1

Srednja šola Jesenice Program predšolska vzgoja

VEŠČINE SPORAZUMEVANJA

Jesenice v septembru 2014

Skripta za interno uporabo

Gradivo zbrala in uredila. Ana Retuznik Bozovičar, prof.

2

BONTON, KULTURNO VEDENJE, OLIKA

Skupek pravil o lepem in kulturnem obnašanju imenujemo tudi BONTON.

bontón -a m [fr. bon ton iz dober + ton] 1. lepo, olikano vedenje 2. pravila ali knjiga o lepem vedenju

Pravila obnašanja je človek oblikoval takrat, ko se je začel zavedati sebe. Temelji teh pravil pa so zasnovani na etiki, morali in na človekovih vrednotah. Pravila se s časom spreminjajo, menjajo, nekatera se opuščajo, druga ustvarjajo, toda namen ostaja vedno isti (urejeni odnosi med ljudmi). Olika, lepo vedenje so vedno naraven sad notranje srčne kulture in dušne lepote. Oliko najdemo tudi pri preprostih ljudeh, ki so lepega vedenja niso posebej učili iz knjig. Nasprotno pa so resnično zoprni ljudje, ki sicer natančno poznajo vsa pravila olikanega vedenja, nimajo pa notranje srčne kulture. V primeru srčne kulture bi lahko govorili tudi o etiki (ethos : notranja drža). Etika si med drugim zastavlja vprašanje, kaj je dobro in prav, kako naj bodo urejeni odnosi med ljudmi, da ne bo okrnjeno dostojanstvo človeka. Ljubezni do bližnjega izvira iz spoštovanja do neskončnega dostojanstva človeške osebnosti. Le kdor druge priznava, priznava njihove zasluge in kreposti, samega sebe pa ne povzdiguje, le kdor zna samega sebe premagovati, bližnjemu pa odpuščati, le kdor zna krotiti svoje sebične nagone in je pripravljen drugim pomagati, kdor je hvaležnega srca in gradi na rasti svoje osebnosti – se imenuje olikan ali kreposten človek. Kako naj etičen človek ravna v odnosu do drugih? Ena od poti za približevanje temu cilju je tako imenovano zlato pravilo, ki sloni na etični drži, ki terja, da z drugimi ravnamo enako, kot bi tudi sami hoteli, da drugi ravnajo z nami. Le to zlato pravilo poznajo v vseh svetovnih religijah npr. budizem: »Ne prizadeni drugih na načine, ki bi tudi tebi samemu prizadevali bolečino". Krščanstvo: »Kakor želite, da bi drugi ravnali z vami, ravnajte vi z njimi.« Islam: Nihče od vas ni vernik, dokler ne želi svojemu bratu tistega, kar želi zase. Židovstvo: » Kar je sovražno tebi, ne stori bližnjemu. To je jedro zakona, vse drugo je komentar. Zelo podobne izreke imajo še hinduizem, konfucionizem, taoizem in druga verstva. Ni nujno, da je nekdo vernik v religioznem smislu, tudi kot nevernik, kot gnostik ali kot iskalec resnice se človek lahko zavzema za držo kot jo priporoča zlato pravilo. Visoka srčna kultura ni vezana na bogastvo, imeniten stan ali na količino našega znanja, ampak je vedno le naravni izraz lepe in bogate duševnosti, ki se vselej kaže tudi v našem zunanjem vedenju, v naših kretnjah in v pravilih našega družbenega občevanja. Motijo se tisti, ki mislijo, da so olikani, če se znajo pravilno klanjati, kazati prijazen obraz in govoriti vljudne besede, da se drugim prikupijo, nimajo pa srčne kulture. Kulturen človek je vljuden vselej in povsod, do vsakega in v vseh okoliščinah. Pri prerekanjih ali kadar koga posvarimo in kaznujemo, ne smemo nikoli postati surovi ali nasilni. Resnično omikan ni, kdor je korekten samo zaradi ljudi, samo zato, da ga drugi vidijo. Popolno nasprotje omike in olike je hinavščina. Kdor se hlini, laže in prilizuje, ni olikan in je daleč od srčne kulture. Bonton, oliko in kulturno vedenja boste predstavili v svojih govornih nastopih, v skripti pa nadaljujemo s področjem komunikacije.

3

GOVORNI NASTOP – MOŽNE TEME Nastop mora trajati najmanj 8 minut. Učenec lahko uporabi Power Point tehniko. Govoriti mora prosto (ne sme brati). Pisni prispevek mora predhodno oddati učitelju. Za sošolce mora pripraviti najmanj štiri vprašanja, na katera nato poskušajo odgovoriti, prav tako pri preverjanju znanja. Teme:

1. Pozdravljanje, zahvaljevanje, predstavljanje 2. Obnašanje na spletu 3. Kdaj je primeren stisk roke, kdaj ne in kakšen mora biti stisk roke 4. Kako seznanim druge ljudi med seboj 5. Vse o nazivih (profesor, doktor. gospod, gospa…) 6. Kako vpliva naš zunanji izgled na druge 7. Nastopanje v javnosti 8. Tikanje ali vikanje 9. Kramljanje – o čem se lahko pogovarjam in o čem je bolje da molčim 10. Obnašanje za pogrnjeno mizo 11. Vse o ličilih ( ali si za mizo lahko popravljam ličilo? 12. Kultura pitja različnih pijač (postrežba, nazdravljanje, kozarci..) 13. Vse o nakitu (kaj je primerno in kaj ne) 14. Darila 15. Odnos med žensko in moškim (odpiranje vrat, kdo da komu prednost, kdo

gre prvi po stopnicah..) 16. Telefonski razgovori 17. Vabilo (kaj vsebuje, odgovor na vabilo, na kaj sem pozoren) in čestitke 18. Urejena pričeska 19. Roke in noge (nega) 20. Vonj in njegov pomen 21. Športne prireditve in obnašanje na Prosim, hvala, oprosti 22. Zabave, ples (bonton) 23. Za volanom 24. SMS sporočila 25. Poslovni bonton 26. Obutev, čevlji (nega, kaj je primerno in kaj ne) 27. Poljubljanje in objemanje (kdaj, kje, navade in običaji) 28. Prvi vtis in njegov pomen 29. Predstavitev katerekoli znane osebe 30. Predstavitev države ali kraja s poudarkom na njihovi kulturi 31. Predstavitev kulturnega gibanja v zgodovini

Literatura: Pravila lepega vedenja, Lepo obnašanje, Se znamo obnašati, 100 vprašanj in odgovorov o dobrem obnašanju, Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju, Znamo komunicirati?

