Vas mesecnik marec 2010

www.armat.si

T E L E V I Z I J A

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 64 - marec 2010

okna vrata senčila

031 614 719 www.av-invest.si

2 št. 64, marec 2010Vaš mesečnik

20

let

vaš

kan

al

»Vaš kanal bo še bolj skr-bel za dobro obveščenost in postal še večji osrednji regijski informator.« irena Vide, odgovorna urednica in direktorica

»Dragocenost Vašega kanala se kaže predvsem v sledenju zgodbam vsakdanjega utripa ulice, ki na prvo mesto ne po-stavlja tistih, ki spreje-majo odtujene odločitve, ampak konkretne usode ljudi, ki potrebujejo glas, ki njihove zgodbe lahko ponese v svet. Zgolj ta-

Danes, 19. marca, na jožefovo, regionalni televizijski program Vaš kanal obeležuje 20 let oddajanja. Dve desetletji dolgo medijsko krmarjenje je bilo sila pestro, velikokrat nepredvidljivo. Televizija Vaš kanal je postala pomemben in uveljavljen igralec na medijskem prizorišču. Ob jubileju objavljamo razmišljanja nekaterih, a še zdaleč ne vseh, sodelavcev, ki vsakodnevno tako ali drugače sooblikujejo televizijski program.

kšna televizija ima smisel in zgolj takšno televizijo je vredno soustvarjati.« tjaša pureber

»Lepo je Vaše zgodbe objaviti z nasmeškom, prijetno je začutiti val toplih občutkov ob srečno zaključenem pripetljaju, izziv je izbirati besede in sliko ter podati izčrpno poročilo o Vašem dogod-ku.« danijela radjen

»Televizija je mozaik marljivih sodelavcev, kreativnih idej in zvestih

gledalcev!« marko meso-jedec

»Ko sem prišel na TV Vaš kanal kot neizkušen sne-malec, nisem niti sanjal, da bom spoznal toliko novih obrazov tako na te-renu kot tudi v sami hiši. Veliko pozitivnih izkušenj se je nabralo v mojem 10-letnem delovanju. Še jih bo! Čestitke celemu kolektivu.« bojan Žafran

»Televizijo soustvarjamo ljudje za ljudi.« mojca kren

»Včeraj, danes, jutri. Vaš kanal z vami in za vas doma in po svetu!«Silvester polak

Na palubo Vašega kanala sem stopila natanko pred desetimi leti. In v trenutku me je prevzela z rado-vednostjo, adrenalinom, izjemnimi možnostmi in priložnostmi. Uživala sem v prav vsakem stiku s kamero in ljudmi; v oddajah v živo, Novicah in ne nazadnje oddaji Povej!, ki sem jo ustvarjala za mlade in vse, ki smo v

stiku z njimi. Televizij-ska ladja je s sposobno posadko previharila že marsikateri vihar in čim več zmagovalnih regat ji želim tudi v naslednjih desetletjih. Srečno! irena potočar papež

»Delo na Televiziji Vaš kanal je zame vsakodnev-ni izziv, ki je poplačan z odzivom gledalcev.«Verica marušič

»Leta, ki sem jih preživel na Vašem kanalu, so v mojem življenju pustila

3št. 64, marec 2010 Vaš mesečnik

»Televizija: zgodba, ki se zjutraj začne in zvečer, ko ugasnejo kamere, konča. Ampak naslednji dan se vse ponovi - »televizijski svet« nima omejitev. In v tem je poanta!«Slobodan Jovič

»Raznolike programske vsebine so odlična prilo-žnost za trženje programa Vaš kanal.« milan Žibert

Biti za kamero in ujeti tre-nutke vsakdana domačih ljudi, mi je vedno pome-nilo prijeten del mojega televizijskega dela. Vse do tistega 13. julija, ki je Posavju vzelo 13 življenj. Šele skozi objektiv kamere sem videl, kaj se dogaja. To so bili eni prvih posnet-kov usodnega spusta in z medijskega vidika »vroča roba«, a v tistih trenutkih sem razmišljal le, kako pomagati. boštjan colarič

televizija, pa specifično. Rada imam drugačnost, pester vsakdan mi ponuja veliko zadovoljstva in me bogati.« anita Frlan

»Delo na televiziji je podobno televizijskemu sporedu: dnevno aktualne zadeve, resne debate, poučne vsebine, zabavni dogodki in tudi humor-ja ne zmanjka.« petra prijanovič

»Na televiziji ni nikoli dolgčas. Ko se dela, se dela, ko pa je čas za zabavo,se zabavamo.«nina čuk

»Televizijska produkcija je kot nedokončana pesem: ko že misliš, da si prišel do konca, se z novimi teh-nološkimi spoznanji začne vse od začetka.«Sebastijan ajdišek

neizbrisne sledi.Pečat so mi odtisnila srečanja z različnimi ljudmi. Zaradi življenjskih izkušenj, ki sem jihpridobil v dvajsetletnem obdobju na Vašem kana-lu, sem mnogo bogatejši. Spoznal sem, kako zelo so pomembni ljudje, in zato zdaj bolj cenim življenje samo. Brez čudovitih sodelavcev bi bil prikraj-šan za prijateljstva, ki obstajajo.« dušan pezelj

»Pri delu za Vaš kanal mi je všeč, da v ospredju niso le negativne teme, ampak lahko delam tudi zgodbe o pozitivnih stvareh.« Živa zakšek

»Dinamično delo, odprtost do različnosti, nepo-srednost pri poročanju, stičišče nasprotnih pogle-dov ... to in še več zna biti televizijski vsakdan.« petra krnc

»Delo na televiziji je polno novih izkušenj in je zabav-no.« mario murko

»Všeč mi je dejstvo, da se delo na televiziji in stvari, ki me sicer tudi osebno zanimajo in jih rad

počnem, vse bolj pogosto prepletajo in dopolnjujejo, kar mi daje nov ustvarja-len zagon.« Jure marolt

»Televizija je medij za oči in ušesa. Pri svojem delu snemalca sem se in se vedno trudim zabeležiti lepe trenutke in dogodke zavoljo zvestih gledalcev in predvsem svoje lastne želje vedno in povsod prikazovati le lépo.« matej r. škof

»Delo novinarja na Vašem kanalu na nek način predstavlja antipod aferaškemu, tabloidnemu mrhovinarstvu, ki ga gojijo nekateri spletni in komer-cialni mediji in ki botruje slabemu stanju duha v družbi. In prav je tako!«Jernej petrovič

»Delo na televiziji je kot doživljanje najslajše ljube-zni – strastna predanost, ki vsakič znova vzplamti v nenasitnem še.« tanja Sluga

»Televizija je medij, ki mi omogoča, da s kamero ujamem dogajanje okoli sebe.« robert Sajovec

»Delo na televiziji je raznoliko in polno adre-nalina. Za vedno si bom zapomnil dan, ko smo se preselili na sedanjo loka-cijo na Podbevškovi 12. V osmih urah sem usposobil improvizirano režijo za zagon popoldanskega programa.« iztok Fink

»Če bi bilo na svetu le veselje, se ne bi nikoli na-učili biti pogumni in potr-pežljivi« je dejala H.Keller. Res je. V dobrem desetle-tju tvornega dela, toliko ga piše moja zgodovina na Vašem kanalu, nemalo-krat ni bilo lahko. Naučili smo se biti pogumni in potrpežljivi, predvsem v boju za preživetje in za bolj prijazno zakonodajo do medijev, ki delujejo lokalno, regionalno, pozitivno in objektivno, za »MALEGA ČLOVEKA«. Brez veselja pač ne gre, zato se veselimo drobnih pozornosti. tatjana petrič

»Uspeli bomo in smo že, ker smo pridni, vztrajni in televizijci z velikim srcem.« Jožica pavlin

»Delo z ljudmi je zahtev-no, delo v mediju, kot je

20

let

vaš

kan

al

Tjaša Pureber Boštjan Colarič, Fotografika

�� Kaj� je� vaša� prva� asociacija,� ko� vam�nekdo�reče�Televizija�Vaš�kanal?Odlična medijska hiša! Moja, vaša, naša te-levizija. Medij, za katerega se zdi, da se je skozi čas vtihotapil v vse pore mojega življe-nja. Izjemen medij z izjemnimi ljudmi. Tele-vizija, ki dela za ljudi »zunaj ekrana« in ima do njih odkrit in spoštljiv odnos.

�� Vaš��kanal�letos�praznuje�dvajset�let.�Obdobje,�ki�je�bilo�zaznamovano�tako�z�vzponi�kot�padci.�Se�je�izplačalo�vztraja-ti?Da, zagotovo! Vesela sem, da so vzponi vidni, zaznani in opaženi. Tako v regiji kot tudi širše, nagrade in priznanje za naše delo smo prejeli tudi izven meja Slovenije. Rav-no danes sem dobila sporočilo uglednega gospodarstvenika (pokaže, op. p.), ki pravi: »Čestitam! Iz preproste vaške televizije ste uspeli hišo popeljati v osrednjo slovensko krajino. Dopoldne sem v ponovitvi jubilejne

športne oddaje poslušal vaš govor izpred let: točke, metri, sekunde štejejo … Vem, da jih je bilo mnogo; točk in metrov, in hva-la vam za vse, kar ste in še boste storili za nas, ki vas radi gledamo …« To dobro dene. Pohval, takšnih in podobnih, ni malo. Vese-li smo tudi čestitk, ki te dni kar dežujejo v naše uredništvo, za nas to pomeni prizna-nje za dobro delo in zanje smo hvaležni. A bili so tudi trenutki, ko smo bili dobesedno na tleh. Brez denarja. V nenehni bitki, da se Vaš kanal, ki je bil že davno prepoznan kot pomembno (!) dopolnilo programu RTV Slovenija, saj prav tako deluje v javnem inte-resu, kot tak obravnava tudi skozi finančno oko, so se v zakulisju odvijale manj prijazne zgodbe. Tudi z udarci čisto pri tleh nam ni bilo prizaneseno. Karte se žal skozi dejav-nost oblasti in državniško modrost v tem pogledu niso bistveno premešale. A močno upam, da je tudi to poglavje blizu pravega konca. Padci so bili boleči, a posledično od-ločilni za nova spoznanja in zagon. Naj spo-mnim na še vedno odprto poglavje iz leta 2005, na tri dni v maju, ki zgovorno pričajo o priznanju in veliki zvestobi naših gledalcev,

IRENA VIDE:

Stik z gledalci je najpomembnejši! Televizija Vaš kanal je v svojih dvajsetih letih prehodila dolgo pot uspehov in padcev. Na začetku projekt nekaj navdušen-cev je danes ena največjih regionalnih medijskih hiš s pestro vsakodnevno produkcijo. Zadnje desetletje razvoj usmerja direktorica in odgovorna urednica Irena Vide. Pod njenim vodstvom se je zvrstilo nekaj najodmevnejših premikov: od pridobitve statusa posebnega pomena, Rastoče knjige, t.i. Naj izborov, posebnih jubilejnih oddaj, tradicionalnega sre-čanja županov Jugovzhodne Slovenije, vse do letošnje prve nominacije za prestižnega viktorja. Ob dvajsetletnici Vaš ka-nal obrača nov list, saj se loteva ključnega mejnika – digitali-zacije. »To je zahteven tehnični, finančni in vsebinski premik, a močno verjamem, da ga bomo zmogli,« pravi Videtova in dodaja:«Medijska prihodnost je namreč negotova!«

4 Vaš mesečnik

inte

rvju

ki so iz vseh koncev prihajali na našo televi-zijo in s svojim podpisom izražali podporo za referendum in 3 odstotke RTV naročnine, ki bi bili namenjeni lokalnim programom, torej tudi Vašemu kanalu. Da ne bo pomo-te: gledalci v Sloveniji še danes plačujejo naročnino izključno za javno televizijo, ne pa izključno za javni program. Referendum bi tedaj zagotovo uspel! In prav to poglavje je v času, ko se pripravlja nova medijska zako-nodaja, za obstoj in razvoj našega progra-ma v taki obliki vitalnega pomena. �� Na�televizijo�ste�prišli�kot�vodja�mar-

ketinga,�a�kmalu�prevzeli�številne�druge�naloge,�med�drugim�tudi�vodenje.�Kako�se� razlikuje� današnji� produkcijski� način�od�takratnega?Res je, imela sem precejšnjo bero marke-tinških izkušenj, ki sem jih pridobivala v tedaj največjem gradbenem gigantu bivše Jugoslavije GIP Pionir, zato mi to delo ni bilo tuje. Tudi produkcija mi je bila blizu, saj sem aktivno sodelovala pri nastajanju odlič-nih medijskih akcij, spotov, filmov, pa tudi oddaj, nekatere še danes hranim v svojem arhivu. Izkušnje, ko se človek kar naen-krat znajde v drugi vlogi, so bile tedaj še kako dobrodošle. Moje marketinško delo na televiziji je bilo tesno povezano s produkcijo oddaj in vpetostjo v pro-gramske vsebine, ki sem jih tudi sou-stvarjala. Sprva pre-cej aktivno, ko pa sem leta 2000 pre-vzela vodenje naše medijske hiše, za to ni bilo več časa. Prav produkcijska pot pa se je od tedaj do da-nes nenehno spreminjala. Potrebe in želje naših tehnikov po tehnični posodobitvi se polagoma udejanjajo. Včasih smo snemali s kamerami, ki jih danes praktično ni več, tudi posnetki s kaset, ki čakajo na digitalno hrambo, so precej slabše kakovosti. Dana-šnji studio je že na tretji lokaciji, a še vedno preskromen za vse tisto, kar znamo in bi želeli ponuditi našim gledalcem. Danes je v ospredju sodobna računalniška tehnika, ki omogoča vedno hitrejši prenos podatkov in skorajda ni več nenehnih težav, kako dosta-viti kasete s terena v Novo mesto in novico še isti dan uvrstiti v program. To je velik na-predek. Z mobilno opremo in reportažnim avtom smo v drugem desetletju posneli vr-sto javnih dogodkov, nekatere pa smo pre-našali tudi v živo. Nov, prostornejši studio in tehnično posodobljen reportažni avto je

želja vseh televizijcev in slej ko prej se bo morala udejanjiti.

�� Pod�vašim�vodstvom�je�Vaš�kanal�pri-dobil�status�posebnega�pomena.�Po�eni�strani�velik�prestiž,�po�drugi�pa�predsta-vlja�ogromno�obveznosti.�Kaj�status�v�re-snici�prinaša?Spomnim se tistega januarskega dne pred sedmimi leti, ko je sodelavec v izredno slabih zimskih razmerah iz tedaj resnično bele Ljubljane pripeljal odločbo, s katero se »mediju Vaš kanal in izdajatelju družbi Televizija Novo mesto, d. o. o., dodeli sta-tus regionalnega televizijskega programa posebnega pomena,« s katerim smo se zavezali k visokim poklicnim standardom in zagotavljanju profesionalnega novinarstva, skrbi za slovenski jezik in visokim produkcij-skim ter tehničnim merilom. Dokument, pri-dobljen na osnovi natančne analize našega progama, smo potrebovali tudi kot prilogo k razpisni dokumentaciji za nepridobitne, a obvezne programske vsebine. Vstopil je sredi kolegija, vzel iz torbe papir in radostno dejal: »Imamo jo, naš trud ni bil zaman!« Te-

daj sem tudi sama tako mislila. Verjela sem (kako utopično, kajne?), da bodo vsebine, ki smo jih s tem namenom posodobili, in nove oddaje, ki smo jih uvrstili v program, glede na neprido-bitnost, javni interes in pridobljeni status končno sistemsko sofinancirane iz dr-žavnega proračuna. A dejansko je precej

drugače. Vaš kanal spoštuje črko zakona, saj kot program posebnega pomena opravlja del javne službe. Deluje v javnem intere-su, kajti naša osnovna naloga ni ponujanje donosnih komercialnih vsebin, ampak za-gotavljati vsebinsko raznovrstnost, plural-nost, razvijanje kulture javnega dialoga in spodbujanje ustvarjalnosti v lokalnem in regionalnem okolju. Če torej strnem: status programa posebnega pomena je prinesel upanje za kadrovski in tehnološki razvoj, za redni in stabilni vir za izvedbo lokalnih in regionalnih vsebin. Zgodilo pa se je, da so se v istem žaklju znašli tudi neodvisni pro-ducenti, ki vseh teh obveznosti praktično nimajo. Imajo pa pravico do sredstev iz iste-ga naslova. A o tem je bilo prelito že toliko črnila, da ga verjetno ni več vredno prelivati.

