Visokošolski strokovni program 1. stopnje Varstvo okoljazaupnost in statistika). Zakonodaja, ki ureja področje statistike (Zakon o državni statistiki, Letni program statističnih

B&B Visokošolski zavod Kranj

Visokošolski strokovni program

1. stopnje

Varstvo okolja

Učni načrti predmetov

Kazalo

1.1 Uvod v okoljsko politiko .................................................................................... 1

1.2 Uvod v okoljsko sociologijo ............................................................................... 4

1.3 Okoljska statistika ............................................................................................. 7

1.4 Uvod v ustavno in upravno pravo ................................................................... 10

1.5 Osnove ekologije ............................................................................................ 13

1.6 Varstvo zraka .................................................................................................. 15

1.7 Podnebne spremembe ................................................................................... 17

1.8 Uvod v jezik stroke – angleščina ..................................................................... 20

2.1 Uvod v trajnostni razvoj................................................................................... 22

2.2 Uvod v ekonomijo ........................................................................................... 25

2.3 Osnove gospodarskega in civilnega prava ..................................................... 27

2.4 Energetika ....................................................................................................... 30

2.5 Uvod v okoljsko pravo ..................................................................................... 32

2.6 Ravnanje z odpadki ........................................................................................ 35

2.7 Osnove kemije/kemikalije ............................................................................... 39

2.8 Uvod v jezik stroke – 2. semester ................................................................... 41

3.1 Ekonomika varstva okolja ............................................................................... 44

3.2 Uvod v prostorsko načrtovanje ....................................................................... 46

3.3 Spremljanje stanja okolja ................................................................................ 48

3.4 Presoje vplivov na okolje ................................................................................ 51

3.5 Evropska unija ................................................................................................ 54

3.6 Trajnostni promet ............................................................................................ 58

3.7 Jezik stroke (tretji semester) ........................................................................... 61

4.1 Gozdarstvo in lov ............................................................................................ 64

4.2 Kmetijstvo in ribištvo ....................................................................................... 66

4.3 Pravo okolja .................................................................................................... 68

4.4 Celovito upravljanje voda ............................................................................... 72

4.5 Tuji jezik – četrti semester .............................................................................. 75

5.1 Okoljski sistemi in orodja ................................................................................ 78

5.2 Pravo okolja II ................................................................................................. 81

5.3 Upravljanje zavarovanih območij .................................................................... 84

5.4 Upravljanje biotske raznovrstnosti .................................................................. 86

5.5 Varstvo tal ....................................................................................................... 91

5.6 Varstvo pred sevanji in hrupom ...................................................................... 94

6.1 Industrijski procesi in okoljske tehnologije .................................................... 100

6.2 Osnove biotehnologije .................................................................................. 103

6.3 Sodelovanje javnosti ..................................................................................... 105

6.4 Osnove upravno-procesnega prava .............................................................. 109

6.5 Računalništvo in informatika ......................................................................... 113

6.6 Praktično izobraževanje ............................................................................... 116

Izbirni predmet 1 – Okolje in zdravje ...................................................................... 118

Izbirni predmet 2 – Gensko spremenjeni organizmi ................................................ 123

Izbirni predmet 3 – Jedrska tehnologija .................................................................. 126

Izbirni predmet 4 – Varstvo morskih ekosistemov .................................................. 129

Izbirni predmet 5 – Okolje in prehrana .................................................................... 131

Izbirni predmet 6 – Eko turizem .............................................................................. 133

Izbirni predmet 7 – Poslovno komuniciranje ........................................................... 136

Izbirni predmet 8 – Varstvo naravnih vrednot ......................................................... 139

Izbirni predmet 9 – Trajnostna potrošnja in proizvodnja ......................................... 142

B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja

1

1.1 Uvod v okoljsko politiko

1. Naslov enote / predmeta /

modula UVOD V OKOLJSKO POLITIKO

2. Koda enote UOP1/1 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 ur P 25 ur S V 15 Ostale oblike

5. Stopnja PRVA 6. Letnik 1. 7. Semester I.

8. Študijski program VARSTVO

OKOLJA

9. Študijska smer

10. Steber programa OBVEZNI 11. Jezik SLOVENSKI

12. Posebnosti /

13. Cilji in predmetno

specifične kompetence

Predmet bo študente seznanil predvsem s tremi

področji:

1. Odnos do narave, ekologije in okolja v zgodovini

2. Nastanek okoljskega gibanja

3. Okoljska politika danes

14. Opis vsebine

- Prve omembe narave, ekologije in okolja - Prikaz okoljskega gibanja v preteklosti in danes (Sierra klub, Rimski klub, Gaja teorija, okoljske nevladne organizacije ipd). - Prvi zametki okoljske politike v preteklosti. - Definicija okoljske politike. Govori o tem, da je okoljska politika profesionalno področje, ki je usmerjena v ugotavljanje tega, kako družbene inštitucije in strukture lahko vplivajo na okolje. Vsebuje družbene in znanstvene informacije, analizira zakonodajo in politike in razvija nove politike in zakonodajo, ki omogočajo varovanje okolja. - Osnovna načela okoljske politike.

- Razumevanje okoljske politike nasploh.

- EU okoljska politika.

15. Temeljna literatura

- Šesti okoljski akcijski program (6th EAP)

- NPVO (Nacionalni program varstva okolja)

- Carson, Rachel: Nema pomlad

- Meadows et all, The Limits to Growth, 2004

http://www.amazon.com/Limits-Growth-D-H-Meadows/dp/1844071448/ref=sr_1_1/105-8466642-4214862?ie=UTF8&s=books&qid=1181066946&sr=1-1


2

- Lovelock, James, Revenge of Gaia, 2006

- Brown, R. Lester: Plan B 2.0: Rescuing a Planet

Under Stress and a Civilization in Trouble, 2006

- Gore, Al: Neprijetna resnica, 2007

- United Nation Environmental Programme (UNEP)

16. Predvideni študijski

dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

Študent spozna in razume

področje okoljske politike in

okoljskega gibanja.

16.2 Uporaba

Študent pridobi široko,

interdisciplinarno razumevanje

okoljskih področij in sposobnost

analitičnega mišljenja.

16.3 Refleksija

Študent je sposoben kritično

razmišljati o obstoječi okoljski

politiki.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Kompleksnost znanja študentu omogoča lažje razumevanje aktualnih družbenih in političnih dogajanj ter varstva okolja.

17. Metode poučevanja in

učenja

Predavanja, seminarsko delo, vaje, prepoznavanje

političnih praks.

18. Pogoji za vključitev v delo

oziroma za opravljanje

študijskih obveznosti

19. Metode ocenjevanja in

ocenjevalna lestvica

Pisni izpit, seminarska naloga oziroma projektna

naloga.

Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz.

opravil / ni opravil za seminarsko nalogo.

20. Metode evalvacije

kakovosti

Pisne pripombe študentov in anketni vprašalnik.

http://www.amazon.com/Plan-2-0-Rescuing-Civilization-Trouble/dp/0393328317/ref=pd_bbs_sr_2/105-8466642-4214862?ie=UTF8&s=books&qid=1181067012&sr=1-2http://www.amazon.com/Plan-2-0-Rescuing-Civilization-Trouble/dp/0393328317/ref=pd_bbs_sr_2/105-8466642-4214862?ie=UTF8&s=books&qid=1181067012&sr=1-2


3

21. Sestavljavec učnega

načrta

Mag. Alenka Burja


4

1.2 Uvod v okoljsko sociologijo


modula Uvod v okoljsko sociologijo

2. Koda enote UOS1/2 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure

Skupaj 40 P 20 V 20

S

Ostale oblike

5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski

program

6.

Letnik

1 7. Semester

1

8. Študijski program Varstvo okolja

9. Študijska

smer

10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti

Predavanje in vaje potekajo v specializiranih učilnicah, ki omogočajo

fleksibilno razporejanje opreme in uporabo sodobnih multimedijskih

sistemov, delo na terenu, simulacije in igre vlog

13. Cilji in predmetno specifične

kompetence

Učna enota prispeva predvsem k razvoju naslednjih splošnih in

specifičnih kompetenc:

- Široko in kritično razumevanje okoljskih problemov - Poznavanje in razumevanje vrednostnih usmeritev glede posegov v

naravo - Sposobnost za reševanje konfliktnih interesov pri izrabi prostora in

naravnih virov - usposobljenost za proučevanje družbeno prostorskih razmerij in

procesov, raziskovanje, teoretsko konsistentne in metodološke usmeritve

- poznavanje in razumevanje teorije o razmerju med kulturo in naturo - sposobnost razumevanje družbenega značaja, pomena in funkcije

prostora - sposobnost razumevanja in uporabe urbanizacije kot procesa

socialno ekonomske in kulturne posebnosti tudi v globalnem procesu v različnih predelih sveta

- poznavanje in razumevanje lokacije in dostopnosti v prostoru, fizične in časovno prostorske distance prostora kot prizorišča

- usposobljenost za raziskovanje na področju družbenega prostorskega razvoja v Sloveniji v kontekstu njenega vključevanja v širše evropske povezave

