je čeprav morda nenamerna - vendarle škodljiva. Več na 3. strani. S. P.

Karikatura: Franco Juri

Američani zelo težko razumejo naše zdrahe Sogovorniki dr. Janeza Drnovška poudarjajo željo po sporazumnem reševanju zapletov OD NAŠEGA DOPISNIKA WASHINGTON, 16. aprila - Predsednikov svetovalec za državno varnost ZDA Brent Scovvcroft, državni podsekretar za zunanje zadeve Robert Kimmit in predsednik guvernerskega sveta centralne banke ZDA (Federal Reserve) Alan Greenspan so bili prvi ameriški sogovorniki člana predsedstva SFRJ dr. Janeza Drnovška med nje-govim obiskom v VVashingtonu oziroma ZDA.

enkrat poudarili, da ne bodo upo-števali enostranskih osamosvojitve-nih teženj posameznih republik, ki

Vplivnega člana ameriške vlade in enega izmed najtesnejših Busho-vih sodelavcev Brenta Scowcrofta sta na pogovoru zanimala pred-vsem Drnovškova ocena razmer pri nas in razplet dogodkov. »Predstavil sem mu razne opcije, kot jih pač vidim, prihodnjega raz-voja, od federalnih do konfedcral-nih različic, prav tako pa tudi predvideno pot osamosvajanja Slo-venije, kot je bilo začrtano s ple-biscitom. Scovvcroft je sicer pouda-ril, da upa. da bomo v Jugoslaviji

• Na vprašanje o tem, kaj meni o pisanju v nekaterih časopisih o (ne)primernosti tega, da pot čla-na državnega predsedstva kot štu-dijski obisk v ZDA organizira in sponzorira ameriška vlada, je dr. Drnovšek odgovoril, da so ga Američani povabili na obisk pred-vsem kot Janeza Drnovška ekono-mista, strokovnjaka, ne pa kot funkcionarja in člana državnega predsedstva. Mimogrede: pri USIA (zvezna informacijska agen-cija) so Drnovšku pokazali seznam 132 šefov držav, ki so bili deležni podobnega programa.

našli neko skupno obliko, in da sta to želja in interes ZDA, vendar pa je tudi dodal, da bodo spoštovali naše odločitve,« je povedal po se-stanku dr. Janez Drnovšek. Na po-govorih ga je spremljal tudi jugo-slovanski veleposlanik v ZDA Dževad Mujezinovič.

Tudi iz pogovorov v State De-partmentu, ki se ga jc poleg Ro-berta Kimmitta z ameriške strani udeležilo še kakih pet strokovnja-kov za naša vprašanja, je bilo mo-goče razbrati, da je ZDA močno do tega, da Jugoslavija v takšni ali drugačni obliki ostane skupaj. Član zveznega državnega predsed-stva je navzoče obvestil tudi o če-dalje hujših gospodarskih razme-rah v Jugoslaviji in o tem, da so zamrznjeni prilivi sredstev, hkrati pa imamo velik odliv denarja za servisiranje tujega dolga. »Zdi se mi, da Američani tega dejstva do zdaj še niso povsem resno upošte-vali in se zamislili nad dokaj realno nevarnostjo, da Jugoslavija ob takšnem nadaljevanju dogodkov morda ne bo mogla več odplačeva-ti svojih dolgov. To so zdaj zelo resno vzeli na znanje.«

Kot je povedal dr. Drnovšek, so Kimmitt in sodelavci zelo jasno še

bi okrnile in porušile možnost ka-kršnegakoli jugoslovanskega spo-razuma.

Na pogovoru pri predsedniku ameriške centralne banke Alanu Greenspanu pa je bil poudarek se-veda na gospodarskih vprašanjih. Dr. Drnovšek je razložil tudi naše težave pri odplačevanju dolgov in pri tem namignil, da bi morala mednarodna finančna skupnost tu-di v našem primeru razmisliti o morebitnem odpisu dolgov, po-dobno kot so ZDA to nedavno storile v primeru Poljske.

MITJA MERŠOL

Tauferjev Odisej in sin najuspešnejši

SARAJEVO, 16. aprila - Žirija 32. festivala jugoslovanskih gledališč v sestavi dr. Darko Gašparovič (predsednik), Ljubomir Djurkovič, Aleksandar Milosavljevič. Rapa Šuk-lje in dr. Nenad Vukovič je nagradi-la soustvarjalce dvanajstih tekmoval-nih predstav od šestnajstih na letoš-njem festivalu.

