Upload
others
View
2
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
VARNOST PRI VZDRŽEVALNIH DELIH
Besedilo: Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve
Sektor za varnost in zdravje pri delu
Mond Grafika d.o.o.
Fotografija na naslovnici: york.ac.uk/admin/estates/maintenance.htm
Oblikovanje:
Založilo: Ministrstvo za delo, družino in
Mond Grafika d.o.o.
socialne zadeve
Tisk:
Copyright © Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Vse pravice pridržane. Priročnika ni dovoljeno razmnoževati ali razpošiljati v kakršni koli obliki brez predhodnega pisnega dovoljenja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Tiskano v 20.000 izvodih.
1
O vprašanjih glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu se lahko posvetujete z
Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Inšpektoratom RS za delo:
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Sektor za varnost in zdravje pri delu
Kotnikova 5, 1000 Ljubljana tel.: 01/369 77 00
faks: 01/369 78 30 e-naslov: [email protected]
spletni naslov: http://www.mddsz.gov.si/
Inšpektorat RS za delo Parmova 33, 1000 Ljubljana
tel.: 01/280 36 60 faks: 01/280 36 77
e-naslov: [email protected] naslov: http://www.id.gov.si/
Koristne informacije o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu so objavljene na spletnih straneh:
l Slovenski portal varnosti in zdravja pri delu:
http://osha.europa.eu/fop/slovenia/sl/ l Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu:
http://osha.europa.eu/sl l Evropska kampanja varnosti in zdravja pri delu
2010-2011: http://osha.europa.eu/sl/campaigns/hw2010/ http://osha.europa.eu/fop/slovenia/sl/ek2010-2011/
2
1. Uvod Vzdrževalna dela so ena najpogostejših delovnih aktivnosti in se opravljajo v vseh podjetjih in organizacijah ter v vseh dejavnostih. Z vzdrževalnimi deli se objekti ali delovna oprema ohranjajo v določenem stanju. Sem spadajo različna popravila, čiščenje, nastavitve, menjave delov, servisiranje, meritve, odkrivanje napak in podobno. Izvajajo jih delavci, ki imajo različno izobrazbo, znanja in izkušnje. V tem priročniku navajamo osnovne informacije za vse – delodajalce in delavce, ki so ali bi lahko bili vključeni v vzdrževanje. Velik poudarek smo dali zlasti ocenjevanju tveganja pri vzdrževalnih delih, ki je ključen element zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev. S priročnikom želimo delodajalcem in delavcem poljudno predstaviti ukrepe, ki jih je treba izvesti za varno in zdravju neškodljivo vzdrževanje.
3
Vir: www.preforeclosurenj.com/
4
2.Kaj je vzdrževanje? Vzdrževanje zajema tehnične, upravne in poslovodne ukrepe, ki se izvajajo v času življenjske dobe delovnih sredstev (zgradb, delovne opreme ali prevoznih sredstev)1. Cilj vzdrževanja je ohraniti ali znova vzpostaviti stanje, v katerem zgradbe in delovna oprema služijo svojemu namenu. Vzdrževanje pomeni ohranjanje delovnega mesta, njegove strukture, delovne opreme (stroji, naprave, orodje), pohištva in drugih pripomočkov ter prostorov v varnem načinu delovanja in v dobrem stanju. Redno vzdrževanje preprečuje nenadne in nepričakovane napake v delovanju, ki lahko povzročijo tudi nezgodo. Poznamo dve glavni vrsti vzdrževanja: l preventivno vzdrževanje – periodični pregledi in
preskusi ter redno servisiranje in l korektivno vzdrževanje – nepredvidena popravila
na zgradbah ali delovni opremi zaradi neustrez-nega stanja ali napake v delovanju.
1 Standard CEN EN 13306 Maintenance Terminology,
http://www.cen.eu/
5
2
Eurostat, 2006
6
Za razliko od preventivnega vzdrževanja je korektivno vzdrževanje navadno precej bolj tvegano za varnost in zdravje pri delu. Ocenjuje se, da je okoli 15–20 % vseh nezgod pri delu in okoli 10–15 % vseh nezgod s smrtnim izidom povezanih z vzdrževalnimi deli.2
Vir: www.pumphealth.com/PumpHealth/images/
3. Najpogostejše pri vzdrževalnih delih
nevarnosti
Pri vzdrževalnih delih so delavci lahko izpostavljeni tako rekoč vsem vrstam nevarnosti in različnim faktorjem, na katere je treba biti posebej pozoren, saj lahko povzročijo resne poškodbe in bolezni. Na podlagi podatkov o nezgodah, vrstah poškodb in boleznih, povezanih z vzdrževalnimi deli, v nada-lje nevarnostivanju navajamo nekatere najpogostejše
pri vzdrževalnih delih.
Vir: blog.meritnation.com/category/site-maintenance
7
3.1. Izolacija delovne opreme
POMEMBNO!
Izolacija delovne opreme ter opozorila, da se na neki zgradbi ali delovni opremi izvajajo vzdrževalna dela,
so nujna za varnost in zdravje delavcev pri delu.
Če vzdrževalna dela zahtevajo odstranitev varoval z delovne opreme oziroma je potreben dostop znotraj teh varoval, je treba poskrbeti za dodatne varnostne ukrepe, s katerimi se prepreči izpostavljenost tveganjem zaradi elektrike, mehanskih nevarnosti, nevarnih snovi itd. Podjetje mora imeti jasna navodila za izvedbo izolacije delovne opreme.
Ključna pravila za izolacijo delovne opreme v času vzdrževanja so naslednja: 1. Delovna oprema mora biti izolirana (ločena) od
energijskega vira (najpogosteje gre za električno energijo, lahko pa je tudi voda, para, plin).
2. Naprava ali pripomoček za izolacijo delovne
opreme mora biti v položaju "zaklenjeno" oziroma "izključeno", na primer z uporabo ključavnice (žabice).
8
3. Na delovni opremi mora biti vidno nameščeno
opozorilo, da se na njej opravljajo vzdrževalna dela.
Če je le mogoče, se mora izolacija delovne opreme izvesti ločeno od opreme in ne z uporabo pripomočkov, ki so pritrjeni neposredno na delovno opremo. Vsako "shranjeno" energijo (na primer hidravlično ali pnevmatično energijo) je treba pred začetkom vzdrževalnih del sprostiti. Pred vstopom ali začetkom del na delovni opremi je treba preveriti, ali je bila izolacija uspešna, na primer z vključitvijo stikala za pogon.
Vir: www.montaguemachine.com/services.html
9
Vir: clearhealthsafety
3.2. Delo v utesnjenih ali zaprtih prostorih
.com/ConfinedSpace.aspx
Utesnjen ali zaprt prostor je prostor, ki je ve činoma (ne pa vedno popolnoma) ograjen, in kjer obstaja tveganje za resno poškodbo ali celo smrt zaradi nevarnih snovi oziroma nevarnih situacij (na primer pomanjkanje kisika, povečan delež ogljikovega dioksida itd.). Taki prostori so cisterne, silosi, posode, v katerih potekajo kemične reakcije, cevi, jaški, kanali, slabo prezračevani prostori in podobno. Pogosto so utesnjeni ali zaprti prostori nevarni ne samo za delavca, ki dela v njem, temveč tudi za tiste, ki bi poskušali brez ustrezne opreme rešiti delavca, ki se je poškodoval v takem prostoru.
10
Vir: www.pinnacleheight.com.au
Vir: www.hantsfire.gov.uk
11
3.3. Padec z višine Pri nekaterih vzdrževalnih delih obstaja zelo veliko tveganje za padec z višine, kakor tudi za padec predmetov na mimoidoče. Vzdrževalna dela zelo pogosto vključujejo uporabo delovne opreme za dostop na strehe, do žlebov, cestnih jarkov in kanalov, na dvignjene dele strojev ipd. Oglejte si publikacijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve "Zagotavljanje varnosti in zdravja na manjših gradbiščih – priročnik z osnovnimi informacijami in navodili"
3 .
