Upload
others
View
11
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
B&B Visokošolski zavod Kranj
Visokošolski strokovni program
1. stopnje
Varstvo okolja
Učni načrti predmetov
Kazalo
1.1 Uvod v okoljsko politiko .................................................................................... 1
1.2 Uvod v okoljsko sociologijo ............................................................................... 4
1.3 Okoljska statistika ............................................................................................. 7
1.4 Uvod v ustavno in upravno pravo ................................................................... 10
1.5 Osnove ekologije ............................................................................................ 13
1.6 Varstvo zraka .................................................................................................. 15
1.7 Podnebne spremembe ................................................................................... 17
1.8 Uvod v jezik stroke – angleščina ..................................................................... 20
2.1 Uvod v trajnostni razvoj................................................................................... 22
2.2 Uvod v ekonomijo ........................................................................................... 25
2.3 Osnove gospodarskega in civilnega prava ..................................................... 27
2.4 Energetika ....................................................................................................... 30
2.5 Uvod v okoljsko pravo ..................................................................................... 32
2.6 Ravnanje z odpadki ........................................................................................ 35
2.7 Osnove kemije/kemikalije ............................................................................... 39
2.8 Uvod v jezik stroke – 2. semester ................................................................... 41
3.1 Ekonomika varstva okolja ............................................................................... 44
3.2 Uvod v prostorsko načrtovanje ....................................................................... 46
3.3 Spremljanje stanja okolja ................................................................................ 48
3.4 Presoje vplivov na okolje ................................................................................ 51
3.5 Evropska unija ................................................................................................ 54
3.6 Trajnostni promet ............................................................................................ 58
3.7 Jezik stroke (tretji semester) ........................................................................... 61
4.1 Gozdarstvo in lov ............................................................................................ 64
4.2 Kmetijstvo in ribištvo ....................................................................................... 66
4.3 Pravo okolja .................................................................................................... 68
4.4 Celovito upravljanje voda ............................................................................... 72
4.5 Tuji jezik – četrti semester .............................................................................. 75
5.1 Okoljski sistemi in orodja ................................................................................ 78
5.2 Pravo okolja II ................................................................................................. 81
5.3 Upravljanje zavarovanih območij .................................................................... 84
5.4 Upravljanje biotske raznovrstnosti .................................................................. 86
5.5 Varstvo tal ....................................................................................................... 91
5.6 Varstvo pred sevanji in hrupom ...................................................................... 94
6.1 Industrijski procesi in okoljske tehnologije .................................................... 100
6.2 Osnove biotehnologije .................................................................................. 103
6.3 Sodelovanje javnosti ..................................................................................... 105
6.4 Osnove upravno-procesnega prava .............................................................. 109
6.5 Računalništvo in informatika ......................................................................... 113
6.6 Praktično izobraževanje ............................................................................... 116
Izbirni predmet 1 – Okolje in zdravje ...................................................................... 118
Izbirni predmet 2 – Gensko spremenjeni organizmi ................................................ 123
Izbirni predmet 3 – Jedrska tehnologija .................................................................. 126
Izbirni predmet 4 – Varstvo morskih ekosistemov .................................................. 129
Izbirni predmet 5 – Okolje in prehrana .................................................................... 131
Izbirni predmet 6 – Eko turizem .............................................................................. 133
Izbirni predmet 7 – Poslovno komuniciranje ........................................................... 136
Izbirni predmet 8 – Varstvo naravnih vrednot ......................................................... 139
Izbirni predmet 9 – Trajnostna potrošnja in proizvodnja ......................................... 142
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
1
1.1 Uvod v okoljsko politiko
1. Naslov enote / predmeta /
modula UVOD V OKOLJSKO POLITIKO
2. Koda enote UOP1/1 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne ure Skupaj 40 ur P 25 ur S V 15 Ostale oblike
5. Stopnja PRVA 6. Letnik 1. 7. Semester I.
8. Študijski program VARSTVO
OKOLJA
9. Študijska smer
10. Steber programa OBVEZNI 11. Jezik SLOVENSKI
12. Posebnosti /
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence
Predmet bo študente seznanil predvsem s tremi
področji:
1. Odnos do narave, ekologije in okolja v zgodovini
2. Nastanek okoljskega gibanja
3. Okoljska politika danes
14. Opis vsebine
- Prve omembe narave, ekologije in okolja - Prikaz okoljskega gibanja v preteklosti in danes (Sierra klub, Rimski klub, Gaja teorija, okoljske nevladne organizacije ipd). - Prvi zametki okoljske politike v preteklosti. - Definicija okoljske politike. Govori o tem, da je okoljska politika profesionalno področje, ki je usmerjena v ugotavljanje tega, kako družbene inštitucije in strukture lahko vplivajo na okolje. Vsebuje družbene in znanstvene informacije, analizira zakonodajo in politike in razvija nove politike in zakonodajo, ki omogočajo varovanje okolja. - Osnovna načela okoljske politike.
- Razumevanje okoljske politike nasploh.
- EU okoljska politika.
15. Temeljna literatura
- Šesti okoljski akcijski program (6th EAP)
- NPVO (Nacionalni program varstva okolja)
- Carson, Rachel: Nema pomlad
- Meadows et all, The Limits to Growth, 2004
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
2
- Lovelock, James, Revenge of Gaia, 2006
- Brown, R. Lester: Plan B 2.0: Rescuing a Planet
Under Stress and a Civilization in Trouble, 2006
- Gore, Al: Neprijetna resnica, 2007
- United Nation Environmental Programme (UNEP)
16. Predvideni študijski
dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent spozna in razume
področje okoljske politike in
okoljskega gibanja.
16.2 Uporaba
Študent pridobi široko,
interdisciplinarno razumevanje
okoljskih področij in sposobnost
analitičnega mišljenja.
16.3 Refleksija
Študent je sposoben kritično
razmišljati o obstoječi okoljski
politiki.
16.4 Prenosljive
spretnosti – niso
vezane le na en
predmet
Kompleksnost znanja študentu omogoča lažje razumevanje aktualnih družbenih in političnih dogajanj ter varstva okolja.
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja, seminarsko delo, vaje, prepoznavanje
političnih praks.
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Pisni izpit, seminarska naloga oziroma projektna
naloga.
Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz.
opravil / ni opravil za seminarsko nalogo.
20. Metode evalvacije
kakovosti
Pisne pripombe študentov in anketni vprašalnik.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
3
21. Sestavljavec učnega
načrta
Mag. Alenka Burja
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
4
1.2 Uvod v okoljsko sociologijo
1. Naslov enote / predmeta /
modula Uvod v okoljsko sociologijo
2. Koda enote UOS1/2 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne ure
Skupaj 40 P 20 V 20
S
Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
1 7. Semester
1
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
Predavanje in vaje potekajo v specializiranih učilnicah, ki omogočajo
fleksibilno razporejanje opreme in uporabo sodobnih multimedijskih
sistemov, delo na terenu, simulacije in igre vlog
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Učna enota prispeva predvsem k razvoju naslednjih splošnih in
specifičnih kompetenc:
- Široko in kritično razumevanje okoljskih problemov - Poznavanje in razumevanje vrednostnih usmeritev glede posegov v
naravo - Sposobnost za reševanje konfliktnih interesov pri izrabi prostora in
naravnih virov - usposobljenost za proučevanje družbeno prostorskih razmerij in
procesov, raziskovanje, teoretsko konsistentne in metodološke usmeritve
- poznavanje in razumevanje teorije o razmerju med kulturo in naturo - sposobnost razumevanje družbenega značaja, pomena in funkcije
prostora - sposobnost razumevanja in uporabe urbanizacije kot procesa
socialno ekonomske in kulturne posebnosti tudi v globalnem procesu v različnih predelih sveta
- poznavanje in razumevanje lokacije in dostopnosti v prostoru, fizične in časovno prostorske distance prostora kot prizorišča
- usposobljenost za raziskovanje na področju družbenega prostorskega razvoja v Sloveniji v kontekstu njenega vključevanja v širše evropske povezave
- uporaba pridobljenega znanja v praksi - sposobnost sociološkega pristopa k prostorskemu planiranju - sposobnost koncempiranja prostorskega planiranja - sposobnost razumevanja prostorskega planiranja kot procesa - sposobnost proučevanja prostorskih problemov v Sloveniji in v Evropi - sposobnost sodelovanja v okoljskih gibanjih - sposobnost sodelovanja v projektih varovanja narave - poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela okoljske
sociologije (zakonodaje) - usposobljenost za svetovalno delo - sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanja - kooperativnost, usposobljenost za timsko delo
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
5
14. Opis vsebine
- Razvoj teoretskih zamisli o razmerju med kulturo in naturo - Zgodovina in razvoj socialne konstrukcije narave - Pravni viri na okoljskem področju - Trajnostni družbeni razvoj - Konfliktni odnos do prostora - Socialna ekonologija – razvoj in domet - Spremljanje intermediarnih razmerij (lokalno, regionalno, nacionalno,
mednacionalno, globalno) in varstvo naravne dediščine - Urbanizacija kot svetovni procesa - Socialno ekonomske in kulturne posebnosti urbanizacije v različnih
delih sveta - Družbene vrednote in ekološka zavest - Stopnja ekomobilizacije - Pojav razvoja ekoloških gibanj - Temeljne dileme varovanja okolja - Postmoderno vračanje k naravi - Okoljski motivi prostorske mobilnosti - Težave usklajevanja načelne in pragmatične okoljske drže - Sodelovanje državljanov pri varovanju narave
15. Temeljna literatura
- Beck, Ulrich (2001): Družba tveganja:napoti v neko drugo moderno; Kritina, Ljubljana
- Hannigan, John, A. (1995( Environmental Sociology, Routledge, London
- Botzler, Armstrong (1998) Environmental Ethics. McGraw Hill, Boston - Aarhuška konvecija v Sloveniji (2002) REC, Ljubljana - Ganta, Pavel, Tranzicija, identitete in urbani razvoj Ljubljane - Kos, Drago (ur.). Sociološke podobe Ljubljane,(Knjižna zbirka Teorija
in praksa). Ljubljana: Fakulteta za družbene vode, 2002, str. 43-60 - Hočevar, Marjan (2000), Novi urbani trendi: prizorišča v mestih –
omrežja med mesti (Zbirka Znanstvena knjižnica, 43). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede
- Hočevar, Marjan, Trček, Franc. (2000) Local development and socio-spatial organization: trends, problems and policies: the case of Koper, Slovenia, Budapest: Open Society Institute
16. Predvideni študijski dosežki
Študent/ka pozna in razume:
- Zgodovinski razvoj prostorskega planiranja, integracije, zgodovinskega koncepta planiranja
- Nacionalne institucije in institucije EU s svojimi pristojnostmi, obveznostmi in pravicami na področju prostorskega planiranja
- Najpomembnejše pravne vire na področju prostorskega planiranja
- Prepozna analizo in interpretacijo splošnih družbenih razvojnih trendov v odnosu prostorskih in okoljskih učinkov
- Interpretacijo družbenih prostorskih in okoljskih trendov in presoje neskladja in konfliktnih razmerij med njimi
- Logiko prostorskega razvoja
- Specifična metodološka orodja za analizo družbeno prostorskih soodvisnosti
- Razvija sposobnost interdisciplinarnega sodelovanja pri reševanju konkretnih problemov prostorskega planiranja
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanje do ene polovice. Ostale oblike: delo v manjših skupinah,
projektno delo, ustne obravnave in diskusije, strokovne ekskurzije,
seminarske naloge, delo na terenu, simulacije in igre vlog
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
6
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Ocenjevalna lestvica: ECTS
Pisni izpit 70 %, seminarska naloga ali projektna naloga z zagovorom
30 %
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija ob zaključku predavanj in vaj
21. Sestavljalec učnega načrta Mag. Jožica Fabjan
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
7
1.3 Okoljska statistika
1. Naslov enote / predmeta /
modula OKOLJSKA STATISTIKA
2. Koda enote OS1/3 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 40 V S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6. Letnik 1. 7. Semester 1.
8. Študijski program Varstvo okolja 9. Študijska smer
10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Študenti naj bi se v okviru predmeta najprej seznanili z osnovnimi pojmi
s področja statistike in pravnimi podlagami. Nato naj bi se seznanili z
institucijami v Sloveniji in mednarodnimi institucijami, vključno s
poročevalskimi obvezami.
Študenti naj bi spoznali naslednja področja okoljske statistike: statistike
odpadkov, voda, zraka, tal, gozda. Spoznali naj bi osnove okoljskih
računov. Pri tem bi spoznali način in organizacijo zbiranja, obdelave in
objavljanja podatkov. Informativno naj bi se seznanili tudi z uporabo
drugih področij statistike v okoljske namene – statistike energetike in
kmetijstva. Spoznali naj bi tudi osnovna načela trajnostnega razvoja.
14. Opis vsebine
1. Statistika
Osnovni pojmi (statistični podatek, kazalnik, administrativni viri, zaupnost in statistika).
Zakonodaja, ki ureja področje statistike (Zakon o državni statistiki, Letni program statističnih raziskovanj, Srednjeročni program statističnih raziskovanj).
2. Institucije v Sloveniji
Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
3. Vpetost v mednarodni sistem
Eurostat, Evropska agencija za okolje, Združeni narodi, OECD.
Obveznosti poročanja. 4. Področja okoljske statistike
odpadki (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne obveznosti),
vode (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne obveznosti),
zrak (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne obveznosti),
gozd (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne obveznosti),
raba in pokrovnost tal ter ostala področja (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
8
obveznosti). 5. Okoljski računi (osnovni pojmi, uporaba, področja).
6. Statistike, povezane z okoljskimi statistikami
Statistike energetike.
Statistike kmetijstva. 7. Trajnostni razvoj in statistika
Osnovni pojmi,
uveljavljeni koncepti za izbor kazalnikov,
mednarodni pregled. 8. Uporaba podatkov s področja statistike okolja.
15. Temeljna literatura
Zakon o državni statistiki, Letni program statističnih raziskovanj,
Srednjeročni program statističnih raziskovanj, Uredba o statistiki
odpadkov, Vodna direktiva, Arhuška konvencija, Direktiva INSPIRE,
konvencije in dogovori s področja mednarodnega poročanja.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent spozna in razume osnove
statistike okolja, procese, ki so potrebni za
pridobitev podatkov. Prav tako spozna
nacionalne in mednarodne obveznosti
povezane s statistiko okolja.
16.2 Uporaba
Študent je sposoben poiskati statistične
podatke, zakonodajo in metodologije s
področja statistike okolja, jih uporabiti in
mednarodno ovrednotiti.
16.3 Refleksija
Študent je sposoben ovrednotiti
pridobljeno znanje in njegovo uporabo v
konkretnih primerih.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Študent pozna področje okoljskih statistik, je sposoben uporabljati spletne portale s statističnimi podatki, je sposoben pripraviti predstavitev določenega statističnega področja , podkrepljenega s podatki v obliki članka ali PP predstavitve.
17. Metode poučevanja in
učenja Predavanja, seminarsko delo.
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Pisni izpiti, pozitivno ocenjena seminarska naloga.
Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil za
seminarsko nalogo
20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
9
Preverjanje znanja.
21. Sestavljalec učnega načrta Mojca Suvorov, univ. dipl. ing. el.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
10
1.4 Uvod v ustavno in upravno pravo
1. Naslov enote / predmeta /
modula Uvod v ustavno in upravno pravo
2. Koda enote UUUP1/1 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 10 V 30 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6. Letnik 1. 7. Semester 1.
8. Študijski program Varstvo okolja 9. Študijska smer
10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik slovenski
12. Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Predmet zagotavlja temeljna znanja o organiziranosti in strukturi
sodobnih družb ter jih seznani s političnim in ustavnim sistemom
Republike Slovenije, ponuja pa tudi uvod v upravno pravo. Temeljna
teoretska znanja so podlaga za seznanitev z ustavnim in pravnim
sistemom ter institucijami političnega sistema RS, vključno s temeljnimi
znanji s področja upravnega prava, ki omogočajo uspešno vključevanje
in delovanje v konkretno družbeno okolje.
14. Opis vsebine
Predmet ponuja kratek zgodovinski pregled razvoja in teorije države,
političnega sistema in njegovih institucij ter ustavnega in upravnega
prava, ključno pozornost pa namenja političnemu in ustavnemu
sistemu, pravnemu redu in upravnemu pravu v Republiki Sloveniji (RS).
Ključni vsebinski sklopi so:
- Opredelitev predmeta ustavnega in upravnega prava, - Zgodovinski razvoj države in njenih institucij, - Neposredna in posredna demokracija, - Ustavno pravo RS, - Politični sistem RS, - Veje oblasti in institucije političnega sistema:
Zakonodajna oblast in predstavniško telo: = Državni zbor RS,
= Državni svet,
= nepopolna dvodomnost,
Izvršilna oblast in državna uprava: = vlada in ministrstva,
= državna uprava in upravne enote
Sodna veja oblasti: = ustavno sodišče kot ustavno sodna veja oblasti,
= sistem sodišč RS
- Upravne institucije in upravno pravo RS, - Uporaba ustavnega in upravnega prava v vsakdanjem življenju.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
11
15. Temeljna literatura
Kocjančič, Rudi in Ribičič, Ciril in Grad, Franc in Kaučič, Igor in Kuhelj,
Alenka (2006), Ustavno pravo Slovenije. (Ponatis.) Ljubljana : Fakulteta
za upravo, 2006.
Vlaj, Stane in Šmidovnik, Janez in Virant, Grega in Brezovšek, Marjan in Bučar, France in Kovač, Polonca in Jerovšek, Tone (2006), Teorija javne uprave. (3. spremenjena in dopolnjena izd.) Ljubljana : Fakulteta za upravo, 2006
Pavčnik, Marijan in Cerar, Miro in Novak, Aleš (2006), Uvod v
pravoznanstvo: (učbenik in gradivo za predavanja, seminar, vaje).
Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2006.
Kušej, Gorazd in Pavčnik, Marijan in Perenič, Anton in Cerar, Miro (1998), Uvod v pravoznanstvo. (Ponatis 3. spremenjene in dopolnjene izdaje.) Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1998.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študenti pridobijo temeljna znanja o
organizaciji družbe in države ter o
političnem sistemu, institucijah, ustavnem
in upravnem pravu RS, ki naj olajšajo
njihovo življenje in delov v konkretnem
okolju.
16.2 Uporaba
Temeljna znanja in veščine omogočajo
razumevanje političnih procesov in
odločanja, pravnega sistema in uporabe
prava, še zlasti na področju upravnega
prava – vsaj do te mere, da lahko
strokovnjake ustrezno prosijo za pomoč.
16.3 Refleksija
Ob spoznavanju temeljnih teoretskih znanj
in usposabljanju za njihovo praktično
uporabo se študenti usposobijo za
spremljanje, analizo in razumevanje
političnih procesov, pravnega sistema in
delovanja državne uprave.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Predmet se povezuje z ostalimi predmeti, pri čemer temeljna teoretska znanja in del praktičnih znanj omogočajo uporabo znanj in spoznanj, ki jih pridobijo pri drugih predmetih, in njihovo aplikacijo v konkretnem družbenem okolju.
17. Metode poučevanja in
učenja Predavanja in vaje z aktivnim sodelovanjem študentov
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
12
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Pisni ali ustni izpit.
Ocene: 6-10 (pozitivne ocene), 1-5 (negativne ocene)
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, evalvavacija študentov, zunanje ocenjevanje
21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. dr. Mitja Žagar
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
13
1.5 Osnove ekologije
1. Naslov enote / predmeta / modula Osnove ekologije
2. Koda enote OE1/5 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 16 V 14 S 0 Ostale oblike T. vaje 10
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6. Letnik 2 7. Semester 3
8. Študijski program Varstvo okolja 9. Študijska smer Ekologija
10. Steber programa obvezni 11. Jezik Slovenski
12. Posebnosti
Dva terenska dneva (2x10 ur) – i)ogled deponije TEŠ in
ekoremediacijskih tehnologij; ii) ogled naravnega in gospodarskega
gozda
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Poznavanje osnov znotraj- in medvrstnih odnosov v naravnih okoljih,
odnosov med živo in neživo naravo, pretoka energije in mase, s
posebnim poudarkom na trajnosti, onesnaževanju in ohranjanju prvin
okolja
14. Opis vsebine
1)Kaj je ekologija, kako raziskujemo in kako nam razumevanje ekologije
pomaga pri predvidevanjih in načrtovanju. Ekologija evolucije (naravna
selekcija, evolucija znotraj vrste, ekologija speciacije, antropogeni vplivi
na evolucijo in razporeditev vrst;
2)Pogoji v okolju in naravni viri (mikroorganizmi, rastline, živali).
Združbe in biomi;
3)Od osebka do ekosistema: življenjski cikel, razširjenost in migracije;
intra- in inter-specifična kompeticija, organizmi kot habitati, populacijska
dinamika, masni in energetski tokovi v ekosistemih;
4)Aplikativna ekologija: Trajnostna raba naravnih virov, monokulture,
biloška kontrola bolezni in škodljivcev, onesnaževanje v urbanem in
ruralnem okolju, onesnaževanje zraka, radioaktivna sevanja, rudniki in
deponije, remediacijske in restoracijske tehnologije; ohranjanje genskih
virov, vrst in združb – načrtovanje, genske banke, zaščitena območja,
nadomestna območja, uravnoteženo varstvo in raba.
15. Temeljna literatura
1)Townsend CR, Harper JL, Begon M 2000. Essentials of Ecology.
Blackwell London 552 pp. ISBN 0-632-04348-2
2)TARMAN, K. 1992. Osnove ekologije in ekologija živali. DZS.
3)ATLAS, R.M. in BARTHA, R., 1998. Microbial Ecology, 4.ed., The
Benjamin/Cummings Publ. Co., Menlo Park, CA, USA.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
14
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Razumevanje pojmov, zakonitosti, teorij,
procesov, relacij v naravnih terestričnih
ekosistemih, trajnostna raba naravnih virov
16.2 Uporaba
Bioindikacija stresa, ekoremediacijske
tehnologije, izhodišča za ocenjevanje in
načrtovanje trajnostne rabe naravnih
sistemov
16.3 Refleksija
Kritično vrednotenje prenosa teorije v
trajnostno načrtovanje , problematika
invazivnih vrst, pomanjkljivosti in potrebe
po spoznavanju antropogenih vplivov na
evolucijo, razporeditev vrst, soodvisnosti
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Iskanje domače in tuje literature, uporaba INTERNETnih možnosti, priprava in predstavitev seminarske naloge (po strukturi znanstvenega članka) na izbrano zaokroženo tematiko na osnovi literaturnih in drugih virov, uporaba računalniških programov za predstavitev, timsko delo, kritična analiza in sinteza lastnih in posredovanih znanj
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja, terenski ogled izbranih lokacij s predstavitvijo
problematike, priprava, predstavitev in diskusija na tematiko izbranih
seminarskih nalog
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Vpis v 2. letnik študija
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Ocena seminarske naloge (pisni izdelek / predstavitev), ocena
aktivnega sodelovanja na predavanjih in terenskih vajah, pisni ali ustni
izpit; od 6-10 pozitivno, od 1 do 5 negativno
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija in opisna ocena diskusije / zainteresiranosti študentov
21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Dr. Hojka Kraigher
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
15
1.6 Varstvo zraka
1. Naslov enote / predmeta / modula VARSTVO ZRAKA
2. Koda enote VZ1/1 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 40 V S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6. Letnik 1 7. Semester 1
8. Študijski program Varstvo okolja 9. Študijska smer
10. Steber programa Obvezni skupni 11. Jezik slovenski
12. Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Slušatelj se seznani s kemijskimi in fizikalnimi procesi v ozračju, ki
imajo pomembno vlogo pri spremljanju onesnaževalcev v okolju.
Poznavanje le teh je osnova za načrtovanje preventivnih in korektivnih
ukrepov povezanih z varstvom zraka in osnova za izdelavo ocene
obstoječega in bodočega stanja kakovosti zraka.
14. Opis vsebine
Atmosfera (dinamika in termodinamika ozračja, sevanje ozračja), viri in
glavni mehanizmi nastanka glavnih onesnaževalcev ozračja (naravno in
antropogeno onesnaževanje ozračja), kemija troposphere in stratsfere
(fotokemični smog, troposferski in stratosferski ozon), toplogredni plini
(povečevanje koncentracije TGP v ozračju, vplivi na višanje
temperature troposphere, sevalno ravnotežje), kakovost zunanjega
zraka (monitoring zunanjega zraka in emisij), mobilni in stacionarni viri
onesnaževanja (nadzor nad onesnaževanjem), presoja vplivov
onesnaževanja zraka na okolje (stanje kakovosti zunanjega
zraka,emisijski faktorji, modeliranje)
15. Temeljna literatura
Godish T., Air Quality; Lewis Publishers, Boca Raton USA, 2004; 460 str.
Rakovec J.,Vrhovec T., Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike;
Ljubljana, DMFA, 2007, 316 str.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Pridobiti znanje za pripravo podlog za
celovite ocene vplivov onesnaženosti zraka
na okolje in za pripravo ukrepov za
doseganje zahtev okoljskih standardov .
16.2 Uporaba
Prenos, uporaba in implementacija znanja
v konkretnem primeru in konkretnem
okolju.
16.3 Refleksija
Kritično ocenjevanje stanja okolja na
podlagi teoretičnih znanj v povezavi s
praktičnimi spoznanji.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
16
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Pridobiti znanje za celovit pristop k indentifikaciji problemov povezanih z varstvom okolja in pravilne interpretacije razpoložljivih podatkov z možnost aktivnega sodelovanja v delavnih timih
17. Metode poučevanja in
učenja predavanja
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Vpis v 1. letnik študija
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
a)Ustni izpit
b)0d 6-10 (pozitivno), od 1-5 (negativno)
20. Metode evalvacije kakovosti samoevaulacija .študentska anketa
21. Sestavljalec učnega načrta Metka Vedenik Novak, univ.dipl.inž.kem.teh.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
17
1.7 Podnebne spremembe
1. Naslov enote / predmeta / modula Podnebne spremembe
2. Koda enote PS1/1 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 30 V 10 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6. Letnik 1. 7. Semester 1.
8. Študijski program Varstvo okolja 9. Študijska smer
10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik slovenski
12. Posebnosti -
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Razumevanje osnov :
- tople grede kot fizikalnega pojava
- kroženja ogljika v geološki zgodovini Zemlje
- povzročanja globalnega segrevanja
- globalnih posledic ogrevanja ozračja danes in jutri
- posledic podnebnih sprememb v Sloveniji
- tehnologij za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje
- odstranjevanja ogljikovega dioksida iz ozračja
- možnosti za prilagajanje na podnebne spremembe
14. Opis vsebine
Namen predmeta je študenta seznaniti z osnovami vpliva podnebnih
sprememb na okolje in človeka. V ta namen se pojasni fizikalne osnove
tople grede ter naravnega kroženja ogljika v geološki zgodovini Zemlje.
Pojasni se človekov vpliv na spreminjanje podnebja ter globalne in
lokalne (Slovenija) posledice ogrevanja ozračja. Študent se seznani tudi
z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter z
zmanjševanjem posledic podnebnih sprememb, predvsem pa z
možnostmi za prilagajanje na podnebne spremembe. Vpeljejo in
pojasnijo se osnovni pojmi in nomenklatura na tem področju.
15. Temeljna literatura
Matjaž Ravnik, Topla greda - podnebne spremembe, ki jih povzroča
človek
John Houghton: Global Warming : The Complete Briefing. 382 pp.,
Cambridge University Press; 3 edition, 2004, ISBN: 0521528747.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
18
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Znanje:
osnovni pojmi in količine, njihove
karakteristike, ukrepi za zmanjševanje
izpustov toplogrednih plinov, ukrepi za
zmanjševanje posledic podnebnih
sprememb
Razumevanje:
topla greda kot fizikalni pojav
vzroki in posledice podnebnih sprememb,
vpliv človeka na podnebje
tehnologija za zmanjšanje izpustov
toplogrednih plinov v ozračje
16.2 Uporaba
pri obravnavi okoljskih problemov
povezanih s podnebnimi spremembami
16.3 Refleksija
kritično ovrednotenje problema vplivov
podnebnih sprememb na okolje glede na
ostale dejavnike, ki vplivajo na okolje ter
glede na družbene norme
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
kritično ocenjevanje ukrepov za
zmanjševanje posledic podnebnih
sprememb
poznavanje tehnologij za zmanjšanje
izpustov toplogrednih plinov v ozračje
17. Metode poučevanja in
učenja
predavanja, strokovni ogled energetskih objektov
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
(a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija
(b) pogoj za pristop k izpitu je poročilo o strokovnih ogledih jedrskih in
sevalnih objektov
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
a) pisni izpit, ustni izpit
b) ena ocean od 6 do 10 (ali kot določi šola)
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
19
20. Metode evalvacije kakovosti anketa med študenti, ki so uspešno opravili predmet
21. Sestavljalec učnega načrta Matjaž Ravnik, Luka Snoj
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
20
1.8 Uvod v jezik stroke – angleščina
1. Naslov enote / predmeta /
modula
Angleščina – Uvod v jezik stroke
(Technical English)
2. Koda enote A-UJS1/1 3. Število ECTS kreditov 3
4. Kontaktne ure Skupaj 30 P 20 V 10 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 1. Letnik 1. 1. Semester 1.
8. Študijski program Varstvo okolja 9. Študijska smer
10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik Slovenski, angleški
12.