Največ vencev so dobili ustvarjalci predstave Vena Tauferja Odisej in sin v Zagrebškem kazalištvu mladih: za predstavo v celoti. Vito Taufer za njeno režijo Matjaž Farič za koreo-grafijo, Dalibor Laginja za scenogra-fijo in Danko Ljuštin za vlogo Odi-seja.

Za »enkratno vizualno identiteto predstave« so dobili venec ustvarjalci Hamleta Drame SNG Maribor v re-žiji Tomaža Pandurja, za igralske kreacije pa so dobili zlate vence tudi Olga Kacjan (Lulu v predstavi Dra-me SNG Maribor), Pavla Ravnohrib (Zelenooki v Posebnem nadzoru Ko-reodrame) in Brane Šturbej (Ha-mlet). Več na 10. strani. S. P.

D A N E S V D E L U • Srd delavcev

v Srbiji narašča Kovinarji in tekstilci so začeli splošno stavko

• Simbolična sprememba imena republike Tudi Makedonija se poslavlja od pridevni-ka »socialistična«

stran 2 • Skromen

rezultat pobotanja Slovenska podjetja so med sabo pobotala za 14,8 milijarde di-narjev obveznosti in terjatev

stran 3 • Markovič,

agent Zahoda Zvezni premier po londonski turneji spet doživlja svoje velike trenutke, ven-dar je vprašanje, do-

stran 9 • Sestrica Polgar

proti slovenskim ministrom? V Slovenijo bodo pri-šle tri sestre Polgar, fenomen v svetov-nem šahu

• Kdo trmasto vztraja pri izbirnih tekmah na Kolpi? Zapleti v vrstah kaja-kašev in kanuistov na divjih vodah

stran 1 2

Po umiku republikancev Italiji ponovno grozi vladna kriza Mukoma sestavljena italijanska vlada se je zaradi mandatarjeve odloči-tve ponovno zamajala - Andreotti republikancev ni prosil za soglasje O D NAŠE DOPISNICE :

RIM, 16. aprila - V neskončni »vladni krizi«, kakor v italijanskem političnem življenju imenujejo formulo za notranjo preureditev raz-merij moči, si presenečenja kar sledijo. Sinoči, po razburljivi seji, se je republikanska stranka, katere politični vpliv je neprimerno večji od števila volivcev (okoli 3 odstotke), odločila, da bo iz protesta proti nespoštovanju dogovorov s premierom Andreottijem izstopila iz vladne koalicije.

hodnjih mesecih zasebni televizi Tehnično je izvedljivo ohraniti vlado, v kateri sodelujejo le štiri stranke (še vedno imajo večino v parlamentu), toda prelom re-publikancev je simboličen. Če bi kdo hotel biti ciničen, in takih v teh dneh v italijanskem časo-pisju ne manjka, bi lahko rekel, da se je vladna kriza z vsemi mo-gočimi daljnosežnimi posledica-mi, posebno če bi prišlo do iz-rednih parlamentarnih volitev, zavrtela okoli banalnega vpraša-nja, kdo bo minister za pošto in telekomunikacije, ki bo v pri-

ji (torej Silviu Berlusconiju) do-delil frekvence; z drugimi bese-dami, vstopil v dalj časa trajajo-čo vojno med koncerni industrij-skega kapitala, ki vedno bolj koncentrirajo vpliv na področju informiranja in si delijo bogato pogačo ekonomske propagande.

Formalni vzrok protesta repu-blikancev je namreč dodelitev tega ministrskega položaja soci-aldemokratskemu predstavniku, ne da bi premier-mandatar o tem prej obvestil republikan-

sko stranko, ki je ta položaj ime-la osem let; drugi vzrok je zmanjšanje pristojnosti drugega ministrstva, ki je pripadalo repu-blikancem, in zamenjava tretje-ga ministra.

Ali ni značilno, da samo pri republikancih mandatar ni upo-števal notranjih odločitev v stranki, pri vseh drugih pa, se je vprašal eden od komentator-jev. MOJCA D R Č A R - M U R K O

Odprta vrata zagrebškega velesejma ZAGREB, 16. aprila - Podpredsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesič je danes na zagrebškem velesejmu slovesno odprl osem specializiranih spomladanskih sejemskih prireditev. Svoje dosežke na njih prikazuje 2000 razstavljavcev iz Jugoslavije in 22 evropskih, azijskih in ameriških držav. »Prireditev poteka v času ne ravno trdnega političnega miru. Prepričan pa sem, da bomo do njega kmalu prišli,« je dejal Stipe Mesič in poudaril, da bi bilo dobro, če bi se politika čim manj vmešavala v gospodarstvo in da bi država določala samo okvire, v katerih lahko poteka gospodarsko tekmovanje. Le tako lahko vsi skupaj pridemo v Evropo. Spomladanske prireditve na zagrebškem velesejmu bodo potekale od 16. do 21. aprila. Pričakujejo, da sijih bo ogledalo blizu 200.000 obiskovalcev iz Jugoslavije in tujine. (P. P. - Telefoto Tanjug)