- uporaba pridobljenega znanja v praksi - sposobnost sociološkega pristopa k prostorskemu planiranju - sposobnost koncempiranja prostorskega planiranja - sposobnost razumevanja prostorskega planiranja kot procesa - sposobnost proučevanja prostorskih problemov v Sloveniji in v Evropi - sposobnost sodelovanja v okoljskih gibanjih - sposobnost sodelovanja v projektih varovanja narave - poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela okoljske

sociologije (zakonodaje) - usposobljenost za svetovalno delo - sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanja - kooperativnost, usposobljenost za timsko delo


5

14. Opis vsebine

- Razvoj teoretskih zamisli o razmerju med kulturo in naturo - Zgodovina in razvoj socialne konstrukcije narave - Pravni viri na okoljskem področju - Trajnostni družbeni razvoj - Konfliktni odnos do prostora - Socialna ekonologija – razvoj in domet - Spremljanje intermediarnih razmerij (lokalno, regionalno, nacionalno,

mednacionalno, globalno) in varstvo naravne dediščine - Urbanizacija kot svetovni procesa - Socialno ekonomske in kulturne posebnosti urbanizacije v različnih

delih sveta - Družbene vrednote in ekološka zavest - Stopnja ekomobilizacije - Pojav razvoja ekoloških gibanj - Temeljne dileme varovanja okolja - Postmoderno vračanje k naravi - Okoljski motivi prostorske mobilnosti - Težave usklajevanja načelne in pragmatične okoljske drže - Sodelovanje državljanov pri varovanju narave


- Beck, Ulrich (2001): Družba tveganja:napoti v neko drugo moderno; Kritina, Ljubljana

- Hannigan, John, A. (1995( Environmental Sociology, Routledge, London

- Botzler, Armstrong (1998) Environmental Ethics. McGraw Hill, Boston - Aarhuška konvecija v Sloveniji (2002) REC, Ljubljana - Ganta, Pavel, Tranzicija, identitete in urbani razvoj Ljubljane - Kos, Drago (ur.). Sociološke podobe Ljubljane,(Knjižna zbirka Teorija

in praksa). Ljubljana: Fakulteta za družbene vode, 2002, str. 43-60 - Hočevar, Marjan (2000), Novi urbani trendi: prizorišča v mestih –

omrežja med mesti (Zbirka Znanstvena knjižnica, 43). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede

- Hočevar, Marjan, Trček, Franc. (2000) Local development and socio-spatial organization: trends, problems and policies: the case of Koper, Slovenia, Budapest: Open Society Institute

16. Predvideni študijski dosežki

Študent/ka pozna in razume:

- Zgodovinski razvoj prostorskega planiranja, integracije, zgodovinskega koncepta planiranja

- Nacionalne institucije in institucije EU s svojimi pristojnostmi, obveznostmi in pravicami na področju prostorskega planiranja

- Najpomembnejše pravne vire na področju prostorskega planiranja

- Prepozna analizo in interpretacijo splošnih družbenih razvojnih trendov v odnosu prostorskih in okoljskih učinkov

- Interpretacijo družbenih prostorskih in okoljskih trendov in presoje neskladja in konfliktnih razmerij med njimi

- Logiko prostorskega razvoja

- Specifična metodološka orodja za analizo družbeno prostorskih soodvisnosti

- Razvija sposobnost interdisciplinarnega sodelovanja pri reševanju konkretnih problemov prostorskega planiranja


učenja

Predavanje do ene polovice. Ostale oblike: delo v manjših skupinah,

projektno delo, ustne obravnave in diskusije, strokovne ekskurzije,

seminarske naloge, delo na terenu, simulacije in igre vlog


6






Ocenjevalna lestvica: ECTS

Pisni izpit 70 %, seminarska naloga ali projektna naloga z zagovorom

30 %

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija ob zaključku predavanj in vaj

21. Sestavljalec učnega načrta Mag. Jožica Fabjan


7

1.3 Okoljska statistika


modula OKOLJSKA STATISTIKA

2. Koda enote OS1/3 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 40 V S Ostale oblike

5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6. Letnik 1. 7. Semester 1.

8. Študijski program Varstvo okolja 9. Študijska smer


12.

Posebnosti


kompetence

Študenti naj bi se v okviru predmeta najprej seznanili z osnovnimi pojmi

s področja statistike in pravnimi podlagami. Nato naj bi se seznanili z

institucijami v Sloveniji in mednarodnimi institucijami, vključno s

poročevalskimi obvezami.

Študenti naj bi spoznali naslednja področja okoljske statistike: statistike

odpadkov, voda, zraka, tal, gozda. Spoznali naj bi osnove okoljskih

računov. Pri tem bi spoznali način in organizacijo zbiranja, obdelave in

objavljanja podatkov. Informativno naj bi se seznanili tudi z uporabo

drugih področij statistike v okoljske namene – statistike energetike in

kmetijstva. Spoznali naj bi tudi osnovna načela trajnostnega razvoja.

14. Opis vsebine

1. Statistika

Osnovni pojmi (statistični podatek, kazalnik, administrativni viri, zaupnost in statistika).

Zakonodaja, ki ureja področje statistike (Zakon o državni statistiki, Letni program statističnih raziskovanj, Srednjeročni program statističnih raziskovanj).

2. Institucije v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.

3. Vpetost v mednarodni sistem

Eurostat, Evropska agencija za okolje, Združeni narodi, OECD.

Obveznosti poročanja. 4. Področja okoljske statistike

odpadki (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne obveznosti),

vode (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne obveznosti),

zrak (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne obveznosti),

gozd (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne obveznosti),

raba in pokrovnost tal ter ostala področja (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne


8

obveznosti). 5. Okoljski računi (osnovni pojmi, uporaba, področja).

6. Statistike, povezane z okoljskimi statistikami

Statistike energetike.

Statistike kmetijstva. 7. Trajnostni razvoj in statistika

Osnovni pojmi,

uveljavljeni koncepti za izbor kazalnikov,

mednarodni pregled. 8. Uporaba podatkov s področja statistike okolja.


Zakon o državni statistiki, Letni program statističnih raziskovanj,

Srednjeročni program statističnih raziskovanj, Uredba o statistiki

odpadkov, Vodna direktiva, Arhuška konvencija, Direktiva INSPIRE,

konvencije in dogovori s področja mednarodnega poročanja.


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent spozna in razume osnove

statistike okolja, procese, ki so potrebni za

pridobitev podatkov. Prav tako spozna

nacionalne in mednarodne obveznosti

povezane s statistiko okolja.

16.2 Uporaba

Študent je sposoben poiskati statistične

podatke, zakonodajo in metodologije s

področja statistike okolja, jih uporabiti in

mednarodno ovrednotiti.

16.3 Refleksija

Študent je sposoben ovrednotiti

pridobljeno znanje in njegovo uporabo v

konkretnih primerih.

16.4 Prenosljive spretnosti

– niso vezane le na en

predmet

Študent pozna področje okoljskih statistik, je sposoben uporabljati spletne portale s statističnimi podatki, je sposoben pripraviti predstavitev določenega statističnega področja , podkrepljenega s podatki v obliki članka ali PP predstavitve.


učenja Predavanja, seminarsko delo.






Pisni izpiti, pozitivno ocenjena seminarska naloga.

Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil za

seminarsko nalogo

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa.


9

Preverjanje znanja.

21. Sestavljalec učnega načrta Mojca Suvorov, univ. dipl. ing. el.


10

1.4 Uvod v ustavno in upravno pravo


modula Uvod v ustavno in upravno pravo

2. Koda enote UUUP1/1 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 10 V 30 S Ostale oblike




12. Posebnosti


kompetence

Predmet zagotavlja temeljna znanja o organiziranosti in strukturi

sodobnih družb ter jih seznani s političnim in ustavnim sistemom

Republike Slovenije, ponuja pa tudi uvod v upravno pravo. Temeljna

teoretska znanja so podlaga za seznanitev z ustavnim in pravnim

sistemom ter institucijami političnega sistema RS, vključno s temeljnimi

znanji s področja upravnega prava, ki omogočajo uspešno vključevanje

in delovanje v konkretno družbeno okolje.

14. Opis vsebine

Predmet ponuja kratek zgodovinski pregled razvoja in teorije države,

političnega sistema in njegovih institucij ter ustavnega in upravnega

prava, ključno pozornost pa namenja političnemu in ustavnemu

sistemu, pravnemu redu in upravnemu pravu v Republiki Sloveniji (RS).

Ključni vsebinski sklopi so:

- Opredelitev predmeta ustavnega in upravnega prava, - Zgodovinski razvoj države in njenih institucij, - Neposredna in posredna demokracija, - Ustavno pravo RS, - Politični sistem RS, - Veje oblasti in institucije političnega sistema:

Zakonodajna oblast in predstavniško telo: = Državni zbor RS,

= Državni svet,

= nepopolna dvodomnost,

Izvršilna oblast in državna uprava: = vlada in ministrstva,

= državna uprava in upravne enote

Sodna veja oblasti: = ustavno sodišče kot ustavno sodna veja oblasti,

= sistem sodišč RS

- Upravne institucije in upravno pravo RS, - Uporaba ustavnega in upravnega prava v vsakdanjem življenju.