Posebnosti Brez posebnosti.
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Razširitev poznavanja splošnega in strokovnega jezika,
Pravilna raba v ustnem in pisnem izražanju,
Razumevanje lažjih strokovnih besedil.
14. Opis vsebine
Razširitev jezikovnih in komunikacijskih veščin (krajši referat),
Principi dobrega pisanja in znanstvenega besedila (pisanje uradnih
pisem, življenjepisa),
Branje strokovnih besedil z znanstveno in ekološko tematiko iz
mednarodno priznanih revij (Nature, Scientific American)
Pregled angleške slovnice (tenses, phrasal verbs, prepositions)
15. Temeljna literatura
Swan, M., C. Walker. How English Works: A Grammar Practice Book,
Oxford, Oxford University Press, 2004.
D. Cotton, D. Falvey and S. Kent: Maket Leader, Course Book,
Intermediate Business English, Longman, London, 2005.
Revije Nature, Scientific American, The Ecologist, BBC Wildlife.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
21
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent pozna in aktivno uporablja osnovno strokovno terminologijo znanstvene in ekološke tematike, Pozna in aktivno uporablja obdelane slovnične strukture, Samostojno oblikuje predloge za ustne nastope, Razumeva krajša strokovna besedila.
16.2 Uporaba
Aktivna raba strokovnega besedišča in
slovničnih struktur ter komunikacijskih
veščin pri ustnem sporočanju (referat) in
pisnem sporočanju (uradno pismo,
življenjepis).
16.3 Refleksija Kritična evaluacija strokovnih besedil.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Spretnosti komuniciranja: javno nastopanje, zagovarjanje predstavljene strokovne tematik,
uporaba informacijske tehnologije: pri samostojnem učenju in javnem nastopanju,
organizacijske spretnosti: delo v dvojicah, skupinah in samostojna predstavitev strokovnih vprašanj,
reševanje problemov: individualno, skupinsko reševanje nalog pri predavanjih in doma.
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja, individualne naloge, vodeni individualni študij, sodelovalno
učenje / poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje, krajši govorni
nastopi.
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Opravljeni kolokvij in ustna predstavitev znanstvene ali ekološke teme
ter dogovorjena oblika sprotnega preverjanja so pogoj za pristop h
končnemu izpitu.
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
(a) kolokvij, (b) ustni nastop od 6 (50%) - 10 (pozitivno) oz. 1- 5 (49%) (negativno)
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija; sprotna evalvacija s strani študentov v obliki skupinske
refleksije; predmetnospecifična anketa.
21. Sestavljalec učnega načrta Lektor dr. Janja Polajnar
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
22
2.1 Uvod v trajnostni razvoj
1. Naslov enote / predmeta / modula UVOD V TRAJNOSTNI RAZVOJ
2. Koda enote UTR1/2 3. Število ECTS
kreditov
4
4. Kontaktne ure Skupaj 40
ur
P 20 ur S V 20 Ostale oblike
5. Stopnja DODIPLOM-
SKA (PRVA)
6.
Letnik
1. 7. Semester II.
8. Študijski program VARSTVO
OKOLJA
9. Študijska
smer
VARSTVO OKOLJA
10. Steber programa OBVEZNI –
SKUPNI
11. Jezik SLOVENSKI
12.
Posebnosti
/
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence
Predmet bo študentom dal osnovna znanja o
trajnostnem razvoju. Gre za razvoj, ki zadovoljuje
današnje potrebe tako, da ne ogroža možnosti
prihodnjim generacijam.
Študentje se bodo prvenstveno seznanili s
kompleksnostjo razvojne paradigme, ki zajema tako
okoljske, družbene kot gospodarske razsežnosti.
14. Opis vsebine
Socialna in ekonomska dimenzija
1. Zgodovinska prelomnica 2. Mednarodno sodelovanje 3. Zmanjševanje revščine 4. Spreminjanje potrošniških vzorcev in navad 5. Rast prebivalstva 6. Zdravje 7. Trajnostna bivališča 8. Integracija okolja in participativno odločanje
Gospodarjenje in varovanje naravnih virov
9. Varovanje ozračja 10. Načrtovanje in upravljanje s prostorom 11. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi 12. Preprečevanje širjenja puščav in suš 13. Trajnostni pristop pri gorskih ekosistemih
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
23
14. Spodbujanje trajnostnega kmetijstva in razvoja podeželja
15. Ohranitev biotske raznovrstnosti 16. Okolju prijazna biotehnologija 17. Varovanje oceanov in morij 18. Zaščita voda in sladkovodnih virov 19. Trajnostno varovanje s strupenimi kemikalijami 20. Okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki 21. Ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami 22. Varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki
Lokalna Agenda 21
15. Temeljna literatura
1. A European Union Strategy for Sustainable Development – COM (2001)264 final
2. Review of the EU Sustainable Development Strategy (EU
SDS)
- Renewed Strategy, CE, 9 June 2006 (10117/06)
3. Presidency Conclusions, Goeteborg European Council, 15-16 June 2001 (SN 2001/01/REV 1
4. Sixth Environmental Action Programme. Environment 2010: Our future, our choice
5. National Strategies for Sustainable Development http://www.nachhaltigkeit.at/strategie
6. Agenda 21 Action Programme (http://www.un.org/esa/sustdev/documents/agenda21/index.htm)
7. Ten years after Rio: Preparing for the world Summit on Sustainable Development in 2002 – COM (2001)53 final
8. Brochure: A European Union Strategy for Sustainable Development, 2002
9. World Summit on Sustainable Development 2002 10. The World Summit on Sustainable Development one
year on: implementing our commitments 11. Review of the EU SD Strategy 2005 12. The Law of Sustainable Development, General
principles, EC.
16. Predvideni študijski
dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent spozna in razume široko
področje trajnostnega razvoja in
prepletenost gospodarskih,
družbenih in okoljskih vidikov
razvoja.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
24
16.2 Uporaba
Študent je sposoben pripraviti
projekt trajnostnega razvoja v
svojem neposrednem okolju.
16.3 Refleksija
Študent je sposoben kritično
ovrednotiti pridobljeno znanje in
njegovo uporabo v konkretnih
primerih.
16.4 Prenosljive
spretnosti – niso
vezane le na en
predmet
Kompleksnost znanja študentu omogoča
lažje razumevanje aktualnih družbenih in
političnih dogajanj ter varstva okolja.
17. Metode poučevanja
in učenja
Predavanja, seminarsko delo, vaje, spoznavanje dobrih
praks.
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za
opravljanje študijskih
obveznosti
19. Metode ocenjevanja
in ocenjevalna lestvica
Pisni izpit, seminarska oziroma projektna naloga.
Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil
/ ni opravil za seminarsko nalogo.
20. Metode evalvacije
kakovosti
Študentska anketa. Pogovori in pisne pripombe.
21. Sestavljavec učnega
načrta
Mag. Alenka Burja
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
25
2.2 Uvod v ekonomijo
1. Naslov enote / predmeta /
modula UVOD V EKONOMIJO
2. Koda enote UE1/2 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne
ure Skupaj 40 P 30 V 10 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
7. Semester
8. Študijski program
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Predmet bo dal študentom osnovna znanja o ekonomiji
poslovanja podjetij. Študent bo znal razumeti
ekonomske kategorije osnovnega delovanja podjetij in
jih povezati v celovito sliko poslovnega izida podjetja.
Študent naj bi ta znanja uporabil kot osnovo vodenja
podjetja.
14. Opis vsebine
- poslovni sistem in okolje
- poslovni proces, poslovne funkcije in organizacija podjetja,
- prvine poslovnega procesa
- stroški
- trg in gospodarjenje, prodajne cene, njihovo oblikovanje in
načrtovanje,
- poslovni izid in gospodarjenje,
- naložbe, vidne in nevidne, vrste naložb,
- kapital, vrste in oblike kapitala,
- računovodstvo kot del informacijskega sistema podjetja,
- analiziranje poslovanja, vrste analiz, kazalniki,
- metodika priprave in posredovanja poslovnih informacij
15. Temeljna literatura I. Turk, S. Kavčič, S. Koželj, M. Kokotec, M. Odar – Finančno
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
26
računovodstvo – 2002
Dr. Ivan Turk – Uvod v ekonomijo gospodarske družbe, Zveza RFR,
1993
Hočevar, Zaman, Igličar – Osnove računovodstva – EF, 2002
Slovenski računovodski standardi
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
- študent spozna in dojame gospodarske osnove poslovanja podjetij,
- spozna osnove gospodarjenja podjetij,
- spozna temeljne kategorije podjetništva, ekonomike in finance, trg, proizvodnjo, sredstva in njihove vire,
- spozna branje in analiziranje računovodskih izkazov.
16.2 Uporaba
Študent se spozna z osnovami ekonomije
podjetja. Spozna ustroj delovanja podjetja
znotraj v okviru poslovno-ekonomskih
kategorij, in navzven do okolja na podlagi
ekonomsko tržnih kategorij. Na podlagi
sprejetega znanja je sposoben le-tega
koristiti pri vodenju podjetja ali posameznih
delov podjetja.
16.3 Refleksija
Študent zna kritično ovrednotiti poslovanje
družbe na podlagi predloženega
poslovnega poročila in aplicirati izboljšave
v praksi.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Poznavanje finančnega poslovanja in
računovodenja družbe ter vpliv okolja.
17. Metode poučevanja in
učenja Predavanje in vaje
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica Pismeno ocenjevanje, 1 – 5 = negativno, 6 – 10 = pozitivno
20. Metode evalvacije kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta mag. Marjan Ravnikar
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
27
2.3 Osnove gospodarskega in civilnega prava
1. Naslov enote / predmeta /
modula
OSNOVE GOSPODARSKEGA IN CIVILNEGA
PRAVA
2. Koda enote OGCP1/2 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne
ure
Skupaj 40 ur P 25 ur S V 15 ur Ostale
oblike
5. Stopnja DODIPLOM-SKA
(PRVA)
6. Letnik 1. 7. Semester 2.
8. Študijski program VARSTVO OKOLJA -
EKOLOGIJA
9. Študijska
smer
10. Steber programa OBVEZNI - SKUPNI 11. Jezik SLOVENSKI
12.
Posebnosti
/
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Študent spozna razvoj gospodarskega prava
v RS, oblike gospodarskih družb, pridobi
znanje za uporabo enostavnejših civilnih
pogodb in spozna osnovna gospodarska
kazniva dejanja.
14. Opis vsebine
Gospodarski sistem in gospodarska politika Slovenije;
družbeni produkt, njegove strukture; osnovni problemi gospodarjenja; Gospodarsko pravo na splošno; gospodarske družbe kot pravni
subjekti (d.n.o, k.d., tiha d., d.o.o., k.d.d., d.d.);
pravne osebe in njihov status; firmsko pravo; sodni register; obligacijsko pravo na splošno; sklepanje pogodb; izpolnitev pogodb; zavarovanje pogodb; vrste pogodb; vsebina pogodb in odškodninska
odgovornost; odgovornost za poslovanje; gospodarski prestopki; gospodarska kazniva dejanja.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
28
15. Temeljna literatura
- Zakon o gospodarskih družbah z uvodnimi
pojasnili, Uradni list RS, 2006;
- Pravo družb in poslovno pravo, dr. Krešo
Puharič, Uradni list RS, 2006;
- Gospodarsko pravo, dr. Krešo Puharič,
Uradni list RS, 2004;
- Kazenski zakonik, Uradni list RS, 2006;
- Obligacijski zakonik z uvodnimi pojasnili,
dr. Marko Ilešič, Uradni list RS, 2003.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
razumevanje pojmov,
zakonitosti, teorij.
16.2 Uporaba
razumevanje
zakonitosti na
posameznih
primerih, iskanje
povezav s prakso
16.3 Refleksija
lastnega
razumevanja teorije
in izkušenj v praksi,
kritično ovrednotenje
skladnosti med
teoretičnimi načeli in
praktičnim
ravnanjem
16.4 Prenosljive
spretnosti – niso
vezane le na en
predmet
spretnosti uporabe domače
in tuje literature in drugih
virov, interpretiranja
podatkov
17. Metode poučevanja in učenja predavanja, raziskovalni seminarji z nastopi
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje študijskih
obveznosti
pogoj za vključitev v delo je vpis v 1. letnik
študija
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
29
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
(c) pisni izpiti, seminarske naloge, (d) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)
oz. opravil / ni opravil z seminarsko nalogo
20. Metode evalvacije kakovosti študentska anketa - evalvacija
21. Sestavljalec učnega načrta mag. Tanja Petrovčič Bele, univ.dipl.prav.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
30
2.4 Energetika
1. Naslov enote / predmeta /
modula ENERGETIKA
2. Koda enote En1/2 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne
ure Skupaj 40 P 20 V 20 S Ostale oblike /
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
1. 7. Semester II.
8. Študijski program VARSTVO OKOLJA
9. Študijska
smer /
10. Steber programa obvezni-skupni 11. Jezik slovenščina
12.
Posebnosti ni posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Predmet ponuja slušateljem temeljna teoretična znanja na področju
energetike skozi obravnavanje posameznih tematskih sklopov:
-Energetski viri in oskrba
-Energetski sistemi
-Energetski trgi
-Energetika in okolje
-Energetska učinkovitost
14. Opis vsebine
Slušatelji v uvodu spoznajo osnovne pojme s področja energetike in
njihov pomen v praksi. V prvem delu predavanj je poudarek predvsem
na spoznavanju različnih energetskih virov, njihovemu pomenu, zlasti v
smislu oskrbe. V nadaljevanju nato slušatelji spoznajo različne
energetske sisteme, pri čemer je poseben poudarek posvečen
njihovemu umeščanju v prakso. Energetski trgi igrajo ključno vlogo pri
razvoju energetike in gospodarstva na splošno. Namen predmeta je, da
slušatelji spoznajo osnove zakonitosti delovanja (lokalnih) energetskih
trgov in njihov pomen v širšem ekonomskem smislu. Izkoriščanje
energetskih virov je neposredno povezano z onesnaževanjem okolja. V
tem pogledu je pomembno, da slušatelji spoznajo poglavitne
zakonodajne okvirje in (okoljsko-ekonomske) mehanizme, ki urejajo to
področje. Osnova trajnostnega razvoja slehernega gospodarstva je
učinkovita izraba energetskih virov. Energetska učinkovitost igra tukaj
ključno vlogo, zato je pomembno, da slušatelji osvojijo določena
teoretična znanja (na primerih iz prakse), kako izboljšati energetsko
učinkovitost.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
31
15. Temeljna literatura Seznam temeljne študijske literature in drugih virov bo slušateljem
podan ob začetku izvajanja predmeta
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Od slušateljev se pričakuje da obvladajo
osnovne pojme oziroma zakonitosti, ki
celostno zaokrožujejo področje energetike.
Nadalje, od slušateljev se pričakuje
poglobljeno poznavanje vsebin oz.
sklopov, ki obravnavajo prenos
teoretičnega znanja v prakso, še zlasti na
tistih področjih, ki so predmet individualne
obravnave (seminarske naloge).
16.2 Uporaba
Predmet slušateljem daje poglobljeno
teoretično znanje obravnavane tematike,
kakor tudi povezovanje le-tega s prakso.
16.3 Refleksija
Za slušatelje je poglavitnega pomena
razumevanje teoretičnih načel in njihovo
povezovanjem s praktičnimi
izkušnjami/znanji.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Slušatelji osvojijo spretnosti uporabe strokovne literature in drugih virov, kritično analizo/presojo posameznih problemov, prenosa znanja v prakso, itd.
Slušatelji pridobijo znanje individualnega strokovnega izražanja skozi seminarski način dela, zlasti v smislu predstavitve lastnih dosežkov (npr. nastop v okviru študijske skupine) itd.
17. Metode poučevanja in
učenja Predavanja, seminarji oz. raziskovalni seminarji, vaje (računske)
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
- vpis v letnik študija (splošni pogoj za vključitev v delo predmeta)
- pogoj za opravljanje izpita so opravljene vse študijske obveznosti
(prisotnost na vajah, opravljanje seminarja)
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
- skupna ocena pri predmetu je sestavljena iz ocene pisnega/ustnega
izpita in ocene opravljenega seminarja (individualne seminarske
naloge)
- ocenjevanje od 1-10 (6-10 pozitivno oz. 1-5 negativno), posebej se
ocenjuje pisni/ustni del in seminar
- ocena iz opravljenega seminarja (ocena 1-10) lahko predstavlja do
največ 40% skupne ocene predmeta
20. Metode evalvacije kakovosti -samoevalvacija
21. Sestavljalec učnega načrta mag. Evald Kranjčevič
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
32
2.5 Uvod v okoljsko pravo
1. Naslov enote / predmeta / modula UVOD V OKOLJSKO PRAVO
2. Koda enote UOP1/2 3. Število ECTS
kreditov
4
4. Kontaktne
ure
Skupaj 40 ur P 30 ur S V 10 ur Ostale oblike
5. Stopnja DODIPLOM-
SKA (PRVA)
6.
Letnik
1. 7. Semester II.
8. Študijski program VARSTVO
OKOLJA
9. Študijska
smer
VARSTVO OKOLJA
10. Steber programa OBVEZNI – SKUPNI 11. Jezik SLOVENSKI
12.
Posebnosti
/
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence
Predmet naj bi študentom dal osnovna znanja o
zakonodaji na področju varstva okolja. Študenti naj bi
ta znanja povezali z drugimi znanji s področja varstva
okolja in se jih naučili uporabljati pri reševanju pravnih
problemov varstva okolja in v zvezi z drugimi vprašanji
varstva okolja, ki zahtevajo poznavanje pravnega
okvira.
14. Opis vsebine
-sistemska opredelitev pravnega varstva okolja;
- opredelitev področja urejanja;
- cilji pravnega varstva okolja;
- razmerje do drugih pravnih področij (ohranjanje narave,
raba naravnih dobrin, urejanje prostora, graditev objektov
itd.);
- opredelitev najpomembnejših pojmov (okolje, poseg v
okolje, obremenjevanje okolja, onesnaževanje okolja,
povzročitelj obremenjevanja okolja, naravne dobrine in
drugo);
- subjekti varstva okolja;
- temeljna načela varstva okolja;
- instituti varstva okolja (okoljski načrti, programi, ukrepi
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
33
varstva okolja, okoljevarstveno soglasje in okoljevarstveno
dovoljenje, informacijski sistem varstva okolja, ekonomski in
finančni instrumenti, nevladne organizacije, inšpekcijski
nadzor);
- gospodarske javne službe (splošno in posebno na
področju varstva okolja);
- koncesije naravnih dobrin (splošno);
15. Temeljna literatura
Veljavni zakoni in drugi predpisi s področja varstva
okolja, Čebulj, Pichler, Prančič: Zakon o varstvu okolja
s komentarjem, Lj. 1993 (uvod);
-
16. Predvideni študijski
dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent spozna in razume pravno
ureditev varstva okolja in
trajnostnega razvoja in ju je
sposoben povezovati z drugimi
področji.
16.2 Uporaba
Študent je sposoben poiskati
veljavno zakonodajo in uporabiti
relevantne pravne norme v
konkretni situaciji.
16.3 Refleksija
Študent je sposoben kritično
ovrednotiti pridobljeno znanje in
njegovo uporabo v konkretnih
primerih.
16.4 Prenosljive
spretnosti – niso
vezane le na en
predmet
Poznavanje pravnega sistema in vrste
pravnih virov: reševanje konkretnih
primerov z metodami prava.
17. Metode poučevanja
in učenja
Predavanja, seminarsko delo, reševanje konkretnih
primerov, analiza in uporaba pravnih tekstov.
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za
opravljanje študijskih
obveznosti
19. Metode ocenjevanja Pisni izpit, pozitivno ocenjena seminarska naloga.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
34
in ocenjevalna lestvica Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil
/ ni opravil za seminarsko nalogo.
20. Metode evalvacije
kakovosti
Študentska anketa.
21. Sestavljavec učnega
načrta
Dušan Pichler, univ.dipl. soc.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
35
2.6 Ravnanje z odpadki
1. Naslov enote / predmeta /
modula Ravnanje z odpadki
2. Koda enote
RO1/2 3. Število ECTS
kreditov
4. Kontaktne
ure
Skupaj
40 P 40 V - S - Ostale oblike -
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program 6. Letnik I.
7.
Semester II.
8. Študijski
program Varstvo okolja
9. Študijska
smer -
10. Steber
programa Obvezni – skupni 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti -
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence
Cilj predmeta je podati študentom znanje o vrstah
odpadkov in njihove lastnosti, ki pripomorejo k nadaljnji
izbiri metode za ravnanje z odpadki. Tako je namen
predmeta, seznaniti študente z različnimi metodami
ravnanja z odpadki in kritičnemu pristopu pri izbiri le te.
Študentje naj bi razumeli namen ravnanja z odpadki torej,
preprečevanje nastanka odpadkov pri izvoru, ločen zajem,
recikliranje ali druge vrste snovne izrabe odpadkov ter
njihovo varno in za okolje sprejemljivo končno oskrbo.
Posebni poudarek je dan tudi na ureditev odlaganja
odpadkov, kjer se študentje seznanijo z vsemi posledicami
te aktivnosti in so na podlagi le tega, sposobni oceniti
tehnologije ki so, kot nujni ukrep pri varovanju zdravja in
okolja, potrebne za kakovostno ureditev odlagališč. Celotno
znanje naj bi študentje znali podpreti z interpretacijo
slovenske in evropske zakonodaje s področja ravnanja z
odpadki, ki je tekom študija predstavljena po posameznih
področjih. Ne nazadnje učni načrt predvideva tudi pristop
vključevanja družbe pri razvoju upravljanja z odpadki, ki naj
bi ga študentje ob zaključku predmeta znali uporabiti pri
izbiri strategije za upravljanje z odpadki.
14. Opis vsebine - Definicija in vrste odpadkov
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
36
(komunalni odpadki, industrijski odpadki, kmetijski
odpadki, nevarni odpadki ter prikaz razvrstitve
odpadkov po skupinah določenih v 2000/532/EC)
- Fizikalne, kemijske in biološke lastnosti odpadkov
(gorljivost, specifična teža, vlažnost, organski delež,
energijska vrednost,...)
- Nevarni odpadki
(razvrstitev in lastnosti nevarnih odpadkov)
- Strateške usmeritve in cilji ravnanja z odpadki
(pravni akti, ki urejajo področje ravnanja z odpadki,
evropska in slovenska zakonodaja na področju
ravnanja z odpadki)
- Hierarhija ravnanja z odpadki
(zmanjševanje odpadkov pri njihovem izvoru,
recikliranje, transformacija odpadkov, odlaganje)
- Funkcionalni elementi pri sistemu ravnanja z odpadki
(nastajanje odpadkov, ravnanje z odpadki, zbiranje
odpadkov, prenos in transport, ločevanje, obdelava,
transformacija odpadka, trženje)
- Postopki obdelave, predelave in odstranjevanja
odpadkov:
biološka obdelava odpadkov (aerobna in anaerobna)
termična obdelava odpadkov (uporaba kot sekundarno
gorivo, so-sežig in sežig odpadkov),
mehanski postopki obdelave,
kemični in fizikalno-kemični postopki obdelave,
odlaganje odpadkov (posledice odloženih odpadkov –
reakcije na odlagališčih, plinski izpusti, izcedne vode,
kriteriji za odlaganje, ureditev odlagališč in tehnologije
odlaganja ter potrebni ukrepi ob zaprtju odlagališč)
- Posledice neprimernega ravnanja z odpadki
(higiena, zdravje, voda, tla, zrak)
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
37
- Koncept upravljanja z odpadki
(analiza stanja, formuliranje ciljev, prognoza nastanka
odpadkov, načrtovanje ukrepov, izvedba)
- Prognoza za odpadke
(opredelitev problema in metodološka rešitev, potrditev
podatkov, primer za izračun prognoze komunalnih
odpadkov za razvoj strategije upravljanja z odpadki na
določenem območju)
- Vključevanje javnosti in ponujena nadomestila
(odpor javnosti in strateške napake pri razvoju strategije
za upravljanje z odpadki, vključevanje interesnih skupin,
skupnosti in družbe)
15. Temeljna literatura
- Skripta predavanj - Pravilnik o ravnanju z odpadki RS - EC Council Directive of 15 July 1975 on waste -
(75/442/EEC) - Pravilnik o odlaganju odpadkov RS - EC Council Directive 1999/31/EC of 26 April 1999 on the
landfill of waste (1999/31/EC) - Klasifikacijski seznam odpadkov 2000/532/EC - Izbrana poglavja knjig:
o Pichtel John, Waste Management Practices: Municipal, Hazardous and Industrial, 2008, izdano pri CRC Press
o Paul T. Williams, Waste treatment and disposal, Second edition, 2005, izdano pri John Willy & Sons
16. Predvideni študijski
dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
- Pridobljeno znanje različnih tehničnih procesov za upravljanje z odpadki
- Poznavanje vrste odpadkov in glede na njihove lastnosti zmožnost razlage za njihovo obnašanje v okolju in določitev metode za njihovo ravnanje.
- Razumevanje širokega spektra ravnanja z odpadki - od nastanka do odlaganja
- Poznavanje in razumevanje razlogov za različne strategije upravljanja z odpadki na različnih območjih
16.2 Uporaba - Uporaba znanja o ravnanju z
odpadki pri izbiri procesa upravljanja z odpadki
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
38
16.3 Refleksija
- Zmožnost interpretacije zakonskih ureditev na področju ravnanja z odpadki in uporaba le te na konkretnih primerih pri realizaciji strategij za upravljanje z odpadki
16.4 Prenosljive
spretnosti – niso
vezane le na en
predmet
- Uporaba in znanje tujih in evropskih zakonodajnih področij
- Reševanje konkretnih analitičnih problemov
- Zmožnost kritične ocene na področju varstva okolja
17. Metode poučevanja in
učenja Predavanja, individualna naloga
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za
opravljanje študijskih
obveznosti
Opravljena individualna naloga tekom semestra je potrebna
za pristop k končnemu izpitu
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Individualna naloga (20%) in pisni izpit (80%) se seštejeta v
končno oceno in sicer od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5
(negativno)
20. Metode evalvacije
kakovosti -
21. Sestavljalec učnega
načrta mag. Tanja Trpin
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
39
2.7 Osnove kemije/kemikalije
1. Naslov enote / predmeta /
modula OSNOVE KEMIJE/KEMIKALIJE
2. Koda enote OKK1/2 3. Število ECTS kreditov
4. Kontaktne
ure Skupaj 30 P 30 V S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
I. 7. Semester II.
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Študent obnovi znanja iz osnov kemije, spozna ključne vrste
anorganskih in organskih snovi in reakcij ter se seznani s principi
kemijske analize. Pridobljeno znanje lahko uporabi za razumevanje
kemijskih procesov, pojmov in tehnologij, kar potrebuje za samostojno
delo in timsko delo s strokovnjaki z različnih področij, zlasti pri
vrednotenju in obvladovanju vplivov na okolje.
14. Opis vsebine
Struktura atomov in molekul – zgradba atomov, periodni sistem,
kemijska vez, medmolekulske vezi in kristalna struktura.
Raztapljanje in raztopine.
Značilne anorganske reakcije in spojine – substitucije, nevtralizacija,
redoks reakcije, oksidi, kisline, baze, soli, anorganski kompleksi;
značilne anorganske spojine.
Kemijska termodinamika in kemijska kinetika – termodinamske količine,
hitrost reakcij in procesov, ravnotežja, kataliza.
Struktura in osnovne reakcije organskih spojin – strukturni tipi,
funkcionalne skupine, izomerije; značilne reakcije na skeletu; značilne
reakcije funkcionalnih skupin; radikali, fotokemijske reakcije. Osnove
nomenklature.
Značilne organske biološko pomembne spojine – aminokisline, peptidi,
proteini; encimi in koencimi; ogljikovi hidrati; lipidi; nukleinske baze in
kisline; hormoni; vitamini.
Polimeri.