�� Gospodarska�kriza�je�močno�prizade-la�tudi�medijski�prostor.�Kaj�je�po�vašem�

Dobro televizijsko od-dajo odlikuje dobra vsebi-na, za njo pa stojijo odlični novinarski prispevki, dobri posnetki, izvirna montaža in karizmatični voditelj, voditeljica.

5Vaš mesečnik

inte

rvju

mnenju�pravilna�strategija�za�izhod�iz�kri-ze?�Mnogi�menijo,�da�mora�gospodarski�sektor,�če�želi�spet�zagnati�prodajo,�veli-ko�vložiti�prav�v�oglaševanje�…�Se popolnoma strinjam. A dogaja se ravno obratno. Ne sicer pri vseh oglaševalcih in poslovnih partnerjih, a vendarle pri večini. Že konec leta 2008 je bilo očitno, da gre za drastičen upad naročil, ki ga danes beleži-mo v skoraj 30-odstotnem zmanjšanju kla-sičnega oglaševanja. Menim, da mora biti v pravilni strategiji za izhod iz krize načrtno opredeljena tudi dobra promocija. Ta ima v kriznih časih, ko podjetja krčijo in klesti-jo stroške za reklame in oglaševanje, po-membno družbeno vlogo. In dogaja se, česar sem vesela, da se uspešna podjetja čedalje bolj zavedajo, kaj za svoj oglaševal-ski denar dobijo. In prav tu vidim pomemb-no vlogo naših tržnih strokovnjakov in eno od poti za izhod iz krize tudi našega medija. Pri velikih oglaševalcih smo žal povsem od-visni od raziskav gledanosti, te pa ne samo, da so izredno drage, temveč jih lokalni in regionalni programi s svojimi nekomercial-nimi vsebinami in omejeno pokritostjo ne dosegajo v dovolj visokem odstotku, da bi bili zanimivi za velike multinacionalke, ki jih zanimajo le veliki komercialni projekti, de-lani izključno s ciljem visoke gledanosti, ki se jih lahko trži. Ne glede na njihovo spo-ročilno vrednost. Prav delež oglaševalskega kolača je namreč temeljni vir televizijskega proračuna. Za Vaš kanal pomeni to tudi ve-čji del sredstev za ustvarjanje tistih vsebin, ki so povsem nekomercialnega značaja in ki predstavljajo naš osrednji programski skelet. In vse to, kot tudi izredno neugodne razmere na trgu, terjajo dodaten premislek o smislu ohranjanja statusa ter o »brezplač-ni« produkciji javnega interesa v prihodnje. Vprašanje, ki ga trenutna toga medijska zakonodaja izključuje, pa je, kako pridobi-ti denar, ki ni samo oglaševalski. Če se bo uveljavil delovni osnutek nove medijske zakonodaje (mimogrede, ta v trenutku tega pogovora še ni v javnosti), se bodo me-dijske storitve opravljale kot gospodarska dejavnost, kar bi bilo edino smiselno, saj je naša televizija navsezadnje gospodarska družba in ne javni zavod, kot mnogi zmotno menijo.

�� Leta�2003� je�Vaš�kanal�dobil� t.i.�Zlati�list�Rastoče�knjige.�Naša�medijska�hiša�je�bila�na�začetku�praktično�edina,�ki�je�pro-jekt�podprla.�Kaj�nagrada�pomeni�za�našo�televizijo?Ideji sem bila naklonjena že od prvega tre-nutka, prvič zato, ker je vzklil na Dolenjskem, in drugič zato, ker je knjiga ne samo moja ži-vljenjska sopotnica, ampak tudi največja pri-jateljica in učiteljica. Projekt Zlati list Rastoče

knjige – poklon slovenskemu jeziku, govorje-ni in pisani besedi ter slovenski knjigi – letos obeležuje desetletnico delovanja. Vaš kanal se je kot prva medijska hiša temu svojevr-stnemu pomniku našega naroda pridružila že na samem začetku, s prejemom zlatega lista pa je postala tudi njen uradni podpornik in promotor. Za našo medijsko hišo to pomeni poklon in priznanje za poročanje in širjenje ideje o simbiozi med kulturo, gospodar-stvom, znanostjo in umetnostjo ter širšemu povezovanju, kar je med drugim tudi poslan-stvo naše televizije. ��

Eden� izmed� odmevnejših� projektov� je�tudi�časopis,�ki�ga�bralci�sedaj�držijo�v�ro-kah.�Vaš�mesečnik�je�bil�lani�po�Nacionalni�raziskavi�branosti�najbolj�bran�časnik�v�re-giji.�Kaj�vas�je�vodilo,�da�program�televizi-je�prelijete�tudi�v�tiskan�medij?Iskreno: v osnovi je odločitev dozorela kot bumerang na izkrivljene informacije v enem izmed lokalnih časopisov. Že dalj časa pa me je vodila želja, da bi delček tistega, kar je na Vašem kanalu videno, ostalo tudi zapisano, za trenutek ustaviti živo sliko, kar danes so-dobna tehnika dopušča. In tako se je marca 2004 rodila prva številka Vašega mesečnika, ki se je kmalu znašel visoko na lestvici tiska-nih medijev. Priznam, da sem bila nad lansko raziskavo branosti presenečena. A kaže, da so tudi Vaš mesečnik bralci vzeli za svojega. Verjetno zaradi dobro napisanih in zanimi-vih intervjujev (tudi ali predvsem vaših) ter lahkotnosti atraktivnih pa tudi strnjenih po-membnih dogodkov, ki so tudi sicer našli svoj prostor v televizijskem programu Vaše-ga kanala. Hkrati pa je Vaš mesečnik sijajno orodje za promocijo našega programa ter utrinkov pred medijsko sceno in za njo. V njem je prostor tudi za pro-mocijo gospodarstva, politike in tukaj živečih ljudi na malce drugačen, sproščen način. Toda glede na to, da so danes v ospredju predvsem spletni časopisi (vse šte-vilke Vašega mesečnika lahko najdete na sple-tni strani www.vaskanal.com), tudi v naši hiši razmišljamo v tej smeri. A pustimo času čas. �� Vaš� �kanal� je�poskušal�stopiti�v�stik�s�

svojimi� gledalci� na� različne� načine,� med�drugim�tudi�tako,�da�smo�jih�pet�let�spra-ševali,� kdo� je� po� njihovem� mnenju� naj�voditelj,� kateri�naj�dogodek,�naj�oddaja,�življenjsko�delo�in�mladi�talent.�Zakaj�ste�se�odločili�za�te�akcije?Vseskozi sem prepričana, da je stik z gledal-

ci, pa ne samo preko tv zaslona, ampak tudi osebno, najpomembnejši. S posebnimi ak-cijami, kot so bili tradicionalni izleti z našimi gledalci, in projekti, med katere sodijo tudi javne prireditve Zaigrajmo in zapojmo ter Naj izbor, smo se v prostoru želeli uveljaviti kot medij, ki daje in nudi več. Kot medij, ki želi v lokalnem in pokrajinskem okolju delo-vati za ljudi in preko različnih komunikacijskih

kanalov komunicirati z njimi. Akcija za ekrane popularnosti, unikatne steklene ekrane Vašega kanala, ki so jo mnogi poimenovali kar do-lenjski viktorji, je bila iz-razito odmevna. Hkrati pa je to tudi osrednji dogodek, na katerega povabimo naše poslov-ne partnerje in jim tako namesto pozornosti ob novem letu simbolično

izrazimo zahvalo za zaupanje in sodelova-nje. In vesela sem, da so tudi partnerji naše medijske projekte prepoznali kot svojo pri-ložnost za vsestransko in odlično promocijo. Brez njihove podpore teh dogodkov ne bi bilo. Letošnji »naj izbor« pa smo izglasovali kar sami, in to je »20 let Vašega kanala«.

�� Kaj�po�vašem�mnenju�odlikuje�dobro�televizijsko�oddajo?Dobro televizijsko oddajo odlikuje dobra

Današnji studio je že na tretji lokaciji, a še vedno preskromen za vse tisto, kar znamo in bi želeli ponuditi našim gledalcem.

6 Vaš mesečnik št. 64, marec 2010

inte

rvju

vsebina. Za njo pa stojijo odlični novinarski prispevki, dobri posnetki, izvirna montaža, karizmatičen voditelj, voditeljica. Nadgradi pa jo njena sporočilna vrednost, ki ostane. Seveda pa gre za prepletanje več dejavni-kov, vse od idejne zasnove do končne izved-be. Odmevnost, ki naj bi bila logična posle-dica dobre oddaje, je še kako odvisna tudi od njene zvrsti in žanra. Priprave dokumen-tarne, studijske, informativne, izobraževal-ne, razvedrilne oddaje se precej razlikujejo med seboj in vključujejo različne dejavnike, okoliščine in akterje. Vsem pa je zagotovo skupno eno: ekipa za izvedbo vsake oddaje mora biti uigrana in profesionalna.

�� Vaš� � kanal� velikokrat� medijsko� pod-pre� različne� dogodke,� od� dobrodelnih�koncertov�(nedavno�smo�recimo�podprli�zbiranje� sredstev�za�nakup�mamografa)�do�mladih�talentov.�Kaj�vas�vodi�pri�teh�odločitvah?�Verjetno se mnogim niti ne sanja, koliko produkcijskega in programskega časa smo namenili prav dobrodelnim akcijam in ra-znovrstnim humanitarnim projektom. A naj-večkrat so naša človekoljubna dejanja ostala neopažena, kot da je vse to za naš medij samoumevno. Pa ni. Gre le za izraz dobre volje in naše poslanstvo, s katerim neguje-mo tudi čut odgovornosti do širšega druž-benega okolja. Prispevek naše televizije je bil v vseh teh letih v tem poglavju izjemno velik in na to sem ponosna. Moje vodilo

je tako zasebno kot poslovno narediti ne-kaj dobrega za vse, ki so pomoči potrebni. Prepričana sem, da so bili nekateri veliki in tudi manjši dobrodelni projekti v lokalnem okolju uspešni tudi ali pa predvsem zato, ker jih je okolje kot take prepoznalo in spre-jelo prav skozi izrazno moč žive slike Vašega kanala.

�� Poleg�baze�v�Novem�mestu�bo�Vaš�ka-nal�zato,�da�se�še�bolj�približa�lokalnemu�okolju,�odprl�dopisništvi�v�Beli�krajini� in�Posavju.� Kako� bo� to�vplivalo� na� zastopanost�teh� regij� v� našem� pro-gramu?�Ti dve območji imata že sicer dobro medijsko po-kritost skozi programske vsebine posamezne po-krajine. Ocenili pa smo, da je to kakovost potreb-no nadgraditi tako vse-binsko kot produkcijsko, zato smo se odločili za ta korak. Ker Vaš kanal od-daja tudi digitalno in tako danes pokriva celotno medijsko področje Center – osrednji del Slovenije, se je pokazala potreba tudi po odprtju dopisništev izven JV Slovenije, tako v Ljubljani kot tudi na Gorenjskem in Koče-vsko-Ribniškem. Tedaj bodo vsa ta področja skozi prizmo Vašega kanala pridobila boga-

tejšo bero lokalnih informacij in pestrejši utrip dogodkov. Prebivalcem vseh novih območij pokrivanja in dopisništev bomo omogočili pridobitev večjega števila infor-macij o dogajanju v njihovem okolju, kot jih lahko vidijo v »nacionalnih« medijih, kjer je lokalnim in regionalnim vestem odmerjeno bolj malo časa. Vaš kanal bo tako še bolj skrbel za dobro obveščenost in postal še večji osrednji regijski informator. Centralno uredništvo v Novem mestu bo skupaj z do-pisništvi osredotočeno predvsem na infor-macije, ki najširšemu krogu ljudi omogočajo sprotno in celovito spremljanje dogodkov v njihovem ožjem okolju. Torej tam, kjer se sprejema največ odločitev, ki najbolj nepo-sredno vplivajo na njihova življenja. Razlog za dopisništva je tako tudi v krepitvi možno-sti, da lahko gledalci brezplačno in prosto pridobivajo informacije iz svojega okolja. To je še posebno pomembno v času krize in izrednih razmer. Kar je Vaš kanal, tako kot tudi drugi lokalni in regionalni programi po-sebnega pomena, že večkrat dokazal.

�� Kako�bo�digitalizacija�spremenila�de-lovanje�naše�televizije?Zelo. In to na vseh področjih. Odločitev oddajati digitalno ali ne, glede na to da smo preko optike vidni praktično že po vsej Sloveniji, je bila še leto dni nazaj pod vpra-šajem. Toda ker bodo s 1. decembrom le-tošnjega leta analogne frekvence ugasnile in bi velik del gledalcev v JV Sloveniji ostal brez slike Vašega kanala, smo vložili vlogo za pridobitev digitalnega oddajanja ter po analizi in oceni vseh potrebnih parame-trov prejeli odločbo s pravico oddajanja v digitalni obliki v osrednji medijski krajini Center. To je v vsej zgodovini Vašega kanala eden največjih in najzahtevnejših razvojnih

projektov in velik izziv. Po eni strani digitalizaci-ja omogoča še močnejše pozicioniranje Vašega kanala v slovenskem pro-storu, po drugi strani pa to pomeni precej izdaten finančni zalogaj. V leto-šnjem letu, ko v Sloveniji sicer še oddajamo dvojno (tako analogno kot digi-talno), moramo namreč prilagoditi in zamenjati celotno tehnično opremo in v največji možni meri digitalizirati precej bogat

televizijski arhiv. Tu pa se pojavijo še viso-ke številke na računih za digitalno oddaja-nje, ki ga, za razliko od analognih frekvenc, država ne subvencionira. Skratka, vložek v ta razvojni projekt je izjemno velik. Pro-gram sedaj recimo predvajamo že od de-

Digitalizacija je v vsej zgodovini Vašega kanala eden največjih in najzah-tevnejših razvojnih projektov in velik izziv.

