IN KAJ JE SVOBODE CENA Konec druge svetovne vojne no Koroskem

V SEB INA

UVODNA BESEDA AVTORJA

I. SPLOSNI POLOZAJ V EVROPI V ZADNJIH MESECIH VOJNE

o o

o o o o o

Evropsko bojisco v drugi polovici 1944 .

Joltsko konferenco .

Zohodnoevropsko bojisce v letu 1945 ........................ ..

Vzhodnoevropsko bojisce 1945.

Itolijonsko boj isce 1945.

Bolkonsko (jugoslovonsko) bojisce 1945 ..

Odpor no okupironem ozemlju v zoledju front.

Polozoj v Nemciji in konec vojne .

Potsdomsko konferenco .

Sojenje nocisticnim vojnim zloCincem ................... ..... .. .................................. ..

II. SPLOSNI POLOZAJ NA SLOVENSKEM OZEMLJU V ZADNJIH MESECIH VOJNE

o o o

Nemski okupotor .

Protirevolucionorni tabor.

Osvobodilno gibonje (partizani) .

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI

DRUGE SVETOVNE VOJNE

IV. KONEC VOJNE IN NJENE POSLEDICE

o o o o o o

Zosedbo Juzne Koroske in umik .

Izvensodni obrocuni in mnozicno grobisco .

Nemirne rozmere prve mesece po konconi vojni .

Sodisco in sodbe .

Beg. izgoni. zoplembe premozenjo .

Vojni plen.

Vojno skoda in vojne zrtve .

Sociolni problem;' povezoni z vojno .

Nostojonje povojnego politicnego sistema.

Mejno vprosonjo z Avstrijo .

V. PRILOGA 1

o Ljudsko poimenovonjo oborozenih formocij, ki so bile prisotne ob koncu vojne no

Koroskem.

VI. PRILOGA 2

Odlomek iz zupnijske kronike Komnico pri Mariboru

VI. PRILOGA 3

Nemski povzetekj ZUSAMMENFASSUNG j .......................... .. .. ..

VIII. PRILOGA 4

o o o

Seznom krotic, uporobljenih v besedilu .

Seznom uporobljene literature pri priprovi kotologo in rozstove .

Vir i (glovne zbirke) .

IX. ZAHVALA

5

7

8

8

9

10

10

12

13

14

14

15

17

20

25

73

73

75

77

77

78

79

79

79

80

82

86

87

90

91

94

95

3

UVODNA BESEDA AVTORJA

Pricujoca publikacija je katalog k istoimenski razstavi , ki smo jo pripravili v Koroskem

pokrajinskem muzeju 13. mojo letos ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne, ki je no

Koroskem trajala teden dni dlje kot drugod v Evropi . Zadnji boji druge svetovne vojne so bili

ze doslej bolj kot katerakoli druga tema iz tega obdobja delezni velike pozornosti zgodo­

vinarjev, po tudi novinarjev, publicistov ter zbiralcev dokumentarnega in materialnega

gradiva. Ohranilo se je veliko stevilo spominskih zapisov neposrednih udelezencev, tako

zmagovalcev kot porazencev, nekateri med njimi so napisali zajetne knjige. Kljub stevilnim

publikacijam in obravnavam tematike v okviru drugih, sirsih studij 0 drugi vojni ter mnogim

simpozijem in strokovnim posvetom (zadnjega smo organizirali ravno v okviru letosnjega

obelezevanja) po celo 0 dogajanju samem se vedno marsicesa ne vemo, kaj sele 0 vzrokih

za posamezne dogodke ali usodne odlocitve. Pogledov in interpretacij je se vedno veliko in

se med seboj razlikujejo. Kako se torej znajti v poplavi razlicnih informacij? Kaj je brez

odkritja novih dokumentov in drugih primarnih virov sploh se mogoce dodati novega? To so

bila vprasanja, no katera smo zeleli odgovoriti ze no zacetku v pripravah no pricujoci

projekt. Priloznost, ki jo ponuja zgolj okrogla obletnica, je brzkone premalo, saj je tema

obsirna, se vedno izzivalna in bo taksna ostala tudi v bodoce, ko se bodo z njo brzkone

morali spopasti mocnejsi timi strokovnjakov, kot jih premore nasa institucija. Omejili smo se

torej no sistematicen pregled obstojecega studijskega gradiva in nazoren prikaz kronologi­

je dogodkov no prizoriscu zadnjih bojev in v njegovi blizini , skusali smo jih umestiti v sirsi

evropski in nacionalni okvir zadnjih mesecev vojne, nos cilj po je bil predvsem obuditi

spomin no dogodke izpred sestih desetletij, ko se je slovenski narod, ki mu je nacizem v

casu okupacije ob uresnicevanju davne teznje nemskega nacionalizma 0 prodoru do 5

Jadrana namenil narodno smrt, resil silne more, ki go je tlacila stiri leta, in no novo zazivel.

Istocasno zelimo opozoriti tudi no tragiko coso, ki je bil krut in surov, saj so stevilni Ijudje

umirali, ko je bil drugod v Evropi ze mir, ali po so kmalu potem postali zrtve mnozicnih izven-

sodnih pobojev, ki jih je zaukazala no novo porajajoca se oblast. Pokloniti se zelimo vsem

zrtvam, ne glede no to, no kateri strani so se znasli v vrtincu vojne in v kaosu ob njenem

koncu, predvsem po njihovim svojcem, ki se danes, sestdeset let po dogodkih niso preboleli

izgube najdrazjih, kar je dokaz, kako dolgorocne so negativne posledice vsake vojne in

kako koristno bi bilo, ce bi se iz negativnih izkusenj kaj naucili.

Koncept in vsebina kataloga se torej bolj ali manj naslanjata no koncept in vsebino

razstave. Vsebinski poudarek je no dogajanju no Koroskem, kar smo zlasti pri razstavi

poskusali ponazoriti z avtenticnim gradivom z nasega obmocja. Hkrati smo se zavedali, do

dogajanja pri nos ne moremo obravnavati izolirano od dogodkov no ostalem slovenskem

ozemlju in v Evropi (svetovno razseznost obravnave smo izpustili, saj dogajanje no Daljnem

Vzhodu ni imelo neposrednega vpliva no razmere pri nos) . Tako smo (ce odmislimo

osrednji prostor v muzeju, ki smo go nomen iii prvemu vtisu obiskovalca 0 vsebini razstave)

v prvem prostoru (ki se ujema s prvim poglavjem kataloga) predstavili dogajanje v Evropi

no glavnih bojiscih, tudi no balkanskem oziroma jugoslovanskem, s poudarkom no zadnjih

mesecih vojne, pri cemer smo morali tu in tam poseci tudi nazaj, do bi bila situacija

razumljivejsa. Pozorni smobili tudi no zivljenje v zaledju velikih front, no odpor v zaledju,

razmere v Nemciji, po tudi no grozote, ki so jih zavezniske armade ob prodiranju v nacisticni

Tretji rajh videle in dozivljale no vsakem koraku. V drugem poglavju, ki se nanasa no

slovensko ozemlje, smo prikazali (ce odmislimo madzarsko okupacijo Prekmurja do

4. aprila 1945) tri vel ike dejavnike, ki so vplivali no dogajanje in imeli vsak svoje nacrte:

nemskega okupatorja, osvobodilno gibanje s partizansko vojsko, in med njima tako imeno­

vani protirevolucionarni tabor. Osrednji vsebinski del razstave je namenjen kronoloskemu

prikazu v casu sklepnih bojev, po dnevih in po posameznih obmocjih, s poudarkom no

UVODNA BESEDA AVTORJA

Koroski in z zakljuekom v prikazu zmagovite evforije in stevilnih proslav. Morda nasa

razstava naredi korak dlje, saj se v primerjavi s podobnimi v preteklosti ne zaustavlja 15.

maja, ob dnevu svobode, temvee sku sa v nadaljevanju prikazati tudi posledice vojne. Ravno

to pa morda nekoliko relativizira dosedanje interpretacije, saj je evforiji sledila iztreznitev ob

strahotni materialni vojni skodi in ogromni mnozici mrtvih ter stevilnih drugih neprijetnostih,

ki spremljajo vsako povojno obdobje.

Veeja svoboda pri nasem strokovnem delu, ki jo ponuja demokratieni sistem, nam nalaga

tudi veejo odgovornost. Na dogajanje skusamo pogledati "iz ptieje perspektive", ki omogoea

sirsi in globlji pogled . Skusamo se vziveti v vse in vsakogar, ki je te dogodke dozivel na svoji

kozi , zato ni nepomembno, katere besede izbrati, da ne bi kogarkoli prizadeli . Tako se

skusamo otresti ideoloskega izrazoslovja, ki je bilo za pisce v preteklosti nekaj

samoumevnega. Zavedamo se denimo problematienosti tolikokrat rabljene besede

"osvoboditev": kar je za nekoga pomenilo osvoboditev, je lahko za drugega pomenilo njeno

nasprotje. Kljub temu smo jo obdrzali, vendar samo za oznaeitev stanja po odhodu oku­

patorja. Podobno je z oznaeevanjem razlienih oborozenih formacij premagane strani. Tudi

tu najdemo pri piscih v preteklosti celo paleto razlienih ideoloskih in eustveno obar­

vanih oznak: bela garda, ustasi, kvizlingi, izdajalci, beli izdajalci, sovraznikova sodrga in

podobno. Mi za vse nastete uporabljamo skupno oznako "sile domaeih nasprotnikov", kar

se nam zdi najbolj ustrezno, za "Nemce" pa izraz "nacistiene oborozene formacije" . Ce je Ie

mogoee ene in druge poimenujemo s pravimi imeni. Tako moramo biti previdni zlasti pri

6 oznaki "ustasi", ki jo pisci uporabljajo kar vse vprek, saj brzkone tudi partizani pogosto niso

mogli najbolje loeiti med pravimi ustasi in hrvaskimi domobrani; obe formaciji so namree

konec leta 1944 in na zaeetku leta 1945 reorganizirali v enotne Hrvaske oborozene sile.

Takih in podobnih primerov pa bi lahko nasteli se vee.

Zelimo, da razstava po odprtju ne bi samevala, ampak nasla odmev zlasti med domaeini in

predvsem med mladimi, ki jim je v prvi vrsti namenjena, saj bi stem dosegla svoj namen in

upravieila trud, ki je bil vanjo vlozen .

Mag. Marjan Linasi

I. SPLOSNI POLOZAJ V EVROPI V ZADNJIH MESECIH VOJNE

SPLOSNI POLOZAJ V EVROPI V ZADNJIH MESECIH VOJNE

Evropska bojisca v drugi polovici 1944

V drugi polovici leta 1944 je bil polozaj nemskih sil in sil njihovih satelitov no vseh frontah v Evropi vedno slabsi. Ceprav je bilo zanesljivo, do se bo koneala z zmago zaveznikov, se je vojna zavlekla se skoraj za leto dni.

Cetrtega junija 1944 so zahodni zavezniki no italijanski fronti zavzeli Rim . Nemci so po postopnem umiku z italijanskega skornja zgradili obrambno erto no Apeninih, ki je za nekaj mesecev zaustavila zaveznisko napredovanje no fronti med La Spezio in Riminijem. V zad­njih jesenskih mesecih 1944 so jo zavezniki sicer predrli, vendar jih je nemska obramba ustavila, se preden so mogli napredovati v Padsko nizino. Cez zimo so operacije v Italiji mirovale. Nemci so imeli no tej fronti sestindvajset divizij, vendar so jih morali osem upora­biti za zasedbene sile in za boj proti partizanom, ki so bili vse stevilnejsi in vedno bolj aktivni, eeprav jim je poveljnik zavezniskega bojisea za jugovzhod feldmarsal Harold Alexander ukazal, naj razpustijo svoje enote in se razidejo no domove. Bal se je namree vedno bolj stevilnih komunistieno usmerjenih enot, ki bi utegnile v Italiji zanetiti revolucijo in se zavihteti no oblast.

6. junija, dva dni po zasedbi Rima, so zahodni zavezniki zaeeli z izkrcavanjem v Normandiji in stem odprli tezko prieakovano "drugo fronto" v Evropi. Po uspesni vzpostavitvi mostise, no katera so postopno pripeljali veliko vojakov, orozja in opreme, so 25. julija prieeli z of en­zivo in v nekaj dneh predrli nemsko fronto ter jo razbili v posamezna obkoljena oporisea. Oklepniki generala Pattona so vdrli v globino Francije in v naslednjih tednih no vee krajih obkolili ostanke razbitih nemskih divizij. 15. avgusta so se ameriske in francoske sile izkr­cole tudi v juzni Franciji, istoeasno so s splosno vstajo zaeeli tudi pripadniki francoskega odpora ter stem precej olajsali prodiranje zavezniskih vojsk. 26. avgusta je bil po splosni vstaji prebivalcev osvobojen Pariz, 11. septembra so Amerieani dosegli predvojno fran­cosko vzhodno mejo. Britanci so 3. septembra osvobodili Bruselj ter 4. septembra Antwerpen in do sredine septembra osvobodili celotno Belgijo. S severozahoda so se zavezniki ze skusali priblizati nemski meji tudi iz Belgije in Nizozemske (podolski desant, ki so go izvedli pri Arnhemu, se jim je ponesreeil). Zadnji poskus Nemcev, do bi ustavili prodi­ranje angloameriske vojske ter dosegli boljsi polozaj za morebitna pogajanja 0 premirju in sklenitvi delnega miru, je bil sredi decem bra 1944. Hitler je kljub nasprotovanju svojih gen­eralov s 6. SS oklepno armado ter drugimi oklepnimi silami ukazal protiofenzivo v ardenskih gozdovih no meji med Belgijo in Francijo, do bi to, z novimi oklepniki oborozena armada udarila prek severne Francije do Bruslja ter Antwerpna in prerezala zaveznisko fronto no dvoje. Odprl je 100 kilometrov siroko fronto no Ardenih. Napad je bil sprva uspesen, ker go zavezniki niso prieakovali in so Ardene branili Ie s sibkimi silami. Nemci so s silovitim tankovskim ter pehotnim napadom in delovanjem diverzantov v ameriskih uniformah v zaledju potisnili zaveznisko vojsko za 100 kilometrov nazaj. Zajeli so vee tisoe Amerieanov, veeina obkoljenih enot po se ni hotela vdati. Hitler je, tako kot ze mnogokrat prej, precenje­val nemske zmoznosti, in po zaeetnih uspehih, ki jim je pomagalo slabo vreme in onemogoealo polete zavezniskih bojnih letal, se je ofenziva izerpala, poslednje operativne rezerve nemske vojske so bile razbite, zato so morali 27. decem bra ofenzivo ustaviti. Celotna operacija je koristila predvsem Rdeei armadi, ker je olajsala njen prodor no vzhod­ni fronti. Angloamerisko poveljstvo je namree hkrati z odloenim protinapadom, do bi resilo obkoljeno vojsko, prosilo Stalina, naj pospesi priprave no nameravano zimsko ofenzivo Rdeee armade in razbremeni pritisk no zahodni fronti. Po zaustavitvi ardenske ofenzive, ob kateri so Nemci z zadnjimi rezervami izvedli se nekaj manjsih, vendor neuspesnih ofenziv, zavezniski prodor iz te smeri ni bil vee ogrozen, nemske zraene sile po so bile unieene.

Sovjetska Rdeea armada, ki je no vzhodni fronti razpolagala z neprimerno veejim stevilom vojakov in boljso bojno tehniko, je mojo 1944 prieela ofenzivo in do konca avgusta pregnala Nemce skoraj z vsega okupiranega ozemlja Sovjetske zveze skupaj z baltiskimi drzavami (ki si jih je sicer prisvojila ze s tajnim delom sporazuma s Hitlerjem leta 1939) ter dosegla

8

I. SPLOSNI POLOIAJ V EVROPI V ZADNJIH MESECIH VOJNE

nemsko Vzhodno Prusijo. V ofenzivi oktobro in novembro jo je skusolo osvojiti , a rozen no obrobnih predelih, neuspesno. Njene enote so stale pred Varsovo in postopomo osvobojole ozemljo predvojne Ceskoslovoske republike (oktobro in novembro Podkarpotsko Rusijo, novembro in decembro vzhodno Siovosko). V 2. polovici ovgusto in prvih tednih septembro se je sesulo nemsko - romunsko fronto med Juznimi Karpoti in Crnim morjem, kar je 23. ovgusto povzroeilo izstop Romunije iz sistema sil Osi in dvo dni pozneje njeno vojno nopoved Nemeiji, 12. septembro po pod pis mirovne pogodbe s Sovjetsko zvezo. To je pome­nilo zo Nemce izgubo romunske nofte, pomembnego viro energije. 6. septembro so enote Rdeee armode z zosedbo Romunije dosegle jugoslovonsko mejo. To je povzroeilo tudi izstop Boigarije iz sil osi in njeno vojno nopoved Nemeiji 8. septembro, prevzem oblasti s stroni komunistiene Domovinske fronte in pod pis premirjo s Sovjetsko zvezo 28. oktobro . Nagel prodor Rdeee ormode ter izgubo Romunije in Bolgorije je spodbudilo sile nemske armodne sku pine E v Greiji pod poveljstvom generolo L6hro k umiku, soj je obstojolo nevornost, do bode odrezone. Ker so medtem jugoslovonski portizoni zosedli Srbijo in Beograd, so se morale umikoti eez izredno tezko prehodno ozemlje Sondzoko in Bosne. Ustovile so se no erti Srem - Visegrod - Sarajevo - Mostar, ki so jo skupoj s silomi domoeih nosprotnikov bronile do pomlodi 1945. Po prestopu Romunije in Bolgorije v tabor zoveznikov se je fronto premoknilo no Modzarsko, ki po so jo Nemci srdito bronili . Interniroli so diktotorjo Horthyjo, ki se je skrivoj pogojol z zovezniki, in sestovili marionetno vlodo modzarskih fosistov. Todo sovjetske sile so novembro predrle fronto med Tiso in Donovo in 24. decembro obkolile Budimpesto.

Jaltska konferenca

No konferenci "velikih treh" no Jolti no polotoku Krimu ob Crnem morju od 4. do 11. febru­arjo (udelezenci : Churchill , Roosevelt, Stalin ter zunonji ministri Velike Britonije, Zdruzenih drzov Amerike in Sovjetske zveze) so Amerieoni skusoli pridobiti Sovjetsko zvezo zo vojno proti Joponski, to po je vplivolo no tok dogovorov 0 eimprejsnji pokoritvi Nemeije. Dogovorili so se zo usklojene vojoske okcije in rozdelitev Nemeije no stiri okupocijske cone pod vrhovno uprovo osrednje kontrolne komisije. Nemeiji so nolozili ploeilo 20 milijard dolorjev vojne odskodnine, od tego polovico zo skodo, ki jo je povzroeilo Sovjetski zvezi, in se izrek­Ii zo koznovonje vojnih zloeincev. Vzhodni Evropi so sklodno z Atlontsko listino obljubili svo­bodne volitve, Poljski po grobo zorisoli nove meje. Sovjetski zvezi so zogotovili, do ji bode v Aziji vrnili ozemljo in provice, ki jih je izgubilo v vojni z Joponsko no zoeetku 20. stoletjo . V zomeno zo to je Stalin obljubil, do bo v dveh ali treh mesecih po kopitulociji Nemeije zoeel vojno proti Joponski. Tego del a dogovoro niso objovili , podobno tudi ne dogovoro 0 provici veta zmogovitih protifosistienih sil v no novo nostojojoei Orgonizociji zdruzenih norodov. Tojen je bil tudi sporozum 0 medsebojni izmenjovi vojnih ujetnikov in civilistov, ki jih bode zojeli oziromo zbroli v Nemeiji.

Zahodnoevropsko bOjisce V letu 1945

Tudi po ustovitvi ordenske ofenzive so se hudi boji v ledu, snegu in mrozu no tem obmoeju nodoljevoli, omeriske enote po so imele hude izgube. Zo novo leto je nemsko letolstvo noredilo se zodnji obupni poskus olojsoti polozoj svojih kopenskih enot. Z nojblizjih letolise je v okviru tojne operocije nemskego vrhovnego poveljstvo vzletelo 1100 nemskih leta I, ki so nopodlo zoveznisko leta lisco, letoliske noprove in letolo no Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu in severni Fronciji. Povzroeilo so veliko skode, a so tudi soma imelo velike izgube. Istego dne je Hitler prieel z ofenzivo v Alzociji, zo kotero po je zoveznisko obvesee­volno sluzbo zo rozliko od ardenske izvedelo provoeosno. Todo ze 3. jonuorjo je prieelo zoveznisko armada s sistemotieno protiofenzivo v Ardenih . Hitler je 20. jonuarjo s tego obmoejo umoknil svojo 6. SS oklepno armodo in jo poslol v boj proti Rdeei armodi k Budimpesti. Po teh dogodkih so ormode zohodnih zoveznikov lozje osvobodile Luksemburg (osvobojen sredi februarjo) ter Nizozemsko (dokoneno osvobojeno konec marco) in prodrli v Porurje ter eez Ren v notronjost Nemeije. Nemsko mejo so dosegle pri Aochenu, njihove zroene sile po so obenem nepretrgomo bombardirole nemske industrijske objekte, mesto in komunikocije. Marco 1945 so zdruzene omeriske, britonske in froncoske sile zosedle Posarje. Amerieoni so po sreenem nokljueju 7. marco pri Remogenu nosli edini, sicer poskodovon, vendor se uporoben zelezniski most (druge mostove no tem odseku je nems­ko armada pri svojem umiku rozstrelilo), preko koterego so vzpostovili mostisee no desnem bregu reke. Inzenirske enote so nato postovile eez reko vrsto pontonskih mostov. Glovni

I. SPLOSNI POLOZAJ V EVROPI V ZADNJIH MESECIH VOJNE

napad zahodnih zaveznikov eez Ren se je zaeel 24. marca. Ze 1. aprila je bila obkoljena armadna skupina B med rekama Ren ter Ruhr in kljub Hitlerjevemu ukazu, da se nobena nemska enota ne sme umakniti eez Ren, se poveljniki ukaza niso drzali, saj so vedeli, da jim v nasprotnem primeru grozi unieenje. 18. aprila se je v srediseu nemske industrije, Porurju, vdalo 325.000 nemskih vojakov, nato se je zaeel nagel prodor zaveznikov proti vzhodu, severu in jugu Nemeije. Zamisel 0 tem, da bi zahodni zavezniki prvi prispeli do Berlina in ga zavzeli, je zaradi politienih razlogov najbolj gojil Churchill, saj se je bal preglobokega sov­jetskega prodora v Evropo. Geprav so se na konferenci na Jalti dogovorili za razdelitev Nemeije na okupacijske cone, po kateri naj bi bil Berlin vkljueen v sovjetsko con~, je v Sovjetski zvezi videl vse veejo nevarnost. Njen vpliv v vzhodnoevropskih drzavah, zlasti Poljski in Romuniji, je bil namree vse moenejsi. S prodorom je Churchill zelel pridobiti boljse pogajalske pozicije in Sovjetsko Zvezo prisiliti k izpolnjevanju jaltskih dogovorov 0 svobod­nih volitvah in demokratienem sistemu v teh drzavah. V nasprotju z njim je poveljnik amer­iske vajske Dwight D. Eisenhower razmisljal po vojasko (v tem ga je podpiral tudi predsed­nik Roosevelt, ki ni hotel tvegati spora s Sovjetsko zvezo in povzroeiti njene neudelezbe v vojni proti Japonski). Kot je bilo dogovorjeno med zavezniki na konferenci na Jalti, se je ustavil na Labi. Bal se je namree odpora v tako imenovani "alpski trdnjavi", goratem obmoeju juzne Bavarske, zahodne Avstrije in severne Italije, kamor naj bi se nacisti umaknili s preostalimi elitnimi enotami SS, gestapom in drugimi organizacijami, za katere je nemska propaganda trdila, da se lahko branijo vee let (pozneje se je to izkazalo za izmisljotino). Eisenhower je hotel tako Nemeijo eimprej presekati na dva dela, prepreeiti umik nemskih eet v "alpsko trdnjavo" in streti odpor na tezko prehodnem alpskem obmoeju. Po izdelanem naertu so Britanci in Amerieani prodrli tudi v severna Nemeijo do Labe, ki so jo dosegli 19. aprila. Ta prodor je bil pomemben zaradi osvojitve severno-nemskih pris­tanise, s eimer bi lahko nemski mornarici odvzeli glavna pristanisea in odrezali nemske sile na Danskem in Norveskem. Istega dne, ko je sovjetska Rdeea armada obkolila Berlin, so se pri Torgauu ob Labi sreeale ameriske in sovjetske enote. Nemeija je bila koneno presekana na dvoje. Angloamerisko zasedanje severnega in juznega dela Nemeije ter zahodnega dela Geske in Avstrije se je nato nadaljevalo vse do prvih dni maja.

Vzhodnoevropsko bOjisce 1945

Rdeea armada je imela na svojih frontah na zaeetku leta 1945 z rezervami vred na voljo okrog sedem milijonov vojakov, kar je bila na vzhodnih frontah vee kot dvakratna stevilena premoe nad oborozenimi silami nacistiene Nemeije. Nemeija je imela namree v letu 1944 hude izgube, ki jih ni mogla nadomestiti z rezervami niti z mobilizacijo vseh moskih od 16. do 60. leta starosti v tako imenovani "Volkssturm", poleg tega je s kapitulacijo satelitskih drzav izgubila pomembne vire surovin in energije. Rdeea armada je imela v svojem sestavu tudi poljske, eeskoslovaske, romunske in bolgarske enote, skupaj 326.000 vojakov v 26 divizijah, v pomoe pa ji je bilo tudi okrog 300.000 sovjetskih, poljskih in eeskoslovaskih par­tizanov. Po velikih uspehih poleti in jeseni 1944 je zaeelo njeno vrhovno poveljstvo novem­bra pripravljati naerte za zadnjo ofenzivo za dokoneno osvoboditev okupiranih predelov vzhodne in jugovzhodne Evrope. Stalin je na prosnjo zahodnih zaveznikov, ki so mu jo izrek­Ii v casu nemske ofenzive v Ardenih, priprave se pospesil. Ofenziva se je zaeela 12 . janu­arja 1945 na Poljskem in v Prusiji, kjer so se Nemci moeno utrdili z vee obrambnimi paso­vi, veliko pozornost pa so posvetili tudi utrjevanju velikih mest. Ziasti obrambi poljskega ozemlja so pripisovali velik pomen, saj je po njem potekala najkrajsa in najugodnejsa smer proti Berlinu, z njegovo izgubo bi se vojna na vzhodu prenesla na ozemlje same Nemeije, medtem ko bi nemske oborozene sile v Vzhodni Prusiji ostale odrezane. Nataneno tisto, cesar so se bali, se je neprieakovano hitro tudi zgodilo. Rdeeearmejci, razdeljeni v stiri fronte, od katerih sta glavno tezo napada nosili 1. beloruska in 1. ukrajinska fronta (poveljnika marsala Georgij Zukov in Ivan Konjev), so izjemno hitro napredovali od Visle proti Odri, ze 17. januarja osvobodili Varsavo, 19. januarja prestopili poljsko-nemsko mejo, 3. februarja dosegli Odro in Niso in se priblizali Berlinu na 80 kilometrov. Zatem so se morali zaeasno ustaviti, urediti svoje sile in se pripraviti na naskok na nemsko glavno mesto. Konec februarja so bili ze globoko v Nemeiji ter zasedli dohode k Berlinu.

Istoeasno so sile 2. in 4. ukrajinske fronte, ki so prieele z ofenzivo 6. oziroma 12. januarja in v katerih so bile poleg sovjetskih tudi romunske, eeske in slovaske enote, pri operacijah pa jim je pomagalo tudi okrog 15.000 eeskih in slovaskih partizanov, v dveh tednih osvo­bodile veeino vzhodne Siovaske in del Geske, zatem pa so do 10. marca poeivale in se preurejale, nato pa zaeele novo ofenzivo. Nemci so obupno drzali v rokah Ie se zahodni del

9

10

I. SPLOSNI POLOZAJ V EVROP I V ZADNJIH MESECIH VOJNE

Madzarske, ki je bil pomemben zlasti zaradi naftnih polj, in zahodni del Jugoslavije, vse to tudi zaradi ureditve svoje "alpske trdnjave", ki so si jo zamislili v nemskem vrhovnem poveljstvu zlasti po neuspehu bitke pri Kursku sredi leta 1943, kjer naj bi tretji rajh nudil zadnji odpor, zaustavil zaveznisko prodiranje in podaljsal vojno, dokler se ne bi vojasko­politicni polozaj obrnil v nemsko korist. Tako so na Madzarskem potekali hudi boji z nemsko armado ves januar, februar (Budimpesta je bila osvobojena 13. februarja) in prvo polovico marca. Nemsko vrhovno poveljstvo je po izgubi madzarskega glavnega mesta pripravi lo nacrt za protiofenzivo pri Blatnem jezeru, za kar so z zahodne fronte premestili vso 6. SS oklepno armado, oborozeno s tezkimi tanki, dodali pa so ji se madzarsko 3. armado, juzno od Blatnega jezera pa nemsko 2. oklepno armado ter divizijo iz armadne skupine E. Ofenziva se je zacela v noci med 5. in 6. marcem. Uskladili so jo tudi z ofenzivnim delovan­jem nemske armadne sku pine E proti 3. jugoslovanski armadi. Rdeca armada je po nemsk­ih zacetnih uspehih okrepila 3. ukrajinsko fronto pod poveljstvom marsala Tolbuhina . Po desetih dnevih bojev, ki jih stejejo med najhujse v 2. svetovni vojni, so se nemske sile izcr­pale . Najbolj elitne enote SS so odpovedale poslusnost in niso hotele v protinapad . Madzarska je bila dokoncno osvobojena 4. aprila, isti dan so sile 2. in 4. ukrajinske fronte po osvoboditvi se preostalih predelov Siovaske, pri cemer so jim izdatno pomagali slovaski partizani, osvobodile tudi glavno mesto Bratislavo, odtlej pa postopoma osvobajale tudi Gesko. Sedaj je bilo samo se vprasanje casa, kdaj bo padel Dunaj, kajti sile 2. in 3. ukra­jinske fronte so dobile ukaz za prodor v Avstrijo, pri cemer so jih brezuspesno skusale zadrzati ovire na meji, ki jih je ukazalo postaviti nemsko vrhovno poveljstvo . V zasledovan­ju nemskih sil z Madzarske na ozemlje Avstrije je bilo osvobojeno tudi Prekmurje . V bojih od 6. do 13. aprila je Rdeca armada osvobodila Dunaj, pri cimer so jim pomagali sovjetsko donavsko ladjevje in pripadniki avstrijskega odpora, ki so pripadnikom Rdece armade izrocili nemski nacrt obrambe mesta. Sovjetske enote 3. ukrajinske fronte so nato napre­dovale proti zahodni Avstriji. Medtem se je zacela zadnja velika bitka druge svetovne vojne - bitka za Berlin . Rdeca armada je mesto naskocila z veliko vojasko silo: sest tisoc oklepni­ki , osem tisoc letali in 40.000 topovi. Nemska vojska, ki je se vedno stela okrog milijon vojakov, se je z Odre morala umakniti proti Berlinu, ki so ga enote Rdece armade 25. aprila obkolile . Drugega maja je obramba Berlina kapitulirala . V istem casu, ko se je odlocalo 0

usodi Berlina, se je pricela vstaja v Pragi, z vso mocjo pa je izbruhnila 5. maja. Tri dni zatem se je nemska vojska umaknila iz mesta, ostale pa so enote SS, ki so izvajale zlocine nad prebivalstvom . Medtem so sovjetske sile pripravile in 6. maja zacele zadnjo ofenzivo za osvoboditev preostalih delov Geske, do crte Karlovy Vary - Plzen - Geske Budjejovice, kjer so ze bile enote ameriske vojske . Kljub objavljeni kapitulaciji 8. maja so se boji nadaljevali, 9. maja je bila osvobojena Praga, vzhodno od nje pa obkoljena nemska skupina armad Center, ki je dokoncno kapitulirala v noci od 10. na 11. maj . Stem je bila v vsej ostali Evropi, razen na Siovenskem, druga svetovna vojna koncana .

Italijansko bojisce 1945

Enote britanske 8. in ameriske 5. armade, ki so cez zimo mirovale, so 9. aprila pri Bologni pricele z ofenzivo in do 17. aprila prebile prvi nemski obrambni pas. 24 . aprila so prodrle v doli no reke Pad. Medtem so italijanski partizani 25 . aprila dvignili splosno vstajo ter osvo­bodili velik del severne Italije in omogocili zaveznikom hiter prodor do Soce. Fasisticna sev­ernoitalijanska republika Benita Mussolinija se je zacela rusiti. Mussolini s spremstvom je zbezal, vendar so jih partizani ujeli in postrelili, njihova trupla pa v zasramovanje izpostavili sredi Milana . Poveljstvo nemske armadne sku pine C je 29. aprila v Caserti pri Neaplju ver­jetno brez vednosti Berlina podpisalo kapitulacijo, ki je formalno zacela veljati 2. maja .

Balkansko (jugoslovansko) bOjisce 1945

Josip Broz Tito kot predsednik Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, zacasne jugoslovanske medvojne vlade, ki ni bila priznana, in dr. Ivan Subasi6 kot predsednik mednarodno priznane jugoslovanske begunske vlade v Londonu, ki pa je izgubila stik z domacimi razmerami, sta julija 1944 podpisala sporazum, po katerem sta se 2. novembra dogovorila za sestavo enotne jugoslovanske vlade, kar so jima priporocili tudi voditelji protihitlerjevske koalicije na konferenci na Jalti. Tako je Tito v zacetku marca 1945 sestavil enotno vlado, zavezniki pa so jo priznali. Kralj Peter II. je svojo oblast prenesel na kraljevo namestnistvo, sestavljeno iz treh politikov (Slovenec, Hrvat in Srb) .

I. SPLOSNI POLOZAJ V EVROPI V ZADNJIH MESECIH VOJNE

1. januarja 1945 so bile iz partizanskih divizij in korpusov v juznih in jugovzhodnih predelih takratne delno ze osvobojene Jugoslavije ustanovljene 1., 2. in 3., 2. marca pa se 4. jugoslovanska armada. Po Titovem ukazu se je od 1. marca 1945 dalje jugoslovanska par­tizanska vojska (dotlej uradno imenovana Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odre­di Jugoslavije), imenovala Jugoslovanska armada (JA). Marca jo je sestavljalo 62 divizij z okoli SOO.OOO dobro oborozenimi in opremljenimi vojaki. Najpomembnejso vlogo je dobila zadnja med armadami, cetrta v hitrem, 500 kilometrov dolgem prodoru je morala "ocistiti" jugoslovansko obalo in otoke, osvoboditi Liko, hrvasko in slovensko Primorje z Istro ter pro­dreti v Trst pred armadami zahodnih zaveznikov in tako skupaj s slovenskimi enotami 9. korpusa zagotoviti jugoslovansko oblast nad tem izjemno pomembnim pristaniskim mestom in Primorsko, po moznosti do slovenskih nacionalnih meja. Na zacetku pohoda, ki se je zacel 20. marca, je imela devet divizij z vec kot 70.000 vojaki, kar je bilo glede na nemske skromno stevilo, se zlasti na njihov 15. in 97. armadni korpus, ki ju je bilo potrebno onesposobiti. V prvih dveh dneh je na obrambni crti v vzhodni Liki, ki so jo drzali Nemci in sile NDH, ob pod pori tankov in topnistva povsem razbila nasprotnikove sile in osvobodila Bihac, nato je napredovala ob jadranski obali in njenem neposrednem zaledju in osvobajala tamkajsnje kraje. 4. aprila je prebila fronto na crti Karlobag - Gospic - Vrhovin, osvobodila ta mesta in napredovala ob preganjanju zdesetkanih nasprotnikovih sil. Sredi aprila je dosegla crto Crikvenica - Lokve in v 27 dneh osvobodila Liko, Gorski Kotar in Hrvasko Primorje. Prod ria je 200 kilometrov znotraj nemske obrambne linije ter povsem razbila in unicila nemski 15. gorski korpus . Naslednja velika preizkusnja je bil devetdesettisocglavi, dobro opremljeni in na boj pripravljeni 97. nemski armadni korpus, ki je sicer sodil pod nemsko armadno skupino C, razporejeno v Italiji (26. aprila vkljucen v armadno skupino E generala Lbhra), a ga je njeno poveljstvo poslalo proti 4. armadi na obmocje med Reko in Sneznikom. 4. armadaje nadaljevala izvajanje svoje osnovne naloge in od 17. do 21. aprila zlomila nemski odpor na crti Lokve - Crikvenica, kjer se je nasprotnik dobro branil in pri tem uporabljal tudi stare utrdbe na predvojni jugoslovansko-italijanski meji. Vmes so posamezne enote osvobodile tudi otoke Krk, Losinj in Cres. Preboj nemske fronte med Reko in Sneznikom se je zacel 21. aprila. Boji so bili srditi, na majhnem obmocju okoli Klane in Reke se je bojevalo 50.000 vojakov obeh strani, njihove sile so bile stevilcno izenacene. Na Titov ukaz se je pricel manever obkolitve nemske reske sku pine proti Trstu in Soci. Na obmocju Prezida in Cabra je bila 20. divizija, ki so jo okrepili z 11. brigado 26. divizije in dvema tankovskima bataljonoma in artilerijo. 27. aprila zjutraj se je pomaknila proti Ilirski Bistrici in Sf. Petru na Krasu, se utrdila na cesti Reka - Ljubljana in s severa ogrozila nems­ki 97. armadni korpus. 7. slovenski korpus pa je uspesno varoval bok 4. armade z ofenzivn­imi akcijami v Beli krajini in na Notranjskem. 24. aprila sta se s Cresa in Losinja pricela izkr­cavati na vzhodni istrski obali 9. divizija in mornariske enote in s pomocjo 43. istrske diviz­ije osvobajala kraje v Istri. Svojo vlogo v operacijah pod pore 4. jugoslovanski armadi okrog Posocja in Trsta sta opravili tudi 30.in 31. divizija iz sestava 9. korpusa. Po koncanih bojih za Trst, 1. oziroma 2. maja, je 4. armada povsem obkolila 97. armadni korpus, ki se je 3. maja pricel umikati proti Ilirski Bistrici, od tod pa naprej proti Postojni in Ljubljani. Potem ko je bil povsem odrezan, saj sta 29. hercegovska divizija in 7. slovenski korpus zasedla Postojno in Ljubljano, ga je 7. maja prisilila k vdaji.