Osnove kemijske analize – značilne identifikacijske in kvantizacijske
tehnike (barvne reakcije, gravimetrija, AA, UV-VIS, MS, IR, NMR, TLC,
GC, HPLC, termične in elektrokemične metode).
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
40
15. Temeljna literatura
1. F. Lazarini, J. Brenčič, Splošna in anorganska kemija (visokošolski
učbenik), Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1984 in kasnejše
izdaje.
2. M. Tišler, Organska kemija, Državna založba Slovenije, Ljubljana,
1988 in kasnejše izdaje.
Dodatna literatura:
1. J. Brenčič, F. Lazarini, Splošna in anorganska kemija (srednješolski
učbenik), DZS, Ljubljana, 1996 in kasnejše izdaje.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent pozna in razume osnovne pojme
kemije, tipe spojin, pretvorbe in kemijske
procese; seznani se s principi in nekaterimi
metodami analize snovi; zna prepoznati
tipe spojin in razvrščati spojine po tipih ter
fizikalnih in kemijskih lastnostih.
16.2 Uporaba
Pridobljena znanja študent uporabi pri
nekaterih drugih predmetih (npr. Osnove
biotehnologije, Ravnanje z odpadki,
Presoja vplivo na okolje idr.) ter pri svojem
delu.
16.3 Refleksija
Študent razvije sposobnost razumevanja in
samostojnega poglabljanja znanja iz kemije
ter povezovanja z drugimi vsebinami.
Razvije sposobnost kritične ocene
informacij in podatkov kemijskega značaja.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Študent pridobi znanja in tehnike dela, potrebna
pri nekaterih drugih predmetih.
17. Metode poučevanja in
učenja Predavanja, …….????
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Pisno preverjanje z ustnim dopolnjevanjem; ocena 1-5 je negativna, 6-
10 pozitivna.
20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa
21. Sestavljalec učnega načrta Dr. Janko Žmitek
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
41
2.8 Uvod v jezik stroke – 2. semester
1. Naslov enote / predmeta /
modula
Angleščina – Uvod v jezik stroke (Technical
English)
2. Koda enote A-UJS1/2 3. Število ECTS kreditov 3
4. Kontaktne
ure Skupaj 30 P 20 V 10 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
1.
Letnik
2. Semester
8. Študijski program
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik Slovenski, angleški
12.
Posebnosti Brez posebnosti.
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Razširitev poznavanja splošnega in strokovnega jezika,
Razširitev strokovnega besedišča,
Pravilna raba v ustnem in pisnem izražanju,
Razumevanje in kritična refleksija strokovnih besedil.
14. Opis vsebine
Razširitev jezikovnih in komunikacijskih veščin (simulacije in diskusije),
Principi dobrega pisanja in znanstvenega besedila (opis grafov),
Branje strokovnih besedil z znanstveno in ekološko tematiko iz
mednarodno priznanih revij (Nature, Scientific American),
Razširjanje strokovnega besedišča: osnovne znanosti o okolju in
njihova interdisciplinarna prepletenost, okoljska problematika (globalna
– lokalna), človek in okolje, varstvo okolja, ravnanje z odpadki itd.
Pregled angleške slovnice (conditional clauses, collocations,
prepositions)
15. Temeljna literatura
Day, Robert. Scientific English. Westport, Oryx Press, 1995.
Swan, M., C. Walker. How English Works: A Grammar Practice Book,
Oxford, Oxford University Press, 2004.
D. Cotton, D. Falvey and S. Kent: Maket Leader, Course Book,
Intermediate Business English, Longman, London, 2005.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
42
Revije Nature, Scientific American, The Ecologist, BBC Wildlife.
Jane Cordel: Cambridge Business English Activities. Serious fun for
Business English students. Cambridge University Press, Cambride,
2000.
John Crowther-Alwyn: Business Roles. 12 simulations for Business
English. Cambride University Press, Cambridge, 1997.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent pozna in aktivno uporablja osnovno
strokovno terminologijo znanstvene in ekološke
tematike,
pozna in aktivno uporablja obdelane slovnične
strukture,
kritično razmišlja in razglablja o prebranih
strokovnih besedilih.
16.2 Uporaba
Aktivna raba strokovnega besedišča in
slovničnih struktur ter komunikacijskih
veščin pri ustnem sporočanju (diskusijah
ter simulacijah) in pisnem sporočanju
(opisu grafov).
16.3 Refleksija Znanstveno razmišljanje in kritična
evaluacija strokovnih besedil.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Spretnosti komuniciranja: javno nastopanje,
kritično izražanje mnenja v diskusiji,
simulacije,
uporaba informacijske tehnologije: pri
samostojnem učenju in javnem nastopanju
organizacijske spretnosti: delo v dvojicah,
skupinah in samostojna predstavitev strokovnih
vprašanj,
reševanje problemov: individualno, skupinsko
reševanje nalog pri predavanjih in doma.
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja, seminarji, individualne naloge, vodeni individualni študij,
sodelovalno učenje / poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje,
simulacije, igre vlog, krajši govorni nastopi.
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Opravljeni kolokvij in ustna predstavitev znanstvene ali ekološke teme
ter dogovorjena oblika sprotnega preverjanja so pogoj za pristop h
končnemu izpitu.
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
(e) Kolokvij oz. izpit (f) ustni nastop od 6 (50%) - 10 (pozitivno) oz. 1- 5 (49%) (negativno)
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija; sprotna evalvacija s strani študentov v obliki skupinske
refleksije; predmetnospecifična anketa.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
43
21. Sestavljalec učnega načrta Lektor dr. Janja Polajnar
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
44
3.1 Ekonomika varstva okolja
1. Naslov enote / predmeta /
modula
EKONOMIKA VARSTVA OKOLJA
2. Koda enote EVO2/3 3. Število ECTS
kreditov
4
4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 30 S V 10 Ostale oblike
5. Stopnja DODIPLOM-SKA
(PRVA)
6. Letnik 2. 7. Semester III.
8. Študijski program VARSTVO
OKOLJA
9. Študijska smer VARSTVO OKOLJA
10. Steber programa OBVEZNI – SKUPNI 11. Jezik SLOVENSKI
12.
Posebnosti
/
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence
Predmet naj bi študentom dal osnovna znanja o
ekonomski politiki varstva okolja. Študenti naj bi ta
znanja povezali z drugimi znanji s področja varstva
okolja in se jih naučili uporabljati pri reševanju
problemov varstva okolja.
14. Opis vsebine
- teorija eksternalij, redkost naravnih dobrin
- osnove ekonomike varstva okolja,
- načelo povzročitelj obremenitve plača,
- ekonomski in finančni instrumenti varstva okolja,
- okoljsko knjigovodstvo,
- okoljska reforma javnih financ,
- analiza stroškov in koristi obremenjevanja okolja analiza
stroškovne učinkovitosti kot modela za odločitve
15. Temeljna literatura
- Ahmed Hussen: Principles of Environmental
Economics
- Janet M. Thomas: Environmental Economics and
Management
- Handbook of incentive measured for Biodiversity,
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
45
OECD
- Veljavni zakoni in drugi predpisi s področja varstva
okolja
16. Predvideni študijski
dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent spozna in razume
ekonomiko varstva okolja in
trajnostnega razvoja in ju je
sposoben povezovati z drugimi
področji.
16.2 Uporaba
Študent je sposoben poiskati in
uporabiti relevantne metode in
instrumente ekonomike varstva
okolja .
16.3 Refleksija
Študent je sposoben kritično
ovrednotiti pridobljeno znanje in
njegovo uporabo v konkretnih
primerih.
16.4 Prenosljive
spretnosti – niso
vezane le na en
predmet
Poznavanje ekonomike in vrste
instrumentov: uporaba konkretnih
primerov.
17. Metode poučevanja
in učenja
Predavanja, seminarsko delo, reševanje konkretnih
primerov, analiza in uporaba pravnih tekstov.
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za
opravljanje študijskih
obveznosti
19. Metode ocenjevanja
in ocenjevalna lestvica
Pisni izpit, pozitivno ocenjena seminarska naloga.
Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil
/ ni opravil za seminarsko nalogo.
20. Metode evalvacije
kakovosti
Študentska anketa.
21. Sestavljavec učnega
načrta
Mag. Nives Nared, dipl. ekon.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
46
3.2 Uvod v prostorsko načrtovanje
1. Naslov enote / predmeta /
modula Uvod v prostorsko načrtovanje
2. Koda enote UPN2/3 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne
ure Skupaj 40 P 30 V 10 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6.
Letnik
7. Semester
8. Študijski program
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti Poudarjena inter- in transdisciplarnost predmeta
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
V grobem je prostorsko planiranje sklop dejavnosti potrebnih za
izdelavo prostorskega načrta, ki je predvsem kodifikacija prostorskih
vrednot v družbi, zapis pravil obnašanja v prostoru in s prostorom. Je
tudi pomembno sredstvo za sproščanje prostorskih sektorskih
napetosti, preprečevanje razvojnih namer, ki bi ogrozile ali celo
onemogočile primerno razumevanje ali rabo podedovanih prostorskih
kakovosti, in hkrati ogrodje za sinergično združevanje konstruktivnih,
dobronamernih in inovativnih naporov, ki soustvarjajo kakovostno
življenjsko okolje. Torej je hkrati podlaga za različna pravna in upravna
opravila, vezana na razvoj nepremičnin, vključno z določitvijo
namembnosti prostora, in grobi tehnični okvir za načrtovanje
posameznih delov prostora mesta, tj. stavb, odprtih prostorov, ulic,
infrastrukture idr. V zadnjem času prostorski plan kot objekt sicer
izgublja na pomenu, pač pa narašča pomen postopka in posameznih
opravil, do uveljavitve prostorske kode.
14. Opis vsebine
Predmet se bo osredotočil na nekatera pomembnejša vprašanja za
razumevanje procesov prostorskega načrtovanja, in sicer:
Razvoj prostorsko-planerske misli od antike do danes;
Prostorsko-planska opravila;
Hierarhija prostorskih planskih dokumentov;
Sodobne vrednote in cilji urejanja prostora;
Vrste planskih dokumentov glede na vpliv in podrobnost s primeri;
Dokumenti in listine EU ter Slovenije, vezanih na prostorsko planiranje;
15. Temeljna literatura
Hall, Peter (1998) Cities in civilisation: Technology and urban order,
Weidenfeld and Nicholson, London.
Pogačnik, Andrej (2000) Urejanje prostora za tretje tisočletje,
Študentska založba (Knjižna zbirka Scripta, Prostorsko planiranje),
Ljubljana.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
47
Košir, Fedja (1993) Zamisel mesta, Slovenska matica, Ljubljana.
Millenium project (2006) Združeni narodi, New York.
Evropske listine in dokumenti (ESDP, Bristol Accord, Leipziška listina,
Urban acqui idr.)
Izbrani znanstveni in strokovni članki.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Znanje o sistemih prostorskega planiranja,
umestitvi sklopa v multi- in
transdisciplinarno polje sodobnega
urejanja prostora, razumevanje sodobnih
vrednot in ciljev prostorskega razvoja
16.2 Uporaba
Praktična uporabo pri znanstvenih,
upravnih, svetovalnih-projektantskih in
upravljavskih dejavnostih
16.3 Refleksija
Posledice prostorskega razvoja postanejo
opazne šele v daljšem obdobju, zato jih je
treba predvidevati, in omogočiti nasprotne
procese pozitivnih prostorskih in okoljskih
teženj.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Razumevanje širšega sklopa nujnosti
prostorskega planiranja za prostorski razvoj, ki
vključuje različna opravila, vezana na
raziskovalno delo, upravljavske postopke in
načrtovanje.
17. Metode poučevanja in
učenja
Uvodna predavanja v tematike, predstavitev seminarskih nalog z
razpravo, “planska igra” - vaja
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Ni posebnih pogojev
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
60 % pisni izpit, 30 % seminarska naloga, 10 % predstavitev
seminarske naloge.
Pogoj za pristop k izpitu je oddana seminarska naloga
Ocenjevalna lestvica 1–5 (ni opravil/a), 6–10 (opravil/a)
20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa po oddaji seminarskih nalog in pred izpitom
21. Sestavljalec učnega načrta Ivan Stanič, univ. dipl. inž. arh.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
48
3.3 Spremljanje stanja okolja
1. Naslov enote / predmeta /
modula Spremljanje stanja okolja
2. Koda enote SSO2/3 3. Število ECTS kreditov 9
4. Kontaktne
ure Skupaj 90 P 40 V 50 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
2 7. Semester
3. P in 4. V
8. Študijski
program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber
programa
11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Cilj predmeta je seznaniti študenta z osnovnimi pristopi pri
spremljanju stanja okolja. Študenti pridobijo naslednje
kompetence: organizirati razne vrste monitoringa glede na
zahteve, povezovati rezultate posamičnih monitoringov
okolja, zbrati, obdelati in ovrednotiti rezultate različnih
monitoringov, izdelati ocene stanja okolja na lokalni, državni
in mednarodni ravni, pripraviti strokovne podlage za
odločanje, pripraviti osnovne zgoščene podatke o stanju
okolja za širšo javnost, uporabljati inovativno in ustvarjalno
mišljenje.
14. Opis vsebine
Pri predmetu se študentje seznanijo z osnovnimi pristopi pri
spremljanju stanja okolja. Seznanijo se z različnimi ravnmi
analize in ocene stanja okolja, tako po posameznih
sestavinah okolja, v prostoru in po ravneh (lokalno,
državno, mednarodno). Seznanijo se z osnovnimi oblikami
in vrstami podatkov ter opažanj. Spoznavajo metode za
povezovanje, analizo in pripravo ocen o stanju okolja, tudi s
pomočjo okoljskih indikatorjev. Seznanijo se z metodami
prostorske predstavitve okoljske problematike.
15. Temeljna literatura
- Starkey, Richard (urednik), Andersson, Ingvar: Environmental management tools for SMEs : a handbook : March 1998, Luxembourg : Office for Official Publications of the European Communities, Copenhagen : European Environment Agency, cop. 1998; - EC: The standardised reporting directive : a synthesis
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
49
report on the first application of standardised reports from Member States : from 1993-1995, Luxembourg : Office for Official Publications of the European Communities, cop. 2000; - EEA: Europe's environment: the second assessment: an overview, Luxembourg : Office for Official Publications of the European Communities, 1998; - Subramanian, G, urednik: Quality assurance in environmental monitoring : instrumental methods, Weinheim [etc.] : VCH, 1995; - International Workshop on Combining and Comparing Analytical Results ; 2006 ; Rome - Spellerberg, Ian F., Holdgate, Martin W.: Monitoring ecological change, 2nd ed., Cambridge : University press, 2005; - Lenihan, John (urednik), Fletcher, William W.(urednik):
Measuring and monitoring the environment, Glasgow,
London: Blackie, 1978
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Razumevanje pojmov, zakonitosti,
teorij, pojavov, struktur, procesov,
odnosov, postopkov ocenjevanja
stanja okolja
16.2 Uporaba
Uporaba teoretičnih spoznanj na
posameznih primerih, iskanje
povezav s prakso, vrednotenje
stanja okolja
16.3 Refleksija
Kritično ovrednotenje skladnosti
med teoretičnimi načeli in
praktičnim ravnanjem
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Spretnosti uporabe domače in tuje
literature in drugih virov, zbiranja in
interpretiranja podatkov, poročanje
(ustno in pisno), identifikacija
problemov, kritična analiza, sinteza,
pisanje člankov, delo v skupinah
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja, vaje, seminar, projektno delo, individualne
naloge, delo na terenu, delavnice, nastopi
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Opravljene vaje, seminar in individualna naloga so pogoj za
pristop h končnemu izpitu.
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica 6–10 (pozitivno) oz. 1–5 (negativno)
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
50
20. Metode evalvacije kakovosti študentska anketa
21. Sestavljavec učnega načrta dr. Irena Rejec Brancelj
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
51
3.4 Presoje vplivov na okolje
1. Naslov enote / predmeta /
modula Presoje vplivov na okolje
2. Koda enote PVO2/3 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne
ure Skupaj 40 P 20 V 20 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
7. Semester
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer Varstvo okolje
10. Steber programa Obvezni /kot dodatek še
čezmejne presoje kot izbirni
11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti predavanja s seminarji
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Sposobnost razumevanja presoj vplivov na okolje kot
horizontalnega okoljskega instrumenta
14. Opis vsebine
Predstavitev okoljskih direktiv vezanih na presoje vplivov na okolje
Predstavitev okoljskih direktiv, ki uvajajo pressoje vplivov na okolje
Konvencija Združenih Narodov o čezmejnih presojah vplivov na okolje
Zakonodaja v Sloveniji
Teorija presoj (SEA,EIA, SIA, HIA )
Predmeti presoj: spoznavanje planov, programov in načrtov
Prostorsko načrtovanje in presoje vplivov na okolje (CPVO, PVO)
Vsebinska področja presoj
Presoja vpliva na Naturo 2000
Okoljski cilji
Indikatorji
Presoja prve stopnje (screening)
Določanje okoljskih ciljev (scooping)
Izbor variant
Vrednotenje
Metodologija vrednotenja
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
52
Vloga in namen netehničnih povzetkov
Vloga javnosti in sodelovanje javnosti
Vloga nevladnih organizacij
Odločitve
Kohezijska politika in presoje
Kontrola in preverjanje kvalitete
Okolje, teorija in etika v primeru presojanja vplivov
Pomembne mednarodne organizacije in povezave na področju presoj
15. Temeljna literatura
Implementing Strategic Environmental Assessment, M. Scdmidt, E.
Joao, E. Albrecht, European protection in the European Union, 2004.
Strategic Environmental Assessment for operational programmes for
cross-border cooperation, Slovenian experiences, V.Kolar-Planinšič,
2008.
Applying strategic environmental assessment, OECD, 2006
Strateške presoje vplivov na okolje, REC, 2002
Application guidelines for SEA, European Commission, 2006
Aplying habitats assessment according to art. 6 and 7, European
commission, 2007
Habitats assessment, Techniche Universitat Berlin, 2006
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Razumevanje vseh temeljnih vrst in
principov presoj
Poznavanje zakonodaje
Poznavanje vseh predmetov presoj
Znanje izvedbe vseh korakov v procesu
presoj
Poznavanje vseh evropskih direktiv in
mednarodnih okvirjev s področja presoj
Poznavanje pomena okoljske etike
Osnovno znanje o vseh mednarodnih
organizacijah s področja presoj
16.2 Uporaba Znanje teoretične in praktične izvedbe
presoj
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
53
16.3 Refleksija
Sposobnost razumevanja teoretičnih
vidikov in uporabe izbora vrste presoje v
različnih situacijah programiranja,
planiranja in načrtovanja
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Spretnost povezave okoljskih ciljev in
indikatorjev z vseh področij v primeru celovite
presoje vplivov na okolje
Spretnost povezave med instrumenti okoljske
politike
Spretnost izvedbe preprostega okoljskega
poročila
Spretnost uporabe instrumentov v prostorskem
načrtovanju
Spretnost uporabe instrumentov v
programiranju
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja, prikazi praktičnih primerov, interaktivni pouk: delo v
skupinah,
Študij literature, priprava seminarja
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Opravljeni vsi izpiti 2.letnika
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Ocena je sestavljena iz dveh ocen : teoretičnega in praktričnega
znanja. Ocenjevalna lestvica je od 6-10 glede na pisni izpit v okviru
katerega se preverja teoretično znanje in seminarsko nalogo, v okviru
katere je preverjeno praktično znanje.
20. Metode evalvacije kakovosti Vprašalnik za študente po metodi mednarodnega študija MPA
21. Sestavljalec učnega načrta Mag. Vesna Kolar Planinšič
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
54
3.5 Evropska unija
1. Naslov enote / predmeta /
modula
Evropska unija – Pogodbe o ustanovitvi,
institucije
2. Koda enote EU-PUI2/3 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 20 V 20 S
Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
1 7.
Semester
1
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
Predavanje in vaje potekajo v specializiranih učilnicah, ki omogočajo
fleksibilno razporejanje opreme in uporabo sodobnih multimedijskih
sistemov
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Učna enota prispeva predvsem k razvoju naslednjih splošnih in
specifičnih kompetenc:
- široko in kritično razumevanje posledic razvoja in konstitucionalizacije evropskega prava
- poznavanje in razumevanje utemeljitve in zgodovine temeljnih disciplin s področja prava današnje EU in nacionalnega prava
- sposobnost razumevanja in uporabe sodobnih teorij s področja prava EU
- sposobnost razumevanja pravne terminologije in uporaba le-te - sposobnost povezovanja znanja različnih področij ter njegova
uporaba in implementacija v prakso - poznavanje in razumevanje procesov in stanj v poslovnem okolju z
vidika prava EU in sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev
- usposobljenost za raziskovanje na področju upravljanja z upoštevanjem pravnega vidika EU
- uporaba pridobljenega znanja v praksi - sposobnost reševanja konkretnih problemov s področja prava EU - interdisciplinarno povezovanje vsebin prava EU z ostalimi področji
uprave in inštitucij - sposobnost pridobivanja, selekcije in evalvacije novih pravnih
informacij in zmožnost ustrezne interpretacije na področju prava EU - razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti v domačem in
evropskem poslovnem okolju - kooperativnost, usposobljenost za timsko delo - zavezanost profesionalni etiki - sposobnost in interdisciplinarnega povezovanja znanja - sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov na področju
prava EU - poznavanje, načrtovanje, vpeljevanja prava EU na področje
nacionalne zakonodaje - razvoj strokovnih veščin in spretnosti na področju reševanja
problematike prava EU
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
55
- izdelovanje, spremljanje in vodenje postopkov s področja prava EU - poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zakonodaje) - usposobljenost za svetovalno delo (prenos znanja)
14. Opis vsebine
Zgodovina in razvoj Evropskih skupnosti
- pravni viri (pisani in nepisani pravni viri) - primarni viri - sekundarni viri Narava prava EU
- avtonomnost - primarnost - neposredna uporabnost in neposredni učinek Temeljna načela prava Skupnosti
- temeljne pravice - subsidiarnost - sorazmernost - legitimna pričakovanja - nediskriminatornost - transparentnost Institucije in organi
- uvod - pravna podlaga - spojitvena pogodba (Merger Treaty) - sedeži institucij Komisija
- sedež - sestava - predsednik - zakonodajna funkcija - izvršilna funkcija Svet
- sedež - sestava - odločanje - naloge sveta Evropski svet
Evropski parlament
- sedež - sestava - nadzorna funkcija - zakonodajna funkcija - proračunska funkcija Sodišče Evropskih skupnosti in Sodišče prve stopnje
- sedež - sestava - odločanje - sodišče prve stopnje Računsko sodišče
- sedež - sestava - pristojnosti
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
56
Druge institucije
- evropska centralna banka - ekonomski in socialni odbor - odbor stalnih predstavnikov - odbor regij - evropska investicijska banka - agencije - evropol Druge organizacije, pomembne za Evropske integracije
Pravno varstvo pred sodiščem ES in Sodiščem prve stopnje
- postopek pred sodiščem evropske skupnosti - postopki (tožbe) proti državam članicam zaradi kršitve prava
Skupnosti - sodni nadzor aktov Skupnosti - reševanje predhodnih vprašanj Štiri temeljne ekonomske svoboščine
- prost promet blaga - prosto gibanje delavcev - svoboda ustanovitve sedeža in opravljanja storitev - prost pretok kapitala in plačil
15. Temeljna literatura
- Evropsko pravo (2004). Zbirka gradiv Šole evropskega prava. Ljubljana: Založniška hiša Primath.
- Lenarerts, K. in P. V. Nuffel (2005). Constitutional Law of the European Union. London.
- Hay, Denys (1995): Evropa, rojstvo ideje, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana
- Pogajalska izhodišča Republike Slovenije za pogajanja o pristopu k Evropski uniji, Ljubljana: Služba Vlade RS za evropske zadeve, 2000 Peter Grilc, Pravo Evropske unije, prva in druga knjiga, Ljubljana, Pravna fakulteta in Cankarjeva založba 2001
- Pogačnik Miha. Institucionalni vidiki vključevanja v Evropsko unijo, Pravilnik 1999, št. 9-10
- Potočnik Jazen, Saša Prelič in drugi: Evropsko pravo: Zbirka gradiv šole Evropskega prava, Primath, Ljubljana, 2004
- Šinkovec, B.; Približevanje članstvu v EU in ustava, PP 1999, št. 6, str. 15-20
- Catherine Bernard: The substantive law of the EU – the Four Freedoms (Oxford Univestity 2004), del ki se nanaša na prosto gibanje oseb in državljanstva
- Craig P., De Burca G.: EU Law, Test cases and materials, second edition (Oxford University 2004), del ki se nanaša na prosto gibanje oseb in državljanstva
- Douglas - Scott Sionaidh, A tae of two courts: Luxembourg, Strasbourg and the growing european human rights acyuis, CML Rev., št. 3/2006, str. 629-665
- Hailbronner Kay: Union citizenship and access to social benefits, CML Rev, 5/2005, str. 1245-1267
- Sacha Prechal: Equality of tretment, non-discrimiantion and social policy; achivements in three themes, Common Market Law Review, Vol. 41, leto 2004, str. 533-551
- Sergio Carrera; What does free movement mean in theory nad practice in an enlarged EU?, European Law journal, Vol 11, No. 6, November 2005, str. 699-721
- V obvezno študijsko literaturo spadajo tudi veljavni zakoni, ki urejajo obravnavana področja in sprejeti zakoni ali predlogi zakonov za drugo obravnavo, po dogovoru s predavateljem glede na stanje
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
57
zakonodajnega postopka ob izvedbi predavanj
16. Predvideni študijski dosežki
Študent/ka pozna in razume:
- Zgodovinski razvoj evropske skupnosti, integracije zgodovinski koncept integracije
- Institucije EU s svojimi pristojnostmi, obveznostmi in pravicami
- Najpomembnejše pravne vire EU (primarne, sekundarne, pisane in nepisane)
- Posamezna področja prava EU
- Temeljna načela prava EU
- Sodni nadzor v evropski skupnosti
- Pravna razmerja med Slovenijo in EU
- Razločevanja nacionalno pravnih pravil, institucij in postopkov od skupnostno pravnih
- Terminologijo s področja prava EU
- Sekundarno pravo EU (uredbe, direktive, odločbe, priporočila, mnenja)
- Umestitve slovenskega pravnega sistema znotraj evropskih institucionalnih in pravnih integracij
- Uporaba pravne analize v obravnavi primerov iz evropske pravne prakse
- Široko in kritično razumevanje posledic razvoja in konstitucionalizacije evropskega prava
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanje do ene polovice. Ostale oblike: delo v manjših skupinah,
projektno delo, ustne obravnave in diskusije, strokovne ekskurzije,
seminarske naloge
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Ocenjevalna lestvica: ECTS
Pisni izpit 70 %, seminarska naloga ali projektna naloga z zagovorom
30 %
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija ob zaključku predavanj in vaj
21. Sestavljavec učnega načrta Jožica Fabjan
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
58
3.6 Trajnostni promet
1. Naslov enote / predmeta /
modula Trajnostni promet
2. Koda enote TP2/3 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne
ure Skupaj 40 P 30 V 10 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
2. 7. Semester III.
8. Študijski program
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Cilj predmeta je ponuditi temeljne sposobnosti za zagotavljanje
učinkovite in enakopravne mobilnosti za vse ob minimizaciji
nezaželenih stranskih učinkov. Specifične kompetence v zvezi s tem
so:
1. Razumevanje vloge mobilnosti za trajnostni razvoj
2. Poznavanje možnih ukrepov za doseganje trajnostne mobilnosti
3. Sposobnost ovrednotenja prometnih politik na nacionalni in lokalni
ravni z vidika trajnostne mobilnosti
4. Sposobnost odzivanja na konkretne probleme v zvezi z mobilnostjo v
lokalnem okolju
14. Opis vsebine
Trajnostni promet oz. širše trajnostna mobilnost pomeni zagotavljanje
učinkovite in enakopravne mobilnosti za vse ob minimizaciji
nezaželenih stranskih učinkov. Izziv je najti rešitev za uskladitev koristi
mobilnosti za gospodarski in družbeni razvoj z neželenimi okoljskimi in
družbenimi učinki mobilnosti.
Cilj trajnostne mobilnosti je takšna prometna politika, ki posameznikom
in družbenim skupinam omogoča zagotavljanje potrebe po mobilnosti
ob čim nižjih celotnih stroških in čim manjših stranskih učinkih, tveganjih
in porabi naravnih virov. Vprašanje je, kako to doseči.