7Vaš mesečnikšt. 64, marec 2010

inte

rvju

vete ure zjutraj in pozitivno nas preseneča dober odziv gledalcev iz različnih koncev Slovenije. Odločitev za digitalizacijo ni bila lahka, a se je s podporo kolektiva in naše skupne vizije vseeno zgodila. Za ohranitev in širitev delovnih mest, za večji tržni delež in obsežnejšo pokritost, za naš skupni iz-ziv. Res je, da nam situacija ni naklonjena, morda pa so nam naklonjene zvezde. Res je, da ni nobene garancije za naš stabilni digitalni jutri. Toda če te na vlaku ni, potem preprosto ne moreš prispeti na cilj. Zdaj našo medijsko barko vnovič usmerjamo k novim zmagam. Vem, pot ne bo enostavna, a skupaj z ekipo in okoljem bomo zmogli.

�� Če� smo� se� od� sedaj� povezovali� v�mrežo� regionalnih� televizij,� bomo� sedaj�poglabljali�odnose� tudi� s� t.� i.�digitalnim�trojčkom� (poleg� Vašega� kanala� tudi� TV�Primorka�in�RTS�Maribor).�Kaj�to�konkre-tno�pomeni�za�gledalce?Za gledalce to pomeni, da bodo lahko se-znanjeni z dogajanjem v vseh treh regijah, vse tri televizije pa bomo pripravljale kar

nekaj skupnih programskih vsebin. Prve so že v nastajanju. Tako bodo naši gle-dalci že od 6. aprila dalje lahko spremlja-li skupno informativno oddajo, ki bo na sporedu petnajst minut pred osmo zvečer. Snujemo pa še nekatere druge skupne televizijske oddaje lastne produkcije, ki jih bomo postopoma uvrščali v program. �� Medijska�konkurenca�je�huda.�Kako�se�

bo�naša�televizija�z�njo�spopadla?�Kakšne�vsebine� lahko�gledalci�pričakujejo�v�pri-hodnje?Odlično vprašanje, ki si ga iz dneva v dan zastavljam tudi sama. Odgovorov je zago-tovo več, vse pa se vrti okoli denarja. Če bomo imeli zagotovljena sredstva, bomo lahko zagotavljali tudi kakovostno lastno ter zgledno tujo produkcijo. A čeprav se ne bi rada ponavljala, sredstev na trgu za ob-vezne programske vsebine, o katerih sem že govorila, praktično ni. Oddaje, ki so za mnoge gledalce izjemnega pomena, pre-prosto niso prodajno in tržno blago. Poleg

tega, da ima gledalec danes na voljo veliko domačih in tujih tv programov, na trg priha-jajo še novi, vedno močnejša je internetna televizija, konkurenca na medijskem trgu je iz dneva v dan hujša. Boriti se je treba za vsakega gledalca posebej. Dobra gleda-nost pa je osnovni pogoj za pridobivanje oglaševalskega denarja, ki je še vedno te-melji vir prihodkov našega medija. Brez koncesij za program v javnem interesu je le še vprašanje časa, do katerega trenutka bomo še glasnik te medijske krajine. V na-sprotnem primeru se bomo morali namreč podati v komercialne vode in zanimali nas bodo le še donosni projekti. Bodoče vsebi-ne so odvisne predvsem od tega, ali bomo sploh še ohranjali status televizijskega pro-

grama posebnega pomena. V vsakem pri-meru pa je moje osebno prepričanje, da je potrebno informacijo podati korektno in ve-rodostojno. Nisem pristaš aferaškega rume-nega poročanja, čeprav je ta način poroča-nja očitno »najbolj moden« in oglaševalsko daleč najbolj zanimiv.

�� Zrete�v�prihodnost�optimistično?Absolutno, že po naravi sem optimistka. Moje življenjsko vodilo je, da ne sprejemam odgovora, da se nečesa ne da. Vse se zmo-re, če sta le volja in pot. In vedno se naj-de tudi pravi način, če si le pripravljen zanj plačati svojo ceno. Tu pa se začne že druga zgodba.

Vaš kanal bo še bolj skrbel za dobro ob-veščenost in postal še večji osrednji regijski informator.


inte

rvju

Na pragu tretjega desetletja

Vaš kanal pred novimi izziviTelevizija Vaš kanal je te dni zaokrožila 20 let delovanja. Oble-tnica je za Vaš kanal, ki ima od leta 2004 status regionalnega programa posebnega pomena in ki ga danes soustvarja blizu 70 sodelavcev, v marsičem prelomna, saj so pred vrati številni izzivi, ki jih prinašata tako digitalizacija kot nova medijska zakonodaja.

Marko Mesojedec Boštjan Colarič, Fotografika

Televizija Vaš kanal je leta 2008 prejela dovoljenje za razširjanje televizijskega programa Vaš kanal

v digitalni radiodifuziji na območju tako imenovanega »centra«. Pri-marno območje pokrivanja skladno

z dovoljenjem poleg Dolenjske, Bele krajine in Posavja poslej ob-sega še osrednjo Slovenijo, Gorenj-sko, Zasavje ter Ribniško-kočevsko regijo. Na omenjenem območju, razpetem med Karavankami in Obrežjem, je Vaš kanal od de-cembra 2009 že viden v digitalni

obliki. »Ker bodo s 1. decembrom letošnjega leta analogne frekvence ugasnile in bi velik del gledalcev v

JV Sloveniji ostal brez slike Vašega kanala, smo vložili vlogo za pri-dobitev digitalnega oddajanja ter po analizi in oceni vseh potrebnih parametrov prejeli odločbo s pra-vico oddajanja v digitalni obliki v osrednji medijski krajini Center. To je v vsej zgodovini Vašega kanala eden največjih in najzahtevnejših razvojnih projektov in velik izziv. Po eni strani digitalizacija omogoča še močnejše pozicioniranje Vašega kanala v slovenskem prostoru, po drugi strani pa to pomeni precej izdaten finančni zalogaj,« je na no-vinarski konferenci poudarila odgo-vorna urednica in direktorica Tele-vizije Vaš kanal irena Vide. Prav

nov način razširjanja programa televizijski posadki nalaga obsežne naloge. Poleg posodobitve tehnike

so tu še programske spremembe. Tako lahko gledalci od 15. febru-arja program Vašega kanala spre-mljajo od 9. ure zjutraj do polnoči. Vidnejše vsebinske spremembe pa se obetajo v drugi polovici aprila, ko se bo programska shema kore-nito spremenila. Nove oddaje, tako zabavne kot informativne, filmi in nadaljevanke so plod programske-ga povezovanja treh regionalnih televizij, ki so že vstopile v digitalni spekter – poleg Vašega kanala še TV Primorka (zahodna Slovenija) in RTS Maribor (vzhodna Slove-nija). »Poleg terminsko usklajenih predvajanj oddaj, nastalih v pro-dukciji posamezne televizije, bo od ponedeljka do petka petnajst pred osmo zvečer v programu vseh treh televizij mogoče spremljati skupni dnevnik, ki bo povzemal najbolj aktualno dnevno dogajanje v posa-mezni medijski krajini,« je razložila programska urednica tanja Sluga. Da gre za resen projekt, ki bo kon-kurenčen ostalim vseslovenskim televizijam, je »digitalni trojček« že potrdil z nekaterimi skupnimi od-dajami, med katerimi poseben za-logaj predstavlja neposreden pre-nos slovesne televizijske akademije ob 20-letnici Vašega kanala, ki jo bo iz Novega mesta preko satelita danes zvečer, ob 20. uri, mogoče neposredno spremljati tako rekoč po vsej Sloveniji.

Novost, ki predstavlja uvod v obse-žen paket programskih sprememb, si bo poslej na Vašem kanalu ob nedeljah, ob 20. uri, mogoče ogle-dati tujejezične filme. Kot prvi med nedeljskimi filmi je bil že na ogled Mrtvec Jima Jarmuscha, že to ne-

Filmski nedeljski večeri na Vašem kanaludeljo 21. marca, pa se bo ciklus nadaljeval s filmom Noč na zemlji, po mnenju poznavalcev najboljšim izdelkom istega režiserja. Nedeljski premieri bosta sledili še dve pono-vitvi, in sicer v sredo ob 22. uri ter v soboto ob 10.30.


20

. let

vaš

kan

al


inte

rvju

Tjaša Pureber Matej R. Škof, osebni arhiv

�� Zakaj�ste�se�odločili�ustanoviti�Televi-zijo�Vaš�kanal?Moja prva redna služba je bila na Televiziji Ljubljana (kasneje se je preimenovala v RTV SLO, op. p.), kjer sem bil snemalec s filmsko kamero in kamerman z elektronsko kamero v studiu. Vse je šlo »v živo«, saj videa še ni bilo. Ko sem leta 1964 prišel iz vojske, sem postal dopisnik Televizije Ljubljana, hkrati sem se zaposlil kot novinar na Dolenjskem listu. Kakršen koli filmski material sem po-slal v Ljubljano, so mi vse napačno zmonti-rali in takrat sem se zaklel: »Imel bom svojo televizijo!« Leta 1987 smo v Novem mestu začeli postavljati kabelsko razdelilno omrež-je in takrat se je ponudila prva priložnost, da gremo v svojo televizijo. Od takratnega Sekretariata za informiranje smo v zelo krat-kem času, natančneje 10. julija 1989, dobili pozitivno rešitev vloge za Vaš kanal, ki je bil prvi registrirani televizijski program v Jugo-slaviji. Nacionalnim televizijam se namreč ni bilo treba registrirati, ker so to bili organi Socialistične zveze.

�� To� so� bili� tudi� zgodovinsko� zanimivi�časi.�Bilo� je�pred�plebiscitom,�vojno,�sa-mostojnostjo;� v� času� političnega� vrenja�

med�civilno�družbo.�Ste�si�tudi�zato�želeli��neodvisen�medij?Ni bilo kakšnega hudega razmišljanja o de-mokratizaciji, bolj me je vleklo to, kar sem se naučil pri Dolenjskem listu: da je lokalna novica kraljica. Želeli smo narediti televizijo z lokalno vsebino.

�� Ena� prvih� prelomnic� se� je� zgodila� že�takoj�po�ustanovitvi:�volitve�aprila�1990.�Kako�ste�se�lotili�tega�zalogaja?Za nas je bila to morda celo hujša preizkušnja kot vojna. 19. marca smo že imeli gibljivo sliko, a to je bilo le poročilo o kabelski raz-delilni postaji na Marofu, drugače so bile v sporedu zgolj videostrani. 8. aprila pa smo z živo sliko že poročali z volišč. Franci Koncilija je poročal izpred rotovža, popolnoma po te-levizijsko, pa nismo delali dlje kot tri tedne in smo imeli grozno skromno opremo. Kamere in predvajalnike smo si morali sposojati. Prve lastne kamere smo nato kupili posamezniki, ne televizija, a vendarle je že šlo za opremo S-VHS, kakršno so uporabljale številne televi-zijske postaje v tujini.

�� Približno�leto�dni�po�začetku�delovanja�pa�je�prišla�vojna.�Vaš�kanal�je�bil�praktič-no�v�prvih�bojnih�linijah.�Vojno�poročanje�je�pač�najtežja�oblika�novinarskega�dela.�Kako�se�je�razmeroma�mlada�televizijska�posadka�soočila�s�tem?�

Vojna je bila pravzaprav nepričakovana. Ob pol štirih zjutraj me je nekdo poklical in rekel: »Zdaj pa imate kaj snemati!« Pojavila se je kolona JLA v Pogancih, sam sem hitro zbudil Francija Keka, ki je z Jožetom Hartmanom letel v Pogance, kjer se je začelo pogajanje med teritorialci in vojaško kolono, prodirajo-čo iz Karlovca. To je bil prvi del. Potem smo njihov premik spremljali vse do Medvedjeka, kjer je prišlo do spopada. Snemali smo sina kmeta, ki je zgorel v lastnem kozolcu, kako so v bolnišnico pripeljali vojaka JLA, pa šoferje in enega našega borca. To je bilo pravo te-levizijsko poročanje, nič drugače, kot je takrat poročal CNN. Nihče te ne nauči, kako v ta-kšnih težkih razmerah ukrepati, to so razme-re, ki zahtevajo predvsem prisebnost duha.

�� Na�čelu�televizije�ste�bili�celo�desetle-tje.�Kakšni�so�bili�v�tem�času�politični�priti-ski�na�avtonomno�novinarsko�delovanje?�S tem se ni bilo treba veliko spopadati, ker se odgovorni politični ljudje še niso zaveda-li pomena televizije. Po eni strani je bilo to dobro, po drugi strani pa slabo. Mislil sem, da bodo oglaševalci ponoreli zaradi možno-sti, ki se jim nudi, a jim je bil za reklamo vsak tolar preveč. Političnih pritiskov se tako niti ne spomnim, več je bilo pritožb posame-znih županov, ki so imeli nenehno občutek, da so njihove občine zapostavljene. Danes je za novinarje bistveno težje, saj so tako ali drugače prišli pod strahoten vpliv politike. V času, ko sem bil direktor, je šlo bolj za pritisk POP TV, predvsem za to, kdo bo komercialni vpliv televizije bolj izkoristil, to pa pomeni, kdo bo imel frekvenco na Trdinovem vrhu.

�� Kaj�je�za�Vaš�kanal�pomenila�pridobitev�te�frekvence?To je nepopisna pridobitev. Kabel lahko z malo truda postavi, kdor koli hoče. Za fre-kvenco, ki bi pokrivala Belo krajino, Dolenj-sko in Posavje, pa je primeren le Trdinov vrh. Na njem so bili v Helsinkih na mednarodni

MARJAN MOŠKON:

Ponosen sem na Vaš kanal!19. marca 1990 je začela oddajati Televizija Vaš kanal. Ta dan v očeh številnih, ki so leta sanjali o lastni pokrajinski televiziji, ostaja zapisan z zlatimi črkami. Tudi, ali pa predvsem, prvemu odgovornemu uredniku Televizije Novo mesto Marjanu Moškonu, ki jo je vodil prvih deset let. Srečava se, kje drugje kot v zdajšnjih, že tretjih prostorih Vašega kana-la. Še vedno izjemno čil in aktiven gospod iz rokava strese marsikatero anekdoto iz preteklih televizijskih časov. Še danes je vse njegove aktiv-nosti nemogoče našteti: od igranja violine v Folklornem društvu Kres, sodelovanja v Društvu Novo mesto in s Klubom prijateljev IMV do priprave Atlasa reke Krke, veslanja, potapljanja in letalstva. Med naji-nim pogovorom mimo hodijo sodelavci, nekateri so z Vašim kanalom praktično že od začetka. Za vsakega si vzame nekaj trenutkov in z njim spregovori kakšno besedo. Čeprav televizije ne gleda veliko, se nje-govi dnevi končujejo z večernimi ponovitvami Novic na Vašem kanalu.


inte

rvju

konferenci o delitvi frekvenčnega območja odobreni štirje kanali. Kanal 35 je dobil prvi program RTV Slovenija, kanal 48 drugi pro-gram RTV Slovenija, kanal 65 je bil rezervi-ran za vojsko, in tako za civiliste v Jugoslaviji nedosegljiv, kanal 41 pa je ostal nezaseden. Mi smo si začeli prizadevati, da dobimo prav tega. Imel sem pogovore s Kacinom, Peter-letom, vsi so veliko obljubljali, letal sem po skupščini in jih čakal v restavraciji. Obup. Do-kler se ni pojavil Novomeščan Marjan Dvor-nik, ki je bil sekretar na Ministrstvu za promet. Enkrat marca mi je obljubil, da nam bo za veliko noč prinesel dovoljenje za frekvenco. Dobro, smo rekli, krasno!