11


Kocjančič, Rudi in Ribičič, Ciril in Grad, Franc in Kaučič, Igor in Kuhelj,

Alenka (2006), Ustavno pravo Slovenije. (Ponatis.) Ljubljana : Fakulteta

za upravo, 2006.

Vlaj, Stane in Šmidovnik, Janez in Virant, Grega in Brezovšek, Marjan in Bučar, France in Kovač, Polonca in Jerovšek, Tone (2006), Teorija javne uprave. (3. spremenjena in dopolnjena izd.) Ljubljana : Fakulteta za upravo, 2006

Pavčnik, Marijan in Cerar, Miro in Novak, Aleš (2006), Uvod v

pravoznanstvo: (učbenik in gradivo za predavanja, seminar, vaje).

Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2006.

Kušej, Gorazd in Pavčnik, Marijan in Perenič, Anton in Cerar, Miro (1998), Uvod v pravoznanstvo. (Ponatis 3. spremenjene in dopolnjene izdaje.) Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1998.


16.1 Znanje in

razumevanje

Študenti pridobijo temeljna znanja o

organizaciji družbe in države ter o

političnem sistemu, institucijah, ustavnem

in upravnem pravu RS, ki naj olajšajo

njihovo življenje in delov v konkretnem

okolju.

16.2 Uporaba

Temeljna znanja in veščine omogočajo

razumevanje političnih procesov in

odločanja, pravnega sistema in uporabe

prava, še zlasti na področju upravnega

prava – vsaj do te mere, da lahko

strokovnjake ustrezno prosijo za pomoč.

16.3 Refleksija

Ob spoznavanju temeljnih teoretskih znanj

in usposabljanju za njihovo praktično

uporabo se študenti usposobijo za

spremljanje, analizo in razumevanje

političnih procesov, pravnega sistema in

delovanja državne uprave.



predmet

Predmet se povezuje z ostalimi predmeti, pri čemer temeljna teoretska znanja in del praktičnih znanj omogočajo uporabo znanj in spoznanj, ki jih pridobijo pri drugih predmetih, in njihovo aplikacijo v konkretnem družbenem okolju.


učenja Predavanja in vaje z aktivnim sodelovanjem študentov





12



Pisni ali ustni izpit.

Ocene: 6-10 (pozitivne ocene), 1-5 (negativne ocene)

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, evalvavacija študentov, zunanje ocenjevanje

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. dr. Mitja Žagar


13

1.5 Osnove ekologije

1. Naslov enote / predmeta / modula Osnove ekologije

2. Koda enote OE1/5 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 16 V 14 S 0 Ostale oblike T. vaje 10

5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6. Letnik 2 7. Semester 3

8. Študijski program Varstvo okolja 9. Študijska smer Ekologija

10. Steber programa obvezni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti

Dva terenska dneva (2x10 ur) – i)ogled deponije TEŠ in

ekoremediacijskih tehnologij; ii) ogled naravnega in gospodarskega

gozda


kompetence

Poznavanje osnov znotraj- in medvrstnih odnosov v naravnih okoljih,

odnosov med živo in neživo naravo, pretoka energije in mase, s

posebnim poudarkom na trajnosti, onesnaževanju in ohranjanju prvin

okolja

14. Opis vsebine

1)Kaj je ekologija, kako raziskujemo in kako nam razumevanje ekologije

pomaga pri predvidevanjih in načrtovanju. Ekologija evolucije (naravna

selekcija, evolucija znotraj vrste, ekologija speciacije, antropogeni vplivi

na evolucijo in razporeditev vrst;

2)Pogoji v okolju in naravni viri (mikroorganizmi, rastline, živali).

Združbe in biomi;

3)Od osebka do ekosistema: življenjski cikel, razširjenost in migracije;

intra- in inter-specifična kompeticija, organizmi kot habitati, populacijska

dinamika, masni in energetski tokovi v ekosistemih;

4)Aplikativna ekologija: Trajnostna raba naravnih virov, monokulture,

biloška kontrola bolezni in škodljivcev, onesnaževanje v urbanem in

ruralnem okolju, onesnaževanje zraka, radioaktivna sevanja, rudniki in

deponije, remediacijske in restoracijske tehnologije; ohranjanje genskih

virov, vrst in združb – načrtovanje, genske banke, zaščitena območja,

nadomestna območja, uravnoteženo varstvo in raba.


1)Townsend CR, Harper JL, Begon M 2000. Essentials of Ecology.

Blackwell London 552 pp. ISBN 0-632-04348-2

2)TARMAN, K. 1992. Osnove ekologije in ekologija živali. DZS.

3)ATLAS, R.M. in BARTHA, R., 1998. Microbial Ecology, 4.ed., The

Benjamin/Cummings Publ. Co., Menlo Park, CA, USA.


14


16.1 Znanje in

razumevanje

Razumevanje pojmov, zakonitosti, teorij,

procesov, relacij v naravnih terestričnih

ekosistemih, trajnostna raba naravnih virov

16.2 Uporaba

Bioindikacija stresa, ekoremediacijske

tehnologije, izhodišča za ocenjevanje in

načrtovanje trajnostne rabe naravnih

sistemov

16.3 Refleksija

Kritično vrednotenje prenosa teorije v

trajnostno načrtovanje , problematika

invazivnih vrst, pomanjkljivosti in potrebe

po spoznavanju antropogenih vplivov na

evolucijo, razporeditev vrst, soodvisnosti



predmet

Iskanje domače in tuje literature, uporaba INTERNETnih možnosti, priprava in predstavitev seminarske naloge (po strukturi znanstvenega članka) na izbrano zaokroženo tematiko na osnovi literaturnih in drugih virov, uporaba računalniških programov za predstavitev, timsko delo, kritična analiza in sinteza lastnih in posredovanih znanj


učenja

Predavanja, terenski ogled izbranih lokacij s predstavitvijo

problematike, priprava, predstavitev in diskusija na tematiko izbranih

seminarskih nalog




Vpis v 2. letnik študija



Ocena seminarske naloge (pisni izdelek / predstavitev), ocena

aktivnega sodelovanja na predavanjih in terenskih vajah, pisni ali ustni

izpit; od 6-10 pozitivno, od 1 do 5 negativno

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija in opisna ocena diskusije / zainteresiranosti študentov

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Dr. Hojka Kraigher


15

1.6 Varstvo zraka

1. Naslov enote / predmeta / modula VARSTVO ZRAKA

2. Koda enote VZ1/1 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 40 V S Ostale oblike

5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6. Letnik 1 7. Semester 1


10. Steber programa Obvezni skupni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti


kompetence

Slušatelj se seznani s kemijskimi in fizikalnimi procesi v ozračju, ki

imajo pomembno vlogo pri spremljanju onesnaževalcev v okolju.

Poznavanje le teh je osnova za načrtovanje preventivnih in korektivnih

ukrepov povezanih z varstvom zraka in osnova za izdelavo ocene

obstoječega in bodočega stanja kakovosti zraka.

14. Opis vsebine

Atmosfera (dinamika in termodinamika ozračja, sevanje ozračja), viri in

glavni mehanizmi nastanka glavnih onesnaževalcev ozračja (naravno in

antropogeno onesnaževanje ozračja), kemija troposphere in stratsfere

(fotokemični smog, troposferski in stratosferski ozon), toplogredni plini

(povečevanje koncentracije TGP v ozračju, vplivi na višanje

temperature troposphere, sevalno ravnotežje), kakovost zunanjega

zraka (monitoring zunanjega zraka in emisij), mobilni in stacionarni viri

onesnaževanja (nadzor nad onesnaževanjem), presoja vplivov

onesnaževanja zraka na okolje (stanje kakovosti zunanjega

zraka,emisijski faktorji, modeliranje)


Godish T., Air Quality; Lewis Publishers, Boca Raton USA, 2004; 460 str.

Rakovec J.,Vrhovec T., Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike;

Ljubljana, DMFA, 2007, 316 str.


16.1 Znanje in

razumevanje

Pridobiti znanje za pripravo podlog za

celovite ocene vplivov onesnaženosti zraka

na okolje in za pripravo ukrepov za

doseganje zahtev okoljskih standardov .

16.2 Uporaba

Prenos, uporaba in implementacija znanja

v konkretnem primeru in konkretnem

okolju.

16.3 Refleksija

Kritično ocenjevanje stanja okolja na

podlagi teoretičnih znanj v povezavi s

praktičnimi spoznanji.


16



predmet

Pridobiti znanje za celovit pristop k indentifikaciji problemov povezanih z varstvom okolja in pravilne interpretacije razpoložljivih podatkov z možnost aktivnega sodelovanja v delavnih timih


učenja predavanja




Vpis v 1. letnik študija



a)Ustni izpit

b)0d 6-10 (pozitivno), od 1-5 (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti samoevaulacija .študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta Metka Vedenik Novak, univ.dipl.inž.kem.teh.