4

KOMUNICIRANJE Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede »communicare«, kar pomeni: posvetovati se, razpravljati o nečem, vprašati za nasvet. Najširše opredelimo komuniciranje kot pošiljanje, prenašanje in sprejemanje sporočil. Ko komunicirajo, ljudje med seboj prenašajo sporočila s pomočjo različnih simbolov (besed, kretenj, govorice telesa, slik, svetlobnih in zvočnih simbolov). VAJA

Za popolno razumevanje dopolni zgornje kvadrate z ustrezno besedo.

KOMUNIKACIJSKA POT Šum oz. motnja se lahko pojavi na vsakem mestu v procesu komuniciranja. Komunikacija je veliko več kot besede, ki jih izgovarjamo. Raziskave so pokazale, da je pri nastopu pred skupino ljudi 55% vtisa določenega z govorico telesa – držo, kretnjami in očesnim stikom, 38% z glasom in samo 7% z vsebino naše predstavitve. Po nebesedni poti torej posredujemo in sprejemamo večji del sporočila kot po besedni poti. ENOSMERNA IN DVOSMERNA KOMUNIKACIJA Največkrat je komunikacija dvosmerna. Pošiljatelj in prejemnik se med seboj izmenjujeta, se poslušata in izmenjujeta mnenja. Sporočila se izmenjujejo. Med njima obstaja dialog. Le v primeru dialoga imajo udeleženci možnost preveriti, ali so razumeli sporočilo in ali so drugi razumeli njih!

MODEL KOMUNIKACIJE

KDO?

KAJ? KAKO?

KOMU?

S KAKŠNIM UČINKOM?

5

VAJA Zamisli si in napiši dialog med direktorjem in kandidatom za službo.

Pri enosmerni komunikaciji potuje sporočilo od pošiljatelja do prejemnika, v obratni smeri pa ne. To imenujemo monolog. Pojavlja se pri:

avtoritarnih odnosih (služba, družina)

sredstvih javnega obveščanja

hudi prizadetosti Pomanjkljivost: odsotnost povratne informacije. Ne moremo vprašati, če česa ne razumemo in ne vemo, ali so naše sporočilo razumeli. Učinkovita je v primerih, ko ena oseba vodi veliko ljudi (informativni sestanki, izjemne razmere, vojska) VAJA

Razmisli in navedi, zakaj večina ljudi ne mara dolgih monologov? SPREJEMLJIVA IN NESPREJEMLJIVA SPOROČILA Vedenje ljudi okoli nas doživljamo lahko kot

a. sprejemljivo (torej ga ni potrebno spreminjati)

b. nesprejemljivo V tem primeru imamo 3 možnosti:

spremenimo sebe oz. zaznavanje vedenja

spremenimo okoliščine

vplivamo na drugega, da bi spremenil vedenje.

6

VAJA Zapišite, kako bi vplivali na brata ali sestro, ki vas moti z navijanjem bučne glasbe!

VAJA

Opišite situacijo, v kateri je bilo vedenje neke osebe za vas nesprejemljivo (moteče) ter kako ste ob tem ravnali.

VAJA

Uvrstite vsako od spodaj zapisanih sporočil v ustrezno kategorijo (jezik nesprejemanja: umikanje, nasvet, moraliziranje, kritika, dajanje vzdevkov… )

a. »Nikar ne počni tega. To se ne sme.«

b. »Če se boš naučil opravljati svoje dolžnosti, se boš zavedel svoje odgovornosti.«

c. »Ti bučman pametni.«

d. »Saj bo bolje. Samo prespati moraš! Saj veš, do poroke bo še vse dobro…«

e. »Uf! Ta tema ni prijetna. Pogovarjajva se o čem drugem. Kaj si počela v nedeljo?«

7

DEJAVNIKI USPEŠNE KOMUNIKACIJE VAJA

Zapišite kakšni pogovori naredijo na vas vtis v tem smislu, da si jih zapomnite in kasneje o njih še veliko razmišljate?

Svojo komunikacijo moramo nenehno izpopolnjevati. Pot pelje preko prepoznavanja svoje komunikacije, ozaveščanja (pogosto se ne zavedamo, da komuniciramo in kako komuniciramo) in razvijanja oz. izboljševanja. Pri tem nam pomagajo povratne informacije o naši komunikaciji s strani drugih in metakomunikacija (pogovor o pogovoru in naših sporočilih ). Večinoma je koristno, če poznamo tako svoj in tudi komunikacijski stil drugih ljudi. Kvalitetna in uspešna komunikacija temelji na sodelovanju s sogovornikom. Zavedati se moramo, da je sogovornik drugačna osebnost od nas, da ima drugačna stališča, pričakovanja, vrednote in čustva. Naše besede vzbujajo v drugih ljudeh drugačne predstave, čustvene povezave in pomene kot pri nas samih. Zato vedno obstaja možnost napačne interpretacije sporočila. Sogovornika moramo sprejeti takšnega, kot je. Vsak ima pravico, da misli, čuti drugače, da izraža drugačna mnenja in stališča. Pustiti mu moramo, da jih izrazi.

V vsako komunikacijo vstopamo z določenim namenom. Naš namen je lahko informirati, izraziti mnenje, vplivati na partnerja, dobiti povratne informacije itd. Preden začnemo pogovor, moramo vedeti, kaj želimo povedati. Kako bomo prenesli sogovorniku nekaj, o čemer še nam ni jasno?

Pri besednem izražanju moramo biti jasni, in razumljivi. Uporaba kratkih stavkov, enoznačnih besed in običajne govorice pripomore k razumljivosti povedanega. Izražajmo se z besedami, ki so razumljive tudi sogovorniku.

Izogibajmo se dvoumnim besedam, izrazom in abstrakcijam.

V pogovoru moramo uporabljati dejstva, se pravi, da ne operirajmo z zavajajočimi in nepreverjenimi podatki.

Pri posredovanju sporočila bodimo prepričljivi.

Za boljše razumevanje uporabljajmo slikovite primere, ponazoritve, zgodbe.

Izogibamo se pretirani uporabi tujk, strokovnih izrazov, kratic.

Povedi naj ne bodo preveč zapletene.

Navajajmo čim manj abstrakcij in smo čim bolj konkretni.

V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslušanje. S poslušanjem prejmemo vsebino sporočila, poleg tega pa tudi informacijo o sogovorniku. Dobimo informacijo o tem, kdo je, kakšen je, kakšen je njegov odnos do nas in kakšen vpliv bo imelo sporočilo na nas.