2S. marca se je zacela tudi sarajevska operacija za osvoboditev glavnega mesta Bosne, ki je bilo po umiku armadne skupine E z Balkana in ustalitvi fronte za Nemce velikega strateskega pomena in ga je Hitler 15. februarja ukazal obdrzati iz politicnih razlogov, kljub nasprotnim mnenjem generalov, da je vojsko potrebno umakniti (slo je za nemski 21. armadni korpus in divizije NDH) skozi doli no reke Bosne na levi breg Save. Hudi boji za mesto in okolico, ki so jih na strani JA bojevali 2.,3. in 5. korpus, skupaj 3S.000 partizanov in 96 artilerijskih orozij, so se koncali v noci od 12. na 13. april z osvoboditvijo Zenice. Enote JA so iz boja izlocile okrog 20.000 nasprotnikov, njihovi glavnini pa se je vendarle uspelo umakniti.

Najbolj obcutljivi del fronte na Balkanu je bil pozimi 1944/45 zaradi stratesko izjemno pomembnih komunikacij na obmocju Srema, med Donavo in Savo. Nemci so se zelo dobro utrdili, zgradili pravo fronto s strelskimi jarki ter utrdbami in se pripravili na dolgotrajno obrambo. Da bi se izognili hujsim izgubam pri preboju fronte, bi morala 1. armada s skupino petih divizij po zamisli vrhovnega poveljnika Tita ze pred tem uniciti nasprotnikova mostisca na Savi pri Bjeljini in Backi. Nato bi te sile z juga in enote 3. armade z levega brega Drave s hkratnim udarom obkolile nemske sile v Sremu in jih unicile s frontalnim napadom. Uvodni boji so se zaceli v prvih dneh aprila z osvoboditvijo Bjeljine in napada na Brcko ter v nadaljevanju z osvoboditvijo se drugih krajev. Enote JA zaradi pomanjkanja desantnih

11

12

I. SPLOSNI POLOZAJ V EVROPI V ZADNJIH MESECIH VOJNE

sredstev niso mogle preckati Save, katere levi breg so branile mocne sile NOH . Savo so zacele prestopati sele 10. aprila, operacija pa je potekala dokaj pocasi, tako da divizije juzne operativne skupine niso pravocasno dosegle Vinkovcev, kjer bi se morale po nacrtu zdruziti s 3. armado. Glavni boji za preboj fronte pa so se zaceli 12 . aprila zjutraj s topnisko pripravo iz 120 orozij, ob pomoci 50 letal iz skupine letalskih divizij JA, ki so v dveh naletih udarila po nemskih polozajih od Sida do Vinkovcev in Vukovarja . Nato je sledil juris enot prve bojne crte. 1. proletarska divizija je hitro prebila nemsko obrambo in do vecera osvobodila Vukovar. Tej so sledile se druge enote, pomembno vlogo pri preboju je imela 2. tankovska brigada s sovjetskim i tanki T-34, najboljsimi tanki 2. svetovne vojne . Tudi enote 3. armade so v isti noci zacele prestopati Dravo in Donavo. Prestop so kljub pomanjkanju pontonskih in desantnih sredstev uspesno izvedli in vzpostavili potrebna mostisca . Enote 51. divizije in Osijeske brigade so 14. aprila osvobodile Osijek in v treh dneh ocistile tudi obmocje Osijeka, Donjega Miholjca in Nasic ter stem vzpostavile razmere za nadaljevanje napada prek Pod ravine proti Virovitici in Varazdinu .

S prebojem sremske fronte so nemske sile in sile NOH prisle v tezak polozaj . Enote 21. armadnega korpusa so se mukoma prebijale po dolini Bosne na sever po edini cesti, ki vodi iz Doboja prek Dervente v Siavonski Brod. Generalstab JA, ki je hotel cimvec nasprotnikovih sil uniciti ze med njihovim umikom, je ukazal 2. armadi, naj zacne napredovati proti Doboju, Banjaluki, Bosanskem Novem in Karlovcu, svoje operacije pa uskladi s 1. armado v Posavini in 4. armado v Liki in Gorskem Kotarju . Ukaz je 2. armada zacela izvajati 5. aprila in z vecjim ali manjsim angaziranjem osvobajala kraj za krajem . Najhujsi boji z obojestranskimi velikimi izgubami so se bili za Pleternico, ki je bila osvobojena sele 20. aprila, v isti noci tudi Brod, nato so enote napredovale proti Novi Kapeli in Okucanom, kamor so prispele 24. in 25. aprila. Po Podravini sta napredovali 1. in 3. armada. V sestav 3. armade je prisla med drugimi tudi 17. vzhodnobosenska divizija iz 1. armade. 25. aprila je 3. armada po tridnevnih bojih osvobodila Virovitico, 2. armada pa je napredovala po desnem bregu Save in osvobajala kraje na severovzhodu Bosne. Tako so 1., 2. in 3. armada po desetdnevnih operacijah skozi Podravino in Posavino dosegle crto Drava - Bilogora - "ova - Una . Nasproti so jim stale mocne nemske sile in sile domacih nasprotnikov, skupaj okrog 360.000 mol, s katerimi je skusal general L6hr za vsako ceno prepreciti njihov prodor do drzavnih in etnicnih mej, saj je igral na karto razdora med zavezniki in hotel doseci za nemski rajh ugodnejsi razplet vojne. Generalstab JA je zato vztrajal pri unicenju omenjenih sil na jugoslovanskem ozemlju . 1. armadi je ukazal napredovati proti Zagrebu, 2. proti Karlovcu, 3. po Podravini in 4. proti Trstu. Po hudih bojih so vse dosegle svoje cilje. 29. hercegovska divizija iz sestava 4. armade je ze v zacetku maja prestopila hrvasko-slovensko mejo in osvobajala kraje na Notranjskem ter prodirala proti Ljubljani. Na dan podpisa nemske kapit­ulacije 8. maja je bila tako osvobojena vecina Hrvaske (ravno na ta dan tudi glavno mesto Zagreb), dan prej Karlovac, ki so ga branile sile nemskega 91. armadnega korpusa, pa tudi Varazdin. Enote druge armade so tega dne prestopile hrvasko-slovensko mejo in se usmerile proti Brezicam, Krskemu in Novemu mestu. Odkar se je tezisce bojev preneslo na slovensko ozemlje, pa je bil strateski cilj Generalstaba JA z dvema krakoma klesc, katerih zahodnega bi predstavljale enote 4., vhodnega pa enote 3. jugoslovanske armade, zaobiti umikajoce se sile nemske armadne skupine E in jugozahodnega bojisca (stiristotisoc moz), in sile domacih nasprotnikov (dvestotisoc moz), jih zajeti in prisiliti k vdaji na domacih tleh . Vmesni prostor med obema krakoma bi zapolnile enote 4. operativne cone. To prizadeva­nje je bilo v skladu z nacrti zaveznikov, obenem tudi s cilji KP, ki je hotela doseci poraz domacih nasprotnikov na domacih tleh in njihovo stevilo zmanjsati do te mere, da ne bi ogrozalo prihodnje oblasti .

Odpor na okupiranem ozemlju V zaledju front

Ie prej, ko smo govorili 0 napredovanju zavezniskih armad na frontah, smo opozarjali na pomoc partizanov in drugih pripadnikov odpora napredujocim zavezniskim armadam v zaledju front v posameznih okupiranih drzavah . Odpor je v razlicni moci in intenzivnosti izbruhnil v vsej okupirani Evropi, odvisno od posamezne drzave in njene tradicije ter pose­bej se od okupacijskega sistema in radikalnosti ciljev, ki si jih je le-ta zadal v posameznih drzavah in nad posameznimi narodi . Marsikje je prislo do odpora najprej spontano, sele pozneje so se uporniki med seboj povezali in organizirali . Dejavnost odpora ponekod ni sla dlje od ustne in pisne propagande, sabotaz in diverzij ter drugih dejanj, kot na primer skri­vanja orozja, pomoci vojnim ujetn ikom in prisilnim mobilizirancem na begu, zbiranja in posiljanja obvescevalnih porocil zaveznikom ter atentatov na predstavnike okupacijskih

I. SPLOSNI POLOZAJ V EVROPI V ZADNJIH MESECIH VOJNE

oblasti in njihove domace pomagace. Drugod po je slo tudi za provo vojasko organizacijo z vojaskimi enotami razlicnih stopenj in moci, povezanimi v skupna poveljstva, s pravim vojaskim delovanjem, ki ni obsegalo Ie sabotaz in diverzij, ampak tudi manevrsko bojevanje ter napade no okupatorjeve postojanke in kolone ter celo ustvarjanje osvobojenih ozemelj. V nekaterih drzavah je bilo vec odporniskih organizacij, ki so si bile tu in tam celo v konkurencnem odnosu in je med njimi samimi prihajalo do obcasnih spopadov (primer partizanov in cetnikov v Jugoslaviji). Nekatere odporniske organizacije so bile za takojsnjo oborozeno akcijo, druge so skoraj do konca vojne dajale prednost drugim dejavnostim odpora, k oborozeni vstaji po bi (in tudi dejansko so) pristopile sele proti koncu vojne, ko je bil okupator ze mocno oslabljen in se je ze umikal. No tak nacin so upale no manjse cloveske izgube in stem ohranitev zive sile svojega naroda. Sku pen cilj vseh odporniskih gibanj je bil izgon okupatorja, marsikje po se sprememba sistema, kot je to bil primer v Sioveniji in Jugoslaviji. Posebno je to cilj izstopal pri tistih odporniskih organizacijah, ki so bile pod vplivom komunistov; le-te je k organiziranju odpora spodbudil zlasti nemski napad no Sovjetsko zvezo kot prvo in edino komunisticno drzavo, ki so se jo cutili dolzni braniti. Izstopale so tudi po svoji ucinkovitosti, saj so jih vodile hierarhicno organizirane komunisticne partije, podrejene strogi disciplini njenih clanov in zahtevi po brezpogojnem izvrsevanju direktiv, bile so tudi za takojsnjo oborozeno akcijo, kar je bilo zlasti za mlade Ijudi privlacneje kot cakanje, borce po so novacile pod gesli boja za domovino, s cimer so pritegnile vse druzbene sloje. Za spodbujanje odpora v zaledju so zahodni zavezniki ustanovili dve posebni organizaciji: britansko SOE in amerisko OSS.

Poloiaj V Nemciji in konec vojne

Kljub hudi situaciji, ki se je kazala v vedno vecjem pomanjkanju, je nacisticni rezim z ucinkovitimi prijemi deloval do konca vojne. Omembe vrednega odpora proti rezimu v Nemciji ni bilo, razen zarote v vrstah castnikov s poskusom atentata no Hitlerja, ki po se je ponesrecil. Nasilje sta poosebljali tajna politicna policija - gestapo in SS z vrhovnim vodjo SS in policije Heinrichom Himmlerjem. Septembra 1944 je Hitler s posebnim odlokom ustanovil Volkssturm kot posebno formacijo, v katero naj bi kot zadnjo rezervo za obrambo Tretjega rajha zbrali vse moske od 16. do 60. leta, ki dotlej se niso bili razporejeni v nobeno vojasko formacijo. Oborozili naj bi jih s starim orozjem iz vojnega plena. To formacija se je pokazala kot neuporabna. Brez nje so dotlej vpoklicali 7,5 milijona moskih, kar po je bilo nekajkrat premalo v primerjavi s stevilcnostjo zavezniskih, zlasti sovjetskih sil, ki so imele neizcrpne rezerve zive sile in surovin, kar po za Nemcijo ni veljalo, zlasti ne potem, ko je zacela izgubljati bogate zasedene pokrajine. Nemsko letalstvo je bilo do konca leta 1944 skorajda uniceno, zato so letala zahodnih zaveznikov povsem obvladala nemski zracni prostor. Pod udarom so bila nemska mesta, vojaski ter civilni pro met in vojasko pomembna industrija. 13. februarja 1945 so no Hitlerjev ukaz ustanovili nagla sodisca, s katerimi so po hitrem postopku obsodili no smrt vsakogar, ki naj bi pokazal premalo junastva v boju proti napadalcem, ali po so go sumili izdaje. Propagando, s katero je obsojal zavezniske zracne napade ter nemskemu narodu obljubljal zmago v vojni tudi s pomocjo novih, cudeznih orozij, je poosebljal propagandni minister Joseph Goebbels. Tudi sam Hitler je pogosto, a v zadnjih mesecih vedno redkeje prek radio in zvocnikov nagovarjal nemski narod s pozivi, naj vzdrzi in izpolnjuje svoje dolznosti do konca. Se 19. marco 1945 je izdal ukaz, do je treba braniti vsak kvadratni meter nemske zemlje, ali po ob umiku porusiti in pozgati vse za sabo, cesar po poveljniki niso upostevali. Realnost, v kateri se je znasla drzava, so javnosti prikrivali, vendar so jo Ijudje vse bolj cutili sami v obliki nestetih ton bomb, ki so padale no mesta, zlasti Dresden, kjer je 13. februarja 1945 umrlo 135.000 Ijudi po tudi no glavno mesto Berlin. Mestni promet se je vecinoma povsod zaustavil, elektrike in plina ni bilo, racionirana preskrba se je zmanjsala pod zivljenjski minimum, cvetela po je crna borza. Po zacetku ofenzive sovjetske Rdece armade je Nemcijo preplavil val beguncev z vzhoda, ki niso zeleli priti pod sovjetsko nadoblast. Bezali so s prevoznimi sredstvi po kopnem ali po morju, pri cemer se je nekaj ladij z vec tisoc beg unci potopilo.

Zavezniske armade so se morale v nadaljevanju vojne no pohodih cez nemsko ozemlje prvic soociti z grozotami nacisticnih koncentracijskih taborisc, prav tako tudi prebivalstvo, ki je zanje nedvomno vedelo, vendar so mu bile podrobnosti 0 njihovem delovanju prikrite.

Pred padcem Berlina, 30. aprila, je Hitler skupaj z nekaterimi najozjimi sodelavci napravil samomor, se prej po izrocil oblast admiralu Karlu Donitzu. To je zacel pogajanja 0 vdaji. Dokument 0 vdaji so podpisali dvakrat, prvic 7. mojo no sedezu Eisenhowerjevega

13

I. SPLOSNI POLOZAJ V EVROPI V ZADNJIH MESEC I H VOJNE

poveljstva v Reimsu, drugic pa 8. maja pri sovjetskem morsalu Zukovu v Berlinu, s cimer so hoteli poudoriti enotnost zaveznikov. Tretjega rajha ni bilo vec, zavezniki so si v skladu z dogovorom na Jalti razdelili Nemcijo na okupacijske cone, prav tako tudi Avstrijo ter glavni mesti Berlin in Dunaj. Nekaj casa so pustili delovati se Donitzovo vlado, vendor so jo nazadnje razpustili, clane pa oretirali.

Potsdamska konferenca

Potekala je po koncani vojni od 17. 7. do 2. 8. 1945. Od prejsnjih "velikih treh " se je je udelezil Stalin, namesto Roosevelta, ki je medtem umrl, njegov naslednik Truman, Churchill pa samo na zacetku, potem, ko je izgubil na volitvah, pa njegov naslednik Atlee. Podrobneje so dolocili povojno ureditev razdeljene Nemcije, nadaljevali razpravo 0 reporacijah, potrdili pravico Sovjetske zveze, da si prikljuci vzhodnopruski Konigsberg, iri Poljske, da si prikljuci Slezijo, Pomorjansko in del vzhodne Prusije, sankcionirali izselitev Nemcev iz Sudetov in iz ozemelj, ki so pripadla Poljski. V bistvu pa je slo za delitev Evrope na vzhodni in zahodni blok.

Sojenje nacisticnim vojnim zlocincem

Od oktobra 1941 do junija 1945 je pet sporazumov med zavezniki zagotovilo kazensko ukrepanje proti vojnim zlocincem in mu dalo pravno osnovo. Ob koncu leta 1943 je bila v ta namen v Londonu ustanovljena posebna komisija, ki je zacela zbirati dokaze v kortotecnem seznamu, v katerem so bili ob koncu vojne podatki 0 35.000 nacisticnih vojnih zlocincih. 8. avgusta 1945 so vlade Velike Britanije, ZDA, Francije in Sovjetske zveze sporazumno ustanovile mednarodno vojasko sodisce. Potrdilo ga je 19 drzav z vseh celin. Sodisce s sedezem v NOrnbergu je omejilo svojo pristojnost na 24 obtozencev, najbolj odgovornih oseb nacisticnega Tretjega rajha. Sodna obravnava proti njim se je zacela 20. 11. 1945 in se koncala 31. 8. 1946. Dvanajst obtozencev je bilo obsojenih na smrt, sedem na zaporne kazni, trije so bili oprosceni, eden je v zaporu noredil samomor, eden ni mogel priti na sojenje iz zdravstvenih razlogov, eden pa je bil na smrt obsojen v odsotnosti. Glavnemu

14 sodnemu procesu je sledila se vrsta procesov proti manj pomembnim nacistom in esesovcem.

II. SPLOSNI POLOZAJ NA SLOVENSKEM OZEMLJU V ZADNJIH MESECIH VOJNE

SPLOSNI POLOZAJ NA SLOVENSKEM OZEMLJU V ZADNJIH MESECIH VOJNE

V zadnjih mesecih vojne SO se no slovenskem ozemlju sooeali interesi in cilji treh velikih dejavnikov: osvobodilno gibanje v okviru OF s partizansko vojsko, ki je vse bolj postajala paradrzava sredi nacistiene drzave, nemski okupator s svojim oblastn im in politienim aparatom, ki je deloval do konca vojne (v Prekmurju tudi madzarski, vendar do 4. aprila, ko je pokrajino osvobodila Rdeea armada), in tako imenovani protirevolucionarni tabor z domobransko vojsko, ki je bila formalno del okupatorjevih policijskih enot.

Nemski okupator

Od kapitulacije Italije 8. septembra 1943 je slovensko ozemlje, razen Prekmurja, pokrival nemski okupator. No obrobjih Primorske je vsaj v veeja mesta (Trst, Gorica) segala tudi oblast Mussolinijeve fasistiene salojske republike. Zaradi priblizevanja zavezniskih armad' nemskim mejam je Siovenija vse bolj postajala zaledje front in prehodno obmoeje, skoz i katerega so se valile reke nacistienih enot in opravljali prevozi blaga za potrebe front . Z nastopom zime se je polozaj no frontah ustalil, obe nasprotujoei si strani po sta se pripravljali no spomladanski koneni obraeun. Zaradi predvidenega umika enot z Balkana je nemski okupator no slovenskem ozemlju organiziral gradnjo obrambnih linij. Za izvedbo, ki jo je zaupal organizaciji Todt, je pritegnil vee inzenirsko-gradbenih bataljonov in mobiliziral veliko stevilo slovenskih Ijudi, pripeljal po mnogo delovne sile in vojnih ujetnikov iz Avstrije in Madzarske. Dela so moeno ovirale partizanske enote s svojimi akcijami po tudi delavci sami so sabotirali. Zaradi nemotene gradnje ovir in zagotovitve uspesnega umika z Balkana je nemski okupator skoraj do konca vojne oziroma do zaeetka svojega umika s slovenskega ozemlja organ iziral vrsto lokalnih ofenziv z namenom eiseenja ozemlja. Ziasti je naertoval izbris nekaterih manjsih osvobojenih ozemelj, nevtralizacijo partizanske vojske in njeno odvrnitev od pomembnih prometnih zvez. V to nomen je pritegnil no slovensko ozemlje mnogo novih enot, krepil obstojeee enote, eez ozemlje po je slo mnogo enot prehodno. Vseh pripadnikov oborozenih sil, ki so se no Siovenskem v tem casu borili pod okriljem nemskega okupatorja, je bilo v prvih zimskih mesecih po ocenah okrog 130.000, brez tistih enot, ki so sle eez slovensko ozemlje samo prehodno ali so se no slovenskem ozemlju preurejale ali bile Ie obeasno pritegnjene v protipartizanski boj.

No Primorskem je bi l ze omenjeni 97. armadni korpus, ki so go iz armadne sku pine C v Italiji dodelili pod poveljstvo armadne sku pine E z namenom zaustaviti prodiranje 4. jugoslo­vanske armade proti Trstu . V okviru operacijske cone Jadransko Primorje (od septembra 1943) so delovale policijske sile, zlasti enote SS policije in stirje novi italijanski policijski prostovoljski bataljoni (v Vidmu, Gorici, Trstu in no Reki) ter italijanski alpinski polk Tagliamento, ki so go pozneje preuredili v policijski prostovoljski bataljon gorskih lovcev z istim imenom. V zaeetku leta 1945 so prieele prihajati z obmoeja zahodne Beneske Siovenije enote kozasko-kavkaske divizije, no obmoeje Videm - Gorica po italijanska fasis­tiena divizija X MAS, ki po so jo kmalu odpeljali. No obmoeju omenjene operacijske cone so se od marco 1945 razmeseale tudi eetniske enote, zlasti Dinarska divizija ter Jevdejevicev eetniski korpus in oddelki ernogorskega eetniskega korpusa, ze prej po so tu delovale enote Srbskega prostovoljskega korpusa . Omenjenih enot v okviru cone je bilo za 79 bataljonov, od teh 64 operativnih za sodelovanje v bojih . Omeniti moramo tudi primorsko domobranst­vo z imenom Siovenski narodni varnostni zbor, ki po je bilo malastevilno in se je drzalo v redkih postojankah v blizini veejih mest.

No Gorenjskem, Stajerskem in Koroskem so od vojaskih enot delovali predvsem bataljoni 438. divizije za posebno uporabo, sestavljeni iz vojakov starejsih letnikov, ki niso bili sposobni za frontne enote. Razmeseeni so bili po vsem ozemlju in imeli nalogo varovati komunikacije . Poleg teh je bil julija 1944 ustanovljen se 18. polk gorskih lovcev, po poveljniku imenovan tudi Treeckov polk, ki je imel dva bataljona no Juznem Koroskem in bataljon v Skofji Loki, konec leta 1944 in v letu 1945 po je imel pomembno vlogo v bojih proti partizanom no Stajerskem. Poleg teh je bilo se vee drugih enot, tako denimo alarmni polk divi zije Brandenburg, ki je prisel no Gorenjsko ze junija 1944, s stabom no Bledu in

15

16

II. SPlOSNI POlOZAJ NA SlOVENSKEM OZEMlJU V ZADNJIH MESECIH VOJNE

botoljoni no Bledu, v St. Vidu nod Ljubljono, Komniku in Domzoloh. Nekotere enote so bile solske in so se no omenjenem ozemlju soma urile. No Stojerskem, ki je s priblizevonjem fronte postolo njeno zoledje, soj je bilo Rdeeo armada od njenih mejo no zoeetku leta 1945 oddoljeno soma 70 kilometrov in je kot taka dobilo zo okupotorjo pose ben pomen, so iz nekoterih umikojoeih se enot oblikovoli 31. SS divizijo in jo konec februorjo premestili no ovstrijsko ozemlje. No obrombno erto ob Sotli in So vi so posloli 18. pehotno divizijo, z Modzorske po je no obmoeje Moriboro in Drovskego poljo prispelo 14. SS divizijo "Golizien"oli 1. ukrojinsko divizijo, ki so jo uporobili proti partizonom, dvo polka po marco 1945 v boju proti partizonom 9. korpuso no Gorenjsko. No Stojersko je prispelo se vee drugih enot, in sicer 118. polk in 921 . botoljon dezelnih strelcev, 319. dopolnilni botoljon, oddelki 418. divizije gorskih lovcev ter oddelki policijskego prostovoljskego botoljono. No Juznem Koroskem je kot glovno enoto zo boj proti partizonom od oprilo 1944 delovol 13. SS policijski polk, ki so go marco 1945 uporobili v ofenzivi proti 9. korpusu, nato so go, toko kot 14. SS divizijo Golizien in 18. polk gorskih lovcev ter vermonski polk" Untersteiermark" se isti mesec odpeljoli no fronto no ovstrijsko Stojersko. Poleg mostvo stevilnih orozniskih postoj, groniearjev in zelezniske zoseitne policije je nemski okupotor no ozemlju omenjenih pokrojin zo boj proti portizonski vojski uporobljol tudi stevilne enote in formocije, sestovl ­jene iz domoeinov. Toko je Siovence vkljueil v pomozno policijo, v "Vermonsoft" Stojerske domovinske zveze in enote Volkssturmo, no Gorenjskem po v Gorenjsko domobronstvo.

V toko imenovoni Ljubljonski pokrojini , torej no Dolenjskem in Notronjskem z Ljubljono, se je nemski okupotor zonosol predvsem no sile Siovenskego domobronstvo, ki jih je uporobl­jol kot pomozne policijske sile zo boj proti partizonom in zo vorovonje komunikocij in objek­to v, po tudi no enote SS policije, zlosti dvo botoljono 14. SS policijskego polka, ki so ju feb­ruarjo 1945 zomenjoli z dvemo SS policijskimo botoljonomo, ki sto bilo dotlej no Stojer­skem, in sicer botoljon Cholm iz sestovo 25. SS policijskego polka (njegov poveljnik je postal obenem poveljnik toko imenovonego "zoseitnego obmoejo Ljubljonske pokrojine") in 3. botoljon 19. SS policijskego polka. Hkroti so v Ljublj oni iz SS lovskego botoljono, ki je novembro 1944 prisel iz Komniko, in iz drugih sovjetskih vojnih ujetnikov ustonovili 1. SS posebni polk "Vareger" ali "Varjogov", ki so go v zoeetku marco posloli v boj proti parti­zonom no obmoeje Zuzemberko .

Politiko nemskego okupotorjo do Siovencev je bilo od pokrojine do pokrojine rozlieno in v vseh vojnih obdobjih ni bilo enoko. Korosko je ze od onsluso dolje obrovnovol kot sestovni del svoje drzove, zoto je bil rezim tukoj nojstrozji, zokonodojo, ki je veljolo zo vso drzovo, je veljolo tudi tukoj. V uprovnem smislu ji je prikljueil Gorenjsko z Mezisko doli no, stem do je bilo slednjo ozemeljsko prikljueeno dvemo obstojeeimo koroskimo okrozjemo, medtem ko je no Gorenjskem ustonovil tri somostojno okrozjo . Zelo tesno je skusol vkljueiti v sistem svoje drzove tudi Stojersko, ki jo je obrovnovol kot pokrojino, do kotere imo zgodovinsko provico (noeelomo je enoko veljolo tudi zo Gorenjsko), eeprov je formolnoprovno kljub noertovonju ni nikoli prikljueil svoji drzovi. No Stojerskem do konco vojne ni prov nie pop­useol v svoji politiki do slovenstvo in je vztrojol no ponemeevonju pokrojine in doslednem izkoriseonju gmotnih in eloveskih potenciolov pokroj ine, toko kot si je zostovil no zoeetku okupocije, slovenskemu gornjemu sloju po ni bil priprovljen pri znoti nobenih provic v orgo­nizociji oblasti . Do Gorenjcev je zlosti v letu 1944 zovzel bolj popustljivo politiko in dopustil nekoj slovenskih osnovnih sol, dopuseol vpliv iz Ljubljone, prenehol novoeiti v nemsko vojsko. Popustljiv po je bil do Ljubljonske pokrojine, zo okupocijo kotere se ni mogel ski ice­voti no nekoksno "zgodovinsko provico". Toko je slovenski politieni "vrhuski" iz vrst predvo­jnih politikov priznol doloeene koncesije v delitvi oblasti (general Rupnik postone "prezi­dent" pokrojine) in jim dovolil ustonoviti Siovensko domobronstvo. V Siovenskem Primorju in Istri se fosistieni rezim ni bistveno spremenil, vendar je nemski okupotor no doloeenih pre­delih priznovol slovenski znoeoj pokrojin v uprovi in solstvu . Pri vzdrzevonju svoje oblasti s soc iolno demogogijo in propogondo, zlosti po z nosiljem, je bil do konco dosleden. Noglo vojosko sodiseo so izrekolo smrtne kozni dezerterjem in skrivoeem tudi se v eosu tik pred zlomom; toko so se 20. oprilo no streliseu Kreuzberg pri Celovcu no osnovi sodbe vojoskego sodiseo pri stobu Divizije 438 zo posebno uporobo ustrelili skupino 16 ubeznikov, streljoli ali po vsoj obsojoli no smrt po so tudi se pozneje . Nie bolje ni bilo v civil­ni sferi, soj je gestapo do konco vojne vzdrzevol zloglosne zopore v Begunjoh, Celovcu, Drovogrodu, Ljubljoni , Moriboru, Celju, Trstu, Ljutomeru, Komniku in drugod, kjer je v preiskovolnih postopkih uporobljol nojbolj okrutne metode proti osebom, ki so bile osuml­jene sodelovonjo z osvobodilnim gibonjem. No Koroskem je bilo v sestovu nocistiene drzove pristojno posebno sodisee zo zoseito drzove (Volksgericht), ki je imelo sedez v Berlinu in vee sodnih senotov, ki so po potrebi sodili v koteremkoli delu nemske drzove. Toko

II. SPLOSNI POLOIAJ NA SLOVENSKEM OZEMLJU V ZADNJIH MESECIH VOJNE

je eden od senatov se v letu 1945 sodil tudi v Celovcu, kazni, ki jih je izrekal, so bile navad­no smrtne. Zadnjo skupino okrog 20 obsojencev, ki so v celovskem zaporu eakali no izvrsitev smrtne obsodbe, je dol 3. mojo izpustiti varnostni direktor za Korosko Josef Stossier po posredovanju pripadnikov OZNE za Korosko. Gestapo je izvedel pogon za njimi in jih nekaj ponovno zajel. Ukrepal je tudi proti policistom, ki so jih izpustili. 0 usodi talcev, ki jih je nemski okupator no Gorenjskem in Stajerskem po tudi v Siovenskem Primorju strel­jal do konca vojne (no Stajerskem zadnjie z objavo no plakatih 3. aprila 1945, pozneje brez objave no plakatih), je no Gorenjskem z Mezisko doli no odloeal poseben trielanski sodni senat, no Stajerskem poveljnik varnostne policije in varnostne sluzbe no predlog polici­jskega urodnika, ki je vodil postopek, dokoneno po jih je potrjeval visji vodja SS in policije v 18. vojnem okrozju general Erwin Rosener. Le nekaj oseb je bilo obsojenih tudi pred poseb­nim sodiseem za politiene kazenske zadeve, ki go je 1. septembra 1944 ustanovil sef civilne uprave. V Siovenskem Primorju je odloeal urad poveljnika varnostne policije in varnostne sluzbe v Trstu, nekatere obsojence je obsodilo no smrt Posebno sodisee za javno varnost v Trstu. Taksno sodisee je delovalo tudi v Goriski pokrajini. Se v zadnjih stirih mesecih vojne je nemski okupator no Stajerskem izvedel 12 streljanj s skupno 166 ustreljenimi osebami in obesil 99 talcev v Stranicah pri Frankolovem, ob svojem umiku po je v Spodnjih Radvanjah pri Mariboru postrelil okrog 200 zapornikov. Zlogiasna gestapovska izpostava, kjer so si tamkajsnji usluzbenci privoseili posebej krute metode, je delovala v Dravogradu, kjer so prav tako se malo pred koncem vojne, kot izvemo iz partizanskih obveseevalnih poroeil, streljali in pobijali ter v Dravo metali z bodeeo zico zvezane Ijudi. Tudi v zaporih v Begunjah no Gorenjskem so zadnje leto vojne ustrelili osem sku pin talcev; najbolj mnozieno 9. febru­arja za Kamnitnikom pri Skofji Loki (50 oseb), nazadnje po 17. aprila (28 oseb). V Siovenskem Primorju sta najvee Ijudi ustrelili nemska policija in vojska med svojimi masee­valnimi pohodi in v Rizarni Sv. Sobota v Trstu (tako imenovana "trzaska rizarna"), kjer je deloval zloglasen gestapovski zapor.

No slovenskem ozemlju je do 7. mojo 1945 delovalo edina koncentracijsko taborisee Ljubelj kot izpostava taborisea Mauthausen, kjer so morali taboriseniki pod budnim oeesom Stevil­nih do zob oborozenih gestapovskih strazarjev graditi 1571 metrov dolg cestni predor. Bili sta dve taborisei, severna no koroski in juzno no gorenjski strani. Mnozienih usmrtitev ni bilo, ker so izerpane internirance posiljali nazaj v matieno taborisee, kjer so jih zanesljivo usmrtili in sezgali v krematoriju, bilo po je nekaj posameznih: nekatere izerpane je usmrtil taboriseni zdravnik z injekcijami, nekatere so zaradi malenkostnih prekrskov postrelili esesovski strazarji. Mrtve so sezigali v improviziranem krematoriju, ki so go uredili za to nomen.

Protirevolucionarni tabor

Medvojni protirevolucionarni tabor so sestavljali ostanki predvojnih, z ustavo Kraljevine Jugoslavije priznanih meseanskih strank, njihovih frakcij ter samostojnih politienih skupin in gibanj, ki se niso vkljueila v Osvobodilno fronto (OF). Za razliko od osvobodilnega gibanja v okviru OF, v katerem je Komunistiena partija Siovenije (KPS) zlepa ali zgrda vzpostavila enotnost, je to zelo raznoliko skupino vseskozi razjedala neenotnost pogledov ter idej po tudi ravnanj. Skupno jim je bilo samo nasprotovanje komunizmu in stroh pred zmago komunistiene revolucije no Siovenskem, ki go je poosebljala OF s KP kot vodilno silo. Siovenska zaveza, ki so jo kot svojo upornisko organizacijo in kot protiutez OF organizirali spomladi 1942, je nekaj mesecev po kapitulaciji Italije iz razlienih vzrokov, predvsem zaradi neenotnosti in nemskih aretacij nekaterih vodilnih elanov, prenehala delovati. Predstavniki protirevolucionarnega tabora so po propadu vaskih straz, ki so nastajale pod italijansko okupacijo no ozemlju Ljubljanske pokrajine, jeseni 1943 skupaj z nemskim okupatorjem organizirali Siovensko domobranstvo, ki je bilo del okupatorjevih policijskih sil pod poveljstvom "Operativnega staba za unieevanje band" in njegovega poveljnika, generala SS in policije Erwina Rosenerja. Domobranci so bili prepojeni z idejo protikomunizma in, tako kot partizani, preprieani, do predstavljajo provo slovensko vojsko, ki se bori za interese slovenskega naroda. Naperjeni so bili proti osvobodilnemu gibanju v okviru OF, ki so go pojmovali kot komunistieno zaroto, pri tem sta jih podpirala tudi del civilnega prebivalstva in uradna katoliska cerkev v Ljubljanski pokrajini s skofom Gregorijem Rozmanom . Dobro izurjena s stroni nemskih instruktorjev, disciplinirana in deloma organizirana kot ofenzivna silo s stirimi udarnimi bataljoni in vee specialnimi enotami, je bila vojska Siovenskega domobranstva, eeprav malostevilna, veliko bolj ueinkovita, kot so bile vaske straze pod italijansko okupacijo, po svoji ueinkovitosti po je no

17

18

II. SPLOSNI POLOZAJ NA SLOVENSKEM OZEMLJU V ZADNJIH MESECIH VOJNE

ozemlju, kjer je delovala, pocasi zacela prekasati tudi partizansko vojsko . Nemski okupator, ki se je zavedal, da mu lahko v kriticnem trenutku postane tudi neva rna, saj lahko njegovo orozje obrne tudi proti njemu, jo je strogo nadzorova l in omejeval tako pri stevilu kot pri oborozitvi , v organizacijskem in v operativnem smislu (ni dovoljeval vecjih enot od bataljonov niti tezke oborozitve pa tudi ne samostojnega nacrtovanja in vodenja operacij). Izgube, ki so jih dozivljali v bojih z enotami 7. korpusa v zimi 1944/ 45, so domobranski bataljoni nadomescali z mostvom iz posadnih cet, kajti dotoka novih prostovoljcev in mobilizirancev skoraj ni bilo. Iz posadnih cet so do konca vojne sestavili na osnovi nemskega ukaza se dva udarna bataljona : 11. februarja 10. bataljon v Novem mestu in 18. aprila 12. bataljon v Kocevju. 3. bataljon so 6. marca ukinili in z njim oblikovali posadke Veliki Gaber in Obcine za zavarovanje poti Ljubljana - Novo mesto. Konec februarja 1945 so Nemci, da bi si domobrance se bolj podredili , preuredili tako, da so vsem razen drugemu, ki mu je poveljeval stotnik Vuk Rupnik, odvzeli po enD pehotno ceto in mu dodali SS policijsko ceto. Poveljniki bataljonov so postali oficirji SS policije in bataljoni so dobili ime po njihovih priimkih. 7. aprila so ta ukrep preklicali in bataljone spet vrnili v prvotno stanje. Siovensko domobranstvo je takrat stelo okrog 12.000 moz. Na Gorenjskem je okupator s pomocjo domacih protikomunistov organiziral gorenjsko domobranstvo, uradno imenovano Gorenjska samozascita, ki je stelo najvec 2500 mol, na Primorskem pa primorsko domobranstvo, uradno imenovano Siovenski narodni varnostni zbor (SNVZ) z manj kot 2000 mozmi. Vidne osebe v protikomunisticnem taboru ter oficirji predvojne jugoslovanske vojske, ki so se se vedno cutili zavezane jugoslovanski begunski vladi v Londonu in cetniskemu poveljniku Orazi Mihailovicu, ki ga je ta vlada priznavala, pa so, zavedajoc se sodelovanja domobranstva z okupatorjem in negativnih posledic, ki ga lahko zadenejo, upostevajoc svetovni polozaj, ki je vse bolj kazal na poraz nacisticne Nemcije in zmago protihitlerjevske koalicije, do konca vojne, vendar neuspesno, iskali carobno formulo za svoje prezivetje. Del omenjenih oficirjev je istocasno tudi tajno sodeloval z britansko obvescevalno sluzbo in ji posiljal podatke, kar je odkril gestapo, jih aretiral in poslal v taborisca . Osnovni problem jim je predstavljalo vprasanje, kako bi pod okriljem okupatorja se naprej vodili boj proti OF in partizanom do njihovega unicenja, obenem pa se, racunajoc na izkrcanje zahodnih zaveznikov v Istri in njihovo zasedbo Siovenije postopoma odlepili od okupatorja in se priblizali zahodnim zaveznikom. V ta namen so snovali tako imenovano "ilegalo", malostevilne cetniske odrede (ustanovili so stiri: Oolenjski, Notranjski, Gorenjski in Primorski), v katere bi se proti koncu vojne vkljucilo cimvec domobrancev in bi se zaveznikom ob njihovem prihodu predstavili kot slovenska vojska, ki se je borila proti nacizmu (in obenem proti komunizmu) . Za taksen razplet dogodkov, kot so ga pricakovali, so obstajala dolocena znamenja. Primer, ki jim je zbujal najvec upanja, je bil primer Grcije (konec leta 1944 so jo zasedli Britanci in razorozili komunisticno usmerjene partizane v okviru gibanja ELAS). Proti koncu leta 1944 so ustanovili Narodni odbor (NO) kot organ, "ki bi prevzel ilegalno vodstvo slovenskega naroda in v danem trenutku prevzel oblast"; delovati je pr ice I 15. januarja 1945. V casu med zasedanj i se je pogosto sestajalo predsedstvo, ki je pripravilo tudi vrsto odredb politicnega in upravnega znacaja, najpomembnejsa med njimi je bila odredba 0 izvrsevanju drzavne oblasti v Sioveniji , sprejeta 2. aprila. V Narodni izjavi, ki jo je sprejel decembra 1944, se je NO zavzel za zdruzitev vseh slovenskih narodnih ozemelj v Zedinjeno Siovenijo kot sestavni del federativne, demokraticne in socialno pravicne kraljevine Jugoslavije pod vladarsko hiso Karadjordjevicev, pa tudi za temeljito gospodarsko in social no preobrazbo, ki bo unicila gospostvo kapitala nad delom ter priznala vsem slojem njihovo gospodarsko funkcijo in jim zagotovila cloveka vredno zivljenje . Skratka, v osnovi razen kraljevine vse tisto, za kar se je ze dolgo ne samo zavzemala, ampak aktivno borila tudi OF, in kar so, nenazadnje, mescanski politiki obljubljali ves cas med obema vojnama, vendar nicesar od tega uresnicili . V zakljucku izjave se je Narodni odbor zacasno, dokler ne bi nastopile urejene razmere, razglasil za suvereno in najvisjo upravno oblast. Podobno torej, kot ze tri leta prej Vrhovni plenum OF. Prepozno, da bi bilo mogoce sredi hitrega toka dogodkov karkoli bistveno spremeniti. Konec decembra 1944 je zacel snovati Siovensko narodno vojsko (SNV), v katero bi poleg Siovenskega domobranstva vkljucili tudi gorenjsko in primorsko domobranstvo, cetnike ter pripadnike ilegalne Siovenske, Sokolske in Narodne legije, pozneje pa so priceli razmisljati tudi 0 tudi cetniskih oddelkih iz drugih jugoslovanskih pokrajin, ki so se spomladi 1945 zaceli zbirati na Primorskem. Vsekakor pa ne bi smela imeti na sebi nobenega pecata kolaboracije z okupatorjem. Za organizacijo SNV so ustanovili triclanski vojaski odbor in se zaceli posvetovati z generalom Ivanom Prezljem, poveljnikom Jugoslovanske vojske v domovini oziroma predstavnikom Oraze Mihailovica (poveljnikom cetnikov) za Siovenijo, da bi njegova vojska predstavljala osnovo za SNV. Pripravljati so zaceli tudi dokumente zanjo, v prvi vrsti uredbo, sprejeto 4. januarja 1945, in osnutek odredbe 0 ureditvi SNV, sprejeti 5.

