Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA FARMACIJO
VESNA KAVČIČ
MAGISTRSKA NALOGA
ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJ FARMACIJE
Ljubljana, 2014
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA FARMACIJO
VESNA KAVČIČ
UPORABA PRIPRAVKOV V SAMOZDRAVLJENJU PRI BOLNIKIH
S PLJUČNIM RAKOM – OPAZOVALNA PRESEČNA ŠTUDIJA
THE USE OF COMPLEMENTARY MEDICINES AMONG LUNG
CANCER PATIENTS : AN OBSERVATIONAL CROSS-SECTIONAL
STUDY
Ljubljana, 2014
Magistrsko nalogo sem opravljala na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo
Golnik pod mentorstvom prof. dr. Aleša Mrharja, mag. farm. in somentorstvom asist. dr.
Lee Knez, mag. farm., spec. klin. farm.
Zahvala
Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Alešu Mrharju, mag. farm, somentorici asist. dr. Lei
Knez, mag. farm., spec. klin. farm. in Katji Mohorčič, dr. med., spec. za strokovne nasvete,
usmerjanje, spodbudo in pozitivno energijo pri izdelavi magistrske naloge. Zahvaljujem se
tudi zaposlenim na EIO in v lekarni Univerzitetne klinike Golnik za vse prijazne besede in
pomoč pri izdelavi magistrske naloge ter vsem bolnikom, ki so sodelovali v raziskavi in
omogočili, da je magistrska naloga sploh nastala.
Zahvaljujem se tudi atiju, Anki, Mateji, Žigu, starim staršem, punčkam, sošolkam in vsem
ostalim, ki ste mi tekom študija stali ob strani v lepih in malo manj lepih trenutkih in me
spodbujali. Hvala tudi tebi mami, v mojih mislih si ves čas z mano.
Izjava
Izjavljam, da sem magistrsko nalogo samostojno izdelala pod mentorstvom prof. dr. Aleša
Mrharja, mag. farm. in somentorstvom asist. dr. Lee Knez, mag. farm., spec. klin. farm.
Ljubljana, december 2014
Vesna Kavčič
Predsednica komisije: prof. dr. Marija Sollner Dolenc, mag. farm.
Članica komisije: asist. dr. Simona Mencej Bedrač, mag. farm.
I
VSEBINA
POVZETEK ........................................................................................................................ III
ABSTRACT ........................................................................................................................ IV
KLJUČNE BESEDE ............................................................................................................ V
KEY WORDS ...................................................................................................................... V
SEZNAM OKRAJŠAV ....................................................................................................... VI
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
1.1 Pljučni rak in zdravljenje ............................................................................................. 1
1.2 Polifarmakoterapija pri bolnikih z rakom .................................................................... 5
1.3 Samozdravljenje ........................................................................................................... 6
1.4 Interakcije z zdravili v sistemski terapiji pljučnega raka ............................................. 9
1.4.1 Interakcije med zdravili za sistemsko zdravljenje in pripravki v samozdravljenju
...................................................................................................................................... 10
2 NAMEN ........................................................................................................................... 12
3 BOLNIKI IN METODE ................................................................................................... 13
3.1 Obravnava bolnikov s pljučnim rakom na Univerzitetni kliniki Golnik ................... 13
3.2 Bolniki ....................................................................................................................... 13
3.3 Metode ....................................................................................................................... 14
3.3.1 Priprave ............................................................................................................... 14
3.3.2 Pridobivanje podatkov......................................................................................... 15
3.3.3 Pridobivanje podatkov o interakcijah med pripravki v samozdravljenju in
sistemsko terapijo ......................................................................................................... 16
3.3.4 Statistična obdelava ............................................................................................. 17
4 REZULTATI .................................................................................................................... 20
4.1 Opisna statistika ......................................................................................................... 20
4.1.1 Bolniki ................................................................................................................. 20
4.1.2 Pripravki v samozdravljenju................................................................................ 20
II
4.2 Testna statistika .......................................................................................................... 27
4.2.1 Bolniki ................................................................................................................. 27
4.2.2 Pripravki v samozdravljenju................................................................................ 29
4.3 Interakcije med pripravki v samozdravljenju in zdravili v sistemski terapiji za
zdravljenje pljučnega raka ............................................................................................... 30
5 RAZPRAVA ..................................................................................................................... 36
5.1 Bolniki ....................................................................................................................... 36
5.2 Pripravki v samozdravljenju ...................................................................................... 37
5.3 Interakcije med pripravki v samozdravljenju in sistemsko terapijo za zdravljenje
pljučnega raka .................................................................................................................. 41
6 SKLEP .............................................................................................................................. 45
7 LITERATURA ................................................................................................................. 47
PRILOGA ............................................................................................................................ 54
Priloga 1: Ozaveščeni pristanek za sodelovanje bolnika v raziskavi ............................... 54
Priloga 2: Obrazec, ki ga je raziskovalka uporabljala pri pogovoru z bolnikom in
pridobivanju podatkov ..................................................................................................... 55
III
POVZETEK
Pljučni rak je po smrtnosti na prvem mestu med vsemi rakavimi obolenji. Bolniki, pri
katerih je indicirano sistemsko zdravljenje z zdravili, prejemajo veliko število zdravil: s
protitumornim delovanjem, v podpornem zdravljenju in za lajšanje simptomov bolezni.
Poleg teh zdravil ima veliko bolnikov tudi številna zdravila za zdravljenje spremljajočnih
bolezni. Mnogi med njimi pa posegajo še po pripravkih za samozdravljenje.
Namen naloge je bil v opazovalni presečni študiji raziskati in opisati uporabo pripravkov v
samozdravljenju pri bolnikih s pljučnim rakom, ki se zdravijo ali so se v preteklosti
zdravili s sistemsko terapijo. V raziskavi je sodelovalo 104 bolnikov, 67 (64,4 %) bolnikov
je redno jemalo vsaj en pripravek v samozdravljenju, celokupno so jemali 184 pripravkov.
Najpogosteje so posegli po konopljinem olju in drugih pripravkih iz konoplje, vitaminih in
mineralih ter soku rdeče pese. Po pripravkih so posegli pogosteje in v večjem številu
bolniki z višjo izobrazbo, več pripravkov so jemali mlajši bolniki. Bolniki na zdravljenju s
sistemsko terapijo so večje število pripravkov v samozdravljenju jemali z namenom
okrepitve imunskega sistema, bolniki v sledenju pa za zdravljenje raka in boljše počutje na
splošno. Tri četrtine pripravkov so bolniki pričeli uporabljati po postavljeni diagnozi
pljučnega raka. Bolniki na zdravljenju s sistemsko terapijo so se o uporabi večine
pripravkov v samozdravljenju posvetovali z zdravnikom onkologom, nasprotno se bolniki
v sledenju v veliki večini niso posvetovali. Velika večina bolnikov pa z uporabo
pripravkov v samozdravljenju ni prenehala. Tisti, ki so prenehali z jemanjem pripravkov v
samozdravljenju, so se za to odločili zaradi svetovanja zdravstvenega delavca. Glede na
vse uporabljene pripravke v samozdravljenju smo zaznali 13 pripravkov, ki bi lahko stopali
v potencialne interakcije z zdravili za sistemsko zdravljenje raka. Za večino uporabljenih
pripravkov pa podatka o interakcijah nismo našli.
Bolniki s pljučnim rakom, ki se ali so se zdravili s sistemsko terapijo, pogosto posegajo po
pripravkih v samozdravljenju. Pri večini pripravkov v samozdravljenju, z izjemo zdravil,
ne moremo govoriti o dokazani kakovosti, varnosti, učinkovitosti, čeprav je ob njihovem
oglaševanju pogosto navedeno obratno. Pomanjkanje zanesljivih podatkov o kakovosti,
varnosti in učinkovitosti je tudi največji iziv pri svetovanju o samozdravljenju.
IV
ABSTRACT
Lung cancer is the most common cause of death among all malignacies. Most patients are
treated with systemic therapy. In adition, they receive supportive and symptomatic
treatment. However, many patients have also other comorbidities which require additional
medications. A great deal of these patients are also using complementary medicines.
The aim of this thesis was to investigate and describe the use of complementary medicines
among lung cancer patients in an observational cross-sectional study. We included patients
undergoing systemic therapy and patients in follow-up. The study involved 104 patients,
67 (64,4 %) patients were using at least one complementary medicine. They were using a
total of 184 complementary medicines. The most frequently used were hemp oil and other
preparations of cannabis, vitamins and minerals and beetroot juice. Patients with higher
education were more likely to use complementary medicines and in greater numbers.
Younger patients also used complementary medicines in greater numbers. Patients
undergoing systemic therapy were using complementary medicines in order to strenghten
the immune system, while patients in follow-up for cancer treatment and general well-
being. Three-quarters reported complementary medicines patients started to use after
cancer diagnosis. Patients undergoing systemic therapy were more likely to discuss the
usage of complementary medicines with their oncologist than follow-up patients. Patients
who stopped using complementary medicines decided to do so because of the advice by
their health care professional. However, the majority of patients didn't stop using
complementary medicines. There were 13 preparations with a potencial for interaction with
systemic therapy identified in our study. Although, there was little information on the
potential of drug-complemetary medicines interactions.
We found out that the usage of complementary medicines among lung cancer patients is
very common according to the information obtained in our study. All the drugs, even
without a prescription, must be proven safe and effective. Dietary supplements are not
regulated. Health care professionals have very limited information on quality, safety and
efficacy of complementary medicines, so this is the main challenge in counseling about
complementary medicines.
V
KLJUČNE BESEDE
Pljučni rak
Sistemska terapija
Samozdravljenje
Pripravki
Interakcije
KEY WORDS
Lung cancer
Systemic therapy
Self-treatment
Complementary medicines
Interactions
VI
SEZNAM OKRAJŠAV
ALK Anaplastična limfomska kinaza
BCRP Protein, odporen za raka dojke
BU Biološka uporabnost
EGFR 1 Receptor za epidermalni rastni dejavnik 1
FD Farmakodinamika
FK Farmakokinetika
FTP Farmakoterapijski pregled
KT Kemoterapija
Pgp P-glikoprotein
ST Sistemska terapija z zdravili za zdravljenje raka (kemoterapija, tarčna zdravila
in podporna terapija)
SZ Samozdravljenje
ZZZ Zgodovina zdravljenja z zdravili
1
1 UVOD
1.1 Pljučni rak in zdravljenje
Pljučni rak je po pojavnosti v svetu na prvem mestu, v Sloveniji pa na tretjem mestu. Po
smrtnosti je na prvem mestu med vsemi rakavimi obolenji (1, 2). Samo 16,6 % vseh
zbolelih za pljučnim rakom preživi pet ali več let po postavljeni diagnozi (3). Glavni
dejavnik tveganja za razvoj pljučnega raka je kajenje, k obolevanju pa pomembno
prispevajo tudi izpostavljenost kancerogenim snovem v poklicnem in bivalnem okolju ter
prirojena dovzetnost za rakavo obolenje (4). Zaradi pljučnega raka v Sloveniji umre
približno 900 ljudi letno. Med njimi je 85 % kadilcev, od teh je 90 % moških in 78 %
žensk (5).
Pljučni rak v grobem delimo na dve veliki skupini, drobnoceličnega in nedrobnoceličnega.
Za drobnocelični pljučni rak je značilna hitra rast in hitro metastaziranje. Nedrobnocelični
pljučni rak razdelimo v tri skupine: ploščatocelični ali epidermoidni, žlezni ali
adenokarcinom in velikocelični ali makrocelularni karcinom (6, 7). Od vseh zbolelih za
pljučnim rakom, jih kar 85 % zboli za nedrobnoceličnim. Med nedrobnoceličnim je
najpogostejši adenokarcinom, ki je hkrati tudi najpogostejša oblika pljučnega raka med
nekadilci (3). Razvrstitev tumorjev glede na celični tip je včasih težka, ker so tumorji
pogosto mešani (6, 7). Pri 10 % bolnikov z nedrobnoceličnim pljučnim rakom je prisotna
aktivirajoča mutacija v genu za receptor za epidermalni rastni dejavnik 1 (EGFR1).
Nastanek teh mutacij in povečana aktivnost receptorja sta ključna za tumorogenezo, ti
tumorji so tudi močno odvisni od signalnih poti EGFR1, zato z zaviralci tirozinske kinaze
EGFR1 uspešno zavremo napredovanje tumorja. Aktivirajoče mutacije v EGFR1 so
pogostejše pri nekadilcih, ženskah, Azijcih in adenokarcinomu. Translokacije anaplastične
limfomske kinaze (ALK) so prisotne pri približno 4 % bolnikov z nedrobnoceličnim
pljučnim rakom. ALK-pozitivni tumorji so močno odvisni od signalnih poti ALK in z
njihovim zavrtjem z zaviralci tirozinske kinaze ALK dosežemo zelo dobre odgovore. ALK
translokacije so pogostejše pri adenokarcinomu, mlajših, nekadilcih ali občasnih kadilcih,
divjem tipu EGFR in moških (8).
Pri bolnikih s pljučim rakom imamo na voljo več načinov zdravljenja. Metode zdravljenja
pljučnega raka so: kirurško zdravljenje, obsevanje oz. radioterapija in sistemska terapija z
zdravili za zdravljenje raka (ST). ST delimo na kemoterapijo (KT) in tarčna zdravila. Ob
2
aktivnem zdravljenju bolezni ne smemo pozabiti na podporno in simptomatsko zdravljenje,
ki neposredno ne vpliva na potek rakave bolezni (4).
Kemoterapija pomeni zdravljenje s citostatiki, ki preprečujejo delitev celic, a poleg
rakavih, uničujejo tudi normalne, hitro deleče celice. Bolniki prejmejo zdravljenje v obliki
krogov zdravljenja, kjer zdravljenju s KT sledi nekaj tedenska, običajno tri tedenska pavza.
Število ponovitev krogov zdravljenja je običajno omejeno s pojavom neželenih učinkov, ki
zahtevajo prekinitev, ali napredovanjem bolezni. Pri zdravljenju nedrobnoceličnega
pljučnega raka se običajno odločamo za kombinacijo cisplatina ali karboplatina, ki mu
dodamo drug citostatik, npr. gemcitabin, vinorelbin, docetaksel, pemetreksed. Pri
drobnoceličnem pljučnem raku je najpogostejša kombinacija cisplatina z etopozidom.
Izjema so bolniki, ki so v slabšem stanju telesne zmogljivosti. Ti lahko prejmejo
kombinacijo ciklofosfamida, doksorubicina in vinkristina. Za KT so značilni neželeni
učinki, najpogosteje slabost in bruhanje, alopecija ter neželeni učinki na sluznice v ustih,
predelu požiralnika, želodca in črevesja. Najbolj resen neželen učinek je mielosupresija.
Navadno je v večji ali manjši meri prizadeto dozorevanje vseh vrst krvnih celic v kostnem
mozgu. Lahko pride tudi do febrilne nevtropenije, trombocitopenije in anemije. Tarčna
zdravila delujejo na točno določene molekule, ki nastajajo v rakavih celicah ali pa je
njihovo izražanje v rakavih celicah spremenjeno. Na ta način je njihovo delovanje bolj
specifično za rakave celice kot pa za normalne (4). Tarčna zdravila pri zdravljenju
pljučnega raka uporabljamo pri bolnikih, ki imajo v tumorskih celicah prisotne aktivirajoče
mutacije EGFR1 ali prisotne ALK translokacije. Pri takih bolnikih smernice narekujejo
tarčna zdravila kot prvo linijo ST. Pri EGFR1 pozitivnem pljučnem raku se uporabljajo
erlotinib, gefitinib in afatinib. Pri ALK pozitivnem se uporablja krizotinib. V primerjavi s
KT pri tarčnih zdravilih pričakujemo tudi manj resnih neželenih učinkov in boljšo kvaliteto
življenja (3). Zdravila v uporabi ST so podrobneje predstavljena v Preglednicah I, II in III.
3
Preglednica I: Citostatiki za zdravljenje pljučnega raka (3, 4, 9).
SKUPINA MEHANIZEM DELOVANJA PODSKUPINA CITOSTATIK SUBSTRAT
alkilirajoči
citostatiki
tvorba kovalentnih vezi z nukleinskimi kislinami,
proteini in majhnimi molekulami; citotoksični
učinek posledica interakcije z DNK
soli metalov cisplatin ni poznan
karboplatin ni poznan
analogi dušikovih iperitov ciklofosfamid CYP2B6, 2A6, 2C19, 2C9,
3A4
antimetaboliti
zavirajo ključne encime za sintezo nukleinskih
kislin ali se vgradijo v DNK ali RNK
analogi folne kisline pemetreksed ni poznan
pirimidinski analogi gemcitabin ni poznan
naravni
produkti
delujejo na proteine mikrotubulov, kar privede do
zaustavitve celice v metafazi in zaustavitve mitoze
zaviralci mitoze
vinkristin CYP3A4, Pgp
vinorelbin CYP3A4, 2D6
povzročijo nastanek nefunkcionalnih,
polimeriziranih mikrotubulov, ki se kopičijo v
citoplazmi in to zaustavi celice v mitozi
stabilizatorji
mikrotubulov
docetaksel CYP3A4, Pgp
paklitaksel CYP2C8, 3A4, Pgp
tvorijo kompleks s topoizomerazo II (ključen
encim pri DNK-replikaciji), s tem jo zavrejo,
pride do preloma verig in zaustavitev celic v pozni
S in zgodnji G2 fazi celičnega cikla
derivati podofilina etopozid CYP3A4, 1A2, 2E1, Pgp
povzročajo od topoizomeraze II odvisno cepitev
DNK in se interkalirajo v dvojnoverižno DNK
antibiotiki (antraciklini) epirubicin ni poznan
doksorubicin CYP2D6, 3A4, Pgp
krepki tisk-večina presnove zdravila gre preko tega encima, Pgp–P-glikoprotein
4
Preglednica II: Tarčna zdravila za zdravljenje pljučnega raka (3, 4, 9).