Za učinkovito poslušanje moramo biti pripravljeni sprejeti sogovornikovo sporočilo, pozorni smo na vsebino in iščemo pojasnila za morebitne nejasnosti.

Sogovornika je potrebno tudi gledati. V neposredni komunikaciji vedno vzpostavimo stik z očmi. Le na ta način bomo pri posredovanju sporočila dovolj prepričljivi.

8

Opazujemo sogovornikovo nebesedno izražanje, ki kaže na njegov odnos do nas, do sporočila, njegova čustvena stanja, itd. Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporočil in tako dopolnimo vsebino sporočila.

Pomembno je tudi naše vedenje v procesu komunikacije. Tako kot mi poslušamo in opazujemo sogovornika, posluša in opazuje tudi on nas. Najbolje je, da smo med pogovorom čim bolj naravni, da povemo tisto, kar mislimo in čutimo in da se tudi obnašamo tako.

Če je naša besedna in nebesedna komunikacija usklajena, delujemo iskreno.

Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine (teme). Če se pogovarjamo o neki temi z določenim ciljem (npr. doseči sporazum, uskladiti mnenja, razrešiti konflikt ), je pomembno, da se osnovne vsebine držimo, dokler ne dosežemo zastavljenega cilja. V nasprotnem primeru pokažemo našo nepripravljenost na sporazum.

V komunikaciji je velikokrat dobrodošla prava mera humorja, saj zmanjša napetost in vpliva na sproščenost ozračja.

V pogovoru skušajmo dobiti povratne informacije od sogovornika, kako je naše sporočilo razumel. Ali ga je sprejel tako, kot smo pričakovali ali drugače?.

VAJA

Prevajanje nekonkretnega izražanja v konkretno. Prevedite navedene nekonkretne, nejasne, stavke v konkretne!

» Naša skupina zajčki je vedno najboljša!« » Mitja, pospravi igralnico!« » Jutri bomo opazovali naravo«. » V lijaku ne puščamo umazane posode«!

9

JAZ, TI, MI IN BREZOSEBNA SPOROČILA

JAZ - SPOROČILA

»želim…« »Kadar zamujaš, me moti…«

Na ta način lahko sporočimo, kaj konkretno je za nas moteče, kakšne posledice ima to za nas in kakšna čustva ob tem doživljamo. Samo z jaz – sporočili lahko razvijamo resnični osebni stik!

TI – SPOROČILA

»moraš…« Imenujemo ga tudi jezik nesprejemanja. Izražamo negativne sodbe, brez jasne informacije, v čem je v resnici problem. Sporočamo ukaze, nasvete, smešenje, poučevanje. Sogovornik doživlja neugodna čustva.

MI – SPOROČILA

»moramo…«

Na ta način prikrivamo lastno mišljenje, želje. Na druge želimo vplivati po ovinkih in zavračamo lastno odgovornost.

BREZOSEBNA SPOROČILA

»treba bi bilo…«

Popolnoma izključimo sebe in svojo odgovornost.

10

VAJA JAZ, TI, MI, BOS – SPOROČILA

Razvrstite spodnja sporočila v kategorijo: JAZ, TI, MI in BREZOSEBNA (BOS) sporočila.

SPOROČILO JAZ, TI, MI, B O S

»V redu je.«

»Kje pa bomo dobili ta denar?«

»Prizadelo me je, kar si pravkar storil.«

»Oh, to sploh nima nobenega smisla.«

»Zares mi je vzelo pogum, kar se je zgodilo danes.«

»Zelo mi je všeč, toda ne bi smel zapravljati denarja.«

»Počutim se, kot bi hodil po oblakih.«

»Verjel bom, ko bom videl.«

»Počutim se, kot bi imel kamen v prsih.«

»Zelo se bojim, kaj bo storil.«

»Celotna situacija vzbuja strah.«

»Tega jim ne bomo dovolili.«

»To ni to, kar sem hotela. Mislim, da nisem bila dovolj jasna.«

»Zabaven si za družbo.«

»Vsak misli le nase.«

»Ti se vedno kregaš.«

VAJA

JAZ - SPOROČILA Spodaj je opisanih nekaj situacij. Razmislite, kako bi v njih oddali jaz- sporočilo.

a. Sosed navija glasbo, ki vas moti pri počitku.

b. Nadrejeni želi, da opravite dodatno delo, vi pa še svojega običajnega opravila niste končali.

c. Sodelavka veliko časa preživi na kavi in klepetu, medtem pa vi opravite večino

dela. To vas moti.

d. Prijateljica vedno, kadar sta zmenjeni, zamudi na zmenek.

11

VAJA Spodnja sporočila preoblikujte v jaz- sporočila, kjer se da, ostale pa preoblikujte v pozitivna sporočila.

SPOROČILO Pozitivno sporočilo

»To ni bilo slabo.«

»Izlet je potekal brez težav.«

»Ne bo ti uspelo.«

»Od 50 nalog jih je 15 narobe.«

»To si se naučil narobe.«

»Upam, da ne boš spet pisal negativno.«

»Nikar ne naredi nobene napake.«

»Če boš lagal, te bodo vsi sovražili.«

»Nujno mi moraš pomagati.«

»To ni slabo, a manjka zaključek.«

»Tega ne bom nikoli znala.«

»Matematika je moja šibka točka..«

»Saj bi rada, ampak sam veš, kako je.«

»Tega pa nisem rekla.«

»Me pa res zanima, kako se bo to končalo.«

»Tvoj pulover ni slab.«

POSLUŠANJE Pozorno poslušanje je bistvena komponenta pri medsebojnem komuniciranju, je znak spoštovanja in upoštevanja sogovornika. S poslušanjem bomo zaznali željo, namen, potrebo sogovornika po pogovoru. Pri poslušanju poznamo različne ravni. Prav je, da bi se vsi učili aktivnega poslušanja. AKTIVNO POSLUŠANJE Aktivni poslušalec poskuša dekodirati sporočilo pripovedovalca ( nerazumljive znake, besedno govorico, dvoumna sporočila zna razbrati kot razumljiva kot sporočila, ki jih pripovedovalec dejansko čuti, pa jih bodisi noče ali ne zna drugače povedati). Ugiba, kaj sporočilo dejansko izražajo. Pripovedovalca spodbuja k razmišljanju, iskanju rešitve. VAJA

ZAPIŠITE PRIMER, ki vključuje aktivno poslušanje Pripovedovalec: Poslušalec: Pripovedovalec : Poslušalec:

12

TEHNIKA ODPIRANJA VRAT Uporabna je takrat, ko hočemo pripovedovalcu pokazati, da ga želimo poslušati in se pogovoriti. Poslušalec uporablja opogumljajoče pripombe. »Bi povedal kaj več o tem, kar te moti?« »Kaže, da te to zelo muči.« VAJA

ZAPIŠITE PRIMER, ki vključuje poslušanje kot tehniko odpiranja vrat Pripovedovalec: Poslušalec: Pripovedovalec : Poslušalec: PASIVNO POSLUŠANJE Poslušalec samo sprejema sporočilo. Občasno je lahko prisotno neverbalno spodbujanje: kimanje, smehljanje, »mhm«. VAJA

ZAPIŠITE PRIMER, ki vključuje pasivno poslušanje kot tehniko odpiranja vrat Pripovedovalec: Poslušalec: Pripovedovalec : Poslušalec VAJA Učitelj izbere šest prostovoljcev. Eden ostane v razredu, ostali zapustijo razred. Učitelj prebere temu učencu tekst, ki vsebuje približno 30 podatkov. Nato postopoma prihajajo v razred ostali učenci (eden po eden) in učenec, ki je slišal tekst, ga posreduje naslednjemu sošolcu. Zaključek: kaj smo se naučili pri tej vaji? Kako bi še lahko poimenovali različne poslušalce? Površni poslušalec: ta sliši zvoke in besede, ne sliši pa pomena in namena. Sliši, vendar ne posluša. Pogosto ga zmoti lastno razmišljanje in drugo dogajanje v okolju. Mnogi površni poslušalci selektivno sprejemajo motnje iz okolja zato, da imajo opravičilo, da ne sodelujejo pri pogovoru.

13

Težjim pogovorom se skušajo izogniti, zanimajo jih le podatki in zaključki, ne pa tudi glavna ideja. Govornik je pri takem poslušalcu zaveden, ker misli, da ga le-ta posluša in sliši. Take situacije vodijo v nerazumevanje, napake, frustracijo in slabo delovno vzdušje. Ocenjujoči poslušalec: ta si prizadeva, da bi slišal, kar sogovornik pripoveduje, ne razume pa namena. Poskuša se skoncentrirati na vsebino oz. na kakšno nepomembno podrobnost ali posebnost v govorjenju in ne na pomen. Pride do nesporazuma, ker je poslušalec prepričan, da je vse razumel, govorec pa je prepričan, da ga slednji ni razumel. Aktivni poslušalec: to je najzahtevnejša, najbolj naporna in najbolj učinkovita raven poslušanja. Poslušalec skuša razumeti sogovornikova čustva, misli, potrebe, želje.

VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA Komunikacija poteka istočasno na dveh nivojih, verbalnem (govornem) in neverbalnem (govorici telesa). VERBALNA KOMUNIKACIJA se nanaša se na VSEBINO (kaj povemo) in je zavestna, torej jo kontroliramo. Pozornost in prijaznost sta del našega odnosa do ljudi in ju besede zgolj podkrepijo. Kako pridobimo pozornost oz. kaj je potrebno, da smo v verbalni komunikaciji dovolj jasni, glej str.7. NEVERBALNA KOMUNIKACIJA je nebesedna in jo označuje govorica telesa (mimika obraza, pogled, drža rok in telesa…) NEVERBALNA KOMUNIKACIJA Vaja

Ko gledaš televizijo, izklopite zvok in opazujte nebesedno govorico nastopajočih.

Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstvi, kot so naša mimika, geste, gibanje v prostoru, zavzemanje različnih položajev v njem, dotika, vonja in zvočna podoba govora. Je prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot človeštvo. Pri sprejemanju nebesednih sporočil uporabljamo več zaznavnih načinov (vid, sluh, tip, vonj), zato je sporočanje bolj učinkovito. V kombinaciji z besedno komunikacijo jo nebesedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju. Lažje kontroliramo besede kot nebesedne izraze. Nebesedno izražanje je lahko delno naučeno, vendar določeni izrazi niso pod našo zavestno kontrolo.

14

VAJA Kakšna je vloga tišine oz. premorov v komunikaciji? Obkroži DA ali NE

potrebna za ustvarjalnost in pridobivanje življenjske moči, (hrup) DA NE

komunikacija sam s seboj (težave), DA NE

zavedanje samega sebe, DA NE

umiriti bežeče misli, DA NE

omogoča osredotočiti se na eno stvar DA NE VAJA

Napišite tri različne načine, kako učitelj sporoči učencu slabo oceno. VAJA

Zapišite primerne in neprimerne načine v neverbalni komunikaciji. DRŽA TELESA PRIMERNO: NEPRIMERNO: GESTIKULIRANJE – GIBI ROK PRIMERNO: NEPRIMERNO: MIMIKA OBRAZA: PRIMERNO: NEPRIMERNO: ZNAČILNOST OBRAZA: NEPRIMERNO: PRIMERNO:

15

OČESNI KONTAKT PRIMERNO: NEPRIMERNO: DOTIK PRIMERNO: NEPRIMERNO: GIBANJE PO PROSTORU Proksemika je izraz, ki vključuje položaj in gibanje ljudi v prostoru. Ljudje si označujemo bližnji prostor, ki ga štejemo za svojega. Prav tako je pomemben medosebni prostor, ki pomeni fizično razdaljo med posamezniki pri komuniciranju. PRIMERNO: NEPRIMERNO: Drža telesa naj bi odsevala naša notranja stanja, prav tako način hoje in sedenja. Toga drža naj bi izražala napetost, odklanjanje, polaganje celih stopal na tla pri hoji moč in odločnost, sedenje na robu sedeža pa pripravljenost na odhod.

Tabela: Vrste medosebnega prostora

RAZDALJA MEDOSEBNI PROSTOR ZNAČILNOSTI

0 – 0,5 m – INTIMNI PROSTOR – lahko se dotikamo, zaznavamo vonj in telesno temperaturo. Rezerviran je za ljudi, s katerimi smo v intimnih odnosih.

0,5 – 1,2 m – OSEBNI PROSTOR – lahko se vidimo in dotikamo, vendar odnos ni intimen. Rezerviran je za ljudi, s katerimi smo v prijateljskih odnosih.

1,2 – 4 m – SOCIALNI PROSTOR – lahko se vidimo in slišimo, dotikanje ni možno (uradi, komuniciramo z manj znanimi ljudmi.

4 m in več – JAVNI PROSTOR – komuniciranje je praviloma bolj neosebno. V tem prostoru komuniciramo praviloma z neznanimi ljudmi.

