500
Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

  • Upload
    others

  • View
    25

  • Download
    4

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

VocabolarioItaliano-Nediško

Nino Špehonja

Vocabolario Italiano-Nediško

Nino Špehonja

Antonio Specogna (Nino Špehonja) nasce a Pulfero il 23 settembre 1933 in una famiglia perfettamente bilingue: nediško-italiano. Nel 1957 termina gli studi teologici. Dopo un breve periodo in Friuli torna nelle Valli come parroco a Mersino (Pulfero) dal 1964 al 1976. Nel 1972 si diploma in pianoforte, continuando gli studi organistici col maestro mons. Albino Perosa. Durante la sua permanenza a Mersino matura un grande amore per la cultura contadina. Dal 1973 al 1999 insegna presso la Scuola Media di San Pietro al Natisone indirizzando i suoi allievi alla ricerca nel campo della cultura popolare delle Valli e raccogliendo una grande quantità di proverbî, conte, ninne nanne, detti meteorologici, ricette culinarie. Nel 1974, su indicazioni dell’architetto Valentino Zaccaria Simonitti, fonda il Pod Lipo, divenendone maestro. Nel 1976, su suo diretto interessamento, viene aperta a San Pietro al Natisone una sezione della Scuola di Musica - Glasbena Šuola, nella quale insegna pianoforte. A 43 anni compie un passaggio radicale, decidendo di proseguire il proprio cammino di vita come laico. Rimane sempre profondamente ispirato ai valori cristiani grazie ai quali creerà un’esemplare famiglia. Il suo stesso impegno sociale così come quello culturale proseguiranno coerentemente col passato. Scrive tra l’altro: Noi e la musica (1986), Cantiamo (1997), Canti sacri nel Comune di Pulfero (1998), Pod Lipo (1999), contenente oltre 150 canti popolari delle Valli.Nel 2000 con un gruppo di sette giovani universitarî costituisce l’associazione Lintver e con essi il sito www.lintver.it, dove inizia la pubblicazione dei dizionarî Nediško-italiano e Italiano-nediško e quindi della Nediška Gramatika con continui aggiornamenti. Il dialettologo Peter Weis dell’Università di Lubljana, spontaneamente riconosce l’assoluta scientifi cità del lavoro e pubblica nel marzo 2012 i tre testi sul sito dell’Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU garantendone così la fruizione a livello internazionale.

Page 2: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Buog var nas izik,kar mi ga na znamo varvat.

Dio preservi la nostra linguadato che noi non sappiamo preservarla.

Vocabolario Italiano - Nedisko

Nino Spehonja

Ce juben muoje judı,juben an njih izık;ce juben njih izık,ga muoren an nucat!

Se amo la mia gente,amo anche la sua lingua;se amo la sua lingua,

la adopero!

Page 3: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

2 Nino Spehonja, Associazione Lintver

Legge Regionale n. 26/2007 - Norme regionali per la tutela della minoranza linguistica slovena - art. 22.

S prispevkom Gorske skupnosti Ter, Nediža in Brda.

Deželni zakon št. 26/2007 Deželna določila za varstvo slovenske jezikovne manjšine - člen.22

Con il sostegno di:

Con il contributo di

Comune di San Leonardo

Comune di San Pietro al Natisone

Comune di Savogna

Comune di Stregna

Comune di Torreano

Page 4: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Presentazione

E’ con convinzione che l’Amministrazione comunale di San Pietro al Nati-sone, insieme a quelle di Savogna, San Leonardo, Stregna e Torreano, haaderito alla proposta dell’Istituto Slavia Viva di concentrare, per l’anno2011, gli interventi finanziati in base all’articolo 22 della L.R. 26 del 16novembre 2007 - recante Norme regionali per la tutela della minoranza lin-guistica slovena - che prevede il sostegno a iniziative relative alle ”variantilinguistiche locali”, in un Progetto condiviso teso alla salvaguardia ed allavalorizzazione del patrimonio linguistico e culturale del nostro territorio.

E’ in forza di queste disposizioni legislative che le gia citate Ammini-strazioni hanno presentato - indicando il Comune di San Pietro al Natisonequale soggetto capofila dell’iniziativa - una proposta progettuale organicacomprendente la pubblicazione del Vocabolario Italiano-Nedisko e Nedisko-italiano, di una Storia illustrata della Slavia nonche l’organizzazione di unconvegno sul tema ”Democrazia, sviluppo e lingua madre”.

La Comunita Montana del Torre, Natisone e Collio, per quanto di suocompetenza, si e associata a questo significativo disegno programmatico -condividendone le finalita - assumendosi l’onere di finanziare la ”Grammat-ica del Nedisko”.

I Vocabolari e la Grammatica, sono il frutto del lavoro del nostro concit-tadino, prof. Nino Specogna al quale va il mio ringraziamento unitamentea quello delle Amministrazioni che hanno aderito al progetto; e quindi an-che a loro nome che riconosco all’Autore il valore del lavoro fatto, sospintodall’amore che porta per la lingua materna della nostra comunita, trasmes-saci attraverso i secoli dai nostri antenati, mettendo nero su bianco le suericchezze, il suo patrimonio di storia, di cultura e di sapienza popolare chela caratterizzano.

Una lingua che oggi, con queste iniziative coordinate, trova finalmente ilsuo riconoscimento quale lingua del nostro territorio.I Vocabolari ora a disposizione offrono a tutti i cittadini ma soprattutto allenuove generazioni l’opportunita di disporre di uno strumento prezioso per

3

Page 5: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

4 Nino Spehonja, Associazione Lintver

lo studio e l’uso di questo elemento distintivo della comunita della Slavia.In effetti, solo formalizzando l’esistenza di questa lingua e standardizzan-dola, sara possibile consegnare questo prezioso patrimonio alle generazionifuture, insegnandolo anche nelle scuole.

La raccomandazione che mi sento in dovere di rivolgere a tutti i cittadinidella Slavia, concludendo questo breve cenno di saluto, e quella di contin-uare, cominciare o ricominciare a usare la nostra lingua madre, in ognioccasione possibile, in ogni momento della nostra vita quotidiana, priva-ta e pubblica. Dalla presa di coscienza dell’importanza della nostra linguadipende anche il nostro futuro democratico ed il possibile sviluppo socio-economico della comunita.

Questa e la scommessa che faccio con me stesso e con chi mi legge,ringraziando la Fondazione Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone per ilprezioso sostegno concesso all’insieme del Progetto.

Tiziano ManziniSindacoSan Pietro al Natisone

Page 6: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Premessa

di Ferruccio ClavoraIstituto Slavia Viva

E’ con grande soddisfazione che l’Istituto Slavia Viva prende atto delladecisione - apprezzandone la lungimiranza - delle Amministrazioni comu-nali di San Leonardo, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna e Torreanononche della Comunita Montana del Torre, Natisone e Collio, di aderire alProgetto di salvaguardia e valorizzazione del patrimonio linguistico e cul-turale della Slavia friulana.

L’obiettivo strategico perseguito e quello di favorire la crescita culturaleed identitaria della comunita della Slavia, quale premessa per l’avvio di unprocesso di sviluppo anche socio-economico, da concretizzarsi nell’ambito diun assetto istituzionale innovativo. Crescita culturale ed identitaria che nonpuo prescindere dal recupero, dalla valorizzazione e dalla diffusione - per unsuo quotidiano utilizzo - del ricco patrimonio linguistico locale nell’ambitodi una democratica autonomia istituzionale coerente con il principio di sus-sidiarieta.

Si tratta, quindi, di operare per il rafforzamento di quella specificaplurisecolare identita che caratterizza la Slavia friulana, oggi minacciatanon solo dai processi planetari della globalizzazione omologante ma anchedall’indeterminatezza dei suoi riferimenti culturali, linguistici e nazionali.La confusione esistente - con il conseguente disagio psicologico che ne deriva- sui rapporti tra lingua madre - locale o vernacolare - e lingua standardnon puo essere superata se non tenendo debitamente conto della situazionevenutasi storicamente a determinare in questo comprensorio, anche a seguitodelle note tensioni politico-militari di ordine internazionale.

L’attaccamento, quasi morboso, della popolazione della Slavia alla suaspecificita, non puo essere liquidato con sufficienza e superficialita. Va capi-to, interpretato e preso come punto di partenza per percorsi virtuosi di piuampio respiro che vanno costruiti con il rafforzamento e la valorizzazione -e non con la colpevolizzazione - dell’attuale livello di coscienza identitaria

5

Page 7: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

6 Nino Spehonja, Associazione Lintver

della comunita. La conseguenza logica di questa presa d’atto e l’impegno adoperare per la tutela e la valorizzazione del ”nedisko”, intendendo con queltermine identificare la specifica ”variante linguistica delle valli del Natisone”parlata nel nostro comprensorio ed individuata, piu genericamente, anchecome ”po slovensko”.

Certamente, il ”nedisko” e lo sloveno standard sono due lingue sorelle, inpartenza due dialetti, di cui uno si e sviluppato diventando lingua ufficialedi uno Stato, mentre l’altro e rimasto lingua di una comunita demografi-camente ridotta e collocata in un contesto geopolitico e linguistico diverso.Ma proprio per questo sviluppo diversificato - linguistico e nazionale - oggi,le due espressioni sono indipendenti fra loro.

E’ in questa prospettiva che va apprezzato lo sforzo delle cinque Ammini-strazioni comunali e l’impegno della Comunita Montana nella pubblicazionedella ”Gramatika” e del ”Besednjak” del ”Nedisko” del prof. Nino Specognache si e deciso ad intraprendere quanto altri avrebbero potuto e dovuto fare,molto prima, a difesa di una lingua che secondo Baudouin de Courtenay ”sefosse parlata da due milioni d’abitanti, essa potrebbe chiamarsi la madredella lingua slava”.

Nel suo pluriennale impegno, l’Autore si e ispirato al lavoro del com-pianto Giorgio Qualizza che tanto ancora aveva da dare - soprattutto dalpunto di vista scientifico - nella difesa e promozione della lingua della Slavia.Ha superato gli scetticismi interessati di coloro che ritengono sconvenienteperdere tempo con qualcosa che considerano gia morto.

La preziosa introduzione alla ”Gramatika” del ”Nedisko” che lo stessoNino Specogna presenta e, in realta, la descrizione del percorso da lui stessocompiuto nell’apprendere prima ed approfondire poi, la conoscenza dellalingua parlata in casa e dalla gente della Slavia.

L’Autore non si preoccupa di come verra accolto e giudicato questo la-voro. Gli interessa averlo fatto, precisando che nelle turbolenze degli ultimidecenni la lingua madre di questa comunita - cosı come le e stata consegna-ta - doveva diventare un forte elemento di aggregazione sociale e simbolodi un’inconfondibile identita: ”La nostra lingua: codice genetico del nostroessere, del nostro vero essere, la dimensione da cui partire e a cui arrivare!”

Infine, conclude: ”Su chi ha mosso anche solo un dito perche questo nonsi realizzasse gravera per sempre una responsabilita enorme, lacerante. Lanostra lingua ha un significato! La nostra lingua continua e continuera adavere un significato! Bisogna accettarla per quello che e.

Accettarla e trasmetterla alle generazioni future, insegnandola, anchenelle scuole.

Page 8: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Prefazione

di Giorgio Jur Qualizza(dalla sua tesi di laurea - Anno accademico 1978-79)

... accanto a lingue considerate ufficialmente come tali, figurano anchelingue locali (oltre al nedisko, il friulano), che dalla maggior parte degli stu-diosi vengono ancora chiamate tradizionalmente ”dialetti”, il che porta perlo piu alla conseguenza immediata di una loro supposta dipendenza da qual-cuna delle lingue considerate ufficiali.

Questo tipo di classificazione linguistica aprioristica che non rende certogiustizia alla autonomia di ciascuna lingua (sia essa parlata in un’area rela-tivamente poco estesa e da un numero esiguo di utenti, oppure sia usata suun territorio molto esteso e parlata da moltissime persone), e stato da medenunciato gia nella mia tesi di laurea sui proverbi e detti nediski (discussapresso l’Universita di Trieste, alla Facolta di Lettere e Filosofia, nel febbraiodel 1980).Ancora concordo con quanto allora affermavo e ritengo utile riportare quiparte di quelle considerazioni:”Occorre precisare una volta per tutte che da un punto di vista stretta-mente linguistico si puo tranquillamente sorvolare su qualsiasi distinzionetra ”dialetto” e ”lingua” e simili, in quanto linguisticamente dovrebberoessere chiamati tutti con uno stesso nome ”lingua”, pur se vi si possonoriscontrare differenze a livello del bagaglio linguistico, in quanto una linguapuo essere (...) quantitativamente piu ”ricca” di un’altra, in relazione ai varifattori storici, geografici, sociali, economici, politici, ecc., che possono avercontribuito al suo sviluppo. O vi si possono riscontrare differenze a livellodella rispettiva diffusione spaziale, dovute anch’esse a vari fattori, tra cuiquelli sopra menzionati; differenze che, tra l’altro come il sistema linguisti-co, variano nel tempo. Tra i vari casi possibili, c’e anche l’evenienza cheuna lingua, attualmente relegata all’ambito ”dialettale”, possa essere statain passato piu diffusa di una data lingua attuale contrassegnata col vocabolocarismatico di ”lingua”. E questo vale sempre anche per l’inverso.

In altre parole cio che fa sı che una ”parlata” venga chiamata ”lingua” ed

7

Page 9: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

8 Nino Spehonja, Associazione Lintver

un’altra ”dialetto” e dovuto esclusivamente a fattori extralinguistici (stori-ci, politici, sociali, economici, ecc.) e anche se taluni linguisti adducono agiustificare tale distinzione motivi interni al sistema linguistico come unamaggiore organizzazione ed articolazione del sistema fonetico-morfologico-lessicale-sintattico-semantico, tuttavia tale distinzione rimane comunque dicarattere convenzionale”.

Page 10: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

La Slavia, ovvero l’anticaSchiavonia

di Enrico Bonessa

Correva il 1884 quando il cividalese Carlo Podrecca, contemplando esta-siato la bellezza delle Valli di cui era oriundo, ebbe l’impulso di scriveredel suo piccolo popolo e della lingua slava qui parlata da secoli. Ando cosıalle stampe il libro Slavia Italiana, generando immediatamente una bagarrelinguistica a forti tinte politiche che si sarebbe perpetuata all’infinito, ripro-ponendosi e adattandosi a varı momenti storici, con la verita strattonatada teorie contrastanti e rielaborata con ipotesi talvolta stravaganti, soventestrumentali e spesso prive del fondamento oggettivo della storia: i documen-ti.

In realta, per capire serenamente chi sono e che lingua parlano gli abi-tanti delle Valli del Natisone basta porsi una semplice domanda: chi furonoi loro antenati?

Queste terre, popolate sin dal paleolitico, restano ancor oggi ammantateda una coltre di mistero sfociante quasi nella leggenda. Tutto inizio conun’esigua popolazione locale irrobustita da un flusso di probabile originevenetico-illirica e quindi, forse, celtica. Venne Roma, portando con se la suacivilta e di essa restano tracce (a Biacis, Castelmonte, Antro, monte Barda)di quel sistema di fortificazioni noto come Claustra Alpium Iuliarum, postoa difesa dell’Italia da Oriente. E proprio da Oriente irruppero nel 568 gliscandinavi longobardi, fondando il loro primo ducato con capitale la vicinaForum Iulii e rinforzando in queste Valli precedenti fortilizı, come Antro, ededificandone di ulteriori, quale Ahrensperg.

Nel 610 fu la volta degli avari, calati anch’essi dalla Pannonia su richie-sta del re longobardo affinche castigassero il duca ribelle Gisulfo II, mentreun’analoga invasione punitiva si ripete nel 663 ai tempi del duca Lupo.Sebbene sia piuttosto probabile che guerrieri slavi fossero frammisti a quelle

9

Page 11: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

10 Nino Spehonja, Associazione Lintver

orde mongoliche, il primo riferimento agli Sclavis in loco lo si trova nellaHistoria Langobardorum del diacono cividalese Paolo di Warnefrido. Egli,infatti, accenna a combattenti di quel popolo giunti dalla Carantania alseguito di Arnefrido, figlio del predetto Lupo, che nel 666 tento di ripren-dersi il trono paterno subendo pero la sconfitta a Nemas (ossia Nimis). Cipare quindi plausibile che in una di quelle circostanze gli slavi ebbero modod’imparare la via per l’Italia, potendo cosı ritornare in queste lande ove sisarebbero insediati stabilmente1. 2

Figura 1: 069 V D3L0829, 070 R D3L0771 Cividale del Friuli UD, MuseoArcheologico Nazionale. Archivi e Biblioteca, Codice XXVIII, PAULUSDIACUNUS, Historia Langobardorum, f. 69v, 70r.

Nelle righe successive lo stesso autore narra in maniera piuttosto enfatica,

1nelle due pagine qui riprodotte, Paolo Diacono narra delle prime comparse in questezone di guerrieri slavi, giunti dalla Carantania nell’anno 666. Sul margine sinistro sonoevidenziate le localita di Nemas (Nimis) e Broxas (presumibilmente Ponte San Quirino).Gli slavi ritornarono molto piu numerosi all’inizio del secolo successivo e, dopo la battagliae la pace di Lauriana, vissero in concordia coi longobardi. In quell’epoca e in quelle vicendeva percio inquadrata l’origine del popolo natisoniano.

2Nelle due pagine qui riprodotte, Paolo Diacono narra delle prime comparse in questezone di guerrieri slavi, giunti dalla Carantania nell’anno 666. Sul margine sinistro sonoevidenziate le localita di Nemas (Nimis) e Broxas (presumibilmente Ponte San Quirino).Gli slavi ritornarono molto piu numerosi all’inizio del secolo successivo e, dopo la battagliae la pace di Lauriana, vissero in concordia coi longobardi. In quell’epoca e in quelle vicendeva percio inquadrata l’origine del popolo natisoniano.

Page 12: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 11

soprattutto nei numeri, d’una battaglia consumatasi a Broxas (presumibil-mente Ponte San Quirino) fra i longobardi comandati dal duca Wectari eun ”esercito” slavo uscito sconfitto dallo scontro. Stando alla cronaca diquell’episodio, redatta oltre un secolo piu tardi, vediamo che per sferrarel’attacco gli slavi approfittarono dell’assenza del duca, la cui fisionomia eraloro nota, e le informazioni di cui disponevano ci suggeriscono ch’essi fosserogia presenti sul posto. Chissa, magari si trattava semplicemente dei super-stiti giunti con Arnefrido e qui rimasti per un certo periodo.

Sara pero il secolo successivo quello cruciale per la nostra narrazione,poiche in esso si potrebbe ricercare l’origine del popolo natisoniano. Nelprimo lustro dell’VIII secolo, il duca Ferdulfo cadde insieme ad altri nobililongobardi tentando di espugnare un monte friulano sul quale si erano asser-ragliati slavi della Carantania e non trascorse piu d’una quindicina d’annida quell’episodio quando una inmensam Sclavorum multitudinem vennefronteggiata dal duca Pemmone nell’imprecisata localita di Lauriana, ubi-cata forse non lungi da Forum Iulii.

Non sappiamo se Paolo Diacono sia attendibile quando allude a una vit-toria longobarda, poiche abbiamo la sensazione che l’esito fosse stato piusimile a un armistizio tra due popoli usciti sostanzialmente alla pari. Essi,infatti, strinsero la pace nel medesimo luogo dello scontro vivendo poi inconcordia e cio renderebbe plausibile, tra l’altro, l’avvenuto insediamentoslavo nelle Valli del Natisone.

Sarebbe stato quindi allora ch’ebbe principio il popolo della Schiavonia:una razza guerriera datasi via via alla pastorizia e all’agricoltura, dissemi-nandosi per monti talvolta impervı e originando decine di minuscoli villaggisparpagliati per queste vallate. Insomma, neppure due secoli dopo che iprotoslavi iniziarono a diffondersi in Europa, qui sarebbe germogliato unnuovo ramoscello di quella famiglia, derivato sı dalle genti della Carantaniama ritrovatosi a gravitare sempre piu, e per ben tredici secoli, attorno allevicende politiche e sociali del Friuli, mantenendo costantemente la proprialingua quale riconosciuto segno di distinzione.

La storia degli Schiavoni (ovvero gli Sclavons, come furono chiamati al-meno dal XIII secolo) resta tuttavia densa di incognite e ben poco ci aiuta atessere una trama consunta e dispersa dal tempo. Possiamo pero supporreche furono i franchi a coinvolgere anche qui le genti del luogo nella difesamilitare, instaurando pure l’uso degli arenghi. Tale struttura organizzativa,perpetuatasi durante il periodo patriarcale e quello veneziano, garantı persecoli una particolare autonomia a cui accenneremo piu avanti. Di controvennero imposti alcuni obblighi militari, ossia difendere i passi di Pulfero,Clabuzzaro, Clinaz, Luico e San Nicolo e in seguito partecipare alla fortifi-

Page 13: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

12 Nino Spehonja, Associazione Lintver

cazione di Cividale e di altri luoghi.

Relativamente a quelle epoche, sono state avanzate alcune infondateteorie su migrazioni in loco, ma riteniamo del tutto inverosimile che la Schia-vonia fosse stata ripopolata con genti della Carniola dopo le falcidianti raz-zie magiare del X secolo, poiche la zona fu risparmiata da tali incursioni; neconsideriamo probabili successivi flussi provenienti da territorı piu fertili eagevoli, come quelli posti al di la dei monti, e diretti verso aree a dir pocoimpervie quali le nostre Valli.

Sia ben chiaro che siamo costretti, alla pari di chiunque altro, a rimanerenel campo delle ipotesi perche sino al Quattrocento le notizie tramandatecisulla Schiavonia si limitano alle investiture feudali in favore di nobili friulani(per lo piu cividalesi o in certi casi di origine germanica, lombarda o toscana)nonche del Capitolo e dei monasteri di Cividale, oppure alla concessione dellagastaldia di Antro o, infine, alle vicende ecclesiastiche. A proposito di questeultime, illustri presenze onorarono le Valli, quali il patriarca d’Aquileja (chetra i suoi beni personali aveva pure Antro, poi concesso come feudo d’abi-tanza) o il trecentesco vescovo di Trieste Enrico di Wildenstein.

Nel 1420 Venezia conquisto l’intero Patriarcato d’Aquileja assoggettandoad essa anche la Schiavonia, la quale divenne uno strategico luogo di confinea ridosso dei dominı arciducali, allorche gli Asburgo ereditarono nel 1500 lacontea di Gorizia, tanto da essere coinvolta nella guerra di Gradisca e nei”serramenti dei passi” per motivi sanitarı e bellici. Inserita nel Territorio diCividale, la Schiavonia conservo intatta la sua autonomia amministrativa egiudiziaria, rispettivamente attraverso le ”vicinıe” e le ”banche” (cioe i tri-bunali) delle due ”contrade” di Antro e di Merso di cui facevano parte i solivillaggi non concessi in feudo a laici o a religiosi. E se prima abbiamo esclusotalune migrazioni, e comunque indubbio che si fossero mantenuti frequenticontatti con le vicine zone del tolminotto e del caporettano, andati pero viavia sfilacciandosi quando, nel 1530, il trattato di Worms sancı la separazionedel territorio veneziano di Cividale dalla zona di Tolmino, conquistata dagliAsburgo.

Quella particolare situazione geopolitica serbo ovviamente delle ripercus-sioni di natura linguistica: ad esempio, sino a quell’epoca qui esercitarono ilproprio ministero non solo sacerdoti locali, ma pure friulani e della Carnio-la; inoltre, e fondamentale ricordare che per molto tempo, lungo la vallatadel Natisone, transitarono numerosi mercanti soprattutto carinziani, ai qualiforse si devono gli influssi germanici tutt’ora riscontrabili. Essi percorrevanola strada detta prima ”theutonica” e poi ”del Ferro” (per la merce da essitrasportata), che da Plezzo e attraverso il passo di Pulfero giungeva fino aCividale: una via piuttosto antica e importante, ma che la Repubblica di

Page 14: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 13

Venezia fece man mano disertare fino a proibirne l’uso per motivi politici efiscali. Questa sciagurata decisione si articolo in tre fasi (1535, 1553 e 1603),isolando drasticamente l’area e causandole tra l’altro un gravissimo dannoeconomico.

L’antica struttura amministrativo-giudiziaria visse l’inizio della propriafine nel 1797, quando le truppe francesi, transitate pure di qui, invasero unFriuli a cui tocco la medesima sorte di Venezia. Percio, dopo il breve inter-mezzo prima austriaco e poi napoleonico, le Valli si trovarono incorporatenell’asburgico Lombardo-Veneto sotto il quale persero la loro autonomia,ottenendo sı il rispetto d’una generica ”lingua slava” in fase di giudizio, marimpiangendo nostalgicamente la Serenissima.

Fu per tale motivo che gli abitanti dell’antica Schiavonia offrirono unvigoroso impegno al Risorgimento, poiche videro nella latina Italia l’erededella latina Venezia. Ma non appena la Slavia italiana, come fu ribattezzatal’area, fece ingresso nel nuovo regno, ecco deflagrare la questione linguistica,sulla quale sorvoliamo essendo stata strumentalizzata sino al giorno d’oggi.E se quella polemica ha fatto scorrere fiumi d’inchiostro, spesso distogliendol’attenzione dai reali problemi delle Valli, la storia non ci ha lasciato asso-lutamente nulla di scritto per analizzare gli aspetti linguistici di questa terra.

Nessun documento, insomma, ha immortalato le parole che sortivanodalle labbra di quelle genti. Anzi, forse neppure i due piu antichi manoscrit-ti slavi locali, ossia quello quattro-cinquecentesco di Cergneu (CernjejskiRokopis) e quello quattrocentesco di Castelmonte (Starogorski Rokopis),possono rappresentare con certezza l’idioma di allora: il primo venne redattoin una zona non propriamente valligiana da un notaio originario dell’Istria;il secondo e opera d’un prete di Mernicco, quindi pure lui non valligiano,ed era probabilmente destinato a pellegrini provenienti dalla Carniola (nellaquale, ricordiamo, l’ambiente protestante avrebbe iniziato varı decenni piutardi a codificare una lingua scritta e unitaria, battezzata ”sloveno” solo nelXIX secolo).

Inoltre, tutte le vicende antiche della Schiavonia vengono tramandateper iscritto in latino o in italiano (o, meglio, tosco-veneto), cosı come sonoin latino o in italiano tutti i documenti redatti sul posto benche fossero statisovente scritti da gente del luogo. Dalle ricerche sinora condotte, pare checio riguardi indistintamente le visite arcidiaconali, i verbali delle banche (os-sia i tribunali) di Antro e di Merso e delle adunanze svolte dalle vicinıe diquelle ”contrade”, i processi tenuti dai giusdicenti nei varı feudi sparsi permonti e vallate, gli atti notarili, le suppliche alle autorita.

Tuttavia, se nulla resta della lingua, le relazioni e i dispacci inviati dai

Page 15: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

14 Nino Spehonja, Associazione Lintver

provveditori veneti di Cividale al Senato di Venezia conservano invece leprime descrizioni di questa gente: affettuose e paternalistiche parole trat-teggiano costantemente un popolo onesto, schietto, ostinato, obbediente,fedele allo Stato, poverissimo e arginato in una natura a volte violenta.

Un popolo che ha conservato le sue tradizioni e il suo folklore, sapendoesprimere uomini di cultura, eroici militari, geniali politici, capaci giuristi,spesso distintisi al di fuori di questi angusti confini e, se emigrati, tutti sem-pre e ugualmente soggetti a un atavico richiamo della propria terra. E inoltrecapitato che, per cercare un’identita diciamo ”maggiore”, qualcuno abbia ri-volto lo sguardo verso popoli vicini, forse per uno strano timore di guardaredentro di se. Eppure, diverse prove rivelano che quegli stessi uomini ricer-cassero intimamente la propria identita, magari componendo segretamenteuna poesia in Nedisko: la lingua appresa dai proprı genitori e tramandatadalla notte dei tempi.

Una lingua che e ancora viva, malgrado lo spopolamento implacabiledelle sue zone di diffusione, e che dopo quasi un secolo e mezzo di polemichesi mostra finalmente al mondo senza veli ne filtri, senza menzogne ne alchimieintellettuali: eccola semplicemente per com’e dopo il suo lungo percorsoultramillenario. Eccola finalmente pronta per un sano e onesto dibattitoe, chissa, forse per un suo studio destinato ai giovani, prima che diventiun’altra lingua dimenticata per sempre.

Page 16: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Introduzione

di Nino Spehonja

Col presente vocabolario voglio solo rendere un servizio a chi avessebisogno di avere alla portata di mano un termine nedisko che al momentogli sfugge o, semplicemente, a chi ne voglia approfittare. Io stesso me neservo spesso scrivendo, quando un termine stenta a venire a galla dalla miamemoria ormai sclerotica.

Rimane, comunque, un documento con i suoi ventiquattromila terminiitaliani tradotti.

Son stato attento a trascrivere unicamente i termini indubbi del ne-disko, verificati e accertati soprattutto attraverso l’ascolto diretto di personeanziane abitanti nei paesi montani.

Mi sono preoccupato particolarmente della pronuncia dei termini e inparticolare dell’accento tonico e di quello fonico anche se per quest’ultimomi son imbattuto in rilevanti difficolta per i numerosi segni grafici che avreidovuto adoperare, per cui son stato costretto a ridurre tutto all’essenziale.

Sicuramente per la pronuncia l’ascolto dal vivo taglia la testa al toro ede meglio di qualsiasi vocabolario!E, per la verita, abbiamo in progetto un vocabolario parlato da pubblicarein Internet e su supporto magnetico.

Chiedo scusa per gli inevitabili errori di battitura, di distrazione o perqualsiasi altro genere di errore. L’errore da sempre fastidio a chi lo commetteprima che a chi lo subisce.

Accenti

Uso tre tipi di accenti:

• ` = vocale lunga (e generalmente aperta);indica sempre anche l’accento tonico;

15

Page 17: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

16 Nino Spehonja, Associazione Lintver

• ´ = vocale breve (e generalmente chiusa);indica sempre anche l’accento tonico;

• ˙ = vocale molto breve e chiusa, specie nei monosillabi; indica sempreanche l’accento tonico.

Alcune avvertenze

Per quanto riguarda l’accento tonico la sua indicazione non e sempre tas-sativa, nel senso che in certi termini potrebbero venir usati due accentitonici diversi. Questo avviene specie nei tempi dei verbi. Succede spesso,ad esempio, con il participio passivo: osoljen ma anche osoljen; oppure conil participio passato: zakopu ma anche zakopuMentre per altri termini l’accento tonico segnato e talmente peculiare chealterarlo significherebbe svisare una caratteristica importante della nostralingua.Basta citare, come esempio, il termine ”zena” e non assolutamente ”zena”.Nell’ultimo capitolo della grammatica e messo in evidenza questo problema.

I tre accenti scelti non sono certamente sufficienti a indicare in parti-colare la durata della vocale. Nel caso, ad esempio, del participio passivo,allorquando questo e l’infinito sono uguali, viene segnato il participio pas-sivo con l’accento grave anche se effettivamente la vocale accentata non eproprio breve, essendo solamente meno lunga di quella dell’infinito.Esempio:ubıt = participio passivo;ubıt = infinito.

Dei verbi vengono messi spesso in evidenza i tempi principali, speciequando sono irregolari. In particolare vengono evidenziati: la prima personadel presente, il participio passato maschile (forse sarebbe stato opportuno,ma laborioso, indicare anche il femminile), la seconda persona singolare eplurale dell’imperativo.

Non vengono segnalati i verbi perfettivi se contengono un prefisso, ilquale chiaramente fa intendere trattarsi appunto di verbo perfettivo; sono,invece, quasi sempre imperfettivi i verbi senza prefisso.Da tenere presente che tutti i verbi con desinenza all’infinito in -ovat -uvat-avat -evat -ivat (pres.: -ivan) -asat -usat sono imperfettivi e quindi nonvengono segnalati.Se un verbo senza prefisso ha accanto elencato dei prefissi e quasi sempreimperfettivo; perfettivo diventa col prefisso.In presenza di un verbo con prefisso, per trovare il relativo imperfettivo,basta togliere il prefisso.

Page 18: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 17

Dei sostantivi e messo in evidenza fra parentesi il genitivo, specie seirregolare.

Mentre degli aggettivi, indicati quasi sempre solo al maschile, e segnatofra parentesi il genere femminile e raramente il neutro.

La vocale fra parentesi (solitamente la vocale ”a” o la ”o”) puo sostituirela vocale che la precede.

Esempiotıe(a)t = tıet oppure tıat; ka(o)mu = kamu oppure komu.

Abbreviazioni

a. = aggettivoaccus. = accusativoagg. der. = aggettivo derivatoav. = avverbiocomp. = comparativocong. = congiunzionecorrel. = correlativodat. = dativoderiv. = derivatoescl. = esclamativo f. = femminilefig. = figurativofriul. = friulano (termine derivato dal friulano)genit. = genitivoimperf. = imperfettivoindecl. = indeclinabileindef. = indefinitoindic. - indicativoint. = interiezioneit. = italiano (termine derivato dall’italiano)lett. = letteralmenteloc. sing. = locativo singolarelocuz. = locuzionem. = maschilen. = neutron. pl. = neutro pluralenom = nominativonum. = numeraleord. = ordinalep. = pronomep.p. = participio passivoperf. = perfettivo

Page 19: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

18 Nino Spehonja, Associazione Lintver

plur. = pluraleprep. = preposizionerel. = relativosing. =sinsolaresuperl. = superlativoted. = tedesco (termine derivato dal tedesco)v. = verbovolg. = volgare (termine da non usare)(a) = e possibile sostituire la vocale fra parentesi con la vocale precedente(di solito la e, o il contrario)(-lettera) = e possibile aggiungere la lettera tra parentesi alla parola prece-dente(s) = alla lettera ”z”, che precede, si sostituisce la lettera ”s”, se la parolache segue inizia con: c, c, f, h, k, p, s, s, t(z) = alla lettera ”s”, che precede, si sostituisce la lettera ”z”, se la parolache segue non inizia con: c, c, f, h, k, p, s, s, t

Page 20: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

ITALIANO - NEDISKO

A

a prep. 1 complemento di termine=dativo (a mio fratello =muojmubratru) 2 du (moto con riferimentoverso il basso: du Spıetre =aSanpietro (parlando a Pulfero)); 3gu (moto con riferimento versol’alto: gu Marsıne=a Mersino(parlando a Pulfero)); 4 h (verso);5 o (davanti a consonante), ob(davanti a vocale); tempo: alle otto=ob osmi; alle nove =o deveti) 6 na(modo: a memoria =na pamet); (ameta=na dva kraja); 7 po(distributivo: due a due =po dva); 8na, ce na, gor na (con nomi ditoponimi: a Komrıeze =naKomrıeze); 9 par, dopar (alNatisone =dopar Nedız); 11 tu,taun, u (dentro, in); 12 za(predicativo), (prendere a...=uzetza...); 13 seguita da un infinito, nonsi traduce (vai a vedere =bıazgledat)a bassa voce av. natıho, potıhoa bella posta locuz. na pravopuo(a)stoa braccia locuz. na rokea caccia f. u jagoa casa av. 1 damu (moto a luogo:

bıas damu =vai a casa); 2 doma,tadoma (stato in luogo: san doma,san tadoma =sono a casa)a che ora? locuz. o kateri ur,okateri ura chi p. ko(a)mu (interrogativo)a ciascuno p. usacemu, usakemu(dativo di usak)a ciel sereno av. najasnina croce av. nakrısa cuore av. parsarce, parsarca danno av. za skodoa destra av. 1 na desnıco; 2 nadesno (moto a luogo); 3 na desni(stato in luogo)a digiuno av. na te(a)sc, nate(a)scea diritto av. nalıce, zlıc (na robe=a rovescio)a dritto e a rovescio locuz. na lıcean na robea due num. dvjeman (dativo)a due a due num. po dvaa fatica av. 1 tezkuo(stentatamente); (tezkuo +indicativo =stentare a... : stento acredere =tezkuo vıerjen); 2 stantoa fianco av. skrajana fondo av. natancın

19

Page 21: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

20 Nino Spehonja, Associazione Lintver

a forma di treccia a. kıtasta forza av. po sıl (anche: sotto lapioggia, sotto lo scroscio)a giorni av. kajsan dan, kajsnegadnea lato av. skrajana loro p. njına lui p. mu, njemua luna giovane av. mlajaa luna vecchia av. stare lunea lungo av. dugo, na duzina mani av. na rokea mani vuote av. s prazmi rokmıa me p. me, mi, menea memoria av. 1 na pamet; 2 namısua mente av. 1 na pamet; 2 na mısua meta prep. napu, na pu, cespu,cez pu (prerıezat cez pu =tagliare ameta, dimezzare)a mezzogiorno av. opudan,opudnea minor prezzo av. pomanja Natale av. o Bozıcua noi due num. nandvıanana noi p. nana occhio av. na uoca parte av. nastran, ustran (losnastran =metti a parte)a pezzi av. na kosea piedi av. 1 parnogah 2 hode(camminando)a poco a poco av. po no male (pono malce)a poco prezzo av. pomaloa posto prep. namest, namestu(lett. na mest =sul posto)a prendere prep. po (vai aprenderla =bıaz (bıezi) po njo; vai aprenderlo =bıaz puanj (po anj); vaia prendere la legna =bıaz po darva)a punta av. naspıka quattro gambe av. po stıeriha questa parte av. od tod (do

kajsnega lıeta od tod =da qualcheanno a questa parte)a questi p. tin (tin an tin druzin =a questi e a quelli, agli uni e aglialtri)a questo punto cong. natuole, gorna tuolea ragione av. zıhar (ted.)a regola d’arte locuz. takuokzakuaze (je nareto takuok zakuaze=e fatto a regola d’arte); (takuokBuog zakuaze =come Dio comanda)a rilento av. pocase(o)a rovescio av. 1 narobe; 2 nastran(in parte)a Sanquirino av. dopar Muostea sazieta av. dosıta schiena av. naharbata scopo di cong. zarada, zaradatega kia se stesso p. sebe, sam sebe(sama sebe), (sam si declina, seberesta invariabile anche al plurale)a sinistra av. 1 na cemparni (statoin luogo) 2 na cemparno (moto aluogo); 3 na levi, na levoa stento av. 1 tezkuo (tezkuo +verbo = stentare a...: tezkuo vıerjen=stento a credere); 2 stantoa sufficienza av. zarad, zaradaa suo tempo av. suojga cajtaa tavola av. za mızoa te p. te, tebea terra av. 1 natleh (stato inluogo); (bıt na tleh =essere a terra,in grave difficolta); 2 na tla(preferibilmente moto a luogo),(cadere a terra = past na tla)a tutte le feste av. usak guoda tutt’oggi av. donasindan,donasnjidana ufo av. 1 zastonj; 2 na ufa un tratto av. nanaglina uno card. dnemu, nemu (dativo)

Page 22: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 21

a uno, a uno av. po dnına voce alta av. naglasa voi p. vana voi due p. vandvıe(a)mana volte av. ucasiha vuoto av. u fucabbacchiare v. 1 kle(a)tıt(imperf.); (na- o- pod- po- pre- u-ve-) (bos klatu orıehe =abbacchieraile noci?); (klaten, klatu, klat /klatıta)abbacchiato p.p. klatjen (na- o-par- pod- po- pre- u- ve-)abbagliare v. 1 bliscıt (imperf.);(o-); 2 se bliscıt (impersonale) (sebliscı, sej bliscıelo); 3 omontat (insenso figurativo)abbagliare accecando v. slepıt(imperf.); (o-), (imperf.)abbagliato p.p. obliscenabbaglio n. bliscıenje; 2 zbaljo(errore, svista), (m. friul.)abbaglio m. mazurak (ho preso unabbaglio = me sej mazurak nardıu)abbaiamento n. lajanjeabbaiare v. lajat (imperf.); (po-=un po’ di volte; ve- =a sazieta; za-=una volta sola); (pas j zalaju =ilcane ha abbaiato)abbaiata n. lajanjeabbaiato p.p. zalajanabbaio n. lajanjeabbandonare v. 1 nahat((imperf.); (nahan, nahu, nah /nahajta o nahıta) 2 zapustıt (perf.);3 pustıt od zat (tralasciare) 4puscat (za-); (imperf.); 5 puscovat,-uvat; (puscavan o puscujen,puscuvu, pusci / puscajta) 5zavarzat; 6 odluozt (rimandare); 7se odvadit (abbandonareun’abitudine)abbandonato p.p. 1 nahan, 2zapuscen, vepustjen, vepuscen; 3

zavarzenabbandono f. 1 pusca(e)nje, 2zapuscanje; 3 puscava; 4 zavarzanjeabbarbicarsi v. 1 se popast (perf.),(se popaden); 2 se plıezt ((imperf.),(se plıezen); (arrampicarsi))abbassamento m. 1 znızanje, 2ponız (abbassamento divoce=zadabjenje (n.))abbassare v. 1 nızat (par- po- pre-ve- z- za-) 2 ponız(i)t; 3 pregnıt,pregint (s-) (piegare) 5 spregovat-uvat -avat (piegare); (spreguvan ospregujen, spreguvu)abbassare la luce v. umarknit lucabbassato p.p. 1 nızan (par- po-pre- ve- za- z-) 2 spregnjenabbasso av. partleh, natleh (statoin luogo)abbastanza av. 1 zarad 2 dost,zadost (non hai mai abbastanza=tenıa maj dost)abbattere v. 1 klatıt (o-); 2 vrecna tla (perf.), (mej varglo na tla=sono abbattuto); 3 zasut (zasujen,zasu); 4 zasuvat (imperf.); 5 pobıt(perf.); (pobıjen); 6 pobivat(imperf.)abbattimento n. 1 oklatıenje; 2zasutva (f.)abbattuto p.p. 1 oklatjen; 2usıecen (tagliato)abbellire v. 1 nastımat 2 lıeusat(o-)abbellito p.p. 1 nastıman; 2olıeusanabbeveramento m. 1 napoj; 2pojılo, napojılo (n.), (del bestiame)abbeverare le mucche v. 1 poıt(na- ve-) (poın, poju, poj / poıta); 2pojıt (pojın, pojıu, pojı / pojıta)abbeverarsi v. pıt (pıe(a)n, pıu, pı/ pıta), (po-)abbeveratoio n. korıto

Page 23: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

22 Nino Spehonja, Associazione Lintver

abbeverato p.p. napojenabbigliamento m. 1 gvant; 2blaguo (n.)abbigliare v. se nosıt (vestirsielegantemente), (po-)abbiente m. bogatazabbinare v. 1 parglıhat; 2 zluozt,parluozt (zlozen); 3 parglihuvat(imperf.), (parglihuvan oparglihujen)abbindolare v. obsıencatabbisognare v. 1 kort (soloimperf.),(koren, koru) 2 mıettrıebo(a) (po-), (solo imperf.; mantrıebo), (aver bisogno)abboccamento . gua(o)renje,gua(o)rıenjeabboccare (lasciarsi ingannare) v.1 se zapodıt; 2 se zapoduvat(imperf.)abboccare (afferrare con la bocca)v. 1 popast z ust (perf.), 2 popadat(imperf.)abboccare (riempire fino all’orlo)v. napunt do garleabboccato f. slastabbonare v. parpustıtabbonare (riconoscere buono) v.dobuojsatabbondantemente av. obıunoabbondante a. 1 dobarsan(dobarsna) 2 obıeuan (obıeuna),obıuan (obıuna), obıuen (obıuna),obıvan (obıuna)abbondanza f. 1 obıunost 2punost (in abbondanza=obıeuno,obıuno)abbondare v. dovarsıtabbonire (rendere buono, diventarebuono) v. pobuojsatabborracciare v. pastrocat(imperf), (friul.)abborracciatura m. pastroc(friul.)

abbottonare v. 1 botonat (na- o-za-) (friul.); 2 parpet ; 3 parpenjat(imperf.)abbottonato p.p. 1 zabotonjen 2botonan (na- o- za-)abbottonatura f. botonatura(friul.)abbozzo m. skıc (friul.)abbracciami v. obımeabbracciare v. 1 objet, (perf.),(obımen, objeu, obım / obımta) 2objemat (imperf.); 4 sparjet(prendere, ricevere); (sprımen,sparjeu o sprejeu); 5 sparjemat; 5zagrıbat - ovat -uvat (con violenza)abbracciatemi v. obımtame /obıtameabbracciato p.p. 1 objeman, 2objetabbraccio m. obıem, objem,objemanje (n.)abbrancare v. 1 popast (popaden);2 popadat (imperf.); 3 zagrabt(zagraben)abbreviamento n. skrajsanjeabbreviare v. krajsat (do- na- o-par- pod- po- pre- s- u- ve-)abbreviato p.p. skrajsanabbreviatura, abbreviazione n.skrajsanjeabbrividire v. se trest (se tresen)abbronzare v. porusıet (perf.),(porusejen)abbronzata n. porusıloabbronzatura n. porusıenjeabbruciacchiare v. 1 osmodıt; 2zazgat, ozgat (zazgen, zazgau, zazgı/ zazgıta), 3 zgorıet (zgorejen,zgoreu, zgorı / zgorıta)abbruciamento, abbruciatura n.1 ozmodıenje; 2 ozganjeabbrunare, abbrunire v. 1porusıet (porusejen); 2 poarjovıet(poarjovejen)

Page 24: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 23

abbrustire v. pozgat (pozgen,pozgou o pozgu, pozgı / pozgıta)abbrustolire v. pec, spec (specen,speku, spec / specıta)abbruttire v. 1 ogardıet (ogardın);2 opıesatabbruttirsi v. se gardıtabbuffarsi v. 1 zuekat; 2 se naıezt,se preıezt (se najen, se naıedu,najejse / najejtase); 3 se naglodatabbuffato a. naıedenabbuiare v. tamnıet (do- o- par-po- pre- u- s- za-); (tamnejen,tamneu, tamnı / tamnıta)abbuiarsi v. se tamıet, tamnıet,zatamnıet (impersonale); (se tamı;sej tamıelo)abbuiato a. tamnenabbuiato p.p. tamnjen (do- o- par-po- pre- u- s- za-)abbuono n. pobuojsanjeaberrare v. 1 se zmotıt; 2 sepogubıtaberrazione n. pogubıenjeabete f. smrıe(a)kaabetaia n. smrıekuje (toponimo)abiettezza f. hudobnostabietto a. hudoban (hudobna)abile a. 1 parprauan; 2 parlozan(abile a = parlazan za + ac.); 3moznastabilita f. 1 parpraunost 2parloznost; 3 moznost; 4 znanje (n.)abilmente av. 1 parprauno; 2parlozno; 3 moznastoabilitare v. 1 parpravit, parpravt(parpraven); 2 parpraujat (imperf.)abisso f. hlo(a)bocına (toponimo)abitante del tolminotto f. unejkaabitante del tolminotto m.unejac (agg. der. unejcu / -ova /-ovo); (tutti gli aggettivi derivati danomi di paesi usano le desinenze:-u, -ova, -ovo)

abitante delle valli dell’Azzidaf. recankaabitante delle valli dell’Azzidam. recanj (agg. der. recanju, -ova, -ovo)abitante di Cicigolis f. scıgluca oscıgulcaabitante di Cicigolis m. sciglovaco scıgluc o scıglanj (agg. der.scıglanju, -ova, -ovo)abitante di Loch f. lozankaabitante di Loch m. lozanjabitante di Maserolis f. mozerkaabitante di Maserolis m. mozeracabitante di Montefosca m.cenavarsanj (f. cenavarsanka)abitante di Oculis f. nokulcaabitante di Oculis m. nokulcabitante di Pegliano f. ofjankaabitante di Pegliano m. ofjanacabitante di Podvarschis f.podvarsankaabitante di Podvarschis m.podvarscanj, podvarsanjabitante di Ponteacco f. petjazkaabitante di Ponteacco m.petjazanjabitante di Rodda f. ruonkaabitante di Rodda m. ruoncanjabitante di Sanguarzo f. sincurkaabitante di Sanguarzo m.sincuracabitante di San Pietro f.spıetrukaabitante di San Pietro m.spıetrovacabitante di sopra m. gorencanjabitante di Sorzento a. sarzenskiabitante di Sorzento m.sarzencanjabitante di Sorzento f. sarzenkaabitante di sotto m. dolencanjabitante di Specognis f.spehuonka

Page 25: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

24 Nino Spehonja, Associazione Lintver

abitante di Specognis m.spehuonjacabitante di Spignon f. varhuckaabitante di Spignon m. varhusacabitante di Stupizza f. stuparcaabitante di Stupizza m. stuparabitante di Tarcetta f. tarcecankaabitante di Tarcetta m. tarcecanjabitante di zappatocco f.zapatokcaabitante di zappatocco m.zapatokovacabitanti delle valli dell’Azzidam.pl. recanjiabitanti di Loch m.pl. lozanjiabitanti di Oculis mpl. nokulciabitanti di Pegliano m.pl. ofjanciabitanti di Podvarschis m.pl.podvarscanjiabitanti di Ponteacco m.pl.petjazanjiabitanti di Rodda m.pl. ruoncanjiabitanti di San Pietro m.pl.spıetruciabitanti di San Quirino m.pl.sincurciabitanti di Sorzento mpl.sarzencanjiabitanti di sopra m.pl. gorencanjiabitanti di sotto m.pl. dolencanjiabitanti di Specognis m.pl.spehuonciabitanti di Spignon m. varhuciabitanti di Stupizza m. stupari ostuparciabitanti di Tarcetta m. tarcecanjiabitanti di Zappatocco m.zapatokovciabitare v. 1 zivıet (solo imperf.),(zivın, ziveu); 2 stat (stojın, stau,stuoj / stuojta)abitato f. vasabitazione f. 1 hısa (agg. der.hisan, -na, no); 2 hram (m.)

abitino m. gvantacabito m. 1 gvant (agg. der.gvantu, -ova, -ovo); (abito dellafesta=guodnji gvant); (abito dalavoro=usakdanji gvant); 2ponuosak (ponuoska), (=abitologoro)abito talare f. suknjaabituale a. 1 navajen; 2 solit(friul.)abitualmente av. navadno,ponavadabituare v. 1 navast (par-) /(perf.), (navaden, navadu, navad /navadta); 2 navadit (par-); 3navajat (imperf.)abituare a non essere custoditov. odvarvat (odvarjen, odvarvu,odvar / odvarta)abituarsi v. 1 se parvadit, separvast (se parvaden); 2 se navadit,se navast (imparare), (se navaden)abituato a. vajen (na- par-);(essere abituato = bıt vajen); 2navaden, parvadenabitudine f. 1 navada, navaja,parvaja; 2 usakdanjost ; 3 vajenje(n.)abiura n. znejanjeabiurare v. 1 znejat; 2 znejavat(imperf.)ablazione m. odsıekabluzione n. pokropıenje (rituale)abnegare v. 1 zatajıt; 2 zatajuvat(imperf.)abnegazione n. zataja(e)njeabnorme av. uonz mıere (fuorimisura)abolire v. zavrec (zavarzen,zavargu)aborrire v. grauzat (za-)abortire v. spovrıec, spovrec,spodvrıec, spodvrec (di animali);(spovarzen, spovargu)

Page 26: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 25

abortire v. 1 zgubıt (di donna); 2zgubjuvat (imperf.)aborto n. spovarzenjeabrasione n. okruzıenjeabrasivo a. okruzastabrogare v. 1 znejat; 2 odvrec(odvarzen); 3 odv(u)racat (imperf.)abrogazione n. znejanjeabulia f. lenuost, lıenostabulico a. 1 lıen; 2 namaran; 3zabjenabusare v. 1 prenucat, venucat; 2profitat; 3 profituvat (imperf.),(friul.)abuso n. 1 prenucanje, venucanje;2 prenucnost (f.)acacia f. akacja, arkacjaacaro f. usacca f. aka (non sa un acca=na znanıc)accadere v. 1 ratat (perf.),(che eaccaduto? =kaj ratalo?); (eaccaduto quello che nessuno siattendeva=j ratalo kar majdan nıarajtu); 2 ratuvat (imperf.); 3 segajat; (cosa accade =ka se gaja); 4se godıt, se zgodıt (perf.); (mi eaccaduta una bella=(me sej zgodılo);5 tocat (impersonale, imperf.),(friul.); (toca, j tocalo); (cosa ciaccade! =ka nas toca!)accaduto p.p. godıloaccalappiare v. 1 popast (perf.),(popaden); 2 popadat (imperf.)accaldato a. zagrıetaccalorare, accalorire v. 1 zagrıet(zagrejen, zagreu, zagrı o zagrej /zagrejta); 2 zagrıevat (imperf.)accampare (pretese) v. pretındit(imperf.), (pretınden)accanimento n. maltranjeaccanirsi v. se sardıt (ar-)accanito p.p. arsardjenaccanto prep. 1 blızo, blızu (col

genitivo); (accanto a casa=blızoduoma), 2 tah (+ dativo; tahduomu)accantonare v. 1 luozt ceh kraju(perf.); 2 kladat ceh kraju (imperf.)accaparramento f. nagutnostaccaparrare v. 1 preuzet,(preuzamen, preuzeu, preuzam /preuzamıta); 2 spraujat (imperf.),(accapararsi)accaparrato p.p. preuzetaccaparratore m. preuzetnikaccapigliare v. 1 najet (najımen,najeu), (perf.); 2 najemat (imperf.)accapponare la pelle v. mıetkakosjo kozo (solo imperf.), (man,meu)accarezzare v. 1 bozat, buo(a)zat,buajsat (na- o- po- u- ve- za); 2sujat (na- o- po- u- ve- za)accarezzato p.p. 1 sujan; 2 bozan(na- o- po- u- ve- za)accartocciare v. 1 zavijat(imperf.), (zavıjan); 2 zavıt (perf.),(zavıan)accasciare v. 1 klofnit (perf.),(klofnen); 2 klofat (imperf.)accatastare v. 1 skladat (imperf.);2 nametat (perf.); 3 zluozt, zaluozt(zalozen)accatastato p.p. zalozenaccattare v. petjat (imperf.),(petjan, petju)accattivare v. parjubıt (perf.),(parjuben, parjubu)accattivato p.p. parjubjenaccatto n. petjanje, petjanjeaccattonaggio n. petjanjeaccattone m. petjaraccecare v. slepıt (imperf.), (o- po-za-) (slepın, slepıu)accecato p.p. slepjen (o- po- za-)accedere v. 1 blızat (par- z-); 2parmaknıt-int, parmaknıt-int blızo

Page 27: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

26 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(parmaknen, parmaknu, parmakni /parmaknıta)accelerare v. 1 parhitıe(a)t(parhitın, parhiteu); 2 sılt (imperf.),(sılen, sılu / sılla, sıl / sılta)accendere v. 1 parzgat (perf.),(parzgen, parzgau, parzgı /parzgıta); (accendi la luce =parzgıluc); 2 parzigat (imperf.); 3 unet(perf.), (unamen, uneu)accendere il fuoco v. 1 zakurıtogınj (zakuren, zakuru, zakur /zkurıta); 2 parnet ogınj (parnen,parneu, parın o parnı o / parnıta);3 parnamit (perf.); 4 parnemat(imperf.); 5 parzgat (parzgen,parzgau, parzgı / parzgıta); 5 zanetıto zanıetit ogınj; (zanetın o zanıeten,zanetıu o zanıetu, zanıet / zanetıta)accendersi v. se zagrie(a)t (insenso figurativo), (se zagrejen),(accendersi in viso=poardecıet)accennare v. 1 pomenıt(s-),(pomenın o pomenen, pomenu opomenıu, pomen / pomenıta); 2mahnıt, mahint, (perf.); 3 mıgnit-int (perf.), (mıgnen); 4 mıgat(imperf.)accennato p.p. 1 spomenjen; 2mıgnjen (par- pre- u-)accenno m. mıgaccensione n. parzganjeaccento n. guo(a)renjeaccentuare cantando v. 1partegnıt; 2 parteguvat (imperf.)accerchiare v. brocat (o-)accertamento f. 1 resnıca; 2pravıca; 3 spravaaccertare v. 1 dokazat (par- po- s-ve-) (dokazen, dokazu, dokas /dokazajta); 2 dokazavat -uvat -ovat(dokazujen / dokazavan, dokazavu,dokazav / dokazavta); 3 prıcat(imperf.), (testimoniare); 4

zasiguratacceso p.p. 1 zakurjen; 2 parnet; 3parzganaccesso (entrata) f. 1 entrada(friul.) 2 stopı(e)njaaccessibile a. 1 rivan; 2 parblızanaccessibilita n. parblızanjeaccessorio a. nepotrıeban(nepotrıebna)accetta (scure) f. skıeraaccettabile a. sparjetan (-tna)accettare v. 1 sparjet, sprımit(perf.), (sprımen); 2 sparjemat(imperf.)accettato p.p. sparjetaccettazione n. uslısanjeaccettazione (sopportazione) n.potarplenje, potarplıenje,potarplezıvost f.accetto a. sparjetacchetare v. talazt (po-),(po)talazen)acchiappare v. 1 popast (popaden,popadu, popad / popadta); 2popadat (imperf.); 3 ujet (ujımen,ujeu, ujım / ujimıta); 4 ujemat(imperf.); 5 najet (najımen, najeu,najım / najımta); 6 najemat(imperf.), najemanacchiappato p.p. 1 ujet; 2popadenacchiocciolarsi v. 1 pocepnıt,pocepint (pocepnen); 2 cepıt(imperf.)acchito (di primo) av. 1 sparvic; 2navıedic; 3 naulentacciaccare v. zbolıet (zbolejen)acciacco, acciaccamento,acciaccatura n. 1 hudoba; 2zbolenje, zbolıenjeacciaio m. 1 iklen (di acciaio =iklenu); 2 iklo, jeklo, jeklu (n.)accidentale a. nasrecanaccidentalmente av. nasrecno

Page 28: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 27

accidentato a. navaran (navarna)accidente f. 1 nadlıega; 2 nasreca;3 navarnost; 4 zgodılo (n.)accidenti int. 1 zluomak; 2akralot; 3 sakrabuoldaccidia f. 1 lıenost, lenuost; 2lenobaaccidioso a. 1 lıen; 2 namaranaccigliato a. jezanaccingersi v. 1 se napravt (senapraven); 2 se naprauljat (imperf.)accinto a. parpravenaccio, accioche cong. de, de biacciottolare v. 1 polastat; 2polastuvat (imperf.) 2 okokolat(friul.)acciottolato m. 1 last; 2 kokolat(friul.)acciuchire v. zacukatacciuchito p.p. zacukanacciuffare v. 1 lasat (po-); 2popast (afferrare); (popaden,popadu, popad / popadta)acciuga f. sardelaacclamare v. 1 hvalıt(imperf.),(po-); 2 poveselıtacclamazione n. pohvalıenjeaccludere v. 1 doluozt (dolozen,doluozu); 2 doklast (dokladen,perf.); 3 dokladat (imperf.)accoccolarsi v. 1 cepint, cepnit,cepit (par- po- u- s, ve-), (perf.),(cepnen, cepnu, cepin / cepinta); 2cepıt (cepın)accoccolato p.p. cepnjen (par- s-u-)accoglienza f. 1 sparjetnost; 2sprejem (m.)accogliere v. 1 sparjet, sprımit(perf.), (sprımen); 2 sparjemat(imperf.)accoglimento n. sprimıloaccollare v. 1 parluozt (parlozen,parluozu); 2 parkladat

accoltellare v. 1 prebost(preboden); 2 ustokint, -nit; 3prestokat (imperf.)accoltellato p.p. 1 preboden; 2ustoknjenaccomiatare v. 1 saludat (perf.); 2saludavat (imperf.), (saluduvan osaludujen)accomodabile a. modrastaccomodamento f. modruostaccomodante a. modar (modra)accomodare v. se zakuazat (sezakuazen),(s’accomodi=zakuazajtese)accomodare (riparare) v. strojıt(imperf.), (strojen, stroju, stroj /strojıta), (u-)accomodato p.p. komadanaccomodatura f. 1 raunjava; 2ustroıenjeaccompagnamento n. pejanjeaccompagnare v. 1 pejat(imperf.), (pejen, peju, pej /pejajta); 2 kompanjat (perf.),(friul.) 3 itı za + strum. (imperf.),(gren za)accompagnare (abbinare) v.skompanjataccomunare v. glıhat (par-)acconciare v. 1 cesat (po-); 2parpravt, napravt (parpraven); 3olıeusatacconciatura n. pocesanjeaccondiscendenza f. podloznostacconsentimento n. parpuscenjeacconsentire v. pustıt (par-)accontentare v. 1 kontentat(par-); 2 velıcat; 3 komadat (perf.),(le mucche); 4 komaduvat (imperf.)accontentato a. 1 kontentan(par-); 2 velıcan (na-); komadan(za-)acconto n. naupanjeaccoppare v. 1 ubıt (perf.),

Page 29: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

28 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(ubıjen, ubıu); 2 ubivat (imperf.)accoppato p.p. ubıtaccoppiamento n. 1 parglıhanje; 2skompanjanjeaccoppiare v. 1 glıhat (par-); 2skompanjataccoppiarsi v. se zdruzıt (perf.)accoramento f. zalıtu (zalıtve)accorare v. zalıt (imperf.), (zalın),(zalujen)accoratamente av. sarcnoaccoratezza f. zalıtu (zalıtve)accorato a. zaljenaccorato (addolorato) a. zalvanaccorciabile a. skrajsastaccorciamento n. skrajsanjeaccorciare v. krajsat (do- na- o-par- pod- po- pre- s- u- ve- za)accorciato p.p. krajsan (do- na- o-par- po- pod- pre- s- u- ve- za-)accorciatura n. skrajsanjeaccordare v. 1 zglıhat, zlıhat(poglıhat, pre-); (ted.); 2 poguarıt; 3poguarjat (ted.), (imperf.)accordare v. parpustit(permettere); 2 parpuscat (imperf.)accordarsi v. 1 se zglıhat, zlıhat(po- pre-); (ted.); 2 se poguarıt; 3 sepoguarjat (imperf.); 4 se zmenıt(ted.)accordato p.p. 1 parpustjen; 2zglıhan (ted.)accordo n. 1 zglıhanje, zlıhanje(ted.); (mettersi d’accordo =sezglıhat o se uglıhat); (andared’accordo=se lepuo glıhat); 2poguarjanjeaccorgersi v. 1 se dovizat; 2dovizavat, -uvat (imperf.); 3 sezavıedet; 3 se zavısat; 4 se zmısint,-nit; 5 se zavizat; 6 zamerkat (non erifles.), (scopro)accorgimento (astuzia) f. furbarıjaaccorrere v. 1 parhitıet (perf.),

(parhitın, parhiteu); 2 parletıe(a)t(perf.), (parletın, parleteu); 3parletat, parlıetat (imperf.),(parlıetan); 4 parhajat (imperf.)accortezza m. kust, kustnost (f.),(ted.)accorto a. 1 kustan (-tna); 2dovizan; 3 zavıedenaccostamento n. parblızanjeaccostare v. blızt, blızat (par-)accostato p.p. parblızanaccosto prep. blızo (+ genit.)accovacciamento m. 1 pocep; 2pocepıenje (n.)accovacciarsi v. cepint, cepnit,(par- po- u- ve-), (cepnen, cepnu,cepin / cepinta); 2 cepit, cepıt(imperf.), (cepın)accovacciato p.p. cepnjen, (po- u-)accozzamento n. zagrabjenjeaccozzare v. zagrabt (zagraben)accozzato p.p. zagraben, zagrabjenaccreditare v. 1 dat na up; 2 dajatna up (imperf.), (dajen) 3 zaupataccreditato p.p. 1 dan na up; 2zaupanaccrescere v. 1 guorsat (imperf.);2 zrast; 3 doluozt(aggiungendo),(dolozen); 4 zakladataccrescimento n. 1 guorsanje; 2zrascanje, zrascanje ; 3 zaklada (f.)accrespare (increspare) v. grispat(imperf.), (za-)accudire gli affari v. 1 itı poopravılah, 2 hoden po opravılahaccudire v. 1 varvat (varjen,varvu, var / varta), (po-); 2mandrat (accudire ilbestiame=mandrat zvıno), (po-)accudire (gli animali, le mucche) v.1 komadat (perf.); 2 komadovat -avat - uvat (imperf.)accudito p.p. varjenaccudito (di animali) p.p.