TARČNO
ZDRAVILO
MEHANIZEM DELOVANJA SUBSTRAT
afatinib visoko selektivni zaviralci receptorjev iz družine
EGFR, afatinib se kovalentno in ireverzbilno veže,
erlotinib in gefitinib pa se vežeta reverzibilno na
znotrajcelične domene tirozin kinaze, kar vodi v
zaviranje rasti tumorja in tumorsko regresijo
Pgp, BCRP
erlotinib CYP3A4, 1A2
gefitinib CYP2D6, 3A4
krizotinib selektivni inhibitor tirozin kinaznega ALK proteina,
zmanjša proliferacijo celic in rast tumorja
CYP3A4, Pgp
krepki tisk-večina presnove zdravila gre preko tega encima, Pgp-P-glikoprotein, BCRP-
protein, odporen za raka dojke (breast cancer resistant protein)
Preglednica III: Podporna terapija pri zdravljenju pljučnega raka (4, 9).
TERAPEVTSKA
SKUPINA
MEHANIZEM DELOVANJA IME
UČINKOVINE
SUBSTRAT
antiemetik
selektivni antagonist 5-HT 3
receptorja
granisetron CYP3A4
antagonist NK-1, preprečuje
vezavo substance P na receptor
NK-1 v CŽS
aprepitant CYP3A4, 1A2,
2C19
glukokortikoid
regulacija genske ekspresije
preko vezave na specifične
intracelularne receptorje in
translokacije v jedro, posledica je
široka paleta fizioloških učinkov
(vpliv na vnetje, imunsko
dogajanje, presnovo ogljikovih
hidratov, maščob in beljakovin)
deksametazon CYP3A4, Pgp
metilprednizolon CYP3A4
antihistaminik antagonist H1 receptorjev klemastin /
antagonist
histaminskih
receptorjev H2
kompetitivno in reverzibilno
inhibira vezavo histamina na H2
receptorje v želodčni sluznici
ranitidin CYP1A2, 2C19,
2D6, Pgp
propulziv in
antiemetik
antagonist dopaminskih
receptorje v kemoreceptorski
sprožilni coni CŽS, preprečuje
bruhanje in še dodatno pospešuje
praznenje želodca in zmanjšuje
bruhanje
metoklopramid CYP1A2, 2D6
krepki tisk-večina presnove zdravila gre preko tega encima, Pgp–P-glikoprotein
5
Bolezen je omejena, če je tumor omejen na hemitoraks in regionalne bezgavke. ST ne
pomeni samo zdravljenja razširjene, metastatske bolezni, ampak se za zdravljenje s ST
odločimo tudi v primeru, ko je tumor omejen, a ga je pred kirurškim posegom potrebno
zmanjšati, da dosežemo večji uspeh zdravljenja. Tako vrsto ST imenujemo neoadjuvantno
zdravljenje, ko ST sledi še kirurška odstranitev tumorja. Če pa kirurški odstranitvi tumorja
sledi še ST, da s tem preprečimo verjetnost ponovitve bolezni in podaljšamo bolnikovo
preživetje, to imenujemo adjuvantno zdravljenje (4).
1.2 Polifarmakoterapija pri bolnikih z rakom
Izraz polifarmakoterapija ima več definicij. Najpogosteje pod tem izrazom razumemo
uporabo več zdravil hkrati za sočasno zdravljenje ene ali več bolezni. Izraz
polifarmakoterapija ni omejen na predpisana zdravila, ker mnogo posameznikov jemlje
tudi nepredpisana zdravila. K polifarmakoterapiji so bolj podvrženi ljudje, ki obiskujejo
več zdravnikov, imajo sočasno več bolezni in so starejši (10).
Bolniki s pljučnim rakom imajo pogosto še vrsto spremljajočih bolezni. Za zdravljenje teh
bolezni jemljejo številna zdravila, katerim se ob predpisu ST pridruži še veliko število
novih za sistemsko zdravljenje raka (10, 11, 12). V raziskavi, ki so jo opravili pri bolnikih
z rakom na ST, so ugotovili, da je za neonkološke indikacije 96 % bolnikov jemalo vsaj
eno predpisano zdravilo, poleg tega jih je 71 % jemalo še zdravila brez recepta in 69 %
uporabljalo prehranska dopolnila. Posamezen bolnik je v povprečju jemal 5,5 predpisanih
zdravil, 2,2 zdravili brez recepta in 1,9 prehranskih dopolnil (13). Poleg predpisanih
zdravil vedno več bolnikov uživa tudi zdravila brez recepta, zdravila rastlinskega izvora in
številna prehranska dopolnila, ki jih kupijo sami. Zlasti uporabo pripravkov v
samozdravljenju (SZ) bolniki pogosto zamolčijo zdravniku. Kljub temu njihovega vpliva
na zdravljenje s ST ne smemo zanemariti, saj lahko tudi pripravki v SZ stopajo v
interakcije z zdravili v ST, vplivajo na ledvično ali jetrno funkcijo. Tudi zelo majhna
sprememba v farmakokinetiki (FK) ali farmakodinamiki (FD) protitumorskih zdravil lahko
pomembno vpliva na učinkovitost in toksičnost ST (10, 12).
Posledice polifarmakoterapije so različne in vključujejo neželene dogodke, interakcije z
zdravili ter povečane stroške zdravljenja zaradi hospitalizacij, nujnih obiskov zdravnika in
nižje subjektivne ocene zdravja (10, 14). Prepoznavanje polifarmakoterapije je prvi korak
k odpravi težav zaradi le te (10). Ob koncu življenja bolniki z rakom jemljejo veliko število
6
zdravil, med katerimi je v luči bolnikove prognoze vsaj eno nepotrebno. Zdravniki pogosto
ne ukinejo zdravil, ki jih bolniki jemljejo že dlje časa, čeprav za zdravilo ni nujno prisotna
ustrezna indikacija (15). Izbira ustrezne terapije zahteva celovit pristop in predstavlja
zdravstvenim delavcem velik izziv, ne le pri bolnikih z rakom, ampak tudi pri tistih, kjer
rakavo obolenje ni prisotno (10).
1.3 Samozdravljenje
Raziskave o uporabi pripravkov v SZ poročajo o veliki razširjenosti pripravkov v SZ med
kroničnimi bolniki, mednje štejemo tudi bolnike z rakom (10, 14, 13, 16). Priljubljenost
pripravkov v SZ izvira iz prepričanja laične javnosti, da so ta zdravila popolnoma varna,
neškodljiva in brez neželenih učinkov, kar seveda ne velja (17, 18, 19, 20). Med pripravke
v SZ prištevamo zdravila brez recepta, pripravke rastlinskega izvora in prehranska
dopolnila (16, 21).
Med bolniki z rakom naj bi več kot 50 % jemalo vsaj en pripravek v SZ (16). Po nekaterih
podatkih pa naj bi pripravke v SZ uporabljalo kar tri četrtine bolnikov, med njimi naj bi
več kot 50 % bolnikov z rakom z uporabo začelo po postavljeni diagnozi (22). Ugotovili so
tudi, da se ženske pogosteje poslužujejo SZ kot moški (12, 22). Bolniki s pljučnim rakom,
rakom dojk, levkemijo in ginekološkim rakom večkrat posežejo po prehranskih dopolnilih
(22). Z uporabo pripravkov v SZ ne narašča samo skupno število zdravil, ampak se veča
tudi tveganje za interakcije med zdravili (10, 13, 14, 16). Problem SZ je še toliko večji, ker
se večina bolnikov o tem ne posvetuje s svojim zdravnikom. Dodatno je zaradi
pomanjkanja dobro zasnovanih študij o varnosti in učinkovitosti pripravkov v SZ na voljo
zelo malo zanesljivih znanstveno dokazanih podatkov o učinkovitosti in varnosti
pripravkov v SZ, zaradi odsotnosti rednih kontrol vsebnosti izdelkov pa je pogosto
vprašljiva tudi kakovostna sestava (10, 14, 16, 22, 23).
Bolniki se najpogosteje odločijo za SZ, ker iščejo zdravilo, s katerim bi lahko sami
prispevali k ozdravitvi, zaradi strahu pred ponovitvijo bolezni in zaradi zmanjšanja
tveganja za ponovitev, izboljšanja imunskega sistema, ublažitve posledic KT in obsevanja,
izboljšanja splošnega zdravja, kakovosti življenja in blaginje. Bolniki z odločitvijo za SZ
pridobijo občutek, da aktivno sodelujejo pri svojem zdravljenju (10, 16, 22). Najpogosteje
uporabljeni pripravki v SZ pri bolnikih z rakom v ZDA so vitamin C, multivitaminski
7
pripravki, vitamin E, koencim Q10, selen, eikozapentaenojska kislina (ribje olje), česen in
cink (14).
Zdravstveni delavci pogosto nimajo časa, imajo pomankljivo znanje o SZ, pogosto pa tudi
nimajo na voljo zanesljivih znanstveno dokazanih podatkov o pripravkih v SZ. Ko pa
zdravnik odsvetuje uporabo SZ, bolniki pogosto ne sprejmejo njegovega mnenja in trdijo,
da je uveljavljena ST prav tako nevarna. Tako bolniki kot zdravstveni delavci potrebujejo
več izobraževanj o prednostih in slabostih SZ (16, 22). Tako se, na primer, bolniki morajo
zavedati, da je jemanje nekaterih vitaminov primerno le, če jih uživajo v obliki sadja in
zelenjave. Če jih jemljejo v prevelikih odmerkih, v obliki prehranskih dopolnil, je to lahko
povezano z neželenimi učinki, kot so krvavitve, odpoved jeter ali celo zmanjšana
učinkovitost KT (16).
Prehranska dopolnila
Pravilnik o prehranskih dopolnilih pravi (24):
»Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So
koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali
fiziološkim učinkom, ki se dajejo v promet v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih
podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in
drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko
uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah. Prehranska dopolnila lahko vsebujejo
vitamine, minerale, aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske
izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod
pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena.«
Prehranska dopolnila niso namenjena preprečevanju ali zdravljenju bolezni, čeprav so na
izgled podobna zdravilom. Kljub temu pa ljudje, med njimi tudi bolniki z rakom, pogosto
uporabljajo prehranska dopolnila tudi z željo po zdravilnih učinkih, kar presega osnovni
namen uporabe prehranskih dopolnil. Bolniki, ki se zdravijo zaradi raka, najpogosteje
uporabljajo prehranska dopolnila, ki vsebujejo antioksidante in imunostimulante (25).
Na ovojnini prehranskih dopolnil in pripravkov rastlinskega izvora je na voljo zelo malo
podatkov o tem, katere sestavine se zares nahajajo v samem pripravku. Ni navedenih
opozoril o tem, kdaj je pripravek kontraindiciran, kakšni so lahko neželeni učinki in
8
interakcije z zdravili. Veliko je tudi neresničnih podatkov, zakaj se posamezen pripravek
lahko uporablja. Pogosto je zavajanje uporabnika, ko proizvajalci navajajo učinke
pripravka, ki niso znanstveno dokazani, saj oglaševanje ni ustrezno nadzorovano. To je še
eden od razlogov, zakaj so uporabniki prepričani v korist jemanja prehranskih dopolnil in
pripravkov rastlinskega izvora. Čeprav zakon pravi, da morajo biti prehranska dopolnila
zdravju neškodljiva, je postopek registracije manj strog kot za zdravila in ni zahteve po
farmakovigilanci. Proizvajalci pa pogosto nočejo sprejeti odgovornosti v primeru
škodljivega delovanja (26).
Zdravila rastlinskega izvora in tradicionalna zdravila rastlinskega izvora
Zakon o zdravilih pravi (27):
»Glede na to, ali imajo učinke dokazane z ustreznimi kliničnimi študijami se zdravila
rastlinskega izvora delijo na tista, ki izpolnjujejo enaka merila glede učinkovitosti kot
druga zdravila, in tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, pri katerih je učinkovitost
verjetna le na podlagi dolgotrajne uporabe in zanje ni opravljenih ustreznih kliničnih
študij.«
»Zdravilo rastlinskega izvora je tisto zdravilo, ki kot učinkovino vsebuje eno ali več
rastlinskih snovi in/ali pripravkov rastlinskega izvora. Rastlinske snovi so lahko cele,
razdrobljene ali razrezane rastline, deli rastlin, alge, glive, lišaji v neobdelanem stanju,
običajno so posušene, včasih tudi sveže. Rastlinske snovi so tudi nekateri rastlinski izločki,
ki niso posebej obdelani. Izraz rastlinske snovi ustreza izrazu rastlinske droge v Evropski
farmakopeji.«
»Pripravki rastlinskega izvora so pridobljeni z obdelavo rastlinskih snovi, kot so
ekstrakcija, destilacija, stiskanje, frakcioniranje, prečiščevanje, koncentriranje ali
fermentacija. To so zdrobljene ali uprašene rastlinske snovi, tinkture, ekstrakti, eterična
olja, iztisnjeni sokovi in pridobljeni izločki.«
»Tradicionalna zdravila rastlinskega izvora morajo poleg splošnih pogojev, določenih z
Zakonom o zdravilih (27), ustrezati naslednjim zahtevam:
imeti smejo izključno terapevtske indikacije, primerne za tradicionalna zdravila
rastlinskega izvora, ki so zaradi svoje sestave in namena primerna za SZ;
9
so izključno za dajanje v skladu z določeno jakostjo in odmerjanjem;
so za peroralno ali zunanjo uporabo ali za inhaliranje;
so v tradicionalni uporabi že najmanj 30 let, od tega najmanj 15 let v Evropski
uniji;
podatki o tradicionalni uporabi zdravila morajo biti zadostni, da izdelek dokazano
ni škodljiv v določenih pogojih uporabe, farmakološki učinki ali učinkovitost
zdravila pa so verjetni na podlagi dolgotrajne uporabe in izkušenj.«
»Tradicionalna zdravila rastlinskega izvora lahko vsebujejo tudi vitamine in minerale, če
zanje obstajajo dokumentirana dokazila o varnosti, pod pogojem, da vitamini ali minerali
podpirajo delovanje rastlinskih učinkovin glede navedenih terapevtskih indikacij.«
Zdravila brez recepta
Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini
pravi (28):
»Zdravila brez recepta so namenjena za SZ, ki je omejeno na preprečevanje, lajšanje in
odpravljanje simptomov in zdravstvenih težav, ki so praviloma takšne, da ne zahtevajo
posvetovanja z zdravnikom in jih uporabnik lahko sam pravilno oceni. Ob tem mora biti
verjetnost nepravilnega prepoznavanja bolezni in nepravočasnega zdravljenja zmanjšana
na najmanjšo možno mero. Zato so zdravila, ki se izdajajo brez recepta, namenjena
predvsem za krajša obdobja SZ.«
1.4 Interakcije z zdravili v sistemski terapiji pljučnega raka
Interakcije med zdravili v ST lahko vodijo do neželenih dogodkov zdravljenja s ST. Na
splošno pri bolnikih z rakom interakcije med zdravili povzročijo 20-30 % vseh neželenih
dogodkov, od tega jih 70 % potrebuje klinično pozornost, 1-2 % jih je celo življenje
ogrožujočih (29). Pogostost neželenih dogodkov zaradi interakcij narašča s starostjo in pri
bolnikih, ki jemljejo dve ali več zdravil hkrati (30). Bolniki z rakom so še posebej dovzetni
za interakcije med zdravili, ker zaradi ST uporabljajo še zdravila, s katerimi lajšajo
bolečine povezane z rakom in preprečujejo neželene učinke zdravil za zdravljenje rakavega
obolenja, hkrati pa lahko uporabljajo še zdravila za zdravljenje spremljajočih boleznih
(29). Pomembno je, da se zavedamo, da imajo interakcije med zdravili lahko več različnih
10
izidov. Interakcije med zdravili lahko povečajo ali zmanjšajo terapevtski učinek ali
neželeni učinek, lahko pa pride celo do odziva, ki se ne pojavi pri nobenem od zdravil, če
ga jemljemo samega (30).
Izraz interakcije med zdravili se najpogosteje uporablja za opis interakcij zdravilo-zdravilo
oz. učinkovina-učinkovina, vendar lahko poleg zdravil tudi številne druge substance oz.
dejavniki vplivajo na FK in FD zdravil. Te substance oz. dejavniki so hrana, prehranska
dopolnila, pomožne snovi in okoljski dejavniki (npr. cigaretni dim) (30).
Interakcije razdelimo na FK, FD in kombinacijo obeh mehanizmov (30). Interakcija je FK,
ko učinkovina vpliva na absorbcijo, distribucijo, metabolizem in/ali eliminacijo druge
učinkovine (30, 31). Primer FK interakcije je, ko dve učinkovini tekmujeta za isto
metabolično pot. Ko se pot nasiči, se nobena učinkovina ne more popolno metabolizirati.
To se kaže v višji serumski koncentraciji učinkovine in lahko vodi v klinično neželene
dogodke. Pri FK interakcijah je pomembno, da razumemo vlogo človeških encimov in
prenašalcev v presnovi in zdravljenju novotvorb, kakor tudi mehanizmov, s katerimi
zdravila za zdravljenje raka modulirajo izražanje in aktivnost encimov in prenašalcev.
Interakcija je FD, ko imata dve ali več učinkovin mehanizem delovanja, ki privede do
enakega fiziološkega učinka, kar je posledica delovanja na podobno molekularno tarčo. V
onkologiji te vrste interakcije izkoriščamo za doseganje terapevtske koristnosti (30).