Vir: www.safety-height.co.uk/fall-protection-equipment/
3 http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/publikacije/
12
3.4. Padec težkih predmetov Pri vzdrževalnih delih je treba včasih premestiti zelo težke predmete. Če tak predmet pade, so lahko posledice zelo hude ali celo usodne. Navadno so za dvigovanje težkih bremen na voljo žerjavi, viličarji in razni podporni elementi, njihova uporaba pa se lahko zdi na prvi pogled poznana in preprosta. Vendar se je treba zavedati tveganj, če delovne opreme za dvigovanje ne uporabljamo vsak dan. Uporaba take delovne opreme je namreč lahko zelo nevarna, če nismo dovolj dobro seznanjeni z njenim delovanjem. Prav tako je treba preveriti, ali je ustrezno vzdrževana. Nujno je torej treba predhodno preveriti stanje delovne opreme za dvigovanje in se dobro (vsakič ponovno) seznaniti z vsemi podrobnostmi njenega delovanja. Ne smemo le predvidevati, da bomo za dvigovanje bremen vedno uporabili isto delovno opremo za dvigovanje (npr. viličar). Prav tako ni mogoče vedno na enak način izvesti dvigovanja. Po navadi pomeni dvigovanje težkih bremen najnevarnejšo fazo vzdrževanja, zato jo je treba pravilno načrtovati.
13
Prav tako je treba dvigovanje težkih bremen v procesu vzdrževanja ustrezno nadzorovati. Zaradi že omenjenih razlogov je v tem primeru potreben ostrejši nadzor kot pri vsakodnevnih rutinskih aktivnostih dvigovanja surovin ali končnih proizvodov.
Vir: www.contractspot.com/about/Heavy_Equipment_Movers/368
14
Značilni razlogi za nezgode pri dvigovanju bremen so: l okvara delovne opreme za dvigovanje, l neustrezen način dvigovanja in privezovanja
bremen,
l neustrezni in/ali neustrezno postavljeni podporni elementi,
l nepravilno ocenjena teža ali težišče bremena,
l precenjena nosilnost posameznih elementov delovne opreme za dvigovanje.
15
Kateri so ključni preventivni varnostni ukrepi? l Pred dvigovanjem bremena je treba oceniti
tveganja in izvesti varnostne ukrepe. l Zagotoviti je treba, da vsi delavci, ki sodelujejo pri
vzdrževanju, poznajo in se zavedajo tveganj zaradi dvigovanja in premeščanja težkih bremen.
l Načrt dvigovanja bremen mora vsebovati
ocenjena tveganja za varnost in zdravje pri delu, potrebno delovno opremo, postopke dvigovanja in razporeditev odgovornosti in delovnih nalog. Podatki, ki so pri tem pomembni, so:
- teža bremena, - oblika bremena, - uravnoteženost bremena, - razmestitev točk dvigovanja (zanke), - ocena, ali je možno izvesti dvigovanje na tak
način, da se delavcem ne bo treba zadrževati pod visečim bremenom,
- ali so potrebni začasni podporni elementi, - drugo.
l Vsem delavcem je treba podrobno razložiti
posamezne korake dvigovanja bremena.
16
l Zagotoviti je treba, da pri privezovanju bremena sodeluje usposobljena in izkušena oseba.
l Poskrbeti je treba, da se za dvigovanje ali
podpiranje težkega bremena uporabi le namenska in pregledana delovna oprema.
l Če obstaja možnost, da težko breme pade, se
prevrne ali zdrsne, je treba zagotoviti, da je le-to vedno zavarovano.
l Zagotoviti je treba, da se pod privezanim prosto
visečim težkim bremenom ne izvajajo delovne aktivnosti.
Vir: www.engnetglobal.com/
17
3.5. Azbest Posledice za zdravje zaradi nepazljivega ravnanja z azbestom so lahko zelo resne. Vdihavanje zraka, ki vsebuje azbestna vlakna, namreč lahko vodi do azbestnih bolezni, za katere še ne poznamo ustreznega zdravljenja. Običajno preteče med prvo izpostavljenostjo azbestnim vlaknom in diagnozo bolezni veliko časa (latentna doba je 15 – 60 let). Azbest se je v preteklosti zelo pogosto uporabljal pri gradnji objektov in izdelavi delovne opreme. V Sloveniji in drugih državah članicah Evropske unije je že nekaj let prepovedana proizvodnja, promet in skladiščenje azbesta in izdelkov, ki vsebujejo azbest, pa tudi njihov uvoz. Čeprav je bilo veliko azbesta v zadnjih letih že odstranjenega, pa ga je še vedno v okolju prisotno precej. Azbest je nevaren samo, kadar nepazljivo ravnamo z njim ("kadar ga motimo" z rezanjem, vrtanjem, lomljenjem). Č e z njim ravnamo na varen način, ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Pred začetkom vzdrževalnih del odgovorite na naslednja vprašanja: l Ali ste pregledali vse prostore in preverili, ali
materiali vsebujejo azbest?
18
POMEMBNO!
Ne odstranjujte azbesta po nepotrebnem. Morda je bolje, da ga pustite "pri miru".
l V primeru, da ste ugotovili, da določeni materiali vsebujejo azbest, morate preveriti, ali imate na voljo načrte oziroma zapiske, iz katerih je razvidno, kje točno se nahaja azbest in v kakšnem stanju je?
Oglejte si tudi publikacijo »Varno delo z azbestom« 4 ter »Praktične smernice za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi«5.
4
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/ dokumenti__pdf/azbest.pdf
5
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/ vzd/PRAKTICNE_SMERNICE.pdf
19
Vir: www.dachy.org/
20
3.6. Izbira zunanjih izvajalcev Podjetja imajo običajno zaposlene delavce, ki so zadolženi za izvajanje vzdrževalnih del na poslovnih stavbah in delovni opremi. Seveda pa vedno obstajajo določene naloge, ki zahtevajo specializirane strokovnjake. V teh primerih je treba naročiti storitve vzdrževanja pri zunanjih izvajalcih. Pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu je treba upoštevati vse delavce, t.j. zaposlene v podjetju in tiste, ki so zaposleni pri zunanjem izvajalcu. Varnostni ukrepi morajo vključevati ustrezno obveščanje vseh vpletenih delavcev o tveganjih in varnostnih ukrepih, koordinacijo aktivnosti in tudi nadzor nad varnim izvajanjem vzdrževalnih del. Ko se odločate o naročanju storitev in izbiri zunanjih izvajalcev, si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji: l Kakšne so izkušnje ponudnika pri izvajanju nalog
vzdrževanja, za katere jih želite najeti? Kakšna so njegova znanja, veščine in sposobnosti?
l Kakšna je odnos ponudnika do varnosti in zdravja
pri delu? Sta varnost in zdravje pri delu morda sestavni del njegove poslovne politike?
21
22
Koliko nezgod pri delu je zabeležil ponudnik v zadnjem času?
Na kakšen način ponudnik usposablja in
nadzoruje svoje delavce? Ali so vsi njegovi delavci usposobljeni za varno in zdravju neškodljivo delo?
Kako ponudnik obvešča svoje delavce o različnih
vidikih varnosti in zdravja pri delu?
Ali je bil ponudnik podvržen zunanji neodvisni presoji?
l
l
l
l
3.7. Drugi pomembni razlogi za večja tveganja pri vzdrževalnih delih
Naslednji razlogi lahko prav tako pomembno pripomorejo k povečanju tveganj pri vzdrževalnih delih: l Slab nadzor nad uporabo rezervnih delov in
vgrajevanje rezervnih delov, ki ne ustrezajo zahtevanim specifikacijam lahko vodi do povečanega tveganja za razlitje, požar ali eksplozijo.
l Napačno izoliranje ali napaka pri izpustu tekočin
in plinov pred demontažo stroja lahko privede do nenadzorovanega izpusta gorljivih ali strupenih snovi.
l Nepravilno ali pomanjkljivo vzdrževanje, kot na
primer: nepravilna nastavitev instrumentov za
vključitev delovne opreme,
motor se po vključitvi vrti v napačno smer,
nepravilna nastavitev sklopke na črpalkah in mešalnikih, kar lahko povzroči pregrevanje,
23
-
-
-
tesnila niso bila ponovno nameščena,
nepravilno privijačeni ali manjkajoči vijaki,
napačna usmerjenost nepovratnih ventilov,
n epravilno spojene ali vgrajene cevi in upogljivi elementi,
premočno zategnjene vzmeti izpustnih ventilov.
l Do težav prav tako lahko pride, če vzdrževalna dela izvajajo neusposobljeni delavci.