Čeprav so ljudje lahko v tesnih pasovih oddaljenosti, še ni nujno, da je tudi njihova komunikacija tesna. NEPRIMERNO:

govornik stoji nepremično na mestu

govornik izžareva neko apatičnost, neaktivnost

16

ZNAČILNOST GLASU:

primerna glasnost (povezana s pravilnim dihanjem)

odprtost glasu

naraven zvok

glasnost vibrira glede na poudarke

jakost glasu, kar vpliva na poslušalčevo razumevanje vsebine povedanega ter na njihovo zaupanje v govornika in v vsebino

primeren ritem glasu, ki poveča variacije glasov

primerna barva glasu

glas je v soglasju z gibanjem telesa NEPRIMERNO:

trepetajoč, cvileč, omahljiv, nepovezan, premehek, pretih glas

preveč enoličen glas, brez poudarkov

z glasom ne izraža svojih čustev. OVIRE V KOMUNIKACIJI VAJA

Razmisli, na kakšne ovire lahko naletimo v komunikaciji. MEHANIČNE OVIRE: ………………………………………………………………………. JEZIKOVNE OVIRE : ……………………………………………………………………….. PSIHOLOŠKE OVIRE:……………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………..

17

ASERTIVNI STIL »Zadovoljim lastne želje ob spoštovanj in upoštevanju želja drugih.« Odločno, a odprto vstopa v odnos, pripravljen je na sodelovanje. Komunikacija je sicer neposredna in ne ogroža druge. Oseba je sposobna:

dati/sprejeti kompliment

prositi za pomoč

zahtevati

odkloniti zahtevo

izraziti stališče

izraziti razburjenje, jezo

začeti in vzdrževati pogovor

izraziti všečnost, ljubezen AGRESIVNI STIL »Jaz zmagam, ti izgubiš.« Oseba ima težnjo po dominaciji in zanikanju pravic sogovornika. Želi zmagati za vsako ceno. Deluje sicer odločno, jasno izraža svoja čustva, toda pri zadovoljevanju svojih potreb druge prizadenejo ali pa v njih izzovejo obrambno reakcijo. PASIVNI STIL »Jaz izgubim, ti zmagaš.« Oseba je nebogljena, nemočna, ignorira lastne pravice. Izogiba se konfliktom, ves čas okleva in ne pokaže svojih pravih čustev. MANIPULATIVNI STIL »Pustil ti bom, da misliš, da si zmagal.« Oseba hlini in se dobrika, da bi uresničila svoj prikriti namen. S tem zmanjšuje pravice sogovornika.

KOMUNIKACIJSKI STILI – NAČINI KOMUNICIRANJA

18

VAJA Opišite dva primera manipulacije iz vsakdanjega življenja.

VAJA

KOMUNIKACIJSKI STILI Navedenih je več situacij in možnih odzivov nanje. Za vsak odziv določite, ali je ASERTIVEN, PASIVEN ali AGRESIVEN.

a. situacija: Svojega otroka prosite, da pomije posodo, on pa mora napisati precej domačih nalog.

Odziv: Zakaj pa ti ne pomiješ? Kaj ne vidiš, da imam kup domačih nalog? Dobro, mama, bom. Danes imam cel kup domačih nalog, zato raje ne bi pomival(a) posode in bi napisal(a) domačo nalogo.

b. situacija: Sorodniki vas na zabavi vabijo k pitju alkohola, toda vi si tega ne

želite. Odziv:

No, enkrat ne bo škodovalo. Vsi ste nori! Kaj boste imeli od tega? Ne, hvala, alkohola ne pijem.

c. situacija: Profesorica se je zmotila pri ocenjevanju vašega izpita.

Odziv: Pri tej nalogi ste me ogoljufali za deset točk. Pri pregledu testa sem našel/našla napako pri ocenjevanju. Ne naredite nič.

d. situacija: Sošolec želi prepisati vašo seminarsko nalogo, vi pa verjamete, da

je prepisovanje nepošteno. Odziv

Zelo sem se trudil/a in želel/a bi dobiti dobro oceno za svojo nalogo. Ne bi rad/a tvegal/a, da me pri tem zalotijo. No, dobro, ampak nekaj besed moraš spremeniti. To je goljufija!

e. situacija: Pogovarjate se s svojo kolegico in nenadoma ugotovite, da morate

v tem trenutku oditi, sicer boste zamudili. Toda ona želi nadaljevati pogovor. Odziv:

Resnično bi moral/a oditi. Ne, ne želiš si pogovarjati z mano! Zaradi tebe zamujam. Vem, da bi se želela pogovarjati, in predlagam, da se sestaneva zvečer. Se vidiva!

19

STALIŠČA IN KOMUNIKACIJA Stališča so prepričanja, čustva in vrednostne ocene do različnih situacij in objektov. Imajo velik vpliv na naše vedenje. Na osnovi stališč ljudi lahko napovemo, kako se bodo v določenih situacijah vedli. So relativno trajna in pridobljena v procesu socializacije. Stališča vsebujejo tri vrste duševnih procesov oz. tri komponente, ki so med seboj tesno povezane:

SPOZNAVNA (kognitivna) komponenta vsebuje informacije, znanje, izkušnje v povezavi s situacijo EMOCIONALNA (vrednostna) komponenta vsebuje ugodna ali neugodna čustva in vrednostne ocene v odnosu do situacije AKTIVNOSTNA (dinamična) komponenta je pripravljenost posameznika, da deluje v skladu s svojimi stališči

PRIMER STALIŠČE: »Sem proti legalizaciji splava.« Spoznavna komponenta: »Pravica ženske je, da sama odloča o svojem telesu.« Ali ima tudi otrok pravico, da živi ??? Emocionalna komponenta: »Jezi me, da lahko drugi omejujejo otrokove pravice!« Aktivnostna komponenta: »V primeru nosečnosti ne bi naredila splav.« VAJA

UGOTAVLJANJE NEKATERIH SPLOŠNIH STALIŠČ NAVODILO: Pri vsaki trditvi označite, v kolikšni meri se s trditvijo strinjate.

1. popolnoma se strinjam 2. strinjam se 3. ne morem se odločiti 4. ne strinjam se 5. nikakor se ne strinjam

trditev 1 2 3 4 5

1. Smrtna kazen je potrebna in koristna.

2. Ženske bi se morale bolj posvečati družini in gospodinjstvu.

3. Naše srednješolsko izobraževanje je preveč zahtevno.

4. Marihuana bi morala biti legalizirana.

6. Študenti naj dobivajo plačo za učenje.