Vendar pa moramo upoštevati tudi, da se zdravila, ki v celoti ali delno delujejo na enake
receptorje, lahko med seboj izpodrivajo in tako zmanjšajo učinek drugega zdravila ter
povečujejo neželene učinke (32). FD interakcije lahko opredelimo kot sinergistične,
antagonistične in aditivne. Sinergistične so, ko je učinek dveh učinkovin večji kot vsota
posameznih učinkov učinkovin. Antagonistične so, ko je učinek dveh učinkovin manjši kot
vsota posameznih učinkov učinkovin. Aditivne so, ko je učinek dveh učinkovin le vsota
učinkov posamezne učinkovine. FD interakcije so relativno pogoste v klinični praksi,
vendar se neželenim dogodkom lahko izognemo, če jih pravočasno prepoznamo in
uporabimo pravilen pristop (30).
1.4.1 Interakcije med zdravili za sistemsko zdravljenje in pripravki v
samozdravljenju
Interakcije zdravilo-pripravek v SZ, prav tako kot interakcije zdravilo-zdravilo, razdelimo
na FK in FD. Tudi te interakcije so pomemben dejavnik v terapevtski oskrbi bolnika.
Interakcije med ST in pripravki v SZ so lahko potencialno škodljive za bolnika, saj imajo
11
zdravila v ST ozko terapevtsko okno, kar lahko vodi do bodisi večje toksičnosti bodisi
subterapevtskih učinkov. O interakcijah med pripravkih v SZ in ST je malo znanih
informacij. Nekateri pripravki v SZ lahko vsebujejo več farmakološko aktivnih sestavin,
kar še poveča tveganje za tovrstne interakcije. Te interakcije lahko privedejo do klinično
neželenih posledic in povečanja porabe sredstev za zdravstveno varstvo. Posledice teh
interakcij so pomembne, saj lahko povzročijo hude neželene učinke, kot so mielosupresija,
hepatotoksičnost ali stimulacija rasti tumorja (33). Ena od glavnih skrbi zdravstvenih
delavcev je ravno možnost vmešavanja teh interakcij v mehanizem delovanja
konvencionalnega načina zdravljenja rakavega obolenja (12, 21, 30). O tovrstnih
interakcijah se verjetno premalo poroča, saj so pripravki v SZ pri bolnikih z rakom zelo
priljubljeni. (10).
Zdravstveni delavci trenutno uporabljajo različne vire informacij za interakcije med ST in
pripravki v SZ. Med te vire sodijo primarna literatura, informacijske baze o pripravkih v
SZ, učbeniki o alternativnih zdravilih in splošna besedila o pripravkih v SZ. Vsi našteti viri
pa imajo še vedno pomanjkljive informacije o teh interakcijah (33). Če bi vedeli več o
interakcijah med ST in pripravkih v SZ, bi bolnikom lažje svetovali o uporabi pripravkov v
SZ in njihovem morebitnem tveganju ob tem (21).
Bolniki, ki poleg ST jemljejo še pripravke v SZ, imajo v povprečju lahko vsaj tri
potencialne interakcije med pripravki v SZ in ST in do 50 % potencialnih interakcij, ki
zaenkrat še niso definirane. Po podatkih v raziskavah več bolnikov z rakom jemlje
pripravke v SZ, ki so povezani z visokim tveganjem za interakcije med zdravili. Taka
pripravka sta npr. česen in ginko. Imata različne učinke na metabolične poti posredovane s
citokromom P450 in P-glikoproteinom (21). Domnevajo, da so nekateri zeliščni pripravki,
kot so Echinacea (ameriški slamnik), Kava, grozdne peške in šentjanževka, induktorji
encimov (30). Ta ugotovitev vzbuja skrbi, saj so ti pripravki med desetimi najpogosteje
uporabljenimi v ZDA (14).
12
2 NAMEN
Namen naloge je v opazovalni presečni študiji raziskati in opisati uporabo pripravkov v SZ
pri bolnikih s pljučnim rakom. Podatke bomo zbirali in analizirali za celotno skupino naših
bolnikov in tudi ločeno za dve skupini bolnikov, glede na prejemanje ST. Ena skupina
bodo bolniki na zdravljenju s ST, druga skupina bodo bolniki v času sledenja bolezni.
Glavni izidi raziskave:
Uporaba pripravkov v SZ. Uporaba pripravkov bo zajemala informacije o jemanju
pripravkov (da/ne), številu pripravkov (dejansko število) in skupini pripravkov.
Ostali izidi:
Razlike v uporabi pripravkov v SZ glede na demografske podatke bolnikov in
njihovo bolezen.
Začetek jemanja pripravkov v SZ (pred ali po postavitvi diagnoze) in namen
jemanja (izboljšati imunsko odpornost, zdravljenje raka, boljše počutje, drugo).
Posvetovanje o SZ z zdravstvenim delavcem (da/ne).
Prekinitev jemanja katerega od pripravkov v SZ po uvedbi ST (da/ne) in razlog za
to odločitev (nasvet zdravstvenega delavca, ni pomagalo, slabše počutil, drugo).
Interakcije med pripravki v SZ in bolnikovo ST (število interakcij, mehanizem
interakcije in vpliv interakcije).
13
3 BOLNIKI IN METODE
Dvomesečna opazovalna presečna raziskava je potekala v januarju in marcu 2014 na
Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
3.1 Obravnava bolnikov s pljučnim rakom na Univerzitetni kliniki
Golnik
Po postavitvi diagnoze rak pljuč bolnika predstavijo na multidisciplinarnem konziliju. Na
Univerzitetni kliniki Golnik je to konzilij za obravnavo tumorjev prsnega koša. Konzilij
sestavljajo specialisti, in sicer pulmolog, internistični onkolog, radiolog, radioterapevt in
kirurg. Multidisciplinarni tim se odloči za najprimernejši način zdravljenja glede na
histološko vrsto tumorja, zamejitev tumorja, bolnikovega splošnega stanja, funkcije pljuč,
srca, notranjih organov in spremljajočih bolezni. (34, 35).
Osnovni tim Enote za internistično onkologijo sestavljajo zdravnik, diplomirana
medicinska sestra in klinični farmacevt (34). Pred začetkom zdravljenja s ST, kmalu po
sprejemu bolnika, farmacevt pridobi zgodovino zdravljenja z zdravili (ZZZ) in opravi
farmakoterapijski pregled (FTP). V tem pogovoru farmacevt pridobi podatke o bolnikovem
dosedanjem zdravljenju z zdravili in pripravki v SZ ter pregleda interakcije z možnimi ST.
S pravočasnim ukrepanjem lahko večino interakcij med zdravili ali pripravki v SZ in ST
odkrijemo in posledično tudi preprečimo. Zato je pomembno, da pregled opravimo še pred
začetkom zdravljenja s ST. Izvid FTP je tako v realnem času dostopen tudi zdravniku.
Zdravnik, ki uvede ST, vodi bolnika do zaključka zdravljenja (36).
Bolnike po zaključku zdravljenja s ST spremljajo v ambulanti za sledenje bolezni. Tem
bolnikom uporaba pripravkov v SZ ni odsvetovana. Iz ambulante za sledenje bolezni se
bolnika lahko ponovno vključi v aktivno zdravljenje bolezni, če je to potrebno (34).
3.2 Bolniki
K sodelovanju v raziskavi je bilo povabljenih 118 bolnikov, ki so se zdravili s ST ali so se
s ST zdravili v preteklosti ali pa so bili spremljani v ambulanti za sledenje bolezni na Enoti
za internistično onkologijo. Od 118 bolnikov, so 104 bolniki vključevali vse vključitvene
kriterije. 11 bolnikov je sodelovanje v raziskavi zavrnilo, 3 bolniki niso bili sposobni
opravljati pogovora z raziskovalko. Med vključenimi bolniki je bilo 48 moških (46,2 %),
14
žensk je bilo 56 (53,8 %). Mediana starosti bolnikov je bila 63 let. Bolnike smo razdelili v
dve skupini, in sicer:
bolniki na zdravljenju s ST
bolniki v času sledenja bolezni.
V raziskavi je sodelovalo 74 (71,2 %) bolnikov na zdravljenju s ST, od tega je bilo 10
bolnikov pred uvedbo zdravljenja s ST. 30 (28,8 %) bolnikov je bilo spremljanih v
ambulanti za sledenje bolezni.
Vključitveni kriteriji so bili naslednji:
bolnik s pljučnim rakom,
zdravljenje s ST ali zdravljenje s ST v preteklosti ob spremljanju v ambulanti za
sledenje bolezni,
podpis ozaveščenega pristanka v raziskavo in
zmožnost opravljanja pogovora z raziskovalko.
Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno in anonimno. Pogovor z bolnikom je
opravljala raziskovalka samostojno in podatkov ni razkrila zdravniku, niti ostalim
zdravstvenim delavcem, ki so bili vpleteni v zdravljenje bolnika. Raziskovalka je
zagotovila zaščito podatkov o bolniku. Pri zbiranju podatkov ni zabeležila imen, ampak je
bolnike označila z zaporedno številko in matično številko bolnika.
3.3 Metode
3.3.1 Priprave
Raziskovalka se je najprej izučila za pogovor pridobivanja ZZZ. Učenje za samostojen
pogovor z bolnikom je potekalo približno dva tedna pod vodstvom farmacevtov, ki delajo
na Enoti za internistično onkologijo Univerzitetne klinike Golnik. V tem času je
raziskovalka spremljala farmacevta na oddelek in samostojno opravljala pogovor pod
strokovnim nadzorom. Raziskovalka je obiskala zunanjo lekarno, kjer se je seznanila s
pripravki za SZ, ki so dostopni na tržišču. Pripravili smo slikovno gradivo najbolj
prodajanih izdelkov, ki ga je raziskovalka uporabila pri pogovoru z bolnikom za lažje
prepoznavanje pripravkov v SZ, ki jih jemlje.
15
Pripravili smo še ozaveščeni pristanek za sodelovanje bolnika v raziskavi (Priloga 1) in
obrazec, ki ga je raziskovalka uporabljala pri pogovoru z bolnikom in pridobivanju
podatkov (Priloga 2).
3.3.2 Pridobivanje podatkov
Podatke o bolnikih je raziskovalka pridobila iz bolnišničnega informacijskega sistema
Birpis.
Podatke o pripravkih v SZ je raziskovalka pridobivala z usmerjenim spraševanjem bolnika
na podoben način, kot je opisan v objavljeni literaturi (37). Pogovor z bolnikom je
raziskovalka opravljala sama, brez prisotnosti zdravstvenih delavcev neposredno vpletenih
v bolnikovo zdravljenje, pridobljenih podatkov ni smela deliti z njimi. S takim pristopom
smo se želeli izogniti bolnikovemu zadržku o posredovanju vseh podatkov o pripravkih v
SZ. Pri pridobivanju podatkov o pripravkih v SZ je bil primarni vir podatkov bolnik. V
primeru, da jih je imel bolnik s seboj, ga je raziskovalka prosila, da ji je pokazal škatlice
pripravkov v SZ. Podatkov o pripravkih v SZ raziskovalka ni mogla pridobiti s pregledom
kartice zdravstvenega zavarovanja ali bolnikove dokumentacije, saj le ti pogosto niso
zavedeni.
Raziskovalka je pogovor z bolnikom opravljala po podpisu ozaveščenega pristanka v
raziskavo ob prihodu bolnika na zdravljenje s ST ali ob prihodu na pregled v ambulanto za
sledenje bolezni. Raziskovalka je bolnika spraševala samo o pripravkih v SZ in ne o
zdravilih, ki jih je bolniku predpisal zdravnik. Bolnika je raziskovalka spraševala tudi
usmerjeno, s pomočjo podvprašanj:
Ali jemljete kakšne vitamine ali druga prehranska dopolnila, zdravila brez recepta,
homeopatska zdravila ali zdravila rastlinskega izvora?
Ali jemljete kaj za izboljšanje imunske odpornosti, zdravljenje raka ali boljše
počutje?
Ali so vam kaj prinesli sorodniki, prijatelji, da bi vam pomagali pri zdravljenju? Ali
ste si mogoče kaj za SZ kupovali sami na internetu, v lekarni ali specializirani
trgovini?
Ali mogoče uporabljate kaj v obliki kreme, mazila, kakšne zeliščne čaje, olja ali
kapljice?
16
Med pripravke v SZ nismo vključili zdravil brez recepta, kot so Tifol®, Septolete
® in Isla
mint® ter žajbljevega čaja. Le ti so bili bolniku svetovani s strani zdravnika onkologa za
preprečevanje neželenih učinkov ST. Pri pogovoru z bolnikom je raziskovalka uporabljala
pripravljen obrazec, seznam pripravkov, ki so na tržišču, in pripravljeno slikovno gradivo.
Za vse pripravke v SZ je raziskovalka bolnika vprašala po imenu pripravka in kako si ga
odmerja, kdaj je začel z jemanjem (pred ali po postavljeni diagnozi), in ali se je o tem
posvetoval z zdravstvenim delavcem. Vse bolnike je raziskovalka vprašala tudi, če so pred
začetkom ali tekom zdravljenja s ST prekinili z jemanjem katerega od pripravkov v SZ in
zakaj so se odločili za prekinitev.
Med pripravke v SZ smo vključili zdravila brez recepta, pripravke rastlinskega izvora,
prehranska dopolnila in ostale pripravke, ki jih nismo mogli uvrstiti v nobeno od teh treh
kategorij. V skupino zdravila brez recepta smo uvrstili vsa v Sloveniji registrirana zdravila
brez recepta. V skupino pripravki rastlinskega izvora smo uvrstili vse pripravke, ki so ali
zdravila rastlinskega izvora ali pripravki iz različnih delov rastlin oz. izvlečki iz rastlin. V
skupino prehranskih dopolnil smo uvrstili vsa registrirana prehranska dopolnila v
Sloveniji, ki so v bazi o prehranskih dopolnilih P3 (38). V skupino drugo smo uvrstili vse
pripravke, ki niso spadali v nobeno od zgornjih treh skupin.
Jemanje pripravka smo definirali kot vsakodnevno jemanje pripravka v obdobju zadnjih
14 dni oziroma vsaj 14 dni v zadnjem mesecu.
3.3.3 Pridobivanje podatkov o interakcijah med pripravki v samozdravljenju in
sistemsko terapijo
Možnost interakcij med pripravki v SZ in ST smo pregledali v naslednjih virih:
spletna stran Evropske agencije za zdravila, v monografiji posameznega
rastlinskega pripravka (39)
podatkovna baza Stockley's Herbal Medicines Interactions oziroma Stockley's Drug
Interactions, če je šlo za zdravilo brez recepta (40, 41)
podatkovna baza Herbal Medicines (42)
podatkovna baza Lexi-Comp's Drug Interactions (43)
spletna stran Memorial Sloan Kettering Cancer Center (44)
17
Interakcije smo klasificirali glede na mehanizem kot FK in FD. Podrobneje pa smo jih
klasificirali tako, kot je to predstavljeno v Preglednici IV. Kategorije smo priredili po
klasifikacijah v člankih s sorodno tematiko (29, 30, 45).
Preglednica IV: Klasifikacija mehanizma in vpliva interakcij na farmakokinetiko in
farmakodinamiko zdravil.
Mehanizem interakcije Posledica interakcije
1 Farmakokinetična Večja izpostavljenost zdravila v ST
2 Farmakokinetična Manjša izpostavljenost zdravila v ST
3 Farmakodinamična Večje tveganje za neželeni učinek zdravila v ST
4 Farmakodinamična Zmanjšan učinek zdravila v ST
5 Drugo
3.3.4 Statistična obdelava
Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS 20.0 (SPSS Inc., ZDA).
Izpolnjevanje baze podatkov o bolnikih v SPSS 20.0 je potekalo po pogovoru z bolnikom.
Vse podatke smo najprej predstavili opisno v tabeli. Kjer je bilo mogoče, smo za statistično
analizo uporabili metode testne statistike. Metode testne statistike smo uporabili pri
ugotavljanju razlike v jemanju pripravkov glede na demografske podatke bolnikov in
njihovo bolezen ter ugotavljanju razlike v številu pripravkov glede na demografske
podatke bolnikov in njihovo bolezen. Metode testne statistike smo uporabili tudi pri
ugotavljanju razlik med skupinama bolnikov glede na začetek jemanja pripravka, namen
jemanja pripravka, posvet z zdravnikom o jemanju pripravka in prekinitev z jemanjem
pripravka. Za potrebe statistične obdelave podatkov smo nekatere podatke združili v
skupine:
Namen jemanja pripravka: če so bolniki kot namen jemanja pripravka navedli več
razlogov, in je bil eden od teh zdravljenje raka, smo kot namen jemanja upoštevali
zdravljenje raka. Če so bolniki kot namen jemanja navedli izboljšanje imunskega
sistem in drugo, smo kot namen jemanja upoštevali izboljšanje imunskega sistema.
Pripravki združeni v skupine: zaradi velikega števila različnih pripravkov v SZ, ki
so jih uporabljali bolniki, smo pripravke združili v dvanajst različnih skupin po
podobnosti vsebine. Te skupine so predstavljene v Preglednici V.
18
Preglednica V: Pregled pripravkov, ki so jih uporabljali bolniki in razvrstitev v skupine
pripravkov.