24
varovala in varnostne naprave po koncu vzdrževanja niso bile ponovno nameščene ali priključene,
-
-
-
-
-
Vir: www.cmigroupe.com
25
4. Kontrolni list za varno vzdrževanje
V nadaljevanju predstavljamo kontrolni list z osnovnimi vprašanji, ki lahko služijo kot opomnik za delodajalca ter vzdrževalca. Kontrolni list vam bo pomagal, da boste pred začetkom vzdrževalnih del ugotovili, ali so delovna mesta v organizaciji varna in zdravju neškodljiva z vidika vzdrževanja. 1. Ali delavci vedno izolirajo stroje pred začetkom
vzdrževanja? 2. Ali imajo vsi vzdrževalci navodila za varno
vzdrževanje (navodila proizvajalcev strojev in navodila delodajalca), uporabljajo dogovorjene sisteme za izolacijo strojev in uporabljajo opozorilne liste, ki jih namestijo na delovno opremo, na kateri bo potekalo vzdrževanje?
3. Ali je v delih poslovnih zgradb ali v delovni opremi prisoten azbest? Kje se nahaja? Kako je z drugimi nevarnimi snovmi?
4. Ali upoštevamo informacije o azbestu v zgradbah ali delovni opremi, ko se lotimo vzdrževalnih del?
26
Vir: www.ottra.com/
5. Ali smo preverili, katera delovna oprema je najprimernejša za dostopanje do mesta vzdrževanja? Ali smo naredili vse, da ne bi uporabljali kar tiste delovne opreme, ki je trenutno pri roki?
6. Ali pred dvigovanjem težkih bremen razmislimo o
pravilnem načinu premeščanja? Ali se ročno premeščanje bremen izvaja na varen in zdravju neškodljiv način?
7. Ali vzdrževanje izvajajo samo delavci, ki so
usposobljeni za varno in zdravju neškodljivo izvajanje vzdrževanja?
27
8. Ali imamo v našem podjetju utesnjene ali zaprte prostore, kjer se izvajajo delovne aktivnosti (tudi vzdrževanje)?
POMEMBNO! Ali vzdrževalci in drugi del
kakršna koli vzdrževalna dela, takoj prenehajo z delom, če ugotovijo, da jih ne bo mogoče
izvesti na varen način?
avci, ki izvajajo
Vir: http://photo.net/photodb/photo?photo_id=86052l7
28
5. Ocena za vzdrževalna dela
tveganja
29
V nadaljevanju je opisan primer enostavnega ocenjevanja tveganja za vzdrževalna dela v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo kovinskih izdelkov. Primer je uporaben tudi za majhna in srednje velika podjetja.
Primera seveda ni mogoče preprosto povzeti za potrebe vašega podjetja, saj je vsako podjetje zgodba zase. Lahko pa ga uporabite kot vodič za poglobljeno razmišljanje o tem, kakšne so nevarnosti in tveganja v vašem podjetju in o ukrepih, ki jih je treba izvesti.
Ocenjevanje tveganja je lahko narejeno vnaprej z namenom, da bi podjetje ob sklepanju pogodbe o izvajanju vzdrževalnih del z zunanjimi izvajalci, pokazalo, da zahteva pravilen pristop do zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
Podjetje iz našega primera proizvaja kovinske izdelke za pohištveno industrijo. Ustanovljeno je bilo pred 15 leti in zaposluje 25 delavcev.
Podjetje zaposluje vzdrževalca, ki je zadolžen za redno vzdrževanje strojev in orodij ter izvajanje manjših del pri vzdrževanju zgradbe. Poleg tega podjetje občasno najema zunanje izvajalce za izvajanje zahtevnejših del
30
pri vzdrževanju zgradbe, popravilih strojev ter pri večini del v zvezi z elektriko in lokalnimi prezračevalnimi sistemi. Naloga vzdrževalca je izbira ustreznega zunanjega izvajalca. Poleg tega skupaj z delovodjo nadzira delo zunanjih izvajalcev.
Manjša delavnica, ki jo ima na voljo vzdrževalec, vsebuje nekaj osnovne delovne opreme, kot so vrtalni stroji, kotna brusilka, oprema za varjenje, razno orodje, ter majhno skladišče za topila in vnetljive snovi. Njegove delovne aktivnosti se seveda izvajajo v vseh prostorih podjetja.
Direktor podjetja (delodajalec) je ob pregledu izjave o varnosti z oceno tveganja ugotovil, da je bila ocena tveganja ustrezno izvedena za delovne naloge v zvezi s proizvodnjo, skladiščenjem in distribucijo izdelkov. Prav tako so bili izvedeni ustrezni varnostni ukrepi. Opazil pa je, da ni bila izvedena ocena tveganja in da ni bil uveden noben varnostni ukrep v zvezi z vzdrževalnimi deli. Zato se je odločil, da bo skupaj z vzdrževalcem, zaposlenim v podjetju, izdelal oceno tveganja za vzdrževalna dela ter na tej podlagi ustrezno ukrepal.
31
Vir: www.ng.mil/default.aspx
Kako je bila narejena ocena tveganja?
Vzdrževalec in direktor podjetja sta sledila enostavnemu postopku ocenjevanja tveganja v petih korakih, ki je na kratko opisan na naslednjih straneh.
5.1. Enostaven postopek ocenjevanja tveganja v petih korakih
Kako oceniti tveganja na delovnem mestu, kjer se bodo izvajala vzdrževalna dela? Ocena tveganja je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Je sistematičen pregled vseh vidikov dela ter obravnava naslednja vprašanja: l kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo, l ali je nevarnosti mogoče odpraviti, in če to ni
mogoče,
l kakšni preventivni ali varnostni ukrepi so ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.
Ocena tveganja ni nujno nekaj kompliciranega in težko razumljivega. Lahko je tudi preprosta.
32
POMEMBNO!
Metodologija ocenjevanja tveganja ni najpomembnejša. Veliko pomembnejše pri ocenjevanju tveganja so izvedeni varnostni
ukrepi, roki za izvedbo ukrepov in odgovorna oseba za izvedbo teh ukrepov.
Sledite petim korakom: 1. KORAK: Identificirajte nevarnosti! 2. KORAK: Ugotovite, kdo bi lahko bil poškodovan
in kako! 3. KORAK: Ocenite tveganja in se odločite, ali so
obstoječi preventivni ukrepi ustrezni, ali je potrebno narediti kaj več!
4. KORAK: Zabeležite svoje ugotovitve! 5. KORAK: Ponovno preverite svojo oceno in jo
popravite (spremenite), če je to potrebno!
33
Vir: www.intelligentvending.co.uk
34
1. KORAK: Identificirajte nevarnosti! Če boste sami izvajali identifikacijo nevarnosti in ocenjevanje tveganja, se sprehodite do vseh delovnih mest, in opazujte, kaj bi lahko ogrozilo varnost in zdravje delavcev in drugih oseb, ki bi lahko bile prisotne na teh delovnih mestih. Ne upoštevajte neznatnih nevarnosti, ampak se raje osredotočite na pomembne nevarnosti, ki lahko povzročijo resno škodo ali poškodujejo več ljudi. Vprašajte za mnenje delavce in njihove predstavnike. Ti so morda opazili stvari, ki niso očitne na prvi pogled. Navodila proizvajalcev opreme so lahko zelo koristna pri identificiranju nevarnosti in ocenjevanju tveganja. Prav tako so uporabni tudi podatki o poškodbah in poklicnih boleznih oziroma boleznih v zvezi z delom. Upoštevajte samo nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost in zdravje delavcev. Kot pomoč uporabljajte naslednje primere: l nevarnost, da osebi zdrsne ali se spotakne (na
primer slabo vzdrževana tla ali stopnice, pragovi), l delo na višini (na primer delo na gradbenem
odru), l nevarnost požara (na primer zaradi vnetljivih
materialov), l kemikalije (na primer kisline, lugi),
35
l gibljivi deli strojev (na primer rezila, prenosi), l gradbeni stroji vozila (na primer bagri), l elektrika (na primer slaba napeljava), l prah, l dim (na primer pri varjenju), l ročno premeščanje bremen, l hrup , l slaba osvetlitev, l visoke in nizke temperature, l stalna prisilna drža, l psihične nevarnosti (na primer stres), l težko fizično delo.