7. Zdravniki lahko pomagajo umreti na smrt bolnemu človeku, če to želi.

8. Vse vrste cigaret bi bilo treba umakniti iz prodaje.

9. Politiki ne bi smeli imeti toliko privilegijev.

10. Šola bi morala omogočiti dijakom, da sami izbirajo svoje učitelje.

11. Vojska je nepotrebna institucija.

12. Verniki ne bi smeli javno izražati svoje vere.

13. Na TV bi morali ukiniti vse prizore nasilja.

14. Moški bi lahko imeli več žena.

15. Mladi bi morali imeti več svobode.

20

PREDSODKI IN STEREOTIPI Predsodki so neutemeljena in nepreverjena stališča do skupine ljudi. Nastanejo na podlagi pomanjkljivih informacij, spremljajo pa jih močna čustva. Predsodki se izražajo tudi v vedenju, in to v različnih stopnjah, od opravljanja in izogibanja odnosov do diskriminiranja in nasilja. Gre za pretirano poenostavljanje, neupravičeno posploševanje, neupoštevanje mnogih izjem. Na nastanek predsodkov vpliva zgodnja socializacija, referenčne skupine, ekonomsko politični izvori- masovni mediji, osebne izkušnje, pomanjkanje samozaupanja oz. nizka samopodoba…) Stereotipi pa so sodbe o osebnostnih potezah določene skupine ljudi, ki temeljijo na nepreverjenih dejstvih ali govoricah. VAJA

Katere od navedenih trditev, izrekov in ljudskih modrosti so resnične in katere zmotne? Utemeljite svoj odgovor.

Ženske so bolj čustvene od moških.

Ženska je skrivnost, katere rešitev je materinstvo.

Za vsakim uspešnim moškim stoji ženska.

Povsem naravno je, da so moški agresivnejši od žensk.

Mati mora otrokom nuditi toplino in podporo, oče pa je tisti, ki postavlja omejitve in prepoveduje.

Moški so pametnejši od žensk.

Ženska podpira tri vogale hiše, moški enega.

21

KONFLIKTI IN NJIHOVO REŠEVANJE VZROKI KONFLIKTOV V KOMUNICIRANJU (zapišite) IZ OSEBNIH RAZLOGOV ______________________________________________________________________________________________________________________________________ IZ KOMUNIKACIJSKIH RAZLOGOV ______________________________________________________________________________________________________________________________________ OVIRE PRI KOMUNICIRANJU ______________________________________________________________________________________________________________________________________ POZITIVNE LASTNOSTI KONFLIKTA

Spoznavanje problema,

iskanje rešitev,

spodbujanje radovednosti,

samospoznavanje,

spodbujanje sprememb METODE REŠEVANJA KONFLIKTOV

jaz zmagam, ti zgubiš

jaz zgubim, ti zmagaš

oba zmagava VAJA

Kakšno je konstruktivno reševanje konfliktov? Konflikt v igri vlog

VAJA

Kdaj se dobro in kdaj se slabo prepiram? DOBRO:

ko premišljujem o predlogih drugih

preložim prepir ko se vznemirim

se zahvalim za zanimanje zame dovolim različna mnenja… SLABO:

posmehovanje partnerjevemu statusu

osebno napadanje

dogmatske trditve , preveč čustvena govorica

žaljenje

22

KOMUNIKACIJA Z OTROKOM

Temelji, na katerih sloni komunikacija z otrokom

1) SPREJEMANJE OTROKA 2) PREPOZNAVANJE NEVERBALNE KOMUNIKACIJE 3) ODZIVANJE NA OTROKOVA VPRAŠANJA , PROŠNJE 4) POZORNO POSLUŠANJE 5) UPORABA POZITIVNIH NAVODIL - (KAJ SE SME?) 6) SPODBUJANJE NEODVISNOSTI OTROK 7) UČENJE OTROK, DA SE NAUČIJO SPOROČATI SVOJE IZKUŠNJE,

ČUSTVA 8) DOVOLJ ČASA NAJ BO ZA POGOVOR, PRIPOVEDOVANJE, RAZLAGO,

OPISOVANJE, DRAMATIZACIJO, IGRO VLOG SPREJEMANJE OTROKA Otroci so naše zrcalo. V njih odsevajo naše navade in odnos do življenja. Toplo in ljubeče komuniciranje naj zamenja kratko in hladno izmenjavo besed. Odrasli v vrtcu naj se ves čas zaveda, da je otrokom zgled, zato naj deluje vljudno in pomirjujoče. Naj se izogiba kričanja, pretirane uporabe stavkov, ki se zaključijo s klicajem. Govori naj mirno, s primernim tonom in situaciji primerne jakosti. Vzgojitelj naj bo potrpežljiv in vztrajen, naj izbira prave besede, izraz na njegovem obrazu naj bo veder. Komunikacija naj ne bo narejena, temveč pristna, resnična in spoštljiva. Kaj vključuje sprejemanje otroka?

Sposobni moramo biti iskreno sprejeti otrokova čustva.

Vedeti moramo, da so razna čustvena stanja pogosto le prehodna.

Počepnemo v višino otrokovih oči in vzpostavimo očesni stik.

Sposobni moramo biti vživljanja v drugega, vendar hkrati ohraniti distanco (empatija).

Otroci (in nekateri odrasli) so le redko sposobni sami povedati za svoje težave.

Spoštovati moramo zasebnost otroka in zadržati zase, karkoli nam pač pove o sebi - izjema so stvari, ki škodijo otroku ali drugim.

23

PREPOZNAVANJE NEVERBALNE KOMUNIKACIJE

Pomembno je, da med pogovorom gledamo otroka v oči, iz katerih lahko največ preberemo, in smo hkrati pozorni na celotno govorico telesa ( drža otroka, kaj počne z rokami in nogami, s celim telesom…). Govorica telesa ni nikoli zlagana, saj je odmev otrokovih misli in čustev, odziv na njegovo počutje v vrtcu, odziv na situacijo, v kateri je… Vsaka misel ima svoj odziv nekje na telesu: refleks na obrazu, premik oči. Vsak telesni gib se projicira v določen del možganov in zrcalno nazaj. Sporazumevanje temelji na čustvih, energiji in na besedah. Čustvena energija se pretaka med vsemi sodelujočimi in vpliva na uspešnost ali neuspešnost komuniciranja. Pozitivna čustva (veselje, zadovoljstvo, naklonjenost otroku, zaupanje, optimizem in dobronamernost) vodijo k bogatejši, lepši in uspešnejši komunikaciji, negativna čustva pa nam zapirajo možnost približevanja in razumevanja otroka. VAJA

Telo – mimična in ritmična celota na Power Pointu (izrazi čustev na otrokovem obrazu).