17

1.7 Podnebne spremembe

1. Naslov enote / predmeta / modula Podnebne spremembe

2. Koda enote PS1/1 3. Število ECTS kreditov 4





12. Posebnosti -


kompetence

Razumevanje osnov :

- tople grede kot fizikalnega pojava

- kroženja ogljika v geološki zgodovini Zemlje

- povzročanja globalnega segrevanja

- globalnih posledic ogrevanja ozračja danes in jutri

- posledic podnebnih sprememb v Sloveniji

- tehnologij za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje

- odstranjevanja ogljikovega dioksida iz ozračja

- možnosti za prilagajanje na podnebne spremembe

14. Opis vsebine

Namen predmeta je študenta seznaniti z osnovami vpliva podnebnih

sprememb na okolje in človeka. V ta namen se pojasni fizikalne osnove

tople grede ter naravnega kroženja ogljika v geološki zgodovini Zemlje.

Pojasni se človekov vpliv na spreminjanje podnebja ter globalne in

lokalne (Slovenija) posledice ogrevanja ozračja. Študent se seznani tudi

z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter z

zmanjševanjem posledic podnebnih sprememb, predvsem pa z

možnostmi za prilagajanje na podnebne spremembe. Vpeljejo in

pojasnijo se osnovni pojmi in nomenklatura na tem področju.


Matjaž Ravnik, Topla greda - podnebne spremembe, ki jih povzroča

človek

John Houghton: Global Warming : The Complete Briefing. 382 pp.,

Cambridge University Press; 3 edition, 2004, ISBN: 0521528747.


18


16.1 Znanje in

razumevanje

Znanje:

osnovni pojmi in količine, njihove

karakteristike, ukrepi za zmanjševanje

izpustov toplogrednih plinov, ukrepi za

zmanjševanje posledic podnebnih

sprememb

Razumevanje:

topla greda kot fizikalni pojav

vzroki in posledice podnebnih sprememb,

vpliv človeka na podnebje

tehnologija za zmanjšanje izpustov

toplogrednih plinov v ozračje

16.2 Uporaba

pri obravnavi okoljskih problemov

povezanih s podnebnimi spremembami

16.3 Refleksija

kritično ovrednotenje problema vplivov

podnebnih sprememb na okolje glede na

ostale dejavnike, ki vplivajo na okolje ter

glede na družbene norme



predmet

kritično ocenjevanje ukrepov za

zmanjševanje posledic podnebnih

sprememb

poznavanje tehnologij za zmanjšanje

izpustov toplogrednih plinov v ozračje


učenja

predavanja, strokovni ogled energetskih objektov




(a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija

(b) pogoj za pristop k izpitu je poročilo o strokovnih ogledih jedrskih in

sevalnih objektov



a) pisni izpit, ustni izpit

b) ena ocean od 6 do 10 (ali kot določi šola)


19

20. Metode evalvacije kakovosti anketa med študenti, ki so uspešno opravili predmet

21. Sestavljalec učnega načrta Matjaž Ravnik, Luka Snoj


20

1.8 Uvod v jezik stroke – angleščina


modula

Angleščina – Uvod v jezik stroke

(Technical English)

2. Koda enote A-UJS1/1 3. Število ECTS kreditov 3




10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik Slovenski, angleški

12.

Posebnosti Brez posebnosti.


kompetence

Razširitev poznavanja splošnega in strokovnega jezika,

Pravilna raba v ustnem in pisnem izražanju,

Razumevanje lažjih strokovnih besedil.

14. Opis vsebine

Razširitev jezikovnih in komunikacijskih veščin (krajši referat),

Principi dobrega pisanja in znanstvenega besedila (pisanje uradnih

pisem, življenjepisa),

Branje strokovnih besedil z znanstveno in ekološko tematiko iz

mednarodno priznanih revij (Nature, Scientific American)

Pregled angleške slovnice (tenses, phrasal verbs, prepositions)


Swan, M., C. Walker. How English Works: A Grammar Practice Book,

Oxford, Oxford University Press, 2004.

D. Cotton, D. Falvey and S. Kent: Maket Leader, Course Book,

Intermediate Business English, Longman, London, 2005.

Revije Nature, Scientific American, The Ecologist, BBC Wildlife.


21


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent pozna in aktivno uporablja osnovno strokovno terminologijo znanstvene in ekološke tematike, Pozna in aktivno uporablja obdelane slovnične strukture, Samostojno oblikuje predloge za ustne nastope, Razumeva krajša strokovna besedila.

16.2 Uporaba

Aktivna raba strokovnega besedišča in

slovničnih struktur ter komunikacijskih

veščin pri ustnem sporočanju (referat) in

pisnem sporočanju (uradno pismo,

življenjepis).

16.3 Refleksija Kritična evaluacija strokovnih besedil.



predmet

Spretnosti komuniciranja: javno nastopanje, zagovarjanje predstavljene strokovne tematik,

uporaba informacijske tehnologije: pri samostojnem učenju in javnem nastopanju,

organizacijske spretnosti: delo v dvojicah, skupinah in samostojna predstavitev strokovnih vprašanj,

reševanje problemov: individualno, skupinsko reševanje nalog pri predavanjih in doma.


učenja

Predavanja, individualne naloge, vodeni individualni študij, sodelovalno

učenje / poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje, krajši govorni

nastopi.




Opravljeni kolokvij in ustna predstavitev znanstvene ali ekološke teme

ter dogovorjena oblika sprotnega preverjanja so pogoj za pristop h

končnemu izpitu.



(a) kolokvij, (b) ustni nastop od 6 (50%) - 10 (pozitivno) oz. 1- 5 (49%) (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija; sprotna evalvacija s strani študentov v obliki skupinske

refleksije; predmetnospecifična anketa.

21. Sestavljalec učnega načrta Lektor dr. Janja Polajnar


22

2.1 Uvod v trajnostni razvoj

1. Naslov enote / predmeta / modula UVOD V TRAJNOSTNI RAZVOJ

2. Koda enote UTR1/2 3. Število ECTS

kreditov

4

4. Kontaktne ure Skupaj 40

ur

P 20 ur S V 20 Ostale oblike

5. Stopnja DODIPLOM-

SKA (PRVA)

6.

Letnik

1. 7. Semester II.


OKOLJA

9. Študijska

smer

VARSTVO OKOLJA

10. Steber programa OBVEZNI –

SKUPNI

11. Jezik SLOVENSKI

12.

Posebnosti

/



Predmet bo študentom dal osnovna znanja o

trajnostnem razvoju. Gre za razvoj, ki zadovoljuje

današnje potrebe tako, da ne ogroža možnosti

prihodnjim generacijam.

Študentje se bodo prvenstveno seznanili s

kompleksnostjo razvojne paradigme, ki zajema tako

okoljske, družbene kot gospodarske razsežnosti.

14. Opis vsebine

Socialna in ekonomska dimenzija

1. Zgodovinska prelomnica 2. Mednarodno sodelovanje 3. Zmanjševanje revščine 4. Spreminjanje potrošniških vzorcev in navad 5. Rast prebivalstva 6. Zdravje 7. Trajnostna bivališča 8. Integracija okolja in participativno odločanje

Gospodarjenje in varovanje naravnih virov

9. Varovanje ozračja 10. Načrtovanje in upravljanje s prostorom 11. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi 12. Preprečevanje širjenja puščav in suš 13. Trajnostni pristop pri gorskih ekosistemih


23

14. Spodbujanje trajnostnega kmetijstva in razvoja podeželja

15. Ohranitev biotske raznovrstnosti 16. Okolju prijazna biotehnologija 17. Varovanje oceanov in morij 18. Zaščita voda in sladkovodnih virov 19. Trajnostno varovanje s strupenimi kemikalijami 20. Okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki 21. Ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami 22. Varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki

Lokalna Agenda 21


1. A European Union Strategy for Sustainable Development – COM (2001)264 final

2. Review of the EU Sustainable Development Strategy (EU SDS)

- Renewed Strategy, CE, 9 June 2006 (10117/06) 3. Presidency Conclusions, Goeteborg European

Council, 15-16 June 2001 (SN 2001/01/REV 1 4. Sixth Environmental Action Programme.

Environment 2010: Our future, our choice 5. National Strategies for Sustainable Development http://www.nachhaltigkeit.at/strategie

6. Agenda 21 Action Programme (http://www.un.org/esa/sustdev/documents/agenda21/index.htm)

7. Ten years after Rio: Preparing for the world Summit on Sustainable Development in 2002 – COM (2001)53 final

8. Brochure: A European Union Strategy for Sustainable Development, 2002

9. World Summit on Sustainable Development 2002 10. The World Summit on Sustainable Development one

year on: implementing our commitments 11. Review of the EU SD Strategy 2005 12. The Law of Sustainable Development, General

principles, EC.


dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

Študent spozna in razume široko

področje trajnostnega razvoja in

prepletenost gospodarskih,

družbenih in okoljskih vidikov

razvoja.

http://www.nachhaltigkeit.at/strategiehttp://www.un.org/esa/sustdev/documents/agenda21/index.htmhttp://www.un.org/esa/sustdev/documents/agenda21/index.htm


24

16.2 Uporaba

Študent je sposoben pripraviti

projekt trajnostnega razvoja v

svojem neposrednem okolju.