Vir: tonfack.com
36
l padec predmetov,
2. KORAK: Ugotovite, kdo bi lahko bil poškodovan
in kako! Ne pozabite na: l mlade delavce, pripravnike, vajence,
l vzdrževalce, zunanje izvajalce, obiskovalce in druge osebe, ki bi lahko bile občasno prisotne,
l druge osebe, ki bi lahko bile poškodovane zaradi delovnih nalog, ki jih opravljate.
Vir: www.sarvam.in/maintenance.htm
37
3. KORAK: Ocenite tveganja in se odločite, ali so obstoječi preventivni ukrepi ustrezni, ali je potrebno narediti kaj več!
Pri ocenjevanju tveganja morate presoditi, kolikšna je verjetnost, da bi nevarnost povzročila škodo in kako resna bi ta bila. To vam bo pomagalo pri odločitvi o nujnosti posameznih ukrepov. Vprašati se morate, ali ste zadostili vsem zahtevam, ki vam jih nalagajo predpisi s tega področja. Zavedajte se, da so vse zahteve iz predpisov s področ ja varnosti in zdravja pri delu hkrati tudi smernice, ki vam pomagajo pri izvedbi ocene tveganja. Na primer, obstajajo predpisane zahteve o preprečitvi dostopa do gibljivih delov stroja. Zakonske zahteve določajo samo minimalen standard, ki ga morate izpolniti. Poskušajte narediti več kot to. Vaš pravi cilj naj bo višji. Poskušajte zmanjšati tveganja kolikor je le mogoče. Nadzorovanje tveganja pomeni narediti vse, kar je v vaši moči za zagotovitev, da nihče ne bo niti poškodovan niti ne bo zbolel.
38
4. KORAK: Zabeležite svoje ugotovitve! V izjavi o varnosti se zabeležijo pomembne ugotovitve ocenjevanja tveganja. Pri ocenjevanju tveganja morate NUJNO: l narediti ustrezen pregled delovnih mest, l upoštevati vse osebe, ki bi lahko bile izpostavljene
tveganjem,
l obravnavati vse pomembne nevarnosti, pri tem pa upoštevati število oseb, ki so lahko izpostavljene,
l zagotoviti, da so preventivni ukrepi ustrezni in da
je preostalo tveganje čim manjše.
Vir: www.hi-maintenance.co.uk/index.php?p=1_2_Gallery
39
5. KORAK Znova preverite svojo oceno in jo popravite (spremenite), če je to potrebno!
Ob vsaki spremembi, ki bi lahko vplivala na varnost in zdravje pri delu, je treba oceno tveganja spremeniti oziroma dopolniti. Spremembe lahko nastanejo pri delovnih postopkih, delavcih, v organizacijski strukturi, pri uporabi delovne opreme in nevarnih snovi, lahko pa tudi v tehničnem znanju, zakonodaji ali standardih. Postavite si rok za ponovni pregled in popravek ocene tveganja.
40
Vir: www.ludmaservice.cz
5.2 . Kako se je vzdrževalec v podjetju lotil ocenjevanja tveganja?
Vzdrževalec iz našega primera je po naročilu in po posvetovanju z direktorjem podjetja za identifikacijo nevarnosti in oceno tveganja izvedel aktivnosti, ki so opisane v nadaljevanju. Sprehodil se je po vseh prostorih oziroma delovnih mestih v podjetju, ki jih je treba vzdrževati. Pri tem je beležil vse možne nevarnosti in tveganja za varnost in zdravje pri delu. V zvezi z nevarnostmi in tveganji se je pogovoril tudi z vsemi delavci, saj ti najbolje poznajo delovna mesta, na katerih delajo. Pregledal je tudi zapisnike o preteklih nezgodah pri delu in nevarnih pojavih. Nato je sestavil seznam oseb, ki bi bile lahko izpostavljene tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Prav tako je navedel, kako bi bile lahko ogrožene. Vzdrževalec je ob vsaki nevarnosti zapisal, kaj je bilo že narejenega. Kjer je menil, da obstoječi ukrepi niso dovolj, je navedel predloge ukrepov, za katere je ocenjeval, da so potrebni za obvladovanje tveganja. Vzdrževalec se je o ugotovitvah pogovoril z direk-torjem podjetja, delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu v podjetju ter z delovodjo.
41
Kopijo ocene tveganja je nato posredoval tudi vsem delavcem. Eno pa je objavil na oglasni deski. Nato je poskrbel, da se sprejeti ukrepi izvedejo tudi v praksi. Za vsak ukrep, ki je bil izveden, je označil datum izvedbe. Vzdrževalec se je odločil, da bo izvedel revizijo ocene tveganja vsaj enkrat na leto, ali vsakokrat, ko bi prišlo do večjih sprememb na delovnih mestih. V nadaljevanju je predstavljen zgoraj omenjeni primer ocene tveganja, ki jo je naredil vzdrževalec v sodelovanju z direktorjem podjetja in sodelavci.
Vir: siol.net/avtomoto/saloni/2010/04/avto_in_vzdrzevanje.aspx
42
5.3.
Vzdrževalec iz našega primera je pri ocenjevanju tveganja uporabil naslednjo tabelo:
Nevarnost/ tveganje
Kdo bi lahko bil poškodo-van in kako?
Kateri ukrepi so že bili izvedeni?
Kateri nadaljnji ukrepi morajo biti izvedeni?
Za izvedbo ukrepa je odgovoren
Rok za izvedbo ukrepa
Ukrep izveden (datum)
43
Tabela za ocenjevanje tveganjaza vzdrževalna dela v podjetju
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
? K
ater
i nad
aljn
ji uk
repi
m
oraj
o bi
ti iz
vede
ni?
N
epo
znav
anje
al
i sla
bo
p
ozn
avan
je
del
ovi
šča
in/a
li n
ego
tovo
st
gle
de
del
ovn
ih
nal
og
Z
unan
ji iz
vaja
lci
(vzd
ržev
alci
) se
lahk
o po
škod
ujej
o za
radi
ne
pozn
avan
ja
neva
rnos
ti in
tv
egan
j na
delo
višč
u v
pove
zavi
s
prev
ozom
, st
roji,
m
oreb
itno
pr
isot
nost
jo
azbe
sta,
ali
če
so n
egot
ovi
V
eči
na z
unan
jih iz
vaja
lcev
(vz
drže
valc
ev)
je
že b
ila n
a de
lovi
šču
(vel
iko
dela
po
pogo
dbi
pred
stav
ljajo
"po
navl
jajo
če s
e de
lovn
e na
loge
" v
zvez
i z v
zdrž
evan
jem
str
ojev
, či
ščen
jem
ok
en, p
rost
orov
itd.
) in
zat
o po
znaj
o de
lovi
šče,
nj
egov
o ur
edite
v, p
omem
bna
tveg
anja
, ki
obst
ajaj
o na
del
oviš
ču in
ust
reze
n na
čin
za
njih
ovo
obvl
adov
anje
.