�� Pa�je�držal�obljubo?Minili so velika sreda, veliki četrtek in veliki petek, Dvornika pa od nikoder. Ob treh ali pol štirih na veliki petek pa je le prišel z be-lokranjsko pisanico in zvitkom, na katerem je pisalo, da je minister dodelil frekvenco kana-la 41 Televiziji Novo mesto. To je pomenilo, da na Trdinovem vrhu ni nobene več proste frekvence. Televizija Slovenija je imela dva kanala in en sam antenski sistem, kanal 41 pa je bil v sredini med obema. Zato smo se začeli pogajati, da bi signale vseh treh kana-lov pošiljali na isti oddajniški sistem, kar je omogočil poseben združevalnik, da ni bilo treba plačati posebnega oddajniškega siste-ma s postavljanjem povrhu, kar bi bilo izje-mno drago. Za vojaški kanal se je začel po osamosvojitvi potegovati Kanal A. Nižja kot je frekvenca, manjša oddajna moč je potreb-na. Tako ima Vaš kanal oddajnik z močjo ene-ga kilovata, Kanal A, ki geografsko pokriva manjšo površino, pa mora poganjati petkilo-vatni oddajnik.

�� V�dveh�desetletjih�se�je�na�Vašem�ka-nalu�zvrstilo�ogromno�sodelavcev.�Več kot 300 dopisnikov, najmanj 15 sodelav-cev je šlo na nacionalko, kanal A in POP TV. Težko je našteti vse. Jure Moškon je bil dol-go montažer na Kanalu A, zdaj je samostojni filmski montažer, Jani Muhič je na POP TV, Bernard Stramič na Valu 202, Barbara Bar-bič na Krki, prej na Kanalu A. Lokalni medij je prav gotovo najboljša šola za kakršno koli novinarsko delo. Kdo ve, morda boste šli vi na CNN ali raje na BBC, je bolj ugledna za-deva (smeh, op. p.).

�� Ena�izmed�najodmevnejših�oddaj,�ki�se�je�ljudje�še�danes�spominjajo,�je�bila�Mala�klinika�cinizma.Res je. Še prej je bila Kalimerovizija, ki jo je od nas kasneje prevzel Kanal A, in smo bili tega zelo veseli, saj se je po dvaindvajsetih oddajah avtor precej izčrpal, strašno težko pa je bilo tudi dobiti reklamo, da bi poravnali stroške produkcije, kar je še vedno težava.

Naredili smo 315 oddaj Male klinike cinizma, trajala je približno šest let. Začela sta jo Jure Moškon in Gregor Gregorčič. Nato sta prišla zraven Franci Kek in Sašo Ðukič, nato še vsi drugi. Vaš kanal je bil za Novomeščane va-lilnica kadrov, najsi bo političnih, kot je Kek, humorističnih, kot je Ðukič, ali pa tehničnih, kot so Primož Kastelic, Mitja Krumar in Jože Hartman, ki je zdaj snemalec RTV SLO. Vsi so se pri nas naučili delati televizijo. To so bili res izjemni talenti. �� Ključno� poslanstvo� Vašega� kanala� je�

bilo�vedno�približati�se�lokalnemu�člove-ku.�Res je. Če se hočeš približati lokalnemu člo-veku, potrebuješ drobno novico. S kratko novico smo se približali ljudem, poročali smo

o vsem, od gospodarstva do otroških vrtcev in šol, vmes pa so še vsi gasilci, šport, kultura in ostalo. Drobne, za svetovno politiko nepo-membne novičke. A to je življenje naših ljudi. Življenje, ki ga lahko pokaže samo Vaš kanal.

�� Novinarstvo� se� spreminja,� danes� po-staja�vse�bolj�senzacionalistično,�rumeno.�Kako�gledate�na�te�premike?Jaz sem bil vedno proti temu, lahko bi re-kli, da sem zagovarjal pozitivističen medij. Nismo iskali kriminala. Če se je zgodilo kaj večjega, smo o tem seveda poročali, nismo pa na tem gradili. Gradili smo na pozitivnem poročanju o ljudeh, ki naredijo ogromno do-brega. Ko sem prišel iz službe iz Ljubljane, se mi je malo zagnusilo vse ozadje. Že takrat je bilo manipuliranje z mediji. Dostikrat podza-vestno, velikokrat pa tudi namenoma mani-puliraš z novico, poročanjem, komentarjem. Najbolj sem se tega bal pri trebanjski avto-cesti, ko sem se osebno zagrel za zgornjo, pobočno varianto. Kako v takem položaju

ostati objektiven? Tam je bilo namreč ogro-mno manipulacij. Še danes imam slabo vest, upam, da se nisem preveč očitno zavzemal, naj stara avtocesta med Trebnjem in Karte-ljevim ostane. �� Kateri�dogodek,�ki�ste�ga�pokrivali�kot�

novinar,�vam�je�za�vedno�ostal�v�spominu?Za mene to ni bil novinarski dogodek. Naj-pomembnejša je bila dodelitev frekvence na Trdinovem vrhu, ker tega ni mogoče kupiti, čeprav jo moraš potem plačevati. Sicer pa mi je bila novinarsko vedno zanimiva avtocesta, tudi arheologija, ki je na Marofu strahovito pomembna. Zanimiva so velika srečanja po-litikov, to je pač posebno vzdušje, čeprav se mi to po drugi strani ne zdi tako pomembno. Spomniti se tisočerih pomembnih dogodkov

malih ljudi je bistveno težje. Najlepše je bilo kakšno prisrčno srečanje s stoletnico, stole-tnikom, več je bilo sicer stoletnic, stoletnikov se skoraj ne spomnim (smeh, op. p.). Zanimi-ve so stvari, ki ljudi ganejo.

�� Koliko� sivih� las� imate� zaradi� Vašega�kanala?Predvsem sem jih dobil, ko ustanovitelji, ki so leta 1990 pristopili in so tu še danes, niso mogli vlagati nobenega denarja, ker niso bili olastninjeni. In takrat smo živeli iz rok v usta. Krka in Revoz sta prva leta z oglaševanjem držala pokonci televizijo. Denarja ni bilo niti za opremo. Smo se pa dobro razumeli. Ve-dno so važni predvsem sodelavci. Potem ni nobenih težav. �� Ste�ponosni�na�to,�kam�je�prišel�Vaš�ka-

nal�v�teh�dveh�desetletjih?Jasno, da sem ponosen! Pravijo, da je naj-lepši občutek, če učenec prekosi učitelja. Imam ta občutek in to me iskreno veseli.

Kakršen koli filmski material sem poslal v Lju-bljano, so mi vse napačno zmonti-rali in takrat sem se zaklel: »Imel bom svojo televi-zijo!«

Kakršen koli filmski material sem poslal v Lju-bljano, so mi vse napačno zmonti-rali in takrat sem se zaklel: »Imel bom svojo televi-zijo!«


13št. 64, marec 2010 13Vaš mesečnik

Krkina knjižna zbirka

Reka zgodbV novomeški tovarni zdravil so v spomin na 100-letnico roj-stva ustanovitelja Krke Borisa Andrijaniča predstavili knji-go z naslovom Reka zgodb.

Avtorji zgodb skupaj s predsednikom uprave in generalnim direktorjem Krke Jožetom Colaričem in z urednico Alenko Kralj Pučko.

V prvi vrsti iz leve Mišo Andrijanič s so-progo in vnukom, dr. Gregor Gomišček, predsednik nadzornega sveta Krke, g. Jože Colarič, predsednik uprave in gene-ralni direktor Krke, Miloš Kovačič, nekda-nji predsednik uprave Krke, ga. Zvezdana Bajc, članica uprave in direktorica Sek-torja za ekonomiko in informatiko, Tere-zija Medved – ena prvih Krkinih delavk, dr. Aleš Rotar, član uprave in direktor Ra-zvoja in raziskav, Danica Novak Malnar, članica uprave – delavska direktorica, Vinko Zupančič, član uprave in direktor Oskrbe z izdelki, Alenka Kralj Pučko, ure-dnica knjige, Janez Poljanec, namestnik generalnega direktorja Krke.

Miloš Kovačič in Jože Colarič sta skupaj razrezala slavnostno torto

Slobodan Jovič

Prvi mož Krke Jože colarič je pou-daril, da so v knjigi o krkaših strnili duh časa, zanosa, entuziazma in trdnih človeških vezi. Odziv je bil izredno velik; iz poslanih zapisov in fotografij je tako nastalo 69 zgodb o zanimivih dogodkih, osebnih do-živetjih in skupnih druženjih, pa tudi o rasti in dosežkih podjetja. Knjiga o Krki in krkaših ohranja spomine na zgodovino tovarne in na sodelavce, ki so v 55 letih prispevali k njenemu razvoju. Iz knjige je moč razbrati, da so bili krkaši od nekdaj zvedavi, inovativ-ni in ustvarjalni, izredno delavni,

hitrih odločitev in uspešni. Naslov knjige ni naključen, saj zgodbe v njej tečejo kot reka Krka, ki se vije okoli Novega mesta in mimo tovarne. Reka zgodb je v Krkini knjižni zbirki prva te vrste. Ker pa Krka teče naprej, se krkaši nadejajo, da bodo zbirki dodali še kakšno. V 55-letni zgodovini so novomeško tovarno vodili trije direktorji: poleg ustanovitelja Bo-risa Andrijaniča še Miloš Kovačič in sedanji prvi mož Jože Colarič. Prav zadnja dva sta skupaj zare-zala v slavnostno torto, ki je bila v obliki Reke zgodb. Knjiga je neke vrste dokument, namenjena nek-danjim in sedanjim krkašem ter prihodnjim generacijam.

14

obzo

rnik

št. 64, marec 2010Vaš mesečnik

Avtomobilska razstava v Ženevi navdušila

»Dolenjski veter rojen«Jubilejni 80. avtomobilski salon v Ženevi je s predstavitvijo številnih novosti resnično navdušil. Z velikim koraki pa sta se na avtomobilski zemljevid sveta umestili tudi Slovenija in novomeška tovarna avtomobilov.

& Slobodan Jovič

Revoz je na razstavnem prostoru Renault drugega marca letos sve-tovni javnosti predstavil novi kupe roadster wind, ki so ga v Novem mestu razvijali dve leti in pol. »Smo v zaključnih pripravah za zagon serijske proizvodnje. Tako jaz kot moji sodelavci smo zelo ponosni, da je wind po twingu in

cliu II tretji avto, ki ga bomo izde-lovali v Revozu. Wind je plod na-šega lastnega razvojnega dela,« je navdušeno povedal aleš bratož, prvi mož novomeške tovarne avto-mobilov.Za Revoz to pomeni potrditev ka-kovosti, saj sodijo med najboljše tovarne v Skupini Renault. »Revoz je zelo učinkovita tovarna znotraj sistema Renault. Bilo je povsem logično, da smo jo uvrstili med kandidatke za proizvodnjo winda. Drugi razlog pa je čisto tehnične na-rave – wind je narejen na konstruk-cijski osi clia, ki ga že izdelujejo v Revozu, in na ta način smo lahko združili nekatere proizvodne opera-cije,« je pojasnil komercialni direk-tor Skupine Renault Jerome Stoll. Novi avtomobil bo v prodaji že poleti, Slovenija pa bo poleg Velike

Med prvimi bodo lahko winda kupili v Sloveniji in Veliki Britaniji.

Komercialni direktor Jerome Stoll: »Pri prodaji winda stavimo na mlade.«

Sijoča pločevina in ženska lepota = dobitna kombinacija.

B r i -tan i je

prva dr-žava, kjer bo novega kupeja moč kupiti. O prodajnih načrtih ne govorijo, ve se pa, da bo v Fran-ciji za novi kupe potrebno odšteti 17.500 EUR, medtem ko cena za slovensko tržišče še ni določena. Po nepotrjenih podatkih naj bi v Novem mestu letno proizvedli 20 tisoč windov; o številu avtomobi-lov, ki jih bodo izdelali v tem letu, pa zaenkrat molčijo. Po besedah komercialnega direktorja Jeromija Stolla v Renaultu z novim windom računajo predvsem na mlade. Ob zagonu serijske proizvodnje bodo v novomeški tovarni odprli doda-tnih petdeset specifičnih delovnih mest.Projekt je ovrednoten na 200 mi-lijonov evrov, Renault pa je direk-tno v Revoz investiral 50 milijonov evrov. Novomeščani so v fazi na-stajanja novega avtomobila od dr-žave pridobili 14.7 milijona evrov nepovratnih sredstev. Minulo leto je bilo za Revoz po številu proizve-denih avtomobilov rekordno, saj so izdelali preko 200 tisoč vozil.

Aleš Bratož je bil v Ženevi vidno zadovoljen.

80. jubilejni ženevski avtosalon je postregel s številnimi novostmi.

15

obzo

rnik

št. 64, marec 2010 Vaš mesečnik




19

obzo

rnik

št. 64, marec 2010 Vaš mesečnik

Ustanovili Društvo Pionir

Pionirjev duh še živi!Enajstega februarja letos so bivši zaposleni v nekoč gradbenem velikanu, novomeškem podjetju Pionir, z ustanovitvijo Društva Pionir v praksi udejanjili vrsto let tlečo željo. Direktorica Televizije Vaš kanal Irena Vide, tudi sama nekoč, tako kot številni iz jugovzhodne Slovenije, zaposlena v Pionirju, je pobudo o ustanovitvi društva lani v začetku novembra javno po-dala na slavnostni akademiji ob 60-letnici ustanovitve podjetja Kovinotehna MKI.

Marija Jurekič Goran Rovan

Ustanovnega zbora se je udeleži-lo štiriindvajset članov, ki so tako formalno ustanovili DRUŠTVO PIONIR, društvo za ohranjanje in razvijanje podjetniških vrednot. Se-dež društva je na Podbevškovi 15 v Novem mestu, za prvega pred-sednika pa je bil soglasno izvoljen Franci berlan.

Cilji društva so zbiranje in evidenti-ranje gradiva, zapisovanje vrednot na vseh področjih delovanja nek-danjega poslovnega sistema Pionir, oblikovanje standardov podjetniške kulture v graditeljstvu, spodbujanje poslovne etike in temeljnih po-slovnih, socialnih ter osebnostnih vrednot in ne nazadnje druženje nekdanjih »pionirjevcev«.

Ustanovitelji društva so vsi v en glas ugotavljali, da so bili ljudje najdragocenejši biser nekdanjega gradbenega velikana in zato tudi v njih, čeprav podjetja že petnajst let ni več, Pionirjev kolektivni duh še kako živi. Njegove vrednote in

PRISTOPNA IZJAVA

Ime in priimek EMŠO

Stalno prebivališče Državljanstvo

Datum in kraj Lastoročni podpis

Izjavljam, da želim postati član DRUŠTVA PIONIR, da sprejemam Statut in da bom po obvestilu o sklepu Upravnega odbora o sprejemu v društvo poravnal vsakoletno članarino v višini, ki bo določena za po-samezno leto. Izpolnjeval bom tudi druge članske obveznosti, ki izhajajo iz Statuta in bodo opredeljene v sklepih organov društva. Istočasno izjavljam, da po sprejemu v članstvo društva dovoljujem organom in funkcionarjem društva voditi evidenco, uporabljati in obdelovati moje osebne podatke, navedene v tej pristopni izjavi, za potrebe delovanja društva.

poslovne sisteme so mnogi prene-sli bodisi v svoja podjetja bodisi v novo okolje, kjer so nadaljevali poslovno pot. Pobudniki in usta-novitelji Društva Pionir se bodo v prihodnje trudili njegove vrednote prenesti na novo genera-cijo, ki se bo oblikovala v graditelj-

stvu. Ž e o b nostal-

g i č n e m ogledu pro-

mocijskega filma takratnega podjetja se je ne-

katerim zazdelo nemogoče (vendar je bilo res), da so že v tistih časih konec devetdesetih let v podjetju

delali tako pre-dani in visoko motivirani ljudje.