Desmond Moris je opredelil človekovo telo kot ritmično in mimično celoto. Ritmična celota se sestoji iz izgleda telesa, njegovega gibanja in govora. Mimično celoto je strnil v osem osnovnih čustev in sicer:

veselje

sramežljivost

strah

neodobravanje

žalost

jeza

začudenje Vzgojitelj se usposablja za prepoznavanje teh čustev pri otroku, kakor tudi za ustrezno reagiranje. npr. otrok je žalosten, vzgojitelj bo poskušal poiskati vzrok njegove žalosti in mu pomagati, da iz tega čutenja preide v neko pozitivno čustvovanje. Otroku nikoli ne omogočamo (pomagamo), da negativna čustva potlači. npr. – otrok je jezen, mi ga ustrahujemo s kaznijo, če bo še naprej izražal jezo!!! ODZIVANJE NA OTROKOVA VPRAŠANJA , PROŠNJE Odrasli se mora vselej odzvati na otrokova vprašanja in prošnje. Najbolje je, da to stori takoj, ko otrok vprašanje postavi. Če v določenem trenutku nima časa ustrezno odgovoriti, naj otroku to takoj pove in na kratko razloži zakaj in ob kateri priliki bo odgovoril. Odgovori naj bodo jasni, otrokom razumljivi. Dobro je, če se na kakršenkoli način prepričamo, ali in kako je otrok odgovor razumel. Pri odgovorih je potrebno upoštevati razvojne značilnosti otrok ( starost, prejšnje izkušnje..).

24

Otrokom damo tisto informacijo, ki jo potrebujejo in jih po nepotrebnem ne bremenimo s podatki, ki jih ne potrebuje ali ne razume. VAJA

igra vlog/ vzgojitelj, 3 otroci Prvi otrok pripoveduje, kako je bilo včeraj doma. Drugi otrok sprašuje o npr. soncu. Tretja deklica prosi za pomoč pri izdelavi kitke. Opazujemo, kako se odziva vzgojitelj.

POZORNO POSLUŠANJE Za aktivno poslušanje in tudi za sprejemanje moramo imeti voljo in čas. Pozorno poslušanje je bistvena komponenta pri medsebojnem komuniciranju, je znak spoštovanja in upoštevanja otroka. S poslušanjem bomo zaznali željo, namen, potrebo otroka po pogovoru. Vedeti moramo na katere otrokove besede se je potrebno odzvati in kako in katere besede pustimo (otrokov samogovor…), brez ,da bi se nanje odzivali. Stavki naj bodo smiselni, pogovor odprt. Aktivno poslušanje je pot do naklonjenosti. V neposredni komunikaciji za poslušanje ni dovolj le uporaba sluha, temveč vseh čutov sprejemanja: vida, voha…Stoodstotno, aktivno poslušanje torej pomeni, da zaznamo spremembe pri drugih ljudeh, da znamo brati obraze, gibe, dlani, rog.., govorico telesa. Pomeni tudi ustrezno odzivanje na sogovornika, v našem primeru na otroka in na njegove potrebe. Čeprav že samo poslušanje, daje otroku (in odraslemu) občutek, da nas zanima, da ga sprejemamo kljub težavam in ga hkrati spodbuja k nadaljnjemu govorjenju, pa v razgovoru z otrokom lahko uporabljamo tudi druge različne komunikacijske tehnike, s katerimi poskušamo sami priti do jasnejše podobe oz. boljšega razumevanja otroka in njegovega doživljanja. VAJA

Poudarjanje pomembnih izjav Pri tej tehniki je naš osnovni namen usmerjanje pozornosti; poudarjamo nekaj iz otrokovih izjav zato, ker se nam zdi pomembno zaradi našega razumevanja ali pa menimo, da bi moral otrok temu posvetiti več pozornosti oz. dati nečemu večji pomen. npr.: "Od tega, kar si mi rekel, me posebej zanima … Ali lahko o tem poveš kaj več?" ali "Vtis imam, da je … to zate prav posebno pomembno." Otroku pomagamo uvidevati, razumeti, spreminjati itd. njegovo delovanje (komunikacijo, čustvovanje, odnose, vedenje itd.).

25

VAJA Igra vlog: otrok govori vzgojitelju, kako je preživel dan v bazenu z dedkom in babico, prišlo je tudi do konfliktov. Vzgojitelj sprašuje s vprašanji,ki so poudarjena zgoraj.

UPORABA POZITIVNIH NAVODIL - (KAJ SE SME?) Omenili smo že, da naj bo v komunikaciji z otrokom čim manj stavkov, ki se zaključijo s klicajem. To je pa običajno v primerih, ko otroku zapovedujemo in prepovedujemo, česar ne sme početi. Bolj primerno je, če otroku povemo, kaj lahko dela. Npr. če otroku povemo, da ne sme lepiti nalepk na okenska stekla, mu zraven povejmo, kam jih lahko prilepi. VAJA

Spremenite naslednje stavke v pozitivno sporočilo!

Ne skači!

Ne kriči!

Polil boš čaj!

Ne barvaj čez črto!

Spet ti Jaka!

Tišina? Mir!

A si se polulal!

Ne hodi po travi!

Ne govori s polnimi usti!

Če ne boš priden, se ne boš smel igrati z lego kockami! VAJA

Izražanje konstruktivne kritike Napišite pet stavkov, ko ste bili kritizirani ali ko ste kritizirali. Teh pet stavkov prevedite v konstruktivno kritiko, v kolikor so vsebovali elemente razdiralnosti. V paru preigrajte izbrana sporočila. Napišite, kako se počutite ob konstruktivni in kako v destruktivni kritiki! Primer:

Napišite tri načine, kako vzgojitelj sporoči otroku, da mora pri obroku sedeti za mizo!

26

SPODBUJANJE NEODVISNOSTI OTROK Že v drugem letu se pri otroku pojavi želja po neodvisnosti (sam, sam….). V komunikaciji z otrokom seveda starosti primerno to potrebo poskušajmo v čim večji meri uresničiti. VAJA

"Praviš, da ničesar ne znaš prav narediti, jaz pa vem kar za nekaj stvari, ki si jih storil zelo dobro." Primeri!!!

Igra vlog: otrok riše in želi, da mu vzgojitelj pomaga.

Neskladnost med otrokovim videnjem sebe in videnjem drugih otroka (npr. VZ: "Povedala si mi, da mamici ne bo všeč tvoja risbica, vendar je bila ona še vedno vesela kateregakoli izdelka, za katerega si se tako potrudila.")