Page 30: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 29

komadanaccumulare v. 1 namıetat(imperf.), (namıetan); (snıeh sezamıeta =la neve si accumula) 2nametat (perf.), (nametan); 3nakladat; 3 spravt; 4 sprauljat(imperf.); 5 nabrat (naberen)accumulatamente av. skupnoaccumulato p.p. 1 nametan,namıetan; 2 spravenaccumulazione, accumulamenton. nakladanje (za-)accumulo f. zaklada, nakladaaccuratamente av. 1 skarbnuo; 2natancinaccuratezza f. 1 brıga; 2skarbnost; 3 maraccurato a. olajsanaccusa f. 1 tozba; 2 tozılo (n.)accusare v. 1 obduzıt (obduzın,obduzıu); 2 tozıt (imperf.)accusare un dolore v. zbolıet (hoaccusato un dolore alle spalle=meso zbolıele ramana)accusatore m. toznıkaccusato p.p. 1 obduzen; 2 tozenacerbamente av. 1 grankuo; 2ostroacerbezza f. grankobaacerbo a. 1 saru; 2 granak(granka)acerbo (verde) a. zelenacereto n. gabarje (top.)acero m. gabaracero campestre m. klın (top.)acero montano m. jauar (jauarja)acero platanoide m. jauar(jauarja)acerrimo (sup. di acre) a. sup.pregranakacescente a. 1 kısast; 2 zejdu,ozejdu (zejdova)acescenza f. kislınaacetico a. ozejdast

aceto m. ozejd (ozejda)acetosella f. kıselcaacetoso a. kısastacidificare v. kısat (do- na- par-po- pre- u- ve- za-), (luozt kısat=mettere le rape (o i cavoli) adacidificare per la brovada)acidificato p.p. kısan (do- na- par-po- pre- u- ve- za-)acetificazione n. kısanjeacidita f. 1 kıselca; 2 kisloba; 3zaga (ho acidita =me zaga koje)acido a. 1 kısast; 2 kısu, kıseu(kısela, kıselo)acidulare v. kıslat, kiselat (u-)acidulo a. kısast, kıselastacidume f. 1 kisloba; 2 brozincaacino f. zarnaacino d’uva f. kapja grozdjaacme m. varh (varha)a contrario avv.. 1 narobe; 2nastranacqua f. uo(a)da (nell’acqua =tuuodıa o tu uodı)acqua benedetta f. zegnana uodaacquaio m. 1 seglar (friul.); 2 lijac,lijakacqualina f. plur. slıne (in bocca)acquasantiera m. kropıeunjak,kropıunjakacquatarsi v. se pocepint, -nit (u-)acquatico a. uodenacquavite n. zganje, zganje(introdotto anche nel friulano)acquavite f. cuojka (l’ultima partedella lavorazione)acquavite m. rafın (prima partedella distillazione, che e ricca dimetanolo; per cui di solito vieneeliminata e si usa come linimento)acquazzone f. 1 lıja; 2 sıla; 3 plota(friul.)acqueo a. uo(a)den (uo(a)dena)acquerella, acquetta m. dazıc

Page 31: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

30 Nino Spehonja, Associazione Lintver

acquiescenza f. podloznostacquetare, acquietare v. 1pomerıt, pomıerit; 2 potalaztacquietato p.p. 1 pomıerjen; 2potalazenacquirente a. kupacacquisire (imparare)v. se navadit,se navast (navaden);acquisire (impossessarsi)v. 1dosegt (dosezen) 2 doparnest(doparnesen)acquisito p.p. dosezenacquisizione f. dosegaacquoso a. uo(a)denacquistare v. 1 kupıt (na-, u- ve-);2 kupuvat (imperf.) 3 buojsat (insenso morale)acquistato p.p. kupjen u-, ve-acquisto n. kupanje (parented’acquisto=parnesena zlahta); (fareacquisti = nakupovat)acquitrino f. mlaka (toponimo)acquitrinoso a. mlakastacquolina m. 1 dazıc; 2poprasıenje (n.)acquolina in bocca f. slınaacquoso a. uo(a)den (uo(a)dena)acre a. granakacredine f. grankuo(a)stacremente av. grankuoacuire v. 1 spikat 2 hujsat (figur.),(imperfettivi)aculeato a. tarınastaculeo m. 1 bodac (bodca); 2 tarın(tarna)acume m. 1 um; 2 umnost (f.); 3bıstrostacuminare v. 1 tancıt (imperf.),(po-); 2 ostrıtacutamente av. ostroacutezza f. bıstrostacutizzare v. 1 tancıt (imperf.),(po-); 2 ostrıtacuto a. 1 spıkast; 2 ostar

adagiare v. polegint, -nitadagiarsi v. lezat (lezın), (po-)adagiato (p.p.) polozenadagino av. pocasce(o)adagio av. pocase, pocasadattabile a. parloznastadattamento f. 1 parvadnost; 2podloznostadattare v. 1 glıhat (z-), (ted.); 2parrunatadattarsi v. 1 se udat (imperf.)t; 2se ujematadattato p.p. 1 zglıhan; 2parrunjenadatto a. 1 parlozan (parlozna); 2parprauan (parprauna)addebitare v. 1 rajtat (ob-, po-z-), (ted.); 2 uduzıt, obduzıtaddebitato p.p. 1 u(ob)duzjen; 2obrajtan (ted.)adempire v. dopunt (dopunen)addensare v. 1 gostit (par- po-pre- ve- za- z-), (gostın o gosten,gostu, gost / gostıta); 2 gostıet(gostejen, gosteu, gostı / gostıta); 3ugosnıt, ugosint (ugosnen, ugosnu)addensato a. gostaddensato p.p. 1 gostjen (par- po-pre- ve- za- z-); 2 polojenaddentare v. 1 zobat; 2 oklat(okojen, oklu, okoj / okojıta)addentatura n. zobısceaddentellato p.p. zazobjenaddentellare v. zazobıtaddentrare (far penetrare) v.ustokint, -nitaddentro av. not, gornot notre,notar, notarka (essere addentro inuna questione =se zastopıt); 2glo(a)bokoaddestramento f. 1 ucba; 2 ucava;3 uk (m.)addestrare v. 1 navast, navadit(parvast, parvadit) (navaden,

Page 32: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 31

navadu, navad / navadta); 2navajat ; 3 ucıt (na-) (ucın)addestrarsi v. 1 se parvadit, separvast; 2 se navadit, se navast(imparare); (se navaden)addestrato a. vajen (na- par-); 2navaden (par-)addetto (assegnato) a. narocenaddı av. dneaddietro prep. zad, zada, odzada(tempo addietro =pretecen cajt)addio int. 1 zbuo(a)gan; 2 bozıme(dal verbo bozıt =salutare), (=bozjeime)addirittura av. 1 rauno(direttamente); (vado addirittura acasa =gren rauno damu); 2 parfın(friul.); (l’hanno addiritturapicchiato =so ga parfın stukli), 3pru (e addirittura fuori di se=je pruznoreu / znorıela)additamento n. kazanjeadditare v. 1 kazat / pokazat sparstan; 2 pomenit (pomenen,pomenu, pomen / pomenıta); 3maknıt, makint; 4 mıgint, -nit(mıgnen)additato p.p. mıgnjen (par- pre- u-ve- za)addizionare v. 1 doluo(a)zt(dolozen, doluozu, doloz / dolozıta);2 dokladat (iperf.); 3 zastıet(zastejen, zasteu, zastej / zastejta)addizionato p.p. 1 dolozen; 2zastıetaddobbamento n. oflokanjeaddobbare v. flokat (na-, o-)addobbo n. oflokanjeaddolcire v. 1 sladkat, sladkıet,slatkjat (o- par- po- pre-); 2 cukerat(o-)addolcito p.p. 1 cukeran; 2sladkan, sladkjen (o- par- po- pre-)addolorare v. 1 zalvat; 2 zalıt

addolorarsi v. 1 se zalvat; 2 sezdıet huduoaddolorato a. 1 zalvanaddome m. 1 stomit (friul.) 2trebuh (s trebuhan za kruhan =conla pancia dietro al lavoro)addomesticabile a. parjudnastaddomesticamento,addomesticatura f. parjudnostaddomesticare v. parjudit(parjuden)addomesticato a. parjudan(parjudna)addomesticatore m. parjudnikaddomestichevole a. parjudnastaddoppio indecl. doplihaddoppiamento, addoppiatura,addoppio n. doplıeranjeaddoppiare v. doplıerataddormentabile a. zaspanastaddormentamento n. zaspavanjeaddormentare v. 1 zaspat(zaspıan), (solo perf.); 2 zaspıvat(imperf. ma con significato: stoaddormentandomi)addormentarsi v. 1 zaspat (perf.),(zaspıan, zaspau, zaspı / zaspıta);(non e riflessivo: mi addormento=zaspıe(a)n); (zaspı =addormentati; ma anche:addormenta. Infatti: zaspı otroka=addormenta il bambino); 2zaspivat (imperf.); 3 umarknıt -int(con sonno leggero); 4 zamazat(zamazın, zamazu, zamaz /zamazajta)addormentaticcio a. zaspanaddormentato a. 1 zaspan; 2umarknjenaddormentata f. zaspanıkaaddormentato m. zaspanıkaddossamento n. zabasanjeaddossare v. 1 zadevat (imperf.),(zadıevan, zadıevu, zadıev /

Page 33: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

32 Nino Spehonja, Associazione Lintver

zadevajta) 2 zadıet (perf.),(zadenen); 3 parluozt (parlozen,parluozu, parloz / parlozıta); 4zabasataddossato p.p. parlozenaddosso prep. 1 gor na, na varh,gor na varh (mettersiaddosso=zadıet, zadenıt (zadenen,zadeu / zadıela, zaden / zadenıta));2 na se, nad seaddottare v. 1 parnest (perf.),(parnesen); 2 parnasan (imperf.)addotto p.p. parnesenaddottrinamento n. naucenjeaddottrinare v. naucit (perf.)addottrinato p.p. naucenadducibile a. ki se lahko parpeje(che si adduce facilmente)addurre v. 1 parnest (parnesen); 2parpejat; 3 parnasat (imperf.)adeguabile a. parloznastadeguatamente av. 1 parprauno;2 parmıerenoadeguatezza f. 1 parpraunost 2parloznost; 3 moznost; 4 znanje n.adeguamento, adeguazione n. 1uglıhanje; 2 parmıernost (f.)adeguare v. 1 parmıert; 2 glıhat,glıhat (u-, par-)adeguatamente av. 1 parmıerjeno;2 uglıhanoadeguato p.p. parmıere(a)n(parmıerna); 2 parglıhan; 3parprauan (parprauna)adempimento f. dopunjaadempiere, adempire v. dopunt,dopunit (dopunen, dopunu, dopun /dopunta)adempito, adempiuto p.p.dopunjenaderente a. 1 flıkan (par- na-, o-,s-); 2 takan (friul.)aderenza n. flıkanje (par-, o-)aderire v. 1 parflıkat (perf.),

(attaccare); 2 parflikuvat (imperf.)aderire (seguire) v. se zdruzıtadescamento n. obsıencanjeadescamento (lusinga) n. lizanjeadescare v. obsıencatadescato p.p. obsıencanadesione f. sparjetnostadesso av. sa, sada, sıda, sadale(proprio adesso, proprio ora, giustoora, giusto adesso =glıh sa, pru sa);(fino adesso =do sa); (per adesso=za sada); (da adesso in poi =od saza naprej); (adesso, adesso=amanJezus)adiacente a. blıznjiadiacenza f. bliznostadibire v. 1 nucat (imperf.),(adoperare); 2 destinatadipe (grasso) f. tuscaadiposo a. 1 tuscen; 2 debejokast(grassoccio)adiramento f. jezaadirare v. 1 arzjezt (arzjezen); 2arzsardıt; 3 arzsardjuvatadirarsi v. 1 se sardıt (arz-); 2 sejezt, se jezit (se jezen) 3 senaganjat; 4 se skarfutat; 5 sezagrıe(a)tadirato p.p. 1 naganjen; 2arzsardjen; 3 skarfutanadirosamente av. jeznoadiroso a. jezlıu (jezlıva)adito m. 1 uhod; 2 parloznost (f.fig.); (dare adito=dat parloznost)adiutore m. 1 pomagavac; 2pomocnıkad libitum av. zagustad litteram av. 1 takuok gre; 2 zabesıedoadocchiamento m. zagledadocchiare v. 1 zagledat (perf.); 2zagleduvan (imperf.)adocchiato p.p. zagledanadolescente m. 1 puoberın; 2

Page 34: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 33

mladenc (mladenka)adolescenza f. mladuostadombrabile a. obsıencan(obsıencana)adombramento n. obsıencanjeadombrare v. 1 tamnıet (po-);(tamnejen, tamneu, tamnı /tamnıta); 2 sıencat (ob-)adombrare (nascondere) v. skrivat(imperf.)adombrarsi v. se ustrast, seustrasit (se ustrasen)adombrato p.p. tamnjen (do- o-po- pre- u- ve-)adombrato (nascosto) p.p. skrıtadombrato spaventato p.p.ustrasenadoperabile indecl. za nucadoperare v. nucat (ted.), (po-)adoperarsi v. 1 se upıerat(imperf.); 2 se mesat (darsi da fare)(imperf.), se mıesanadoperato p.p. nucan (par- pre-(assai adoperato)); (nucana), (ted.)adorabile a. castıten (-tna)adorabilita f. castıtu (castıtve)adorare v. 1 castıt (o- po- u- ve- s-za-), (castın, castıu, castı / castıta);2 udarovatadorato a. cescenadorato p.p. castjen (o- po- u- ve-s- za-)adorazione n. cescenjeadornamento n. oflokanjeadornare v. oflokatadornato p.p. oflokanadottare v. 1 uzet za suojega (osuojga); 2 jemat za suojga (jeman)adulare v. 1 lizat (imperf.), (lızen,lızu, liz / lizajta); 2 podarzat(podarzin)adulatore a. 1 rufjanast; 2 lizavac(lizavka)adulatore m. 1 lizavac, 2 rufjan

adulatoriamente av. rufjanastoadulatrice f. 1 lizauka, 2 rufjanaadulazione n. 1 oblizuvanje; 2lizanjeadulterabile a. (s)hudnastadulterare v. shudıet (perf.).(shudejen)adulterato p.p. shudjenadulterino m. mulacadulto a. 1 zrascen; 2 dobarsan(dobarsna)adunanza f. sosednjaadunare v. 1 zbrat (perf.),(zberen); 2 pargnat (parzenen); 3parvezat (imperf.), (parvezujen),(legare); 4 zdruzıtadunco a. rempınastaere m. 1 srak: 2 nebuo (neba),(n.)aereo (leggero) a. lahan (lahna)aeroplano m. aroplan, roplan,lopran, reoplanafa f. 1 juga; 2 kuhalca; 3 ta(o)ploaffabile a. jubeznıu (jubeznıva)affaccendarsi v. 1 se gnat (zenen);2 jih nagajat (jih nagonen)affaccendato p.p. zagnanaffacciare (apparire) v. parkazat(parkazen)affagottare (avvolgere in fasce) v.1 zavıt (perf.), (po-, pre-); 2 zavijat(imperf.)affamare v.pridt na lakotaffamato a. lacan (lacna)affannarsi v. 1 se potrudıt; 2 seupıerat (imperf.); 3 se ugnat (seuzenen, se ugnu, se uzen o se ugon/ se uzenıta o se ugonıta)affannarsi per qualcosa v. seubivat za kako rıec (imperf.)affannato p.p. 1 utrudjen; 2 ugnanaffanno f. 1 zadıeva; 2 ugnanost; 3nadluogaaffannosamente av. ugnano,

Page 35: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

34 Nino Spehonja, Associazione Lintver

ugnanjenoaffannoso a. ugnanaffardellare v. 1 parvezat (perf.),(parvezen); 2 parvezuvat (imperf.)affare n. 1 opravılo; 2 afar (m.)affascinare v. 1 parjubıt (parjuben,parjubu); 2 ostrijataffascinato, affascinante p.p. 1parjuben; 2 nagledanaffastellare v. 1 zbrat (zberen); 2skladat (imperf.); 3 nametat; 4zaluozt zalozenaffastellato p.p. 1 zbran; 2 zalozenaffaticamento f. 1 trudnost; 2fadıja (friul.)affaticare v. 1 zmar(l)trat(imperf.); 2 trudıt (imperf.); 3fadjat (imperf.)affaticarsi v. 1 se trudıt; 2 semaltrat (imperf.)affaticato a. 1 trudan (trudna); 2sibak (sibka)affaticato p.p. maltran (po- pre-ve- z-)affatto av. 1 scıelama; 2 pruaffatto (nelle negazioni) av. 1zabuoga ( =per Dio=per niente); 2zanıcaffattuchiare v. strijat (o-)affatturare v. strijat (o-); (friul.)affermare v. tardıt (po-)affermato p.p. potardjenaffermazione f. potardıtu(potardıtve)afferrare v. 1 parjet, prımit(prımen, parjeu o prejeu, prım /primıta); (prendersela a cuore=parjemat k zarcu); 2 parjemat(imperf.); 3 zagrabt (zagraben,zagrabu, zagrab / zagrabta); 4popast, popadit (popaden); 5popadat; 6 zastopıt (comprendere)afferrato p.p. popadan, zagraben,zagrabjen

affettare v. rıezat (z-), (rıezen,rıezu, rıez / rıezta)affettato p.p. zrıezenaffettato a. galandın (galante),(friul.)affettivamente av. jubeznıvoaffettivo a. jubeznıu (jubeznıva)affettivita f. jubeze(a)n (jubezni)affetto f. 1 raduost; 2 obcutek(m.), (obcutka)affetto (da malattia) a. bolan, bun(buna)affettuosamente av. raduoaffettuoso a. 1 parsarcen(parsarcna); 2 jubeznıu (jubeznıva);3 rad (rada)affezionare v. parjubıt (parjuben)affezionato p.p. parjubjenaffezionarsi v. se navezat (senavezen, navezu)affezione f. 1 raduost, 2 zavezaaffiancare v. parluozt (parlozen); 2podpuorat (aiutare, favorire)affiancato p.p. parlozenaffibbiare v. 1 zapet, zapnet; 2upıct ((upıcen, upıcnu, upic /upıckta); 3 zanest (zanesen, zanesu)affibbiare un colpo v. dat anzlah(dajat imperf.)affidabile a. fidan (fidana)affidamento n. upanje, zaupanje(non fare affidamento su di lui=nazaupse (na zanasse) gor na njega)(o gor na anj)affidare v.1 parporocıt; 2 zakuazat(zakuazen); 3 zaupat; 4parporocuvat (imperf.)affidarsi v. 1 se zanest; 2 sezanasat (imperf.)affievolimento f. 1 poslavıtu(poslavıtve); 2 poslavıenje, slabıenje(n.)affievolire v. 1 umorıet, umorıt; 2slabıet (imperf.)

Page 36: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 35

affiggere v. 1 partakat; 2 parbıt,nabıt (parbıjen, parbıu); 3partakuvat (imperf.)affilamento, affilatura n. 1brusenje, brusıenje; 2 klep (battituradella falce), (s-), (m.)affilare v. 1 brusıt (imperf.),(brusen), (con la cote a ruota=brus); 2 ogladıt (con la coterettangolare=gladez); 3 klepat (lafalce), (na- o- par- po- s- u- ve-za-), (battere il ferro sopra unapiccola incudine=zelıeza)affilato p.p. brusen,affilato (la falce) p.p. klepan (s-)affiliare v. zdruzıtaffiliazione n. zdruzienjeaffinamento n. tancıenjeaffinare v. tancıet, tancıtaffinche prep. deaffine (parente) m. parjateu,affine (simile) pron. e a. 1 tak(taka); 2 tajsan (tajsna)affiorare v.pridt na varhaffiorato p.p. parsu na varhaffissione n. partakanjeaffisso p.p. partakanaffittanza m. fıtaffittare v. 1 fitat perf.; 2 fituvat(imperf.)affitto m. 1 fıt; 2 najemaffittuario m. najemnikaffliggere v. 1 zalvat (arz-); 2maltrataffliggersi v. 1 se grozıt (z-); 2 sezdıet huduo (impersonale)afflitto p.p. 1 klatjen (o- po- pre-u- ve-); 2 zalvanafflizione n. 1 tarplıenje; 2zalvanje ; 3 zalostafflosciare v. 1 znızat; 2 znizuvat(imperf.)affluente m. patokaffluenza n. parhajanje

affluire v. parhajat (imperf.)affogamento n. zadusıenjeaffogare v. 1 zadusıt, udusıt; 2potopıtaffogato p.p. 1 zadusjen; 2potopjenaffollamento n. zdruzıenjeaffollare v. zdruzıtaffondare v. 1 gruzint -nit ((u-),(gruznen); 2 itı na dne (imperf.),(andare a fondo)affondo av. ugruznjenoaffossamento f. 1 fuosa (friul.); 2kuneta (friul.)affrancamento f. 1 odveza; 2resıtu (resıtve)affrancare v. 1 resıt; 2 resuvat(imperf.)affranto a. oklatjenaffrescare v. farbat (ted.), (o-)affresco f. farba (ted.)affrettare v. 1 mudıet (po-),(mudın); 2 hitıet (par-), (hitın,hiteu); 3 posılt (posılen); 4 se mudıt(impersonale); (me se mudı =hofretta; me sej mudılo =avevo fretta);5 poskarbıet; 6 sılt (sılen, sılu /sılla, sıl / sılta)affrettarsi v. 1 hitie(a)t (imperf.),(hitın); (affrettati =hıt, hıti) 2skarbıet (slarbın, skarbeu), (po-pre-); 3 se poganıt (se poganen); 4partec (partecen, parteku, partec /partecıta); 5 skocnıt (saltare)affrettatamente av. 1 naglo; 2sılno; 3 hıtroaffrettati v. (po)skarbıaffrettato a. nagli, nageu (nagla)affrettato p.p. 1 poskarbjen; 2partecenaffrontare v. 1 dat pruot; 2 statpruot (imperf.), (stojın)affrontare qualcuno (con la forza)v. se pokladat kakemu (col dat.),

Page 37: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

36 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(imperf.)affronto m. 1 zmah (fare unaffronto=zmagat); 2 karvıcaaffumicare v. okadıet, okadıt (p-,par-kadıet- s- u- za-), (okadın,okadıu)affumicato a. okadjen, okajen,(par-kajen- s- u- za-), (anche dalvino)afonia n. zadabıenjeafono a. zadabjenafosita f. 1 juga; 2 scafojac (m.),(friul.)afoso a. jugastAfrica f. Afrikaafricano a. afrikanagevolare v. lajsat (o-)agevolazione n. lajsanje (o-)agevole a. lahan (lahna)agevolmente av. lahnuoagganciare v. zaspıkint, -nitagganciato p.p. zaspıknjenaggeggi n. rodje (di ogni genere)agghiacciare v. ledıt (za-)agghiacciato p.p. zaledjenagghindare v. 1 olajsat; 2parstımat (j lepuo parstımana =eben agghindata)agghindarsi v. 1 se pucat(imperf.); 2 se napravt, se napravit(se napraven, se napravu, napravse/ napravtase); 3 se nategnıtagghindato p.p. 1 nategnjen (fig.);2 stıman, parstıman (na-), (ted.)aggiogare v. podluozt (podlozen)aggiogato p.p. podloze(a)n(podlozna)aggiornare v. 1 povıedat(povıa(e)n); 2 pardat na novic; 3pravt (imperf.), (praven)aggirare v. itı okuole (gren)aggirare (ingannare) v. 1 napojat(napojen); 2 nafrıgat; 3 gajufat(imperf.)

aggiudicare v. podataggiungere v. 1 parkladat(imperf.); 2 pardat (pardan, pardau,pardı / pardıta o pardajta); 3doluo(a)zt (par-), (dolozen, doluozu,doloz / dolozıta); 4 doklast(dokladen, dokladu, doklad /dokladıta); 5 dokladat, -ovat -avat,-uvat (dokladan / dokladujen,dokladuvu, dokladuvi / dokladuvta);6 doparnest, (portare vicino),(doparnesen, doparnesu, doparnes /doparnesıta); 7 stult (do- u- za-),(stulen, stulu, stul / stulta); 8partocıt (versando), (partocen,partocıu o partocu, partoc(ı) /partocıta); 9 dodataggiungersi v. 1 se zdruzıt; 2 separluozt (se parlozen); 3 separkladat (imperf.)aggiungere acqua v. 1 zalıt(perf.), (zalıan); 2 zalijat (imperf.),(zalıjan, zalıju, zalıj / zalijata)aggiungere sale v. dosolıt, parsolıtaggiungere scrivendo v. dopisat,parpisat (dopısen, dopısu, dopıs /dopisajta)aggiunta f. 1 pardaja; 2dokladanje (n.); 3 dodanje (po-); 4naklada, zaklada ; 5 zdujsanje (n.);6 zalijanje (di acqua)aggiunto, aggiuntato p.p. 1dolozen; 2 pardan; 3 zakladen; 4stuljen (u- za-)aggiustamento n. 1 stroıenje,strojenje; 2 stroj (m.); 3 ponovıtuaggiustare v. 1 stroıt o strojıt (u-po- pod- par- ve-), (strojen, stroju,stroj / strojıta); 2 poraunjat ; 3ponovıt (rifare) 4 stımat (za-, na-)aggiustato p.p. 1 strojen (u- par-po- pod- pre-); 2 raunjen (u- par-po- pod- pre-); 3 ponovjenaggiustatore m. rezjan

Page 38: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 37

agglomerare v. zanest (zanesen)agglutinazione n. zasıerjenjeagglutinare v. zasıert (zasıeren)aggrappare v. popast (popaden)aggravamento n. pohujsanjeaggravare a. 1 pohujsat; 2 opıesat;3 slabsat (po-)aggravato p.p. pohujsanaggravio n. 1 pohujsanje; 2opıeusanjeaggredire v. 1 najet (najımen); 2najemat (imperf.), (najeman,najemu, najem / najemta); 3napast, napadat; 4 itı pruotaggredito p.p. 1 najemjen; 2napadanaggregare v. 1 zdruzıt; 2 parluozt(parlozen, parluozu, parloz /parlozıta); 3 zakladataggregato p.p. parlozen (do-)aggregazione f. 1 (z)druma; 2druzba; 3 zakladaaggressione f. barufa (friul.)aggressivo a. preuzetan (-tna)aggressore m. barufantar (friul.)aggrinzare, aggrinzire v. grispat(friul.), (na-)aggrinzato p.p. grispanaggrovigliare v. krotıt (o-)aggrovigliato p.p. krotjenaggrumare v. obarıtagguaglio f. parglıhaagguantare v. 1 popast (popaden,popadu, popad / popadta); 2zagrabt, zagrabit (zagraben,zagrabu, zagrab / zagrabta) ; 3najet (najımen, najeu, najım /najımta); 4 najemat (imperf.)agguantato p.p. zagrabenagiatamente av. bogatoagiatezza f. bogatıjaagiato a. bogatagile a. 1 frısan (ted.); 2 nagli(nagla)

agilita f. 1 frisnost; 2 naglostagilmente av. 1 frısno; 2 nagloagio f. 1 dobruota; 2 bogatıjaagire v. 1 se ganıt (z-, po-); 2 dıelatagitare (scuotere) v. trest (s-),(tresen)agitare (liquidi) v. zblunkat (po-,z-)agitare la mano v. zamahat(imperf.), (zamahan)agitare (eccitare) v. 1 borıt(imperf.), (boren, boru); 2 stakat(za-, na-)agitarsi v. hrepenıet (hrepenın)agitato a. 1 nemeran (nemerna); 2zastakanagitatore m. nastakavacagitazione f. 1 ugnanost, 2trepanje n.agitatrice f. nastakaukaaglio m. cesnakagnato f. ocetova zlahtaagnellino n. jaraceagnello n. 1 jare; 2 janjeago f. iglaagognare v. 1 zamadljuvat,zamadljuvat; 2 hrepenıet; 3prezelıetagonia n. umıe(a)ranjeagonizzare v. 1 umerat, umıerat,(umıeran, umıeru), (imperf.); 2umerovat -avat -uvat (imperf.)agoraio m. iglaragostano a. avostan (avostana)agosto m. ovost, vost(Ferragosto=Rozinca)agrario a. puojskiagrezza f. grankuostagricolo a. kumetan (-tna)agricoltore m. kumetagrifoglio n. bodlıceagriotto f. vıesnjaagro a. granakagucchiare v. plest (pleden), (po-,

Page 39: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

38 Nino Spehonja, Associazione Lintver

s-)agucchiato p.p. pleden (pledena)aguzzamento, aguzzatura,aguzzata n. spikanje o spıkanjeaguzzare v. 1 spikat; 2 ostrıet; 3tancıtaguzzo a. spıkastahime av. jojmeneahi int. joj, ajai giorni d’oggi av. 1 donasnjihdni; 2 donasindan o donasnji danai giorni nostri av. nasih dniai propri p. sojın (dativo)ai vecchi tempi av. 1 starihcajtah; 2 par starinaia m. duo(a)r (duo(a)ra)aitante m. junakaiuola f. lıehaaiutante m. 1 pomagavac; 2pomocnıkaiutante f. pomocnıcaaiutare v. 1 pomat, pomagat(par-), (pomagan, pomau o pomou,pomaj / pomajta); (Dio (ci)aiuti=Buog (nan) pomaj (anchecome commiserazione)); 2 podprıet(podpren, podpru, podprı /podprıta); 3 parnucat (na nıcparnucas =non aiuti nulla)aiutato p.p. 1 podpart; 2 pomaganaiuto f. 1 podpuo(a)ra; 2pomuo(a)c (pomocı); 3 pomaganje(n.); (prestare aiuto=parpomat,pomagat); (accorrere (venire) inaiuto = parletıet (pridt) napomuoc); 4 parporocıenje n.aizzare v. 1 zahujsat; 2 stakat (lepersone), (za-); 3 zagonıt((zagonen); 4 golnjovat -avat -uvataizzato p.p. 1 arshujsan (na- ras-za-); 2 zastakanaizzatrice f. nagolnjaukaaizzatore m. nagolnjavacal contrario prep. 1 naspruot; 2

namest (+ genitivo); 3 na obarnoal di fuori prep. od zuna, od zunal di la prep. 1 ce (ci) ces(z); 2cecarıas, cicerıesal di sopra prep. tanad (+ acc. ostrum.)al giorno d’oggi av. donasindan,donasnji danal lavoro av. na dıeloall’istante, al momento av. sa,sa(ı)da, sadaleal massimo av. narvic (se na zlom,narvic se ulekne =non si spezza, almassimo si piega)al posto di av. namestu, namest(+ genitivo)al presente av. sa, sa(ı)da, sadaleal quale p. ki mu (tuoj sin, ki mudajes masa, te na buga =tuo figlio,al quale dai troppo, non ti ubbidisce)al sole av. 1 parsonc; 2 na sonceal tempo prep. cajtu, cajto (cajtuujske =in tempo di guerra); (ted.)al vento av. na vıetrual verde a. skıc (skıca),(san skic =sono al verde)ala f. peruo(a)ta, peruotnicaalacre a. frısan (ted.)alacrita f. frısnost (ted.)alambicco m. kotu za zganjealare del focolare m. panjalba f. 1 zora; 2 zor, zuo(a)r, (m.),(aurora) (genit.: zuo(a)rja ozuo(a)ra o zora); 2 zarjealbagia f. preuzetnostalbagioso a. preuzetan (-tna)albeggiare v. 1 se danıt; 2 se zorıt,se zorıe(a)t (se zorı / se zore / sezor, sej zorıelo), (impersonale)alberare v. 1 nasadıt; 2 nasajat(imperf.)alberella f. trepetlıkaalberello, alberetto m. drıeucicalbergare v. prenocıt

Page 40: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 39

albergatore m. ostıe(a)r(ostıe(a)rja)albergo m. jerpegalberi n. drıauja, drıeujealbero m. drıe(a)u (dreva, nondrevesa); 2 drıe(a)uja (n. plur.);(drıe(a)uja, non drevesi)albero della kopa f. ostrovca (siku ostrovca =sei spigoloso)Alberone f. Oborna, Abornaalbicare v. se belıet (imperf.)albicocca m. e(a)rmelın (friul.),(perche proveniente dalla Armenia)albicocco m. armelınar (friul.)albo a. bıeu (bıela)albore m. 1 jutarnji mrak; 2prednen (prednema); 3 zoralborella f. mrıencaalbum m. albumalbume m. bejakalcalinizzare v. luozt tu luhalcalino a. luhastalcaloidi m. luhalcolici f. rakıjaalcolismo f. pijacaalcolista m. pijanac (pijanca)alcolista f. pijankaalcool, alcole m. alko(u)l (alkolna)alcova f. kambraalcuno (con frasi affermative =qualche) pr. e a. 1 kajsan,marskajsan (kajsna); 2 nıe(a)san(nıesna); (alcuni = nekateri)alcuno (con frasi negative) a. e p.1 obedan, nobedan; 2 majdanaleggiare v. 1 farfolıet(imperf.)(farfolın); 2 flafotat (po-)aletta f. peruoticaalfine av. 1 nakoncu; 2 parzadnicalienare v. 1 arzdat; 2 prodat; 3prodajat (imperf.)alienazione di mente f. znorıelostalieno m. forest (friul.)alimentare v. 1 cerat (po-), (ted.);

2 redıt (z-)alimentare il fuoco v. 1 kurıtogınj (po-), (kuren, kuru, kur /kurıta); 2 netıt (njetıt) ogınj (par-po- s- u- ve -), (nıeten, nıetu, nıet /netıta); 3 fuzinat (friul.)alimentarsi v. 1 ıest (ıen o jen); 2se pastatalimentazione n. jedıloalimento f. ceringa (ted.)alitare v. 1 pihat (po-), (imperf.);2 sopst (imperf.), (sopen)alito f. 1 sapa; 2 flat (m.), (friul.)all’alba av. ceh dnenall’imbrunire av. pod nuocall’improvviso av. 1 navıedic; 2use tu an zlah ( =tutto in un colpo)all’in giu av. poglaveall’incirca av. 1 incıe(a)rka; 2 nadebelin ( =grosso modo); 3parblızno (=pressapoco)all’indietro av. 1 nazada; 2 porıtall’ingiu av. na glavoall’ingrosso av. na debeloall’inizio av. od sparvicall’istante av. nıckuall’ombra av. tusıencall’orlo av. tapar krajall’una av. o dnıalla breve av. na kratcinalla buona av. 1 potinvelıcin; 2povarhualla carlona av. takuokbodalla cieca v. mazealla cintola av. tu pasualla fine prep. nakonac, nakoncu; 2nazadnjo, nazadnje, nazadnjin; 3parstran; 4 parkraj (smo parkraj=siamo alla fine)alla grande av. 1 navelıcin; 2potinvelıcinalla mano a. parlozan (parlozna)alla mano av. parroce, parrokalla pari av. upar

Page 41: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

40 Nino Spehonja, Associazione Lintver

alla salute av. nasdrauje,nazdravjealla svelta av. ku hıtroalla vecchia maniera av. postarinallacciamento, allacciatura n. 1zavezanje; 2 zavezaallacciare v. vezat (o- par- po- z-za-), (vezen, vezu, vez / vezajta ); 2vezovat -avat -uvat; 3 strınkat (conla corda), (par- pre- u- ve- za-)(ted.)allacciato p.p. 1 vezan (par- z-za-); 2 strinkan (na- par- pre- u- ve-za-), (ted.)allagamento m. potuopallagare v. potopıtallampanato a. madu (madla)allargamento n. serıenjeallargare v. 1 sarokıe(a)t (arz-),(sarokejen); 2 serıt, sıerit, sıert (ar-po- par- pre- u- ve- za-), (sıeren,sıeru, sıer / serıta / sıerta); 3arsjerujt; 4 arsjeravat -ovat -uvat(ra-) (arsjerujen, arsjeruju, arsjeruj/ arsjerujta); 5 sarsat (sarsın osarsan, sarsu o sarseu, sarsı /sarsajta); 6 skrecıt (scomporre)allargare le gambe v. 1 searskretnıt (se arskretnen); 2 searskretnjuvat (imperf.)allargarsi v. 1 se arserıt; 2 seoglasıt (della voce); (novıca sejoglasıla po celı valad =la notizia si eallargata in tutta la Valle); 3 seoglasuvat (imperf.)allargato p.p. 1 sıeren (ar- po-ve-); 2 nasarsan (par-); 3 skretnjen(scomposto), (ar-)allattamento n. doıloallattare v. doıt (po- par- ve-)allattato p.p. dojen (po- par- ve-)all’una av. o dnıalle due av. o dvıeh (anche: odvıah)

alle tre av. o(b) trehalle quattro av. o(b) stıerihalle cinque av. o petialle sei av. o sestialle sette av. o sedmialle otto av. ob osmialle nove av. o devetıalle dieci av. o deseti (ecc.)alleanza f. zveza, zavezaalleare v. zdruzıtallegare v. parluoz doluozt(dolozen, doluozu, doloz / dolozıta);2 stult (vicino) (par- ve- u-),(stulen, stulu)allegare (della frutta) v. zveznit(impersonale)allegato p.p. 1 dolozen, parlozen; 2parstuljen (do- u-)alleggerimento n. olajsanjealleggerire v. olajzatalleggerito p.p. olajzanallegramente av. veseloallegrezza, allegria n. 1 veseje; 2veseluost (gioia), (f.)allegro a. veseu (vesela);(alticcio=okajen)allegrone m. guoldovacalleluja f. alelujaallenamento f. navajaallenare v. 1 navast, navadit,parvadit (navaden, navadu, navad /navadta); 2 navajat (imperf.)allenarsi v. 1 se parvast, separvadit; 2 se navast, se navadit(imparare)allenato a. vajen (na- par-); 2navaden, parvadenallentare v. 1 spustıt; 2 spuscat(imperf.)allentato p.p. spustjen, spuscenallertarsi v. 1 zadrıet gor uha(zaderen, zadru); 2 zaderjat gor uha(imperf.)allestimento n. parprauljanje

Page 42: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 41

allestire v. 1 paracat (friul.); 2parprauljat (imperf.); 3 parpravit(parpraven)allettante a. parjetan (-tna)allettare v. 1 arzveselıt; 2 parjubıt(parjuben, parjubu)allettato p.p. 1 arzveseljen; 2parjubenallevamento f. reja (z-), ureja (perallevamento=na urejo)allevare v. redıt (par- u- ve- z-),(parredın, parredıu o parredu)allevare (nutrire) v. fuatrat(imperf.), (ted.)allevato p.p. redjen, rejen (u- ve-z-); 2 zrojenallevatore m. rednık (u-)alleviamento n. olajsanjealleviare v. 1 cuhat (o- par- pre-u- za-); 2 parpomat, parpomagat(aiutando); 3 olajsatalleviato p.p. cuhan (o- par- pre-u- za-)allibire v. 1 pobledıt (pobledın opobledejen, pobledıu o pobledeu,pobledı / pobledıta); 2 se ustrast, seprestrast (se ustrasen)allietare v. veselıt (arz-) (veselın,veselıu)allieva f. ucenıca, ucenkaallievo m. ucenikallignare v. se sparjet (se sprımen,se sparjeu, sprimıse)all’impazzata av. 1 obnorjeno; 2ceu dan (locuz.)all’improvviso av. na naglinallindarsi v. se pucat (o-)allineamento f. raunıtu (raunıtve)allineare v. raunıt (po-, z-)alloccheria n. ocusıenjeallocchire v. ocusıetallocco m. 1 cus (sei un allocco=sian cus), (friul.); 2 duhtuar(duhtuarja); 3 joi (detto a persona:

si an joj), (joja)allocuzione f. prıdgaallodola di monte m. skurjanac(skurjanca)allogare v. 1 posadıt; 2 posajat(imperf.); 3 dat na up; 3 ozenıtalloggiare v. stat (stojın, sta(o)u,stuoj o stı / stojıta o stuojta)alloggio, alloggiamento m. jerpegallontanamento f. locıtu (locıtve)allontanare v. 1 odlocıt (odlocen oodlocın, odlocıu, odloc / odlocıta); 2zavrec (zavarzen); 3 odmıkatallontanarsi v. 1 se odganıt; 2 seodganjat (imperf.); 3 itı proc (grenproc); 4 odstopıt (odstopnen)allontanato p.p. 1 odmaknjen; 2odstopnjenallora av. 1 tekrat, takrat, tıstkrat,tenkrat; 2 tentega (fino allora =dotentega); 3 tencas (fino allora =dotencas); 3 tajcasallora cong. 1 tekrat; 2 nakar,natuole, natuo(a); 3 antada ( =eallora), anta, tada; 4 tamicallora (esortativo) int. nu (ben)allorche av. kualloro m. lomber (lomberja); (ted.)allorquando av. ka, kadarallo scoperto av. odkrıto, otkrıtoallo spuntar del giorno av. karsonce ustajaalluce m. 1 pavac, palac (pavca,palca); 2 culınallucinare v. 1 zasvetıt; 2 omontatallucinato p.p. omontanallucinazione m. 1 mazurak(mazurka); (me sej nardıu mazurak=ho avuto un’allucinazione); 2omota, pomotaalludere v. 1 menjovat; 2menjuvat (imperf.); 3 pomenıtalluminio m. lumıni(o) (dialluminio = lumınjast)

Page 43: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

42 Nino Spehonja, Associazione Lintver

allungare p.p. 1 tıegat, stıegat,stegint (arz- na- pre- u-); (allungareil collo=nategnıt sıjo), (stıegan,stıegu, stıeg / stıegta), (stegnen,stegnu, stegin / stegnıta); 2 aspnet(aspnen, aspneu, aspnı / aspnıta); 3dujsat (u- z-); 4 pretegnjovat -uvat-avat (pretegnjujen, pretegnjuvu)allungarsi (troppo) v. pretegint,-nıt (pretegnen, pretegnu, pretegin /preteginta, -nıta)allungato p.p. aspet, dujsan (u-z-), tegnjen (od- po- pre- s)allungatura, allungamento n.zdujsanjealludere v. zaganjat (imperf.)allusione f. 1 zmisjava; 2zagolnjavaalluvione m. 1 potuop; 2po(a)uodnjaalimentare il fuoco v. 1 potikat(imperf.); 2 kurıt (kuren)almanaccamento n. strolihanjealmanaccare v. 1 se glavo ubivat(imperf.), (lambiccarsi il cervello); 2strolihat (po-), (friul.)almanacco m. strolih (friul)almeno av. 1 de bi, deb, dele(almeno c’e =dele je); 2 manku,mankul, manjkul, almanj, almankul,almank; 3 narmanjalmeno ci fosse locuz. deb le bla(scioglilingua)alno f. ousa, usaalone m. karlız (la luna ha l’alone,piovera =luna ıma karlıs, bo das)alpe n. plur. 1 planına; 2 brıe(a)g(m.), (brega o brıega)alpeggio n. planınoalpenstok m. pistokalpestre, alpino a. planınskialquanto a. p. e av. 1 nomale(o)(nomalega); 2 kıek (kakega)alquanto av. 1 zarat, zarad, zarada

2 zadostalt v. stuoj!altalena f. 1 pigulauka, pingulauka;2 plengalca, pengalca, pıngalcaaltalenare v. se pı(e)ngat (po-)altamente av. vesokoaltare m. utar (utarja)altare maggiore m. velık utaraltea m. slesalterare v. 1 preobarnıt(preobarnen); 2 premenit (s-); 3premenjuvat (imperf.), (s-)alterarsi (adirarsi) v. se zajezt (sezajezen)alterato p.p. obarnjen (pre-)alterazione n. 1 preobarnıenje; 2spremenjavaaltercare v. 1 se kregat; 2 barufat(friul.)alterco f. 1 tozba; 3 barufa (friul.);3 kreg (m.)alterigia f. 1 preuzetnost; 2presernostalternare v. krizatalternanza n. krizanjealternativa m. namıestnikalternativamente av. ukrıs, nakrısaltero a. preuzetan (-tna)altezza f. 1 vesokuo(a)st; 2 visavaaltezzoso a. preuzetan (-tna)alticcio a. parkajen (o- u-); 2parpıtaltipiano, altopiano n. planınoaltitudine f. vesokuostalto a. vesok (vesoka)alto av. vesoko (in alto = u luhtu)alto m. luht, luft (del cielo); (ted.)alto del cielo m. luht (je po luhto=e nelle nuvole); (ted.)altresı av. tudaltrettale a. e p. 1 tak, glıhtak 2tajsan (tajsna)altrettanto av. 1 glıhtakuo(a),glıhtarkaj, glıhtarkale; 2 setarkaj,

Page 44: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 43

setarkale, setakuoaltri p. sing. drug (druga / drugo)altrimenti av. 1 udrugic, drugac,dro(u)got; 2 cene, cine (se no)altro a. e pr. drug (gen.: druzega);(non fai altro che=naku+indicativo, non +infinito: nonfai altro che lavorare=na ku dıelas)altro ord. drugi (secondo)altro che cong. 1 sevıede; 2 drugacku (secondo)altronde av. drugacaltrove av. drogan, drugan,drugıe(a)t, drugot (in altro luogo)altrui p., a. 1 juski, (od) druzega(di un altro); 2 drugaltrui (di altri) p. druzihaltura m. varh (varha)alunna f. suolarcaalunno m. suolar (suolarja)alveare m. 1 buseunjak,museunjak; 2 panj (panja); (panjmedu =favo di miele)alveo m. patokalzamento, alzatura n.uzdigovanjealzare v. 1 zdıgint, zdıgnit (perf.),(par- pou- preu- veu- u-), (zdıgnen,zdıgnu, zdıgin / zdigınta), (alzare lavoce =uzdigınt glas); 2 zdiguvat-avat -ovat (imperf.), (zdigavan ozdigujen, zdigavu, zdiguvi /zdigavta); 3 zadrıet,(perf.)(zaderen, zadru, zader /zaderıta), (zadrıet lahat =alzare ilgomito); (alzare la testa=zadrıet goruha); 3 zaderjat / (imperf.),(zaderjan, zaderju, zader / zaderıta)alzarsi v. 1 ustat, ustant, ustanit(perf.), (ustanen, ustu, ustı o ustan/ ustanıta); (alzarsi in piedi =ustatna nogah); 2 ustajat (imperf.),(ustajan, ustaju, ustaj / ustajta); 3se zadrıet (perf.), (se zaderen, se

zadru, zaderıse / zaderıtase); 4 sezaderjat (imperf.); 5 se veleht(alzarsi dal letto) (velezen, velegu)(al se velegu! =ti sei alzato!)alzata n. 1 ustanje; 2 uzdıga (f.)alzati av. na noge, na nuogealzato p.p. zdıgnjen (par- pou-preu- u- ve-); 2 zadart; 3 ustanamabile a. jubeznıu (jubeznıva)amabilita f. jubeznıvostamabilmente av. jubeznıvoamante m. muroz (muroza);(friul.)amanuense m. prepisavacamanuense f. prepisaukaamaramente av. grankuoamare v. 1 jubıt, ljubıt (imperf.),(po- ve-), (juben, jubu o jubıu); 2imıet rad (se soggetto un maschio;ımamo radı =amiamo); 3 imıet rada=(se soggetto una femmina; mi zeneımamo rade nase moze =noi donneamiamo i nostri mariti); (non amaspendere=mu na gre za spindat)amareggiare v. 1 grankovat(imperf.); 2 grancıt (o-)amareggiato p.p. ograncjenamarezza f. garjupnost; 2granjava; 3 grankuostamarezza f. grankuostamarezza (pena, dispiacere) f.zalostamaro a. 1 garjup (castagno amaro=garjupar); 2 granak (lacrimeamare=granke suze)amarognolo a. 1 garjupast; 2scapocamarsi v. se jubıt (se juben, sejubu, jubıse / jubıtase)amarume f. grankobaamata f. muroza (friul.)amato m. murozamato p.p. jubjen (po- ve-)amato a. drag

Page 45: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

44 Nino Spehonja, Associazione Lintver

amatore m. jubeznıkambascia (affanno) f. tesnobaambasciatore m. ambasjadorambedue p. m. obadva, oba (dualemaschile), (obadvıeh, obıeh)ambedue p.f. obe (obıeh), (dualefemm.)ambiente m. prestorambire v. 1 hrepenıet (imperf.); 2zamadlıet (zamadlejen, zamadleu)ambıto p.p. zamadlıet, zamadljenambito m. prestor (nell’ambito deimiei poteri=za kar ist moren)ambizione f. hvalnostambizioso a. hvaleze(a)nambo (tuttidue) p. m. obadva, oba(duale maschile), (f. =obadvıeh,obıeh)ambo (tuttedue) p.f. obadvıe, obe(obadvıeh, obıeh), (duale femm.)ambulante m. popotnikambulante (venditore) m. kramarambulanza f. ambulanca,ambulancjaambulatorio m. ambulatoramenita f. lepota, lepotıjaameno a. 1 lıep; 2 mıu; 3 ridıkul(friul.)America f. Amerikaamericano a. merikanamica f. parjatelcaamichevole a. parjuden (parjudna)amicizia n. parjatelıstvoamico m. parjateu (parjatelja)ammaccare v. 1 okruzit; 2 ocuzıtammaccato p.p. okruzenammaccatura, ammaccamenton. kruzıenje (o-)ammaestrabile a. naucen(naucena)ammaestramento m. 1 pouk; 2poducenje (n.)ammaestrare v. ucıt (pod-)ammaestrato p.p. poducen

(poducena)ammaestratore m. 1 ucnık; 2ucıtnik (pod-)ammalare v. 1 obolıe(a)t,zbolıe(a)t, (obolejen, oboleu); 2hudıet (o- po- pre- ve- za-),(hudejen, hudeu, hudı / hudıta); 3zalezat (zalezın, zalezu o zalezu,zalezı / zalezajta); 4 zalegnit -int(zalegnen, zalegnu, zalegni /zalegnita o zaleginta); 5 zlegint -nitammalato a. 1 bolan, bun (bolana,buna); 2 slab (slaba o slava)ammalato m. bounık, bunık, bun(buna, bunuo; gen. m.: bunega)ammalato p.p. oboljen, obolıetammaliamento m. striament(friul.)ammaliare v. 1 strijat; 2 osonıt(dal serpente); (osonen)ammaliato p.p. 1 strijan 2 osonjen(dal serpente)ammammolare (appisolarsi) v.pocumıetammammolare (rannicchiarsi) v.se skljuct (se skljucen)ammanco n. parmankanjeammanettare v. oklenıtammanettato p.p. oklenjenammansire v. potalazt (potalazen)ammansito p.p. potalazenammassare v. 1 gatıt: 2spraul(j)at; 3 spravtammassato p.p. spravenammasso f. gruabjaammattimento n. znorıenje,obnorıenjeammattire v. 1 znorıet, obnorıet;2 obnorıevat; 3 spametnıetammattito p.p. 1 znorjen,obnorjen; 2 pomotjenammattito a. 1 zaudan; 2 ceudan,ceudanast (ceudana)ammazzare v. 1 ubıt (perf.),

Page 46: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 45

(ubıjen, ubu, ubı); 2 komplıt; 2pobivat, ubivat; 3 pomorıtammazzare il tempo v. ubıt cajtammazzarsi v. se ubivat(ammazzarsi di lavoro=se ubivat zadıelan)ammazzato p.p. ubıtammenda n. obuo(a)jsanjeammendare v. obuo(a)jsatammendato p.p. obuo(a)jsanammettere v. 1 spoznat; 2parpustıt; 3 sparjetammesso p.p. spoznanammicco, ammiccamento m. 1mıg; 2 pomazikanje; 3 namigovanje(n.)ammiccare v. 1 mıgat (z ocmı=con gli occhi); 2 mıgint, mıgnit(na- par- po- pre- u- ve- za-)(mignen, mıgnu, mıgin / mıginta);3 magnıt, magınt, mahnıt, mahınt(po-) (magnen, magnu, magni /magnıta); 4 mazikat, (mazıkan omazikujen, maziku); 5 mazıkint,maziknıt (po-) (mazıknen, mazıknu)ammiccato p.p. mıgnjen (na- par-pre- u- ve- za-)amministrare v. skarbıet(amministrare qualcosa=skarbıet za+ acc.)ammirare v. 1 obcudvat,obcudovat (sempre imperf.); 2 secudvat 2 stımatammirabile a. cudovıtan (-tna)ammirato p.p. obcudvanammiratore m. obcudovale(a)cammirevole a. cudovıtan (-tna)ammirazione n. cudvanje,cudovanjeammissibile a. parpustjenammissione n. parpustıenjeammodernare v. vestımatammogliare v. ozenıtammogliato p.p. ozenjen

ammollire v. 1 odpustıt; 2odpuscat, odpuscavat -uvat, ovat(imperf.)ammollito p.p. odpuscenammonimento, ammonizione n.skreganjeammonire v. skregatammontare v. zanasat (imperf.),(zemjo)ammontato p.p. zanasanammonticchiare v. 1 skladat; 2nametat, 3 zaluozt (zalozen,zaluozu)ammonticchiato p.p. zalozenammorbare v. arsmardıetammorbato p.p. arsmardjenammorbidire v. 1 pomecıt; 2pomehnıet (pomehnejen, pomehneu)ammortamento,ammortizzamento n. odplacanjeammortare, ammortizzare v.odplacatammortimento,ammortizzamento n. umorıenjeammortire v. umorıt, pomorıtammortizzato p.p. odplacanammosciare v. ueditammosciato a. uedu (uedla)ammucchiare v. 1 zbrat (perf.),(zberen); 2 zaganjat (imperf.); 3skıdat (aggiungendo con la forca ocon la pala); 4 gatıt (imperf.),(aggiungendo con forza), (na- po-);5 nakıdat (aggiungendo troppo)(par- za-); 6 zanest (alla rinfusa),(zanesen, zanesu)ammucchiata,ammucchiamento n. zaganjanjeammucchiato p.p. 1 nakıdan; 2zanesenammuffare, ammuffire v. 1plesnjovıet (ars- po- s- u- ve- za-),(plesnjovejen, plesnjoveu, plesnjovej/ plesnjovejta); 2 strohnıe(a)t

Page 47: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

46 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(marcire) (strohnejen, strohneu); 3vetarnovıet (vetarnovejen,vetarnjoveu)ammuffito a. 1 mufast; 2 plıesnju(plıesnjova)ammuffito p.p. plesnovjen (ars-po- s- u- ve- za-); 2 vetarnovjen; 3strohnjen (strohnjena)ammutolimento n. zamucanjeammutolire v. zamucat (zamucın,zamucu, zamuc)amnesia f. zguba spomınaamnistia n. odpuscenjeamnistiare v. odpustıtamo m. tranki, trankil (trankja otrankilna), (ted.)amore f. jubeze(a)n, ljubeze(a)n(jubezni)amore m., f. muroz, muroza(maschio, femmina), (friul.)amoreggiamento f. snubaamoreggiare v. 1 snubıt (po- ve-),(snuben, snubu); 2 jubıt (po-),(juben, jubu); 3 uasuvat; 4 hodıtuasamoreggiato p.p. snubjen (po-ve-)amorevole a. jubeznıuamorevolmente av. jubeznıvoamorfo av. brezlıcaamorevolezza f. jubeznıvostamoroso a. jubeznıu (jubeznıva)amovibile a. odganjenamp(l)iamente av. 1 saroko,nasaroko; 2 arzsıerjenoampiezza f. sarokuostampio a. 1 sarok; 2 osıerjenamplesso (abbraccio) m. objemampliamento f. 1 zaklada; 2zakladanje (n.)ampliare v.1 arsarokıe(a)t; 2nasarsat (nasarsan, nasarsu,nasarsı / nasarsajta); 3 zakladat(imperf.)

ampliato p.p. 1 arsarokjen; 2nasarsanamplificare v. arzserıt, arzsıeritamplificato p.p. arzsıerjenamplificazione, amplificamenton. arzsıerjenjeampolla f. staklencicaampollosita f. napetostampolloso a. napetamputare v. 1 odrıezat (odrıezen);2 odrezuvatamputato p.p. odrıezenamputazione n. odrıezenjeanacoreta m. puscaunikanalisi n. kroıenjeanalizzare v. 1 krojıt; 2 vepensatanalogia f. podobnostanalogico a. podoban (podobna)anatra f. racaanca m. gujanche cong. 1 tud, tudi; 2 ıno(u); 3an ; 4 leanche a te p. an tebe (dativo)anche ancora cong. se seanche se av. 1 ceglıh, celıh; 2cetud, cetudi; 3 an ce(i); 4 nale ki(nale ki me neces rat... =anche senon mi vuoi bene...)ancheggiare v. cotat (po-)ancora av. 1 se, le; 2 sele, le se, ansele (e ancora, ancora di piu =se se)ancor di piu av. le vıcancor dopo av. se le potleancor meno av. se (le) manjancor piu av. se buj (vic)ancor prima che cong. ze prıet kuancora di piu av. sele buj (vic)ancora meno av. le manjancora piu volte av. se vıc kratancora prima av. se prıe(a)tancora qualcosa av. se nıekancora una volta av. senkratancorche av. cetud, cetudiandamento f. 1 hoja (modo di

Page 48: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 47

camminare); 2 obnasanje (n.),(comportamento)andando v. gredeandare v. 1 itı (gren (imperfettivo),su / sla / sluo, bıe(a)z o bejzi /bıe(a)zta); (sono andato=san su(una volta) (vattene=kubıas); 2pojdit, pujdit, puojdit (puojden(perfettivo), coniugazione: puojden,/ puojdes o puojs, / puojde o puode,/ puo(a)jdmo o puo(a)dmo opuo(a)jmo, / puo(a)jdta opuo(a)jta, / puo(a)dejo opuo(a)djo), imperativo: puojdi /puojdita; 3 hodıt (imperf.),(camminare); (andavo = san hodu);(non saper dove andare = na vıedetkan)andare a buon fine v. itı dobro,itı po potandare a camminare v. itı hodıt(gren hodıt; con i verbi di moto ladesinenza dell’infinito da lungadiventa breve)andare a destra v. itı na desno, itına pravoandare a sinistra v. itı naceparno, itı na cemparnoandare a finir male v. itı u vaco(volgare); (friul.)andare a monte v. itı u fuc,oppure itı na mont ()nel gioco dellecarteandare a passeggiare v. itı naspasandare a prendere v. itı po + accandare a prenderlo v. itı puonj (= po anj); (gren, su)andare a sbattere v. 1 zaletıet(zaletın); 2 zaletat (zalıetan, zalıetu,zalıet / zaletajta)andare a scuola v. se suolatandare a spasso v. 1 lajhat (po-ve-); 2 hajat (po- ve-); 3 itı na spas;

4 hodıt (iti) oci past (lett. = andarea pascolare gli occhi)andare a zonzo v. zjatandare ad amoreggiare v. hodıt(itı) uas (hoden, hodu o hodu; (gren,su; futuro: puojden; imperativo:bıas o bıes / bıasta o bıesta))andare diritto v. itı raunoandare di traverso v. podletıe(a)t(il cibo); (podletın, podleteu)andare gatton gattoni v. gacatandare in amore v. se pojat (deglianimali)andare in auto v. se uozıtandare in fregola v. 1 se pojat; 2se gonıt (di animali)andare in giro v. bandrat (po-pre- ve- )andare in pellegrinaggio v.ruomat, romatandare in semenza v. itı u palco(tipico delle piante biennali)andare in suppurazione v. sepregnoıtandare attorno v. opıestatandare qua e la v. opıestatandare oltre v. 1 itı dej; 2 itımımo (gren dej, mımo)andare storto v. itı na stranandare in fretta v. prehitıet(prehitın, prehiteu)andarsene v. 1 se locıt; 2 se pobrat(prendersi su), (se poberen, sepobrau, poberıse / poberıtase); 3 jomahat (in fretta); 4 uzdıgint (-nit)pete (levare i piedi), (uzdıgnen,uzdıgnu, uzdıgin / uzdigınta)andate v. imp. bıe(a)ztaandato v. su (participio passato diitı)andato a spasso p.p. pohajanandato di traverso p.p. podletjenandato in amore p.p. pojanandato in giro a sazieta p.p.

Page 49: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

48 Nino Spehonja, Associazione Lintver

vebandranandatura n. 1 hodıenje; 2postopanje, postopıenje 3 hodıloandavo v. san hodu (sono andato= san su)andazzo n. garda navada (cattivaabitudine)andiamo, andiamocene v. pumo,pujmo, pujdimo (imperativo di itı edi puojdit)andremo v. puojdemo (futuro di itıo presente del perfettivo puojdit consignificato di futuro)andro v. puojden (futuro di itı(perfettivo di puojdit))androne f. landronaaneddoto f. 1 pravca; 2 parglıhaanelare v. hrepenıe(a)t (hrepenın)anello f. 1 rınka, rınk (ted.); 2parstan (m.)anello di ferro per falce m.kosıer (kosıerja)anelare v. hrepenıetanemia f. anemıjaanemico a. anemikanfratto f. jamaangelicale a. angelskiangelico a. angelskiangelo m. 1 angel (angelca), angul(angulca); 2 anjovac (anjouca oanjuca)3 anjuc, anjul (anjuca)angelo custode m. angel varuh ,anjul varuh (anjula varuha)angheria f. 1 karvıca, krivıca; 2tlacıenje (n.)angolo m. 1 kanton, 2 pıc (od pıcado pıca = da un angolo all’altro); 3kos (pezzo), (un angolo di cielo =an kos nebes)angolo del focolare m. kotangosciarsi v. se krizat (se krızan,se krızu, krizajse / krizajtase)angoscia f. nadluoga, nadlogaangosciare v. nadlogavat, -uvat,

ovatanguilla m. oguo(a)r (oguorja),uguo(a)r (uguorja)anguria f. a(i)ngurjaangustamente av. 1 uosko; 2tesnuoangustia f. 1 stıska; 2 zadıevaangustiare v. zalvatangustiarsi v. 1 se zalvat; 2 sezdıet huduoangustiato a. zalvanangusto a. uozak (uozka)anima f. dusıca (salvar l’anima =se zvelıcat)animale f. zvınaanimalesco a. zvınsk(i)animare v. ozivıe(a)tanimazione n. ozivıenjeanimo f. 1 sarcnost; 2 kuraza(coraggio)animosita f. sauraznostanitra f. racaanimoso a. kuraznastanacquamento, annacquata n.zalijanjeannacquare v. 1 zalijat (imperf.),(zalıjan, zalıju, zalıj / zalijata); 2zalıt (perf.), (zalıan, zalıu); 3zdujsat z uo(a)doannacquato p.p. dolıt, zalıt,annaffiare v. 1 parlıt (parlın); 2parlıjat o parlijat (parlıjan)3parmocıt (parmocen)annaffiato p.p. parlıtannaffiatoio m. 1 zalijavac; 2zbrufador (zbrufadorja), (friul.)annaffiatura n. parlijanjeannata n. 1 lıeto; 2 lıetina (f.)annebbiare v. 1 omracit; 2obsıencatannebbiato a. omracenannegamento m. 1 utop; 2potopıtu (f.) ; 3 utopıenje,potopıenje (n.)

Page 50: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 49

annegare v. potojıt, potopıtannegarsi v. 1 se utopıt (po-); 2 seudusıt (soffocare)annegato p.p. 1 utopjen (po-); 2udusenannerire v. ocarnıet (p-), (ocarnıno ocarnejen, ocarneu)annerirsi v. pocarnıetannerito p.p. ocarnjen (po-)annessione n. zdruzıenjeannettere v. zdruzitannichilimento n. unıcanjeannichilire v. 1 unıcat; 2 unicuvat() imperf.annichilirsi v. se unıcatannichilito p.p. unıcanannientamento n. unıcanjeannientare v. 1 unıcat (za-); 2sced (perf.), (sceden, scedu); 3strebıt (strıeben, strıebu, strıeb /strebıta)annientato p.p. 1 unıcan (za-);2sceden (scedena), scejenanniversario f. oblıe(a)tinca... anni fa locuz. ... lıet od tega,oppure ... lıet odtuodanno n. lıe(a)to (l’anno scorso =lan; dell’anno scorso = lanskegalıeta o lanski); (di quest’anno =lıetusni); (il prossimo anno =hlıeto); (due anni fa =predlanjskinin), (di cinque anni =petlıetan; di sei anni = sestlıetan,ecc.); (numero cardinale... anni fa= numero cardinale... lıet odtega,oppure lıet odtuod )anno dopo anno av. lıeto za lıetananno nuovo n. nove lıe(a)to, novolıeto (novega lıeta)anno scorso (dell’) a. lanski (lasagra dell’anno scorso = lanskisenjan)annodare v. vezat (po- pre- z- za-);2 ovezovat -avat -uvat (po- pre- z-

za-)annodatura n. vezanjeannoiamento n. stufanje (friul.)annoiare v. 1 nasıtat; 2 stufat(friul.)annoiarsi v. 1 se vajat; 2 se stufat(friul.)annoiato a. 1 stuf; 2 nasıtan(nasıtana)annoso a. 1 parlıetan (-tna); 2parlıetah, ulıetah (anziano);(indeclinabile); 3 starannotare v. 1 zapisat, napisat 2se(a)njat (sanjan, sanju, sanjı /sanjajta); 3 senjovat -avat -uvatannotazione m. sanjau (sanjala)anno scorso a. 1 lanske lıeto(l’anno scorso = lan); (due anni fa= dvıe lıet odtuod)annotatore m. zapisavacannotazione m. zapısannottare v. mracıt (impers.);(l’annottare = mrak (m.))annoverare v. prestıet (prestejen)annuale a. 1 lıetusnji, telıetusnji; 2lıetan, usakolıetan (-tna); (usakorimane invariato)annualmente av. usake(o)lıetoannuire v. partardıt, potardıtannullamento n. unıcanje,zanıcanjeannullare v. unıcatannullatrice f. zanicaukaannullatore m. zanicavacannunciare v. znanit, znant (na-o- po- ve-); 2 znanjat (na- o- po-ve-); (znanen, znanu, znan /znanıta)annunciare il giorno di festa v.zuonıt dalapost (la sera prefestiva lecampane suonano il ”dalapost”)annunciato p.p. znanje(a)n (na- o-od- po- ve-)annunciazione n. oznanıenje

Page 51: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

50 Nino Spehonja, Associazione Lintver

annuncio n. 1 znanılo, oznanılo; 2zglasıloannuo a. lıetusnjiannusare v. 1 dıhat (o- par- po-pre- ve- z- za); 2 dıhnit (-int), (o-par- po- pre- z-), (dıhnen, dıhnu,dihın / dihınta); 3 uonjatannusare il tabacco da naso v.znufat (ted.)annusata n. poddihanjeannusato p.p. 1 dıhan (o- po- pre-ve- za-); 2 uonjanannuvolamento n. oblacıenjeannuvolarsi v. 1 se oblacıt (p-) (seoblacı, sej oblacılo); 2 se maglıt (semaglı o se magleje, sej maglıelo); 3se posıencat (u- ve- za-); 4 seoblacuvat (imperf.)annuvolato a. maglau (maglava)annuvolato av. 1 maglavo; 2maglenoannuvolato p.p. oblacen(oblacena)ano f. rıtincaanomalia f. nepravılnostanomalo a. nepravıle(a)n(nepravılna)anonimamente av. brezime,brezimen, brezimenaanonimo a. 1 ne(a)znan; 2nepoznan; 3 brezime, brezimena(senza nome), (indecl.)anormale a. nepravıle(a)n(nepravılna)anormalita f. nepravılnostansa n. uhuoansamento n. 1 teskuo sopanje; 2teska sapaansare v. teskuo(a) sopst, sopat(sopen)ansia f. 1 zadıeva; 2 pohlep (ti hoatteso con ansia = san te stantocaku)ansieta f. 1 tezava; 2 pohlep

ansimare v. teskuo(a) sopst, sopat(sopen)ansioso a. zgıban (sono assaiansioso = na mo prestat (tu kos)( =non posso restare (nella pelle))antagonismo n. 1 naspruo(a)stvo;2 souraztvoantagonista m. naspruotnikantecedente a. pretecen(pretecena)antecedentemente av. prıe(a)t,odprıe(a)tantecedere v. 1 pretec; 2 pretıekat(imperf.)antecessore m. prehodnikantedetto, anzidetto p.p.prerecenantelucano a. prednevanantenato m. plur. starsianteporre v. predluo(a)zt(predlozen)anteriore a. prednji (prednja)anteriormente av. tazprıe(a)tanticaglia f. starınaanticamente av. 1 parstarin; 2starih cajtah; 3 suojednı; 4 ankratanticasa f. predhısaanticheggiare v. starıetantichita m. pl. starednıanticipare v. 1 predluozt(predlozen); 2 preuzet (preuzamen,preuzeu, preuzam / preuzamıta); 3preletıet (preletın, preleteu, preletı /preletıta)anticipatamente av. 1predzguoda; 2 zagodaanticipato p.p. preduzetantico a. starınski (vecchio); (inantico = pastarin)anticristo m. lantakrıst,nantakrıst, natakrıstanticume f. starınaantifona m. odpeuantimeridiano a. predpudnen

Page 52: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 51

(predpudnena)antimeridiano av. predpudneantipasto m. antipastantipatia f. 1 preuzetnost; 2marzuost (freddezza)antipaticamente av. 1 preuzetno;2 marzloantipatico a. marzastantiquato a. zastareu (zastarıela)antivigilia f. predvıljaantologia f. zbıerkaAntro m.1 Landar (La grotta diSan Giovanni; il nonno diceva:”Jutre bo masa tan par Svetin Ivanetaun Landarje”); (Landarja oLandra); 2 Spase (il paese di SanSilvestro d’Antro; il nonno diceva:”Gremo h mas ceh Spase =andiamo a messa nella chiesa diSan Silvestro”; San Silvestro era ilsanto che ”passava” da un annoall’altro = sanctus passus)antro n. podceloanulare a. okounastanulare m. parstnjakanzi prep. prıe(a)tanzi av. 1 tud; 2 invec,plujtost(friulanismi)anziani m. starsianzianita f. 1 starost; 2 parlıetnostanziano a. parlıete(a)n (-tna); 2star (vecchio); 3 parlıeti(a)h, ulıetah(av.)anzianotto a. starıkastanziche av. 1 rajs ku; 2 prıet ku; 3namestanzidetto a. prerecenanzitempo av. predcajtananzitutto cong. 1 preuse, preduse;2 narprıe(a)t, narpoprıet ; 3 sparvic(all’inizio)apatia f. brezcutnostapatico a. 1 lıen; 2 namaran; 3zabjen; 4 brezcutan (-tna)

ape f. musela, buselaapertamente av. 1 odkrıto,odkritosarcno, odkrıtno; 2 ocıtno,ocıtosarcno; 3 vıdno; 3 odklenjenoaperto p.p. 1 odpart (odparta); 2otklenjen (all’aperto = uo(a)ne)apertura f. tromba (per gettare ilfieno dal fienile alla stalla)a piacere av. zagustapice m. 1 spık; 2 varhapicultore m. m(b)uselara poco a poco av. pomaloapoplessia f. bozja oblastapostoli m. jogri (ted.)apostolo m. apostul (apostulna); 2joge(a)r (jogra o jogarja), (ted.)apostrofare v. 1 skregat; 2 zguorıt(ih zguorıt = dirle, suonarle)apoteosi n. pobozanjeappagabile a. zaplacanappagamento n.1 veselıcanje; 2zaplacanjeappagare v. 1 zadovolıt; 2zaplacat; 3 splacatappagato a. radovojenappaiare v. 1 parglıhat; 2 sparıtappaiato av. podvaappaiato p.p. parglıhanappaltare v. dat u najemappalto m.najemappannamento n. 1 zatamnıenje,omracıenje; 2 zasıencanjeappannare v. 1 zatamnıet; 2zasıencat; 3 omracıtappannato p.p. 1 zatamnjen; 2zasıencan; 3 zaparjenapparato n. rodjeapparecchiamento f. napravaapparecchiare v. 1 kaserıt (na-); 2napravt (napraven, napravu); 3paracat (friul.); 4 paracuvat(imperf.)apparecchiare il tavolo v.napravt mızo

Page 53: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

52 Nino Spehonja, Associazione Lintver

apparecchiato p.p. nakaserjen,napravenapparecchio, apparecchiatura n.rodjeapparentarsi v. ostat zlahtaapparente a. 1 parıetan (-tna); 2parkazenapparentemente av. 1 parıetno; 2navıdezapparenza f. 1 podoba; 2 oblıcja;3 parıetnost; 4 parkazanje (n.)apparire v. 1 se kazat (par- po- ),(se kazen, se kazu, kazajse /kazajtase); (mostrarsi = sepokazat); 2 parıet (sembrare); 3 sezdıet (se zdın, se zdeu)apparizione n. parkazanjeapparso p.p. parkazenappartamento m. partamentappartare v. 1 skrıt (skrıjen); 2luozt par kraj o ceh krajuappartarsi v. se partajıt (postrovasej partajıla = la trota si e adagiatasul fondo)appartato a. parstran (stareappartato = stat parkraj o parstran)appartenente a. spadajocappartenenza n. spadanjeappartenere v. spadat (imperf.)appartenuto p.p. spadanappassimento n. usahnıenjeappassionare v. najubıtappassionarsi v. se najubıtappassionatamente av. prejubenoappassionato a. prejuben(prejubena o prejubna)appassire v. 1 sihat (u-); 2 usahnıt(na-) (usahnen, usahnu, usahni /usahnıta)appassito p.p. 1 usahnjen; 2 presu(presla)appellare v. klıcat (po-), (klıcen,klıcu, klıc / klıcta)appello n. klıcanje (po-)

appena av. 1 ku(o), ku le (kunardıs, parnesıme = appena fai,portami); 2 kumi, kumic (appenaappena); 3 tamicappena un po’ av. no malo, nomarvoappena che av. kuappendere v. 1 obıe(a)st (par-pod-) (perf.), (obıesen o obıesen,obıesu, obıes / obesıta); 2 obesat,obesovat -avat -uvat (obesuvan oobesujen, obesuvu, obesuvi /obesuvajta); 3 parpet (za-)(parpnen, parpneu o parpeu, parpnı/ parpnıta); 4 zapıkint (-nit),(zapıknen, zapıknu)appesantire v. steskatappesantito pp steskanappeso p.p. 1 obıesen, obıesen(par- pre-); 2 parpet (za-); 3zapıknjenappestare v. 1 osmradit (po-),(osmraden, osmradu, osmrat oosmradi / osmradta o osmradıta); 2okugat; 3 okugovat -avat, uvatappestato p.p. 1 osmradjen (po-);2 okuganappetenza n. zelıenjeappetire v. zelıet (-in)appetitoso a. pe(i)tıcan (petıcna)appetito m. pe(i)tık (friul.)appezzamento m. 1 grunt, 2 kosappianamento n. 1 raunıenje; 2zraunovanjeappianare v. 1 zraunıt, poraunıt; 2ogladit ; 3 sfletatappiattare v. skrıt (skrıjen, skrıu /skrıla, skrı / skrıta)appiattimento n. fletanjeappiattire v. 1 fletat (na- po- s-za-); 2 tlacıt (u- ve- -za- )appiattito p.p. 1 sfletan; 2 tlacjen(na- u- ve- za- z-)appiccamento n. obıesanje

Page 54: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 53

appiccare v. 1 obıe(a)st; 2 parpet;3 parzgat ogınj (appiccare il fuoco)appiccicare v. 1 parflıkat; 2parblıskat; 3 takat (par-), (friul.)appiccicato p.p. 1 parflıkan; 2parblıskanappieno av. popunama; 2 docıelegaappigliarsi v.1 se parjet (perf.), (seprımen, se parjeu, primıse /primıtase); 2 se parpnet; 3 sepopast (se popaden); se parjemat(imperf.)appiglio m. 1 rempın (friul.), (perstrumenti di lavoro); 2 krukja(friul.); (di legno, anche ramotagliato di albero)appiombo av. napıkappioppare v. 1 parflıkat; 2 natuc(natucen, natuku, natuc / natucıta);3 usılt (usılen, usılu, usıl / usılta);(appioppare un ceffone = dat anzluf)appioppato p.p. 1 parflıkan; 2usıljenappisolarsi v. 1 cumıe(a)t (o-, po-,za-); 2 pokımatappisolato p.p. zacumjenapplaudire v. pluskat (na roke)applauso v. pluskanjeapplicare v. 1 partaknıt; 2nafrajat (creme o unguenti)applicarsi v. se trudıtapplicazione n. frajanje (na-)appoggiare v. 1 oprıe(a)t,podprıe(a)t (opren, oparu o opru,oprı / oprıta); 2 operjat; 3 parstavt,nastavt (parstaven, parstavu,parstav / parstavta)appoggiarsi v. 1 se oprıet (perf.);(se opren, se opru, oprıse /oprıtase); 2 se zanasat (se na zanasgor na me = non appoggiarti(contare) su di me); 3 se zanest(imperf.)(se zanesen, se zanesu,

zanesıse / zanesıtase); appoggiato p.p. 1 opart,parstabjen (accanto e in piedi); 2parstauljan (in piedi)appoggiatura f. podpuoraappoggio n. 1 oprıenje (appoggiomateriale); 2 zaguarjanje (appoggiomorale); 3 podpuora (f.)appollaiarsi v. 1 se poluozt; 2 separtajıtappollaiato p.p. polozenapporre v. 1 dıet (denen),(perfettivo; non si presta ai prefissi),deu / dıela, den / denıta); 2 luozt(perfettivo), (lozen, luozu, loz /lozıta); 3 klast (imperfettivo), (po-za-), (kladen, kladu, klad / kladtaokladıta); 3 kladat (po- ve- z-); 4kladovat -uvat -avat (kladuvan okladujen, kladuvu, kladuvi /kladuvta / kladuvajta)apportare v. 1 parnest (perf.);(parnesen, parnesu, parnes /parnesıta); 2 parnasat (imperf.),(avanti); (ki parnasas naprej = cosavai a ricordare?)apporto n. donasanjeappositamente av napuasto, napravo puastoapposito a. parlozan (parlozna)apposta av. napuo(a)sto, na pravopuasto (appositamente)appostamento n. parkladanjeappostare v. 1 parluozt (parlozen,parluozu, parloz / parlozıta); 2parklast; 3 parkladat; 4 skrıt(nascondere)appostato p.p. partajenapposto p.p. polozenapprendere v. se navadit (perf.),(navadin o navaden); (se navadit naglavo = apprendere a memoria);(venir a sapere = zavıedet (zavıen))apprendimento n. ucenje, ucıenje

Page 55: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

54 Nino Spehonja, Associazione Lintver

apprendista m. ucenec (ucenca)apprensione m. 1 strah (timore);2 skarb (f.), (premura,sollecitudine)apprensivo a. skarben (skarbna)appressamento n. blızanjeappressare v. blızat (par-)appresso prep. blızo (+ genit.)apprezzabile a. grozanapprezzamento f. stımaapprezzare v. stımat (stimare),(ted.)apprezzato p.p. e a. 1 stiman; 2urıedan (urıedna)approcciare v. parblızatapproccio n. parblızanjeapprofittare v. profitatapprofondimento n.pohlabocıenjeapprofondire v. pohlabocıtappropinquare v. parblızatappropriamento,appropriazione n. pardarzanjeappropriare v. pardarzatappropriatamente av. pardarznoappropriato p.p. pardarzanappropriato (adatto) a. parmıeran(parmıerna)approssimare v. 1 parblızat; 2parblizuvat, -avat, -ovat)approssimato p.p. parblızan(parblızna)approssimativamente prep. 1parblızno; 2 blızo; 3 okuoleapprossimativo a. parblıznjiapprossimazione n. parblızanjeapprovare v. potardıtapprovazione f. 1 potardıtu (-tve);2 pravıcnost; 3 uslısanje (n.)appuntamento m. apuntamentappuntare v. 1 parspıkint (-knit),(pod- za-); 2 naspikovat -uvat -avat(par- pod- za-)appuntato p.p. 1 parspıknjen; 2

parspıkanappuntellare v. podprıe(a)tappuntellatura n. podprıenjeappuntire v. 1 spikat (na- o- u-ve-); 2 spikavat -uvat- ovat (na-par- u- ve- za- )appuntito av. tancnuoappuntito a. spıkastappuntito p.p. spıkan (na- o- u-ve- za-)appunto av. sevıedeappunto m. zaspomınappurare v. vesermatappuzzare v. osmradrıetaprico a. soncen (soncna)aprile m. obrıu (obrıla)aprire v. 1 odklenıt (con lachiave), (odklenen, odklenu, odklen /odklenıta); 2 odprıet (odpren, odpru/ adparla, odprı o odper / odprıta);(perf.); 3 odperjat (aprire bocca =se oglasıt); (imperf.)aprire bocca v. 1 preguorıt (perparlare); 2 se oglasıt (se oglasın)aprire un recinto v. odgradıtaquila m. 1 oru; 2 akujlaara m. utararachide m. bagıgi (le due ”g”dolci); (friul.)arancia f. naranca (friul.)arancione a. arancjonarare v. orat, orjat, orıet (po- ve-z-), (oran o orjen, orou o orju, orı oor / orıta)arato p.p. oran, orjanaratro n. drevuo (anticamentel’aratro era di legno)aratura n. oranjearazzo m. tapetarbitrare v. sodıtarboscello m. drıeuscicarbusto m. garımarcangelo m. arkangularcano f. skrıunost