16.3 Refleksija


ovrednotiti pridobljeno znanje in

njegovo uporabo v konkretnih

primerih.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Kompleksnost znanja študentu omogoča

lažje razumevanje aktualnih družbenih in

političnih dogajanj ter varstva okolja.

17. Metode poučevanja

in učenja

Predavanja, seminarsko delo, vaje, spoznavanje dobrih

praks.

18. Pogoji za vključitev v

delo oziroma za

opravljanje študijskih

obveznosti

19. Metode ocenjevanja

in ocenjevalna lestvica

Pisni izpit, seminarska oziroma projektna naloga.

Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil

/ ni opravil za seminarsko nalogo.


kakovosti

Študentska anketa. Pogovori in pisne pripombe.


načrta

Mag. Alenka Burja


25

2.2 Uvod v ekonomijo


modula UVOD V EKONOMIJO

2. Koda enote UE1/2 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne

ure Skupaj 40 P 30 V 10 S Ostale oblike


program

6.

Letnik

7. Semester

8. Študijski program

9. Študijska

smer

10. Steber programa 11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti


kompetence

Predmet bo dal študentom osnovna znanja o ekonomiji

poslovanja podjetij. Študent bo znal razumeti

ekonomske kategorije osnovnega delovanja podjetij in

jih povezati v celovito sliko poslovnega izida podjetja.

Študent naj bi ta znanja uporabil kot osnovo vodenja

podjetja.

14. Opis vsebine

- poslovni sistem in okolje

- poslovni proces, poslovne funkcije in organizacija podjetja,

- prvine poslovnega procesa

- stroški

- trg in gospodarjenje, prodajne cene, njihovo oblikovanje in

načrtovanje,

- poslovni izid in gospodarjenje,

- naložbe, vidne in nevidne, vrste naložb,

- kapital, vrste in oblike kapitala,

- računovodstvo kot del informacijskega sistema podjetja,

- analiziranje poslovanja, vrste analiz, kazalniki,

- metodika priprave in posredovanja poslovnih informacij

15. Temeljna literatura I. Turk, S. Kavčič, S. Koželj, M. Kokotec, M. Odar – Finančno


26

računovodstvo – 2002

Dr. Ivan Turk – Uvod v ekonomijo gospodarske družbe, Zveza RFR,

1993

Hočevar, Zaman, Igličar – Osnove računovodstva – EF, 2002

Slovenski računovodski standardi


16.1 Znanje in

razumevanje

- študent spozna in dojame gospodarske osnove poslovanja podjetij,

- spozna osnove gospodarjenja podjetij,

- spozna temeljne kategorije podjetništva, ekonomike in finance, trg, proizvodnjo, sredstva in njihove vire,

- spozna branje in analiziranje računovodskih izkazov.

16.2 Uporaba

Študent se spozna z osnovami ekonomije

podjetja. Spozna ustroj delovanja podjetja

znotraj v okviru poslovno-ekonomskih

kategorij, in navzven do okolja na podlagi

ekonomsko tržnih kategorij. Na podlagi

sprejetega znanja je sposoben le-tega

koristiti pri vodenju podjetja ali posameznih

delov podjetja.

16.3 Refleksija

Študent zna kritično ovrednotiti poslovanje

družbe na podlagi predloženega

poslovnega poročila in aplicirati izboljšave

v praksi.



predmet

Poznavanje finančnega poslovanja in

računovodenja družbe ter vpliv okolja.


učenja Predavanje in vaje





ocenjevalna lestvica Pismeno ocenjevanje, 1 – 5 = negativno, 6 – 10 = pozitivno

20. Metode evalvacije kakovosti

21. Sestavljalec učnega načrta mag. Marjan Ravnikar


27

2.3 Osnove gospodarskega in civilnega prava


modula

OSNOVE GOSPODARSKEGA IN CIVILNEGA

PRAVA

2. Koda enote OGCP1/2 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne

ure

Skupaj 40 ur P 25 ur S V 15 ur Ostale

oblike

5. Stopnja DODIPLOM-SKA

(PRVA)

6. Letnik 1. 7. Semester 2.

8. Študijski program VARSTVO OKOLJA -

EKOLOGIJA

9. Študijska

smer

10. Steber programa OBVEZNI - SKUPNI 11. Jezik SLOVENSKI

12.

Posebnosti

/


kompetence

Študent spozna razvoj gospodarskega prava

v RS, oblike gospodarskih družb, pridobi

znanje za uporabo enostavnejših civilnih

pogodb in spozna osnovna gospodarska

kazniva dejanja.

14. Opis vsebine

Gospodarski sistem in gospodarska politika Slovenije;

družbeni produkt, njegove strukture; osnovni problemi gospodarjenja; Gospodarsko pravo na splošno; gospodarske družbe kot pravni

subjekti (d.n.o, k.d., tiha d., d.o.o., k.d.d., d.d.);

pravne osebe in njihov status; firmsko pravo; sodni register; obligacijsko pravo na splošno; sklepanje pogodb; izpolnitev pogodb; zavarovanje pogodb; vrste pogodb; vsebina pogodb in odškodninska

odgovornost; odgovornost za poslovanje; gospodarski prestopki; gospodarska kazniva dejanja.


28


- Zakon o gospodarskih družbah z uvodnimi

pojasnili, Uradni list RS, 2006;

- Pravo družb in poslovno pravo, dr. Krešo

Puharič, Uradni list RS, 2006;

- Gospodarsko pravo, dr. Krešo Puharič,

Uradni list RS, 2004;

- Kazenski zakonik, Uradni list RS, 2006;

- Obligacijski zakonik z uvodnimi pojasnili,

dr. Marko Ilešič, Uradni list RS, 2003.


16.1 Znanje in

razumevanje

razumevanje pojmov,

zakonitosti, teorij.

16.2 Uporaba

razumevanje

zakonitosti na

posameznih

primerih, iskanje

povezav s prakso

16.3 Refleksija

lastnega

razumevanja teorije

in izkušenj v praksi,

kritično ovrednotenje

skladnosti med

teoretičnimi načeli in

praktičnim

ravnanjem

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

spretnosti uporabe domače

in tuje literature in drugih

virov, interpretiranja

podatkov

17. Metode poučevanja in učenja predavanja, raziskovalni seminarji z nastopi


oziroma za opravljanje študijskih

obveznosti

pogoj za vključitev v delo je vpis v 1. letnik

študija


29



(c) pisni izpiti, seminarske naloge, (d) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

oz. opravil / ni opravil z seminarsko nalogo

20. Metode evalvacije kakovosti študentska anketa - evalvacija

21. Sestavljalec učnega načrta mag. Tanja Petrovčič Bele, univ.dipl.prav.


30

2.4 Energetika


modula ENERGETIKA

2. Koda enote En1/2 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne

ure Skupaj 40 P 20 V 20 S Ostale oblike /


program

6.

Letnik

1. 7. Semester II.

8. Študijski program VARSTVO OKOLJA

9. Študijska

smer /

10. Steber programa obvezni-skupni 11. Jezik slovenščina

12.

Posebnosti ni posebnosti


kompetence

Predmet ponuja slušateljem temeljna teoretična znanja na področju

energetike skozi obravnavanje posameznih tematskih sklopov:

-Energetski viri in oskrba

-Energetski sistemi

-Energetski trgi

-Energetika in okolje

-Energetska učinkovitost

14. Opis vsebine

Slušatelji v uvodu spoznajo osnovne pojme s področja energetike in

njihov pomen v praksi. V prvem delu predavanj je poudarek predvsem

na spoznavanju različnih energetskih virov, njihovemu pomenu, zlasti v

smislu oskrbe. V nadaljevanju nato slušatelji spoznajo različne

energetske sisteme, pri čemer je poseben poudarek posvečen

njihovemu umeščanju v prakso. Energetski trgi igrajo ključno vlogo pri

razvoju energetike in gospodarstva na splošno. Namen predmeta je, da

slušatelji spoznajo osnove zakonitosti delovanja (lokalnih) energetskih

trgov in njihov pomen v širšem ekonomskem smislu. Izkoriščanje

energetskih virov je neposredno povezano z onesnaževanjem okolja. V

tem pogledu je pomembno, da slušatelji spoznajo poglavitne

zakonodajne okvirje in (okoljsko-ekonomske) mehanizme, ki urejajo to

področje. Osnova trajnostnega razvoja slehernega gospodarstva je

učinkovita izraba energetskih virov. Energetska učinkovitost igra tukaj

ključno vlogo, zato je pomembno, da slušatelji osvojijo določena

teoretična znanja (na primerih iz prakse), kako izboljšati energetsko

učinkovitost.


31

15. Temeljna literatura Seznam temeljne študijske literature in drugih virov bo slušateljem

podan ob začetku izvajanja predmeta


16.1 Znanje in

razumevanje

Od slušateljev se pričakuje da obvladajo

osnovne pojme oziroma zakonitosti, ki

celostno zaokrožujejo področje energetike.