SKUPINA PRIPRAVKA PRIPRAVKI, KI SO JIH UPORABLJALI BOLNIKI
sok rdeče pese sirup iz rdeče pese, sok rdeče pese, Petrasch Anthozym®
konopljino olje in drugi
pripravki iz konoplje
konopljino olje, konopljino seme in konopljina smola
olje črne kumine /
druga olja laneno olje, mandljevo olje, grozdno olje, arganovo olje,
sezamovo olje, orehovo olje
B-kompleks in drugi
vitamini B
B-kompleks®, B-complex
®, vitamin B17, FidiVit B
®
vitamini in minerali vitamin C, vitamin E, vitamin A, vitamin D, Duovit®,
multivitaminski pripravki (šumeče tablete, sirup), Supradyn
Q10®, Mg šumeče tablete, Ca šumeče tablete, Magnex 375
mg®
čebelji izdelki matični mleček, propolis, cvetni prah, Gelee royal®,
Apifit®2, Apikompleks
®
pripravki iz aloe Aloe arborescens, aloe vera sok
Ingver /
ganoderma in alge Ganoderma lucidum in spirulina
razni čaji Taheebo®
, čaj iz suhih borovnic, regratov čaj, koprivov čaj,
Bekunis®
, čaj iz gabeza, mete, pljučnika in rmana, čaj iz
materine dušice in ognjiča, čaj pegastega badlja, čaj iz
preslice, Čaj št. 24 patra Ašiča
drugo omega 3, koencim Q10, Flavonoid Complex®, Izostar
®,
Linex® Forte, čaga iz sibirske cedre, GreniFit
®, NutriShake
®,
AHCC®, krema iz kamilice in ognjiča, Sinupret
®, Lekadol®,
Prosure®, Aspirin C
®, Venitan
® forte, Nodol
® krema, goji
jagode, Rupurut®, Tamerit
®, Polyoxidonium
®, Ga-40
®,
marelične peške, Vidatox® (kapljice rdečega škorpijona),
kurkuma, cimet, laneno seme, MacroBalans®
, koloidno
srebro, Liquid Chlorophyll®, Brokoli
® kapsule, Ge-132+
®,
ekstrakt graviole, Asea™
, Diabet 1®, Diabet 2
®, ribje olje,
Naklofen®
gel, Liver 1®, Liver 2,
® Melissan
®
Glede na naravo spremenljivke in število spremenljivk smo se odločili za ustrezen
statistični test. Raziskali smo razlike v jemanju pripravkov v SZ glede na spol (χ2-test),
starost (t-test), izobrazbo (χ2-test), skupino bolnikov (χ
2-test), vrsto pljučnega raka (χ
2-test),
vrsto ST (χ2-test), razširjenost bolezni (χ
2-test). Raziskali smo tudi razlike v povprečnem
številu pripravkov v SZ glede na spol (t-test), starost (Pearsonova korelacija), izobrazbo
(Kruskal-Wallis), skupino bolnikov (ANOVA), vrsto pljučnega raka (t-test), vrsto ST (t-
test), razširjenost bolezni (t-test). Med različnima skupinama bolnikov smo raziskali še
19
razlike glede na začetek jemanja pripravka (χ2-test), namen jemanja pripravka (χ
2-test),
posvet z zdravnikom o jemanju pripravka (χ2-test), prekinitev jemanja pripravka (χ
2-test).
Kot mejo statistične značilnosti smo vzeli 0,05 (p<0,05). Kjer je bilo mogoče, smo
izračunali tudi mediano vrednosti.
Podatke o posameznih skupinah pripravkov smo zaradi velikega števila različnih
pripravkov predstavili samo opisno v tabeli. Podatke o interakcijah med pripravki v SZ in
ST smo zaradi majhnega števila podatkov predstavili samo opisno v tabeli.
20
4 REZULTATI
4.1 Opisna statistika
4.1.1 Bolniki
Večina bolnikov je imela nedrobnocelični pljučni rak (77,9 %). 92 bolnikov (88,5 %) se je
zdravilo s KT. 78 bolnikov (75,0 %) je imelo že razširjeno obliko bolezni. Podatki so
predstavljeni v Preglednici VI.
Preglednica VI: Osnovne značilnosti vključenih bolnikov.
DEJAVNIK
VSI
BOLNIKI
n=104 (%)
SISTEMSKA
TERAPIJA
n=74 (%)
SLEDENJE
n=30 (%)
SPOL
moški 48 (46,2) 26 (35,1) 22 (73,3)
ženski 56 (53,8) 48 (64,9) 8 (26,7)
MEDIANA STAROSTI
(medkvartilni razmik,
razpon)
63 let
(57–70 let
40–89 let)
63,50 let
(57-70,25 let,
40–89 let)
62,50
(57-69,25 let,
45-76 let)
IZOBRAZBA
osnovna šola 26 (25,0) 19 (25,7) 7 (23,3)
poklicna 27 (26,0) 21 (28,4) 6 (20,0)
gimnazijska,
srednjetehniška
33 (31,7) 21 (28,4) 12 (40,0)
≥ višješolska 18 (17,3) 13 (17,6) 5 (16,7)
VRSTA RAKA
drobnocelični 23 (22,1) 18 (24,3) 5 (16,7)
nedrobnocelični 81 (77,9) 56 (75,7) 25 (83,3)
VRSTA ST kemoterapija 92 (88,5) 63 (85,1) 29 (96,7)
tarčna zdravila 12 (11,5) 11(14,9) 1 (3,3)
RAZŠIRJENOST
BOLEZNI
omejena 26 (25,0) 9 (12,2) 17 (56,7)
razširjena 78 (75,0) 65 (87,8) 13 (43,3)
4.1.2 Pripravki v samozdravljenju
Iz Preglednice VII je razvidno, da je 67 bolnikov redno jemalo vsaj en pripravek v SZ
(64,4 %). Mediana števila uporabljenih pripravkov je bila 1,0 pripravek (medkvartilni
razmik 0–3,0 pripravka, razpon števila pripravkov 0–11 pripravkov). Bolniki so skupaj
jemali 184 pripravkov v SZ. Od 184 pripravkov je bilo 94 različnih pripravkov v SZ. Med
zdravila brez recepta je spadalo le 20 (10,9 %) vseh uporabljenih pripravkov v SZ.
21
Preglednica VII: Jemanje pripravkov v samozdravljenju glede na skupino bolnikov.
JEMANJE
PRIPRAVKOV V
SZ
ŠTEVILO
BOLNIKOV
n (%)
BOLNIKI NA
SISTEMSKI
TERAPIJI
n (%)
BOLNIKI V
SLEDENJU
n (%)
JEMLJE 67 (64,4) 47 (63,5) 20 (66,7)
NE JEMLJE 37 (35,6) 27 (36,5) 10 (33,3)
Kot je razvidno iz Preglednice VIII, so bili, glede na vse uporabljene pripravke (184),
najpogosteje uporabljeni pripravki v SZ iz skupine konopljino olje in drugi pripravki iz
konoplje, skupno 19 pripravkov, kar je predstavljalo 10,3 % glede na vse pripravke. Med
temi 19 pripravki je konopljina smola predstavljala 1 pripravek, ki ga uporabljal en bolnik.
Sledila je skupina vitaminov in mineralov s 17 pripravki (9,2 % glede na vse pripravke) ter
skupina sok rdeče pese s 15 pripravki (8,2 % glede na vse pripravke).
Glede na vse pripravke (121), ki so jih uporabljali bolniki, ki so se zdravili s ST, so bili
najpogosteje uporabljeni pripravki iz skupine vitamini in minerali, skupno 14 pripravkov,
kar je predstavljalo 11,6 % glede na vse pripravke. Sledile so skupine sok iz rdeče pese z
12 pripravki (9,9 % glede na vse pripravke), konopljino olje in drugi pripravki iz konoplje,
z 10 pripravki (8,3 % glede na vse pripravke), čebelji izdelki ter B-kompleks in drugi
vitamini B, vsaka z 9 pripravki (7,4 % glede na vse pripravke).
Glede na vse pripravke (63), ki so jih uporabljali bolniki v sledenju, so bili najpogosteje
uporabljeni pripravki iz skupine konopljino olje in drugi pripravki iz konoplje, skupno 9
pripravkov, kar je predstavljalo 14,3 % glede na vse pripravke. Sledili sta skupini druga
olja in razni čaji, vsaka s 6 pripravki (9,5 % glede na vse pripravke).
22
Preglednica VIII: Pregled pripravkov v samozdravljenju glede na število pripravkov iz
posamezne skupine pripravkov in uporabo pri posamezni skupini bolnikov.
SKUPINA
PRIPRAVKA
ŠTEVILO
UPORABLJENIH
PRIPRAVKOV
GLEDE NA VSE
PRIPRAVKE
ŠTEVILO
PRIPRAVKOV PRI
BOLNIKIH NA
SISTEMSKI
TERAPIJI
ŠTEVILO
PRIPRAVKOV PRI
BOLNIKIH V
SLEDENJU
n (%) n (%)* n (%)*
konopljino olje
in drugi
pripravki iz
konoplje
19 (10,3) 10 (8,3) 9 (14,3)
vitamini in
minerali
17 (9,2) 14 (11,6) 3 (4,8)
sok rdeče pese 15 (8,2) 12 (9,9) 3 (4,8)
čebelji izdelki 14 (7,6) 9 (7,4) 5 (7,9)
B-kompleks in
drugi vitamini
B
13 (7,1) 9 (7,4) 4 (6,3)
druga olja 12 (6,5) 6 (5,0) 6 (9,5)
razni čaji 9 (4,9) 3 (2,5) 6 (9,5)
ingver 9 (4,9) 7 (5,8) 2 (3,2)
pripravki iz
aloe
7 (3,8) 6 (5,0) 1 (1,6)
ganoderma in
alge
6 (3,3) 6 (5,0) 0
olje črne
kumine
5 (2,7) 3 (2,5) 2 (3,2)
drugo 58 (31,5) 36 (29,8) 22 (34,9)
*-glede na število vseh uporabljenih pripravkov iz posamezne skupine bolnikov,
krepki tisk-pripravki, ki so bili najpogosteje uporabljeni pri posamezni skupini bolnikov,
drugo(58): omega 3(5), koencim Q10(4), Flavonoid Complex®(1), Izostar
®(1), Linex
®
Forte(2), čaga iz sibirske cedre(4), GreniFit®(1), NutriShake
®(1), AHCC
®(1), krema iz
kamilice in ognjiča(1), Sinupret®(1), Lekadol
®(1), Prosure
®(2), Aspirin C
®(1), Venitan
®
forte(1), Nodol®
krema(1), goji jagode(1), Rupurut®(1), Tamerit
®(1), Polyoxidonium
®(1),
Ga-40®(1), marelične peške(2), Vidatox
®(1), kurkuma(2), cimet(2), laneno seme(3),
MacroBalans®(1), koloidno srebro(1), Liquid Chlorophyll
®(1), Brokoli
® kapsule(1), Ge-
132+®(1), ekstrakt graviole(1), Asea
™(1), Diabet 1
®(1), Diabet 2
®(1), ribje olje(2),
Naklofen® gel(1), Liver 1
®(1), Liver 2
®(1), Melissan
®(1).
Med skupinami pripravkov in začetkom jemanja pripravka v SZ ni bilo razlike. Večino
pripravkov v SZ so pričeli bolniki jemati po postavitvi diagnoze rak pljuč. Izjema so bili
23
vitamini in minerali, saj so bolniki več kot polovico, 10 od 17 pripravkov (58,8 %) iz
skupine vitamini in minerali jemali že pred postavljeno diagnozo pljučnega raka. Podatki
so predstavljeni v Preglednici IX.
Preglednica IX: Primerjava skupin pripravkov glede na začetek jemanja.
SKUPINA
PRIPRAVKA
ZAČETEK JEMANJA
PRED DIAGNOZO PO DIAGNOZI
ŠTEVILO PRIPRAVKOV
n n (%) n (%)
konopljino olje in drugi
pripravki iz konoplje
19 2 (10,5) 17 (89,5)
druga olja 12 2 (16,7) 10 (83,3)
sok rdeče pese 15 2 (13,3) 13 (86,7)
B-kompleks in drugi
vitamini B
13 3 (23,1) 10 (76,9)
vitamini in minerali 17 10 (58,8) 7 (41,2)
čebelji izdelki 14 4 (28,6) 10 (71,4)
pripravki iz aloe 7 1 (14,3) 6 (85,7)
razni čaji 9 3 (33,3) 6 (66,7)
ingver 9 1 (11,1) 8 (88,9)
ganoderma in alge 6 2 (33,3) 4 (66,7)
olje črne kumine 5 0 5 (100)
drugo 58 15 (25,9) 43 (74,1)
Za zdravljenje raka so bolniki uporabljali 41 pripravkov (22,3 % glede na vse uporabljene
pripravke). Največ pripravkov, in sicer 9 (4,9 %), je spadalo v skupino konopljino olje in
drugi pripravki iz konoplje. Sledili so pripravki iz skupine ingver in iz skupine druga olja,
vsaka s 3 pripravki (1,6 %). Bolniki so uporabljali 55 pripravkov z namenom izboljšanja
imunskega sistema (29,9 %). Za izboljšanje imunskega sistema so bili najpogosteje
uporabljeni pripravki čebelji izdelki, 14 pripravkov (7,6 %). Sledili so pripravki iz skupine
vitamini in minerali ter ganoderma in alge, vsaka s 5 pripravki (2,7 %). Za boljše počutje
so bolniki uporabljali 33 pripravkov (17,9 %). Najpogosteje so bili uporabljeni pripravki iz
skupine konopljino olje in pripravki iz konoplje ter druga olja, vsaka s 5 pripravki (2,7 %).
Sledili sta skupini sok rdeče pese ter vitamini in minerali, vsaka s 4 pripravki (2,1 %). Za
druge namene (preprečevanje nevtropenije, izboljšanje prebave, preprečevanje
mravljinčenja v rokah in mišičnih krčev, težav s kožo, sklepi in boljše delovanje jeter) so
bolniki uporabljali 55 pripravkov (29,9 %). Najpogosteje so posegali po pripravkih iz
24
skupine sok rdeče pese, 10 pripravkov (5,4 %). Sledili sta skupini vitamini in minerali, 8
pripravkov (4,3 %) ter B-kompleks in drugi vitamini B s 7 pripravki (3,8 %). Pregled
najpogostejših pripravkov po namenu jemanja je predstavljen v Preglednici X.
Preglednica X: Predstavitev najpogosteje uporabljenih pripravkov v samozdravljenju glede
na namen: zdravljenje raka, okrepitev imunskega sistema, boljše počutje ali drugo.
NAMEN
JEMANJA
št. pripravkov (%)
SKUPINA PRIPRAVKA ŠTEVILO
PRIPRAVKOV
n (%)
ZDRAVLJENJE
RAKA
41/184 (22,3 %)
konopljino olje in drugi pripravki iz konoplje 9 (4,9)
ingver 3 (1,6)
druga olja 3 (1,6)
drugo: Flavonoid Complex®, GA-40
®, marelične
peške, Brokoli®, Taheebo
® čaj, Asea
™, koloidno
srebro, Ge-132+®, Liquid Chlorophyll
®, ekstrakt
graviole, vitamin B17, Tamerit®, Polyoxidonium
®
19 (10,3)
IMUNSKI
SISTEM
55/184 (29,9 %)
čebelji izdelki 14 (7,6)
vitamini in minerali 5 (2,7)
ganoderma in alge 5 (2,7)
drugo: čaga iz sibirske cedre, AHCC®, goji jagode,
omega 3, koencim Q10, kurkuma, cimet, GreniFit®,
Vidatox®
12 (6,5)
BOLJŠE
POČUTJE
33/184 (17,9 %)
konopljino olje in drugi pripravki iz konoplje 5 (2,7)
druga olja 5 (2,7)
sok rdeče pese 4 (2,1)
vitamini in minerali 4 (2,1)
DRUGO
55/184 (29,9 %)
sok rdeče pese 10 (5,4)
vitamini in minerali 8 (4,3)
B-kompleks in drugi vitamini B 7 (3,8)
drugo: Macrobalans®, Linex
® forte, Rupurut
®, Liver
1®, Liver 2
®, Naklofen
® gel, Izostar
®, Venitan
®
forte, Nodol® krema, Aspirin C
®, Prosure
®,
Sinupret®, Lekadol
®, NutriShake
®, Diabet 1
®,
Diabet 2®, omega 3, koencim Q10, Melissan
®
22 (12,0)
Iz Preglednice XI je razvidno, da so se bolniki posvetovali z zdravnikom onkologom o 5
od 6 pripravkov iz skupine ganoderma in alge (83,3 % glede na vse uporabljene pripravke
iz te skupine), iz skupine ingver pa o 7 od 9 pripravkov (77,8 %), ki so jih uporabljali.
Pogosto so se bolniki posvetovali tudi o jemanju pripravkov iz skupine B-kompleksa in
drugih vitaminov B, o 9 od 13 pripravkov (69,2 %), vitaminov in mineralov, o 10 od 17
pripravkov (58,9 %) in čebeljih izdelkov, o 8 od 14 pripravkov (57,1 %).
25
Bolniki, ki so se zdravili s ST, so se pogosto z zdravnikom onkologom posvetovali o
uporabi pripravkov iz skupine čebelji izdelki, o 8 od 9 pripravkov (88,8 %) ter ganoderma
in alge, o 5 od 6 pripravkov (83,3 %). Bolniki v sledenju so se v času zdravljenja s ST
posvetovali z zdravnikom onkologom o 8 pripravkih v SZ, o 6 pa so se posvetovali, ko so
že zaključili s ST in so bili spremljani v ambulanti za sledenje bolezni.
Preglednica XI: Posvet bolnika z zdravnikom onkologom o uporabi pripravkov v
samozdravljenju glede na skupine pripravkov.