Page 56: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 55

arcano a. skrıunastarcavolo m. starsiarchetto m. luketarchipenzolo, archipendolo m.plomb, plombın (friul.), (a piombo= na plomb)architettare v. se umisjatarchitetto m. arkitektarchitrave n. slıemearchivio m. arkıvarci-, archi- pref. nad (+ acc. ostrum.), prearcibeato a. presrecanarcibello a. prelıe(a)parcidiocesi f. nadskofıjaarcigno a. judarcivescovado f. nadskofıjaarco delle cilia f. obarvaarcivescovo m. nadskofarco nuziale m. purton (friul.)arcobaleno f. piurama(o)ura,souramouraarcolaio m. ko(a)lourat (-rka)arconcello m. povıe(a)rak(povıerka)arcuare v. uleknıt, ulekint(uleknen)arcuato p.p. uleknjenardente a. 1 ognjen; 2 goroc; 3pekoc (scottante)ardentemente av. gorocoardere v. 1 gorıet (od- ( = finiredi); par- po- pre- za- = (iniziare aprendere fuoco); z- (finire di)),(gorın, goreu, gorı / gorıta); 2 zgat(zgen); 3 uohat; 4 unet (prenderefuoco), (unamen, uneu, unam /unamta)ardere dal desiderio v. hrepenıet,hrepenıt (hrepenın o hrepenejen,hrepeneu)ardiglione m. tarinardimento f. 1 kuraza; 2pardarznost

ardimentoso a. 1 kurazan; 2pardarzanardire v. se upatardire, arditezza f. 1 kuraza; 2pardarznostardore f. gorocnostarduita f. tezavaarduo a. tezauan (tezauna)area m. 1 prestor; 2 selısce (n.),(toponimo)arena m. pıesak (pıeska)arenaceo a. pjascenarenaria (pietra arenaria) f.pjascenkaarenaria (terra sabbiosa) f.pjascencaarenoso a. pjascen (-a)arenosita f. pjascencaarfasatto a. narodan (-dna)argano f. bınta (friul.)argentare v. srebrıt (po-)argenteo, argentino a. srıebaran,slıebaranargenteria f. srebrınaargento n. srebro, slebroargilla f. ıla, ılov(u)ca, ılucaargilloso a. ilenarginare v. ıezitargine m. ıez (ıeza)argomentare v. dokazat, skazat(dokazen)argomentazione n. dokazovanjeargomento m. 1 dokaz; 2 skazanje(n.)arguire v. okustatarguito p.p. okustanargutamente av. kustnoarguto a. kustan (-tna)arguzia, argutezza f. kustnostaria m. 1 ajar (ajarja); (friul.);(aria buona = dobar ajar); (darsiarie = sedarzat); (avere l’aria di...= gledat ku...); (in aria = u luhtu);(per aria, in disordine = po luhtu);

Page 57: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

56 Nino Spehonja, Associazione Lintver

2 srak; 3 vıetar (vento); 3 hlıparidamente av. suhuoaridire v. posusıtaridita m. susarido a. suhariete m. uconarietta f. pıesmicaaringa m. sardelon (friul.)arma da fuoco f. pusaarmadietto m. armarıcarmadio m. armararmonica f. ramonika na ustaarmonizzare (accordare) v. 1zglıhat, zlıhat (po- pre-); 2 poguarıt;3 poguarjat (imperf.)(ted.)armonizzarsi v. 1 se zglıhat, zlıhat(po- pre-); 2 se poguarıt, sepoguarjat; 3 se zmenıt (ted.)armonizzato p.p. zglıhan (po-)arnese n. rodjearnia m. panjarnica f. arnikaaroma f. disavaaromatico a. disocarpione f. 1 kanker (friul.), (degliusci e delle imposte); 2 rempın(uncino); 3 cavıla (grosso chiodo)arra f. araarrabattarsi v. se napenjatarrabbiamento, arrabbiatura n.1 jezılo; 2 jeza (za-), (f.)arrabbiare v. jezt (jezen), (arz-)arrabbiarsi v. se jezt, se arzjest, sezajest, se ujest (se zajezen, sezajezu, zajezse / zajeztase); 2 sevendejat; 3 zamıert (zamıeren);(non arrabbiarti = na zamıer); 4 sezagrıe(a)t; 5 se sardıtarrabbiata f. jezaarrabbiatamente av. jeznoarrabbiato a. e p.p. jezanarraffare v. 1 pogramlat; 2zagrabt; 3 spulıt (spulen); 4zagrabuvat (imperf.)

arrampicarsi v. 1 se plıe(a)zt(imperf.); (se plıezen, se plıezu,plıezse / plıestase o plezıtase); (seplıest gomez drıeuja = arrampicarsisugli alberi); 2 se splıezt (perf.)arrancare v. 1 se ulacıt (imperf.);2 se sukat (imperf); 3 se poulıecen(perf.)arrangiamento n. prevıde(a)njearrangiare v. ofufinjatarrangiarsi v. 1 se prevıdat; 2 serangatarrapinare v. zajezt (zajezen)arrecare v. 1 parnest (perf.);(parnesen, parnesu, parnes /parnesıta); 2 parnasat (imperf.)arrendersi v. se podat, se udatarrendevole a. podan, udan(podana)arrendevolmente av. podano,udanoarrendevolezza f. podloznostarreso p.p. podan (podana)arrestare v. 1 ustavt, ustabt(ustaven, ustaben); 2 genjat(terminare)arresto n. zadarzanje, zadarzak(m.)arretrare v. 1 zastat; 2 umaknıt,partegnıt; 3 uganıtarretrato p.p. zastanarricchimento f. obogatıjaarricchire v. bogatıe(a)t (o- po-),(pobogatejen, pobogateu)arricchito p.p. bogatjen (o- po-)arricciamento n. 1 grispanje; 2zavihanjearricciare v. 1 grispat (po-),(friul.); 2 zavıhnit (zavıhnen,zavıhnu); 3 zbaudatarricciare il naso v. zavıhnit nuosarricciato p.p. 1 grispan; 2zavıhnjen; 3 zbaudanarricciatura n. 1 grispanje; 2

Page 58: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 57

zavihanjearricciolamento n. ricotanjearricciolare v. ricotat (o-)arricciolato p.p. orizotanarridere v. 1 uzdat; 2 favorıt (it.)arrischiare v. 1 navarvat; 2 riscat;3 riscuvat, -avat, -ovat (friul.)arrischiatamente av. navarnoarrischiato a. navaran (navarna)arriso p.p. 1 uzdan; 2 favorjen(favorjena)arrivare v. 1 prıdt (perf.) (prın oprıden, parsu, prid / pridıta) 2hajat (imperf.) (do- par- ve- z- za-);3 rivat (friul.); 4 parstopıt(parstopnen, parstopnu, parstopı /parstopıta); 5 se znajdit (se znajden,se znajdu); 6 vekospat(rumorosamente con gli zoccoli)arrivare correndo v. pretec(perf.), pretecenarrivare di corsa v. 1 parletıet(perf.), (parletın); 2 parlıetan(imperf.)arrivare nuotando v. preplavat(perf.)arrivare puntuali locuz. pogledatgo(r) na parste (lett.: guardare sulledita)arrivato p.p. 1 stopnjen; 2 rivan; 3hajan (do- par- ve- z- za-)arrivederci av. 1 se vıdmo; 2 sebomo vıdli ; 3 zbuogan; 4 srecnoarrivo f. parhaja, zahajaarrogante a. preuzetan (-tna)arrogantemente av. preuzetnoarroganza f. preuzetnostarrogare v. pretındit (imperf.),(friul.)arrossare v. poardecie(a)tarrossato p.p. poardecen(poardecena)arrossire v. poardecıe(a)tarrostire v. 1 pec, spec (par- s- u-

ve-), (pecen, peku, pec / pecıta); 2tenfatarrostito p.p. 1 pecen (par- po- s-us- ve- za-); 2 tenfanarrostitura n. pecenjearrosto m. arost (friul.)arrotamento n. brusıenjearrotare v. brusıt (na- par- po-pre-), (brusen, brusu, brus /brusıta))arrotato p.p. brusen (na- par- po-pre-)arrotatore m. brusar (brusarja)arrotatura n. brusıenjearrotino m. 1 brusar (brusarja); 2rezjanarrotolamento n. parvijanjearrotolare v. 1 vijat (o- par- po- z-za-) (vıjen, vıu, vı o vı o vıji / vıta);2 ovıt; 3 zavihnıt (arrotolarsi lemaniche = zavihnıt rokave)arrotolato p.p. ovıtarrotondamento n. obalıenjearrotondare v. balıt (o- po- ve-za-), (balın, balıu)arrotondato p.p. obaljen (po- ve-za-)arrovellarsi v. 1 se zajezt, searzjezt (se zajezen); 2 se udıet(darsi da fare)arroventare v. arspec (arspecen)arroventato p.p. arspecenarrovesciare v. obarnıt (pre-,spre-)arrovescio av. narobearruffamento n. ofufinjanjearruffare v. 1 arscuskat (arz-); 2ofufinjat (ofufinjan o ofufinjujen,ofufinju, ofufinjı / ofufinjajta)arruffato p.p. 1 arscuskan (arz-); 2ofufinjanarruffatore m. ofufinjavac(ofufinjauka)arruffatrice f. ofufinjauka

Page 59: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

58 Nino Spehonja, Associazione Lintver

arrugginire v. arjovıe(a)t (po- ve-z-), (arjovejen, arjoveu)arrugginito a. 1 arjau (arjava); 2arjavastarrugginito p.p. poarjovjen,zarjovjenarsicciare v. osmodıtarsiccio a. 1 osmojen; 2 ozganarso p.p. gorjen (arz- o- par- po-pod- pre- ve- z- za- ); 2 zgan (arz-o- par- po- pod- pre- ve- za- )arsura m. susartatamente av. zasıljenoartato p.p. usıljenarte m. 1 kust (ted.); 2 mistıe(a)r(friul.)arte muraria n. zidarstvoarteria f. zılaarticolo (pezzo di stoffa) m. kosartigiano m. muojstar, mojster(ted.)artigli m.p. parki, parkjeartiglio m. krampil (krampılna)artista m. muojster (ted.)artistico a. kustan (ted.)arzigogolare v. se kustatarzigogolo f. kustarıjaarzigogolone m. kustararzillo a. 1 strezeu (strezıela); 2zıu (zıva)asce, ascia f. skıeraascella f. paska, podpaska (tapodpasko = sotto il braccio)ascella n. podpasko (sottobraccio)ascendente (forza) f. muocascendere v. 1 uzdigovat, seuzdigovat (uzdigujen, uzdiguvu,uzdiguj / uzdiguvajta); 2 seuzdıgint, -nit (perf.)ascensione n. uzdigovanjeAscensione m. 1 Svet Krıs(Svetega Krıza); 2 Velık Krıs(Velıkega Krıza)ascesa f. uzdıga

ascesso f. 1 hramuo(a)ta; 2scıe(a)rjovacascesso dentale f. zazobinca,zazoba, zazobcaasciugamani m. 1 sugaman,sjugaman (friul.); 2 brisa(o)ukaasciugare v. 1 susıt (o- par- po-pod- pre- u- ve- za-); 2 brısat (o-par- po- pre- u- ve- z- za-), (brısen,brısu, brıs / brisajta o brısta); 3brisavat -uvat -ovatasciugato p.p. 1 susjen (o- par- po-pod- pre- u- ve- za-); 2 brısen (o-par- po- pre- u- ve- z- za-)asciugatoio f. brisaukaasciugatura n. susıenjeasciuttamente av. suhuoasciuttezza m. susasciutto a. e p.p. suh (climaasciutto = sus)ascoltami v. poslusajmeascoltare v. 1 poslusat (soloimperf.); 2 slısat (poco usato)ascoltatore f. pos(s)lusauka(poslusauke)ascoltatore m. pos(s)lusavac(poslusavca)ascoltato p.p. poslusanascolto n. poslusanjeascolto (accoglimento) n. uslısanje(dare ascolto = uslısat)ascondere v. skrıtascoso p.p. skrıtascrivere v. upisat (upısen, upısu,upıs / upisajta)ascrivere a debito v. rajtat (po-za-), obrajtat (ted.)asfaltare v. 1 katramat (o- po- ); 2sfaltat (o- po-)asfaltato a. katramastasfaltato p.p. 1 katraman (o- po-); 2 sfaltan (o- po-)asfaltatura n. katramanjeasfalto m. sfalt, asfalt

Page 60: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 59

asfissia n. udusıenjeasfissiare v. 1 se zahlıepat(imperf.); 2 se zahlepıt (perf.); 2 sezamaknıt -int (zamaknen, zamaknu)asfissiarsi v. se zadusıtAsia f. Azijaasilo m. azıl, azılo (it.)asinello m. musacasinita, asineria f. 1 bedarıja; 2naumnostasino m. mus (friul.)asma f. azma (it.)asmatico a. azmatikasola f. botonera (friul.)asparagi m. sparzi (plurale);(friul.)aspergere v. kropıt (o- po-)(kropın, kropıu, kropı / kropıta); 2starkat (o- par- po- pre- u- ve- za-)asperita f. ostrostaspersione n. kropıenje (po-)aspersorio f. 1 kropıeuinca; 2kropıaunjak (m.); 3 kropılo (n.)asperso p.p. 1 kropjen (po-); 2starkan (o- par- u- ve- za-)aspettare v. 1 cakat (po- pre- ve-);(san precaku ki bon puobneu = hoaspettato tanto che me lo ricordero);2 pocakovat (-ujen)aspettativa n. 1 cakanje; 2 upanje(speranza), (upanja)aspettato p.p. pocakan (par- u-)aspettazione n. cakanjeaspetto m. 1 aspıet (friul.); 2pogled; 3 podoba (f.); 4 oblıcjaaspide f. lıpera, liperonaspirare v. posopst (posopen)aspirazione (desiderio) n. zelıenjeaspirazione (respiro) n. sopıenje(po-)aspo f. spuoja (friul.)asportabile a. prenosenasportare v. odnest (odnesen); 2odnasat; 3 vedrıet (estirpare)

asportazione m. 1 prenasanje; 2odsıek (taglio)aspramente av. 1 arzjezno; 2 ostroasprezza f. ostruostasprigno a. granakaspro a. 1 garjup (dal friulanogarp?); 2 ostar (ostra)assaggiamento, assaggiatura n.pokusanjeassaggiare v. pokust (perf.),(pokusen, pokusu, pokus / pokusta);2 okusat, pokusat (imperf.)assaggiato p.p. pokusenassaggio m. pokus, okusanje,pokusanje, kuskassai av. 1 puno; 2 dost; 3 zlo; 4mocnuo, namocassai meravigliato p.p. precudvanassai volentieri av. narrajs(superlativo di rajs)assalimento m. najemassalire v. 1 najet (perf.),(najımen, najeu, najım / najımta);2 najemat (imperf.)assaltare v. najematassalto m. najemassaporare v. 1 okusat; 2 uzivatassassinamento, assassinaturan. ubivanjeassassinare v. 1 ubıt (ubıjen, ubu,ubı / ubıta); 2 ubivat (imperf.); 3sasinat (imperf.)assassinio n. 1 ubivanje; 2sasinanjeassassino m. sasın (friul.)asciugarsi v. 1 se ubrısat (seubrısen, se ubrısu, ubrısse /ubristase); 2 se ubrisuvatasse f. daskaasse m. sred (centro)assecondare v. 1 navelıcat; 2parkontentatassegnare v. 1 partıt; 2 nakazat(nakazen)

Page 61: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

60 Nino Spehonja, Associazione Lintver

assegnato p.p. partjenassegnazione, assegnamento n.1 partıenje; 2 nakazanjeassegnatore m. partnıkassemblea f. sosıednjaassembramento n. zbranjeassembrare v. zbrat (zberen,zba(o)u, zber / zberıta)assennare v. modrıet, modrıtassennatamente av. modro,modruoassennatezza f. modruostassennato a. modar (modra)assenso f. partardıtu (darel’assenso = zadovolıt)assentare v. itı proc (imperf.),(gren proc)assentimento f. potardıtuassentire v. 1 potardıt; 2zaguo(a)rıt; 3 zaguarjat (imperf.)assenza n. mankanje (po-)assenzio m. 1 pelen, pelın(pelena); 2 pelenkovac (pelenkuca)asserimento n. 1 dejanje, djanje; 2potardıenjeasserire v. tardıt (po-)asserragliamento n. zaklostranjeasserragliare v. 1 zaklostrat(ted.); 2 gradıt (za-)asservito p.p. podloze(a)n(podlozna)assessore m. asesor (-ja)assestamento n. zrunanjeassestare v. porunat, zrunatassetato a. zeje(a)n (zejna)assicella f. dascıca, daskıcaassicurare v. zasigurat (it.)assicurare (promettere) v. 1obecat (obecan); 2 obecovat -avat-uvat (obecujen, obecuvu, obecuvi /obecuvajta); 3 zavısat (ted.); 4sigurat (za-)assicurarsi v. 1 preuzet,(preuzamen, preuzeu, preuzam /

preuzamıta); 2 spraujat (imperf.)assicurato p.p. 1 obecan; 2 zavısan(ted.)assicurazione f. siguracjonassideramento n. zmarzovanjeassiderare v. zmarznit -int(zmarznen)assidersi v. sednit -int (perf.),(sednen)assiduamente av. prıdnoassiduita f. prıdnostassiduo a. 1 prıdan (-dna); 2stanovıtan (-tna)assieme av. hnado(contemporaneamente)assieme cong. kupe, skupe, nakupeassiepare v. gradıt (o-, po-, za-)assillare v. 1 tardıt; 2 sılt (do- par-po- pre- za-), (sılen, sılu, sıl / sılta)assillo f. 1 skarb; 2 zadıeva; 3ugnanostassimilare v. uzıtassistente m. 1 asistent; 2pomocnıkassistente f. pomocnıcaassistenza f. pomuocassistere v. 1 pomat (pomagan,pomau, pomaj / pomajta), (tuttisolo imperf.); 2 pomagat (pomagan,pomagu, pomagi / pomagajta);(solo imperf.); 3 varvat (varjen,varvu, var / varta); 3 gledatasso m. asassociamento n. 1 vezıtvo 2vezanje; 3 parglıhanjeassociare v. 1 zdruzıt; 2 vezat; 3postult (postulen, postulu); 4parglıhatassociato p.p. 1 zdruzen 2postulen, postuljen; 3 parglıhanassociazione f. druzba, zdruzbaassodamento f. utardıtuassodare v. utardıtassoggettamento n. podvarzanje

Page 62: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 61

assoggettare v. podvrıec, podvrec(podvarzen, podvargu, podvarz /podvarzıta)assoggettato p.p. podvarzenassolato a. sonce(a)n (soncna)assolcare v. 1 razuort; 2 razoravatassolcato p.p. razuorjenassoldare v. 1 kordat (perf.); 2korduvatassoldato p.p. kordanassolto p.p. odpustjen, odpuscenassolutamente av. 1 kab; 2 oho; 3sigurnoassolutamente no av. ninkul,nikulassoluzione n. 1 odpuscanje,odpuscenje (assoluzioneconfessionale = odpuscanje grehu);2 odvezaassolvere v. 1 odpustıt; 2 odvezat(odvezen)assomigliante a. podobanassomiglianza f. podobnostassomigliare v. 1 bıt podoban; 2se somejat, somejat (imperf.),(friul.); 3 se podobit, se spodobıt; 4se zdıet; 5 se vrec (se vrec tu kakega= assomigliare a qualcuno)assonnato a. zaspan (zaspana)assopimento n. zaspanje,zaspavanjeassopirsi v. 1 zaspat (zaspıan,zaspau, zaspı / zaspıta); 2 umarknıt-int; 3 zamazat (zamazın, zamazu,zamaz / mazajta); 4 zaspıvan(imperf.), (sto per assopirmi)assopito a. 1 zaspan; 2 umarknjenassorbire v. upıt, napıt (upıjen)assorbito p.p. upıt, napıtassordamento, assordimento n.1 objusıenje; 2 zjuhıenjeassordare, assordire v. objuhıet,objusıet, zjuhıet (objuhejen,objuheu)

assordato p.p. 1 objusen; 2oziuhjenassortimento n. zbıeranjeassortire v. 1 zbrat (zberen); 2zbıerat (imperf.)assortito p.p. zbranassortamente av. zgubjenoassorto a. zgubjen (zgubjena)assottigliamento n. tancıenjeassottigliare v. 1 tancıt (na- po-pre- u- ve- za-), (tancın o tancejen,tancıu o tanceu, tancı / tancıta); 2tankıet (tankejen, tankeu, tankı /tankıta)assottigliato p.p. natancen (na-po- pre- u- ve- za-)assuefare v. navadit, navastassuefatto p.p. navadenassuefazione f. navadaassueto a. navajenassumere v. 1 uzet (uzamen); 2parjet (s-)(prımen); 3 jemat(imperf.), (jeman o jemjen)Assunta f. 1 Rozinca; 2 Ovostinca(Maria Assunta = Marijaunebuouzeta)assunto p.p. uzetassunto f. 1 skarb; 2 brıga(preoccupazione); 3duznuost(dovere)assunzione f. uzdıga (po-)assurdamente av. naumnoassurdita f. naumnostassurdo a. naumanasta f. 1 lata (per abbacchiare); 2rakla, rakula (di sostegno allepiante); 3 taporısce (delle mede)astemio a. zadarzanastenersi v. 1 se zadarzat (sezadarzan, se zadarzu, zadarzse /zadarztase); (astenersi da = sezadarzat od + gen); 2 se postenıt ; 3se obtenjat (imperf.)astensione n. zadarzanje

Page 63: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

62 Nino Spehonja, Associazione Lintver

astergere v. cistıtastersione f. cistıtuastinenza n. 1 postenje; 2zadarzanjeastio, astiosita f. 1 sauraznost; 2saurastvo (n.)astiosamente av. sauraztnoastioso a. saurazan (-zna)astrarre v. veulıecastringente p.p. zveznjen(zvesnjena)astringere v. 1 zvezint, zveznit(zveznen, zveznu, zvezin-ni /zveznita-inta) 2 narest skumıne (inbocca)astro f. zvıezdaastrologare v. strolihat (imperf.),(friul.)astrologo m. strolih (friul.)astrusamente av. cudnoastrusita f. 1 cudnost; 2 naumnostastruso a. cudan (-dna)astuccio m. koharastutamente av. kustnoastuto a. 1 furbac; 2 furbast 3kustanastuzia m. 1 kust (ted.); 2furbarıja; 3 modruost; 4 zavijanjeateismo f. 1 nevıera; 2 brezbozaateo m. navıernik, nevıernıkatleta m. borıvacatmosfera n. 1 nebuo (neba); 2hlıpatrio f. predhısaatro a. carin (-rna)atroce a. 1 neusmıljen; 2 srıep; 3strupen; 4 strasanatrocemente av. 1 neusmıljeno; 2saruovo; 3 srepuo, 4 strupenoatrocita f. 1 srepuost; 2 saruovost;3 strupenostatrofizzare v. posusıtattaccabrighe m. 1 barufon; 2zagolnjavac (f.: zagolnjauka); 3

razbuojnikattaccabottoni m. izikavacattaccamento f. zavezaattaccapanni m. 1 takapan; 2obesalo, obesılo (n.)attaccare v. 1 takat (par- za-); 2doluo(a)zt (dolozen, doluozu, doloz/ dolozıta); 3 stult (pod- pre- u-za-), (stulen, stulu); 4 takovat -avat-uvat: 5 spık-int-nit (za-); 6 parpet(parpnen, parpneu o parpeu, parpnı/ parpnıta); 7 zacet (zacnen);(attaccare a parlare = zacet guorıt);8 parblıskatattaccare (con la colla) v. kolatattaccare (cucendo) v. 1 parsıt; 2parsivat (imperf.)attaccare (assalire, avversare) v. 1najet; 2 popast (popaden); 3popadat (imperf.)attaccarsi v. 1 se sparjemat(imperf.); 2 se sprımit (perf.)attaccato p.p. 1 partakan; 2stuljen (pod- pre- u- za-); 3zaspıknjenattaccato (assalito) p.p. najetattacco n. 1 najemanje; 2 naıenjeattardarsi v. se oscajat (imperf.),(se oscajan)attecchire v. 1 sparjet (sprımen,sparjeu o sprejeu); 2 se sparjemat(gli innesti)attecchito p.p. sparjetatteggiamento n. 1 postenje; 2uozenjeatteggiarsi v. se darzat (se darzın,darzu / darzala, darzajse /darzajtase)attempato a. parlıetan (-tna)attendere (aspettare) v. cakat (po-pre- ve-); (san precaku ki bonpuobneu = ho atteso tanto che melo ricordero)attendere (volgere l’attenzione) v.

Page 64: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 63

1 badat; 2 stat zadaattentamente av. varnoattento int. var!attento a. 1 varjen; 2 atent(friul.); (stare attenti = ahtat,varvat)attento int. 1 var; 2 aga (aga, kibo sa = attenti (poveri noi) cosasuccedera ora)attenzione (cura) f. 1 skarb; 2brıga; 2 skarbnost; 3 mar, maranje(n.); 4 hran, hranaattenzione (applicazione dellamente) n. badanje (porre attenzione= zadrıet uha (zaderen))attenuamento, attenuazione n.1 olajsanje; 2 zlahnıenjeattenuare v. 1 olajsat; 2zlahnıe(a)tatterrare v. vrec na tla (mej varglona tla = sono stato atterrato)atterrire v. prestrastatterrito p.p. prestrasenattesa n. 1 cakanje; 2 upanje(speranza), (upanja)atteso p.p. ucakanattestare v. prıcatattestato n. pricevaloattiguo a. blıznjiattimo m. 1 maglıenje, maglenje,magne(ıe)nje (in un attimo = tu nomagnıenje); 2 moment (friul.)attingere v. tocıt (tocen, tocıu,toc(ı) / tocıta)attingitoio m. korac, korcattinto p.p. partocenattirare v. 1 parulıec; 2 parjubıt(fig. = attrarre); (parjuben,parjubu)attirato p.p. 1 parulıecen; 2parjubjenattitudine f. 1 parloznost; 2parpraunostattivita n. dıelo

attizzare v. parpihat ogınjattizzatoio f. pihalcaattizzatore m. podpihavacattizzatrice f. podpihaucaatto n. djanje (djanje grıavinge =atto di dolore)atto di dolore f. grıe(a)vinga(ted.); (recita l’atto di dolore = molgrıevingo)atto di dolore n. djanje grıavingeattonitamente av. zamaknjenoattonito p.p. zamaknjenattorcigliare v. 1 vıt (o-), (vıan,vıu, vı / vıta) 2 uijatattorcimento n. 1 ovijanje; 2uijanjeattorno av. oku, okua, okuo,okuole (tutt’attorno = scıelamaokuole; oku an oku; okuole anokuole); (guardarsi attorno = seogleduvat)attossicamento, attosicazione n.ostrupıenjeattossicare v. ostrupıetattrarre v. 1 parulıec; 2 parjubıt(parjuben, parjubu)attraversamento m. prehod(toponimo)attraversare v. 1 prehodıt; 2 itı cepo... +loc. (itı ce po tin kraj)attraversare un campo v. presıec+ acc.attraversare un fiume v. 1brodıt; 2 prepasat + acc.attrazione, attrattiva f.parulacnostattratto p.p. parjubenattraverso prep. 1 skuos,skuo(a)ze; 2 ce-z-s + acc.; 3carıe(a)s, cerıas ces + acc.; 4 cemez, gormez, gomez (verso l’alto),dolmez, domez + acc. (verso ilbasso); 6 ukrıs (in croce, ditraverso); 7 med + acc.

Page 65: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

64 Nino Spehonja, Associazione Lintver

attrezzatura f. posodaattrezzi n. rodje (o-), (di ognigenere)attrezzo f. grepa (per romper laterra)attrito n. glodanjeattuale a. donasnjiattualmente av. 1 sa; 2 tu tel cajtattuare v. dopunt, dopunit(dopunen, dopunu, dopun /dopunta)attuato p.p. dopunjenattuazione n. dopunıenjeaudacia f. kurazaaudace a. kurazastauditori m. poslusaukiaudizione n. poslusanjeaugurare v. 1 zelıet, zazelıet; 2nazdravjet, pozdravjet; 3napoveduvat; 4 augurat (it.)augurato p.p. 1 zazeljen; 2nazdravjenaugurio n. 1 znamuje; 2 zazelıenjeaumentabile a. narascenaumentare v. 1 narast (narasten,narastu); 2 zakladataumentato p.p. narascenaumento f. zakladaaura m. vıetricaureo a. zlataurora f. 1 zora; 2 prednen (m.)ausiliare m. pomocnıkausiliatrice f. pomocnıca (Marijapomocnıca = Maria ausiliatrice)auspicio f. 1 sac (ted.) 2 dobruotaausterita f. ostrostaustero a. ostar (ostra)Austria f. Austrijaautenticare v. veprıcat, zprıcatautenticita f. pravıcnostautentico a. pravautista m. 1 uoznık; 2 sofer(soferja); (friul.)auto f. auto

autoambulanza f. ambulancijaautocarro m. autokar (autokarja)autocorriera f. korıeraautomobile m. utumobilautonomia f. 1 samuost; 2 odvezaautonomo a. samsuoj (samasoja osamsuoja)autore m. pisateu (pisatelja)autorevole a. oblasten (-tna ooblastena)autorita f. oblastautorita (che ha autorita) m.oblastnıkautorizzare v. 1 oblastıt; 2 dovolıtautorizzazione n. 1 dovolenje,dovolıenje; 2 pravıcnost (f.)autotreno m. 1 autotren; 2 kamionautrice f. pisatelcaautunnale a. jesenskiautunno f. jesenava f. nona (friul.)avallare v. obecatavallato p.p. obecanavambraccio m. podlahatavanti av. 1 naprej, naprıej, naprı;2 pred, tasprıetavanti (piu) av. dejavanti e dietro av. 1 sprıet anzad(a); 2 naprej an nazajavanti a me, a te, a lui p.predmano, predtabo, prednjınavanti a noi, a voi, a loro p.prednam, predvam, prednjımavanzare v. stopnıt, stopint(stopnen), (avanzare le proprieragioni = zaguarıt suoje razone); (lastagione e avanzata = stagon jnaprej); (se ne do a te, non neavanzano a me = ce jih dan tebe,jih na bo mene (za me))avanzare (essere d’avanzo) v. 1ostat (perf.), (ostanen); 2 ostajat(imperf.)avanzata f. stopıenja (passo)

Page 66: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 65

avanzato (rimasto) p.p. ostan,ostajanavanzi f m plur. 1 ostajki 2 pomıje(f.), (alimentari), (plurale)avanzi del fieno f. plıeve (varz(varzi) plıeve domez urat = getta isemi (gli avanzi del fieno) giu per ilprato)avanzi di cucina f. pomıje (per ilmaiale)avanzi liquidi della lavorazionedel latte f. sıerota, sıerotvaavanzo m. 1 ostajak; 2 ponuosakavara f. uoharnıca (ted.)avariato a. shudjenavarizia f. uoharnıja (ted.)avaro a. uoharan (uoharna); (ted.)avaro m. uoharnik (ted.)avellano f. lıeskaavello n. grobisceavemaria f. 1 jutarinca, jutranca,jutrinca (la mattina); 2 vicerinca,vicernica (la sera)avena m. ovasavere (beni) n. premozenjeavere v. mıe(a)t, imıe(a)t (soloimperf.), (ıman o man), (man, mas,ma, mamo, mata, majo), imeu omeu, imej o mej / imejta o mejta);(non e ausiliare; l’ausiliare italianoviene sostituito dal verbo bıt =essere: ho fame = san lacan; homangiato = san snıedu. Tuttaviamıet + infinito diventa una specie dicondizionale: man ıest = dovreimangiare; j mıelo ratat = avrebbedovuto accadere.)avere a che fare v. mıet difa(man, meu); (friul.)avere ascendente v. (i)mıet glasavere autorita v. (i)mıet muocavere bisogno v. bit potrıebanavere buon odore v. disat (disın)avere cattivo odore v. smardıet

avere compassione v. se usmıl(i)t(se usmılen)avere cura m. 1 hranıt; 2 skarbıetavere difficolta v. stantatavere dispiacere v. se zdıet huduoavere fame, sete v. bıt lacan, bıtzejanavere freddo v. 1 zmarzovat; 2 bıtmras (mej mras = ho freddo; tejmras = hai freddo)avere freddo (tremare per ilfreddo) locuz. se trest za mrazanavere fretta v. se mudıt(impersonale: se mudı, sej mudıelo)avere freddo nei piedi v. zebst(po- pre- ve- ), (zebe, je zeblo), (hofreddo ai piedi = me zebe);(impersonale)avere i pantaloni rotti v. kazatrit (kazen rit); (ma anche essere inmiseria)avere il permesso v. smıet(smıen, smeu, smej / smejta)avere il singhiozzo v. se kucat, seklucat (impersonale); (se kluca, sejklucalo)avere in astio v. (i)mıet na pıkuavere in mente v. (i)mıet u mısli(ıman u mısli)avere intenzione v. 1 namıenit,namenıt (namıenen); 2 nameruvat-avat -ovat; 3 namıert (namıeren,namıeru, namıer / namıerta);(namıert s puso = puntare il fucile)avere le vertigini v. se motıt(impersonale: se mote, sej motılo),(me se mote = ho le vertigini)avere luogo v. 1 se gajat; 2 segodıt, se zgodıt (impersonale), (segodı, sej godılo)avere nostalgia v. pogresıt(pogresin, pogresıu, pogrıes /pogresıta); (san te pogresıu = avevonostalgia di te (mi mancavi))

Page 67: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

66 Nino Spehonja, Associazione Lintver

avere nausea o ribrezzo v. segrauzat (impersonale); (se grauza,sej grauzalo); (me se grauza = horibrezzo); (ted.)avere nome v. se klıcat (se klıcen,se klıcu, klıcse / klıctase)avere paura v. se bat (se bojın, sebau, buo(a)jse / buo(a)jmose /buo(a)jtase)avere pazienza v. potarpıet(potarpın, poparpeu, potarpı /potarpıta)aver pieta v. se smılit, se smılt(u-), (se smılen, se smılu, smılse /smıltase)avere premura v. se mudıet, semudıt (impersonale); (se mudı, sejmudılo)avere rimorso v. bolıat kusencjaavere sensazione di formicolionelle mani v. imıet cıuke(intorpidimento nelle mani quandosi passa improvvisamente dal granfreddo al caldo)avere sete v. bıt zejanavere sforzi di vomito v. itı narikanjeavere sotto i piedi v. mıet tapodpetoavere un infarto v. doletıet(doletın, doleteu); (impersonale: gajdoletıelo = ha avuto un infarto)avere un lapsus v. se zarec (sezarecen, se sareku); (di solito: mesej zarekluo = ho avuto un lapsus)avere un rutto v. se rıgint-nit(impersonale); (se rıgne, sej rıginlo;me sej rıginlo = ho avuto un rutto,ho ruttato)avere una paralisi v. doletıet(doletın, doleteu)avere vergogna v. bıt spot (mejspot = ho vergogna, mi vergogno)avere voglia v. se dat

(impersonale), (se da, se dalo), (mese na da = non ho voglia); 2 udurat(di dare)averi n. 1 imıetje; 2 posestvo; 3premozenje (beni ereditari)averla f. slakoperincaavidamente av. samagudnoavidita f. nagudnostavido a. samahudan (samahudna)avo m. nono (friul.)avulso a. pretarganavvalere v. nucat (ted.)avvalersi v. 1 se upıerat; 2 semesat (se mıesan), (darsi da fare)avvallamento n. znızanjeavvalorare v. omocnıe(a)tavvalso p.p. nucan (par- pre-(assai))avvampare v. zagorıe(a)tavvantaggiamento n. zbuojsanjeavvantaggiare v. zbuojsatavvedersi v. 1 se dovizat; 2 sezavıedet; 3 se zavısatavvedimento n. 1 zavıedenje; 2dovizanjeavvedutezza f. prevıdnostavveduto a. prevıdenavvelenamento n. ostrupıenjeavvelenare v. strupıet, strupıt (na-o- po- u- ve- za-), (strupın ostrupejen, strupıu o strupeu)avvelenato p.p. strupjen (na- o-po- u- ve- za-)avvenenza f. lepota, lepotıjaavvenimento f. 1 godba, zgodba,zgodbica; 2 nagnojba; 3 godovınja,zgodovına; 4 ratovanje; 5 izhaja,izhajanje (f., n.)avvenire v. 1 ratat (perf.), (z); 2se godıt (perf.), (z-), (se godı, sejgodılo), (e avvenuto cio che nessunosi aspettava = sej godilo kar majdannıa bıu rajtu); 3 ratuvat -avat -ovat(avvengono cose mai sentite =

Page 68: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 67

ratuva usega o ratuva kar se nia majculo); 4 tocat (imperf.),(impersonale), (friul.)avvenire (in avvenire, per... ) av.za naprejavventare v. 1 vrıec (varzen,vargu, varz / varzıta); 2 metat(imperf.)avvento m. adventavventura f. zgodba, zgodbicaavveramento n. resnıcanjeavverare v. resnıcatavverarsi v. 1 se gajat; 2 se godıt;3 tocat (impersonale), (friul.); (segodı, sej godılo)avversamente av. naspruotavversare v. 1 najet (najımen); 2sourazt (sourazen, sourazu, souraz);3 se upıerat pruotavversione f. so(a)uraznostavversita f. 1 skoda; 2 nasrecaavverso a. skodlıu (skodlıva)avvertenza m. marin (marna)avvertimento m. marinavvertire v. 1 posjat marin; 2klıcat (klıcen, klıcu, klıc / klıcta); 3se oglasıt (se oglasın)avvezzare v. 1 navast (par-),(navaden, navadu, navad /navadta); 2 navadit (par-); 3navajatavvezzarsi v. 1 se parvadit; 2 separvast; 3 se navadit (imparare); 4se navast (imparare)avvezzo a. vajen (na- par-); 2navaden (par-)avviamento n. 1 zacenje,zacenjanje; 2 zacetak (m.)(zacetka); 3 zacet (m.) (zacetka)avviare v. 1 zacet (zacnen, zaceu,zacın / zacnıta); 2 nacnıt - ınt(nacnen, nacnu o naceu, nacın /nacnıta); 3 nacenjatavviarsi v. 1 se pobrat; 2 itı (gren)

avvicendamento f. menjavaavvicendare v. menjat, menjavatavvicinamento n. parblızanjeavvicinare v. 1 blızat (par- z-); 2parblızt; 3 parmaknıt-int,parmaknıt-int blızo (parmaknen,parmaknu, parmakni / parmaknıta)4 parluozt (parlozen)avvicinarsi v. 1 se blızat (par-); 2parstopnıt-ınt, parstopıt(parstopnen, parstopnu, parstopni /parstopnıta); 3 se parluo(a)zst (separlozen, se parluozu, parlozıse /parlozıtase); 4 se pardruzıt; 5parhajat (imperf.)avvicinato p.p. blızan (par- z-), 2parmaknjen; 3 parstopnjenavvilimento n. ponızanjeavvilire v. ponızatavvilirsi v. 1 obupat; 2 se zalvatavvilito a. 1 kılou, kılu (kılova); 2oklatjenavviluppare v. zavıtavviluppato p.p. zavıtavvinazzato a. 1 pjan (pjana); 2parpıtavvincere (sedurre, attrarre) v.parjubıt (parjuben, parjubu)avvincere (legare) v. 1 ovıt; 2povezat, zvezatavvinto p.p. zvezanavvinghiare v. 1 objet, obıet,objemat (obımen, objeu, obım /obımta) 2 sparjet (sprımen, sparjeuo sprejeu) 3 zagrıb-at - ovat -uvatavvinghiato p.p. 1 objeman, 2objetavvinto p.p. parjubenavvio m. 1 zacet (zaceta); 2zacetak (zacetka); 3 zacenje,zacenjanje (n.), (zacenja)avvisare v. 1 vizat; 2 vizavat -uvat-ovat; 3 posjat marin; 4 zavısat(ted.); 5 se oglasıt (se oglasın)

Page 69: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

68 Nino Spehonja, Associazione Lintver

avvisare (chiamare) v. klıcat (po-),(klıcen, klıcu, klıc / klıcta)avvisato p.p. vizan, zavısan (ted.)avviso m. 1 marin (marna); 2znamunje (n.); a mio avviso = namuojin znanje; 3 zglasılo; 4 kazalo;5 zavısa; 6 glas (plurale: glası oglasuovi); 7 oklicuvanje(matrimoniale)avvistare v. zagledatavvistato p.p. zagledanavvitare v. 1 uıt, vıt (na- o- par-za-), (uıe(a)n, uıu, uı / uıta); 2navıt, parvıt, zavıt (navıan, navıu,navı / navıta); 3 vijat (na- o- za); 4saraufat (za-), (ted.)avvitato p.p. 1 uıt, vıt (na- o- par-za-); 2 saraufan (za-), (ted.)avvitatura n. uijanje, navijanjeavvizzire v. 1 opahnıt -int; 2 uedlit(za-); (impers.)avvizzito a. uedu (uedla)avvizzito p.p. 1 opahnjen; 2prepasanavvocato m. avokatavvolgere v. 1 uıt, vıt (na- o- po-par- za-), (uıe(a)n o uıje(a)n, uıju ouıu, uı / uıta); 2 navıt, zavıt

(navıan, navıu, navı / navıta); 3vijat (na- o- za); 4 saraufat (za-),(ted.)avvolgimento n. zavijanje,ovijanjeavvolto p.p. uıt (na- o- po- za- )azienda n. gaspodarstvoazienda agricola f. kumetıjaazionare v. parzgatazionare il laskotac v. laskotatazione n. dıeloazzannare v. klat (o-); (kojen, kluo koju, koj / kojıta)azzardarsi v. se upatazzardato a. obaran (obarna)azzeccare v. trefıt (indovinare)azzeccato p.p. trefjenazzimare v. nastımat (ted.)azzimo a. naslan (naslana)azzittire v. mucat (mucın, mucu,muc / mucajta)azzoppare v. ocotatazzoppato p.p. ocotan, ocuotanazzuffarsi v. 1 se popast; 2 sepulıt; 3 se sklat (se skojen, se sklu,skojıse / skojıtase)azzurro a. celest (friul.)

B

babau m. 1 babau; 2 marazbabbeo m. 1 marha; 2 bazaual(friul.); 3 joj (joja)babbo m. tata declin.: tata / tat /tatu o tat / tat / z tatan / par tatuo par tatbabbaccio a. nauman (naumna)babbuccia m. zek; 2 skarfarot(friul.)bacato a. 1 piskau (piskava); 2

carjau (carjava); 3 carjavast; 4carvaıeden (carvaıedna); 5 carven; 6hudbacca f. morabacca di mirtillo f. carnıcabacca della rosa canina f. 1kopıca; 2 sepuncabacca di sambuco f. bazovınabacca di tasso f. tısabaccala m. bakala

Page 70: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 69

baccano n. 1 uekanje; 2 arjujenje;3 uriskanje (strillio); 4 rapotanjebaccello d’aglio m. stroh cesnakabaccello f. 1 kozla (friul.?); 2 strohbaccello (ancora verde ecommestibile) f. uaına (friul.)bacchetta f. 1 sıba; 2 uısca(friul.); 3 palcabacchettare v. ujscat (friul.)bacchettata f. ujscada (friul.)bacchettona f. bigota (friul)bacchettone m. bigot (friul.)bacchettoneria, bacchettonismof. bigoterıja (friul.)bacchiare v. klatıt (o-)(klaten)bacchiata n. klatıenjebacchiato p.p. oklatjenbacchio f. latabacheca f. vetrınabacherozzo m. carvıcbachi da seta m. plur. 1 carvje(darzat carve = allevare bachi daseta); 2 kavalıeri (friul.)baciare v. 1 busat (po- u-)(busujen, busuvu, busuvi / busuvta);(friul.); 2 busint -nit (do- o- par-po- pre- u- ve-), (busnen, busnu,busin / businta); 3 busovat -uvat-avat (po- u- )baciato p.p. busnjen (po-)bacinella, bacile m 1 cadın; 2ramına (tutti e due friul.)bacino (conca) m. kot, kotlına(topon.)bacio f. busca, busca, businca(friul.)baciucchiare v. 1 obusavat, -ovat,-uvat; 2 polizuvat, -uvat, -avatbaco m. caru (carva)bacolino m. carvıcbacucco a. bakukbacucco m. staracbada v. badanje (tenere a bada =varvat, badat)

badare v. 1 badat; 2 marat; 3kurıt; 4 stat zada (bada a nonsporcarti = gled se na umazat)badato p.p. 1 badan; 2 maran; 3kurjenbadile f. lopatabaffi m. mostaci, mustacibaffone m. mostacar (mostacarja)baffo m. mostacbaffuto a. mostacastbagaglio m. fagot (friul.)bagatella f. 1 malenkost; 2otrocarıja; 3 fufinja (friul.)baggianata f. 1 naumnost; 2bojada (friul.)bagliore f. 1 blıska; 2 svetloba; 3blisk (di luce), (m.); (un bagliore disperanza = an blısk trosta); 4 zarbagnare v. mocıt (o- po- pre- u- ve-z- za-), (mocen, mocu o mocıu, moc/ mocıta); 2 oblıt (oblıen o oblıan,oblıu); 3 starkat; 4 parlıt (le piante)bagnare gocciolando v. okapatbagnata, bagnatura n. mocıenjebagnato a. mokar (mokra)bagnato p.p. mocen (o- po- pre- u-ve- z- za-); 2 pokropjen; 3 porosjen(appena); 4 starkan; 5 parlıtbagno m. banjobagolaro m. barovık (ujı, ujı tartobarovık, de ostane stanovık = torci,torci il giungo di bagolare, cherimanga resistente)bagordare v. lumpatbagordo m. lumpbagordo (baldoria) f. lumparijabaiare v. lajat (po-)baiata f. bojada (friul.)baiocco m. sudbalbettare v. 1 jecat, jekat, (za- ),(jecen, jeku, jec / jekajta); 2klepetatbalbettio n. jecanjebalbuzie n. zajecanje

Page 71: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

70 Nino Spehonja, Associazione Lintver

balbuziente m. 1 barboton(friul.); 2 zajecavac (f. = zajecauka)balcone m. 1 gank; 2 balkonada(f.), (friul.)baldoria n. 1 uekanje; 2preluhtanjebalena f. balenabalenamento n. bliskanjebalenare m. se bliskatbalenio n. bliskovanjebaleno m. blıskbaleno (attimo) n. magnenje,magnıenje (tu no magnenje = in unbaleno)balera m. brejar (brejarja)balestruccio f. pigurıdabalia n. dojılobalıa f. oblast (in balia del vento =na muoc vıetra)balla (frottola) f. bala (friul.)balla (fandonia) f. 1 pravca; 2venasanje (n.)ballare v. 1 plesat (po-), (plesen,plesu, ples / plesajta); 2 tancat(ted.)ballare a volonta v. se veplesat(veplesen, veplesu, veplesise /veplesajtase)ballata m. ples (plesa o plesu)ballatoio m. paju (pajula opajuola), (friul.)ballerina f. plesaukaballerina f. flıska, plıska (uccello)ballerino m. plesavacballo n. plesanje; 2 tancanje (ted.);3 ples (plesa o plesu), (m.); (pistada ballo = brejar), (friul.)); (andareal ballo = itı na ples); (essere alballo = bıt na plesu); (venire dalballo =pridt s plesa)baloccarsi v. se kozinat (otroc sekozinajo = i bambini si baloccano)balordaggine f. norcastnostbalordamente av. naumno

balordo m. marhabalordo a. marhastbalsamare v. balsamatbalsamo m. balsambaluardo m. branıkbalza (dei vestiti) m. kamuf (friul.)balza (dirupo) f. skarpada (friul.)balzano a. cudan (cudna)balzare v. 1 skocıt, skocnit, -int(od-, po-); 2 veburt, veburit(veburen, veburu); 3 skacen(imperf.)balzare sopra v. hlopnıt (hlopnen,hlopnu)balzato fuori p.p. veburenbalzellare v. 1 tancat (ted.); 2poskakuvat, -uvatbalzo m. skocbambagia m. bombazbambina f. cicıcabambinaggine f. otrocarıjabambinata, bambocciata f.otrocıjabambinello m. otrocıcbambineria n. otrocenje,otrocıenjebambinesco a. otroskibambino m. 1 mal (piccolo); 2otrok (plur.: otroc / od otruok /otrokan / otroke / z otrokmı / parotrokah); 3 puobicbambocceria, bambocciata n.otrocarıjabamboccio, bamboccione m.pipinot (friul.)bambola f. 1 pipına (friul.); 2pipınca; 3 puncicabamboleggiare v. otrocarıtbanale a. 1 namaran (namarna); 2nauman (naumna)banalita f. 1 namarnost; 2naumnostbanana f. bananabanca f. banka

Page 72: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 71

banchettare v. se prejedovat,-uvat, -avatbanchiere m. bankıer (bankıerja)banco m. 1 klop; 2 bankbanco di giaia m. prod (toponimo)banda (lato) m. krajbanda (compania di persone) f.klapa (friul.)banda (lamiera) m. bandabanderuola f. filafela (si ku filafela= sei una banderuola)bandiera f. bandıera (it.)bandire v. 1 prepovıedat; 2pregnat (prezenen, pregnu, prezen /prezenıta); 3 zapodıt; 4 preganjat(imperf.), (preganjan, preganju,preganj / preganjta)bandito p.p. 1 prepovıedan; 2pregnan; 3 preganjanbandito m. 1 razbuojnik; 2 bandıt(friul.)bando n. odganjanje (mettere albando = odgnat, zagnat,prepovıedat)bando (avviso) m. arzglasbandolo m. konacbandone m. bandon (it.)bar m. bar (bara)bara f. kasa, kaselabaracca m. 1 fudar (ted.); 2baraka (f.)baraonda n. 1 rausanje; 2 uekanje;3 sepetanje; 4 boj (kajsan boj = chebaraonda), (m.); 5 ravejbarare v. gajufat (o-)baratro f. hlo(a)bocına (toponimo)barattamento f. zamenjavabarattare v. 1 menıt (za- z-); 2menjavat; 3 baratatbarattato p.p. 1 menjen; 2 baratanbaratto f. 1 baratıja; 2 zmenjava,zmenıtu (zmenıtve)barattolo f. skatla, skatulabarba f. 1 brada; 2 pıca, pıco (m.),

(pizzo), (pıca o pıcu); (fare la barba= se brıt (se brıjen, imperf.), seobrıt (perf.))barbabietola f. bjetulabarbagianni m. cukbarbaramente, barbescamente,barbaricamente av. 1 saruovo; 2srepuo(a)barbarie f. srepuostbarbaro, barbaresco a. srıe(a)pbarbatella f. flancabarbicare v. spognat (spozenen)barbiere m. barbıer (barbıerja)barbio m. barbarbone m. dugobradacbarbugliamento n. glodanjebarbugliare v. glodatbarbuto a. bradastbarca f. barkabarcollamento n. premıetanjebarcollare v. se premıetat (daubriachi)bardana (pianta) f. torıcabardare v. okomatatbardatura m. komatbarella f. barela, burela (friul.)barile m. 1 sod; 2 barıla, barıgla(f.)barlume n. 1 mracıenje 2 mrak(m.)baro m. galjufbarocco (strano) a. cudan (ideabarocca = cudna mısu)barra f. 1 graja; 2 mejabarricare v. 1 zagradıt; 2zaklostratbarricata f. grajabarriera f. zagrajabaruffa f. 1 barufa, barufanje (n.);2 kreganje; 3 boj (m.), (kajsan boj= che baruffa)baruffare v. 1 se magat; 2 se tuc(se tucen, se tuku, tucıse /tucıtase); 3 se lasat (figurativo =

Page 73: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

72 Nino Spehonja, Associazione Lintver

tirarsi i capelli)baruffone m. 1 barufant,barufantar; 2 bagabuntbarzelletta f. barzeletabasare v. se zanest (se zanesen)base n. 1dne; 2 danabase della meda n. nisce (d-)basilico m. bazılih (friul.)bassamente av. 1 nızko; 2hlo(a)bokobassezza, bassura f. nıznostbasso a. nıcast (uomo basso =nıcast moz); 2 nızak (nızka); (acquabassa = uo(a)da nızka)basso (in basso) av. nızkobasso m. bas (voce di)bassura f. dolina (di luogo)basta av. 1 dost; 2 fertig (daarrabbiati); (ted.)basta int. 1 dost, zadost; 2 ratbastare v. 1 bıt zadost; 2 zadostıt;3 na kor ku... + infinito (basta (esufficiente) parlare = na kor kuguo(a)rıt)basto m. sedlo (toponimo)bastonare v. 1 tuc (o- po- s-),(tucen, tuku, tuc / tucıta); 2 kecat;3 kecint -nit (o- po-), (kecnen,kecnu, kecin / kecinta) 4 mlatıt(na- o- po-), (mlaten); 5 kesat (na-o- po- ve-); 6 gejzlat; 7 zlupıt(zlupen, zlupu, zlup / zlupıta); 8hrestat (picchiare forte), (o- po- s-);9 sıbat (picchiare con la sıba =verga) 10 nagerıt (nagerın, nageru),(san mu ih nageru = gliele ho dato)bastonare (sulla schiena) v.harbutatbastonata n. kesanjebastonato p.p. 1 namlatjen; 2nakesan; 3 okesan; 4 ohrestanbastonatura n. 1 obutanje; 2kesanjebastoncino f. 1 palcica; 2 spıca

(san ku tana spıc = sono come suun bastoncino ( = sonoimbarazzato)); (ted.)bastone f. 1 palca; 2 batıca; 3 sıba(verga)batacchiare v. 1 tonkat; 2nabıerat (con la campana piccola)batacchiata n. tonkanjebatacchio della campana m. izıkbatata m. sladak kompıerbatocchio f. palcabatosta (zuffa) m. kregbatosta (disgrazia) f. nasrecabatacchio della campana m. izık,jezıkbattaglia f. 1 ujska (guerra); 2 boj(m.)battagliare v. ujskovatbattaglio m. izıkbattaglione m. batajon, bataljon(friul.)batte la mezzanotte locuz. urabıje punocibattente (imposta di finestra) m.skur (friul.)batter d’occhio (in un...) locuz.tun lampbattere v. 1 bıt (bıjen o bıen, bıu,bı / bıta); 2 bijat (na- pod- par-za-); 3 tuc, stuc (o- par- po- ve- za-s-); 4 natukat, natuc (picchiare),(par- po- ve- za-), (natukan onatucen, natuku, natuc / natucıta);(batte l’ora = tuce ura); (battemezzogiorno = tuce pudan); 5pluskat (picchiare o battere le mani= pluskat na roke); 6 mlatıt (na-),(mlaten), (picchiare); (battere ilgrano = mlatıt use(i)nıco); (batterei denti = klepetat zobe); (battersela= utıekat, jo udart); 6 klepatbattere (sconfiggere) v. omagatbattere alla porta v. potarkat(potarkat na okance = battere alla

Page 74: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 73

finestrella)battere dal di sotto v. 1 podbıt(-ıjen); 2 podbijat (imperf.)battere i denti v. klepetat zobebattere il grano v. mlatıt usinıcobattere l’ora v. bıt (ura bıje =l’orologio suona le ore)battere la falce v. 1 klepat (o- po-ve- s-), (klepan o klepjen, klepu,klepı / klepajta); 2 klepovat -avat-uvat (klepujen, klepuvu, klepuvi /klepuvajta)battere le mani n. pluskat na rokebattere via v. 1 otuc (otucen); 2otukat (otukan, otuku)batteria f. baterıja (it.)battersela v. jo udart (jo udaren,jo udaru, udarjo / udartajo oudaritajo)battesimale a. karstnibattesimo m. karstbattezzare v. karstıt (o- po-),(karsten, karstu, karstı / karstıta)battezzato p.p. karscen (o- po-),(karscena)battibecco n. kreganjebattibaleno m. lamp (in unbattibaleno = tun lamp, tu an lamp,(friul.)battimano n. 1 pluskanje; 2pjuskanje (schiaffeggiamento)battimento n. 1 tepenje; 2klepanje; 3 klep (m.)battista m. karstnık (San GiovanniBattista = Svet Ivan Karstnık)battistero m. 1 battisterbattito, battuta m. taktbattocchio della campana m.izıkbattuto p.p. 1 tucen (o- par- po-ve- za- s-); 2 omlaten; 3 potarkan;4 pluskan (schiaffeggiato)batuffolo mbo(a)mbas.baubau n. 1 strasılo; 2 maraz (m.)

baule m. baul (it.)bava f. slıevabavare v. slıe(a)vt (o-), (slıaven,slıavu)bavero m. golar (golarja); (friul.)bavoso a. slıevastbavato p.p. oslıevjenbazzecola f. 1 malenkost; 2otrocarıjabazzicare v. obiskovat (obiskujen)be av. dobro (bene)beatamente av. blazenobeatificare v. 1 blazıt; 2 gonobıtbeatificazione n. 1 zvelıcanje; 2blazienje: 3 gonobıenjebeatitudine n. 1 veselıcanje,zvelıcanje; 2 blazenost, blazenuostbeato a. 1 zvelıcan; 2 blazenbeccaccia f. picoca (friul.)beccare v. pıkat (ars- o- po- pre- s-ve-); 2 pıkint -nit (po- u-), (pıknen,pıknu, pıkin / pıkinta)beccata f. 1 pıka; 2 pıkanje (n.)beccatura n. pıkanjebeccato p.p. 1 pıkan (o- par- pod-pre- s- ve-); 2 pıknjenbecchettare v. opikovat -uvat,avatbecchettio n. opikovanjebecco f. 1 pıuka; 2 pık (m.)becco (zool.) m. uconbefana f. befanaBefana (festa della) m. Sveti trijeKrajibeffa n. zasmehovanjebeffarsi v. 1 zazmagovat, -uvat; 2se posmehovat (se posmehujen, seposmehuju)beffare v. 1 zasmehovat(zasmehujen); 2 sfatatbeffeggiamento n. 1 spodıelanje;2 zasmehovanje ; 3 zasramovanjebeffeggiare v. 1 se spodıelat (ted.);2 zasramovat; 3 sfatat

Page 75: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

74 Nino Spehonja, Associazione Lintver

beffeggiatore, beffatore m. 1spodıelovac; 2 zasramovavac; 3zasmehavac (f. = zasmehauka)bega f. zadıevabelamento, belato n. belıenjebelare v. belıt (za- ), (belen, belu,bel / belıta)bellamente av. lepuo(a)belletta m. iglenbelletto m. roset (rossetto); (it.)bellezza f. lepota, lepotıjabellico a. ujskou (ujskova)belligeranza n. uiskovanjebellimbusto m. galandın (friul.)bello (infantile) a. pepenbello a. 1 lıe(a)p; 2 fajan (je bluafajno = era bello), (ted.); (sul piubello = go(r) na te lıepe); (a bellaposta = napuosto)belta f. lepota, lepotıjabelva f. zverınaBelzebu m. Lucıferben ti sta! int. 1 nale; 2 pru testojıbenche cong. 1 ce pru, ceprau; 2cetud, cetudi; 3 ceglıh; 4 useglih kibenda f. zavezabendare v. zavezat (zavezen)bendatura n. zavezanje, zavesılo,poveza ¡(f.)bene (buono) av. 1 dobro; 2 fajno(ted.) (dobro kaze, kaze fajno =promette bene); (bene gli sta = prumu stoji); (voler bene = imıet rad,jubıt); (bene, bene = pru dobro)bene (giusto) av. 1 pru; 2 rad(volentieri)bene n. 1 to dobre; 2 dobruata;(f.), (favore)beneamato a. dragbenedetto p.p. 1 zegnjen (par- po-pre- u- ve-); 2 zegnan, (par- po- pre-u- ve-), (ted.)benedire v. 1 zegnit -int (po-),

(zegnen, zegnu, zegni / zegnita); 2zegnat (po-), (zegnan, zegnu); 3zegnuvat -avat -ovat (ted.);(benedire le case = pozegnjavat,-uvat, -ovat hıse); (il sabato santo siporta a benedire le uova = na velıkosabote se nose pozegnjavatzegnanco); (che Dio vi benedica =Buog van loni); (Dio vi protegga =Buog vas var); (il sacerdote verraoggi a benedire la casa =Go(a)spuo(a)d pride donaspozegnjavat hıso)benedire i morti v. kropıt (po-)benedizione m. zegan (zegna);(ted.)benedizione pasquale f. zegnanca(cibi)benefattore m. dobruotnikbenefattrice f. dobruotnicabeneficare v. obdarıt (obdarın)beneficenza f. dobrotlıvostbeneficio f. dobruotabenemerenza f. zaslugabeneplacito f. vojabenestante m. sjor(-an) (sjorna),(friul.)benessere (abbondanza) f. obıunostbenestante m. bagatazbenevolenza f. 1 dobravoja; 2raduost; 3 dobrotlıvostbenevolmente av. raduo(a)benevolo a. dobrotlıubenfatto a. lıepbeni (eredita) n. premozenjebeni (merce) n. blaguo(a) (blaga)benignamente av. dobrotlıvobenignita f. 1 dobrotlıvost; 2mılostbenigno a. 1 dobrotlıu; 2 mıu(mıla)benino av. pru (per benino =takuok gre pru o takuok gre)beninteso av. 1 cenrec; 2 za rec; 3

Page 76: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 75

pru za pru (per la verita)benissimo av. zlo dobrobenone av. pru dobrobensı av. sigurno (affermativo)bensı cong. pa, le pa, (con valoreavversativo: non ha grandinato,bensı piovuto forte = nıe(a) potuklo,pa j bla plotabentornati av. lepuo uarnjenibenzina f. benzınabenzinaio m. benzınarbeona f. pijanka, pjankabeone m. pijanac, pjanacberciare v. uekatbere v. 1 pıt (na- od- par- po- za-),(pıe(a)n, pıu, pi / pıta); (berecentellinando = pokusat); (darla abere = jo dajat pod (tapod) nuos); 2pupat (infantile), (po-); 3 bleukat(di animali)bere a garganella v. klunkatbernoccolo f. 1 ruog (roga); 2 bulaberretto(a) f. kapabersagliare v. postrejovat -avat,uvatbersaliere m. bersalıerberta n. posmehovanjeberteggiare f. spodıe(a)lat (ted.)bertovello m. bartolınbestemmia f. 1 kletva; 2 kletvina,kletvinjabestemmiare v. 1 klet (pre- ve-za-); (kunen, kleu, kun / kunta okunıta); 2 kunt, kunit (kunen, kunu,kun / kunta o kunıta); 3preklinjovat -uvat - avat; 4 sentovat(sentujen); 5 porkinat (volgare,friul.)bestemmiato p.p. 1 klet (po- pre-u- ve- za-); 2 kunenbestia f. zvına (faticare come unabestia = fadjat ku zvına)bestiaccia, bestione f. zveracnabestiale a. zvınski

bestialita f. zvınstvobestialmente av. zvınskobestiame f. zvınabestie selvatiche f. dujacnabettola f. betulabetulla f. brıezabevanda f. pijaca, pjaca(soprattutto bevande alcooliche)bevitore, bevone m. pjanacbevitrice, bevona f. pjankabevucchiare v. sarkatbevuto a. opıt (ubriaco)bevuto p.p. 1 pıt (na- od- po- pre-ve- za-); 2 pobleukan (avidamente)Biacis n.plur. Bjacabiada n. zıtobiancastro a. bejokast, bijaukastbiancheggiamento n. belıenjebiancheggiante a. bejokastbiancheggiare v. belıet, belıt(belın o belejen, beleu)biancheria n. perılobianchezza f. belınabianchiccio a. bejokastbianco f. 1 belına; 2 bıelo (n.)bianco a. bıe(a)u (bıe(a)la);(diventar bianco = pobelıet)bianco d’uovo m. be(i)jakbiancospino m. tarın (tarna)biascia f. 1 plunja; 2 slınabiascicare v. mjaskat (po- ve-),(mangiare svogliatamente;pronunciare male le parole)biascicare v. 1 mjaskat; 2 vecıt(masticare lentamente)biascicato p.p. mjaskan (po- ve-)biasimare v. 1 zmagat (po- pre-ve- za-), (ted.); 2 hudıet (po- pre-ve- za-), (hudejen, hudeu, hudı /hudıta)biasimato p.p. zmagan (zmagana)biasimo f. zmagabibbia n. sveto pısmo (libro sacro)bibita f. pijaca

Page 77: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

76 Nino Spehonja, Associazione Lintver

bica f. kopa (di fieno); (base dirami = (d)nisce)bicchiere f. 1 taca (friul.); 2 glaz(glaza), (ted.)bicchiere di vino m. taj; (friul.);(andiamo a bere un bicchiere =gremo pıt an taj)bicchierino f. 1 bicerın (friul.); 2tacica (a breve; non confondere conpettirosso = tacica)bicicletta f. bicikletabidella f. bidelabidello m. bidelbidonata f. gajufıja, galjufıjabidone m. bidonbiecamente av. hudobnobieco (obliquo) a. pocarıesan (-sna)bieco (malvagio) a. hudoban(hudobna)bieda, bieta, bietola f. bleda(friul.)biforcare v. se krizatbifolco (contadino) m. kumetbiforcazione, biforcatura m. 1ruogja; 2 krızbiforcazione (di rami d’albero) f. 1krukja; 2 ruogjabighellonare v. 1 lajhat; 2pohajat; 3 spancıerat (tutti imperf.)bighellone m. lajhovac (lajhovca)bigio a. sıubiglia f. 1 balca; 2 scınka (giocare abiglie = scınkat)biglietto m. biljet (friul.)bigiotteria f. rapotıjabigodino m. bigodın (friul.)bigoncia m. cebar (cebra)bilancia f. 1 bilancja, bilanca; 2peza (grande), (friul.); 3 decimalbilanciamento n. uglıhanjebilanciare v. uglıhat (po-)bilanciatamente av. uglıhanobile f. zucbile (collera, sdegno) f. jeza

bilia f. balca (pallina)biliardo m. biljardbilico (stare in) locuz. stat ku tanapalc (stojın), ( = stare come sulbastone)bilioso a. 1 karfutast; 2 sardıtbimba f. cicıcabimbo m. puobicbimestre m. dvamıescabina f. bına (di pane)binario m. binar (binarja)bindolare v. gajufatbindolata f. gajufabindoleria n. gajufanjebindolo f. 1 ka(o)lourat (arcolaio);2 gajufa (fig.), (raggiro)binocolo m. binokulbioccolo m. flok (floka)biondeggiante a. rumenast,armenastbiondeggiare v. rumenıet,armenıetbiondo a. 1 bjondast; 2 bejokast; 3rumenastbipartire v. prelomıtbipartizione f. 1 ruogja; 2prelomıtvo (n.)bipede indecl. dvıehnogbiracchio f. cunjabirba m. malandrın (friul.)birbantaggine f. gajufıjabirbante m. galjufbirbanteggiare v. gajufatbirbanteria f. gajufıjabirbantesco a. malandrınastbirberia f. gajufıjabirbo m. galjufbirbonaggine, birbonata f.gajufıjabirbone m. 1 mostacın; 2malandrın (friul.)birboneggiare v. malandrinatbirboneria v. gajufıjabirbonesco a. galjufast

Page 78: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 77

bircio a. loskastbirichinata f. otrocerıjabirichino a. mostacınbirichino m. skratbirillo m. kıgel, kıgeu (kıgla okıgela)biroccio f. karoca (friul.)birra f. bıe(a)rabirreria f. birerıjabis av. dvakratbisaccia f. turbabisavolo m. biznonobisbetico m. izikavacbisbigliamento n. sepetanjebisbigliare v. sepetat (po- ve-)bisbigliato p.p. posepetanbisbigliatore m. sepetavacbisbiglio n. posepetanjebisbiglıo n. sepetanjebisboccia n. 1 guoldanje; 2preluhtanjebisboccione m. guoldovacbiscia f. 1 kaca; 2 uoz (nera)biscotteria f. zladcarnicabiscotto m. biskotbislaccheria f. cudnostbislacco a. 1 cudan (cudna); 2poseban (posebna)bislungo av. poduzinbisnonna, bisava f. biznonabisnonno, bisavo m. biznonobisogna m. 1 afar; 2 opravılobisogna ammettere v. muore rec(muoren, mogu; ”rec” restainvariabile)bisogna dire v. muore rec(muoren, mogu, mor / morta)bisognare (dovere) v. 1 muo(a)rt(muoren, muoru, muor / muorta);2 ce bıt + infinito, o trıeba je +infinito (bisogna lavorare = ce bıtdıelat)bisognare (avere bisogno) v. 1potrıebat; 2 potrıebovat, potrebuvat

(potrebujen)bisognevole a. potrıe(a)ban(potrıebna)bisogno f. 1 trıe(a)ba (po-); 2trebınja (po-); (andare a fare ibisogni = itı na potrıebo); (devoorinare = me se ce scat)bisognoso p.p. potrıe(a)ban(potrıebna)bistecca f. bistekabisticciare v. 1 se kregat; 2 selasat (tirarsi i capelli)bisticcio, bisticciamento n. 1kreganje; 2 barufa (friul.); 3 kreg(m.)bistrattare v. zmagatbisunto a. namazanbitorzolo f. bulabitorzoluto a. bulastbitumare v. bitumatbitume f. 1 smola; 2 bitum (m.)bituminoso f. smolastbivaccare v. prenocıtbivacco n. prenocıscebivio m. krızbizza f. sardıtvo(a), sardıtubizzarria f. cudnostbizzarro a. cudan (cudna)bizzeffe (a) av. 1 na kupce; 2strasnuo(a); 3 use puno; 4 uonzmıerebizzoso a. karfutastblandamente av. 1 mehnuo; 2mıloblandire v. 1 bozat (carezzare); 2talazt (lenire); 3 lizat (lusingare)blandizia n. bozanjeblando a. mıu (mıla)blateramento n. 1 bleukanje; 2lazatanjeblaterare v.1 bleukat; 2 glodat (kitarkaj glodas = cosa parli tanto avanvera); 3 lazatat (tutti imperf.)blatta m. 1 lascac; 2 scurak

Page 79: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

78 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(scurka)bloccare v. 1 zaklostrat; 2zasaraufat (ted.); 3 zaluozt (conqualcosa); (zalozen)blocco n. 1 zasaraufanje; 2stablıenje, ustabıenjeblocco (pezzo) m. kos (kosa); (inblocco = use kupe)blu m. blu (colore); (indeclinabile)blusa f. bluzaboaro m. kravarbobina m. klobacbocca n. usta (solo plurale); (aprirebocca = se oglasıt); (a bocca aperta= z odpartim ust o z odpartmi ust);(tenere la bocca aperta = zjat, zijat);(colui che tiene la bocca aperta =zjave(a)c, zijava(a)c); (boccalarghissima = znabla)boccaccia n. 1 znabla; 2 rezanje(fare le boccacce = rezat)boccale f. 1 krıgel (da birra),(ted.); 2 buca (dam no buco vina =dammi un boccale di vino); 3 bokau(friul.)boccata f. ne usta (gen.: od nıhust)boccheggiare v. 1 se ohlıpnit, -int;2 se ohlipnuvat -avat, ovatboccia f. staklencaboccia (palla di legno) f. bala(friul.); (balin = il pallino); (giocarea bocce = balinat, balat)bocciare v. balinat (giocare abocce)boccino m. balın (delle bocce)bocciolo m. bokul (friul.)boccone f. kojadabocconi av. na trebuhbofonchiare v. 1 pogodernjat; 2vanzelat (friul.); 3 pogondulatbolla (di sapone) f. pıe(a)nabolla (vescica) m. 1 mihıer(mihıerja); 2 zuj ; 3 hramuota (di

pus)bolla (del papa) n. papezovo pısmobollente a. 1 goroc; 2 ugrıe(a)l(ugrıela, ugrıelo); 3 ugrıeu; 4 ognjen(infuocato)bollicina f. pıencabollire v. ugrıe(a)t, urıe(a)t (par-po- ve- za-), (ugrejen, ugreu, ugrej /ugrejta); (mettere a bollire = dıeturet)bollito p.p. 1 ugrejen; 2 ugrıet(par- po- ve- za-)bollitura n. urıenje, ugrıenjebollo m. bol (bola)bollore n. urıenje, ugrıenjebonariamente av. dobrosarcmobonarieta f. dobrosarcnostbonario a. dobrosarcen (-na)bomba f. bombabombagia m. bombazbombardamento m.bombardamentbombardare v. bombardatbombardiere m. bombardıe(a)rbombo m. busanac (busanca),musanac (musanca)bombola f. bombolabomboniera f. bombonıerabonariamente av. brumnobonarieta a. brumnostbonario a. bruman (brumna)bonifica n. zbuojsanje (o-, po-)bonificare v. buojsat (o-, po-)bonta f. 1 dobruo(a)ta,dobruo(a)tnost, 2 raduo(a)st ; 3dobravoja (abbia la bonta... =pardovolıte); 4 brumnostbora f. borabontempone m. guoldovacborbogliare (dell’intestino) v.rapotatborbottamento, borbottio v.godernjanjeborbottare v. 1 godernjat (po- ve-