II. SPLOSNI POLOZAJ NA SLOVENSKEM OZEMLJU V ZADNJIH MESECIH VOJNE

aprila . Dan potem so Siovensko narodno vojsko dejansko ustanovili, vendar je bil ozji stab se brez poveljniko, za katerega se niso mogli dogovoriti. Siovensko domobranstvo na Dolenjskem ter Notronjskem in v Ljubljani naj bi tvorilo Ljubljansko divizijo, gorenjsko domobranstvo Gorsko divizijo, primorsko domobranstvo naj bi bilo Primorski odred, stajerski cetniki Jozeta Melaherja - Zmogoslava, ki so delovali sprva v okolici Maribora ter na dravsko-ptujskem polju, pa bi bili Dravski odred . Vsem tem enotam so dolocili poveljstva, ki pa so bila se nepopolna, oficirske stopnje so prilagodili jugoslovanski kraljevi vojski. Vse to pa je bolj ali manj ostolo Ie na papirju . Vecino castnikov, razen najvisjih in nekaterih v Ljubljani in okolici, in mostva za svojo vkljucenost v SNV sploh ni vedela; sele po odhodu iz Siovenije v vetrinjskem taboriscu so 0 tem dobili v pod pis posebno izjavo. Po dolgotrajnih pogajanjih je Narodni odbor sredi aprila zo poveljnika postavil generala Prezlja, ki je kmolu odsel na Primorsko in svoje vloge ni opravljal. Tudi do vkljucitve Siovenskega domobranstvo v SNV ni prislo, vsaj ne no nacin, kot so predvidevali, delno zaradi casovne stiske, ker so bili domobranci zapleteni v boje s slovenskimi partizoni 7. korpusa in sedaj ze z jugoslovansko partizansko vojsko, del no zaradi neobvescenosti, del no pa tudi zaradi odpora domobrancev samih. General Rupnik, predsednik pokrajinske uprave Ljubljanske pokrajine pod nemsko nadoblostjo, ki do konca aprila ni vedel za nacrte Narodnega odbora, se je ob hitrem priblizevanju jugoslovonske vojske zavzemal za obrambo pred njenim prodorom, najprej skupaj z Nemci, nato samostojno, da bi tako omogocili beguncem odhod, obenem pa pridobili moznosti zo pogojanja in cimbolj ugodno kapitulacijo, do katere, kot je uvidel, bo moralo priti. Ce bi bili prisiljeni , bi se postopoma umikali proti gorenjskemu kotu, kjer bi se lahko se nekaj caso uspesno brani li. 0 tem se je dogovarjol tudi s poveljniki prej omenjenih srbskih enot v Sioveniji. Do 25. aprila je od Nemcev dobil pristonek za evakuocijo, za prevzem gorenjskega domobranstva in za prikljucitev Gorenjske k Ljubljanski pokrajini. Na drugi strani je tudi Narodni odbor stopil iz ilegale in skusal uresniciti, kar si je zadal. Se vedno je racunal na prihod zaveznikov in skrbelo go je, da bi jim 4. jugoslovanska armada s hitrim prodorom do Trsta preprecila pot v Siovenijo . Pretehtovol je rozlicne scenarije orgonizironego umiko in nocine, koko bi se bilo mogoce otresti novezonosti no Nemce, pri cemer je prislo na dan staro idejo 0 uporu proti njim, vendor je vse ostolo Ie pri ideji, soj so bilo stolisco 0 tem neenotno, domobronci mocno zapleteni v boje s partizonskimi enotomi, coso zo pripravo toko zohtevne okcije po malo. Toko se do konca vojne odvisnosti od Nemcev niso mogli otresti , so po zoceli tipoti v smer, koko od Nemcev prevzeti oblost in se iznebiti generalo Rupniko, ki se je po njihovem mnenju prevec izpostavil kot sodelovec okupotorjo, ter postaviti na oblost Ijudi, ki so monj vidni in niso tako obremenjeni. Vedeli so tudi, do mimo ze priznone jugoslovonske vlode v Beogrodu ne bode mogli, zoto so celo rozmisljoli, do bi v Narodni odbor pritegnili nekaj komunistov in si toko pred njo pridobili legitimnost. 28. oprilo so se politiki v okviru Narodnega odboro se zodnjic dogovarjoli, koj storiti, do ne bi bili v zodnjem trenutku videti kot sodelovci okupatorjo . Sklenili so, da bode tokoj proglosili slovensko vlodo, pozvali kroljo k vrnitvi v domovino, poklicoli zovezniske cete k zasedbi Siovenije, imenovoli vrhovnega poveljniko zo vso Siovenijo, razglosili mobilizacijo, prosili nemske cete, do pod njihovim vodstvom poskrbijo zo red in mir ter priceli s priprovomi za evokuocijo. Sklenili so se povezoti z generolom Rupnikom in mu predlogoti odstop, kar se je zgodilo se isti dan po posredovonju skofo Rozmono. S sestonko so odsli Ie z Rupnikovo obljubo, do bo skusal pri Rosenerju izposlovoti prevzem civilne oblasti. Slednji je pristal na sprejem predstovnikov NO, obljubil tudi Rupniku del tezke oborozitve zo domobranstvo, prikljucitev Gorenjske ter proglos mobilizocije zo obe pokrojini skupoj. Medtem se je general Prezelj s slovenskimi cetniki in srbskimi enotomi no Primorskem, ne do bi se le-ti odlocno upirali , umoknil no desni breg Soce k zohodnim zaveznikom . Rosener je dol nocelen pristonek zo ustonovitev slovenske vlade, Rupniko je imenovol zo pove ljniko slovenskego domobronstvo, s cimer pa se ni strinjol domobronski Orgonizocijski stab s polkovnikom Krenerjem . Rupnik je poskusol, neuspesno, postaviti svoj Norodni odbor, no koterego bi se lahko politicno nasion ii , kojti obstojeci go ni podpirol. Narodni odbor je 3. mojo zvecer sklicol zosedonje "zocosnego slovenskego narodnego predstovnistvo", zo koterego je dolocil obnovljeno Siovensko zovezo, v kotero so hoteli pritegniti vse slovenske pokrojine in zbroti cimvec predvojnih posloncev v beograjskem parlomentu. Narodni odbor je priprovil tudi koncept in kadrovsko sestovo norodne vlade zo Siovenijo, ki noj bi priseglo in prevzelo posle ze naslednji dan. Vlode niso imenovoli, se je po NO pricel priprovljoti no prevzem oblasti. Do zodnjego so upoli na prihod zohodnih zoveznikov, ki so jih preko rodijske zveze z generolom Prezljem, tudi preko dr. Mihe Kreka (ki po kot bivsi minister ni imel vec nobenih pooblostil), obvescoli 0 dogojonjih v Sioveniji, vendor je vprosonje, v koliksni meri so to obvestilo prihojalo no pravi noslov. A tudi zovezniki so imeli brzkone drugocne nocrte in se zarodi dogojonjo no slovenski politicni sceni niso bili priprovljeni spreti s svojim

19

20

II. SPLOSNI POLOZAJ NA SLOVENSKEM OZEMLJU V ZADNJIH MESECIH VOJNE

zavezn ikom Titom, zlasti ne v easu, ko vojna se ni bila koneana in Nemeija se ne premagana. 5. mojo je Rosener formalno predal Rupniku v upravljanje Gorenjsko, Narodnemu odboru po je v imenu gaulajterja Friedricha Rainerja predal civilno oblast. Rupnik je odstopil z obeh funkcij, nato je istega dne v vladni palaei sprejel politike iz vrst Narodnega odbora in jim formalno predal oblast kot vodja pokrajinske uprave. Nato se je z druzino se istega dne umaknil iz Siovenije. 7. mojo se je juzno od Ljubljane izoblikovala nemsko-domobranska fronta, kjer so domobranci zadali partizanom 7. korpusa dokaj hude izgube, ze naslednji dan po se je zaeel umik, in polozaj je bil spet taksen, do se niso mogli 10Wi. Umikali so se skupaj, z domobranci tudi vee kot 6000 civilistov, preko Ljubelja (prelaza in pravkar zgrajenega cestnega predora) no Korosko, kajti poti v Italijo so ze zasedle moene partizanske sile. Udarni bataljon stotnika Vuka Rupnika je 10. mojo pri Borovljah s pomoejo nemskega protiletalskega topnistva izsilil preboj preko mostu eez Dravo in predajo Britancem. Manjsi spopad je sledil tudi 11 . mojo. 12 . mojo so sli za domobranci eez most tudi civilni begunci. Za ene in druge so Britanci no Vetrinjskem polju organizirali loeeni taborisei .

Osvobodilno gibanje (partizani)

Siovenska partizanska vojska, uradno imenovana Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Siovenije (NOV in POS), je bila v letu 1945 organizirana kot provo vojska, z glavnim stabom, dvema korpusoma (7. korpus je pokrival Dolenjsko in Notranjsko z Ljubljano, 9. korpus po Siovensko Primorje z Istro in Gorenjsko do desnega brega Save) in pokrajinskim poveljstvom, imenovanim Stab 4. operativne cone, pod katerega pristojnost so sodile partizanske enote no Koroskem, Stajerskem, v Prekmurju, v delu Gorenjske (do levega brega Save) in delu Dolenjske (pas juzno od Save) . Pred sklepnimi operacijami je imela z operativno in zaledno vojsko skupno okrog 38 .000, s 1. divizijo KNOJ po nekoliko manj kot 40.000 partizanov, gotovo po v to stevilo niso vstete stevilne sku pine oborozenih aktiv istov. Stevilo je proti koncu vojne ves eas narasealo, saj je stalno mobilizirala nove borce, tako do jih ni utegnila vee evidentirati in sestavljati natanenih poroeil, vanjo po so se sicer ze prej, proti koncu vojne po vsakodnevno vkljueevali Stevilni dezerterji iz nemske vojske, zlasti pripadniki nenemskih narodnosti, ki niso zelel i deliti usode porazencev. Tako so v njenem okviru ze v letu 1944 delovale enote tujih narodnosti (tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra v Beli krajini), vee po so jih ustanovili v letu 1945 zlasti no obmoeju 4. operativne cone. Treba je povedati, do je bil del partizanov slovenske narodnosti v tem easu tudi v prekomorskih brigadah ter v dveh brigadah, ustanovljenih v Sovjetski zvezi, ki so se bojevale v okviru jugoslovanskih enot. V njenem okviru je delovalo tudi vee posebnih enot (topniske, tankovske, inzenirske in druge), imela po je tudi zelo dobro razvito "zaledje " s stevilnimi skritimi bolnisnicami, sistemom kurirskih zvez, ki je bil prepreden eez vse slovensko ozemlje; tudi radijske zveze med veejimi enotami, gospodarske komisije, skrite delavnice, "etapne linije" za prevoz blaga in podobno. Materialno so jo izdatno podpiral i zavezn iki, zlasti zahodni .

Ze v easu vojne je znotraj okupatorjeve drzave nastajala partizanska paradrzava, ki se je do konca vojne razvila do te mere, do je lahko delovala tudi v miru . Osnova zanjo je bila Osvobodilna fronta (OF) kot enotna odporniska organizacija z odbori razlienih stopenj : terenski, okrajni, okrozni in pokrajinski , ki so postopoma prekrili vse slovensko nacionalno ozemlje ne glede no predvojne meje . OF je bila tudi vseslovensko narodno gibanje, ki po mu je dajala ton Komunistiena partija Siovenije (KPS) kot del KP Jugoslavije, ki si je uspela zagotoviti vod ilno vlogo . Do bi pridobila eim veeji del naroda, je ves eas vojne poudarjala predvsem neizprosen oborozen boj proti okupatorju ter osvoboditev in zdruzitev vsega slovenskega naroda, torej tudi prikljueitev vseh odtujenih slovenskih ozemelj, kar je bilo poudarjeno tudi v Temeljnih toekah OF, kiso bile vso vojno osnovni program gibanja . No tihem po je ves eas vztrajno delovala s ciljem povojnega prevzema oblasti in radikalne preobrazbe druzbe po svojih zamislih v skladu z nauki marksizma in leninizma : uvesti "diktaturo proletariata", odpraviti strankarski in uvesti enostrankarski politieni sistem ter podrzaviti privatno lastnino. Preoeitno izkazovanje takih tezenj ze med vojno, ki je obeasno pri posameznih aktivistih prihajalo no dan, je sicer oznaeevala kot "sektastvo", kot "no poke" in je skusala take pojave v okviru svoje organizacije eimbolj omejiti, po vendar pozornemu in politieno bolj razgledanemu eloveku ze takrat ni usia vrsta zunanjih znamenj, ki so kazala no njene povojne teznje . Tako so bile partijske in njim sorodne organizacije (SKOJ, ZSM, SPZZ) razpredene po partizanskih enotah in po terenu . V vsaki enoti je bil politieni komisar in njegov pomoenik, ki sta skrbela za vzgojo komunistov in partizanov ter za

II. SPLOSNI POLOIAJ NA SLOVENSKEM OZEMLJU V ZADNJIH MESECIH VOJNE

"pravilno politicno linijo", V svojih rokah je imela tudi ves propagandni aparat, partizansko solstvo in represivne organe (VOS, pozneje OZNA), Svojo organizacijsko mrezo je nenehno izpopolnjevala in krepila clanstvo, tako do se je njeno Stevilcno stanje kljub hudim izgubam, ki jih je vsekakor imela, ob koncu vojne v primerjavi z zacetkom podeseterilo, Pri sprejemanju novih clanov ni gledala no svetovni nazor, ampak no zasluge v bojih, in stevilni so sprejem pojmovali kot nagrado, Ideoloska indoktrinacija je prisla pozneje in postopoma, Neizprosno in z vsemi sredstvi se je borila proti najmanjsim pojavom konkurence, Bilo po je tudi mnogo zunanjih znamenj, kot so rdece peterokrake zvezde, vcasih tudi s srpom in kladivom no pokrivalih, zastavah, praporih in nasitkih, petje revolucionarnih pesmi, obelezevanje obletnic oktobrske revolucije, ogovarjanje s "ti " in "tovaris", Odbori OF so ponekod ze opravljali oblastno funkcijo, no osvobojenih ozemljih so veliko kje organizirali volitve Narodnoosvobodilnih odborov (NOO), ki so jih v propagandnih sporocilih razglasali za "demokraticno izvoljene organe Ijudske oblasti ", Pri tem je treba opozoriti, do v smislu demokraticnih standardov, ki so bili ponekod v Evropi v veljavi ze takrat, to ne drzi, ceprav so imele prvic volilno pravico tudi zenske, Volivci so lahko izbirali kvecjemu med vec osebami, nikakor po med politicnimi opcijami. Glede no prevlado KP je obstajala samo leva opcija in so bili kandidati samo iz njenih vrst ali njej naklonjeni. Ze vnaprej so poskrbeli, do so izbrali prav take kandidate, in ponekod, denimo v Suhi krajini, namerno niso izvedli volitev, ker so bili vnaprej prepricani, do bo rezultat drugacen od pricakovanega , Deloval je tudi Siovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS) kot zacasna medvojna vlada, izbrana no kocevskem zboru oktobra 1943, Se v casu vojne, 5, mojo 1945, so v Ajdovscini razglasili tudi prvo slovensko povojno via do, ki je 10, mojo prispela v , Ljubljano in zacela uradovati. Zgodovinopisje v prejsnjem sistemu in drzavi jo je razglasalo za prvo slovensko vlado sploh, kar ne drzi (prva slovenska via do je bila oblikovana po 1, svetovni vojni in razpadu Avstro-ogrske monarhije), Vprasljiva je tudi trditev, do so jo sestavljali predstavniki vseh politicnih sku pin, ki so bile zastopane v OF. Te sku pine so bile ze s tako imenovano "dolomitsko izjavo" marco 1943 izn icene; zlasti to velja za krscanske socialiste, Predstavniki teh sku pin, tudi vidni krscanski socialisti , so prej ali pozneje presli no pozicije KP in postali celo njeni ciani, Vlada je bila torej izrazito levo usmerjena, morebitni Ijudje iz drugacnih politicnih opcij po so bili v manjsini ter niso mogli spremeniti toka dogodkov, V centralizirano urejeni drzavi, kakrsna je bi la Jugoslavija no zacetku povojnega obdobja, po nacionalna vlada tudi ni imela mnogo moci in tudi ne pristojnosti , Glavne sistemske odlocitve dolgorocnega pomena so se sprejemale v centralnem komiteju partije, jugoslovanskem, deloma tudi slovenskem, vcasih celo samo v politbiroju,

No Primorskem je relativno zatisje no italijanski fronti v zimi 1944/ 45 in spomladi 1945 omogocilo nemskim okupacijskim silam vecje ofenzivno delovanje proti partizanom 9, korpusa, Okupatorjeva ofenziva RObezahl v prvih zimskih mesecih 1945, izvedena v treh fazah, ni uspela, 10, marco so enote 31 , divizije presle v protinapad in zavzele novo postojanko gorenjskega domobranstva pri Sv, Krizu nod Selsko dolino, ki je zapirala pomembno partizansko oskrbovalno pot, Po tem napadu so enote divizije odsle no Primorsko in se do konca vojne niso vec vracale no Gorenjsko, Okupatorjeve enote po so si po ofenzivi postavljale no Banjski planoti in v Trnovskem gozdu nove postojanke, Stab 9, korpusa je pripravil nacrt za unicenje teh postojank, ki se je uspesno zacel in nadaljeval 16, marco, z raketiranjem go je podprlo tudi zaveznisko letalstvo; nasprotnik se je, presenecen, umikal, naslednji dan po presel v protinapad, vendor je bil povsod odbit, 19, marco po je prislo do najhujse nasprotnikove protiofenzive, Vodji SS in policije v 18, vojnem okrozju, Rosener, in v operacijski coni Jadransko Primorje, Odilo Globocnik, sta pripravila skupen nacrt za unicenje 9, korpusa no ozemlju Gorenjske in Siovenskega Primorja, V prvem delu ofenzive, imenovanem FrOhlingsanfang (Zacetek pomladi), ki se je zacela 19, marco, kon cala po 5, aprila naj bi ocistili Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, v drugem delu, imenovanem Winterende (Konec zime), ki se je zacel hkrati s prvim delom, koncal po 6, aprila, po se Banjsko planoto, Sentvisko planoto, Sebrelje in Trnovski gozd, Po koncu ofenzive naj bi del enot odslo v Belo krajino, Nomen ofenzive je bil tudi odpeljati za delo sposobne moske od 14, do 60 , leta, zenske od 14, do 40, leta, zivino in zivez, K ofenzivi so pritegnili tudi stevilne enote, tako do je bilo razmerje do stevila partizanov 1:7 do 1: 15 v njihovo korist : SS pol icijske enote s Stajerske in Koroske, 2, bataljon Siovenskega domobranstva, gorenjske domobrance, kozake in posebni SS polk "Varjagov" Ruske osvobodilne armade, enote 1, srbskega dobrovoljskega korpusa, cetnike, skupno 15,000 pripadnikov enot razlicnih narodnosti z vsega slovenskega ozemlja, Kljub zrtvam med partizani in civilnim prebivalstvom (skupaj je 9, korpus zaradi ofenzive izgubil 1500 do 2000 partizanov; najvecji okupatorjev zlocin se je zgodil no Poreznu, kjer je 13, SS policijski polk ujel in postrelil 145 ujetnikov) ofenziva, ki je pomenila najhujso preizkusnjo

21

22

II. SPLOSNI POLOZAJ NA SLOVENSKEM OZEMLJU V ZADNJIH MESECIH VOJNE

za primarske partizanske enote dotlej, ni uspela, in partizanske enote so spet branile svoje prejsnje, nekoliko okrnjeno osvobojeno ozemlje . Veliko razkropljenih partizanov se je pozneje vrnilo, gibljive ranjence so poslali na Notranjsko, okrog 300 negibljivih pa zdravili v skritih bolnisnicah, od katerih nobena ni bila odkrita . V sestavu ofenzive je del 188. nemske gorske divizije od 24. marca preiskal Kras, eetniske in nedicevske enote pa 4. aprila Brkine. 7. aprila je hajka zajela tudi Goriska Brda ter ozemlje med Idrijo, Soeo in Nadizo. Po vrnitvi Vojkove brigade z Notranjske, kamor je spremljala ranjence in od koder je prinesla strelivo, obleko in opremo, je 31. divizija do 16. aprila ostala na sirsem obmoeju Bukovja, kjer je imela hude bOje s cetniki bosanskega in lickega korpusa in z nedicevci, ki jih je nemski okupator razporedil v Postojni in okolici, nato je odsla na ukaz staba 9. korpusa proti Trnovski planoti. Glavni stab JA za Siavenijo je 20. aprila poslal stabu 9. korpusa ukaz, naj oCisti obrobje Trnovskega gozda in se pripravi za prodor proti Trstu. Do napada 30. in 31. divizije na nekatere postojanke na tem obmocju je prislo ze 21. aprila, brigade so jih ob pod pori zavezniskega letalstva zavzele. Boji so trajali se do 27. aprila, ko sta dYe brigadi nagnali nasprotnika proti Gorici, dan prej pa drugi dYe osvobodili Predmejo in Otlico in tako je bil Trnovski gozd dokoncno osvobojen. 28. aprila je 31. divizija ocistila se nekatere kraje pred Gorico, in tako so bili izhodiscni polozaji za pot proti Trstu in Gorici prosti .

V Trstu je delovala Komanda mesta Trst pod okriljem staba 9. korpusa, ki je pripravljala vstajo v mestu tako, da je mesto razdelila na stiri sektorje, vsakemu je postavila svoj stab, ustanovila 16 bataljonov in samostojno ceto, skupaj 2500 potencialnih vstajnikov obeh narodnosti, vojaska organizacija odpora pa se je opirala na okrog 500 odborov OF z okrog 4000 ciani. Ob prodoru 4. armade in 30. divizije so tudi vstajniki v mestu zaceli z vojaskimi aktivnostmi in ga pomagali osvoboditi .

No Dolenjskem je udarnim bataljonom Siovenskega domobranstva uspelo izriniti partizanske enote na obmocje Koeevskega Roga, Gorjancev in Bele krajine . Tako je pred sklepnimi operacijami 7. korpus s svojo 15. in 18. divizijo drzal obrambno crto, na kateri se je odvijala pozicijska vOjna, tako da je prva branila obronke Kocevskega Roga proti Suhi krajini, priblizno na crti Kocevje - Soteska, druga pa od Soteske do Novega mesta, skupaj z blokado le-tega. Do zacetka aprila ni bilo bistvene spremembe, nobeden od nasprotnikov ni mogel spremeniti polozaja v svojo ko ri st. Brigade 4. operativne cone, ki bi morale priti cez Savo in okrepiti enote korpusa, da bi lahko napravile odlocilen prodor in porazile Siovensko domobranstvo, se niso mogle prebiti, na svojem ozemlju pa korpus ni imel vee mobilizacijskih moznosti . Ognjena moc korpusa se je bistveno povecala, ko je dobil od zaveznikov dvajset novih topov in dovolj streliva za svojo 1. artilerijsko brig ado. Usposobili so tudi tankovsko ceto . V noci na 21 . marec sta diviz iji zamenjali svoja obrambna odseka. Dogajali pa so se tudi premiki partizanskih in nasprotnikovih enot na tej crti, tako da so nasprotnikove vcasih prehajale v protinapade in preboje; enako velja tudi za partizanske enote. Tako so nemske in domobranske enote 19. februarja izvedle nenaden napad na stabne odseke 15. divizije na Smuki, a so se le-ti uspeli pravocasno umakniti. Partizani, posebno Dolenjski odred, so uspesno pregnali to skupino, jo obkolili in pognali proti Kompoljski dolini . Pri Prevolah so brigade 21 . februarja obkolile 5. domobranski bataljon, ki je vdrl v ZVirce, da se je s hudimi izgubami komaj umaknil v Kompolje . Stab korpusa je v noei na 26 . februar poslal k Savi dYe svoji brigadi in Dolenjski odred, da bi brigadam 4. operativne cone pomagali prekoraciti reko in priti na Dolenjsko, drugim enotam pa ukazal napadati nekatere postojanke. To je izzvalo hudo reakcijo pri nasprotniku, ki je angaziral tri domobranske bataljone in Dolenjski cetniski odred ter obsavske nemske postojanke. Ker se brigade 4. operativne cone niso uspele prebiti cez Sav~, so se enote, ki bi jih morale sprejeti na desnem bregu reke med 4. in 9. marcem, po nekajkratnih spopadih in izgubah umaknile na obrambno crto. Obrambni boji so se nadaljevali do konca marca. Prihajalo je do hudih pozicijskih bojev. Mocnejsi nasprotnikovi sunki so bili med 10. in 14. marcem na odseku Prevole - Hinje, ki pa so jih brigade vzdrzale . 18. marca je 1. domobranski bataljon vzpostavil novo postojanko na Kalu pri Ambrusu, ki so jo enote 18. divizije neuspesno napadle v noci na 27. marec. Osma brigada, ki je imela na skrbi obrambo Bele krajine na Kolpi, je istocasno napadla manjso ustasko postojanko v Gornjem Pokupju in jo zavzela. V zacetku aprila je nasprotnik pricel z ofenzivo na obmocju Suhe krajine z namenom ocistiti ozemlje za umik svojih enot z Balkana . Stab 7. korpusa je, da bi zmedel nasprotnika, ukazal 6. aprila napasti nekatere postojanke, napad pa je Ie deloma uspe!. 9. aprila se je res zacela ofenziva s ciljem potisniti partizanske enote na obmoeje Kocevskega Roga . Razmerje sil je bilo 3: 1 v korist nasprotnika . V naslednjih dneh so se vneli srditi boji, v katerih so se enote korpusa malenkostno umikale, vendar niso popuseale . Poskusile so tudi s protinapadom, da bi potisnile nasprotnika s pomembnih polozajev, ki jih je zasedel,

II. SPLOSNI POLOlAJ NA SLOVENSKEM OZEMLJU V ZADNJIH MESECIH VOJNE

vendor jim ni uspelo. S protinapadi in zavzetjem nekaterih krajev po je korpus Ie ubranil osvobojeno ozemlje v Beli krajini, nakar so nemske in domobranske sile 18. aprila prodrle do starih Zag, obenem po je ustaska kolona prodrla proti Vinici. V boj je posegla mocna in zelo dobro oborozena 5. prekomorska brigada, ki je pravkar prispela no prizorisce bojev ter skupaj z drugimi enotami 9. korpusa pregnala nasprotnika s Poljan in naslednje jutro zavzela novo postojanko v Podturnu . Odbili so tudi nasprotnikov vdor pri Vinici . Brigado so nato razpustili in mostvo porazdelili po obeh divizijah 7. korpusa . Poseben problem je bila obramba Bele krajine, pomembnega osvobojenega ozemlja, zlasti v casu prodora jugoslo­vanskih armad, ki so potiskale pred saba mocne nasprotnikove sile. Po 27. aprilu, ko so enote 4. jugoslovanske armade prodrle cez bivso jugoslovansko - italijansko mejo, je njen stab ukazal stabu 7. korpusa, naj se osredotoci no njen desni bok in prod ira od juga proti severu, h Kocevju in Ljubljani. Ker je zaradi teh sprememb moral opustiti obrambo Kocevskega Roga in dostopov v Belo krajino iz novomeske smeri , so vodstvene civilne in vojaske ustanove najprej evakuirali v Gorski Kotar. Gez njega se je no Primorsko premaknil tudi Glavni stab s svojimi ustanovami in oddelki. Obe diviziji po sta se v noci no 29. april premaknili k Brodu no Kolpi. Odtlej sta delovali v sklopu 4. jugoslovanske armade.

Na Notranjskem je v tem casu deloval Notranjski odred.

Na obmocju 4. operativne cone je v tem casu delovalo pet brig ad, od katerih so tri pripadale 14. diviziji, ave po skupnemu operativnemu stabu, in pet odredov ter se mnogo manjsih "zalednih" enot. Po udarcih, ki so jih dozivljale enote med zimsko ofenzivo, so si postopoma opomogle, zlasti Siandrova in Zidanskova, ki sta se, zdesetkani , vrnili konec leta 1944 z Dolenjske. Kljub uradnemu koncu ofenzive so se no svojo oli okupatorjevo pobudo nenehno zapletale v boje . Vrhovni stab je glede no predvideno krepitev nemskih enot no obmocju severne Siovenije zaradi nacrtovanega prodora Rdece armade no Madzarskem 12. februar­ja izdal ukaz Glavnemu stabu NOV in POS, naj se 14. divizija in ostali dve brigadi skupaj s stabom cone premaknejo cez Savo no Dolenjsko. No obmocju cone naj ostanejo samo odredi. SIO po je tudi za krepitev enot 7. korpusa, ki so bile glede mobilizacij omejene (vecino moskih no svojem obmocju so bile ze mobilizirale ali po so jih domobranci), do bi s prihodom novih enot dosegle stevilcno premoc nod domobranstvom in go vojasko porazile. Brigade so nerade zacele izpolnjevati ukaz, ki jim go je posredoval Glavni stab, saj je ukinil operativni stab Siandrove in Zidanskove brigade in obe dodelil 14. diviziji. Ukazal je tudi okrepitev z moStvom Kamnisko-zasavskega in Kozjanskega odreda . Z ukazom je no obmocju cone pustil ostale odrede, ki naj bi se zdruzili pod poveljstvom Stajerske grupe odredov, razdelili po naj bi se no manjse enote, ki bi bile sposobne hitrih premikov, njihova naloga po bi bila napad prometnih zvez in mobilizacija . Do 26. februarja so se brigade med stalnim'i boji prebile do Gemsenika vzhodno od Trojan, dva dni pozneje po so se premaknile do Save. Prehod cez reko ni uspel zaradi naraslih voda in koncentracije nemskih enot, ki so opazile zbiranje brigad ob Savi, in jih kmalu zapletle v boje. Brigade so se zato morale odmakniti od ozkega prostora med Savo in cesto Ljubljana - Trojane, ki jih je oviral pri manevriranju. Sercerjeva · in Braciceva brigada sta odsli no Pohorje in imeli spotoma 9. marco no Mozirskih planinah hude boje s 14. SS divizijo "Galizien", od 13. do 16. marco po Siandrova in Zidanskova brigada no Menini planini z isto divizijo in 18. polkom gorskih lovcev. Tomsiceva brigada se je razporedila no Moravskem. 2. bataljon Kozjanskega odre­do je bil 18. marco no obmocju juzno od Celja zaradi nasprotnikovega presenecenja skoraj v celoti unicen . Medtem sta staba cone in divizije v dogovoru z Glavnim stabom sklenila, do se bo divizija prebila no Dolenjsko po delih . 19. marco jim tudi drugi poskus ni uspel, Glavni stab po je vztrajal se no tretjem in poslal v pomoc dve svoji brigadi in pionirsko ceto, ki bi naredila pontonski most, v akcijo po bi vkljucili tudi zaveznisko letalstvo. 26. marco so poskusili tretjic, pri Kresnicah, z gumijastimi colni, a ponovno neuspesno, 2. apri-10 po z lesenimi colni , prav tako neuspesno, nakar je, takrat ze Generalstab JA, 5. aprila, tudi zaradi spremenjenih razmer (Rdeca armada je dan prej osvobodila Prekmurje, jugoslo­vanske enote so uspesno napredovale in stem prisilile nasprotnika k obrambi, zaradi cesar je bil v zaledju manj napadalen), izdal ukaz, naj brigade ostanejo no Stajerskem (kar se je pozneje, ob sklepnih bojih, pokazalo kot pravilna odlocitev). Odtlej so, tako brigade kot odredi, no osnovi ukaza conskega staba intenzivno rusili prometnice in stem ovirali nasprotniku um ik z jugoslovanskega prostora, zaradi stevilcne oslabelosti po tudi mobi­lizirali. Tudi spopadi in napadi no okupatorjeve kolone ter postojanke so se dogajali skoraj vsak dan. Tako je Sercerjeva brigada 23. aprila napadla in zavzela postojanko v St. Vidu no Slemenu, kjer se ji je vdalo vee kot 300 Madzarov, ki so bili nato vkljuceni v brigado. Zidanskova brigada je 30. aprila zavzela postojanko no Vranskem, Braciceva brigada po je 9. aprila pregnala posadko in unicila postojanko v Hudi luknji. Tudi 2. bataljon Koroskega

23

24

II. SPLOSNI POLOZAJ NA SLOVENSKEM OZEMLJU V ZADNJIH MESECIH VOJNE

odreda je se pred kapitulacijo zavzel nekaj manjsih postojank juzno od Karavank. No najbolj severnem predelu slovenskega ozemlja sta namree delovala Koroski in Lackov odred. ~ba sta s svojimi enotami posegala dalee eez slovensko nacionalno ozemlje . Pri Lackovem se je zadrzevala in se skupaj z njim bojevala avstrijska skupina specialcev, najprej imenovana Avantgarda, ki se je leto prej pripeljala iz Moskve in se spustila no parti­zansko letalisee v Beli krajini, od tam po nadaljevala pot pes eez Korosko no Kozjak, kamor je prispela v oktobru . Spomladi 1945 je narasla no vee kot 500 moz, predvsem dezerterjev iz nemske vojske - Avstrijcev po tudi drugih narodnosti. Ob koncu vojne je zasedla nekatere kraje no avstrijskem Stajerskem.