LOTO

REDKA DOBRINA - ČISTA VODA - Tri deklice iz begunskega taborišča na meji med Irakom in Turčijo polnijo plastične posode z vodo iz hitre in čiste gorske rečice, ki deli državi. Tukajšnji begunci imajo na razpolago vsaj čisto vodo. V drugih taboriščih je zaradi pitja vode, v kateri se begunci tudi umivajo in perejo perilo, že prišlo do množičnih okužb. (Telefoto: Reuter)

15. kolo 10, 11, 12, 14, 15, 18, 25 in dodatna 33. INFORMACIJE O IGRAH NA SREČO: TELEFON 9862! ODSLEJ VSA POROČILA 0 NAŠIH IGRAH NA SREČO V SLOVENSKI IZDAJI LISTA EHO, KI IZHAJA VSAK TOREK!

TUDI POMLADNI 3 X 3 NA VSEH

POŠTAH!

Tomaž Košir odstopil kot predsednik GZS Na čelu gospodarske zbornice je bil manj kot eno leto - Vzrok za odstop: premajhen vpliv LJUBLJANA, 16. aprila - Tomaž Košir, dosedanji predsednik slovenske Gospodarske zbornice, ni več na čelu te ustanove. Z odstopno izjavo, ki jo je prebral in na zaprti (več kot tri ure trajajoči) izredni seji upravnega odbora GZS tudi argumentiral, je, kot nam je uspelo zvedeti, nepreklicno odstopil s položaja, na katerega je prišel pred slabim letom dni.

Odstop Tomaža Koširja je po svoje resda presenečenje, ki se je zgodilo čez noč, po drugi strani pa je res tudi, da so prav-zaprav ves čas med njegovim predsednikovanjem, še zlasti pa v zadnjem času, deževale pripombe zaradi neučinkovito-sti dela zborničnega sistema.

Bržkone je s te plati tudi ra-zumeti utemeljitev odstopa, ki jo je v uradni izjavi za javnost (sam je ni želel dati sicer samo dvema čakajočima novinarje-ma) zapisal med drugim takole: »Za odstop sem se odločil zato, ker v danih razmerah v naši družbi zbornici kljub velikemu angažiranju uspeva vse prepo-časi in premalo vplivati na raz-reševanje ključnih gospodar-skih problemov.« V nadaljeva-nju med drugim navaja neuspe-la prizadevanja za reševanje

TOMAŽ KOŠIR nemogočega položaja izvozni-kov z zvezno in republiško vla-do, da bi »končno šele marca 1991 prišli do začasne rešitve v obliki deviznih pravic«. Več na 2. strani. M. Š.

Hrvati imajo dovolj velikosrbstva Sabor o vmešavanju Srbije - Kritično o pogajanjih med Tudmanom in Miioševičem

ZAGREB, 16. aprila - Izvzem-ši nekaj čustvenih izlivov, je večina izmed petdesetih razpravljalcev o političnih razmerah na Hrva-škem in v Jugoslaviji - s to temo so začeli tridnevno zasedanje hrva-škega sabora - poglobljeno obrav-navala pereče hrvaško-srbske od-nose. Hrvaški poslanci so v celoti zavrnili deklaracijo srbske skupšči-ne, sprejeto 2. aprila letos, s kate-ro se srbski parlament postavlja v bran srbskim upornikom in tero-rizmu na hrvaškem ozemlju, kliče na pomoč JLA in poziva, naj zruši legalno hrvaško oblast.

Tako se je poleg srbske politike znašla na zatožni klopi tudi JLA in celo poslanci vodilne HDZ so vsaj posredno ugovarjali pogovorom za zaprtimi vrati med hrvaškim in srb-skim predsednikom dr. Franjom Tudmanom in Slobodanom Miio-ševičem. Ivan Kovač iz HDS in še nekateri drugi poslanci hrvaških opozicijskih strank pa so opozorili, da tajni pogovori Tudmana »z dik-tatorjem Miioševičem« koristijo kvečjemu Miloševiču. Več na 2. strani. P. P.