Page 80: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 79

za-); 2 sepetat; 3 barbotat; 4vanzelat (friul.)borbottona f. godernjaukaborbottone m. gedernjavacborchia f. brucabordare v. robıt (roben)bordatura m. robbordo (nei prati) f. scet (scet(ı)bordo m. 1 kraj (tenere bordo =pomat, pomagat (pomagan)); 2 rob;3 grıva (del campo)borgata, borgo m. konc, konacboriosamente av. presernoboria, boriosita f. presernostboriosamente av. presernoborioso a. preseran (preserna)borraccia f. buracaborsa f. 1 borsa; 2 sportaborsa di paglia f. sporta (friul.)borseggiare v. 1 gajufat (o- po-ve- z-); 2 brusıt (o- po- ve- z-),(brusen); 3 ciganıt (o- po- ve-za-); 4napoıt (figurativo = fregare),(napoın, napoju, napoj / napoıta)borsellino m. takujnborsetta f. borsetaboscaglia m. hostboscaiolo m. hostar (hostarja),hoscar (hoscarja)boschereccio, boschivo a. hostni,hostin (-tna)bosco f. host (hostı); (per i boschi= po hostah)bosco di betulle n. brıezje(toponimo)bosco di carpino n. gabarje(a)(toponimo)bosco di faggi n. bukuje(a)(toponimo)bosco di gattici f. maleka,zamaleka (toponimo)bosco di noci n. orıehuje(a)(toponimo)bosco di ontano f. ousovna

(toponimo)bosco di pioppi n. topoluove(toponimo)boscoso f. hostu (-tna)bosso m. puspan (ted.)bossolo f. kuglabotola f. tromba (per scaricare ilfieno dal fienile alla stalla); (friul.)botta m. 1 zlah; 2 udar; 3 paka(friul.); (dare botte da orbi =hrestat)bottaccio (ragazzo balordo) v.botac, butacbotte (percosse) f. bule (plurale);(bojo bule = saranno botte(intimidazione))botte (barile) m. 1 sod (soda)(plur.: sodje o sodı o soduovi); 2tınabottega f. 1 butıga; 2 budgarıjabottegaia f. budgarıcabottegaio m. budgar (budgarja)botteghino m. bo(u)tegın (friul.)botticella m. sodıcbottiglia f. staklencabotto m. zlah (di botto = navıedic)bottonatura f. botonaturabottoncino m. batonacbottone m. bo(a)tonbottoni m. bo(a)toni (plurale)bottoniera f. bo(a)tonıerabovaro m. prasetar (prasetarja)bove m. uolbovino a. kraujibozzolo f. galeta (del baco da seta);(friul.)braccare v. 1 zasledıt; 2zasledovat, -uvat, -avat (zasleduvano zasledujen)braccheggio n. zasledovanjebraccetto f. paska (pod-);(prendere a braccetto = parjet(prımen) podpasko)

Page 81: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

80 Nino Spehonja, Associazione Lintver

braccia f. plur. roke (a braccia =na roke)braccialetto m. bracalet (friul.)bracciata (una) n. no naruocebracciata di fieno m. 1 zagrabak(raccolta col rastrello), (zagrabka); 2zagrabezbraccio n. naruo(a)ce (darzajga tunaruace = tienilo in braccio), (gunaruoc(e) = in braccio); (bracciodestro = desna); (braccio sinistro =ceparna, cemparna); (sotto ilbraccio = podpasko); (ha sullebraccia i figli del fratello morto =ıma nad se otroke martvega bratra)brace n. uogjebraciola f. brozadla, brozadula(friul.)brache m. pl. bareskebrado a. duji (duja)brama n. 1 zelıenje; 2 zelıtu (f.); 3zelja, 4 voja (friul.)bramare v. zelıet, zelıt (po- ve-za), (zelın o zelejen, zelıu o zeleu)bramare ardentemente v.hrepenıt, vas (sarcno) hrepenıt(hrepenın)bramosia f. 1 nagudnost; 2 zelıenje(n.)bramoso a. nagudan (-dna)branca (ramo di pianta) m. varhbrancare v. zagrabt (zagraben)brancata f. grampa (friul.)brancicamento, brancicatura n.1 tıpanje; 2 otipuvanjebrancicare (palpeggiare) v. 1 tıpat;2 otipuvat (po-)branco (gruppo) f. 1 truma; 2 trop(di uccelli), (m.), (friul.)brancolamento n. premıetanjebrancolare v. 1 se premıetat; 2popıestat (o-)branda f. pasteja, pastıejabrandello m. 1 kos, koscıc (a

brandelli = na kose); 2 zbrendul(friul.)brandire v. popadatbrano m. 1 kos (lacerare a brani =arztargat na kose); 2 tok (friul.); 3berılo (n.), (da leggere)brattea del mais m. palud(paluda)brava a. barkabravaccio m. bulo (friul.)bravare v. zagolnjovat, -uvatbravata f. 1 bulada; 2 bravada(friul.)bravamente av. barkuobraveggiare v. se kazatbraveria v. bulada (friul.)bravo a. 1 bardak; 2 barki (alnominativo si preferisce bardak;nella declinazione e nei generi,invece, barki; quindi: f. barka; gen.,dat. m.: barkega, barkemu, ecc.); 2kurazan (-zna)4 prıdan (diligente),(-dna)bravura f. 1 braura (friul.); 2parpraunost; 3 parloznost; 4moznost; 5 znanje n.break n. oddahnenje, oddahnıenjebreccia f. jamabreccia (ghiaia) f. glerja (friul.)bressana f. bresanabretella m. pidentbretelle m. pidenti (plurale)bretelle del gerlo n. plur.obramancabreve a. kratat (kratka); (fra breve,in breve = na kratcin; za no malo;za malo cajta)brevemente av. kratko, na kratcinbrevetto m. brevetbreviario m. brevjaribrevita f. kratkuostbrezza m. vıetricbriaca, briacona f. pijanka,pjanka

Page 82: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 81

briaco a. pijan, pjan (-a)briaco, briacone m. pijanac,pjanacbriccica f. malenkostbricco f. 1 kogo(u)ma, koga (friul.)2 loncıc; 3 kotlıcbricconata, bricconaggine,bricconeria f. kanajada (friul.)briccone m. kanaja (friul.)bricconesco a. kanajon (friul.)bricco per il caffe f. kogoma,kogumabriciola f. 1 marva (una briciola =na marva), (jo nıa ku na marva = esolo una bricciola di lei); 2 preza(friul.)bricioletta f. marvicabriga f. 1 skarb (darsi briga = setrudıt); (attaccar briga = najet(najımen, najeu, najmı / najımta));2 brigabrigadiere m. brigadıerbrigantaggio n. brigajnstvobrigante m. brigantbriganteggiare v. brigajnstvatbrigantesco a. brigajnstvibrigantello m. mostacınbrigare v. borıt (boren, boru); 2brıgat (ka me briga? = cosam’importa?)brigata f. 1 truma; 2 klapa (friul.)briglia f. 1 brozda, bruzda, brozdu;2 barzdo (del cavallo)brillamento n. bliscanjebrillando a 1 bliscoc; 2 lascjocbrillante p.p. 1 bli(e)skoc; 2 sijan(ar- po- ra- ve- za-); 3 lascjen (po-)brillare v. 1 bliscıe(a)t, bliscıt(bliscın, blisceu), (po- za-); 2 lascıet,lascıt (po- za-), (lascın / lascejen,lasceu); 3 sijat (ar- par- po- ra- za-),(sıjen o sejen, sijau, sıej / sijejta)brillare come oro v. se zlatıtbrillato p.p. sjan (ar- par- po- ra-

za-)brillo n. pijan (ubriaco)brina f. slana, slanca (diminutivo)brinata f. slanabrindare v. 1 pıt (po-, na-); (pıeno pıan, pıu, pi / pıta); 2 napivatbrindello f. 1 cunja; 2 culabrio n. 1 zivuo; 2 morbın(capriccio, m., friul.)brioso a. zıu (zıva)Brischis m. Brısce(a) (abitante di= brıscanj (-i))briscola f. brısku(o)labrittola f. brıtla, brıtulabrivido, brividio f. 1 mrascalca(mi vengono i brividi = gomez megre); 2 grozabrividi febbrili f. mrascalca (mejparjela mrascalca = sento fortibrividi)Brizza n. Barcebrizzolato a. sıu (sıva)brizzolatura f. sıvostbrocca f. buca (per il vino)brocca, brocco (chiodo) f. brucabroccolo m. brokul (brokula obrokulna)brodaglia f. brozincabrodo f. 1 mesna zupa (di carne);2 zupa (andare in brodo di giuggiole= na ostat tu koz)brodoloso a. opacan (-a)brogliare v. gajufatbroglio f. 1 gajufıja; 2 gajufanje(n.)bronchite f. bronkıte (it.)broncio f. muza (friul.); (tenere ilbroncio = darzat (darzın) muzo);(mettere il broncio = se sardıt)brontolamento n. 1 gamlanje; 2gonderanje, godernjanje; 3gondulanjebrontolare v. 1 gondulat, gonderat(po- za- ); 2 gamlat (o- po- ve- z-

Page 83: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

82 Nino Spehonja, Associazione Lintver

za-); 3 godernjat (o- po- ve- z- za-);(puh godernja = il ghiro brontola);4 gundrat (o- po- ve- z- za-)brontolato p.p. 1 gamlan (o- po-ve- z- za-); 2 gunderlan (o- po- ve-z- za-)brontolio n. 1 gamlanje; 2godernjanjebrontolone m. gundrovac (f.: =gundrovca)bronzeo a. bronzastbronzo m. bronzbrovada f. 1 brovada; 2 bıznabrucare v. 1 obıest, odıest (obıen,odıen); 2 obıedat, odıedat 3 osmult,osmulıtbrucato p.p. 1 oıeden, obıeden,odıeden; 2 osmuljenbruciacchiare v. 1 smodıt (ar- o-par- po- pre- ra- za-), (smodın,smodıu, smodı / smodıta); 2osmojat; 3 razgat (ar- o- pre- ve-za- ), (razgen, razgou o razgau orazgu, razgı / razgıta); 4 arzgorıet(arzgorın, arzgoreu, arzgorı /arzgorıta)bruciacchiato p.p. 1 smo(d)jen(ar- ve- za-); 2 arzgan (o- arz-); 3parpecenbruciacchiatura n. osmoıenjebruciante a. pekocbruciare v. 1 gorıet; 2 zgat (tuttianche con: po- ve- za-); 3 pec(scottare); 4 smodıt (o),(bruciacchiare)bruciaticcio a. 1 osmojen; 2 ozganbruciato p.p. 1 zgan (o- po- u- ve-za-); (sentire odore di bruciato =cut po zazganin); 2 zgorjen; 3opahnjen (scottato)bruciatura n. smoıenje, smojenjebruciore, brucıo f. zaga (hobruciore di stomaco = me zaga koje)bruco m. caru (carva); (bruco

misuratore = mıernjak)bruco misuratore m. 1 kuartar; 2mıerac (mıerca)brufolo m. burak, burcicbrulicare v. margolıetbrulichio n. margolıenjebrullo a. gou (gola)bruma f. maglabruneggiare v. rusıet (o- po- z-za-), (rusejen, ruseu, rusı / rusıta)brunito a. rusjastbruno a. 1 rusast, rusjast; 2 arjau(arjava)bruscamente av. 1 arzjezno; 2 nazlah (di colpo, improvviso)bruschezza f. saruovostbrusco a. 1 nagli, nageu (nagla); 2scapoc (aspro); 3 oster (severo)brusco (papula) m. burak (burka)brusio n. sumıenjebrutale a. saru (saruova)brutalita f. saruovostbrutalmente av. saruovobruto a. sarubruttezza f. 1 gardoba, gardota; 2garduostbrutto a. gard (garda / garduo);(bruttissimo, brutto come il demonio= gard ku zluodi); (una bruttaabitudine = garda navada); (bruttotempo = garduo(a)), (il tempo volgeal brutto = gre na garduo(a));(vedersela brutta = vıdet slab(v)o);(gris o gars = piu brutto)bruttura f. 1 gardoba, gardota; 2garduostbuaggine f. bedarıjabubbola f. bledarıja (fandonia)bubbone m. scıerjovacbuca f. jama (buca profonda,voragine = rupa)bucaneve primaverile f.kartufulca (leucojum vernum)bucaneve f. pindulınca, p(ı)ndulca

Page 84: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 83

bucare v. 1 predrıe(a)t, (prederen,predru, preder / prederıta); 2prederjat (imperf.)bucato a. jamast (pieno di buchi)bucato m. luh (bucato particolarefatto con acqua bollente e cenere)bucato n. perılobucato (forato) p.p. predart,predrıetbucatura f. jamabuccia f. 1 buzına; 2 olub (m.); 3olubje (n. plur.) 4 kozla (baccellodei legumi)bucherella f. jamcabucherellare v. predrıetbuchetto f. jamcabuco f. 1 jama; 2 fof (postrova jesiknıla ceu fof = la trota e schizzatanel buco)budella n. 1 carıe(a)va (soloplurale); 2 cervua (cerva)budino m. mocink (di latte e maiso gries)bue m. uol, uou (uola)bufera f. potuopbuffo a. smıesan (smıesna)bugiardamente av. laznıvobugia f. laga, laga, lazabugiarda f. 1 laznıca; 2 laznıukabugiardamente av. laznıvobugiarderia f. laznıvostbugiardo a. 1 laznıu; 2 laznık(laznıka o laznıca)bugiardo m. 1 laznık; 2 laznıvac(laznıvaca o laznıuca o laznıuka)buio a. 1 tamau, tamaven(tamava); 2 tamace(a)n (tamacna)buio, buiezza f. 1 tama (tame);(od tame do tame = da mattina asera = da buio a buio); 2 tamavost(tamavost(i); 3 nuoc (aver paura delbuio = se bat nocı); (d’invernoviene presto buio = pozıme tamı (setamı) preca); (buio pesto = tama ku

tu rıt (volgare))bulbo f. ci(e)bulabulboso a. ce(i)bulastbulicame m. ugrıelacbulicare v. ugrıelatbullone m. bulon (it.)buon senso f. pamet (mej pamet =sii ragionevole)buona condotta n. postenjebuona giornata av. dobar danbuona mattina av. dobro jutrobuona volonta f. dobravojabuonanotte av. lahko nuo(a)cbuonasera av. dobro vicerbuona (alla) av. potinvelıcinbuona a. dobrabuone maniere n. postenjebuongiorno, buondı av. 1 dobardan; 2 dobro jutro (buon mattino);3 bondı (friul.)buongustaio indecl. dobrih ustbuono a. 1 bruman (brumna)(ted.); 2 dobar (dobra / dobro); 3bardak (bravo); (buono(a) a nulla =zanic); (di buon’ora = zguoda)buono a nulla av. za nıc (non seibuono a nulla = nıas ne za Budo nesa Pesto ( = non sei ne per Budane per Pesto (chiara allusione aikramari))buonora av. zguodabuontempone m. 1 veseljak; 2guoldovacburbero a. ostar (ostra)buriana m. 1 potuop; 2 buraska(friul.)burla n. 1 zasmehovanje; 2spodıelanjeburlare v. 1 se smehovat (za-),(smehujen, smehuvu, smehuvse /smehuvajtase); 2 mıet (ıman) zanorca; 3 se spodıelat (ted.)burlarsi v. 1 se spodıelat; 2 imıetza norca (ıman, imeu)

Page 85: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

84 Nino Spehonja, Associazione Lintver

burlato a. spodıelanburrasca m. potuo(a)pburro f. 1 mast (mastı); 2 maslo 3sponga (friul.)burrone f. hlo(a)bocına (toponimo)buscare v. najet (najımen)bussare v. 1 tuc (tucen, tuku, tuc /tucıta); 2 potarkatbussata n. potarkanjebussolotto m. busulotbusta f. bustabusto m. bustbuttare v. 1 vrec (perf.), (varzen,

vargu, vars / varzıta); 2 zagnat(perf.), (zazenen); 3 metat(imperf.), (buttare sotto sopra =zmetat); (si butta nel fuoco per lui =obnoreje za anj); (buttare giu =podrıet); (buttare via = vrec proc)buttata (delle piante) n.spoganjanjebuttato p.p. 1 varzen; 2 metanbuttare fuori v. vemıetat, vemetatbuttare giu v. podrıet (s-)buzzo m. trebuh

C

cabina f. kabına, gabınacacaiola, cacaiuola f. grızacacao m. kakau (kakala)cacare v. 1 srat (po- u-), (serjen,sru, ser / serıta); 2 kakatcacarella . grızacacata n. sranjecacatoio m. kagador (friul.)cacatura n. osranjecacca m. drekcaccia f. jaga, jagra (ted.); (andarea caccia = itı u jago)cacciagione f. dujacınacacciare v. 1 gnat (po- ve- za-);(zenen, gnu, zen / zenıta); (cacciarevia = zagnat); (cacciare un urlo =zauekat); (dove ti sei cacciato = kansi su finjavat); 2 gonıt (gonen, genuo gnu); 3 lovıt (po- ve- za-), (lovın,lovıu, lov / lovıta); 4 jagat (andarea caccia = itı u jago; venire dallacaccia = pridt od jage), (ted.)cacciare fuori v. vespodıt (pas jevespodıu zejca = il cane ha cacciatola lepre)

cacciare via v. odgnat (odzenen)cacciata n. odgnanjecacciatore m. jagar (jagarja);(ted.)cacciatore di rane m. zabarcacciato p.p. gnan (po- ve- za-); 2lovjen (po- -u, ve- za-)cacciavite m. kacavıtcacio m. sercaco m. kakcadavere m. marlıc, smartlıccadaverico a. 1 martvaski; 2marlıcastcadauno p. usakcadente a. paden (eta cadente =starost)cadere v. 1 past (perf. = cadrouna volta), (paden, padu, pad /padita), (na pat = non cadereoppure: ne past (imperativo);(perf.); 2 padat (padan, (imperf. =sto cadendo), padu / padla / padlo,paduvi / padajta); 3 paduvat(succede spesso di cadere);(paduvan, paduvu / paduvala /

Page 86: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 85

paduvalo, paduv / paduvajta);(cadono le foglie = perja paduvajo opadajo); 4 se prevrec (rovesciarsi),(se prevarzen, se prevargu,prevarzise / prevarzıtase); 5 sezasut, se posut (rovinosamente), (sezasujen, se zasu, zazujse /zasujtase); 6 se zvarnıt (il classicocadere), (se zvarnen, se zvarnu,zvarnıse / zvarnıtase); 7 zgarmıet(cadere rumorosamente), (zgarmın,zgarmeu, zgarmı / zgarmıta); 8klofnit, -int (cadereimprovvisamente), (klofnen); 9 datna tla; 10 se potamburat (cadere aterra); 11 zaspivat (cadere dalsonno); 12 snehuje (cade la neve);13 zapast (cade molta neve);(zapaden, zapadu, zapad / zapadita)cadere dall’alto v. 1 odlıetat,odletat (imperf.), (odlıetan, odlıetu,odlıet / odletajta); 2 odletıet (perf.,cadere una volta), (odletın)cadere la neve v. cınt, cınitcadere malato f. obolıetcadere male v. strofint, -int(strofnen): (anche in senso figurato)caduco (mal) f. Bozja oblastcaduta f. 1 pad; 2 padanjecaduto p.p. pade(a)n, (na- o- s- )caffe m. kafecaffettiera f. kafetıeracagare (volgare) v. srat (bıes srat(a breve con i verbi di moto) = va acagare (volgare))cagionare v. kauzat (it.)cagione f. kauzacagionevole a. bolanastcagliare v. 1 zasıert; 2 ugostıtcagliata n. zasıerjenjecagliato p.p. zasıerjencaglio n. sıerce (proveniente dallostomaco del vitello)cagna f. pisıca, psıca

cagnaccio m. hud pas (hudega psa)cagnara n. 1 uekanje; 2 bordel(friul.)cagnescamente av. pasjocagnesco a. pasjicagnolino m. pisıc, psıc, pisıcaccala la notte v. se tamıcalabrone m. sarsencalamaio m. kalamarcalamita f. kalamıtacalamita f. 1 nasreca; 2 maganja oanche maganje (n.), (friul.)calamitare v. manjeticat (it.)calandra, calandrino m.skurjanac (skurjanca)calante a. majsan (majsna); (lunacalante = stara luna)calare v. 1 spustit (perfettivo),(spustın); 2 spuscat (imperfettivo),(spuscan); 3 nızat, se nızat (z-), (ilsole cala = sonce se nıza); (calaredella notte = se nocıt)calata n. 1 padanje; 2 spuscanje; 3nızanjecalato p.p. spustjencalcagno f. peta (te man tapo(u)tpeto = ti ho sotto il tallone =deprezzamento e disinteresse);(battere il calcagno = tampat)calcare v. 1 pestat (po-); 2 natısint-nit (natısnen, natısnu); 3 stısnit,-int; 4 stiskatcalcata, calcatura n. stiskanjecalce n. japnocalcestruzzo f. mautacalciare v. 1 cabat (imperf.), (o-po- ve-); 2 cabnıt (perf.), (un solocalcio), (cabnen, cabnu, cabin /cabnıta)calciato p.p. cabjen, cabnjen: 2caban (po- ve- za-)calcina n. japnocalcio f. cabadacalcione f. velıka cabada

Page 87: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

86 Nino Spehonja, Associazione Lintver

calcitrare v. zcabatcalcolare v. 1 rajtat (o- po- ve- z-za-); 2 sacat (o- po- pre- ve- za-),(ted.)calcolato p.p. 1 rajtan (o- po- pre-ve- z- za-); 2 sacan (o- po- pre- ve-za-), (ted.)calcolo f. 1 ratinga (ted.); 2 saca,sacanje (calcolo a occhio), (ted.);(fare calcolo su qualcuno = sezanasat gor na kajsnega o kakega)caldaia m. koto, kotu (kotla)caldamente av. gorococaldarroste f. pecene burjecaldeggiare v. 1 zakuazat, sezakuazat (zakuazen),(raccomandarsi) (zakuazen,zakuazu, zakuaz / zakuazajta); 2parporocıt; 3 zaguarjat (imperf.); 4zaguarıt (perf.)calderaio m. kotlar (kotlarja)calderino m. kotlıccalderone f. rinkon (per cuocereagli animali); (ted.)caldo a. gorak (gorka / gorkuo);(molto caldo = goroc)caldo f. gorkuata, gorkuoca,gorkuost; 2 gıca (caldo eccessivo),(ted.); 3 scafojac (caldoopprimente), (friul.)caldura m. scafojaccalendario m. kalendar, kolendar,koledar (ko(a)lendarja)calendimaggio m. parvi dan maja(parvega dne maja)calesse m. 1 kales; 2 biroc (friul.)calibrare v. parmıert (parmıeren)calibro f. mıeracalicanto m. kalikantcalice m. 1 kegil; 2 kelih (ted.)caligine f. tamava, tamavostcaliginoso a. 1 maglen; 2 tamnencallo n. 1 kurjuhuo; 2 kal (m.); 3zuj (m.); 4 zatıska

callosita f. zujavostcalloso a. zujastcalma f. 1 mıer (mera o meru),mıernost (con calma = mıerno,mernuo); 2 pokoj (nıemas pokoja(meru) = non hai pace, non staifermo); (Buog te dı mıer Bozı = chetu possa avere la calma)calmare v. 1 to(a)lazt (po- u- ve-),(tolazen, tolazu, tolaz / tolazta),(potalaz otroka = calma il bambino);2 merıt (po- z-) ( = calmare unalite); 3 utarknit (utarknen),(calmare il dolore); 4 odjest ( =calmare la rabbia), (odjezen, odjezu)calmarsi v. 1 se potalazt; 2 sepomerıt; 3 se odjest (se odjezen, seodjezu, odjesse / odjestase)calmato p.p. 1 to(a)lazen (po- u-ve- za-); 2 merjen (po- u- ve- za-); 3odjezencalmo a. meran (merna)calo n. padanjecalore f. 1 toplota; 2 urıenjecalorosamente av. gorococaloroso a. goroccalpestare v. 1 pestat (arz- po- s-za-); 2 rausat (po- ve-); 3 tapat; 4potramnat (calpestarepesantemente)calpestato a. shojen (ra-), zanıcan(umiliato)calpestato p.p. pestan (o- po- s-za-)calpestio n. rausanjecalunnia n. 1 obrekovanje; 2cakera, basada (friul.)calunniare v. slıevt (o- po- ve-),(slıeven, slıevu, slıev / slıevta); 2gardıt; 3 obrekovat -uvat, -avatcalunniatore m. 1 basadar; 2obrekovavaccalunniatrice f. 1 basadarca; 2obrekovauka

Page 88: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 87

calunnioso f. obrekovalen(obrecovalna)calura f. 1 ıca, gıca; 2 gorkuoca,gorkuo (n.) (gorkega); 3 scafojaccalvario m. kalvari (kalvarja)calvizie f. plıesostcalvo a. 1 plıesast; 2 gou (gola)calza f. hlaca (ferri da calza = igleza guco); (fare la calza = plest(pleden))calzante p.p. parmıeran(parmıerna)calzare v. 1 obut (obujen, obu,obuj / obujta); 2 obuvatcalzato p.p. obutcalzatura n. obuvalo, obutje,o(u)butuje, obutvo, obuteu (m.),(obutve)calze f. hlace, gacje (plurale)calzettone m. kalcetoncalzino m. kalcıncalzolaio m. suoste(a)r(suoste(a)rja), (ted.)calzoncini m. plur. bareskicecalzoni f. bareske, bargeske(plurale)cambiale f. menıcacambiamento f. 1 menjava; 2zamenıtu; 3 spremenıenjecambiamento di luna m. mlajcambiare v. 1 menıt, (perf.); (spre-z-) 2 menjavat -uvat -ovat;(imperf.); (menjujen); (spre-); 3spreobarnıtcambiare gli abiti v. se preblıec,preblec, preoblıec (preblıecen,preblıeku)cambiare le scarpe v. se prezutcambiare i soldi v. 1 menıt (z-za-); (cambiare soldi = menıt sude),(menın, menıu o menu); 2menj-ovat -uvat -avat (z-)(zmenjujen, zmenjuvu) 3 kambjat(italianismo poco usato); 4

spreminjovat -uvat -avatcambiato p.p. 1 menjen; 2kambjan (italianismo poco usato)cambiavalute m. menjavaccambio n. 1 spreobarnıenje; 2menıtu (in cambio (in luogo) =namest); 3 menjava (za-)camera f. kambracameriera f. kamerıeracameriere m. kamerıercamicetta f. bluza (da donna)camicia f. sraicacamiciaia f. srajcarıcacamiciaio m. srajcarcamiciotto m. jopıncaminetto m. kotcamino f. 1 napa (friul.); 2 cemın(friul.)camion m. kamjoncamionista m. kamjonıstcammello m. kamelcommerciare v. baratatcommercio di scambio n.baratanje (ad es. castagne /granoturco)cammin facendo av. 1 med potjo;2 gredecamminando v. hodecamminare v. hodıt (po-)(imperf.), (hoden, hodu o hodu, hod/ hodıta); (camminare in fretta =hitıet (hitın, hiteu, hıt / hitıta));(pohodıt no male = camminare unpo); (camminare zoppicando =cotat); (cammina! = bıas proc)camminare a quattro v. hodıt postıerihcamminare a sazieta v. vehodıt(vehoden, vehodu o vehodu)camminare battendo i piedi v.tampatcamminare carponi v. kobacat(po- ve- s-), (dei bambini)camminare diritto v. itı rauno

Page 89: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

88 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(gren)camminare molto v. prehodıt(prehoden, prehodu o prehodu)camminare passo passo v. hodıtpo stopınjahcamminare stanco v. tapatcamminare sulla neve v. 1 gazat;2 gazıtcamminare velocemente v.mahat (le hıtro mah = cammina infretta!)camminata f. 1 hoja; 2 hodılocammin facendo av. med potjocammino f. 1 hoja; 2 hodılo (n.)cammino (pellegrinaggio) f. rajza(ted.)cammino (via) f. pot (due ore dicammino = dvıe(a) ure pot(ı))camomilla f. kamılcacamoscio m. gamac (gamca)campagna n. puojecampagnolo m. kumetcampana m. zuo(a)n (od zuona; pl.zuonje o zuonı); (suonare lecampane = zuo(a)nıt)campana (del mattino) f.jutarinca, jutra(i)ncacampana (della sera) f. 1avemarija; 2 no ur nocıcampana (gioco della) m.kampanoncampanaccio m. klumpaccampana mezzana f. ta srıednjacampanaro m. 1 mezmar; 2zuonarcampanellare v. klımpatcampanellare n. klımpanjecampanello, campanella m. 1zuoncıc; 2 klımpac (ted.); (suonareil campanello = klımpat)campanile m. turam (turma),(ted.)campanone m. kampanoncampare v. 1 redıt; 2 zivıet (pre-);

3 itı naprej (andare avanti)campestre a. puojskicampicello f. njıvca, njıvicacampo n. 1 puoje; 2 njıva (f.); 3polıca (campo su muro di sostegno),(toponimo)campo di battaglia f. tepenepuoje (toponimo)campo gelato f. ledına (toponimo)camposanto m. brıtof (ted.)camuffare v. kamufatcanaglia f. kanaja (friul.)canagliata f. kanajada (friul.)canagliesco a. kanajucanale f. 1 roja Il canale cheportava l’acqua dall’ıez al mulino; 2kanal (m.)canapa f. kanopja, kanopla,kanopljacanarino m. kanarıncancellabile a. zbrısancancellare v. 1 zbrısat (ar- ra-); 2spisat (spısen, spısu, spıs / spisajta)cancellata f. mrıeza (di rete)cancellato p.p. odbrısen, vebrısen,zbrısen, zbrısan, spısancancellatura, cancellazione n.zbrısanje (ar-)cancello f. uratacanchero, cancro m. kanker(kankerja); (friul.)cancrena f. kankrenacandeggiare v. zbelıt (zbelın ozbelejen)candeggina f. varekınacandela f. 1 kandela; 2 svıeca,svecacandelabro m. kandelıercandeliere m. kandelıercandelina f. svıecica, cvıecicaCandelora f. Cvıecincacandidamente av. odkrıtosarcnocandidato m. kandidatcandidatura f. kandidatura

Page 90: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 89

candidezza, candore f. cıstostcandido a. precıstcane m. pas, pis (pisa o psa;plurale: pisı o psı; (gen. plur.: psu))(di cane = pasji)canestraio m. petenıcarcanestro f. 1 petenıca, pletenıca; 2cajna; 3 kosılarca veniva portato intesta su un cuscinetto di stoffa(svıtak), per portare da mangiarelontano da casa; 4korpa (canestrooblungo)canfora f. kanforacangiare v. zmenıt, spremenıtcanicola f. kanıkulacanino a. pasjicanizie f. sıvostcanna f. kanacanna di mais f. sıerka, sıerkvacanna per soffiare sul fuoco f.pihauka, pihalcacanna per spruzzare f. sikalca(toponimo)canne di mais n. plur. sıerce,sıersckecanne fresche di mais f. serketacannella f. kanelacannocchiale m. kanocalcannoneggiamento n. strejanjecannoneggiare v. kanonatcannonata f. kanonadacannone m. kanoncanonica m. farus (faruza); (ted.)canonico m. kalunihcanottiera f. kanotıeracanotto m. kanotcanovaccio f. 1 kana(e)vaca(friul.); 2 brisoukacantando v. pojecantante m. pıevaccantare v. pıe(a)t, pijet, puojt(za-), (pıejen o puo(a)jen, pıeu opeu o puo(a)ju, puoj / puojta)cantare chichirichi v. kikirikat

(kikirıcen)cantare cocode v. kokodekat(kokodecen, kokodeku, kokodec /kokodekajta)cantare di uccelli v. zornat(friul.)cantare la seconda voce (ilfalsobordone) v. sekondıeratcantaride f. spanjska muha (questoinsetto veniva messo nellatabacchiera per esaltare il profumodel tabacco da naso; toh, nasa, ho lacantaride = na, podıhin, imaspanjsko muho; (la cantaridina haleggere proprieta afrodisiache))cantata f. pıesancanterellare, canticchiare v. pıeto puojt tıhocantico f. pıesancantilena f. pıesmicacantina f. klıe(a)t (kletı o klıe(a)t)canto (cantone) m. kraj (mettereda canto = odluozt (odlozen))canto f. 1 pıesan; 2 pıesma; 3pıeuca, puojca; 4 pıetjecanto degli uccelli in amore n.zornanjecanto del fringuello n. scınkanjecantone f. kantonada, kantoncantoniera f. kantonıeracantoniere m. kantonıercantora, cantoressa f. pıeucacantore m. 1 pıevac; 2 kantor(kantorja)cantoria m. 1 kor (kora); 2kantorıjacantuccio m. koticcanula (della botte) m. spineu (-la)canuto a. sıu (sıva)canzonare v. 1 kuantat; 2 mıet zanorca; 3 se smehovat (za-); 4 brusıt(brusen); 5 sfatatcanzonato p.p. brusen (o- ve- z-)canzonatore m. quantar

Page 91: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

90 Nino Spehonja, Associazione Lintver

canzonatrice f. quantarcacanzonatura n. zasmehovanjecanzoncina f. pıesmicacanzone f. 1 pıesan; 2 pıesma; 3pıeuca, puojca; 4 pıetjecanzoniere f. pesmarıcacapace a. 1 ko(a)pac (s-); 2moran, parmoran (parmorna); 3parlozan (za) (parlozna); (e capacedi tutto = j parlozan za use o jparlozan usega); (una casa capace =na velıka hısa)capace (essere) v. znat (sapere)capacita (facolta) f. moznostcapacita (ingegno) m. kust (ted.)capacitare v. preprıcatcapanna f. 1 bajta; 2 fudar(fudarja), (ted.)capannetta f. bajticacapanno f. lobjacaparbiamente av. testardastocaparbieta n. testardanjecaparbio a. 1 zarobjen; 2testardastcaparra f. ara, kaparacaparrare v. dat arocaparrarsi v. se pardobıtcapelli f. plur. lase, lasje (lepe lase= bei capelli); (capelli castani,biondi, grigi, ricci, rossi, neri =kostanjove, bjondaste, sıve,ricotaste, ruse, moraste lase)capello m. lascapestro m. laccapezzolo m. 1 bradovıca; 2 sıscapezzoli m. sisıcapigliatura f. plur. lasje, lasecapinera f. pıencacapire (ragionando) v. zgruntat(perf.), (ted.)capire v. zastopıt (imperf.),(zastopen, zastopu, zastopı /zastopıta); (ted.)capitale m. kapital

capitale a. glauan (glauna)capitalista m. kapitalıstcapitanare v. uozıtcapitano m. kapitancapitare (accadere) v. 1 gajat (kase gaja = cosa accade); 2 se godıt(se godı, sej godılo); 3 tocat (ka metoca! = cosa mi capita!),(impersonali e tutti imperf.), (friul.)capitare v. 1 prıdt (prıden); 2vetampatcapitello m. kapitelcapito a. e p.p. zastopjencapitolare v. se podatcapitolo m. kapıtul (kapıtulja)capitombolo n. prevarzanje (fareun capitombolo = past (paden))capitombolare v. 1 se posut (seposujen, se posu, posujse /posujtase); 2 se prevrec; 3 strofnıt(strofnen, strofnu, strofni o strofin/ strofnıta -inta), (strofnıt slabo =capitare male); 4 flesknıt -int(cadere piatto), (tutti perfettivi)capitone m. oguo(a)r (oguorja),uguo(a)r (uguorja)capo (testa) f. glavacapo (che comanda) m. poglavarcapo (inizio) m. zacetak (da capo= od kraja); (da capo a fondo = odkraja do konca); (Capodanno =Novo lıeto)capo (fine) m. konac (in capo almondo = nakoncu sveta)capoccia m. kaporjon (friul.)capocchia f 1 batıca; 2 glavıca (dizolfanelli)Capodanno n. Novo(e) Lıeto(novega lıeta)capofamiglia m. gaspodarcapofamiglia f. gaspodınjacapofitto (a) av. poglavecapogiro f. omota (avere capogiro= se motıt; ho capogiro = me se

Page 92: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 91

mote)capolino n. kukanjecaponaggine n. 1 zaukanje; 2tardoglavost (f.)caporale m. kaporalcaporione m. kaporjoncapostazione m. kapostacioncapo scoperto a. golaglau(golaglava)capovolgere v. 1 vracat, obracat(po- pre- z-); 2 prevrec; 3 zvarnıt(zvarnen, zvarnnu, zvarnı /zvarnıta)capovolto p.p. 1 vracan (arz- od-po- pod- pre- z-); 2 obarnjen; 3prevarzencappa f. kapa, napa (friul.); (sottola cappa del cielo = pod neban)cappella f. kapelacappellaio m. klabucar(klabucarja)cappellania f. kaplanıjacappellano m. kaplancappellina f. kapelicacappellino m. klabucıccappello f. 1 klo(a)buk; 2kapuzıca, kapuza, kapacappio m. 1 lac; 2 gala (friul.)capponare v. kapunat, kapunt(kapunen)cappone m. kapuncappotto m. kapotcappuccino m. kapucıncappuccio f. kapuzıca (indumento)capuccio m. kapus (ortaggio)capra f. kozacapraio m. kozar (-ja)capretta f. kozıcacapretto m. kozlıccapriccio m. 1 kaprıcih; (friul.) 2muha (hai solo capricci in testa =ımas samuo muhe po glav); (fare icapricci = se sardıt)capriccioso a. 1 kaprıcast, 2

muhastcapricorno m. kozirogcaprino a. kozjicapriola f. kalomba (fare capriole= kalombat, kalombinat)capriolo femmina f. se(a)rnacapriolo maschio m. sarnjakcaprone m. kuscapsula f. skatlicacaptivo a. ujetcapziosamente av. gajufnocapziosita f. gajufıjacapzioso a. zgajufan (-na)carabina f. karabınacarabiniere m. karabinıer(karabinıerja)caracollare v. 1 sukat; 2poskakuvatcaracollo n. poskakuvanjecaraffa f. staklencacaramella f. karamelacaramente av. jubeznıvocarattere m. 1 karate(a)r(karaterja); 2 nagıb (ognjen nagıb =carattere bollente)carbonaia f. kuotacarbonaia (luogo della) n. kuotısce(top.)carbonaio m. kuotar (kuotarja)carbone n. vogje, uogjecarbone (serpente) m. uoz (uoza)carbonizzare v. zazgatcarbonizzato p.p. zazgancarburatore m. karburator()karburatorjacarburo m. karburocarcame f. mesecınacarcerare v. zaprıet u parazon(zapren)carcerato p.p. zapartcarcerato m. ujetnikcarcerazione f. parazonıjacarcere m. parazon (friul.)carciofo m. karcof

Page 93: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

92 Nino Spehonja, Associazione Lintver

cardare v. 1 skubst, skubit (o- po-pre-), (skuben, skubu, skub / skubta)cardato p.p. skuben, skubjen (o-po- pre-)cardatura n. skubıenjecardellino m. gardelıncardiaco a. sarcnicardinale m. kardinalcardinalizio a. kardinalskicardine della porta m. kanker(kankerja), (friul.)carente a. scarsan (scarsna);(friul.)carenza n. 1 scarsnost; 2parmankanjecarestia f. mizerjacarezza n. 1 sujada; 2 bozanjecarezza (caro prezzo) f. draguostcarezzare v. 1 sujat; 2 bozat (o-,po-)carezzevole a. jubeznıu(jubeznıva)carezzamento n. bozanjecari (anziani) m. pl. starsicariare v. 1 zaskarbat; 2 karulat(friul.)cariato p.p. 1 zaskarban; 2 karulancarica f. sluzbacaricare (avvolgere) v. 1 nauıt,navıt, (nauıan, nauıu, nauı /nauıta); 2 navijat (imperf.)caricare v. 1 basat (na- po- pre-);2 zadıet, zadenıt (zadenen, zadeu,zaden / zadenıta), (zadenıme brıeme= caricami il fascio); 3 zadevat,zadıevat (imperf.)caricamento n. 1 zadıeva; 2nakladanje; 3 basanjecaricare a spalla v. zadıet(zadenen, zadeu, zaden / zadenıta)caricare il fucile v. nabasat pusocaricare l’orologio v. navıt uro(navıan, navıu)caricato l’orologio p.p. navıta ura

caricare un secchio d’acqua v.napunt an seglotcaricato p.p. 1 basan (na- o- po-);2 zadıet, zadenjen (zadegnjena)carico a. 1 pun; 2 nabasancarico (peso, fardello) f. 1 naklada;2 tezba; 3 brıeme (di fieno); (acarico = na skodo); (carico di anni= pun lıet)carie m. karul (friul.)carino (infantile) a. 1 pepen; 2ninın (friul.)carino a. fajan, fajn (ted.)carico di fieno n. brıe(a)me(legato in un certo modo); (plur.:brıe(a)mana)carita f. 1 jubezen; 2 dobrotlıvostcarita (elemosina) n. buogime (percarita = za dobruo(a)to)caritatevole, caritativo a.dobrotlıu (dobrotlıva)caritatevolmente av. dobrotlıvocarlona (alla) av. po varhcarme f. pıesancarminio m. karmıncarnale a. mesencarnalita f. mesenostcarnalmente av. mesenocarname f. mesecına, mesnınacarnasciale m. pustcarnascialesco a. pustencarne di maiale f. prasecınacarnefice m. boja (friul.)carnevalata n. 1 pustıenje,pustinanje; 2 maskerada (friul.)carnevale m. pustcarnevaleggiare v. pustinatcarne n. mesuo(a) (mesa)carnosita f. mesenostcarnoso a. mesencaro a. 1 jub (juba); (amato); (misei molto caro = tecen zlo rad(rada)); 2 dragcaro (costoso) a. drag (l’ho pagata

Page 94: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 93

cara = san jo slanuo placu); (e caro= je draguo(a))carogna f. marhacarota m. 1 merin (merna); 2koranjecarovana f. karavanacarpentiere m. karpentıercarpine, carpino m. gabar (gabrao anche gabarja); (plur.: gabarja(n.), (toponimo))carpinella m. te carin gabarcarpino bianco m. gabar te bıeu(te bıelega gabarja)carpino nero m. gabar te carin (tecarnega gabarja)carpire v. 1 popast (popaden,popadu, popad / popadta); 2 preuzet(preuzamen, preuzeu, preuzam /preuzamıta); 3 spukat (spukan,spuku, spukin / spukinta); 4 spuknit-int (spuknen, spuknu, spuk-ni -in /spuknıta -inta); 5 vejemat (imperf.),(vejeman, vejemu, vejemi /vejemta); 6 vejet (vejımen, vejeu,vejem / vejemta); 7 zagrabtcarponi av. 1 kobace; 2 po usıehstıerih, po stıerihcarradore, carraio m. 1 uoznık; 2carador (friul.)carreggiata, carreggiabile(strada) f. 1 uoznıca; 2 kolesnıcacarrello m. karelcarretta m. uozıc, uoscıccarrettiere m. 1 uoznık; 2 carador(friul.)carrettino m. uozıccarretto a due ruote f. barelacarriera f. sluzbacarriola f. karjuolacarro m. uo(a)z (uoza)carro da traino m. scelarcarro da montagna f. kuoska (congrandi ruote, trascinato dai buoi)carrozza f. karoca, karoca

carrozzabile (strada) f. uo(a)znıcacarrozzabile a. uozencarrozzella f karocelacarruba m. rozıc (anche susinamalformata a causa della pioggia)carrucola f. 1 cıdula (friul.); 2spuoja (ted.)carta f. kartacartella f. kartelacartella scolastica f. 1 turba; 2kohar (koharja)cartellone m. karteloncartoccio m. palud (dellapannocchia)cartolina f. kartolınacartone m. kartoncartuccia f. 1 kartuca; 2 kugla(ted.); 3 patrona (ted.)cartucciera m. patronjak (ted.)casa m. 1 hısa; 2 duom, dom(duoma o doma); (tadoma = a casa,stato in luogo; damu = a casa, motoa luogo; tapar duomu = vicino acasa; u duomu = in casa; taz duoma= da casa); (star di casa =stanovat), (persona di casa =domac)casa rurale m. hramcasaccio (a) av. narodnocasalingo a. domaccasaro m. kazar (kazarja); (friul.)casato, casata m. rodcascare v. 1 odletıet (odletın,odleteu); 2 past (paden);(perfettivo); (cascare le braccia =zgubıt kurazo); 3 (s)padat((imperf.)); 4 paduvatcascata n. padanje (s-)cascata (d’acqua) f. kaskada(friul.)cascato p.p. 1 odletjen; 2 padancaseificio f. 1 latarıja (frioul.); 2mlekarinca, mlekarnicacaserma f. kaserma

Page 95: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

94 Nino Spehonja, Associazione Lintver

casinista m. 1 rapotaunjak,rapotavac; 2 razbuojnikcaso m. kaz (friul.), (per caso =parkaz o za jo rec (per dire))caso (avvenimento) f. zgodba,zgodbica (mettiamo il caso = recımode); (non far caso = na badat)casone m. kazoncasolare n. selısce (toponimo)cassa f. 1 kasa (friul.); 2 skrınjacassapanca m. bank (nellacassapanca = gu bance)casseruola f. padıela (friul.)cassetta f. 1 kaseta (friul.); 2krama o krosnje (dei venditoriambulanti)cassettiera f. trugla (ted.)cassettiera a spalle permercerie n. krosnja (plurale)cassettino f. truglica (ted.)cassetto f. kasetın (m.); 2 trugla,truga (ted.)cassettone m. kasetoncassiere m. kasıercassone m. kasoncassone di vimini per carro f.zajacassone per carro m. scelar(scelarja)casta f. kastacastagna f. 1 burja (friul.); (tipi dicastagna: cufa (f.), bogatac (m.),garjupar (m.), marujac (m.), objak(m.), purcınac ( = albero, m.,purcinka = frutto, f.); ranac)castagneto n. kostanjuje(toponimo)castagno m. kostanjcastamente av. cıstocastello m. kastelcastigare v. strafat (ted.)castigatamente av. cıstocastigato p.p. strafan (ted.)castigo f. strafinga (ted.)

castita f. cıstostcasto a. cıstcastraporci m. skopıtarcastrare v. skopıt (skopıt svınjo =castrare la scrofa)castrato p.p. skopjencastratore m. skopitecastrazione n. skopıenjecastrone m. kastroncastroneria f. kastronada (friul.)casualmente av. parkazcatacomba f. katakomba (it.)catafalco m. katafal, katafalkcatalogare v. raunıt (raunen)catalogo m. katalogcatarro m. 1 hrıp, hripanje; 2katar (katarja), (friul.)catarroso a. hrıpastcatasta f. 1 tasa; 2 grum (m.),(friul.)catastare v. zluozt (zlozen)catasto m. katastcatastrofe f. velıka nasrecacatechismo, catechesi m.katekızim (katekızma)catechista m. katekıztcatechistico a. katekıztikcatechizzare v. katekizatcatecumeno m. katekumen,katehumencategoria m. stancategoricamente av. 1 pru; 2raunocatena f. kıe(a)tna (ted.); (catenadel focolare = kıetunjak)catenaccio m. 1 klojste(a)r(klojstra o klojstarja); 2 zlemper(zlemperja); (ted.)catenina, catenella f. kjetinca(ted.)caterva f. 1 truma; 2 grum (m.),(friul.)catino, catinella m cadın (friul.)catramare v. katramat (o- po- ve-

Page 96: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 95

za- )catramato p.p. katraman (o- po-ve- za- )catrame m. katramcattedra f. katedracattedrale f. katedralcattivare (procacciare) v. ujet(ujımen)cattiveria f. 1 hudoba, hudobıja,hudez; 2 hudobnost; 3 gardoba; 4garduost; 5 karvıca, krivıca; 6saruovost; 7 strupenost (velenosita);8 zlehtnost, zlehtuocacattivo a. 1 zleht (ted.); 2hudobe(a)n; 3 gard (garda, garduo);(essere su una cattiva strada = bıtna gardı pot); (non fare il cattivo =na bod gard); 4 hud; 5 strupen(velenoso) 6 slab (slava o slaba);(slabe uoje = di malavoglia); (buttavia il cattivo e mangia il buono =varz proc to slave an jej to dobre);(tempo cattivo = slav(b)a ura);(cattivo umore = slaba voja)cattivo di animo a. zleht(indeclin.); (ted.)cattivo odore m. zmah (ted.)cattivo tempo f. 1 slava ura; 2slabotacattolicamente av. katolskocattolicesimo, cattolicismo m.katolicızemcattolico a. katolski, katolikcattura n. 1 ulovıenje; 2 zapıeranjecatturare v. ujet (uımen, ujeu,uım / ujmıta); (catturare un uccello= ujet tıca); 2 ulovıt (tutti perf.)catturato p.p. ulovjencausa f. 1 kauza (a causa di... =za uoj... o za radi + gen.); (percausa mia = za uoj mene); 2 urzuh:3 tozba (in giudizio)causare v. 1 zapodıt; 2 kauzatcausticita f. arzjedlıvost

caustico a. arzıedencautamente av. prevıdnocautela f. prevıdnostcautelare v. prevıdetcauterizzare v. zazgat (zazgen)cauto a. prevıden (-na)cauzione m. kaucjoncava f. gava (g dolce), djavacavalcare v. itı na konjucavalcavia m. muost (mosta)cavalcioni av. 1 piskalonce; 2klobase, kobacecavalla f. kobılacavalletta f. kobılcacavalletto f. 1 kobılca; 2 mus (persegare la legna)cavaliere m. kavalıercavallina m. zerebe, zerebıccavallo m. konj (konja); (gen plur.konju)cavapietre m. pikapıercavare v. 1 zgrebst (zgreben); 2drıet (ve-); (vederen); 3 vedubt; 4veulıec, veulec; 5 vetegovat -uvat-avat (vetegavan o vetegujen,vetegavu, vetegav(i) / vetegavta) 6vetult, vetulıtcavare il manico v. 1 arsadıt ; 2arsadjuvat -ovat -avat (aglistrumenti di lavoro)cavarsela v. 1 se prevıdat; 2 sevebrodıt (se vebroden); 3 se venest(se venesen)cavarsi d’impiccio v. se resıt (serıesen)cavarsi il vestito v. se slec, se slıec(se slıecen)cavarsi le scarpe v. se zut (sezujen, se zu, zujse / zujtase)cavedano m. mank (di cui ilNatisone era pieno)caverna f. jamacavernoso a. jamastcavezza f. brozdu(o)

Page 97: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

96 Nino Spehonja, Associazione Lintver

cavicchio f. 1 cavıla; 2 klın (m.)caviglia m. culıncavita f. 1 rupa; 2 fofcavo f. zelıezna nıtcavo a. jamastcavolo f. bızna (tritato e maceratosotto sale)cavolo m. kapus (non m’importaun cavolo = me na nic mara obrıga)cavolo verza m. brasku, braskva(f.)cazzo m. 1 kurac (volg.); 2 pıkaccazzotto m. 1 kacot; 2 punj (friul.)cazzuola f. zidarska zlıcace, ce ne (usato in luogo di ”ci”davanti ai pronomi ”lo, li, la, le” ealla particella ”ne”) p. nan, jo, jih(a seconda del senso); (ce lo darai?= nan ga das); (ce la darai = nanjo das); (ce ne darai = nan jih das);(ce n’e tanti = jih je puno)cecaggine f. slepotacecamente av. slepuocecare v. slepıt (slepın)cecca (gazza) f. srakacecca (cilecca) f. fulacecita f. 1 slepuost; 2 slepotacedere v. 1 pustıt; 2 puscat(imperf.), (pustın, puscan); 3 nahatcedere (arrendersi) v. 1 se podat;2 se podajat (se podajan, se podau,podajse / podajtase)cedimento n. 1 puscanje; 2znızanjeceduto p.p. puscenceffata f. zausnica, zausincaceffone m. 1 pjusk; 2 klafut; 3 zluf; 4 pataf (friul.)celamento n. skrıvanjecelare v. 1 skrıt (skrıjen, skrıu,skrı / skrıta); 2 skrivatcelato p.p. skrıtcelatamente av. 1 skrıusno,

poskrıus; 2 skrıtoceleberrimo a. zlo poznan (-a)celebrante m. masnik (la messa)celebrare v. 1 spostovat -uvat-avat; 2 praznovat -uvat (s-),(praznuvan, praznuvu)celebrare messa v. 1 masat(masujen, masu(a)vu, masuj /masuvajta); 2 masavat, -uvat, -ovatcelebrato p.p. spostovancelebrazione n. 1 praznovanje; 2masuvanje (della messa)celebre a. poznan (poznana)celere a. nagli, nagu (nagla)celermente av. 1 hıtro; 2 naglocelerita f. naglostceleste, celestiale a. nebeskicelia m. skerc (per celia = zaskerc); (fare celia = skercat) (friul.)celiare v. 1 mıet za norca (ıman);2 skercatcelibato n. 1 samstvo; 2 samskistan (m.)celibe m. 1 samac; 2 samski; 3strıc; 4 la(e)jdih (ted.); 5 vedran; 6neozenjencelibe f. 1 samıca; 2 lajdih (ted.); 3neozenjenacementare v. cimentatcementazione n. cimentanjecemento m. cimentcena f. vicerja, vecerja (a cena nonmanca mai la polenta = na vicer(i)na manka maj pulenta); (andare acena = itı na vicerjo o itı vicerjat);(essere a cena = bıt na vicerji);(venire dalla cena =pridt od vicerje)cenare v. vicerjat (po-)cencia, cencio f. 1 cunja; 2 pecot(friul.)cencioso a. 1 aztargan; 2 cunjastce ne p. 1 ga (sing. m.), (ce n’euno solo = ga j samuo dnega); 2 jo(sing. f.); (ce n’e una sola = jo j

Page 98: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 97

samuo dne); 3 jih (plur.), (ce nesono molti = jih je puno)ce ne av. odtuod (ce ne andiamo diqua = gremo tle odtuod)cenerario m. pepejuhcenerata m. luhcenere m. pepeu (pepela); (ceneree carbone = mejava)cenerentola f. 1 pepelıca; 2pepeluhaCeneri f. Pepeunıcacenno m. 1 mıg ((po-); fare cenno= mıgint, mıgnit, magnıt); 2 sanjau(sanjala)censo m. stancentellinare, centellare v. sarkat,sarkjatcentellino, centello m. sark,sarkaccentenario a. stuolıeten (-tna)centesimo (soldo) m. centezim(friul.); (non vale un centesimo =na vaja an centezim)centimetro m. centımetro (it.)centinaio f. stuojka (un centinaio= na stuojka)cento card. stuo(a)centomila a. n. stuotauzintcentrale a. srednjicentrare v. 1 zajet; 2 parmıert tusredc’entrare v. 1 mıet difa (man,meu); 2 se mesat (cosa c’entri tu! =ka se mıesas ti!)centro m. sred (al centro, nelcentro = na sred, tu sred)centuplicare v. ponovıt stuokratCepletischis n. Cepletıscaceppo, ceppaia m. 1 cok; 2 deblo(fusto); 3 stor (stora o stora)ceppo (origine di una famiglia) m.rod (-u)cera m. uosak (hai una brutta cera= gledas guarduo(a)); (avere una

bella cera = gledat dobro)ceraiuolo m. uoskarceramica f. ceramikaceramista m. ceramıstcerbiatto m. jelencerca f. 1 petja (andare in cerca diqualcuno = itı gledat kakega); 2iskanjecercamento, cercata n. iskanjecercare v. 1 iskat (ıscen, ısku, ısc/ iskajta); 2 gledat (al si usafu kargledas = hai trovato quello checerchi); (cercare guai = gledatnasreco); (cerchero di far presto =bon gledu hitıe(a)t); (cerca di essereutile = gled bıt potrıeban); 3 lovıt(cercare con forza)cercare la traccia v. sledıt (po-ve- za-)cercatore m. petjar (petjarja)cercatrice f. petjarcacerchia f. 1 obroca; 2 obkuolacerchiare v. obrocıtcerchi del fornello n. plur. kolesa(koles)cerchio (forma) m. krohcerchio (ruota) m. 1 koles, koluo(n.), (kola); 2 cı(e)rkil (ted.)cerchio della botte f. obroca,obruaca, obroc (m.)cereali n. 1 fruge; 2 zıto (sing.)cerebrale a. muzgenskicerebro n. mu(o)zgenjecereo a. uozcencerfoglio m. cerfojcerimonia di nozze f. porokacerino f. fulminanta (friul.)cernere v. vebrat (veberen, vebrau,veber)cerniera f. cernıera (it.)cernita f. 1 vebıera; 2 sprebıeranje;3 spreberjuhcero f. 1 svıeca; 2 kandelot (friul.)ceroso a. uoscen (-a)

Page 99: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

98 Nino Spehonja, Associazione Lintver

cerotto m. cerotcerro m. dobcertame m. 1 boj; 2 barufa (friul.)certamente int. 1 sevıede; 2 jaho;3 kab, kabi (ka bi je), kaj pa, kabpa (cosa altrimenti), ki pa (cosainvece); 4 ogo de; 5 sigurno (friul.);(verra certamente = prıde sigurno);6 se Buog vıa (anche Dio sa); 7zıhar (giustamente), (ted.)certamente sı int. ogo decertezza f. sigurnostcertificare v. zasiguratcertificato m. certifikat (it.)certificazione n. prıcanjecerto int. 1 ho; 2 ogo; 3 pac; 4sigurno (sicuramente)certo p. nıe(a)san (nıe(a)sna);(certi di loro = kajsan o kajsni(sing., plur.))certo a. siguran (sigurna); (la cosae sicura = j sigurno); (certo hairagione = se vıa de mas razon);(sapere per certo = znat zasigurno); (dopo un certo tempo = zano malo cajta, za malo cajta)certuno p. e a. kajsan (kajsna)cerva f. jelenkacervello n. 1 mo(u)zgenje (usciredi cervello = znorıe(a)t); (perdere ilcervello = itı uonz sebe o itı uonzpamet); 2 pamet (intelligenza)cervellotico a. zarobjencervice m. kopın (friul); (di duracervice = tard)cervo m. jelencervovolante m. klıescarCesare m. Cezarcesellare v. 1 urıezat; 2 urjezovat -uvat -avatcesellatore m. urezavaccesello n. urezılocesena f. 1 druo(a)zga; 2 dordına(friul.); 3 zelebron

cesoie f. pl. skarjecespo m. garım (garma)cespuglio m. 1 garım (garma); (dirovi); 2 tars; 3 pus (pusa); 4garmouje, garmoulje, garmuje (n.),(toponimo)cessare v. 1 genjat (il temporale ecessato = j genjalo); 2 nahat(nahan, nahu, nahı / nahajta onahıta); 3 nahavatcessazione, cessamento n.genjanjecesso m. kagadorcestino, cestello f. pletenıcicacestaio m. pledenıkcestone m. koscesto rotondo f. pletenıca,petenıcacesto, cesta f. 1 cajna; 2 kosacestone (per fieno o foglie) f.zbrıncjacestone (per pannocchie, letame,terra) m. koscesura f. zarıezaceto m. stancetriolo m. kodumar (kodumarja);(friul.)che p. rel. ki (sempre invariato pertutti i casi, numeri e generi; ma senon e al nominativo, dopo il kibisogna aggiungere il pronomepersonale nella forma atona nelcaso, numero e genere in cui sarebbela forma lunga: il nonno di cui miricordo... = nonih, ki se gazmısnen...); (con le preposizioni siusa sempre la forma lunga: ilbambino con cui parlo... = puobic, skaterin guorın...)che cong. de, de naj (nelle frasidichiarative: san mu jau de naj gre= gli ho detto che vada)che cong. 1 deb (esortativo); (debte zluadi uzeu = che il diavolo ti

Page 100: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 99

prenda); 2 naj, (naj hode = checammini; o esprime un desideriounito a un verbo: naj pise = chescriva)che (nelle forme verbali e neitermini di paragone) av. ku, kuk(kuk san te pravu = come ti dicevo)che p. 1 kater; 2 ki (pronomeinterrogativo e relativo); (che vaidicendo = ki guo(a)ris); (non ha diche vivere = nıema scın zivıet)che (quale, di che specie) p. kajsan(kajsan = qualcuno)che cong. zakıche bello int. kuoj lepuo(a)checche, checchessia p. karbotche cosa av. kıbche cosa int. ka si (nelleinterrogazione); (ka si zaspau = tisei addormentato?)che cosa p. ka, kaj (interrogativo);(che cosa c’e ancora = kaj se, ki se)che ha appena pianto p.p.podjokanche ha ballato molto p.p.preplesenche ha camminato carponi p.p.vekobacanche ha camminato troppo p.p.prehojenche ha camminato p.p. vehojenche ha dormito molto p.p.vespanche ha dormito p.p. pospanche ha pianto p.p. jokanche ha respirato p.p. vesopanche non succeda int. buogvarche ora e av. kaj urache sa v. vedocche sia av. naj boche sia cong. naj (naj tuo naj tıste= che sia questo o quello)che sono (io) v. ksan (ki san)che specie p. kajsan (quale)

chele f. pl. klıesce (dello scorpioneo del gambero)cherubino m. kerubınchetamente av. 1 tiho; 2 mıernochetare v. merıt (star cheto =mucat)chetato p.p. merjenchetichella (alla) av. poskrıuscheto a. meranchi p. rel. tek, tek kı, teker ki, tıstkıchi p. indef.-correl. kajsanchi p. inter. duo(a), kaduo(a) (dichi? = cı o ci(e)ga); (a chi? =ko(a)mu); (con chi? = s kogun);(chi sei tu, lui, loro = duo s ti, duojon, duoso oni)chi sa se cong. 1 pas al; 2duo(a)vıe(a) al (nelleinterrogazioni)chi sa cong. 1 duovıe(a); 2 pas,pasıl (nelle interrogazioni); pas kaj= chi sa cos’e; pas zakı = perchemaichiacchiera n. 1 marmranje; 2znablarıja (f.); 3 cake(a)ra; 4basada; 5 kuantachiacchierare v. 1 marmrat; 2blest (po-), (bleden, bledu); 3blebetat; 3 se pomenat; 4 se zmenıt;5 sceketat; 6 cake(a)rat (friul.)chiacchierata n. guo(a)rıenje (po-)chiacchierato p.p. 1 marmran; 2kokodecenchiacchierio n. 1 cakaranje(friul.); 2 kokodekanje; 3 klepetanjechiacchierona f. 1 sleuta; 2izıkovcachiacchierone a. sleutastchiacchierone m. 1 izıkovac; 2sleut, sleutar ; 3 sobarchiamare v. klıcat (po-) (klıcen,klıcu, klıc / klıcta); (kuo se klıces =come ti chiami); (Dio l’ha chiamato

Page 101: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

100 Nino Spehonja, Associazione Lintver

a se = Buo(a)g gaj parklıcu)chiamare fuori v. veklıcat(veklıcen, veklıcu, veklıc / veklıcta)chiamare vicino v. parklıcat,doklıcat (doklıcen, doklıcu, doklıc /doklıcta)chiamarsi v. 1 se klıcat (se klıcen,se klıcu, klıcse / klıctase); 2 seimenovat (se imenujen)chiamata m. klıc, klıc (po-, za-); 2klıcanje, klıcanje (n.)chiamato p.p. klıce(a)n, klıcen(par- pre- ve- )chiappa f. rıt (rıt)chiappare v. 1 popast (popaden);2 ujet (ujımen, ujeu, ujım / ujmıta)chiara (dell’uovo) m. bejakchiaramente av. 1 bıstro; 2 ocıtno;3 vıdno; 4 cıstochiarezza f. 1 jasnost; 2pogla(o)unost; 3 glaznostchiarificazione n. arsjanjechiarimento n. 1 rasvetlıenje; 2svetılochiarire v. 1 arsvetlıt (ra-); 2pojasnit, -int; 3 arzvıedet; 4arzluozt (arzlozen)chiarito p.p. asvıetljen (ra-)chiaro a. bıster (bıstra),(meteorologico); (fare chiaro = sejasnit); (appena si fa chiaro = ku sepodanı)chiaro a. 1 klauaran (klauarna); 2cıst; 3 jasen (sereno), (jasna); 4ocıtan (-tna), (evidente); (e chiaroche ci hanno ingannato = je ocıtnode nas so namazal); (parla chiaro =guor lepuo(a)); 5 glaznastchiarore f. 1 svetloba; 2 zar; 3blısk (m.), (chiarore momentaneo)chiasso, chiassata n. 1 rapotanje;2 uekanje; 3 uriskanjechiave m. kjuc, kljuc (kjuca);(chiudere a chiave = zasaraufat),

(ted.)chiavistello m. kloste(a)r (klostrao klostarja), (friul.)chiazza f. maglachicchessia p. tek ce najchicchera f. cıkera; 2 skudıela(friul.)chiccheretta f. cıkercachicchiriata n. kikirikanjechicco f. zarna, zarno (n.)chiedere v. 1 prasat (po- u-); 2prosıt (za-), (prosen, prosu, pros /prosıta); (ti chiedo di darmi = teprosen de me das); (chiederel’elemosina = prosıt buogime); 3uprasovat - avat- uvatchierico m. klerihchiesa f. cıe(a)rku (cıerkve); (predcıerkujo = davanti alla chiesa); (ucıerkvi = in chiesa)chiesetta f. cıerkucachiesta f. prosnjachilo m. kılochilogrammo m. kılo (kıla),kilogramchilometro m. kilometro(kilometra)chimica f. kımicachimico m. kımikchina (pendio) f. starmınachina (inchiostro) f. kınachinare v. 1 spregnıt (chinare latesta = se parklonit); 2 spreguvatchinarsi v. 1 se spregnıt (spregnen,spregnu); 2 se spreguvat -ovat -avat;3 se nagnit, -intchinato p.p. spregnjenchincaglieria f. rapotıjachioccare v. pokatchioccia f. kloca (friul.)chiocciare, chiocciolare m.kjukat, klukat (klucen, kluku, kluc /klukajta o klucta)chiocciata f. kovada (friul.)

Page 102: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 101

chioccio a. hrıpastchiocciola m. puzchiocciolio n. kjukanjechioccolare v. 1 cıukat; 2 cvıkatchioccolio n. cıukanjechiodare v. 1 cvekat (za-); 2 bıt(par-), (bıjen, bıu, bı / bıta)chiodato p.p. zacvekanchiodini (funghi) m. cvekıcichiodino m. cvekıc (ted.)chiodo m. cvek (ted.)chiodo da zoccolo f. bruca (friul.)chioma f. pl. lasjechioma (degli alberi) f. varhoujechirurgia f. kirurgıja (it.)chirurgo m. kirurgchissa modo av. duo(a)vıachitarra f. kitarachitarrista m. kitarıstchiudere v. zaprıa(e)t (perf.),(zapren, zapru o zaparu); 2 zaperjat(imperf.), (mi si chiudono gli occhi= me se zaperjajo ocı); 3 zataknıt(col tappo), (zataknen, zataknu,zatakın / zataknıta); (chiudere unabottiglia = zataknıt botıljo);(chiudere a chiave = zaklostrat),(ted.); 4 zakjucit (zakjucen)chiudere a chiave v. 1 zaklenıt(zaklenen, zaklenu, zaklen /zaklenıta); 2 zaklıepat; 3 zaklepavat-ovat - uvat; 4 zaklostrat (ted.)chiudere gli occhi v. 1 masıt(po-),(masım, masıu, mas /masıta); 2 mazat (po-)chiudere un occhio v. 1 zamasıt;2 zamazatchiudere strettamente v.saraufat (za-), (ted.)chiunque p. 1 usak (usaka, usako);(lui crede a chiunque = on vıerjeusacemu o usakemu); 2 tek ce naj; 3tajsan ki ce najchiunque sia p. tek ce naj

chiusa m. 1 zaklep; 2 zapor (ilsistema di chiuse per dare acquaalla ruota del molino)chiuso p.p. 1 zapart; 2 zaklenjen (achiave); 3 zataknjen (tappato)chiuso (di indole) a. tutastchiuso a chiave p.p. 1 zaklenjen; 2zaklostranchiusura f. 1 zaklıepa; 2 zaperjanje(n.); 3 zaklostranjeci p. 1 nas (pronome personale,complemento oggetto); 2 nan(complemento di termine) 3 se (coni verbi riflessivi: ci vediamo = sebomo vıdli, se boma vidla (duale));(ci sto = san preprıcan)ci av. 1 tle (qui, in questo luogo); 2ato (lı); 3 tan (la); 4 non si traduce,se pleonastico (qui ci sono cinquebambini = tle je pet otruok)ciabatta f. cavata (friul.)ciabattare v. cabatat, cavatatciabattino m. 1 suostar (ted.); 2tompjaccialtrone a. neurıedan (neurıedna)ciambella m. kolacciambelle m. kolaciciancia f. znablarıja (ted.)cianciare v. blebetatciancicare v. zajecatcianciona f. blebetaukaciancione m. blebetavaccianfrusaglia m. 1 drobiz; 2rapotıja (f.)ciao inte 1 zbuogan; 2 mandi(friul.)ciarla f. znablarıja (ted.)ciarlare v. 1 blebetat (po- ve- za-);2 balotat; 3 laskotat (velocemente);4 sleutat (a vanvera o sparlando); 5beukatciarlatano m. zleutarciarlato a. sleudranciarlataneria f. znablarıja (ted.)