V Prekmurju je januarja 1945 nastala Prekmurska eeta, ki je sla tudi v Porabje . Po sovjets­ki zasedbi Prekmurja so sovjetske enote skusale takoj prestopiti Muro in si ustvariti mostisee no njenem desnem bregu, vendor jim to ni uspelo in so bile zavrnjene . Stab cone je ukazal Kozjanskemu odredu oblikovati skupino borcev in jih poslati v Prekmurje, kar je odred res uresnieil. Skupina, ki so se ji prikljueili tudi partizani Komande kozjanskega vojne­go podroeja, je 3. aprila odsla eez hrvasko ozemlje in s pomoejo bolgarske vojske prestopi-10 Muro ter se po vee kot mesecu pojavila v Murski Soboti, kjer so jo vkljueili v Prekmursko brigado, ustanovljeno 7. mojo. Poleg brigade so ustanovili tudi bataljon Narodne obrambe ter ze ob osvoboditvi Prekmurja s pomoejo Prekmurske eete in do tedaj delujoeih organov OF tudi organe vojaske zaledne oblasti Komando vojnega podroeja s komandami mest, od politienih organov po okrozni odbor OF za Prekmurje in dva okrajna ter mnozico krajevnih odborov. 6. aprila je iz Beograda prispela v Prekmurje delegacija Siovenskega narod­noosvobodilnega sveta pod vodstvom Jozeta Rusa (ciani so bili se Joze Brilej, Vlado Krivic, Franc Svetek, general Lado Ambrozie - Novljan in drug i), z nalogo, do v imenu SNOS poma­go vzpostaviti oblast nove povojne drzave, vzpostavi upravo in izpelje mobilizacijo . Ustanovili so tudi Novi cas kot prvi slovenski easopis v ze osvobojenem delu Siovenije. V Prekmurje so prihajale se druge sku pine; tako je Glavni stab JA za Siovenijo v zaeetku apri-10 v Beli krajini zbral skupino vee deset oseb, ki jih je namenil za funkcionarje vojaskih enot, OZNE in politienih organizacij . Skupina je odsla v Biograd no Moru, od tam so jo z letalom odpeljali v Beograd, od koder se je s tovornjaki odpeljala eez Madzarsko v Prekmurje. Skupino okrog 80 oficirjev, po rodu Siovencev, ki so bili izgnani v Srbijo in so se po osvo­boditvi javili v vojsko, so zbrali konec aprila no sremskem bojiseu iz 5. srbske in 48. make­donske divizije in jih prav tako poslali kot kader v Prekmurje .

ostoll dogodkl L...-_---II dogodki no Koroskem

26

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

o V Trstu izbruhne vstaja trzaskega prebivalstva, ki jo organizira Komanda mesta Trst.

o Enote 4. jugoslovanske ormade zacnejo koneentricno napredovati proti Trstu. Istocasno se proti Trstu pomakne 30. divizija iz sestava 9. slovenskega korpusa, medtem ko 31. divizija krene proti Soci.

o Adolf Hitler naredi samomor, Nasledi ga admiral Dbnitz, ki skusa doseci premirje z zahod­nimi zavezniki, da bi cimvec nemskih enot preslo na zahod, Protihitlerjevska koalieija vztraja na brezpogojni kapitulaeiji.

0 30, divizija preseka komunikaeijo Trst -Trzic, napade Opcine pri Trstu in prodre v Trst, Na predvecer pred 1. majem se na Soci, 80 kilometrov zahodno od Trsta sreca s predhodni­co 2, novozelandske divizije, kar je prvi stik slovenske partizanske enote z zaveznisko vojsko,

o Enote 9. korpusa, zlasti bataljoni Operativnega staba za zapadno Primorsko in zaledne enote, osvobodijo Tolmin, Kobarid, Bovee in Tarcent in zajamejo 3000 nemskih vojakov,

0 31, divizija 9. korpusa osvobodi Gorieo in Trzic (Monfaleone) in zajame 1500 nemskih vojakov.

oV zgodnjih jutranjih urah se zacne koneentricni napad enot 4, jugoslovanske armade (9., 26, in 30, divizija) na Trst, ki ga do konea dneva skoraj v eeloti osvobodijo

OTanki 4. jugoslovanske armade, usmerjen i proti Trstu (vir : KPM, XVII F 62 )

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

• ..:.. - SmtrirllUlopcI lQlllniliill , not

15 ZIlkm

"""'"'" o Osvoboditev Siovenskego Primorjo (vir :NOV no Siovenskem, str. 957)

94t,\l&o1.Jelto porooil- o •

~ 84'."00 I T8tO kukor ." porooUu. .. ~ ~" •• 5.

~J. • v LIlbu4a¥o dol~·,jOJ~.alo = ~l.ep.ut fiHo1Jll. 4n --------=0: ~!~4~u&J:~:;~~;na po "'O~t:lrp.

~So ~;:i;~;!3~:J~~b~2voa;~:av t~kov(lOV ra ~ b4 1UJ lllut16" O~.nabo-yel4" Ic;) olfl .. t .. ..o.JDe

~n::tto~;: :~\.:.~ti:~jtn JUll,a ~~, ...,..ao 04 elekUUae. Dra IOpOW8 .. a~8~ s,AVSif;la poloa.toJo.

Prcaikt t D1e ~.".t;.l. J a ob a .. a.1utzoJ U"«1t1o-~z lovenJcrcad-_______ co. ~\;;oQ4 Ttrod.&OrJO y_SIIlkJ.i&Ys YeOjo atovi 1 0 VOJ b Ct,'U"a.

un ft 2iJ .. t.r._ JU ~lo 'fa. Sl.o'\Ht.oJ~ddcG 64 v ;').l .:ko9 v ~rJ(l. 'l\J. Gn J"- JO ~~,!l.o DO 2 2 .' ... '..J ~tl"l . lo.:ov . :;11 GO d;llJo Pl"C't" :);rtk A~ 1.A sv. lAll . _ .

J'oetoJ __ . ' ___ -=...~_~~_~ ~~.)O n.u. l.opov1 ~ ... l"brt.

St. 1"lJ p~ ~'t;Uaua • lSO/OOl _JaJcov. lI:!1t(!~ " __________ :-___ ~Cl1" f:li~1 ill

dZWJt~~.

114 O.o\.ti,J:4h 1'O .:J toJUD.~:~ 11' 'b'O • .o 'hU~pro;.~ . £I~ .-

2.eltlSD1u" pro:wt, !. .. a nrn~GX':u!oa ~n SloYoaJo:Uoom vo.:.~ tJ"'-... J oiIw vno __ ... ____ ... __ ... ___ oa. ::bA~ vlnl:. V ~l.oY<SlJP'a4eo l'J:ilLaJe ~ 1"1 ~ 11 18 b.

n.a.bu' • . t.Dko J v;m.e.

~ ~r~j);~th! -_'f3~4~. ~i6an,~VtlO !.j $ VOj~\k~ _ IhO 25.1;..4 !> • .0 ,:-tal:' b !.ID1bora v , .. D%avo~rnd , vlR.ki ~~.r.~.~ .:'~al;.::..:~~:. ~,.rt t fl 'toVOmt vlw:::~ kauri lIrtbaJaJO { Jl lUl:f'fborti v Dr J VOtp<'.d ~ '.'i)vt;.rJ .'Jo(p%tlt.~ voJaek' lotltor'Ju l 1 '.1 en n.ul-~'I" olo no. tovoxna unoao1a.t1e .. fa aaWr'Jb.l. .,l.!pr tiUlJ 1..JD ao J.t\bU.d1!. kJa% Gf.4 poo.owao ~o· " WVOXTUl vlu ko.

::O~:~.!~b~ ~:~b~;!~C~!o=~ 't1!,. ;'YO.lb'l: \. \; z..1:1~y:\\' ~ ~$'\. ~r.u-\\ . ,¥~" ... I.:.~~~,*~ pom 'k. ... j o . :1" "<mO man; .. 11l v.oJo lto1ono avtO~l\J i lov. -

o (vir : AS II , partizansko gradivo,fasc. 3470/ 11)

27

28

02

05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPN IMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

operolivne cone z delom enol 14. (vir KPM, XVII C 80)

oRdeca armada zavzame Berlin.

()Na Opcinah pri Trstu potekajo hudi boji z nemskimi silami, ki se morajo nazadnje vdati. V mestu samem poteka se zadnje unice­vanje nemskih oporisc. Brani se samo se posadka v trdnjavi Sv. Just, ki se vda zavezniskim silam, ki tega dne okrog 14. ure prispejo V mesto.

o Glavni stab JA za Siovenijo ukaze stabu 4. opera­tivne cone koncentracijo 14. divizije na obmocju Smrekovec - Zelezna Kapla za prodor na Korosko. eez uro poslje ponoven ukaz, naj se ne caka na koncentracijo celotne divizije, ampak naj se enote, ki so pri roki, takoj napotijo na Korosko.

o Tudi Vrhovni stab ukaze Glavnemu stabu JA za Siovenijo, naj takoj poslje na Korosko 14. divizijo.

o Kokrski odred prav tako kot druge enote dobi ukaz za pohod na Korosko, pricne spotoma akcijo za osvoboditev zapornikov v gestapovskih zaporih Begunje.

C.D.OF. IXavoi,roo Obvd'.l~ev~:l.:rl. center ?"lc.Z "'J,c'ine ::.~.'l 5.

Si"t.U b C ij!.;J.:.o vor o~ilo.

~~:_~:::-.: ~~!~~=s~ttze~!~~~t;;~~:~~ ).."Vlll/2 , . S"t8J) cleft AUeb1l.dungBl:l .. ~tal.ion.s ~/l :"'t L~B&ChUt.zRnba1:.cJ.Uon a/1.3, ZIII. lfolizdr~'lIO;nt.t !...:.! .. ~, Pcllzuhat..liUoxl.. l.o S3 R8.g1i.1:'11t, :. 'tecllnisQ!:)'( ~!Ilp,.-nie:, Gl"'lnSW~om:p,_e >:UI/1.3, f·el~<.lld.<..<lhm, a4 ~achkc:l:rau.(j :U1 3G G~,,~w'j ;nie. _

W l'!ilullu'licl,Je I ni bilo.

