Upload
sondra
View
41
Download
2
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Vhodni podatki in metodologija izračuna verjetnosti padca letala na jedrski ali sevalni objekt. Tea Bilić Zabric. ICJT, December 2012. Zakaj analiza?. Zakonodaja – Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti Priloga 1: Projektne osnove za jedrske elektrarne - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
Vhodni podatki in metodologija izračuna
verjetnosti padca letala na jedrski ali sevalni objekt
ICJT, December 2012
Tea Bilić Zabric
Cerklje, JULIJ 2009 2
Zakaj analiza?Zakaj analiza?
Zakonodaja – Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnostiPriloga 1: Projektne osnove za jedrske elektrarneProjektne osnove morajo upoštevati za elektrarno značilnenotranje in najmanj naslednje zunanje predpostavljene začetnedogodke, ki morajo biti obravnavani v skladu s pogoji nalokaciji: ….Padce letal…
Zgradba zadrževalnega hrama mora biti takšna, da ohranisvojo funkcionalnost tudi ob padcu velikega komercialnegaletala nanjo, za jedrsko elektrarno Krško pa morajo bitisprejeti vsi še smiselni ukrepi za ublažitev posledic padcavelikega komercialnega letala nanjo
Cerklje, JULIJ 2009 3
Zakaj analiza?Zakaj analiza?
ZakonodajaKer slovenske zakonodaje, ki bi obravnavala področje vplivov in analiz letalskega prometa na varnost jedrskih objektov ni, uporabljena je zakonodaja in praksa ZDA
Ameriška jedrska zakonodaja nima nobenega navodila v presojo ogroženosti jedrskih objektov zaradi naključnega padca letala in je pristop k analizi stvar izbire posameznika
Cerklje, JULIJ 2009 4
Zakaj analiza?Zakaj analiza?
Razdalja objekta od letališčaGlede na osnovne principe jedrske varnosti predvidene aktivnosti na letališču oziroma letalskemu prometu ne smejo poslabšati varnosti jedrskega objekta
izračun verjetnosti naključnega padca letala na jedrski objekt: v skladu z metodologijo standarda DOE-STD-3014-96 “Accident analysis for aircraft crash into hazardous facilities”, ob upoštevanju značilnosti letališča, letal (vojaška, komercialna, športna), frekvence letalskega prometa ter karakteristik jedrskega objekta
Cerklje, JULIJ 2009 5
IzračunIzračun
letna verjetnost padca letala se izračuna na osnovi »štiri-faktorne formule«
F = Σ Nijk • Pijk • fijk(x,y) • Aij i,j,k
F - Ocenjena letna verjetnost naključnega padca letala
Nijk - Letno število operacij (vzletov, pristankov, preletov) za vsako j-to letalo
Pijk - Pogostost padcev j-tega letala (podana za vzlete in pristanke posebej pri letaliških operacijah in po številu letov pri ne-letaliških operacijah)
Ljubljana, ICJT , December 20116
IzračunIzračunŠtevilo letal Število premikov
letno (N)Tabela B-1
Komercialna letala 6 5000 C 1 Vojaška letala AS 532 4 748,8 HELIKOPTERB 412 8 1497,6 HELIKOPTERB 206 4 748,8 HELIKOPTERZ-242 8 1996,8 G 1Z-143 2 312 G 1PC-9 2 499.2 M2PC-9M 3 750 M2PC -9M 6 1496 C 1PC-6 2 208 M2L-410 1 166,4 C1Transportno letalo NATO, C-130
6118
C1
Transportno letalo NATO, C-5
238
C 1
Lovsko letalstvo NATO 16 104 M 2 Športno 4 208 G 1 Skupno 13892*
Ljubljana, ICJT , December 20117