SKUPINA PRIPRAVKA POSVET Z ZDRAVNIKOM O UPORABI PRIPRAVKA
VSI BOLNIKI BOLNIKI NA
SISTEMSKI
TERAPIJI
BOLNIKI V
SLEDENJU
št. pripravkov/vsi
pripravki (%)
št. pripravkov/vsi
pripravki (%)
št. pripravkov/vsi
pripravki(%)
konopljino olje in drugi
pripravki iz konoplje
8/19 (42,1) 7/10 (70,0) 1/9 (11,1)
druga olja 3/12 (25,0) 3/6 (50,0) 0/6 (0)
sok rdeče pese 10/15 (66,7) 9/12 (75,0) 1/3 (33,3)
B-kompleks in drugi
vitamini B
9/13 (69,2) 9/9 (100) 0/4 (0)
vitamini in minerali 10/17 (58,9) 10/14 (71,4) 0/3 (0)
čebelji izdelki 8/14 (57,1) 8/9 (88,8) 0/5 (0)
pripravki iz aloe 2/7 (28,6) 2/6 (33,3) 0/1 (0)
razni čaji 2/9 (22,2) 2/3 (66,6) 1/6 (16,7)
ingver 7/9 (77,8) 5/7 (71,4) 2/2 (100)
ganoderma in alge 5/6 (83,3) 5/6 (83,3) 0/0 (0)
olje črne kumine 0/5 (0) 0/3 (0) 0/2 (0)
drugo: Isostar®, Aspirin C
®,
Prosure®, Sinupret
®, Asea
™,
AHCC®, čaga iz sibirske
cedre, Linex® forte, kurkuma,
cimet in omega 3…
37/58 (63,7) 27/36 (75,0) 9/22 (40,9)
V celotni skupini so bolniki prekinili z jemanjem 47 pripravkov v SZ (25,5 %) glede na
vse uporabljene pripravke v SZ (184). Bolniki, ki so se zdravili s ST, so prekinili z
jemanjem 34 pripravkov v SZ (28,1 %) glede na vse uporabljene pripravke (121) in bolniki
v sledenju s 13 (20,6 %) glede na vse uporabljene pripravke (63).
26
Glede na prekinitev z uporabo pripravkov iz posamezne skupine, so 3 od 6 bolnikov (50
%) prekinili z uporabo ganoderme. Vsi bolniki, ki so prekinili z jemanjem, so se takrat
zdravili s ST. Polovica bolnikov iz te skupine, 5 od 10 bolnikov (50 %), je prekinila tudi z
jemanjem konopljinega olja. Bolnik, ki je jemal konopljino smolo, z jemanjem ni prekinil.
Štirje od 6 bolnikov, ki so se zdravili s ST (66,7 %), so prekinili z jemanjem pripravkov iz
aloe. Bolniki, ki so se zdravili s ST, niso prekinili z uporabo 87 pripravkov (71,9 %).
Bolniki v sledenju so med zdravljenjem s ST jemali 9 pripravkov in tekom zdravljenja z
jemanjem niso prekinili. Z uporabo nekaterih pripravkov v SZ so prekinili šele v času
sledenja. Bolniki v sledenju niso prekinili z jemanjem 50 pripravkov (79,4 %). Podatki o
prekinitvi z jemanjem pripravkov so predstavljeni v Preglednici XII.
Preglednica XII: Prekinitev jemanja pripravkov v samozdravljenju iz posameznih skupin
pripravkov glede na skupine bolnikov.
SKUPINA PRIPRAVKA PREKINITEV Z JEMANJEM PRIPRAVKA V SZ
VSI BOLNIKI BOLNIKI NA
SISTEMSKI
TERAPIJI
BOLNIKI V
SLEDENJU
št. pripravkov/vsi
pripravki (%)
št. pripravkov/vsi
pripravki(%)
št. pripravkov/vsi
pripravki (%)
konopljino olje in drugi
pripravki iz konoplje
6/19 (31,6)* 5/10 (50,0) 1/9 (11,1)
druga olja 4/12 (33,3)* 2/6 (33,3) 2/6 (33,3)
sok rdeče pese 1/15 (6,7)* 0/12 (0) 1/3 (33,3)
B-kompleks in drugi
vitamini B
2/13 (15,4)* 2/9 (22,2) 0/4 (0)
vitamini in minerali 6/17 (35,3) 6/14 (42,9) 0/3 (0)
čebelji izdelki 1/14 (7,1)* 1/9 (11,1) 0/5 (0)
pripravki iz aloe 5/7 (71,4)* 4/6 (66,7) 1/1 (100)
razni čaji 0 0/3 (0) 0/6 (0)
ingver 1/9 (11,1)* 0/7 (0) 1/2 (50)
ganoderma in alge 3/6 (50,0)* 3/6 (50,0) 0/0 (0)
olje črne kumine 1/5 (20,0)* 1/3 (33,3) 0/2 (0)
drugo 17/58 (29,3) 10/36 (27,8) 7/22 (31,8)
*število bolnikov, ki so prekinili z jemanjem, je enako številu pripravkov s katerimi so
bolniki prekinili
Zaradi majhnega števila podatkov bi težko našli povezavo med skupinami pripravkov in
razlogom za prekinitev jemanja. Bolniki so prekinili z jemanjem 16 od 184 pripravkov v
SZ (8,7 %), ker jim je tako svetoval zdravstveni delavec. Vsi bolniki, ki so prekinili z
27
jemanjem pripravkov v SZ po nasvetu zdravstvenega delavca, so bili bolniki, ki so se
zdravili s ST. Vsi bolniki, ki so prenehali z jemanjem ganoderme in olja črne kumine, so se
za to odločili po nasvetu zdravstvenega delavca. Bolniki so prekinili z jemanjem 25 od 184
pripravkov v SZ (13,6 %) zaradi drugih razlogov. Ti razlogi so bili, da niso več čutili
potrebe po jemanju pripravka v SZ, naredili so eno priporočeno terapijo s pripravkom ali
pa so prebrali, da jemanje pripravkov v SZ tekom zdravljenja s ST ni priporočljivo. Med
temi 25 pripravki so bili v večjem številu vitamini in minerali (4 od 6 bolnikov, ki so
zaključili z jemanjem), razna olja (3 od 4 bolnikov) ter pripravki iz aloe (4 od 5 bolnikov).
4.2 Testna statistika
4.2.1 Bolniki
Med izobrazbo bolnika in jemanjem pripravkov v SZ so bile statistično pomembne razlike
(χ2-test, p<0,05). Višje izobraženi so v večjem številu jemali vsaj en pripravek v SZ. Med
ostalimi dejavniki (spol, starost, skupina bolnikov, vrsta raka, vrsta ST in razširjenost
bolezni) ni bilo statistično pomembnih razlik (p>0,05). Rezultati so predstavljeni v
Preglednici XIII.
28
Preglednica XIII: Primerjava značilnosti bolnikov s pljučnim rakom z jemanjem vsaj enega
pripravka v samozdravljenju.
TESTIRANI PARAMETER ŠTEVILO BOLNIKOV,
KI JEMLJEJO VSAJ EN
PRIPRAVEK V SZ
STATISTIČNI TEST, p –
vrednost
n (%)
SPOL
χ2-test, p=0,429 moški n=48 (100 %) 29 (60,4)
ženski n=56 (100 %) 38 (67,9)
STAROST (povprečna/jemlje) 62,94 let/ 67 bolnikov
jemlje
t-test, p=0,581
IZOBRAZBA
χ2-test, p=0,006
osnovna šola n=26 (100 %) 14 (53,8)
poklicna n=27 (100 %) 12 (44,4)
gimnazijska, srednjetehniška
n=33 (100 %)
25 (75,8)
≥ višješolska n=18 (100 %) 16 (88,9)
SKUPINA BOLNIKOV
χ2-test, p=0,761 sistemska terapija n=74 (100 %) 47 (63,5)
sledenje n=30 (100 %) 20 (66,7)
VRSTA RAKA
χ2-test, p=0,281 drobnocelični n=23 (100 %) 17 (73,9)
nedrobnocelični n=81 (100 %) 50 (61,7)
VRSTA ST
χ2-test, p=0,639 kemoterapija n=92 (100 %) 60 (65,2)
tarčna zdravila n=12 (100 %) 7 (58,3)
RAZŠIRJENOST BOLEZNI
χ2-test, p=0,723 omejena n=26 (100 %) 16 (61,5)
razširjena n=78 (100 %) 51 (65,4)
Med številom pripravkov v SZ in izobrazbo bolnika (Kruskal-Wallis, p<0,05) ter med
številom pripravkov in starostjo bolnika je bila statistično pomembna razlika (Pearsonova
korelacija, p<0,05). Bolniki z višjo izobrazbo so jemali večje število pripravkov v SZ.
Mlajši bolniki so jemali večje število pripravkov v SZ. Med ostalimi dejavniki (spol,
skupina bolnikov, vrsta raka, vrsta ST in razširjenost bolezni) ni bilo statistično
pomembnih razlik (p>0,05). Rezultati so predstavljeni v Preglednici XIV.
29
Preglednica XIV: Primerjava povprečnega števila pripravkov v samozdravljenju glede na
značilnosti bolnikov.
TESTIRANI PARAMETER POVPREČNO
ŠTEVILO
PRIPRAVKOV V SZ
STATISTIČNI TEST, p –
vrednost
(n)
SPOL
t-test, p=0,613 moški (48) 1,61
ženski (56) 1,81
STAROST -0,202 Pearsonova korelacija, p=0,04
IZOBRAZBA
Kruskal-Wallis, p<0,001 osnovna šola (26) 0,92
poklicna (27) 0,85
gimnazijska, srednjetehniška
(33)
2,55
≥ višješolska (18) 2,56
SKUPINA BOLNIKOV
ANOVA, p=0,348 sistemska terapija 1,58
sledenje 2,00
VRSTA RAKA
t-test, p=0,503 drobnocelični (23) 1,96
nedrobnocelični (81) 1,63
VRSTA ST
t-test, p=0,833 kemoterapija (92) 1,72
tarčna zdravila (12) 1,58
RAZŠIRJENOST BOLEZNI
t-test, p=0,365 omejena (26) 1,38
razširjena (78) 1,81
4.2.2 Pripravki v samozdravljenju
Med namenom jemanja pripravka in tem, ali so se bolniki o jemanju pripravka v SZ
posvetovali z zdravnikom onkologom, je bila statistično pomembna razlika med
skupinama bolnikov (χ2-test, p<0,05). Največje število pripravkov so bolniki, ki so se
zdravili s ST, uporabljali z namenom okrepitve imunskega sistema in za druge namene kot
so preprečevanje nevtropenije, mravljinčenja v rokah in mišičnih krčev, težav s kožo,
sklepi, izboljšanje prebave in boljše delovanje jeter. Bolniki v sledenju so največje število
pripravkov uporabljali za zdravljenje raka in boljše počutje na splošno. Bolniki, ki so se
zdravili s ST, so se o uporabi večine pripravkov v SZ o tem posvetovali z zdravnikom
30
onkologom, medtem ko se bolniki v sledenju večinoma niso posvetovali. Med začetkom
jemanja pripravka v SZ in prekinitvijo jemanja pripravka ni bilo statistično pomembne
razlike med skupinama (p>0,05). Rezultati so predstavljeni v Preglednici XV.
Preglednica XV: Primerjava jemanja pripravkov med bolniki, ki se zdravijo s sistemsko
terapijo in med bolniki v sledenju.
TESTIRANI
PARAMETER
ŠTEVILO PRIPRAVKOV STATISTIČNI
TEST,
p-vrednost BOLNIKI NA
SISTEMSKI
TERAPIJI
BOLNIKI V
SLEDENJU
n (%) n (%)
ZAČETEK
JEMANJA
PRIPRAVKA
pred diagnozo
(45)
35 (28,9) 10 (15,9) χ2-test, p=0,051
po diagnozi
(139)
86 (71,1) 53 (84,1)
NAMEN
JEMANJA
PRIPRAVKA
zdravljenje raka
(41)
23 (19,0) 18 (28,6)
χ2-test, p=0,005
imunski sistem
(55)
40 (33,1) 15 (23,8)
boljše počutje
(33)
15 (12,4) 18 (28,6)
drugo (55) 43 (35,5) 12 (19,0)
POSVET Z
ZDRAVNIKOM
O JEMANJU
PRIPRAVKA
da (101) 87 (71,9) 14 (22,2) χ2-test, p<0,001
ne (83) 34 (28,1) 49 (77,8)
PREKINITEV
Z JEMANJEM
PRIPRAVKA
da (47) 34 (28,1) 13 (20,6) χ2-test, p=0,271
ne (137) 87 (71,9) 50 (79,4)
4.3 Interakcije med pripravki v samozdravljenju in zdravili v sistemski
terapiji za zdravljenje pljučnega raka
Od 67 bolnikov, ki so jemali pripravke v SZ, smo pri 20 bolnikih (29,9 %) zaznali vsaj eno
potencialno interakcijo med pripravkom v SZ in ST (Preglednica XVI). Skupaj smo
zaznali 56 potencialnih interakcij za 13 (13,8 %) različnih pripravkov v SZ, glede na vse
uporabljene pripravke v SZ.
31
Preglednica XVI: Število potencialnih interakcij pri posameznem bolniku.
število bolnikov z zaznano
potencialno interakcijo
število potencialnih interakcij pri
posameznem bolniku
5 1
7 2
4 3
2 4
1 8
1 9
N=20 N=56
31 pripravkov (33,1 %) ni bilo zavedenih v nobenem izmed pregledanih virov. 7
pripravkov (7,4 %) je v pregledanih virih bilo zavedenih, a zapis ni vseboval poglavja o
potencialnih interakcijah. Za 43 pripravkov (45,7 %) so podatki o potencialni interakciji
bili, a ni bilo potencialnih interakcij s ST, predpisano pri bolniku.
V nadaljevanju so opisani pripravki v SZ, ki so najpogosteje stopali v interakcije s ST pri
bolnikih v naši raziskavi.
Svetlikava pološčenka (Ganoderma lucidum) naj bi, poleg in vitro dokazane inhibicije
CYP2E1, CYP1A2 in CYP3A4, v teoriji povečala kapaciteto antioksidantov v plazmi in
tako vplivala na ST, ki deluje na podlagi indukcije reaktivnih kisikovih zvrsti (46, 47). Po
nekaterih podatkih naj bi bila v uprašeni obliki potencialno hepatotoksična (48, 49).
V naši raziskavi smo med oljem črne kumine in ST zaznali potencialno interakcijo pri vseh
5 bolnikih, ki so ga uporabljali. Verjetno bolniki olja niso smatrali kot nevarnega, saj se o
njegovi uporabi noben bolnik ni posvetoval z zdravnikom onkologom. Po nasvetu
zdravstvenega delavca je en bolnik prenehal z uporabo. V klinični raziskavi na zdravih
prostovoljcih so ugotovili, da ima črna kumina (Nigella sativa) potencial za interakcije s
substrati CYP2D6 in CYP3A4 (50).
Velike količine vitamina C so med zdravljenjem s ST odsvetovane, ker lahko zmanjšajo
učinkovitost ST. V in vitro raziskavi je vitamin C zmanjšal učinkovitost ST, ki deluje na
podlagi indukcije reaktivnih kisikovih zvrsti, in tudi ST, ki deluje po drugačnih
mehanizmih (imatiniba). Vitamin C je zaščitil celice pred depolarizacijo mitohondrijske
membrane in jo na ta način zaščitil pred apoptozo izzvano s protitumorno učinkovino. V in
32
vitro raziskavi, na levkemičnih in limfomskih celičnih linijah, kjer so raziskovali, ali
vitamin C vpliva na zdravljenje s ST, je prišlo do signifikantnega znižanja reaktivnih
kisikovih zvrsti in zmanjšanja citotoksičnosti ST v celicah, ki so jih pred ST izpostavili
vitaminu C, v primerjavi s celicami, kjer vitamina C niso uporabili. Absolutno znižanje
citotoksičnosti ST, ne glede na mehanizem delovanja ST, je bilo od 11-27 %, relativno pa
30-70 %. Te ugotovitve so podprle trditve, da prehranska dopolnila z vitaminom C
zmanjšajo terapevtsko učinkovitost ST (51). Po rezultatih nekaterih študij, naj bi bolniki, ki
posegajo po prehranskih dopolnilih z antioksidativnim delovanjem, imeli nižjo stopnjo
preživetja, kot tisti, ki ne (52).
Pri bolnikih so pripravki iz aloe priljubljeni, saj naj bi imeli ugodne učinke na zdravljenje
razširjene oblike raka (53). Vseeno pa jih moramo opozoriti na potencialno možnost
interakcije, čeprav so dokazane le v in vitro študijah. V in vitro študijah so dokazali, da naj
bi sok aloe inhibiral CYP3A4 in CYP2D6 in na ta način vplival na znotrajcelično
koncentracijo učinkovin, ki se metabolizirajo s temi encimi (54)
Zaznane potencialne interakcije so opisane v Preglednici XVII.
33
Preglednica XVII: Opis potencialnih interakcij med pripravkom v samozdravljenju in zdravili za sistemsko terapijo.
PRIPRAVEK V SZ
(število bolnikov s
potencialno
interakcijo)
ZDRAVILA V ST, KI
STOPAJO V
POTENCIALNE
INTERAKCIJE
POSLEDICA
POTENCIALNE
INTERAKCIJE
MEHANIZEM
POTENCIALNE
INTERAKCIJE
OPIS POTENCIALNE INTERAKCIJE
SVETLIKAVA
POLOŠČENKA
Ganoderma lucidum
(5)
ETOPOZID
PAKLITAKSEL
VINORELBIN
APREPITANT
DEKSAMETAZON
Večja
izpostavljenost
zdravila v ST
FK Polisaharidi Ganodeme lucidum inhibirajo
CYP2E1, CYP1A2 in CYP3A4. Lahko vplivajo
na intracelularno koncentracijo učinkovin, ki se
metabolizirajo s temi encimi (44).