2./ v~ern..i ~ iJl"'i.8p(lla y Slov.:njgt·;;d<.C r.lV I.. LOvmne, ~.vtoa.:;bil"'l CCD. .. Do wJllkcv /.

~~~~ ______ ~ ~~ ~~zr~lt)~c1shW~~:!~:~~~~~~~e .

..: :rv:::ais tvo v .')lo~njgrt¥icu j o; oboroi • ..t1O i: :

2 0.000 .i..n.rmt.erlJ::ki1n1 rJetki, 6 !of' , .' z 2.0.000 ruc t:.ki t 1 ' lol<'nd -id L Ii C, 4.? pu §k J V:::Ol';-c >10/ . Od t>.'[ J.r,wj~J po1.ov.f,co v kleti, oll 't.: .. l0 -ol:)vico v I::! ·g N-:i.nu.

P~rj~ I ~/ 00763 I o mf.nilwv, !:.;,.' . .'jl,, [; j ------ --- - -- -- - pol oetov.

Landeaseh.lltz cnkon.- I;.," ,

o (vir: AS II , porlizonsko grodivo, losc. 3470/1 1)

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

o Zosedeni in osvobojeni Trst, Gorico in Postojno. Stem je obkoljen nemski 97. ormodni korpus.

oGlovni stab JA zo Siovenijo zoenejo postopomo rozpuseoti.

oV Ljubljoni no Toboru predstovniki predvojnih stronk sklieejo zoeosni porloment, in posljejo krolju Petru II, Churchillu, Trumonu in dr. Mihi Kreku prosnjo, noj britonsko vojsko zosede Siovenijo. Skusojo notisniti nekoksen proglos, vendor Nemci zosedejo tiskorno in nomero prepreeijo.

(.~ Nopod 15. divizije 7. korpuso in korpusnego topnistvo no Koeevje. 18. divizijo 7. korpuso istoeosno blokiro Ribnico no Dolenjskem in prepreeuje prodor nosprotniko iz smeri Koeevjo. Po trdih bojih se zoene nosprotnik ponoei umikoti proti Ribnici. Istoeosno potekojo trdi boji zo Greorice in Gotenico, ki ju nopodo 15. brigodo, broni po nemski motorizironi orozniski botoljon Alpenlond.

029. hercegovsko divizijo osvobodi Cerknico, Rokek in Plonino ter po trdem boju zlomi odpor nosprotniko pri Greorevcu in nodoljuje s pregonom proti Kolcom. To pospesi umik nosprotniko iz Koeevjo proti Ljubljoni, kjer nomerovo vzpostoviti ueinkovito obrombo mesto.

o No Bozovici pri Trstu oblikujejo motorizironi odred 4. jugoslo­vonske ormode, ki krene po dolini Soee in eez Vrsie s ciljem priti eimprej no Korosko.

o Partizanska skiea napada Tomsiceve brigade na Dravograd 3. maja 1945 (vi r: AS II , partizansko grad ivo, lase . 338j ljl6)

oSercerjevo brigodo 3. in 4. mojo nopodo postojonke v Drovogrodu, vendor brez uspeho.

o Stab Koroskego odredo dobi pri Mocesniku nod Soleovo povelje zo pohod proti Celovcu. Odloei, do bo 3. botoljon z ovstrijsko enoto krenil proti Obirskemu, 1. in 2. botoljon po proti Celovcu.

oTudi Jesenisko­bohinjski odred dobi ukoz zo pohod no Korosko v okolico Beljoko in go zoene tokoj izpolnjevoti.

03 05 29

30

03 05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

O Jesenisko - bohi njski odred no pohodu iz Zgornje Sovske v Ziljsko dolino (vir : KPM, XVII E 55)

O Jesenisko - bohinjski odred no pohodu proti Locom ob Boskem jezeru (vir: KPM, XVII A 151)

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

OJesenisko - bohinjski odred v Ziljski dolini mojo 1945 (vir: KPM, XVII A 152)

o Boji z nemskimi enotomi in enotomi domoeih nosprot­nikov pri Ribnici. Od Postojne proti Ljubljoni prodira 29, hercegovsko divizijo, ki nodoljuje z boji prejsnjego dne z nosprotnikom, ki se utrdi no predvojni jugoslovonsko - itol­ijonski meji. Proti Logotcu se umokne sele ted oj, ko dve brigodi omenjene divizije obideto njegove polozoje no severu V smeri Rovt in jugovzhodno eez Laze, Divizijske enote v noletu zovzomejo Logotec, eno izmed brigod po eez Menisijo prodira iz Cerknice proti Borovnici.

o Nemsko in domobronsko vodstvo se, do bi omogoeilo orgoniziran umik svojih sil (domobransko vodstvo tudi prihod zohodnih zoveznikov, v kar je se vedno upolo), odloei zadrzevati 7, korpus in 29, hercegovsko divizijo na ustreznih obrambnih polozajih, hkrati po braniti moenejso obrambno erto pred Ljubljano, od Save eez Sostro, Orle, Lavrico, Babno gorico, Crno vas, Bevke, Log (pri Brezovici) in Horjul do Vrzdenca.

o Kokrski odred prisili k vdoji posodko begunjskih zoporov in osvobodi 632 zapornikov. Priblizno 200, ki niso prevee izerpani, prikljuei odredu, ki tako naroste na 800 moz.

o Slandrova in Zidanskovo brig ada zoeneta napad na Zogorje ob Savi.

o General Erwin Rosener razglasi zveeer v Ljubljani izjemno stonje,

o Proti Celovcu se napoti 3. batoljon Koroskego odreda.

o Enote 4. operativne cone zaradi oviranjo nasprot­nikovega umika od 4. do 6. majo na vee mestih minira­jo zeleznisko progo Celje -Drovograd, Dravogrod -Prevalje in Dravograd -Maribor ter rusijo cestne objekte proti Koroski.

o Predstavnik OZNE zahteva po izpustitvi zapornikov iz celovskih gestopovskih zaporov prejsnji dan od Varnostnega direktorjo za Korosko Josefa Stossiera se, do mora policija napasti celovski gestapo. Do nopoda res pride. Ubiti trije gestapovci, sef po s tonkom pobegne v Beljok,

31

32

05 05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

o Nemske in domobranske cete se v noci na 5. maj umaknejo iz Suhe krajine in iz Notranjske proti Ljubljani. Preganjajo jih 15. divizija (vzhodno od ceste Ribnica­Velike Lasce - Ljubljana) in 18. divizija (zahodno od nje). Prihaja Ie do manjsih spopadov na smeri 7. korpusa (Zlebic, Sv. Gregor pri Ortneku). Posadke iz bliznjih dolen­jskih postojank se tega dne zacnejo zbirati v Novem mestu.

o Rosener prepusti Rupniku v upravljanje se Gorenjsko, Rupnik pa preda upravne posle Norodnemu odboru.

0 29. hercegovska divizija osvobodi Vrhniko in prodira proti Ljubljani.

(J Enote 7. korpusa prezenejo nasprotnika iz Grcoric, Rakitnice in Dolenje vasi in vkorakajo v Ribnico.

o Iz Ljubljane se umika civilna uprava in Norodni odbor za Siovenijo.

o Siandrova in Zidanskova brigada osvobodita Zagorje ob Savi, kjer se vda okrog 500 vojakov in oficirjev avstrijske norodnosti. Del posadke, ki se brani v poslopju zelezniske postaje, se umakne v Trbovlje. Zagorje je prvi vecji kraj, ki ga osvobodi kaka enota 4. operativne cone v sklepnih bojih, zagorska posadka pa prva vecja enota v osrednji Sioveniji, ki se v sklopu teh bojev vda. Stab cone usmeri obe brigadi proti Ljubljani, da bi jo pomagali osvoboditi.

o Poveljnik nemskih sil za jugovzhod in ormadne sku pine E generalpolkovnik Alexander Lohr namesti svoj stab v Polzeli. Skusa doseci predajo Britancem, ki naj bi cimprej zasedli Trst in juzni del Avstrije.

o Koborid in Bovec, ceprav sta v portizanskih rokah, zasedejo britanske sile in stem dobijo nadzor nod prela­zom Predil.

o V Ajdovscini razglasijo prvo slovensko povojno vlado. Njen predsednik je Boris Kidric, v njej je 13 ministrov, med njimi edina zenska Vida Tomsic.

~~.~~.

o Namestnik koroskega gaulajterja Meinrad Natmessnig iz pred­stavnikov politicnih strank pred anslusom sestavi zacasno korosko dezelno vlado. Predsednik postane Hans Piesch (cez dve leti mora odstopiti, ker se izkaze, do je bil v sluzbi pri nacisti­cnem uradu za raznorodo­vanje slovenske manjsine).

o Tomsiceva brigada v noci no 5. maj napade posto­janko v Crni, vendor brez uspeha, Braciceva brigada napade manjso postojanko v Zerjavu, ki jo naslednji dan zavzame.

0 3. bataljon in avstrijska enota Koroskega odreda razorozita posadko v Selah - Fori.

o Portizanske enote na Gurah in na obmocju severna od Vrbskega jezera zacnejo zasedati nekatere kraje.

Stev. lY I~~ . I/) / ,.-~ . _-\--- (/1/

f------------------ ----.. -.. -.- - --.- ----.-------- .- .---1

VEShjJE O$V0:i30JENECli. :) I ,QVi.HSKEGA PRI MORJA

O (vir: KPM, parlizanska grad ivo, lasc. 80/ X)

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

o V noci na 6. maj se nasprotnik umakne iz Velikih Lasc.

o Na posvetovanju v Grazu feldmarsal Albert Kesselring ukaze L6hru in poveljniku 2. tankovske armade generalu Maximilianu de Angelisu, naj cimvec sil premestita na obmocje Avstrije, kjer se bode vdale zahodnim zaveznikom ter se tako resile jugoslo­vanskega in sovjetskega ujetnistva.

o Slandrova in Zidanskova brigada zavzameta postojanke v Ponoviskem gradu, Savi in Vacah ter pozoveta na vdajo posadki v Litiji. Glavni stab JA za Siovenijo ukaze brigadama napad na Ljubljano, vendar morata na ukaz staba 14. divizije takoj oditi proti Koroski. K Litiji se zato premakne Dolenjski odred, ki brez boja zavzame Smart­no pri Litiji in se razporedi na polozaje nad Litijo. Nasprotnikove sile ga obstreljujejo s strojnicami in minometi.

o Brigade 14. divizije opustijo obleganje postojank v Meziski dolini in se usmerijo proti senzermenski meji.

o Kokrski odred prispe v Bistrico v Rozu. Vzpostavi zvezo s 1. bataljonom Koroskega odreda. Napoti se v vas Sine, kjer ga napadejo, vendar brez vecje skode. Pridobi infor­macije 0 razmerah v dolini.

t~ 2 . bataljon Koroskega odreda zasede prazno postojanko v Smarjeti v Rozu. V okolici in v kraju pridobi okrog 70 mladih domacinov.

o Partizani osvobodijo Gure in obmocje severna od Vrbskega jezera do Gospe Svete in St. Vida ob Glini, postavijo oblast odborov OF in vzpostavijo razmere za prodor slovenskih in jugoslovanskih sil, cesar pa slednje ne vedo.

OSlrozo pri vojvodskem preslolu no Gosposvel skem polju (vir: Korosko v borb i, Celovec 1951)

33

34

II I. KRONOL O GI JA DO GO DKO V V ZV EZI S SK LE PN IMI BO JI DRUG E SVETOVN E VOJN E

o Nemski 97. armadni korpus se v lIirski Bistrici vda 4. jugoslovanski armadi.

o Vlada NDH odide iz Zagreba.

o Pod pis listine 0 vdaji nemske vojske v Reimsu brez sovjetskega predstavnika.

0 5. brigada 15. divizije napade in osvobodi Grosuplje. 12. brigada hkrati napade postojanko v Visnji gori, iz katere se nasprotnik takoj umakne. Tako divizija preseka pot proti Ljubljani posadkam iz Novega mesta, ki stejejo okrog 2500 moz. Obe diviziji trcita na nasprotnikovo obrambno crto pred Ljubljano in se pripravita na boj.

o Enote 4. operativne cone se morajo zaradi nasprotnikove­ga pritiska iz smeri Trbovelj po hudih bojih umakniti iz Zagorja.

0 2. bataljon 3. brigade NO osvobodi Siovenske Konjice in ujame okrog 600 nasprotnikovih vojakov, vendar se mora zaradi prevelikega nasprotnikovega pritiska umakniti na Konjisko goro.

o Hudi boji 29. hercegovske divizije in 7. korpusa na nemsko- domobranski obrambni crti pred Ljubljano. Divizija, ki se ji upira mocan nasprotnik ob podpori topnistva, do vecera zavzame Vrzdenec, Horjul in Brezje, ne more pa zavzeti Loga. Nasprotnik se umakne na severne obronke Polhograjskih Dolomitov. Prodor korpusa brani topniski ogenj dveh baterij z Ijubljanskega gradu in Golovca ter ogenj topniskega diviziona na Barju. Levstikova in Gubceva brigada ob velikih izgubah zaman skusata zavzeti kljucno nasprotnikovo obrambno tocko na Orlah. 12. brigada kot rezerva 15. divizije se istocasno bojuje pri Visnji gori z neko zaostalo nasprotnikovo kolono.

o Skupina 50 partizanov obvescevalnega centra Pohorje, ki se ji pridruzijo pripadniki gospodarske komisije maribor­skega okrozja, napade kolono vojske NDH pri vasi Morje nad Framom, vendar jih slednja zaradi svoje premoci odbije.

o Ustanovljena je Prekmurska brigada. Okrepijo jo s pohodno skupino Kozjanskega odreda in Komande kozjanskega vojnega podrocja, ki jo posljejo okrog 3. aprila z Bohorja cez hrvasko ozemlje v Prekmurje, kamor prispe 5. maja. Brigada tako steje okrog 1500 moz. V Prekmurju ustanovijo tudi bataljon Narodne obrambe, stevilne oddelke Narodne zascite in organe vojaske zaledne oblasti.

o 1. bataljon Koroskega odreda prispe do Sin, s stabom Kokrskega odreda naredi skupni nacrt nadaljnjih vojaskih aktivnosti, in skupaj osvo­bod ita Bistrico v Rozu, ki je za partizane strateskega pomena, saj lahko odslej obvladujejo promet proti Celovcu. Zvecer pride do spopada z enoto SS, ki se pripelje z vlakom z Gorenjske.

o Druga ceta 4. bataljona Koroskega odreda zasede Djekse in Knezo ter zajame 97 Madzarov; zasede tudi rudnik sljude na St. Lenartu in Golovici na Svinski plani­ni in se dobro oborozi z avtomatskim orozjem, ki ga vzame posadki. Ceti se prikljuci 50 prisilnih delavcev - Siovencev; nato zasede tudi Pustrico in Krcanje.

o V Pliberku predstavniki nemskega poveljstva pod­pisejo listino 0 vdaji pred tajnikom odbora OF Edvardom Resnerjem -Savinjskim.

0 3. bataljon in avstrijska enota Koroskega odreda zvecer osvobodita Borovlje, kamor pride od Bistrice v Rozu tudi 1. bataljon Koroskega odreda. Odred vkljucijo v Bracicevo briga­do.

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIM I BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

O Skico prodorov Koroskego odre do, Lockovego odredo in enot iz Siovenije no Korosko (vi r: The Slove ne Carinthioj Slove nsko Korusko)

O Topnistvo 1. slovenske artilerijske brigade 7. korpuso no polozojih v Smorj u pri Ljubljon i med boji zo osvobod itev glovnego mesto (v ir: NOV no Siovenskem, str. 976)

35

36

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

o Po osvoboditvi Zogrebo stab 2. jugoslo­vonske ormode usmeri 45. in 39. divizijo eez Kozjonsko proti Celju, 4. divizijo vzdolz Save eez Brezice in Krsko, 3. divizijo po eez Novo mesto proti Zidonemu mostu z nomenom, do bi se usmerilo proti Gorenjski. Druge divizije ostonejo kot rezervo v zoledju. 3. divizijo se tego dne prispe v Novo mesto.

0 7. korpus in 29. hercegovsko divizijo nodoljujeto z noskokom no nemsko­domobronske obrombne polozoje pred Ljubljono. Boji trojojo ves don. Proti veeeru se nosprotnik priene umikoti z nekoterih polozojev, kor jimo omogoei nopredovo­nje, ponoei po nosprotnik zopusti vse polozoje in se zoene umikoti iz Ljubljone.

o Okrozni odbor OF in mestni komite KPS Celje se zoeneto v sklodu z novodili, ki jih dobito od Oblostnego komitejo KPS zo Stojersko, pogojoti zo vdojo nemske gornizije. Nemci se umoknejo v sklodu s provili, enote NOH, koterih stab je od 7. mojo v mestu, po noeejo 0 vdoji nie slisoti. Po umiku nemskih enot zosedejo mesto oddelki Norodne zoseite, ki zostrozijo zlosti tovorne in sklodiseo, delovoti zoene "Ijudsko oblost".

oMoribor je osvobojen. Po odhodu Nemcev, ki nomerovjo rusiti nekotere pomembne objekte, vendor jim oktivisti nomero prepreeijo, prvo pride v mesto Komondo mesto, nato OZNA ter skupino oktivistov s Pohorjo, nato se oktivisti OK KPS Moribor ter pripodniki Norodne zoseite, kurirji in obveseevolci, popoldne po tudi moeno skupino oktivistov s Kozjoko, s Pohorjo po ciani Oblostnego komitejo KPS zo Stojer­sko. Prihojojo bolgorske enote. Posomezni spopodi v mestu terjojo nekoj zivljenj civilistov. Popoldne prispe 3. brigodo slovenske divizije Norodne obrombe (3. botoljon zorodi bojev pri Konjicoh prispe sele zveeer). Iz Prekmurjo pride pred­stovnik delegocije SNOS zo Stojersko in Prekmurje general Lodo Ambrozie -Novljon.

o Zoeetek splosnego umiko nemske ormodne sku pine E ter stevilnih NOH enot s hrvoskego ozemljo po osvoboditvi Zogrebo, Vorozdino in drugih krojev. Umikojo se poeosi, rozen nekoterih enot, denimo enote 22. korpuso 2. tonkovske ormode in modzorske enote, ki se bronijo no ozemlju med Muro in Drovo in se ze tego dne neovirono umoknejo eez pre­hode severna in severovzhodno od

(.~ V noei no 8. moj izroei koroski goulojter dr. Friedrich Rainer oblost predstovnikom zoeosne koroske dezelne vlode.

(."l Iz Zogrebo se kolono z ustoskim vodstvom (vlodo) umokne v Rogosko Siotino in od tom neovirono skozi Moribor no Korosko do Vrbskego jezero.

o Pri Kronjski gori se spusti eez Vrsie v dolino Save Dolinke motorizironi odred 4. jugoslovonske ormode, ki z glovnino svojih sil nodoljuje prod or no Korosko, del njegovih sil po se usmeri proti Hrusici do bi zoprl tomkojsnji zelezniski predor, ki vodi no Korosko. To povsem spremeni operotivni polozoj nemskih in domobron­skih sil, ki morojo sedoj pohiteti z umikom iz Ijubljonske kotline, dokler je bil prehod no Korosko se prost.

0 1. eeto 4. botoljono Koroskego odredo zosede Trusnje, Vovbre, Striholee, Rudo in Grebinj.

\'."l Iz Furlonije no Korosko prodre 5. britonski korpus s tremi divizijomi.

o Predhodnico 6. britonske oklepne divizije, 2. izvidniski botoljon, prispe v Celovec. Koroske portizone prehiti zo tri ure, Kokrski odred po zo pet ali sest ur.

0 14. divizijo prispe no obmoeje Zelezne Kople. Tomsieevo brigoda nopode posto­jonko Kozokov pri kmetu Miklovu in jih del zojome. Pri Zitori vosi se zoplete v hud boj z oddelki 14. SS divizije "Golizien" (1 . ukro­jinsko divizijo) in imo hude izgube. Zovzome postojonko v St. Lipsu. Broeieevo brigodo tego dne med Lepeno in Rebrco prisili k umiku potrolo Kozokov, nato delomo zovzome postojonko no Rebrci in zojome 30 nosprotnikovih vojokov. Sercerjevo brigodo prispe zjutroj v doli no Remseniko, popoldne po prispe do Suhe pri Zitori vosi. Vmes skuso s svojo nemsko eeto priproviti k vdoji posodko v Zelezni Kopli, vendor se z njimi zoplete v dveurni neuspesen boj .

\'."1 4. botoljon 3. brigade Norodne Obrombe (NO) se od erne in Zerjovo, kjer je morol ob nopodu Tomsieeve in Broeieeve brigade no omenjeno krojo vorovoti njune polozoje, premokne do Zelezne Kople.

\'."I Kokrski odred se odprovi proti Celovcu. Sestovi skupno motorizirono enoto z Britonci in se z njo pripelje v Celovec, kjer so bili ze oktivisti OF in prej omenjeno britonsko enoto. Britonci in Amerieoni mu po pogojonjih dovolijo nostonitev v

III . KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZV.ElI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

Maribora no zgornjo Stajersko. Njihov umik omogoei neoviran premik bolgarskih enot 12. in 16. divizije 1. armade Domovinske fronte, ki dotlej vee mesecev mirujejo no erti Razkrizje - Ormoz, v treh kolonah ob Muri eez Ljutomer proti Gornji Radgoni, eez St. Lenart proti Cmureku ter ob Dravi eez Ptuj in Maribor proti severni slovenski meji.

o Po umiku nasprotnika s prostora med Muro in Dravo pridejo v kraje partizanske skupine, aktivisti, novoustanovljene Komande mest. Delegacija SNOS, ki se mudi v Prekmurju, poslje no izpraznjeno obmoeje Prekmursko brigado, ki pride tega dne se pred bolgarsko vojsko v Ljutomer.

o Jesenisko - bohinjski odred no svoji poti no Korosko skupaj z delom motoriziranega odreda 4. jugoslovanske armade osvobo­di Kranjsko goro. Medtem se eez zasnezeni Vrsie s tezavo prebije se pre­ostali motorizirani odred. Stem je umika­joeim se nasprotnikom prepreeen umik po dolini Save in vdaja zahodnim zaveznikom.

o Nemske enote zveeer zapustijo Ptuj.

o Brilonski lonki no Senlviski cesli v Celovcu 8. mojo 1945

Jezuitski vojasnici, prepovedo po mu gibanje po mestu in aretacije nacistov. Poveljnik odreda s 3. eeto 3. bataljona se takoj nato premakne nazaj k humberske­mu mostu in zasede bunkerje okrog njega ter razorozuje umikajoee se nasprotnikove oborozence.

o Potem ko je bilo jasno, do se bo nasprot­nik umaknil iz Ljubljane, prejmeta Siandro­va in Zidanskova brigada zveeer (zapoznelo) ukaz za takojsnji odhod no Korosko. No posvetu stabov izberejo pot eez Zgornjo Savinjsko dolino.

o V Mislinjsko doli no dotekajo enote 15. kozaskega konjeniskega korpusa in druge premagane formacije.

o Lackov odred pri Marenberku (Radlje ob Dravi) napade umikajoeo se kolono enot 2. nemske oklepne arm ode.

(vir : Wilhelm Wadi , Dos Johr 1945 in Karnlen. Ein Uberblick. Klogenfurl 1985, sIr. 37)

08 05

37

08 05

38

08.

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

liiipnfner Seitung AII'fLleSZ8 oaOAN DE. &AaSTN E R LAXDJ:8.R£OJERVNO

e--'.ph __ ....... 1MI

Dr. Raine,. iJb GlIu/eite,. und Reimntatthalte,. zuriidcgetreten

Kiimlen - ain Ireies Land lislerreichs I

.. la!atpq .. Hr. 111 --Del Krieg in Europa 1st HeDdel

.... p.pI .. Kapltus.d04 der pIMI_ W.llrnsad.t • lIoUda.tt Chllf't'ldns A. ;'. ,... •• ut h·n ' .1 en,.,.1 J.' I $I ...... J."lt.etI ~., .. , G, .. do· (" .... ,,, .. .t ...

• ~ V4'f1 H'~ '" 4~.Mf. Sl .......... '. " 'f . ... h "lI • • lot , ~,,"' ... I «.,"&1"",,, ".pt..- ,lot ""II'II;'~ 1. .. "" •• taU ... . U", aM-'n " W".I\f' .... " • • 11e lIud "'~ .. . lA,aI" s.- .w .... ' •• tnlt.""tc • __ 1 •• t ( b ,mo ll .. ~rl",h. I. l .. I'" ..... ' .. do(' ... A,~.", " !IIkn • • ,I • •• , IiI ,.., '''II .. ~ .. 8f'\.!t ll looa,lo ltl n, d .. , ( !'IPUllt." ...

'<111 yfL. I' ...... bliflt tI.\ k'F1l""" T.I, Af ,I ...... YUH' . ..... t'. n ,Ii""', .. H.., .... • ",1 r"II/.\" t~ldI l ... 1 .. , .. __ ' .... l,.~ ~,h ... 1..1 u. <o.I 01, ... .. ... , ,..., H,'u •• _ .... • n .. , ... rtM~. lirai lln. d. ' .... f •••• e fl",'''' ... fl,.p4i" .. , •• ',.f\ •• .." t.. .... r.~ .,1, .u,lirtl .... IW. ( ,il',s,tt$"\ "' .... ,."'.,Il ... l.eder "".,ildI, Z""teal. fill,....,

"'_ ........ INA

o Noslovni stroni coso piso KarntnerZeitung zocosne koroske deze lne vlode z dne 8. in 9. mojo 1945, ki obvescota bralce, da je dr. Rainer odstopil, da je Koroska svobodno dezela Avstrije in da je vojna v Evropi koncana (vir: Wadi , Das Jahr 1945, sIr. 29)

NASLEDNJE FOTOGRAFIJE SO DATUMSKO NEOPHEDELJIVE, SODILE PA BI V CAS

MED 3. IN VKLJUCNO 8. MAJEM 1945

08. 05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

39

08.

40

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

o Topniska enola (11.) dalmalinske (vir: KPM, XVII All)

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

08. 05

41

42

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIM I BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

oV noei na 9. maj se Dolenjski odred umakne od Litije k Domzalam, se prej se mu vda del posadke v Litiji. Odred vkoraka v Domzale ob splosnem navdusenju prebivalstva.

oStab cone takoj pritegne k Celju 1. bataljon Kozjanskega odreda, ki zasede Store in priene streljati na kolono vojske NDH, ki se umika v hribe in nato proti Vojniku. V Celje vdre tudi dell. bataljona 3. brigade NO . Bataljon Kamnisko -zasavskega odreda postavi zasede pri Sv. Petru in Latkovi vasi, drugi oddelki tega odreda pa juzno od mesta proti Laskemu. Na vseh dohodih streljanje s skupinami vojske NDH, ki se hoeejo prebiti proti Velenju in grozijo s pozigom Celja, ee ne bodo dobile proste poti. Da bi bolje obvladali polozaj v me stu, poslje stab cone tja Siandrovo in Zidanskovo brigado.

o Siandrova in Zidanskova brigada pri Radmirju po kratkem spopadu razorozita nemsko motorizirano kolono, enD od poboenic umikajoee se L6hrove armade, ki je imel stab v Brasloveah, in zajameta okrog 2000 moz ter veliko orozja. V Ljubnem ob Savinji osnujeta enega prvih ujetniskih taborise na Stajerskem. Siandrova brigada se namesti v Radmirju, Zidanskova pa v Ljubnem. Kljub zaplembi tovornih avtomobilov naert za pohod na Korosko spremenijo zlasti zaradi pomanjkanja enot v zaledju. Siandrova brigada mora oditi v Celje, Zidanskova pa v Maribor.

o Zagorje ob Savi je dokoneno osvobojeno.

0 7. korpus, 29. hercegovska divizija in oficirska sola Glavnega staba vkorakajo v Ljubljano, iz katere se prej umaknejo nemske in domobranske enote. 18. divizija ostane v Ljubljani kot njena posadka, 15. divizija se usmeri proti Kamniku in Trojanam, 29. hercegovska pa po Gorenjski.

() V noei na 9. maj je v Karlshorstu pri Berlinu pred predstavniki vseh zavezniskih sil podpisana brez­pogojna kapitulacija vseh nemskih oborozenih siL Doloea, da se mora­jo enote vdati svojim nasprotnikom tam, kjer so.

oLackov odred odide eez mejo na avstrijsko stran, v dolino Cakave, in zaene osvobajati tamkajsnje kraje. Zasede Travnik (Wies), Osek (Haag), Arvez (Arnfels), Lueane (Leutschach), in Glinico (Glainstdtten) ter gre v Lipnico (Leibnitz), kjer dobi stik s poveljstvom sovjetske divizije.

o Sprednji deli porazene, a se nerazorozene nemske vojske s stevilnimi enotami domaeih nasprotnikov prispejo do Zidanega mosta. S parti­zansko zasedbo Ljubljane jim je zaprta pot proti Gorenjski, in si morajo poiskati pot umika eez Sta­jersko. Po namestitvi 2. nemske tankovske armade med Dravo in Muro jim ostane za umik Ie se ozek pas - Saleska, Mislinjska in Meziska dolina. Nemske enote se pustijo razorozevati ze na obmoeju Celja, enote NDH pa se prebijajo proti Koroski.

o General L6hr ugotovi, da ne bo mogel pravoeas­no prepeljati svojih enot na Korosko, zato opol­noei ukaze svojim enotam, naj se nehajo bojevati, razen ee so napadene, in jih obvesti, da se bo s predstavniki Jugoslovanske armade pogajal sam. Potem ko poslje v Radmirje majorja s pismom za pogovore 0 vdaji, ki ga dobi politieni komisar 14. divizije Ivan Dolniear, po njunih pogovorih v Letusu in v Topolseici tega dne pozno zveeer pred stabom 4. operativne cone v Topolseici podpise brezpogojno kapitulacijo svojih enot.

o Ceta zaseitnega bataljona staba 4. operativne cone je poslana, da zapre pot skozi Hudo luknjo. Spopade se z umikajoeimi nasprotniki, zaradi njihove premoei pa se umakne. Zaseitni bataljon nato razorozuje nemske enote v okolici Sostanja, kjer se mu malo pred dvanajsto pri Metleeah vda eelna nemska divizija iz velike sku pine umikajoeih L6hrovih enot, nato pride v Sostanj, kjer sledi spontani miting s prebivalstvom.

o Braeieeva brigada gre preko Galicije, kjer se spopada, zlasti pri mostu eez Dravo, prisili k vdaji polk 14. SS divizije "Galizien", nato namesto proti Celovcu gre v Borovlje, da bi skupaj s Koroskim odredom zaprla umik nasprotnikovim oddelkom eez Ljubelj in eez humberski most. Razorozuje manjse nemske enote.

o Majhne enote slovenskih eetnikov se ze prej umaknejo na Primorsko in od tam v varstvo Amerieanov, brig ada Ljubljanske divizije, ki jo oblikujejo iz notranjskih domobranskih eet, se umakne eez Polhograjske Dolomite in Skofjo Loko, zaseita okraja Novo mesto pa se zaene umikati proti Savi, kjer jo pri Radeeah razbijajo enote 2. jugoslovanske armade. Samo skupina 150 domobrancev se prebije skozi Zgornjo Savinjsko dolino do Soleave.

0 4. bataljon 3. brigade NO zavzame postojanko v gradu Hagenegg v Zelezni Kapli in razorozi

III. KRONOLOG IJA DOGODKOV V ZVEZ I S SK LEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

o Propagandni odsek pri stabu 4. operativne cone izda letake v nemskem jeziku, s katerimi obvesea nemske vojake 0

kapitulaciji, s pozivom za vdajo enotam Jugoslovanske armade.

0 2. in 3. bataljon Siovenske divizije NO kreneta zjutraj iz Oplotnice in se pri Siovenskih Konjicah zapleteta v hud boj s Kozaki, ki traja do pozne­ga popoldneva. Ker so Kozaki v premoei, se nato oba bataljona izvleeeta iz boja in se umakneta proti Siovenski Bistrici.

0 3. bataljon Siovenske divizije NO prispe zveeer iz Siovenske Bistrice v Maribor.

oPrekmurska brigada prispe na Ptuj . Istoeasno prihajajo v mesto predhodnice bolgarskih enot (obe koloni se sreeata pri Dornavi). Prekmurska brigada pusti v mestu svojo eeto kot posadko, ostala brig ada pa nadaljuje pot proti Mariboru

o Enote 3. jugoslovanske armade (36., 12. in 40 divizija) pri Stojncih prekoraeijo Dravo in zveeer dosezejo ptuj. Pred nj imi se hitro umakne 15. kozaski konjeniski kor­pus preko Maribora do Dravograda. Nemska Fischerjeva bojna skupina se prav tako hitro umakne eez Siovensko Bistrico in Siovenske Konjice proti Saleski dolini, zato je pred enotami 3. armade praznina. Hitro prodrejo eez vzhodne Haloze in Ptujsko polje na Ptuj in Maribor ter ju zasedejo. To ima velik strates­ki pomen, kajti umikajoeemu se nasprotniku ostane Ie se umik skozi Salesko in Mislinjsko ter kvee­jemu skozi Zgornjo Savinjsko doli no, ki pa je tezko prehodna.

0 10. divizija 2. jugoslovanske armade prispe v Krsko.

500-elansko posadko, nato se nastani v posto­janki. Kot trenutno edina partizanska enota v kraju je zaposlen z razorozevanjem stevilnih nacistienih enot pa tudi z aretacijami domaeih nacistov.

o V Celovec prispe tudi zaseitna eeta Oblastnega komiteja KPS za Korosko. Kmalu po nemski kapitulaciji osnujejo Komando koroskega vojnega podroeja.

o V St. Vidu ob Glini pride do podpisa zanimivega dogovora z Britanci, da ozemlje vzhodno od ceste Celovec - Gospa Sveta - St. Vid pripada Jugoslo­vanski armadi. Obe strani ga spostujeta stiri dni.

o Vsi trije bataljoni Koroskega odreda z nemsko eeto zasedejo obmoeje okrog humberskega mostu pri Borovljah in razorozujejo nasprotnikove sile.

() Zaenejo se britanski poskusi izrinjenja partizanov, zlasti Kokrskega odreda iz Celovca, ki se v naslednjih dneh stopnjujejo.

0 14. divizija kot celota tega dne dopoldne obvlada vso celovsko kotlino vzhodno ad er1e Krka -Grabstajn - Borovlje.

o Sercerjeva brigada preko Zitare vasi, Dobrle vasi in Since vasi prispe do Velikovca in ga zasede. Ujete nemske vojake odpeljejo v graseino v Dobrlo vas, kjer jih strazijo osvobojeni francoski vojni ujetniki. Zasede vee krajev severna od Drave, spopada se z nasprotnikom, ki noee poloziti orozja.

o Tomsieeva brigada zasede vse veeje kraje juzno od Drave. Zaradi ogromnih sil umikajoeih se nasprotnikov, ki se valijo proti predvojni jugoslo­vansko - avstrijski meji, dobi ukaz zasesti predvo­jno jugoslovansko - avstrijsko mejo v Meziski doli­ni in bojno delovati proti Dravogradu in Siovenj Gradcu. Ukaz zaene uresnieevati ze tega dne, ko na sotoeje Meze in Mislinje poslje svoj 2. in 3. bataljon.

o Del motoriziranega odreda 4. jugoslovanske armade istoeasno po predhodnem pogajanju z Britanci prestopi predvojno jugoslovansko - avstri­jsko mejo in po dovoljenju Britancev zasede nekatere kraje deset kilometrov vzhodno od Celovca, in razorozuje umikajoee se nasprotniko­ve sile, ki prihajajo iz smeri Velikovca in ki jih Sercerjeva brigada ne utegne razoroziti. Razorozijo eez 5000 moz in dobijo mnogo vojne­ga plena, tudi okrog 400 tovornjakov. Razorozevanje Nemcev, enot NOH, eetnikov in domobrancev traja vse do 12. maja.

o Predhodnica Jesenisko - bohinjskega odreda eez Korensko sedlo prestopi predvojno mejo in se usmeri proti Beljaku. Pri St. Lenartu v Ziljski dolini pride v stik z Britanci, ki ji nadaljnje poti do Beljaka ne dovolijo.

43

44

09 05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

POZDR.W BEOGIU.DA OS lQi30JE1U LJU;)LJANI L i ;'r.GREBU

(.~ (vir:KPM , parlizansko gradivo, lasc. 80/X)

(.') Osvoboditev osrednjega del a Siovenije (vir : NOV na Siovenskem, sIr. 979)

45

46

09 05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

botoljon Brociceve brigade v Goliciji 9. mojo kmolu potem, ko je brigodo prisililo k vdoji polk 14. SS divizije "Galizien". (vir : KPM, XVII A 78)

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

0 2. bataljon Siovenske divizije NO prispe zjutraj v Siovensko Bistrico in nato na Ptuj, kjer v stirih dneh vzpostavi red tako, da pripomore k izgonu Boigarov, ki strahujejo prebivalstvo.

0 1. in 3. bataljon 11. dalmatinske udarne brigade se v noei na 10. maj premakneta na Hrusico in Jesenice. Stem zapreta umikajoeim se nasprotnikom pot po Zgornjesavski dolini pa tudi moznost za umik skozi karavanski zelezniski predor. Zajameta 4600 vojakov in 237 oficirjev ter ogromno orozja in vozil, tudi 11 lokomotiv, 20 oklopnih in 300 navadnih vagonov. Enote motoriziranega odreda se pomakne­jo tudi v lirovnico in Bled, ki ga medtem osvobodijo enote Komande mesta Bled. Sreeajo se z 29. hercegovsko divizijo, ki prodira iz smeri Ljubljane in osvobodi Skofjo Loko in Kranj. Umikajoeim se nasprotnikom ostane Ie se smer prelaza Ljubelj, ki pa ga na koroski strani zapira Braeieeva brigada.

0 1. jugoslovanska armada, ki je 8. in 9. maja se zaposlena z boji severna od Zagreba, prodre tega dne v dolino Sotle, razorozi 41 . nemsko divizijo in prodre eez Kozjansko proti Celju in St. Jurju pri Celju ter razorozuje nasprotnikove enote.

0 2. jugoslovanska armada s svojimi divizijami, ki jim pomagata po en bataljon Kozjanskega in Kamnisko -zasavskega odreda, razorozi v Raki pri Krskem 373. legionarsko divizijo "Tiger".

oZidanskova brigada se na poti v Maribor pri Letusu spopade s kolono vojske NDH. Razvije se hud bOj, v katerem odigra odloeilno vlogo 1. bataljon, nakar se poveljnik brigade, ko oceni, da nasprotnik dobiva okrepitve, pogodi z njimi za prost prehod brigade. Brigada neovirano prispe v Celje. Pri Vojniku in Frankolovem se spet kratko spopade, nato brez veejih tezav prispe v Maribor. Tam se oskrbi z gorivom, nato ji Lado Ambrozie - Novljan ukaze v 24 urah priti v Celovec. Skoraj pride do inci­denta s sovjetskimi oficirji, ki pridejo v Maribor skupaj z Boigari in ki zahtevajo zase 5. ali ruski bataljon z vso oborozitvijo.

o Slandrova brigada iz Radmirja odide proti Celju, vendar napreduje poeasi zaradi razorozevanja nasprotnikovih sil. Tik pred vstopom v mesto brez boja prisili k vdaji skupino oklepnikov z vojsko NDH. Glavnina enote se noee vdati, vendar se iz Celja umakne, in brigada zasede kljuene polozaje v mestu. Razorozi okrog 15000 nemskih vojakov, 3500 pripadnikov vojske

o Prvi spopadi Braeieeve brigade z umikajoeimi se enotami nemske vojske in policije ter slovenskimi domobranci pri Borovljah. Rosener in Krener se dogovorita za sku pen napad za zavzetje mostu. Zveeer pride do triurnih bojev, pride tudi do pogajanj za prehod. Medtem oboji zasedajo kljuene polozaje in se pripravlja­jo za odloeilen naskok.

o Zjutraj prispe v Maribor Prekmurska briga­da, opoldne pa enote 3. jugoslovanske armade. V njen stab pride Ivan Dolniear in mu razlozi situacijo v Celjski kotlini, 0

kateri omenjeni stab ne ve nie, in mu izrazi potrebo po posiljanju njenih enot na zaporo pri Dravogradu. V tem smislu posreduje pri stabu tudi Lado Ambrozie -Novljan, vendar na zaeetku brez uspeha. Proti Dravogradu uspe Ambrozieu na last­no pest poslati Ie 2. bataljon Prekmurske brigade in bolgarske enote. V Maribor na stab 3. armade prispe tudi poveljnik 4. operativne cone Peter Stante - Skala. Stab poslje enote k Dravogradu sele eez dva dni, tudi po Titovem posredovanju.

ole tega dne je mogoee eutiti navzoenost vojske NDH v Mislinjski dolini, saj pri vojasnici Siovenj Gradec ubijejo dve civilni osebi. Se vedno pa se skozi dolino umika­jo enote 15. kozaskega konjeniskega kor­pusa.

o Odposlanstvo staba Tomsieeve brigade okrog druge ure zjutraj doseze vdajo 15. kozaskega konjeniskega korpusa v Dravogradu. Uspeh pa je Ie polovieen, kajti mnogo kozakov se ne vda, pac pa pri­tiskajo proti Labotu in Velikovcu, kjer jih mora zadrzevati Sercerjeva brigada. Proti mostu eez Dravo in po dolini Drave se nadalje pritiskajo mnozice nemske vojske in Kozakov, ki jih brig ada razorozuje.

o Jesenisko - bohinjski odred v St. Lenartu v Ziljski dolini dozivi neprijeten incident z Britanci, ki s tanki obkolijo njegov 2. bataljon in odredni stab. Poveljnik doseze pri britanskem generalu v Beljaku, da ukaze deblokado.

o Enotam JA se ob Sotli, juzno od Save in v Celjski kotlini vdajajo stevilne nemske enote. To traja se do 12. maja, ko je razorozenih sedem ali osem divizij. Le 396. ali Vrazjo legionarsko divizijo pripelje njen poveljnik na Korosko. Enote domaeih nosprotnikov se noeejo vdajoti in nodolju­jejo pot.

0 4. botoljon 3. brigode NO se vedno izvojo aretocije nocistov no obmoeju lelezne

47

48

10

05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

NDH. Veeino pusti oditi, dve nemski diviziji usmeri proti Trojanam in Domzalam, kjer jih razorozi 15. divizija (okrog 30000 moz).

o Brigade 14. divizije se dokoneno opremijo z vsemi vrstami motornih vozil, tudi s tanki in oklopniki, in tako postanejo bolj gibljive. Oborozijo se tudi z orozjem nemskega izvora.

o Bataljon Prekmurske brigade odide tega dne na ukaz predstavnika delegacije SNOS Lada Ambroziea iz Maribora tudi proti Celju. Odpelje se z vlakom do Ponikve, kjer izve, da je Grobelno zasedla skupina vojske NDH. Bataljon jo napade in po kratkem boju se skupina vda.

o Vse partizanske enote se stevileno moeno okrepijo z mobilizacijo novincev.

o Moena skupina vee tisoe pripadnikov NDH ter nekaj ernogorskih eetnikov, ubere pot po Zgornji Savinjski dolini in tega dne prispe v Soleavo. Tej skupini se pridruzi okrog 150 slovenskih domobrancev iz Novega mesta pod vodstvom kapetana Miroslava Stamenkovica, v Zgornji Savinjski dolini pa se Siovenski eetniski odred pod vodstvom Janeza Marna -Crtomirja, ki se do tja prebije iz Litije eez zasavske hribe in mimo Menine.

o Prva slovenska povojna vlada prispe v Ljubljano, kjer jo prieaka velika mnozica Ijudi.

Kaple pa tudi na obmoeju Dobrle vasi, ki jih nato z ozkotirnim vlakom prepelje v Zelezni Kaplo. Na obmoeju Since vasi aretira stiri osebe, ki jih s tovornjakom, ki je ravno namenjen v Zelezno Kaplo, prepelje tja in jih namesti v gradu Hagenegg k drugim jetnikom.

o Sercerjeva brigada poslje 1. in 2. bataljon v Celovec, 3. zasede St. Vid ob Glini, 4. ali jurisni pa St. Andraz v Labotski dolini, kjer ga razorozijo pripadniki SS, nato ga osvobodijo Britanci.

o Kokrski in Koroski odred dasta v Celovcu svoje borce za vojsko zalednih poveljstev in zaupne naloge. 1. in 2. bataljon Koroskega odreda postaneta sestavni del Braeieeve brigade.

o Stab 4. operativne cone poslje z obmoeja Pliberka na sirse obmoeje Dravograda 2. in 3. bataljon Tomsieeve brigade.

o Del 2. bataljona Tomsieeve brigade domnevno prespi noe na 10. maj v prostorih glasbene sole v Siovenj Gradcu, nato se zjutraj vrne k Dravogradu ter zasede polozaje pri Crneeah, Podklancu in nad zeleznisko postajo Dravograd. Tretji bataljon Tomsieeve brigade z dvema eetama drzi v rokah Dravograd, ena eeta pa je pri Podklancu.

o V Dravograd prispe z veeernim vlakom iz Maribora 2. bataljon Prekmurske brigade ter zasede polozaje nad zeleznisko postajo.

o Aktivistka Mica Slander govori no proslavi 10. mojo v Sokolskem domu v Slovenj Grodcu (vir: KPM, XVI I B 16)

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPN I M I BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

o Pri padniki vajske NOH se pom ikajo v razklenjeni koloni proti Mislinj i. (v ir: KPM, neoznaceno)

49

50

10

05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

(.'; 10. mojo v Borovljoh (vi r: KPM, XV II A 51)

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

o Bataljon Prekmurske brigade, namenjen v Celje, nadaljuje voznjo z vlakom do Stor, od tam s tovornjaki do Celja, Okrepi polozaje pri vasi Zagrad, ker pricakujejo prihod mocnih nasprot­nikovih sil iz smeri Zidanega mosta, Pozneje razorozuje in strazi ujetnisko taborisce,

0 14, divizijo podredi­jo stabu 4, jugoslo­vanske armade, kar traja do 19, maja1945,

o Na obronkih Dobrce in Kriske gore skusajo domobranci in esesovci zadrzati 29, hercegovsko divizijo, toda ta jih do popoldne ze potisne k Sv, Ani pod Ljubeljem in jih zacne silovito obstreljevati. Njihov odpor traja do noci, dokler se se pre­ostali beg unci ne umaknejo na Korosko,