Ključ je v integriranem načrtovanju za mobilnost. Hoja, kolesarjenje,
avtobusni promet, železniške povezave in uporaba avtomobila se
morajo medsebojno podpirati in dopolnjevati. Koordinirano in
integrirano je potrebno ukrepe tudi izvajati: sistemi javnega prevoza
morajo biti npr. prilagojeni potrebam uporabnikov, časovno in cenovno.
Integrirani pristop k reševanju izzivov mobilnosti združuje tudi
spremembo obnašanja ljudi v prometu in njihovem načinu življenja,
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
59
tehnološke izboljšave za povečanje učinkovitosti prometa, vključevanje
resničnih stroškov prometa v procese odločanja itd.
Načrtovanje in izvajanje ukrepov za trajnostno mobilnost zahteva
ustrezno usposobljene ljudi, kar je tudi temeljni cilj tega predmeta.
15. Temeljna literatura
ELTIS (2008). http://www.eltis.org/Vorlage.phtml?sprache=en
Evropska Komisija (2001). Bela knjiga: Evropska prometna politika za
2010: čas za odločitev
Evropska Komisija (2007). Zelena knjiga: Za novo kulturo mobilnosti v
mestih
Fokus (2005). Trajnostna mobilnost
ITDP (2008). http://itdp.pmhclients.com/index.php
The Commons (2008). http://www.ecoplan.org/com_index.htm
Civitas (2008). http://www.civitas-
initiative.org/main.phtml?lan=en
Svetovna banka (1999). Sustainable Transport: Priorities for Policy
Reform.
http://www.worldbank.org/transport/pol_econ/tsr.htm#bibliography
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Razumevanje trajnostne mobilnosti obsega
naslednje vsebine:
- vloga mobilnosti za družbo in gospodarstvo
- neželeni učinki mobilnosti in prometa - resnični stroški prometa - mobilnost in prostorski razvoj - mobilnost in poraba energije - mobilnost in dostopnost storitev
16.2 Uporaba
Uporaba znanja in razumevanja trajnostne
mobilnosti je povezana predvsem z
ustvarjanjem pogojev za trajnostno
mobilnost ter z integriranim načrtovanjem
in izvajanjem ukrepov za trajnostno
mobilnost. Ti obsegajo predvsem:
- pripravo trajnostnih prometnih načrtov - upravljanje potreb po mobilnosti - izboljševanje pogojev za hojo in
kolesarjenje - izboljševanje ponudbe javnega
potniškega prometa - prostorsko načrtovanje za pešcu
prijazna mesta - spreminjanje potovalnih navad
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
60
16.3 Refleksija
Refleksija prometne in drugih politik na
nacionalni in lokalni ravni z vidika
trajnostne mobilnosti omogoča kritično
ovrednotenje obstoječe prakse na področju
mobilnosti. Refleksija bo potekala v obliki
seminarja.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Izmed prenosljivih spretnosti je pomembna
sposobnost odzivanja na zelo konkretna
vprašanja v zvezi z mobilnostjo in reševanje
problemov v lokalnem okolju, ki jo slušatelj
pridobi skozi nov pogled na vsakdanje
probleme.
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja in seminarji, projektno delo na konkretnih problemih,
sodelovalno učenje / poučevanje.
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Pogoj za pristop h končnemu izpitu je opravljen seminar.
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
(a) ustni /pisni izpiti, seminarske naloge, reševanje realnih problemov; (b) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil; ob
upoštevanju Šole.
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, študentska anketa
21. Sestavljavec učnega načrta Marko Peterlin
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
61
3.7 Jezik stroke (tretji semester)
1. Naslov enote / predmeta /
modula
Angleščina – Jezik stroke (English for Specific
Purposes)
2. Koda enote A-JS2/3 3. Število ECTS kreditov 3
4. Kontaktne
ure Skupaj 30 P 20 V S 10 Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
2.
Letnik
3. Semester
8. Študijski
program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber
programa
11. Jezik Slovenski, angleški
12.
Posebnosti Brez posebnosti.
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Razširitev strokovnega besedišča,
Pravilna raba v ustnem in pisnem izražanju,
Razumevanje in kritična refleksija strokovnih besedil,
Način kritičnega izražanja in znanstvenega razmišljanja.
14. Opis vsebine
Razširitev jezikovnih in komunikacijskih veščin (predstavitev
znanstvenega članka),
Principi dobrega pisanja in znanstvenega besedila (povzetki
znanstvenih besedil ali člankov),
Branje in analiza strokovnih besedil z znanstveno in ekološko tematiko,
Razširjanje strokovnega besedišča: osnovne znanosti o okolju in
njihova interdisciplinarna prepletenost, okoljska problematika (globalna
– lokalna), človek in okolje, varstvo okolja, ravnanje z odpadki itd.
Pregled angleške slovnice (linking words, phrasal verbs, passive)
15. Temeljna literatura
Day, Robert. Scientific English. Westport, Oryx Press, 1995.
Swan, M., C. Walker. How English Works: A Grammar Practice Book,
Oxford, Oxford University Press, 2004.
D. Cotton, D. Falvey and S. Kent: Maket Leader, Course Book,
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
62
Intermediate Business English, Longman, London, 2005.
Revije Nature, Scientific American, The Ecologist, BBC Wildlife.
Jane Cordel: Cambridge Business English Activities. Serious fun for
Business English students. Cambridge University Press, Cambride,
2000.
John Crowther-Alwyn: Business Roles. 12 simulations for Business
English. Cambride University Press, Cambridge, 1997.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent pozna in aktivno uporablja strokovno
terminologijo znanstvene in ekološke tematike,
pozna in aktivno uporablja obdelane slovnične
strukture,
samostojno oblikuje povzetke znanstvenih
sestavkov,
kritično razmišlja in razglablja o prebranih
strokovnih besedilih.
16.2 Uporaba
Aktivna raba strokovnega besedišča in
slovničnih struktur ter komunikacijskih
veščin pri ustnem sporočanju (predstavitev
znanstvenih člankov) in pisnem sporočanju
(povzetki znanstvenih besedil).
16.3 Refleksija Znanstveno razmišljanje in kritična
evaluacija strokovnih besedil.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Spretnosti komuniciranja: javno nastopanje
(predstavitev znanstvenega članka), kritično
izražanje mnenja v diskusiji,
uporaba informacijske tehnologije: pri
samostojnem učenju in javnem nastopanju
organizacijske spretnosti: delo v dvojicah,
skupinah in samostojna predstavitev strokovnih
vprašanj,
reševanje problemov: individualno, skupinsko
reševanje nalog pri predavanjih in doma.
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja, seminarji, individualne naloge, vodeni individualni študij,
sodelovalno učenje / poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje,
simulacije, igre vlog, krajši govorni nastopi.
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Opravljeni kolokvij in ustna predstavitev znanstvene ali ekološke teme
ter dogovorjena oblika sprotnega preverjanja so pogoj za pristop h
končnemu izpitu.
19. Metode ocenjevanja in (a) kolokvij, (b) ustni nastop
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
63
ocenjevalna lestvica od 6 (50 %) do 10 (pozitivno) oz. 1–5 (49 %) (negativno)
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija; sprotna evalvacija s strani študentov v obliki skupinske
refleksije; predmetnospecifična anketa.
21. Sestavljalec učnega načrta Lektor dr. Janja Polajnar
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
64
4.1 Gozdarstvo in lov
1. Naslov enote / predmeta /
modula Gozdarstvo in lov
2. Koda
enote
GL2/4 3. Število ECTS
kreditov
4
4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 20 ur V 20 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program 6.
Letnik
3 7.
Semester
I.
8. Študijski
program Varstvo okolja
9. Študijska
smer gozd
10. Steber
programa izbirni
11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti Gozdarstvo in lovstvo
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence Študenti pridobijo splošne in predmetno specifične kompetence
14. Opis vsebine
Zgodovina rabe tal in gozdov na Slovenskem od poselitve gorskega sveta, zlasti pa od 18. stoletja do danes ter zgodovina pomena gozdov za socialno, ekološko in gospodarsko stabilnost v prostoru.
Pomen gozdarstva in lovstva ter zakonov na Slovenskem od 18. stoletja do danes
Fitogeografske regije in višinski pasovi gozdov v Evropi in Sloveniji ter njihovi gozdni ekosistemi oz. glavne fitocenoze v Sloveniji
Biomi in habitatni tipi v Sloveniji ter njihove opredelitve (Natura 2000)
Osnove gozdne dendrologije
Razvoj gozdnih ekosistemov, sukcesije, ohranjenost naravnih zgradb in biodiverzitete
Problem vpliva klimatskih sprememb in onesnaženja zraka na propadanje in spreminjanje gozdnih ekosistemov in habitatov ter negativne posledice v prostoru
Današnji pomen dinamično stabilnih gozdnih ekosistemov v prostoru (gospodarska, socialna, ekološka-varovalna vloga v okolju)
Današnje dejavnosti in organiziranost so-naravnega gozdarstva in lovstva v Sloveniji (gojenje in varstvo gozdov, pridobivanje lesa in varstvo pri delu v gozdu, urejanje gozdov v Gozdno gospodarskih načrtih – GGN in gospodarjenja s populacijami divjadi v Lovsko gojitvenih načrtih - LGN)
Osnove biologije in ekologije avtohtonih in alohtonih vrst divjadi (lovski priročnik, izbrana literature)
Osnove biologije in ekologije ter varstva populacij in habitatov redkih in ogroženih avtohtonih vrst divjadi in ostale gozdne favne ter smernice za Prilagojeno GGN in LGN (zakonske osnove in obveze, konvencije in direktive)
Gojenje in lov divjadi v oborah ter varstvo avtohtone divjadi
Oblike, pomen, dejavnosti in posebnosti v slovenskem lovstvu
Dejavnosti CITES
Načrtovanje dejavnosti v gozdarstvu in lovstvu v opredeljenih območjih
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
65
varovanja narave (NATURA 2000, nacionalni in regijski parki, gozdni rezervati)
15. Temeljna literatura Pri nosilcu predmeta; priloga 1
16. Predvideni študijski
dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje Splošni pojmi
16.2 Uporaba Razumevanje dela v praksi
16.3 Refleksija Lastna kreativnost
16.4 Prenosljive spretnosti – niso
vezane le na en predmet Povezovanje vsebine učnega predmeta z
drugimi področji znanja
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja
Terenske vaje
Raziskovalna naloga-seminar in zagovor
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za
opravljanje študijskih
obveznosti
Kolokvij – 2x
Seminar – 1x, Izpit
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica Ocene opravil od 6-10 (pozitivno)
20. Metode evalvacije
kakovosti Študentska anketa, samoevalvacija
21. Sestavljalec učnega
načrta Dr. Miran Čas, univ. dipl. inž. gozd.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
66
4.2 Kmetijstvo in ribištvo
1. Naslov enote / predmeta /
modula Napaka! Neveljavno samosklicevanje zaznamka.
2. Koda enote KR2/4 3. Število ECTS kreditov 5
4. Kontaktne
ure Skupaj 50
P
Napaka!
Neveljavn
o
samosklic
evanje
zaznamka
.
V S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
5.
Letnik
4. Semester
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik slovenski/angleški
12.
Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Predmet Kmetijstvo in ribištvo obsega sklop osnovnih znanj o
konvencionalnem, intenzivnem in trajnostnem kmetijstvu, gozdarstvu in
ribištvu, ki so potrebna za kompetentno razumevanje in obvladovanje
tehnik pridelave in vplivov na strukturo in kvaliteto tal, površinske vode
in podtalnico, morja, količino in kvaliteto hrane, zdravje potrošnikov in
biološko raznovrstnost.
14. Opis vsebine
Vsebina predmeta vključuje konvencionalne, intenzivne in trajnostne
tehnike in tehnologije kmetijske in gozdarske pridelave ter ribištva,
vključno z uporabo kemičnih sredstev in biotehnologij. Pojasni
povezavo med gospodarsko učinkovitostjo posameznih vrst kmetijstva,
gozdarstva, ribištva in klimatskimi spremembami, ki so ena od
najpomembnejših posledic intenzivnih tehnik in tehnologij. Hkrati pa
klimatske spremembe odločilno vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo in
ribištvo (zaradi povečanih meteoroloških nestabilnosti, manjših padavin,
višjih temperatur, sprememb na področju biotične raznovrstnosti, npr.
poginov čebel itd.) . Nadaljne ključno področje je vpliv kemičnih
sredstev in biotehnologij na tla, zdravje ljudi in biodiverziteto.
Ekonomičnost kmetijstva, gozdarstva in ribištva je kriterij s
kratkoročnega in dolgoročnega vidika. Če ni učinkovita ali če ni uspešno
recikliranje naravnega vira (kvalitete tal in genskega materiala kultur)
lahko povzroča degradacijo potrebnih naravnih virov, vodi do
izčrpavanja teh virov. Vključuje pa tudi generiranje pozitivnih ali
negativnih zunanjih koristi ali stroškov (externalities) v obliki polucije ali
finančnih oz. produkcijskih stroškov. Nadalje vključuje stroške prodaje in
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
67
transporta na trg oz. ekonomski pomen lokalne ali regionalne
samooskrbe. Bistveni vidik je blagovna znamka, ki je višja oblika
komercializacije produktov.
Dojemanje ekonomskih, okoljskih, podnebnih, zdravstvenih, tehnoloških
in biodiverzitetnih dimenzij kmetijstva, gozdarstva in ribištva se izraža v
družbeni refleksiji kmetijstva in v dojemanju kmetijstva v samorefleksiji
in kulturi družbe in posameznika.
15. Temeljna literatura
Martina Bavec in sodelavci, Ekološko kmetijstvo, Ljubljana, 2001.
Dale Allen Pfeiffer, Eating Fossil Fuels, Oil, Food and the Coming Crisis
in Agriculture, 2006.
Anthony Weis, The Global Food Economy, The Battle for the Future of
Farming, 2007.
William R. Cline, Global Warming and Agriculture, End-of-century
Estimates by Country: Impact Estimates by Country, 2007.
Vandana Shiva, Monocultures of the Mind, Biodiversity, Biotechnology
and Scientific Agriculture, 1998.
Simon Jennings, Michel Kaiser, John D. Reynolds, Marine Fisheries
Ecology, Easybooks, 2008.
Jeremy D. Wilson, Andrew D. Evans, Philip V. Grice, Bird Conservation
of Farmland, Grassland and Heathland, Cambridge, 2008.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent bo razumel aplikacijo novih tehnik
in tehnologij v kmetijstvu, gozdarstvu in
ribištvu, njihovo povezanost z okoljem in
gonilne sile ekonomskega razvoja na the
področjih. Poznal bo tudi pravne regulative
na the področjih ter bo znal oceniti njihovo
tveganost za ljudi in za druge živalske in
rastlinske vrste. Znal bo ocenjevati , izbirati
in upravljati posamezne tehnologije za
posamezne projekte na zadevnih področjih.
16.2 Uporaba Soočen s posameznim projektom bo
sposoben ocenjevati posledice različnih
opcij in izbirati med optimalnimi glede
kvalitete produktov, rabe energije, vpliva na
zdravje in kvaliteto življenja potrošnikov in
na biodiveziteto.
16.3 Refleksija V dilemah o različnih tehnoloških opcijah na
področju kmetijstva bo sposoben hitro in
učinkovito presojati različne tehnične,
organizacijske, pravne rešitve in
interpretacije. Znal bo poiskati ustrezne vire
v literaturi in v praksi, lahko bo kritično in
produktivno ocenjeval in presojal ter
predlagal nove rešitve.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Samostojno in suvereno se bo gibal v slovenski
in tuji literaturi, obvladal rabo interneta in
arhivskih virov v kombinaciji z neposrednim
pogovorom z producenti, porabniki in
predstavniki zakonodajalcev, nadzornikov ter
medijev.
17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, seminarje, študijski obiski reprezentativnih institucij.
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
a) jezik
b) predmet Uvod v trajnostni razvoj
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
a) ustni izpit, seminarska naloga
b) 80% izpit, 20% seminarska naloga
c) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno).
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija z anketo učitelja
21. Sestavljalec učnega načrta Leo Šešerko
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
68
4.3 Pravo okolja
1. Naslov enote / predmeta / modula PRAVO OKOLJA I.
2. Koda enote PI-I 3. Število ECTS
kreditov
4. Kontaktne ure Skupaj 50 ur P 30 ur S V 20 ur Ostale
oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni
študijski program
6. Letnik II. IV. Semester III
.
8. Študijski program VARSTVO
OKOLJA
9. Študijska smer
10. Steber programa OBVEZNI -
SKUPNI
11. Jezik SLOVENSKI
12.
Posebnosti
Predmet se izvaja v kombinaciji predavanja in samostojnega
seminarskega dela.
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence
Predmet naj bi študentom dal osnovna znanja o
vsebini pravnih statusov in kategorij naravnih dobrin s
poudarkom na trajnostni rabi naravnih virov. Študentje
naj bi ta znanja povezali z drugimi znanji s področja
varstva okolja in se jih naučili uporabljati pri reševanju
problemov varstva okolja na splošno in na področjih
trajnostne rabe naravnih virov.
14. Opis vsebine
1. Pravni status in kategorije naravnih dobrin (naravni
viri, naravno javno dobro, naravne vrednote, naravno
bogastvo).
2. Pravna ureditev upravljanja z vodami
opredelitev področja urejanja, temeljna načela in opredelitev pojmov,
programiranje in načrtovanje na področju voda,
urejanje in raba voda,
druga vprašanja vodnega prava 3. Pravna ureditev upravljanja z mineralnimi
surovinami
opredelitev področja urejanja, temeljna načela in opredelitev pojmov,
programiranje in načrtovanje na področju mineralnih surovin,
pravna ureditev raziskovanja, izkoriščanja in
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
69
izvajanja rudarskih del,
druga vprašanja pravnega urejanja mineralnih surovin.
4. Pravna ureditev upravljanja s prostoživečimi vrstami
živali
opredelitev področja urejanja, temeljna načela in opredelitev pojmov,
programiranje in načrtovanje upravljanja z divjadjo in ribami,
pravna ureditev rabe divjadi in rib,
druga vprašanja pravnega urejanja prostoživečih živali.
5. Pravna ureditev upravljanja z gozdovi in
nerodovitnim svetom
opredelitev področja urejanja, temeljna načela in opredelitev pojmov,
načrtovanje upravljanja z gozdovi,
pravna ureditev upravljanja in rabe gozdovi,
druga vprašanja pravnega urejanja gozdov. 6. Pravna ureditev kmetijskih zemljišč:
opredelitev področja urejanja, temeljna načela in opredelitev pojmov,
načrtovanje in raba kmetijskih zemljišč,
ureditev prometa in predkupne pravice,
druga vprašanja pravnega urejanja kmetijskih zemljišč.
15. Temeljna literatura
- veljavni zakoni, podzakonski akti, programi in načrti
ter sodna praksa na področjih varstva okolja,
ohranjanja narave, upravljanja voda, mineralnih
surovin, gozdov, kmetijskih zemljišč, divjadi in lova ter
morskega in sladkovodnega ribištva;
- pravo EU: sekundarni pravni viri in praksa EU, ki se
nanaša na varstvo okolja, ohranjanje narave,
upravljanje voda, mineralnih surovin, gozdov,
kmetijskih zemljišč, divjadi in lova ter morskega in
sladkovodnega ribištva;
- mednarodne konvencije, ki urejajo področjih varstva
okolja, ohranjanja narave, upravljanja voda, mineralnih
surovin, gozdov, kmetijskih zemljišč, divjadi in lova ter
morskega in sladkovodnega ribištva
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
70
16. Predvideni
študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent spozna in razume
pravno ureditev trajnostne
rabe naravnih virov. Prav
tako spozna pomen
obravnavanega področja
za različne subjekte
varstva.
16.2 Uporaba
Študent je sposoben
poiskati veljavno
zakonodajo in uporabiti
relevantne pravne norme v
konkretni situaciji.
16.3 Refleksija
Študent je sposoben
kritično ovrednotiti
pridobljeno znanje in
njegovo uporabo v
konkretnih primerih.
16.4 Prenosljive
spretnosti – niso
vezane le na en
predmet
Poznavanje pravnega sistema in
vrste pravnih virov: reševanje
konkretnih primerov z metodami
prava.
17. Metode poučevanja
in učenja
predavanja, seminarsko delo, reševanje
konkretnih primerov, analiza in uporaba pravnih
tekstov
18. Pogoji za vključitev
v delo oziroma za
opravljanje študijskih
obveznosti
pogoj za vključitev v delo je vpis v 2. letnik študija
19. Metode
ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
- pisni izpiti, pozitivno ocenjena seminarska
naloga,
Ocene 6–10 (pozitivno) oz. 1–5 (negativno) oz.
opravil / ni opravil za seminarsko nalogo
20. Metode evalvacije Študentska anketa
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
71
kakovosti Preverjanje znanja
21. Sestavljalec
učnega načrta
mag. Jelka Kremesec Jevšenak, univ.dipl.prav.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
72
4.4 Celovito upravljanje voda
1. Naslov enote / predmeta /
modula Celovito upravljanje voda
2. Koda enote UKV 3. Število ECTS kreditov 5
4. Kontaktne
ure Skupaj 50 P 25 V 25 S Ostale oblike: 10 terenske vaje
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
II. 7. Semester IV.
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa obvezni -skupni 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
Predmet se izvaja v didaktični kombinaciji predavanja – terenske vaje –
samostojno seminarsko delo
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
– razumevanje sodobnih pristopov upravljanja voda ter metodoloških vidikov načrtovanja na področju voda,
– razumevanje evropskih in slovenskih predpisov na področju upravljanja voda,
– seznanjenost z organizacijski okvirom upravljanja voda ter medsektorsko problematiko,
– obvladovanje pojmov in vsebin upravljanja voda: varstvo, urejanje in raba voda,
– informiranost o stanju voda in antropogenih obremenitvah voda v Sloveniji.
14. Opis vsebine
Splošne vsebine:
– Evropski in slovenski okvir sodobnega upravljanja voda, – Organizacijski vidiki upravljanja voda v Sloveniji, – Vodnonačrtovalski proces in načrti upravljanja voda, – Medsektorska sodelovanja in povezovanja, – Integralni pristop: varstvo, raba, urejanje, – Sodelovanje javnosti.
Aplikativne vsebine:
– Vodna telesa površinskih voda, – Ekološko stanje voda, – Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev, – Koncept DPSIR, – Hidromorfološke obremenitve, – Točkovni viri onensaževanja, – Razprešeni viri onesnaževanja, – Biološke in ostale obremenitve, – Osnovni scenarij 2015 in pomembne zadeve upravljanja voda, – Okoljski cilji in izjeme okoljskih ciljev, – Umetna in močno preoblikovana vodna telesa in določitveni test
MPVT, – Programi ukrepov – osnovni, lista »A«, – Programi ukrepov – dodatni, lista »B«, – Operativni programi NPUV, – Programi stroškovno učinkovitih ukrepov,
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
73
– Ekonomske analize v upravljanju voda, – Monitoring, – Sodelovanje javnosti.
15. Temeljna literatura
Knjižni viri:
– Brouwer, Heinz, Zabel (2003). Governance of Water-related Conflicts in Agriculture.
– IzVRS (2007). Pomembne zadeve upravljanja voda, strokovne podlage. Inštitut za vode Republike Slovenije.
– Plut (2000). Geografija vodnih virov. – Rogers, Llamas, Martinez-Cortina (2006). Water Crisis: myth or
reality?. – Rumm, von Keitz, Schmalholz (2006). Handbuch der EU-
Wasserrahmenrichtlinie. Spletni viri:
– CIRCA, http://circa.europa.eu/Public – Ecologic, http://www.ecologic.de/modules – Euroepan Community, Environment,
http://ec.europa.eu/environment/water – RS MOP, Vodna direktiva,
http://www.wfd.mop.gov.si/vodna_direktiva – Water Framework Directive, http://www.euwfd.com/ Dostopnost literature:
– knjižnice, – splet, – predavatelj.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Znanje in razumevanje slušateljic in
slušateljev predmeta bo osredotočeno na
razumevanje pojmov, procesov metod in
postopkov v povezavi s sodobnimi pristopi
upravljanja voda ter metodološkimi vidiki
načrtovanja na področju voda, evropskimi
in slovenskimi predpisi na področju
upravljanja voda, organizacijskim okvirjem
upravljanja voda,
integralnostjo upravljanja voda (varstvo,
urejanje in raba voda) ter stanjem voda in
antropogenimi obremenitvami voda v
Sloveniji.
16.2 Uporaba
Znanje, pridobljeno pri predmetu
Upravljanje in kakovost voda, je
pomembno za bodoče kadre v znanstvenih
ustanovah, javnih raziskovalnih zavodih,
javnih zavodih, v državnih upravnih
službah ali upravnih službah lokalnih
skupnosti.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
74
16.3 Refleksija
Sodobni evropski vodnonačrtovalski
proces, ki prispeva k transparentnemu
upravljanju vodnih virov, se v preteklih letih
vse bolj uveljavlja tudi v slovenskem
prostoru. Z vnašanjem novih vsebin in
pogledov na upravljanje voda v vseh vidikih
tega, to je v varstvu, urejanju in rabi voda,
prinaša nove zahteve in usmeritve tako
splošno družbenega kot medsektorskega
delovanja in komuniciranja. Zato je
razumevanje zakonskih, metodoloških in
organizacijskih vidikov tega toliko
pomembnejše tudi za bodoče diplomante
smeri varstvo okolja.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Predvidene pridobljene spretnosti in veščine pri
predmetu so: uporaba domače in tuje literature,
uporaba spletnih virov, veščina zbiranja in
selekcioniranja podatkov, kritična analiza in
sinteza pridobljenih informacij in znanj,
interpretiranje literature in podatkovnih virov,
aplikacija teoretičnega znanja v realno okolje,
razvijanje sporočilnih tehnik v seminarskih
delih, terensko delo in skupinsko delo.
17. Metode poučevanja in
učenja
– predavanja, – seminarji, – delo na terenu.
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
– pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija, – pogoj za pristop k izdelavi eseja ali seminarske naloge so
opravljene terenske vaje.
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica – eseji, seminarske naloge, – 1-5 negativno; 6-10 pozitivno.
20. Metode evalvacije kakovosti – samoevalvacija.
21. Sestavljalec učnega načrta Dr. Aleš Bizjak
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
75
4.5 Tuji jezik – četrti semester
1. Naslov enote / predmeta /
modula
Angleščina – Jezik stroke (English for Specific
Purposes)
2. Koda enote A-JS 3. Število ECTS kreditov 3
4. Kontaktne
ure Skupaj 30 P 20 V 10 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
2.
Letnik
4. Semester
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik Slovenski, angleški
12.
Posebnosti Brez posebnosti.
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Razširitev poznavanja strokovnega jezika,
Razširitev strokovnega besedišča,
Pravilna raba v ustnem in pisnem izražanju,
Razumevanje in kritična refleksija strokovnih besedil,
Način kritičnega izražanja in znanstvenega razmišljanja.
14. Opis vsebine
Razširitev jezikovnih in komunikacijskih veščin (predstavitev
seminarske naloge),
Principi dobrega pisanja in znanstvenega besedila (seminarska
naloga),
Branje in analiza strokovnih besedil z znanstveno in ekološko tematiko,
Razširjanje strokovnega besedišča: osnovne znanosti o okolju in
njihova interdisciplinarna prepletenost, okoljska problematika (globalna
– lokalna), človek in okolje, varstvo okolja, ravnanje z odpadki itd.
Pregled angleške slovnice (prepositions, linking words, reported
speech)
15. Temeljna literatura
Day, Robert. Scientific English. Westport, Oryx Press, 1995.
Swan, M., C. Walker. How English Works: A Grammar Practice Book,
Oxford, Oxford University Press, 2004.
D. Cotton, D. Falvey and S. Kent: Maket Leader, Course Book,
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
76
Intermediate Business English, Longman, London, 2005.
Revije Nature, Scientific American, The Ecologist, BBC Wildlife.
Jane Cordel: Cambridge Business English Activities. Serious fun for
Business English students. Cambridge University Press, Cambride,
2000.
John Crowther-Alwyn: Business Roles. 12 simulations for Business
English. Cambride University Press, Cambridge, 1997.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent pozna in aktivno uporablja strokovno
terminologijo znanstvene in ekološke tematike,
pozna in aktivno uporablja obdelane slovnične
strukture,
samostojno oblikuje obširnejše znanstveno delo
(seminarska naloga),
kritično razmišlja in razglablja o prebranih
strokovnih besedilih.
16.2 Uporaba
Aktivna raba strokovnega besedišča in
slovničnih struktur ter komunikacijskih
veščin pri ustnem sporočanju (predstavitev
seminarske naloge) in pisnem sporočanju
(seminarska naloga).