OLJE ČRNE
KUMINE
Nigella sativa
(5)
CIKLOFOSFAMID
DOCETAKSEL
ETOPOZID
VINKRISTIN
APREPITANT
DEKSAMETAZON
Večja
izpostavljenost
zdravila v ST
FK Črna kumina inhibira CYP2D6 in CYP3A4 in
lahko vpliva na intracelularno koncentracijo
učinkovin, ki se metabolizirajo s temi encimi (44).
VITAMIN C
(4)
CISPLATIN
ERLOTINIB
ETOPOZID
KARBOPLATIN
PEMETREKSED
VINORELBIN
Manjša
izpostavljenost
zdravila v ST
FK Vitamin C zmanjša oksidativni stres, zato se
zmanjša učinkovitost ST, ki deluje na podlagi
indukcije reaktivnih kisikovih zvrsti (44).
ALOE VERA SOK
Aloe vera (A.
barbadensis, A.
capensis)
(2)
ERLOTINIB
ETOPOZID
APREPITANT
DEKSAMETAZON
Večja
izpostavljenost
zdravila v ST
FK Aloa sok inhibira CYP3A4 in CYP2D6 in lahko
vpliva na intracelularno koncentracijo učinkovin,
ki se metabolizirajo s tem encimom (44).
34
CIMET
Zingiber officinale
(1)
VINORELBIN
APREPITANT
DEKSAMETAZON
Večja
izpostavljenost
zdravila v ST
FK Cimet inhibira CYP2C9 in 3A4 in bi lahko
povzročil dvig plazemskih koncentracij
učinkovin, ki se metabolizirajo preko teh CYP
(44).
KURKUMA
Curcuma longa,
C. domestica
(1)
VINORELBIN
APREPITANT
DEKSAMETAZON
Večja
izpostavljenost
zdravila v ST
FK Kurkuma inhibira CYP3A4, CYP1A2 in CYP2A6
in lahko vpliva na metabolizem določenih
učinkovin (44).
FLAVONOIDI
(1)
VINORELBIN
APREPITANT
DEKSAMETAZON
Povečana ali
zmanjšana BU
DRUGO Zelo visoki odmerki flavonoidov (kot so pri
uporabi specifičnih prehranskih dopolnil) bi
potencialno lahko vplivali na metabolizem
učinkovin, ki so substrati CYP3A4 in/ali Pgp (40).
KOPRIVOV ČAJ
Urtica dioica
(1)
VINORELBIN
APREPITANT
DEKSAMETAZON
Večja
izpostavljenost
zdravila v ST
FK Kopriva inhibira encime CYP450 in lahko vpliva
na intracelularne koncentracije učinkovin, ki se
metabolizirajo s temi encimi (44).
ASPIRIN® C
(1)
DEKSAMETAZON
METILPREDNIZOLON
Večje tveganje za
neželeni učinek
zdravila v ST
FD Zaradi povečanja neželenih/toksičnih učinkov
kortikosteroidov lahko pride do GI ulceracij in
krvavitve (41, 43).
NAKLOFEN® GEL
(1)
DEKSAMETAZON
METILPREDNIZOLON
Povečanje
neželenih/
toksičnih učinkov
NSAID
DRUGO Sistemski kortikosteroidi lahko povečajo
neželene/toksične (predvsem GI) učinke NSAID
(neselektivnih = diklofenak topikalno) (43).
BEKUNIS® ČAJ
(1)
DEKSAMETAZON Hipokaliemija DRUGO Teoretično se lahko poveča tveganje za
hipokaliemijo pri bolnikih, ki jemljejo
kortikosteroide in ki redno uživajo ali zlorabljajo
pripravke, ki vsebujejo antrakinone (39, 40, 42).
35
GOJI JAGODE
Lycium barbarum, L.
chinense, L.
europeaum
(1)
ETOPOZID Manjša
izpostavljenost
zdravila v ST
FK Ekstrakt goji jagod inducira CYP3A4 preko
aktivacije PXR. Če se uporablja sočasno s
substrati CYP3A4, lahko pride do povečanja
očistka substrata (44). In vitro študije so pokazale,
da so goji jagode tudi šibak zaviralec CYP2C9
(40).
RUPURUT®
(1)
GEFITINIB Manjša
izpostavljenost
zdravila v ST
FK Antacidi in zdravila, ki zmanjšajo kislost v
želodcu, zmerno zmanjšajo izpostavljenost
dasatiniba, zmanjšajo absorbcijo erlotiniba,
gefitiniba (↓AUC za 47 %), lapatiniba in
nilotiniba (41).
BU-biološka uporabnost, Pgp-P-glikoprotein
36
5 RAZPRAVA
V naši raziskavi smo ugotovili, da so bolniki s pljučnim rakom pogosto posegli po uporabi
pripravkov v SZ. Bolniki so jemali veliko število raznovrstnih pripravkov v SZ. Zdravila
brez recepta, za katera se zagotavlja kakovost, varnost in učinkovitost, so bila med
uporabljenimi pripravki v manjšini.
5.1 Bolniki
Naši bolniki so bili večinoma starejši (mediana starosti bolnikov je bila 63 let), moških je
bilo 48 (46,2 %). Za pljučnim rakom v Sloveniji sicer pogosteje zbolijo moški, a se število
žensk, ki zbolijo za pljučnim rakom, veča vsako leto (2). Poleg pljučnega raka so imeli
bolniki še vrsto spremljajočih bolezni, značilnih za starostno obdobje. Torej so, poleg
zdravil za zdravljenje raka, jemali še vrsto drugih zdravil in pripravkov za SZ.
Ugotovili smo, da je 64,4 % vključenih bolnikov redno jemalo vsaj en pripravek v SZ. V
raziskavi, ki se je lotila sistematičnega pregleda objavljenih člankov o SZ pri bolnikih z
rakom, so pregledali 21 različnih objavljenih študij, in ugotovili, da je uporaba pripravkov
v SZ med 11 % in 95 %, odvisno od tega, kaj vse je v študiji zajemal pojem SZ. Pogosto je
pojem SZ, poleg naše definicije pripravkov v SZ, zajemal tudi jogo, masažo, akupunkturo,
meditacijo, tradicionalno kitajsko medicino in podobno. V ZDA se uporaba pripravkov v
SZ pri odraslih bolnikih z rakom giblje med 50-83 %, v Avstraliji pa dosega do 65 % (12).
Glede na rezultate naše raziskave, bolniki niso odstopali od povprečja onkoloških bolnikov
drugod po svetu. Vseeno pa se moramo zavedati, da v tujini pod pojem SZ zelo pogosto
zajamejo še, že zgoraj naštete druge oblike SZ, zato je primerjava naše raziskave s tujimi
težka. Pljučni rak sodi med bolezni s slabo prognozo. Samo 16,6 % vseh bolnikov s
pljučnim rakom preživi 5 ali več let po diagnozi. Tri četrtine naših bolnikov je imelo že
napredovalo obliko pljučnega raka in ti bolniki imajo še bistveno slabše preživetje (3).
Torej je razumljivo, da so si bolniki želeli, poleg konvencionalnega zdravljenja, pomagati
tudi sami in zaradi slabe prognoze pogosteje posegli po uporabi pripravkov v SZ. S tem so
zmotno upali na vsaj začasno zaustavitev napredovanja bolezni ali nekateri celo na
pozitiven izid bolezni s tem, ko so prevzeli del odgovornosti za zdravljenje v svoje roke
(21, 55). Bolniki so nam pogosto tudi potožili, da je za njih zelo obremenjujoče, ker jim
sorodniki in prijatelji nosijo raznovrstne pripravke za SZ in delijo nasvete o tem, kako naj
37
se spopadajo z boleznijo. Za nekatere je bilo to tako naporno, da je privedlo do depresije in
se niso več želeli oglašati na telefon ter se družiti s prijatelji.
V naši raziskavi so bolj pogosto posegli po pripravkih v SZ in uporabljali več pripravkov v
SZ bolniki z višjo izobrazbo, več pripravkov so jemali mlajši bolniki. Več kot tri četrtine
bolnikov, z vsaj srednjetehniško in gimnazijsko izobrazbo, je v povprečju jemalo več kot
dva pripravka. Bolniki z nižjo izobrazbo so v povprečju jemali manj kot en pripravek.
Podobne rezultate so dobili tudi v drugih raziskavah, kjer so ugotovili, da so pogostejši
uporabniki pripravkov v SZ ženske, bolj izobraženi in tisti z višjim dohodkom (14, 21, 22,
56, 57). Razlog, da so bolniki z višjo izobrazbo in mlajši uporabljali pripravke v večji meri,
je verjetno tudi ekonomski, saj so to večinoma bolniki z višjimi dohodki kot upokojeni
bolniki.
5.2 Pripravki v samozdravljenju
Bolniki so jemali 94 različnih pripravkov v SZ, v povprečju 1,8 pripravka v SZ na bolnika.
Zaradi velikega števila pripravkov je bila primerjava med pripravki in skupinami bolnikov
zelo težka. Pripravki so spadali tudi v veliko število različnih skupin pripravkov. Številnih
pripravkov, ki so jih bolniki uporabljali, v pregledanih virih podatkov ni bilo zavedenih.
Največji problem pri opisovanju pripravkov v SZ je predstavljalo pomanjkanje podatkov o
posameznih pripravkih.
Najpogosteje uporabljen pripravek v SZ je bilo konopljino olje in drugi pripravki iz
konoplje (19 pripravkov oz. 10,3 %), od katerih je konopljino smolo uporabljal en bolnik,
ki jo je kupoval na črnem trgu. Sledili so vitamini in minerali (9,2 %). Pogosto so posegli
tudi po soku rdeče pese (8,2 %) in čebeljih izdelkih (7,6 %). Največ pripravkov v SZ so
bolniki jemali z namenom okrepitve imunskega sistema (29,9 %). Za okrepitev imunskega
sistema so bolniki najpogosteje posegali po čebeljih izdelkih, vitaminih in mineralih ter
ganodermi in algah. Za zdravljenje raka (22,3 %) so bolniki najpogosteje uporabljali
konopljino olje in druge pripravke iz konoplje (konopljino seme, konopljino smolo) ter
razna druga olja. Za boljše počutje (17,9 %) so najpogosteje jemali razna olja, sok rdeče
pese ter vitamine in minerale. 29,9 % pripravkov v SZ so bolniki jemali z namenom
preprečevanja nevtropenije, izboljšanja delovanja jeter, preprečevanja mravljinčenja v
rokah, mišičnih krčev, težav s kožo, prebavnih težav in težav s sklepi. Za preprečevanje
nevtropenije so najpogosteje jemali rdečo peso, za boljše delovanje jeter čaj pegastega
38
badlja, Liver 1®
in Liver 2®, proti mravljinčenju v rokah, mišičnim krčem in težavam s
kožo B-kompleks®, vitamine in minerale ter za izboljšanje prebavnih težav čaj iz suhih
borovnic, koprivov čaj, čaj iz materine dušice in ognjiča, Macrobalans®, Linex
® forte,
Bekunis® in Rupurut
®. Za lajšanje težav s sklepi je en bolnik uporabljal Naklofen
® gel.
Bolniki so enake pripravke uporabljali z različnimi pričakovanji. Na primer, konopljino
olje so nekateri bolniki uporabljali za zdravljenje raka, drugi za boljše splošno počutje.
Nekaj bolnikov ga je uporabljalo z namenom okrepitve imunskega sistema, en bolnik ga je
uporabljal za lajšanje kašlja in en za nižanje krvnega pritiska. Vitamine in minerale so
bolniki uporabljali za okrepitev imunskega sistema, boljše počutje na splošno, nekateri pa
za lajšanje težav z osteoporozo, bolečim grlom, bolečin v mišicah in en bolnik za
zdravljenje raka.
Bolniki, ki so se zdravili s ST, so najpogosteje jemali vitamine in minerale. Pogosteje so
posegli še po soku rdeče pese, konopljinem olju in drugih pripravkih iz konoplje, B-
kompleksu in čebeljih izdelkih. Bolniki, ki so bili spremljani v ambulanti za sledenje, so
najpogosteje jemali konopljino olje. Bolniki, ki so prejemali aktivno zdravljenje s ST, so
posegli po SZ z različnimi pričakovanji od bolnikov, ki niso prejemali aktivnega
zdravljenja. Bolniki na ST so pripravke v SZ najpogosteje jemali za okrepitev imunskega
sistema (33,1 %), medtem ko bolniki v sledenju za zdravljenje raka (28,6 %) in boljše
počutje na splošno (28,6 %). Bolniki v sledenju aktivnega zdravljenja ne prejemajo, zato
jim zdravstveni delavci uporabe pripravkov v SZ ne odsvetujejo.
Visoko uporabo konopljinih pripravkov lahko pripišemo temu, da je bilo v času raziskave
zelo aktualno vprašanje legalizacije konoplje za uporabo v medicinske namene. O tem se je
veliko govorilo po televiziji, spletu in raznih časopisih. Širile so se tudi neresnične
informacije o tem, da se konoplja lahko uporablja za zdravljenje raka (58, 59). Konopljino
olje, ki je v prodaji pri nas, je registrirano kot prehransko dopolnilo in je narejeno iz
industrijske konoplje (38). Industrijska konoplja (Cannabis sativa) vsebuje manj kot 0,2 %
THC (60). Ne smemo ga zamenjati s hašiševim oljem, ki je narejeno iz indijske konoplje
(Cannabis indica) in vsebuje 30-50 % THC (61). Hašiševo olje ni legalno. Razširjeni
strokovni kolegij za onkologijo je glede tega podal mnenje o uporabi konoplje v medicini.
Zapisali so, da se nikjer v svetu pripravki iz konoplje ne uporabljajo za zdravljenje raka,
ker taka uporaba ni znanstveno dokazana. Registrirana zdravila medicinske konoplje, kot
so Marinol® (dronabinol), Cesamet
® (nabilon) in Sativex
® (nabiksimol), se uporabljajo za
39
lajšanje nevropatske bolečine, spastičnosti, slabosti, bruhanja, anoreksije in kaheksije pri
bolnikih z rakom, HIV/AIDS in multiplo sklerozo (62). V Sloveniji ta zdravila niso na
voljo, vendar jih zdravnik, od 19. junija 2014, bolniku lahko predpiše na beli recept.
Bolniku se jih lahko nato izda v tujini, kjer so registrirana (60, 63). Z novo ureditvijo je
vlada želela zmanjšati povpraševanje bolnikov po konopljii na črnem trgu in s tem
poskrbeti za večjo varnost bolnikov. Konopljino olje ima visoko vrednost esencialnih
maščobnih kislin in beljakovin, zato s prehrambenega vidika ni nič narobe, če se ga
uporablja (64).
Bolniki so vitamine in minerale verjetno smatrali kot neškodljive, hkrati pa se jim je zdelo,
da bi s tem lahko pripomogli k okrepitvi organizma in se bodo lažje spopadli z boleznijo.
Mnogi bolniki verjamejo v zdravilne učinke vitaminov in mineralov (15). Antioksidanti v
velikih količinah lahko zmanjšajo učinkovitost ST, kar je tudi glavni razlog, da jih
bolnikom, ki se zdravijo s ST, odsvetujejo (65). Sok rdeče pese so bolniki uporabljali, da bi
preprečili nevtropenijo. Znano je, da KT, s katero se je zdravila večina naših bolnikov,
oslabi bolnikov imunski sistem. Bolniki se tega bojijo, saj so bolj dovzetni za vnetja in
okužbe. Lahko pride do zakasnitve ali izostanka kroga zdravljenja s KT, v najslabšem
primeru pa do febrilne nevtropenije s smrtnim izidom, tega pa ne želijo.
Večina bolnikov uporablja pripravke v SZ, da bi dosegli njihov domnevni učinek, čeprav
uporaba v ta namen, zlasti protirakavo delovanje, ni znanstveno dokazana (16). Razlogi za
visoko uporabo pripravkov v SZ so povsod po svetu enaki. Bolniki posegajo po pripravkih
v SZ, ker menijo, da gre za naravna in varna zdravila, da jim uporaba pripravkov v SZ
lahko kvečjemu pomaga, ne pa tudi škodi. (12, 16, 56). Čebelje izdelke bolniki smatrajo za
naravne in neškodljive, ker jih tako promovirajo v medijih. Ampak tudi ti izdelki niso
primerni za vse bolnike, saj se npr. matični mleček odsvetuje ženskam, ki imajo raka dojke
s pozitivnim estrogenskim receptorjem, ker lahko stimulira raka (66). K veliki razširjenosti
uporabe pripravkov v SZ pri bolnikih z rakom pripomorejo tudi neresnična pričevanja
»zadovoljnih strank« in znanstveno nedokazane indikacije različnih pripravkov, ki se
pogosto pojavljajo v medijih (26, 57). Zakonodaja za prehranska dopolnila ne predpisuje,
da jih morajo, preden pridejo na tržišče, preveriti neodvisni državni organi. Zakonodaja
zahteva le obvestilo Ministrstvu za zdravje, da bo prehransko dopolnilo na tržišču.
Prehranska dopolnila v EU sodijo med živila in je zanje odgovoren proizvajalec. Po
zakonu jih je sicer prepovedno predstavljati z lastnostmi za zdravljenje ali preprečevanje
40
bolezni. Zdravila, tako brez recepta kot rastlinskega izvora, pa se lahko začnejo tržiti šele,
ko imajo dovoljenje za promet. Dovoljenje za promet je izdano, ko pristojni organ preveri
dokazila o kakovosti, varnosti in učinkovitosti in ima zdravilo ugotovljeno ugodno
razmerje med koristjo in tveganjem. Tudi ta zdravila so vključena v sistem
farmakovigilance (67).