Nadalje, od slušateljev se pričakuje

poglobljeno poznavanje vsebin oz.

sklopov, ki obravnavajo prenos

teoretičnega znanja v prakso, še zlasti na

tistih področjih, ki so predmet individualne

obravnave (seminarske naloge).

16.2 Uporaba

Predmet slušateljem daje poglobljeno

teoretično znanje obravnavane tematike,

kakor tudi povezovanje le-tega s prakso.

16.3 Refleksija

Za slušatelje je poglavitnega pomena

razumevanje teoretičnih načel in njihovo

povezovanjem s praktičnimi

izkušnjami/znanji.



predmet

Slušatelji osvojijo spretnosti uporabe strokovne literature in drugih virov, kritično analizo/presojo posameznih problemov, prenosa znanja v prakso, itd.

Slušatelji pridobijo znanje individualnega strokovnega izražanja skozi seminarski način dela, zlasti v smislu predstavitve lastnih dosežkov (npr. nastop v okviru študijske skupine) itd.


učenja Predavanja, seminarji oz. raziskovalni seminarji, vaje (računske)




- vpis v letnik študija (splošni pogoj za vključitev v delo predmeta)

- pogoj za opravljanje izpita so opravljene vse študijske obveznosti

(prisotnost na vajah, opravljanje seminarja)



- skupna ocena pri predmetu je sestavljena iz ocene pisnega/ustnega

izpita in ocene opravljenega seminarja (individualne seminarske

naloge)

- ocenjevanje od 1-10 (6-10 pozitivno oz. 1-5 negativno), posebej se

ocenjuje pisni/ustni del in seminar

- ocena iz opravljenega seminarja (ocena 1-10) lahko predstavlja do

največ 40% skupne ocene predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti -samoevalvacija

21. Sestavljalec učnega načrta mag. Evald Kranjčevič


32

2.5 Uvod v okoljsko pravo

1. Naslov enote / predmeta / modula UVOD V OKOLJSKO PRAVO

2. Koda enote UOP1/2 3. Število ECTS

kreditov

4

4. Kontaktne

ure

Skupaj 40 ur P 30 ur S V 10 ur Ostale oblike

5. Stopnja DODIPLOM-

SKA (PRVA)

6.

Letnik

1. 7. Semester II.


OKOLJA

9. Študijska

smer

VARSTVO OKOLJA

10. Steber programa OBVEZNI – SKUPNI 11. Jezik SLOVENSKI

12.

Posebnosti

/



Predmet naj bi študentom dal osnovna znanja o

zakonodaji na področju varstva okolja. Študenti naj bi

ta znanja povezali z drugimi znanji s področja varstva

okolja in se jih naučili uporabljati pri reševanju pravnih

problemov varstva okolja in v zvezi z drugimi vprašanji

varstva okolja, ki zahtevajo poznavanje pravnega

okvira.

14. Opis vsebine

-sistemska opredelitev pravnega varstva okolja;

- opredelitev področja urejanja;

- cilji pravnega varstva okolja;

- razmerje do drugih pravnih področij (ohranjanje narave,

raba naravnih dobrin, urejanje prostora, graditev objektov

itd.);

- opredelitev najpomembnejših pojmov (okolje, poseg v

okolje, obremenjevanje okolja, onesnaževanje okolja,

povzročitelj obremenjevanja okolja, naravne dobrine in

drugo);

- subjekti varstva okolja;

- temeljna načela varstva okolja;

- instituti varstva okolja (okoljski načrti, programi, ukrepi


33

varstva okolja, okoljevarstveno soglasje in okoljevarstveno

dovoljenje, informacijski sistem varstva okolja, ekonomski in

finančni instrumenti, nevladne organizacije, inšpekcijski

nadzor);

- gospodarske javne službe (splošno in posebno na

področju varstva okolja);

- koncesije naravnih dobrin (splošno);


Veljavni zakoni in drugi predpisi s področja varstva

okolja, Čebulj, Pichler, Prančič: Zakon o varstvu okolja

s komentarjem, Lj. 1993 (uvod);

-


dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

Študent spozna in razume pravno

ureditev varstva okolja in

trajnostnega razvoja in ju je

sposoben povezovati z drugimi

področji.

16.2 Uporaba

Študent je sposoben poiskati

veljavno zakonodajo in uporabiti

relevantne pravne norme v

konkretni situaciji.

16.3 Refleksija




primerih.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Poznavanje pravnega sistema in vrste

pravnih virov: reševanje konkretnih

primerov z metodami prava.


in učenja

Predavanja, seminarsko delo, reševanje konkretnih

primerov, analiza in uporaba pravnih tekstov.


delo oziroma za


obveznosti

19. Metode ocenjevanja Pisni izpit, pozitivno ocenjena seminarska naloga.


34

in ocenjevalna lestvica Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil



kakovosti

Študentska anketa.


načrta

Dušan Pichler, univ.dipl. soc.


35

2.6 Ravnanje z odpadki


modula Ravnanje z odpadki

2. Koda enote

RO1/2 3. Število ECTS

kreditov

4. Kontaktne

ure

Skupaj

40 P 40 V - S - Ostale oblike -


program 6. Letnik I.

7.

Semester II.

8. Študijski

program Varstvo okolja

9. Študijska

smer -

10. Steber

programa Obvezni – skupni 11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti -



Cilj predmeta je podati študentom znanje o vrstah

odpadkov in njihove lastnosti, ki pripomorejo k nadaljnji

izbiri metode za ravnanje z odpadki. Tako je namen

predmeta, seznaniti študente z različnimi metodami

ravnanja z odpadki in kritičnemu pristopu pri izbiri le te.

Študentje naj bi razumeli namen ravnanja z odpadki torej,

preprečevanje nastanka odpadkov pri izvoru, ločen zajem,

recikliranje ali druge vrste snovne izrabe odpadkov ter

njihovo varno in za okolje sprejemljivo končno oskrbo.

Posebni poudarek je dan tudi na ureditev odlaganja

odpadkov, kjer se študentje seznanijo z vsemi posledicami

te aktivnosti in so na podlagi le tega, sposobni oceniti

tehnologije ki so, kot nujni ukrep pri varovanju zdravja in

okolja, potrebne za kakovostno ureditev odlagališč. Celotno

znanje naj bi študentje znali podpreti z interpretacijo

slovenske in evropske zakonodaje s področja ravnanja z

odpadki, ki je tekom študija predstavljena po posameznih

področjih. Ne nazadnje učni načrt predvideva tudi pristop

vključevanja družbe pri razvoju upravljanja z odpadki, ki naj

bi ga študentje ob zaključku predmeta znali uporabiti pri

izbiri strategije za upravljanje z odpadki.

14. Opis vsebine - Definicija in vrste odpadkov


36

(komunalni odpadki, industrijski odpadki, kmetijski

odpadki, nevarni odpadki ter prikaz razvrstitve

odpadkov po skupinah določenih v 2000/532/EC)

- Fizikalne, kemijske in biološke lastnosti odpadkov

(gorljivost, specifična teža, vlažnost, organski delež,

energijska vrednost,...)

- Nevarni odpadki

(razvrstitev in lastnosti nevarnih odpadkov)

- Strateške usmeritve in cilji ravnanja z odpadki

(pravni akti, ki urejajo področje ravnanja z odpadki,

evropska in slovenska zakonodaja na področju

ravnanja z odpadki)

- Hierarhija ravnanja z odpadki

(zmanjševanje odpadkov pri njihovem izvoru,

recikliranje, transformacija odpadkov, odlaganje)

- Funkcionalni elementi pri sistemu ravnanja z odpadki

(nastajanje odpadkov, ravnanje z odpadki, zbiranje

odpadkov, prenos in transport, ločevanje, obdelava,

transformacija odpadka, trženje)

- Postopki obdelave, predelave in odstranjevanja

odpadkov:

biološka obdelava odpadkov (aerobna in anaerobna)

termična obdelava odpadkov (uporaba kot sekundarno

gorivo, so-sežig in sežig odpadkov),

mehanski postopki obdelave,

kemični in fizikalno-kemični postopki obdelave,

odlaganje odpadkov (posledice odloženih odpadkov –

reakcije na odlagališčih, plinski izpusti, izcedne vode,

kriteriji za odlaganje, ureditev odlagališč in tehnologije

odlaganja ter potrebni ukrepi ob zaprtju odlagališč)

- Posledice neprimernega ravnanja z odpadki

(higiena, zdravje, voda, tla, zrak)


37

- Koncept upravljanja z odpadki

(analiza stanja, formuliranje ciljev, prognoza nastanka

odpadkov, načrtovanje ukrepov, izvedba)

- Prognoza za odpadke

(opredelitev problema in metodološka rešitev, potrditev

podatkov, primer za izračun prognoze komunalnih

odpadkov za razvoj strategije upravljanja z odpadki na

določenem območju)

- Vključevanje javnosti in ponujena nadomestila

(odpor javnosti in strateške napake pri razvoju strategije

za upravljanje z odpadki, vključevanje interesnih skupin,

skupnosti in družbe)


- Skripta predavanj - Pravilnik o ravnanju z odpadki RS - EC Council Directive of 15 July 1975 on waste -

(75/442/EEC) - Pravilnik o odlaganju odpadkov RS - EC Council Directive 1999/31/EC of 26 April 1999 on the

landfill of waste (1999/31/EC) - Klasifikacijski seznam odpadkov 2000/532/EC - Izbrana poglavja knjig:

o Pichtel John, Waste Management Practices: Municipal, Hazardous and Industrial, 2008, izdano pri CRC Press

o Paul T. Williams, Waste treatment and disposal, Second edition, 2005, izdano pri John Willy & Sons


dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

- Pridobljeno znanje različnih tehničnih procesov za upravljanje z odpadki

- Poznavanje vrste odpadkov in glede na njihove lastnosti zmožnost razlage za njihovo obnašanje v okolju in določitev metode za njihovo ravnanje.