16.3 Refleksija Znanstveno razmišljanje in kritična
evaluacija strokovnih besedil.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Spretnosti komuniciranja: javno nastopanje,
kritično izražanje mnenja v diskusiji,
predstavitev seminarske naloge,
uporaba informacijske tehnologije: pri
samostojnem učenju in javnem nastopanju
organizacijske spretnosti: delo v dvojicah,
skupinah in samostojna predstavitev strokovnih
vprašanj,
reševanje problemov: individualno, skupinsko
reševanje nalog pri predavanjih in doma.
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja, seminarji, individualne naloge, vodeni individualni študij,
sodelovalno učenje / poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje,
predstavitve.
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Opravljeni kolokvij in ustna predstavitev znanstvene ali ekološke teme
ter dogovorjena oblika sprotnega preverjanja so pogoj za pristop h
končnemu izpitu.
19. Metode ocenjevanja in (c) kolokvij oz. pisni izpit, (d) ustni nastop
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
77
ocenjevalna lestvica od 6 (50%) - 10 (pozitivno) oz. 1- 5 (49%) (negativno)
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija; sprotna evalvacija s strani študentov v obliki skupinske
refleksije; predmetnospecifična anketa.
21. Sestavljalec učnega načrta Lektor dr. Janja Polajnar
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
78
5.1 Okoljski sistemi in orodja
1. Naslov enote / predmeta /
modula Okoljski sistemi in orodja
2. Koda enote OSO 3. Število ECTS kreditov 5
4. Kontaktne
ure Skupaj 50 P 30 V 20 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
7. Semester
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Predmet bo študente seznanil s temeljnimi pristopi upravljanja z
okoljem.
14. Opis vsebine
Splošno:
Okoljska načela
Okoljska etika
Družbeno odgovorno ravnanje
Celostna politika proizvodov
Čistejša proizvodnja
Nove okoljske tehnologije
Trajnostna potrošnja
Konkretno:
Sistem upravljanja z okoljem ISO 14001
EMAS
Zelena javna naročila
Okoljski pregled
Okoljski indikatorji
Okoljsko poročanje
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
79
Znaki za okolje
Energijska učinkovitost
Analiza življenskega kroga izdelka
Okoljska zasnova izdelkov
Okoljsko knjigovodstvo
Presoja vplivov na okolje in Celovita presoja vplivov na okolje
Finančni in ekonomski instrumenti
Celovit program varstva okolja
15. Temeljna literatura
- Tools for Environmental Management: A Practical Introduction and
Guide, 2007
- 5 Akcijski načrt za okolje EU
- spletne strani EU, OECD, UNEP, EEA ipd.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študentke in študentje se bodo seznanili in
razumeli osnove okoljskih orodij in
sistemov upravljanja z okoljem.
16.2 Uporaba
Slušateljice in slušatelji se bodo poučili, v
katerih okoljih in ravneh ter kako je mogoče
uporabiti okoljska orodja in sisteme. Lahko
jih bodo uporabili v svojem življenskem in
delovnem okolju.
16.3 Refleksija
Evropska skupnost na področju varstva
okolja vpeljuje vse več okoljskih orodij,
sistemov in instrumentov, da bi lahko v čim
večji možni meri odpravila in preprečila
negativne vplive na okolje, ki jih povzroča
človek.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Znajo poiskati ustrezno literaturo,
selekcionirajo podatke, razumejo strokovno
izrazoslovje s tega področja, poskušajo
aplicirati teoretično znanje v svoje konkretno
okolje. Projektno in timsko delo.
17. Metode poučevanja in
učenja
- predavanja
- vaje
- seminar
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Pisni izpit, seminarska oziroma projektna naloga.
Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
80
za seminarsko nalogo.
20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa. Pogovori in pisne pripombe.
21. Sestavljalec učnega načrta mag. Alenka Burja
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
81
5.2 Pravo okolja II
1. Naslov enote / predmeta / modula PRAVO OKOLJA II.
2. Koda enote PO-II. 3. Število ECTS
kreditov
3
4. Kontaktne
ure
Skupaj 30 ur P 20 ur S V 10 ur Ostale oblike
5. Stopnja DODIPLOM-SKA (PRVA) 6. Letnik 2. IV. Semester III.
8. Študijski
program
VARSTVO OKOLJA 9. Študijska
smer
VARSTVO OKOLJA
10. Steber programa OBVEZNI -
SKUPNI
11. Jezik SLOVENSKI
12.
Posebnosti
/
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Predmet naj bi študentom dal osnovna
znanja o vsebini predpisov s področja
kmetijskih zemljišč in ribištva, s
poudarkom na trajnostni rabi in
vključevanjem okoljih vidikov. Študentje
naj bi ta znanja povezali z drugimi znanji s
področja varstva okolja in se jih naučili
uporabljati pri reševanju problemov
varstva okolja na splošno in na področjih
trajnostne rabe kmetijskih zemljišč in
prosto živečih vrst, ki so predmet ribištva
(vodne živali).
14. Opis vsebine
1. Pravna ureditev kmetijskih zemljišč:
opredelitev področja urejanja, temeljna načela in opredelitev pojmov,
umestitev področja urejanja v sistem varstva okolja in ohranjanja narave
načrtovanje in raba kmetijskih zemljišč,
varstvo kmetijskih zemljišč,
ureditev prometa in predkupne pravice. 2. Pravna ureditev varstva in trajnostne rabe
vodnih živali:
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
82
opredelitev področja urejanja, temeljna načela in opredelitev pojmov,
umestitev področja urejanja v sistem varstva okolja in ohranjanja narave
ureditev upravljanja z vodnimi živalmi,
načrtovanje in programiranje,
organiziranost in financiranje.
15. Temeljna literatura
- veljavni zakoni in drugi predpisi s področja
ohranjanja narave, varstva in trajnostne rabe
kmetijskih zemljišč in vodnih živali ter
ureditev ribištva
- Sistem varstva narave v Sloveniji,
Ministrstvo za okolje in prostor, oktober 2006
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent spozna in
razume pravno ureditev
varstva in trajnostne
rabe kmetijskih
zemljišč ter ribištva in
vodnih živali. Prav tako
spozna pomen
obravnavanega
področja za različne
subjekte varstva.
16.2 Uporaba
Študent je sposoben
poiskati veljavno
zakonodajo in uporabiti
relevantne pravne
norme v konkretni
situaciji.
16.3 Refleksija
Študent je sposoben
kritično ovrednotiti
pridobljeno znanje in
njegovo uporabo v
konkretnih primerih.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
83
16.4 Prenosljive
spretnosti – niso
vezane le na en
predmet
Poznavanje pravnega sistema
in vrste pravnih virov:
reševanje konkretnih primerov
z metodami prava.
17. Metode poučevanja in učenja
predavanja, seminarsko delo, reševanje
konkretnih primerov, analiza in uporaba
pravnih tekstov
18. Pogoji za vključitev v delo oziroma
za opravljanje študijskih obveznosti
pogoj za vključitev v delo je vpis v 2.
letnik študija
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
- pisni izpiti, pozitivno ocenjena
seminarska naloga,
Ocene od 6–10 (pozitivno) oz. 1–5
(negativno) oz. opravil / ni opravil za
seminarsko nalogo
20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa
Preverjanje znanja
21. Sestavljavec učnega načrta mag. Jelka Kremesec Jevšenak, univ. dipl.
prav.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
84
5.3 Upravljanje zavarovanih območij
1. Naslov enote / predmeta /
modula Upravljanje zavarovanih območij
2. Koda
enote
UZO 3. Število ECTS
kreditov
3 ECTS
4. Kontaktne ure
Skupa
j
30
P
20
V
10
S
Ostale
oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
2. 7. Semester III
8. Študijski
program Varstvo okolja
9. Študijska
smer Varstvo okolja
10. Steber
programa Obvezni - skupni
11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Slušatelji bodo osvojili sodobno razumevanje pomena zavarovanih
območij v povezavi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in trajnostnim
razvojem, pridobil ivpogled v upravljanje zavarovanih območij in
večstransko koristnost tako varstva narave, kakor tudi možnosti
razvoja, predvsem lokalnega prebivalstva, ki živi na zavarovanih
območjih.
14. Opis vsebine
- uvod v področje učnega programa;
- sistem varstva narave in zavarovanih območij v Sloveniji in njihovo
omrežje;
- vloga zavarovanih območij pri uresničevanju ciljev varstva narave;
- cilji zavarovanih območij (ohranjanje biotske raznovrstnosti, ciljne
skupine);
- kategorije zavarovanih območij;
- ustanavljanje zavarovanih območij, vključevanje javnosti v ta proces;
- pomen zavarovanih območij na mednarodni ravni<,
- pomen mednarodnih organizacij in Eu na zavarovana območja;
- mednarodni predpisi, pogodbe in konvencije, ki vplivajo na delovanje
zavarovanih območij;
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
85
- EU zakonodaja in zavarovana območja;
- Kako so zavarovana območja lahko upravljana in kakšne so
posebnostiupravljanja.
15. Temeljna literatura
Veljavni zakoni in drugi predpisi o varstvu narave in zavarovanih
območjih, mednarodne pogodbe in konvencije, predpisi EU, publikacija
Sistem varstva narave v Sloveniji (2006) spletne strani zavarovanih
območij
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent spozna sistemsko ureditev
zavarovanih območij, njihov pomen na
lokalnem, nacionalnem in mednarodnem
nivoju. Prav tako je poučen o
interdisciplinarnosti sektorskih vsebin
ustanavljanja zavarovanih območij ter
njihovem upravljanju zaradi ohranjanja
biotske raznovrstnosti ter lokalnega in
nacionalnega razvoja
16.2 Uporaba
Študent je sposoben s pridobljenim
znanjem kritično presojati razvojne potrebe
z občutkom za varstvo okolja in ohranjanje
biotske raznovrstnosti kot enega temeljnih
in ključnih pogojev za obstoj ter nadaljnji
kvalitetni razvoj sodobne družbe
16.3 Refleksija
Študent razume pomen in vlogo
kompleksnega procesa usklajevanja
različnih interesov v družbi
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja, seminarsko delo, javni nastopi, zunanji predavatelji,
terensko delo
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Vpis v 2. letnik
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Pisni izpiti, pozitivno ocenjena seminarska naloga
Ocene od 6-10 (pozitivno) oziroma 1-5 (negativno) oziroma opravil/ni
opravil za seminarsko nalogo
20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa
Preverjanje znanaja
21. Sestavljalec učnega načrta Mladen Berginc
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
86
5.4 Upravljanje biotske raznovrstnosti
1. Naslov enote / predmeta /
modula OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI
2. Koda enote OBR 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne ure
Skupa
j
40
P
30
V
10
S
Ostale
oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6.
Letnik
II 7. Semester III
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
V študijski proces predmeta so vključene tudi seminarske naloge in terensko
delo.
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Pridobitev osnovnega poznavanja pojma biotske
raznovrstnosti, njenega stanja in mehanizmov ohranjanja
14. Opis vsebine
Predmet obravnava področje biodiverzitete ali biotske
raznovrstnosti. Pojem biodiverzitete je razmeroma nov, saj
so ga prvič uporabili okoli leta 1986. Od tedaj, posebej pa
po sprejetju Konvencije o biološki raznovrstnosti v Rio de
Janeiru leta 1992, se je zanimanje za to področje močno
povečalo.
Predmet obravnava osnovne pojme s področja biotske
raznovrstnosti ter njen globalni, znanstveni, ekonomski,
estetski in etični pomen. Posebej so predstavljeni vidiki
ogroženosti biotske raznovrstnosti in mehanizmi njenega
vzdrževanja z naravovarstvenimi ukrepi. Študent pridobi
osnove poznavanja in razumevanje biotske raznovrstnosti,
ki sta ključna za smotrno izrabo naravnih virov v smislu
trajnostnega razvoja na eni strani, in za učinkovito varstvo
narave na drugi strani. Predmet obravnava biotsko
raznovrstnost kot kompleks in bogastvo celotne biosfere, ki
se manifestira v genetski raznovrstnosti organizmov, v
različnosti vrst živih bitij in v raznovrstnosti sistemov, ki jih
organizmi sestavljajo.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
87
Predmet »Ohranjanje biotske raznovrstnosti« sestavljajo
naslednji vsebinski sklopi in poglavja:
1) Biotska raznovrstnost – splošni del:
*pojem biotske raznovrstnosti, *biotska raznovrstnost v
času in prostoru, *ravni biotske raznovrstnosti, *različni
prostorski okvirji – globalni, evropski in regionalni,
*vrednost, pomen in uporabnost biotske raznovrstnosti.
2) Ravni biotske raznovrstnosti - stanje in perspektive pri
nas v primerjavi s svetom:
2.1. Genetska pestrost:
*predstavitev pojma, *kmetijstvo, *gozdni prostor, *koristi in
nevarnosti;
2.2. Vrstna pestrost:
*splošne značilnosti, *stanje poznavanja vrst, *ogroženost,
*invazivne vrste, *stanje po skupinah: mikroorganizmi, glive,
rastlinske vrste, živalske vrste;
2.3. Ekosistemska in krajinska pestrost:
*splošne značilnosti, *opredelitev pojmov, *ekosistem,
*habitat in habitatni tip, *krajina, *stanje po ekosistemih oz.
habitatnih tipih: morski, obalni in priobalni, celinske vode,
travišča in grmišča, gozdovi, barja in močvirja, skalovje in
podobni tipi, *posebni in specifični ekosistemi, *krajinski tipi
in ogroženost;
3. Mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti:
*splošna izhodišča, *osnove pravnih mehanizmov, *načini
ohranjanja, *interakcija z gospodarskimi panogami in njena
trajnostna raba; *organizacija subjektov ohranjanja,
*ozaveščanje in vzgoja, *raziskovanje in monitoring.
Predmet obravnava naslednje večje zaključene celote:
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
88
- pojem, pomen in vrednotenje biotske raznovrstnosti;
- stanje, časovne in prostorske spremembe biotske
raznovrstnosti;
- nevarnosti, ohranjanje in upravljanje biotske
raznovrstnosti.
15. Temeljna literatura
Groombridge, B. (ur.), 1992: Global Biodiversity: Status of the Earth's Living resources.- World Conservation Monitoring Center, Chapman & Hall., London, 585 s.
Groom, J. M., Meffe K. G., Carroll C. R., 2006: Principles of Conservation Biology.- 3rd Edition, Sinauer Ass., Sunderland, Massachusetts, 793 s.
Hlad, B., Skoberne, P. (ur.), 2001: Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji.- Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Ljubljana, 224 s.
Mršić, N., 1997: Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Slovenija - »vroča točka« Evrope.- Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana, 129 s.
Papež, J., Perušek, M., Kos, I., 1997: Biotska raznolikost gozdnate krajine z osnovami ekologije in delovanja ekosistema.- Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev-Gozdarska založba, Ljubljana, 161 s.
Reaka-Kudla, M.L., Wilson, D. E., Wilson E. O. (ur.), 1997: Biodiversity II : understanding and protecting our biological resources.- J. Henry Press, Washington D. C. 551 s.
Robič, D., 2000: Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 63, s. 47-93.
MOP, 2002: Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji.- Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije Ljubljana, 79 s.
Wilson, E.O., 1992: The diversity of Life.- Penguin books London, Bewlknap Press. Cambridge, 406 s.
Wilson, E.O. (ur.), 1994: Biodiversity.- 11th Print, National Academy Press, Washington, 521 s.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
89
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
V teku študijskega procesa bo
študent osvojil osnovne pojme s
področja biotske raznovrstnosti. Pri
tem bo dobil temeljno poznavanje
glavnih komponent biotske
raznovrstnosti in razvijal tudi osebni
pogled na njihovo stanje v svetu in
pri nas ter v grobem dobil pregled
nad nevarnostmi, ki ogrožajo
biotsko raznovrstnost ter nad
mehanizmi ohranjanja biotske
raznovrstnosti in njene trajnostne
rabe.
16.2 Uporaba
Znanje bo uporabno pri različnih
fazah upravljanja s prostorom,
naravnimi vrednotami in pri
načrtovanju trajnostnega razvoja
naravnih in družbenih sistemov v
povezavi z okoljem.
16.3 Refleksija
Študent bo aktivno izražal lastno
razumevanje pojmov s področja
biotske raznovrstnosti in preko
vrednotenja stanja iskal možne poti
za njeno ohranjanje.
16.4 Prenosljive
spretnosti – niso vezane
le na en predmet
Splošne spretnosti (npr. iskanje in
uporaba literature, zbiranje in
interpretacija podatkov, kritična analiza
in sinteza, refleksija na pridobljene
informacije, delo v timu, itd.) so
uporabne tekom celotnega študijskega
procesa. Specifično znanje in
spretnosti, ki so neposredno vezane na
predmet »Ohranjanje biotske
raznovrstnosti«, pa so še posebej
uporabne pri aktivnem vključevanju v
študijski proces v okviru sorodnih
predmetov (npr. Pravo okolja,
Upravljanje zavarovanih območij,
Upravljanje z okoljem, Monitoring
okolja, Gozdarstvo in lov).
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja v kombinaciji z aktivnim (refleksivnim)
poučevanjem ter priprava seminarskih nalog z možnostjo
konzultacij. Ob ustreznih pogojih se bodo organizirale tudi
terenske vaje.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
90
Del študijskega procesa se bo organiziral v sodelovanju z
gostujočimi predavatelji, specialisti za posamezna področja.
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Splošno znanje o okolju in naravi. Specifični pogoji za
opravljanje študijskih obveznosti niso posebej določeni!
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
* Ustni/pisni izpit, seminarske naloge, poročila o opravljenih
vajah;
* Ocenjevalna lestvica: od 6-10 (pozitivno); 1-5 (negativno);
dodatne aktivnosti kot so npr. seminarske naloge se lahko
uporablja tudi enostaven način ocenjevanja: opravil/ni
opravil.
20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa
21. Sestavljalec učnega načrta dr. Lado KUTNAR
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
91
5.5 Varstvo tal
1. Naslov enote / predmeta /
modula Varstvo tal
2. Koda enote VT 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne ure
Skupa
j
40
P
20 ur
V
20 ur
S
Ostale
oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
2 7. Semester I.
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti Varstvo tal
13. Cilji in predmetno
specifične competence Študenti pridobijo splošne in predmetno specifične kompetence
14. Opis vsebine
Tla kot naravni vir (definicije, …) in del prostora;
Lastnosti tal (morfološke, kemijske, fizikalne in biološke);
Klasifikacija tal;
Zgodovina rabe tal;
Kroženje snovi v terestičnih ekosistemih in rodovitnost tal / produktivna sposobnost tal;
Tla in vod.
Biokomponenta v tleh.
Degradacija in erozija tal in raba tal.
Sanacija tal.
Spremljanje stanja tal (različni monitoring tal – onesnaženost tal, ohranjenost in stanje gozdnih tal…);
Informacijski sistemi za tla (karte in informacijski sistemi);
Varstvo tal in zakonodaja. a. Strategija varstva tal v EU in Sloveniji; b. Erozija in plazenje tal; c. Zbitost in zaslanjevanje tal; d. Organska snov v tleh; e. Biotska pestrost; f. Urbanizacija tal; g. Onesnaževanje tal.
Vpliv klimatskih sprememb na tla in kroženje ogljika med tlemi in atmosfero (Kjotski protokol, UNFCCC Konvencija, Konvencija o derzertifikaciji,
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
92
Konvencija o biodiverziteti…);
15. Temeljna literatura Pri nosilcu predmeta; priloga 1
16. Predvideni študijski
dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje Splošni pojmi
16.2 Uporaba Razumevanje dela v praksi
16.3 Refleksija Lastna kreativnost
16.4 Prenosljive spretnosti – niso
vezane le na en predmet Povezovanje vsebine učnega predmeta z
drugimi področji znanja
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja
Terenske vaje
Raziskovalna naloga-seminar in zagovor
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za
opravljanje študijskih
obveznosti
Kolokvij – 2x
Seminar – 1x, Izpit
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica Ocene opravil od 6-10 (pozitivno)
20. Metode evalvacije
kakovosti Študentska anketa, samoevalvacija
21. Sestavljalec učnega
načrta Dr. Primož Simončič, univ. dipl. inž. les..
Priloga 1: VIRI (Gozdarstvo in lovstvo):
Anonymus 2007. Strategija varovanja tal v Sloveniji : zbornik referatov Konference ob svetovnem dnevu tal 5.
decembra 2007 / [organizator Pedološko društvo Slovenije, soorganizator Ministrstvo za okolje in prostor ;
urednik Matej Knapič]. - Ljubljana : Pedološko društvo Slovenije, 2007, ISBN 978-961-92281-0-4
Anonymus, 2008. Problematika gospodarjenja z urbanim in odprtim prostorom v Sloveniji v luči podražitev
naravnih surovin in hrane v svetu ter predvidenega organiziranja regij. 4. Skupna seja parlamentarne skupine
Globe Slovenija in Sveta za varstvo okolja, 18. Marec 2008 Ljubljana; http://www.svo- rs.si
/web/portal.nsf/dokumentiweb/4E8CCB61C6B6260CC125741D003A076A? OpenDocument
Lah A., Drovenik M., Habič P., Likar, M., Lobnik, F., Maček, J., Martinčič, V. Mlinšek, D., Premik, M., Prosen,
A., Stegnar, P., Tarman, K.. Leksikon Okolje in človek. Ljubljana: Kmečki glas, 1995. 359 str. ISBN 961-203-
061-8.
Lisec, A., Lobnik, F.. Trg in tržna vrednost kmetijskih zemljišč v Sloveniji. V: Nared, J. (ur.), Perko, D. (ur.),
Ravbar, M. (ur.), Horvat, A. (ur.), Hren, M.(ur.), Juvančič, L. (ur.), Piry, Ivo (ur.), Rončević, B. (ur.). Veliki
razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, (Regionalni razvoj, 1). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU,
2007, str. 295-303, zvd.
Lobnik, F. Uvodnik. V: Premrzl, V.. Mesta in urbanizacija, (Zbirka Usklajeno in sonaravno, št. 3). Ljubljana: Svet
za varstvo okolja Republike Slovenije, 1999, str. 5.
Lobnik, F. Energija - za življenje in gospodarstvo. V: Novak, P., Medved, S.. Energija in okolje : izbira virov in
tehnologij za manjše obremenjevanje okolja : energija - gibalo razvoja, vplivi energetskih pretvorb na okolje,
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
93
proizvodnja in varčna raba elektrike, promet in okolje, energetska prihodnost, (Zbirka Usklajeno in sonaravno,
št. 5). Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 2000, str. 5-7.
Prus, T., Rupreht, J., Lobnik, F.. Tla na območju slovenskih Alp. V: Anko, B., Lah, A.. Slovenski alpski svet in
alpska konvencija, (Zbirka Usklajeno in sonaravno, 2003, št. 10). Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike
Slovenije, 2003, str. 34-39.
Prus, T., Lobnik, F.. Pomen vrednotenja tal za skladen regionalni razvoj. V: Nared, J. (ur.), Perko, D. (ur.), Ravabar,
M. (ur.), Horvat, A. (ur.), Hren, M. (ur.), Juvančič, L. (ur.), Piry, I. (ur.), Rončević, B. (ur.). Veliki razvojni
projekti in skladni regionalni razvoj, (Regionalni razvoj, 1). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007, str.
283-293, ilustr., zvd.
Stritar, A. 1990: Krajina, krajinski sistemi. Raba in varstvo tal v Sloveniji. Partizanska knjiga, 176 s.
Urbančič, M., Ferlin, F., Kutnar, L.. Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem
Krasu = Investigation of diversity and productivity of forest sites in the Sežana-Komen Karst region. Zb. gozd.
lesar., 1999, št. 58, str. 5-45, ilustr.
Urbančič, M., Simončič, P., Prus, T., Kutnar, L.. Atlas gozdnih tal Slovenije. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev
Slovenije: Gozdarski vestnik:Gozdarski inštitut Slovenije, 2005. 100 str., ilustr. ISBN 961-6142-13-5.
Urbančič, M., Kobal, M., Zupan, M., Šporar, M., Eler, K., Simončič, P.. Organska snov v gozdnih tleh = Organic
matter in forest soils. V: KNAPIČ, Matej (ur.). Strategija varovanja tal v Sloveniji : zbornik referatov
Konference ob svetovnem dnevu tal 5. decembra 2007. Ljubljana: Pedološko društvo Slovenije, 2007, str. 217-
230.
Vrščaj, B., Prus, T., Lobnik, F.. Soil information and soil data use in Slovenia. V: Jones, R. J. A. (ur.),
Houškova, B. (ur.), Bullock, P. (ur.), Montanarella, L. (ur.). Soil resources of Europe, (European Soil
Bureau
Vrščaj, B., Prus, T., Lobnik, F.. Soil information and soil data use in Slovenia. V: Jones, R. J. A. (ur.),
Houškova, B. (ur.), Bullock, P. (ur.), Montanarella, L. (ur.).. Jones, R. J. A. (ur.), Houškova, B. (ur.), Bullock,
P. (ur.), Montanarella, L. (ur.). Soil resources of Europe, (European Soil Bureau Research Report, No. 9, EUR
20559 EN). 2nd ed. Luxembourg: Office for Offical Publications of the European Communities, 2005, str. 331-
344, ilustr.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
94
5.6 Varstvo pred sevanji in hrupom
Naslov enote: Varstvo pred sevanji in hrupom Število kreditnih točk:
Študijski program: Varstvo okolja Stopnja: prva
Vrsta predmeta: Letnik: XXX Semester: Jezik: slovenski
Organizirano študijsko delo: P: 20 ur V: 20 ur Skupaj: 40 ur
Posebnosti Praktične vaje potekajo na terenu ter v laboratoriju
Cilji/kompetence
Cilji: Spoznati teoretične in praktične osnove problematike sevanj (ionizirnih in neionizirnih)
in hrupa s poudarkom na možnih vplivih na okolje in zdravje. Pridobiti znanje za samostojno
reševanje konkretnih problemov v povezavi z okoljskim monitoringom, analizo
obremenjevanja okolja ter ukrepov varstva pred sevanji in hrupom.
Učna enota prispeva predvsem k razvoju naslednjih splošnih in specifičnih kompetenc:
sposobnost razumevanja in uporabe sodobnih teorij s področja tehniških, tehnoloških in naravoslovnih ved
sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanja predvsem s področij novih tehnologij, elektrotehnike, medicine, ekologije, biologije ter eko-psihologije in eko-sociologije.
sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov na področju ekologije z uporabo standardnih strokovnih metod in postopkov
razvoj strokovnih veščin in spretnosti na področju varstva okolja
poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zakonodaje)
usposobljenost za komuniciranje z interesnimi skupinami (javnostjo, proizvajalci tehnološke opreme, konkurenco, strokovnjaki z različnih področij, politiki, itd.)
sposobnost evidentiranja problema in njegove analize ter predvidevanja operativnih rešitev v tehnološkem smislu ali v procesu organizacije in vodenja
sposobnost obvladanja standardnih merilnih postopkov, računskih algoritmov, razvojnih metod, postopkov in procesov
sposobnost uporabe pridobljenega teoretičnega znanja v praksi
sposobnost obvladovanja razvoja in napredka
razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti v domačem in mednarodnem poslovnem okolju
razumevanje raznolikosti in globalnega ter socialnega vpliva tehnologij na okolje
14.Opis vsebine
Z izjemno hitrim razvojem novih tehnologij se človekovo naravno, delovno in bivalno okolje
temeljito spreminjajo. Izpostavljenost umetnim virom sevanj in hrupa se nenehno povečuje
skupaj s povečano potrebo po porabi električne energije, globalnih komunikacijah, razvijajočimi
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
95
se novimi tehnologijami, prometom, ter spremembami socialnega vedenja ljudi. Sevanja in hrup
so prodrla na vsa področja človekovega življenja, saj stroje, naprave in dejavnosti, ki so lahko
vir le teh, najdemo v industriji, telekomunikacijah, prometu, znanosti ter medicini in seveda tudi
v slehernem gospodinjstvu.
Zaradi razširjenosti tveganja, saj smo potencialno ogroženi prav vsi, so elektromagnetna
sevanja postala pomemben družbeni dejavnik, ki ga upoštevajo in se nanj v obliki
organiziranega varstva pred sevanji odzivajo tudi pristojne vladne in mednarodne institucije po
vsem svetu. Poleg tega je strokovno podprt nadzor nad relevantnimi vplivi teh tehnologij na
okolje in zdravje vse bolj pomemben, saj je glavni cilj spremljati prihajajoče tehnologije od
njihovega nastanka in še pred njihovim vstopom na trg dati odgovor o njihovih možnih vplivih na
človeka in okolje.
Hrup, ki je v bistvu zvok v slišnem delu spektra, je vsak nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti v okolju, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in letalskem prometu ter naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo, kot so na primer naprave, za katere je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo emisije naprav, ki lahko povzročajo onesnaženje večjega obsega.