75,5 % pripravkov v SZ so bolniki začeli jemati po postavljeni diagnozi pljučnega raka.
Bolniki so se s svojim zdravnikom onkologom posvetovali o uporabi 54,9 % pripravkov v
SZ, ampak je to bilo značilno manj pogosto pri bolnikih, ki so že zaključili s ST (22,2 % vs
71,9 % za bolnike brez vs na aktivnem zdravljenju). Bolniki so se z zdravnikom
onkologom najpogosteje posvetovali o jemanju ganoderme, spiruline, ingverja, B-
kompleksa, vitaminov in mineralov, čebeljih izdelkov in o nekaterih drugih pripravkih. O
jemanju raznih olj, čajev in pripravkov iz aloe se največ bolnikov ni posvetovalo z
zdravnikom onkologom. Bolniki so prekinili z uporabo le 25,5 % pripravkov v SZ, 74,5 %
pripravkov pa so jemali še naprej, kar je bilo primerljivo v skupini na zdravljenju s ST ali
brez ST.
Bolniki na ST so se o večini pripravkov verjetno posvetovali, ker so bili pri onkologu
pogosteje, bolj občutili posledice ST in iskali načine za izboljšanje kvalitete življenja bolj
zavzeto. Bolniki v sledenju so bili pri zdravniku onkologu manj pogosto (kontrolni
pregledi na par mesecev) in se niso več zdravili s ST, zato jim uporaba pripravkov ni bila
odsvetovana. Glede na rezultate menimo, da se bolniki v večji meri niso posvetovali o
pripravkih, za katere so mislili, da so varni in jim njihova uporaba ne more škoditi. Bolniki
so nam omenili, da se z onkologom niso posvetovali o uporabi pripravkov v SZ, ker so jim
drugi bolniki rekli, da je boljše, da onkologu ne povedo, da jemljejo pripravke, ker jim bo
svetoval prenehanje. Nekateri pa so omenili, da jih po pripravkih ni nihče vprašal, to so bili
večinoma bolniki v sledenju. Bolniki na ST so večinoma prekinili z uporabo, ker so si
prebrali zloženke o zdravljenju s ST, kjer je uporaba pripravkov tekom zdravljenja s ST
odsvetovana ali ker jim je tako svetoval zdravstveni delavec. Bolniki v sledenju so z
jemanjem najpogosteje prekinili zato, ker niso več čutili potrebe po SZ ali pa so naredili
priporočeno terapijo s pripravkom. Glede na majhno število bolnikov, ki je prekinilo z
uporabo pripravkov v SZ, težko trdimo, da gre za značilnost posamezne skupine.
V raziskavi, ki so jo izvedli v ZDA, so ugotovili, da več kot polovica bolnikov prične z
uporabo pripravkov v SZ po postavljeni diagnozi raka (22, 56). V povprečju naj se bolniki
41
ne bi posvetovali z zdravnikom onkologom o 40-50 % pripravkov (12, 16). Po nekaterih
podatkih pa se bolniki s svojim zdravnikom onkologom ne posvetujejo o uporabi več kot
72 % pripravkov v SZ (68). V teh raziskavah so o pripravkih v SZ bolnike z rakom
spraševali s pomočjo vprašalnikov in na ta način ugotavljali uporabo pripravkov v SZ in
kako pogosto se posvetujejo o uporabi z zdravnikom onkologom. Bolnika, ki je pred
uvedbo zdravljenja s ST na Univerzitetni kliniki Golnik, aktivno vpraša po pripravkih v SZ
farmacevt, v okviru ZZZ in opravi FTP. Poleg farmacevta pa jih po pripravkih v SZ
vprašajo tudi medicinske sestre in zdravniki. Bolniki, ki so se v naši raziskavi zdravili s
ST, so se z zdravstvenimi delavci posvetovali o uporabi kar 71,9 % pripravkov, kar je zelo
visok odstotek in bi ga lahko pripisali temu, da jih zdravstveni delavci aktivno vprašajo, ne
samo po zdravilih, ampak tudi po pripravkih v SZ. Primerjava s tujimi študijami je težka,
ker avtorji pogosto ne poročajo o tem, ali so bili bolniki na aktivnem zdravljenju ali v
sledenju, kdo je spraševal bolnika o uporabi pripravkov v SZ in ker se pojem SZ ne nanaša
vedno samo na pripravke v SZ. Najpogostejši razlogi, da se bolniki z zdravnikom
onkologom niso posvetovali o uporabi pripravkov v SZ, ki so jih navedli v tujih raziskavah
so bili, da jih za to ni nihče vprašal, pričakovanje neodobravanja zdravnika onkologa in
nezanimanje zdravnika onkologa za SZ. Pogosto pa so kot razlog bolniki navedli, da se jim
ni zdelo pomembno, da povedo o uporabi pripravkov v SZ, ker se niso zavedali, da lahko
to vpliva na zdravljenje s ST (12). V naši raziskavi naj bi bolniki po nasvetu zdravstvenega
delavca prekinili z jemanjem konopljinega olja, B-kompleksa, ganoderme in olja črne
kumine. Seveda pa se moramo zavedati, da so nam te podatke posredovali bolniki in ni
nujno, da jim je zdravstveni delavec specifično svetoval prekinitev z jemanjem
posameznega pripravka. Bolniki si verjetno želijo, da bi bilo zdravljenje učinkovito in so
se zato odpovedali uporabi pripravkov. To bi lahko pripisali dejstvu, da so bili ti bolniki
pogosteje pri zdravniku in v lekarni.
5.3 Interakcije med pripravki v samozdravljenju in sistemsko terapijo za
zdravljenje pljučnega raka
Med pripravki, ki so jih uporabljali bolniki v raziskavi, je bilo zaznanih 13 pripravkov z
možnimi potencialnimi interakcijami, kar je predstavljalo 13,8 % vseh uporabljenih
pripravkov v SZ. 33,1 % pripravkov ni bilo zavedenih v nobenem izmed izbranih virov.
Možnost potencialnih interakcij je bila pri 29,9 % bolnikov, ki so jemali pripravke v SZ.
Do potencialnih interakcij bi lahko prišlo med 14 zdravili v ST in 13 pripravki v SZ. Z
42
največ pripravki bi v potencialno interakcijo lahko stopal deksametazon (z 10 pripravki),
sledijo mu aprepitant (s 7 pripravki), vinorelbin (s 6 pripravki), etopozid (s 5 pripravki),
erlotinib in metilprednizolon (s po 2 pripravkoma) in ciklofosfamid, paklitaksel,
docetaksel, vinkristin, cisplatin, karboplatin, pemetreksed in gefitinib (s po 1 pripravkom).
V naši raziskavi so bile med pripravki v SZ in predpisano ST najpogostejše potencialne FK
interakcije. Možnost za potencialno FK interakcijo med pripravkom v SZ in ST je bila pri
9 pripravkih. Pri Ganodermi lucidum, olju črne kumine, soku aloe vere, cimetu, kurkumi in
koprivovemu čaju bi lahko prišlo do večje izpostavljenosti zdravila v ST. Pri vitaminu C,
goji jagodam in Rupurutu® pa bi lahko prišlo do manjše učinkovitosti zdravila v ST. Pri
Aspirinu C® bi lahko prišlo do povečanega tveganja za neželene učinke kortikosteroidov v
ST. Pri Naklofen® gelu bi lahko prišlo do potencialne interakcije s kortikosteroidi iz ST v
smislu povečanja neželenih učinkov NSAID. Pri bolnikih, ki sočasno jemljejo Bekunis® in
kortikosteroide, je potencialno tveganje za hipokaliemijo. Pri uporabi visokih odmerkov
flavonoidov in ST, ki je substrat CYP3A4 ali Pgp, lahko pride do povečane ali zmanjšane
BU ST. Po pet bolnikov je uporabljalo Ganodermo lucidum in olje črne kumine. Vitamin C
so uporabljali štirje bolniki, dva bolnika sta uporabljala sok aloe vere, ostale pripravke je
uporabljal po en bolnik.
McCuno s sodelavci je raziskoval možnost potencialnih interakcij pri bolnikih z rakom na
zdravljenju s ST, in ugotovil, da je bilo 27 % bolnikov izpostavljenih tveganju za
potencialne interakcije med pripravki v SZ in ST. V pojem pripravki v SZ so bili v tej
študiji vključeni vitamini in minerali ter pripravki rastlinskega izvora. Bolnike so uporabi
pripravkov v SZ spraševali preko vprašalnika. Možnost potencialnih interakcij so ocenili
na podlagi priporočil iz objavljenih literaturnih podatkov iz študije, ki jo je objavil Weiger
s sodelavci (69). Tudi v naši raziskavi je bilo največ potencialnih interakcij med pripravki
v SZ in ST iz vrst pripravkov rastlinskega izvora in vitaminov. Zaradi majhnega števila
raziskav o pripravkih v SZ, je težko ovrednotiti klinično pomembnost interakcij, vendar to
še ne pomeni, da te interakcije ne obstajajo (33).
V naši raziskavi noben bolnik ni jemal Ehinacee, dva bolnika sta jemala etopozid v
kombinaciji s cisplatinom oz. karboplatinom in zraven še Ganodermo lucidum oz. olje črne
kumine. Oba pripravka sta inhibitorja CYP3A4. Znan je primer 61-letnega moškega z
nedrobnoceličnim pljučnim rakom, ki je poleg zdravljenja s ST, s cisplatinom in
etopozidom, sočasno jemal še Echinaceo (ameriški slamnik). Echinacea se pogosto
43
uporablja za okrepitev imunskega sistema, in s tem preprečevanja prehlada ali gripe. Na 8.
dan prvega kroga KT je bil bolnik sprejet v bolnišnico, kjer so ugotovili hudo
trombocitopenijo in bolnik je potreboval transfuzijo trombocitov. Naslednji krog KT, po
ukinitvi Echinacee, je bilo število trombocitov še vedno znižano, a ne več toliko, da bi
bolnik potreboval transfuzijo. Obstaja verjetnost, da je prišlo do interakcije med Ehinaceo
(inhibitor CYP3A4) in etopozidom (substrat CYP3A4). Posledica interakcije je bila huda
trombocitopenija pri bolniku. Ehinacea se zato odsvetuje pri bolnikih, ki se zdravijo z
etopozidom in drugimi zdravili, ki so substrati CYP3A4 (70).
Čago iz sibirske cedre so v naši raziskavi uporabljali 4 bolniki. Poročali so o primeru 36-
letne bolnice z adenokarcinomom (IV. stadij), ki se je zdravila z gefitinibom in zraven
jemala številne rastlinske pripravke, in sicer ginseng, Fomes fomentarius, Ionontus
obliquus (čaga iz sibirske cedre), Phellinus linteus in selen. Po 9 tednih zdravljenja z
gefitinibom je prišlo do progresa bolezni in progresivne dispneje. Po prenehanju jemanja
vseh pripravkov v SZ, se je po 4 tednih zdravljenja z gefitinibom pokazal delni odziv na
zdravljenje. Izkazalo se je, da bi ginseng lahko povečal očistek gefitiniba preko indukcije
CYP3A4 in bi to lahko bil vzrok za neučinkovito zdravljenje in progres bolezni. Za ostale
pripravke v SZ, ki jih je bolnica jemala ni podatkov o interakcijah s ST, vendar bi morali
imeti v mislih tudi možnost interakcij med gefitinibom in ostalimi pripravki rastlinskega
izvora (71).
V raziskavi, ki se je lotila sistematičnega pregleda literature o poročilih kliničnih primerov
pripravkov rastlinskega izvora, ki so jih uporabljali bolniki z rakom, so v 21 primerih
poročali o neželenih učinkih uporabe pripravkov rastlinskega izvora. Poročali so o 6
primerih, povezanih z uporabo mešanice tradicionalnih kitajskih zelišč, 6 povezanih z
uporabo mešanice rastlinskih pripravkov, 2 pri omelu, 2 pri PS-SPES. PS-SPES je
mešanica 8 rastlin in različnih mineralov v sledovih, med drugim je vseboval Ganodermo
lucidum in Panax ginseng (72). PS-SPES so leta 2002 v ZDA odstranili s tržišča, ker so
ugotovili, da bi lahko povzročil resne zdravstvene težave (73). Pet primerov je bilo
povezanih z jemanjem različnih drugih pripravkov rastlinskega izvora. V teh kliničnih
primerih so poročali o pljučni emboliji, diseminirani intravaskularni koagulaciji,
preobčutljivostni reakciji, hipereozinofiliji, ledvični odpovedi, nefropatiji, hipokaliemiji,
metabolični alkalozi, hiponatriemiji in interakciji s ST (72).
44
Glede na to, da večina interakcij s pripravki v SZ poteka preko inhibicije ali indukcije
encimov, je potreben individualen pristop, saj vsi bolniki nimajo enake terapije. V
razmislek je potrebno vzeti, da bi zmanjšanje učinkovitosti ST, čeprav samo za nekaj
odstotkov, lahko vodilo v stotine smrti vsako leto. Potrebne so večje klinične študije, da bi
bolnikom lažje svetovali o uporabi pripravkov v SZ (65).
Bolniki se v poplavi informacij, čeprav velikokrat nepreverjenih in znanstveno
nedokazanih, o mnogih pripravkih v SZ, ki so dostopni na tržišču in želji po ozdravitvi
zelo pogosto odločijo za SZ. Zaradi, že omenjeno, malo podatkov o učinkovitosti in
neželenih učinkih posameznih pripravkov, je težko izključiti toksičnost in interakcije, ne
samo s ST, ampak tudi z drugimi zdravili, ki jih bolniki uporabljajo. Pri pripravkih v SZ, ki
niso registrirana kot zdravila, si pogosto postavljamo tudi vprašanje o kakovosti, pravi
vsebini pripravka, varnosti in učinkovitosti.
45
6 SKLEP
V raziskavi smo ugotovili, da je več kot polovica vseh sodelujočih bolnikov s pljučnim
rakom (64,4 %), redno uporabljala vsaj en pripravek v SZ. Srednja vrednost števila
uporabljenih pripravkov v SZ je bila 1,0 pripravek (medkvartilni razmik 0–3,0 pripravka,
razpon števila pripravkov 0–11 pripravkov). Bolniki so uporabljali zelo veliko število
različnih pripravkov. Najpogosteje uporabljeni pripravki v SZ so bili konopljino olje in
drugi pripravki iz konoplje (10,3 %), vitamini in minerali (9,2 %) ter sok rdeče pese (8,2
%).
Naše ugotovitve so bile še:
Značilno pogosteje so po pripravkih v SZ posegli bolnikih z višjo izobrazbo in
uporabljali značilno več pripravkov. Značilno več pripravkov so jemali tudi mlajši
bolniki.
75,5 % vseh uporabljenih pripravkov so bolniki pričeli jemati po postavitvi
diagnoze rak pljuč. Bolniki, ki so se zdravili s ST, so značilno pogosteje uporabljali
pripravke z namenom okrepitve imunskega sistema in z drugimi razlogi, kot so npr.
preprečevanje nevtropenije, mišičnih krčev, težav s kožo. Bolniki v sledenju pa za
zdravljenje raka in boljše počutje na splošno.
Značilno manj pogosto so se o uporabi pripravkov v SZ posvetovali bolniki v
sledenju.
Bolniki so po uvedbi ST prekinili z uporabo 25,5 % vseh uporabljenih pripravkov v
SZ. Ti so se za prekinitev uporabe večinoma odločili po nasvetu zdravstvenega
delavca.
Glede na vse uporabljene pripravke v SZ smo zaznali 13 pripravkov, ki stopajo v
potencialne interakcije s ST. Med temi so bili najpogosteje uporabljeni Ganoderma
lucidum, olje črne kumine in vitamin C. Večina zaznanih potencialnih interakcij je
bila FK in bi lahko povzročila večjo izpostavljenost zdravila v ST.
Največja težava, s katero smo se srečali pri opisovanju interakcij med pripravki v SZ in
ST, je bila pomanjkanje informacij. Večina interakcij je dokazanih zgolj in vitro, vendar pa
posamezni klinični primeri zaznanih interakcij kažejo na potrebo po dobro zasnovanih
kliničnih študijah.
46
Glede na podatke pridobljene v naši raziskavi lahko rečemo, da si bolniki želijo, poleg
konvencionalnega zdravljenja, tudi SZ. Kot zdravstveni delavci bi jim morali znati
svetovati tudi o uporabi pripravkov v SZ, kar pa je pogosto zelo težko, ker večina
pripravkov v SZ ni registriranih kot zdravilo brez recepta in se srečujemo s pomanjkanjem
zanesljivih dokazov o kakovosti, varnosti in učinovitosti.
47
7 LITERATURA
1. Globocan 2012, Estimated Cancer Incidence, Mortality and Prevalence Worldwide in
2012: http://globocan.iarc.fr/Pages/fact_sheets_population.aspx Dostopano 14.11.2014
2. Register raka RS: http://www.slora.si/c/document_library/get_file?uuid=f8e485e9-6f80-
4107-bc1b-60f2cf90b64d&groupId=11561 Dostopano 14.11.2014
3. NCCN Guidelines® (NCCN Guidelines Version 4.2014, Non-Small Cell Lung Cancer in
NCCN Guidelines Version 2.2014, Small Cell Lung Cancer).
http://www.nccn.org/professionals/physician_gls/f_guidelines.asp Dostopano 11.8.2014
4. Novaković S, Hočevar M, Jezeršek Novaković B, Strojan P, Žgajnar J: Onkologija:
raziskovanje, diagnostika in zdravljenje raka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2009: 156-183,
284-295.