Soočanje bo sprožilo pri otroku manj odpora, če bomo v sporočilu poudarili lastne pomisleke (npr. VZ: "Ne bi želela, da to razumeš, kot da te želim kritizirati, samo odkrito ti hočem povedati, da si rekla …, potem pa si storila …"). Manj ogrožajoče deluje soočanje tudi, kadar spregovorimo o našem namenu (npr. VZ: "Moj namen ni v tem, da se spremeniš, ampak le da razmisliš, da te drugi vidijo drugače kot vidiš samega sebe." ali "Nočem te kritizirati, želela bi si le razumeti, kako to, da si najprej …, nato pa …"). SPODBUJANJE SPOŠTLJIVE KOMUNIKACIJE Uporaba besed kot so prosim, hvala… Otroci prevzemajo način govorjenja odraslih, njihove besede vljudnosti ali surovosti, prizanesljivosti ali napadalnosti. Seveda v vrtec prinesejo tudi način komuniciranja od doma. Ko se začnejo zavedati različnih stilov komuniciranja, začnejo primerjati govorjenje in obnašanje vzgojiteljic, kakor tudi govorjenje in obnašanje drugih otrok. Če ima otrok starše, ki se trudijo za vsestransko dobro komunikacijo, bo vzgojiteljev prispevek skupaj z družinskim, pomembna dota, ki jo bo otrok ponesel s seboj v življenje kot osnovno življenjsko naravnanost. V vrtcu na nek način nadaljujemo oziroma negujemo tradicijo, že ustaljene oblike druženja : proslave rojstnih dni, obletnic, proslavljanje različnih praznikov, skupni izleti, ogledi različnih predstav, dogodkov…Vse te oblike druženja potrjujejo otroka v njegovi istovetnosti, v istovetnosti njegove kulture in mu kot taki dajejo tudi občutek varnosti, ki je med prvimi in najpomembnejšimi socialnimi potrebami vsakega otroka. Otroka večkrat pohvalimo : » to si pa lepo povedal«, ali nam lahko še enkrat razložiš, zakaj velikan ni padel z visoke skale.

27

VAJA Neprimerne besede,kako reagiramo?

VAJA:

neskladnost med besednimi, glasovnimi in telesnimi sporočili (npr. VZ: "Rekel si, da te ni sram, pa sem opazila, da se tamle skrivaš«)

neskladnost med besedami in vedenjem (npr. VZ: "Praviš, da se ne maraš Lare, pa sem opazila, da se že celo dopoldne igraš le z njo.")

nekonsistentnost med preteklimi in sedanjimi izjavami (npr. VZ: "Sedaj mi pripoveduješ, kako ne maraš hoditi na sprehod, še včeraj pa si prav ti predlagal, da počnemo to.")

PRIMERI SPOŠTLJIVE KOMUNIKACIJE (SMEM, HVALA, OPROSTI) VAJA 'Smem to storiti? Ti je v redu, če to storim?', torej s tonom prošnje za dovoljenje. Recímo hvala, hvala za ljubezen! Kolikokrat ti rečeš hvala svoji mami ali svojemu očetu? 'Koliko dni mine, ne da bi izgovorili te besede: 'hvala'...In zadnja je: oprosti. Vsi pogrešimo in včasih je v družini kdo užaljen, včasih letijo krožniki, izrečene so težke besede... Toda prisluhnimo nasvetu: naj ne mine dan, da se ne bi prej pobotali. V družini je potrebno vsak dan obnoviti mir, a ne gre brez opravičila. 'Oprostite mi'. S tem se začne na novo. Smem, hvala, oprosti. UČENJE OTROK, DA SE NAUČIJO SPOROČATI SVOJE IZKUŠNJE, ČUSTVA S tem ko mi sami govorimo o svojih čustvih, učimo le tega tudi otroke. Tudi sicer naj bi bila naša pogosta vprašanja : kaj sedaj občutiš, kako si se počutil, ko te je Jure spotaknil, si jezen na…, česa se najbolj razveseliš, kaj občutijo tisti, ki se imajo radi… VAJA

Če te prav razumem, …" ali "Ali sem pravilno razumela, da …" ali "Ali … odraža tisto, kar čutiš (misliš, delaš, hočeš, sanjariš, …)" ali "Kaže, da …" ali "Meni se zdi …" itd. (npr. ob zgornjih primerih VZ: "Če te prav razumem, si prav jezna na očeta." ali VZ: "Kaže, da si prizadeta ob tem, kar ti je storil Matic?").

28

VAJA Igra vlog:otrok pripoveduje vzgojitelju, kako sta se sporekla z Maticem.

Vzgojitelj se sprašuje: Kaj mi pravzaprav otrok sporoča", "Kaj je bistvo njegovega sporočila.", "Katera temeljna čustva so v ozadju." itd. Pomembno je, da tudi, če otrok ne bo govoril o svojih temeljnih čustvih, se bo počutil bolje razumljenega, kadar bomo v svojem zrcaljenju postavil v ospredje. - npr. za zgornji primer: VZ: "Otroci so nemogoči." ali "Neprestano nagajajo."

SPOZNANJA O ZGODNJEM VRSTNIŠKEM PRIJATELJSTVU MED MAJHNIMI OTROKI Kaj je pomembno? Vrstniške interakcije morajo biti razumljene kot del velikega socialnega sistema. Vse dojenčkove interakcije s starši, starejšimi otroki in vrstniki so del socialne mreže in kot take vplivajo druga na drugo. Otrok v prvih dveh letih torej potrebuje mamo, očeta, vendar tudi medvrstniške socialne interakcije. Dejstvo je, da niso vse situacije v vrtcu enako primerne za zgodnje socialne interakcije. Npr. za velike neprenosne igrače se zdi, da omogočajo in spodbujajo izredno pozitivne socialne interakcije, medtem ko majhne, manipulativne igrače od njih odvračajo. Negativna čustva so največja v neigranih pogojih. Velikost skupine tudi vpliva na zgodnje interakcije, interakcije je manj v skupinah (npr. 6 otrok) kot v parih. Torej so za vzpostavljanje socialnih interakcij pomembne majhne skupine. Socialnih interakcij je več v znanih (domačih) situacijah. Malčki, ki so jih opazovali doma, so izkazovali več interakcij kot tisti zunaj doma.

Dodatek (GLOTTA – center za nova znanja):

SPREJEMANJE SPOROČIL – stran od 21 - 31

MOŽGANI IN KOMUNIKACIJA – stran 32

29

30

31

32