Če želite postati član oziroma članica

Društva Pionir, izpolnite pristopno izjavo, ki je pred vami, in jo pošljite na naslov: drUštVo pionir, podbevškova ulica 15, 8000 noVo meSto

Nekdanji Pionirjevci so ustanovili Društvo Pionir

AvtohišA vrtin, Črnomelj, prodaja vozil: 07/35 66 101, www.avto.net/ahvrtin

20

obzo

rnik

št. 64, marec 2010Vaš mesečnik

Poslovanje v letu 2009V letu 2009 sta imeli skupina gen-i 456,8 mio evrov, družba GEN-I, trgovanje in prodaja elek-trične energije, d. o. o., pa 421,7 mio. evrov prihodkov. »To je izje-men rezultat v primerjavi z letom 2008 (ko je bilo prihodkov na sku-pini 377,9 mio. evrov, na družbi pa 320,7), še posebej ob upošte-vanju dejstva, da so se cene elek-trične energije v letu 2009 zniža-le,« je povedal predsednik uprave gen-i dr. robert golob. Visoka je bila tudi rast čistega do-bička, ki je v preteklem letu zna-šal za skupino gen-i 14,9 mio. evra, za družbo pa 9,9 mio. evra, medtem ko je bil za leto 2008 či-sti dobiček družbe GEN-I 5,2 in za skupino 10,2 mio. evra. »Na poslovanje GEN-I v letu 2009 je najbolj vplivala nadaljnja širitev mednarodne poslovne infrastruk-ture, kar omogoča sodelovanje na avkcijah za čezmejne prenosne zmogljivosti, to pa je podlaga za povečanje aktivnosti na sloven-skem trgu ter 14 tujih trgih (Itali-ja, Avstrija, Nemčija, Madžarska, Hrvaška, Srbija, BiH, Romunija, Bolgarija, Črna gora, Makedonija, Grčija, Albanija in na Kosovu),« je poudaril dr. robert golob. Od hčerinskih družb sta bili najbolj uspešni družbi na Madžarskem in v Srbiji. V letu 2009 je GEN-I od-prl tudi podružnico na Kosovu ter v

Romuniji pridobil licenco za trgo-vanje z električno energijo za svojo hčerinsko družbo GEN-I Bucharest Ltd. ter na ta način vstopil na trg na debelo.zelo uspešni sta bili v letu 2009 prodaja poslovnim odjemalcem v Sloveniji ter vstop GEN-I na trg go-spodinjstev in manjših poslovnih od-jemalcev z vzpostavitvijo lastne bla-govne znamke »poceni elektrika«. Leto 2009 je bilo izredno uspešno tudi po prodanih količinah energi-je, saj je prodaja družbe GEN-I v Sloveniji znašala 2,2 TWh in pro-daja skupine GEN-I na tujih trgih 6 TWh. »Povečan obseg prodaje v količinah električne energije lahko pripišemo uspešnemu pri-

Predsednik uprave družbe GEN-I dr. Robert Golob in direktor skupine GEN Martin Novšak sta leto 2009 označila kot »rekordno leto«, v katerem je GEN-I posloval najboljše doslej.

Rekordna prodaja elektrikeSKUPINA GEN-I JE VSE POMEMBNEJŠI IGRALEC NA 14 TUJIH TRGIH; ZA VEČ KOT 100 MILIJONOV EUR VEČJI PRIHODKI DRUŽBE GEN-I V LETU 2009; SKORAJ 11 TISOČ ODJEMALCEV »POCENI ELEKTRIKE« V SLOVENIJI, KI CENIJO STROKOVNOST IN ODPRTO OBVEŠČANJE.

dobivanju čezmejnih prenosnih zmogljivosti v letu 2009, kar nam je omogočilo uspešno upravljanje s tveganji in cenovnimi nihanji v regiji, kjer smo prisotni,« je oce-nil dr. robert golob, predsednik uprave gen-i.Za družbo in skupino GEN-I je bilo leto 2009 izredno uspešno, kar gre pripisati delovanju v letu 2008. Ker se pogodbe za dobavo električne energije sklepa za leto (do tri leta) vnaprej, bomo učinek gospodarske krize v trgovanju in prodaji električne energije zaznali šele letos,« je bil navkljub izredno dobrim poslovnim rezultatom rea-len predsednik uprave gen-i dr. robert golob.

Načrti za leto 2010»Leto 2009 smo izkoristili za pri-pravo na učinke gospodarske kri-ze in ocenjujemo, da smo dobro pripravljeni: imamo dobro utrjeno pozicijo na 14 tujih trgih z vso in-frastrukturo za trgovanje, na pro-dajni strani pa smo pripravljeni z naprednimi produkti, kjer je naša prilagodljivost, da poslovnim odje-malcem prikrojimo dobavo glede na njihove specifične potrebe, iz-redno velika,« je izpostavil pred-sednik uprave gen-i dr. robert golob in kot učinke krize opredelil zmanjšanje odjema električne ener-gije, še večjo konkurenčno borbo na mednarodnih razpisih za nakup in prodajo električne energije.Smele, a uresničljive načrte v leto-šnjem letu pa ima tudi skupina Gen energija: investicije v obnovljive in trajnostne vire, tako obstoječe kot nove, predstavljajo pomemben strateški cilj skupine GEN. Podjetja v skupini so v letu 2009 skupno izvedla za približno 40 milijonov evrov investicij. Med pomembnej-še lanske investicije in prenove v jedrski elektrarni sodita zamenjava upravljavskega in zaščitnega dela turbine in generatorja ter zamenja-va sistemov za hlajenje prostorov z varnostno opremo. V Savskih elektrarnah Ljubljana nadaljujejo z obnovo HE Moste, kjer so maja 2009 v poskusno obratovanje pre-dali prvega od načrtovanih dveh novih agregatov. V Termoelektrarni Brestanica je oktobra potekal tudi remont plinskega bloka 5, prenovili pa so tudi stikališče. Kot družbenik Hidroelektrarn na spodnji Savi sku-pina neposredno in preko pogodbe-nega odnosa s TEB aktivno sodeluje v projektu izgradnje Spodnje savske verige hidroelektrarn ter pri posku-snem obratovanju in vzdrževanju obeh že delujočih hidroelektrarn. Poleg tega so lani ob obstoječih sončnih elektrarnah v Medvodah, Mavčičah in na Vrhovem zagnali še malo sončno elektrarno v Bre-stanici. Z nenehnim vlaganjem v obnovljive vire tako razvijajo svoj portfelj obnovljivih in trajnostnih virov električne energije. »V 2010 nadaljujemo s pripravami na osre-dnjo investicijo v drugi blok jedrske elektrarne, obstoječo jedrsko elek-trarno pa ohranjamo v dobri kon-diciji, zato bo v okviru remonta v NEK med drugim zamenjan stator glave generatorja. Načrtujemo vla-ganja v Hidroelektrarne na Spodnji Savi ter nadaljevanje obnove HE Moste. Nadaljujemo tudi z razvo-jem na področju sončne energije, kjer načrtujemo izgradnjo dveh novih, dodatnih sončnih elektrarn v Brestanici in na HE Vrhovo. V TE Brestanica začenjamo s priprava-mi na remont plinskega bloka 4,« je še napovedal direktor gen ener-gije, d. o. o., martin novšak.


Nadzor nad kakovostjo pitne vode opravljamo v sodelovanju z Zavo-dom za zdravstveno varstvo Novo mesto in v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09), ki dolo-ča standarde in normative za pi-tno vodo. V letu 2009 je bilo za potrebe mikrobioloških in fizikalno kemijskih analiz odvzetih 591 vzor-cev vode (pri uporabnikih), od kate-rih je bilo 20 neustreznih. Vzrok za neustreznost vzorcev je v večini pri-merov (19) mikrobiološkega in ne kemijskega izvora. Poleg vzorčenja pri končnih odjemalcih na vsakem vodovodnem sistemu odvzamemo vsaj en vzorec za razširjeno analizo, pri kateri se ugotavlja, kakšna je mikrobiološka slika vzorca in vseb-nost več kot 90 različnih kemijskih spojin in elementov, vključujoč ko-vine, pesticide in ogljikovodike. Iz letnega poročila »O zdravstve-nem nadzoru pitnih voda iz vodo-vodov, s katerimi upravlja Komu-nala Novo mesto«, ki ga je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo iz Novega mesta, lahko povzamemo strokovno oceno zdravstvene ustre-znosti pitne vode in varnosti oskrbe z vodo. Na osnovi rezultatov preiz-kusov je zavod podal oceno, da je voda zdravstveno ustrezna na vseh vodovodih.

Mikrobiološke analiza vode

Z mikrobiološkimi raziskavami se ugotavlja prisotnost bakterij in parazitov v vodi. V letu 2009 je bilo za potrebe MB odvzetih 423 vzorcev, od katerih je bilo 19 neu-streznih. Kot najpogostejši vzrok za neustreznost vzorcev je povečano število bakterij pri 22 oz. 37°C. V okviru rednih mikrobioloških analiz pa se ugotavlja prisotnost nasle-dnjih vsebnosti:• Escherichia coli - zanesljiv poka-zatelj fekalnega onesnaženja; priso-tnost v vodi ni dopustna;• koliformne bakterije - pokazatelj stoječe vode (mrtvi rokav na omrež-ju), prisotnost v vodi ni dopustna; • skupno število bakterij pri 22°C; mejna vrednost je <100 /ml;• skupno število bakterij pri 37°C; podobno kot št. kolonij pri 22°C ka-žejo na učinkovitost postopkov pri-

prave, na razmnoževanje v omrežju zaradi zastojev ali povečane tempe-rature; mejna vrednost je < 100/ml;• Clostridium perfingens vključ-no s sporami; njihova prisotnost je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja; prisotnost v vodi ni dopustna;• paraziti; patogeni mikroorganiz-mi; njihova pristnost kaže na izpust komunalnih odpadnih voda in gre-znic ter uporabo gnoja in gnojevke pri gnojenju travnatih in poljedel-skih površin; prisotnost v vodi ni dopustna. V letu 2009 je bilo za omenjene preizkuse odvzetih 13 vzorcev surove vode, od katerih nobeden ni pokazal prisotnosti pa-razitov.

Fizikalno-kemijske analize vodeParametri osnovne fizikalno-ke-mične analize so amonij, barva, motnost, vonj ter okus. V lanskem letu je bilo za potrebe fizikalno-ke-mijskih analiz odvzetih 168 vzor-

cev, od katerih je bil 1 neustrezen. Najpogostejši vzrok fizikalno-ke-mijske neustreznosti predstavlja motnost, ki sama po sebi ni nevar-na za zdravje ljudi, problematična pa je zaradi zmanjšanega učinka dezinfekcije. Vodni viri, s katerimi upravljamo, so fizikalno-kemijsko neoporečni, občasno predvsem v obdobju izdatnejših padavin pa lahko pričakujemo pojav povečane motnosti, ki je najbolj opazen na vodnih virih Jezero in Stopiče.

Povzetek:

Iz rezultatov preizkušanja lahko povzamemo, da na področju, kjer upravljamo z javnim vodovodom, razpolagamo z razmeroma dobro in kakovostno vodo. Čeprav je surova voda po kriterijih, ki jih predpisuje zakon, v več kot 50 odst. odvzetih vzorcev neprimerna za takojšno uporabo, pa njena priprava ne zah-teva tehnološko dragih in zahtevnih

postopkov. Vodo, ki jo distribuira-mo v vodovodnem omrežju, kondi-cioniramo s klorom, na določenih vodnih virih pa uporabljamo do-datno obsevaje z UV svetlobo, kar preprečuje nadaljnji razvoj mikroor-ganizmov. Vsebnost prostega klora v pitni vodi ohranja kakovost in pre-prečuje razvoj mikroorganizmov na njeni poti do končnega porabnika. Pravilnik o pitni vodi ne predpisuje mejne vrednosti prostega klora v vodi, vendar pa se na osnovi izku-šenj prizadevamo, da vodi dodaja-mo le minimalno potrebno količino. Navkljub manjšim težavam, s ka-terimi se srečujemo predvsem v obdobju povečanih padavin, lahko z gotovostjo trdimo, da je voda, ki priteče iz naših pip, dobra. Sam sicer nisem zagovornik splošnega trenda kupovanja vode v plasten-kah zato, ker poznam kakovost vode iz vodovoda in ker je uporaba ustekleničene vode nekoliko sporna glede količine embalaže, ki pri tem nastaja. Ob upoštevanju dejstva, da naj bi odrasla oseba zaužila vsaj 1,5 litra vode/dan, na območju upravljanja pa oskrbujemo okoli 60.000 prebivalcev, lahko hitro iz-računamo, kaj to pomeni. Ob upo-rabi ustekleničene vode bi samo za pitje letno »proizvedli« 22 milijo-nov praznih steklenic. Da ne bo vse skupaj zvenelo kot reklama za po-večanje prodaje, naj pojasnim, da količina, ki jo vsebuje teh 22 mil. plastenk vode po 1,5 litra, predsta-vljala samo 0,7 % načrpane koli-čine. Ugotovitev, ki sledi, je, da s pitjem vode iz pipe ne boste pove-čali prihodka Komunali, ampak kar nekaj svojega denarja prihranili, še večji kot prihranek pa bo vaš pri-spevek k ohranitvi okolja.

Komunala Novo mesto, d. o. o.,Istok Zorko, vodja Sektorja vodooskrbe

Kakovost pitne vode v letu 2009Komunala Novo mesto upravlja vodovodne sisteme v Me-stni občini Novo mesto ter občinah Šentjernej, Škocjan, Mir-na Peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Straža in Šmarješke Toplice. Za pokrivanje potreb osmih občin potrebujemo letno 4,9 mil m3 vode, ki jo zagotavljamo iz 17 vodnih virov.