5. Debeljak A: Zgodnja diagnostika začetnih oblik pljučnega raka. Zdrav vest 2005; 74:
717-20.
6. Jerše M: Epidemiologija, etiologija, preinvazivne lezije in klasifikacija primarnih
pljučnih malignomov. Med Razgl 2012; 51: 375-408.
7. Terčelj M: Zgodnje odkrivanje pljučnega raka. Radiol Oncol 2006; 40: S59-S66.
8. Cufer T, Knez L: Update on systemic therapy of advanced non-small-cell lung cancer.
Expert Rev. Anticancer Ther 2014; 14: 1189-1203.
9. UpToDate®. http://www.uptodate.com/contents/search Dostopano 30.4.2014.
10. Less J, Chan A: Polypharmacy in elderly patients with cancer: clinical implications and
management. Lancet Oncol 2011; 12: 1249-57.
11. Popa MA, Wallace KJ, Brunello A, Extermann M, Balducci L: Potential drug
interactions and chemotoxicity in older patients with cancer receiving chemotherapy. J
Geriatr Oncol 2014; 5: 307-314.
12. Davis EL, Oh B, Butow PN, Mullan BA, Clarke S: Cancer Patient Disclosure and
Patient-Doctor Communication of Complementary and Alternative Medicine Use: A
Systematic Review. The Oncologist 2012; 17: 1475-1481.
48
13. Hanigan MH, dela Cruz BL, Thompson DM, Farmer KC, Medina PJ: Use of
Prescription and Non-Prescription Medications and Supplements by Cancer Patients during
Chemotherapy; Questionnaire Validation. J Oncol Pharm Pract 2008; 14(3): 123-130.
14. Maggiore RJ, Gross CP, Hurria A: Polypharmacy in Older Adults with Cancer. The
Oncologist 2010; 15: 507-522.
15. Fede A, Miranda M, Antonangelo D, Trevizan L, Schaffhausser H, Hamermesz B,
Zimmermann C, Del Giglio A, Riechelmann RP: Use of unnecessary medications by
patients with advanced cancer: cross-sectional survey. Support Care Cancer 2011; 19:
1313-1318.
16. Werneke U, Earl J, Seydel C, Horn O, Crichton P, Fannon D: Potential health risks of
complementary alternative medicines in cancer patients. British Journal of Cancer 2004;
90: 408-413.
17. Janeš D: Samozdravljenje z zdravili naravnega izvora. Farm Vestn 2011; 62: 233-239.
18. Klemenc-Ketiš Z: Kaj bolnike spodbuja k samozdravljenju in kje so meje? Farm Vestn
2011; 62: 110-111.
19. Kerec Kos M: Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farm
Vestn 2011; 62: 195-202.
20. Colalto C: Herbal interactions on absorption of drugs: Mechanisms of action and
clinical risk assessment. Pharmacological Research 2010; 62: 207-227.
21. Maggiore RJ, Gross CP, Togawa K , Tew WP, Mohile SG, Owusu C, Klepin HD,
Lichtman SM, Gajra A, Raman Ri, Katheria V, Klapper SM, Hansen K, Hurria A: Use of
Complementary Medications Among Older Adults With Cancer. Cancer 2012; 118: 4815-
23.
22. Perlman A, Lontok O, Huhmann M, Parrott JS, Simmons LA, Patrick-Miller L:
Prevalence and Correlates of Postdiagnosis Initiation of Complementary and Alternative
Medicine Among Patients at a Comprehensive Cancer Center. Journal of Oncology
Practice 2013; 9: 34-41.
49
23. Yi-Lwern Yap K, Shang See C, Chan A: Clinically-Relevant Chemotherapy
Interactions With Complementary and Alternative Medicines in Patients with Cancer.
Recent Patents on Food, Nutrition & Agriculture 2010; 2: 12-55.
24. Uradni list (2013) Pravilnik o prehranskih dopolnilih. Uradni list RS, št. 66/2013
25. Kreft S: Prehranska dopolnila v onkologiji. Farm vestn 2009; 60: 73-76.
26. Sonc M: Interakcije in neželeni učinki prehranskih dopolnil. Onkologija 2007; 11: 66-
71.
27. Uradni list (2014) Zakon o zdravilih. Uradni list RS, št. 17/14
28. Uradni list (2008) Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za
uporabo v humani medicini. Uradni list RS, št. 86/2008
29. van Leeuwen RWF, Swart EL, Boom FA, Schuitenmaker MS, Hugtenburg JG:
Potential drug interactions and duplicate prescriptions among ambulatory cancer patients: a
prevalence study using an advanced screening method. BMC Cancer 2010; 10: 679.
30. Scripture CD, Figg WD: Drug interactions in cancer therapy. Nature Review Cancer
2006; 6: 546-558.
31. Riechelmann RP, Tannock IF, Wang L, Saad ED, Taback NA, Krzyzanowska MK:
Potential Drug Interactions and Duplicate Prescriptions Among Cancer Patients. J Natl
Cancer Inst 2007; 99: 592-600.
32. Premuš Marušič A, Mrhar A: Interakcije med zdravili pri bolnikih na kirurškem
oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Zdrav Var 2010; 49: 189-201.
33. Yi-Lwern Yap K, Yi Kuo E, Jie Lee JJ, Keung Chui W, Chan A: An onco-informatics
database for anticancer drug interactions with complementary and alternative medicines
used in cancer treatment and supportive care: an overview of the OncoRx project. Support
Care Cancer 2010; 18: 883-891.
34. Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Predstavitev Enote za
internistično onkologijo: zbornik povzetkov, 6.4.2012.
50
http://www.klinika-golnik.si/strokovna-javnost/publikacije-priporocila-smernice.php
Dostopano, 17.10.2014
35. Debeljak A, Triller N, Kecelj P, Pompe-Kirn V, Rott T, Osolnik K, Cesar R, Požek I,
Marčun R, Juvan-Žavbi M, Movrin-Stanovnik T, Kandare F, Fležar M, Koren I, Letonja S,
Kern I, Vidmar S, Kovač V, Lahajnar S, Šifrer F, Turel M: Smernice za internistično
obravnavo bolnika s pljučnim rakom. Zdrav vestn 2001; 70: 751-70.
36. Knez L: Vloga kliničnega farmacevta pri obravnavi onkoloških bolnikov v
Univerzitetni kliniki Golnik. Specialistična naloga. Lekarniška zbornica Slovenije,
Ljubljana, 2014.
37. Režonja R, Knez L, Šuškovič S, Košnik M, Mrhar A: Comprehensive medication
history: the need for implementation of medication reconciliation processes. Zdrav Var
2010; 49: 202-210.
38. P3 (Baza podatkov o prehranskih dopolnilih, drugih specifičnih živilih in medicinskih
pripomočkih za peroralno uporabo na trgu v Republiki Sloveniji).
http://www.covirias.si/primerjava_laiki/primerjava.php Dostopano 30.4. 2014.
39. European Medicines Agency: Herbal Medicines. http://www.ema.europa.eu/
Dostopano 1.5.2014.
40. Stockley´s Herbal Medicines Interaction. http://www.medicinescomplete.com
Dostopano 1.5.2014
41. Stockley´s Drug Interaction. http://www.medicinescomplete.com Dostopano 1.5.2014
42. Herbal Medicines. http://www.medicinescomplete.com Dostopano 1.5.2014
43. Lexicomp® [online], Lexi-interact
™.
http://www.uptodate.com/crlsql/interact/frameset.jsp Dostopano 2.5.2014.
44. Memorial Sloan Kettering Cancer Center. http://www.mskcc.org/cancer-
care/integrative-medicine/about-herbs-botanicals-other-products Dostopano, 3.5.2014.
45. McLeod HL: Clinically relevant drug-drug interactions in oncology. Br J Clin
Pharmacol 1998; 45: 539-544.
51
46. Wang X, Zhao X, Li D, Lou YQ, Lin ZB, Zhang GL: Effects of Ganoderma lucidum
Polysaccharide on CYP2E1, CYP1A2 and CYP3A Activities in BCG-Immune Hepatic
Injury in Rats. Biol. Pharm. Bull. 2007; 30: 1702-1706.
47. Wachtel-Galor S, Szeto YT, Tomlinson B, Benzie IFF: Ganoderma lucidum
(‘Lingzhi’); acute and short-term biomarker response to supplementation. International
Journal of Food Sciences and Nutrition 2004; 55: 75-83.
48. Wanmuang H, Leopairut J, Kositchaiwat C, Wananukul W, Bunyaratvej S: Fatal
Fulminant Hepatitis Associated with Ganoderma lucidum (Lingzhi) Mushroom Powder. J
Med Assoc Thai 2007; 90: 179-81.
49. Yuen MF, Ip P, Ng WK, Lai CL: Hepatotoxicity due to a formulation of Ganoderma
lucidum (lingzhi). Journal of Hepatology 2004; 41: 686-687.
50. Al-Jenoobi FI, Al-Thukair AA, Abbas FA, Ansari MJ, Alkharfy KM, Al-Mohizea SA,
Al-Suwayeh, Jamil S: Effect of Black Seed on Dextromethorphan O- and N-Demethylation
in Human Liver Microsomes and Healthy Human Subjects. Drug Metabolism Letters
2010; 4: 51-55.
51. Heaney ML, Gardner JR, Karasavvas, et al.: Vitamin C Antagonizes the Cytotoxic
Effects of Antineoplastic Drugs. Cancer Res 2008; 68: 8031-8038.
52. Lawenda BD, Kelly KM, Ladas EJ, Sagar SM, Vickers A, Blumberg JB: Should
Supplemental Antioxidant Administration Be Avoided During Chemotherapy and
Radiation Therapy? J Natl Cancer Inst 2008; 100: 773-783.
53. Lissoni P, Rovelli F, Brivio F, Zago R, Colciago M, Messina G, Mora A, Porro G: A
Randomized Study of Chemotherapy Versus Biochemotherapy with Chemotherapy plus
Aloe arborescens in Patients with Metastatic Cancer. In vivo 2009; 23: 171-176.
54. Djuv A, Nilsen OG: Aloe vera Juice: IC50 and Dual mechanistic Inhibition of CYP3A4
and CYP2D6. Phytother Res 2012; 26: 445-451.
55. Sood A, Sood R, Brinker FJ, Mann R, Loehrer LL, Wahner-Roedler DL: Potential for
Interactions Between Dietary Supplements and Prescription Medications. The American
Journal of Medicine 2008; 121: 207-211.
52
56. Ben-Arye E, Polliack A, Schiff E, Tadmor T, Samuels N: Advising Patients on the Use
of non-Herbal Nutritional Supplements During Cancer Therapy: A Need for Doctor-Patient
Communication. J Pain Symptom Manage 2013; 46: 887-896.
57. Adams M, Jewell AP: The use of complementary and alternative medicine by cancer
patients. International Seminars in Surgical Oncology 2007; 4: 10.
58. Delo. http://www.delo.si/druzba/panorama/cudezno-olje-po-receptu-ricka-simpsona-
pomagalo-ze-tisocim.html. Dostopano 21.1.2014.
59. Val 202. http://val202.rtvslo.si/2013/12/nedeljski-gost-rick-simpson/ Dostopano
21.2.2014.
60. Inštitut za varovanje zdravja. Splošno o konoplji in njenih pripravkih.
http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=109&pi=3&_3_id=2553&_3_PageIndex=0&_3_groupId=2
28&_3_newsCategory=&_3_action=ShowNewsFull&pl=109-3.0. Dostop 17.11.2014.
61. Martindale: The Complete Drug Reference. http://www.medicinescomplete.com
Dostop 17.11.2014
62. Onkološki inštitut Ljubljana.
http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/medijsko_sredisce/novice/novica/article/2061/
Dostopano 17.3.2014.
63. Ministrstvo za zdravje RS. Omogočena uporaba konoplje v medicini.
http://www.mz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6788/ (17.11.2014)
64. Oomah BD, Busson M, Godfrey DV, Drover JCG: Characteristics of hemp (Cannabis
sativa L.) seed oil. Food Chemistry 2002; 76: 33-43.
65. D'Andrea GM: Use of Antioxidants During Chemotherapy and Radiotherapy Should
Be Avoided. CA Cancer J Clin 2005; 55: 319-321.
66. Mishima S, Suzuki KM, Isohama Y, Kuratsu N, Araki Y, Inoue M, Miyata T: Royal
jelly has estrogenic effects in vitro and in vivo. Journal of Ethnopharmacology 2005; 101:
215-220.
67. Razinger B: Regulativa izdelkov iz zdravilnih rastlin. Farm vestn 2013; 64: 94-101.
53
68. Meijerman I, Beijnen JH, Schellens JHM: Herb-Drug Interactions in Oncology: Focus
on Mechanisms of Inductions. The Oncologist 2006; 11: 742-752.
69. McCune JS, Hatfield AJ, Blackburn AAR, Leith PO, Livingston RB, Ellis GK:
Potential of chemotherapy-herb interactions in adult cancer patients. Support Care Cancer
2004; 12: 454-462.
70. http://dgcases.docguide.com/probable-etoposide-interaction-
echinacea?overlay=2&nl_ref=newsletter&pk_campaign=newsletter Dostopano 22.8.2014.
71. Sung-Wook H, Hye-Suk H, Kun Young L, Ji-Youn H: Drug Interaction Between
Complementary Herbal Medicines and Gefitinib. Journal Of Thoracic Oncology 2008; 3:
942-943.
72. Olaku O, White JD: Herbal therapy use by cancer patients: A literature review on case
reports. European Journal of Cancer 2011; 47: 508-514.
73. American Cancer Society.
http://www.cancer.org/treatment/treatmentsandsideeffects/complementaryandalternativeme
dicine/herbsvitaminsandminerals/pc-spes-pc-hope-and-pc-care Dostopano 22.10.2014.
54
PRILOGA
Priloga 1: Ozaveščeni pristanek za sodelovanje bolnika v raziskavi INFORMACIJA ZA BOLNIKA IN PISNI PRISTANEK ZA SODELOVANJE V RAZISKAVI: SAMOZDRAVLJENJE PRI
BOLNIKIH S PLJUČNIM RAKOM
NASLOV RAZISKAVE: Samozdravljenje pri bolnikih s pljučnim rakom
KDO IZVAJA RAZISKAVO: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik
IME IN PRIIMEK BOLNIKA, MATIČNA ŠTEVILKA:
PISNE INFORMACIJE:
Vabimo vas k sodelovanju v raziskavi, ki bo ugotavljala navade bolnikov s pljučnim rakom glede uporabe
zdravil brez recepta, prehranskih dopolnil, rastlinskih pripravkov in sorodnega. To nam bo služilo kot osnova
k podrobnejšemu pregledu pogosto uporabljenih pripravkov in tako pomagalo k boljši podpori bolnikom na
tem področju.
Kaj pomeni, če dam pristanek:
Pristanek pomeni, da se strinjate s sodelovanjem v tej raziskavi. Če želite sodelovati, boste dali svoj
pristanek tako, da boste izpolnili, podpisali in datirali obrazec za pisni pristanek.
Vaše sodelovanje v tej raziskavi je popolnoma prostovoljno in ga lahko kadarkoli prekličete. Vaša odločitev ne bo vplivala na zdravstveno oskrbo, ki bi jo bili sicer deležni, ali na odnos zdravstvenega osebja do vas. Kako poteka raziskava in kako bodo podatki uporabljeni? V okviru raziskave vas bo obiskala diplomantka Fakultete za farmacijo in vas zelo natančno vprašala o
pripravkih v samozdravljenju, ki ste jih in jih uporabljate. Tekom celotne raziskave bomo zagotovili vašo
anonimnost: vaše zdravstvene podatke bomo označili s številko, ne z imenom. Samo raziskovalci, ki so
povezani s to raziskavo, bodo lahko povezali vašo številko in vaše ime. Vaše ime se ne bo pojavilo v nobeni
publikaciji ali poročilu o tej raziskavi. V vseh korakih raziskave bomo ravnali v skladu z ustreznimi zakoni o
varstvu zaupnih podatkov bolnikov.
Le v primeru jemanja pripravkov, ki bi lahko resno ogrozili vaše zdravje, bomo te podatke razkrili tudi
zdravniku onkologu.
Ali bom imel zaradi sodelovanja v raziskavi kakšne koristi?
Od sodelovanja v tej raziskavi ne boste imeli neposrednih koristi. Za sodelovanje v tej raziskavi ne boste dobili nobenega plačila. Raziskava se izvaja izključno v namen diplome in njeni izsledki se ne bodo nikoli uporabili v profitne namene. Pisni pristanek bolnika (Izvod tega obrazca (podpisanega in datiranega) mora dobiti bolnik ali njegov pravni zastopnik.) Moj podpis spodaj pomeni, da:
Sem prebral(a) ta obrazec in so mi razložili, za kaj gre v raziskavi.
Sem se o raziskavi lahko pogovoril(a) in sem z odgovori zadovoljen/zadovoljna.
Sem imel(a) čas za premislek, ali naj sodelujem v raziskavi ali ne.
Sem se prostovoljno odločil(a) za sodelovanje v tej raziskavi. _______________________
________________________
IME IN PRIIMEK BOLNIKA
BOLNIKOV PODPIS
DATUM dan/mesec/leto
_______________________
_________________________
Ime in priimek osebe, ki je bolnika seznanila z raziskavo
Podpis osebe, ki je bolnika seznanila z raziskavo
DATUM dan/mesec/leto
55
Priloga 2: Obrazec, ki ga je raziskovalka uporabljala pri pogovoru z bolnikom in pridobivanju podatkov
56