0 17, vzhodnobosen­ska divizija 3, jugoslovanske armade prodre s hrvaskega ozemlja proti Siovenski Bistrici.

o Enote 2, jugoslo­vanske armade pri Zidanem mostu razorozijo glavnino 7, SS prostovoljske divizije Prinz Eugen in stab 91 , armad­nega korpusa,

o Pred enotami 17, vzhodnobosenske

0 4, bataljon 3, brigade NO se kmalu po polnoci zaradi novice 0

priblizevanju velike skupine umikajocih se nasprotnikov premakne iz Zelezne Kaple v Velikovec, S seboj pelje tudi aretirance iz Zelezne Kaple in Dobrle vasi. Zelezno Kaplo namesto njega zasede 5, bataljon Braciceve brigade, sestavljen iz partizanov ruske narodnosti.

o Siloviti napadi nemskih in domobranskih sil pri Borovljah s top­nisko pripravo, Del partizanskih sil (2, in 3, bataljon Koroskega odreda ter dYe ceti 2, bataljona Braciceve brigade) se umakne eez humberski most na levi breg Drave in tam vzpostavi polozaje, drugi del se postavi vzhodneje od Borovelj, Pomoc motorizirane­ga odreda 4, jugoslovanske armade je pre pozna in presibka, Nemske in domobranske sile, ki prispejo eez Ljubelj, si v boju pri Borovljah izsilijo prehod eez Dravo v britansko ujetnistvo,

o Na obmoeje Dravograda prispeta 6, brigada 36, divizije in Zidanskova brigada, Tega dne prispeta v Dravograd tudi 16, in 12, polk 1, bolgarske armade,

o Na obmocje Podklanca prispe se 1, bataljon Tomsieeve brigade, Pride do nenamernega spopada z Boigari, zato se sporazumejo s kozasko divizijo, ki prodira iz smeri Doliea in ki ne ve za vdajo, na katero je pristal poveljnik korpusa von Panriwitz, da pristane na del no razorozitev, Kljub temu prihaja do manjsih spopadov, ki zahtevajo zrtve na obeh straneh, Po umiku prieaka Kozake eeta Tomsieeve brigade pri Gustanju, jih zajame in odpelje v Belo, kjer ustanovi zanje taborisee, delno pa jih odpelje eez prelaz Jezersko v Kamnik in Ljubljano, kjer jih verjetno prevzame 15, brigada,

o Proti Mislinjski dolini se usmerijo mocne enote NOH in crnogorskih eetnikov, ki jim ta pot umika postane skoraj edina,

o Na dravograjskem mostu potekajo pogajanja bolgarske vojske in Prekmurske brigade z zastopniki Kozakov in sil NOH, Slednji nocejo slisati 0 brezpogojni kapitulaciji. Dve uri po pogajanjih se zacnejo vdajati vlasovci. Vdajajo se yes dan, Sile NOH, med katerimi gotovo prevladujejo ustasi, se odloeijo izsiliti prehod, Pogajanja s Kozaki in predstavniki Tomsieeve brigade tudi na dravograjskem zelezniskem mostu, Kozaki se vdajajo tudi Tomsicevi brigadi, ki jih razorozene spusca proti Pliberku,

o Na obmoeje Labotske doline, kjer je ze del 12, bolgarske divizije, prispe dell, kraljevskega irskega pehotnega bataljona, in se zaplete v oborozene spopade s Kozaki.

o Poveljujoei kader motoriziranega odreda 4, jugoslovanske armade skupaj s skupino novozelandskih oficirjev ob Vrbskem jezeru slucajno naleti na celotno vlado NOH in jo aretira, 16, maja jo Novozelandci izroeijo partizanom, postavljena je pred sodisce in sedem clanov je obsojenih na smrt,

o Po stranskih poteh se v Malosee v Ziljski dolini prebijeta tudi 1, in 3, bataljon Jesenisko - bohinjskega odreda; tako je yes odred v Ziljski dolini.

o Na svoji poti v Celovec prispe v Dravograd Zidanskova brigada, Na tovornjakih se s tezavo prebija skozi Dravsko doli no, ki je zatr­pana z bolgarsko vojsko in nemskimi ujetniki, ki jih vodijo v nasprotni smeri. Pri Muti pride do kratkega incidenta z Boigari, ki skusajo zaseei brigadni stabni avto za svojega generala, po posredovanju dveh ruskih zveznih oficirjev pa se omeheajo, V Dravogradu se brigada nahrani, priredi miting in prenoei,

51

52

11

05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

divizije polozi orozje tudi Fischerjeva bojna skupina.

o Blizu Prage se vda nemska ormadna skupina Center. S tem je druga sve­tovna vojna v Evropi, razen v Sioveniji, koncana.

o Skupina umikajocih se nasprotnikov se iz Solcave, kjer prenoci, pomakne mimo Pastirkove domacije proti predvojnemu mejnemu prehodu no Pastirkovem vrhu, od tam v doli no Remsenika in proti Zelezni Kapli, kamor prispe povsem nepricakovano. 5. bataljon Braciceve brigade in 4. bataljon Tomsiceve, ki sta tedaj v kraju, sestavljena iz portizanov tujih norodnosti in zadolzena za vorovanje skladisc in vojnih ujetnikov, jih niti ne poskusata zadrzevati, saj 4. bataljon povsem obkolijo in ubijejo dva portizana. Po pogajanjih go deblokirajo, do lahko odide v Sinco vas po nemske ujetnike. Zadrzijo in razorozijo po jih Britanci pri mostu in kriziscu cest proti Zitori vasi in Galiciji. Iz Velikovca posljejo dve ceti 4. bataljona Zidanskove brigade, vendor se zoradi premoci umakneta nazaj. Cetnike in domobrance sprejmejo Britanci v vetrinjsko taborisce, za vojake NDH se ne ve. Osem ujetih ustasev 4. bataljon v Zelezni Kapli postreli.

o Nogneleno mnozico umikojocih se domocih nosprolnikov okrog kozipolo, no kriziscu cesl pred Libucomi. (vir: MNZS, 1605 - 7)

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

53

54

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZ I S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

o V Celje prispejo o Zidanskova brigada iz Oravograda, od koder odide zgodaj zjutraj, enote 1, jugoslo- eez Labot in Velikovec prispe ob dveh popoldne do predmestij vanske armade, Celovca, Tu jo dohiti sporoeilo, da se mora vrniti v Velikovec in najprej 11" nato se okrepiti zaporo na Dravi, kar nemudoma tudi stori. 5, divizija, n divizi-ja nato skupaj s 16, o Stab 3, jugoslovanske armade usmeri del svojih sil proti divizijo 3, armade, Oravogradu in Mislinjski dolini. Na obmoeje Oravograda prispe ki bolj severna iz Maribora kot prva od enot 3, armade 6, brigada 36, divizije, ki prodira proti zasede polozaje nad Otiskim vrhom, Za njo prispeta 7, in 8, briga-Vojniku in da 51 , vojvodinske divizije, ki ob polnoei prevzameta polozaje Siovenskim Tomsieeve brigade pri Podklancu in dalje proti Gustanju, nato se Konjicam, 12, brigada iste divizije, in 46, polk 12, bolgarske divizije, razorozuje nemsko domnevno tudi 32, polk, in domnevno neka enota Rdeee armade, 11 , letalsko poljsko, 22, in 181, pehotno o Siandrova brigada, ki zaradi prihoda enot 1, jugoslovanske divizijo, stab 21, armade v Celju ni vee potrebna, se brez 1, bataljona, ki mora armadnega kor- posredovati proti silam NOH pri Petroveah in pride nato za njo, pusa in 369, odpelje eez Sostanj, kjer naleti na nemsko vojsko, ki se noee legionarsko divizijo, vdati, in Zavodnje do Crne na Koroskem, od tod po Meziski dolini V sodelovanju 16" v Oravograd in od tam v Labot, kjer ji zastavijo pot Britanci s tanki. 5" 39, in 45, divi- Brigada v tem kraju prenoei, politieni komisar pa pri Britancih zije so prve tri doseze deblokado, dokoneno zaustav-Ijene v Savinjski o Pri Gornjem Oolieu se zaenejo ob 14, uri hudi boji med silami dolini in od tod NOH, zlasti 8, ustaske divizije, in 17, vzhodnobosensko divizijo, odidejo v jugoslo- Oivizija s stirimi brigadami se oslanja na Turjak in Tovsti vrh, za vansko ujetnistvo, napad posebej izbrane sku pine ustasev pa se povzpnejo na poslednja pa se s nebranjeno severna poboeje Paskega Kozjaka, Nekateri visinski pospesenim tem- polozaji po osemkrat menjajo branitelja , Boji so zagrizeni, obe pom uspe prebiti strani imata hude izgube, Ustasi zagresjo zloeine nad nekaterimi na Korosko, kjer se civilisti. vda Britancem.

o Hudi boji pri Oravogradu, kjer se skusajo sile NOH prebiti eez o Iz celjske smeri Oravo preko lesenega mostu, na eelu kolone pa imajo tanke,

potiskajo umika- Enote 51 , vojvodinske divizije in Prekmurske brigade, razmeseene joeo se vojsko NOH na levem in desnem bregu Orave, ob pod pori lastnega in bol-enote levega krila garskega topnistva v hudem boju prepreeijo poskus preboja, 3, armade, pred- Hude boje imata tudi 6, brigada 36, divizije na Otiskem vrhu in vsem brigade 17, brigada 51, divizije na Toistem vrhu, ki uspeta obdrzati svoje vzhodnobosenske polozaje, divizije (6, vzhod-nobosenska prole- o Na Poljano prispeta 2, bataljon in obveseevalni vod Tomsieeve tarska udarna brigade, brig ada, 2, krajiska udarna brigada, I:.~ General L6hr, ki ugotovi, da se je s podpisom vdaje prenaglil in da 15, majeviska ni partizanskih enot, ki bi prevzemale orozje in vojake v ujetnistvo, brigada) prek izkoristi ugoden polozaj in nepazljivost partizanskih strazarjev -Vitanja, in enote novincev in iz ujetnistva v Topolseici pobegne preko Poljane, kjer desnega krila 1, se pojavi z moenim spremstvom ob deseti uri zveeer in kjer so armade, predvsem takrat ze deli Tomsieeve brigade, s ponarejeno propustnico na enote 5, divizije Korosko, kjer se nastani na vnaprej pripravljenem poveljniskem prek Savinjske mestu v Bistrici pri Pliberku, Svojega naeelnika staba poslje k doline in Mozirskih poveljniku britanskega 5, korpusa v Poreee in mu ponudi vdajo plan in, svoje vojske tej britanski enoti.

o Pri Podsredi na o V lovu za pobeglim L6hrom prispe na Poljano politieni komisar Kozjanskem se s 14, divizije Ivan Oolniear in obvesti poveljnika brigade, kaksna silami NOH bojuje ogromna mnozica L6hrove armade se vali iz Saleske doline preko 22, srbska udarna Slemena v Crno in da bo kmalu na Poljani. Sele on jim pove, da brigada, ki ima so imeli v rokah generala L6hra, ki se je bil ze vdal, a je pobegnil. velike izgube, Sklenejo udariti po nemski predhodnici, da bi tako vse ostale

nemske sile primorali k vdaji.

l~

or '-

12

05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJ I DRUGE SVETOVNE VOJNE

0 1. in 2. bataljon 11. dalmatinske udarne brigade se premakneta k stabu brigade v Kranjsko goro.

o Malo pred polnoejo prispe na Poljano predhodnica nemske 104. lovske divizije. Del predhodnice se namerava namestiti na meji, a mu omenjeni partizanski enoti to prepreeita. Na mejo prispejo tudi britanski tanki.

0 2. bataljon Jesenisko - bohinjskega odreda odide na Ziljico. Na mostu eez Ziljo med Marijo na Zilji in Beljakom postavi strazo in tam nastane razmejitvena erta med Britanci in Jugoslovansko armado.

o V dogajanje pri Borovljah posezejo Britanci s svojimi tanki. S parti­zani sklenejo sporazum, po katerem bode partizani dobili oborozitev, Britanci pa bode poskrbeli za ujetnike.

0 3. bataljon Koroskega odreda s polozajev pri Borovljah prispe v Celovec v okrepitev tamkajsnjih partizanskih sil.

o Bataljoni Tomsieeve brigade drzijo do polnoei most eez Mezo in Mislinjo pri Podklancu. 3. bataljon se zveeer zaplete v hud boj z enotami NDH, ki jih veekrat odbije, nato predajo polozaje pri mostu in drugod enotam 51 . divizije. Dotlejjim uspeva povsem ustaviti premike umikajoeih se nasprotnikovih sil proti Dravogradu in proti Meziski dolini.

o Vlada Velike Britanije poslje jugoslovanski vladi noto, v kateri glede na dogovor zunanj ih ministrov zavezniskih drzav v Moskvi oktobra 1943 zahteva umikjugoslovanske vojske iz Juzne Koroske.

o Ministrica Vida Tomsic prispe v Celovec. Sklieejo posvet na sedezu PK KPS za Korosko, ki ga vodi Dusan Pirjevec -Ahac .. Navzoei so tudi predstavniki stabov 4. operativne cone, 14. divizije in Komande koroskega vojnega podroeja. Izdelajo naert organizacije jugoslovanske oblasti na Juznem Koroskem. Dogovorijo se tudi za organizacijo velikega shod a delegatov krajevnih odborov OF, kjer naj bi izvolili Pokrajinski narodnoosvo­bodilni odbor za Korosko.

Die Jugoslawisme Armee ist in Karnten eingerii(kt, urn das Land ein fiir aile mal yon den Nazi-Verbremern zu saubern und urn der gesamten slowenismen und osler­reimismen Beyolkerung die wahre Volksdemokralie, Freiheil und Wohlsland im neuen siegreimen und starken

Grofi-Jugoslawien zu gewahrleislen. Der IOlle Sieg und die Belreiung sind das Resullal eines jahrelangen Kamples in KimleR. den jugoslawillhe Parlisanen-Einheilen, eiRzig und allein aul die elgenen Kraffe gesliilzl, lilr die gemeinsame Sadie del Alilierlen, lilr den Sieg iiber HiHerdeulsdlland lilMen und das (rgebnis der alilierlen Hille, die das Tito-Jugoslawien vor allem von leilen der

I...~wjel-Union, Englandl und Amerikas erhallen hal. : ,

Wir geben bekannl, dafi im ganlen Gebiet des belreilen Kiirnlens die Mililargewall der Jugoslawismen Armee, die durm das Kommando der Karnlner Mililarzone Yer­Irelen isl, errimlel wurde. Diesem Kommando sind die Kommandoslellen der Sliidte sowie die Befehlsstellen

der Parlisanenwamen unlergeordnel. Die Bevolkerung sowie aile Organe unserer Behorden haben unserer Wehrmaml jeglime Hille lU leisten und aile ergangenen Erliisse bedingungslos lU befolgen.

Tad dem faldltimul - Freiheit dem Ualke! Kommalldo def Kammer Mildal'1one-;

Hommandant M_ REME[ EliDa -BORur e. h.

o Plakat Komande koroskega vojnega pod rocja z obvestilom, da je Jug oslovanska armada zasedla Korosko, da bi dezelo za vselej ocistila nacisticni h zloc incev in obema naro­doma omogocila resnicno Ijudsko demokracijo, svo bodo in blagoslanje. Obvesca prebivalstvo, da je na vsem osvobojenem koroskem ozemlju uslanovljena Komanda, ki so ji podrejene komande mesl in poveljslva parlizanskih slraz. Prebivalstvo mora njej kot tudi vsem drugim vojaskim organom nudili vseslransko pomoc . (vir : Die Parlisanen in Karnten. Kampfer gegen den Faschismus. Kampfer fUr? Kla genfurl 2003, sIr. 33)

55

56

12

05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

O Soji pri Sorovljah - stanje V naci na 12. maj 1945 (vir: Strle, Vel iki finale, str. 217)

o r J

II I. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

OZidanskova brigada no poti no Korosko 12. mojo (vir: KPM, XVII A 142)

..

57

58

III. KRONOLOGI JA DOGODKOV V ZVEZ I S SKLEPNIMI BOJ I DRUGE SVETOVNE VOJNE

o Zjutraj s tovornjaki prepeljejo 3, bataljon Tomsieeve brigade iz Podklanca na Poljano,

0 2, ali kozjanski bataljon 3, brigade NO se na ukaz staba brigade premakne s Ptuja v Moribor, od tam pa dobi ukaz premakniti se v Celovec v pomoe pooblaseenstvu OZNE in pokrajinskim politienim vodstvom, Po veeurnih pogajanjih ga Britanci pri Labotu spustijo eez zaporno erto, V Celovcu se namesti v bivsi stavbi pokrajinskega sedeza nacistiene stranke, Veeino 3, eete poslje v Borovlje, Prva in druga eeta oblikujeta patrulje, ki odidejo oretirot naciste, iz novomobilizironcev iz Moriboro ter kurirjev, ki se prikljueijo bataljonu, pa sestavijo 4, eeto, ki ima nalogo vorovati pokrojinske politiene organe in tiskorno, Pri oretacijah nacistov bataljon nima veliko uspeha, ker se medtem poskrijejo, prebezijo k Britancem ali pa se prikrijejo med voruhe reda, ki jih organiziro zaeasna koroska dezelna vlada, Aretiro nekaj nacistienih funkcionorjev in sodelavcev okupatorja iz matiene Siovenije, ki so prebezali na Korosko,

o L6hro s stabom izsledijo v Bistrici pri Pliberku, Do njega pride Ivan Majnik - DZems, ki spotoma na Poljani od kapetana bojne ladje von Hucha dobi za spremstvo mornoriskega majorja, Ob sreeanju ga obvestita 0 napetem polozaju na Poljani, nakor da L6hr majorju povelje za von Hucha, da se moro nemska vojska na Poljani vdati. Se preden prispeta do Poljane, pride do boja, Dzems se napoti do staba 4, operotivne cone v Velikovcu in ga obvesti, kje je L6hr, Slednji se iz Bistrice umakne v Grebinj in se hoee predati Britancem.

o Na Poljano prispe Tomsieevi brigadi v pomoe 2, bataljon 7, vojvodinske brigade z dvema protitankovskima topovoma in se rozmesti ob poti posevno po hribu pod Kovskom, tako da voruje smer proti Prevaljam in Drovogrodu, Iz Gustanja prispe se 1, bataljon Tomsieeve brigade, ki se namesti juzno od 2, bataljona v oddaljenosti sto metrov od nasprotnika, Glavnini motorizirone nemske kolone (104, lovske divizije, po drugih podatk­ih neke SS divizije, in mornoriskimi enotami, morda iz poveljstva nemskega admirola za Jadransko morje, ki se je jeseni 1944 umaknil v Lasko), prepreei pot proti meji 3, bataljon Tomsieeve brigade in jo odreze od predhodnice, Kolona obstoji na cesti na Poljani. 2, bataljon Tomsieeve brigade zasede krizisee poti proti Pliberku, druge enote se rozmestijo na desnem bregu Meze po bunkerjih bivse Rupnikove linije in okrog njih, Po neuspesnih pogajanjih pride do hudega spopada, ki troja trieetrt ure, zoradi portizanske premoei pa se nemske enote zaenejo vdajati. Ujetnike peljeta 3, in 4, bataljon Tomsieeve brigade proti Pliberku in Sinei vasi in nato eez Jezersko, Ostale enote posprovijo vojni plen, Na Poljani je unieena samo udarna ost dolge nemske kolone, ki seze se v Mezico, Crno in se dlje nazaj, Portizanske enote imajo po boju na Poljani se hude tezave, preden jo v celoti rozorozijo,

() Izjemno hudi boji med silami NHDH in 17, vzhodnobosensko divizijo pri Gornjem Dolieu, kjer se posebej izkaze Majevieka brigada, se nadaljujejo, Del vojske NDH se umakne nazaj v Salesko dolino, gre skozi Savinjsko dolino, kjer prenoei in se 14, maja preko prelaza Sv, Duh in preko Zelezne Kaple prebije na severna stran Drove,

o Siandrova brigada brez 1, bataljona po britanski deblokadi nadaljuje pot do Lipnice, ki jo zasede in zaene razorozevati, pri eemer prihaja do mnajsih incidentov z Britanci. 1, bataljon pride zveeer do Crne na Koroskem in nato nadaljuje pot za glavnino brigade,

o V Dravograd prispe okrog poldneva se topniska brigada 51, vojvodinske divizije,

o Boji pri Drovogradu se po neuspesnih pogajanjih nadaljujejo, Bolgorsko topnistvo z viskega polja obstreljuje polozaje sil NDH v zaledju in stem razprsi nasprotnikove napadalne skupine, ki silijo v ospredje bojne rozvrstitve, V boj se vkljuei tudi topniska brigada 51, divizije, Proti veeeru se topnistvo usmeri tudi na rovnino pri Sentjanzu, kjer je nakopieene mnogo vojske pa tudi bezeeega civilnega prebivalstva, V to smer pritiska tudi 6, brigada 36, divizije s polozajev po grebenu otiskega vrha (od tod jo skusajo sile NDH pregnati s stevilnimi protinapadi, vendor neuspesno in z velikimi izgubami), 8, in 12, brigada 51, divizije, ki od Tomsieeve brigade prevzamejo polozaje na Tovstem vrhu,

o Proti veeeru pritisk proti drovogrojskima mostovoma pojenja, Sile NDH se po neuspesnih pogajanjih in poskusih preboja usmerijo proti Meziski dolini.

o Udorna skupina sil NDH pride ponoei preko Sel in Kotelj ter eez Gustanj za hrbet 8, in 12, brigadi 51, divizije na Tovstem vrhu in ob dravogrojskem zelezniskem mostu, Portizani se

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

umaknejo prek zelezniskega mostu, sile NOH jim sledijo na drugo stron Drove in vzpostovijo mostisee, ki pa jim nie vee ne koristi, kojti glavnina se oeitno odloei zo umik po Meziski dolinL Tisti, ki jim uspe prodreti no drugo stron Drove, pa se usmerijo po cesti proti Lobotu in Grebinju.

o Britanski rezideneni minister za Sredozemlje Harold Macmillan obi see 13. majo v Poreeah ob Vrbskem jezeru poveljnika 5. korpusa generolo Charlesa Keightleya. Pogovarjato se 0

rozmeroh na Koroskem, ki postajajo vse bolj neobvladljive.

0 3. batoljon Koroskega odreda se iz Celovca premokne h Gospe Sveti, od tam po v Sf. Vid obGlinL

o Braeieevo brigada se s prvimi stirimi botaljoni (eetrti nastane iz prejsnjega 1. in 2. botaljona Koroskega odreda) premakne v Celovec. Njen 5. bataljon odpelje ujetnike proti Zelezni KapiL

o Beg si l NDH skozi Siovenj Grodec (vir: KPM)

59

60

13 05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

L 0 m

Lese

Volinjok

Unicenje ceLa 701. lov diviZlj pri PoLja ni 13.maja 1945

Unicenje cela 104. lavske divizije pri Poljani 13. maja 1945 (vir: Slrle, Veliki finale, sIr. 258)

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJ I DRUGE SVETOVNE VOJNE

T o lst! v r h

Pask i k o zja k protinapad pO

Dol/(:u 73. mrJ.j a 7945 o (vir: Strle, Veliki f ina le, sIr. 299)

o Po boj ih pri Hudi luknj i no ob mocju Ool ico (vi r KPM, XVI I B 26)

13 05

61

62

13 05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

Us taski preboj polozojev Vojvodln

Podkloncu 45

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

o Zaradi blizajoee se nevarnosti sil NDH, ki se od Dravograda, kjer jim preboj eez Dravo ne uspe, premaknejo po Meziski dolini, se 4. bataljon 3. brigade NO v noei od 13. na 14. maj namesto proti Dravogradu, kamor namerava transportirati jetnike iz Prevalj, ponovno pre­makne proti Dobrli vasi. Pri Libueah ustavijo kolono z jetniki (Britanci ne vedo, koga parti­zani vozijo), vendar jo po kratkih pogajanjih pustijo naprej. V zgodnjih jutranjih urah prispe kolona v Dobrlo vas, kjer se kolona ustavi. 22 jetnikov na intervencijo izpustijo, eden pa pobegne. Odgovorni iseejo ustreznen kraj, kamor bi jetnike in mostvo namestili. Zveeer krene kolona proti Velikovcu.

o 1. bataljon Siandrove brigade, ki je bil pri pohodu brigade iz Celja pred dvema dnevoma pri Sostanju zadrzan zaradi nemskih enot, ki so se ze vdale a so znova prijele za orozje, prispe zjutraj v Crno, od koder ga takoj posljejo na Poljano.

o Na zaporni erti pri Poljani sta zjutraj samo 1. in 2. bataljon Tomsieeve in 1. bataljon Slan­drove brigade (ki je bil pri pohodu brigade iz Celja proti Koroski 12. maja priSostanju zadrzan zaradi nemskih enot, ki so znova prijele za orozje, in go iz Crne, kamor prispe zjutraj, posljejo na Poljano). Severozahodno od Poljane nad zeleznisko progo sta na polozajih dva bataljona 7. vojvodinske brigade.

o Hudi boji s stevilnimi silami NDH in ernogorskimi eetniki, ki, potem ko so uvidijo, da jim preboj eez Dravo pri Dravogradu ne bo uspel, navalijo po Meziski dolini proti Gustanju in Prevaljam ter se znajdejo na Poljani, hotee se prebiti eez prelaz Holmec na avstrijsko ozemlje, se zaenejo ob 9. uri zjutraj. 2. bataljon 7. vojvodinske brigade, ki je.fudi na polozajih na Poljani, se umakne. Boji se zaenejo pred deveto uro zjutraj in se odvijajo do noei. Sku pine in vrst sil NDH veekrat jurisajo prek Meze, ne da bi se menile za zrtve, da bi potisnile 1. bataljon Siandrove brigade s polozajev in tako boeno zavarovale glavnino svoje kolone. Partizani Siandrove brigade jih uspesno odbijajo. Medtem se glavnina kolone prebija skozi oba zelezniska predora, torej zaobide polozaje obeh bataljonov Tomsieeve brigade in se prebija tam, kjer bi morali biti na polozajih partizani 7. vojvodinske brigade. Prihaja do srditih bojev iz blizine z nozi in bombami. Popoldne S8

jurisi se okrepijo. Najhujse izgube ima 1. eeta 1. bataljona Tomsieeve brigade, izgube drugih enot niso velike. Izgube napadalcev so velike, zato se znesejo nad skupino ujetih 63

partizanov in nekaterimi civilisti.

o Boji pri Gornjem Dolieu se koneajo. 17. vzhodnobosenska divizija ima 82 mrtvih in 186 ranjenih, sile NDH pa okrog 1500 mrtvih in 10. 960 zajetih.

o Brigade 17. vzhodnobosenske divizije, zlasti 2. krajiska brigada in 6. proletarska brigada po koneanih bojih pri Gornjem Dolieu potiskajo umikajoee se mnozice naprej po Mislinjski dolini.

0 6. proletarska brigada osvobodi opoldne Siovenj Gradec. Tezisee bojev se prenese na obmoeje med Bukovsko vasjo in Dravogradom ter k Dravogradu samemu.

o Pri Dravogradu uspe enotam JA proti jutru s topnisko podporo unieiti mostisee sil NDH. Potem ko postane jasno, da se je glavnina sil domaeih nasprotnikov usmerila po Meziski dolini in da na Dravograd izvajajo samo se slepilne napade, ukaze poveljnik 3. jugoslo­vanske armade general Kosta Nadj, ki prispe v Dravograd, splosni napad na njihove polozaje pri Podklancu in Tovstem vrhu, da bi odrinili napadalce od Dravograda, jih obko­lili in prisilili k vdaji. Zaene se s topnisko pripravo, v napad gredo vse enote z levega brega Drave in 6. brigada 36. divizije, ki zadrzi polozaje na grebenih Otiskega vrha. Pri Bukovski vasi se zveeer zdruzijo predhodnice 51. vojvodinske, in 17. vzhodnobosenske divizije, sku­paj zasledujejo umikajoee se sile domaeih nasprotnikov po Meziski dolini in jih zajamejo okrog 20000 skupaj s civilnimi begunci. Veliko jih pade.

o Kosta Nadj ukaze 16. udarni diviziji, ki razorozuje nemske enote med Celjem in Smarjami pri Jelsah, naj se premakne z motornimi vozili eez Jezersko v Pliberk, 12. slavonsko briga­do iz sestava 12. divizije, ki je zveeer dosegla Dravograd, pa napoti po levem bregu Drave proti Labotu. Te enote pa ne utegnejo vee posredovati.

o Iz Celjske kotline preko Ljubljane in Jezerskega posljejo proti Pliberku 16. divizijo, dele 12. divizije pa od Dravograda preko Labota na zahod, da bi zaprle mejo. Ta intervencija pa je prepozna.

64

14 05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJ I DRUGE SVETOVNE VOJNE

o V stabu marsala Harolda Alexandra v Caserti, ko go rezideneni minister za Sredozemlje Macmillan seznani z razmerami na Koroskem, se odloei 0 usodi umikajoeih se jugoslo­vanskih domaeih nasprotnikov. Britanski 5. korpus no Koroskem dobi povelje iz Caserte, naj jih ne sprejema vee in da mora tiste, ki so ze no Koroskem, izroeiti Jugoslovanom.

o V poveljstvu 17. britanskega bojnega topniskega polka v Grebinju se opoldne pojavijo odposlanci sil NOH in ponudijo predajo britanski vojski, pri tem pa zelo pretiravajo 0

svojem stevilu. Poveljstvo jih napoti na stab nadrejene 38. irske pehotne brigade v Wolfsberg, obenem okrepi straze na mostovih eez Dravo.

o 1. in 2. bataljon 11. dalmatinske udarne brigade s stabom brigade se pomakneta eez Korensko sedlo v okolico Sentjakoba v Rozu, nato se vse enote motoriziranega odreda 4. armade premaknejo no polozaje do Borovelj in Ijubeljske ceste ter tako povsem zaprejo prehode eez most pa tudi po dolini Drave v Rozu. Enote pobirajo vojni plen in se urijo.

o Sercerjeva brigada se iz Velikovca premakne v Celovec in se nastani v Jezuitski vojasnici. Njene prejsnje polozaje v Velikovcu in okolici zasedeta Zidanskova in Siandrova brigada. Stem se vojaski polozaj v Celovcu izboljsa v prid jugoslovanskih sit.

(~ 2. bataljon Siovenske divizije NO se iz Ptuja premakne v Maribor, kjer dobi nalogo oditi v Celovec.

o Poveljnik 4. operativne cone Peter Stante - Skala gre v stab britanskega 55. korpusa in energieno zahteva izroeitev L6hra. Britanci go obvestijo, do generala ni pri njih in da go bodo izroeili, takoj ko bodo izvedeli, kje je. Do go ne bodo sprejeli, ampak izroeili parti­zanom, so povedali tudi naeelniku njegovega staba Erichu Schmidtu - Richbergu, ko je prisel posredovat zanj in za stab. Tudi posredovanje Ivana Dolniearja in sefa britanske misije Owena je pripomoglo k izroeitvi L6hra partizanom. Se isti dan je prise I v stab cone britanski oficir in obvestil stab, do je L6hr v grebinjskem gradu. Stab cone zadolzi stab 14. divizije za selitev L6hrovega staba iz Grebinja v Velikovec.

o Poveljnik in politieni komisar 14. divizije gresta na poveljstvo britanskega korpusa v grabs­tajnskem gradu in zahtevata izroeitev ujetnikov jugoslovanski armadi.

o Umik od Podklanca po Meziski dalin i prot i Poljani (vi r: Si rl e, Veliki finale, sir. 192)

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

P I a n . 'n e

65

66

14 05

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJ I DRUGE SVETOVNE VOJNE

Nasprotn i napad 51. 17 udarne d i . " e

o Lackov odred do tega dne vzdrzuje red na prostoru med Ivnikom in St. Iljem v Siovenskih Goricah, nato gre v Maribor v sestav mestne garnizije.

0 4, bataljon 3, brigade NO prispe ob dveh zjutraj z jetniki v osaml­jeni grad Hirschenau blizu Velikovca, kjer se namesti; jetnike namestijo v treh sobah v zgornjem nadstropju in jih moeno zas­trazijo, Tu jih nadaljnjih osem izpustijo, druge zaslisujejo in jih glede na stopnjo krivde razvrseajo v sku pine,

o Silam domaeih nasprotnikov s civilisti preko noei uspe preboj do Libuske gmajne pri Pliberku, Njihovo eelo zadene na novo zaporo, ki ga tvorita 3, bataljon Tomsieeve in 3, bataljon Zidanskove brigade, Prispejo se drugi bataljoni Zidanskove brigade in nekaj zaplenjenih tankov, Najblizji prehod eez Dravo pri Lipici zasede okrepljen 3, bataljon Siandrove brigade, V obkolitev se vkljueijo deli 7, in 8, vojvodinske brigade in druge enote 51, divizije, V dogajanje poseze 5, korpus britanske vojske, ki poslje na pri­zorisee tanke in oklepnike, Pogajanja za vdajo potekajo najprej pri Ciglerju blizu gostilne pri Hrustu, nato od 12, ure dalje na pliberskem gradu, Nazadnje se morajo vdati glede na povelje iz Caserte z dne 14, maja,

o Med Poljano in Pliberkom je zajetih 12 generalov vojske NDH, ernogorsko eetnisko vodstvo, priblizno 30 000 vojakov in 20 000

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

o (vir : Slrle, Veliki finale, sIr. 329)

civil nih beguncev. Kmalu zacnejo Britanci izrocati JA tudi slovenske domobrance in civilne begunce ter druge ujetnike jugoslovanskega izvora, ki jih imajo v svojem ujetnistvu.

(.~ 2. bataljon Siovenske divizije NO se zjutraj iz Maribora odpelje proti Oravogradu in proti Labotu, kjer mu Britanci s tanki zastavijo pot. Poveljnik in politicni komisar se nekaj ur pogajata z njimi za deblokado, kar jima koncno uspe, in batoljon prispe zvecer v Celovec.

o Britonci v Grebinju izrocijo generalo L6hra oficirjem 4. operativne cone. Slednji ga namestijo v neko vilo na obrobju Velikovca, nato ga zaradi rozpusto staba cone izrocijo stobu 14. divizije.

o V naslednjih dneh prihojo se do mnojsih spopodov s skupinomi vojske NOH, ki se nocejo predoti.

o Podobno kot prej britansko tudi vlodo ZOA poslje jugoslovanski vladi noto, v kateri zahteva umikjugoslovonske vojske iz Juzne Koroske.

L o rn

O Sile NDH po vdaj i na Libuskem polju (vi r: KPM)

15 05

67

09·

68

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

NASLEDNJE FOTOGRAFIJE SO DATUMSKO NEOPREDELJIVE, SODJJO PA V CAS MED 9. IN 15. MAJEM.

09· - 15· 05

OJesen isko - bohinjski odred se sreco no Koroskem s prezivelimi internironci toborisco Ljubelj , v sredini dr. Marcie z Jesenic (vir: KPM, XVII A 140)

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

o (vi r: KPM, neoznaceno)

05

69

05

70

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

NASLEDNJE FOTOGRAFUE SO DATUMSKO NEOPREDELJIVE, VENDAR SO NASTAJ"E

OB KONCU ALl PROT! KON CU OBDOBJA ZADNJlH BOJEV 2. SVETOVNE VO.TNE NA

KOROSKEM

bataljon Siandrove brigade na zaplenjenih nemskih kamionih na poti na Korosko maja 1945 (vir: KPM, XVII A 26) opamba : 1. bataljon Siandrove brigade je sodeloval v bojih na Poljani 14. maja, torej je morala fotogrofija nastati po tem; na to kaze tudi povsem izpraznjena cesta)

III. KRONOLOGIJA DOGODKOV V ZVEZI S SKLEPNIMI BOJI DRUGE SVETOVNE VOJNE

71

72

IV. KONEC VOJNE IN NJENE POSLEDICE

KONEC VOJNE IN NJENE POSLEDICE

Zasedba Juine Koroske in umik

Partizanska vojska je ob koncu vojne zasedla vso slovensko etnicno ozemlje, tudi Primorsko z Istro ter Benesko Siovenijo in Korosko ter s Siovenci naseljene predele avstrijske Stajerske. Za dober teden dni je bila tako uresnicena ideja Zedinjene Siovenije, ki se je porodila ze davnega leta 1848, v letu "pomladi narodov". Tako kot za Primorsko velja tudi za Korosko, do je vecina Siovencev dozivela zasedbo kot osvoboditev, saj so se zacas­no otresli more, ki jih je tlacila. Po desetletjih nacionalnega zatiranja, ki je v casu nacizma doseglo svoj visek, so lahko no glas spregovorili, zapeli in mol iii po slovensko. Pricevanja, do so mnogi Ijudje jokali, ko je morala partizanska vojska po 21. maju zapustiti Korosko, in vabili partizane, naj ostanejo ali se vrnejo, niso brez osnove. Tudi partizani, ki so no Koroskem izgubili stevilne soborce, niso bili ravnodusni ob ukazu za odhod, saj so imeli obcutek, do so se borili zaman. A razmisljanja politikov so sla v drugo smer, ne Ie no svetovni in evropski ravni , ampak tudi no lokalni koroski, in ne samo v odnosih med Siovenci in Avstrijci, ampak tudi med Siovenci samimi. Tudi vsi slovenski politiki no Koroskem niso bili za prikljucitev h "komunisticni" drzavi, cetudi istonacionalni. V letu 1945 so se dosegli zasilno enotnost v okviru enotne organizacije, Osvobodilne fronte za Siovensko Korosko, ki so jo Britanci priznavali, a ji niso dovolili kandidirati no volitvah 25. novembra, ker se ni hotela odpovedati boju za prikljucitev Juzne Koroske k Jugoslaviji. V naslednjih letih se je enotnost med njimi vedno bolj krhala, dokler se niso dokoncno razcepili no levi in desni pol. No tem mestu je treba povedati, do 0 umiku s Koroske in izrocitvi domobrancev, ki se je zgodila kmalu za tem, ni no voljo nobenih virov, kibi potrjevali, do je Jugoslavija odhod armade iz Juzne Koroske pogojevala z izrocitvijo domobrancev in drugih ujetnikov z jugoslovanskega ozemlja . Jugoslovanska armada se je morala ukloniti pritisku in groznjam Britancev, ki so glede no medzavezniski dogovor no Jalti zasedli Korosko in no svojem zasedbenem ozemlju niso trpeli nobene druge vojske, zato so Jugoslovanski armadi nasproti postavili svojo, nekajkrat mocnejso in bolje opremljeno ter skupaj z Americani pripravljali nacrt za operacijo "Cebelji panj", s katero bi Jugoslovane no silo izrinili. Domobranci so bili vrnjeni v duhu istega medzavezniskega dogovora no Jalti. Sovjetska zveza kot zmagovita velesila, ki je bila takrat se jugoslovanski zaveznik, je zaradi svojih interesov britansko zahtevo po umiku no tihem podpirala in dolo jugoslovanskemu vodstvu absurdno ponudbo, do lahko s svojo vojsko zasede del njene okupacijske cone no Stajerskem (kot do bi slo Ie za zasedbo in vojni plen, in ne zaokrozitev slovenskega nacionalnega ozemlja).

Izvensodni obracuni in mnozicna grobisca

Podobno kot no Primorskem za Italijane tudi no Koroskem za nemsko govorece Avstrijce veljo, do krotkotrajne jugoslovonske zosedbe, razen morda leva usmerjenih, niso dojemoli kot osvoboditve. Zovezniki, ki so Avstrijo ze med vojno zorodi svojih interesov razglosili za prvo zrtev nocizmo, so stem ignorirali dejstvo, do je bila Avstrijo dejonsko sostorilec in ne zrtev. Zlosti koroski nocizem je bil endemicen, kar pomeni, do je imel tu svoje korenine . Nocisticne orgonizocije so rovno no Koroskem nostole istocosno kot v Nemciji, no Koroskem jih je spodbujol zlosti prostroh pred juznoslovonsko sosedo, ki so go nacionolisticne orgonizacije, nostole ze po prvi svetovni vojni oziromo po bojih za mejo med drzovomo, dodotno spodbujole in gojile. Nocisticno Nemcijo je ob prikljucitvi Avstrije (onslusu) 1938 imelo zlosti no Koroskem lohko delo, soj ni potrebovolo posebnih noporov zo preobrazbo druzbe iz "demokrocije" v nacizem. Vse je bilo ze vnoprej priprovljeno. Ni torej cud no, do je rovno Korosko imela najvecji odstotek prebivolstvo v nocisticni stronki med vsemi pokrojinomi v Tretjem rojhu. Rozen redkih, ki so vstopili v stronko zgolj iz koristoljubjo, so bili vsi ostoli fonoticni izvrsevolci nacisticne politike, tudi v tistem delu, ki je predvidelo iznicenje slovenstva. Mnogi so bili sprejeti tudi zarodi svojih preteklih zaslug pri izvojonju protislovenske politike se pod rezimi pred onslusom. Identifikacijo z nacisticnim sistemom in drzovo ter njeno politiko po je segolo dolec preko mejo clonstvo in prodirolo v vse pore druzbe. Nic cudnega torej ni, do so orgoni OZNE v tistih dneh no osnovi seznomov nojbolj vnetih koroskih nacistov in nemskih nocionalistov izpeljoli stevilne oretocije . Po

73

74

IV. KONEC VOJNE IN NJENE POSLEDICE

doslej znanih podatkih je bilo oretiranih 263 oseb zlasti iz vzhodnega dela Juzne Koroske CZelezna Kapla, Pliberk, Velikovec) pa tudi iz Celovca in Borovelj. Na pripravljenih seznamih je bilo se mnogo vec oseb, kot je bilo dejansko oretiranih, a vseh niti niso utegnili , ko so nekatere predele (Ziljsko dolino in obmocje severna od Vrbskega jezera) na hitro zasedli Britanci. Tudi tam, kjer je nekaj dni vladalo "vecvladje", saj je javno zivljenje organizirala tudi nova povojna koroska dezelna vlada, sestavljena iz predstavnikov predanslusovskih koroskih strank, ki ji je 8. maja pokrajinski vodja (gaulajter) dr. Friedrich Rainer izrocil oblast, so se nekateri najbolj obremenjeni kmalu zatekli pod vorstvo Britancev, ki so jih radi sprejeli in jih zascitili, saj so se oboji ujeli na skupni tocki antikomunizma. Nekateri med oretiranimi so bili po intervencijah z razlicnih strani ze na Koroskem izpusceni, drugi prepeljani na obmocje Meziske doline. Za mnoge med slednjimi se upraviceno domneva, da so jih postrelili na Lesah pri Prevaljah, kjer je doslej najvecje odkrito mnozicno grobisce na obmocju Meziske doline in kjer je pokopanih tudi precej domacinov. Druge so odpeljali drugam, najvec v taborisce Strnisce pri Ptuju, kjer jih je tudi nekaj izginilo (ali so bili postreljeni ali pa umrli od lakote, bolezni in slabega ravnanja) . Jetnike, ki so jih aretirali v Celovcu in Borovljah, so odpeljali v zapore v Begunje na Gorenjskem. Skupno so pogresali 98 oseb, od teh sta dve umrli v bolnisnici zoradi posledic trpljenja v taboriscu, dve sta bili ustreljeni na obmocju Juzne Koroske, tri pa na jugoslovansko-avstrijski meji. Problem tako imenovanih "odvlecenih" ("Verschleppte") je dolga leta bremenil jugoslovansko - avstrijske odnose. Avstrijska vlada se je veckrat obracala na jugoslovansko z vprasanji 0 njihovi usodi, vendar je vedno dobivala odgovore, da jih na ozemlju Jugoslavije nikoli ni bilo. V letih 1947 - 1952 je avstrijska policija na osnovi zahtev sorodnikov pogresanih izpeljala obsezno preiskavo, v katero je vkljucila poleg njihovih izjav tudi izjave tistih, ki so se vrnili ter tudi izjave drugih oseb (nekaterih portizanov, ki so sodelovali kot vozniki, gotovo pa tudi nekaterih prebivalcev Meziske doline, ki so pobegnili v Avstrijo ali so imeli sorodnike na Koroskem). Rezultat preiskave je priblizno sto strani dolgo porocilo, ki ga je podpisal vornostni direktor za Korosko Josef Stossier (tudi sam nacist in vornostni direktor ze v casu nacizma), ki pa vsekakor ne pove vsega. Korakteristicno je, da je pri oretirancih slo vecinoma za osebe nemske narodnosti, kvecjemu za redke, ki so bili slovenskega rodu, a so se priznavali za Nemce. Zavednega Siovenca, ki bi nasprotoval komunizmu in bi ga odstranili iz tega vzroka, ni bilo nobenega, kot tudi ne kaksnega izrazitega bogatasa. Sio je torej za ciscenje, pogojeno z norodnoobrambnimi motivi, kljub temu pa moramo ugotoviti, da ni slo za etnicno ciscenje v pravem pomenu besede, kot slisimo danes razlage v nemskonacionalnih krogih . Ce bi slo za slednje, bi se gotovo dogajalo nekaj podobnega, kot se je med vojno v Bosni v letih 1992 -1995, ko so vojskujoce strani izganjale celotno drugorodno prebivalstvo z obmocij, ki so jih stele za svoja. Sio je torej za enotno politiko ciscenja na osnovi antifasizma, tako kot se glasi tudi depesa CK, poslana na Primorsko 1. maja 1945. Ob vsem spostovanju do zrtev in njihovih svojcev moramo vendorle ugotoviti, da so custvene reakcije le-teh razumljive, ne pa tudi vedno upravicene vsaj kor zadeva oretacije same. Slednje, ce odmislimo morebitne ekscese, ki so se dogajali na osnovi samo­volje izvajalcev, so bile takrat del evropskega vsakdanjika. Tudi v zahodnoevropskih drzavah pod okupacijo nacisticne Nemcije je prihajalo po vojni do tako imenovane "epuracije", ciscenja oziroma oretacij stevilnih okupatorjevih sodelavcev, gotovo tudi na osnovi vnaprej norejenih seznamov; tudi tam so ustanovili zanje posebna zbirna taborisca, kjer so jih imeli v preiskavi, in tudi tam se jim je marsikje godilo slabo, pac odvisno od razmer pravkar koncane vojne. Ponekod, na primer v Franciji in severni Italiji, je prihajalo tudi do tako imenovanih "divjih epuracij", izvensodnih pobojev, v vecini omenjenih drzav pa je bil koncni rezultat preiskav tudi privedba pred sodisce in sod be, pogosto tudi smrtne. Nad mnogimi so jih tudi dejansko izvedli . Ponekod so tudi uveljavili prakso, da so osumljencem, odvisno od stopnje krivde, predlagali kazen brez sod be, na katero je lahko pristal in jo odsluzil, lahko pa jo je odklonil in si stem izbral proces, ki pa se je lahko zanj koncal tudi manj ugodno. Nenazadnje so tudi Britanci na Koroskem skupaj s povojno avstrijsko policijo (v kateri pa je bilo tudi mnogo bivsih nacistov) aretirali precej najbolj izpostavljenih domacih nacistov in jih internirali najvec v taboriscu Wolfsberg (kjer je bilo med vojno taborisce za britanske vojne ujetnike) in tudi oni niso zgledno ravnali z njimi, pa vendor to ne povzroca takih custvenih reakcij med nemskonacionalnimi krogi na Koroskem. Res pa je, da je bila jugoslovanska praksa od oretacij dalje stalinisticna, 0 cemer pricajo poboji brez sodb sodisc, kjer so 0 zivljenju in smrti odlocali pravno neizobrazeni in tudi moralno in osebnostno neprimerni Ijudje, brez pravih pravnih pod lag, odvisni samo od tajnih navodil, pogosto celo ustnih, ter ideolosko indoktrinirani v komunisticnem duhu. Pri nas so bili mnozicni izvensodni poboji del sistema, ki se je vzpostavljal, in ne odraz mascevalnega be sa nad okupatorjevimi sodelavci, kot se je dogajalo v primeru omenjenih "divjih" ciscenj v zahodni Evropi. Zrtve povojnih pobojev so pri nas tudi mnogo stevilcnejse.