- Razumevanje širokega spektra ravnanja z odpadki - od nastanka do odlaganja

- Poznavanje in razumevanje razlogov za različne strategije upravljanja z odpadki na različnih območjih

16.2 Uporaba - Uporaba znanja o ravnanju z

odpadki pri izbiri procesa upravljanja z odpadki


38

16.3 Refleksija

- Zmožnost interpretacije zakonskih ureditev na področju ravnanja z odpadki in uporaba le te na konkretnih primerih pri realizaciji strategij za upravljanje z odpadki

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

- Uporaba in znanje tujih in evropskih zakonodajnih področij

- Reševanje konkretnih analitičnih problemov

- Zmožnost kritične ocene na področju varstva okolja


učenja Predavanja, individualna naloga


delo oziroma za


obveznosti

Opravljena individualna naloga tekom semestra je potrebna

za pristop k končnemu izpitu



Individualna naloga (20%) in pisni izpit (80%) se seštejeta v

končno oceno in sicer od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5

(negativno)


kakovosti -

21. Sestavljalec učnega

načrta mag. Tanja Trpin


39

2.7 Osnove kemije/kemikalije


modula OSNOVE KEMIJE/KEMIKALIJE

2. Koda enote OKK1/2 3. Število ECTS kreditov

4. Kontaktne

ure Skupaj 30 P 30 V S Ostale oblike


program

6.

Letnik

I. 7. Semester II.

8. Študijski program Varstvo okolja

9. Študijska

smer


12.

Posebnosti


kompetence

Študent obnovi znanja iz osnov kemije, spozna ključne vrste

anorganskih in organskih snovi in reakcij ter se seznani s principi

kemijske analize. Pridobljeno znanje lahko uporabi za razumevanje

kemijskih procesov, pojmov in tehnologij, kar potrebuje za samostojno

delo in timsko delo s strokovnjaki z različnih področij, zlasti pri

vrednotenju in obvladovanju vplivov na okolje.

14. Opis vsebine

Struktura atomov in molekul – zgradba atomov, periodni sistem,

kemijska vez, medmolekulske vezi in kristalna struktura.

Raztapljanje in raztopine.

Značilne anorganske reakcije in spojine – substitucije, nevtralizacija,

redoks reakcije, oksidi, kisline, baze, soli, anorganski kompleksi;

značilne anorganske spojine.

Kemijska termodinamika in kemijska kinetika – termodinamske količine,

hitrost reakcij in procesov, ravnotežja, kataliza.

Struktura in osnovne reakcije organskih spojin – strukturni tipi,

funkcionalne skupine, izomerije; značilne reakcije na skeletu; značilne

reakcije funkcionalnih skupin; radikali, fotokemijske reakcije. Osnove

nomenklature.

Značilne organske biološko pomembne spojine – aminokisline, peptidi,

proteini; encimi in koencimi; ogljikovi hidrati; lipidi; nukleinske baze in

kisline; hormoni; vitamini.

Polimeri.

Osnove kemijske analize – značilne identifikacijske in kvantizacijske

tehnike (barvne reakcije, gravimetrija, AA, UV-VIS, MS, IR, NMR, TLC,

GC, HPLC, termične in elektrokemične metode).


40


1. F. Lazarini, J. Brenčič, Splošna in anorganska kemija (visokošolski

učbenik), Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1984 in kasnejše

izdaje.

2. M. Tišler, Organska kemija, Državna založba Slovenije, Ljubljana,

1988 in kasnejše izdaje.

Dodatna literatura:

1. J. Brenčič, F. Lazarini, Splošna in anorganska kemija (srednješolski

učbenik), DZS, Ljubljana, 1996 in kasnejše izdaje.


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent pozna in razume osnovne pojme

kemije, tipe spojin, pretvorbe in kemijske

procese; seznani se s principi in nekaterimi

metodami analize snovi; zna prepoznati

tipe spojin in razvrščati spojine po tipih ter

fizikalnih in kemijskih lastnostih.

16.2 Uporaba

Pridobljena znanja študent uporabi pri

nekaterih drugih predmetih (npr. Osnove

biotehnologije, Ravnanje z odpadki,

Presoja vplivo na okolje idr.) ter pri svojem

delu.

16.3 Refleksija

Študent razvije sposobnost razumevanja in

samostojnega poglabljanja znanja iz kemije

ter povezovanja z drugimi vsebinami.

Razvije sposobnost kritične ocene

informacij in podatkov kemijskega značaja.



predmet

Študent pridobi znanja in tehnike dela, potrebna

pri nekaterih drugih predmetih.


učenja Predavanja, …….????






Pisno preverjanje z ustnim dopolnjevanjem; ocena 1-5 je negativna, 6-

10 pozitivna.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta Dr. Janko Žmitek


41

2.8 Uvod v jezik stroke – 2. semester


modula

Angleščina – Uvod v jezik stroke (Technical

English)

2. Koda enote A-UJS1/2 3. Število ECTS kreditov 3

4. Kontaktne



program

1.

Letnik

2. Semester


9. Študijska

smer

10. Steber programa 11. Jezik Slovenski, angleški

12.

Posebnosti Brez posebnosti.


kompetence

Razširitev poznavanja splošnega in strokovnega jezika,

Razširitev strokovnega besedišča,

Pravilna raba v ustnem in pisnem izražanju,

Razumevanje in kritična refleksija strokovnih besedil.

14. Opis vsebine

Razširitev jezikovnih in komunikacijskih veščin (simulacije in diskusije),

Principi dobrega pisanja in znanstvenega besedila (opis grafov),

Branje strokovnih besedil z znanstveno in ekološko tematiko iz

mednarodno priznanih revij (Nature, Scientific American),

Razširjanje strokovnega besedišča: osnovne znanosti o okolju in

njihova interdisciplinarna prepletenost, okoljska problematika (globalna

– lokalna), človek in okolje, varstvo okolja, ravnanje z odpadki itd.

Pregled angleške slovnice (conditional clauses, collocations,

prepositions)


Day, Robert. Scientific English. Westport, Oryx Press, 1995.

Swan, M., C. Walker. How English Works: A Grammar Practice Book,

Oxford, Oxford University Press, 2004.

D. Cotton, D. Falvey and S. Kent: Maket Leader, Course Book,

Intermediate Business English, Longman, London, 2005.


42

Revije Nature, Scientific American, The Ecologist, BBC Wildlife.

Jane Cordel: Cambridge Business English Activities. Serious fun for

Business English students. Cambridge University Press, Cambride,

2000.

John Crowther-Alwyn: Business Roles. 12 simulations for Business

English. Cambride University Press, Cambridge, 1997.


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent pozna in aktivno uporablja osnovno

strokovno terminologijo znanstvene in ekološke

tematike,

pozna in aktivno uporablja obdelane slovnične

strukture,

kritično razmišlja in razglablja o prebranih

strokovnih besedilih.

16.2 Uporaba

Aktivna raba strokovnega besedišča in

slovničnih struktur ter komunikacijskih

veščin pri ustnem sporočanju (diskusijah

ter simulacijah) in pisnem sporočanju

(opisu grafov).

16.3 Refleksija Znanstveno razmišljanje in kritična

evaluacija strokovnih besedil.



predmet

Spretnosti komuniciranja: javno nastopanje,

kritično izražanje mnenja v diskusiji,

simulacije,

uporaba informacijske tehnologije: pri

samostojnem učenju in javnem nastopanju

organizacijske spretnosti: delo v dvojicah,

skupinah in samostojna predstavitev strokovnih

vprašanj,

reševanje problemov: individualno, skupinsko

reševanje nalog pri predavanjih in doma.


učenja

Predavanja, seminarji, individualne naloge, vodeni individualni študij,

sodelovalno učenje / poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje,

simulacije, igre vlog, krajši govorni nastopi.




Opravljeni kolokvij in ustna predstavitev znanstvene ali ekološke teme

ter dogovorjena oblika sprotnega preverjanja so pogoj za pristop h

končnemu izpitu.



(e) Kolokvij oz. izpit (f) ustni nastop od 6 (50%) - 10 (pozitivno) oz. 1- 5 (49%) (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija; sprotna evalvacija s strani študentov v obliki skupinske

refleksije; predmetnospecifična anketa.