IzračunIzračunLokacijo objekta je potrebno izraziti z vrednostmi x in y v specifičnem koordinatnem sistemu, ki ima središče v centru letališke steze. Os x sovpada s podaljšano centralno linijo steze; pozitiven je v smeri letenja. Os y je pravokotna na os x; y je pozitiven če je za 90° zamaknjen v nasprotni smeri urinega kazalca. Za izračun vrednosti x in y so uporabljene naslednje formule
x = - R cos (Θ – Φ)y = R sin (Θ – Φ)
R- razdalja objekt - center letališčaΘ- odklon objekt - letališčeΦ- odklon smeri letenja glede na magnetni sever
Cerklje, JULIJ 2009 8
IzračunIzračun
letna verjetnost padca letala se izračuna na osnovi »štiri-faktorne formule«
F = Σ Nijk • Pijk • fijk(x,y) • Aij i,j,k
fijk(x,y) - Verjetnost padca posameznega j-tega letala (po kvadratni milji) za lokacijo jedrskega objekta
Aij - Efektivna površina jedrskega objekta za j-to
letalo, ki vključuje zaustavitveno površino in zaletavo površino (kvadratne milje) ter fazo leta (vzleti ali pristanki) za vojaška letala
Cerklje, JULIJ 2009 9
IzračunIzračun
Aij = Ad + AzAd = (WS + R) ·H ·cotΦ + (2 ·L ·W ·WS)/R + L· W (F-5)Az = (WS + R)· S (F-6)
Ad - površina pri direktnemu padcu letala na objektAz - zaustavitvena površina letala po padcu na zemljoWS - razpon kril letalR - diagonala pravokotnega objekta, R = (L2 + W2)0.5H - višina objektacotΦ - kotangens kota pod katerim letalo trčiL - dolžina objektaW - širina objektaS - zaustavitvena dolžina posameznega letala
Cerklje, JULIJ 2009 10
Rezultati verjetnost padca letala Rezultati verjetnost padca letala na NEK zaradi letališča Cerklje na NEK zaradi letališča Cerklje
letna verjetnost naključnega padca letala na NEK zaradi letaliških operacij in ob upoštevanju vseh kritičnih objektov na elektrarni ter vseh letal, znaša 4.203E-6
DOE-STD-3014-96 dovoljuje izločitev posameznih objektov oziroma plovil iz nadaljnje analize če se lahko dokaže (detajlne analize), da poškodbe ki bi nastale zaradi padca zračnega plovila niso kritične za objekte ali za varnostne komponente, znotraj ali v bližini objekta
Cerklje, JULIJ 2009 11
RezultatiRezultati
Izračun (na osnovi inženirske presoje), ki upošteva samo določene kritične objekte na elektrarni ter izvzema posamezna letala zaradi njihove majhne teže in velikosti, znaša 5.064E-7/leto oziroma enkrat na dva milijona let
V izračunanih verjetnostih za padec letala je prispevek zaradi povečanega prometa kot posledice prenove letališča majhen in zato potencialni vpliv prenove na varnost NEK zanemarljiv
Cerklje, JULIJ 2009 12
Požar zaradi padca letalaPožar zaradi padca letala
VzrokiVnetja gorivaEksplozijeRazlični vnetljivi materiali na lokaciji jedrskega objekta
Blažitev posledic požaraVarnostne pregrade za širjenje požaraSistem protipožarne zaščite Oprema IzobraževanjeVaje
Cerklje, JULIJ 2009 13
Požar zaradi padca letalaPožar zaradi padca letala
NRC je zahtevala, da vse jedrske elektrarne razvijejo strategije za blažitev posledic velikih požarov in eksplozij, ki bi lahko nastale zaradi padca letala
V NEK že nekaj časa potekajo izboljšave, ki sledijo ameriškim navodilom.Gre za kurativne ukrepe; na lokaciji morajo biti ustrezna sredstva za blažitve posledic. Večinoma gre za zagotavljanje električnih virov, odvajanja toplote, in pripravljenost na gašenje večjih požarov.