Page 103: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

102 Nino Spehonja, Associazione Lintver

ciarliero a. izıkovac (f. izıkouca)ciarlona f. 1 balotauka; 2 sleutaciarlone a. 1 balotavac; 2 sleutast;3 beukciarlone m. 1 sleutar; 2 sleutciascuno, ciascheduno p. e a.usak, usaki (usaka, usako); (tantoper ciascuno = usak(c)emuantarkaj)cibare v. 1 cerıt (ted.); 2 dat ıestcibaria n. 1 ceringa 2 jedılocibarsi v. 1 ıest (ıen, ıedu, jej /jejta); 2 se pastat; 3 uzivatcibo f. 1 jedılo; 2 ceringa (ted.); 3zıvez (il nostro cibo = nase jedıla onase kuhanje)cicala m. zganac (zganca)cicalare v. 1 cakarat (friul.); 2tabajat (friul.); 3 zleudratcicalata, cicalio f. cakarada(friul.)cicaleccio n. cakaranjecicalatore m. zleudarcicalatrice f. zleudracicatrice f. 1 runja; 2 ranacicatrizzare v. zacelıtcicatrizzarsi v. se zacelıetcicatrizzazione n. zacejenje,zacelıenjecicca f. 1 cıka; 2 cık (m.)ciccare v. cikat (po- ve- za-), (iltabacco)ciccato p.p. cikan (po- ve- za-)ciccia n. mesuo(a)cicciola, cicciolo m. 1 ocvajak; 2ocvıerakcicciole m. ocvıerki (plurale)ciccione m. trebusnjakciccione a. debejoncicciuto a. debejokastCicigolis n. Scıgla (plurale);(abitante di = scıgluc (-i))cicigolani m. p. scıglucciclamino m. ciklamın

ciclista m. ciklıstciclomotore m. motorın (friul.)ciclone m. potuopcicogna f. cikonjacicoria f. 1 cikorja; 2 modaccidola f. spuoja (ted.)ciecamente, cecamente av.slepuocieco a. slıe(a)p (diventare cieco =oslepıt, oslepıe(a)t)ciecutezza f. slepına (slepına, kana vıdes kaj padlo = ciecutezza, nonvedi cos’e caduto?)cielo n. 1 nebuo(a) (neba); 2 luht(m.), (ted.)cielo (paradiso) f. nebesa(ringraziamo il cielo = zahvalımoBoga); (volesse il cielo! = magar!),(friul.)cielo nuvoloso av. 1 maglavo; 2maglenocielo sereno av. jasnocifra m. numercifrare v. numeratciglio n. obarvo (plur.: obarva)ciglio (bordo) m. krajcigolare v. 1 cvilıt po- ve- za-),(cvılen); 2 skripatcigolio, cigolamento n. cvilıenje,cvilenjeciliegia f. carıe(a)snja (agg. deriv.= carıesin o carıesnju / -ova); (iltempo delle ciliegie = carıesin cajt;tavola di ciliegio = carıesnjovadaska)ciliegia bianca f. belıcaciliegia duracina f. durıeza (friul.)cima m. 1 varh (plur.: varhı ovarhuovi); (da cima a fondo = odvarha do konca); 2 cıma (f.); 3 spık;4 varsıc (toponimo)cimare v. 1 obrıe(a)zt, obrıezat(obrıezen); 2 cimat; (pre-) 3obrezuvat -avat, -ovat

Page 104: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 103

cimice m. 1 lascac; 2 smardecaccimice delle galline m. karpejcimatura n. obrezovanjecimentare (stuzzicare) v. 1 sepoluozt, se polozovat, -uvat; 2 seborıtcimentarsi v. se pokladatcimitero m. brıtof (ted.)cinciallegra f. snıca, sinıcacincia bigia m. picacaucinciallegra maschio m. sniconcinciarella f. celestınacincischiare (pronunciare male) v.borbotat (friul.)cincischiare (tagliuzzare) v. tacat(tacan)cinema f. cınemacingere v. 1 objet (obımen, objeu,obım / obımta) 2 objemat; 3sparjet; (sprımen, sparjeu osprejeu); 3 opasat; 4 zagrıbat -ovat-uvatcingimento n. opasılo (opasılo eanche l’anniversario dellaconsacrazione della chiesa, quandoquesta veniva cinta da catene)cingimi v. obıme / obımtame oobıtamecinghia m. pascinghiale m. 1 cingjal (cingjalna ocingjala o cingjalja); 2 te duje prase(te dujega praset)cingolo m. pascinguettare v. 1 zornat, ornat(friul.); 2 scargolıe(a)t (scargolın oscargolejen, scargolı u / scargoleu)cinguettio, cinguettamento nzornanjecinquanta card. pedeset, petdesetcinquanta volte av. petdesetkratcinquantesimo a. petdeseticinque card. petcinque volte av. petkratcinquecento volte av. petstuokrat

cinquina f. petıca (una cinquina =na petıca)cinta n. opasılocinto p.p. 1 objeman, 2 objetcintola, cintura m. pascio p. dim. 1 tuo, tuo(a)l, tuo(a)le(tela, tala); (con tutto cio = za usıntuolin); 2 kar (antecedente ilpronome relativo: cio che mi piace= kar mej usec)cio che serve v. kar korcio che si puo p. kar je moccio che e possibile p. kar se da(dam kar te se da = dammi quantohai voglia)cio che p. 1 kar; 2 tuo(a)kcio che riguarda locuz. kar tıcecioccolato(a) f. cokoladaciocco f. 1 coja (grande); 2 cupa; 3cok (m.); 4 scına (piccolo)cioe av. 1 tuo je, tuoje; 2 cerec; 3manrec; 4 priderec (significa); 5tamicciondolamento n. pindulanjeciondolare v. pindulıet (friul.)ciononostante cong. 1 usedno; 2useglıh, ceglıhciotola f. 1 sklıeda; 2 skudıela(friul.); 3 bo(u)kalıcaciottolare v. lastatciottolata, ciottolato m. lastciottolo m. kamancipolla f. cebula, cibulacippo m. 1 stabar; 2 kapitelcirca cong. 1 oku, okuol, okuole; 2parblızno; 3 cıerka, incıerka; 4 kakih(circa cinque metri = kakih petmetru)circa (con numerali) p. 1 nıh; (nıhstuo = circa cento); 2 kakih (circaduecento metri = kakih dviestuometru)circo m. cırkocircolare a. 1 okounast: 2 obrocast

Page 105: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

104 Nino Spehonja, Associazione Lintver

; 3 oba(l)jencircolare v. ohajat (p-)circolazione n. ohajanjecircolo m. cırkul (friul.)circondare v. 1 obkuolat; 2 obsegt(obsezen, obsegu); 3 objet (obımen,objeu, obım / obımta)circondario f. okuolincacirconvolgere v. zasukatcirconvolto p.p. zasukancircoscrivere v. napisat (napısen)circospetto a. prevıdancircospezione f. prevıdnostcircuire v. obindulatcircuıto p.p. obindulancircuizione n. obindulanjecirro m. ricot (di capelli)cirro f. maglıca (nuvoletta)cisterna m. steramcitare v. 1 preklıcat; 2 menovatcitato p.p. 1 preklıcan; 2 menovancitazione m. 1 pomıen; 2menovanje (n.)citrullaggine, citrulleria f.bedarıjacitrullo m. 1 marha; 2 bazaualdcitrullo a. bedastcitta n. mıesto (gli usi della citta =mıestove navade)ciucciare v. 1 sisat; 2 cucat; 3zulıt (o- par- po- pre- ve- za-),(zulen, zulu, zul / zulıta); 4 sarknıt,sarkint (do- od- par- po- pre- u- ve-za-), (sarknen, sarknu, sark-ni-in /sark-nıta-inta)ciucciato p.p. sarknjen (do- od-par- po- pre- u- ve- za-)ciuco m. musciuffo m. cufciuffo di capelli m. ku(o)kon(caratteristico ciuffo di capelli sullanuca della donna)ciuffolotto m. snegar (snegarja)civetta f. sova (la civetta canta =

sova kuıka)civetta maschio m. sovonCividale m. Ce(i)dad Ce(i)dada)cividalese m. cedajaccividalese a. cedajsk(i)civile a. civıl (civılna)clamore n. 1 uekanje; 2 boj (m.)clandestinamente av. poskrıusclarinettista m. klarinetıstclarinetto m. klarinetclasse m. 1 klasa; 2 stan(condizione)classico a. klasikclassifica f. klasıfikaclassificare v. klasifikatclassificazione f. klasifikacjonClastra f. Hlastaclaudicare v. cotat (cuotan)claudicazione n. cotanjeclausola f. klauzula (it.)clausura f. klauzuraclava m. palcaclavicembalo m. klavıerClenia n. Klenjeclemente a. mıu (mıla)clemenza f. mılostclericale a. duhouskiclero n. duhoustvoclientela f. klientela, klijentelacliente m. klijentclima f. klımaclinica f. klınika (it.)clistere m. klisterclivo f. grıvacloro m. klorcoabitare v. zivıet kupecoadiutore m. pomocnıkcoadiutrice f. pomocnıcacoadiuvare v. 1 pomagat,pomaguvat - avat, -ovat; 2podpıerat (podpren); 3 parpomatcoadunare v. 1 zbrat (zberen,zbau, zber / zberıta); 2 zbıerat(imperf.)

Page 106: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 105

coagulamento m. zgostıtucoagulare v. 1 sıe(a)rt, sıerit (u-ve- za-), (sıaren, sıaru); 2 zgostıt; 3podletıetcoagulato p.p. posıerjen (po- ve- u-za-), (per fare il formaggio)coagulazione n. zasıerjenjecoalizione f. 1 zveza; 2 zdruzbacoartare v. sılt (pre-); 2 stisnıt; 3stiskatcoattivo a. parsılencoatto p.p. parsıljencoazione f. 1 sıla; 2 parsıljenjecocchio f. karoca (friul.)coccinella f. pulcacoccio f. glazovnacocciutaggine f. tardoglavostcocciuto a. 1 testardast; 2 zatuljencoccolare v. 1 sagatat; 2 bozat,buazat, buajsat (na- o- po- u- ve-za-); 3 sujat (na- o- po- u- ve- za-)(stare coccoloni = cepıet); (mettersicoccoloni = pocepnit -int)coccolarsi v. se vajatcoccolato p.p. 1 sujan; 2 bozan(na- o- po- u- ve- za)coccolone m. figotcoccolone a. figotastcocente a. 1 pekoc; 2 goroccocere v. 1 kuhat; 2 pecCocevaro m. Kocebarcocimento n. 1 kuhanje; 2 pecenjecocomero f. angurja (it.)cocuzza m. muloncocuzzolo m. varhcoda m. rep (guardare con la codadell’occhio = kukat pod ocmı); (incoda = zada, tazad)codardamente av. strasnuocodardia f. 1 strasnoba; 2strasnuostcodardo a. strasan (strasna)codesto p e a. 1 te tel (ta te(a)la);2 tıst

codino m. repıccodirosso m. kanjusıccodirossone m. kanjuhcoercitivo a. parsılencoercizione n. parsıljenjecoetaneo f. glıha (ted.); (nıasanmigo tuoja glıha = non sono micatuo coetaneo (pari))coevo a. glıha (ted.)coevo av. 1 muojega lıetacogitare v. premisljuvat, -ovat,-avatcogitazione f. mıseu, mısucogliere v. 1 targat (u-); 2 brat(po-, u-), (beren); (cogliere unamalattia = pobrat no bolıezan); 3bıerat (po-) 4 jemat (jeman ojemjen, jemu, jeem / jemajta) (po-u-); 5 parjet (prımen, parjeu oprejeu, prım(i) / primıta); 6potegint (potegnen, potegnu, potegin/ poteginta); 7 uzemat (uzamen,uzeu, uzam / uzamıta); (la u sempresemimuta); 8 sparjet (sprımen,sparjeu o sprejeu); 9 zadıet(addosso); (cogliere sul fatto ocogliere alla sprovvista = trefıt);(cogliere nel segno = dovinat);(cogliere il senso di una cosa =zastopıt)cogliere in flagrante v. trefıt(cogliere sul fatto); (ted.)cogliere nel segno v. trefıtcoglionatura n. smehovanje(derisione)coglione (testicoli) n. plur. 1moda; 2 kojon (detto a persona),(m.)coglioneria f. kojonadacoglitura f. 1 berarnja; 2nabıeranje (n.)cognata f. kunjada (friul.)cognato m. kunjad (friul.)cognito a. 1 znan; 2 poznan

Page 107: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

106 Nino Spehonja, Associazione Lintver

cognizione n. znanje (venire acognozione = zavıedet (zavıan))cognome m. prımak (prımka)cogoma f. kogo(u)macoincidenza n. 1 zglıhanje; 2srecanjecoincidere v. 1 zglıhat, zlıhat (po-pre-); 2 srecatcoinciso p.p. zglıhan (po-)coinvolgere v. uplest (upleden)coito m. spojcol (con il) prep. z, s (s, quando laparola che segue inizia con c, c, f, h,k, p, s, s, t)col tempo av. scajtancola av. 1 tanle; 2 cecolabrodo f. cedıeukacolaggiu av. tandolcolapasta f. cedıeukacolare v. 1 cedıt (o-, pre-); 2precejat (colare a fondo = sepotopıt); 3 lıt (liquidi), (u-, ve-); 4kıdat (do-, na-, o-, po-, u-, ve-); 5sut (materiale solido), (u- ve-),(sujen, su, suj / sujta)colassu av. tan gorcolaticcio (di letame) f. gnojnıcacolatoio m. cedıeunikcolatura n. 1 cejanje, precejanje; 2kapanje (gocciolatura)colazione m. 1 kulcion (friul.); 2fruostih, frustih (ted.)colchico m. glavabuolac(glavabuolca)coledante m. koledar (chi va aprendere la coleda); (koledarja)colei p. p. onacoleottero m. kebar (maggiolino)colera f. kolera (it.)colica f. grızacolino n. 1 cedılo; 2 pasın (m.),(friul.); 3 cedıeuka (f.)colio n. kapanjecolla (con la) prep. z, s (s, quando

la parola che segue inizia con c, c, f,h, k, p, s, s, t)colla f. kolacollaborare v. sodeluvat, -avat,-ovatcollaboratore m. sodeluvaccollaborazione n. sodelovanjecollana f. 1 karauda; 2 granadacollane f. 1 granate; 2 kara(o)ude(plurale)collare m. 1 komat (ted.); 2 golar(della camicia); (friul.)collaterale a. nastrancollateralmente av. nastrancollaudare v. kolaudat (it.)collaudo m. kolaudo (it).colle m. varhcollega m. kolegacollegamento f. zveza, zvezanje(n.)collegare v. 1 vezat (na- po- pre-z- za- ), (vezen, vezu, vez / vezajta);2 zdruzıtcollegarsi v. se zdruzıtcollegato p.p. zvezancollegialmente av. kupecollera f. jeza (andare in collera =se zajest)collericamente av. jeznocollerico a. 1 karfutan (-tna); 2jezan -znacolletta f. bıera (z-)collettivamente av. kupecollettivo a skupencolletto m. 1 galerın; 2 golet(friul.)collezionare v. zbıeratcollezione f. zbıera, zbıerkacollimare v. uglıhatcollina m. 1 brescına; 2 bardo(top.); 3 varh; 4 bula; 5 cukula(top.)collisione m. 1 burt; 2 kreg (lite)collo (con lo) prep. z, s (s, quando

Page 108: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 107

la parola che segue inizia con c, c, f,h, k, p, s, s, t)collo f. 1 sıja (gettare le braccia alcollo = se vrec gu naruoce);allungare il collo per vedere meglio= zdujsat sıjo za vıdet lıeus; 2 uratcollo (del piede) n. plesmocollocamento, collocazione n. 1stauljanje; 2 kladanje (par-)collocare v. 1 stauljat, staujat (na-par- po- pod- ve- za-); 2 dıet(caricare addosso = zadıet), (perf.),(denen, deu, den / denıta); 3 luozt(lozen (perfettivo), luozu, loz /lozıta); 4 klast (po- za-),(imperfettivo = sto mettendo),(kladen, kladu, klad / kladıta); 5kladat (po- ve- z-); 6 kladovat -uvat-avat (kladuvan o kladujen, kladuvu,kladuvi / kladuvta / kladuvajta)collocato p.p. 1 stauljan (na- par-po- pod- ve- za-); 2 lozen (par-)collocazione n. 1 stauljanje; 2kladanje; 3 polozıtu (f.)colloquiare v. se menıt (z-)colloquio n. 1 guo(a)rıenje (po-); 2povıedanje, povedanjecolluttazione f. 1 barufa (friul.); 2boj (m.)colmare v. 1 napunt (napunen,napunu, napun / napunta); 2 varsıt;3 rasat (po-); 4 zapadat (della neve,impersonale)colmata, colmatura n. 1 rasanje;2 varsıenjecolmato p.p. 1 napunjen; 2zapade(a)n (di neve); 3 rasan (-ana)colmo a. 1 varhan; 2 pu, popuntextitcolombaia m. golobnjakcolombella f. golobıcicacolombina (femmina) f. golobıcacolombina (maschio) m. galobaccolombo m. go(a)lob

colonna f. 1 kalona (Matajur =goh kalon: andiamo sul Matajur =gremo goh kalon), (il vecchiomonumento al Redentore era inpratica una grande colonna); 2stabar; 3 podpuora (fig.)colonnello m. kolonel (friul.)colonnina m. stebrıccolono m. kumetcoloramento, colorazione n.farbanjecolorare, colorire v. 1 farbat (o-);2 malatcolorato p.p. 1 nafarban; 2namalancolore f. farba (ted.); 2 koluor(koluorja); (friul.)colorito p.p. farban (o-)coloritura n. farbanje (ted.)coloro p. onı, onecolossale a. prevelıkcolosso m. kolos (it.)colpa m. 1 karvıca, krivıca; 2grıe(a)h (essere in colpa = bıt tugrıehe); 3 uoja (per colpa = za uojo)colpevolezza f. karvıcacolpevole a. gresan, (gresna),grıesan (grıesna); 2 krıu (krıva)colpevolizzare v. obduzıt, zaduzıt(obduzın, obduzıu)colpevolmente av. 1 gresnuo; 2krıvocolpire v. 1 zajet, zajmıt (zajmen,zajeu, zajım o zajmı / zajmıta);(non colpire = falıt); 2 zajemat; 3tresnıt -int (arz- do- na- od- par-po- pod- u- ve- za-), (tresnen,tresnu, tresni / tresnıta); 4 butat(po- z-), (butan, butu, but /but(i)nta) o butnita; 5 lopnıt -int(lopnen, lopnu, lopnı / lopnıta); 6urazıt (con sassi); 7 trefıt (ted.); 8trıesint -it, triescınt (trıesin zluoditu te = il diavolo ti colpisca); 9

Page 109: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

108 Nino Spehonja, Associazione Lintver

ranit (ferendo)colpire alla cieca v. arzbutat,arzbutatcolpire da infarto v. doletıet(impers.); (e stato colpito da infarto= ga j doletıelo)colpito da infarto p.p. doletjencolpito p.p. 1 zajet; 2 lopnjen; 3natresnjen; (od-); 4 butan (na- ve-po- z- ); 5 urazjen (coi sassi)colpo m. 1 zlah (ted.); (di colpo = zzlahan o na zlah); (fa nulla, non daun colpo = na da zlaha); (morire dicolpo = umrıet na vıedic); (dare uncolpo = zamahnıt); 2 udar; 3 zburt;4 cmok, cmuk; 5 trıesk (di fulmine)colpo di fulmine f. trıeska(trıeske)colposo a. krıu (krıva)coltellaio m. nuozar (nuazarja)coltellino pieghevole f. brıtlacoltellino f. 1 kjukac; 2 brıtulacoltello m. nuo(a)z (nuaza)coltello a serramanico m. krujac(krujca)coltivabile a. obdıelancoltivare v. dıelat (par-)coltivato p.p. dıelan (ob- po- ve-)coltivatore m. kumetcoltivazione n. dıelovanje (ob-)colto (dotto) a. 1 ucen (ucena); 2studjan (it.)colto a 1 pobran (raccolto); 2 zajet(colpito)coltre f. 1 koutra, kutra; 2kuvjarta (friul.)coltura m. pardıelocolui p. p. on (ona)colui che p. 1 tek; 2 tek ki, tıst kicomandamento f. 1 zapuoved; 2postavacomandare v. 1 kuazat (kuazen),(u- za-), (kuazen, kuazu, kuaz /kuazajta); 2 kuazavat -ovat - uvat

(kuazujen, kuazavu, kuazavi /kuazavta); 3 rigıerat (ted.); 4zapovıedat, zapoveduvatcomandare a bacchetta v.rigıe(a)rat (ted.)comandato p.p. 1 kuazen (do- par-u- ve- za-); 2 rigıe(a)ran (ted.)comando n. 1 kuazuvanje; 2zapuoved f., (zapuovedi); 3rigiaranje (n.)comare f. botracombaciamento n. uglıhanjecombaciare v. uglıhatcombaciato p.p. uglıhancombattente m. borıvaccombattere v. 1 magat; 2uejskovat, uiskuvat (uejskuvan,uejskuvu); 3 tuccombattimento f. 1 maganje (o-);2 tozba; 3 tepenje 4 bojcombattersi v. 1 se tuc; 2 semagat; 3 se ujskovat (se ujskujen,se ujskuju, ujskovajese /ujskovajtase); 4 se borıtcombattuto a. 1 tepen (Tepenepuaje = campo combattuto =toponimo di fronte a Peruovca sulladestra del Natisone); 2 magan (o-)combinare v. 1 nagodıt; 2 nagajat,ugajatcombinare (accordare) v. 1zglıhat, zlıhat (po- pre-); 2 zdrazıtcombinare guai v. jih uganjat(uganjan, uganju, uganj / uganjta);(uganjat naguojbe = fare dispetti)combinare un guaio v. zabrodıt(sjo zabrodu = l’hai combinata);(zabroden)combinarsi v. se poguarıtcombinato (accordato) p.p. zglıhan(po-)combinarla v. 1 jo zabrodıt; 2 jozagodıtcombinarla bella v. 1 jo zakadıt;

Page 110: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 109

2 jo zakurıtcombinarla grossa v. jo nagodıtcombinarle v. ih uganjat, jihnagajatcombinarne una v. zabrodıt kakocombinazione n. 1 ugajanje(coincidenza); 2 zglıhanjecombriccola f. klapa (friul.)combustione n. gorıenjecombusto p.p. zazgan, pozgancome (comparativo) cong. ku,kukar (tard ku (kukar) kaman =duro come il sasso); (come un =kon, ku an)come (interrogativo) cong. kuo,kua, kakuocome (correlativo) cong. 1 takuok(cosı come = kakuo(a)); 2 kukcome p. puo essere tradotto conpronome: kak (com’e = kak(kajsan) je; come sono (essi) = kakiso; com’e d’inverno = kako jepozıme)come (e come = altro che) locuz. selepuo de, se Buog vie(a)!come che cong. 1 takuok, takuokki (takuok ces = come (che) vuoi);hai fatto come va = si nardıu takuoki gre)come e locuz. kuoj ( = kuo je); (lejkuoj zleht = garda com’e cattivo)com’e andata locuz. kakuo tej sluocom’e (affermativo) locuz. takuok j(takuo ki je)com’e (interrogativo) locuz. kuojcome in cong. ku tan u, ku taun,ku tu, ku ta na (san ku taun (tu)paklu = sono come nell’inferno (stomalissimo); (sono in imbarazzo =san ku tana spıc)come nel cong. ku tan u, ku taun,ku tucome ora cong. ku sacome prima cong. kuprıe(a)t

come quando cong. ku kadar,kukar kadar, kukarcome quello che p. ku tist kicome se si dovesse locuz. ku debse mıelo (imper.); ku deb se meu(m.); ku deb se mıela (f.);come se volessimo locuz. ku de bitıel (m.),(mi, vi, onı = noi, voi,loro); ku de bi tıele (f.),(mi, vi, one= noi, voi, loro)come se volessi locuz. ku de bi teu(jest, ti, on = io maschio, tu, lui);ku deb bi tıela (ist, ti, ona = iofemmina, tu, lei); ku deb tıel(plurale maschile)come se cong. ku de bi, ku deb (kudeb (de bi) ti zastopu = come se tucapissi)come si chiama? locuz. 1 kuo(kakuo) j dıajo; 2 kuo j guarjo(femmina); 3 kuo mu dıajo(maschio)come stai? locuz. 1 kuo(a) (kakuo)se mas; 2 kuo(a) stoıs; 3 kuo(a)(kakuo) j (come e)come state? locuz. kuo(a) (kakuo)se mata; 2 kuo(a) (kakuo) stojtacome sul cong. ku gu (gor) nacome ti chiami? locuz. 1 kuo(kakuo) se klıces; 2 kuo (kakuo) tedıajo; 3 kuo (kakuo) te guarjocome un p. kon ( = ku an)come una p. kona, ku dnacome va? locuz. kuaj ki?, kuo jcomecche av. ku debcomecchessia av. takuokbodcometa f. kometacomica f. smıesnostcomicamente av. smıesnocomico a. smıe(a)san (smıesna)comignolo f. napa (friul.)cominciare v. 1 zacet, zacnıt -int(perf.);(zacnen, zacnu, zacnı -ın /zacnıta -inta); 2 zacenjat (imperf.);

Page 111: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

110 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(a cominciare da domani = od jutreza naprej); (comincia a nevicare =snıa(eh parlıeta))cominciare a cadere v. parletat(snıeh (das, tuca, kazomar) parlıeta= inizia a cadere la neve (pioggia);(parlıetan, parlıetu, parlıet /parletajta)cominciare a splendere v.presijat (presejen, presjau, presej /presejta)cominciato p.p. zacet, zacnen,zacnjencomino, cumino m. kumıncomitato m. komitat (it.)comitiva f. komitıva (it.)comizio m. komıcihcommedia f. kumedja (friul.)commediante m. kumedjant(friul.)commemorare v. 1spomenıt; 2spomenjuvatcommemorazione m. spomıncommenda n. parporocılocommendare v. parporocıtcommendevole a. 1 parporocen; 2hvaleurıedancommentare v. 1 poguo(a)rıt; 2pobasadat(friul.)commento n. poguarıenjecommerciante m. kupovaccommerciare v. kupovat, -avat,uvatcommercio n. kupcıjacommestibile a. ıedencommestibile n. jedılocommettere v. 1 narest (nardın);(fare, compiere); (commetterepeccato = gresıt); 2 zacet (attaccare,dare inizio); 3 parporocıt(raccomandare, dare l’incarico,ordinare)commiato m. saludanje (prenderecommiato = se saludat)

comminare v. zatrucat (zatrucan)comminazione n. zatrucanjecomminuto a. arztrıeskan(arstrıeskana)commiserare v. usmılt (usmılen)commiserazione n. usmiljenjecommissariato m. komisarjat (it.)commissario m. komisarcommissionare v. parporocıtcommisto a. zmıesancommistura n. zmesanjecommissionare v. 1 parporocıt; 2narocıtcommissione n. 1 parporocıenje; 2narocılocommisurarsi v. se parkladatcommuovere v. usmılt (usmılen);2 ganıt sarcecommosso p.p. zganjencommovente a. usmıljencommozione f. 1 zganıtu; 2usmiljenje (n.)commuovere v. zganıtcommutamento f. zamenjavacommutare v. 1 zamenıt; 2zamenjat; 3 zamenjavat, -uvat,-ovatcommutazione f. menjavacomodamente av. 1 rocno; 2 zıhar(ted.); 3 zlegnjenocomodino m. komodın (it.)comodita f. parloznostcomodo a. 1 komod, komud(friul.); 2 zlegnjen (stia comodo =bodıte prezkarbi); (fa sempre ipropri comodi = dıela nımar kar mugre pru); 3 parlozan (-zna)compaesano m. kompaezan (it.)compaginare v. zdruzıtcompaginatura n. zdruzıenjecompagna f. 1 kompanja; 2 glıha;3 parjatelcacompagine f. zdruzıtu, zdruzıtvacompagnia f. 1 druzba, zdruzba; 2

Page 112: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 111

kompanıjacompagnia allegra f. lumparıja(ted.)compagno m. 1 kompanj; 2 glıha(ted.); 3 parjateucompanatico m. kompanadih(friul.)comparare v. 1 parmıert, namıert,zmıert; 2 glıhat (u- z-)comparato p.p. parmıerjen,zmıerjencomparazione n. zglıhanjecompare m. botarcomparire v. se parkazat (separkazen)comparizione, comparsa n.parkazanjecompartecipare v. se posrecuvatcompartecipazione n.posrecuvanjecompassionare v. se usmıltcompassione n. 1 usmiljenje; 2usmılnost f.compassionevole a. 1 pomılen(pomılna); 2 usmıljencompasso m. kompascompatimento n. usmiljenjecompatire v. se usmıltcompattezza f. 1 gostoba; 2gostuostcompatto a. 1 tard; 2 gostcompendiare v. krajsat (o- par-po- pre- s- u-)compendio n. skrajsanjecompendioso a. skrajsancompenetrare v. 1 predrıet(prederen); 2 prederjatcompenetrazione n. prederjanjecompensabile a. uarnjencompensare v. 1 uo(a)rnıt (po-);(uarnen); 2 uracatcompensazione n. 1 uracanje; 2uarnıenjecompenso n. znamunje, znamıenje,

znamıen (m.); (in compenso = zatuo)compera m. kup (na-); (fare lecompere = nakupıt, nakupovat)comperare v. 1 kupıt (na- po- u-),(kupen, kupu, kup / kupıta); 2kupuvat -avat -ovat (na- u-),(kupujen, kupuvu, kupuvi /kupuvajta)comperato p.p. kupjen (po- u-)competente a. parlozan (parlozna)competenza n. znanje; 2moznuost, (f.) moznost; 3parloznostcompetere v. 1 se poluo(a)zt; 2 sepokladat;competizione n. polozıenjecompiacenza n. zadovolıenjecompiacere v. zadovolıt, zadovoltcompiacersi v. se veselıtcompiacersi (soddisfatti di sestessi) v. se lizat (se lızen)compiacersi (insuperbirsi) v. seponosıt (se ponosen)compiacevole a. zadovojencompiacimento n. zadovolıenjecompiaciuto a. radovojencompiangere v. zalovat -uvat (ob-u-)compianto p.p. zalovan (o- ob-)compiere, compire v. 1 komplıt;2 dopunt (dopunen); (compiere ilproprio dovere = dopunt suojoduznuo(a)st)compiersi (accadere) v. 1 se gajat;2 se godıt, se zgodıt (impersonale),(se godı, sej godılo)compilare v. zbratcompilazione n. zbıeranjecompimento f. 1 dovarsıtu(mandare a compimento = dovarsıt)compire v. 1 dopunt (dopunen,dopunu, dopun / dopunta); 2dovarsıt; 3 finjovat -uvat - avat

Page 113: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

112 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(finjujen, finjuvu, finjuvi / finjujta ofinjovajta)compitamente av. popunamacompito n. 1 kompit; 2 dıelo (haiun compito difficile = imas no tezkodıelo)compıto p.p. 1 zvarsjen; 2dopunjen; 3 finjencompiutamente av. popunamacompiutezza f. punostcompleanno m. 1 rojstni dan(rojstnega dne); 2 kompleano (it.)complessivamente av. 1popunama; 2 docıelega (incomplesso = z cıelama)complessivo a. 1 popunam: 2skupen (-pna)completamente av. 1 popunama;2 docıelegacompletamento n. dopunıenje; 2zvarsıenjecompletare v. dopunt (dopunen,dopunu, dopun / dopunta)completarsi v. se dovarsıtcompletato p.p. dopunjencompletezza f. punostcompleto a. 1 cıe(a)u (cıela); 2puncomplicare v. 1 zmotıt; 2 zaplest(zapleden)complicato p.p. zapledencomplicazione f. zmotacomplimentare v. se parklont (separklonen)complimento m. parkloncomponimento n. 1 skladanje; 2zluozba (f.); 3 spıs (m.)comporre v. 1 skladat (ra-); 2zluo(a)zt (arz-); (zlozen, zluozu, zlos/ zlozıta); (comporre una lite =pomerıt)comporsi v. se pomerıtcomportamento n. zadarzanje,uzdarzanje; 2 obnasanje; 3 postenje;

4 uozenje ; 5 odnos (m)comportare v. 1 obnasat; 2zadarzatcomportarsi v. se obnasat; 2 sepostenıt; 3 se uzdarzat, se zadarzat,se zavarzat (se zadarzan, sezadarzu, zadarzse / zadarztase)comportato p.p. obnasancomporto n. potarplıenjecomposito p.p. mıesancompositore m. skladateljcomposizione n. 1 skladanje; 2zluozba (f.); 3 sklad, skladba, (f.)compostamente av. zadarzanocompostezza n. podarzanjecomposto p.p. zadarzancomposto p.p. zlozencompra, compera m. kup, kupcijacomprare v. 1 kupıt (perf.); 2kupuvat, -avat, -ovat (imperf.)compra-vendita f. kupcıjacompratore m. kupac (kupca)comprato p.p. kupjen (par- po- u-)comprendere v. 1 zgruntat (ted.);2 zastopıt (zastopen, zastopu,zastopı / stopıta); (se zastopes kumus tu pezo = comprendi comel’asino nella pesa; (ted.)); (si sonosubito compresi = so se subtozglıhal)comprendimento n. zgruntanje(ted.)comprendonio f. pametcomprensibile a. 1 zastopen; 2zgruntan (ted.)comprensibilita n. zgruntanje(ted.)comprensione n. 1 zgruntanje(ted.); 2 zastopnost; 3 zastopıenjecompreso p.p. zastopjencompressione, compressibilitan. 1 stiskanje; 2 stısk; 3 potiskanjecompresso p.p. 1 tıskan (arz- do-na- o- par- po- pre- s- u- ve- za-); 2

Page 114: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 113

tlacjen (na- po- u- za-); 3 tısnjen(arz- na- o- par- po- pre s- u- ve-za-)compressore m. stiskaccomprimere v. 1 stiskat; 2 stıstnit-int (stısnen, stısnu, stısni /stısnita); 3 tlacıt; 3 butat (tuttianche con: arz- na- o- po- pre- ve-za-)compromesso p.p. zapejencompromettere v. zapejatcompromettersi v. 1 se zapejat; 2se zapojat (volg.)comprovare v. skazat, dokazatcomprovato p.p. skazen, dokazencomprovazione n. skazanje,dokazanjecompulsare v. pregledatcompungere v. zalvatcompunto p.p. zalvancompunzione n. zalvanjecomputare v. 1 stımat; 2 kalkolat;3 stıe(a)tcomputato p.p. 1 stiman ; 2kalkolan; 3 stıet (it.)computo f. stımacomunale a. kamunskicomunanza f. skupnostcomune a. 1 skupen (skupna); 2navaden ((abituale, diffuso); (incomune = skupno)comune m. kamuncomunemente av. navadno, ponavadcomunicabilita n. oznanılocomunicare (riferire) v. 1 znant,znanit, (o- po-), (znanen, znanu,znan / znanıta); 2 znanjat(imperf.); 3 posjat marin; 4povıedat (povıe(a)n)comunicare v. obhajat (distribuirela comunione)comunicarsi v. se obhajat (ricevereil sacramento della comunione)

comunicato p.p. obhajan (fatto lacomunione)comunicato (riferito) p.p. znanjen(na- o- po- ve-)comunicato m. marincomunicazione n. 1 marin; 2oznanılo (o-)comunione n. obhaılocomunione (fare la) v. se obhajatcomunione dei Santi f. gmajnaSvecenıku (o-)comunione pasquale n.velikonocno obhaılocomunismo m. komunızmo,komunızemcomunista m. komunıstcomunita f. 1 gmajna (Nedıskagmajna = comunita natisoniama); 2bratustvocomunque av. 1 takuok bod,takuok ce naj; 2 na usako manıero,na use kraje; 3 na usako vızocon prep. s (con parole che inizianocon: c, c, f, h, k, p, s, s, t.)con prep. z (con parole che NONiniziano con: c, c, f, h, k, p, s, s, t)con che cosa p. scın, skoguncon difficolta av. 1 tezkuo 2stanto (stentatamente) (tezkuo +infinito = stentare a...); (tezkuovıerjen = credo con difficolta)con forza av. z mocjocon gli occhi chiusi v. mazecon i di lei p. znje (znje sudmi =con i suoi (di lei) soldi)con i loro p. znjihcon i nostri p. znasimcon i vostri p. zvasimcon la voce av. ustno (porec ustno= dire a voce)con le belle e con le buone locuz.zlıepa an zdobracon le belle (buone) av. zlıe(a)pa,zlıepama (al zlıapa, al shuda = o

Page 115: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

114 Nino Spehonja, Associazione Lintver

con le belle o con le cattive)con le cattive av. 1 shuda,shudama; 2 zgardacon lei p. za njo, znjocon lentezza av. pocase(o)con loro due p. znjindvıe(a)mancon loro p. znjımcon lui p. znjıncon me p. zamano, zmanocon noi p. znam, zanamcon nulla av. znıcancon premura av. 1 sılno; 2 naglocon se stesso p. sam sabo (samasabo); (sam si declina; sabo restaindeclinabile anche al plurale)con se p. za sabo (indeclinabile)con te p. za tabo, stabocon tutto cio av. z usıen tuo(e)lincon voi due p. zvamdviamancon voi p. zavam, zvamconato m. 1 zburt (friul.); 2 sforc(it.)conca f. latva, lata (toponimo)concatenamento f. poveza, zvezaconcatenare v. zvezat (zvezen,zvezu, zvez / zvezajta)concatenazione f. zvezaconcavo a. jamastconcedere v. 1 pustıt (par-); 2puscat (imperf.), (do-); 3 uzdat (gliho concesso tutto = san mu uzdauuse)concedere in prestito v. 1 dat naup; 2 dajat na up (dajen)concentramento m.koncentrament (it.)concentrare n. 1 gostıet (par- po-pre- u- ve- za-), (gostejen, gosteu,gostı / gostıta); 2 zbrat (zberen); 3zbıeratconcentrato p.p. gostjen (par- po-pre- u- ve- za-)concentrazione n. zgoscıenjeconcepimento n. spocılo;

spocıenje; spocetak (m.)concepire v. 1 spocet; 2 zanosıt(zanosen, zanosu / zanosıla, zanos/ zanosıta)concepire (inventare) v. 1vestudjat; 2 zastopıt (imperf.)concepito p.p. zanosenconcernere (per cio che concerne)locuz. 1 za kar nese; 2 na kraj tegaki..., o na kraj tega + gen.concertarsi v. 1 se poguarıt; 2 sepoguarjat (imperf.)concerto m. koncert, koncertconcessione n. dopuscıenje,parpuscıenjeconcesso p.p. dopuscen, parpuscenconcetto f. 1 mısu (po-); 2 ideja(it.)concezione n. 1 spocılo, spocetje;2 spocıenje; 3 spocetak, spocet (m.)concezione (fig.) f. mısuconchiglia f. konkılja (it.)conchiudere v. 1 finıt (perf.); 2sklenıtconciliare v. 1 se z-glıhat, zlıhat(po- pre-); 2 se poguarıt; 3 sepoguarjat (imperf.); 4 se zmenıt(ted.)conciliato p.p. zglıhan (po-)conciliazione f. spravaconcimaia m. gnojakconcimare v. 1 gnoıt (na- o- par-pod- po- pre- u- ve- za-); 2 osut(osujen, osu, osuj / osujta); 3osuvatconcimato av. gnojnuoconcimato p.p. gnojen (na- o- par-pod- po- pre- u- ve- za-); 2 osutconcimazione f. gnojnıtuconcime m. gnuoj (gnoja)concionare v. pridgatconcione f. prıdgaconciossiache av. zatuaconcisamente av. 1 nakratcin; 2

Page 116: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 115

zasıecenoconcisione f. kratkuostconciso a. kratak (kratka)concitamento n. zagrevanjeconcitare v. 1 zganıt(commuovere); 2 zagrıet, 3podpihat (agitare)concitatamente av. 1 zganjeno; 2zagrıetoconcitato p.p. 1 zganjen; 2 zagrıetconcludere v. zakjucit (zakjucen,zakjucu); 2 zvarsıtconclusione n. 1 zvarsılo; 2zvarsıtu (f.)conclusivamente av. nakoncuconcluso p.p. 1 zvarsjen; 2zakjucenconcordare v. 1 se luozt dakordo,se zluozt (se zlozen); 2 se zmenıtconcorde a. slozenconcordia f. zloznostconcorrere v. 1 se zbıerat(imperf.); 2 se zbrat (se zberen); 3se zaganjat za kako rıecconcorso n.1 zbıeranje (raccogliersidi piu persone); 2 pomaganje(aiuto)concretizzare v. dopunt (dopunen)conculcare v. pestat (po-); 2zanicevatconcupire v. se trostat (desiderareardentemente)condanna f. obsoja, obsoda, usodacondannare v. 1 tozıt (tozen,tozu), (ob- ve- u- za-); 2 sodıt,opsoıt (ob- ve- u- za-), (sodın, sodıuo obsodu, sodı / sodıta); 3fardamat; 4 sojat (ob- ve- u- za-)(sojen, soju); 5 obduzıtcondannato p.p. sodjen, sojen (ob-ve- u- za-); 2 tozen (ob- ve- u- za-);3 fardamancondegnamente av. urıednocondegno a. urıedan -dna

condensare v. gostıet, gostit (arz-par- po- pre- u- ve- z- za-), (gostın ogostejen, gosteu, gostı / gostıta); 2hrıenit, hrıent (ars- po- pre- s- za-),(hrıenen, hrıenu, hrıen / hrıenta)condensarsi v. se hrıenit, se hrıent(impersonale); (se hrıene, sejhrıenlo)condensato p.p. hrıenen (ars- par-po- pre- s- u- ve- za-); 2 gostjen(ars- par- po- pre- s- u- ve- za-)condensazione n. 1 zgoscenje; 2zgostıtu (f.)condenso a. gostcondimento f. obıelacondire v. 1 belıt, bıelit (o- na-par- po- za-), (obelın / obıelin,obelıu /obıelu, obıel /obelıta); 2obeluvat (imperf. obeluvan /obelujen)condire con l’aceto v. ukısatcondiscendenza n. uslısanjecondiscendere v. uslısatcondito p.p. obejen (na- par- pod-po- pre- ve- za-)condividere v. partıt (boma partılato dobre an to slave =condivideremo il bene e il male)condivisione n. partıenjecondizionare v. parpravtcondizionato p.p. parpraven (benecondizionato = u dobrin stanu)condizione m. stan (samski stan =single, scapolo); (in buonecondizioni = u dobrın stanu); (inche condizioni si e ridotto = kan sejparpravu)condoglianza f. kondoljanca (it.)condolersi v. se zalvat s kajsnincondonare v. 1 odpustıt; 2odpuscat; 3 zamazatcondonato p.p. odpustjencondonazione n. odpuscıenjecondono n. odpuscanje

Page 117: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

116 Nino Spehonja, Associazione Lintver

condotta n. obnasanje; 2zadarzanje (comportamento); 3uazılo; 4 uo(a)zenje; 5 pejanjecondotto p.p. pejen (na- od- par-po- s- ve- za-); 2 uozen (na- od-par- po- ve- za-);condotto fuori strada p.p.zapejencondotto via dal nido p.p. spejen(uscito dal nido)condotto via p.p. odpejenconducente m. 1 uoznık; 2 sofer(friul.)condurre v. uo(a)zıt (po- ve-),(uazın o uozen, uozıu o uozu, uoz /uozıta); 2 pejat (od- par- po- ve- s-za-), (pejen, peju, pej / pejajta);(condurre al pascolo = pejat naplanino)condurre guidando v. 1 karnıt (o- par- po- pre- ve- z-) 2 uo(a)zıt (od- par- po- pre- ve- z-); 3 vodıtcondurre via v. spejat (spejen,speju, spej / spejajta)condurre vicino v. dopejat,parpejat (dopejen, dopeju, dopej /dopejajta)condurre malamente v. zapejatconduttore m. 1 uoznık; 2 sofer(soferja); (friul.)confabulare v. 1 poguarjat; 2basadat (friul.)confacevole, confacente a. uzdanconfacevolmente av. uzdanoconfacevolezza n. uzdanjeconfare v. 1 uzdat; 2 spadat(questo gli si confa = tuole muspada)confederarsi v. se zvezatconfederazione f. zvezaconferenza f. konferencjaconferenziere m. konferencıerconferire con qualcuno v. sepoguarjat, se pomenıt s kajsnin

conferma, confermazione f.potardıtuconfermare testimoniando v.prıcatconfermare v. tardıe(a)t, tardıt(po- u- ) (potardın, potardeu,potardı / potardıta)confermato p.p. tardjen (o- po-)confermazione f. potardıtuconfessare v. 1 spovıedat,spovedat (spovıedan, spovıedu,spovıedi / spovedajta); 2 spoveduvat-avat -ovatconfessato p.p. spovıedanconfessionale f. spovednıcaconfessione pasquale f.velikonocna spuovedconfessione f. spuo(a)vedconfessore m. spovednıkconfetto m. konfetconfezionare v. 1 narest (nardın);2 napravt (napraven)confezione f. napravaconficcamento, conficcazione,conficcatura n. napicevanjeconficcare v. pıct, pıcnit -int (na-par- po- u- ve- za-), (pıcnen, pıcnu,pıcni -in, / pıcnita -inta); 2 parbıt(un chiodo); 3 par-bijat (za-)conficcato p.p. pıcnjen (do- na-par- po- u- ve- za-)confidare v. se za-nasat (ob-), (sena zanas gor na me = non contaresu di me); 2 se zanest (se zanesen,se zanesu, zanesıse / zanesıtase); 3zaupatconfidare (rivelare) v. povıedatconfidentemente av. zaupnoconfidenza n. zaupanjeconfiggere v. parbıt, zabıt(parbıjen)configurare v. spodobıtconfigurazione n. spodobıenjeconfinante a. blıznji

Page 118: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 117

confine f 1 centın, cempın; 2konfın; 3 mejaconfinare v. konfinatconflitto m. arzporconfluire v. 1 se zbrat (se zberen);2 se zbıeratconfondere v. 1 zamesat, pomesat;2 motıt (na- po- u- z- za-), (moten,motu, motı / motıta), (zmotıt norıec za te drugo = confondere unacosa con l’altra); 3 zmenıt, zamenıt(scambiare); 4 zmesat, zmıesit(zmıesan o zmıasan, zmıesu ozmıasu, zmıes / zmesajta)confondersi v. 1 se pregresıt; 2 sezapojat (volgare); 3 se zapejat (sezapejen, se zapeju, zapejajse /zapejajtase); 4 se zmotıtconfortare v. 1 trostat (par- po-pre- u- ve- za-), (ted.); 2 tolazt (do-par- po- pre- u- ve- za-), (tolazen,tolazu, tolaz / tolazta)confortato p.p. to(a)lazen (po- u-z- za-)conforto m. 1 trost; 2 tolazba (f.);3 tolazanje (n.)confrontare v. 1 glıhat (po- pre-ve- z-) (ted.); 2 parkladat; 3parmıert (parmıeren)confrontarsi v. se parkladat (ticonfronti con lui!? = ka ceh njemuse parkladas!?)confrontarsi con la forza v. sepokladat, se parkladatconfrontato p.p. glıhan (po- pre-ve- z-), (ted.)confronto f. 1 parkladanje; 2zglıha (ted.)confronto con la forza f. zmagaconfusamente av. zmıesanoconfusionario m. rapotavac(rapotavca); (f. = rapotauka)confusione f. 1 pomota; 2narodnost (disordine); 3 zmota

(mentale); 4 rausanje (rumore),(n.); 5 uekanje (gridio), (n.); 6sepetanje; 7 boj (kajsan boj = checonfusione) (m.); 8 ravej; 9zmesnjavaconfuso a. zmotjen, moten(zmotjena, -tna)confuso p.p. 1 motjen (na- po- u-z- za-); 2 zamenjen (scambiato); 3zmıesan (mescolato o confusomentalmente)confutare v. odvrec (odvarzen)confutazione f. odvarzbacongedare v. saludatcongelare v. 1 zmarznit -int; 2zmarzovatcongedo m. odpustcongelato p.p. zmarznjencongelazione, congelamento n. 1zmarznıenje; 2 zmarzlına (f.)congettura n. 1 cvıblanje; 2umisjavacongetturare v. 1 cvıblat; 2 seumısjat (mettersi in testa)congiungere v. 1 stult (po- ve- u-za-), (stulen, stulu); 2 vezat,vezuvat, -ovat -avat; 3 zdruzıt; 4takat (friul.); 5 sklenıt (sklenen)congiungersi v. se zdruzıtcongiungimento f. 1 vezava; 2vezanjecongiunto p.p. 1 zvezan; 2 stuljen(po- ve- u- za-); 3 takancongiunzione m. zastulnjakcongratularsi v. pocastıtcongratulazione n. 1 pocastıtanje;2 pocastıtu (f.)congregare v. zbrat (zberen)congregazione f. druzba, zdruzbacongresso m. kongresconiglia f. 1 zejka; 2 kunına (friul.)conigliera m. zejsnjak (loc. sing.zejznjace)coniglio m. 1 zejac (zejca), zajac,

Page 119: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

118 Nino Spehonja, Associazione Lintver

zajec; 2 kunın (friul.)coniugare v. zenıt (o-), (zenen)coniugato p.p. ozenjenconiuge (marito) m. mozconiuge (moglie) f. zenaconnessione f. zvezaconnesso a. zvezan, zvezen (p.p.)connettere v. 1 zastult (zastulen,zastulu); 2 vezat, zvezatconnumerare v. zastıet, prestıetconoscenti m. znanciconoscenza n. 1 znanje, poznanje(essere a conoscenza = znat); 2znanost (f.); (avere molteconoscenze = imıet puno znancu); 3vıedenje; 4 zastopnostconoscere v. 1 znat (po-, spo-);(conoscere la verita = poznatresnıco); (venire a conoscere =zavıedet); (riconoscere = spoznat);(fare la conoscenza = zapoznat); 2vıedet (sapere)conosciuto a. znan, poznan,poznan, zapoznanconquista n. 1 dosezenje; 2 dosega(f.)conquassare v. arzdrıet (arzderen,arzdru)conquasso m. arzdorconquidere v. 1 nadlıegovat; 2omagatconquistare v. dosec, doseht(dosezen, dosegu, doseh / dosehta);2 dobıt (par- za-); 3 zauzet(zauzamen, zauzeu)consacrare v. posvecıt, posvetıtconsacrato p.p. posvecenconsacrazione f. posvetıtuconsanguineo a. kuzın (friul.)consapevolezza f. zavıednostconsapevole p.p. zavıeden,(zavıedna); (non consapevole =nezavıedan)conscio p.p. 1 zavıeden; 2 pametan

(-tna)consegna n. danjeconsegnare v. 1 dat (dan, dau, dı/ dajta); 2 dajat (dajen, daju, dajav/ dajajta)conseguimento, conseguenza f.dosıega, zasıegaconseguire v. dosec, doseht(dosezen)conseguito p.p. dosezenconsenso f. 1 parpuscenje; 2pravıcnostconsentire v. parpustıtconsentito p.p. parpuscenconserto p.p. sklenjenconserva f. konservaconservare v. hranıt, (o- po- pre-s- u- ve-), (hranen, hranu, hran ohranı / hranıta); (conservati insalute = hranıse, oppure, stuojdobro); 2 skranıt; 3 osermat (ted.)conservato p.p. hranjen (o- po-pre- s- u- ve-); 2 oserman (ted.)conservazione f. 1 skramba; 2hran, hrana; 3 ogranıtu; 4 varvanje(n.)considerare v. 1 rajtat (o- po- ve-z-), (ted.); 2 gruntat (o- po- ve- z-),(ted.); 3 marat (o- po- ve- z-),(avere in considerazione); 4premıslit; 5 parstıet (parstejen,parsteu, parstej / parstejta); 6 imıetu sebe; 7 sprementatconsideratamente av. zrajtanoconsiderato p.p. 1 rajtan (o- po-ve- z-); 2 stıet (o- po- ve- z-); 3maran (o- po- ve- z-); 4 zgruntanconsiderazione f. 1 mar; 2 brıga;3 skarbnost; 4 pogledovanjeconsiderevole a. grozanconsigliare v. 1 arzvetlıt, posvetıt(prendere consiglio = se arzvetlıt); 2svetovatconsiglio m. 1 konsej; 2

Page 120: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 119

svetovanje; 3 arzvetlıenjeconsimile a. podoban (-bna)consistente a. 1 mocan; 2 tardconsistenza f. gostuostconsistere v. 1 obstat (obstojın); 2obstajatconsociare v. zdruzıtconsociazione f. zvezaconsolabile a. tolazlıu (-iva)consolare v. 1 trostat (par- po-pre- u- ve- za-), (ted.); 2 tolıt (po-);3 talazt, tolazt (do- par- po- pre- u-ve- za-), (tolazen, tolazu, tolaz /tolazta)consolarsi v. 1 se potrostat; 2 setolıtconsolatore m. tolaznikconsolatamente av. tolazlıvoconsolatorio a. tolazlıu (tolazlıva)consolato p.p. 1 trostan (par- po-pre- u- ve- za-); 2 to(a)lazen (do-par- po- pre- u- ve- za-)consolatrice f. tolaznıcaconsolazione f. 1 tolazba; 2 trost(m.), trostanje (n.), (ted.); 3tolazıtu (f.)console m. konsulconsolidare v. utardıetconsolidazione n. utardıenjeconsorzio f. druzba, zdruzbaconsorzio m. konsorcjoconstare v. 1 parıet (per quanto miconsta = za kar me je znano, o zakar me se parı o zdı); 2 spodat (cionon mi consta = tuo(a) me naspoda)consueto a. navajen, navadenconsuetudinario a. navadenconsuetudine f. 1 navada; 2usakdanjostconsultare v. 1 pregledat; 2 seogledat, se oglednıtconsultazione n. 1 arzvetlıenje; 2posvetovanje

consumare v. 1 ponucat; 2 vejıest;3 veglodat; 4 ponosıt (portando);(ponosen, ponosu, ponos /ponosıta); 5 stargat (ar-)consumato p.p. 1 ponucan; 2veglodan; 3 ponosenconsumazione f. 1 uzıtu; 2ponosıenje (n.)consumo m. 1 konsum; 2 nucanjeconsunto a. 1 ponucan; 2veglodan; 3 hujsanconsunzione n. 1 ponucanje; 2poglodanje; 3 hujsanjecontaballe m. 1 balonıar (friul.); 2balıst; 3 venesavaccontadinanza f. kumetıjacontadina f. kumetıcacontadino m. kumetcontado f. kumetıjacontagiare v. parjet, sparjet(prımen, parjeu o prejeu, prım(i) /primıta)contagio f. epidemıja (it.)contagioso locuz. ki se sprımecontaminare v. 1 omazat; 2omazuvat, -avat, -ovatcontaminazione n. omazanjecontanti m. pl. sudi (spiccioli =drobısce), (n.)contare v. 1 stıe(a)t, zastıe(a)t(zastejen, zasteu, zastej / zastejta);(contare sulle dita = stie(a)t gor naparste); (conta di tornare domani =pensa (menı) se uo(a)rnıt jutre); 2pravt (praven); (non contarle grosse= na prav jih debele); 3 se zanasat(non contare su di me = se nazanas na me); (contare su qualcuno= se zanest na+acc)contato p.p. stıe(a)t (do- na- par-po- pre- u- ve- za-)contatore m. kontator (it.)contatto n. tikanje (do-)conteggiare v. rajtat (o- po- ve-

Page 121: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

120 Nino Spehonja, Associazione Lintver

z-); (ted.)conteggiare male v. se ustıet (seustejen, se usteu, ustejse /ustejtase)conteggiato p.p. rajtan (do- o- po-ve- z-); (ted.)conteggio f. 1 ratinga (ted.); 2saca (ted.)contegno n. 1 postenje; 2obnasanjecontemplare v. castıt; 2premisjovat; 3 udaru(o)vatcontemporaneamente av. 1hnado; 2 grede; 3 hkratucontemporaneo a. takratan (-tna)contendere v. 1 se borıt (seboren); 2 barufat (friul.)contenere v. 1 darzat (darzın,darzu, darz / darzıta o darzajta ; 2udarzat (udarzan, udarzu, udars /udarzta o udarzıta o udarzajta)contenersi v. 1 se postenıt; 2 sezadarzatcontenitore (della cote) m.(g)osunjakcontenitore (per l’acqua) f. dazicacontentare v. 1 veselıt (-za); 2kontentat (it.)3 dovolıt (za-)contentezza n. vesejecontento a. 1 rad; 2 kontent; 3zadovojen; 4 veseu (vesela)contento av. 1 rad; 2 veselocontesa n. 1 maganje; 2so(a)uraztvo; 3 barufa (friul.)contestare v. 1 odguarjat; 2odpovıedat; 3 odpoveduvat, -avat,-ovat; 4 zmagat (ted.); 5 lazatatcontestazione n. 1 zmaganje; 2lazatanjecontestato p.p. 1 odpovıedan; 2zmagancontiguita f. blıznostcontiguo a. blıznjicontinente m. kontinent

continente a. zadarzancontinenza f. zadarznostcontinuamente av. 1 saldo; 2 uonan uon (fuori per fuori); 3 zmıeran;4 nımar; 5 zdarzanocontinuare v. 1 itı naprej(continua per la tua strada = bıaspo tojı pot); (la pioggia continua acadere = dazuva sele); 2 nagenjatconto f. 1 ratinga (ted.); (tornaconto = varze ratingo); (fare ilconto = zastıe(a)t, zatıerjat);(faremo i conti = se boma vıdla(minaccia)); (rendersi conto = sedovizat); (alla fine dei conti = nakoncu); (fare conto su... = sezanasat gor na... + acc.); (nontorna conto = nıe(a) urıedno; navarze ratingo); 2 saca (ted.); 3tıerjanjecontinuo a. sald (di continuo =saldo)contorcere v. uijat, zvijatcontorcimento, contorsione n.uijanjecontornare v. 1 orobıt; 2 okuolitcontorno m. 1 kraj; 2 robcontorsione n. zvijanjecontorto a. zvıtcontra prefisso. pruot (+ dat.)contrabbandiere m. kontrabantar,kontrabandıercontrabbando m. kontre(a)bant(nosıt u kontrebant =contrabbandare)contraccambiare v. 1 pouarnıt; 2uracatcontraccambiato p.p. 1 uarnjen; 2uracancontraccambio n. 1 uracanje; 2pouarnıtu (f.)contrabbasso m. liron (friul.)contrada m. 1 konc; 2 krajcontraddetto p.p. zazmagan

Page 122: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 121

contraddire v. zazmagat (ted.)contraddizione f. zmaga,zazmaganje (n.)contraffare v. venasatcontraffazione n. venasanjecontrafforte m. stabarcontralto m. kontraltcontrapporre v. poluoztcontrapporsi v. se poluozt sepolozencontrapposizione n. poluozenjecontrapposto p.p. polozencontrariare v. bıt pruo(a)tcontrariamente, al contrario av.1 drugac, drugacno; 2 namest (alcontrario = namest)contrarieta f. stanta (difficolta)contrario a. 1 drugac 2naspruo(a)tan (-tna); 3 obaran(obarna); (al contrario = naobarno)contrario (in) av. pruo(a)t (haiqualcosa in contrario = al ımaskıe(a)k pruo(a)t)contrarre (accorciare) v. krajsat(do- na- o- par- pod- po- pre- s- u-ve- za)contrarre (concludere) v. 1zakjucit (zakjucen, zakjucu); 2zvarsıtcontrarre un’abitudine v. senavaditcontrarre un debito v. se zaduzıtcontrarre una malattia v. obolıetcontrarre matrimonio v. porocıtcontrarsi v. uhlodıt, uhlodıet(diventare come il legno)contrassegnare v. podpisatcontrassegno n. znamunjecontrastare v. so(a)urazt(so(a)urazen)contrastato p.p. so(a)urazencontrasto n. saurastvocontrattare v. glıhat (z-)

contrattazione n. zglıhanjecontrattempo f. strafinga (ted.)contratto f. zglıhacontrattuale a. zglıhancontrazione n. skrajsanjecontribuire v. parpomatcontributo n. 1 pomaganje; 2donasanje; 3 podpuora (f.)contribuzione n. 1 parpomaganje;2 placılo (paga)contristare v. zalvatcontristato p.p. zalvancontrito p.p. zgrozan (zgrozna)contrizione f. zgroznuostcontro prep. 1 ob + gen. (guarıt obanj = parlare contro di lui); 2pruo(a)t + dat. (pruot vıatru scat= pisciare contro vento); 3 nad(+acc. o strum.)contro di lei locuz. pruot njıcontro di lui locuz. pruot njemucontro di te locuz. pruot tebe(pruot van = contro di voi; pruotnan = contro di noi; pruot njın =contro di loro)controbattere v. 1 odguarjat; 2odpovedat (odpovıedan); 3odpoveduvat -avat -ovat; 4 lazatat;5 jezikat, jezikuvat -avat - ovat(jezikujen, jezikuvu, jezikuvi /jezikuvajta); 5 odreccontrollare v. 1 kontrolat; 2kontrolovat -avat -uvat(kontrolujen)controllarsi v. se postenıtcontrollo n. 1 postenje; 2varvanje; 3 kontrol (m.)controversia m. kreg, kreganje(n.)controverso a. kregan (kregana)contumelia f. 1 krivıca; 2saruovostconturbare v. motıtconturbarsi v. se pomotıt

Page 123: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

122 Nino Spehonja, Associazione Lintver

conturbazione, conturbamenton. motıenjecontusione m. udarcontuso a. udarjencontuttoche cong. ceglıhcontuttocio av. 1 cetud; 2nadusemconvalidare v. potardıt, potardıetconvalidazione f. potardıtuconvalle f. dolinaconvegno n. srecanjeconvenientemente av. parjudnoconvenienza n. 1 lust; 2 splacanjeconvenire (essere vantaggioso) v. 1se splacat (impersonale: me se nasplaca = non mi conviene); 2 vrıecratingo (impers.), (varze ratingo); 3se uzdatconvenire (accordare) v. namıenit(namıenen); 2 poguarjat, sepoguarjat; 3 zglıhat, se zglıhat;(ted.); 4 uzdat (non mi conviene =me na uzda)convenire (adunarsi) v. se zbrat(se zberen)convento m. konventconvenuto p.p. zglıhanconvenzione f. zglıhaconversare v. 1 poguarjat; 2 semenat; 3 se menjuvat (po- z-)convertire v. preobarnıt (s-)conversazione n. 1 guo(a)rıenje; 2menanje; 3 poguorıenje, uo(a)rıenjeconversione n. 1 spreobarnıenje; 2spreobarnıtu (f.)convertire v. spreobarnıtconvertito p.p. spreobarnjenconvincere v. 1 znudit, znudt; 2preprıcatconvincersi v. 1 se preprıcat; 2 sezavıedet; 3 se luozt tu glavoconvincimento m. sklep, sklıepconvinto p.p. preprıce(a)nconvinzione n. 1 preprıcanje; 2

potardıenje; 3 sklepconvito f. ojcetaconvivere v zivıet kupe (zivın)convocare v. 1 uabat; 2 klıcat(po-, par-)(klıcen, klıcu, klıc /klıcta)convocazione m. 1 klıc,za(po)klıc; 2 uaba (f.)convolgere v. 1 zavıt; 2 zavijat(imperf.)convolvolo m. slakconvulsione m. karccooperare v. parpomat,parpomagatcooperato p.p. parpomagancooperazione n. parpomaganjecoordinare v. 1 koordinat; 2koordinovat -avat -uvatcoperchiare v. 1 pokrıt; 2 pokrivatcoperchio m. pokru (pokrova)coperta f. 1 kutra; 2 ku(o)vjarta(friul.); 3 koucil, kucil (koucilna); 4plasc, plajsccopertamente av. 1 skrıto,skrıtno; 2 poskrıuscoperto p.p. 1 krıt, krıjen (o- par-po- pre- s- za-); 2 garnjen (o- par-po- pre- s- za-); 3 maglavo (di tempometeor.); (al coperto = pod strıeho)coperto di malta p.p. zamautancopertura n. 1 pokrivalo; 2zakrivanjecopia (abbondanza) f. 1 obıunost 2punostcopiare v. 1 prepisat (prepısen); 2prepisovat, -uvat, -avatcopiato p.p. prepısancopiatura m. 1 prepıs; 2prepisanje (n.)copiosamente av. obıunocopiosita f. obıunostcopioso a. 1 dobarsan (dobarsna) 2obıeuan (obıeuna), obıuan (obıuna),obıuen (obıeuna), obıvan (obıuna)

Page 124: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 123

copista m. prepisavaccoppa f. kopa (it.)coppia m. parcoppo m. 1 korc, korac (korca); 2zlebnjak (loc. sing. zlebnjace)copriletto f. 1 kuvjarta; 2ko(u)vertor (m.) (kuvertorja)coprire v. 1 krıt ((o- par- po- pre-s- za-)), (krıen, krıu, krı / krıta);(coprire un tetto = prekrit korza); 2krivat (o- par- po- pre- s- za-),(krıvan); (coprire (ricoprire) unacasa = zakrıt (prekrıt) hıso); (devicoprirti meglio = se muores lıeuszakrıt); 3 garint, -nit (o- par- po-pre- s- za-), (garnen, garnu, garin /garinta); 4 skrıt, skrivat(nascondere); (cerca di nascondere ilsuo difetto = gleda skrivat njegapeco)coprire da sotto v. podgarnıt(podgarnen, podgarnu, podgarnı /podgarnıta)coprire il tetto v. prekrıt korca(prekrıjen, prekriu)coprirsi le spalle v. se ogarnıtcoraggio av. kurazno (friul.)coraggio f. kuraza (ci vuole un belcoraggio... = se muore imıetkurazo...); (fatti coraggio = darzajsegor oppure kurazno)coraggiosamente av. kuraznocoraggioso a. kurazan (kurazna)corale a. pıeuskicorbellare v. 1 kuantat; 2 mıet zanorzacorbelleria f. 1 kuantanje; 2bedarıjacorda f. uarca, varca (varca zabrıemana = corda per grossi fasci difieno)corda di canapa f. kanopjacordiale a. 1 iskren; 2 parsarcen(parsarcna)

cordialita f. 1 sarcnost,parsarcnost; 2 raduost; 3 iskrenostcordicella m. strık (per legarelegna o erba in piccoli fasci)cordialmente av. sarcnocordoglio f. zalostcordone m. 1 kurdon (friul.); 2trakcoriaceo a. koznastcoriandolo m. korjandulcoricamento f. polozıtucoricare v. 1 polegnit (polegnen); 2poluozt (polozen)coricarsi v. 1 lezat (po-, za-),(lezın, lezu, lez / lezajta); 2 lıegat(po- za-)coricato a. nalezencornacchia f. uranacornacchiare v. krokatcorna n. rogje, rogıa (a Rodda),(plurale); (abbassare le corna = seponızat); (alzare le corna = uzdıgintroge); (avere sulle corna =so(a)urazt); (i corni della luna =kuarti od lune o lunovi kuarti)cornetto m. rozıccornice f. suaza (friul.)corniciamento, corniciatura n.suazanjecorniciare v. suazatcorniola f. dri(e)njulacorniolo m. drıe(a)ncornetto m. rozıccorno m. ruo(a)g (san ku ruog =sono infreddolito, sono come uncorno); (ruog!, inter. offensiva =duro di cervice); (non vale un corno= nia nıc urıedan o nia za nıc);(abbassare le corna = se ponızat);(alzare le corna = uzdıgint roge);(aver sulle corna = so(a)urazt);(corno dell’altare = stran (-i))cornuto a. ruogjastcoro m. 1 zbor; 2 kor, koro (kora)

Page 125: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

124 Nino Spehonja, Associazione Lintver

corona f. kronacorona del rosario m. patanostar(patanostarja)corona funebre m. krancil(krancılna); (ted.)coronamento, coronazione n.kronanjecoronare v. kronatcorpetto m. 1 jopın, jopıc; 2 lajbiccorpo m. 1 zuo(a)t; 2 teluo(a) (n.),(telesa o teles); 3 leban (ted.), (tepolomen leban an kostı = ti spezzo ilcorpo e le ossa); (andare di corpo =itı na potrıebo); 3 truplocorporale, corporeo a. telesen(telesna)corporalita f. telesnostcorporalmente av. telesnocorporeo a. telesen (-sna)corpulento a. debeu (debela)corpulenza f. debeluostCorpus Domini n. Sveto RıesnjeTeluocorredo della sposa f. balacorreggere v. pobuojsat; 2poraunıt; 3 koregit (it.)corrente a. naglicorrente f. 1 korent; 2 patok (m.)correntemente av. 1 hıtro: 2naglocorrentino m. lıemezcorrere v. 1 letıe(a)t, (po-), (letın,leteu, let / letıta); (non correretroppo = na lıeti masa); (corre voce= se sıer glas); (correre rischio =bıt u nevarnost); 2 letat, lıe(a)tat(sto correndo), (lıa(e)tan, lıa(e)tu,lıa(e)t / letajta); (lasciar correre =parpustıt o pustıt zmıeran o pustit umıeru); (correva l’anno = je bluolıeto)correre dietro v. lovıtcorrere a rotta di collo locuz.letat ku to zaudane

correre sbattendo v. zaburt(zaburen, zaburu)correre volando v. zletıetcorrere (senza meta) v. burt(buren, buru)correre (rapidamente) v. drevıt (jodrevıt = darsela a gambe)correttamente av. pravılnocorrettezza f. 1 pravılnost; 2postenuost (correttezza morale); 3raunostcorretto p.p. poraunjencorrezione n. pobuojsanjecorridoio m. kuridor (friul.)corriera f. korıeracorrimano m. gankcorrispondenza n. oglasanjecorrispondere v se oglasıtcorroborare v. omocnıetcorroborazione n. omocnıenjecorrodere v. 1 zglodat; 2 vejıestcorrompere v. 1 podkupıt(podkupen, podkupu, podkup /podkupıta); 2 podkupovat -uvat -avat (podkupujen, podkupuvu,podkupuvi / podkupuvajta); 3podplacat (pagando), (podplacan,podplacu, podplac / podplacajta); 4pohujsat (il costume); 5 pomazat(pomazen, pomazu, pomaz /pomazta)corrompimento n. 1 pohujsanje;2 podkupıenjecorrosione n. zglodanjecorroso p.p. 1 zglodan; 2 vejıedencorrotto p.p. 1 podkupen; 2podplacan; 3 pomazen; 4 pohujsan,ohujsancorrucciare v. zajestcorrucciarsi v. se arzjeztcorruccio f. 1 jeza, 2 sardcorrugamento n. grispanjecorrugare v. ingrispat (friul.)corruzione m. 1 podkup; 2

Page 126: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 125

pomazanje n.; 3 strohljıvost(marciume)corsa n. letanje (di corsa = hıtro olete)corso m. 1 kors; 2 klanac (d’acqua)corte m. duo(a)r (far la corte auna ragazza = snubıt no ceco)corteccia f. 1 buzına; 2 olub (m.),olubje (n. plur.); 3 skorja (crosta)corteggiamento f. snubacorteggiare v. 1 snubıt; 2 itı uas(andare a corteggiare)cortese a. parjudan (parjudna)cortesia f. 1 dobruota; 2 karjanca(friul.)cortigianeria n. 1 oblizuvanje; 2lizanjecortile m. dua(o)r (duara o duora)corto a. kratak (kratka); (manichecorte = kratke rokave); (essere cortodi mente = bıt zarukan)corvo imperiale (maschio) m.urancorvo imperiale (femmina) f.uranacosa p. ka, kı, koga (po ka (formacontratta di koga) s parsu = cosa seivenuto a prendere); (ka guoris o kiguoris = cosa dici?); (qualche cosa= kıe(a)k, nıe(a)k); (prima di ognicosa = predusem); (con cosa = s cın(riferito a mezzo) o skogun (riferitoa persona)); (in che cosa = tu cın);(di che cosa = od cın); (per la qualcosa = zatuo); (che cosa = kaj);(nessuna cosa = nıc); (un’altra cosa= nıek druzega)cosa f. rıec (recı o rıec); (la solitacosa = navadna rıec); (cose utili efacili = nucne an glaune recı);(perche e per cosa = za ki an zakuore); 2 stvar (stvarı); (cosa storta= maganja o anche maganje (n.),(friul.)

cos’altro p. ki pacos’hai locuz. kaj tej, ka tej ( = kate je)cosa altrimenti locuz. kab pacosa ancora locuz. kaj se, ki secosa appuntita m. spicanohcosa desideri locuz. 1 ki zelıs; 2koga bi ratcosa insolita f. nenavadnostcosa invece desideri locuz. ki pazelıscosa invece cong. kaj pacosa mal fatta f. fofunja ( dafof=vuoto)cosa mi dai in cambio locuz. kapa me(i) dascosa nascosta f. skrıunost, skrıuscosa sei venuto a fare locuz. pokas (ka si) parsucosa succede locuz. ka se gajacosa vuoi qua attorno locuz. kices tle okuole, tle todecosa vuoi locuz. ki cescosaccia f. slav(b)a rıeccosacco m. kozakcosare v. unıegat (po-)cosato p.p. unıegancoscia n. 1 kraca; 2 stegnocoscia del maiale f. amca(posteriore del maiale per il parroco)cosciente p.p. 1 zavıedan; 2pametan (-tna)coscienza (morale) f. kusencja (mebolı kusencja = ho rimorso)coscienza f. zavıednostcoscienziosamente av. pametnocoscienzioso a. pametan (-tna)coscritto m. koskrıtcose da bambini f. otrocıja,otrocjarıja,cose dell’altro mondo f.cudovıtne recıcose moderate n. plur. te modrecose utili e indispensabili f. plur.