Leto 2009 Celokupna Mikrobiološke analizeFizikalno-kemič-ne analize

VODNI VIRtrdotavode (N)

št. vzorcev % ustreznihšt.vzor-cev

%ustreznih

Brusnice 13,8 16 93,75 2 100,00

Dol. Toplice 14,0 15 100,00 3 100,00

Gabrje 18,5 11 100,00 3 100,00

Hrastje 18,9 12 100,00 3 100,00

Kamenje 14,4 12 91,67 7 85,71

Bučka 18 83,33 6 100,00

Javorovica 14,2 16 100,00 4 100,00

Gornji Križ 15,8 10 100,00 1 100,00

Straža 12,6 14 71,43 1 100,00

Suhadol 21,5 7 71,43 3 100,00

Škocjan 17,6 18 100,00 4 100,00

Vrhpolje 18,9 16 87,50 2 100,00

Ždinja vas 12,8 10 100,00 4 100,00

Jezero 15,5 123 98,38 65 100,00

Mirna Peč 23 100,00 7 100,00

Stopiče 13,7 89 96,63 46 100,00

Globočec 13,0 13 100,00 7 100,00

SKUPAJ 423 168

Istok Zorko, vodja Sektorja vodooskrbeBojan Kekec, direktor Komunale

naro

čena

obj

ava


FRANC BOGOVIČ:

Državna politika je padla na celi črti!Ko sva se s krškim županom Francem Bogovičem pred do-brim letom pogovarjala za Vaš mesečnik, je šele dobro začenjal svoj prvi poslanski mandat. V tem času se je na nacionalni sceni kot podpredsednik Slovenske ljud-ske stranke precej utrdil, a zdi se, da je središče njegovega delova-nja še vedno Posavje. Politik na dolge proge, ki pa se do nekate-rih ključnih vprašanj, ki zadevajo njegovo občino, kot je recimo osebna podpora gradnji druge-ga bloka jedrske elektrarne, še vedno ne želi opredeliti, saj pra-vi, da je za to še prezgodaj. In če je ob najinem prejšnjem srečanju še kolebal o kandidaturi za vno-vični, že četrti, županski mandat, je njegov odgovor dobrega pol leta pred lokalnimi volitvami bi-stveno bolj odločen.

V Občini Krško pri Gospodarski coni Feniks nismo naredili nobenega koraka nazaj!

Tjaša Pureber arhiv Vaš mesečnik

�� V� Občini� Krško� ta� hip� poteka� ostra�razprava�o�tem,�kako�naj�se�deli�rento�za-radi�bližine�jedrskih�objektov.�Mislite,�da�gre�pri�nasprotovanju�vašemu�predlogu�že�za�predvolilni�boj�ali�zgolj�nestrinjanje�z�vašo�idejo?Težko bi rekel, da gre za predvolilne zade-ve, ker ta polemika traja skozi cel postopek umeščanja. Gre enostavno za prepričanje

neke skupine ljudi, da je to najbolj pravič-no in tehnično eno-stavno izvesti. Vendar so mnenja različna. Pri nadomestilih, kjer se sredstva deli na osnovi koncentričnih krogov, se pojavi vprašanje, ali bi bilo pravično na osnovi oddaljenosti ugotavljati upraviče-nost do nadomestila. Pojavi se tudi pro-blem gospodarnosti takšnega ravnanja, saj je za vsako izplačilo potrebna odločba, kup administrativnega dela, to bi bilo verjetno tudi predmet obdavčitve pri dohodnini. Zato je naš osnovni predlog, ki je dobil veli-ko večino v občinskem svetu in na sestanku s predsedniki krajevnih skupnosti, da denar usmerimo v ukrepe za ciljne skupine. Mlade družine bi dobile denar ob rojstvih otrok, sredstva bi šla za sofinanciranje starševske-ga dela plačila vrtcev, pomoč na domu za ostarele, letovanje na morju, šole v naravi, pa tudi za sofinanciranje izgradenj čistilnih

naprav, priključka na kanalizacijsko omrežje.

�� Ko�se�je�začelo�govoriti� o� širitvi�Natovega� letali-šča�v�Cerkljah,� je�bil� eden� izmed�argumentov,� s�katerim�se�je�pre-pričevalo� lokalno�prebivalstvo,� da�

jim�bo�Gospodarska�cona�Feniks�dala�veli-ko�več,�kot�bodo�izgubili�na�račun�širitve.�Zdaj�je�jasno,�da�ne�NATO�ne�država�tega�centra�ne�bosta�sofinancirala,�zasebnih�in-vestitorjev�pa�ni.�So�bile�to�torej�prazne�obljube?Težko rečem, da so bile prazne obljube. Glede na spremenjene gospodarske raz-mere je možnost izgradnje centra v prvotni velikosti veliko bolj drugačna, kot je bila pred krizo. Od vsega začetka je bilo jasno, da to ni središče, ki naj bi ga gradila država, ampak je treba zanj navdušiti podjetnike doma in v tujini.


inte

rvju

�� Je�projekt�torej�na�majavih�tleh�zaradi�gospodarske�krize?V Občini Krško na tem področju nismo nare-dili nobenega koraka nazaj. Feniks je na naši strani sestavljen iz več projektov. Najprej je tu tehnološka platforma okoli laboratorija, kjer so idejni projekti zaključeni, občina ima pripravljeno parcelo, v izdelavi so pro-jekti. Drugi projekt je v neposredni bliži-ni laboratorija: podjetniški inkubator, za katerega pridobivamo gradbeno dovo-ljenje. Tretji projekt je 17 hektarjev po-slovne cone ob avtocesti in v tem okviru spravljamo skupaj kovinarje za zametek tehnološke platforme za razvoj kovin-skopridelovalne industrije v občini. Dr-žava je prek gospodarskega ministrstva projekte identificirala. Vemo, da bomo v konkurenci še z mnogimi drugim in da je na razpolago več idej kot denarja. A vseeno se intenzivno pripravljamo in v kakšnem mesecu pričakujemo poziv ter pogovore, ki se jih bomo udeležil, in po-skušali bomo izpeljati projekt.

�� Prebivalci� središča�Krškega� se� že�dolgo�pritožujejo,�da�je�bilo�v�zadnjih�letih�tam�malo�investicij,�predvsem�so�problematični�propadajoči�pločniki.�Krško bo svojo končno podobo dobilo v naslednjih treh, štirih letih, ko bo ureje-na tudi hidroelektrarna. Veliko investicij je povezanih z umeščanjem in urejanjem brežin, zaključuje se projekt umestitve peš mostu prek Save, po obeh straneh reke pridejo sprehajalne in kolesar-ske poti, uredili bomo zelo neurejeno območje od semaforja proti mestu ter Dalmatinovo ulico, ki je vstopna točka v mestno jedro. Strinjam se s tistimi, ki opozarjajo, da je marsikateri pločnik potreben obnove. Gre predvsem za to, da jih je nekaj treba še zgraditi. Moram pa reči, da smo se v teh letih intenzivno ukvarjali z res velikimi vsebinami, recimo s fakulteto, kar je stalo 5 milijonov evrov, podobna investicija je bila poslovna cona. In za ta denar bi lahko uredili ve-čino pločnikov. Prepričan sem, da bomo na koncu uredili tudi zadeve, ki so na pogled moteče, dolgoročno pa mislim, da lahko z njimi potrpimo še kakšno leto. Bistveno je, da smo veliko pozornosti posvečali investi-cijam za stabilen in dolgoročen razvoj me-sta, občine in celotne regije.

�� Omenjali� ste� izgradnjo� hidroelektrar-ne,�a�nobena�skrivnost�ni,�da�država�pravi,�da�denarja�za�končanje�verige�nima.�Ste�torej� prepričani,� da� vam� bo� omenjene�stvari�vseeno�uspelo�urediti?Mislim, da gre tu predvsem za zasuk v gla-vah. Vsaj od leta 1995 se je intenzivno dela-

lo na projektu savskih hidroelektrarn. Delim mnenje, da neke velike želje po tej investi-cij vsaj s strani določenih akterjev v vrhovih politike v zadnjem letu in pol ni. Me pa to zelo čudi. Če smo imeli konec devetdesetih še realne dileme o ekonomski upravičenosti tega objekta in o njegovi umestitvi v ener-

getski prostor, je danes, ko celoten svet teži k obnovljivim virom, vodni potencial v Slove-niji pravi in največji vir, iz katerega se da pridobiti zeleno energijo. In to po tržnih cenah.

�� Ste�glede�tega�torej�optimist�ali�pesimist?Mislim, da bo vsaka re-sna in kritična presoja pokazala, da je treba s tem projektom nadaljevati in ne delati go-spodarske škode. Kajti v Krškem se nam bo verjetno zgodilo, da bo energetski del

objekta zgrajen v načrtovanem roku, med-tem ko bodo vodni nasipi zamujali. Iz te elektrike se plačuje koncesijo, iz katere se v tridesetih letih povrne tudi naložba v nasi-pe, s tem pa hkrati protipoplavno zaščitimo mesto. V tej točki zato absolutno ne razu-mem današnjih oblastnikov, zakaj tega ne

podpirajo. Konec koncev gre za klasičen infrastrukturni projekt, ki v času gospo-darske krize pomeni oživitev gospodar-stva, saj dela večinoma naredi posavsko in dolenjsko gospodarstvo. Zame je to klasičen primer, kjer je državna politika padla na celi črti.

�� Vaš�kanal�v�tem�mesecu�praznu-je�dvajsetletnico�svojega�delovanja�in�že�vse�od�začetka�smo�prisotni�tudi�v�Posavju.�Kako�ocenjujete�pomen�tele-vizije�za�življenje�v�vaši�občini?V nacionalnih medijih se je programski prostor tako zožil in usmeril v rumene teme, da človek včasih dobi občutek, da je vse narobe. V regijskih medijih pa delujete novinarji, ki živite v teh okoljih in zelo dobro poznate tukajšnje proble-me. Vaša prednost je, da se v teh me-dijih prepozna veliko več ljudi, in zato mislim, da je vaše delo zelo pomembno in menim, da bi morali poleg nas, ki ži-vimo v tem prostoru, to prepoznati tudi na nacionalni ravni. Predvsem takrat, ko je potrebno takšne programe financi-rati, saj je informativnega programa in programa, ki je bližje ljudem, resnici na ljubo v regijskih medijih bistveno več kot v nacionalnih.

�� Čez� pol� leta� bodo� lokalne� vo-litve.�Vlada� si� sicer�prizadeva�uvesti�zakon,�ki�bi�onemogočil�hkratno�opra-vljanje�županske�in�poslanske�funkci-je.�Se�boste�vseeno�potegovali�za�še�en�županski�mandat?��Glede na to, da je za mano že več kot enajst let županovanja in dobro leto dr-žavne politike, lahko mirno rečem, da so me predvsem zadnje izkušnje še toliko

bolj utrdile v prepričanju, da je lokalna politi-ka veliko bolj zdrava, racionalna in usmerjena

k iskanju rešitev in dolgo-ročnega razvoja kraja in da je konec koncev delo v lokalnem okolju bistve-no bolj konkretno in če hočete - tudi prijetneje. Sam se bistveno bolj pre-poznam v lokalni sceni, zato nameravam kandi-dirati, in v kolikor se bom

moral odločiti med tema dvema funkcijama, mi je osebno dosti bližje opravljanje politike na lokalni ravni kot na državni.

Veliko bližje mi je opravljanje politike na lokalni ravni kot na državni!

Tjaša Pureber arhiv Vaš mesečnik

�� V�zadnjem�času�se�zdi,�da�med�tremi�belokranjskimi�župani�prihaja�do�manjših�sporov.�Najprej�vas�niso�povabili,�ko�je�v�Belo�krajino�prišel�predsednik�države,�tu�so� še� nestrinjanja� glede� posebnega� ra-

RENATA BRUNSKOLE:

Vsakemu lahko pogledam v oči!Renata Brunskole. Tokratni in-tervju namenoma začenjam z is-tima besedama kot pred dobrim letom in pol, ko sva se prav tako pogovarjali za Vaš mesečnik. Za-nimivo, tudi tokrat v isti kavarni kot takrat. V tem času, ko prva belokranjska županja in poslan-ka končuje svoj prvi mandat na čelu Občine Metlika, pa se je spremenilo marsikaj. Če je takrat državnozborski parket šele spo-znavala, se zdaj tam počuti bi-stveno bolj domače. Celo tako zelo, da se iz njenih odgovorov zdi, da se trenutno bolj nagiba k funkciji poslanke kot županje. Ne glede na to pa v domači Metliki le redko katera priredi-tev mine brez njene prisotnosti. Našteje veliko več izpeljanih kot propadlih projektov. Vseeno vztrajam, da se pogovoriva tudi o teh zadnjih. A je to ne zmede, saj pri nobenem vprašanju ne ostane brez besed.

zvojnega� zakona.�Mislite,� da�nesoglasja�izvirajo�iz�dejstva,�da�pripadate�različnim�političnim�opcijam?No, do neke mere na odnose zagotovo vpliva tudi razmišljanje o tem, ali je nekdo iz opozicije ali koalicije. Še posebej takrat, ko katerega od projektov država ne odobri ali ne izpelje. Bi pa rekla, da smo z obema belokranjskima županoma prišli na raven sodelovanja, ki je prinesla kar nekaj pro-duktivnih rezultatov. Tako da ne bi želela zadev potencirati ali zaostrovati. Dejstvo, da ob obisku predsednika države nisem prejela povabila na skupni se-stanek, zame ne pred-stavlja težave, saj je bil lanskega aprila na obi-sku v Metliki. Takrat je bila moja ideja, da bi se z njim srečali vsi tri-je župani, vendar je predsednik obljubil, da se bo z njima srečal posebej. Zato tega ne bi izpostavljala kot problem, mogoče se mi je zdelo zgolj nekoliko netaktno, da nisem bila povabljena na tisti del sestanka, kjer je

Tunel pod Gorjanci je treba začeti graditi prihodnje leto!

bila točka dnevnega reda predlog zakona o razvojni podpori Beli krajini. Predvsem in samo zato, ker sem edina belokranjska poslanka in tudi podpredsednica Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega zbora in bi bil zato ta razgovor zagotovo konstruktiven.

�� Kakšno� je� torej� vaše� stališče� do� po-sebnega�razvojnega�zakona�za�Belo�kraji-no?�Vlada,�katere�del�je�tudi�stranka�SD,�

v�kateri�poslanski�sku-pini�ste,�ga�ne�podpira�…Ko se je v DZ odločalo o predlogu amandma-ja poslanske skupine SLS za razvojno pod-poro Beli krajini in Ko-čevju, sem amandma

podprla, čeprav žal ni bil sprejet. 14-odsto-tna brezposelnost na območju Bele kraji-ne in skoraj 18-odstotna brezposelnost na območju Kočevja pomenita velike težave. Strinjala sem se s podporo Pomurju, ven-dar sedaj pričakujemo tudi podporo Beli


inte

rvju

krajini in Kočevskemu, saj obe območji po-trebujeta pomoč. Nuja, ne samo prioriteta, pa so ceste, torej tretja razvojna os. Šele potem se lahko pogovarjamo o naslednjih razvojnih projektih in jih tudi udejanjimo. Gospodarstveniki pa pričakujejo tudi ta-kojšnje ukrepe države, saj gre za ohranitev delovnih mest.

�� V�vladnih�dokumentih�o�izhodni�stra-tegiji�je�tretja�razvojna�os,�v�katero�Bela�krajina� že�desetletja�polaga�vse�upe� za�razvoj,�umaknjena.�Kako�komentirate�to�potezo?�Odkar sem poslanka, sem si v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele krajine skupaj s predsednikom Jožetom Colaričem zadala nekaj posebnih prioritet. To so dokončanje dolenjskega kraka avto-ceste, za katerega pričakujemo, da bo od-prt do 30. junija. Naslednja zadeva pa je južni del tretje razvojne osi. Jugovzhodna Slovenija predstavlja pomemben delež slo-venskega bruto družbenega proizvoda, tu imamo velika podjetja in po moji oceni je danes že nepojmljivo, da država že v prete-klih mandatih Novemu mestu ni omogočila obvoznice in kakovostne povezave z Belo krajino. Mislim, da jo mora Novo mesto naj-kasneje naslednje leto pričeti graditi, enako kot tunel pod Gorjanci.