Z
unan
ji iz
vaja
lci
(vzd
ržev
alci
) ve
dno
sode
luje
jo
s pr
isto
jnim
i de
lavc
i po
djet
ja
(pre
dvse
m z
org
aniz
ator
jem
del
a, d
elov
odjo
) s
cilje
m, d
a:
se d
oloč
ijo n
ajbo
ljši t
erm
ini p
risot
nost
i zu
nanj
ih iz
vaja
lcev
(vz
drže
valc
ev)
na
delo
višč
u;
-V
se r
edne
zun
anje
iz
vaja
lce
(vzd
ržev
alce
) je
treb
a se
znan
iti s
to
ocen
o tv
egan
ja in
pr
ever
iti n
jihov
o po
znav
anje
in
zave
danj
e gl
ede
ured
itve
varn
osti
in
zdra
vja
pri d
elu
na
delo
višč
u. P
reve
riti j
e tre
ba tu
di, a
li so
bile
te
info
rmac
ije
posr
edov
ane
dela
vcem
, ki š
e ni
so b
ili
na d
elov
išču
.
44
g
lede
na
jbol
jšeg
a na
čina
iz
vaja
nja
dela
.
je n
a vo
ljo d
ovol
j čas
a, d
a se
del
avci
po
djet
ja s
ezna
nijo
s te
m, d
a bo
do n
a de
lovi
šču
pris
otni
zun
anji
izva
jalc
i (v
zdrž
eval
ci)
in k
ater
e ak
tivno
sti b
odo
izva
jali.
V
zdrž
eval
ci in
del
ovod
ja s
e pr
ed z
ačet
kom
de
la d
ogov
orijo
o d
elov
nih
nalo
gah
in
bist
veni
h za
htev
ah, k
ot s
o va
rni s
iste
mi d
ela
(npr
. izo
laci
ja (
pred
hod
ni o
dklo
p) d
elov
ne
opre
me,
nad
zor
nad
vnet
ljivi
mi s
novm
i in
drug
o), k
do b
o za
goto
vil p
otre
bno
delo
vno
opre
mo
(npr
. opr
emo
za d
osto
p), t
er o
vse
j po
treb
ni o
sebn
i var
oval
ni o
prem
i.
Z
unan
ji iz
vaja
lci (
vzdr
ževa
lci)
so s
ezna
njen
i in
upor
ablja
jo s
iste
m e
lekt
rons
kega
vpi
sova
nja
pr
isot
nost
i in
odso
tnos
ti -
enak
o ka
kor
dela
vci
podj
etja
. V v
sake
m tr
enut
ku je
mož
no
ugot
oviti
, kdo
je n
a de
lovi
šču.
Del
ovod
ja iz
vaja
nak
ljučn
e ob
hode
in p
reve
rja
ali
vzdr
ževa
lci
zuna
njih
iz
vaja
lcev
de
lo
izva
jajo
na
vare
n in
zdr
avju
neš
kodl
jiv n
ačin
.
izva
jalc
ev m
ora
biti
klju
čen
krite
rij n
jihov
od
nos
do z
agot
avlja
nja
varn
osti
in z
drav
ja p
ri de
lu.
-
Vsi
nov
i zun
anji
izva
jalc
i mor
ajo
biti
sezn
anje
ni z
ure
ditv
ijo
varn
osti
in z
drav
ja p
ri de
lu n
a de
lovi
šču.
-
Del
ovod
ji je
treb
a da
ti na
vodi
la, k
ako
naj
nadz
oruj
e de
lo
zuna
njih
izva
jalc
ev in
ga
pou
čiti,
naj
tako
j ob
vest
i dire
ktor
ja
podj
etja
, če
zuna
nji
izva
jalc
i iz
vaja
jo d
ela
na n
evar
en n
ačin
.
45
-
Pri
izbi
ri no
vih
zuna
njih
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
?
Kat
eri n
adal
jnji
ukre
pi
mor
ajo
biti
izve
deni
?
P
adci
in z
drs
i
Vzd
ržev
alec
, za
posl
en v
po
djet
ju, i
n zu
nanj
i iz
vaja
lci
(vzd
ržev
alci
)la
hko
utrp
ijo
pošk
odbe
, če
jim z
drsn
e na
ra
zlitj
u, a
li če
pa
dejo
pre
ko
pred
met
ov
zara
di
neur
ejen
ega
delo
višč
a.
N
a sp
lošn
o do
bro
redn
o vz
drže
vanj
e ur
ejen
osti
delo
višč
a (n
pr. u
vede
ni s
o po
stop
ki
v pr
imer
u ra
zlitj
a ol
ja).
T
la s
o na
spl
ošno
v d
obre
m s
tanj
u.
D
obra
osv
etlje
nost
del
oviš
ča. P
alet
e so
sh
ranj
ene
na z
ato
dolo
čene
m m
estu
.
D
elav
ci n
osijo
ust
rezn
e va
rova
lne
čevl
je z
do
brim
opr
ijem
om.
Tr
enut
no n
iso
potr
ebni
na
daljn
ji uk
repi
.
46
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
?
Kat
eri n
adal
jnji
ukre
pi
mor
ajo
biti
izve
deni
?
Tr
ansp
ort
na
del
ovn
em
mes
tu
V
zdrž
eval
ci,
zapo
slen
i v
podj
etju
, in
zuna
nji
izva
jalc
i lah
ko
utrp
ijo z
elo
resn
e po
škod
be, k
ot
so z
lom
i in
notr
anje
po
škod
be, č
e jih
zad
ene
vozi
lo
(tov
ornj
ak a
li vi
ličar
).
D
obra
ure
dite
v (lo
čite
v) p
oti z
a pe
šce
in v
ozila
na
del
oviš
ču z
ukr
epi,
kot s
o lo
čena
vra
ta z
a pe
šce,
ozn
ačen
e po
ti, o
graj
e na
izpo
stav
ljeni
h m
estih
, ust
rezn
a or
gani
zaci
ja d
ela
pri d
osta
vi
mat
eria
la in
pod
obno
.
V
si d
elav
ci, k
i del
ajo
na p
rost
em, n
osijo
te
lovn
ike
z od
sevn
imi e
lem
enti.
Z
unan
ji iz
vaja
lci v
edo,
da
v po
djet
ju n
e sm
ejo
upra
vlja
ti no
beni
h vo
zil,
niti
vilič
arje
v. V
ozila
la
hko
upra
vlja
jo le
del
avci
, zap
osle
ni v
po
djet
ju, k
i so
za to
opr
avilo
zad
olže
ni.
Izva
jajo
se
redn
i pre
gled
i vili
čarje
v.
N
atis
niti
je tr
eba
varn
ostn
a tr
ansp
ortn
a na
vodi
la in
jih
dost
aviti
vs
em z
unan
jim
izva
jalc
em p
red
zače
tkom
del
a.
N
epos
redn
o pr
ed
zače
tkom
del
a je
treb
a zu
nanj
e iz
vaja
lce
pono
vno
sezn
aniti
s
prav
ili g
lede
var
nega
tra
nspo
rta
in g
iban
ja
dela
vcev
po
prom
etni
h po
teh
znot
raj p
odje
tja.
47
- -
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
?
Kat
eri n
adal
jnji
ukre
pi
mor
ajo
biti
izve
deni
?
P
rem
ešča
nje
te
žkih
p
red
met
ov
Z
unan
ji iz
vaja
lci
(vzd
ržev
alci
) la
hko
utrp
ijo
zelo
res
ne
pošk
odbe
, če
na n
jih p
adej
o te
žki p
redm
eti,
na p
rimer
težk
i de
li st
roja
.
V
si d
elav
ci, k
i sod
eluj
ejo
pri k
akrš
nem
kol
i pr
emeš
čanj
u te
žkeg
a de
la s
troja
ali
drug
e te
žke
delo
vne
opre
me,
se
vedn
o pr
edho
dno
spor
azum
ejo
o va
rnem
nač
inu
izve
dbe
prem
ešča
nja.
Vzd
ržev
alec
, zap
osle
n v
podj
etju
(al
i del
ovod
ja),
pa
posk
rbi,
da v
si
vple
teni
del
avci
ved
o, k
aj je
njih
ova
nalo
ga.