IV. KONEC VOJNE IN NJENE POSLEDICE

Podobno kot no Juznem Koroskem se je nomrec dogojolo tudi no Koroskem tostron meje. Toko so del oretironih z obmocjo Meziske dol ine domnevno postrelili no Lesoh, del tistih iz Mislinjske doline v Zonconih no obmocju Starego trgo pri Siovenj Grodeu, zo ostole po se ne ve, soj se vedno niso znone lokoeije vseh grobisc. Stevilo zrtev bo potrebno se ugotoviti, po oeeni no osnovi redkih virov je bilo vseh okrog 300, od teh jih polovieo izviro iz obmocjo zgornje Drovske doline (obmocje uprovne enote Rodlje ob Drovi). Stevilo je rozumljivo glede no vecji odstotek pripodn ikov nemske narodnosti no tem obmocju in njihove privrzenosti noeizmu (zo ilustroeijo nom sluzi poimenski seznom z vec kot 200 prostovoljei v nemsko vojsko somo z obmocjo Morenberko, donosnjih Rodelj ob Drovi) .

Partizonske enote so se v casu bojev orgonizirole improvizirona toborisco kjerkoli je bilo mogoce nojti zoprt ali ogrojen prostor (no Juznem Koroskem je bilo prvo toko toborisce v grodu v Dobrli vosi). Aretironee so v Zelezni Kopli zoprli v grad Hogenegg, nato so jih zoslisevoli v grodu Hirsehenou pri Velikoveu. V Pliberku so jih zocosno zoprli v obcinsko stovbo, v Celoveu v kleti jezuitske vojosniee in drugod. No obmocju Gustonjo (Rovne no Koroskem) so aretironee zopiroli v grad, tudi v medvojnem toboriscu zo prisilne delovee in drugod. V Siovenj Grodeu so nojvec aretironeev in vojnih ujetnikov zoprli v vojosnieo, areti­ranee tudi v bivse zopore in druge prostore v mestni hisi, ujetnike v stare Tovarno usnjo (no mestu donosnjego porkirisco zo blogovnieo NAMA), v "skorjevo uto" pri novi Tovarni usnjo no Legnu, v Drovogrodu v medvojno toborisce ongleskih in froneoskih vojnih ujetnikov ipd. V taboriscih so jetnike popisovali, jih rozvrscoli v sku pine po stopnji krivde oziroma po dolzini stozo v nosprotnikovih formoeijoh, ki so jih steli zo zloglosne, nojbolj obremenjene po so nato vodili ali vozili no streljonje v okoliske skrite kroje, medtem ko so ostole spuscoli domov, v kolikor je slo zo jugoslovonske drzovljone. Z gotovostjo lohko tr'dimo, do so streljoli ustose in pripodnike udarnih botoljonov Siovenskego domobronstvo, ki so jih Britonei no Koroskem izrocili kot ujetnike portizonom no drugi stroni meje, izpustili po so hrvoske domobrane in eiviliste . Tudi nemskih vojokov niso izpustili takoj . Nojvecje doslej odkrito mnozicno grobisce no Koroskem, kjer so streljale enote Jugoslovonske armade z juga bivse drzove, je v zoselku Zoncani no obmocju Storego trga pri Siovenj Grodeu, kjer je po oeenah pokoponih vsoj 1000 oseb. Monjse grobisce je tudi v gozdu no obmocju Grojske vosi pri Storem trgu (nod nekdonjo vojosnieo) . No obmocju Mislinjske doline je se precej mnozicnih grobisc, kjer po so pokoponi vojoki in eivilisti z juga bivse drzove, ki so izgubili zivljenje med zodnj imi boji. Zlosti veliko j ih je no obmocju obcine Mislinjo, ki se tako po njihovem stevilu uvrsco v sam slovenski vrh . Zo enego izmed njih vemo, do je v njem pokoponih okrog 1500 Ijudi in okrog 400 zivoli, zlosti konj . Domneve in zopisi 0 velikem grobiscu gredo tudi no rocun bivsego protitankovskego jarko pri Tovorni kos no obmocju Troblje - Grodisce. Tudi no obmocju Otiskego Vrho je v zodnjih bojih podlo veliko vojokov in eivilistov, ki so jih gotovo no somem mestu tudi pokopoli. Manjso tovrstno grobisco so se vzdolz vse Mislinjske doline od Mislinje do Drovogrodo, kjer je pokoponih po nekoj oseb skupoj, tu in tam tudi posomezniki. Tudi podle nemske vojoke in pripodnike enot domocih nosprotnikov z juga bivse drzove, ki so podli v dveh bojih no Poljoni, so brzkone pokopoli no mestu smrti. Neskoncno kolono tistih, ki so se predoli 15. mojo no Libuskem polju pri Pliberku, so v hitrem pohodu peljoli po Drovski dolini do Mariboro . Kdor je omogol, so go ustrelili in vrgli v Drovo ali po pokopoli ob reki.

Ze omenjeno porocilo vornostnego direktorjo zo Korosko, ki navajo tudi izvojolee pobojev in njihove zivljenjske zgodbe, jih deli v tri sku pine: tiste, ki so se hoteli moscevoti zorodi izgube sorodnikov med vojno, tiste, ki so izviroli iz druzin, ki so bile v zocetni fozi okupoeije nemsko in noeisticno usmerjene, po so dobili sedoj "priloznost", do poprovijo svojo "zmoto", in novodni sodisti, ki so se izzivljoli z ubijonjem, tudi no grozovite nocine.

Nemirne razmere prve mesece pO koncani vojni

Evforiji, ki je sledilo koneu vojne in se je kozalo v stevilnih mitingih, prizigonju nestetih kresov po hribih in podobnem, je kmalu sledilo streznitev. Provega miru se nekoj meseeev po vojni ni bilo . Po terenu so krozile sku pine oborozenih Ijudi (nekotere tud i z ovtomotskim orozjem), ki so se hoteli no vsok nocin prebiti v Avstrijo . SIO je zo sku pine ustosev po tudi zo tukojsnje nojbolj obremenjene medvojne okupotorjeve sodelovee (omenjoto se Hans K611ner iz Siovenj Grodeo, Brudermonn iz Marenberko), bili po so tudi ze primeri pobegov jugoslovonskih vojokov iz vojosnie in izogibonjo domocinov vojoskim in drugim obveznos­tim, zaradi cesar so se zotekoli v gozdove in postali skrivoci ali po so eelo bezoli cez mejo. Od Ijudi so oborozenei zohtevoli hrano in pijoco ter informoeije, pri tem so bili pogosto tudi

75

76

IV. KONEC VOJNE IN NJENE POSLEDICE

nasilni. Tako SO vdrli V hiso Jelenove domacije nod Mezico in odnesli precej hrane in obleke. Takratna porocila, kolikor so ohranjena, so polna takih zabelezk, organi tako imenovane Norodne milice in vojske po so imeli polne roke dela z njimi, prihajalo je celo do hujsih oborozenih spopadov. Tako je 3. junija skupina 30 ustasev, oborozena s stirimi strojnicami, osmimi brzostrelkami in puskami, ob devetih zvecer napadla strazo ujetniskega taborisca v Dravogradu. Strazorji in enota KNOJ so takoj reagirali in napad odbili, omenjena enota po jih je zasledovala no obmocje Pohorja ter imela se nekaj spopadov z njimi in jim povzrocila nekaj smrtnih zrtev in nekaj ranjencev. No slovenjgraski strani Pohorja je prislo 20. junija do spopada med Tomsicevo brigado 14. divizije in mocno skupino ustasev. Tomsicevi je morala priti no pomoc 12. brigada 51 . divizije . Do dveh hujsih spopadov je prislo tudi v noci od 29. no 30. junij v Mislinji in Dolicu . Najprej je oborozena skupina, domnevno je slo za ustase, napadla postajo NM Mislinja . Pris la je iz smeri St. Vid pred postajo, kjer jo je strazor v temi veckrat zaustavil, vendor je poskakala v zaklon, po so milicniki spustili nekaj raket. Zacel se je spopad, ki je trajal pol ure, nato po se je skupina umaknila proti Graski gori, kjer jo je patrulja NM ponovno izsledila ter se kratko spopadla z njo in jo pregnala. Drugi spopad se je zgodil istocasno, ko je vecja skupina napadla pri Marhortovem mostu v Dolicu strazo v bunkerju nod predorom. Prvic so jo napadli v dveh skupinah s pohorske strani s puskami, brzostrelkami in strojnico, spopad je trajal pol ure, zatem so go napadalci za nekoliko coso prekinili , nato so priceli drugic in napad je trajal spet priblizno pol ure. Straza jih je pregnala zlasti s tromblonskimi izstrelki in umaknili so se proti Toistemu vrhu in Pohorju . Se hujsi napad se je zgodil30 . junija ob 21 . uri zvecer in trajal do treh zjutraj 1. julija . Ustasi so v vec manjsih skupinah hkrati napadli zeleznisko postajo in postajo Narodne mil ice v Mislinji. Policisti so jih zavrnili s strojnico in minometi. Napadalci, ki jim je zacelo ocitno primanjko­vati streliva, so se postopoma umaknili. Istocasno je bil ponovno napaden bunker pri Morhartovem mostu, vendor so bili napadalci odbiti z brzostrelkami in strojnicami. Posadka tega bunkerja je bila ponovno napadena v noci od 5. no 6. julij, istocasno so trije oborozenci napadli tudi strazo pri mislinjskem zelezniskem predoru. Posadka bunkerja je izstrelila okrog 3400 nabojev in 20 tromblonov ter odvrgla nekaj rocnih bomb, nato so napadalci pobegnil i. 10. julija je prislo do spopada med vojasko patruljo iz Siovenj Gradca in skupino 12 ustasev nod Hudo luknjo pri Dolicu . V noci od 13. no 14. julij je neka skupina, ne prvic, napadla strazo no mostu cez Dravo pri Breznem, tokrat z obeh strani mostu, z namenom prebiti se no desno stran Drove, vendor ji zaradi mocnega odpora straze namera ni uspela. Do manjsega spopada no Morhartovem mostu pri Mislinji je prislo se lB . jul ija ter v noci od 19. no 20. julij. To spopad je trajal enD uro, zatem so se napadalci, prav tako kot ze vsakokrat prej, umaknili. 21 . julija po sta dva napadalca napadla strazo no zelezniskem mostu pri Otiskem Vrhu, po polurnem medsebojnem obstreljevanju so ju pregnali. Izgub no strani braniteljev ni bilo nikoli nobenih. Najhujsi zlocin, ki go je storila ena izmed takih sku pin, se je zgodil verjetno 23. julija, ko je iz neznanih vzrokov odpeljala od doma Vilija Podrznika, po domace Grilovega s Selovca, starega komaj 16 let. 26. julija so go nasli mrtvega petdeset metrov nod domaco hiso, ustreljen po je bil v hrbet.

Incidenti so se dogajali tudi no meji, ki je bila mocno zaprta in zastrazena. Ni po receno, do nobenih cezmejnih stikov ni bilo . Tako so se mitinga v Mezici junija udelezili tudi pripadniki britanske vojske iz Pliberka, 15. julija po je 7. brigada 23 . divizije priredila nogometno tekmo z nogometnim mostvom britanske vojske iz Pliberka . Rezultat je bil neodlocen. Jugoslovanski granicarji, doma z juga takratne drzave, so vcasih povsem brez razloga streljali no avstrijsko stran in tako med Ijudmi povzrocali preplah in moralno skodo koroskim Siovencem, kajti take incidente so pridno izkoriscali bivsi nacisti v svoje propa­gandne protislovenske namene. Nekaj Ijudi je bilo ustreljenih pri poskusu ilegalnega preckanja meje. Nekatere take primere lahko oznacimo za zlocin in so tudi znotraj takratnih oblastn ih organov povzrocili doloceno nejevoljo. Taka primera sta se zgodila 6. junija 1945, zahtevala po sta zivljenja kor petih Ijudi . Okrog pol dvanajstih dopoldne so se no prehodu Luze tik ob drzavni meji, vendor no jugoslovanski strani, pojavili bratje Valentin, Valter in Sigfried Leitgeb, lastniki tovarne ivernih plosc iz Since vasi (KOhnsdorf) no Juznem Koroskem. Bili so med tistimi osebami, ki so jih organi OZNE oretirali kot sodelavce nacis­ticnega rezima no Juznem Koroskem v casu, ki so Juzno Korosko zasedle enote Jugoslovanske ormade, in jih prepeljali no jugoslovansko ozemlje. Kot kazejo okoliscine, so bili omenjeni bratje izpusceni iz katerega izmed zaporov ali taborisc, morda v gustanjskem gradu, Strniscu pri ptuju ali kje drugje. Neka obmejna enota iz B. vojvodinske brigade jih je oretirala, legitimirala in nato ustreli la. Samo pol ure po tem dogodku so se nedalec od tam, pri kmetu Kumru v Koprivni, kjer je bila gostilna, pojavili trije moski iz okolice Zelezne Kaple, in sicer kmet po domace Mlacnik iz Lepene ter Karel Vejnik - Milko in Simon Prosenc iz Koprivne - Podpece . Sli so pogledat svoje konje, ki so se pas Ii no Luski planini, nato po so

IV. KONEC VOJNE IN NJENE POSLEDICE

se gotovo hoteli odzejati V gostilni, ki je bila tik za mejo. Ista enota jih je prav tako prijela, legitimirala, nato po Mlacnika izpustila, druga dva po ustrelila . Oba sta bila bivsa koroska partizana, Vejnik celo poveljnik cete, kar sta jim tudi povedala, kot tudi, do se vedno delata za "slovensko stvor", vendor jima to ni resilo zivljenja.

Sodisca in sodbe

Ozracje tistega coso so pretresali stevilni sodni procesi, saj so bili casopisi polni porocil 0

njih, morsikje po so tudi organizirali spremljanje procesov po zvocnikih, okrog katerih so se zbirale mnozice. Oblast je hotela stem pri Ijudeh ustvoriti vtis 0 svoji pravicnosti, obenem pa vzbuditi stroh. Obtozenci so bili sojeni za kazniva dejanja iz casa vOjne, po tudi ze za delovanje proti novi oblasti. Za medvojna dejanja so sodila vojaska sodisca, ki so kot izkljucna delovala v Sioveniji do 24. avgusta 1945, Ie do so jih 6. junija preuredili tako, do so bila za sojenje civilnim osebam no prvi stopnji pristojna zaledna vojaska sodisca. Kot pravno osnovo so uporabljala Uredbo 0 vojaskih sodiscih, ki je bilq sprejeta ze med vojno, prenehala po je veljati 31 . avgusta 1945. Za Korosko tostran meje sta bili pristojni vojaski sodisci mariborskega (Meziska in Dravska dolina) in celjskega vojnega podrocja (Mislinjska dolina), enako je glede pristojnosti veljalo tudi za OZNO. Ob vojaskih so delovala tudi tako imenovana "sodisca narodne casti ", ki jih je ustanovilo Predsedstvo SNOS, sodila pa so v prvi vrsti za manjse sodelovanje z okupatorjem (moralna podpora, propaganda, druzenje z okupatorji ipd .) po Zakonu 0 kaznovanju zlocinov in prestopkov zoper slovensko narodno cast. Delovala so od 5. junija do 24. avgusta 1945, ko so bila ukinjena, sod be razveljavljene, vendor ne v tistem delu, ki je zadeval zaplembo premozenja . 25. avgusta je bil sprejet Zakon 0 kaznivih dejanjih zoper Ijudstvo in drzavo, ki je stopil v veljavo 31. avgusta. Za kazniva dejanja no gospodarskem podrocju so uporabljali kot pravno osnovo Zakon 0 pobijanju nedopustne spekulacije in gospodorske sabotaze, sprejet ze 23. aprila 1945. Tistih, ki so prisli pred sodisca, vsaj kar zadeva medvojna dejanja, je bil Ie manjsi odstotek . Problem po je bilo tudi prestajanje zaporne kazni za tovrstna dejanja, saj so obsojenci prisli nazaj v taborisca, ki jih je upravljala OZNA - "drzava v drzavi", represivni organ s posebnimi pooblastili. 0 smrti ni obvescala sorodnikov, in tako so mnogi se leta zaman cakali, kdaj se bo kdo od svojcev vrnil.

Beg, izgoni, zaplembe premozenja

Z vsako kaznijo je bila skoraj vedno povezana tudi zaplemba premozenja in izguba drzavljanskih pravic za doloceno dobo. Isto je veljalo tudi za Ijudi, ki so jih na smrt obsodila medvojna partizanska sodisca oz. (kar je bilo bolj pogosto) so bili izvensodno usmrcen i med vojno ali po njej . Pripadnikom nemske norodnosti so premozenje zapien iii ze takoj po vojni na osnovi nekaksnega avtomatizma, ki sta mu dajala pravno osnovo oba avnojska odloka z dne 21 . novembra 1944 (po prvem, objavljenem, so izgubili premozenje, po drugem, neobjavljenem, po drzavljanstvo) in jih stem ze namenili za izgon iz drzave, saj so izgubili materialno osnovo za zivljenje in drzavljanske pravice . Takoj po vojni so zacele delovati zaplembne komisije. Prihajalo je do dramaticnih situacij, ko so morali mnogi posamezniki dokazovati, do so kljub nemskemu priimku lojalni in zavedni Siovenci. To po jim pogosto ni pomagalo, kajti komisije so delale no osnovi vnaprej pripravljenih seznamov, kot osnova jim je predstavljalo clanstvo v Kulturbundu, kamor so mnogi revni Ijudje pred vojno res vstopili, morda ne toliko zaradi svojih nemskih korenin ali privrzenosti nacizmu, temvec zaradi revscine in podkupnin, ki so jih bili delezni, po tudi prigovorjanja in grozenj . Posameznosti oblasti niso zanimale. Avnojski odlok je dopuscal izjeme samo v primeru, ko so pripadniki nemske narodnosti ziveli v mesanih zakonih oziroma so sodelovali z osvobodilnim gibanjem. Ce enega ali drugega niso mogli dokazati, jim je bilo se tako uborno premozenje zaplenjeno, eksistenca po onemogocena . Samo v okraju Prevalje so do 7. septembra 1945 izdali 479 zaplembnih odlocb za nemsko premozenje . Tako si je povojna drzava velik del materialne osnove pridobila ze no osnovi zaplemb. V takem primeru ji ni bilo potrebno placati oskodovancem odskodnine, zato je imela oblast interes cimvec Ijudi obremeniti no osnovi medvojnega delovanja, tudi takih, ki se niso posebej pregresili . Primer sodbe pred vojaskim sodiscem je proces proti vodilnim usluzbencem Zelezarne Ravne 22. avgusta 1945, vkljucno s solastnikom grofom Aleksandrom Thurnom­Valsassino, ceprav je bil slednji nasprotnik nac izma in ze 1941 zaprt zoradi protinacisticnih izjav. Primer industrialcev, ki sta bila naklonjena Siovencem in celo podpirala osvobodilno gibanje, sta bila tud i brata Potocnik, lastnika Tovorne usnja v Siovenj Gradcu.

77

78

IV. KONEC VOJNE IN NJENE POSLEDICE

Mnogi nojbolj obremenjeni Ijudje, ki SO se eutili krive, SO tokoj ob koncu vojne pobegnili skupoj z nemsko vojsko . Novodno SO imeli no ovstrijskem ozemlju sorodnike ali poslovne partnerje, komor so se lohko zoeosno zotekli , imeli so tudi prihronke in tudi znonje nemseine ni bilo brez pomeno. Drugi, ki so se eutili monj obremenjene ali po so bili preprieoni, do so njihova dejonjo ze pozobljeno ali po vseh prej nostetih moznosti niso imeli, so ostoli domo . Nojmonj, kor se je zlosti elonom Kulturbundo lohko zgodilo, je bilo to, do jih je povojno oblost izgnolo. Z izgonjonjem so, toko kot drugod v Sioveniji, tudi no Koroskem zoeeli septembro 1945, zojeli po so vse nemske in ovstrijske drzovljone ter vse pripodnike nemske norodnosti in Siovence, ki so med vojno sodelovoli z okupotorjem in ki po vojni niso bili obsojeni ali niso somi pobegnili. Zo izgon je bilo doloeeno OZNA skupoj z drugimi orgoni oblasti. V prvi fozi so izgnoli tiste, ki jih je imelo OZNA v zoporih in toboriseih in jih dotlej ni ne usmrtilo niti niso prisli pred sodisee, v drugi fozi del tistih, ki dotlej niso bili aretironi . Ljudem so zo priprovo no odhod doloeili zelo krotek rok, s seboj so smeli vzeti Ie nojnujnejse stvari. Veeino so odpeljoli v Avstrijo, nekoj no Modzarsko, nekoj nojprej tudi no Modzorsko in nato v Avstrijo, delno tudi v Nemeijo, komor so jih odvedle sovjetske zosedbene sile. Prvi izgon je OZNA oprovilo no Stojerskem septembro 1945, nato so zarodi volitev v ustovodojno skupseino izgone zoeosno prekinili in jih nodoljevoli decembro 1945 ter v letu 1946; to je bilo tretjo fozo . Med tistimi , ki so bili no obmoeju mariborskego okrozjo izgnoni nojprej, so ugotovljeni tudi pripodniki nemske narodnosti iz Marenberko in okolice ter Drovogrodo in okolice . Iz okrojo Drovogrod noj bi bilo izgnonih 531 oseb. Evidentironi so dotumi tronsportov eez mejni prehod Drovogrod (Vic) v letu 1946, in sicer 3. februarjo, 16. oprilo, 8. mojo, 16. mojo in 11 . junijo.

Vojni plen

Po koneonih bojih je po vseh dolinskih krojih Koroske lezolo mnogo orozjo, strelivo in vojoske opreme. Pobirolo go je toko milico kot vojsko in, pod njenim nodzorom, civilno prebivolstvo, soj je bi l tudi letni cas toksen, do je bilo potrebno oe istiti trovnike in njive. Nenozodnje se je oblost bola, do bi se z nepobronim orozjem in strelivom oborozevole rozne sku pine, izgubljeni noboji in eksplozivno teleso po so bilo tudi sicer nevarno, soj bi lohko prihojolo tudi do nesree. Take nesreee so se, tudi s smrtnim izidom, dogojole se nekoj let po vojni, njihove zrtve so bili zlosti otroci . Nevarnost so predstovljolo tudi minsko poljo okrog bivsih nemskih postojonk, ki jih je bilo potrebno rozminiroti . Bilo je precej primerov, ko so posomezne kose orozjo zodrzevoli domoeini no svojih domovih in jih kljub pozivom oblasti niso oddoli. Vojsko je izvojolo celo rozorozevolne okcije (tok je bil primer z nekoterimi kmeti no Selovcu, ki jih je rozorozil 3. botoljon Komonde mesto SoStonj) . Domoeini so se sicer izgovarjoli , do niso poznoli predpisov in pozivov, todo nekoteri odkriti primeri so novojoli no sum, do se priprovljojo no zrusitev oblasti, upojoe pri tem no podporo Britoncev, ki so imeli zosedeno Juzno Korosko. Orozje so sklodiseili no rozlienih lokocijoh, eno izmed njih, ki si jo je izbrolo 7. brigodo 23. divizije, je bilo v poslopju grodu Gollenhof no Legnu. V kleti , sicer obokoni, so bile sprovljene velike kolieine plino v jeklenkoh . Prve pritozbe v zvezi s sklodiseenjem imomo ze iz sredi julijo 1945 in govorijo 0 molomornem rovnonju vojokov s strelivom in rozstrelivom. Pritozbe so sle no roeun kojenjo in odmetovonjo ogorkov. Nopovedovole so, do bo no tok noein zogotovo prislo do eksplozije. In res so se erne nopovedi uresnieile 31. ovgusto okrog pol stirih popoldne. Dober teden dni pred eksplozijo je Krojevni norodnoosvobodilni odbor Legen poslol odseku zo notronje zodeve pri okrojnem narodnoosvobodilnem odboru v Siovenj Grodcu prosnjo zo premestitev sklodiseo, ki jo utemeljuje stem, do je sklodisee v grodu proti zokonskim predpisom, ker ni oddoljeno vsoj pet kilometrov od noseljenih krojev, poleg tego je po mnenju odboro obstojolo se vrsto drugih rozlogov zo toko resitev. No koncu vloge je pripisono, do bodo v primeru eksplozije unieeni zoselki okrog grodu, posledice po bodo znotno obeutili tudi v Smartnem, Golovobuki in Siovenj Grodcu, ki je oddoljen Ie dvo kilometro. Neposrednego vzroko eksplozije niso odkrili nikoli, dvorec po je bil porusen dobesedno do tal. No vee hisoh sosednjih kmetij je zroeni pritisk pometol s streh opeko, ki se je ob podcu no tlo veeinomo zdrobilo, no stevilnih hisoh so se zdrobile tudi sipe no oknih. Pridelki no njivoh bliznjih posestnikov so bili unieeni, soj je bilo delo no poljih in trovnikih zarodi minsko-eksplozivnih teles, ki so tieolo v zemlji, nevarno. Laze poskodovoni sto bili dve zenski, ki sto deloli no njivi v blizini grodu. Stevilo zrtev med vojoki lokolno civilno oblost ni moglo ugotoviti. 0 tem nimomo nobenego dokumento, rozvidno po je, do so zrtve bile, kojti njihov pogreb je bil ze noslednji dan no pokopoliseu v Smartnem, udelezilo se go je velika mnozico Ijudi . Ustno izroeilo govori 0 13 krstoh, kar po je lohko nojmonjse stevilo zrtev. Vojosko posodko je pri dvorcu vzdrzevolo Ie strozo, zarodi prenopolnjenosti stovbe in njenih prostorov po je tudi

IV. KONEC VOJNE IN NJENE POSLEDICE

soma zivela po sosednjih skednjih in supah. Kljub temu nesreca ni imela tako hudih posledic kot jih je v omenjenem dopisu predvideval odbor, kajti vsa eksplozivna telesa niso eksplodirala, in so jih iz bojazni, do jim je eksplozija pokvarila vzigalni mehanizem, odpeljali in razstrelili v mlakah blizu grascine Hartenstajn . In kar je najpomembnejse: ves plin v obokanih kleteh je ostal nedotaknjen.

Vojna skoda in vojne zrtve

Ves vojni plen po skupaj z delom vojnih ujetnikov in stevilnimi delovnimi akcijami "za obnovo porusene domovine" ni mogel v kratkem casu nadomestiti velikanske vojne skode. Ze septembra 1945 je oblast zacela popisovati vojno skodo in vojne zrtve no treh formularjih : za smrtne zrtve, za druge oblike okupatorjevega nasilja (tudi prisilna mobilizacija v okupatorjeve oborozene formacije steje kot okupatorjev zlocin) ter za materialno skodo v razlicnih oblikah. Za celotno Korosko v Republiki Sioveniji je ohranjen fond v Pokrajinskem arhivu v Mariboru, ki so ga sestavljalci skusali tudi obdelati. Tako so prisli do nekaterih koncnih stevilk, ki jih bo v nadaljnjem raziskovanju treba se preveriti. Vendar pa v popisu niso zajete zrtve povojnih mnozicnih izvensodnih pobojev, pa tudi pri navedenih pogresanih mobilizirancih v okupatorjeve formacije stanje ni dokoncno, saj so se po septembru 1945 mnogi med njimi se vracali. Glede smrtnih zrtev druge svetovne vojne imamo doslej najbolje obdelano obmocje mestne obcine Siovenj Gradec, deloma tudi Dravograd, druga obmocja pa bo treba se obdelati. Zveza borcev je prva leta po vojni popisala padle partizane in zrtve nacisticnega nasilja ter sorodnikom razdelila okrog 1000 spomenic. K temu stevilu moramo, sicer po grobih ocenah, dodati vsaj se enkrat toliko, in sicer okrog 300 usmrcenih ali preminulih povojnih zrtev, 400 padlih mobilizirancev, 200 usmrcenih med vojno s strani partizanov, okrog 100 nakljucnih civilnih zrtev in zrtev aprilske vojne 1941 . Sestevek in izracun glede na takratno stevilo prebivalstva znese vee kot stiri odstotke, znotraj celotnega obmocja Koroske pa so tudi dolocena odstopanja. Tako za . Siovenj Gradec izracunani odstotek znasa okrog 4, 8, toliksen bo verjetno tudi odstotek za obcino Dravograd, ceprav je komisija, ki deluje v okviru Instituta za novejso zgodovino, doslej za obmocje Meziske doline in Dravograda skupaj izracunala dokaj visok odstotek 6,3. Vsekakor je skupni odstotek precej manjsi kot na obmocjih v Sioveniji , kjer je poleg boja proti okupatorju potekala tudi omejena drzavljanska vojna .

Socialni problemi, povezani z vojno

Z vojskami domacih nasprotnikov je bezalo tudi veliko civilnega prebivalstva . Zgodilo se je, da je kaksna mati pustila otroka, ki so go potem nasli prebivalci, nova oblast pa ga je dala rejniski druzini. V okolici Siovenj Gradca so doslej odkriti trije primeri" najdenckov". Kmalu po koncu vojne so se zaceli vracati na domove zaporniki in interniranci iz raznih taborisc v Nemciji in prisilni delavci. Mnogi so se vrnili v prazne, izropane in pozgane domove, mnogi brez svojcev, ki so za vedno ostali tam . Postopoma so se vracali tudi prisilni mobiliziranci v nemsko vojsko .Tudi teh je mnogo za zmeraj ostalo pokopanih po vsej Evropi, kjer so potekale fronte. No domove so se postopoma vracali tudi partizani, ki so vecinoma ostali po koncu vojne mobilizirani v razne formacije novo nastale drzave. Nova lokalna oblast je imela polne roke dela z ureditvijo javnega zivljenja, zlasti infrastrukture in preskrbe ter z resevanjem socialnih vprasanj zlasti kar zadeva oskrbo vojnih sirot pa tudi ze mladoletnih otrok, ki so ostali za aretiranimi starsi . Do konca leta 1945 je bil za silo obnovljen zelezniski in cestni promet. Istocasno so namenili veliko skrbi obnovi industrije. Splosno pomanjkanje, nizka proizvodnja ter prometne in druge tezave so oblast prisilile, da je maja 1945 vpeljala sistem racionirane preskrbe. 29. julija se je zacela zamenjava okupacijskega denarja za dinarje. Del preskrbovalnih tezav je oblast resevala s posiljkami UNRRE, ki so zacele prihajati od 7. julija dalje .

Nastajanje povojnega pOliticnega sistema

Siovenija je koncno dobila status samostojne federalne enote (republike) v okviru zvezne drzave, cesar ji predvojna Jugoslavija nikoli ni priznala, in stem zametke lastne drzavno­sti . Tudi njeno ozemlje se je raztegnilo na Primorsko s Siovensko Istro, medtem ko je Koroska se nadalje ostala v okviru Republike Avstrije. Zaradi totalitarnega sistema, kaksen je prevladal, z enG ideolog ijo in enG samo vladajoco stranko in njeno strankarsko disciplino,

79

80

IV. KONEC VOJNE IN NJENE POSLEDICE

ki SO jo bili V prvi vrsti dolzni upostevati tudi vodilni slovenski komunisti in ji dajati prednost pred nacionalnimi interesi, skupne vojske, zvezno vodene politicne policije, drzavno dirigiranega planskega gospodarstva, je bila slovenska drzavnost vsaj v prvi fazi mocno omejena, slovenski narod, nacionalno in kulturno sicer osvobojen, pa gospodarsko in politicno zelo odvisen od skupne drzave in njene politike. Ze prej smo zadeli na problem jugoslovanskih enot, ki so prisle v Siovenijo v casu sklepnih operacij ob koncu vojne . Nekatere med njimi so se vrnile na jug takratne drzave (51 . vojvodinska divizija je odsla pred 1. julijem), druge so ostale, kot na primer enote 8., 17. (vzhodnobosenske), 23. divizije in druge. Ljudje so se ceznje pogosto pritozevali pri slovenskih oblasteh zaradi njihovega nasilnega postopanja in prisvajanja privatne lastnine. Obenem so takrat postopoma ukinjali slovensko partizansko vojsko, kar se je deloma dogajalo ze ob koncu vojne. Glavni stab NOV in POS je 1. marca 1945 postal Glavni stab JA za Siovenijo, oba slovenska korpusa sta postala korpusa Jugoslovanske armade . Preimenovanje samo sprva ni prineslo sprememb, pac pa priblizevanje enot z juga takratne drzave, saj so se slovenske enote postopoma stopile z njimi, odmrl je tudi Glavni stab. Siovensko ozemlje je takoj po vojni pokrivala 4. jugoslovanska armada s stabom v Ljubljani. Ozemlje je bilo v vojasko-teritorialnem smislu razdeljeno na vojna podrocja, ta pa na Komande mest. Tako je bila danasnja Koroska v Republiki Sioveniji vkljucena v mariborsko vojno podrocje . Bila je del Komande mesta Sostanj, ki je vkljucevala tudi rajone Sostanj, Vransko in Ljubno. V Siovenj Gradcu je bil nastanjen 3. bataljon Komande mesta Sostanj. Vsekakor je enote Jugoslovanske armade zaradi pomanjkanja arhivskega gradiva tezko identificirati. Nekatere slovenske enote so morale na jug, druge so bile ukinjene. Tako so enote 14. divizije poleti 1945 se sodelovale pri ciscenju terena (na primer ze omenjena vloga Tomsiceve brigade), nato je morala v Vojvodino . Tipicna slovenska enota je bila do konca leta 1945 na Siovenskem Ie se 2. divizija KNOJ, pa se v to so postopoma zaceli prihajati rekruti z juga takratne drzave. 11. novembra 1945 so potekale volitve v Ustavodajno skupscino DFJ, kot se je drzava takrat imenovala . Opozicija jih je bojkotirala, zato so uvedli skrinjice brez liste ali " crne skrinjice", kot jih je poimenovala propaganda in Ijudska govorica . Prihajalo je do volilnih malverzacij, presipanja kroglic ( 0 tem imamo stevilna pricevanja tudi pri nas), ki so skupaj s propagando in zastrasevanjem prinesle visoko zmago Ljudski fronti, ki jo je usmerjala KP. 29 .novembra 1945 je novoizvoljena Ustavodajna skupscina razglasila Federativno Ijusko republiko Jugoslavijo ( FLRJ) .

Mejna vprasanja z Avstrijo

Po umiku Jugoslovanske armade z Juzne Koroske se je zacel diplomatski boj Jugoslavije za mejo z Avstrijo . Zavezniki so se odlocili, da bode 0 Avstriji razpravljali posebej. Konferenca o Avstriji je potekala od 14. 1. do 23. 2. 1947 v Londonu na ravni namestnikov zunanjih ministrov, ki naj bi pripravili vse potrebno za sklenitev avstrijske drzavne pogodbe. Eno najtezjih in najpomembnejsih vprasanj je bilo vprasanje meje z Jugoslavijo. Kljub temu, da je imela Avstrija Ie status opazovalke, so ji zavezniki dovolili ze cez nekaj dni izpovedati svoje mnenje, in sicer, naj konferenca razpravlja 0 ustanovitvi neodvisne Avstrije v mejah pred anslusom 1938, ker da je bila prva zrtev nacizma, nadalje naj se razpravlja 0 njenem sprejemu v OZN; da odklanja placevanje reparacij, odklanja odstopanje ozemlja in zahteva vrnitev premozenja , ki so ga odnesle nemske okupacijske oblasti . Dan kasneje je predlagala sklenitev pogodbe 0 obnovi neodvisne in demokraticne Avstrije. Zavezniki so, ceprav nekaj let pozneje, sprejeli njena priporocila .

V posebni spomenici, ki jo je namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Joza Vilfan predstavil 16. 1. 1947, je Jugoslavija zahtevala vse narodnostno mesano ozemlje Juzne Koroske do narodnostne meje (2470 kvadratnih kilometrov in 180.000 prebivalcev), kot tudi prikljucitev slovenskega ozemlja na Stajerskem (Sobota, Lucane, Radgona, skupno okrog 130 kvadratnih kilometrov in 10.000 prebivalcev) . Spomenico so podprli tudi koroski Siovenci. Pogajanja so nato potekala osem let na stevilnih konferencah, vendar vidnega uspeha ni bilo. Pogajanja so se nadaljevala v Moskvi od 10. 3. do 27. 4. 1947. Na zasedanje zunanjih ministrov je bila povabljena tudi jugoslovanska delegacija s podpredsednikom via de Edvardom Kardeljem, a ji je sovjetski zunanji minister povedal, da jugoslovanske ozemeljske zahteve ne bodo uresnicene. Na njegov nasvet je delegacija sicer pripravila tri kompromisne resitve, vendar so bile vse zavrnjene.

Na novi konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu od 20. 2. do 25. 5. 1948 je

IV. KONEC VOJNE IN NJENE POSLEDICE

Jugoslavija predlozila nov memorandum z zahtevami, ki se je na Juznem Koroskem omejeval Ie na ozemlje plebiscitne cone A iz 1920, na Stajerskem pa Ie na manjsi mejni popravek . Za vse ostale predele je delegacija zahtevala manjsinsko zaseito. Kljub drugaenemu staliseu sovjetskega delegata so Avstrijci in zahodni zavezniki zavrnili jugoslovanske zahteve. Naslednja seja, prav tako zunanjih ministrov in prav tako v Londonu, je potekala od 9. 2. 1949. Tu je jugoslovanska stran pri ozemeljskih zahtevah vztrajala samo se na hidroelektrarnah Zvabek in Labot, zahtevala pa je tudi politieno, gospodarsko in kulturno avtonomijo za Juzno Korosko, ki naj bi dobila lastno varnostno sluzbo, ter pokrajinsko vlado in skupseino z zakonodajnimi pravicami ter sodstvom, ustava avtonomnega ozemlja pa naj bo vkljueena v avstrijsko zvezno ustavo pod jamstvom Varnostnega sveta OZN, nadalje plaeilo reparacij ter zagotovitev pravic Hrvatov in Siovencev, ki bi ostali zunaj avtonomnega ozemlja . Nie od tega niso upostevali, mejno problematiko pa prenesli na konferenco zunanjih ministrov, ki se je zaeela 23. 5. 1949. 0 avstrijskem vprasanju so spregovorili 12 . junija . Od jugoslovanskih zahtev niso upostevali skoraj nobene, zlasti ne tiste 0 spremembi meje, ki je tako ostalaenaka tisti pred anslusom, in so jo dokoneno zacementirali 15. maja 1955 s podpisom avstrijske drzavne pogodbe. Upostevan je bil Ie predlog sovjetske delegacije 0 zaseiti slovenske in hrvaske manjsine, ki je bil v omenjeni pogodbi vsebovan v njenem 7. elenu, vendar je vsebina tega elena dalee od tiste zaseite, ki jo je predlagala jugoslovanska delegacija na londonski konferenci 1949.

Sedmi elen avstrijske drzavne pogodbe sam zase se ni zagotavljal pravic manjsinam na Koroskem . Za uresnieitev se je bilo potrebno boriti in ta boj z razlieno intenzivnostjo poteka se danes. Med koroskimi Siovenci je prislo leta 1949 do razcepa, ko je konzervativni del izstopil iz dotlej skupne Demokratiene fronte delovnega Ijudstva ( DFDL), v kar se je OF za Siovensko Korosko istega leta preimenovala, in ustanovil Narodni svet koroskih Siovencev. DFDL pa je leta 1955 postala Zveza slovenskih organizacij. Obe manjsinski organizaciji sta se po podpisu Avstrijske drzavne pogodbe zavedli nujnosti skupnega nastopanja. Oboji so 11.10. 1955 predlozili avstrijski vladi skupno spomenico s predlogi za uresnieitev 7. elena. Dopolnili so jo 1975 in je se zdaj izhodisee za vse zahteve slovenske narodne skupnosti. Celovitega uradnega odgovora nanjo jim avstrijska drzava nikoli ni dala . Kljub prepovedi, ki jo vsebuje ravno 7. elen, je oblast ze kmalu dopustila ustanavljanje protimanjsinskih organizacij. Le-te so najprej napadle uredbo 0 obveznem dvojezienem solstvu na Juznem Koroskem, ki jo je koroska zaeasna vlada sprejela ze leta 1945. Leta 1958 jo je dezelni zbor razveljavil in odtlej velja tako imenovana "pravica starsev", da otroke posebej prijavljajo k dvojezienemu pouku. Edina veeja pridobitev za koroske Siovence na osnovi 7. elena je bila ustanovitev Zvezne gimnazije za Siovence v Celovcu leta 1957. Dve leti pozneje je avstrijski parlament sprejel manjsinski solski zakon za Juzno Korosko, ki je legaliziral obstojeeo solsko ureditev, sprejel je se zakon 0 uporabi slovenseine pred sodisei, ki je skreil uporabo slovenseine Ie na tri sodne okraje od devetih . Koroski Siovenci po vojni niso na nobenih volitvah zbrali dovolj glasov, da bi lahko imeli svojega poslanca v dezelnem zboru, zato so se oslanjali na Socialistieno in Ljudsko stranko. Tudi v diplomatskih stik ih med drzavama in med Siovenijo in Korosko je bilo vprasanje 7. elena vedno na dnevnem redu, toda nobena resitev ni bila taka, da bi manjsina lahko bila zadovoljna . Zelo se je politieno ozraeje na Koroskem zaostrilo 1970 ob 50. obletnici plebiscita . Avstrijski parlament je sprejel zakon 0

dvojezienih topografskih napisih in oznakah za 205 krajev od vee kot 800, v 36 obeinah, kar je zelo razburilo nemske nacionaliste, ki so do 10.10. odstranili v noenih akcijah vse ze postavljene napisne table. 7.7. 1976 je bil sprejet Zakon 0 narodnostnih skupnostih, ki je doloeal tajno ugotavljanje stevilo pripadnikov skupnosti , kar so doloeili za 14. november 1976, napise pa naj bi postavili samo v tistih krajih , kjer bi nasteli vsaj 25 odstotkov pri­padnikov slovenske skupnosti. Siovenci so napovedovali bojkot glasovanja, ki so ga tudi uspesno izvedli. Dvojezieni topografski napisi na Juznem Koroskem so znova aktualni; nie ne kaze na to, da bi dezelna vlada kmalu uresnieila sklep avstrijskega ustavnega sodisea. To pa je Ie ena v vrsti neuresnieenih zahtev iz 7. elena Avstrijske drzavne pogodbe, mednarodnega akta, ki je obnovil Avstrijo kot demokratieno drzavo.