�� Pa�bo�to�glede�na�zadnjo�vladno�pote-zo�vseeno�možno?V državnem proračunu je deset milijonov evrov za pripravo projektne dokumentacije in odkupe zemljišč za južni del tretje razvoj-ne osi. Strokovno težko ocenjujem, ali to zadostuje. Prepričana pa sem, da se lahko, tudi v povezavi z Ministrstvom za promet in Direkcijo Republike Slovenije za ceste, ta projekt v rebalansu proračuna še dodatno podpre. Ministrstvo za promet podpira juž-ni del tretje razvojne osi in glede na to, da smo sedaj v prednosti, ker smo poenoteni, od države pričakujem individualno obravna-vo tudi pri sredstvih.

�� Metliška�knjižnica�se�že�dolgo�nahaja�v�povsem�neustreznih�prostorih.�Kdaj�lah-ko�končno�pričakujejo�nove?Za obnovo stavbe Konzuma imamo pripra-vljen čudovit projekt. Gradbeno dovoljenje imamo že od julija 2007, a vse do lani ni bilo niti enega razpisa, kjer bi bil delež sofinan-ciranja vsaj 70 odstotkov in bi se nanj lahko prijavili. Po eni strani govorimo, da niso iz-koriščena evropska sredstva, na drugi strani pa občine ne moremo izpeljati takšnih ra-zvojnih projektov. Zelo smo bili žalostni, ko smo ravno na silvestrovo prejeli sklep, v ka-terem je bilo zapisano, da je Ministrstvo za kulturo naš projekt knjižnice ocenilo samo v

višini 55 točk in da smo iz tega razpisa iz-padli, čeprav imamo za projekt vsa sredstva že sprejeta v proračunu za leto 2010. Če bi bil sklep pozitiven, bi bili že priča podpisu izvajalske pogodbe in do konca leta bi imeli knjižnico zgrajeno.

�� Kaj�pa�zdaj?Večkrat sem opozorila, da je bilo za kultu-ro razpisanih samo deset milijonov evrov evropskih sredstev, kar je odločno premalo. Zato sem predlagala, da bi se poskušalo ugotoviti, ali bi lahko razpisali še kaj. Metlika se lahko takoj vnovič prijavi.

�� Na�začetku�svojega�mandata�ste�ve-liko�govorili�o�obnovi�gradaškega�gradu�ter�da�boste�našli�investitorje�zanjo.�Inve-stitorjev�še�vedno�ni,�grad�pa�propada.Vemo, da je grad Gradac v lasti države. Na ravni Ministrstva za kulturo je grad na

prednostni listi za pridobitev investitorja ter postopno obnovo. Na občini smo v tem mandatu naredili pomembne korake, saj smo zgradili kanalizacijo, do maja načrtu-jemo dokončanje čistilne naprave. Sedaj v tem območju, ki je prometno precej nevar-no, delamo projekte pločnika in prometne infrastrukture. Mislim, da je - glede na to, da v gradu Gradac še stanuje nekaj ljudi in dokler je v njem življenje - tudi perspektiva za njegovo ohranitev. Prepričana sem, da bomo našli tudi investitorja. S tem se veliko ukvarjamo.

�� Kaj�je�največji�uspeh�in�kaj�neuspeh�va-šega�mandata?Moj uspeh so projekti, za katere si Metliča-ni prizadevajo že dvajset let: parkirišče pri zdravstvenem domu, odkup zemljišča pri

športnem igrišču pri Osnovni šoli Metlika, parkirišče pri Galeriji Kambič, ustanovitveni akt belokranjskega muzeja ter poenotenje tretje razvojne osi.

�� In�porazi?Kot poraz ocenjujem dejstvo, da smo pri-dobili milijon evrov nepovratnih evropskih sredstev za ureditev treh cest na Brezovici oziroma cesto Kamenica, a nismo pridobili soglasja lastnikov, da bi to izkoristili. To se mi zdi velika škoda.

�� Se�boste�potegovali�za�še�en�županski�mandat?�Trenutno je moja največja skrb organizacija Vinske vigredi. Projekt stane okoli 80 tisoč evrov, od tega se okoli 25 tisoč evrov nabe-re od prodaje hrane in pijače, ostali denar pa je treba zbrati pri sponzorjih, kar je v kri-znih časih izreden napor. Najlepše se zahva-

ljujem vsem, ki nas podpirajo, tudi Vašemu kanalu, kajti brez medijske obveščenosti te velike prireditve ne bi bilo. Načrtujem, da bom po vigredi in realizaciji še nekaterih drugih projektov podala dokončno odloči-tev. Tudi v luči odločanja DZ o združljivosti obeh funkcij.

�� In�če�se�boste�morali�odločiti�med�eno�in�drugo?Mislim, da je za Belo krajino zelo koristno, da ima poslanko, ne le da se 'čuje' glas Bele krajine, ampak predvsem zato, da se dolo-čeni projekti razvijajo. Najprej bom dokon-čala mandat županje in poslanke. Ne želim si, da bi zvenelo 'češ, obljubila je nekaj, naredila drugače'. Zaenkrat lahko vsakemu pogledam v oči in ta občutek je dober. Mir-no spim, le spanja je premalo.

Dejstvo, da ob obisku predsednika države nisem prejela pova-bila na skupni sestanek, zame ne predstavlja težave.


inte

rvju


20

. let

vaš

kan

al

Prišla sem potiho, brez velikega hrupa. Pa saj ni bila moja želja hrup, velike besede ali velika po-zornost. Moj namen in hotenje je bilo vse kaj drugega. Na kratko vam bom to povedala. Živim v Ljubljani, prestolnici mla-de države Slovenije, v Župančičevi jami, v novonastajajočem ljubljan-skem parku. Dovolite mi, da vam na kratko predstavim svoj življe-njepis in iskrene želje ter nekatera razmišljanja v tem lepem predpo-mladnem času, polnem lepih pri-čakovanj. Že zelo zgodaj sem začutila, da so moji sonarodnjaki velikokrat sla-be volje, da se nekako ne veselijo življenja, da jih skratka tare neka skrb o naši prihodnosti. Vsega tega si nisem znala razložiti. Vi-dela pa sem, da so starši, sosedje in sorodniki zelo delavni, skrbni in vendarle tudi preveč zaskrbljeni ter zaradi tega tudi velikokrat jezni, prepirljivi in žal tudi odljudni. De-jala sem si, da jim bom po svojih močeh skušala pomagati takoj, ko bom to zmogla.Veliko sem brala in razmišljala. Knjige so postale resnično moje drage sopotnice in dragocene pri-jateljice. Zelo zgodaj sem spozna-vala med drugim tudi to, da je Slovencem knjiga več kot samo sredstvo za večanje znanja in bo-gatenje duha. Ker do pred kratkim nismo imeli svoje države, nas je na nek poseben način povezovala, pa čeprav smo živeli v različnih držav-nih skupnostih. Ugotovila sem, da imamo zelo bogato književnost in da smo imeli v naši zgodovini in tudi sedaj dosti ljudi, ki pomenijo veliko tudi v evropskih in svetovnih razsežnostih. In vendar so nas ho-teli izničiti. Zato se je v meni začel porajati ponos in celo navdušenje nad predniki, ki so morali v svoji zgodovini prenesti toliko gorja, pa kljub vsemu niso izgubili upanja. Zaznavala sem, da Slovencem predstavlja knjiga veliko več kot knjiga pri drugih narodih.Zelo sem bila vesela tega, da zače-tek novega tisočletja ni šel kar tako mimo nas. Nekateri večji in boga-tejši narodi so ta trenutek zazna-movali z izgradnjo velikih objektov, ki razkazujejo golo fizično moč, razkošje denarja in poveličevanje

z našimi spoštovanimi mentorji in sponzorji, tudi z bližnjimi in dalj-nimi sosedi. Tako se bodo našim Brižinskim spomenikom in drugim našim pomembnim knjigam pri-družile tudi najpomembnejše knji-ge sveta. Tega sem izredno vesela, saj kot radovedna, znanja željna in radoživa deklica želim rasti skupaj z drugimi narodi, z njimi sodelovati in se bogatiti. Z »Združenimi Ra-stočimi knjigami sveta- United Gro-wing Books of the World« bomo v Ljubljani in Sloveniji pridobili zelo zanimiv prostor, ki bo nakazoval, kaj smo bili, kaj smo in predvsem, kaj hočemo biti skupno z drugimi narodi in kako naj skupno deluje-mo tudi v prihodnosti. Knjige bodo na zanimiv način prikazane na po-sebnih portalih s pomočjo moder-nih avdio-vizualnih naprav. Naj povem, da me velikokrat obi-ščejo mame in očetje s svojimi malčki. Tudi dijaki, študentje in starejši ljudje včasih posedijo na ličnih klopcah okoli mene ter se pogovarjajo o raznih stvareh. Zlasti pa sem vesela, kadar imajo moji obiskovalci s seboj knjige in tako skupaj potiho in na lahko gradimo družbo znanja in kulture - družbo »Rastoče knjige«. V svojem naro-čju tudi sama držim knjigo, s kate-ro bom večno rasla. Do sedaj sem zrasla že za osem centimetrov. Promocijo in uveljavljanje vsebine »Rastoče knjige« smo začeli z ve-likimi razstavami »Rastoče knjige« v Novem mestu, Kostanjevici na Krki, Piranu ter Ljubljani, s stalni-mi razstavami v Trebnjem, Sevnici, Šentrupertu in v Slovenski izselje-niški matici v Ljubljani, s predsta-vitvami kulturnih in znanstvenih dosežkov naših občin v izložbah notranjega ministrstva v središču Ljubljane ter z motivacijskimi kon-certi po vsej Sloveniji. Razstavljali smo tudi v tujini. Velike razstave »Rastoče knjige« smo imeli na Dunaju, v Bruslju, Gorici, Celovcu, Gentu in Muenchnu. Zlasti v teh velikih mestih se obiskovalci niso mogli načuditi, kako pomembne znanstvenike in druge kulturne lju-di smo imeli v zgodovini. S tem se na neprisiljen način širi ugled naše mlade države in veča tudi njena razpoznavnost ter specifična teža.»Rastoča knjiga« vsebinsko teme-lji na razvijanju in uveljavljanju filozofije odličnosti in mojstrstva. V zadnjem času smo še poseben poudarek dali univerzalni odlično-sti in mojstrstvu. Le-ta naj bi na svoj način pripomogla k temu, da bi se težke razmere na našem pla-netu popravile z novim – mehkim pristopom. Naj poudarim, da so moji pod-porniki in graditelji dobrohotni in dobronamerni ljudje. Med njimi so preprosti ljudje, dijaki, študentje, pa tudi znanstveniki in akademi-

RASTOČA KNJIGA – POMNIK SLOVENSTVUTudi jaz, »Deklica z Rastočo knjigo«, želim kolektivu Televizije Vaš kanal ob 20. obletnici delovanja še naprej veliko lepega.

količinskosti. Pri nas pa smo želeli dati poudarek bolj vsebini in kako-vosti. Odločeno je bilo, da bomo naredili spomenik knjigi, in to po-sebni knjigi, ki je bila poimenovana »Rastoča knjiga«. Izvedela sem, da novo tisočletje sovpada tudi s 1000-letnico Bri-žinskih spomenikov, 450-letnico prve slovenske knjige, 200-letnico Prešernovega in Slomškovega roj-stva ter 10-letnico naše države. In vsem tem pomembnim mejnikom je namenjen projekt »Rastoča knji-ga« in tudi kip, ki je bil poimeno-van »Deklica z Rastočo knjigo.«Naj povem, da dolgo nisem vede-la, zakaj so projektu dali naslov »Rastoča knjiga.« Sedaj vem, da so bili ključni razlogi v tem, da naj bi Slovenija postala inovativna družba in ne samo družba, ki se prilagaja. Če bi Slovenci v zgodo-vini samo posnemali, bi se verje-tno utopili v velike subjekte, ki nas obkrožajo. Pri tem pa Slovenija ne misli biti zaprta in samozadostna družba, temveč se hoče povezovati in aktivno sobivati z drugimi naro-di. Iz naše zgodovine vemo, da so nas naši znanstveniki in kulturniki nenehno povezovali z bližnjimi in daljnimi sosedi in temu bomo mo-rali slediti še v večji meri. Temeljila naj bi skratka na znanju in neneh-nem večanju ter poglabljanju le-

tega. »Rastoča knjiga« je simbol, ki nenehno spodbuja k človekovi rasti, medsebojnemu spoštovanju, strpnosti in dobremu. Zelo slikovito je »Rastočo knjigo« opredelil naš spoštovani pesnik akademik Tone Pavček takole: »Rastoča knjiga je več kot knjiga; je skrinja narodne zaveze; je duh, ki se nad časom dviga; je zvezda stalnica: ljube-zen.« Je torej projekt, ki je izrazito strateško naravnan z jasno vizijo in poslanstvom.Določeno je bilo, da so mentorji projekta: Državni svet Republike Slovenije, kjer se sicer združujejo vsi interesi naše države; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, kot naš najvišji organ in predstav-nik znanosti in umetnosti; Javni sklad Republike Slovenije za kul-turne dejavnosti, kot ustanova, ki povezuje kulturo v Sloveniji in tudi širše; Mestna občina Ljubljana in druge občine, kjer potekajo aktiv-nosti, povezane z »Rastočo knji-go«, Televizija »Vaš kanal« Novo mesto, kot medijski sponzor, ter Društvo »Rastoča knjiga«, ki skrbi za koordinacijo dejavnosti, poveza-nih s projektom »Rastoča knjiga.« Srečna okoliščina je, da sem posta-vljena v neposredno bližino Navja in tako tudi simbolično povezujem našo preteklost, sedanjost in pri-hodnost. Vse to pa želim povezati,

Kip Deklice z rastočo knjigo, so leta 2007 družno odkrili predsednik DS Janez Su-šnik, predsednica Društva Rastoča knjiga Cvetka Selšek, predsednik SAZU dr. Bo-štjan Žekš in ljubljanski župan Zoran Janković.


20

. let

vaš

kan

al

ki ter pomembni posamezniki iz gospodarstva. To so razmišljujoči ljudje, ki zgroženi ugotavljajo, da je svet poln raznovrstnega nasilja in nečloveškega ravnanja. Z »Zdru-ženimi Rastočimi knjigami sveta« želijo sporočiti svetu: »Dovolj je bilo in je na svetu zla in hudega, mislimo na naše otroke, na priho-dnost.« S sporočili, vklesanimi v slovenski kamen, želijo uveljaviti univerzalne vrednote, ki kličejo k mednarodnemu sožitju, strpnosti in uveljavljanju interdisciplinarne-ga znanja na vseh ravneh. Vesela sem, da bo Ljubljana le-tos svetovna prestolnica knjige. Verjetno bodo mnogi obiskoval-ci Ljubljane prišli na obisk tudi k meni in obiskali druge razstave »Rastoče knjige« po Sloveniji (v Ljubljani,Trebnjem, Sevnici in Šen-trupertu) ter prireditve, povezane z »Rastočo knjigo«. Povedala jim bom, zakaj sem postala eden od simbolov Slovenije in Ljubljane, v kakšnih težavah sem se rojevala, kako je sedaj v moji neposredni bližini nastal projekt »Združene Rastoče knjige sveta« ter razložila zamisel celotnega parka, posve-čenega kulturi in znanosti. Zado-voljna sem, da bomo sedaj skupaj simbolično rasli vsi narodi sveta s knjigami, ki so z menoj in ob meni; z dolgoročno vizijo in jasnim

poslanstvom mirnega povezova-nja in dejavnega mednarodnega sodelovanja na kulturnem, gospo-darskem, znanstvenem in drugih področjih. Ljubljana s tem dobiva trajen spomenik, ki kaže njeno uni-verzalno naravnanost k znanosti, kulturi in umetnosti. ob pomembnem jubileju Vaše ustanove, televizije Vaš kanal se Vam zahvaljujem za vse tisto, kar ste storili zame in za »rastočo knji-go«. brez Vas ne bi tako radostno rasla in ne bi bilo toliko narejenega za »rastočo knjigo«.