43

21. Sestavljalec učnega načrta Lektor dr. Janja Polajnar


44

3.1 Ekonomika varstva okolja


modula

EKONOMIKA VARSTVA OKOLJA

2. Koda enote EVO2/3 3. Število ECTS

kreditov

4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 30 S V 10 Ostale oblike

5. Stopnja DODIPLOM-SKA

(PRVA)

6. Letnik 2. 7. Semester III.


OKOLJA

9. Študijska smer VARSTVO OKOLJA

10. Steber programa OBVEZNI – SKUPNI 11. Jezik SLOVENSKI

12.

Posebnosti

/



Predmet naj bi študentom dal osnovna znanja o

ekonomski politiki varstva okolja. Študenti naj bi ta

znanja povezali z drugimi znanji s področja varstva

okolja in se jih naučili uporabljati pri reševanju

problemov varstva okolja.

14. Opis vsebine

- teorija eksternalij, redkost naravnih dobrin

- osnove ekonomike varstva okolja,

- načelo povzročitelj obremenitve plača,

- ekonomski in finančni instrumenti varstva okolja,

- okoljsko knjigovodstvo,

- okoljska reforma javnih financ,

- analiza stroškov in koristi obremenjevanja okolja analiza

stroškovne učinkovitosti kot modela za odločitve


- Ahmed Hussen: Principles of Environmental

Economics

- Janet M. Thomas: Environmental Economics and

Management

- Handbook of incentive measured for Biodiversity,


45

OECD

- Veljavni zakoni in drugi predpisi s področja varstva

okolja


dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

Študent spozna in razume

ekonomiko varstva okolja in

trajnostnega razvoja in ju je

sposoben povezovati z drugimi

področji.

16.2 Uporaba

Študent je sposoben poiskati in

uporabiti relevantne metode in

instrumente ekonomike varstva

okolja .

16.3 Refleksija




primerih.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Poznavanje ekonomike in vrste

instrumentov: uporaba konkretnih

primerov.


in učenja

Predavanja, seminarsko delo, reševanje konkretnih

primerov, analiza in uporaba pravnih tekstov.


delo oziroma za


obveznosti

19. Metode ocenjevanja

in ocenjevalna lestvica

Pisni izpit, pozitivno ocenjena seminarska naloga.

Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil



kakovosti

Študentska anketa.


načrta

Mag. Nives Nared, dipl. ekon.


46

3.2 Uvod v prostorsko načrtovanje


modula Uvod v prostorsko načrtovanje

2. Koda enote UPN2/3 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne


5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6.

Letnik

7. Semester


9. Študijska

smer


12.

Posebnosti Poudarjena inter- in transdisciplarnost predmeta


kompetence

V grobem je prostorsko planiranje sklop dejavnosti potrebnih za

izdelavo prostorskega načrta, ki je predvsem kodifikacija prostorskih

vrednot v družbi, zapis pravil obnašanja v prostoru in s prostorom. Je

tudi pomembno sredstvo za sproščanje prostorskih sektorskih

napetosti, preprečevanje razvojnih namer, ki bi ogrozile ali celo

onemogočile primerno razumevanje ali rabo podedovanih prostorskih

kakovosti, in hkrati ogrodje za sinergično združevanje konstruktivnih,

dobronamernih in inovativnih naporov, ki soustvarjajo kakovostno

življenjsko okolje. Torej je hkrati podlaga za različna pravna in upravna

opravila, vezana na razvoj nepremičnin, vključno z določitvijo

namembnosti prostora, in grobi tehnični okvir za načrtovanje

posameznih delov prostora mesta, tj. stavb, odprtih prostorov, ulic,

infrastrukture idr. V zadnjem času prostorski plan kot objekt sicer

izgublja na pomenu, pač pa narašča pomen postopka in posameznih

opravil, do uveljavitve prostorske kode.

14. Opis vsebine

Predmet se bo osredotočil na nekatera pomembnejša vprašanja za

razumevanje procesov prostorskega načrtovanja, in sicer:

Razvoj prostorsko-planerske misli od antike do danes;

Prostorsko-planska opravila;

Hierarhija prostorskih planskih dokumentov;

Sodobne vrednote in cilji urejanja prostora;

Vrste planskih dokumentov glede na vpliv in podrobnost s primeri;

Dokumenti in listine EU ter Slovenije, vezanih na prostorsko planiranje;


Hall, Peter (1998) Cities in civilisation: Technology and urban order,

Weidenfeld and Nicholson, London.

Pogačnik, Andrej (2000) Urejanje prostora za tretje tisočletje,

Študentska založba (Knjižna zbirka Scripta, Prostorsko planiranje),

Ljubljana.


47

Košir, Fedja (1993) Zamisel mesta, Slovenska matica, Ljubljana.

Millenium project (2006) Združeni narodi, New York.

Evropske listine in dokumenti (ESDP, Bristol Accord, Leipziška listina,

Urban acqui idr.)

Izbrani znanstveni in strokovni članki.


16.1 Znanje in

razumevanje

Znanje o sistemih prostorskega planiranja,

umestitvi sklopa v multi- in

transdisciplinarno polje sodobnega

urejanja prostora, razumevanje sodobnih

vrednot in ciljev prostorskega razvoja

16.2 Uporaba

Praktična uporabo pri znanstvenih,

upravnih, svetovalnih-projektantskih in

upravljavskih dejavnostih

16.3 Refleksija

Posledice prostorskega razvoja postanejo

opazne šele v daljšem obdobju, zato jih je

treba predvidevati, in omogočiti nasprotne

procese pozitivnih prostorskih in okoljskih

teženj.



predmet

Razumevanje širšega sklopa nujnosti

prostorskega planiranja za prostorski razvoj, ki

vključuje različna opravila, vezana na

raziskovalno delo, upravljavske postopke in

načrtovanje.


učenja

Uvodna predavanja v tematike, predstavitev seminarskih nalog z

razpravo, “planska igra” - vaja




Ni posebnih pogojev



60 % pisni izpit, 30 % seminarska naloga, 10 % predstavitev

seminarske naloge.

Pogoj za pristop k izpitu je oddana seminarska naloga

Ocenjevalna lestvica 1–5 (ni opravil/a), 6–10 (opravil/a)

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa po oddaji seminarskih nalog in pred izpitom

21. Sestavljalec učnega načrta Ivan Stanič, univ. dipl. inž. arh.


48

3.3 Spremljanje stanja okolja


modula Spremljanje stanja okolja

2. Koda enote SSO2/3 3. Število ECTS kreditov 9

4. Kontaktne



program

6.

Letnik

2 7. Semester 3. P in 4. V

8. Študijski

program Varstvo okolja

9. Študijska

smer

10. Steber

programa

11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti


kompetence

Cilj predmeta je seznaniti študenta z osnovnimi pristopi pri

spremljanju stanja okolja. Študenti pridobijo naslednje

kompetence: organizirati razne vrste monitoringa glede na

zahteve, povezovati rezultate posamičnih monitoringov

okolja, zbrati, obdelati in ovrednotiti rezultate različnih

monitoringov, izdelati ocene stanja okolja na lokalni, državni

in mednarodni ravni, pripraviti strokovne podlage za

odločanje, pripraviti osnovne zgoščene podatke o stanju

okolja za širšo javnost, uporabljati inovativno in ustvarjalno

mišljenje.

14. Opis vsebine

Pri predmetu se študentje seznanijo z osnovnimi pristopi pri

spremljanju stanja okolja. Seznanijo se z različnimi ravnmi

analize in ocene stanja okolja, tako po posameznih

sestavinah okolja, v prostoru in po ravneh (lokalno,

državno, mednarodno). Seznanijo se z osnovnimi oblikami

in vrstami podatkov ter opažanj. Spoznavajo metode za

povezovanje, analizo in pripravo ocen o stanju okolja, tudi s

pomočjo okoljskih indikatorjev. Seznanijo se z metodami

prostorske predstavitve okoljske problematike.


- Starkey, Richard (urednik), Andersson, Ingvar: Environmental management tools for SMEs : a handbook : March 1998, Luxembourg : Office for Official Publications of the European Communities, Copenhagen : European Environment Agency, cop. 1998; - EC: The standardised reporting directive : a synthesis

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=0859422444557337&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1=%22Starkey,%20Richard%22http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=0859422444557337&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1=%22Andersson,%20Ingvar,%201927-%22


49

report on the first application of standardised reports from Member States : from 1993-1995, Luxembourg : Office for Official Publications of the European Communities, cop. 2000; - EEA: Europe's environment: the second assessment: an overview, Luxembourg : Office for Official Publications of the European Communities, 1998; - Subramanian, G, urednik: Quality assurance in environmental monitoring : instrumental methods, Weinheim [etc.] : VCH, 1995; - International Workshop on Combining and Comparing Analytical Results ; 2006 ; Rome - Spellerberg, Ian F., Holdgate, Martin W.: Monitoring ecological change, 2nd ed., Cambridge : University press, 2005; - Lenihan, John (urednik), Fletcher, William W.(urednik):

Measuring and monitoring the environment, Glasgow,

London: Blackie, 1978


16.1 Znanje in

razumevanje

Documents

Visokošolski strokovni program 1. stopnje Varstvo okoljazaupnost in statistika). Zakonodaja, ki ureja področje statistike (Zakon o državni statistiki, Letni program statističnih