Ta predmet obravnava osnove sevanj (ionizirnih in neionizirnih) ter hrupa. Slušatelju poda
celovit pregled problematike sevanj in hrupa v povezavi z možnimi vplivi na človeka in okolje.
Študenta seznani z osnovnimi vidiki umeščanja naprav in sistemov, ki so vir sevanj in hrupa, v
okolje.
Predmet tudi obravnava merilno procesne sisteme, ki se uporabljajo za merjenje pojavov ter
sisteme in orodja za analizo obremenitev okolja z viri sevanj in hrupa ter načrtovanje novih
tehnologij in sistemov. Identificira tehnologije, ki so povezane s problematiko sevanj in hrupa ter
poda pregled nad relevantnimi mednarodnimi standardi in predpisi. Poleg tega poda celovit
pregled tehnik in načinov za zmanjševanje vplivov tehnologij, ki so vir sevanj in hrupa.
1. Teoretične osnove. Zvok kot mehansko valovanje. Akustični pojavi (Ultrazvok, infrazvok,
Hrup). Elektromagnetni spekter. Neionizirna in ionizirna sevanja (statična polja,
nizkofrekvenčna valovanja, radijski valovi, mikrovalovi, vidna in infrardeča svetloba,
ultravijolična svetloba do 100 nm, ionizirna sevanja-rentgenski in gama žarki) ter fizikalne
osnove njihovih interakcij z živo snovjo, termični in netermični učinki. Prevodnik, dielektrik ter
biološka snov v polju, dielektrične lastnost snovi, bližnje in daljno polje, valovanje in razširjanje,
longitudinalno, transverzalno valovanje, izračun električnega in magnetnega polja. Porazdelitev
električnega polja v telesu, gostota toka, SAR. Hipoteza organizma v okolju in sinergizmi z
ostalimi bremenitvami okolja.
2. Viri sevanj in hrupa: Predstavitev najbolj značilnih umetnih in naravnih virov sevanj in hrupa tako doma kot v okolju in na delovnem mestu. Vsi viri so predstavljeni z referenčnimi vrednostmi obremenjevanja za okolje in človeka. Viri sevanj: Naprave in postroji v generaciji, prenosu in distribuciji električne energije, naprave v znanosti, industriji, medicini ter telekomunikacijah, (mikrovalovno ogrevanje na daljavo,
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
96
mobilna telefonija (4G), wi-max, wlan, optični prenos, ultra-wide band, laserji, ultrazvožne in infrazvočne naprave, naprave za odkrivanje, senzorji... Viri hrupa: naprava, obrat, cesta, letališče, vozilo, … 3. Meritve in dozimetrija. Meritve sevanj in hrupa obremenitev v širokem frekvenčnem
območju. Ključne metode in postopki, ki so pomembni za izvajanje prvih meritev in
obratovalnega monitoringa.
V okviru meritev sevanj v okolju se izvaja: prve meritve in obratovalni monitoring električnega in
magnetnega polja s selektivnimi in širokopasovnimi merilnimi instrumenti Tipični instrumenti
frekvenčnega prostora in najpomembnejše meritve z njimi (spektralni analizator, širokopsavni
merilniki, osebni dozimetri, …). Modeliranje osnovni veličin v bioloških strukturah (gostota toka,
stopnja specifične absorpcije, energija, doza,…). Uporaba najsodobnejših numeričnih metod ter
digitalnih modelov človeka. Uporaba orodij za računanje sevalnih obremenitev posameznih
naprav v fazi konstrukcije ter pred umestitvijo v prostor.
V okviru meritev hrupa v okolju se izvaja: prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vse vire
hrupa (cestni in železniški promet, industrija, obrt, dejavnosti, gradbišča, ...) v skladu z
zahtevami veljavne zakonodaje, tehnološke meritve hrupa, preverjanje protihrupnih ukrepov,
meritve celotne obremenjenosti okolja s hrupom, meritve zvočne izolativnosti oken, meritve
hrupa v bivalnih in drugih varovanih prostorih, merjenje ravni hrupa za izračun konične in
ekvivalentne ravni hrupa;merjenje ravni hrupa z dinamično nastavitvijo merila na »I« (impulz) za
izračun popravka zaradi izrazitih impulzov v hrupu; merjenje ravni hrupa v terčnih pasovih
slišnega frekvenčnega spektra.
4. Vplivi na človeka in okolje: Podrobnejši pregled učinkov elektromagnetnih sevanj (statična
električna in magnetna polja, izmenična elektromagnetna sevanja, optična sevanja, ionizirna
sevanja. Električne lastnosti celic in tkiv, človek v električnem in magnetnem polju.
Specifične dielektrične lastnosti tkiv, ki služijo kot podlaga za iskanje, razumevanje in
modeliranje možnih mehanizmov interakcij na nivoju celice in celega organizma. Poglavja iz
eksperimentalne ter teoretične dozimetrije, ki so podkrepljena z najsodobnejšimi orodji za
ocenjevanje sevalnih obremenitev v bioloških strukturah. Vplivi na hormonske, genetske,
imunske in druge sisteme ter procese v organizmih. Pregled laboratorijskih in epidemioloških
raziskav. Raziskave in vitro. Raziskave na rastlinah in živalih, epidemiološke študije. Stanje
raziskav v svetu, vzroki nasprotujočih si ocen tveganja. Analiza tveganja zaradi prisotnosti
elektromagnetnih polj, kontrola eksperimentalnih pogojev, ponovljivost eksperimentalnih polj.
Hrup je za tri četrtine ljudi že največja obremenitev okolja, kajti stalni šumi ne ogrožajo le našega sluha, temveč motijo tudi koncentracijo in spanec. Poleg tega z vsakim decibelom pripomorejo (veliko bolj, kot so še do nedavnega domnevali) k zvišanju krvnega pritiska in motnjam srčnega obtoka. Doživljanje hrupa je subjektivne narave in ljudje se nanj različno odzivamo. Hrup, ki nekaterim povzroča motnjo, lahko drugi komaj zaznamo ali občutimo. Na ljudi pa lahko vpliva že zgolj zaradi tega, da povzroči v nas vznemirjenost samo zato, ker je »slišen«. A ne glede na subjektivno doživljanje hrupa je tedaj, ko ravni hrupa naraščajo, motena naša komunikacija, lahko je moten naš spanec in v ekstremnih razmerah resnično vpliva na fizično ugodje ljudi. Breme bolezni, ki jih povzroča okoljski hrup, še ni bilo količinsko opredeljeno. Svetovna
zdravstvena organizacija trenutno razvija študijo, v kateri so obravnavane posledice hrupa za
zdravje. Poleg tega so učinki hrupa okrepljeni, kadar sovpadejo z drugimi okoljskimi
povzročitelji obremenitev, kot so onesnaževanje zraka in kemikalije. To lahko še zlasti velja na
mestnih območjih, na katerih obstaja večina teh povzročiteljev obremenitev. Hrup vpliva tudi na
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
97
prostoživeče živalske in rastlinske vrste.
5. Standardi, zakonodaja in tehnični predpisi. Pregled zahtev standardov/zakonodaje glede
umeščanja tehnologij v prostor, ki so vir sevanj ali hrupa (okoljevarstveno dovoljenje, strokovne
ocene, presoja vplivov na okolje,…).
Pregled relevantnih mednarodnih tehničnih in tehnoloških standardov s področja tehnologij in
procesov, za katere je potrebno izvesti oceno tveganj, meritev in izračunov obremenitev s
sevanji ali hrupom. Izhodišča, trenutno stanje, ocena zdravstvenega tveganja, preventivni vidiki
in strategija razvoja.
Območja varstva pred sevanji/hrupom predstavljajo pravno podlago za vrednotenje kazalcev
sevanj/hrupa, podlago za določanje pogojev pri umeščanju dejavnosti v prostor in eno izmed
pravnih podlag za pripravo programov varstva okolja za področje sevanj/hrupa in izvajaje
sanacijskih ukrepov na preobremenjenih območjih.
Zakonske podlage definirajo kazalce hrupa, merila za določanje območij varstva pred hrupom,
določala mejne vrednosti kazalcev hrupa za posamezna območja varstva pred hrupom in način
določanja in spremljanja obremenitve s hrupom ter način in obseg izvajanja ukrepov za
zmanjšanje prekomernega hrupa.
6.Ukrepi varstva pred sevanji in hrupom.
Možnosti zmanjšanja jakosti sevanja in hrupa z novimi tehnologijami. Pregled tehničnih,
administrativnih in organizacijskih ukrepov. Poznanje novih politik za načrtovanje novih
tehnologij in procesov, ki zmanjšujejo vplive na okolje in zdravje. Določanje učinkovitosti
slabljenja različnih materialov. Načelo preventive ter previdnostno načelo. Zvočno-izolacijski
materiali. Protihrupne ovire.
Temeljna literatura
Durney CH, Christensen DA: Basic Introduction to Bioelectromagnetics, CRC Press, 1999.
Kuster N., Balzano Q and Lin JC: Mobile communication Safety, Champman & Hall Press, 1997
Gajšek P, Miklavčič D. Vpliv neionizirnih elektromagnetnih sevanj na biološke sisteme, Založba FE in FRI, 1999.
Adair RK. Biophysical limits on athermal effects of RF and microwave radiation. Bioelectromagnetics 24: 39-48, 2003.
Gajšek P (ur.). Abstract book of the International conference on electromagnetic fields: The role of Dosimetry in high quality risk assessment, Ljubljana, 2006.
Gspan P. Hrup in okolje. Univerza v Ljubljani, Višja tehniška varnostna šola. Ljubljana, 1995.
Bonner P, Kemp R, Kheifets L, Portier C, Repacholi M, Sahl J, van Deventer E, Vogel E (ur.). Establishing a dialogue on risks from electromagnetic fields. Radiation and Environmental Health, Department of Protection of the Human Environment, World Health Organization, Geneva, Švica, 2002.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
98
Predvideni študijski dosežki
Študent/študentka:
pozna in razume osnovne zakone elektromagnetnih sevanj in akustičnih valovanj, ter vpliv novih tehnologij na človeka in okolje
pozna osnovne mehanizme interakcij sevanj in hrupa z biološkimi sistemi,
dobi pregled nad relevantnimi mednarodnimi standardi in domačimi predpisi za varovanje okolja pred sevanji in hrupom, posege v okolje z različnimi napravami, ki so vir sevanj in hrupa.
Pridobi osnovna znanja glede ukrepov varovanja zdravja ter varstva okolja pred negativnimi vplivi sevanj in hrupa (tehnični in administrativni ukrepi, nadzor, zagotavljanje varnosti...).
se seznani s praktičnimi meritvami in preprostimi izračuni obremenitev okolja in človeka zaradi različnih virov sevanj in hrupa, ki jih lahko najdemo tako doma kot v okolju, ter opravi primerjavo z dopustnimi mejnimi vrednostmi glede na relevantno domačo zakonodajo in mednarodne standarde.
Sposoben/-na izdelati ocene tveganja zaradi izpostavljenosti določenim virom sevanja in hrupa ter presojo vplivov na okolje zaradi umeščanja različnih virov v prostor.
pri predmetu bo razvil/-a naslednje spretnosti: načrtovanje tehnologij in sistemov v smislu upoštevanja določil zakonodaje in mednarodnih standardov glede varovanja zdravja in varstva okolja; uporaba sodobne metrološko verificirane merilne in programske opreme pri načrtovanju in analizi obremenitev okolja ter v bioloških strukturah, določitev virov sevanj/hrupa v okolju in določiti njihovo jakost, prepoznavanje hrupa kot »onesnaževalca« okolja, potrebe po varstvu in zaščiti pred hrupom, obvladovanje merilne in zaščitne tehnike in tehnologije.
Metode poučevanja in učenja:
predavanja z aktivno udeležbo študentov (razlaga, diskusija, vprašanja, reševanje nalog) ob pomoči sodobnih pedagoških pripomočkov,
seminarske naloge, ki spodbujajo samostojno delo kandidata ter timsko delo
ekskurzije v raziskovalna središča
avditorne vaje za poglabljanje teoretičnih osnov,
individualne in skupinske konzultacije,
laboratorijske vaje, ki potekajo v ustrezno opremljenem laboratoriju ter računalniški učilnici, za samostojno analizo možnih vplivov različnih naprav in sistemov na okolje ter izdelavo dokumentacije.
Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti:
vpis v XX letnik študija,
pred izpitom mora študent(ka) uspešno opraviti praktične vaje.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
99
Načini ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:
končna ocena je povprečje rezultata pisnega in ustnega zagovora, pogoj za opravljanje pisnega izpita so pozitivno ocenjene laboratorijske vaje.
Ocenjevalna lestvica: ECTS.
Metode evalvacije kakovosti
Samoevalvacija ob zaključku predavanj in vaj, študentska anketa.
Sestavljalec učnega načrta:
Doc. dr. Peter Gajšek, univ. dipl. inž.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
100
6.1 Industrijski procesi in okoljske tehnologije
1. Naslov enote / predmeta /
modula Industrijski procesi in okoljske tehnologije
2. Koda enote
IPOT 3. Število ECTS
kreditov
4. Kontaktne
ure Skupaj 50 P 50 V - S - Ostale oblike -
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program 6. Letnik III.
7. Semester VI.
8. Študijski
program Varstvo okolja
9. Študijska smer -
10. Steber
programa Obvezni-skupni
11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti -
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence
Cilj predmeta je podati študentom znanje s področja večjih
industrijskih procesov ter stranskih produktih, ki tekom
samega procesa onesnažujejo okolje. Tako je namen
predmeta, seznaniti študente z oceno življenjskega cikla
določenega industrijskega procesa v posameznih fazah pri
katerih prihaja do razlčnih vplivov na okolje. Študentje naj bi
razumeli tudi namen ocene življenjskega cikla produkta
skozi celoten industrijski proces s katero lahko nadljno
določijo njegovo vrednost vpliva na okolje. Preko okoljskih
tehnologij se poda tehnično znanje različnih procesov, ki
pripomorejo k zmanjševanju porabe naravnih surovin,
energije ter ravnanje z odpadki, odpadnimi vodami in
nevarnimi snovmi, ki nastajajo kot stranski produkti.
Obenem je cilj predmeta tudi poznavanje optimizacijskih
metod, ki naj bi se izvajale pri vsakem industrijskem
procesu.
14. Opis vsebine
- Pregled večjih industrijski procesov
(splošni procesi, fizikalno preoblikovanje, ulivanje,
prečiščevanje / rafiniranje, elektroliza, železo in jeklo,
naftne in organske spojine, ostalo)
- Življenski cikel produkta v industrijskem procesu
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
101
(surovina, dovodna / odvodna energija, predelava,
proces, produkt)
- Stranski produkti različnih industrijskih procesov
(industrijski procesi in proizvodnja določenega produkta
- emisije, odpadki, odpadna voda, nevarne snovi...)
- Sistemske meje v industrijskih procesih
(Industrijska ekologija - sistemski pristop, pretok snovi v
sistemskih mejah, pretok snovi v industriji, ocena
življenskega cikla v toplarni / sistemske meje)
- Upravljanje z naravnimi viri in pretok snovi
(Sistemske meje v industrijskih procesih, tok snovi v
sistemskih mejah, tok snovi v industriji, ocena
življenskega cikla v toplarni - sistemske meje)
- Okoljske tehnologije pri industrijskih procesih
(fizikalno, biološko in kemično čiščenje odpadne vode,
recikliranje odpadnih snovi, zmanjšanje porabe
energije, kontrola /zmanjševanje emisij )
- Optimizacijske metode pri industrijkih procesih
(konvencionalen / optimiziran postopek, izboljšanje
procesa, meja ravnovesja, dovod in odvod pretokov na
procesni stopnji, dovod in odvod energije)
- Študijski primeri
(zmanjševanje energijskih virov, ponovna uporaba
snovi odstranjevanje posameznih odpadkov – metode:
filtracija, adsorpcija, oksidacije,...)
15. Temeljna literatura
- Skripta predavanj - Izbrana poglavja knjig:
o Thomas Charles, Process Technology Safety, Health and Environment, 2nd edition, 2006, izdano pri Delmar
o Subhas Sikdar, Mahmoud El-Halwagi, S.K. Sikdar, Process Design Tools for the Environment, 2001, izdano pri Taylor & Francis Inc
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
102
16. Predvideni študijski
dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
- Pridobljeno znanje različnih industrijskih procesov in njihovih vplivov na okolje
- Poznavanje vrste onesnaževanja industrijskih procesov kot tudi vrste onesnaževal iz posameznih industrijskih procesov
- Znanje različnih optimizacijskih metod pri industrijskih procesih
o Poznavanje in razmevanje okoljskih tehnologij na strokovni ravni
16.2 Uporaba
- Znanja optimizacijskih metod pri industrijskih procesih
- Faze in ocena življenskega cikla produkta
16.3 Refleksija
- Zmožnost aplikacije teoretičnega znanja pri iskanju sistemskih rešitev za zmanjševanja vplivov na okolje skozi industrijske procese
16.4 Prenosljive
spretnosti – niso
vezane le na en
predmet
- Uporaba znanja različnih okoljskih tehnologij na drugih okoljevarstvenih področjih
- Reševanje konkretnih analitičnih problemov
o Zmožnost kritične ocene in konkretne rešitve za dani problem na področju varstva okolja
17. Metode poučevanja in
učenja Predavanja, individualna naloga
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za
opravljanje študijskih
obveznosti
Opravljena individualna naloga tekom semestra za pristop k
končnemu izpitu
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Individualna naloga (20%) in pisni izpit (80%) se seštejeta v
končno oceno in sicer od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5
(negativno)
20. Metode evalvacije
kakovosti -
21. Sestavljavec učnega
načrta mag. Tanja Trpin
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
103
6.2 Osnove biotehnologije
1. Naslov enote / predmeta /
modula Osnove biotehnologije
2. Koda enote OB 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne ure
Skupa
j
40
P
30
V
10
S
Ostale
oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
1 7. Semester 2
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
Varstvo
okolja
10. Steber programa Obvezni - stroka 11. Jezik SLO/ANG
12.
Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Predmet Osnove biotehnologije obsega sklop osnovnih strokovnih
znanj o multidisciplinarnem področju biotehnologije potrebnih za
kompetentno razumevanje in obvladovanje osnovne problematike na
področju biotehnologije in okolja.
14. Opis vsebine
Vsebina predmeta obravnava zgodovino biotehnologije, definicije,
previdnostni princip in njeno multidisciplinarnost ter uporabnost
biotehnologij za okolje. Obravnava sodobne biotehnološke postopke in
tehnike ter integralno uporabo različnih znanosti, ki vključujejo uporabo
organizmov ali njihovih posameznih delov v bioloških procesih s
kritičnim vrednotenjem potencialnih možnosti in nevarnosti na področju
vključevanja te tehnologije na področju okolja.
15. Temeljna literatura
Biotechnology (2004). Edited by Smith, J.E., Cambridge University
Press; 4th Edition;
Basic Biotechnology (2006). Edited by Ratledge, C. And Kristiansen, B.,
Cambridge University Press, 3rd
Edition;
Evans, G.M., Furlong, J.C.(2003). Environmental Biotechnology.
Theory and Application. Willey;
Biotehnologija osnovna znanja (1996). Urednik Raspor, P. BIA,
Ljubljana;
Biotehnologija (1992). Urednik Raspor, P. BIA, Ljubljana;
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
104
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Slušatelj bo razumel pomembnost
biotehnologije za človeka in okolje. Razvil
bo sposobnost razumevanja dilem
sprejemanja biotehnologije, kakor tudi
njenih etičnih in varnostnih vidikih.
Sposoben bo kritičnega vrednotenja
uporabe živih organizmov in njihovih delov
na vseh področjih vključevanja
biotehnologije na področju okolja in širše.
16.2 Uporaba
Razume praktično uporabo različnih
biotehnoloških aplikacij organizmov in
njihovih delov na področju okolja in širše,
jih povezuje s prakso ter utemeljuje in
izvaja njihovo evalvacijo
16.3 Refleksija
Ima osnovno znanje in razumevanje s
podočja biotehnologije, kar mu omogoča
hitro zaznavanje dilem, ki nastajajo v
praksi. Sposoben bo kritično ovrednotiti
skladnosti med teoretičnimi načeli in
praktičnim ravnanjem.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Pridobil in poglobil bo spretnosti uporabe
domače in tuje literature in drugih virov,
zbiranja in interpretiranja podatkov in jih
prenašati na sorodne tehnologije.
17. Metode poučevanja in
učenja Predavanja, seminarji, raziskovalni seminarji
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
a) pisni izpiti, seminarske naloge;
b) 80 % izpit, 20 % seminar študijskih dosežkov;
c) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno).
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija z anketo učitelja
21. Sestavljavec učnega načrta Martin Batič
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
105
6.3 Sodelovanje javnosti
1. Naslov enote / predmeta /
modula Sodelovanje javnosti, komuniciranje
2. Koda enote SJK 3. Število ECTS kreditov 5
4. Kontaktne
ure Skupaj 50 P 30 V 20 S Ostale oblike:
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
III. 7. Semester VI.
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
Izvedba predmeta po dogovoru vključuje obisk 2 organizacij z izkušnjami
na področju sodelovanja javnosti (na območju Ljubljane)
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Predstavitev pomena in oblik sodelovanja javnosti pri odločanju
(soodločanja) o okoljskih zadevah. Osvetlitev področja s sociološkega,
komunikološkega in pravnega zornega kota. Jasna opredelitev pojmov,
kot so dostop do informacij javnega značaja, obveščanje o okoljskih
zadevah, udeležba javnosti pri odločanju in dostop do pravnega varstva
v okoljskih zadevah. Utrjevanje pridobljenih teoretičnih znanj s primeri iz
slovenske in tuje prakse (javni in zasebni sektor).
Ob zaključku modula naj bi študentje razumeli razloge za naraščajoči
pomen vključevanja javnosti v okoljsko odločanje in bili sposobni
pripraviti strategijo vključevanja javnosti v odločanje o okoljskih
projektih, kar vključuje opredelitev ustreznih komunikacijskih
(participatornih) namenov in ciljev, izbor optimalnih soodločevalskih
tehnik, sestavo soodločevalskih timov ter opredelitev ustreznih načinov
obdelave informacij, pridobljenih v soodločevalskih postopkih, ter
oblikovanja in posredovanja povratnih informacij od nosilcev projekta k
različnim skupinam déležnikov.
14. Opis vsebine
1.Namen in pomen sodelovanja javnosti pri odločanju o okoljskih
zadevah
1.1 Sociološki vidiki
1.2 Komunikološki vidiki
1.3 Pravni vidiki
2. Zgodovina razvoja področja sodelovanja javnosti pri okoljskih
zadevah
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
106
3. Dostop do okoljskih informacij
4. Sodelovanje javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah
4.1 Odločitve o dovoljenjih za konkretne posege v okolje
4.2 Sprejemanje načrtov, programov in politik v zvezi z okoljem
4.3 Priprava izvršilnih predpisov
5. Varstvo pravic na področju sodelovanja javnosti pri okoljskem
odločanju
6. Načrtovanje procesov sodelovanja javnosti pri odločanju o okoljskih
zadevah
7. Primeri iz prakse
15. Temeljna literatura
1. Depoe P. Stephen in drugi (ur.): Communication and Public
Participation in Environmental Decision Making. State University of New
York Press, 2004.
2. Drapal, Darinka, Mojca Drevenšek in Andrej Drapal: Odnosi z
lokalnimi skupnostmi. GV Založba, PR Zbirka, 2004.
3. Keuc, Albin: Presoje vplivov na okolje: mehanizem udeležbe javnosti
v procesih okoljskega odločanja. Umanotera, Ljubljana, 2002.
4. Margolis, Howard: Dealing with risk: why the public and the experts
disagree on environmental issues. The University of Chicago Press,
Chicago, London, 1996.
5. Strokovna priporočila za implementacijo Konvencije dostopu do
informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega
varstva v okoljskih zadevah. Regionalni center za okolje za srednjo in
vzhodno Evropo, Ljubljana, 2002.
6. Špes, Metka (2008): Pomen okoljske ozaveščenosti in sodelovanja
javnosti za trajnostni razvoj. Dela 29, 2008, str. 49-62.
7. Zakon o varstvu okolja. Uradni list RS št. 31/04.
- dodatno: različna aktualna gradiva, študije in poročila na temo
sodelovanja javnosti pri okoljskem odločanju, ki so prosto dostopna na
svetovnem spletu (seznam pripravi nosilka predmeta na začetku
vsakega študijskega leta)
16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in
razumevanje
Razumevanje strateškega pomena
vključevanja javnosti v okoljsko odločanje
za učinkovito uresničevanje projektov na
lokalni, regionalni ali nacionalni ravni.
Osvojitev temeljnih teoretičnih in
funkcionalnih znanj za načrtovanje
procesov vključevanja javnosti.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
107
16.2 Uporaba
Sposobnost presoje pomembnosti in
usmeritev vključevalnih pričakovanj
oziroma zahtev javnosti pri načrtovanju ali
izvajanju konkretnih projektov, ki
predstavljajo posege v okolje oziroma
prostor.
16.3 Refleksija
Obvladovanje kritično konstruktivnega
pogleda na odnos do vključevanja javnosti
v okoljsko odločanje tako na strani
odločevalcev oziroma nosilcev projektov
kot na strani različnih skupin
déležnikov.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
- umeščanje vsebine v širši kontekst
(sociološki, komunikološki in pravni)
- kritični pogled na različne vidike prednosti in
slabosti vključevanja javnosti v okoljsko
odločanje v praksi
- timsko delo – študije primerov in priprava
načrtov vključevanja javnosti
- samostojni študij predpisane literature in
analiza primerov dobre/slabe prakse
- proaktivnost: samostojno spremljanje
dogajanj na področju sodelovanja javnosti pri
okoljskem odločanju (doma in po svetu)
- priprava seminarskih nalog (v timih –
skupinah po 3-4 študenti)
- urjenje javnega nastopanja (ob predstavitvi
skupinskih seminarskih nalog)
17. Metode poučevanja in
učenja
- predavanja
- timsko delo (priprava seminarskih nalog)
- skupinske razprave (iskanje prednosti in slabosti: predvidoma
predvsem po izvedenih predstavitvah seminarskih nalog)
- obisk dveh organizacij (kratka predstavitev gostitelja in njegovih
izkušenj na področju sodelovanja javnosti pri okoljskem odločanju, nato
razprava s študenti)
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
- Vpis v letnik.
- Priprava in predstavitev seminarske naloge.
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
A. seminarska naloga (ocena pisnega dela in ocena predstavitve; nato
skupna ocena)
B. pisni izpit (po potrebi z ustnim zagovorom)
Ocena (velja za A in B): 1 do 5 (negativno), 6 – 10 (pozitivno)
Končna ocena je sestavljena iz povprečja obeh ocen, pogoj za
zadostno oceno (6) sta vsaj oceni 6 iz obeh delov.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
108
20. Metode evalvacije kakovosti
- samoevalvacija,
- ocene študentov (anketa o zadovoljstvu z vsebino in načinom
izvajanja predmeta).
21. Sestavljalec učnega načrta mag. Mojca Drevenšek
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
109
6.4 Osnove upravno-procesnega prava
1. Naslov enote / predmeta /
modula Osnovne upravno-procesnega prava
2. Koda enote OUPP 3. Število ECTS kreditov 4
4. Kontaktne ure
Skupaj
40
P
20
V
20
S
Ostale
oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
3. 7. Semester V.