Želim Vam torej veliko lepega in pa udejanjanje po mojem mnenju tudi lepih in koristnih misli, ki so in bodo še napisane na mojem podstavku. Kot na primer: »Naj ne mine dan, da ne bi naredili česa dobrega zase, za družino, za svo-jo ožjo in širšo skupnost«. Ali pa: »Povečuj in poglabljaj svoje znanje in k temu vabi tudi svoje sodelav-ce.« Ali pa: »V knjigah so doma za-kladi človeštva. Zato sta knjiga in bralec za vedno najžlahtnejši par.«Naj ne mine dan …

Deklica z »Rastočo knjigo«

Leta 2009 je bila četrta obletnica rasti Deklice z rastočo knjigo

OČESNI KIRURŠKI CENTER

NOVOST- LASERSKA KOREKCIJA VIDA

V letošnjem letu smo v Novem mestu pričeli z operacijami diop-trije z excimer laserjem, s kate-rim vam lahko zmanjšamo diop-trijo, da bo vaš vid oster tudi brez uporabe očal ali kontaktnih leč.

Posegi so namenjeni vsem, ki imajo sicer zdrave oči vendar ne vidijo ostro brez očesnih pripo-močkov, kot so očala ali kontak-tne leče. Primerni so predvsem za:

• ljudi, ki jih očala ali kontaktne leče motijo oziroma jih ne pre-našajo dobro,

• športnike, ki jih uporaba očal ali kontaktnih leč ovira ali one-mogoča, ter

• ljudi, ki so starejši od 21 let in imajo dioptrijo stabilno vsaj dve leti.

Vabimo vas na posvet o vaših in-dividualnih možnostih za uspeh operacije.

OPTIKA

Poleg redne ponudbe korekcij-skih in sončnih očal, kontaktnih leč ter dodatkov za njihovo nego, smo s 1. marcem postali pogod-beni dobavitelj medicinsko-teh-ničnih pripomočkov. To pomeni,

da vsem zavarovanim osebam, z veljavnim obveznim in dopolnil-nim zavarovanjem, zagotavlja-

mo pravico do predpisanega pripomočka v okviru cenov-nega standarda brez dopla-čil. Potrebujete naročilnico za pripomoček za vid, ki jo v primeru, da ste upravičeni do nje, prejmete ob okulističnem pregledu.

Vabljeni tudi na ogled novih modelov sončnih očal za leto 2010.

ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA

Naša zobozdravstvena dejav-nost obsega visoko kvalitetne zobozdravstvene storitve z velikim poudarkom na este-

tiki. Z različnimi postopki in izdelki kot so polnokeramič-ne prevleke, zobne luske, ke-ramične zalivke (inley, onley) in beljenje zob obnovimo na-ravni izgled zob.

ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA

Turkova 8, Novo mestoTel. 07/393 55 53

OČESNI KIRURŠKI CENTERTurkova 8, Novo mesto

Tel. 07/393 55 55

OPTIKA NOVO MESTOKandijska 9,

tel. 07/393 55 66Turkova 8, tel. 07/393 55 54

OPTIKA ČRNOMELJZadružna 33

Tel. 07/30 61 855

Več informacij o naših storitvah na

www.pusnik-novljan.si



Tel.: 040 466 589 ali 07/ 30 65 150

www.kkc-dolenjske.si

Kulturno kongresni centerDolenjske Toplice

PE NOVO MESTO,Trdinova 4tel.: 07/393 53 60

• Brežice, Černelčeva 3/a, 07/ 496 39 80 • Črnomelj, Zadružna cesta 33, 07/ 306 39 90• Kočevje, Ljubljanska 25, 01/89 38 612• Krško, Bohoričeva 9, 07/ 488 05 80 • Novo mesto, Prešernov trg 5, 07/ 393 53 60• Ribnica, Majnikova1, 01 835 16 02

A si ti?

A si zavarovana?

Paket Vzajemna Mladi lahko skleneš do 31. 08. 2010. Več o darilih in zavarovanju v vseh poslovalnicah Vzajemne, na www.vzajemna-mladi.si ali na brezplačni telefonski številki 080 20 60.

Zdravja ne prepuščaj naključju - skleni paket Vzajemna Mladi. Se splača!

Če skleneš paket Vzajemna Mladi, prejmeš:

- dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje,

- darilni bon v vrednosti 20 €,

- majico Vzajemne in

- ugodnosti za zavarovance Vzajemne.

OglasVM_A5_(05-01-2010).indd 1 18.2.2010 12:33:51

Dobrodelni koncert Helene Blagne z gostiPoznamo veliko zgodb, ki jih piše življe-nje otrokom in mladim. Te niso vedno lepe, še manj pa prijazne. Veliko jih je že bilo, a žal jih je vse več. Iz dneva v dan lahko opazujemo majhne ljudi, ki bojujejo velike bitke za osnovno preži-vetje, da bi postali enaki vrstnikom. Ti-stim, ki imajo ljubeče družinsko okolje in dovolj sredstev za prijazno otroštvo in spodobno življenje. Zveza prijateljev mladine vsak dan zno-va spozna kakšno žalostno in pretreslji-vo zgodbo, za katero se skriva klic na pomoč. Prepričani smo, da je takšnim otrokom treba prisluhniti, jim v grenkih trenutkih pomagati in biti sočutni. Ob prihajajočem materinskem dnevu Nina Janžekovič, prostovoljka ZPM, organizira 25. marca 2010 dobrodelni koncert Helene blagne, katere-ga izkupiček bo namenjen materam samohranilkam iz dolenjske in bele krajine.Kot gostje koncerta so se prijazno in ne-sebično odzvali: Nace Junkar, Oto Pe-stner, Prifarski muzikanti in kvintet Dori. Gostitelj večera bo Jure Sešek. Skupaj z vami lahko pomagamo otrokom do enakih možnosti. Hvaležni vam bodo! Skupaj! Hvala, ker pomagate …Če ne utegnete priti ali vas iz kakšnega drugega razloga ne bo z nami, lahko vse-eno kupite vstopnico na prodajnih mestih Eventima (Petrol, Big Bang, Kompas ...) ali prispevate po svojih močeh.

Nina Janžekovič, prostovoljka ZPM


v ob

jekt

ivu

10 LET ŠOLEVišja strokovna šola, ki deluje kot or-ganizacijska enota Ekonomske šole Novo mesto, v letošnjem letu obele-žuje deseto leto delovanja. Od začetka izvajajo programa poslovni sekretar in računovodja, sedaj pa že drugo leto tudi program ekonomist. Obletnico so zaznamovali z dnevi odprtih vrat, svečano prireditvijo in strokovnim pre-davanjem andraža štalca z naslovom Trženje preko socialnih omrežij. Tudi v prihodnje nameravajo na šoli pripravi-ti različne strokovne dogodke.

Slovesne prireditve so se udeležili številni gostje; na naši fotografiji so v ospredju direktor Ekonomske šole Novo mesto Jože zupančič, predstav-nik MŠŠ boštjan zgonc, ravnateljica Višje strokovne šole mag. iris Fink in novomeški župan alojzij muhič.


v ob

jekt

ivu

SKRBIJO ZA DOBRO IMEPodročje stikov z javnostmi je ena najbolj obremenjenih služb v marsika-terem podjetju. Novinarji se za podatke in vse ostalo, kar potrebujemo, ponavadi obračamo na predstavnike za medije. Stiki z javnostmi so neke vrste ogledalo podjetja in za Skupino Renault trdimo, da so med tistimi podjetji, ki se lahko pohvalijo, da njihove »piarovke« posel resnično ob-

vladajo. Na avtomobilski razstavi v Ženevi nam je uspelo v objektiv ujeti štiri predstavnike PR (z leve): dejana komadina, PR Renault Srbija, nino šarabon, PR Renault Slovenija, lidijo gruden kastrevc, PR Nissan Slo-venija, in nevenko bašek zildžović, PR Revoz Novo mesto.

LOBISTA

Renault je v Ženevi prvič svetovni javnosti predstavil novega dvoseda, ki ga bodo izdelovali samo v novomeškem Revozu. Nad windom sta bila navdušena tudi snemalca Vašega kanala in nacionalne televizije robert

Sajovec in Jože grajžl. Medse sta, kot je razvidno iz fotografije, dobila prvega moža Revoza aleša bratoža, ki pa se Posavcema ni dal zmesti. Na vprašanje, ali bi avtomobil lahko kakšen mesec imela doma, ju je Bratož potolažil z besedami: »Fanta, tu se ga lahko brezplačno nagledata do mile volje.«

S pomočjo laSerSke tehnologije vam nudimo:odpravljanje celulita lasersko odstranjevanje dlak

zmanjševanje gub odpravljanje žilnih nepravilnosti odpravljanje aken

Salon lepotnih ritualov, obrtniška 33, 8210 trebnje, tel: 051 63 68 69, www.salon-lepotnih-ritualov.si

velaSmooth in ipl z elos tehnologijo

•novogradnje in adaptacije

•popravila in vzdrževanje elektrostrojev

•vzdrževalna dela po pogodbi

ElEktroinstalacijEin vzdrževanje

Janez Mavsar, Jedinščica 16, Novo mesto, tel/fax: 07/33 46 500, GSM: 041 643 191, [email protected]

Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751www.veterina-nm.sie-mail:[email protected]

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

delovni čas: pon. - pet.od 7.00 - 19.00 ure

sob. od 7.00 - 11.00 ure

izven delovnega časa pokličite 112

VETERINARSKA LEKARNA

delovni čas:pon. sreda:

od 7.00 - 18.00 uretor., čet., pet.:

od 7.00 - 15.00 uresobota:

od 7.00 - 11.00 ure

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

pleskarstvo Simon Cafuta

Meniška vas 59, 8350 Dolenjske Toplice

041/590 988

ELEKTROMEHANIKA KRAMARIČStoritve in trgovina d.o.o.

Ulica Pod gozdom 37, 8340 Črnomelj, Tel.: 07 30 51 725Fax: 07 30 51 731, Mob: 041 646 786

• izdelavaelektroinštalacijnanovogradnjahinvzdrževanje• servisiranjeindustrijskihstrojevinnaprav• previjanjeelektromotorjevinservisvarilnihaparatov


v ob

jekt

ivu

Lestra Straža vas obvešča, da bo odprla trgovino

s pohištvom, notranjimi vrati in darilnim progra-

mom v Vavti vasi 41a (nekdanja trgo-

vina Most).

Otvoritev bo 29. 3. 2010 ob 16. uri. Lepo vabljeni!

• proizvodnja in montaža

• posredovanje in storitve

• trgovina


Začetki družinskega čebelarstva VOGLAR se-gajo v leto 2001. Želja po spremembi življe-nja, ljubezen do čebelarstva in sožitja z naravo so bili vzrok, da se je čebelarstvo Voglar hitro širilo. Pri samem delu jih je vedno obkrožalo veliko čudovitih ljudi, ki so svoje znanje delili z njimi in jim pomagali ustvariti podjetje, ki se je iz prvotnega poslanstva – čebelarstvo razvilo v podjetje, ki je specializirano za pre-

Zgodba o medu

Medeni butik Voglar NEKAJ RESNIC O MEDU

Najstarejša sled o medu je bila naj-dena na 10.000 let stari sliki v neki španski pečini. Prav tako egiptovski hieroglifi pred 3.000 leti govorijo o tem, da so tedanji »slaščičarji« med uporabljali kot navadno sladilo, ga mešali z različnim sadjem, orehi in zeliščnimi začimbami.Rimljani so tudi prvi iznašli »medeno vino« in verjetno je bilo prav to vino čudotvoren napitek; skrivnost Aste-rixsove moči.Stari Grki so menili, da je med nektar bogov in da jih prav on dela nesmrtne.Med sestavlja 200 različnih kemijskih snovi, vitamini in minerali niso izje-ma, vendar se njihov delež spreminja odvisno od sorte medu. Minerali so v medu v obliki soli in vplivajo prav tako na pH vrednost, uporablja pa se jih pri določitvi porekla in vrste medu. Velja pravilo, da je temnejši med bogatejši z mineralnimi snovmi.

delavo medu. Poudarek je na vrhunskih da-rilih iz medu, seveda s pridihom domačnosti iz zakladnice ljudskega izročila. Veliko skrb posvečajo sami kakovosti izdelkov, zanje so prejeli najvišje ocene.

naro

čena

obj

ava

www.stanovanjskikredit.si

Ponovno ugoden

NLB Stanovanjski kredit

Tudi vi potrebujete več prostora?

Izkoristite zelo ugodne pogoje NLB Stanovanjskih kreditov, s fiksno ali spremenljivo obrestno mero. Naši kreditni svetovalci vam bodo predstavili tudi ponudbo kreditov iz jamstvene sheme RS in skupaj boste našli kredit po vaši meri.

Do 17. septembra 2010, z možnostjo predčasnega zaključka.

Dodatne informacije so vam na voljo v NLB Poslovalnicah, na spletni strani www.stanovanjskikredit.si in na telefonski številki 01 / 477 20 00.

NLB

d.d

., Tr

g re

publ

ike

2, 1

000

Ljub

ljana

Salon keramike MOZAIK, Foesterjeva 10 (prostori nekdanje tovarne Novoteks v Bršljinu)Tel./Fax: 07 33 21 202, 051 634 631, E-pošta: [email protected]

Novi salon keramike Mozaik vam nudi veliko izbiro keramike za notranje prostore, kvalitetno keramiko za terase in balkone, kopalniško pohištvo, kopalne kadi in tuš kabine, pipe.

Salon keramike MOZAIK

Izdelujemo

kopalnice

na ključ!

www.salon-mozaik.si

Izdajatelj: Televizija Novo mesto d.o.o.Odgovorna urednica: Irena VideIzvršni urednik: Slobodan Jovič

Uredniški odbor: Tanja Sluga, Mojca Kren, Marko Mesojedec, Tjaša Pureber, Živa Zakšek

Lektoriranje: Irena Potočar-Papež(Oglasi so lektorirani s strani naročnika)

Naslov uredništva: Podbevškova 12, 8000 Novo mestoTelefon: 07/39 30 860, fax: 07/39 30 870www.vaskanal.com

Marketing in oglaševanje:Tel. 07/39 30 876, 39 30 867, fax: 07/39 30 877e-mail: [email protected]

Oblikovanje in grafična priprava: Fotografika, Boštjan Colarič s.p.

e-mail: [email protected]

Tisk: Delo-TČR d.d., Ljubljana

Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.Št. vpisa v razvid medijev: 803


Novo mesto, Šegova 90Tel.: 07/33 75 960, Fax: 07/33 75 961

20 letz v a m i

Knjigovodstvo, organizacija in trgovina d.o.o.

Vodenje knjigovodstva za podjetja in samostojne

podjetnike za domači in tuji trg

39

Documents

Vas mesecnik marec 2010