V
zdrž
eval
ec, z
apos
len
v po
djet
ju, j
e us
poso
blje
n za
var
no v
ožnj
o vi
ličar
ja.
V
zdrž
eval
ec, z
apos
len
v po
djet
ju, i
n tr
ije d
rugi
de
lavc
i so
uspo
sobl
jeni
za
varn
o na
meš
čanj
e za
nk z
a dv
igov
anje
bre
men
.
U
spos
oblje
n de
lave
c ve
dno
nadz
oruj
e po
tek
-
Org
aniz
irati
je tr
eba
celo
dnev
no
uspo
sabl
janj
e za
var
no
prem
ešča
nje
brem
en in
na
meš
čanj
e za
nk n
a br
emen
a.
kakr
šneg
a ko
li pr
emeš
čanj
a br
emen
.
48
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
?
Kat
eri n
adal
jnji
ukre
pi
mor
ajo
biti
izve
deni
?
R
očn
o
pre
meš
čan
je
bre
men
V
zdrž
eval
ec,
zapo
slen
v
podj
etju
, in
zuna
nji
izva
jalc
i (v
zdrž
eval
ci)
lahk
o ut
rpijo
po
škod
be
hrbt
enic
e al
i do
lgot
rajn
e bo
leči
ne, č
e se
pr
emeš
čanj
e br
emen
ne
izva
ja n
a pr
avile
n na
čin.
N
a vo
ljo s
o pr
ipom
očki
za
ročn
o pr
emeš
čanj
e br
emen
, kot
so
vilič
arji,
voz
ički
, sam
okol
nice
itd
.
V
zdrž
eval
ec, z
apos
len
v po
djet
ju, j
e us
poso
blje
n za
var
no r
očno
pre
meš
čanj
e br
emen
. O
d zu
nanj
ih iz
vaja
lcev
se
vedn
o za
htev
a, d
a za
goto
vijo
, da
njih
ovi d
elav
ci u
pora
blja
jo
varn
e te
hnik
e ro
čneg
a pr
emeš
čanj
a br
emen
.
Z
a de
lovn
e na
loge
, ki v
klju
čuje
jo z
ahte
vno
ročn
o pr
emeš
čanj
e br
emen
(np
r. pr
i nek
ater
ih
popr
avili
h st
roje
v), s
e vz
drže
vale
c, z
apos
len
pri p
odje
tju, z
unan
ji iz
vaja
lci i
n dr
ugi d
elav
ci
Tr
enut
no n
iso
potr
ebni
na
daljn
ji uk
repi
.
pred
hodn
o do
govo
rijo
o va
rnem
na
činu
del
a.
49
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
?
Kat
eri n
adal
jnji
ukre
pi
mor
ajo
biti
izve
deni
?
B
ruše
nje
o
rod
ja
V
zdrž
eval
ci in
dr
ugi d
elav
ci,
ki s
o v
bliž
ini,
lahk
o ut
rpijo
re
sne
pošk
odbe
za
radi
od
leta
vanj
a de
lcev
in
zara
di
mož
nost
i zl
oma
brus
ilneg
a ko
lesa
.
V
zdrž
eval
ec, z
apos
len
v po
djet
ju, j
e us
poso
blje
n za
nam
estit
ev in
var
no u
pora
bo
brus
ilneg
a ko
lesa
ter
ima
večl
etne
izku
šnje
z
bruš
enje
m o
rodj
a.
V
zdrž
eval
ec, z
apos
len
v po
djet
ju, u
pora
blja
us
trezn
o os
ebno
var
oval
no o
prem
o (v
arov
alna
oča
la, r
okav
ice,
var
oval
ne č
evlje
).
S
amo
uspo
sobl
jeni
del
avci
sm
ejo
zam
enja
ti al
i upo
rabl
jati
brus
ilna
kole
sa.
Tr
enut
no n
iso
potr
ebni
na
daljn
ji uk
repi
.
50
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
?
Kat
eri n
adal
jnji
ukre
pi
mor
ajo
biti
izve
deni
?
D
elo
na
viši
ni
V
zdrž
eval
ec,
zapo
slen
v
podj
etju
, in
zuna
nji
izva
jalc
i lah
ko
pade
jo z
vi
šine
, na
prim
er p
ri po
prav
ilu
stro
ja a
li lo
kaln
ega
sist
ema
prez
rače
vanj
a,
in u
trpi
jo z
elo
resn
e al
i cel
o sm
rtne
po
škod
be.
V
si z
unan
ji iz
vaja
lci,
vzdr
ževa
lec,
zap
osle
n v
podj
etju
in d
rugi
del
avci
se
pred
hodn
o do
govo
rijo
o va
rnem
nač
inu
dela
na
viši
ni.
D
elov
na o
prem
a za
dos
top
(npr
. les
tve,
odr
i) je
shr
anje
na v
vzd
ržev
alče
vi d
elav
nici
in s
e pr
ever
i pre
d vs
ako
upor
abo.
Po
upor
abi s
e ta
op
rem
a ta
koj p
ospr
avi (
na z
anjo
pre
dvid
eno
mes
to).
V
zdrž
eval
ec je
usp
osob
ljen
za v
arno
upo
rabo
le
stev
in o
drov
.
O
rgan
izira
ti je
treb
a ce
lodn
evno
us
posa
blja
nje
za v
arno
de
lo n
a vi
šini
za
dela
vce
v po
djet
ju (
tudi
vz
drže
valc
a), k
i bod
o iz
vaja
li de
la n
a vi
šini
.
51
-
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
?
H
rup
Vzd
ržev
alec
, za
posl
en v
po
djet
ju, i
n zu
nanj
i iz
vaja
lci
(vzd
ržev
alci
) la
hko
utrp
ijo
pošk
odbe
sl
uha,
če
dela
jo v
hr
upne
m
delo
vnem
ok
olju
ali
upor
ablja
jo
hrup
no
delo
vno
opre
mo
(na
Č
e je
le m
ogoč
e, s
e vz
drže
valn
a de
la n
a st
rojih
in
drug
je iz
vaja
jo ta
krat
, ko
stis
kaln
ice
ne d
eluj
ejo,
saj
pov
zroč
ajo
moč
an h
rup.
V
zdrž
eval
ec, z
apos
len
v po
djet
ju, i
ma
na v
oljo
us
trezn
o os
ebno
var
oval
no o
prem
o (n
aušn
ike,
če
pe)
za v
arov
anje
slu
ha in
je u
spos
oblje
n za
pr
aviln
o ra
vnan
je in
vzd
ržev
anje
te o
prem
e.
Z
unan
ji iz
vaja
lci (
vzdr
ževa
lci)
so p
ouče
ni, d
a m
oraj
o up
orab
ljati
ustre
zno
oseb
no v
arov
alno
op
rem
o za
var
ovan
je s
luha
(na
ušni
ke, č
epe)
, ko
del
ajo
v hr
upne
m o
kolju
ali
upor
ablja
jo
hrup
no d
elov
no o
prem
o.
S
troj
i (np
r. vr
taln
i str
oji i
n ko
tne
brus
ilke)
so
ustr
ezno
vzd
ržev
ani,
s či
mer
se
zago
tovl
ja
prim
er k
otno
br
usilk
o).
njih
ovo
čim
tišj
e de
lova
nje.
K
ater
i nad
aljn
ji uk
repi
m
oraj
o bi
ti iz
vede
ni?
Tr
enut
no n
iso
potr
ebni
na
daljn
ji uk
repi
.
52
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
?
Kat
eri n
adal
jnji
ukre
pi
mor
ajo
biti
izve
deni
?
E
lekt
rika
Vzd
ržev
alec
, za
posl
en v
po
djet
ju, i
n zu
nanj
i iz
vaja
lci
(vzd
ržev
alci
) la
hko
utrp
ijo
elek
trič
ni š
ok
in o
pekl
ine
zara
di
neus
trez
ne
elek
trič
ne
opre
me
ali
nape
ljave
.