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
Predavanje in vaje potekajo v specializiranih učilnicah, ki omogočajo
fleksibilno razporejanje opreme in uporabo sodobnih multimedijskih
sistemov
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Učna enota prispeva predvsem k razvoju naslednjih splošnih in
specifičnih kompetenc:
- Poznavanje in razumevanje uprave kot znanstvene discipline (razvoj metode raziskovanja, razmerje do drugih znanosti)
- Uvodni pojmi (zgodovinski in primerjalni pogled) - Razumevanje splošne strukture upravnih ved ter povezanosti z
ekonomijo, sociologijo, institucionalnimi sistemi ter z drugimi različnimi vedami
- Razumevanje upravnih institutov ter njihova fleksibilna uporaba pri reševanju praktičnih problemov
- Sposobnost za konkretno reševanje upravnih zadev - Sposobnost analize in predvidevanja reševanja upravnih zadev - Razumevanje splošnih pojmov materialnega in procesnega prava - Razumevanje temeljnih načel in upravnih institutov - Razumevanje procesnih situacij, ki nastajajo pri odločanju v upravnih
stvareh - Spoznavanje upravnega procesnega sistema na posameznih primerih - Razumevanje in pravilno razlaganje institutov v postopku uveljavljanja
pravic in nalaganja obveznosti pred organi uprave in drugimi organi, ki odločajo v upravnih stvareh
- Usposobljenost za delo v zahtevnih upravnih področjih odločanja v upravnih zadevah s področja upravnega prava
- Sposobnost vodenja upravnih zadev na najrazličnejših upravnih področjih v lokalni samoupravi, državni upravi in zastopanje interesov posameznikov, ki uveljavljajo svoje pravice in pravne interese
- Uporaba pridobljenega znanja v praksi - Interdisciplinarno povezovanje vsebin upravnega prava z ostalimi
področji - Sposobnost pridobivanja, selekcije in evalvacije novih pravnih
informacij in zmožnost ustrezne implementacije
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
110
- Razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti - Kooperativnost, usposobljenost za timsko delo - Zavezanost profesionalni etiki
14. Opis vsebine
Pojem uprave in upravljanja
- Razvoj upravne znanosti - Pojem vloge javne uprave v družbi - Pojem teritorializacije uprave - Osebe javnega prava - Javne službe - Javno zasebno partnerstvo - Javne stvari (javno dobro – opredelitev javnega dobra in naravno in
grajeno javno dobro) - Javno pooblastilo - Upravna pogodba - Javne finance - Upravljanje infrastrukture - Temeljne elementi upravnega prava - Temeljna načela kot minimalni procesni standardi - Viri upravnega prava - Upravne norme in upravni akti - Nadzor nad upravnim delovanjem - Formalni in neformalni nadzor - Nadzor nad zakonitostjo - Nadzor nad primernostjo dela - Strokovni nadzor - Položaj državljana (državljanstvo, osebna stanja, društva, politične
stranke) - Odškodninska odgovornost države - Pristojnost upravnih organov - Komuniciranje organov in strank - Roki in prekluzije - Vrnitev v prejšnje stanje - Stroški postopka - Postopek na prvi stopnji - Upravni akti - Redna pravna sredstva - Izredna pravna sredstva - Izvršba - Upravno sodno varstvo - Ustavno sodno varstvo - Upravno inštitucije
15. Temeljna literatura
- Jerovšek e tal, Začasne odredbe, tretji del, GV Založba, Ljubljana 2001
- Jerovšek, Tone: Predpisi o upravnem sporu Uradni list RS, Ljubljana, 2001
- Androjna V.: Upravni postopek in upravni spor, Uradni list RS, Ljubljana, 1992
- Breznik J. in drugi: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002
- Bučar France, Upravljanje, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981 - Bugarič, Bojan, Reforma javne uprave v državah v tranzicij, III. Dnevi
javnega prava, Portorož, 1997 (zbornik) - Godec, Rupko, O funkcijah in o načelih državne uprave, Vestnik IJU
1-2/1979, Ljubljana, 1979 - Godec Rupko, Pirnat Rajko in drugi, Upravni zbornik, Inštitut za javno
upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 1993, str. 1-154 - Grad Franc, Lokalna demokracija, Uradni list RS, Ljubljana, 1998, str.
97-131 - Pirnat Rajko, Osebe javnega prava; Javna uprava, št. 4 (1995), str
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
111
477-492 - Peter, Guy in Pierre, John (2003); The nadbook of public
administration. SAGE, London - Brezovšek, Marjan (2000): Kako do zanesljive uprave? Teorija in
praksa 2/2000 - Brezovšek, Marjan in Haček, Miro (2003): Globalizacija in državna
uprava, FDV, Ljubljana - Brezovšek, Marjan in Haček, Miro (2004):Upravna kultura, FDV,
Ljubljana - Janez Čebulj: Upravno pravo. Ljubljana, Visoka upravna šola, 2000 - Tone Jerovšek ()e tal.): Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
s komentarjem. Ljubljana, Nebra, 2004 - Bučar, F. (1981). Upravljanje. Ljubljana: Cankarjeva založba - Dujić, S. (2002). Položaj izvršilne funkcije oblasti v novi pravni
ureditvi. V: Zbornik referatov, VIII.dnevi javnega prava, Portorož, št. 3, str. 105-142
- Pirnat, Rajko: Upravna pogodba – ali je slovensko pravo potrebuje, Zbornik posveta VI. Dnevi javnega prava, Portorož 2000, Ljubljana: Inštitut za javno upravo, 2000, str. 95-110
- V obvezno študijsko literaturo spadajo tudi veljavni zakoni, ki urejajo obravnavana področja in sprejeti zakoni ali predlogi zakonov za drugo obravnavo, po dogovoru s predavateljem glede na stanje zakonodajnega postopka ob izvedbi predavanj
16. Predvideni študijski dosežki
Študent/ka pozna in razume:
- Zgodovinski razvoj upravnega prava in temeljnih institutov pravnega prava
ter razmerje upravnega prava do drugih pravnih ved in drugih znanstvenih
disciplin
- Pozna in razume organizacijski in institucionalni sistem države
- Pozna in razume najbistvenejše institute upravnega prava ( področje
organizacije uprave, upravno pravnih razmerij in mehanizmov kontrole
uprave)
- Pridobljene znanje zna uporabiti v postopku pred upravnimi in upravno
sodnimi državnimi organi
- Zna povezovati gradiva iz drugih strokovnih disciplin z upravnim pravom
- Razume in pozna strokovne in praktične aplikacije institutov upravnega
prava
- Pozna in razume umeščenost področja upravnega prava v širše družbene,
kulturne in vrednotne kontekste
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanje do ene polovice. Ostale oblike: delo v manjših skupinah,
projektno delo, ustne obravnave in diskusije, strokovne ekskurzije,
seminarske naloge . Študentje aktivno sodelujejo pri vajah kjer
obravnavajo posamezna področja upravnega postopka, izdelujejo
prispevke iz postopkovnih dejanj in jih predstavljajo.
Seminarji: študentje na vajah rezervirajo temo, na podlagi katere bodo
predstavili upravni postopek njegove sestavine in sklepne misli
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Opravljeni vsi izpiti iz drugega letnika
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Ocenjevalna lestvica: ECTS
Pisni izpit 70 %, seminarska naloga ali projektna naloga z zagovorom
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
112
30 %
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija ob zaključku predavanj in vaj
21. Sestavljavec učnega načrta mag. Jožica Fabjan
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
113
6.5 Računalništvo in informatika
1. Naslov enote / predmeta /
modula Računalništvo in informatika
2. Koda
enote
RI 3. Število ECTS
kreditov
5
4. Kontaktne
ure
Skupaj
50 P 25 V 25
S
Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program 6.
Letnik
7.
Semester
III.
8. Študijski
program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber
programa
11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
- Opredelitev osnovnih pojmov in konceptov računalništva in
informatike,
- uporaba orodij za pisarniško poslovanje (urejevalnik besedil,
preglednice, podatkovne tabele in poizvedovanje, elektronska pošta),
- osnove informacijskih sistemov (namen, vloga, zasnova) v
organizaciji,
- osnove računalniških komunikacij (omrežja, orodja, storitve in servisi),
- informacijski viri s poudarkom na spletnih javnih podatkovnih bazah in
servisih EU in
- upravljanje z odločitvenim znanjem preko uporabe informacijskih
sistemov za podporo pri odločanju.
14. Opis vsebine
Študenti se spoznajo z osnovnimi pojmi in koncpeti računalništva in
informatike skozi pregled zgodovine in definicij ter raziskovanja
sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij. Spoznajo se z
osnovami strojne opreme, računalniških omrežij, operacijskih sistemov
in arhitektur, sistemi za upravljanje baz podatkov ter programskih
jezikov. Drugi vsebinski sklop je namenjen preučevanju ideje, vloge in
ravzoja informacijskega sistema v organizaciji. Tretji in četrti vsebinski
sklop sta namenjena preučevanju interneta (tehnične značilnosti
internetne infrastrukture, storitve in servisi interneta, povezljivost
omrežij, komunikacijska orodja, javne baze in servisi s poudarkom na
javnih podatkovnih bazah in servisih EU). V zadnjem vsebinskem
sklopu se študentje spoznajo z uporabo informacijsko komunikacijske
tehnologije za podporo pri odločanju ter upravljanjem z odločitvenim
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
114
znanjem.
Program predmeta zagotavlja vsebinske in konceptualne osnove za
praktično delo z računalnikom in njegovo uporabo na različnih
strokovnih področjih.
15. Temeljna literatura
- M. Gradišar: Uvod v informatiko, EF, Ljubljana, 2003.
- R.M. Stair, G.W. Reynolds: Principles of Information Systems (sevent
edition), Thomson Learning, 2005.
- Barnes, S. (ed.), Knowledge Management Systems, Theory And
Practice (Thomson Learning, Oxford, 2002) ISBN 1-86152-616-4.
- Jereb, E., Bohanec, M., Rajkovič, V., DEXi – računalniški program za
večparametrsko odločanje (Moderna organizacija, Kranj, 2003) ISBN
961-232-149-3.
- G. E. Lasker, M. Kljajić, (eds.). Advances in support systems
research: simulation-based decision support in enterprises and regional
planning. Windsor (Ont.): International Institute for Advanced Studies in
Systems Research and Cybernetics, 2004.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
- Poznavanje in razumevanje osnovnih pojmov in definicij s področja računalništva in informatike,
- osnovno poznavanje in razumevanje komponent, funkcij in lastnosti računalniših sistemov in omrežij,
- osnovno poznavanje sestave informacijskih sistemov v organizaciji,
- poznavanje in razumevanje osnov računalniške komunikacije, internetne infrastrukture ter storitev in servisov interneta,
- poznavanje javnih podatkovnih baz in podpornih servisov EU ter njihovo uporabo in
- poznavanje informacijskih sistemov za podporo pri odločanju in njihova uporaba.
16.2 Uporaba - Uporaba IKT za reševanje konkretnih
problemov s strokovnega področja.
16.3 Refleksija - Sposobnost kritičnega vrednotenja
informacijskih virov, informacij ter odločitev.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
- Uporaba sodobnih informacijsko
komunikacijsih tehnologij v različnih
strokovnih okoljih.
- Sposobnost komunikacije s strokovnjaki s
področja računalništva in informatike.
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanja, laboratorijske vaje na osebnem računalniku, seminarska
naloga.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
115
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Pogoj za pristop k izpitu so opravljene vaje (obvezna 75% prisotnost).
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica Pisni izpit (70%), seminarska naloga (30%).
20. Metode evalvacije kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta doc. dr. Mirjana Kljajić Borštnar
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
116
6.6 Praktično izobraževanje
1. Naslov enote / predmeta /
modula PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE
2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 7
4. Kontaktne
ure Skupaj 70 P 5 V 65 S Ostale oblike
5.
Stopnja
I. Visokošolski strokovni študijski program 6.
Letnik
III. 7. Semester VI.
8. Študijski
program Varstvo okolja 9. Študijska smer Varstvo okolja
10. Steber programa Obvezni 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti Predmet se izvaja v izbranih podjetjih, zavodih, ministrstvih,....
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Uporabiti pridobljena teoretična in strokovna znanja v pravem delovnem
okolju in jih hkrati dopolniti z znanjem iz delovnega okolja.
14. Opis vsebine
- spozna načine komuniciranja z različnimi javnostmi
- spozna delovne postopke v delovni organizaciji
- spozna poslovanje posameznih oddelkov in način vodenja
- spozna zakonske predpise, s katerimi se srečuje pri svojem delu in
posledice, ki sledijo iz neupoštevanja le - teh
- zna uporabljati različne baze podatkov in pozna sodobno tehnologijo,
pomen evidenc
- zna načrtovati, spremljati in analizirati delo
- sodeluje pri pripravi novih projektov na področju varstva okolja
- uporablja strokovno terminologijo iz varstva okolja, varstva narave,
urejanja prostora v slovenščini in tujem jeziku;
- seznani se z načini vključevanja lokalne skupnosti v projekte na
področju varstva okolja, posebej na zavarovanih območjih
- seznanijo se z odgovornim ravnanjem pri načrtovanju in izvajanju
dejavnosti v zavarovanih območjih in njihovi okolici
- sodeluje pri operativnih in drugih strokovnih nalogah, ki so sestavni
del tekočih opravil v gospodarski družbi/ustanovi
15. Temeljna literatura Interno študijsko gradivo za praktično izobraževanje na Visoki šoli za
storitve
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
117
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent je sposoben povezati teoretična in
praktična znanja, ki jih je pridobil med
študijem v osnovo za reševanje problemov
na posameznih področjih. Pozna načine
reševanja
posameznega problema, obvlada
tehnologijo in
pozna organizacijo dela znotraj delovnega
okolja.
16.2 Uporaba
Osvojene spretnosti bo uporabljal pri
kasnejši zaposlitvi. Teoretično znanje,
pridobljeno v času študija, zna študent
povezati s
praktičnim.
16.3 Refleksija
Novosti iz svojega strokovnega področja
bo znal primerno presoditi in vpeljati v
prakso.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Osvojil bo veščine timskega dela, sposobnost
načrtovanja, spremljanja in analiziranja dela.
Usposobljen bo za pripravo rešitev
zastavljenega problema.
17. Metode poučevanja in učenja Praktično delo v podjetjih/ustanovah s katerimi so sklenjene pogodbe o
praktičnem izobraževanju.
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje študijskih
obveznosti
Vpis v letnik.
Pogoj za pristop k izpitu je zaključeno praktično izobraževanje in
seminarska naloga.
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Ocena delodajaca na praktičnem izobraževanju (50%), ocena
seminarske naloge (25%), predstavitev seminarske naloge (25%).
Do 5 – negativno, 6-10 – pozitivno.
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, anketa študentov
21. Sestavljalec učnega načrta Jelka Ciuha
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
118
Izbirni predmet 1 – Okolje in zdravje
Naslov enote: Okolje in zdravje Število kreditnih točk: 3
Študijski program: Varstvo okolja Stopnja: prva
Vrsta predmeta: Letnik: XXX Semester: Jezik: slovenski
Organizirano študijsko delo: P: 20 ur V: 10 ur Skupaj: 30 ur
Posebnosti Praktične vaje potekajo na terenu ter v laboratoriju
13.Cilji/kompetence
Cilji: Glavni cilj tega predmeta je podati pregled tistih vplivnih dejavnikov iz okolja, ki so
povezani s povečanim tveganjem za naše zdravje. Poleg tega pa bomo obdelali tudi tiste
vplivne dejavnike tveganja iz okolja, katerih raziskave o vzročni povezavi še potekajo in se
zaradi določene znanstvene negotovosti zahteva upoštevanje načela previdnosti.
Vsebina se v glavnem naslanja na objavljene monografije Svetovne zdravstvene organizacije o
okoljskih zdravstvenih kriterijih (Environmental Health Criteria), na podlagi katerih so opravljene
formalne ocene zdravstvenega tveganja zaradi izpostavljenosti določeni snovi v povezavi z
okoljem. Poleg tega bodo v okviru tega predmeta predstavljene tudi informacije o zaznavanju
tveganja, komuniciranju in upravljanju tveganja v zvezi z vplivnimi dejavniki iz delovnega in
življenjskega okolja ter nasveti za preventivno ravnanje. Predstavljeno bo tudi načelo
previdnosti, ki vstopa kot ključen dejavnik pri upravljanju z okoljem, kjer govorimo o
zdravstvenem tveganju ob določeni znanstveni negotovosti.
Učna enota prispeva predvsem k razvoju naslednjih splošnih in specifičnih kompetenc:
sposobnost razumevanja vplivov iz okolja (snovi, emisij ter imisij snovi, delcev, kovin, kemikalij, sevanj, valovanj),
sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanja predvsem s področij ekologije, medicine, ekologije, bio-tehnologije ter eko-psihologije in eko-sociologije.
sposobnost reševanja konkretnih problemov na področju vpliv kemikalij, delcev, sevanj, hrupa, in sodobnih tehnologij iz okolja na zdravje ljudi
razvoj strokovnih veščin in spretnosti na področju okolja in zdravja ter uporaba standardnih strokovnih metod in postopkov za spremljanje in ocenjevanje tveganja
sposobnost evidentiranja problema in njegove analize ter predvidevanja operativnih rešitev v tehnološkem smislu ali v procesu organizacije in vodenja
sposobnost uporabe pridobljenega teoretičnega znanja v praksi
sposobnost obvladovanja razvoja in napredka
interdisciplinarni pristop k reševanju okoljske problematike ter razumevanje soodvisnosti znanstvenih disciplin s področja tehniških, tehnoloških in naravoslovnih ved)
14.Opis vsebine
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
119
Znano je, da okoli 20 % škodljivih vplivov na zdravje prihaja iz okolja, polovica težav pa izvira iz
naših navad in življenjskega standarda. Temeljno izhodišče in rdeča nit interdisciplinarnega
predmeta Okolje in zdravje je skrb za kakovost življenja, ki je soodvisna od okolja, bivalnega in
delovnega. Zdravstvena, okoljska in gospodarska politika morajo biti usklajene in uravnotežene.
Dejavniki tveganja za zdravje, ki so posledica vplivnih dejavnikov iz našega bivalnega in
delovnega okolja, so številni in še naraščajo. S sinergijskimi povezavami bodo morda za vselej
zaznamovali naše zdravje. Okoljska preventiva je hkrati tudi zdravstvena, sonaravno
gospodarjenje pa je sploh temeljna podlaga kakovostnega življenja in celotnega okolja .
Moderna tehnologija vsako leto oskrbi tržišče s tisoči novih tržnih izdelkov, katerih direktni ali
indirektni vplivi zaznamujejo okolje in posledično tudi naše zdravje. Vsi ti vplivni dejavniki pa
povzročajo globalne spremembe, ki indirektno vplivajo na okolje in zdravje (ozonska luknja,
klimatske spremembe, …)
Nekatere snovi so mutagene ter povzročajo spremembe v organizmih in dedno prenosljive
bolezni, druge pa lahko povzročijo rakave bolezni in jih imenujemo kancerogene. Poleg tega pa
določeni onesnaževalci okolja (npr. pesticidi, DDT, dioksini in PCB) zaradi akumuliranja trajno
obremenjujejo okolje in njihovih dolgoročnih posledic za naše zdravje ne poznamo. Kemikalije
oziroma izdelki imajo uporabne lastnosti in učinke, vendar lahko tudi ogrožajo naravo in
človekovo okolje ter škodijo človeku.
V nadaljevanju je predmet predstavljen po posameznih sklopih:
1. Okoljski dejavniki tveganja.
Pregled najbolj perečih vplivnih dejavnikov iz okolja, ki so povezani z določenimi vplivi na naše
zdravje. Predstavitev ter osnovni oris problematike:
Rakotvotne snovi
Kovine
Škodljive snovi v vodi, tleh, hrani in gospodinjstvih
Ozon
Ionizirno in neionizirno sevanje
Ultravijolična svetloba (sonce)
Onesnaženost zraka (atmosferska, v notranjih prostorih)
Hrup, ultrazvok, infrazvok
Klimatske spremembe in zdravje
Delovno okolje in zdravje
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
120
2. Metodologije za ocenjevanje tveganja za zdravje.
Številne znanstvene raziskave govorijo o različnih vplivnih dejavnikov iz okolje, ki negativno
vplivajo na naše zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija temeljni poudarek namenja
ugotavljanju, ali ti dejavniki kakorkoli škodljivo vplivajo na zdravje. Jasno ločujemo med
koncepti interakcij, biološkimi učinki in zdravstvenim tveganjem v skladu s kriteriji, ki jih pri
ocenah tveganja uporabljajo mednarodni strokovni organi (EHC 2000). Biološki učinki se
pojavijo, kadar zaradi vzajemnega delovanja dejavnika iz okolja nastanejo fiziološki odzivi, ki
jih ljudje lahko zaznajo ali pa tudi ne. Odločitev, ali imajo biološke oziroma fiziološke
spremembe posledice za zdravje, je delno odvisna od tega, ali so reverzibilne, ali so znotraj
območja, v katerem ima telo učinkovite kompenzacijske mehanizme, ali pa se ob upoštevanju
različnih odzivov posameznikov zdi verjetno, da bodo povzročile neugodne zdravstvene
spremembe.
Podrobneje bo predstavljen splošni pristop k epidemiologiji okolja (epidemiološka merila,
deskriptivna in analitična epidemiologija, osnovni biostatistični faktorji: variacija in vplivi (bias),
pregled in razumevanje epidemiološke literature), metodologije za klasifikacijo potencialnih
kancerogenih snovi/ vplivnih dejavnikov iz okolja na podlagi objavljenih znanstvenih dokazov
glede na kancerogenost – Mednarodna agencija za raziskovanje raka – Lyon (študije primerov
v epidemiologiji okolja, izbrani primeri agensov). Podan bo opis mikrobioloških, kemijskih in
indikatorskih parametrov pri analiziranju (ne)ustreznosti snovi.
Podani bodo tudi temelji epidemiologije s posebnim poudarkom na epidemioloških metodah, ki
so uporabne pri raziskovanju vplivnih dejavnikov iz okolja na zdravje ljudi tako v življenjskem
kot tudi v delovnem okolju. Problematika bo predstavljena na številnih primerih, ki bodo
ilustrirali osnovne metodološke temelje epidemiologije pri ugotavljanju obremenitve človeka in
strategije za zmanjšanje zdravstvenih tveganj zaradi vplivnih dejavnikov iz okolja.
3. Mehanizmi interakcij in njihovo spremljanje:
Podrobnejši pregled vplivov kemikalij, ultravijolične svetlobe, ionizirni in neionizirni sevanj,
hrupa in delcev na biološke sisteme vključno s človekom.
Predstavljena bodo izbrana poglavja s področja biomonitoringa in biomarkerjev za spremljanje
sprememb v živih organizmih zaradi izpostavljenosti določenim vplivnim dejavnikom iz okolja
(opredelitev izpostavljenosti snovem iz okolja; ugotavljanje trendov izpostavljenosti;
ovrednotenje odnosa odmerek/učinek; izdelava ocene tveganja za zdravje ljudi). Podane bodo
osnove numerične in eksperimentalna dozimetrija pri ugotavljanju izpostavljenosti sevanjem in
hrupu. Podane bodo osnove spremljanja Uv-indeksa.
4. Načelo previdnosti
Izziv pomeni vprašanje, kako upoštevati pravo mero previdnosti ob znanstvenih izsledkih ter s
tem povezano negotovost. Pri načelu previdnosti gre za politiko upravljanja tveganja.
Upoštevano je ob visoki stopnji znanstvene negotovosti in je izraz potrebe po ukrepanju ob
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
121
morebitnem resnem tveganju, ne da bi pri tem čakali na izsledke znanstvenih raziskav.
To načelo postopoma postaja vodilo celotne okoljske in zdravstvene politike.
Predstavljeni bodo konkretni primeri uvajanja načela previdnosti po posameznih področjih.
Predstavljeni bodo tudi konkretni ukrepi za zmanjševanje zdravstvenih tveganj zaradi vplivnih
dejavnikov tveganja iz okolja.
Temeljna literatura
European Environment Agency (EEA): Environment and Health, Report No. 10 (2005)
World Health Organization: Human Health Risks – principles for assessment of health risks to human health, Environment Health Criteria No. 210 (1999)
World Health Organization: Human Exposure Assessment , Environment Health Criteria No. 214 (2000)
Predvideni študijski dosežki
Študent/študentka:
pozna in razume osnovne vplivnih dejavnikov iz okolja, ki povečujejo tveganje za zdravje
pozna in razume vpliv novih tehnologij na človeka in okolje
pozna osnovne mehanizme interakcij okoljskih dejavnikov tveganja,
Pridobi osnovna znanja glede ukrepov varovanja zdravja ter varstva okolja pred negativnimi vplivi iz okolja
Sposoben/-na izdelati ocene tveganja zaradi izpostavljenosti določenim okoljskim dejavnikom tveganja
Pri predmetu bo razvil/-a naslednje spretnosti: načrtovanje tehnologij in sistemov v smislu upoštevanja določil zakonodaje in mednarodnih standardov glede varovanja zdravja in varstva okolja;
Metode poučevanja in učenja:
predavanja z aktivno udeležbo študentov (razlaga, diskusija, vprašanja, reševanje nalog) ob pomoči sodobnih pedagoških pripomočkov,
seminarske naloge, ki spodbujajo samostojno delo kandidata ter timsko delo
ekskurzije v raziskovalna središča
avditorne vaje za poglabljanje teoretičnih osnov,
individualne in skupinske konzultacije,
laboratorijske vaje, ki potekajo v ustrezno opremljenem laboratoriju ter računalniški učilnici, za samostojno analizo možnih vplivov različnih naprav in sistemov na okolje ter izdelavo dokumentacije.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
122
Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti:
vpis v XX letnik študija,
pred izpitom mora študent(ka) uspešno opraviti praktične vaje.
Načini ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:
končna ocena je povprečje rezultata pisnega in ustnega zagovora, pogoj za opravljanje pisnega izpita so pozitivno ocenjene laboratorijske vaje.
Ocenjevalna lestvica: ECTS.
Metode evalvacije kakovosti
Samoevalvacija ob zaključku predavanj in vaj, študentska anketa.
Sestavljalec učnega načrta:
Doc. dr. Peter Gajšek, univ. dipl.inž.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
123
Izbirni predmet 2 – Gensko spremenjeni organizmi
1. Naslov enote / predmeta /
modula Gensko spremenjeni organizmi
2. Koda enote GSO 3. Število ECTS kreditov 3
4. Kontaktne ure
Skupa
j
30
P
20
V
10
S
Ostale
oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
7. Semester
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
Varstvo
okolja
10. Steber programa Izbirni - stroka 11. Jezik SLO/ANG
12.
Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Predmet Gensko spremenjeni organizmi obsega sklop osnovnih
strokovnih znanj o multidisciplinarnem področju biološke varnosti in
gensko spremenjenih organizmov, ki so potrebna za kompetentno
razumevanje in obvladovanje osnovne problematike ravnanja in
upravljanja z gensko spremenjenimi organizmi na področju biološke
varnosti.
14. Opis vsebine
Vsebina predmeta obravnava gensko tehnologijo in definicije vključno z
gensko spremenjenimi mikroorganizmi, rastlinami in živalmi ter njihovo
varnost, potencialne koristi in nevarnosti za okolje in zdravje ljudi ter
živali na področju biološke varnosti. Pojasni in obravnava različne
okvirje biološke varnosti v svetu (Azija, Amerika in EU), ki urejajo
področje gensko spremenjenih organizmov ter njihov ekonomski in
politični vpliv. Obravnava ravnanje in upravljanje z gensko
spremenjenimi organizmi, ki vključuje previdnostni pristop in oceno
tveganja za okolje in zdravje ljudi ter živali kot osrednji steber
sproščanja GSO v okolje.
15. Temeljna literatura
Parekh, S.R. (2004): The GMO Handbook: Genetically modified
animals, microbes, and plants in biotechnology, Humana Press,
Totowa;
Toor, J.D (2001). Genetic engineering: opposite viewpoints.
Greenhaven Press.
Tomas, J.A. and Fuchs, R.L. (2002). Biotechnology and Safety
Assessment. Academic Press. Tokyo;
Committee on Biological Confinment of Genetically Engineered
Organisms (2004). Biological confinment of genetically engineered
organisms (2004). National Accademic Press, London DC.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
124
http:www.nap.edu/books/0309092094.
2002/623/EC. Commision Decison establishing guidance notes
supplementing Annex II to Directive 2001/18/EC;
EFSA (2006). Guidance document on the scientific panel on genetically
modified organisms for the risk assessment of genetically modified
plants and derived food and feed.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Slušatelj bo razumel pomembnost gensko
spremenjenih organizmov za okolje in
človeka. Razvil bo razumevanje pojmov, ki
so povezani z gensko spremenjenimi
organizmi in njihove zakonitosti kakor tudi
tehnike, postopke in načine njihove
priprave vključno z oceno tveganja za
okolje in zdravje ljudi. Razvil bo
sposobnost razumevanja dilem in
obvladovanja problematike ravnanja in
upravljana z gensko spremenjenimi
organizmi na področju biološke varnosti.
16.2 Uporaba
Razume tehnike in postopke priprave
gensko spremenjenih organizmov,
uporablja oceno tveganja na posameznih
primerih gensko spremenjenih organizmov
jih povezuje s prakso ter utemeljuje in
izvaja njihovo evalvacijo na področju
biološke varnosti.
16.3 Refleksija
Ima osnovno razumevanje gensko
spremenjenih organizmov v okviru biološke
varnosti, kar mu omogoča hitro zaznavanje
dilem, ki nastajajo v praksi. Sposoben bo
kritično ovrednotiti skladnosti med
teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Pridobil in poglobil bo spretnosti uporabe
domače in tuje literature in drugih virov,
zbiranja in interpretiranja podatkov in jih
prenašati na sorodne tehnologije. Sposoben bo
identifikacije in reševanja problemov ter
kritične analize, sinteze in refleksije na
prebrano literaturo.