Page 127: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

126 Nino Spehonja, Associazione Lintver

nucne an glaune recıcosı cong. 1 takuo(a); 2 takolecosı, cosı av. 1 ja o(a)l ne; 2 atokuole (circa cosı)cosı e cosı av. glıh takuo(a) (hosistemato le cose cosı e cosı comemi avevi comandato = san poluozurecı glih takua k(i) sme kuazu)cosicche cong. takuo decosı avanti cang. takuo naprejcosı che e cong. takua ki jecosı come cong. takuok, takuo kicosı com’e cong. takuo kjecosı va bene locuz. takuo je (gre)prucosı via cong. takuo naprej (cosıavanti)cosı... come cong. takuo... kuCosizza f. Koscacosmo m. vesoljen svıetcoso f. (vedi ”cosa”)cospargere v. 1 arstrest; 2artresatcospergere v. 1 pokropıt; 2 oblıt(oblıe(a)n, oblıu); 3 ostarkat; 4nafrajat; 5 potrosıt (solidi)cosparso p.p. 1 oblıt; 2 ostarkan; 3nafrajan (unto); 4 potrosencospetto n. 1 oblıcje (al cospetto di= pred + strumentale); 2 prıca(prıca + gen); (al cospetto di... =na prıco...+gen.)cospicuamente av. ocıtnocospicuita f. ocıtnostcospicuo a. ocıtan (-tna)costa n. rebrocosta (pendio) m. brıeg (brega)costa av. atocostaggiu av. tandolcostale a. rebrencostante a. stanovıtan (-tna)costantemente av. stanovıtnocostanza f. 1 stanovıtnost; 2tardnost, tarduost

costare v. 1 vajat; 2 kostat (do-par- po- pre-); (costa caro = jedraguo); (quanto costa? = po cınje?)costare (impegno) v. se tragat(impersonale), (se traga, sejtragalo), (me se traga = non hovoglia), (ted.)costassu av. tangorcostato n. plur. rebracostei p. f. ta tecostellare v. potrest (potresen)costellato p.p. potresencosternazione m. 1 aviliment(friul.); 2 zmaltranjecosternare v. zmaltratcosternato p.p. 1 zmartran; 2parklonjen; 3 oklatjencostı av. tancostipare v. 1 zaprıat, zaperjat; 2gatıt; 3 se gutıt (in gola), (impers.:me se gute); 4 gostıetcostipazione f. posast (raffreddore)costituire v. napravt (napraven)costituirsi v. se podatcostituzione f. kostitucjoncosto f. draguost (a tutti i costi =na use manıere); (a tuo costo = natuojo skodo)costola n. 1 lonza; 2 rebrocostone m. robcostoro p. onıcostoso a. drag; 2 kostozastcostretto p.p. parsıljencostringere v. parsılt, usılt, posılt(parsılen, parsılu, parsıl / parsılta)costruire v. 1 narest, nardıt(nardın, nardıu, nardı / nardıta); 2zidat (fabbricati); (do- o- na- par-po- ve- za-)costruito p.p. 1 naret, nardıt; 2zıdan (do- o- na- par- po- ve- za-)costruzione n. zidanjecostui p. tel tle (tela tle)

Page 128: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 127

costumanza f. navadacostumare v. bıt vajenicostume m. kostumcostume (abitudine) f. 1 navada,navaja (mal costume = gardanavada); 2 usakdanjostcostura f. kucitura (friul.)cotale a. e p. tak (un cotale =nıesan)cotanto a. takalecotanto av. tarkajcotechino m. muzet (friul.)cote f. 1 osla; 2 gladez; 3 bruscotenna, cotica f. kozacotogna f. kutnacotone m. 1 koton; 2 bo(a)mbaz(bombaza); (tela di cotone =ragadın)cotonoso a. bombazast, bombazucotta n. kuhanje (pigliare una cotta= se upijant)cotto p.p. 1 kuhan (o- po- pre- ve-s-); 2 tenfan o- po- pre- ve- s-); 3pecen (o- par- pre- s-), (arrostito)(kruh pecen = pane cotto)cottura n. 1 kuhanje; 2 pecenje; 3tenfanjecoturnice m. katorscova f. 1 kova; 2 leza (di volatili)covare v. lezat, legt (po- par- po-u- ve- za-), (lezen, legu / legla olezu / lezala, leg / lezıta); (lachioccia cova = kloca leze)covata f. leza, zalezacovato p.p. lezen (po- par- po- u-ve- za-)covo f. 1 kova; 2 lezacovone f. loncacozzare v. 1 zaletıet (zaletın,zaleteu); 2 zaburint (zaburen,zaburu); 3 butint -nit (po- ve- z-),(butnen, butnu, butni / butnita); 4butat (kastron buta = il montonecozza)

cozzata, cozzo n. zaburenjecrampo m. 1 krec, (me krec vıja =mi torce il crampo); 2 karc (me karcparjema = ho i crampi)cranio f. krepa (friul.)crauto n. 1 bızna; 2 zejecravatta f. hravata (it.)creanza f. karjanca (friul.)creare v. 1 stvarıt (u-). (stvarın,stvaru, stvar / stvarıta); 2 kustat(con furbizia o con ingegno), (ted.)creato p.p. stvarjen (u-)creato n. stvarstvocreatore m. stvarnikcreatura f. stvar (stvarı)creazione n. stvarenje, stvarıenje(u-)credente m. vıernikcredente a. vıeran (-rna)credenza (superstizione) f. urazacredenza (fede) f. vıeracredenza (mobile) f. vıntulacredere (con la fede) v. vıe(a)rvat(vıerjen, vıervu, vıervi / vıerta)credere (pensare) v. 1 upat, upit(upan o upin, upu, up / upta); 2pensat, pinsat (a mio credere =takuok pensan); 3 mıslit, mısit,mısint, -nit (po- u- ve- z-),(mısl(n)en, mıslu, mısli / mıslita);(credo che tu non capisca = mısleno cen rec de ti na zastopes); 4 rajtat(valutare); 5 zadarzatcredito m. 1 up; 2 upanje (n.);(comperare a credito = kupuvat naup)credito (a credito) av. na up, naupanjecredo f. vıeracreduto p.p. vıerjencrema f. kremacremare v. zgat (zgen); (za-)cren (barbaforte) m. hren (it. ofriul.)

Page 129: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

128 Nino Spehonja, Associazione Lintver

creolina f. kreolınacrepa n. arspokanje (mangiare acrepapelle = ıest uonz mıere);(ridere a crepapelle = cagat zasmıehan)crepacuore f. velika zalostcrepare v. 1 krepat; 2 krepovat-uvat -avat (di animali), (po- u-),(krepavan o krepujen, krepavu,krepav / krepavta)crepare v. arspokint -nit(arspoknen)crepato p.p. krepan (po- u-), (dianimali)crepatura n. arzpokanjecrepitare v. 1 hrescat; 2 hrustat; 3grudatcrepitio n. 1 hrescanje; 2 gruda f.crepuscolare a. mracan -cnacrepuscolo m. mrak (se dıela mrak= si fa buio)crescenza m. rasccrescere v. rast (na- od- par- z-),(rasten, rastu, rast / rastita);(com’e cresciuto il bambino = kuojzrastu otrok); 2 se zrunatcrescere sopra v. nadrast(nadrasten, nadrastu, nadrast /nadrastita)crescita f. rastcresciuto p.p. rascen (na- od- par-z-)cresciuto troppo p.p. zarascencresima f. bıerma, vıerma (ted.)cresimare v. vıermatcrespa (di tessuto) f. grıspa (friul.)crespare v. grispatcrespato p.p. grispancrespo a. ingrispan (friul.)crespo di capelli a. ricotast(friul.)cresta m. greben (anche deimonti); (alzare la cresta = zadrıetgor uha)

creta f. ılouca, ılovcacretino a. 1 norac 2bazo(a)ual(friul.)cribrare v. rasatatcrebrazione n. rasatanjecribro n. 1 raseto; 2 sıtocric m. krıkcricca f. klapa (friul.)cricchiare v. 1 skripat; 2 stargatcricchio n. 1 skripanje; 2 starganjecriminale m. kriminalcriminalizzare v. 1 obduzıt(obduzın, obduzıu); 2 tozıtcriminalmente av. karvıcnocrimine, criminalita f. 1 karvıca,krivıca; 2 hudobnost; 3 gardoba; 4garduost; 5 hudoba, hudobıja; 6saruovost; 7 strupenost (velenosita)criminoso a. karvıcan (-cna)crine m. lascrisantemo m. krizantem (plurale:krizantemi)crisi f. krızi (essere in crisi = statslav(b)o)cristalleria f. kristalerıjacristallo m. kristal (it.)cristianamente av. kristjanskocristianesimo n. kristjanstvocristianita n. kristjanstvocristiani m. kristjani (plurale)cristianizzare v. kristjanizatcristiano a. kristjanskicristiano m. kristjan (kua dıalas?Run ku usı kristjani = cosa fai?Lavora come tutti i cristiani)Cristo m. Kristus (Kristusa)Cristo sofferente f. Bozja martracriterio f. 1 vıza; 2 kriter (m.)critica f. krıtika (it.)criticare v. 1 kuantat; 2 kritikat(it.)critico a. krıticen (krıticna)crivellare v. stokat (par- pre- u-ve- za-), (di colpi), (ted.)

Page 130: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 129

crivellato p.p. stokan (par- pre- u-ve- za-), (di colpi), (ted.)crivellazione n. prestokanjecrivello n. 1 re(a)seto; 2tamıs(friul.); 3 potresauka (neimolini)croata f. hravatkacroato a. hravaskocroato m. hravat, hrovatcroccare v. hrustatcrocchiare v. 1 krokat; 2 klukat(della chioccia)croce m. krız (fare il segno dellacroce = se zegint, -nit), (se zegnen);(mettere in croce = krizat); (testa ocroce = kris-mark)croce (disagio) f. nadluoga,nadlogacrocefisso f. bozja maltracrocevia n. 1 krizalısce (top.); 2krozada (f.)crocchia m. kukon (acconciature dicapelli)crocicchio n. karzısce (toponimo)crociera f. krozada (friul.)crociere m. bekostort, beko(bekona)crocifiggere v. krizat (krızan,krızu)crocifissione n. krizanjecrocifisso m. krızcrocifissore m. krizavaccrocifissori m. plur. krizaucicroco m. glavabuolcrogiolare v. 1 tenfat; 2 pokuhatcrollare v. 1 zvarnıt; 2 past(paden); (crollare le spalle = mıgnitramana); 3 zasutcrollata n. tresenjecrollo n. arzpadanjecronico a. kronikcronista m. kronıstcronometrare v. kronometratcrosta f. skorja (crosta dura della

terra = skarlut)crosta (della pelle) f. skulacrosta (della terra) m. skarlut(terra indurita dopo la semina: - naveda, zemja j nardıla skarlut = nongermogliera, la terra in superficie sie indurita)crostata f. krostadacrostino m. krostıncrostoli m. krostulniCrostu n. Hrastovjecrucciare v. zalvatcrucciarsi v. 1 se krizat (se krızan,se krızu, krizajse / krizajtase); 2 sezalvatcruccio f. 1 zadıeva; 2 zalost )cruccioso a. jezan (jezna)crudele a. 1 srıep; 2 strupen ; 3neusmıljen; 4 obrutan; 5 saru(saruova); 6 oster (ostra)crudelmente av. 1 neusmıljeno; 2srepuo; 3 saruovocrudelta f. 1 obrutnost; 2saruovost; 3 srepota, srepuostcrudezza f. saruovostcrudo a. saru (saruova)cruento a. karvavcruna n. igleno uhuocrusca m. otrobi (plurale)cubare v. skubat (soprattutto lalegna)cubo m. kubo (un cubo di legna =an kubo darve)cuccagna f. kukanja (it.)cuccetta f. kuceta (friul.)cucchiaiata f. na zlıcacucchiaino f. 1 zliıcica; 2 kucarın,kucerın (friul.)cucchiaio f. zlıcacuccia m. pocepcuccia (giaciglio) m. kovacucciare v. lezat (po-), (lezın)cucciolo m. p(i)sıcaccucciolo di cavallo m. zerebıc,

Page 131: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

130 Nino Spehonja, Associazione Lintver

zerebecucco f. kukovcacuccu n. kukanjecuccuma f. kogoma (friul.)cucina f. 1 hısa; 2 kuhnjacucina economica m. 1 spoler; 2spo(u)rget; 3 fornel (tutti friul.)cucinare v. kuhat (o- par- po- ve-s-)cucinato p.p. kuhan (o- par- po-ve- s-)cucire v. 1 sıt (do- o- par- pod- po-u- za-), (sıjen, sıu o sıvu, sı / sıta);2 sivat (imperf.), (do- o- par- pod-po- u- za-); 3 makinjat(po-)cucire (fare i punti) v. 1 stıhat(po-); 2 stıkjat (imperf.), (ted.)cucito p.p. 1 sıt; 2 sıjen; 3 sıvan(tutti anche con:) (do- o- par- pod-po- u- za-)cucito n. sivanjecucito a punti p.p. 1 stıhan; 2stıkjan (ted.)cucitore m. znıdar (ted.)cucitura f. kuzidura (friul.)cuculo f. kukovca (il cuculo canta= kukovca kuka)cucurbita m. mulon (friul)cucuzzolo m. varhcudibognolo f. 1 dugarepca; 2pıencacuffia f. 1 skufa (friul.); 2 kapacugina f. kuzınacugino m. kuzıncui (a = dativo) p. 1 kateremu(kateri); 2 tıstemu ki (tisti ki)(p.relativo)cui (di = genitivo) p. 1 od katerega(od katere), (sing.), od katerih(anche f. plur.); 2 od tıstega ki (odtıste ki)cui (con = compagnia) p. 1 skaterin (s katero); 2 s tıstin ki (stısto ki)

culla f. zibıelacullare v. 1 zibat (do- na- o- par-po- ve- za-); 2 cıngat (do- na- o-par- po- ve- za-); 3 cinguvat - avat -ovat (cingavan o cingujen, cingavu,cingavi / cinguvajta o cinguvta)cullato p.p. zıban, zıbjen (do- na-o- par- po- ve- za-); 2 cıngan; 3cıgnjen (do- na- o- par- po- ve- za-)culminare v. komplıtculmine m. varhculo f. rit (rıt)culone f. fugon (volgare)cultura f. kulturacumino f. 1 kamanıta; kuomana,kumanacumulare v. 1 nabrat (naberen); 2nabıerat (imperf.)cumulo m. kupaccumulo di letame m. gnojakcumulo di capelli m. kukon(pettinatura particolare sulla nucadella donna)cumulo f. kartına (di terra delletalpe)cuneo m. klin, klınac (cepıt (cıept)na klin = innestare (innesto) aspacco (cuneo))cuneo della falce f. zagozdacunetta f. kunetacunicolo f. galerıja (friul.)cuoca f. kuharcacuocere v. 1 tenfat (po- s-); 2kuhat (o- par- po- ve- s-); 3 pec (o-par- po- ve- s-), (arrostire); (pecen,peku, pec / pecıta)cuocere troppo v. 1 prekuhat; 2zazgat (zazgen, zazgau), (bruciare)cuoco m. kuhar (kuharja)cuoio f. kozacuore n. sarce (prendere a cuore =se zauzet)cuoricino n. sarcacecupamente av. tamavo

Page 132: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 131

cupidamente av. nagudnocupidigia f. nagudnostcupidita n. pozelıenjecupido a. nagudan (nagudna)cupo a. motan (-tna)cura f. 1 brıga; 2 skarb, skarbnost(avere cura = skarbıet); (avere curadi = skarbıet za + acc.); 3 mar; 4hran, hranba, skranba; (f.); 5zdraujanje (della salute)curante m. zdraunıkcurare v. 1 zdravit; 2 zdravja(e)t;2 kurat; 3 medihat (medihan omedihujen, medihu, medihı /medihajta), (tutti imperf.)curare (badare) v. marat (po-)curarsi v. 1 se brıgat; 2 se zdravjetcurato (badato) p.p. marancurato a. zdravjen (o- par- u-)curato p.p. ozdravjencuria f. kurjacuriosamente av. cudnocuriosare v. fifinjat (o-, po-)curioso a. kurjozastcurioso (strano) a. cudan (cudna)curva, curvatura f. kurvacurvare v. 1 kreujat (ars- po- s-),(kreujan o kreujen, kreuju, kreujı /kreujajta); 2 klanjat (ars- po- s-); 3

vignıt -int, zvıegnit (arz- po- z- za),(vıgnen, vıgnu, vıgni / vignıta); 4obarnıt; 5 okarnıt (guidando)curvato p.p. 1 kreuje(a)n (ars- po-s-); 2 vıgnjen (arz- po- z- za-); 3klanjen (ars- po- s-)curvo a. kreujastcuscinetto di stoffa m. svıtak (aforma di ciambella, messo in testaper appoggiare il canestro)cuscino m. 1 kusın (friul.); 2kusneu (kusnıela); 3 kusnıelo (n.); 4kosaneu, (kusanıela) (f.); 5 kosanela(f.)custode m. varuh (anjovac varuh= angelo custode)custodia f. 1 skramba; 2 hran,hrana; 3 varvanje (n.)custodire v. 1 hranıt (po-); 2varvat (par- po-), (varjen, varvu,var / varta); 3 skranıt (perf.),(riporre in custodia), (par- po- pre-u- ve-), (skranen, skranu); 4 gledat(guardare), (bos gledu te malega =custodirai il piccolo)custodito p.p. 1 hranjen; 2 varjen;3 kranjen (conservato); 4 gledancute f. kozacutrettola f. plıska

D

da prep. od (origine o provenienza,tempo, agente e causa efficiente:l’ho saputo da te = san zavıedu odtebe); (od kod prıdes = da dovevieni?); (piove da ieri = dazuva oducera), (casa distrutta dal terremoto= hısa podarta od potresa); (piangodalla rabbia = jocen od jeze)da prep. taod (+genitivo: moto da

luogo; venire da casa =pridt taodduomada prep. taz(s) o tanz(s) (+ genit.),goz o gorz(s), doz(s) (s con paroleche iniziano con: c, c, f, h, k, p, s,s, t.); separazione o allontanamento:con riferimento alla stessa altitudinedi chi parla = taz; riferimento piuin alto = gorz(s); riferimento piu in

Page 133: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

132 Nino Spehonja, Associazione Lintver

basso = doz(s); (se qualcuno parlada Tarcetta: Giuseppe da Cicigolis= Bepo tas Scigla; da Mersino =goz Marsina; da S. Pietro = dosSpıetra)da prep. dopar, tapar (vicino a,presso); (sta dal nonno = stojıdopar (in basso) o tapar nonihe)da prep. ceh (moto a luogo), (verrada noi = prıde ceh nan)da prep. cez(s) (moto per luogo),(siamo passati da Mersino = smopasal cez Marsın)da prep. goz(s) (moto da luogoverso il basso: san parsu goz tegorenjega konca = son venuto dalpaese di sopra); moto da luogo versol’alto: san parsu doz Logada prep. za (valore, prezzo, fine,scopo o in qualita di, in luogo di,seguito da verbo all’infinito (spessopero non si traduce): un gelato daun euro = an gelato za an euro; fareda madrina = bıt za santulo;macchina da cucire = makina zasivat; dar da mangiare = dajat ıest)da prep. na (limitazione: cieco daun occhio = slıep na no uoc)da prep. taod (in base a: dalla voceho capito che era lui = taod glasusan zastopu de j bıu on)da prep. 1 s (con parole cheiniziano con: c, c, f, h, k, p, s, s, t);(; (s hlıeva = dalla stalla; invece: zbrıega = dalla montagna)); 2 z (conparole che NON iniziano con: c, c,f, h, k, p, s, s, t); (z brıega = dallamontagna); (invece: s hlıeva = dallastalla); (sostituiscono anche taz,goz, doz con significato generico nonlegato alla provenienza: da Mersino,da Cicigolis, da S. Pietro = zMarsina, s Scıgla, s Spıetrada v. 1 da (perf.); daje (imperf.),

(la merla da (sta dando) damangiare ai piccoli = kuosca dajeıest tin malin)da’ imperativo dajda adesso (fino adesso) av. dosada adesso (da ora) cong. odsada adesso a prep. odsa do (colgenitivo)da adesso in poi av. odsa zanaprejda allora av. 1 od tekrat; 2 odtencas; 3 odtuodda ambo le parti av. na obakraja, na obadva krajada basso prep. nazdole, odzdole,ozdole, ozdolda capo av. 1 od kraja; 2 unuovic,znuovic; 3 znuovega, znuova, znovadacche av. odkarda dentro prep. odznotrada diritto av. zlıce, na lıceda dove vieni? locuz. odkotprıdes?da dove av. odkot (odkod s parsu?= da dove sei venuto?)da dove av. odkode, odkod,odkuodda l’anno scorso av. od landa lassu prep. gor odda lato prep. skrajanda lontano av. 1 od deleca; 2 nadelecında la prep. 1 tan od: 2 odtuot,odtodda mane a sera av. od zguoda donuocda mezz’ora av. pu ure odtuodda molto tempo av. dugoda nessuna parte av. 1 ninkamar;2 ninkul; 3 ninkıe(a)dre, ninkıedar,ninkode(a)r, ninkodre, ankodarda oggi al domani av. od donasdo jutreda ora cong. odsa

Page 134: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 133

da parte prep. naskran, ustranda per tutto locuz. na use krajeda poco av. malodtuo(a)dda prima av. odprıetda quaggiu av. doledotuo(a)dda quando prep. odkar, odkadada quel tempo prep. odtuodda questa parte av. 1 na tel kraj;2 na telo stranda qui prep. 1 dotle; 2 odtle; 3odtod, tleotodda ridere av. nasmıe(a)h (me grenasmıah = mi vien da ridere)da sempre av. odnımarda sopra av. odzgoreda sotto (in giu) prep. gor spuod(riferimento dall’alto verso il basso)da sotto prep. 1 spuod, taspuot; 2tazdol; 3 spodar (riferimento dasotto: spod brıegan = da sotto lamontagna)da tanto tempo av. dugo odtuodda terra av. odtleh, odtleda un certo luogo cong. odkode,odkodda una parte e dall’altra av. znın krajan an s tın druzin, z nın ans tın drazin krajanda una parte, da un lato av. znin krajanda... a... prep. od... do...da un giorno all’altro av. nanaglin (all’improvviso)dal basso av. zdoledal di dentro prep. znotra, znotredal di dietro prep. odzada, odzaddal di fuori prep. odzuna, odzundal fondo prep. taz dna, iz dnadal poco av. uoz malegadal vivo av. nazıvindall’alto av. 1 nazgore, odzgore,ozgore, zgore; 2 zvarhadall’altra parte prep. 1 z tınkrajan; 2 z druzin krajan; 3 ce po

tın krajdall’inizio alla fine av. od koncado krajadall’inizio av. 1 odkraja; 2 unovic;znuovega; 3 do parvegadall’una av. od dnedalla gioia av. od vesejadalla giovinezza av. odmladuo(a)stdalla luce al buio locuz. od dnado tamedalla mattina alla sera locuz. oddna do tamedalla parte destra av. na desno,na desno krajdalla rabbia av. od jezedalla testa av. tazglave (mej sluotazglave = mi e uscito di testa, hodimenticato)dalle cinque av. od pete (dacinque in poi desinenza sempre -e)dalle due av. od dvıe(a)hdalle quattro av. od stıerihdalle sei av. od sestedalle tre av. od trehdall’inizio av. 1 od zacetka; 2odsparvegadal principio av. 1 od zacetka: 2odsparvegadal primo a. od parvega (odparvo)dabbasso av. nazdole, odzdole,ozdole, ozdoldabbene a. 1 dobar; 2 posten(postena)daccanto prep. od blızo (+ genit.)daccapo av. 1 od parvega,odsparvega, 2 od sparvic; 3 odkraja; 3 od zacetkadacche cong. odkardaffare n. opravilo (it.); (darsidaffare = se uperjat)dalia f. gorgına (friul.)dama f. sjora (friul.)

Page 135: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

134 Nino Spehonja, Associazione Lintver

damerino m. puoberındamigiana f. 1 dana; 2 damigana(g dolce)dammelo v. damgadammi qua v. dı san, dam sandammi v. dam, dıdanaro m. denar, suddanaroso a. bogatdannare v. 1 fardamat (ted.); (sidannerebbe per i soldi = bi sefardamu za sude); 2 pogu(o)bıtdannarsi v. 1 se fardamat (ted.); 2se pogubıtdannato p.p. 1 fardaman (ted.); 2preklet (maledetto); 3 pogubjendannazione f. 1 poguba,pogublıenje (n.); 2 fardamanje (n.),(ted.)danneggiamento n. 1poskodvanje, 2 skodovanje, skoda; 3vederbanjedanneggiare v. 1 skodvat, skodbat(po- pre- za-); 2 hujsat (po- pre- s-za-); 3 vederbatdanneggiato p.p. skodban,skodvan (po- pre- za-); 2 hujsan(po- pre- s- za-)danno f. 1 skoda, skodba (po-),skodvanje (po-) (n.); 2 zguba (f.)(perdita); 3 pohujsanje (n.)dannoso a. skodlıu (skodlıva)danza f. 1 tanca (ted.); 2 ples,plesanjedanzatore m. plesavacdanzatrice f. plesaukadappertutto av. 1 pousıe(a)n; 2pousod; 3 pouserod, pousıe(a)rode,userod, usıerod; 3 na use stranı (datutte le parti)dappocaggine f. malourıednostdappoco a. malourıedan(malourıedna); (malo eindeclinabile)dappoi av. 1 potle; 2 natuo

dappresso prep. blızo (+ genit.)dapprima av. 1 od parvega,odsparvega, 2 (od) sparvic; 3 odkraja; 3 od zacetkadapprincipio av. 1 od parvega,odsparvega, 2 od sparvic; 3 odkraja; 3 od zacetkadare v. 1 dat (perf.), (dan, dau, dıo daj / dajta); 2 dajat (po- ve- z-),(imperf.), (dajen, dajau o anchedajavu, dajı o dajavi / dajıta odajajta); 3 dajavat (dajavan,dajavu, dajavi / dajajta); 4 udurat(cio che si ha la possibilita di dare,dare secondo coscienza = dat kar seudura); 5 uzdat (dare nome = uzdatime); (dare il permesso = parpustıt)dare a intendere v. se narest(nardın) za norcadar colpi v. bunkat (po- u- ve- z-)dar ragione v. zaguarıtdare alla luce v. porodıtdare fastidio v. bıt na potdare fondo v. scet, scedit (sceden,scedu, sced / scedta); (mej scedu =ha dato fondo alle mie possibilita)dare fretta v. sılt (po- u- za-),(sılen, sılu, sıl / sılta)dare i numeri v. 1 obnorıet: 2obnorevatdare man forte v. zaguarjatdare ragione v. zaguarjat (imper);2 zaguarıt (perf.)dare torto v. na dajat razonadare schiaffi v. 1 klofat; 2 klafutatdare un urlo v. zaburlatdare un urto v. bucint -nit(bucnen, bucnu)dare un’occhiata v. pokukint -nit(pokuknen o pokukan, pokuknu,pokukin / pokukinta)dare uno schiaffo v. 1 pjusknıt(pjusknen, pjusknu, pjuskni /pjusknıta); 2 cesnit (cesnen); 3

Page 136: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 135

cufint -nit (tutti anche con: na- po-s- u- ve- za-) (cufnen, cufnu, cufin /cufnıta)dare uno scossone v. poblunknıt,-int (a una bottiglia); (poblunknen)darle di santa ragione v. 1nahrestat; 2 naklatıt, namlatıt(namlaten); (ih nahrestat = darle disanta ragione)darle v. 1 ih nabasat; 2 jih dat(botte)darsela a gambe v. jo podat; 2 jopojet (jo poımen, jo pojeu, pojejo /pojejtajo)darsi v. 1 se dat (se dan, se dau,dajse / dajtase); 2 se pardat(pardan, pardau); (se pardat kurazo= darsi coraggio); (puo darsi =mogoc, morebıt)darsi (puo darsi) v. 1 morebıt; 2mogocdarsi al bere v. se pjant (sepjanen)darsi da fare v. se mest (semeden, se medu); (snıeg se mede =c’e una tormenta di neve)darsi pace v. se pomerıtdarsela a gambe v. utec (utecen)darsi da fare v. se uperjatdarsi un bacio v. se busint (sebusnen)data f. data (it.)datemelo v. damtagadatemi v. damtadate v. dajta (imperativo)dato p.p. dan (dato che = zatuo ki)datore m. dajavacdattero m. daterdattorno av. 1 okuole; 2 tapardavanti av. 1 sprıe(a)t, tasprıe(a)t,gozsprıe(a)t; 2 nauredic; 3 mımodavanti prep. pred, gozpred,gopred (+ acc. o strum.)davanti a av. tapred, tanpred

davanti a casa av. pred hısodavanti al cimitero av. predbrıtofandavanti al trono av. pred studavanti alla chiesa av. predcıerkujodavanti alle scale av. predstengamdavanti a me locuz. (ta)predmano(predsebe = davanti a se; prednam= davanti (o prima) a noi)davanti a te locuz. (ta)predtabo(predvam = davanti a voi o primadi voi)davanti a lui, a noi, a voi, a loroav. prednjın, prednam, predvam,prednjımdavanti che cosa p. pred kogadavanti e dietro prep. sprıe(a)t anzad, sprıat an zadadavanzale m. davancal(davancalja)davanzo av. divıc, parvıcdavvero (affermativo) av. 1 pac; 2zarıe(a)s (veramente); 3 ho, jaho; 4kabi, kab (ka bi je); 5 resnıcno; 6 zapravedavvero (possibile!) av. ja kapdavvero? av. sele takuo?daziere m. 1 daukar; 2 dacıerdazio m. dacdeambulare v. 1 hodıt (po-); 2spancıerat (imper.)deambulazione n. hodıenjedebellare v. omagatdebellato p.p. amagandebilita, debilitamento n.ohujsanje (p-)debilitare v. ohujsat (p-)debilitato p.p. ohujsan (p-)debito f. 1 duzba (u-); 2 dug(duga); (fare debiti = se obduzıt, sezaduzıt)debitore a. duzan (duzna)

Page 137: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

136 Nino Spehonja, Associazione Lintver

debitore m. duznıkdebole a. 1 sibak (sibka); 2 slab(slaba o slava)debolezza f. 1 sibkuost; 2 slavuost,slabuost; 3 slabota, slavotadebolmente av. sibkuodecade f. desetıcadecadenza m. pad, padanjedecadere v. oslavıetdecadimento n. 1 ubuozanje; 2znızanjedecaduto p.p. znızandecalogo f. deset bozih zapuoveddecano m. dekandecantare v. 1 odlıt (perfet.); 2odlijat (imperf.)decantazione f. odcejadecapitare v. odsıec glavodecedere v. umrıet (perf.)decennale a. desetlıetandecennio n. desetlıetjedecente a. spodoban (spodobna)decentemente av. spodobnodecenza f. spodobnostdecesso f smart (smartı)decidere v. 1 namenıt; 2 dolocıt,odlocıt; 3 sklenıt (sklenen); 4namıert (namıeren, namıeru,namıer / namıerta); (non sadecidersi = na vıe(a) ki dıelat)decifrare v. zaposnatdecifrato p.p. zapoznandecifrazione n. zapoznanjedecigrammo m. decigramdecilitro m decıliter (decılitra)decima f. desetıcadecimale m. decimal (decimalja)decimo ord. 1 deseti; 2 te deset (tedesetega)decina f. desetınadecisione f. 1 dolocıenje; 2decizjon (it.)deciso p.p. 1 namenjen; 2 sklenjendeclinare v. 1 finjuvat; 2 bıt par

koncu ; 3 se nagnit, -int (dan senagne = il giorno declina)decolorare v. zbelıa(e)t (zbelın, ozbelejen, zbelıu o zbeleu)decomporre v. 1 gnjılt; 2 zagnjıtdecomposto p.p. 1 zagnjıt; 2smradlıu (smradlıva)decomposizione n. gnjilenje,gnjilıenjedecorare v. 1 oflokat; 2 olıeusatdecorato p.p. oflokandecorazione n. oflokanjedecoro f. fajnostdecoroso a. fain (fajna)decorrere v. 1 zacet, zacnit(cominciare), (zacnen); 2 pretec(pretecen)decremento n. majsanje (po-)decrepito a. starıkastdecrescente a. kalant (friul.)decrescere v. majsat (po-)decretare v. zapovıedatdecreto f. zapuoveddecubito n. lezanjedecurtare v. skrajsatdecurtazione, decurtamento n.1 skrajsanje; 2 odklada (f.)dedica n. 1 namıen; 2 posvecıenjededicare (sacralmente) v. posvecıtdedicare v. namenıtdedicarsi (a qualcosa) v. 1 separluozt; 2 se parkladat (imperf.); 3se ponujat (offrirsi)dedicato (sacralmente) p.p.posvecendedicato p.p. 1 namıenjen; 2 unetdedito a. 1 udan; 2 zaudan(ossessivamente)dedito a v. parlozan za +inf., o+acc (-zna)dedicazione (della chiesa) n. 1opasılo (il termine deriva da pas =cinghia, cintura; quindi significalett. = cinta, recinto, recinzione, e

Page 138: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 137

si riferisce alla cinta che cingeva, disolito con catene, il terrenoconsacrato attorno alla chiesa; talerecinzione veniva rifesteggiata ognianno il giorno dell’anniversario;lett. quindi il termine indical’anniversario della consacrazionedella chiesa) 2 posvecienje; 3oblıetinca (f.), (anniversario delladedicazione della chiesa)dedizione n. zataja(e)njededotto p.p. vedubendedurre v. vedubt (veduben)deduzione n. vedarzanjedefalcare v. 1 zmajsat; 2 odstıetdefecare v. srat (na- par- po- u-ve- za-), (serjen, sru, ser / serıta)defecare addosso v. se osrat (seoserjen, se osru, oserıse / oserıtase)defecato p.p. sran (na- par- po- u-ve- za-)deferente a. podlozan (podlozna)deferenza f. 1 podloznost(subordinazione); 2 cescenje(affezione)defezione f. 1 puscanje, 2zapuscıenje, 3 puscavadeficiente a. 1 norac; 2 semar(semra), (friul.); 3 zmotjen; 4sleutastdeficienza n. zmankanje,pomankanjedefinire v. namenıtdefinitivamente av. zanımardefinitivo a. finjen (it.)definizione m. definicjondeflagrazione m. zlah (ted.)deflettere v. ulekint, -nitdeflorare v. zapejatdefogliare v. omult (omulenomulu, omul / omulta o omulıta)defogliato p.p. omulendeformare v. zvrec (zvarzen,zvargu / zvarzgu, zvarz / zvarzgıta)

deformazione n. 1 zvarzanje; 2peca (f.)deforme a. 1 pecast; 2 zvarzen(zvarzena)deformita f. pecadefraudamento, defraudazionef. gajufıja, gajufanje (n.)defraudare v. gajufat (o-)defunta f. renkadefunto a. renk, renik (renka)(plur.: ra(e)nci)degenerare v. ohujsat (p-)degenerazione n. ohujsanje (p-)degenere a. hud (huda)degente a. 1 bun; 2 bolan (degentein ospedale = bolan du spitale)deglutire v. pozgrıet (pozgren)degnamente av. urıe(a)dno,pourıednodegnare v. maratdegnazione n. 1 maranje; 2urıednostdegno a. urıe(a)dan (urıedna)degradare v. znızatdegradato p.p. znızandegradazione, degradamento n.ponızanje, znızanjedeh int. prosendei m. plur. boguovi (dei pagani =paganski boguovi)del prep. od (genitivo tipico delnedisko: del mio papa = od muojgatat)del cuore a. sarcin (sarcna)del paradiso a. nebeski (nebeska)del tutto av. 1 popunama,popunoma; 2 do kraja (fino infondo)delatore m. ovaduhdelazione n. ovadenje (fare unadelazione = ovadit (ovaden))delegare v. se zanest na (+acc.)deleterio a. skodlıu (skodlıva)deliberare v. 1 namenıt; 2 dolocıt,

Page 139: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

138 Nino Spehonja, Associazione Lintver

odlocıt; 3 sklenıtdeliberatamente av na pravopuastodeliberazione n. namıendelicatamente av. 1 mılo; 2ponızno; 3 rahlodelicatezza n. ponıznostdelicato a. 1 sibak (debole); 2 figot(friul.); (delicati come siamo noi =figotasti kuk smo mi(druz)); 3 mıu(mıla), (gentile)delimitare v. 1 gradıt (o-, za-,pre-, par-); 2 konfinatdelimitazione n. konfinanjedelineamento, delineazione n.robıenjedelineare v. robıt (po-)delinquente m. 1 krıu (krıva); 2sasin (friul.)delinquenza f. karvıza, krivıcadeliquio n. omotıenjedelirare v. 1 cavarjat (friul.); 2 semesat; 3 obnorevat (obnorıevan,obnorıevu, obnorıevi / obnorevajta);4 blest (bleden), (parlare avanvera); 5 se motıtdelirio, deliramento n. 1cavarjanje, 2 mesanje z-delitto f. 1 karvıca, krivıca; 6saruovost; 7 strupenost (velenosita)delittuoso a. karvıcan (karvıcna)deliziare v. arzveselıt (arzveselın,arzveselıu)delizia n. 1 veselıcanje, veseje; 2raduostdeliziato p.p. arzveseljendeliziosamente av. 1 veselo; 2raduodelizioso a. veseu (vesela)delizioso a pepen (infantile);(friul.)dell’anno scorso a. 1lanski(lanska); 2 predlıetusnjin ;(predlıetusnja)

dell’universo a. vesojendella Benecia a. beneskidella chiesa a. cerkven (cerkvenebukva = libri di chiesa)della mucca a. krauji, krauje(mlıeko krauje = latte di mucca)della prima moglie f. od parvezenedella sorella a. sestrin (sestrına)della suocera a. tascin (tascna otascina)del tutto av. 1 popunama; 2docıelegadella vite a. venjıku (venjıkova)della zia a. tetin (tetina)dello zio a. barbin (barbina)dello zio a. strıcin (strıcna ostrıcina)delucidare v. 1 rasvetlıt; 2 sklarıt(friul.)delucidazione n. rasvetlıenjedeludere v. gajufatdelusione n. gajufanje, gajufadeluso p.p. gajufandemaniale a. 1 kamunjski (neutro:kamunjskuo(a))demanio n. ko(a)munja(toponimo)demente a. nauman (naumna)demente m. norac (norca)demente f. norıcademenza f. 1 naumnost; 2norcastnostdemeritare v. na bıt urıedandemeritatamente av. neurıednodemeritevole a. neurıedan(neurıedna)democraticamente av.demokratskodemocratico a. demokratikdemocrazia f. demokracıjademocristiano a. demokristjandemolire v. 1 arzdrıet, podrıet(arzderen, arzdru, arzder /

Page 140: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 139

arzderıta); 2 poderjat; 3 zasut(zasujen, zasu, zasuj / zasujta)demolizione n. poderjanjedemone, demonio m. 1 zluomak;2 hudıc; 3 zluodidemoniaco a. 1 zluo(a)dju((zluo(a)djova)); 2 zluomaku(zluomakova)demonicamente av.zluo(a)djovo(e)demoralizzare v. oklatıt(figurativo)demoralizzarsi v. se vrec na tlademoralizzato p.p. oklatjen (na-o- par- pod- po- pre- u- ve-)demoralizzazione n. ohujsanje(p-)denaro m. 1 denar; 2 sud (soldo);(pagare in contanti = placat ssudmi); (avere denari = mıe(a)tpalanke); 3 palanka (f.)denegare v. nejat (nejan, nejau,nejı / nejajta)denegazione n. nejanjedenegatore m. nejavacdenegatrice f. nejaukadenigrare v. 1 slaufat; 2 osrat(figur.); (oserjen, osru, oser /oserıta o osrıta)denigrazione n. slaufanjedenigrato p.p. osran, osran(osrana)denominare n. 1 (i)menovat,(i)menuvat; 2 pomenıtdenominazione n. 1 ime (plur.:imena); 2 imenovanjedenotare v. 1 pomenıt; 2 pokazatdenotazione n. pokazanjedensamente av. gostuodensita f. 1 gosca; 2 gostuostdenso a. gost (gosta / gostuo)dentatura n. plur. zobjedente m. zobdentellare v. zarıezat

dentellato p.p. zarıezandenti m. zobje (battere i denti =klepat zobe); (i denti del rastrello =glu(o)njık ( = pettine), m.)denti del rastrello m. glu(o)njıkdentiera f. dentıera (it.)dentifricio m. dentifrıci(dentifrıca), (it.)dentista m. dentıstdentro av. 1 not, notar, notre,notarka, notarke (dal di dentro, didentro = znotra); (in dentro = not);(dentro oggi = od donas); 2 tu,notar, not tu (prep.), (dentro ilcassetto = tu kasetın); (dentro ilmese = tu tel mıesac); 3 tanotdentro a prep. ce (ci) udenudamento, denudazione n.slecıenjedenudare v. slıec, slec(perf.),(slıecen, slıeku, slıec / slecıta); 2sle(a)cıt (imperf.), (slacen); 3odkrıt (palesare)denudarsi v. se slıec, se slec, (seslıecen, slecıse, slecıtase); 2 sesle(a)cıt (imperf.), (se slacen)denuncia, denunzia f. 1 tozba; 2tozılo; 3 ovadadenunziante, denunziatore m.ovadnikdenunciare v. 1 zadat (zadan,zadau, zadı / zadajta); (andare adenunciare la nascita del figlio = itızadajat otroka); 2 zadajat (imperf.);3 obduzıt (obduzın, obduzıu); 4tozıt; 5 ovadit (accusaresegretamente)denunciato p.p. zadan; 2 ovadendenunciatore m. toznıkdenutrito a. zahujsandepauperamento n. pobuozanje,ubuozanjedepauperare v. buozat (na- po-ve- u- z- za-)

Page 141: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

140 Nino Spehonja, Associazione Lintver

depennare v. 1 arzbrısat; 2arzbrisovat, -uvat, -avatdeperimento n. 1 opıesanje, 2hujsanje; 3 sibkuost (f.); (debolezza)deperire n. opıesatdepilarsi v. se brıt (se brıjen)deplorare v. 1 objokuvat; 2zalovat - uvat (ob- u-)deplorato p.p. 1 objokan; 2zalovan (ob- u-)deplorazione n. obzalovanjedeplorevole a. sramastdeporre (in tribunale) v. prıcat(pre-)deporre v. 1 poluost (polozen,poluozu); 2 zgarnıt; 3 prıcat(testimoniare)deporre le uova v. nosıt jajcadepositare v. skranıtdeposito n. 1 hranılo; 2 skranbadeposito (sedimento) m. 1 fondac;2 goscadeposito (per le foglie secche) m.lıs(t)njakdeposizione n. prıcanjedepravamento, depravazione n.ohujsanje (p-)depravare v. ohujsatdeprecare v. prosıt (o-)deprecazione f. prosnjadepredare v. okrast (okraden)depressione n. znızanjedepresso a. 1 kumaran (kumarna);2 oklatjen (p.p.); 3 kılu (-ova)deprezzamento n. zmajsanje,omajsanjedeprezzare v. zmajsat, omajsatdeprezzato p.p. omajsandeprimere v. znızt, znızat (perf.)depurare n. scistıtderelitto a. zapuscenderetano f. rıtinca, ritderidere v. 1 se spodıelat; 2 sesmehovat; 3 se smejat; 4 se

posmihat (po- za-), (smejen, smejuo smejou); 5 sfatatderisione n. smehovanje (za- po-)derrata f. frugaderrata da macinare n. mlenjederubare v. okrast, okradit(okraden, okradu)desco f. mızadescrivere v. pisat (o- na- po-za-)(pısen)descrizione n. pisanje (o-)deserto f. puscavadesiderare v. 1 zelıe(a)t, zelıt (do-po- pre- u- za-), (zelın o zelejen,zelıu o zeleu); 2 uonjat; 3 zamadlıet(zamadlejen, zamadleu); 4zamadljovat -uvat -avat(zamadljujen o zamadljuvan,zamadljuvu, zamadljuvi /zamadljuvajta); 5 hrepenıet(desiderare ardentemente)desiderio n. 1 zelıenje, zelenje; 2zelıtje; 3 upanje (upanja); 4 zelja(f.); 5 voja f. (desiderio di pace =voja meru); (desiderio di dormire =voja itı spat)desiderato p.p. zeljen (do- po- pre-u- za-)desidero v. rat bi (+ verbo); (radabi...); ( = ottativo = volentieri...:rad bi parsu = volentieri verrei)desiderio ardente n. hrepenje,hrepıenjedesideroso a. raduovıedan(raduovıedna)desinare v. 1 kosit; 2 juznatdesinare n. 1 kosılo; 2 juzna (f.)desio nf. zeljadesistere v. 1 nahat; 2 nahavatdesolare v. 1 zalıt; 2 zalvatdesolato p.p. zaljendesolazione n. zalıenjedestare v. 1 zbudıt (perf.); 2zbujat (imperf.)

Page 142: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 141

destar compassione v. se usmılt,se usmılit (se usmılen, se usmılu,usmılse / usmıltase)destato p.p. zbujendestinare v. namıenit, namenıt(namıenen)destinato p.p. namenjendestinazione f. namıendestino m. destın (it.)destituire v. 1 odstavt, odstavit; 2posjat proc; 3 odstauljatdestituzione f. odstavadesto p.p. zbujen (zbijena)destra f. desna, desnıca (a destra =na desnıco o na desno; na desnistato in luogo)destreggiarsi v. 1 se parluo(a)zt(se parlozen); 2 se parkladatdestrezza f. 1 parpraunost 2parloznost; 3 moznost; 4 znanje n.destro a. desen, desni (desna);(maldestro = narodan)desumere v. sklenıt (sklenen)desunto a. posnetdetenere v. pardarzat (za-)detenuto p.p. pardarzandetenzione n. pardarzanjedetergere v. 1 brısat; 2 ocistıt (p-)deterioramento n. 1 poskodvanje;2 pohujsanjedeteriorare v. opravt (perf.); 2pohujsat (imperf.); 3 zagnjıtdeteriorato p.p. 1 opraven,opraujen; 2 zagnjıt; 3 pohujsandeterminare v. zakuazat(zakuazen)determinazione n. zakuazanjedetestare v. 1 zasramovat: 2saurazt (saurazen)detestazione n. zasramovanjedetonazione n. 1 pokanje; 2 zlah(m.); 3 trıeskdetrarre v. 1 odtegnıt, odtegnint(odtegnen); 2 odtargat

detrazione f. odtegadetrimento f. skodadettagliare v. 1 na dromninpoluo(a)zt; 2 povıedat natancindettaglio f. dromnuostdettare v. detat (it.)dettato m. detatodettatura n. detaturadetto n. 1 jano; 2 dıenje; 3parglıha (f., ted.); 4 recılo; 5 rek(m.)detto p.p. 1 jan; 2 recendetto finalmente p.p. vestokandetrazione n. pardarzanjedetrimento f. 1 skoda; 2 zguba(perdita)deturpare v. slajfat (o-); (ted.)deturpazione n. slajfanje (o-)deturparsi v. se gardıtdevastare v. 1 arznest (arznesen);2 arstrest; 3 arstrıeskatdevastazione n. arstrıeskanjedeviare v. 1 obarnıt (obarnen); 2okarnıt (okarnen)deviazione f, obarnıtu (obarnıtve)devolvere v. 1 prenest; 2 senkat(regalare)devotamente av. poboznodevoto a. 1 andohtlıu (andohtlıva);2 pobozan (pobozna)devoto m. vıernikdevozione n. 1 cescenje; 2poboznost; 3 ponıznostdi prep. 1 non si traduce seguito daverbi all’infinito (aver paura dimorire = se bat umrıet); 2 oppurequando indica un modo o unamaniera (di buona luna = dobrelune)di (complemento di specificazione)prep. od+genitivo (oppure non sitraduce e si mette il nome solo algenitivo: la corriera delle dieci =korıera od desete, koriera desete

Page 143: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

142 Nino Spehonja, Associazione Lintver

ure)di prep. ko, ku (paragone: sanguors ko(u) ti = son piu alto di te)di prep. od (argomento: parlare disport = guarıt od sporta); (ancheper indicare il passaggio da un luogoall’altro: di casa in casa = od hısedo hıse)di prep. 1 po; 2 cez (temporale: dinotte = ponoc; di giorno = cez dano podne; d’estate = polıete;d’inverno = pozıme) (usando ”po” ilcomplemento diventa in pratica unavverbio)di prep. uonz(s), uoz(s)(complemento di materia: uoskamana = di pietra), (ma piu spessodiventa aggettivo: tavolo di pietra =kamanova mıza; le castagne delnonno = nonihove burje; le campanedel campanile = turmovi zuonuovi)di prep. za (causa: umrıet zalakotjo = morir di fame)di prep. nıe(a)k, kıe(a)k + genit.(col significato di ”un po”’ si traducecon kıe(a)k nelle interrogazioni econ nıe(a)k nelle affermazioni: haiancora del vino?; sı, (ne) ho ancoradel vino = imas se kıek vına?; ja,ıman se nıek (vina))di prep. nel complemento dimateria (cose) e di appartenenza(persone), come visto sopra, si usaun aggettivo derivato (di ferro =zelıezan; della mamma = mamin)dı (giorno) m. dan (al dı d’oggi =donasindne, donasindan)d’acciaio a. iklenu (iklenova)d’altra parte av. po drugi stran(ce po ni stran... po drugi stran =se da una parte... d’altra parte)d’argento a. slıebaran (slıebarna)d’estate av. polıe(a)te, u polıetjed’imprestito av. naposodo,

naposojod’inverno av. pozımed’ora in avanti av. odsa za naprejd’ora av. odsad’oro a. zlatd’orzo a. icimenu (icimenova)d’un tratto av. 1 hkratu; 2 tu anzlahdi abete a. smrıeku (smrıekova)di acero campestre a. klınu(klınova)di acero platanoide a. jauarju(jauarjova)di allora a. tekrate(a)n (-tna)di alloro a. lomberju (lomberjova)di altare a. utarskidi altre parti av. od druzih krajudi altri a. druzig (druzge)di bruciato av. po zazganindi buon mattino av. 1 prednen; 2zguoda, prezguoda; 3 zagoda (masazagoda = troppo presto)di buonora av. zagoda (masazagoda = troppo di buonora)di cane a. pasje (pasji rep = codadi cane)di canto a. pıeuskidi carpino a. gabru, gabarju(gabarjova)di casa a. hısni, hısin (hısna ohısina)di castagno a. kostanju(kostanjova)di cattivo umore av. slabe vojedi chi e locuz. ciga je, cigaj, cı je,cıjdi chi p. ciga, cıdi ciascuno p. usacega, usakega(genitivo di usak)di Cicigolis a. scıglu (scıglova)di colpo av. na zlah, tu an zlah,use tu an zlahdi conseguenza cong. zatuodi corniolo a. drıenu, drıenou

Page 144: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 143

(drıenova o drenova)di corsa av, hıtrodi cotto av. po pecenındi cuoio a. koznastdi dentro prep. znotradi dietro prep. odzada, tazaddi domenica av, tu nedıejodi donna a. babjendi dopodomani a. pojutarnjidi due anni fa a. predlanskinji,predlanskidi due giorni fa a. preuceranjidi due sere fa a. predsnuojkinjidi due card. dvıe(a)h (genitivo)di faggio a. bukvu, buku (bukova)di ferro a. zelıe(a)zan, zelıezni(zelıezna)di fianco av. skrajandi flanella a. flanelast (di cotone)di frassino a. 1 isenu (isenova),jesenu (jesenova) 2 isenskidi fronte av. nauredic, uredicdi frumento a. usenıcen(usenıcna)di fuori prep., av. 1 odzuna, zun,zuna; 2 tan uo(a)ne, uonedi gatto a. mackin (mackna omackina)di ginepro a. brıe(a)nju (brıanjovao brenjova); (brıanjove oje = olio diginepro)di giorno av. podne, po dneve; 2cezdandi giovedı av tu cetartakdi ieri sera a. snuojkinji (snuojknao snuojkina)di ieri a. uceranjidi intralcio av. na potdi l’altro ieri sera av.presnuojkinjidi l’anno scorso a. lanskinjidi la av. odtoddi lamiera a. plehast (ted.)di lana a. unast

di larice a. masasnu (masasnova)di latta a. plehast (ted.)di latte a. mlecendi legno di tasso a. tısu (tisova)di legno a. hlodu (hlodova)di lei (femminile) p. od njedi lei p. suoj (anche: mio, tuo, suo,nostro, vostro); (concordato alfemminile:suoja o soja)di lino a. platnendi Loch a. lozanju (lozanjova)di loro due p. od njihdvıah(maschile)di loro due p. od njihdvıeh(femminile)di loro p. njıhdi lui p. njega, njegove, od njega(od njega nıa ne duha ne smradu =di lui non c’e traccia)di lui p. suoj (anche: mio, tuo, suonostro, vostro); (concordato alfemminile:suoja o soja)di lunedı av. tu pandejakdi la av. tan odtuod, tanotod (motoda luogo)di la av. cetode (moto a luogo)di lı av. attodedi maggiociondolo a. nagnoju(nagnojova)di maiale a. prasece (prasecova)di mais a. sıerku, serkou (serkova)di malavoglia av. slabe voje, slavevojedi martedı av. tu torakdi mattina av. 1 zjutra, zjutro; 2predpudne, 3 zguo(a)dadi meno av. pomanjdi mercoledı av. tu srıedodi mucca a. kravji, krauji (kravjirep = la coda della mucca)di muratore p.p. zidarskidi nascosto av. poskrıus, skrıusnodi nocciolo a. lıe(a)sku (lıeskova);(se darzi ku lıesku pop =

Page 145: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

144 Nino Spehonja, Associazione Lintver

vanitosamente elegante)di noce a. orıehu (orıehova)di nome av. po imenudi notte av. ponocdi notte av. cez nuocdi nuovo av. 1 spet; 2 nazaj, panazaj; 3 spek, spekama, spekoma; 4znova, znuova, znuovega, znuovic; 5zopetdi nuovo ancora av. spet nazajdi Oculis a. nokulcudi oggi a. donasnjidi ogni sorta f. usıeh sort, usakesort, use sortdi ogni specie f. usıeh sort, usakesort, use sortdi ontano a. ousu, usu, (ousova)di ora in ora av. od ure do uredi osso a. kostcendi ovatta a. uatastdi paglia a. slamast, slamnastdi passaggio av. mımo, mımogrededi pasta a. testendi pecora a. ucin (ucina)di Pegliano a. ofjanskidi per se stesso p. samuo parsebe, od samuo sebedi piu av. comp. 1 buj; vicdi plastica a. plastiku (plastikova)di poco conto a. malourıedan(malourjedna); (si declina urıedan,mentre malo resta indeclinabile)di poco valore a. malourjedan(malourjedna); (si declina urıedan,mentre malo resta indeclinabile)di Podvarschis a. podvarskudi Ponteacco a. petjaskidi prima av. odprıetdi proposito av na pravo puastodi qua per cong. 1 san po, sanpruot; 2 na telo stran, na to stran; 3tle todedi quella strada av. 1 po tısti pot,spotjo, med potjo; 2 grede (grede

kupıme se tabak za fajfo = di quellastrada comprami anche il tabacco dapipa)di quercia a. dobu (dobova)di quest’anno a. 1 telıetusnji; 2tolıatusan (tolıatusna)di quest’anno a. lıetusnjidi questa strada av. stolo potjodi rado av. porıedkodi regola av. navadno, po navaddi ritorno av. nazaj grededi robinia a. arkacjova, arkacjudi Rodda a. ruonski, ruonaskidi sabato av. tu sabotodi San Pietro a. spıetru(spıetrova)di San Quirino m. sincurskidi sasso a. kamanu (kamanova)di sbiego av. u strandi seguito av. 1 odrok; 2 daurman(friul.), (gre odrok = va bene)di seta a. 1 zıdju (zıdjova), 2 zıgu(zıgova) (g dolce)di solito av. po navad, navadnodi sopra av. parvarh, povarhu, navarhu (plavat na varhu = nuotaresopra l’acqua)di Specognis a. spehuonskidi Spignon a. varhuskidi Stupizza a. stuparskidi tanti colori a. pıerzastdi Tarcetta a. tarcecanskidi tela a. platnen, platendi tiglio a. lıpu, lıpou (lipova)di traverso av. 1 uprıe(a)kama; 2upreh; 3 pocarıes (mej slua pocarıes= mi e andato di traverso)di tutte le parti av. od usıeh krajudi tutti e due p. obıeh (genitivo)di tutto cuore av. s cıelın sarcandi uno card. dnega (genitivo)di venerdı av. tu petakdi vetro a. glazu (glazova); (ted.)di vino p.p. vınski

Page 146: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 145

di voi due p. vasdvıe(a)hdi Zappatocco p.p. zapatokudi zingaro a. ciganastdi zucca a. mulonu, malonu(mulonova)diabete m. djabetdiabolico a. 1 zluo(a)djuzluo(a)djova; 2 hudıcu (hudicova)diadema f. sprozadialetto n. narecjedialetto natisoniano n. nedıskona recje (nedıskega narecja)dialogare v. 1 se poguarjat; 2 sezmenıtdialogo n. poguarjanjediamante m. djamantdiamine int. 1 za zluodja; 2zluomakdianzi av. 1 malo od tuot; 2 predkratkindiarrea f. 1 grıza; 2 drıstadiatriba n. kreganjediavolaccio int. sakrabuoltdiavoleria f. hudıerska rıecdiavolesco a. hudıerski, hudıcudiavolo int. zluo(a)mak(intercalare)diavolo m. 1 zluo(a)di (zluadja); 2hudıer; 3 hudıc; 4 zluomak (zluomkao zluomaka); (loc. sing. zluomace);(il diavolo ti porti = zluomak te nes)dibattere v. se borıt (dibattere leali = flafotat)dicembre m. dicenber, dicember(dicenberja)dicendo v. rekocdiceria f. 1 znablarıja; 2 cakara(friul.); 3 kuantadichiarare v. 1 povıedat; 2potardıtdichiararsi v. se spoznatdichiaratamente av. jasnodichiarazione n. dıenje,potardıenje

diciannove card. devetnajstdiciannovenne indecl. devetnajstihlıetdiciassette card. sedanajstdiciassettenne indecl. sedanajstihlıetdiciottenne indecl. osanajstih lıetdiciotto card. osanajstdico v. dıen (presente: dıen, dıes,dıe, dıemo, dıeta, dıejo)didattica n. suolstvodidentro av. znotra, odznotradidietro prep. za, zad, zada, tazad,tazada, uzad, uzada, tan za, taza,tjeza, doza, dolza, ta za (doza hıso= dietro casa)dieci card. deset (sono le dieci = jdeseta ura)diecina f. desetınadietro prep. zad, zada, tazad,tazada, uzad, uzada (tutti colgenit.), za, tan za, taza, tjeza, doza,dolza (tutti con l’acc.);(dolza hıso =dietro casa); (dietro di me = tazama(a)no)dietro di me av. zamanodietro di te av. zatabodietro di lui av. zanjındietro di noi, voi, loro av.zanam, zavam, zanjımdietro il monte av. zabrıegan,zabrıeg (toponimo)dietro la schiena av. zaharbatan,zaharbatdifatti cong. rıes, resnıcnodifendere v. 1 branıt (o- po- u-ve-), (branen, branu, bran /branıta); 2 hranıt (o-ve- s-),(hranen, hranu, hran / hrani /hranıta); 3 zaguarıt (perf.); 2zaguarjat (imperf.); 4 osermat(ted.); 5 vahtat; 6 difındit perf.; 7difinduvat (imperf.)difendersi v. 1 se branıt, se brant

Page 147: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

146 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(se branen); 2 se osermat (ted.)difensiva a. osermanje (ted.)difensore m. 1 branık; 2 pomocnık(aiuto)difesa f. 1 zaguarjanje; 2 varnost;3 branılo, ubranılo ; 4 osermanje;(prendere la difesa = zaguarjat,zaguarjuvat -ovat, avat); 5 hran (f.)difeso p.p. 1 branjen (o- po- u-ve-); 2 zaguarjen (a parole); 3oserman (ted.)difettare v. 1 mankat; 2 mankuvat-ovat -avat (par- z-); 3 pogresıtdifettoso a. 1 pecast; 2 falıcan(falıcna), falecan (falecna)difetto n. zmankanje,, pomankanjedifetto (fisico) f. peca, jecadiffamare v. 1 gardıt; 2 sleukat; 3osmıert (fig.)diffamato p.p. osmıerjendiffamazione n. 1 sleukanje; 2gardıenjedifferente a. drugacdifferentemente av. 1 drugac; 2cene (altrimenti)differenza f. 1 diferencija; 2drugacnostdifferimento n. 1 odkladanje; 2ad(t)klada, od(t)klıeda (f.)differire v. 1 odluozt (perf.),(odlozen); 2 odkladat (imperf.)differito p.p. odlozendifficile a. tezak (tezka)difficilmente av. 1 tezkuo; 2stantlıvo; 3 groznuo(a) (bo groznua(bo stanto) jo usafat = sara difficiletrovarla); 4 difa, dafa, difa de(difficilmente la vedro = difa jo bonvıdeu)difficolta f. 1 tezava; 2 stanta; 3trudnost; 4 tezkuost (pesantezza); 5tezkoca, tezkota, tezkoba (essere indifficolta = bıt u hudıh); (essere ingrave difficolta = bıt u prekletih)

difficoltoso a. stantlıu (stantlıva)diffidamento, diffida n. trucanje(za-)diffidare v. 1 naupat; 2 zatrucatdiffidente a. 1 naupan; 2 natrucan(natrucana)diffidenza f. naupnostdiffondere v. 1 sıert, sıerıt, serıt(arz-); (sıeren, sıeru, sıer / serıta);2 arzglasıt; 3 arznest glasdiffondere la voce v. arzglasıtdiffondersi v. se oglasıt (dellavoce); (novıca sej oglasıla po celıvalad = la notizia si e diffusa intutta la Valle)diffusamente av. sıernodiffusione n. arzsıeranjediffuso a. arsıerjendifilare v. se spaknit, -intdifilato av. raunodifterite m. grupdiga m. ıez (toponimo), (Peruovcuıez = la diga di Peruovca(Perovizza))digerire v. pocerat (ted.)digerito p.p. poceran, pocerjen(ted.)digestione n. ceranje (po-)digiunare v. 1 se postıt; 2 tascatdigiuno f. 1 post; 2 tasc, tesc (natasce = a digiuno)digiuno a. tascen (tascna)dignita f. castdignitoso a. castitlıu (-ıva)digrignamento n. skripanjedigrignare v. skripatdiguazzare v. oplaknıt (diguazzareun uovo = strepat ice)dilacerare v. arztargatdilaniare v. arztargat (arstarzen,arstargu)dilapidare v. 1 opravt, zapravt; 2zahujsatdilatare v. arztegnıt

Page 148: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 147

dilatazione f. arztıegadilavare v. sprat (speren)dilavato p.p. sprandilazionare v. odluo(a)zt (odlozen)dilazionato p.p. odkladandilazione n. 1 odkladanje; 2otklada (f.)dileggiamento n. 1 spodıelanje; 2zasmehovanje ; 3 zasramovanjedileggiare v. 1 se spodıelat (ted.);2 zasramovat; 3 sfatatdileggiato p.p. 1 sfatan; 2zasramovandileggiatore m. 1 spodıelovac; 2zasramovavacdileggiatrice f. zasramovaukadileggio m. 1 spodıelanje; 2 smıeh(za-); 3 sfatadileguamento, dileguo n.arzgnanjanjedileguare v. 1 arzgnat (arzzenen);2 arzganjatdileguarsi v. se spremenıtv dilettare v. veselıt (veselın,veselıu)dilettarsi v. se tolıt (se tolın)dilettazione n. tolıenjediletto n. 1 veseje; 2 raduost (f.)diletto a. 1 drag; 2 raddilezione f. jubeze(a)n (jubezni)diligente a. 1 prıdan (prıdna); 2bruman (brumna)diligentemente av. prıdnodiligenza f. prıdnostdilucidare v. arzjasnit, -int(arzjasnen)delucidazione n. arzjasnıtudiluire v. zalıt (zalıan, zalıu)diluito p.p. zalitdilungamento n. zdujsanjedilungare v. zdujsatdilungarsi v. se oscajatdiluviare v. se lıt (impers.: se lıje)diluvio f. 1 plota; 2 potuop; 3 lıja

dimagra(i)mento n. 1madlıenje(o-, po-); 2 hujsanje (po-)dimagrare, dimagrire v. madlıet(o- par- po-pre- u- ve- z-),(madlejen, madleu, madlı /madlıta)dimagri(a)mento n.dimagrito a. madu (madla); (o-par- po-pre- u- ve- z-)dimagrito p.p. hujsan (z-)dimane, dimani av. jutre, jutrezguodadimenare v. preobracatdimenarsi v. se klobasatdimenıo n. klobasanjedimensione f. velikuostdimenticanza, dimenticaggine f.1 zaba (po-); 2 pozabıtu,pozabıvost; 3 pozabıenje, opuscenje(n.)dimenticare v. 1 zabıt (po-); (danon confondere con zabıt =inchiodare con la ”ı” piu lunga)(zaben, zabu, zabı / zabıta); 2 itıtazglave (uscire di testa); 3 pogresıt(pogresin, pogresıu, pogrıes /pogresıta); 4 pogresuvatdimenticarsi v. se zabıt (se zaben,se zabu, zabıse / zabıtase)dimenticato p.p. 1 zabjen, zaben(po-); 2 pogresen, zagresendimentico a. pozabjen (pozabjena)dimessamente av. spuodnjodimesso a. 1 spuodan (-dna); 2znızandimestichezza f. parpraunostdimettere v. 1 odpustıt; 2odpuscat (imperf.)dimezzamento n. prepartıenjedimezzare v. prepartıt cez pudimezzato p.p. prepartjendiminuire v. majsat (o- par- po- u-ve- z-)diminuito a majsan (o- par- po- u-

Page 149: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

148 Nino Spehonja, Associazione Lintver

ve- z-)diminuzione n. 1 majsanje (z-); 2odklada (f.)dimissione n. 1 zataja(e)nje; 2odpust m.dimodoche av. takuo dedimolto av. zlodimora f. 1 stoıenje, stojenje; 2domovınadimorare v. 1 stat (stojın, stau /stala, stuoj / stuojta); 2 stanuvat,-ovatdimostrabile a. dokazendimostrabilita n. dokazanjedimostrare v. 1 dokazat, skazat(par- po- s- ve-), (dokazen, dokazu,dokas / dokazajta); 2 dokazavat-uvat -ovat (dokazujen o dokazavan,dokakazavu, dokazav / dokazavta); 3prıcat (testimoniare)dimostrato p.p. dokazen (par- po-s- ve-)dimostrazione n. 1 kazanje,dokazanje, parkazanje, dokazuvanje;2 kazalodinamite m. dinamıtdinanzi, dinnanzi prep. preddiniego n. nejanjedintorno prep. okuole, okudintorno m. okuol (okuolega)d’inverno av. 1 pozıme; 2 cezzmoDio m. Buo(a)g (Buoga, Bogaanche Boza (nell’Ave Marija: MatBoza)); (plurale: bohuovi(pahanski); (per amor di Dio = zauojo Bozjo); (Dio aiuti = Buogpomaj)Dio aiuti v. Buag pomajDio ti aiuti int. Buog te pomajDio ti dia pace locuz. Buog te dımıer (Bozı)Dio solo lo sa locuz. sam Buog vıadiocesano a. skofiskidiocesi f. skofıja

dipanare v. strıenatdipartenza, dipartita n.odhajanjedipartire v. prelomıtdipartirsi v. odhajatdipendente a. podlozen (podlozna)dipendenza f. podloznostdipendere v. 1 bıt podlozen; 2dipındit (it.)dipingere v. 1 farbat (na- o- ve-),(ted.); 2 malat (na-), (ted.)dipinto p.p. farban (na- o- ve-),(ted.); 2 namalan ((ted.)dipinto f. farba (ted.)diploma m. diplomdiplomatico a. diplomatikdiplomazia f. diplomacıjadipoi av. potlediportamento n. obnasanjediportarsi v. se obnasatdipresso prep. 1 blızo (+ genit.); 2okuolediradamento n. preredıenjediradare v. 1 preredıt, poredıt; 2vesec (il bosco)diradato p.p. oredjen, poredjen,preredjendiramare v. oklıestit, oklestıt(oklıesten)diramare (diffondere) v. oznanitdiramarsi (di strade) v. se presıecdiramato p.p. oklıescendiramazione m. 1 krıs (croce);(toponimo); 2 ruogjadire v. 1 jat (si usa solo ilparticipio passato: jau / jala /jalo); 2 rec, porec (proferire);(recen = poco usato, al suo postopiu usato: porcen (perf.) o dıe(a)n(imperf.), che si coniuga cosı:dıe(a)n / dıe(a)s / dıe(a) /dıe(a)mo / dıe(a)ta / dıe(a)jo);participio: reku (poco usato, al suoposto piu usati: (d)jau (anche jou));

Page 150: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 149

imperativo: rec / recıta); (ditegliche mi scriva = recitamu naj mepıse); (a dirla schietta = za jo rectu glıh); (cosa dira la gente = kiporcejo judje); (per cosı dire, si faper dire = za jo rec); ; 3 povıedat(far sapere); (perf.), (povıen,povıedu, povej / povejta); (ti facciosapere = te povıan); 4 pravt(imperf.), (raccontare); (praven);(gli dico sempre che deve studiare =mu praven nimar de muore studjat);5 guo(a)rıt (parlare); (non sa cosadice = na vıa ki guo(a)rı); (e inutiledirlo = je nanucno guo(a)rıt); (direbugie = lagat); (dire messa = masat(masujen), masuvat, -avat)dire n. guo(a)rıenjedire a fatica v. 1 vestokat (vestok!= sputa fuori (parla)); 2 vetıskat(spremere)dire bugie v. lagat (lazen, lagu,lagı / lag / lagajta)dire chiacchiere v. veblest(vebleden, vebledu)dire finalmente v. 1 vemjaskat; 2vestokatdire la sua v. gonıt suoj ruogdir messa v. masovat -uvat - avat(masujen, masuvu, masuvi /masuvajta)dire parolacce v. vanzelatdirettamente av. 1 naglıh; 2rauno, narauno (vado direttamentea casa = gren rauno damu)diretto p.p. uozen (da dirigere)diretto, diritto a. 1 rauan; 2glauandirezione f. stran (in che direzionee andato = kode j su)dirigere v. 1 uo(a)zıt (indirizzare);2 karnıt (guidare); 3 kuazuvat(comandare)dirimere v. aspartıt

dirimpetto av. 1 tasprıet; 2 tapreddiritta f. desna, desnıcadiritto av. 1 rauno, narauno; 2naglıh; 3 po koncu (infilato dallapunta); 4 glaunodiritto f. pravıcadirizzamento f. zraunıtu(zraunıtve)dirizzare v. raunıt (z-)dirizzone f. 1 garda navada; 2 pecadiroccare v. 1 podrıet, (s-),arzdrıet; (poderen); 2 poderjat; 3vrec na tla (mej varglo na tla =sono stato gettato a terra); 3 zasutdiroccato p.p. 1 zasut; 2 arzdartdirottamente av. neustavjeno,neustabjeno (piovere dirottamente= se lıt)diro v. porcen (perf. del verboporec, pres. porecen = porcen,porces, porce, porcemo, porceta,porcejo)dirotto a. neustaben, neustaven(pioggia dirotta = lıja)dirozzare v. 1 o(b)tesat, obtesavat;2 ogladit; 3 oglajatdirupare v. 1 past (paden); 2zgucat (rovinosamente)dirupo f. starmına, starmolınadisabituare v. 1 zvadit (arz- od-),zvast (od- arz-), (zvaden, zvadu,zvad / zvadıta); 2 odstavt(odstaven, odstavu, odstav /odstavta)disabituarsi v. se odvadit, seadvast (se odvaden)disabituato p.p. 1 odvaden,odvajen; 2 podvarzendisabitudine f. odvadadisaccordo f. zmesnjavadisadatto a. okoran (okornadisaffezione f. malomardisagevole a. 1 tezak (tezka); 2skomod (friul.)