V
zdrž
eval
ec, z
apos
len
v po
djet
ju, z
unan
ji iz
vaja
lci i
n dr
ugi v
klju
čeni
del
avci
se
vedn
o pr
edho
dno
dogo
vorij
o o
elek
trič
ni v
arno
sti i
n iz
vede
jo u
stre
zne
varn
ostn
e uk
repe
, (iz
olac
ija
delo
vne
opre
me,
nam
estit
ev e
lekt
rični
h om
aric
, kje
r je
pot
rebn
o, u
pora
ba e
lekt
rični
h va
rnos
tnih
ele
men
tov)
itd.
O
d zu
nanj
ih iz
vaja
lcev
se
zaht
eva,
da
pred
hodn
o pr
egle
dajo
vso
ele
ktrič
no d
elov
no
opre
mo
in d
a na
del
oviš
če n
e pr
inaš
ajo
nobe
ne d
elov
ne o
prem
e, p
ri ka
teri
se ž
e na
pr
vi p
ogle
d vi
di, d
a so
stik
ala,
kab
li in
po
dobn
o v
slab
em s
tanj
u.
Tr
enut
no n
iso
potr
ebni
na
daljn
ji uk
repi
.
Ele
ktrič
ne n
apel
jave
in d
elov
na o
prem
a (t
udi
stro
ji v
vzdr
ževa
lčev
i del
avni
ci)
so r
edno
pr
egle
dani
(v
skla
du s
pre
dpis
i).
53
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
?
Kat
eri
nada
ljnji
ukre
pi
mor
ajo
biti
izve
deni
?
S
tro
ji
Vzd
ržev
alec
, za
posl
en v
po
djet
ju, i
n dr
ugi n
avzo
či
lahk
o ut
rpijo
re
sne
pošk
odbe
za
radi
ne
zava
rova
nih
gibl
jivih
del
ov
stro
jev.
V
si n
evar
ni d
eli s
troj
ev s
o us
trez
no z
avar
ovan
i sk
ladn
o z
navo
dili
proi
zvaj
alca
. Vsa
var
oval
na
opre
ma
se n
ahaj
a na
pre
dvid
enih
mes
tih.
Va
rova
la n
a st
rojih
so
preg
leda
na v
sak
mes
ec. S
o vz
drže
vana
in s
o v
dobr
em s
tanj
u.
V
sak
nov
stro
j je
ustr
ezno
pre
verje
n. V
edno
se
pre
veri:
al
i je
nam
ešče
na o
znak
a C
E,
ali j
e bi
la p
rilož
ena
ustr
ezna
Izja
va o
sk
ladn
osti,
Tr
enut
no n
iso
potr
ebni
na
daljn
ji uk
repi
.
ali n
i oči
tnih
lahk
o do
stop
nih
neva
rnih
gi
bljiv
ih d
elov
, al
i pos
tavi
tev
stro
ja n
e pr
edst
avlja
do
datn
e ne
varn
osti
oziro
ma
tveg
anja
, al
i so
prilo
žena
ust
rezn
a na
vodi
la z
a up
orab
o in
vzd
ržev
anje
itd.
54
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
?
Kat
eri
nada
ljnji
ukre
pi
mor
ajo
biti
izve
deni
?
U
tesn
jen
i in
za
prt
i pro
sto
ri
V
zdrž
eval
ec,
zapo
slen
v
podj
etju
, in
zuna
nji
izva
jalc
i lah
ko
utrp
ijo r
esne
al
i cel
o sm
rtne
po
škod
be, č
e os
tane
jo u
jeti
v ut
esnj
enih
V
ute
snje
nih
ali z
aprt
ih p
rost
orih
se
prav
ilom
a de
la n
e iz
vaja
jo. I
zjem
a so
prim
eri,
ko d
ela
na
drug
ačen
nač
in n
i mož
no o
prav
iti (
na p
rimer
, vz
drže
vale
c či
sti s
troj
z z
unan
je s
trani
, z
upor
abo
orod
ij, k
i om
ogoč
ajo
notr
anje
či
ščen
je, t
ako
da s
e iz
ogne
vst
opu
v no
tran
jost
str
oja)
.
P
ri vs
eh d
elov
nih
nalo
gah,
pri
kate
rih m
ora
vzdr
ževa
lec,
zap
osle
n v
podj
etju
ali
zuna
nji
P
reve
riti j
e tr
eba
načr
t re
ševa
nja
in iz
vest
i vaj
o re
ševa
nja
dela
vca
iz
utes
njen
ega
ali z
aprt
ega
pros
tora
.
ali
zapr
tih
pros
torih
. iz
vaja
lec
dela
ti v
utes
njen
em a
li za
prte
m
pros
toru
, se
pred
hodn
o iz
vede
oce
na tv
egan
ja
in d
oloč
ijo u
stre
zni v
arno
stni
ukr
epi z
a va
rno
delo
. Na
prim
er, v
edno
mor
ata
biti
pris
otna
vs
aj d
va d
elav
ca, d
a so
zag
otov
ljene
ust
rezn
e ko
mun
ikac
ijske
nap
rave
, da
se iz
dela
nač
rt
reše
vanj
a in
dru
go.
55
-
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
?
A
zbes
t
Vzd
ržev
alec
, za
posl
en v
po
djet
ju,
zuna
nji
izva
jalc
i in
drug
i so
lahk
o pr
i vz
drže
valn
ih
delih
Z
grad
be s
o bi
le p
regl
edan
e in
pre
verje
no je
bi
lo, a
li ob
staj
ajo
mes
ta, k
jer
se n
ahaj
a az
best
. Ugo
tovl
jeno
je b
ilo, d
a ni
mat
eria
lov,
ki
bi v
sebo
vali
azbe
st. P
red
neka
j let
i so
bile
za
men
jane
vse
str
ešne
plo
šče,
ki s
o vs
ebov
ale
azbe
st.
K
ater
i na
daljn
ji uk
repi
m
oraj
o bi
ti iz
vede
ni?
Tr
enut
no n
iso
potr
ebni
na
daljn
ji uk
repi
.
izpo
stav
ljeni
az
best
nim
vl
akno
m, k
ar
lahk
o pr
ived
e do
res
nih
plju
čnih
bo
lezn
i (tu
di
do r
aka
na
plju
čih)
.
56
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
?
Kat
eri n
adal
jnji
ukre
pi
mor
ajo
biti
izve
deni
?
P
oža
r/
og
enj
D
elav
ci v
bl
ižin
i pož
ara
lahk
o ut
rpijo
hu
de in
cel
o sm
rtne
po
škod
be
zara
di
U
krep
i za
varo
vanj
e pr
ed p
ožar
om s
o uv
eden
i (p
ožar
ni r
ed, a
para
ti za
gaš
enje
so
na
ustre
znih
in d
obro
poz
nani
h m
estih
, nač
rt
reše
vanj
a itd
).
Z
unan
ji iz
vaja
lci (
vzdr
ževa
lci)
so p
red
zače
tkom
del
ved
no s
ezna
njen
i s p
ožar
nim
Tr
enut
no n
iso
potr
ebni
na
daljn
ji uk
repi
.
redo
m in
dru
gim
i ukr
epi z
a va
rova
nje
pred
po
žaro
m.
vdih
avan
ja
dim
a in
op
eklin
.
57
N
evar
nost
/ T
vega
nje
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an in
ka
ko?
K
ater
i ukr
epi s
o že
bili
izve
deni
?
Kat
eri n
adal
jnji
ukre
pi
mor
ajo
biti
izve
deni
?
P
rva
po
mo
č
V
prim
eru
nezg
ode
pri
delu
lahk
o vz
drže
vale
c,
zapo
slen
v
podj
etju
in
zuna
nji
izva
jalc
i utr
pijo
hu
de
zdra
vstv
ene
posl
edic
e, č
e pr
va p
omoč
ni
nude
na
P
oleg
vzd
ržev
alca
, zap
osle
nega
v p
odje
tju,
sta
še d
va d
elav
ca u
spos
oblje
na z
a nu
denj
e pr
ve p
omoč
i.