81

v. PRILOGA 1

LJUDSKA POIMENOVANJA OBOROZENIH FORMACIJ, KI SO BILE PRISOTNE OB KONCU VOJNE NA KOROSKEM

USTASI

Gibanje , ki je nastalo konec dvajsetih let 20. stoletja v okviru hrvaske Stranke prava , tezilo je za samostojno Hrvasko, v idejnem in organizacijskem smislu pa se je pozneje zgledovalo po fasisticni Italiji , pri kateri je naslo najvec op~re. 10 . aprila 1941 je z njeno pomocjo prevzelo oblast na Hrvaskem in razglasilo Nezavisno drzavo Hrvatsko (NOH) kot marionetno drzavo pod okriljem nemskega in italijanskega okupatorja pod vodstvom Anteja Pavelica. Ustaska oblast je pre ­ganjala Srbe, Zide, Rome in komuniste, jih ogromno pobila (organizirala etnicna ciscenja srbskih krajev, nad katerimi se je celo nemski okupator zgrozil in jim 1942 noredil konec), postavila unicevalna taborisca (najbolj znano v Jasenovcu) . Tako imenovana ustaska vojnica so bili posebni oboro zeni oddelki znotraj hrvaskega domobranstva kot redne vojske in podrejeni bolj ali manj neposredno Pavelicu.

HRVASKI DOMOBRANI

Redna vojska Paveliceve NOH. Delila se je na kopensko vojsko, mornarico in letal ­stvo . Sestavljena je bila iz prisilnih mobilizirancev in vojnih obveznikov. Njena vojaska vrednost ni bila na posebni visini. Partizanom so se pogosto vdajali. Posebej ob objavljeni amnestiji z rokom 15. september 1944 so cele enote s poveljniki vred prestopa le k partizanom . Ker je ustasko vodstvo uvidelo njeno nezanesljivost, je bila ob koncu 1944 in zacetku 1945 izpeljana zadnja izmed vec

82 reorganizacij . Iz ustasev in domobranov so oblikovali 15 operativnih diviz ij in enG dopolnilno, bile pa so pod poveljstvom ustreznih korpusov nemske vojske . Stem je hrvasko domobranstvo, ki je takrat stelo okrog 130 000 mol, prenehalo obsta­jati kot samostojna formacija .

CETNIKI

Gibanje in organizacija za osvoboditev Jugoslavije izpod okupatorjev in obnovo monarhije pod vodstvom polkovnika Draze Mihailovica , ki je ob razpadu 1941 zbral okrog sebe nekaj oficirjev in enot jugoslovanske vojske , ki se niso hotele predati , ter se umaknil na Ravno goro v Srbiji. Imeli so obsezno vojasko organi ­zacijo: odrede, brigade, korpuse in sku pine korpusov, pod vtisom hudih nemskih mascevalnih ukrepov proti Srbom jeseni 1941 zaradi srbske vstaje pa so zaceli zastopati politiko cakanja na ugodno priloznost, da bi udarili po okupatorju, ko bi se ze umikal. Zaradi vse vecjih uspehov partizanov pod vodstvom KP pa so zaceli postopoma celo sodelovati z okupatorjem , tako italijanskim kot tudi nemskim , ki pa jim ni zaupal in je stalno iskal priloznost za njihovo razorozitev. Zaradi njihove neucinkovitosti so jih zahodni zavezniki prenehali podpirati in se iz pragmaticnih razlogov obrnili k partizanom in Titu . Velik udarec so doziveli v bitki na Neretvi spomladi 1943, koncni zlom pa v drugi polovici 1944 . Velik del je bil unicen v sami Srbiji jeseni 1944, del maja 1945, liski in dalmatinski cetniki so se pozimi 1944-45 umaknili v Siovensko primorje in se pod okriljem nemske po l icije boje­vali proti 9. korpusu, ob koncu vojne pa so se umaknili v Italijo, kjer so jih Americani vzeli v varstvo. Del crnogorskih cetnikov so pri umiku cez Hrvasko ob koncu vojne pobili ustasi, preostali so se med boji s partizani prebijali na Korosko , kjer so jih okrog 6000 v Libucah pri Pliberku zajeli partizani (Jugoslovanska armada) .

V. PRILOGA 1

VLASOVCI

Splosen naziv za pripadnike nemskih enot, sestavljenih iz sovjetskih drzavljanov, Sovjetski general Andrej Vlasov se je v zacetku 1942 s celotnim korpusom predal Nemcem in se jim dal na voljo, da bi iz sovjetskih drzavljanov pod nemsko oku­pacijo in zajetih pripadnikov Rdece armade organiziral tako imenovano Rusko osvobodilno armado (ROA), s katero bi se boril za odpravo boljsevizma v Sovjetski zvezi, Na zacetku 1943 je objavil manifest v 14, tockah, ki je obljubil svobodo narodom SZ, vrnitev zemlje kmetom ter politicno in versko svobodo, Nemski poveljniki, ki so ga podpirali, so zeleli, da bi prisle pod njegovo poveljst­vo tako imenovane Osttruppen, ki so ze delovale v sestavi nemske vojske (stele so okrog 400,000 moz), sestavljali pa so jih sovjetski vojni in civilni ujetniki -Kozaki, Kavkazijci in tisti iz centralne Azije, Hitler je bil proti organiziranju takih enot, zato so Vlasova ponovno poslali v ujetnistvo, dovolili so mu samo izvajati propagando za dezertiranje iz sovjetskih enot, Osttruppen so konec leta 1943 poslali na zahodnoevropska bojisca, kjer so zagresili stevilne zlocine, Konec leta 1944 je Hitler dovolil Vlasovu, da je v Pragi ustanovil Komite za osvoboditev ruskega Ijudstva in poveljstvo nad 50 OOO-giavo vojsko, ki pa se ni utegnila boje­vati, ker je bila zajeta,

KOZAKI

Pripadniki kozaskih enot v nemski vojski v sestavu tako imenovanih Osttruppen, Za nas je pomembna 1, kozaska konjeniska divizija, ki je bila oblikovana septem- 83

bra 1943 v Vzhodni Prusiji iz zajetih pripadnikov Rdece armade iz Sibirije, Tereka, Dona in Kubana, ki so se prikljucili generalu Vlasovu, Ze 22, septembra je bila poslana v Jugoslavijo, Stela je okrog 18 000 pripadnikov in veljala za enD najstevilcnejsih nemskih divizij, Poveljstvo je bilo v rokah Nemcev, Borila se je proti partizanom v Bosni, Kordunu, Baniji in severna od Save in bila na glasu po stevilnih zlocinih nad civilisti, Iz divizije in okrepitev je bil 3, marca 1945 obliko-van 15, kozaski konjeniski korpus, ki se je umikal v Avstrijo po Mislinjski in

Dravski dolini,

UKRAJINCI

Pripadniki 14, SS prostovoljske divizije "Galizien" ali 1, ukrajinske divizije, ki so jo spomladi 1945 pripeljali iz Madzarske na obmocje Stajerske in jO, preden so jo spet poslali na fronto, uporabili za boj proti enotam 4, operativne cone pa tudi 9, korpusa,Ob koncu vojne se je bojevala na Koroskem, z njo se je v hud spopad zapletla zlasti Tomsiceva brigada pri Zitari vasi 8, maja 1945,

DOMOBRANCI

Skupno ime za vse tri vrste domobranstva na Siovenskem, ki ga je nemski okupa­tor s pomocjo vrhov predvojne slovenske politike ustanovil v Ljubljanski pokrajini, na Gorenjskem in Primorskem kot svojo pomozno policijo, Med partizani in zavezniki je bil zanje se vedno pogost izraz "bela garda",

v. PRILOGA 1

NEMCI

Splosen Ijudski naziv za nemskega okupatorja in njegove oborozene formacije .

NEMSKA POLlCIJA

V sirsem smislu naziv za vse veje in podveje nemske policije v Tretjem rajhu. Delila se je na upravno, varnostno in redarstveno. Za boj proti osvobodilnemu gibanju sta bili pomembni varnostna, ki se je delila na gestapo in varnostno sluzbo (Sicherheitsdienst) , redarstvena pa na zaseitno policijo (Schutzpolizei) in oroznistvo (Gendarmer ie ). Vse veje in podveje policije v nemskem rajhu so bile 1939 zdruzene v Glavni drzavni varnostni urad (Reichssicherheitshauptamt ali RSHA). V ozjem smislu so pod tem sp losn im izrazom misljene stevilne enote zaseitne policije za boj proti partizanom; na Koroskem gotovo 13. SS policijski polk, ki je prispel v to pokrajino aprila 1944 iz okupiranih obmoeij Sovjetske zveze in bil odtlej do zadnjih mesecev vojne glavna sila za boj proti koroskim par­tizanskim enotam. bojeval se je tudi proti 9. korpusu.

ESESOVCI

Elitna , z nacistieno ideologijo do skrajnosti prepojena formacija v nacistienem Tretjem rajhu , odgovorna za stevilne zloeine po vsej Evropi. Najstevilenejsa

84 podformacija v njenem okviru so bili oborozeni oddelki SS (Waffen - SS) v okviru nemskih oborozenih sil. Steli so okrog 900 000 mol, od tega 200 000 pripadnikov nenemskih narodnosti. Druga podformacija je bila SS policija, tretja, ki jo prav tako najdemo na Koroskem, pa so bili SS - Totenkopfverbande, ki so imeli nalogo varovati koncentracijska taborisea, med drugim tudi na Ljubelju.

FOLKSSTURMOVCI

Hitler je septembra 1944 s posebnim odlokom ustanovil Nemski Volkssturm Cljudsk i juris") kot formacijo za zbiranje zadnj ih rezerv za obrambo rajha. Vanjo je pritegnil vse moske od 16. do 60. leta, ki dotlej niso bili razporejeni v nobeno vojasko formacijo, oborozene naj bi bile z zaplenjenim orozjem. Pri nas so bile mnoge tovrstne enote Ie na papirju. Aktivne pa so bile na Juznem Koroskem v zadnjih mesecih vojne v akcijah proti partizanom.

RUSI

Pripadniki sovjetske Rdeee armade; tudi drzavljani SZ v partizanskih enotah . Neka neidentificirana enota Rdeee armade naj bi sodelovala v bojih pri Dravogradu. Braeieeva brigada je imela 5. ali ruski bataljon, ki je deloval z brigado tudi na Koroskem.

BOLGARI

Pripadniki 1. armade bolgarske Domovinske fronte , ki so se bojevali v okviru 3. ukrajinske fronte marsala Tolbuhina . Septembra 1944 je Boigarija izstopila iz sil Osi in jim napovedala vojno . V sestavu 3. ukrajinske fronte so prisli 4. aprila 1945 tudi v Prekmurje in nato deloma eez avstrijsko ozemlje do Labota, deloma pa

V. PRILOGA 1

preko Ljutomera in Ptuja do Maribora in naprej do Dravograda, kjer so sodelovali . pri zapori. Posebno pomembno vlogo je tu odigralo bolgarsko topnistvo , posta vl­jeno na viskem polju pri Dravogradu . Zaradi svoje nasilnosti in ropanja so ostali prebivalstvu in tudi partizanom v slabem spominu.

ANGLEZI

Pripadniki britanske vojske oziroma britanskih zasedbenihsil na Koroskem . Po sporazumu med zavezniki na Jalti , da bodo Avstrijo razdelili na okupacijske cone, je Britancem pripadla Koroska. Korosko so zasedle sile 5. britanskega korpusa iz sestave 8. britanske armade .

PARTIZANI

Najpogostejsi naziv pripadnikov protinacisticnega odpora na okupiranih ozemljih Evrope med drugo svetovno vojno, tako tudi v Jugoslaviji in Sioveniji. Izhaja iz francoske besede partisan (pripadnik , gverilec) . Partizanski nacin vojskovanja oznacuje velika osebna mot iviranost borcev odpora za brezkompromisni oborozen boj, vsestranska podpora prebivalstva, brez katere partizani ne bi mogli delovati , in nenehna bojna iniciativa v razmerju do agresorja , kar pomeni , dase partizani v primeru premoci raje umaknejo in napadejo takrat, ko jih agresor naj­manj pricakuje Tudi osvobojenih ozemelj ne branijo za vsako ceno . Na Koroskem so se pojavili leta 1942, sprva kot manjse enote ali deli enot z 85

maticnega slovenskega ozemlja , v letu 1943 pa v nekaterih predelih Koroske ju zno od Drave ze lahko govorimo 0 avtohtonem domacem odporu v okviru OF in o stalnih koroskih enotah , sestavljenih deloma ze iz domacinov (del novincev so ze takrat poslali tudi na Stajersko in Go renjsko v tamkajsnje enote) . V letu 1944 se je odpor ra zsiril na vso dvojezicno ozemlje Juzne Koro.ske , delovala sta dva odreda, zdru zena v Korosko grupo odredov, ki je bila 29. septembra 1944 ukinje-na , del partizanov poslanih na Stajersko, del na Gorenjsko, iz ostalih pa obliko -van Koroski odred , ki je konec vojne do cakal s stirimi bataljon i, ra zporejenimi po vsem koroskem ozemlju . Potem so prisle na Korosko tudi stevilne druge parti-zanske enote . Jugoslovanska partizanska vojska, kar velja tudi za slovensko, se je do 1. marca 1945 uradno imenovala Narodnoosvobodilna vojska in part izans,ki odredi Jugoslavije (NOV in PO J), nato pa Jugoslovanska armada . Siovenska pdr-tizanska vojska kot relativno samostojen del NOV in POJ je do sklepnih operacij na slovensk em ozemlju naceloma se uporabljala svoj prejsnji uradni naziv Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Siovenije (NOV in POS) , vendar so jo po prihodu enot JA z juga postopoma razpuscali , njene vecje enote pa prikljucili prodirajocim jugoslovanskim armadam .

86

VI. PRILOGA 2

ODLOMEK IZ ZUPNIJSKE KRONIKE KAMNICA PRI MARIBORU

V dneh 18. in 19. mojo 1945 je Komnico bilo prieo enego izmed zodnjih prizorov koroske

zoloigre: konec NDH . Iz korosko - jugoslovonske meje, kjer so se zostonj skusoli prebiti do

Angloomerikoncev, so se to dvo dnevo vroeoli skozi Komnico v nepreglednih vrstoh desetti­

soei hrvoskih vojokov in civilistov v spremstvu portizonov proti Moriboru . Ker so moroli

neprestono teei, metoli so bezeei spotomo od sebe nojprej vso prtljogo, nozodnje po celo

gornjo obleko, toko do je bilo cesto skozi noso zupnijo debelo pokrito z nojrozlienejsimi

predmeti, ki so jih nasi Ijudje kljub strogi prepovedi pobiroli in odnosoli domov. Mnogi

begunci so spotomo omogoli in oblezoli no cesti, kjer jih je smrt iz portizonskih pusk resilo

nodoljnjih muk, Drovo po jim nudilo hloden grab. Le nekoliko v neposredni blizini Komnice

podlih beguncev je dobilo grob no komniskem pokopoliseu - med nj imi znoni zogrebski uni­

verzitetni profesor dr. Albert Holler. V Moriboru so begunce sortiroli : civiliste in domobrone

so posloli noprej no Hrvosko, desettisoee ustosev po so noslednje dni likvidiroli no Teznu, v

Dogosoh, no Pohorju in drugod. Vee hrvoskim froneiskonom se je v Moriboru posreeilo

zoostoti in pozneje umokniti se eez mejo. Eden izmed njih je svoj krizev pot opisol tokole :

"Potem ko so mnogi odsli iz Zogrebo ze v petek, 4. mojo 1945, zopustil sem v ponedeljek,

7. mojo zjutroj tudi joz Zagreb ter se pes nopotil preko Zopresico - Brezic - Celjo, komor sem

dospel no vnebovhod, 10. mojo okrog poldne. Nodoljevol sem pot po Sovinjski dolini no

Siovenj Grodec, kjer sem moral eokoti celo dvo dni, nato po mimo Drovogrodo proti

Celovcu, dokler ne pridemo do Anglezev, ki nose predoje ne morejo sprejeti , puste nod nomi

kroziti veliko ovionov, ees do nos morojo bombard irati, ee se ne umoknemo in predomo

jugoslovonski vojski, ki nos bo odpremilo domov. "Necemo drugog rota zbog Hrvoto"! Ni

preostojolo tedoj drugo, kot vrniti se in predoti se Jugoslovonom, ki jih je bilo spoeetko Ie

malo, potem po vedno vee. Ti so nos vodili proti Drovi proti Moriboru, komor sem prispel v

petek pred Binkostmi dne 18. mojo popolnomo izerpon. Noe je veeino beguncev prebilo no

moriborskih trotoorjih . Domobrone so noslednji don odvedli proti Hrvoski, doeim ustose

zodrze v Moriboru, civiliste po pozovejo, do se jovijo zo propustnice zo Zagreb. Veeino

mojih tovorisev je tedoj krenilo proti Zogrebu, joz po sem moral ostoti v Moriboru, ker sem

resno obolel ... 20. 6. so me s posredovonjem zdrovniko nostonili v komniskem zupniseu, kjer

se trenutno ni bilo nobenego duhovniko ".

(pripisono pripombo: Tu je ostol do nedelje, 2. septembro, ko je neznono kom izginil)

VII. PRILOGA 3

ZUSAMMENFASSUNG

1m FrOhjahr 1945, als die deutsche Wehrmacht an allen europdischen Fronten eine

Niederlage nach der anderen erlitt und sich Oberall nur noch auf dem ROckzug befand,

spielte sich Ahnliches auch auf dem Balkan bzw. jugoslawischen Kriegsschauplatz ab.

Nach dem Durchbruch der Srem-Front Mitte April 1945 und nach dem raschen Vormarsch

der 4. jugoslawischen Armee zogen sich rund 400 000 Angehorige von Truppen der

deutschen Heeresgruppe E und der SOdostfront und mit diesen rund 200 000 Angehorige

von Truppen der inldndischen Gegner, vor allem des Unabhdngigen Staates Kroatien (NDH)

und der montenegrinischen Tschetniks und spdter, nach Verlagerung der Kdmpfe auf

slowenischen Boden, auch die Siowenische Landeswehr (Domobranci) sowie groBe Teile

der Zivilbevolkerung aus diesem Raum zurOck. Das Ziel dieser Verbdnde war es, die

jugoslawische Armee aufzuhalten, sich gleichzeitig und moglichst schnell auf osterreichis­

ches Gebiet zurOckzuziehen und sich dort den westlichen Alliierten zu ergeben, um so einer

jugoslawischen und sowjetischen Gefangenschaft und den damit verbundenen

Konsequenzen aus dem Weg zu gehen . Die in Jalta getroffenen Geheimabkommen der

Alliierten, wo ein gegenseitiger Gefangenenaustausch vereinbart wurde, waren vor allem

den inldndischen Gegnern unbekannt. Die jugoslawische Armee verfolgte das Ziel,

moglichst rasch nach Triest zu gelangen und diesen wichtigen Hafen vor den westlichen

Alliierten einzunehmen, zugleich mit den Einheiten des 9. slowenischen Korps die slowenis­

che ethnische Westgrenze zu besetzen und daraufhin so bald wie moglich aus Richtung

KOstenland und Untersteiermark zangenformig nach Kdrnten vorzudringen, wobei der linke

Zangenschenkel von Einheiten der 4. und der rechte von Einheiten der 3. jugoslawischen

Armee gebildet werden sollten. Der zwischen beiden Schenkeln liegende Raum sollte von

Einheiten der 4. Operationszone, vor allem der 14. Division, gesichert werden, deren drei

Brigaden, aus denen sie bisher bestand, bei Kriegsende noch zwei Brigaden im Bereich der

Zone angeschlossen wurden. Das Ziel dieser Verbdnde (die mit drei weiteren Trupps insge­

samt 6000 Mann zdhlten) war es, die vorstoBenden deutschen Krdfte und die Formationen

der inldndischen Gegner gefangen zu nehmen. Vom 3. bis 8. Mai versuchten die jugoslaw­

ischen Verbdnde, SOdkdrnten zu besetzen, wobei sie gleichzeitig mit der britischen Armee,

der auf der Jalta-Konferenz in Bezug auf die Aufteilung Osterreichs in Besatzungszonen

Kdrnten zugefallen war, fieberhaft rivalisierten . Am 8. Mai wurde auch die provisorische

Kdrntner Landesregierung aus Vertretern der Kdrntner politischen Parteien aus der Zeit vor

dem 1938 vollzogenen Anschluss Osterreichs an das Deutsche Reich eingerichtet. Die

Truppen der Heeresgruppe E und der SOdostfront unter Generaloberst Lohr und die der

inldndischen Gegner befanden sich am 8. Mai zum GroBteil nordlich von Zagreb und auf

slowenischem Gebiet. Die Siowenische Landeswehr konnte an dem Tag zusammen mit den

deutschen Krdften die Frontlinie vor Ljubljana noch verteidigen und die Partisaneneinheiten

des 7. Korps und der 29 . Herzegowina-Division eine Zeit lang aufhalten, mussten sich aber

dann zurOckziehen, und Ljubljana wurde von beiden groBen Partisaneneinheiten befreit; am

selben Tag wurde auch Maribor befreit. Am 9. Mai trat die bedingungslose Kapitulation der

deutschen Wehrmacht auf allen europdischen Kriegsschaupldtzen in Kraft, die festlegte,

dass sich die Einheiten an dem Ort ergeben mOssen, wo sie sich zum Zeitpunkt der

Kapitulation befinden . Generaloberst Lohr suchte deshalb Kontakt mit Vertretern des Stabs

der 4. Operationszone und unterzeichnete am Abend dieses Tages die bedingungslose

Kapitulation seiner Truppen. Da er aber bald feststellte, dass sich in der Ndhe keine

groBeren Partisaneneinheiten befanden, denen Kriegsgefangene und Waffen hdtten

87

88

VII. PRILOGA 3

ubergeben werden konnen, und auch er selbst nicht ausreichend geschutzt wurde, fluchtete

er nach Karnten und versuchte, mit dem Kommando des 5. britischen Korps Kontakt

aufzunehmen und diesem die Kapitulation seiner Truppen anzubieten. Letztlich wurde er

der jugoslawischen Armee ausgeliefert, nach Kriegsende als Kriegsverbrecher verurteilt

und hingerichtet. Auch seine Truppen, die sich schon ergeben hatten, griffen erneut zu den

Waffen und versuchten, zu den Briten nach Karnten durchzubrechen. Nach Karnten

drangten zudem starke Einheiten der inlandischen Gegner und verschiedene, aus sowjetis­

chen Staatsangehorigen bestehende Formationen innerhalb der deutschen Armee . 1m

Hinblick auf die rasche Besetzung der Karawankenpasse durch die jugoslawische Armee

verblieben diesen Truppen nur zwei Ruckzugsmoglichkeiten, und zwar uber den Loiblpass

und uber das Mislinjatal in Richtung Dravograd; am Ende blieb nur noch letztere

Moglichkeit. Nur ein kleinerer Teil der sich zuruckziehenden Truppen schlug Seitenwege ein,

vor allem durch das obere Savinjatal, das viel schwerer passierbar war. In dem relativ

engen Raum entstanden so vier Gefechtsabschnitte, in denen ungefahr zur gleichen Zeit die

jugoslawische Armee und die slowenischen Partisaneneinheiten versuchten, diesen

massenhaften Ruckzug zu vereiteln. 1m ersten Gefechtsabschnitt bei Ferlach, sudlich von

Klagenfurt, begannen die Kampfe mit den deutschen Truppen und den

Landeswehrformationen schon am 10. Mai, setzten sich besonders heftig am nachsten Tag

fort und endeten am 12. Mai mit dem Durchbruch uber die Drau in der britischen

Gefangenschaft. Das zweite Kampfgebiet lag bei Dravograd, wohin sich Einheiten des 15.

Kosaken-Kavalleriekorps durch das Mislinja- und das Drautal zunachst zuruckzogen und

sich teils den Partisaneneinheiten ergaben, teils den Ruckzug nach Lavamund und

Volkermarkt fortsetzten, wo sie in britische Gefangenschaft gerieten. Nach ihnen drangten

Formationen der NDH durch das Mislinjatal. Einheiten der 3. jugoslawischen Armee ver­

suchten, ihnen bei Dolii': den Weg abzuschneiden. Es kam zu schweren Gefechten mit

groBen Verlusten auf beiden Seiten. Die sich zuruckziehenden Truppen kapitulierten

einesteils und drangten anderenteils weiter in Richtung Mislinjatal und Dravograd, wo sich

der kurzeste Ubergang in dem von der britischen Armee besetzten Gebiet befand. Hier

schnitten ihnen Einheiten der 3. jugoslawischen Armee, der 14. slowenischen Division, bul ­

garische Einheiten mit Artillerie und andere den Weg ab. Auch hier fanden tagelange heftige

Kampfe statt, in denen die Angreifer schon einen schwachen Bruckenkopf auf der anderen

Seite der Drau errichten konnten, doch gaben sie letztlich auf und steuerten durch das

Mezatal den Holmecpass an. Mit diesem Pass hatte einen Tag zuvor, am 13. Mai, die

Kolonne der Lohr-Armee gerechnet, die sich aus dem Salektal durch das obere Mezatal

wand und deren Spitze an diesem Tag im Dorf Poljana unterhalb des Passes zum Stehen

kam. Hier hatten die Brigade der 14. slowenischen und das Bataillon der 7. Wojwodina­

Division der 3. jugoslawischen Armee die umliegenden Berge besetzt. Nach erfolglosen

Verhandlungen uber eine Kapitulation kam es zu einem kurzeren, aber schweren Gefecht,

woraufhin sich die Spitze und schrittweise auch die gesamte Kolonne ergaben. Die

Partisanen konnten mit zwei Bataillons die Gefangenen und die Kriegsbeute nur mit Muhe

fortbringen, als aus dem Raum Dravograd schon starke Formationen der NDH, montene­

grinische Tschetniks und zivile Fluchtlinge, insgesamt etwa 50 000 Menschen, in das

Kampfgebiet zu stromen begannen. Sie konnten von nur drei Partisanenbataillons nicht

aufgehalten werden; die Kampfhandlungen wahrten den ganzen Tag, worauf sich die

Menschenmenge in der Nacht uber den Holmecpass und auch durch die beiden

VII. PRILOGA 3

Eisenbahntunnels nach Loibach bei Bleiburg walzte, Dort wurde sie von starkeren

Partisaneneinheiten umfasst und von den Briten durch Panzer am Entweichen gehindert,

wobei auch britische Aufklarungsflugzeuge Ober der Menge kreisten , SchlieBlich kam es am

15, Mai zur Kapitulation, und die Gefangenen wurden von den Partisanen im Eiltempo zu

FuB durch das Drautal nach Maribor gebracht, Einige davon brachen schon auf dem Marsch

zusammen und wurden von den Partisanen erschossen und in die Drau geworfen, In

Maribor wurden die Ustaschen von der Menge getrennt und in den folgenden Tagen in der

Umgebung von Maribor erschossen, Die kroatischen Domobranzen und Zivilisten wurden

nach Hause geschickt. Schon vorher, vor allem aber in den folgenden Tagen, ging die

Auslieferung der Obrigen, zu den Briten geflOchteten jugoslawischen und slowenischen

Kriegsgefangenen, insbesondere der slowenischen Landeswehrsoldaten, fOr die von den

Briten zunachst ein Gefangenenlager in Viktring, sOdlich von Klagenfurt, errichtet wurde,

weiter. Auch ein groBer Teil dieser Gefangenen wurde vor allem im Waldgebiet des Kocevski

Rog und auch anderswo liquidiert, Zur Zeit sind in Siowenien etwa 400 Orte von Sam mel­

oder sogar Massengrabern bekannt, wo auBergerichtlich getotete Kriegsgefangene aus den

Reihen der inlandischen Gegner begraben liegen, Die Liquidierungen waren nicht nur

Ausdruck des Vergeltungsfurors der Partisanen, sondern auch Bestandteil der

MachtObernahme der Kommun istischen Partei, die sich auch auf diese Weise ihrer Gegner,

die sie bei ihren BemOhungen hatten hindern konnen, zu entledigen suchte, Sie fandenauch

im Schatten der Triester Krise und eines drohenden neuen Krieges mit den bis vor kutzem

noch gegen Deutschland verbOndeten Staaten statt, wobei das sich etablierende Regime

befOrchtete, dass die inlandischen Gegner die Rolle eines Trojanischen Pferdes spielen kon­

nten ,

Die vorliegende Publikation erlautert die gleichnamige Ausstellung zum 60, Jahrestag des

Kriegsendes in Europa, das sich in der Region des hiesigen Regionalmuseums noch um

eine Woche, bis zum 15, Mai 1945, hinauszogerte, Der Schwerpunkt der Ausstellung liegt

auf den Ereignissen im zweisprachigen, von Siowenen besiedelten Gebiet SOdkarntens und

in Koroska, dem slowenischen Teil Karntens, der das Meza-, das Mislinja- und das obere

Drautal einschlieBt, Die im gesamtslowenischen und europaischen Rahmen angelegte

Darstellung umfasst beinahe das gesamte Jahr 1945 und reicht nur im Schlussteil, der von

der Losung der Grenzfragen mit Osterreich handelt, bis zur Unterzeichnung des osterre­

ichischen Staatsvertrags am 15, Mai 1955, der das Ende der jugoslawischen

GebietsansprOche auf SOdkarnten bedeutete, womit das ethnische Territorium der

Siowenen abgerundet worden ware (heuer wird auch der 50, Jahrestag dieses historischen

Ereignisses begangen), Die Ausstellung richtet sich als Erinnerung und zugleich Mahnung

besonders an die Jugend, die diese Ereignisse nicht erlebt hat, und ist auch den Toten auf

allen Krieg fOhrenden Seiten und den Hinterbliebenen gewidmet, Mogen die Grauel des

Zweiten Weltkriegs sich nie mehr wiederholen und die heutigen und kOnftigen Generationen

aus den tragischen Erfahrungen eine moglichst groBe Lehre ziehen,

89

90

AS OFJ ELAS FLRJ JA JVVO

KNOJ KP KPM MNO MNZS NAMA NOH NO NO NOO NOV OKKPS OF OSS OZNA PKKPS POJ POS ROA RSHA SNOS SKOJ SNV SNVZ SOE SPZZ SS SZ UNRRA

VIII. PRILOGA 4

SESEZNAM KRATIC1 UPORABLJENIH V BESEDILU

Arhiv Siovenije

Oemokraticna federativna Jugoslavija

(grsko osvobodilno gibanje pod vodstvom KP)

Federativna Ijudska republika Jugoslavija

Jugoslovanska armada

Jugoslovanska vojska v domovini (urad no ime cetnikov Oraze Mihailovica od decembra

1941)

Korpus narodne obrambe Jugoslavije

Komunisticna partija

Koroski pokrajinski muzej

Muzej narodne osvoboditve ( Maribor)

Muzej za novejso zodovino Siovenije ( Ljubljana)

narodni magacin

Nezavisna drzava Hrvatska

Narodni odbor

Narodna obramba

narodnoosvobodilni odbor

Narodnoosvobodilna vojska

Okrozni komite KPS

Osvobodilna fronta

Office of Strategic Service (ameriska organizacija za spodbujanje odpora v zaledju)

Oddelek za zascito naroda

Pokrajinski komite KPS

Partizanski odredi Jugoslavije

Partizanski odredi Siovenije

Ruska osvobodilna armada (glej priloga 1)

Reichssicherheitshauptamt (Glavni drzavni varnostni urad)

Siovenski narodnoosvobodilni svet

Zveza komunisticne mladine Jugoslavije

Siovenska narodna vojska

Siovenski narodni varnostni zbor (primorsko domobranstvo)

Special Operation Executive (britanska organizacija za spodbujanje odpora v zaledju)

Siovenska protifasisticna zenska zveza

Schutzstaffeln (glej prilogo 1)

Sovjetska zveza

United Nation Relief and Rehabilitation Administration (Administracija Zdruzenih narodov za

pomoc in obnovo)

VOV vojska drzavne varnosti

VOS Varnostno - obvescevalna sluzba

ZSM Zveza slovenske mladine

ZSSR Zveza sovjetskih socialisticnih republik

VIII. PRILOGA 4

SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE PRI PRIPRAVI KATALOGA IN RAZSTAVE

o Andrej Leben, V borbi smo bile enakopravne, Uporniske zenske no koroskem v letih 1939 - 1955,

Celovec 2003

o August Walzl, "Als erster Gau", Entwicklungen und Strukturen des Nationalsozialismus in Karnten,

Klagenfurt 1992

o Bili so zaprti, izgnani, ubiti, no suzenjskem delu, v koncentracijskih taboriseih, uporni,

Ljubljana 2003

o Boris Mlakar, Siovensko domobranstvo 1943 - 1945, Ljubljana 2003

o Bozo Repe, Mimo odprtih vrat, Ljubljana 1988

o Bozo Repe, Nasa doba, Oris zgodovine 20. stoletja, uebenik za 4. razred gimnazije, Ljubljana 1995

o Branimir Nesovic, Janko Prunk, 20. stoletje, Zgodovina za 8. razred osnovne sole, Ljubljana 1993

o Der Krieg in Osterreich ' 45, Ausstellung im Heeresgeschichtlichen Museum, Wi en .1995

O Die Partisanen in Karnten, Kampfer gegen den Faschismus, Kampfer fUr? Eine Ausstellung des

Karntner Landesarchivs, Katalog, Bearbeitet von Wilhelm Wadi und Alfred Ogris, Klagenfurt 2003

O Die Siowenen in Karnten, Siovenci no Koroskem, Gegenwartige Probleme der Karntner Siowenen,

Sodobni problemi koroskih Siovencev (Ietnica izdaje ni navedena)

o Dokumenti slovenstva, Ljubljana 1994

o Drago Novak, Ivo Oresnik, Herman Sticl, Pomniki NOB v Siovenskih Goricah in Prekmurju,

Murska Sobota 1985

o Drago Novak, Prlekija 1941 - 1945, Ljubljana 1987

o Drago Vresnik, Tretja brigada Vojske drzavne varnosti - Narodne obrambe, Ljubljana 1998

o Druga svetovna vojna, 3. del, Ljubljana 1981

o Duson Necak, Koroski Siovenci v drugi avstrijski republ iki, Ljubljana 1984

o Duson Necak, Volitve no Koroskem po drugi svetovni vojni, Ljubljana 1982

o Emil Sovdat, Tam, kjer teee bistra Zilja, Ljubljana 1967

o Enciklopedija druge svetovne vojne, Ljubljana 1982 (urednika slovenske izdaje dr. Tone Ferenc in

dr. Milan Zevart)

o Enciklopedija Siovenije

Gesla:

Anslus (Duson Necak)

Atlantska listina (Tone Ferenc)

Avstrijska osvobodilna fronta (Risto Stojanovic)

Boj za meje -Avstrija (Duson Necak)

Britanska zasedbena oblast (Duson Necak)

Demokratiena federativna Jugoslavija (Jera Vodusek Starie)

Demokratiena fronta delovnega Ijudstva (Duson Necak)

Druga svetovna vojna (Tone Ferenc)

Izjava treh partij 0 slovenskem nacionalnem vprasanju (Milica Kacin Wohinz)

Kapitulacija Nemeije (Milan Zevart)

Komanda mesta Trst (Milan Pahor)

Koroski plebiscit (Janko Pleterski)

Koroski Siovenci (Avgustin Malle, Janez Stergar)

Narodni svet koroskih Siovencev (Janko Jeri)

Narodno izdajstvo (Boris Mlakar)

Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije (Zdravko Klanjseek)

Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Siovenije (Zdravko Klanjseek)

91

92

V III. PRILOGA 4

Narodnoosvobodilni boj in socialisticna revolucija (Martin Ivanic)

Narodnoosvobodilni boj v Jugoslaviji (Tone Ferenc)

Narodnoosvobodilni boj v Sioveniji (Tone Ferenc)

Okupacijski sistemi na Siovenskem (Tone Ferenc)

Osvobodilna fronta za Siovensko Korosko (Janez Stergar)

Osvobodilno gibanje (Vlado Benko)

Sklepni boji za osvoboditev Siovenije (Tone Ferenc)

Sporazum Tito - Subasic (Tone Ferenc)

Temeljne tocke Osvobodilne fronte (Tone Ferenc)

Zveza domovini zvestih Juznih Koroscev (Boris Jesih)

o Franci Strle, Veliki finale na Koroskem, druga dopolnjena izdaja, Ljubljana 1977

o Gabriela Stieber, FIOchtlingsnot und FIOchtlingshilfe in Karnten nach 1945, Klagenfurt 1999

o Ingomar Pust, Titostern Ober Karnten 1942 - 1945, Totgeschwiegene Tragodien, Klagenfurt 1984

o Janez J. Svajncer, Vojna in vojaska zgodovina Siovencev, Ljubljana 1992

o Janez J. Svajncer, Vojna zgodovina, Ljubljana 1998

o Janko Tisler/Joze Rovsek, Mauthausen na Ljubelju, Koncentracijsko taborisce na slovensko ­

avstrijski meji, Celovec/Klagenfurt 1995

o Jera Vodusek - Staric, Prevzem oblasti 1944 - 1946, Ljubljana 1992

o Josef Zausnig, Der Loibl- Tunnel, Das vergessene KZ an der SOdgrenze Osterreichs, Mit einem

Vorwort von Peter Gstettner, Klagenfurt 1995

o Karel Prusnik - Gasper, Gamsi na plazu, 3. izdaja, Ljubljana, Celovec 1981.

o Konec druge svetovne vojne v Jugoslaviji, Srecanje jugoslovanskih in britanskih zgodovinarjev na

Brdu pri Kranju 1985, Ljubljana 1986

o Lado Ambrozic - Novljan, Po cem je zmaga, Ljubljana 1989.

o Leksikon narodnooslobodilackog rata i revolucije u Jugoslaviji 1941 - 1945, 1. in 2. knjiga,

Beograd 1980.

o Lipej Kolenik, Mali Ijudje na veliki poti, Spomini na predvojni, medvojni in povojni cas na Koroskem,

2. naklada, Celovec 1988

o Marjan Linasi, Antifasisticno in narodnoosvobodilno gibanje slovenske mladine na Koroskem

1938 - 1945, Ljubljana 1990.

o Marjan Linasi, Koroske partizanske enote, magistrska naloga, Filozofska fakulteta Ljubljana 1999.

o Marjan Linasi, Zrtve druge svetovne vojne na obmocju mestne obcine Siovenj Gradec, Siovenj

Gradec 2002.

o Marjan Znidaric, Do pekla in nazaj, Nacisticna okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru

1941 - 1945, Maribor 1997.

o Med kljukastim krizem in rdeco zvezdo/Unter Hakenkreuz und Titostern, Cezmejno soocenje

nacionalnih predsodkov, totalitarnih ideologij in partijskih diktatur s primerom Siovenije in avstri­

jske Koroske/Eine bilaterale Konfrontation mit nationalen Feindbildern, totalitarenldeologien und

Parteidiktaturen am Beispiel Karntens und Sioweniens, Siovenj Gradec, Celovec 2002 (Katalog k

istoimenski razstavi)

o Metod M. Milac, Kdo solze nase posusi, Celje 2003

o Metod Mikuz, Svet po vojni 1945 - 1957, Ljubljana 1983

o Milko Mikola, Delo kot kazen, Celje 2002

o Milko Mikola, Sodni procesi na Celjskem 1944 - 1951, Celje 1995

o Milko Mikola, Zaplembe premozenja v Sioveniji 1943 - 1952, Celje 1999

VIII. PRILOGA 4

() Mirko Munda, V imenu Ijudstva, Trogicne usode in stiske Ijudi ob povojnih nacionalizacijah in

zaplembah premozenja v Sioveniji, Maribor 1990

o Monika Kokalj Kocevar, Gorenjski domobronec, Kronj 2000

o Narodnoosvobodilna vojna na Siovenskem 1941 - 1945, 1. izdaja, Ljubljana 1976

o "Nemci" na Siovenskem, Ljubljana 1998

o Nikolaj Toistoj, Ministar i pokolji, Bleiburg i Kocevski Rog 1945, Zagreb 1991

o Othmar Mory, Liescha/ Lese - 1945, Statte des Grouens und des Gedenkens, Der Versuch einer

Zusammenfassung des Geschehens um die Verschleppung von Karntner Zivilpersonen im Mai

1945, Bleiburg 2002

o Otvoreni dossier Bleiburg, Zagreb (Ietnica izdaje ni navedena)

o Poslovilna pisma zrtev za svobodo, 3. doplnjena izdaja, Maribor 1978 (uvodna studija: dr. Milan

Zevart)

o Povojna zgodovina na Siovenskem, Zbornik referatov in rozprove s simpozija, ki je bill O. marca

1992 v Koroskem pokrojinskem muzeju v Siovenj Gradcu, Siovenj Gradec 1992

() Prispevki za novejso zgodovino, Ferencev zbornik, Ljubljana 1997, posebej prispevek Wolfganga

Neugebauerja Avstrijci in nacionalsocializem; zrtve ali sostorilci? 0 odnosu do odporo in kolabo­

rocije, str. 225

o Radomir Luza, Der Widerstand in Osterreich 1938 - 1945, Wien 1983

o Rupert Butler, Ilustrirona zgodovina gestapa/ Tone Ferenc, Gestapo v Sioveniji, Murska Sobota

1998

o Simona Velunsek, Okrojna komisija za vojno skodo 1945 - 1946, Gornja Radgona, Murska Sobota,

Siovenj Gradec, Maribor 1997

o Siobodan Nesovie, Velika zarota, Ljubljana 1978

o Siovenci v 20. stoletju, Katalog stalne razstave, Muzej novejse zgodovine, Ljubljana 1999

o Siovenska kronika 20. stoletja, 1941 - 1995, Ljubljana 1996

o Stoletje svetovnih vojn, Ljubljana 1981

o Temna stron meseca, Kratka zgodovina totalitarizma v Sioveniji 1945 - 1990, Ljubljana 1998

o The Siowene Carinthia/ Slovenska Koruska

o Thomas M. Barker, Socialni revolucionarji in tajni agenti, Koroski slovenski partizani in britanska

tajna sluzba, Ljubljana 1991

o Tone Ferenc, Poslednji boj na Poljani, Ljubljana 1985

o Valerija Grabner, Melita Pozeznik, Koroska krajina 1945 - 1953, katalog k istoimenski rozstavi,

Siovenj Grodec 1991

o Vlado Habjan, Mejniki slovenske zgodovine, Ljubljana 1997

o Vlado Sruk, Leksikon politike, Maribor 1995

o Vlado Strugar, Jugoslavija 1941 - 1945, Ljubljana 1980

o Wilhelm Wadi, Das Jahr 1945 in Karnten, ein Oberblick, Verlag des Karntner Landesarchivs,

Klagenfurt 1985

o Zbornik fotografskih dokumentov 0 razvoju in delovanju VOS OF Siovenije 1941 - 1945, Ljubljana

1984

o Zdrovko Klanjscek, Pregled narodnoosvobodilne vojne na Siovenskem 1941 - 1945, Ljubljana

1989

93

94

VIII. PRILOGA 4

VIRI (glavne zbirke)

o Pokrajinski arhiv Maribor, zbirka Okraj Siovenj Gradec in Okrajna komisija za popis vojne skode, Siovenj Gradec

o Arhiv Siovenije, zbirke Komisije za ugotavljanje zlocinov okupatorjev in nji ­hovih pomagacev ( KUZOP) , dnevna porocila Komande mes ta Sostanj in 2. divizije KNOJ, Kulturbund , UDBA idr.

o Koroski pokrajinski muzej, arhiv s fototeko

IX. ZAHVALA

Avtor se lepo zahvaljuje vsem, ki SO mu priskoeili na pomoe, zlasti institucijam, ki

SO mu posredovale fotografsko in drugo gradivo in kolegom, ki so se najvee trudili

z njim:

o Muzeju novejse zgodovine Ljubljana (zlasti vodji fototeke prof. Ivu Vranicarju

in sodelavki v fototeki Jozici Sparovec),

o Muzeju narodne osvoboditve Maribor (prof. Ireni Mavric - Zizek),

o Muzeju novejse zgodovine Celje (mag. Tonetu Kregarju),

o Muzeju Velenje (prof. TDamjanu Kljajicu in dipl. zg. Mateji Medved),

o ravenski enoti Koroskega pokrajinskega muzeja (vodji mag. Karli Oder in

Mirku Osojniku)

o direktorju muzeja Marku Kosanu, za organizacijsko podporo

o sodelavcu Alesu Senici za posredovanje gradiva in pomoe pri zbiranju.

95

96

Marjan Linasi

IN KAJ JE SVOBODE CENA Konec druge svelovne vojne na Koroskem

o razslavni kalalog

o avtor: Marjan Linasi

o eelostno podoba razstove: Edi Koroeo, ARH DEKO

o zoloznik. Koroski pokrojinski muzej

o zo za lozniko : Marko Koson

~) prevod: Wolfgang Zilla

o fotogrofije: Iz arhivov:

Muzejo novejse zgodovine Siovenije

Muzeja narodne osvoboditve Maribor

Koroskego pokraj inskego muzeja

o obli kovonje kotologo: Edi Koroeo, ARH DEKO

o noklodo: 600 izvodov

o tis k: ti skorno Gresovnik

o Siovenj Gradee, maj 2005

o priprava razstave in kataloga so omogocil i: Ministrstvo za ku lturo RS Mestna obci na Siovenj Gradee Obcina Prevalje

CIP - Katalazni zapis a publikaciji Univerzitetna knjiznica Maribor

94( 497.4 r 1944/ 1945"(064)

LlNASI, Marjan

In kaj Je svobode ceno . konec druge svetovne vojne no Koroskem : (razstovni katalog) / Marjan Linasi, (prevod Wolfgang Zitto ; fotografije iz arhivov Muzeja novejse zgodovine Siovenije, Muzeja narodne osvoboditve Moribor, Koroskega pokrajinskega muzeja). - Siovenj Gradec . Koroski pokrajinski muzej, 2005

ISBN 961-91573-0-3

COBISS.SI-ID 54793473