Page 151: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

150 Nino Spehonja, Associazione Lintver

disagiato a. neparlozan(neparlozna)disagio f. tezavadisallenare le gambe locuz. utrestnogedisapprendere v. pozabıtdisapprovare v. nejatdisapprovazione n. nejanjedisappunto f. fotadisassuefare v. odvaditdisassuefatto p.p. odvajendisastro f. nasrecadisastroso a. nasrecandisattenzione f. malomardisavanzo f. zgubadisavventura f. 1 nasreca; 2maganja o anche maganje (n.),(friul.)disavvezzamento f. odvadadisavvezzare v. odvaditdisborsare v. placatdisboscare v. posıec hostdisbrigare v. pohitıet (pohitın)discapito f. zgubadiscendenza m. roddiscendere v. 1 zlıezt (zlıezen); 2se znızat; 3 se znizuvat, -ovat (seznizujen)discepolo m. ucenec (ucenca)discernere v. spoznatdiscernimento f. modruostdiscesa f. starmına, starmolınadischiudere v. 1 odprıe(a)t(odpren); 2 odperjatdischiuso p.p. odpartdisciogliere v. odpustıtdisciogliersi v. se arstajt (searstajen)disciplina f. disiplınadiscollare v. skolat (ar- arz-),(skolan, skolu, skol / skolita)discollato p.p. skolan (ar- arz-)discolo a. kanajot (friul.)discolpa n. venasanje

discolpare v. 1 venest (perf.),(venesen, venesu, venes / venesıta);2 venasat (imperf.)disconoscere v. zavarzat(zavarze(a)n, zavargu)discontinuo a. pretargandiscoprire v. 1 odkrıt (perf.),(odkrıjen); 2 odkrivat (imperf.)discordanza f. zmesnjavadiscordia m. nemıe(a)rdiscordante, discordato a.neuglıhandiscordare v. se na uglıhatdiscorrere v. 1 se pomenkat; 2 semenat, se pomenat; 3 sepomenjuvat; 4 se pomenıt (e viadiscorrendo = an takuo naprej)discorso m. pomıen; 2 diskorsdiscostamento n. odmaknıenjediscostare v. odmaknıt, -int(odmaknen)discostato, discosto p.p.odmaknjendiscosto av. 1 delec; 2 na delecındiscreditare v. ohujsatdiscredito n. ohujsanjediscretamente av. modrodiscreto a. modar (modra)discrezione f. 1 modruost; 2prevıdnostdiscussione n. kreganjediscutere v. 1 se menat (po-), (sepomenan); 2 se kregat; 3 se borıt(animatamente), se borendisdegnare v. zmagatdisdegno n. zmaganjedisdegnoso a. preuzetan (-tna)disdetta f. 1 odpuoved; 2 nasrecadisdetto p.p. odpovıedandisdire v. 1 odpovıedat; 2odpoveduvat, -avat, -ovat 3 zbrısat(cancellare)diseccare v. posusıtdisegnare v. 1 malat (ted.); 2

Page 152: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 151

dizenjat (it.)disegno m. 1 dizenj (it); 2 farba(ted.)disennato a. naumandiserbare v. plıet, plıevit, plıeft,plıevt (o- par- po- pre- u- ve- za),(plıe(a)ven, plıevu, plıef / plıevta)diserbato p.p. plıet (o- par- po-pre- u- ve- za)diseredato a. buog (buoga)diserzione m. utıekdisfacimento n. arzderjanjedisfare v. 1 podrıe(a)t (poderen,podru, poder / poderıta) (s-); 2poderjat (s-), (poderjan e poderen,podru, poder / poderıta)disfatta f. zmaga (ted.)disfatto p.p. 1 podart; 2 posutdisfida n. 1 pokladanje; 2 poklada(f.)disfidare v. 1 se poluozt (sepolozen); 2 se pokladatdisgelare v. 1 tajt (tajen), (po-); 2odledıtdisgelo n. taıenje (po-)disgiungere v. arstult, odstult,(arstulen, arstulu, arstul / arstulta)disgrazia f. 1 nasreca; 2 strafinga(maledizione), (ted.); 3 hudobınja; 4nadluoga, nadloga; 5 tezava; 6 jeca(difetto)disgraziatamente av. nasrecno, zanasreco, po nasrecdisgraziato a. 1 nasrecan(nasrecna); 2 sasın (cattivo); (friul.)disgregare v. 1 spodrıet(spoderen), (perf.); 2 spoderjat(imperf.); 3 pobıt (pobıjen), (perf.);4 pobivat (imperf.)disgrossare v. tesat (do- na- o-par- po- pre- u- z- za-)disgrossato p.p. tesan (do- na- o-par- po- pre- u- z- za-)disgustare v. grauzat

disgusto n. grauzanjedisgustoso a. grauzast, grauzen(-zna)disilludere v. 1 obindulat; 2 brusıtdisimpacciare v. 1 veguarjat; 2veguarıtdisimparare v. 1 odvast, odvadit(odvaden) 2 pozabit (pozaben)disinibito a. presnetdisinfettare v. dizinfetatdisinfettato p.p. dizinfetandisinfezione n. dizinfetanjedisinfiammarsi v. se vezorıt, sevezort (vezoren, vezoru)disinfilare v. 1 odtikat; 2 odpıcint-nit (ve-), (odpıcnen, odpıcnu,odpıcin / odpicınta)disinfilato p.p. odpıcnjen (ve-); 2odtıkandisingannare v. 1 ocı odprıet; 2pokazat resnıco (pokazen)disinganno f. spoznanjedisintegrare v. arznest (arznesen)disinteressare v. 1 nebrıgat; 2puscat (za-); 3 zapuscat -avat -uvat-ovat, (puscujen, puscuvu, pusci /puscajta); 4 mıet tapod peto (averesotto il tallone)disinteressarsi v. 1 zmagat; 2 senabrıgatdisinteressato p.p. nebrıgandisinteresse, disinteressamenton. 1 nebrıganje; 2 zapuscanje; 3nebrıga (f.)disintrecciare v. arsplest,(arspleden, arspledu, arspled /arspledıta)disintrecciato p.p. odpledendisinvolta f. farfolıeukadisinvolto a. preuzetan (-tna);(sfacciato)disinvoltura f. preuzetnost(sfacciataggine)disistima f. zmaga, zmaganje (n.)

Page 153: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

152 Nino Spehonja, Associazione Lintver

disistimare v. zmagatdislacciare v. odvezat (odvezen)dislocare v. prenest (prenesen)dismesso p.p. puscen, pustjen (o-)dismettere v. 1 pustıt (o-); 2puscatdismisura av. cez mıero (adismisura)disnodare v. odvezat (odvezen)disnodato p.p. odvezandisobbediente p.p. na(e)bugan(-ana)disobbedienza n. 1 nabuganje; 2prelomıenjedisobbedire v. ne(a)bugatdisoccupare v. dizokupatdisoccupato a. dizokupandisoccupato av. brez dıeladisoccupazione m. dizokupacjondisonesta f. 1 necastnost; 2nepostenuostdisonestamente av. necastnodisonesto a. 1 sranast; 2 necastan;3 grıesan (grıesna); 4 neposten(nepostena)disonesta f. 1 sran; 2 necıstost; 3necastdisonorare v. 1 srant; 2 smıert(o-)disonoratamente,disonorevolmente av. sranjenodisonorato p.p. 1 sranjan; 2osmıerjendisonore f. 1 necast (necastı); 2sran (vergogna), (sranı); (spot ansran te bot = vergognati); 3 sramotadisopra av. 1 navarh, navarhu; 2gor, zgordisordinare v. 1 arskladat,arskladuvat (ras-), (arskladuvan oarskladujen, arskladuvu, arskladuvi/ arskladuvta); 2 arzgrabt(arzgraben, arzgrabu); 3 arzganjat(arz-) (arzganjan, arzganju, arzganj

/ arzganjta); 4 arzluozt (arzlozen,arzluozu, arzlos / arzlozıta)disordinatamente av. narodnodisordinato a. 1 narodan, nerodan(narodna); (di persona); 2 arzmetan(arz-) (di cose)disordine f. 1 narodnost, naroda; 2rausanje (n.)disorientare v. zapejatdisorientato p.p. zapejendisorientamento n. zapejanjedisotterrare v. 1 vegrebst; 2odkopatdisotterrato p.p. 1 vegreben; 2odkopandisotto, di sotto prep. tazdol,cezdol dispari a. indecl. dıspardisparte (in) av. 1 hkraju, parkraj;2 nastran (tirarsi in disparte = seodlocıt)dispendiare v. lumpatdispendio n. lumpanjedispendioso a. dragdispensa n. podajanjedispensare v. podajatdisperare v. obupat, zaupatdisperatamente av. obupano,zaupanodisperato p.p. obupan, zaupandisperazione m. obup, obupanje(n.), brezupanje (n.)disperdere, dispergere v. 1arstrest arz, (arstresen, arstresu,arstres / arstresıta); 2 arzganjat(arz-), (razzenen o razgonen,razgnu, razzen o razgon / razzenıtao razgonıta); 3 arstrosıt; 4 poplaknıt(con l’acqua), (poplaknen, poplaknu)dispersione n. 1 arzganjanje; 2arstrosıenjedisperso p.p. arstresen arzdispetti n. naguojbedispettosamente av. duspıetnodispettoso a. duspıetan (-tna)

Page 154: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 153

dispettoso m. nagujbac (personadispettosa)dispetto m. 1 duspıet (friul.); 2naguojbadispiacente a. zalostan (-tna)dispiacere, dispiacevolezza f. 1zau (zave); 2 zalost (zalost(i)); 3zalvanje (n.); 4 tarplıenje (n.)dispiacere v. 1 zalvat; 2 kumratdispiacersi v. 1 se zalvat; 2 sezdıet huduo ; 3 se kumratdispiacevolmente av. kumarnodispiaciuto a. kumaran (kumarna)dispiegare v. garint -nit (az- po-z-), (garnen, garnu, garin / garinta)dispiegato p.p. zgarnjen (arz- az-po- z-disporre v. 1 napravt; 2 zluozt(zlozen, zluozu, zlos / zlozıta); 3posadıtdisporsi v. se paracatdisposizione f. 1 dobravoja; 2zapuoved (comando); (mettere adisposizione = podat); (daredisposizione = zapovıedat,prepovıedat)disposto a. 1 parpraujen; 2parlozan (parlozna); 3 posajendispregiare v. 1 se spodıelat; 2 sesmehovat; 3 se smejat (po- za-),(smejen, smeju o smejou); 4 klastna nic; 5 zmagat (za-), (ted.)disprezzare v. 1 zmagat (za-),(ted.); 2 klast na nicdisprezzato p.p. zmagan (po- za-)(zmagana); (ted.)disprezzo, dispregio f. 1 zmaga(ted); 2 zanicevanje; 3zasmehovanjedisprezzatore, disprezzatrice m.zanicevavac, zanicevaukadisputa m. 1 kreg; 2 kreganje (n.)disputare v. 1 se kregat(contendere); 2 se poguarjat

(discutere)dissanguare v. skarvıetdissapore zmagadissecare v. prerıezat (prerıezen)disseccare v. 1 posusıt; 2usahnjovat -avat -uvatdisseccazione n. 1 susıenje; 2usahnjovanjedisseminare v. 1 arzsjat; 2arstrest; 3 arstresuvat (impef.)dissennare v. se zmesatdissennatezza f. zmıesanostdissennato p.p. zmıesandissenteria f. 1 grıza; 2 drıskadisseppellire v. 1 odkopat; 2odkopuvatdissestare v. 1 arzkladat; 2arzganjat; 3 arzluoztdissestato p.p. arzlozendissesto f. narodnostdissetare v. ugasnit, -int zejodissidio n. 1 kreganje; 2 kreg (m.)dissigillato p.p. odpican, odpıcendissimile a. drugacdissimulare v. 1 prekrıt (perf.),(prekrıjen); 2 pokrivat, skrivat,zakrivat (imperf.)dissimulazione n pokrivanjedissipare v. 1 arztrest (arztresen);2 arztresatdissipazione n. arztrıesanjedissociare v. 1 odvezat (odvezen);2 odtargatdissociazione f. odvezadissodamento n. kopanje (po-)dissodare v. kopat (arz-)dissolubile a. arztajendissolubilita n. arztajenjedissolutezza f. 1 necıstost; 2 zramdissoluto a. zasramastdissomiglianza f. nepodobnostdissomigliare v. na bıt podoban(-bna)dissotteramento n. 1 vegrebanje;

Page 155: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

154 Nino Spehonja, Associazione Lintver

2 vegreba (f.)dissotterrare v. vegrebt (vegreben,vegrebu, vegreb / vegrebta); 2vegrebsat, vegrebusatdissotterrato p.p. odgreben,odkopandissuadere v. arsvetlıtdissuasione n. arsvetlıenjedissueto a. odvadendissuetudine f. odvadadissugellato p.p. odpicandissuggellare v. odpicatdistaccamento n. odtarganjedistaccare v. odtargatdistacco n. 1 odtarganje; 2 locıtu(f.); (locıtve)distante a. delecdistanza f. 1 distancija; 2 delecedistare v. 1 se delecıt; 2 bıt delecdistendere v. 1 spet, spnet, (ar-ra-), (spnen, spneu, spnı / spnıta);2 spenjat (imperf.); 3 garint -nit(ar- ra-), (garnen, garnu, garin /garinta); 4 tıegat; 5 tjeguvat- ovat-avat (ar- ra-); 6 tegnıt -int (ar-ra-); (distendere ad asciugare =luozt susıt)distendersi v. se zaulecıt (sezaulıecen)distensione f. 1 arztega; 2 zaulıekadistesa f. sıernost (suonare adistesa = zuo(a)nıt na duzin)distesamente av. 1 nadugo,naduzin; 2 na sıernindisteso p.p. 1 spet (ar- ra-); 2stegnjen (ar- ra-); 3 garnjen (ar-ra-)distillare v. prekapatdistillare la grappa v. kuhatzganjedistillazione n. 1 prekapanje; 2prekap (m.)distinguere v. spoznatdistintamente av. spoznano

distinto a. spoznandistinzione f. spoznanjedistogliere v. 1 oduarnıt; 2oduracatdistorcere v. 1 spahnıt; 2 zvıtdistorsione n. spahnıenjedistorto p.p. spahnjendistrarre v. 1 motıt (z-); 2 zabadatdistrarsi v. 1 zjat (ba-); 2 sezabadat; 3 se zabavat; 4 se zamotıt(se zamoten, se zamotu, zamotıse /zamotıtase)distrattamente av. 1 zabadano; 2zamotjeno; 3 poluhtudistratto p.p. 1 zamotjen; 2zabadan (zabadana)distretto m. 1 distret (it.); 2 krajdistrazione f. 1 zabadanje; 2premotadistribuire v. 1 arzdat; 2 arzdajat;3 ukıdat (distribuire il mangiare)distribuzione n. 1 podanje; 2ukıdanjedistricare, distrigare v. odvezatdistruggere v. 1 opravt; 2pogonobıt; 3 unıcat; 4 zmaltrat; 5arzdrıet, arzderjat (arzderen,arzdru, arzder / arzderıta); 6arztuc; 7 strebıt (strıeben, strıebu,strıeb / strebıta); 8 potuoplat(burrasca)distruggersi v. se pogonobıtdistruggimento f. zmaltranjedistrutto p.p. 1 opraven; 2opravjen; 3 razdart; 4 unıcan; 5zmaltrandistruzione m. 1 unıcanje; 2polomdisturbare v. 1 motıt (z-), (moten,motu, mot / motıta); 2 nadleguvat(nadlegujen)disturbato p.p. motjen (u- po- z-)disturbo n. 1 motıenje; 2 nadlıega(dare disturbo = motıt o

Page 156: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 155

nadlıeguvat); (prendersi disturbo =se motıt)disubbidienza n. nebuganje (f.)disubbidire v. nebugat, zbugatdisubbidito p.p. nebugan, zbugandisuguale a. skompanjan (friul.)disuguagliare v. skompanjatdisuguaglianza n. skompanjanjedisunione f. arzklanostdisunire v. 1 arzklant; 2 arzdruzıtdisunitamente av. arzdruzenodisunito p.p. 1 arzklanjen; 2arzdruzjendisusanza f. odvadadisusare v. odvaditdisusato a. odvajendisusato p.p. odvadendisusato (abito) m. ponuosakdisuso f. odvadadisutile a. nenucan (nenucna)disutilita n. nenucanjedisutilmente av. ne(a)nucno (einutile parlare = j nanucno guarıt)disvantaggio f. skodadisvelare v. 1 odkrıt (perf.),(odkrıjen); 2 odkrivat (imperf.); 2ovadit; 3 ovaduvat, -ovat -avatdisvellere v. spultdisvezzare v. 1 oddojıt; 2 odstavt(odstaven, odstavu, odstav /odstavta); 3 odstauljatditale m. fınge(a)rt, fıngret(fıngreta), (ted.)dito m. parst (pl. parsti)dito anulare m. sarcnjak (delcuore)dito medio m. srednjak (medio)dito mignolo m. manzınacdito pollice m. palac, pavacditta f. dıtadittatore m. ditator (ditatorja)dittatura f. ditatura (it.)diurno a. dnevandiuturno a. dug

diuturnamente av. naduzindivagare v. 1 arztrest; 2 se zabadatdivagazione n. zabadanjedivampamento n. zgorıenjedivampare v. zgorıe(a)tdivano m. divandivaricare v. arskretnıt(arskretnen, arskretnu, arskren /arskrenıta)divellere v. 1 spult; 2 vetulıtdivelto p.p. 1 spuljen; 2 vetulendivenire v. 1 ratat; 2 ostat (perf.),(ostanen); 3 ostajat (imperf.)diventare v. 1 postat (postanen opostoın, postau, postoj / postoıta); 2ratat; 3 ratovat -avat -uvat (z-); 4se storıt (se storen, se stuoru,storıse / storıtase)diventare adulto v. dorastdiventare bianco v. belıet (belın obelejen, beleu)diventare cattivo v. pohudıet(pohudejen, pohudeu, pohudı /pohudıta)diventare cieco v. oslepıet (po-za-), (oslepın o oslepejen, oslepıu ooslepeu)diventare equilibrati v. modrıt(arz- po- z-)diventare giovane v. pomladıetdiventare grigio v. osivıet (o- u.za-) (nasivejen, nasiveu)diventare idrofobo v. ustec (pasje usteku = il cane e diventatorabbioso)diventare legnosi v. ohlodıet (po-)(ohlodejen, ohlodeu)diventare nero v. scarnıet (po-ars- s-) (arscarnın o arscarnejen,arscarneu)diventare pigro v. lenıet (na- o-po- u- za-)diventare rabbioso v. ustec (pasje usteku = il cane e diventato

Page 157: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

156 Nino Spehonja, Associazione Lintver

rabbioso)diventare rauco v. hripıet (do-na- o- po- s- ve- za-), (hripejen,hripeu, hripı / hripıta)diventare rossi v. poardecıet (dipersona), (poardecın o poardecejen,poardecıu o poardeceu)diventare savi v. modrıet, modrıt(arz- z-), (modrın o modrejen,modreu, modrı / modrıta)diventare sobrio v. zastrezıetdiventare sordi v. bjusıet,zjuhıe(a)t (o- po- ve- za-),(zjuhejen, zjuheu)diventare stolto v. zasleudratdiventato p.p. ratandiventato nero p.p. carnjen (ars-na- o- po- pre- s- ve- za-)diventato pigro p.p. lenjen (o- na-po- u- za-)diventato puzzolente p.p.zasmardjendiventato rauco a. hripjen (do-na- o- po- pre- s- ve- za-)diventato rossiccio p.p. verusjendiventato rosso p.p. poardecendiventato sordo p.p. 1 bjusen; 2zjuhjen (po-)diventato stolto p.p. zasleudrandiverbio n. kreganjedivergenza f. zmesnjavadivergere v. se delecıtdiversamente av. 1 drugac,drugacno; 2 drugot; 3 ce nediversificare v. spremenıtdiversificazione, diversita f. 1drugacost; 2 spremenıtu,spremenıtvo n.; 3 premen, spremen(m.)diverso a. 1 drugac (drugaca odrugacna, drugace(o) o drugacno; 2drugacen (drugacna)divertente a. smıe(a)san (smıesna)divertimento f. 1 divertiment

(it.); 2 gualdinje (friul.)divertire v. 1 veselıt; 2 guolditdivertirsi v. 1 spılat (ted.); 2 sespasat; 3 se guoldit (g dolce);(friul.)dividere v. 1 ucesint (ucesnen,ucesnu, ucesin / ucesnita); 2 partıt(as- od- po- pre- u-), (se partjo =dividono i beni ereditati)dividere (a meta) v. 1 preklat(prekojen); 2 odcepıt; 3 prelomıt; 4arspartıt na dva krajadivietamente av. prepovıedenodivieto n. prepovıedanjedivinamente av. bozanskodivinare v. 1 strolihat (friul.); 2strolihuvatdivinazione n. strolihanje (friul.)divincolare v. 1 vıt (z-), vıjen; 2vijatdivino a. bozjidivisa f. divızadivisione f. 1 partıenje,aspartıenje; 2 prelomıtu; 3 divizjon(friul.)diviso p.p. partjen (as- od- po- pre-u-)divisore m. partlık (membro dellasuccessione testamentaria)divisorio, parete divisoria f. 1paradana (friul.); 2 pregrajadivoramento n. rupanje (po-)divorare v. 1 rupat (po-); 2 zgrıet(imperf.)divorato p.p. porupandivoratore m. rupar (ruparja)divoratrice f. ruparıcadivorziare v. divorcjat (it.)divorzio m. divorcjo (it.)divulgare v. 1 oznant, oznanit; 2oznanjat; 3 slıevt (sparlando)divulgatore (sparlatore) m. slıevacdivulgatrice (sparlatrice) f. slıeukadivulso p.p. spuljen

Page 158: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 157

dizionario m. besednjakdizione m. 1 rek; 2 besedılo (n.)do v. 1 dan (perf.), (daro); 2 dajen(imperf.), (sto per dare, sto dando)doccia m. 1 zlıeb, zlebnjak; 2gornja (grondaia), (friul.)docente m. ucıtel (ucıtelja)docile a. 1 parjudan (-dna); 2podlozan (podlozna)docilita f. podloznostdocilmente av. podloznodocumentare v. 1 skazat; 2dokumentat (it.)documento m. dokumentdodicenne a. dvanajstlıetandodicesimo ord. dvanajstidodici num. dvanajstdoglia f. bolecınadizionario m. besıednikdocumentazione n. prıcanjedocumento m. 1 dokument; 2znamunje (testimonianza)dodicesimo ord. dvanajstidodici card. dvanajstdoga f. doga (della botte)dogana f. doganadoganiere m. daukardoglia n. bolıenjedolce a. 1 sladak (sladka, sladkuo);2 jubeznıu (-ıva)dolce f. sladcınadolce di mele m. strudel(strudelja); (ted.)dolcemente av. sladkuo(a)dolcetto m. poguojac (festivo)dolcezza f. 1 sladkoba; 2sladkuost, sladkuotadolci f. plur. sladcınadolciastro a. sladakastdolcificare v. 1 sladkat, slatkjat(o- po- pre-; 2 sladkıet; 3 cukerat(friul.)dolcificato p.p. 1 cukeran; 2sladkan, sladkjen (ars- do- na- o-

par- po- pre-)dolciore f. sladkuostdolciumi f. 1 sladcına; 2 sladcarıjaDolegna n. Dolenjadolente a. 1 bolecast; 2 zalostan(spiacente, addolorato)dolere v. 1 bolıet (impersonale);(me bolı, mej bolıelo); 2 se zdıethuduo(a) (rincrescere)dolersi v. 1 se grıvat; 2 se zalvat; 3se zdıet huduodolina f. dolınadollaro m. dolar (dolarja)dolo f. 1 gajufıja (imbroglio,inganno); 2 slavuost, slabuost (maleche si fa)dolorante p.p. zboljendolore n. 1 bolıenje; 2 tarplıenje; 3dolor (m.), (it.); 4 bolecına(f.)(dolore lancinante = hramuota);5 zalost (tristezza); (atto di dolore= grıevinga);dolorosamente av. zalostnodoloroso a. zalostan (-stna)dolosamente av. galjufnodoloso a. galjufast (-tna)domanda n. 1 prasanje (u-, po-);(su domanda di... = na prasanje +gen.); 2 uprasa; 3 prosnja(preghiera)domandare v. prasat (u-)domani av. jutre (oggi o domani =ol donas ol iutre); (dall’oggi aldomani = od donas do jutre);(domani mattina = jutrezguoda);(dopodomani = pojutarnjin)domani m. jutre (jutra)domattina av. jutrezguodadomeneddio m. Gospuod Buogdomenica f. nedıeja, nedejaDomenica delle Palme f. Ojcincadomenica di carnevale f.Debelincadomenicale a. nedejski (nedejska

Page 159: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

158 Nino Spehonja, Associazione Lintver

masa = messa domenicale);(orazione domenicale = Ocenas)domestica f. dıkladomestico m. hlapacdomestico a. 1 domac; 2 hısin(hısna o hısina); 3 judan (par-),(judna)domicilio f. duom, domovınadomiciliare v. stat (stojın,sto(a)u)dominare v. 1 go(a)spodarjat; 2gaspodarıt; 3 gaspodovatdominarsi v. se postenıtdominatore m. go(a)spodardominazione n. go(a)spodvarstvodominio f. oblastdon m. 1 go(a)spuo(a)d; 2 pre(friul.)donare v. 1 senkat; 2 podat; 3darovat -uvat - ovat (darujen,daruvu o darovau)donato p.p. 1 senkan; 2 darovan; 3dajen; 4 dan (a molto lunga),(dana)domatore m. darovacdonatrice f. darovaukadonazione m. 1 dar; 2 darovanje,darıtvo, darılo (n.); 3 uduranje (cioche si puo dare); 4 podarıtudonde av. odkod, odkodedondolamento n. uınkanje (po-),veınkanjedondolare v. 1 pengat, pıngat; 2pingovat -avat -uvat ( ; 3 uınkat(par- za-)dondolarsi v. se pıngatdondolato p.p. 1 pıngan ; 2 uınkandondolio n. uınkanje (po-),veınkanjedondolo f. pıngalcadondolone m. bancınardonna f. 1 zena 2 zenska(femmina); 3 baba (volgare); (friul.)donnaccia f. baba (friul.)

donnaccia vecchia e malandataf. marhadonna da nulla f. usranıca (dimerda)donnaiolo m. 1 babnjak; 2 babez;3 babar (babarja)donna incinta f. nosıcadonnesco a. 1 zenski; 2 babjidonnescamente av. zenskodonnetta f. zenıcadonnola f. 1 brunca, 2 lasca (pod-)dono m. 1 senk; 2 dar (plur.: darıo daruovi); 3 darılo (n.); (far dono= darovat -uvat)donzella f. 1 ceca, cica 2 mladenkadopo av. 1 pota, potada, potle; 2zada; 3 natuo;dopo cong. 1 po (+ locativo,davanti a nomi di cose; dopo cena =po vicerji), (po mas = dopo messa)2 za (+ strumentale davanti ainomi di persone e davanti aipronomi); (dopo di te = za tabo)dopocena av. poviceridopo che cong. potle ki, potle ko,potle ku (appena)dopo cio cong. natuo(a)dopo di che cong. nakardopo gli uni e gli altri p. za tınan za tindruzindopo l’avemaria av. po(a)vemarıjidopo l’una av. po dnıdopo la pioggia av. po dazandopo le cinque av. po petidopo le due av. po dvıemdopo le quattro av. po stıerimdopo le sei av. po sestidopo le tre av. po trehdopo mezzanotte av. popunocıdopo mezzogiorno av. popudandopo morte av. po smartıdopo Natale av. po Bozıcudopo parecchio tempo av. za ancajt potada

Page 160: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 159

dopo qualche tempo av. zan cajtpotadadopocena av. poviceridopodomani av. 1 pojutarin,pojutarnjin; 2 pojutar, pojutredopodomani m. pojutar,pojutarin, pojutarnjın (pojutarja)dopomerenda av. pojuzne,pojuznidopomezzogiorno av. popudne,popudandopopranzo av. 1 popudan; 2pojuzni; 3 pokosıldoppiamente av. doplihdoppiare v. doplıtdoppietta f. pusadoppio m. doplih (col genitivo);(friul.)doppione m. doplon (soprattuttodei bozzoli uniti a due), (friul.)dorare v. zlatıt (o- po-)dorato a. zlatjen (o- po-)(pozlatjena)doratore m. zlatardoratrice f. zlatarıcadoratura f. zlatıenjedormicchiare v. 1 kımat; 2pocumıet (pocumın o pocumejen,pocumeu); 3 pospat (pospıen opospıan, pospau, pospı / pospıta); 4se kımatdormiente f. spanıcadormiente m. spanıkdormigliona f. 1 zaspanıuka; 2zaspanıcadormiglione m. 1 zaspanık(zaspanıka); 2 zaspanıvac(zaspanıvca)dormire v. 1 spat (po- ve-), (spıeno spıan, spau, spı / spıta); (dormiredi un sonno profondo = spat kuturak); 2 lezat (lezın, lezu o lezu,lezı / lezajta); 3 opocivatdormita n. spanje

dormitina n. pocumıenjedormiveglia n. cumıenjedorsale a. harbatni (spina dorsale= harbatnica, harbatinca)dorsale (geograficamente) m. varh(plur.: varhı o varhuovi)dorso n. 1 harbat; 2 plecadorso della mano n. plesmodosare v. zmıert, parmıertdose f. mıeradosso (schiena) m. harbatdosso del monte m. 1 varh; 2sleme (toponimi)dote f. 1 dota; 2 baladottamente av. ucenodotto a. 1 znan; 2 naucen(naucena); 3 studjandottore m. dotordottore (medico) m. 1 mıedih(mıediha o mıedha); (friul.); 2zdraunıkdottore della chiesa m. ocakdottrina f. 1 lotrına; 2 ucenostdove av. kan (interrogativo, moto aluogo: kan gres? = dove vai?);(dove e andato = kajn su = kan jesu)dove (correlativo) av. 1 kıer, kjer(sono dov’e lui = san kjer je on); 2kamar (dove va lui, andro anch’io =kamar gre on, puojden an jest); (inogni dove = pouserod)dove av. kıe(a), kje (ancheinterrogativo, stato in luogo: kıe si?= dove sei?dove av. tuk (la dove); (tuk je, je= dove e, e; tuk j bıu = dov’e stato)dove (per) av. kodedove che sia av. 1 kjerbod; 2pouseroddove vai av. kan bo (letteralmente:dove sara)dove e v. kıej ( = kıe je) (stato inluogo: kıej = dov’e)

Page 161: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

160 Nino Spehonja, Associazione Lintver

dove e andato (con verbi di moto)v. kajn ( = kan je) sudovere f. duznuo(a)st (duznuast(i))dovere v. 1 muo(a)rt (muoren /muores / muore / muormo /muorta / muorjo o muorejo; muoru;muores / muorta); (come si deve =takuok j trıeba; takuok Buogzakuaze); (distinguere bene tramuoren = devo e moren = posso); 2bıt duzan (san duzan, f. duzna)dover andare v. imıet itı (ımanitı)doveroso a. duzandovizia f. 1 obıunost; 2 punost; 3bogatıja (ricchezza)doviziosamente av. obıeunodovizioso a. bogatdovunque av. 1 pousıe(a)n; 2pousod; 3 pouserod, pousıe(a)rode,userod, usıerod; 3 na use stranı (datutte le parti)dovuto a. duzan (duzna); (piu deldovuto = vic kuj trıeba)dozzina f. dvanajstına (a dozzine= po dvanajst); (stare a dozzina =stat na hran); (tenere a dozzina =darzat na hran)dozzinale a. navaden (comune),(-dna)drago m. 1 drago, dragon (friul); 2lıntver (ted.)dragone m. lıntver (ted.)drappo f. kuvjarta (friul.)dritto a. ro(a)uan (rouna)dritto (a) av. na lıce (di abiti)drizzare v. 1 raunat; 2 ro(a)unıt(z-), (zrounen, zrounu, zroujn /zrounita); 3 nastavt, nastavit (inverticale)drizzato p.p. ra(o)unjen, (do- na-po- pre- u- ve- z- za-)droga (culinaria) f. disavadroga f. droga

drogare v. drogatdrogato p.p. drogandrogheria f. drogerıjadubbio m. 1 cvıblanje; 2 dubjo(it.); (senza dubbio = sigurno)dubitare v. 1 cvıblat; 2 se batdue a. dvuaje (femminile plurale)due card. dva (due terzi = dva odtreh (kose))due a due av. upara due a due av. po dvadue anni fa av. 1 predlan; 2predlanjskin, predlanskinjin lıetodue giorni fa av. preuceranjindue sere fa av. predsnuojkindue volte av. dvakrat, dvarkatduecento volte av. dvıestuokratduecento card. dvıestuo(a)duna m. proddunque cong. 1 pa (non mettere lavirgola ne prima ne dopo il pa); 2anta, antadadunque cong. zatuo (percio)duodecimo a. dvanajstiduolo m. dolor (it.)duomo m. duomo (it.)duplicare v. 1 doplıerat; 2duplikat; 3 ponauljatduplicato m. duplikatduplicato p.p. ponauljandura di cuore f. tardosarcnaduramente av. tarduodurante prep. 1 cajtu + gen.; 2 cez(+acc.); 3 med (+loc)durante il giorno av. po dnedurante la pioggia av. po dazudurante la settimana av.ceztıedandurare v. 1 durat; (cosı non puodurare = takuo na more itı); 2darzat (non durera (il tempo bello)= na bo darzalo)durata f. stanovıtnostdurevole a. stanovıtan

Page 162: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 161

durezza f. 1 tardota, tardoba; 2tarduost; 3 tardnjavadurezza di cuore f. tardosarcnostduro a. tard (tarda)duro di cuore m. tardosarcan

(tardosarcna)duro di cervice p.p. zarobjendurone f. zatıskaDus m. Dusduttile a. mehan (mehna)

E

e cong. 1 an; 2 ınu, ıno; 3 pa (nonmettere la virgola ne prima ne dopoil pa); (tutt’e due = oba, obadva)e v. jee allora cong. antada (nei racconti)e anche cong. anpae ancora cong. 1 povarhu, povarh,navarh; 2 se pa; 3 an lee dopo cong. anta, antada, anpotlee finalmente av. na zadnice quando av. an karebbene av. 1 dobro; 2 an pur; 3ben nu (conclusivo); (ebbene te lodaro = ben nu te ga dan); 4 antada!(esortativo); (ebbene vieni o nonvieni = antada prıs ol na prıs ( =prıdes))ebbrezza f. pijanost, pjanostebbro a. pijan, pjanebetaggine f. ceudanostebete a. 1 ceudanast; 2 cukast 3cus (friul.)ebollire v. veugrıetebollizione n. veugrıenje, urıenjeebraico a. 1 ebrejski; 2 juduski,judu (judova)ebreo m. jud (juda)ebrieta f. pijanost, pjanosteccedente a. preobıuan(preobıuna)eccedentemente av. cez mıero; 2preobıeunoeccedenza f. 1 preobıunost; 2

carıes (m.) (carıesa o carıesega)eccedere v. 1 pasat mıero; 2 itıcarıeseccellente a. narbuojs (-a)eccelentemente av. narbuojseccellere v. prebuojsat,narbuojsateccelsamente av. prevesokoeccelso a. prevesokeccentricamente av. strambastoeccentricita f. strambasta rıececcentrico a. 1 strambast (friul.);2 precudan (-dna)eccepibile a. kreganeccepire v. kregateccessivamente av. 1 naposebno;2 obıeuno; 3 masa (friul.)eccessivita f. preobıunosteccessivo a. obıeuan, obıvan(obıeuna, obıuna)eccesso f. 1 obıunost; 2 carıes(m.), (carıesa o carıesega); 3 masa(masega); (friul.)eccetera av. 1 takuonaprej; 2 an seeccetto a. inv. 1 manj (eccetto che= uon ku, manj ku)eccettuare v. nahateccettuato p.p. nahaneccettuazione n. nahanjeeccezionale a. uonz mıere (indecl.)eccezione f. ececjoneccidio n. 1 ubivanje; 2 umorıenjeeccitabile a. karfutasteccitabilita, eccitamento v.

Page 163: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

162 Nino Spehonja, Associazione Lintver

karfutanjeeccitare v. 1 arskacjat ; 2 zagnat(zazenen)eccitarsi v. se karfutateccitato p.p. 1 arskacen ; 2 zagnan(anche fig.)eccitazione n. 1 arzkacanje; 2karfutanjeecclesiale a. cıerkun, cjerkuniecclesiasticamente av. cerkvenoecclesiastico a. cıerkun, cjerkunieclissare v. 1 skrıt (nascondere); 2zatamnıeteclissarsi v. 1 se spremenıt; 2 seskrıt (se skrıjen, se skrıu, skrıse /skrıtase)ecclisse(i) m. mrakecco v. lejeccoli v. glediheccomi v. san tleecco qua, ecco la v. lej tle, lej tanecheggiamento m. odmeuecheggiare v. odnıevat, odmıevat;se odnevat (impersonale)echeggiato p.p. odnıevan,odmıevaneco m. 1 odmeu (odmeva); 2odmıevanje (n.); 3 odglas (m.)economia n. partiskanjeeconomico a. nedrageconomizzare v. partiskat (za-)ed cong. an, ıno, ınuedema m. otuo(a)kedera m. brusjanedicola f. ankona (nicchia)edificare v. zidat (na- nad- o- od-par- u- za-)edificato p.p. zıdan (na- nad- o-od- par- u- za-)edificatore m. zidar (-ja)edificazione n. zazidanjeedificio m. 1 hram; 2 hramuje (n.)edilizia n. zidanjeedito a. 1 dan; 2 stampan

editore m. uzdateledizione f. uzdajaeducare v. 1 ucıt (po-, pod-); 2navast, navaditeducato p.p. 1 poducen; 2karjancast (friul.)educazione n. 1 ucılo, (na-, pod-);2 poducıenje; 3 karjanca(comportamento), (friul.)edulcorare v. 1 sladkat, slatkjat(na- o- par- po- pre-); 2 sladkıet; 3cukeratedulcorato p.p. 1 cukeran; 2sladkan, sladkjen (ars- do- na- o-par- po- pre- arz)edulcorazione n. sladkanjeeffeminatamente av. babastoeffeminato a. babastefferatamente av. saruovoefferatezza f. 1 srepuost; 2saruovostefferato a. 1 saru (saruova); 2srıepeffervescenza n. urıenje, urenjeeffettivamente av. 1 za resnıco,resnıcno ; 2 difat (friul.)effettivo a. resnıcan (resnıcna)effetto m. efıet (la medicina nonmi ha fatto effetto = medezına menıe nardıla nobednega efıeta); (ineffetti = difat); 2 grozıenje (n.);(impressione); (fare effetto =zgrozıt), (mi ha fatto effetto vederlo= mej zgrozılo ga videt)effetto astringente in bocca f.skumına (mej nardılo skumıne;iman skumıne); (in effetto(i) =resnıcno)effettualmente av. resnıcnoeffettuare v. 1 nardıt(perf.)(nardın, nardıu, nardı /nardıta); 2 narest (perfet.)(nareden,naredu, nared / naredta); 3runat(imperf.)(runan, runu, run /

Page 164: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 163

runajta); 4 storıt, stuo(a)rt (storen,stuoru, stor / storıta); 5 ugajat; 6napravt (napraven)effettuarsi v. 1 se gajat; 2 segodıt; 3 tocat (impersonale), (friul.)effettuazione n. 1 ugajanje; 2ugaja (f.)efficacia m. muoc (non ha avutonessuna efficacia = nıe nucalo nıc)efficiente a. parlozan (parlozna)efficienza f. parloznosteffigie f. 1 podoba; 2 ritrat (it.)effimero a. kratasteffluvio f. uonja; 2 flat (friul.)effondere v. 1 obsut, usut (usujen,usu, usuj / usujta); 2 arzlıt(arzlıjen), (di liquidi)effondersi v. se arserıt (searsıeren)effusione n. 1 arzlianje, 2pretocıenje; 3 arserıenjeeffuso p.p. 1 prelıt; 2 obsutegizio, egiziano a. egicjanskiegli p. pers. m. on (njega); (f., n.:ona / ono)egoismo f. samagutnostegoista a. samagutan (-tna)egoista m. samagutacegoista f. samagutkaegregiamente av. fajnoegregio a. fajaneguaglianza n. skompanjanjeeguagliare v. skompanjat (it.)eguale a. kompanjaneh? int. kajehi int. nıe(a)l (attento!)elaborare v. 1 udıelat; 2 kustat(con furbizia o con ingegno); (ted.)elaborato p.p. 1 udıelan; 2 okustanelaborazione n. 1 udıelanje; 2okustanjeelargire v. obıuno darovat -uvatelargizione n. darovanjeelastico a. lastiku; 2 lasticen

(lasticna); (e elastico = se utegne)elastico m. lastik, lastikelefante m. elefantelegante a. 1 braurast (friul.); (citiene a essere elegante = se darzıbraurasto); 2 elegant; 3 zadarzan ; 4fajn (fajna)elegantemente av. braurasto(friul.)eleganza f. braura (friul.)eleggere v. vebrat, zbrat (zberen,zbra(o)u, zber / zberıta)elementare a. elementar (it.)elemento m. element (it.)elemosina n. 1 petjanje, 2buogime (buogimena); (elemosina =offerta in chiesa = amozna (ted.))elemosinare v. petjat (petjan,petju), pekjat (ted.)elemosinato p.p. petjan, pekjan(u-)elencare v. zastıet (zastejen,zasteu, zastej / zastejta)elenco f. tabela (friul.)eletto a. e p.p. vebranelettorale a. eletoralelettorato m. eletoratelettore m. eletorelettricita m. letrikelettrico a. letriku (luce elettrica =luceletrik)elettrodomestico m.letrodomestikelettrotecnico a. letroteknikelevare v. 1 uzdıgint, -nıt(uzdıgnen), (perf.); 2 uzdigovat,-uvat, -avat (po-), (uzdigujen),(imperf.)elevarsi v. ustatelevatezza, elevazione f.vesokuostelevato p.p. uzdıgnjenelevatore f. gruelevamento, elevazione n.

Page 165: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

164 Nino Spehonja, Associazione Lintver

uzdiganjeelevazione (nella messa) n.uzdigovanjeelezione f. elecjonelica f. elikaelidere v. spahnıt (spahnen)eliminare v. 1 zbrısat, arzbrısat; 2ztrebıt (uccidere); 3 opravteliminazione n. 1 zbrısanje; 2strebıtu (f.) (strebıtve)ella p. ona (nje)elle p. plur. one (njıh)elmetto m. elmetelogiare v. hvalıt (hvalen, hvalu,hval / hvalıta)elogiato p.p. hvaljenelogio m. 1 znamıen; 2 hvaleznost,hvalıtu (f.); 3 s-poznanje (par-);(n.); 4 hvala (f.); 5 hvalıenje (n.)eloquente a. izıkast, dobrega izıka(indecl.)eloquenza n. guo(a)rıenjeeloquio f. izıkelucubrare v. cvıblatelucubrazione n. cvıblanjeeludere v. 1 zfulıt; 2 utıekat; 3gajufat (ingannare)eluso p.p. 1 zfuljen; 2 gajufanelusione n. zfulıenjeemaciato a. premadu (premadla)emancipare v. odrast (odrasten)emancipato a. samsuoj (samasoja)emancipato p.p. odrascenemancipazione n. 1 resılo; 2odveza (f.)emanare v. shajatemanato p.p. shajanemanazione n. shajanjeemblema n. znamunjeemendamento n. pobuojsanjeemendare v. pobuojsatemendato p.p. pobuojsanemergere v. 1pridt na varh; 2 seuzdıgint, -nit

emettere v. vedatemicrania ho l’emicrania v. mebolı glavaemigrante m. emigrantemigrare v. emigratemigrazione m. emigracjon (it.)eminente a. uonz mıere (indecl.)emolo f. slıva, cımber (cımberja);(ted.)emorragia ha un’emorragia v. mutece krıemozionante a. obcutan (-tna)emozionare v. obcut (obcujen,obcu, obcuj / obcujta)emozionarsi v. se zganıt (sezganen)emozione m. obcute(a)k (obcutka)empiamente av. brezboznoempieta f. brezpoboznostempio a. brezbozan (brezbozna)empio m. nevıernıkempiere, empire v. 1 napunt; 2napunjuvat, -uvat, -avatempimento f. napunıtu(napunıtve)empito p.p. napunjenemulare v. 1 se parkladat; 2 separkladuvat, -uvat, -avatemulazione n. parkladanjeenciclopedia f. enciklopedıjaencomiabile a. hvaleurıedan(hvaleurıedna)encomiare v. urıedno hvalıt (po-)encomio f. 1 urıednahvala; 2pohvalaendice m. klapotac (uovo guastoposto a far da endice); 2 sanjau(sanjala)endivia f. indıvijaendovenosa f. endovenosaenergia f. muoc (mocı)energicamente av. mocnuoenergico a. mocan (mocna)enfiagione m. otuok

Page 166: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 165

enfiare v. 1 otec (za-); 2 senapihnıt, -ıntenfiamento, enfiore n. otıekanjeenfiato p.p. otecenenfio a. oteku (otekla)enigma a. skrıusarıjaenigmatico a. skrıusenorme a. prevelıkenormemente av. prevelıcoenormita f. prevelıkostentrambe p. f. obe, obadvıeentrambi p. m. oba, obadvaentrare v. 1 stopıt -int, stopnıt(na- pod- po- u- ve-), (stopnen,stopnu, stopni / stopnıta); 2pridtnot(ar) (venire dentro); 3 itı(andare dentro = itı not, notre,notar,); (cosa c’entro io = ka mebrıga); 4 entratentrare in v. (u)stopıt u + acc.entrare in amore v. se gonıt (deglianimali), (se gonen, se gonu, gonıse/ gonıtase)entrare in collera v. se zajezt (sezajezen)entrare in ebollizione v. veugrıetentra l’inverno v. zacenja zımaentrare rompendo v. uderjat(uderjan e uderen, udru, uder /uderıta)entrata m. 1 zacetak (zacetka); 2nastop; 3 entrada (friul.)entrato in ebollizione p.p.veugrıetentro prep. e av. 1 tu, u; 2 not,notre, notar; 3 carmit (temp.:carmit pu ure = entro mezz’ora)entusiasmante a. unetentusiasticamente av. unetoentusiasmare v. 1 unet; 2 unemat(unamen, unamu)entusiasmarsi v. se najubıtenumerare v. nastie(a)t (nastejen,nasteu, nastej / nastejta)

enumerazione n. zastıenjeenunciare v. povıedat (povıan)enunciato p.p. povıedanenunciato, enunciazione n.dıenjeepidemia f. epidemıja (it.)epidermide f. kozaEpifania m. Sveti Trije (Tarje)Krajiepigrafe m. napısepilessia f. bozja oblastepiscopale a. skofuski, skofouskiepisodio f. 1 zgodba, zgodbica; 2fat (friul.)epistola n. 1 pısmo; 2 letera(friul.)epoca m. cajt (viviamo in un’epocadifficile = zivmo u nın gardıncajtu); (a quell’epoca = tekrat,tencas, u tıstin cajtu)eppure av. 1 nale (eppure vorrei...= nale bi teu); 2 anpur (friul.); 3pa (dicono che e buono, eppure nonmi fido = guarjo dej bruman, pa sena fidan)epurare v. ocıstitepurato p.p. ocıstjenequamente av. tuglıhequanime a. indecl. tuglıhequatore m. ekuator (ekuatorja)equatoriale a. ekuatorjalequazione f. ekuacjonequilibrare v. zmodrıtequilibrato v. zmodrjenequilibrio f. modruost (inequilibrio = na plomb)equino, equestre a. 1 konjski; 2konju (-ova)equinozio f. kuatrincaequiparare v. 1 parmıert; 2skompanjatequiparato p.p. parmıerjenequipararsi v. se parkladatequiseto m. musirep

Page 167: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

166 Nino Spehonja, Associazione Lintver

equita f. pravıcnostequivalente a. glıhurıedan(glihurıedna)equivalenza f. glihurıednostequivalere v. bıt glihurıedanequivocare v. 1 zamenıt: 2 sezgresıtequivoco f. 1 zamenıtu; 2 zgresıtuequo a. pravıcan (pravıcna)era m. cajt (ted.)erba f. 1 trava; 2 zelenjava (un filod’erba = tlak); 3 ragocıca (specieper conigli)erba (ultimo taglio) f. otavaerba alta f. 1 altisima; 2 salabrık;3silimbraterba medica f. detujaerbacce m. muficerbaccia f. lescaerbaio f. trataerbatura m. 1 sıec; 2 sıek, sıeka(f.)erbetta f. travıcaErbezzo m. Arbec (abitante di =arbecanj (-anji))erbire v. se zarasterbito p.p. zarascenerboso a. traunasterede m. uerbereditare v. pouerbat (ted.)eredita n. 1 premozenje; 2pouerbanje (ted.); 3 partereditato p.p. pouerban (ted.)eremita m. puscaunik (S. AntonPuscaunik = Sant’Antonio Abbate)eremitaggio, eremo f. puscavaeresia f. erezıja (it.)eretico m. eretikeretto p.p. nastabjen, nastavjenerezione f. ustanovıtuergastolo m. ergastulergere v. nastabit, nastavit(nastaben, nastabu)ergo av. zatuo, zauoj tega, za uojo

tegaerigere v. 1 uzdignıt, -ınt(uzdıgnen); 2 ustanovıt (ustanovın)erisipela f. risıpula (friul.)ernia f. ernjaerodere v. 1 grızt (grızen); 2glodateroe m. junakerogare v. zdajaterogazione n. dajanjeerompere v. zgarmıeterosione n. 1 glodanje (z-); 2podıedenje (di un corso d’acqua)erpicamento, erpicatura n.grapanjeerpicare v. grapat, grepat (friul.)erpice f. grapa (friul.)errabonda f. povasnıcaerrabondo a. povasnıkerrabondo m. povasnjakerrare v. 1 laufat; 2 hodıt okuole;3 lumpat (gironzolare)errare (sbagliare) v. 1 gresıt ; 2falıt ; 3 zbaljat (it.) 4 se zmotıt(andare errato = se zmotıt)erratamente av. zmotnoerrato p.p. 1 zmotjen; 2 zbaljan(it.)erroneamente av. falıcnoerroneo a. falıcanerrore f. 1 fala, falinga, fula, fuc(ted.); 2 zmota; 3 fal (m.); (caderein errore = falıt) 4 gresıenje ((n.);5 fucerta f. starmınaerto a. starim, starmi (starma)erudimento m. poukerudire v. 1 poducıt, poucıt; 2suolaterudito p.p. 1 poucen; 2 suolan(suolana)erudizione f. ucenosteruttamento n. odrigovanjeeruttare v. odrigovat, -uvat, -avat

Page 168: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 167

(odriguvan o odrigujen)esacerbamento, esacerbazionen. arzıezenjeesacerbare v. arzjezt (arzjezen,arzjezu)esacerbato p.p. arzjeze(a)nesacerbazione n. razjezanjeesagerare v. 1 napet; 2 napenjat(imperf.)esagerato p.p. napetesagerazione n. 1 napenanje; 2napetost (f.)esagitato a. arzjezenesalare v. disat (esalare lo spirito= umrıet)esalazione n. disanjeesaltare v. 1 pouzdıgnıt, -ınt; 2povelıcat; 3 hvalıt (lodare)esaltarsi v. 1 se napenjat; 2 sehvalıtesaltato p.p. ohvajen, ohvaljenesaltazione n. 1 pohvalıenje; 2napenjanje; 3 foga (friul.)esame m. 1 esam (it.); 2omerkanje (n.); 3 zgledanjeesaminare v. 1 omerkat; 2pregledat; 3 arzgledat - ovat -uvat-avat; 4 pogruntat (ve-); (ted.)esaminato p.p. 1 omerkan; 2arzgledan; 3 pogruntan(pogruntana)esanimare v. ponızatesanime a. martu (martva);(morto)esasperare v. 1 razsardıt; 2 arzjezt(arzjezen, arzjezu)esasperarsi v. se razsardıtesasperato p.p. razsardjenesasperazione f. razsardıtu(razsardıtve)esattamente av. 1 pru(esattamente cosı = pru takuo(a));2 natancınesattezza f. natancnost

esatto (riscosso) a. tıerjan (do-par- na- po- pre- u- ve- za-)esatto (uguale) a. glıhan; 2 precız(friul.)esatto av. rıhtig (je rıhtig = eesatto, va bene); (ted.)esaudimento n. uslısanjeesaudire v. uslısatesaudito p.p. uslısanesaurimento m. esaurimentesaurire v. zpraznit, -intesausto p.p. 1 zmaltran, zmartran;2 ukrepan (volg.)esazione n. tıe(a)rjanjeesca f. nastaba, nastavaescavatore f. pakera (friul.)escandescenza f. naglajezaescavazione n. 1 skopanje; 2 jama(buco)esclamare v. zauekatesclamazione n. zauekanjeescludere v. 1 zkljuct; 2 vrec uon(escludere qualcuno = vrec uonkakega, kajsnega); 3 spognat(scacciare), (spozenen); 4navıe(a)rvat (escludo che domanipiova = navıerjen de jutre bo das)esclusione n. skljucıenje,zkljucanjeeclusivamente av. skljucnoescludersi v. se venestescluso p.p. zkljucen (tutti nessunoescluso = usı uon do dnega)esclusivamente av. skljucenoesclusivo, escluso a. zkljucenescogitare v. 1 vestudjat (pre-); 2umısint -nit -lit (pre-), (umısnen,umısnu, umısin / umısinta); 3 seumisjatescogitazione f. 1 zmisljava; 2zmısljanje (n.)escoriare v. okruzıtescoriazione n. 1 okruzıenje; 2starganje

Page 169: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

168 Nino Spehonja, Associazione Lintver

escreato f. hrıpescremento m. drek (ted.)escremento di pollo m. armenac(tipo di escremento particolarmentepuzzolente e di colore giallognolo)esecrabilmente av. zakletoesecrabile a. zakletesecrare v. 1 zaklet; 2 prekletesecrazione f. zakletva, zakletvinjaesecuzione n. dopunıenjeeseguire v. 1 dopunt (dopunen,dopunu, dopun / dopunta); 2nardıt, naredıt (nardın, nareden,nardıu, nard / nardıta)eseguito p.p. dopunjenesempio m. 1 ezempil (ezempılna);(dare buon esempio = dat dobarezempil); 2 zgled; 3 spıeli, spıegli(modello)esemplificare v. narest an ezempilesercitare v. 1 navast (par-)(navaden, navadu, navad /navadta); 2 navadit (par-); 3navajatesercitarsi v. 1 se parvadit; 2 separvast; 3 se navadit (imparare); 4se navast (imparare)esercitato a. vajen (na- par-); 2navaden (par-)esercitazione f. 1 navada, navaja;2 usakdanjost (usakdanjost(i)esercizio f. vajaesibire v. zkazat, pokazat, parkazatesibito p.p. zkazenesibizione n. zkazanjeesigenza f. potrıeba, potrebınjaesigere v. 1 tıerjat (po- pre- u- ve-za-), (tıerjan, tıerju, tıer(i) /tıerta); 2 pretındit (it.)esiguo a. 1 droman; 2 majhanesilarare v. smehuvat, -avatesile a. 1 sibak; 2 tanak (sottile)esimere v. 1 odpustıt; 2 odvezat(odvezen)

esimio a. narbuojsesistenza f. 1 bıtnost, bivanje,prebivanje (n.); 2 zivlıenje (n.)esistente a. bivajocesistere v. 1 bıt (solo imperf.),(san); 2 bivat; 3 zivıet (pre-)esitare v. 1 oscajat; 2 zamujat; 3pomudıt, zamudıtesonero f. zoneraesorbitanza m. carıes (carıesa ocarıesega)esorbitare v. itı carıesesorcismo n. zaguarjanjeesorcizzare v. 1 zaguarjat; 2zapovedjuvatesordio n. 1 zacıenje, zacenjanje; 2zacetak (m.) (zacetka); 3 zacet (m.)(zacetka)esordire v. 1 zacet (zacnen, zaceu,zacın / zacnıta); 2 nacnıt - ınt(nacnen, nacnu o naceu, nacın /nacnıta); 3 zacenjatesortazione f. 1 sıla; 2 zaganjanje(n.)esortare v. 1 zaganjat; 2 sılt(sılen, sılu / sılla, sıl / sılta)esosita f. uoharnıjaesoso a. 1 drag; 2 uoharan(uoharna), (avido)espandere v. 1 serıt (po-); 2 arzlıt(arzlıjen)espansione, espansivita n.arserıenjeespanso p.p. sıerjen (ar- do- na-par- pod- po- pre- ra- ve- za-)espediente f. prevıdbaespellere v. 1 zapodıt; 2 odgonıt,odgont (odgonen, odgonu, odgon /odgonıta); 3 zagnatesperienza f. 1 parpraunost 2parloznost; 3 moznost; 4 znanje n.;5 esperjencjaesperimentare v. provat, pravatesperimento m. speriment (friul.)

Page 170: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 169

espertamente av. 1 mozno; 2kustnoesperto a. 1 znan; 2 ku(n)stan(-tna); (ted.); 3 vıede(a)n (vıedna)esperto p.p. zastopjen, zastopnjen,zastopan (zastopna)espettorare v. 1 hripat (ve-); 2veharkatespettorato n. parhanjeespettorato p.p. 1 vehrıpan; 2veharkanespiantare v. vedrıe(a)t (vederen,vedru, veder / vederıta)espiare v. veplacatespiazione n. veplacanjeespirare v. 1 pihat; 2 sopatespirazione n. sopanjeespletare v. 1 distrigat (compiere),(friul.); 2 komplıt (terminare)esplicare v. arzjasint, -nitesplicitamente av. 1 odkrıto; 2ocıtno; 3 vıdnoesplicito a. ocıtan (-tna)esplodere v. 1 ustrelıt; 2 skopjat(it.); 3 arznestesplorare v. ogledatesplorazione n. ogledanjeesplosione m. zlah (ted.)esporre v. 1 postauljat; 2 kazatesposizione n. postauljanjeesposto p.p. postauljanesposto al sole a. parsoncu(parsoncna)espressamente av. 1 napuosto(friul.) 2 ocıtnoespressione f. povıedaesprimere v. povıe(a)dat (do-)esprimersi v. guo(a)rıt (guo(a)rın)espulsione n. odganjanjeespulso p.p. odgonjenespurgare v. cistıt (o-)espurgazione f. cistıtu (cistıtve)essa p. ona (nje)esse p. plur. one (njıh)

essendoche cong. zakıessenziale a. glauan (glauna)essere n. 1 bıtnost; 2 bivanjeessere v. bıt (solo imperf.),(presente: san / si / je / smo / sta/ so, bıu / bla / bluo, bod / bodıta obodta; futuro: bon / bos / bo /bomo / bota / bojo); (puo essere =morebit, mogoc, mogoce);(l’ausiliare bıt sostituisce anchel’ausiliare italiano ”avere”: homangiato = san snıedu)essere a caccia v. bıt na jag(i)essere alla fine locuz. 1 bıt parkraju; 2 bıt par koncuessere al verde (a secco) v. bit nasuhın (suhin)essere amaro v. scapıet, zascapıet(improvvisamente), poscapıet (unavolta)essere anziano v. bıt u lıetih(essere negli anni)essere arrabbiati v. gledatnastranessere capace v. znatessere contro v. bıt (na) pruatessere convinti v. tarduo darzatessere d’impiccio v. bıt na potessere disposto (a dare) v. uduratessere esaudito v. bıt uslısan (bıtuslısana)essere femminile mitologico f. 1mora (che soffoca gli uomini dinotte premendoli sul petto); 2 vesna;3 krivapetaessere in difficolta locuz. bıt uhudıhessere in miseria locuz. bıt tan nanı pot (essere sul lastrico)essere in ritardo v. zamudıtessere maligno f. tanta (che faperdere l’orientamento); (te bo tantamotıla = la tanta di disorientera)essere obbligati v. bıt sıjen

Page 171: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

170 Nino Spehonja, Associazione Lintver

essere per... v. 1 bıt za... (bıt zanıc = non valere nulla); 2 bıt na...(bıt na smart = essere per, stare permorire)essere piacevole v. bit usecessere stufo v. bit stufessere sul lastrico v. bit na tlaessere tranquilli v. bıt par mıeruessi p. onı (loro), (njıh)essicare v. susıt (o-, po-, pre-,ve-,za-)essicatoio m. kazuc (per fieno,frumento, ecc.)essicazione n. susıenjeesso p. on / ona / onoest m. uzhodestasi n. zamaknıenjeestate n. polıetje (la prossimaestate = parvo polıetje; un’altraestate = drugo polıetje)estaticamente av. zamaknjenoestatico a. zamaknjenestendere v. 1 arztegnıt; 2(na)sarsat (nasarsan, nasarsu,nasarsı / nasarsajta)estensione f. arztegaestenuare v. 1 shujsat; 2oslav(b)ıe(a)t (p-)estenuazione n. hujsanje (po-)estenuarsi v. se trudıtesteriore a. odzunesteriorita f. dozunost,odzunanjostesteriormente av. odzunaesternamente av. zun, zuna,odzunaesternare v. 1 pokazat, vekazat; 2povıedat (povıa(e)n)esterno a. odzunestero a. 1 forest (friul.); 2 juskesterrefatto a. p.p. prestrasen(prestrasena)estesamente av. arzsıerjenoesteso p.p. 1 arzsıerjen; 2 nasarsan

estinguere (spegnere) v. 1 morıt(u-); (morın o morejen, morıu omoreu, morı / morıta); 2 ugasint,-snitestinguere (un debito) v. 1veduzıt; 2 veplacatestinto p.p. ugasnjen (i nostri cariestinti = nasi te renki)estinzione n. 1 ugasıenje; 2umorıenjeestirpare v. 1 rıt (po- ve- z-),(rıjen, rıu); 2 zpulıt; 3 drıet; 4derjat (imperf.), (ve-)estirpato p.p. rıt (po- ve- z-); 2drıet, derjan, dart (ve-); (zıu anvedart = preciso e identico)estivo a. 1 polıeten (-tna); 2polıetinskiestorcere v. 1 vesılt; 2 vejemat(vejeman, vejemu, vejem /vejemta); 3 vepult (vepulen)estraneo a. 1 forest (friul.); (essereestraneo a qualcosa = na mıat difa skako reco); (ora per noi e unestraneo = sa za nas je jusk); 2nepoznan (-ana)estrarre v. 1 vedrıe(a)t; 2 vedubt;3 vederjat (imperf,), (vederjan evederen, vedru, veder / vederıta); 4vetegnjovat -uvat -avat(vetegnjujen, vetegnjuvu); 5 vetısnit,-int (vetısnen, vetısnu, vetısni /vetisnıta); (vetısin uon sude = tirafuori i soldi); 6 vetult, vetulıtestratto p.p. 1 vetegnjen; 2vetısnjenestrazione n. vederjanjeestremamente av. nazadnjoestrema unzione n. sveto oje(svetega oja); (sei molto stanco =mas potrıebo svetega oja)estremita m. konacestroflettere v. sarsatestromettere v. zapodıt

Page 172: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 171

estremo a. 1 zadinj, zadnji(zadnja); (essere agli estremi = bıtna zadnjo uro); 2 prevelık(grandissimo)estroso a. estrozastesuberantemente av. 1 dobarsno:2 obıunoesuberante a. 1 dobarsan(dobarsna) 2 obıeuan (obıeuna),obıuan (obıuna), obıuen (obıeuna),obıvan (obıuna)esuberanza f. 1 obıunost 2 punostesulceramento f. gnojıtu(gnojıtve)esulcerare v. zagnojıtesultanza n. veselıcanjeesultare v. 1 se gonobıt; 2dogovednıt ; 3 uriskat (urıscen)esumare v. vekopatesumazione n. vekopanjeeta f. starost (di eta avanzata =prevıc star)eta avanzata f. 1 parlıetnost; 2starosteternamente av. vencnoeternita f. vecnost, vencnosteterno a. vencan, vecan, vencni(za-), (vencna); (l’eterno riposo =vencni mıe(a)r)etere n. nebuoetichetta f. tiketa (it.)etisia f. jetkaetnia m. narodetnico a. narodan (narodna)ettaro m. etar (etarja)ettogrammo m. etogramettolitro m. toliter, tolitroeucaristia n. Rıesnje Teluoeucaristico a. eukarısticen(eukarısticna)euforia m. dobarstaneuforico a. preveseu (prevesela)

Europa f. Europaeuropeo a. europanskievacuare v. 1 zpraznıt, -ınt; 2 itına potrıebo; 3 srat (volgare); 3dristat (da dissenteria)evacuazione n. zpraznıenjeevadere v. 1 utec; 2 utıekat(imperf.)evangelico a. vangelikevangelo m. vangel (vangelja)evangelista m. vangelıstevangelizzare v. vangelizatevaporare v. zvaporat (it.)evaporazione m. vaporacjon (it.)evasione m. 1 utıe(a)k; 2 utıeka(f.)evaso p.p. utecenevenienza m. kaz (friul.)evento f. 1 zgodba, zgodbica; 2 fat(friul.)eventuale a. eventual (it.)eventualmente av. parkaz (friul.)evidentemente av. ocıtnoevidente p.p. ocıtan (-tna)evidenza f. 1 svetlova, svetloba; 2ocıtnostevidenziare v. 1 potardıt; 2arzsvetlıtevirare v. 1 skopıt; 2 skopjuvatevirato p.p. skopjen (skopjena)eviratore m. skopit, skopiteevirazione f. skopıtu (skopıtve)evitare v. 1 se uganıt; 2 stuort dimanj (storen)evo m. evo, (medjoevo)evocare v. 1 zmisjat; 2 zmisjavat-uvat -ovat ; 3 veklıcat (veklıcen)evocazione m. klıcevoluto p.p. odrascenevoluzione f. evolucjonevolvere v. odrast (odrasten)ex abrupto av. navıedic

Page 173: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

172 Nino Spehonja, Associazione Lintver

F

fa (egli fa) v. 1 runa (imperf.); 2nardı (perf.); 3 dıela (imperf.);(poco fa = malo od tuod); (un mesefa = pred (nın) mıescan o anmıesac odtuod); (fa ridere = sestore smejat); (fa freddo = je mraz);(poco fa = malo odtuod); (moltotempo fa = puno cajta odtuod);(giorni fa = kajsan dan zada)fa av. odtod, odtuo(a)d, odtuo(a)(dieci anni fa = deset liet odtuod)fa’ v. run, nardı, dıel (imperativo)fa’ freddo av. j(e) mrasfabbisogno f 1 potrıeba; 2potrebınjafa eco v. 1 se odmıeva; 2 seoglasuva; 3 se oglasa (impersonale),(se odmıeva, sej odmıevalo; seoglasa, sej oglasalo)fa molto freddo v. je saruovofabbrica f. fabrikafabbricante m. fabrikantfabbricare v. 1 zidat (po- u- ve-za-), (zıdan); 2 zgradıt; 3 dıelatfabbricare v. zidat (edifici), (do-,par-); (zıdan)fabbricato p.p. zıdan (do- po- u-ve- za-)fabbrica f. fabrikafabbricazione n. zidanjefabriceria f. fabricerıjafabriciere m. fabricıerfabbro m. 1 kovac; 2 suosfaccenda n. 1 opravılo; 2zgodovına; 3 rıec (recı o rıec);(questa e un’altra faccenda = tuo jekiek druzega); (e una faccenda seria= je tezka stvar o rıec); 4 dafa(friul.); (non aver faccende con lui= na mej da(i)fa z njın)

facchinata n. trudıenje (po-)facchino m. fakın (friul.)faccia m. gobac (gobca); (a facciascoperta = otkrıtosarcno)facciata f. fasada (friul.)faceto a. kustan -stnafacezia f. kustnarıjafacile a. lahan (lahna)facilita f. 1 lahkota, lahkoca; 2lahkuostfacilitare v. lajsat (o-, po-, z-)facilitazione n. polajsanjefacilmente av. 1 lahko; 2 laze,lazje (piu facilmente); 3 lahno,lahnuo (leggermente)facinoroso m. gardezfacolta f. 1 moznost; 2 oblast(avere facolta = smıet)facoltoso a. bogatfaggeta n. bukuje (toponimo)faggio f. bukvafagiano m. fazanfagiolino f. uaınafagiolo m. grahfai presto v. poskarbı (imperativo)faina f. 1 kuna; 2 brunca; 3 lascafalce f. kosa (battere la falce =klepat)falcetto m. 1 sarp; 2 serpınfalchetto m. sakolıcfalciare v. pozanjat (mietere lemessi); (pozanjan, pozanju, pozanj /pozanjta; 2 sıec travo (falciarel’erba), (po-)falciatore m. senosıek, sanosekfalciato p.p. pozanjen (dellemessi); 2 sıacen (tagliato)falciatura f. 1 sec, sıec, sıeka; 2secıenje (n.)falcidiare v. 1 odtargat; 2

Page 174: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 173

odtargavat, -ovat, -uvatfalcidiato p.p. odtarganfalciforme a. sarpastfalcino f. sarpicafalchetto m. sakolıcfalco, falcone m. saku, sakou(sakola)falda m. 1 rob; 2 plahta (f.);(plahte snega = falde di neve)falegname m. 1 maringon (friul.);2 tıser (ted.)falena f. 1 tısa; 2 tıcicafallace a. 1 galjufan; 2 falsastfallacia f. galjufıjafallare v. 1 zgresıt; 2 zgresuvatfallibile a. zgreslıu (zgreslıva)fallibilita f. zgreslıvostfallimento n. 1 zgresıenje; 2 fuc(m.), (j su u fuc = e fallito)fallire v. 1 itı u fuc; 2pridt tu nıcu;3 jo zabrodıt (jo zabroden, jozabrodu, zabrodıjo / zabrodıtajo); 4spovrec(abortire)fallito p.p. spovarzenfallo v. pomota, zmota (menare infallo = zapejat)falloso a. zgreslıu (zgreslıva)falo m. krıe(a)s (kresa), (svetegaIvana = di San Giovanni); (nom.plur.: kresuovi))faloppa (bozzolo floscio, morto) f.vaca (friul.); (diventare faloppa =itı u vaco)faloppa (persona bugiarda) m.laznıvac (f.: laznıuka)falsamente av. nepravıcnofalsare v. 1 venasat; 2 zlagatfalsato p.p. 1 venasan; 2 zlazenfalsificabile a. faucastfalsificazione m. 1 fuc; 2 venasanje(n.) 3 zlazanje; 4 zlaganje (falsita)falsita f. 1 zlaganje; 2nepravıcnost; 3 laznıtu (f.)falso a. 1 fals; 2 falecan (falecna);

3 fajcan (fajcna); 4 fauc (faucna),(ted.); 5 faucastfalso m. 1 fuc; 2 venasanje (n.) 3zlazanje; 4 zlaganje (falsita)fama (buon nome) n. dobroime(dobroimen); (corre fama = guarjo)fame f. lakot, lakota (od lakot);(aver fame = bıt lacan / lacna /lacno)famelico a. lacanfamigerato a. hudoban (hudobna)famiglia f. 1 druzına; 2 fameja(friul.)familiare a. 1 domac; 2 hısni(par-)familiarmente av. po domacefamoso a. 1 poznan, poznan; 2famozast (it.); 3 imenıtanfanale m. 1 fanal; 2 lanterna ()it.fanatico a. napetfanciullesco a. otrocast, otrocan(otrocna)fanciulla f. ce(i)cafanciullaggine, fanciullata f.otrocarıjafanciullesco a. otroski, otrocjifanciullezza m. otroski stanfanciullo m. puoberınfandonia f. 1 pravca; 2 venasanje(n.); 3 basada (friul.); (raccontarfandonie = basade venasat)fanfano m. 1 lazatavac; 2blebetavacfanfara f. fanfarafanfaronata n. bleukanjefanfarone m. bleukfanghiglia f. luzafangoso a. luzastfango f. luzafannullone m. pohajavacfantasia f. 1 umisljava; 2 fantasıjafantasma m 1 maraz; 2 strasılo(che spaventa)fantasmi m. 1 baladanti,

Page 175: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

174 Nino Spehonja, Associazione Lintver

balavantari, beladanti (checolpivano le ginocchia di chicamminava di notte); 2 vjeda(u)nci(anime dei morti che vagavano conun lumino in mano); 3 torke (donnecattive vestite di nero checomparivano solo il martedı,ammazzavano le donne e lesventravano, appendendo le budellaagli alberi); 4 nantakristi (giovanicattivi che facevano di tutto allagente); 5 tante (facevano perderel’orientamento di chi camminavanella notte); 6 more (entravano peril buco della serratura della camerada letto e pestavano il petto di chiera addormentato, soffocandolo)fantasticare v. se umısjat (ka seumısjas = cosa ti viene in mente)fantastico a. fantastikfante m. fantfarabutto m. 1 gajufantar; 2laze(a)ron; 3 ciganfare f. 1 navada; 2 zanasanje (n.)3 storıtu (f.)fare v. 1 nardıt (mettere insieme),(perf.), (nardın, nardıu, nardı /nardıta); 2 narest (perf.), (nareden,naredu, nared / naredta); 3runat(imperf.), (runan, runu, run /runajta); 4 storıt, stuo(a)rt(eseguire), (perf.), (storen, stuoru,stor / storıta); 5 ugajat (imperf.);(cosa fai? = ki ugajas); (non poterfare a meno = na mort drugac);(farla a qualcuno = nafrıgatkakega); (fare a pezzi = arztrıeskat);(far fuoco = zakurıt); (non fai altroche + infinito = na ku+indicativo:non fai altro che lavorare = na kudıelas); (poco fa = pred kratkin); 6naprav(i)t (confezionare); (perf.),(napraven); 7 dıelat (imperf.),(lavorare); (cosa fai? = ki dıelas)

fare (saper fare) v. znatfare amicizia v. se parjubıtfare d’uopo v. bıt trıeba (fad’uopo = trıeba je)fare a maglia v. plest (po- u- ve-s- za-), (pleden, pledu)fare a pezzi v. luozt na kosefar arrabbiare v. arskacjat (ras-)fare assegnamento v. se zanasat(se na zanas gor na me = noncontare su di me)fare bancarotta v. prıdtu nıcufare baruffa v. se kregatfar cadere v. dopast (dopaden,dopadu, dopad / dopadıta); 2zvarnıt (zvarnen, zvarnu, zvarın ozvarnı / zvarnıta); 3 otrest, otresat(tremando)fare capolino v. vekukatfare capricci v. se sardıet, sesardıt (u-)fare carnevale v. pustinatfare causa v. se tozıt (u-), (tozen,tozu)fare cenno v. mıgat (mıgatramana = alzare le spalle)fare colazione v. kulcionat (po-)fare coincidere v. 1 zglıhat, zlıhat(po- pre-)far conoscere v. stuort spoznatfare da madrina v. botritfare da padrone v. gospodarıtfare di tutto v. 1 se borıt; 2 dıelatusegafar diventare acidulo v. kısilt(kısen, kıseu); (lozemo rıepo kısilt =metteremo le rape a inacidire)fare fiasco v. jo zabrodıt (jozabroden, jo zabrodu, zabrodıjo /zabrodıtajo)fare fracasso v. 1 rausat; 2 hrestat(po-)fare fuoco v. zakurıtfare gli scongiuri v. zapovjedovat