N
a vo
ljo je
ust
rezn
a op
rem
a za
nud
enje
prv
e po
moč
i.
Vsi
del
avci
v p
odje
tju in
zun
anji
izva
jalc
i so
sezn
anje
ni z
imen
i del
avce
v, k
i so
uspo
sobl
jeni
za
nude
nje
prve
pom
oči.
Pra
v ta
ko p
ozna
jo te
lefo
nske
šte
vilk
e, k
i jih
je tr
eba
nem
udom
a po
klic
ati v
prim
eru
nezg
ode
pri
delu
. Pra
v ta
ko v
edo,
kje
so
nam
ešče
ne
Tr
enut
no n
iso
potr
ebni
na
daljn
ji uk
repi
.
prav
očas
no in
pr
aviln
o.
omar
ice
za p
rvo
pom
oč.
Vse
bina
om
aric
za
prvo
pom
oč s
e pr
egle
duje
in
dop
olnj
uje
po p
otre
bi o
ziro
ma
enkr
at n
a m
esec
in v
saki
č, k
o se
zgo
di p
oško
dba
na
delo
vnem
mes
tu.
58
N
evar
nost
/ tv
egan
je
K
do b
i lah
ko
bil
pošk
odov
an
in k
ako?
K
ater
i ukr
epi
so ž
e bi
li iz
vede
ni?
K
ater
i na
daljn
ji uk
repi
m
oraj
o bi
ti iz
vede
ni?
O
seba
, od
govo
rna
za
izve
dbo
ukre
pa
Rok
za
izve
dbo
ukre
pa
Dat
um
izve
dbe
ukre
pa
glej
tabe
le
zgor
aj
glej
tabe
le
zgor
aj
glej
tabe
le
zgor
aj
glej
tabe
le
zgor
aj
ime,
prii
mek
, na
ziv
dan,
mes
ec, l
eto
dan,
mes
ec,
leto
(op
omba
)
glej
tabe
le
zgor
aj
glej
tabe
le
zgor
aj
glej
tabe
le
zgor
aj
glej
tabe
le
zgor
aj
ime,
prii
mek
, na
ziv
dan,
mes
ec, l
eto
dan,
mes
ec,
leto
(op
omba
)
glej
tabe
le
zgor
aj
glej
tabe
le
zgor
aj
glej
tabe
le
zgor
aj
glej
tabe
le
zgor
aj
ime,
prii
mek
, na
ziv
dan,
mes
ec, l
eto
dan,
mes
ec,
leto
(op
omba
)
59
Vir: indiantransports.com/english/repairs-maintenance.html
Vir: spectroinc.com/services-maintenance-support-services-support-plans.htm
60
6. Drugi viri informacij l Evropska kampanja varnosti in zdravja pri delu
Evropska kampanja varnosti in zdravja pri delu 2010 - 2011 je posvečena vzdrževanju. Njen cilj je ozaveščanje:
l o pomembnosti vzdrževanja ter l o tveganjih, ki nastanejo, če vzdrževanje ni
pravilno izvedeno. Kampanja je namenjena promoviranju osnovnih pravil za varno izvajanje vzdrževalnih del. Promocijsko gradivo kampanje, bilteni in poročila, ki obravnavajo različna vprašanja zagotavljanja varnosti in zdravja pri vzdrževalnih delih, so objavljeni na:
l http://osha.europa.eu/fop/slovenia/sl/ek2010-
2011/
l http://osha.europa.eu/en/campaigns/hw2010/
61
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je doslej objavilo vrsto publikacij in spletnih strani, v katerih lahko najdete koristne nasvete z a reševanje ključnih vprašanj zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Objavljene so na: l http://osha.europa.eu/fop/slovenia/sl/publicati
ons
l http://osha.europa.eu/fop/slovenia/sl/spletne_aplikacije
l Napo filmi
Na voljo so animirani filmi, ki nam pomagajo bolje razumeti tveganja na delovnem mestu. Napo na svoji novi spletni strani na preprost način prikazuje, kako se spopasti s kostno-mišičnimi obolenji in prekomernim hrupom na delovnem mestu, razlaga pomen varnostnih znakov, daje nasvete mladim delavcem, gradbincem, čistilcem, vzdrževalcem in njihovim delodajalcem. Filmi so objavljeni na: l http://www.napofilm.net/sl/
62
l Publikacije Ministrstva za delo, družino in socialne
zadeve
Napo pri promociji Evropske kampanje varnosti in zdravja pri delu 2010 - 2011
Vir: osha.europa.eu/sl
63
7. Predpisi Najpomembnejši predpisi, ki urejajo področje zagotavljanja varnosti in zdravja pri vzdrževalnih delih: 1. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list
RS, št. 56/1999, 64/2001), 2. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu
na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/2005),
3. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji
zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/2006 (18/2006 - popr.)),
4. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji
zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu (Uradni list RS, št. 94/2005),
5. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji
zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005),
64
65
6. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji
zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (Uradni list RS, št. 101/2005),
7. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 73/2005),
8. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne
opreme (Uradni list RS, št. 101/2004),
9. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (Uradni list RS, št. 4/2002, 39/2005),
10. Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z
oceno tveganja (Uradni list RS, št. 30/2000),
11. Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005),
12. Pravilnik o varnostnih znakih (Uradni list RS, št.
89/1999, 39/2005, 34/2010),
66
14. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Uradni list RS, št. 29/1992),
15. Pravilnik o varnosti strojev (Uradni list RS, št.
75/2008). Omenjeni predpisi so objavljeni na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/
13. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005),
Vir: www.hoversmeight.com/maintenance/
Kazalo 1. Uvod 3 2. Kaj je vzdrževanje? 5 3. Najpogostejše nevarnosti pri vzdrževalnih delih 7 3.1. Izolacija delovne opreme 8 3.2. Delo v utesnjenih ali zaprtih prostorih 10 3.3. Padec z višine 12 3.4. Padec težkih predmetov 13 3.5. Azbest 18 3.6. Izbira zunanjih izvajalcev 21 3.7. Drugi pomembni razlogi za večja tveganja pri
vzdrževalnih delih 23
4. Kontrolni list za varno vzdrževanje 26 5. Ocena tveganja za vzdrževalna dela 29 5.1. Enostaven postopek ocenjevanja tveganja v petih
korakih 32
5.2. Kako se je vzdrževalec v podjetju lotil ocenjevanja tveganja?
41
5.3. Tabela za ocenjevanje tveganja za vzdrževalna dela v podjetju
43
6. Drugi viri informacij 61 7. Predpisi 64
67
Viri in literatura 1. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list
RS, št. 56/99 in 64/01) 2. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu
na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/2005)
3. Spletne strani Health and Safety Executive, Velika Britanija, http://www.hse.gov.uk/
4. S pletne strani Health and Safety Authority, Republika Irska, http://www.hsa.ie/eng/
5. Spletne strani Evropske agencija za varnost in zdravje pri delu, http://osha.europa.eu/en
6. Informativni bilteni Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu
7. Spletne strani Occupational Safety and Health Administration, Združene države Amerike, http://www.osha.gov/
8. Spletne strani Safe Work Australia, Avstralija, http://www.safeworkaustralia.gov.au/
68
BELEŽKE ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ………………………………………………………………
69
Zdravo delovno okolje. Dobro za vas. Dobro za posel.
Page 1Page 2Page 3Page 4Page 5Page 6Page 7Page 8Page 9Page 10Page 11Page 12Page 13Page 14Page 15Page 16Page 17Page 18Page 19Page 20Page 21Page 22Page 23Page 24Page 25Page 26Page 27Page 28Page 29Page 30Page 31Page 32Page 33Page 34Page 35Page 36Page 37Page 38Page 39Page 40Page 41Page 42Page 43Page 44Page 45Page 46Page 47Page 48Page 49Page 50Page 51Page 52Page 53Page 54Page 55Page 56Page 57Page 58Page 59Page 60Page 61Page 62Page 63Page 64Page 65Page 66Page 67Page 68Page 69Page 70Page 71Page 72