17. Metode poučevanja in
učenja Predavanja, seminarji, raziskovalni seminarji
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Opravljeni izpiti iz predmetov uvod v okoljske znanosti in osnove
biotehnologije
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
a) pisni izpiti, seminarske naloge;
b) 80 % izpit, 20 % seminar študijskih dosežkov;
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
125
c) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno).
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija z anketo učitelja
21. Sestavljalec učnega načrta Martin Batič
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
126
Izbirni predmet 3 – Jedrska tehnologija
1. Naslov enote / predmeta /
modula Jedrska tehnologija
2. Koda enote JT 3. Število ECTS kreditov 3
4. Kontaktne
ure Skupaj 30 P 20 V 10 S 0 Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
7. Semester
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti -
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Razumevanje osnov:
delovanja jedrskih in sevalnih naprav
interakcije sevanja s snovjo
dozimetrije
kontaminacije
problematike radioaktivnih odpadkov.
Seznanitev z regulativo na področju sevalne in jedrske varnosti.
14. Opis vsebine
Namen premeta je študenta seznaniti z osnovami vpliva radioaktivnega
sevanja na okolje in človeka. V ta namen se pojasni osnovne fizikalne
principe nastanka in učinkov ionizirajočega sevanja (gama, beta in alfa)
ter delovanje naprav, iz katerih se sprošča. Pojasni se način sproščanja
ter principi ščitenja in dekontaminacije. Pojasni se način nastajanja,
vrste radioaktivnih odpadkov in metode za ravnanje z njimi in njihovo
odlaganje. Vpeljejo in pojasnijo se osnovni pojmi in nomenklatura na
tem področju. Teoretična predavanja se dopolnijo in ilustrirajo z
ogledom jedrskih objektov v Sloveniji (npr. JE Krško, skladišče
radioaktivnih odpadkov, raziskovalni reaktor TRIGA).
15. Temeljna literatura
- splošni učbenik za ta predmet na tem nivoju ne obstaja zato bo
gradivo v obliki prosojnic s predavanj in več poljudnih knjig:
- Björn Wahlström, Spoznajmo Radioaktivnost, Društvo jedrskih
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
127
strokovnjakov, 2000
- Tomaž Fortuna, Življenje s sevanjem, Zavod RS za varstvo pri delu
1995
- Koželj, Istenič, Erman, Černilogar-Radež, Delo z viri sevanj, URSJV,
2006
- Stritar, Dimic, Istenič, Radioaktivni odpadki - Z znanjem proti strahu
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Znanje:
osnovni pojmi in količine, njihove
karakteristike, merske enote in omejitve,
predpisi na področju jedrske in sevalne
varnosti
Razumevanje:
nastajanje in osnovne značilnosti
radioaktivnega sevanja,
osnove interakcije sevanja s snovjo,
prenos radioaktivnosti v okolje,
način nastajanja in ravnanja z
radioaktivnimi odpadki,
varnostna kultura
16.2 Uporaba pri obravnavanju okoljskih problemov
povezanih z radioaktivnostjo
16.3 Refleksija
kritično ovrednotenje problema vplivov
radioaktivnega sevanja v okolju glede na
ostale dejavnike, ki vplivajo na okolje ter
glede na družbene norme
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
kvantitativno ocenjevanje učinkov s pomočjo modelov in formalizmov,
varnostna kultura
17. Metode poučevanja in
učenja
predavanja, laboratorijske demonstracije, strokovni ogled jedrskih in
sevalnih naprav
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
(a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija
(b) pogoj za pristop k izpitu je poročilo o strokovnih ogledih jedrskih in
sevalnih objektov
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
128
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
(a) pisni izpit, ustni izpit
(b) ena ocena od 6-10 (ali kot določi šola)
20. Metode evalvacije kakovosti anketa med študenti, ki so uspešno opravili predmet
21. Sestavljalec učnega načrta Matjaž Ravnik, Luka Snoj
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
129
Izbirni predmet 4 – Varstvo morskih ekosistemov
1. Naslov enote / predmeta / modula Varstvo morskih ekosistemov
2. Koda enote VME 3. Število ECTS kreditov 3
4. Kontaktne ure Skupaj 30 P 20 V 10 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6. Letnik 2 7. Semester III
8. Študijski program Varstvo okolja 9. Študijska smer
10. Steber programa Izbirni – širše 11. Jezik Slovenski, angleški
12. Posebnosti /
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Predmet razvija sposobnost razmisleka o celovitosti in soodvisnosti
posameznih komponent morskega ekosistema, razumevanja odnosov
med morskim ekosistemom in njegovim neposrednim zaledjem ter o
potrebnih preventivnih mehanizmih, ukrepih in načinih uporabe
sodobnih principov ohranjanja narave.
14. Opis vsebine
Predmet obsega v prvi vrsti spoznavanje osnovnih morskih in obrežnih
ekosistemov, njihove vloge in pomena ter trenutnega stanja, s
poudarkom na slovenskem morju oz. Severnem Jadranu. Vključuje tudi
spoznavanje širšega okolja, tj. regionalnega (Sredozemlje) in
globalnega (oceani), tako z vidika samih ekosistemov kakor tudi z
vidika mednarodnih konvencij, dogovorov in drugih mehanizmov
urejanja človekovih dejavnosti in posegov.
Drugi vsebinski sklop je vezan na dejavnike posrednega in
neposrednega ogrožanja posameznih delov morskega ekosistema in
obenem tudi osnovnim načelom trajnostnega razvoja, ekosistemskega
pristopa in načela previdnosti, tj. osnovnim mehanizmom zagotavljanja
ohranjanja biotske raznovrstnosti, trajnostne rabe naravnih virov in
ekosistemskih funkcij in servisov.
15. Temeljna literatura
www.zrsvn.si; www.cbd.int; www.rac-spa.org;
www.medpan.org;
http://ec.europa.eu/environment/water/marine/index_en.htm;
Okoljska, naravovarstvena in prostorska zakonodaja;
Turk Tom: Živalski svet Jadranskega morja
Turk Tom: Pod gladino Mediterana
Lipej, Turk, Makovec: Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem
morju ..
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
130
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
- Poznavanje posameznih delov morskega
ekosistema, njihovega stanja in ogroženosti,
s poudarkom na Severnem Jadranu;
- Poznavanje mednarodnih pravnih in
drugih dokumentov, konvencij, dogovorov
ipd. ter poznavanje domače zakonodaje,
vezane na problematiko ohranjanja morskih
ekosistemov;
- Razumevanje nujnosti ohranjanja
celovitosti morskega ekosistema in
njegovih funkcij v kontekstu ohranjanja
biotske raznovrstnosti, uresničevanja
načel trajnostnega razvoja ipd.
16.2 Uporaba
Uporaba znanja pri odločanju o
umeščanju posegov in dejavnosti v
morje, na morsko obrežje in v
neposredno zaledje in pri odločanju o
razvoju različnih dejavnosti
16.3 Refleksija
Sposobnost kritičnega ovrednotenja
dosedanjega in načrtovanega razvoja z
vidika ohranjanja morskih ekosistemov
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Pridobitev spretnosti za uporabo domače in
tuje literature in drugih virov, zbiranja in
interpretiranja podatkov;
Zmožnost prepoznavanja problemov in
razmisleka o možnih rešitvah
Zmožnost refleksije na poročanje medijev v
zvezi s problematiko ohranjanja morskih
ekosistemov
17. Metode poučevanja in
učenja Predavanja, vaje, seminarji
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
Vpis v letnik študija
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica Ustni ali pisni izpiti, seminarji
20. Metode evalvacije kakovosti
21. Sestavljalec učnega načrta mag. Robert Turk
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
131
Izbirni predmet 5 – Okolje in prehrana
1. Naslov enote / predmeta /
modula OKOLJE IN PREHRANA
2. Koda enote OP 3. Število ECTS kreditov 3
4. Kontaktne ure
Skupa
j
30
P
30
V
S
Ostale
oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
Izb, 7. Semester
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa IZBIRNI PREDMET 11. Jezik SLOVENSKI
12.
Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Slušatelj se seznani z dejavniki, ki lahko vplivajo na okolje in z
okoljskimi dejavniki v živilstvu in prehrani.
14. Opis vsebine
OKOLJSKI MANAGEMENT (uporaba okoljske zakonodaje, načela
okoljskega mamagenta, okoljski sistemi na podjetniški ravni)
POMEN IN OMEJENOST NARAVNIH VIROV (naravni viri, racionalna
raba, gospodarjenje z vodo in energijo, biotehnologija za varstvo okolja)
PREHRANA, TRENDI IN MOŽNOSTI ZA PRIDELAVO HRANE V
RAZLIČNIH DELIH SVETA ( prehranske značilnosti po svetu, trendi v
proizvodnji hrane, razpoložljivost in omejenost naravnih virov, uporaba
FFS)
SESTAVINE HRANE (osnovne sestavine hrane, hranilne snovi)
15. Temeljna literatura
Zalom F.G. 1995. Food, Crop Pests, and the Environment. APS Press, St. Paul,
Minnesota, 170 s.
Lah A. (ur.) 1997. Kemizacija okolja in življenja – do katere mere? Projekt
Evropskega leta varstva narave 1995. Ljubljana: Slovensko ekološko gibanje.
390 s.
MOP. Nacionalni program varstva okolja, MOP, Ljubljana, 1999
16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in
razumevanje
Pridobiti znanje za pripravo podlog za
celovite ocene vplivov pridelave in
predelave hrane na okolje
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
132
16.2 Uporaba
Prenos, uporaba in implementacija znanja
v konkretnem primeru in konkretnem
okolju.
16.3 Refleksija
Kritično ocenjevanje stanja okolja na
podlagi teoretičnih znanj v povezavi s
praktičnimi spoznanji.
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Pridobiti znanje za celovit pristop k
indentifikaciji problemov povezanih z
varstvom okolja in pravilne interpretacije
razpoložljivih podatkov z možnost aktivnega
sodelovanja v delavnih timih
17. Metode poučevanja in
učenja predavanja
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
a)Ustni izpit
b)0d 6-10 (pozitivno), od 1-5 (negativno)
20. Metode evalvacije kakovosti samoevaulacija .študentska anketa
21. Sestavljalec učnega načrta Špela Sušnik Šabec, univ.dipl.inž.živ.teh.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
133
Izbirni predmet 6 – Eko turizem
1. Naslov enote / predmeta /
modula Eko turizem
2. Koda enote ET 3. Število ECTS kreditov 3
4. Kontaktne ure
Skupa
j
30
P
20
V
10
S
Ostale
oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
1 7. Semester 1
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
Predavanje in vaje potekajo v specializiranih učilnicah, ki omogočajo
fleksibilno razporejanje opreme in uporabo sodobnih multimedijskih
sistemov, delo na terenu, simulacije in igre vlog
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Učna enota prispeva predvsem k razvoju naslednjih splošnih in
specifičnih kompetenc:
- Široko in kritično razumevanje znanja iz zakonodaje na področju turizma, ki se med drugim navezuje tudi na eko turizem
- Poznavanje osnovnih pojmov s področja turizma - Sposobnost razumevanja razlike med stacionarnim alternativnim in
izletniškim turizmom - Pozna in razume pomen ohranjanja in tradicijo nacionalnih praznikov,
starih šeg, navad, legend in običajev - Pozna in razume pomen kulturne dediščine in ohranjanja naravne
dediščine in varovanja okolja - Pozna kulinarično dediščino ter vsakodnevne in praznične nacionalne
jedi - Pozna povezavo hrane s kmečkimi opravili in prazniki - Pozna pomen komuniciranja s turistično javnostjo - Obvlada delo z gosti - Pozna vse možne oblike rekreacije na podeželju - Prepozna prednosti rekreacije na podeželju pred urbanim okoljem - Sposobnost načrtovanja, rekreacije, skupine za določeno območje - Razvoj novih možnosti podeželja - Razvijati in organizirati športne in rekreacijske aktivnosti na podeželju - Izvajati ustrezno animacijo za goste - Iskati nove ideje za razvoj novih oblik rekreacije
14. Opis vsebine
- Analiza okolja - Vizija slovenskega turizma - Nadgradnja modela organiziranosti slovenskega turizma - Politika razvoja turističnih destinacij - Politika trženja in promocije - Politika trajnostnega in regionalnega razvoja - Politika zagotavljanja kakovosti
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
134
- Informacijska tehnologija in komunikacija - Ukrepi za ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja v turizmu - Ukrepi investicijske politike - Nastanitveni in prehrambeni sektor - Model organiziranosti slovenskega turizma
15. Temeljna literatura
- Broadhurst, R. (2001). Managing Environments for Leisure and Recreation. London: Routledge.
- Ovsenik, R. (2003). Perpektive in protislovja razvoja turističnega področja. Doktorska disertacija. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede
- Pechlaner, H. in Weiermair, K. (2000). Destination Management: Fondamenti di marketing e gestione delle destinazione turistiche. Milano: Touring Editore.
- Perez, A.S. (2001): Apuntes de Metodologia de la Investigacion en Turismo. Madrid: Organizacion Mundial del Turismo.
- Radiž, D., (2002). Predlog modela organiziranosti turizma v turistični destinaciji Kranjska Gora. Magistrsko delo, Ekonomska fakulteta, Ljubljana
- Tkalčič, M. (2002). Geografski prostor in turistična politika. Dela 18.Geografija in njene aplikativne možnosti. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
16. Predvideni študijski dosežki
Študent/ka pozna in razume:
- Usmeritve slovenskega turizma
- Temeljna načela turizma
- Sodelujejo s centri za razvoj podeželja
- Dejavnosti, ki so vezane in so značilne za podeželje
- Vodenje dela na področju turizma na podeželju
- Dogajanje na lokalni ravni
- Prepoznava in ohranja naravno in kulturno dediščino
- Analizira vpliv turizma na okolje
- Pregleduje in ureja evidence turistične dejavnosti
- Izvaja ustrezno animacijo za goste
- Analizira podeželje z vidika možnosti razvoja določenih vrst okolju prijazne
rekreacije
- Presodi o vplivu rekreacije na okolje
- Načrtuje in prilagaja rekreacijo ciljnih skupin
- Koordinira ogled učnih poti
- Vodi evidence rekreacijskih dejavnosti
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanje do ene polovice. Ostale oblike: delo v manjših skupinah,
projektno delo, ustne obravnave in diskusije, strokovne ekskurzije,
seminarske naloge, delo na terenu, simulacije in igre vlog
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Ocenjevalna lestvica: ECTS
Pisni izpit 70 %, seminarska naloga ali projektna naloga z zagovorom
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
135
30 %
20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija ob zaključku predavanj in vaj
21. Sestavljalec učnega načrta Mag. Jožica Fabjan
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
136
Izbirni predmet 7 – Poslovno komuniciranje
1. Naslov enote / predmeta /
modula Poslovno komuniciranje
2. Koda enote PK 3. Število ECTS kreditov 3
4. Kontaktne
ure Skupaj 30 P 20 V 10 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
7. Semester
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa Izbirni predmet 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Predstavitev osnov poslovnega komuniciranja in različnih vidikov, ki
utemeljujejo njegov pomen za uspešnost delovanja organizacij in v njih
delujočih posameznikov (zaposlenih). S pomočjo razvrstitve
poslovnega komuniciranja na različna področja/vrste ter uporabljena
orodja nakazati širino in vlogo poslovnega komuniciranja v poslovnem
svetu.
S pomočjo analize konkretnih (običajnih) praks poslovnega
komuniciranja skušati tematiko približati študentom kot pomembno
orodje za uresničevanje njihovih konkretnih strokovno-poslovnih
ambicij.
Študentje naj bi bili ob zaključku predmeta seznanjeni tako s
teoretičnimi pravili za korektno poslovno komuniciranje kot tudi s
praktičnimi veščinami za njihovo učinkovito izvedbo.
14. Opis vsebine
1. Osnovni elementi komunikacijskih procesov (modeli odnosa
pošiljatelj – prejemnik)
2. Temelji poslovnega komuniciranja (pojem, pomen, namen)
3. Psihosocialni in organizacijski vidiki poslovnega komuniciranja
4. Ključna področja/vrste poslovnega komuniciranja
5. Ključna pravila in orodja poslovnega komuniciranja
6. Interno in eksterno poslovno komuniciranje
7. Dejavniki učinkovitosti poslovnega komuniciranja
8. Uporaba poslovnega komuniciranja v konkretnih poslovnih
okoliščinah (poslovni sestanki, razgovori, predstavitve izdelkov/storitev,
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
137
pogajanja itd.)
9. Pravila učinkovitega pisnega poslovnega komuniciranja (poslovna
korespondenca – interna in eksterna)
10. Posebnosti spletnega poslovnega komuniciranja
15. Temeljna literatura
Temeljna literatura:
1. Možina, Stane, Mitja Tavčar, Nada Zupan, Ana Nuša Kneževič:
Poslovno komuniciranje – Evropske razsežnosti. Obzorja, Maribor,
2004.
Dodatna literatura (izbrana poglavja oziroma članki):
2. Fernandez; Joseph: Corporate communications: a 21st century
primer. Response Books; New Delhi, Thousand Oaks, London, 2004.
3. Harvard business review on effective communication. Harvard
Business School Press, 1999.
4. Kalin Golob, Monika: O dopisih. Zbirka Priročniki, Založba GV, 2003.
5. Majcen, Milena: Redni letni razgovori. Zbirka Priročniki, Založba GV,
2004.
6. Tavčar, Rudi: Psihologija pogajanj: kako doseči, kar želimo, in
ohraniti odnos? Planet GV, Ljubljana, 2007.
7. Theaker, Alison in drugi: Priročnik za odnose z javnostmi. Založba
GV, Zbirka PR, 2004.
8. Verčič, Dejan, Franci Zavrl, Petja Rijavec: Odnosi z mediji. Založba
GV, Zbirka PR, 2004.
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Celovit vpogled v strateški pomen področja
poslovnega komuniciranja za uspešnost
organizacij in v njih delujočih
posameznikov (zaposlenih).
16.2 Uporaba
Uporaba pravil poslovnega komuniciranja v
praksi - v tipičnih situacijah, kot so poslovni
razgovor, pogajanja, poslovni sestanek,
predstavitev izdelka/storitve itd.
16.3 Refleksija
Zmožnost kritične presoje ne/ustreznosti
konkretnih pristopov k poslovnemu
komuniciranju.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
138
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
- umeščanje vsebine v širši kontekst
(psihološki, sociološki, komunikološki kontekst
in kontekst poslovanja organizacij)
- kritični pogled na različne vidike praks
poslovnega komuniciranja
- timsko delo – priprava igre vlog (simulacija
tipičnih situacij)
- samostojni študij predpisane literature
- proaktivnost: samostojno spremljanje
aktualnih dogajanj, predvsem v medijih
(analiza primerov dobre/slabe prakse
poslovnega komuniciranja v medijih)
- samostojno delo - priprava seminarskih nalog
- urjenje javnega nastopanja (ob predstavitvi
seminarskih nalog)
17. Metode poučevanja in
učenja
- predavanja
- priprava in predstavitev seminarskih nalog (samostojno ali v manjših
skupinah – do 3 študenti)
- igra vlog - simulacija tipičnih situacij poslovnega komuniciranja (v
manjših skupinah 2 do 3 študenti)
- gostujoči/a predavatelj/ica (predstavitev izkušenj iz prakse)
- terensko delo (ogled in analiza dogodka: javnega nastopa, razgovora,
izjave itd.)
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
- Vpis v letnik.
- Pogoj za pristop k izpitu je priprava in predstavitev seminarske naloge
oziroma igre vlog (simulacija).
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
A1. seminarska naloga (priprava pisnega izdelka in predstavitev) ali
A2. igra vlog: simulacija tipičnih situacij poslovnega komuniciranja
(vključno s pisnimi izhodišči) in
B. pisni izpit (po potrebi ustni zagovor)
Ocena (velja za A in B): 1 do 5 (negativno), 6 – 10 (pozitivno)
Končna ocena je sestavljena iz popvrečja obeh ocen, pogoj za
zadostno oceno (6) sta vsaj oceni 6 iz obeh delov (A in B).
20. Metode evalvacije kakovosti
- samoevalvacija,
- ocene študentov (anketa o zadovoljstvu z vsebino in načinom
izvajanja predmeta)
21. Sestavljalec učnega načrta mag. Mojca Drevenšek
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
139
Izbirni predmet 8 – Varstvo naravnih vrednot
1. Naslov enote / predmeta /
modula
VARSTVO NARAVNIH VREDNOT
2. Koda enote VNV 3. Število ECTS
kreditov
3
4. Kontaktne ure
Skupa
j
30
P
20
S
V
10
Ostale
oblike
5. Stopnja I.
Visokošolsk
i strokovni
študijski
program
6.
Letnik
II. Semester III.
8. Študijski
program
VARSTVO OKOLJA 9. Študijska
smer
VARSTVO OKOLJA
10. Steber
programa
OBVEZNI - SKUPNI 11.
Jezik
SLOVENSKI
12.
Posebnosti
/
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence
Predmet naj bi študentom dal znanja o predmetu varstva
narave oziroma ciljni vsebini varstva ter jim predstavil njeno
družbeno pogojenost v času. Obenem naj bi jim predstavil
enega od načinov vrednotenja narave ter postopke za
določitev statusa naravne vrednote na strokovni in upravni
ravni. Seznanil naj bi jih z načini in ukrepi varstva. Omogočil
naj bi tudi zgodovinski vpogled v začetek slovenskega
varstva narave.
14. Opis vsebine
1. Pojem naravne vrednote:
vrednotenje narave - prepoznavanje naravnih vrednot,
uporaba meril vrednotenja,
pogled v preteklost: od prirodnih redkosti, naravnih znamenitosti, naravne dediščine do naravnih vrednot,
postopek določitve naravnih vrednot,
zvrsti naravnih vrednot,
premične naravne vrednote,
naravne vrednote državnega oziroma lokalnega
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
140
pomena,
register naravnih vrednot;
2. Načini varstva naravnih vrednot
varstvene usmeritve oziroma režimi,
pogojevanje rabe naravnih vrednot
ukrepi varstva naravnih vrednot;
15. Temeljna literatura
- veljavni zakoni, podzakonski akti, programi in načrti ter
sodna praksa na področjih varstva naravnih vrednot;
- mednarodne konvencije, ki urejajo področje naravnih
vrednot,
- Sistem varstva narave v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in
prostor, oktober 2006
16. Predvideni študijski
dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Študent spozna in razume bistvo
naravnih vrednot ter postopke
vrednotenja narave in
evidentiranja naravnih vrednot.
Spozna tudi načine varstva
naravnih vrednot in v povezavi s
tem tudi vse pravno razpoložljive
ukrepe varstva.
16.2 Uporaba
Študent je sposoben poiskati
informacije o naravnih vrednotah
ter pravilno razumeti in uporabiti
njihovo strokovno in upravno
razporeditev.
16.3 Refleksija
Študent je sposoben kritično
ovrednotiti pridobljeno znanje in
njegovo uporabo v konkretnih
primerih. Obenem je sposoben
zaznavati povezanost in
pogojenost varstva narave z
vsemi dejavnostmi družbe ter
njenim civilizacijskim
standardom.
16.4 Prenosljive
spretnosti – niso
vezane le na en
predmet
Poznavanje sistema varstva naravnih
vrednot: reševanje konkretnih primerov
skrbi za vrednote z razpoložljivimi načini in
ukrepi varstva.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
141
17. Metode poučevanja
in učenja
predavanja, seminarsko delo, reševanje konkretnih
primerov
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za
opravljanje študijskih
obveznosti
19. Metode ocenjevanja
in ocenjevalna lestvica
- pisni izpiti, pozitivno ocenjena seminarska naloga,
Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz.
opravil / ni opravil za seminarsko nalogo
20. Metode evalvacije
kakovosti
študentska anketa
preverjanje znanja
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
142
Izbirni predmet 9 – Trajnostna potrošnja in proizvodnja
1. Naslov enote / predmeta /
modula Trajnostna potrošnja in proizvodnja
2. Koda enote TPP 3. Število ECTS kreditov 3
4. Kontaktne
ure Skupaj 30 P 20 V 10 S Ostale oblike
5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski
program
6.
Letnik
7. Semester
8. Študijski program Varstvo okolja
9. Študijska
smer
10. Steber programa 11. Jezik slovenski
12.
Posebnosti Na seminarju je veliko interaktivnega internetnega dela
13. Cilji in predmetno specifične
kompetence
Spoznanje in razumevanje, da so človekov način življenja, njegovo
obnašanje in vrednote tisti ključni faktorji, ki največ prispevajo k
ohranjanju živega planeta in posledično k obstanku civilizacije.
14. Opis vsebine
Predstavljena so dejstva o dvanajstih ključnih področjih potrošništva:
etičnem oglaševanju, okoljski zasnovi izdelkov, rabi energiji, pridelavi in
predelavi hrane, stanovanjih, preživljanju prostega časa, o življenjskih
navadah, mobilnosti, komunikacijski in informacijski tehnologiji,
oblačilih, turizmu in rabi vode.
15. Temeljna literatura
- Vodnik k trajnostnemu načinu življenja, izobraževalni priročnik za
odgovorno potrošnjo, 2007
- Vzemite manj. Imejte več. Zbirka namigov za neškodljivo življenje.
2007
- Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj, 2006
- Šesti akcijski načrt za okolje, 2004
- Gradivo za konzultacijo EU za pripravo akcijskega načrta za
trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in industrijsko politiko, 2007
- Tematska strategija za urbano okolje, 2006
- Tematska strategija o naravnih virih, 2006
- Rezultati konference Čas je za akcijo – na poti k trajnostni potrošnji in
proizvodnji v Evropi, 2007
- Evropska okoljska agencija: Potrošnja gospodinjstev, 2005
- Zakon o varstvu okolja, 2004
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
143
- Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, 2005
- Resolucija o nacionalnem energetskem programu, 2004
- Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-
2016 (NA-URE)
- spletna stran UNEP in OECD
16. Predvideni študijski dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Predmet z ustreznimi informacijami in
konkretnimi primeri podaja številna dejstva
in številke o trajnostni potrošnji in
proizvodnji ter poudarja povezave med
gospodarskimi, družbenimi, kulturnimi,
geografskimi in medgeneracijskimi
dejavniki. Predvsem pa poudarja
neposredno povezavo trajnostne potrošnje
in proizvodnje s kakovostjo življenja,
učinkovito uporabo virov (tako človeških
kot naravnih), z zmanjševanjem nastajanja
odpadkov ter etičnimi izzivi, kot so delo
otrok, krutost do živali, pravična trgovina in
splošna enakost. Vse definicije TPP
poudarjajo, da je manjše trošenje pogosto
prednostnega pomena. Vendar to ne drži
vedno. Glavni izziv sta drugačna in
učinkovita potrošnja in proizvodnja.
16.2 Uporaba
Predmet prinaša temeljne informacije o
okoljskih in/ali družbenih vplivih omenjenih
področij in predstavlja primere dobrih praks
z vsega sveta. Hkrati ponuja nasvete, ki jih
je mogoče preizkusiti takoj, kako v praksi
udejanjati okoljska načela.
16.3 Refleksija
Rast prebivalstva bo povzročila neizmeren
pritisk na naravne vire, na biološko
raznolikost in na ekološko ravnovesje
planeta. Ker je ta tudi naš dom, moramo
spremeniti svoj odnos do naravnih virov in
način, kako jih uporabljamo. Spodbujanje
trajnostne potrošnje je nujnejše kot kdaj
prej.
B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja
144
16.4 Prenosljive spretnosti
– niso vezane le na en
predmet
Študentke in študentje razumejo, da na
način zaznavanja okolja posameznika
deloma vplivajo lastnosti posameznika, še
bolj pa pripadnost skupini ali družbi.
Spoznavajo širši razpon kultur in subkultur.
Izboljšajo razumevanje okolja in so
seznanjeni s političnimi in ekonomskimi
sistemi in kako ti sistemi upoštevajo okolje.
So zmožni uporabiti znanje o svojem
ravnanju za prepoznavanje vplivov na
posamezne okoljske probleme in analizirati
učinke svojih dejavnosti in dejavnosti
drugih posameznikov in skupin.
Razumejo, da imajo lahko njihova
dejanja široke posledice in da so
odgovorni za te posledice.
17. Metode poučevanja in
učenja
- Predavanja
- Vaje
18. Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Pisni izpit, seminarska oziroma projektna naloga.
Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil za
seminarsko nalogo.
20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa. Pripombe študentk/ov.
21. Sestavljalec učnega načrta mag. Alenka Burja