Page 176: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 175

-uvat -avat (zapovjedujen)fare i capelli v. podstrıht(podstrızen, podstrıgu, podstrıh opodstrıhta / podstrigajta)fare i conti v. tıerjat (na- po- pre-u- ve- z- za-), (tıerjan, tıerju, tıer(i)/ tıerta)fare il formaggio v. sıe(a)rt, sıerit(u- ve- za-), (sıaren, sıaru)fare il fornaio v. pekarıtfare il militare v. itı za sudadafare il possibile v. 1 se upıerat; 2se mesat (darsi da fare)fare il sacrestano v. meznarıt(meznarin, meznarıu); (ted.)fare il segno di croce v. se zegınt-nit, se zegnat (se zegnen, se zegnu,zeginse / zegnıtase)fare il sensale v. masetarıtfare il soldato v. sudajsatfare il verso del fringuello v.scınkatfare il verso della chioccia v.klocat (come conseguenza, non farepiu le uova)fare il verso juhuhuj v. 1zaurisknıt; 2 zauriskat (zaurıscen,zaurısku)fare in fretta v. mahint -nitfare in pezzi v. zdrobıtfare la barba v. se brıt (o-), (sebrıjen)fare l’amore v. snubıt, snobıt(snuben, snubu, snup / snubite)fare l’appello v. preklıcat(preklıcen, preklıcu, preklıc /preklıcta)fare l’eco v. se odmıevat(impersonale); (se odmıeva, sejodmıevalo)fare l’occhiolino v. 1 pomaziknıt-int (pomazıknen, pomazıknu); 2pomigovat -uvat -avat; 3 magnıt-int (magnen, magnu, magin /

magnıta); 4 mıkatfare la guardia v. vahtat (ted.)fare la guerra v. uiskavat, -uvat-ovatfare la lettiera v. stejat (aglianimali)fare le uova v. znest jajca (znesen,znesu, znes / znesıta)fare lo spergiuro v. zapovıadatfare male v. bolıet (impers.)farsi male v. se udart (udaren,udaru, udar / udarta)fare merenda v. pojuznatfare nausea, ribrezzo v. segrauzat (impersonale); (se grauza,sej grauzalo); (me se grauza = horibrezzo); (ted.)fare noto v. oznantfare ombra v. sıencat (na- par- po-pre- ve- u- za-)fare paura v. strast (po- pre- ve-u- za-)fare presto v. pohitıe(a)t (pohitın,pohiteu)far rigare diritto v. 1 rıhtat; 2rigıerat (ted.)far rumore camminando con glizoccoli v. kospatfar rumore mangiando v.mjaskatfare ritorno v. se uarnıtfare smorfie o baccacce v. rezat(rezın, rezu, res / rezajta)fare solletico v. se(a)gatat (do- o-po- par- pre- ve- za-)far tremare v. potresatfare il segno della croce v. sezegint, se zegnitfare una dormita v. se vespat (sevespıen o se vespıan, se vespau,vespıse / vespıtase)fare un buco nell’acqua v. jozabrodıt (jo zabroden, jo zabrodu,zabrodıjo / zabrodıtajo)

Page 177: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

176 Nino Spehonja, Associazione Lintver

fare un cenno v. 1 pomahat zroko; 2 maknıt -int (maknen,maknu, makni / maknıta); 3 mıgint-nit (na- par- po- pre- u- ve- za-),(mignen, mıgnu, mıgin / mıginta);(ku mıgnes te nardın = ti faccio inun batter d’occhio)fare un muro v. zazidatfare uno scongiuro v. zapovıedat(zapovıen, zapovıedu, zazpovej /zapovejta)fare un passo v. stopıtfare un passo oltre v. prestopnıt(prestopnen, prestopnu, prestopni /prestopnıta)fare un pisolino v. pocumıat (za-)(pocumım o pocumejen, pocumıu opocumeu)far un segno v. 1 pomıgnit (-en);2 zamaknıt -int (zamaknen,zamaknu, zamakin / zamakinta)fare un tonfo v. zablunknıt(zablunknen)fare un voto v. objubıtfarabutto m. ciganfardello m. fagotfarfalla f. 1 tıca, tıcica; 2 matıejac(matıejca)farfugliare v. 1 glodat; 2 stokat(po- pre- za-)farfugliato p.p. stokan (po- pre-za-)farina f. moka (farina di frumento= usinıcna moka); (farina digranoturco = serkova moka)farinaccio f. farinela (friul.)farinata m. 1 mocink (con latte efarina di mais); 2 zuf (con farina eacqua); (friul.)faringe m. gargar (friul.)farinoso a. mokastfarla a qualcuno v. nafrıgatkakegafarmacia f. farmacıja

farmacista m. farmacıstfarmaco n. 1 zdravılo; 2 medezına(friul.)farneticamente av. zmıesanofarneticamento n. cavarjanjefarneticare v. 1 cavarjat (friul.); 2se mesatfarnetico a. 1 zmıesan; 2 cavarjanfarsela addosso v. se usrat (seuserjen, se usru, userıse / userıtase)farsetto m. jopıcfarsi v. se storıt (se storen, sestuoru, storise / storitase)farsi buio v. se tamnıt(impersonale); (se tamnı, sejtamnıe(a)lo)farsi causa v. zatozıt (zatozen,zatozu)farsi da parte, farsi indietro v.se umaknıt -int (se umaknen, seumaknu, umaknıse / umaknıtase)farsi frate v. itı za fratafarsi il segno di croce v. se zegnıt-int (se zegnen, se zegnu, zegnıse /zegnıtase)farsi monaca v. itı za munjofarsi prete v. itı za gospuodafarsi strada v. predrıetfascetto m. snop, snopıcfascia f. 1 poveza, preveza; 2 bust(friul.)fasciare v. 1 vezat (na- po- pre- z-za-), (vezen, vezu, ves / vezajta); 2prevıt, povıt (prevıen o prevıan,prevıu, prevı / prevıta)fasciato p.p. vezen (na- po- pre- z-za-); 2 prevıtfasciatura f. 1 zaveza; 2 vezava; 3vezılo (n.)fascicolo m. snopıc (di vegetali)fascina f. fazına (friul.)fascinare v. omotıt (p-)fascino m. liep zgledfascio (di fieno)n. 1 brıeme (legato

Page 178: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 177

in un certo modo); (plur.:brıemana); 2 zategifascio di legna f. fazına (friul.)fascio m. zategi (di fieno o d’erba),(zategja); 2 snop (di paglia o dicanne di mais)fascismo m. fasızim (fasızma),(friul)fasista m. fasıst (friul.)fastello m. snop (di legna = fazına)fastidiare v. nadljegovat, -uvat,-avatfastidio f. nadlıega (darsi fastidio= se brıgat); (non darsi fastidio =se na trudıt)fastidioso a. nadlıezanfastidire v. nadljeguvat,- avat,-ovatfastigio m. varh (sommita,culmine)fasto m. lus, luso (friul.)fastoso a. lusuozastfasullo a. 1 fauc, faucast; 2 fals,falsast (friul.)fata f. 1 fata (it.); 2 strıja (friul.)fatale a. nasrecan (ora fatale =smartna ura)fatalismo m. fatalızemfatalita f. 1 nasreca; 2 destın (it.)fatalmente av. nasrecnofatare v. strijat (o-)fatato p.p. ostrijanfatica f. 1 fadıja (friul.); (farefatica = fadjat); 2 martra (friul.); 3trud (m.); 4 dıelo; 5 tezavafaticaccia f. velika fadıjafaticare v. 1 fadjat; 2 stantat; 3 setrudıt (se trudın)faticata f. trud, trudnostfaticosamente av. 1 tezkuo; 2stantofaticoso a. 1 tezak (-zka); 2stantlıu (stantlıva)fato m. destın (friul.)

fatta f. sort (di tal fatta = 1 tak /taka / tako; 2 tajsan / tajsna);(d’ogni fatta = usake sort); (le malefatte = hudobınje)fattaccio f. velıka nasrecafattibile a. mogoc (-cna)fatto a pezzi p.p. natrıesketanfatto il formaggio p.p. sıarjenfatto f. 1 zgodba, zgodbica; 2 fat(m.); (friul.); 3 dıelo (e un fatto =je rıes); (cogliere sul fatto = trefıtna fatu); (di fatto = resnıcno)fatto p.p. 1 nardıt; 2 naret; 3storjen (a notte fatta = po noc)fatto a. paracan; 2 naprauljenfattorino m. fatorın (it.)fattucchiera f. strıja (friul.)fattucchiere m. strijon (friul.)fattura f. fatura (it.)fattura (maleficio) m. strijament(friul.)fatturare v. faturat (it.)fatturato p.p. faturanfatuita f. bedarıjafatuo a. bedastfauci n. garlofaustamente av. srecnofausto a. srecanfautore m. podpuornikfava m. bobfavella m. 1 izık; 2 guo(a)rıenje(n.)favellare v. guo(a)rıtfavilla f. 1 ıskra; 2 faglafavo m. panj (panja); (panj medu= favo di miele)favola f. pravcafavolare, favoleggiare v. pravtfavore f. 1 dobruota (in favore di...= za+acc.); (per favore = zadobruo(a)to); 2 pomuoc (col favoredi... = s pomocjo+gen.); 3parporocenje; 4 sac (ted.)favorevole a. spregnjen

Page 179: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

178 Nino Spehonja, Associazione Lintver

favorire v. podprıe(a)t (podpren);(favorisca = prosen)favorito p.p. dopart, podpıeranfazzoletto m. facu, facuol (da nasoo da testa)favoloso a. precudan (precudna)febbraio m. febrar, fevrar(febrarja)febbre f. 1 tresika; 2 gıca (ted.)febbricitante a. ognjen (-ena)febbrone f. mrascalcafeccia, fecciume f. gosca (dol nadne damigane ostane gosca = infondo alla damigiana rimane lafeccia)feccioso a. gostfeci m. sing. drek (ted.)fecondare v. oplojatfecondare v. ubrejt (di animali);(ubrejen, ubreu)fecondato p.p. oplojanfede f. 1 vıera (prestar fede =vıervat); (dare fede = objubıt);(anello nuziale)fede nuziale f. 1 parstan 2 rınka(ted.)fedele a. posten (postena)fedele m. vıernikfedelmente av. postenofedelta n. zaupanjefedera f. 1 federa; 2 intimela(friul.)federarsi v. se zvezatfederato p.p. zavezanfederazione f. zavezafegato n. jetra (solo plurale)felce f. prapotna, prapot(prapot(i))felceta n. prapotısce (toponimo)felice a. 1 veseu (vesela); (felicenotte = lahko nuo(a)c); (felice anno= srecno lıeto); 2 srecan (-cna)felicemente av. 1 veselo; 2 srecnnofelicita n. 1 veseje, veselje, veselıca;

2 srecafelicitare v. veselıtfelicitarsi (avere piacere) v. 1 seveselıt; 2 raduitfelicitazione n. veselıenjefelino a. mackinfemmina f. 1 zena, zenka, zenska;2 baba (volgare)femmineo a. babi, babin (babja,babina)femminile a. 1 zenski; 2 zenin(zenina)femminilita n. zenstvofemore m. gujifendere v. 1 precepıt; 2 preklat(prekojen); 3 presekatfenditura f. razpokafenomenale a. fenomenalfenomeno m. fenomenferace a. tecan (-cna)ferale a. nasrecan (nasrecna)feretro f. martvaska kaselaferia (giorno feriale) m. dıelunikferiale a. dıelouan (dıelouna)ferie f. plur. pocıtniceferimento f. ranıtu (ranıtve)ferire v. 1 ranit (u-); 2 udart(udaren, udaru, udar / udarta)ferirsi cadendo v. se pobıt (sepobıjen); 2 se pobijat (imperf.)ferita f. ranaferito p.p. 1 ranen, ranjen (u-); 2udaren, udarjenferitore m. ranıtel(-ja)fermaglio f. 1 spıla, spıl (m.),(friul.); 2 potkıtnikfermamente av. tarduofermare v. ustavt, ustabt (perf.),(ustaven, ustavu, ustav / ustavta); 2ustavjat (imperf.); 3 stajat (o- od-po- ve- za-), (stajan, stau o stu, stav/ stavta); 4 stat (o- od- po- ve- za-)(stanen o stoın, stau, stojı / stoıta);(postat nomale o dostat = fermarsi

Page 180: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 179

un tantino); 5 stauljat; 6 zadarzatfermata f. 1 ustava, ustaba,postaja; 2 ustabıenje, ustablıenje(n.)fermata f. postava (della ViaCrucis)fermato p.p. ustavjen, ustabjen,ustaven (ustabjena, ustavjena); 2zastanfermentare v. 1 ugrıet, urıet (ilvino), (ugrejen, ugreu, ugrej /ugrejta); 2 ustajat (del pane)fermentato p.p. ugrıet, urıet (ilvino)fermentazione n. ugrıenje, urıenjefermento m. feca (lievito)fermezza f. tardnostfermo a. zmıeran (zmıerna); (bodzmıeran = stai fermo); (tener fermo= tarduo darzat)fermo p.p. ustavjen, ustabjen,ustaven (ustabjena, ustavjena); 2zastanferoce a. 1 srıep (srıepa); 2neusmıljen; 3 obrutanferocemente av. 1 neusmıljeno; 2srepuo; 3 saruovoferocia f. 1 obrutnost; 2 saruovost;3 srepota, srepuostferraglia n. plur. zelıezjeferragosto f. Rozinca (15 agosto)ferraio m. kovacferrame n. plur. zelıezjeferrare v. podkovat (podkovujen)ferratore m. podkovacferratura n. podkovanjeferreo a. zelıezan (zelıezna)ferriata f. mrıe(a)zaferriera f. fuzınaferrigno a. zelıeznastferri del mestiere n. rodje (diogni genere)ferri per battere la falce n. plur.1 zelıeza; 2 nakuna (f.)

ferri per maglia f. plur. spıce(ted.)ferri per maglieria f. plur. igle zaplestferro n. zelıezo (filo di ferro =zelıezna nıt)ferro da stiro m. 1 sopres (friul.);2 pıeglic, piglajz (ted.)ferro di cavallo f. podku, podkova(podkove)ferrovia f. 1 ferovıja: 2 sına (lineaferroviaria), (ted.); 3 zelıeznicaferroviere m. ferovıer (ferovıerja)ferrugine f. arjaferruginoso a. zelıezastfertile a. nagnojenfertilita f. gnojnuostfertilizzare v. nagnojıtfertilizzato p.p. nagnojenferula f. 1 sıba; 2 uıscafervente v. gorocferventemente av. gorocofervenza, fervore, fervidezza f.gorocnostfervere v. urıet (urejen)fervido a. gorocfervidamente, fervorosamenteav. gorocnofervoroso a. gorocastfesseria f. bledarıjafessacchiotto m. joj (joja) fesso(spaccato) p.p. 1 preklan; 2arzpokanfesso (volg. stupido) a. e m. norac(norıca); (voce fessa = zadabjenglas)fessura f. 1 arzpoka; 2 spranja,sprana, spranja (toponimo)festa m. 1 guo(a)d (goda); (festa diprecetto = prepovıedan guod); 2praznik (giorno di festa = praznik);(giorno civile = usakdan); (far festa= praznovat); (dar le buone festa =dat vesele praznike)

Page 181: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

180 Nino Spehonja, Associazione Lintver

festa (sagra) m. 1 senjan (senjana;plur. senjani); 2 sejım (sejma; pur.sejmı)festaiolo m. guoldovacfeste m. goduovi (plurale)festeggiamento n. 1 praznovanje;2 senjan (sagra)festeggiamento m. lıkof (altermine di un lavoro importante; es.al termine della fienagione)festeggiare v. 1 spostovat -uvat-avat; 2 praznovat -uvat (s-)(praznuvan, praznuvu); (festeggiareil carnevale = pustovat)festeggiato p.p. spostovanfestevole a. veseu (-la)festevolezza f. veseluostfestevolmente av. veselofestino m. festın (friul.)festivita m. 1 guo(a)d (goda); 2praznikfestivo a. guodnji (giorno festivo =praznik); (riposo festivo = nedejskoopocivanje)festosamente av. veselofestosita f. 1 veseje; 2 raduostfestoso a. veseu (-la)festuca f. trescıcafetente a. smardlıu (smardlıva)fetentemente, fetidamente av.smardlıvofetidezza, fetidume m. 1 smrad;2 smardlıvostfetido a. smardlıu (smardlıva)feto n. 1 spocetje; 2 spocetak (m.);(spocetka)fetore f. 1 smraja; 2 kuga; 3 smrad(m.)fetta f. 1 fleta; 2 kos (una grossafetta di lardo = an debeu kos speha)fettina m. koscicfettuccia m. trakfiaba f. pravcafiacca f. 1 zmal(r)tranje: 2

trudnost; lenobafiaccare v. 1 opıesat; 2 zmartrat,zmaltratfiaccare le gambe v. utresnıt nogefiaccarsi v. se trudıtfiacchezza f. 1 sibkuost ; 2 ljenobafiacco a. lıenfiaccola f. fagla (friul.)fiala f. 1 fiala; 2 staklencicafiamma, fiammata m. 1 plemen,plamen; 2 flama (f.)fiammare, fiammeggiare v.pla(e)menıtfiammeggiante a. plemenıtastfiammeggiare v. plemenıtfiammiferi f. plur. fulminante(friul.)fiammifero f. fulminanta,farmenanta (friul.)fiancheggiamento n. pomaganjefiancheggiare v. 1 pomagat; 2pomagovat, -uvat, -avatfianchi m. plur. guji (anche dellamontagna)fianco, fiancata m. 1 guj; 2 flank(friul.); ( di fianco, a fianco = naflank o na flanku; sul fianco = ta naflanku); 3 kraj (di fianco, a fianco =na kraj o na kraju); 4 stran (lato);(di fianco = nastran)fiappo a. uedu (uedla)fiasca m. 1 bucon; 2 fjaska (f.); (diterracotta)fiaschetteria f. flasketerıjafiasca, fiasco f. fjask, fjaska, flask,flaska (fare fiasco = itı u fulo o ufuc)fiatamento n. dıhanjefiatare v. 1 sopst, (respirare),(sopen); 2 sopat; 3 odprıe(a)t usta(non pote fiatare = nıe(a) rivuodprie(a)t usta)fiato f. 1 sapa (fiato sprecato =zastonj); (non fiatare = muc); 2 flat

Page 182: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 181

(friul.); (non ha dato fiato = nıadau flata); (riprendere fiato = seodahnıt)fibbia f. flıbja (fliul.)fibra f. zıla (di fibra tenace = dobrezıle); (di fibra robusta = mocan)fibroso a. zılastfica (frutto del fico) f. fıga (volgare= vulva)ficaia (albero del fico) f. fıgaficcare v. 1 gatıt (u- za-); 2utiskat; 3 utısint -nit (utısnen,utısnu, utısin / utısinta)ficcarsi v. 1 se utısint, -nit; 2 seutiskatficcarsi in testa v. se luozt (zabıt)tu glavoficcato p.p. 1 gatjen (u- za-); 2utısnjenfico f. fıga (non vale un fico =nıe(a) nıc urıedan / urıedna /urıedno; oppure: nıa za nıc)fidanzamento n. snubıenjefidanzarsi v. 1 se snubıt; 2 nest unoto (fidanzamento ufficiale)fidanzata f. murozafidanzato m. muroz (friul.)fidare v. zaupatfidarsi v. 1 se fidat; 2 se zanest (sezanesen, se zanesu, zanesıse /zanesıtase); 3 se zanasat ; 4 se upat(sperare); 5 se oprıet (se opren, seopru, oprıse / oprıtase)fidatamente av. fidanofidatezza n. zaupanjefido a. fidan (fidana); (a fido = naupanje)fiducia m. 1 zaup; 2 upanje(upanja); 3 obnasanjefiduciosamente av. zaupnofiducioso a. zaupan (zaupna)fiele f. zuc (zuc(i))fienagione m. sıec, sıeka (f.), (altempo della fienagione = cajtu

sıe(a)ke)fienile m. 1 senık, selenık; 2 klobad(klobada), (friul.); 3 skedınj; 4kazon (di montagna)fienile di montagna m. kazon,kazucfieno n. senuo(a) (sena); (fieno delsecondo taglio = uratnına); (fienodel terzo taglio = otava)fiera f. zverınafieramente av. groznuo(a)fierezza f. grozovıtnostfiero a. grozanfievole a. sibakfievolmente av. sibkuo(a)fievolezza f. 1 sibkuo(a)st; 2slabuo(a)stfifa m. strah (hai fifa? = tesparze?)figgere v. 1 bıt (za-); 2 zastokatfiggere la polenta v. zastokatpulento (prima di versarla sulpaiuolo); (figgere in memoria =utısnit tu pamet)figlia f. hci (hcere o hcere o hcer)figliata f. kova (di animali)figlie f. hcerafiglio m. sın (sına o snuova; dativo= sinu o snu o snuovu; plur. sıni osinı o snuovi)figlioletto m. sinıcfigli m. plur. sinuovi, snuovifigura f. 1 podoba; 2 oblıcja; 3figura (it.); 4 zuo(a)t (figuraumana), (ha una bella figura = ımaan lıep zuot); (fare una bella figura= se podarzat)figurare v. podobıt (ben figurare =se podarzat); (figurati =popensajse), (figuratevi come rimasi= popensajta(se) kuo san ostu; (fareuna figuraccia = se osrat (seoserjen))figurarsi, figurati! escl.

Page 183: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

182 Nino Spehonja, Associazione Lintver

popensajse o popensajtasefigurina f. figurınafila f. 1 fıla; 2 rıja ((mettetevi infila = lozıtase u rıjo)); (tre giorni difila = tri dnı dan za dnın)filamento f. nıt (nitı)filamentoso a. zılastfilare (la lana o altro) v. prest(preden, predu, pred / predta)filare (scappare) v. 1 fagnıt(fagnen, fagnu, fagın / fagnıta); 2farknıt -int (s-), (farknen, farknu,farkin / farknıta); (fila diritto =hod rauno)filare (di viti) f. 1 arnjada; 2brajda (friul.); 3 spalıera (friul.); 4pjargula (a tetto), ( friul.)filastrocca f. 1 blebetanje; 2filastroka (it.)filato p.p. predenfilatura n. predenjefilettare v. 1 robıt; 2 orlatfiletto m. 1 filet; 2 brozadla,brozadula (di maiale)filiale a. snuovu (snuovova)filibustiere m. 1 mostacın; 2malandrın (friul.)filiforme a. nıtkastfilm m fılmfilmare v. filmatfilo f. nıt (nitı); (filo di voce =tanak glas); (per filo e per segno =natancin, natancno)filo di acqua (un) f. na kapjauo(a)defilo d’aria (un) f. na zarna ajarjafilo d’erba m. slakfilo di ferro f. zelıezna nit (zelıeznenit(ı))filo impeciato f. drıeta (deicalzolai); (ted.)filone f. zılafilosofia f. filozufıjafilosoficamente av. modro

filosofo m. filozo(u)ffiltrare v. cedıt (o-, pre-); 2 ocejat(pre-)filtrazione f. odcejafiltro n. cedılofilza f. rıjafimbria m. robfimo m. gnuo(a)jfin d’ora av. dosadafin dove (quando) cong. dokıe(a)rfin dove cong. dokodfin la av. dotanfin ora av. uon dosada, uon dosafin qua sul cong. not san nafin qua av. not sanfin qui av. 1 dotle; 2 dotodfin sul cong. not san na (not sanna pot = fin sulla strada)finale a. zadinj, zadnji (zadnja);(causa finale = zadnji namıen)finale m. konac (konca)finalita m. namıenfinalmente av. 1 nakoncu,parkoncu; 2 odvofinalmente! escl. 1 j bla ura; 2cast Bogufinanche, financo (persino) av. sefinanza f. financjafinanziere m. financot, financıe(a)r(friul.)finche cong. dokıe(a)r, dok ( = pertutto il tempo che... + verboimperfettivo)finche non cong. dokar na ( = finoal momento in cui... + verboperfettivo)fine (sottile) a. 1 fın; 2 tanak(tanka)fine (termine) m. konac, konc(konca); (alla fine, infine =nazadnjo, nazadnje, na koncu);(siamo alla fine = smo parkraj);(fine dei lavori = lıkof), (m.)fine (scopo) m. namıen (a fine di...

Page 184: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 183

= deb...); (a tal fine = zatuo); (afin di bene = za dobro)fine dell’anno m. konac lıeta(konca lıeta)fine della pioggia m. ustıh (jeustıh = non piove piu)finemente av. 1 tankuo, natancın,natanko, natankuo; 2 fınofinestra f. okna, okno (n.) (plurale:okna)finestrella n. okancefinestrino m. 1 okance; 2 finestrın(friul.)finezza f. 1 tankuost; 2 dromnuostfinferli f. farlınka (ted.)fingere v. 1 zamazat; 2 zamazuvat;3 stuort fıntofingersi v. pasuvat za...+acc.fingere di non sapere v. 1zamazovat -uvat -avat; 2 se stuortza norca (storen, stuoru)finimento f. 1 dovarsıtu; 2 konacfinimondo m. konac svetafinire v. 1 genjat (perf.), (ve-);(finiscila! = genjo!); (e ora di finirla= je cajt jo genjat); 2 komplıt; 3finıt; 4 finjavat (finın (finın, -ıs, -ı,finmo, finta, finjo), finıu, fın /finıta); (dov’e andato a finire = kajnsu finjavat); (finiamola = finımojo);5 koncjat; 6 nahat (lasciare),(nahan, nahu, nah(ı) / nahajta onahıta); 7 nahavat (imperf.);(nahavan o nahujen, nahavu, nahavi/ nahavta); 8 scet, scedit (sceden,scedu, sced / scedta); (mej scedu =mi ha finito (rovinato))finire m. konac (sul finire dellasettimana = na konac (na koncu)tıedna)finir di cucinare v. vekuhat,veskuhatfinire a letto v. zalezat (zalezın,zalezu o zalezu, zalezı / zalezajta); 2

zlegint -nit (za-)finire coricati v. nalezat (nalezın,nalezu, nalez / nalezıta)finire di allattare v. vedoıtfinire di ardere v. vegorıet(vegorın, vegoreu)finire di aspettare v. ucakatfinire di bruciare v. vezgat(vezgen, vezgou / vezgau)finire di cucire v. vesıt (vesıjen,vesıu)finire di essere amaro v.vescapıetfinire di fiorire v. docvest(docveden, docvedu)finire di mietere v. dozetdozanjen o dozenen, dozeu)finire di pulire v. vecedit(veceden, vecedu, veced / vecedta)finire di scarabocchiare v.odskrıbatfinire di studiare v. vestudjatfinire di succhiare v. vecmukat,vesmukatfinire di trangugiare v. vecmakatfinire di tuonare v. 1odtriesketat; 2 vegarmıet (vegarmın,vegarmeu; impersonale: vegarmıelo)finire di zampillare v. vecurıet(vecurın, vecuru)finire fuori strada v. se zapejat,se zapeljat (se zapejen, se zapeju,zapejajse / zapejajtase)finirla v. jo komplıtfiniscila v. 1 finıjo; 2 genjofinitela v. 1 gentajo; 2 finıtajofinito p.p. e a. 1 finet; (e finita lacuccagna = je fineta masa); (sonosfinito = san finet); 2 komplıt; 3koncjan; 4 sceden (violentemente)finito di abbaiare p.p. velajanfinito di tintinnare p.p. vecvınkan( = perso tutti i soldi)fino (sottile) a. 1 fın; 2 tanak

Page 185: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

184 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(tanka)fino prep. 1 do; 2 daj; 3 davje; 4 finfino a prep. 1 not du (riferimentoin basso); not gu (riferimento inalto); 3 do, not do, tado , uon do,daj do (col genitivo: do konca sveta= fino alla fine del mondo), (finoallora = do tentega o do tencas);(not do lıeta 2001 = fino all’anno2001); (pris ta do anj = giungeraifino a lui; uon do zadnjega = fino infondo)fino a che prep. 1 dok, dokar; 2 dodok, du dokfino a prep. dokıe(a)r (nelle formeverbali: dokıer bon ziveu = fino ache vivro)fino a meta prep. do pufino a mezzogiorno av. dopudne,dopudanfino a quando prep. 1 dok; 2dokod; 3 dokıe(a)rfino al vivo locuz. 1 do zıvega; 2do karve (fino al sangue)fino all’una locuz. do dnefino alla fine locuz. 1 do zadnjega;do koncafino alla morte locuz. dosmartıfino alle cinque locuz. do petefino alle due locuz. do dvıehfino alle quattro locuz. do stıerihfino alle sei locuz. do sestefino alle tre locuz. do trehfino allora prep. 1 dotuot, dotod; 2uon dotuotfin da prep. odfin d’ora prep. odsa, odsadafin d’ora in avanti locuz. odsa zanaprejfin dove prep. dokodfin giu prep. not dolfino in fondo locuz. 1 do konca; 2do kraja; 3 do cıalama; 4 do dna; 5do malega; 6 do zıvega

fin quando prep. 1 dokar, dokar; 2dokadafiin qui av. dotlefinocchio m. komarac, kamaracfinora locuz. dosa, dosadafinta f. fınta (far finta = se dıelatza norca)fintantoche cong. dok, dokıe(a)r,dokar, dokarfinto p.p. 1 zamazan; 2 falsastfinzione n. zamazanjefio m. dug (pagare il fio = placatdug)fiocina m. trankifioccare v. znehatfiocco m. 1 bokul; 2 flokfioco a. 1 lıe(a)n; 2 umorjen; 3 slabfionda f. fjondafiore f. 1 roza (un mazzo di fiori =an pusi roz); 2 cvıet (cveta, cvetu);(a fior d’acqua = povarh (uo(a)de));(fior degli anni = mladuost (f.));(essere in fiore = bıt u dobrınstanu); (fior di latte = smetanje);fioreggiare v. cvedıtfiorente a. cvetocfiori f. plur. rozefiorire v. cvast, cvest, cvedıt,cvedıet, cvadıt (cvedın, cvedu)fiorito p.p. cveden, cvedjenfioritura n. cvedıenjefirma m. 1 podpıs; 2 fırmafirmamento n. nebuo (neba)firmare v. podpisat (podpısen)fisarmonica f. 1 ramonika; 2ziguzajnafiscale a. fiskalfischiare v. 1 zvizgat, zvizgat; 2zvızgint -nit (po- s- ve- za-),(zvızgen, zvızgu, zvızgi / zvizgajta);3 piskat (po- s- ve- za-), (pıscen,pısku, pısk / piskajta); 4 pısknit,-int (po- s- ve- za-), (pısknen)fischiata, fischiettio n. 1

Page 186: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 185

zvizganje; 2 piskanjefischiato p.p. pıscen (po- s- ve- za-)fischiatore m. zvizgac, zvizgavacfischietto f. 1 piscalca; 2 zvizgulıc;3 piskulıcfischio m. 1 pısk; 2 zvızg, zvızg; 3zvizganje (n.)fisima f. plur. muhe (aver visime =mıet muhe po glav)fisionomia, fisonomia f. podobafissamente av. stanovıtnofissare v. 1 ogledat (guardareintensamente); 2 parspikat(attaccare)); 2 zabutat; 3 stanovıt(determinare)fissarsi v. se preprıcat (si e fissatodi essere ammalato = sej preprıcudej bolan)fissato p.p. 1 parspıkan; 2 zabutanfissazione f. fisacjonfisso a. stanovıtanfitta n. zbolıenjefittamente av. gostuo(a)fittezza f. gostobafittizio a. vekustan (ted.)fitto a. gost (nel fitto della notte =tarduo(a) u nuo(a)c)fitto (locazione) m. fıtfittone f. glavna kornınafiumana f. pauodnjafiume f. 1 Nedıza; 2 rıeka (fiume dilacrime = patok suze)fiutare v. 1 dıhat; 2 sledıtfiuto m. 1 dıh, duh; 2 slıe(a)tflaccidamente av. 1 spıljeno; 2uedloflaccidezza f. 1 uedlost; 2 slabuostflaccido a. 1 spıljen; 2 uedu(uedla); 3 madu (madla)flagellare v. 1 tepst (tepen); 2gajzlat; 3 sıbatflagellato p.p. tepenflagellazione n. 1 tepenje; 2 gajzla(f.), (ted.)

flagello f. 1 sıba; 2 nasreca(calamita)flagrante (in) av. na fatu (friul.)flanella f. flanela (friul.)flautista m. flautıst (it.)flauto m. 1 piskalca; 2 flautoflebile a. tıhi (tıha)flebilmente av. potıhoflemma f. lenuostflemmatico a. 1 lıen; 2 namaran;3 zabjenflessibile, flessuoso a. kreujastflessione n. kreujanjeflettere v. 1 uleknıt, -ıt; 2 spregnıt;3 spregnovat, - uvat, -avat; 4kreujatflirt f. snubaflora f. florafloridamente av. cvetocfloridezza f. cvetuostflorido a. cvetocflosciamente av. spıljenofloscio a. 1 spıljen; 2 fofastfluente a. tekocfluidezza, fluidita f. tekocnostfluido a. tekocfluire v. 1 tec (tecen), (ve-); 2zurıet (po-)flusso m. 1 prelijava; 2 flus (friul.)fluttuamento n. pingulanjefluttuare v. pingulıetfocaccia f. fujaca (friul.); 2pu(o)gaca, 3 pınca (queste ultimedue con farina di mais, sorbo osegala)focolare m. 1 ognjısce (il luogo delfuoco); 2 kot, zakot (la parte attornoal focolare); 3 fogolar (friul.)focosamente av. ohnjenofocoso a. ognjenfodera f. 1 flodra, 2 fodera (friul.)foderare v. 1 oflodrat; 2 foderat; 3podklast (podkladen)foderato p.p. oflodran, foderan

Page 187: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

186 Nino Spehonja, Associazione Lintver

foga f. naglostfoggia f. modafoggiare v. zrunatfoglia f. pera(o) (plur: perje(a));(tremare come una foglia = se trestku spıca)fogliame (per lettiera) f. stejafoglie secche n. lıstje, lıscefoglio m. 1 foljo; 2 karta ()it.fogna f. fonja (it.)fognatura f. fonjaturafoiba f. roupa, rupafolata m. opıhfolgorare, folgoreggiare v. 1trıesint -nit (arz- do- od- par- po-pre- u- ve- za-), (trıesnen, trıesnu,trıesin o trıesinta); (trıesin zluodi tute = il diavolo ti fulmini ( =interiezione volgare)); 2 se buskatfolgorato p.p. trıesnjen (arz- do-od- par- po- pre- u- ve- za-)folgore m. 1 trıesk; 2 strıela; 3busk (lampo)folla m. folk (ted.)follare v. 1 muskat; 2 pestatgrozdje (l’uva)folle a. 1 nauman; 2 ceudan,ceudana; 3 ceudanastfolleggiamento n. obnorıenjefolleggiare v. 1 obnorıet; 2obnorevatfollemente av. 1 obnorjeno; 2naumnofolletto m. 1 skrakiac; 2 skrat(bambini morti prima della nascita)follia f. naumnostfoltamente av. gostuofoltezza f. gostobafolto a. gost (nel folto della notte =u velıki tamıa)fomentare v. 1 podzigat; 2podziguvat, -ovat, -avat; 3podpihat, -uvat, -avat, -ovatfomentazione, fomento n.

podpihanje, podpihovanjefondaccio f. goscafondamenta f. fonda sing.fondare v. ustanovıtfondello m. rıtfondere (unire) v. zdruzıtfondere (sciogliere) v. tajt arz-fondersi v. se zdruzıtfondi del caffe m. fondaci(plurale)fondi di botti e damigiane f. 1gosca, 2 brozincafondina f. fondına (piatto)fondo a. hlabok, glabok (dar fondoal patrimonio = zaflınkat); (ted.)fondo n. 1 dno, dne (andare afondo = itı na dne); (sul fondo = tana dne); 2 dana (f.)fondo (luogo) m. kraj (in fondo =parkraj o nakoncu); (da capo afondo = od zacetka do konca)fondo (avanzi) m. fondac (friul.)fondo (terreno) m. grunt (ted.)fondo di ramaglia n. nıscefondo fatto di rami n. dnisce,znısce (nelle mede)fondovalle f. dolına (nel fondovalle= tu dolın)fontana n. 1 studenac; 2 fontanafonte f. 1 studenac; 2 sikalca(toponimo)foracchiare v. prederjatforacchiato p.p. predartforaggiare v. fuotrat (na- par- po-ve-), (ted.)foraggiato p.p. fuotran (na- par-po- ve-), (ted.)forame f. jamaforaggio m. fuotar (fuotra o anchefuotarja); (ted.)foramento n. vartanjeforaneo a. foranforania f. foranıjaforare v. 1 vartat (pre-, z-); 2

Page 188: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 187

drıe(a)t (pre-, z-), (deren, dru, der/ derıta); 3 pretuc (battendo),(pretucen, pretuku); 4 preıest(rodendo); (preıen, preıedu, prejej /prejejta); (forare col fucile =prestelıt)forato p.p. 1 vartan (od- po- pre-z-); 2 tucen (od- po- pre- z-); 3preıeden (mangiato fuori per fuori)foratura n. vartanje (pre-, z-)forbicina f. strıja (insetto)forbici f. skarje (plurale); (tagliarela lana alle pecore = strıht (strızen)uce)forbicine f. skarice (plurale)forbire v. 1 brısat (o-, po-, z-); 2ceditforbito p.p. 1 zbrısan; 2 ocejenforbito a. cıstforbitamente av. cıstoforbitezza f. cıstostforchetta f. 1 vılca; 2 forketa,farketaforche f. vıle (plurale)forcina f. 1 farketa; 2 vılca; 3scipalcaforcone f. plur. vıleforesta m. host, gost (hosta)forestale a. hostniforestiero m. forest (friul.)forfora n. plur. luskajeforforoso a. luskastforma f. 1 oblıeka; 2 podoba ; 3forma (una forma di formaggio =na forma sıera)forma per le scarpe n. kopıtoforma piana a. fletastformaggio m. ser (sıera); (fare ilformaggio = sıert)formaio m. kopıtar (anchesoprannome)formare v. 1 format (it.); 2podıelat, udıelat; 3 podjelovatformarsi v. se napravt

formato p.p. udıelanformato f. podobaformazione m. formacjonformella f. madonela (friul.)formella del forno f. bandaformentone m. sıerak (sıerka)formica f. formikaformica f. mrujaformica rossa f. ruscaformicaio n. mruısceformicolamento n. mramolıenjeformicolare v. mramolıet (z-) (mejzmramolıela noga = mi si einformicolata la gamba)formicolii da freddo f. plur. cıuke(ıman cıuke tu rokah = ho le manigelate, ho il formicolio nelle mani)formicolio n. mramolıenjeformidabile a. strasan (strasna)formidabilmente av. strasnuoformosita f. lepota, lepotıjaformoso a. lıe(a)pformula f. formula (it.)fornace f. fornazja, farnazja(toponimo)fornaia f. pekarıcafornaio m. 1 pankor (pankorja),(friul.); 2 pek, pekar; 3 kruharfornello m. 1 fornel (friul.); 2sporget, sparget, spurget (ted.)fornimento n. prevıdenjefornire v. 1 prevıdet; 2 preskarbıetfornito p.p. 1 prevıden; 2preskarbjenfornitura f. 1 prevıdenje; 2preskarbaforno f. 1 foran (forna),(toponimo); 2 pec (velike pecı ovelıke pec = grandi forni)foro m. 1 stor (nel ceppo o neltronco); (stora o stora); 2 jamaforra f. hlabocına (toponimo)forse av. 1 lohın, lohınj, lohnı; 2morebıt; 3 kujsa (friul.); 4 pas, pasıl

Page 189: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

188 Nino Spehonja, Associazione Lintver

forsennatamente av. znorjenoforsennatezza n. znorıenjeforsennato a. znorjenforte a. mocan (mocna); (filoforte= filofort); (una febbre forte = natresika vesoka); (un dolore forte =no mocno bolıenje); (un forteguadagno = an velık zasluzek);(cantare forte = pıet vesoko)forte av. mocnuofortemente av. 1 zlo; 2 mocnuofortezza, fortitudine f. 1 muoc; 2stanovıtnostfortificare v. 1 omocnıet; 2 utardıtfortino m. fortın (it.)fortuitamente av. parkas (friul.)fortuna f. 1 sreca; 2 prevıdenje(n.); (per fortuna = parsrec; (chefortuna = kaka sreca)); (beni difortuna = premozıenje)fortuna! av. srecno (saluto)fortunale m. potuopfortunatamente av. 1 parsrec; 2srecnofortunato a. srecan (srecna)foruncolo m. scıerjovac(scıerjovca)forza f. muo(a)c (mocı); (nuoc imasuojo muoc = la notte ha il suopotere); (cerca di farti forza = gledbıt mocan); (per forza = nıa kaka);(a tutta forza = na uso muoc); (perforza di... = s pomoco+gen.)forzamento f. sılaforzare v. sılt (do- na- par- u- ve-za-), (sılen, sılu, sıl / sılta); 2znudit, znud; 3 upenjat (upenjan,upenju, upenji / upenjita); 4 sforcat(it.)forzatamente av. sılnoforzato p.p. sılen, sıljen, sıjen (do-na- par- u- ve- za-), (sıljena)forzatura f. parsılaforzuto f. gınja

foscamente av. tamnuofoschia f. tamavostfosco a. 1 tamen; 2 mracen; 3maglen (nuvoloso)fossa f. 1 jama; 2 grob (cimiteriale)fossato, fosso f. 1 fuosa; 2 jama; 3kuneta (della strada); 4 rupafotocomposizione m.fotokompozicjonfotografare v. fotografat -ovat-avat- uvat (fotografujen,fotografavu, fotografav / fotografavta/ fotografajta)fotografia f. fotografıjafotografo m. fotograffra prep. 1 med (+acc. e strum.);(fra me e me = med sabo); 2 za (+loc. o strum.)(tra poco = za malocajta); (tra un mese = za anmıesac)fra (locativo) prep. 1 u; 2 med(mednam = fra di noi, medsabo =fra di se, ecc.)fra (temporale) prep. carmit(+acc.);(carmit tri ure = fra treore)fra due giorni locuz. za dva dnıfra poco av. za malo cajtafra qualche giorno locuz. zakajsan danfra se locuz. sam med sabo (samamed sabo)fra un anno locuz. za no lıetofra un mese locuz. za an mıesacfracassamento, fracassatura n. 1arzbivanje; 2 kresanjefracassare v. 1 zasut; 2 arznest; 3arzbivat; 4 arzburit; 5 kresat,skresat; 6 arzdrıet; 7 hrestat; 8rausat; 9 arzderjat; 10 stuc (ar-,ra-) (stucen, stuku, stuc / stucıta)fracassato p.p. 1 arstucen; 2 arsut,zasut, razsut ; 3 arzburen; 4arzdart; 5 odtrjesketan; 6

Page 190: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 189

pohrestan; 7 rastucen; 8 rasutfracasso n. 1 kresanje; 2 rapotanje;3 rausanjefracassone m. arzbivavacfracido, a. 1 gnjıu (gnjıla); 2strohneu (strohnıela)fradicio a. 1 mokar; 2 gnjıufradiciume f. gnjilınafragile a. sibak (sibka)fragilita f. sibkuostfragilmente av. sibkuofragola f. 1 jaguca; 2 jagodafragore n. 1 hrescanje; 2rapotanje; 3 odtriesketanjefragrante a. disocfragranza f. disavafraintendere v. slav(b)o zastopıtfrainteso p.p. slavozastopjenframmentare v. drobıt (drobın)frammento f. 1 skuja; 2 drobısceframmescolare, frammischiarev. 1 zmesat; 2 zmesuvatframmettere v. poluozt (polozen)frammezzo prep. 1 mıez; 2 med(+ acc. o strum.)frammischiare v. zamesatframmisto p.p. zmıesanfrana f. 1 meja; 2 mlısca; 3melısce; 4 plaz (plurale: plazı oplazuovi); (tutti toponimi)franare (impersonale) v. 1 semelıt; 2 se plazıt (plazıt darva =scivolare la legna nella frana); 3 semajt (se maje, sej majlo)franato p.p. plazjen (po- s- u- ve-)francamente av. 1 odparto; 2odkrıto(sarcno)francescano a. franceskanfrancese a. francuz (franzuza)franchezza f. odkritosarcnostFrancia f. Francijafranco (dei Franchi) a. francuzfranco (libero) a. fraj (frajna),(ted.)

franco (sincero) a. 1 resnıcan; 2sincer ()it.franco (moneta) m. frank (brezfranka = senza soldi)francobollo f. 1 marka; 2frankobolfrancolino m. jereb (toponimo)frangente f. stıskafrangere v. lomıt (po-, pre, z-)frangia f. frangafrangibilita, frangimento f.prelomıtufranoso a. melıtastfranto a. prelomjenfrantoio m. turkil (turkılna)frantumare v. 1 zaceferjat; 2zmastıt; 3 astuc (astucen, astuku,astuc / astucıta); 4 astukat arz ; 5strepat (sbattere); 6 udrobıt(spezzettare in un recipiente)frantumato p.p. 1 zaceferjan; 2zmastjen; 3 arznesen; 4 astucen; 5arsıecen (tagliuzzato); 6odtrıesketanfrantumazione n. drobıenje,drobenjefrantumi m. plur. razbıtkifrapporre v. 1 utaknıt; 2 poluozt(mıes) (polozen, poluozu, poloz /polozıta); 3 postavitfrapposto p.p. 1 utaknjen; 2polozen; 3 postaujenfrasca f. fraska (luogo di vendita);2 frasca (ramo), (friul.)frase n. dıenje (dal pres. di dejat:dıen)frassino m. jisen, isenfrastagliamento n. cıcanjefrastagliare v. 1 cicat; 2 zrıezatfrastaglio f. zarıezafrastornare v. ogulıtfrastornato p.p. 1 zgubjen; 2oguljen, vetuljenfrastuono m. (velık) boj

Page 191: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

190 Nino Spehonja, Associazione Lintver

frate m. fratfratellanza, fraternita n.bratustvofratello m. brat (bratra)fraterno a. 1 bratru (-ova); 2bratskifrattanto, nel frattempo cong. 1tıst cajt; 2 medku; 3 medtem; 4intant (friul.)frattura m lom, odlom, zlomfratturare v. zlomıt, odlomıt,prelomıtfraudare v. 1 gajufat (o- po- ve-z-); 2 ciganıt (o- po- ve-za-); 3obindulatfrazionare v. 1 partıt; 2 divıdit; 3odlomıtfrazionamento n. partıenjefrazione m. 1 part; 2 konac o vas(paese);fraudatore m. 1 galjuf; 2 ciganfraudolentemente av. galjufnofraudolento a. galjuffraudolenza f. 1 galjufıja; 2ciganıjafreccia f. frecafreddamente av. 1 saruovo; 2marzlofreddare v. 1 pocuhat; 2 marzlıet(marzlın); 3 ubıt (uccidere)freddezza f. 1 marzluota; 2zmarzava; 3 zmarzlocafreddo a. marzu (marzla)freddo m. 1 mraz (mraza); 2marzlofreddolio f. mrascalcafreddoloso a. marzlıu (z-),(marzlıva)fregamento n. frıganjefregare (grattare) v. 1 frıgat; 2stargatfregare (imbrogliare) v. 1 nafrıgat;2 oplojat (volgare); (sme oplojala =mi hai fregato)

fregare (rubare) v. vespukat,vespuknit (vespuknen, vespuknu,vespukni / vespuknıta)fregarsene (infischiarsi) v.nabrıgat (me ne inifischio = me nanıc brıga)fregata, fregatura (imbroglio) n.nafrıganjefregato (imbrogliato) p.p. 1nafrıgan; 2 oplojan (volgare)fregato (rubato) p.p. 1 vespuknjen;2 nafrıganfregola f. 1 poja; 2 poj (m.)fremere v. 1 tufat (tufat od jeze =fremere di rabbia); 2 se strest(rabbrividire)fremito n. tufanjefrenare v. 1 spalıt (par- po- ve-za-), (spalen, spalu, spal / spalıta);2 zlajfat (po- ve- za-), (ted.); 3frenat (par- po- za-); 4 ubruzdat(figurativo = mettere la briglia);(frenare le lacrime = se zadarzat)frenarsi v. se postenıtfrenato p.p. 1 spaljen (par- po- ve-za-); 2 frenan (par- po- za-); 3zlajfan (po- ve- za-), (ted.)frenata, frenatura n. spalıenjefrenesia n. obnorıenjefreno m. 1 fren, freno; 2 spalılo(n.); 3 zlajf (ted.)frequentare v. 1 hodıt (frequentarela scuola = hodıt u suolo); 2obiskovat, -uvat (visitare)frequente a. gostfrequentemente, di frequenteav. pogostu, pogostomafrequenza n. ponauljanjefrescamente av. hladnuofreschezza m. 1 hlad (od gladu); 2hladnostfresco a. 1 frezak (frezka); 2hladak (hladka); 3 hladan (hladna);(di fresco = pred kratkin)

Page 192: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 191

fresco av. 1 fresko; (it.) 2hladnuo(a) (sta fresco = bıas sesolıt); (adesso sto fresco = sa mejnamazalo)fresco m. hlad (hlada)frescura m. hlad (hlada)fretta f. 1 sıla (la fretta spezza leruote = sıla kola lom); 2 nagla; 3naglost; 4 hitıenje (po-), (n.); (infretta = naglo, po sıl); (avere fretta= se mudıt; ho fretta = me semudı); (fare in fretta = hitıet);(dare fretta = sılt (sılen))frettolosamente av. 1 naglo; 2hıtro; 3 po sılfrettoloso a. sıle(a)n (sılna)friabile a. mejastfriabilita n. droblıvostfrico f. frıka, frıko (m.)friggere v. cvrıe(a)t (do- na- o-par- po- pre- ve- za-), (cvren, cvru ocvreu, cvri / cvrıta); 2 cvarkat; (vaa farti friggere = bıas se solıt)frigidezza m. mrazfrigidita f. zmarzavafrigido a. zmarzu (zmarzla)frignare v. cmıkat (po- ve-)frignone m. cvılezfrigorifero m. frigo, frigorıferfringuello m. scınk, scınkovac(scinkovca); (il fringuello canta =scinkovac zorna)frinire v. 1 zornat (friul.); 2scargolıe(a)t (scargolın oscargolejen, scargolıu / scargoleu)frittata f. 1 cvarca, cvarcja; 2frataja, fartaja (friul.)frittella f. 1 frıtula friul.; 2 kolac(friul.)fritto p.p. cvart (o- par- po- pre-ve-); 2 cvarkan (par- po- pre- ve-za-)frittura n. cvrıenjefriulana f. lahnja

friulano a. laskifriulano m. lahFriuli n. Laskefrivolo a. invar. po luhtufrizionare v. 1 omanit (omanen,omanu, oman / omanıta); 2 sujatfrizionato p.p. omanjenfrodare v. 1 nafrıgat; 2 gajufat; 3napoıt (figurativo); (napoın, napoju,napoj / napoıta); 4 oplojatfrodato p.p. napojenfrodatore m. 1 galjuf; 2 imbrojon(friul.)frode n. 1 gajufıja; 2 gajufanjefrollamento, frollatura n.mecıenjefrollare v. mecıt (o-, po-)frollo p.p. omecenfromba f. fjondafronda m. 1 veja; 2 fronda, frasca(friul.)frondoso a. vejastfrontalmente av. sprıet, tasprıetfronte f. 1 cela; 2 celo (n.); (afronte scoperta = brez strahu); (afronte, di fronte = sprıet, tasprıet)fronteggiare v. stat pruotfrontiera f. 1 meja; 2 konfın(friul.)frosone m. slesak, lesak (leska)frotta m. 1 folk; 2 judje (plur.); 3bandafrottola f. kuantafrottolare v. kuantatfrottolone m. kuantarfrugale a. malopıtanfrugare v. fifat (do- na- o- par- po-pre- ve- za-)frugata, frugamento n. fifanjefrugato p.p. pofıfanfrugatore m. fifavac (f.: fifauka)frugolo (bambino vivace) m. skratfruibile a. uzıtan (-tna)fruire v. 1 uzıt; 2 uzivat

Page 193: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

192 Nino Spehonja, Associazione Lintver

fruizione n. uzivanjefrullare (agitare col frullino) v.trepat (po-)frullare (di uccelli) v. flafotatfrullatore f. trepalcafrullino f. trepalcafrullio n. flafotanjefrullo m. flafot (un frullo = an nıc)frumento f. 1 usenıca; 2 zıtafrusciare v. sumıet (do- na- o- par-po- pre- ve- za-), (sumın o sumejen,sumeu, sumı / sumıta)fruscio m. 1 sum (suma), 2sumıenje (n.)frusta f. 1 skorja (friul.); 2 suarkafrustare v. 1 suarkat (imperf.); 2skorjat; 3 suarkint -nit (perf.),(suarknen, suarknu, suarkin /suarkinta); 4 suıgat, suıgint -nit(tutti anche: na- o- par- po- pre- ve-za-)frustata m. suarkfrustatura n. suarkanjefrustato p.p. 1 suorkan; 2 suıgnjen;3 suıgan; 4 skorjan (tutti anche: na-o- po- ve- za-)frusto p.p. ponucanfrustrare v. unıcatfrustrazione n. unıcanjefrutice m. garım (garma)frutta n. 1 sadje; 2 poma (f.)fruttare v. 1 frugat (dal latino); 2rındit; 3 frutatfrutteto m. ronk (friul.)fruttificare v. 1 frugat; 2 pardıelatfruttificazione n. frugafruttivendola f. rivindıkula (friul.)frutto m. 1 sad (sada o sadu; plur.sadje, gen. plur.: sadja); 2 fruga(dal latino)fruttuoso a. frugovıtan (-tna)fu a. rencega (da ”renik”); (algenitivo anche il nome: fu Pietro =rencega Petra

fucilare v. ustrelıtfucilata m. strıeu (strıela)fucilazione f. ustrelıtu, ustrelıtva(ustrelıtve)fucile f. pusafucina f. 1 fuzina (friul.); 2kovacıjafuga m. 1 utıek (darsi alla fuga =utec); 2 fugafugare v. 1 zapodıt; 2 zagnat(zezenen)fuggire v. 1 utec (utecen, utıekan,utıeku, utıek / utıekta); 2 utıekat; 3se skadıet, se skadıt (skadın, skadıu)fulcro n. stazefulgente, fulgido a. bliskocfulgere v. se lascıe(a)tfulgidamente av. bliscocofulgido a. bliscocfulgore, fulgidezza f. svetlobafuliggine f. 1 saje (plurale); 2kad(l)ıscefuligginoso a. 1 sajast, sajau(sajava); 2 osajen (-ena)fulminare v. trıesnit -int (arz- do-na- o- par- po- pre- ve- za-),(trıesnen, trıesnu, trıesni /trıesnita)fulminato p.p. trıesnjen (arz- do-na- o- par- po- pre- ve- za-)fulminazione n. trıeskanjefulmine f. 1 strıela; 2 buskfulmineo a. trıeskou (trıeskova)fulminio n. bliskanjefulvo a. rusfumaiolo f. napa (friul.)fumante a. kaduc, kadocfumare (impersonale) v. se kadıet,se kadıt (se kadı, sej kadıelo)fumare v. 1 fajfat (po-) (ted.); 2kadıet, kadıt (po-), (kadın, kadıu,kadı o kad / kadıta); (fumare dicollera = gorıet od jeze)fumata n. faifanje

Page 194: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 193

fumato (la sigaretta) p.p. fajfan(po-) (ted.)fumato p.p. kadjen, kajen (po-)fumatore m. 1 kadıe(a)vac; 2fajfovacfumatore di pipa m. fajfovacfumera f. kaja (o-)fumigare v. okadıtfumigazione n. okaıenjefumo m. 1 kadız (kadıza); 2 kad(kadu); (mandare in fumo = unıcat)fumoso p.p. ukadjen, ukajen,zakajenfune f. varcafunebre a. 1 martvaski; 2 zalostan(triste)funerale m. 1 funeral (funeralja);2 pogrebfunestamente av. zalostnofunestare v. zalvatfunesto a. zalostan (-tna)fungaiolo m. gobar (gobarja)fungere v. dıelat (za...)fungo f. gobafunivia f. funivıjafunzionare v. opravitfunzione n. opravılofunzione religiosa f. andoht(andohti), (ted.)fuochi m. ognjıfuoco m. ogınj (ognja); (fare fuoco= kurıt, kurt); (alimentare ikl fuoco= potikat, potaknıt); (fare moltofuoco = fuzinat); (di fuoco =ognjen); (pigliar fuoco = se parzgat,se parnet); (troppa carne al fuoco =prevıc za ankrat); (soffiare sul fuoco= pihat gor na ogınj); (stareaccanto al fuoco = stat par ognju);(fuoco all’aperto (falo) = krıa(e)s);(un fuoco d’inferno = zluodju ogınj);(essere pieno di fuoco = bıt ognjen);(far fuoco = ustrelıt ( = sparare);(pigliar fuoco = se parzgat))

fuorche cong. 1 manj; 2 samuo...ne (es.: tutti fuorche lei = usısamuo ona ne)fuori (di fuori) prep. av. 1 odzuna,zun, zuna; 2 uon tan uo(a)ne, uone,tauone (stato in luogo)fuori prep. uon (andare fuori daigangheri = itı uonz pamet) (moto aluogo)fuori prep. od, od zuna (moto daluogo)fuori dal prep. uos(z), uonz(s)(complemento di materia)fuori di prep. uoz (uoz vas(ı) =fuori del paese)fuori e dentro av. uon an notfuori mano p.p. odrocenfuori per fuori av. uon an uonfuori per prep. uon pofuori = venir fuori v. se resıt (serıesen)fuorilegge m. bandıt (friul.)fuorviare v. zapejat (zapejen,zapeju, zapej / zapejajta)fuorviato p.p. zapejenfurbacchione m. mostacınfurbastro a. furbac (friul.)furbescamente av. 1 furbaco; 2kustno (ted.)furbesco a. furbastfurberia m. 1 kust, kustnost (f.)(ted.); 2 furberıja f.furbizia m. 1 kust (ted.); 2furberıja f.; 3 modruostfurbo a. 1 furbac, furbast; 2kustan (o-) (-tna); (ted.)furente a. arzjezanfurfante m. malandrın (friul.)furibondo a. arzjezenfurioso a. arskacen (arskacna)furiosamente av. 1 arzjezno; 2arzkacenofuria f. 1 furja (andare su tutte lefurie = se zajest (se zajezen)); 2

Page 195: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

194 Nino Spehonja, Associazione Lintver

naglostfurore f. 1 futar (friul.); 2arzjeznostfurtivamente av. skrıusnofurtivo a. skrıusan (skrıusna)furto f. 1 kradba; 2 tatvinafusa (fare le) v. prest (macka prede= il gatto fa le fusa)fuscello f. 1 slamca; 2 travıcafusibile a. tajenfusibilita, fusione f. tajnostfuso p.p. arztajenfuso f. spuoja

fustagno m. fustanjfustigare v. flıskat (na- o- po-)fustigato p.p. flıskan, fluskan (na-o- po-)fustigazione n. flıskanjefusto n. deblofutile p.p. nemaran (nemarana)futilita n. nemaranjefuturo a. parhodnifuturo f. parhodnostfuturo(avanti) a. naprej(naprejega)futuro (in futuro) av. zanaprej

G

gabbamento f. gajufıjagabbamondo m. galjufgabbacristiani, gabbaminchionim. gajufavacgabbana, gabbano m. 1 suknja; 2plascgabbare v. 1 ciganıt (na- o- po- ve-za-); 2 gajufatgabbato a. 1 sciganjen, ociganjen;2 gajufangabbia f. stıja (friul.)gabbia per conigli m. zesnjakgabbo f. spodıela (farsi gabbo di...= se spodıelat + dat.)gabella m. dacgabelliere m. dacjar (dacjarja)gabinetto m. 1 gabinet; 2 kagador(kagadorja); (cesso); 3 srjedunjakgaffe f. norcarıjagagliardetto m. galjardet (friul.)gagliardia f. zivuostgagliardamente av. mocnuogagliardia f. mocnuostgagliardo a. 1 mocan; 2 zıu (zıva)gaglio f. torıca

gaglioffaggine f. bedarıjagaglioffamente av. bedastogaglioffo a. 1 bedast; 2 galjufgaglioffo m. gajufavac o gajufantar(f. gajufauka)gagnolare v. 1 kuskat: 2 cvilıtgagnolio n. 1 kuskanje; 2 cvilıenjegaiamente av. veselogaiezza n. vesejegaio a. veseu (vesela)gala (striscia increspata di trina) f.1 gala; 2 trak (m.); (abito di gala =goduova oblıeka)galante a. nalıspangalantemente av. galantvogalanteria f. galantnostgalantuomo m. postenjakgalera f. galejagalla (a) av. na varhugalleggiamento n. plavanjegalleggiare v. 1 plavat; 2 stat navarh(u)galleria f. galerıjagalletta f. galeta (friul.)galletti m. petelıncici (plurale)

Page 196: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 195

galletto m. kekacgallina f. 1 kakuosa; 2 pula (pule,pule! = richiamo alle galline)gallinaccio (fungo) f. 1 farlınka(ted.); 2 petelıncic, 3 lesıcagallinaceo a. kakosigallinaio m. kakosnjakgallinella f. 1 keka, kekca; 2 cıbcagallinello m. kekacgallo m. petelıngalloria n. 1 uriskanje; 2 uekanjegambacce f. krace (plurale); (losdol toje krace = metti giu le tuegambe)gamba f. noga (andare a gambelevate = zgarmıet); (darsela agambe = utec, utıekat)gambero m. rakgambetta f. nozıcagambo m. 1 rep; 2 steblo (di fiore)ganascia f. skranjaganascia (ceffone) m. klafutgancetto m. rempıngancio f. kjukagancio (da cintura) m. rempın (perappendere strumenti di lavoro comela roncola o il portacote), (friul.)ganghero m. kanker (friul.)gara f. garagarage m. garazgarantire v. 1 obecat; 2 obecovat-avat -uvat ; 3 prıcatgarantito p.p. obecangaranzia n. 1 prıcanje; 2 upanje(upanja)garbare v. 1 dopast (dopaden); 2dopadatgarbato a. karjancastgarbo f. karjanca (friul.)garbugliare v. krotıtgarbuglio f. krotıcagareggiare v. 1 se magat; 2 se lovıtgarofano f. 1 karnada; 2 nahulgarrimento m. zornanje (degli

uccelli)garrire (degli uccelli) v. zornat(friul.)garza f. garzagas m. gasgasarsi v. se napenjatgasato p.p. napetgassosa f. gazozagatta f. 1 macka; 2 tujagattabuia m. parazongattesco a. 1 mackin; 2 tujingattice f. plur. 1 maleke; 2 tujcegattina f. tujcicagattino m. tujcacgatto m. macak, mace (n.)(maschio); (sono come cane e gatto= so ku pas an macka)gattoni av. kobacegaudente m. vesejakgaudio n. vesejegaudioso a. veseu (vesela)gavazzare v. lumpatgavazzo, gavazzamento n.lumpanjegavetta f. gaveta (friul.)gazza f. 1 sraka; 2 kekagazzarra m. 1 boj; 2 bakan (friul.)gazzettino m. gazetın (friul.)geenna m. paku (pakla)gelabile a. zmarzlıu (zmarzlıva)gelaia f. 1 zmarzava; 2 zmarzlınagelamento, gelata n. 1zmarzıenje, zmarznjıenje; 2zmarzovanjegelare v. 1 marzint -nit (z- za-),(marznen, marznu, marzin /marzinta); 2 ledıet, ledıt (po- za-),(ledın, ledıu, ledı / ledıta); 3 carknit-int (po- ve- z- za-), (carknen,carknu, carkni / carknita); 4zmarzovat, -uvat, -avat; 5zmarznjovat (zmarznjujen,zmarznjuvu, zmarznjuvi /zmarznjuvajta); 6 zebst

Page 197: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

196 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(impersonale), (ho i piedi gelati =me zebe), (zebe, je zeblo)gelato a. 1 ledjen (z- za-); 2carknjen (arz- z- za-); 3 marznjen(z- za-)gelato (il dolce) m. gelat, gelato ()gelido a. zmarzavastgeloni f. poleca (friul.)gelosamente av. nevozlıvogelosia n. nevozlıvostgeloso a. nevozlıu (nevozlıva)gelo f. 1 led; 2 zmarzlına; 3zmarzava; 4 zmarzau (m.)gelso m. molar, mular, malar(molarja); (friul.)gemello m. bliznıcgemere v. 1 jekat, jecat, ; (po- ve-za-), (jecen, jeku, jec / jecajta); 2jecıt (jecın, jeku) 3 jomanekat; 4stokat (po- pre- za-); 5 cımlat (po-pre- za-); 6 jomanekint -nit(jomaneknen, jomaneknu,jomanekin / jomanekinta)gemito m. 1 jek; 2 jomanek; 3stok; 4 jecanje (n.); 5 jomanekanje(n.)gemma f. 1 pop; 2 popujagemmare v. spoganjatgemmato p.p. spoganjangendarme m. karabinıergenerale m. general (g dolce); (ingenerale = potinvelıcin)generalmente av. navadno, ponavadgenerare v. rodıt (po-)generare (di animali) v. stuort(storen, stuoru, stor / storıta)generato p.p. porodjen, porojengeneratore m. porodıtel (-lja)generatrice f. porodnıcagenerazione m. 1 rod (roda); 2rodıtu (f.)genere f. sorta (di ogni genere =usake sorte); (in genere = skor

nımar o po navad)genere (stirpe) m. rod (genereumano = clovıeski rod)genero m. zetgenerosamente av. raduogenerosita f. radodarnostgeneroso a. 1 radodare(a)n(radodarna); 2 generozastgenetliaco m. rojstni dangengiva n. deslogengive n. desla (ıman opahnjenedesla = ho le gengive infiammate)genıa f. sorta (usıeh sort o usakesort o use sort = di ogni sorta, diogni specie, genia), (offensivo seaccompagnato dal soprannome difamiglia o di paese: ofjanska sorta= genia di Pegliano))geniale a. 1 kustan (-tna); 2 genialgenio m. genjo (andare a genio =dopast); (avere genio = bıt kustan)genitale femminile f. 1 pıcka; 2pızda; 3 fıgagenitale maschile f. posoda ( =strumento); kurac (kurca);(quest’ultimo molto volgare)genitali f. moda (triviale); (modakastronove = cosa ti importa! =genitali del montone: rispostatriviale))genitore m. porodnıkgenitori m. starsigenitrice f. porodnıcagenitura f. 1 rodıtu; 2 porod (m.)gennaio m. zenar (zenarja); (friul.)genovese a. genovesgentaglia f. marmaja (friul.)gente m. 1 judje, ljudje((l)judı),(solo plurale); 2 folk (jepuno folka = c’e molta gente);(molta gente = (z)druma) (ted.)gente (molta) f. (z)drumagentilezza f. dobruotagentile a. 1 pajuden (dna); 2

Page 198: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 197

jubeznıu (jubeznıva)gentilmente av. jubeznıvogenuflessione m. 1 poklek; 2parklongenuflesso p.p. pokleknjengenuflettersi v. poklekint, -nitgenuinamente av. pravo, na pravogenuinita f. pravıcnostgenuino a. 1 prav (prava); 2domacgenziana (lutea) m. ka(r)sutnjakgeografia f. geografıjageranio m. kanelon (friul.)gergo n. guarıenjegeriatria f. gerjatrıja (it.)gerla m. kos, kosa (f.)Germania f. Nemcıjagermanico a. nıemskigermanico m. nıemacgermanica f. nıemkagerme n. sıenjegerminare v. lıest (lıezen)germinato a. lıezengermogliamento n. spoganjanjegermogliare v. 1 gnat, (spo-),(zenen, gnu, zen / zenıta); 2 gonıt(gonen, gnu, gon, gonıta); 3spoganjat (spoganjan, spoganju,spoganj / spognajta); 3 lıe(a)st(ve-), (lıezen, lıezu, lıes / lıesta); 4vedajat (imperf.); 5 vedat (perf.)germogliato a. 1 spognan; 2 lıezen(ve-)germoglio m. rasc (pod-) (rasca)gesso f. 1 krajda; 2 ges (g dolce)gesta n. plur. dıelagesticolare v. 1 muhat (muhan,muhu, muh / muhta o muhajta); (kimuhas tarkaj = cosa gesticolitanto); 2 mıgat; 3 maha(o)tat (o-po- ve- za-),gesticolazione n. 1 mıganje; 2mahatanjegestire v. 1 mıgat; 2 mahat ; 3

pejat naprej (amministrare)gesto m. mıg (fare un gesto =mıgnit)Gesu m. Jezusgesuita m. gezuıtgettare v. 1 vrıec, vrec, varzit(varzen, vargu, varz / varzıta); 2metat (po-)gettare (scaraventare) v. zabrusıt(zabrusen, zabrusu, zabrus /zabrusıta)gettare alla rinfusa v. premetatgettare giu v. podrıetgettare intorno v. ometatgettare le foglie v. 1 spoganjat; 2spognat (spozenen, spognu)gettare sotto sopra v. 1arzmetat; 2 arzbrusıt (arsbrusen,arzbrusu, arzbrus / arzbrus(ı)ta)gettare via in malo modo v.razvrec (razvarzen, razvargu,razvarz / razvarzıta)gettare via v. vrıec procgettare vicino v. parvrıec ();(parvarzen, parvargu, parvarz /parvarzta)gettarsi palle di neve v. se snehatgettata (nuovo germoglio) n. 1spognanje; 2 spoganjanjegettato p.p. varzen; 2 metangettato alla rinfusa p.p. zmetangettato fuori p.p. vemıetangettato intorno p.p. omıetangettato sopra p.p. navarzen (par-)gettato vicino p.p. dovarzengettito f. entrada (friul.)gherminella f. gajufıjaghermire v. 1 popast (popaden,popadu, popad / popadta); 2zagrabt, zagrabit (zagraben,zagrabu, zagrab / zagrabta); 3popaduvatghiacciaia f. zmarzavaghiacciare v. 1 ledıet, ledıt (arz-

Page 199: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

198 Nino Spehonja, Associazione Lintver

na- o- po- u- ve- za-), (ledın, ledıu,ledı / ledıta); 2 zmarznit, -int (perf.)ghiacciato p.p. 1 ledjen; 2marznjen (arz- na- o- po- u- ve- za-)ghiaccio m. led (leda o ledu);(ramponi per ghiaccio = krampezi),(ted.)ghiaia f. glerja, grelja (friul.)ghiaino m. glerınghiaione (grossa ghiaia) m. glerion(friul.)ghiaione m. plaz (plurale plazı oplazuovi), (toponimo)ghiaioso a. 1 glerjast; 2 glerju(-ova)ghianda m. zelod (zeloda)ghiandaia f. suo(a)ja (la ghiandaiacanta = suoja krele)ghiandola f. gjandolaghignare v. se zasmehovatghigno n. zasmehovanjeghiottamente av. goloznoghiotto a. golozast (friul.)ghirba f. koza (portar a casa laghirba = parnest damu kozo)ghiribizzi f. pl. muhe (lett. =mosche)ghirlanda f. girlanda (it.)ghiro m. puhghisa f. gızagia (temporale) av. 1 ze, ze prıat; 2ankrat (prima, in passato, untempo); (gia quando... = ze kar...);(a Rodda dicono: zea)gia int. sa (sa nıes sam; pac sa sansam = gia non sei solo; sı, invece,gia sono solo); (attenzione: sa =adesso)gia (affermativa) int. pac (gia lo so= pac vıan)gia (dichiarativa) cong. sagia (infatti) cong. sa, saj (sa namuores uekat = gia non devigridare!)

gia prima cong. ze prıetgiacca f. jopagiacche cong. zak, zuo(a)k, zakı, zauoj tega kigiacchetta m. 1 jopın; 2 jopıcgiaccone f. suknjagiacente v. lezocgiacenza m. depuozit (friul.)giacere v. 1 lezat (lezın); 2 seusafat (essere situato)giaciglio f. 1 leza; 2 kova (friul.)giacinto m. gacıntGiacomo m. Jakumgiaculatoria f. gakulatorja (it.)giallastro, gialliccio, giallognoloa. armenast, rumenastgialleggiare v. 1 armenıet(armenın); 2 rumenıet (rumenın)giallezza, giallore f. 1 armenost;2 rumenostgiallo a. 1 armen; 2 rumen(armena, rumena)giallo n. armeno (colore),(armenega)giammai av. 1 ankul, nikol, nikul;2 maj, maj vıc; 3 nase zıve dnı(giammai ho visto queste cose =muoje zıve dnı nıesan vidla (parlauna donna) tega)giardino m. 1 vart (varta); 2zardın (friul.)giarrettiera f. podvızagibbo, gibbosita f. gobagibboso a. gobastgiberna f. gibernagigante m. gigant (prima g dolce)gigantesco a. prevelıkgigliaceo a. lıljastgigli selvatici m. petelıncici(plurale)giglio f. lıljagile m. 1 jopın; 2 lajbic (ted.)ginepraio n. garmouje (toponimo)ginecologo m. ginekogul

Page 200: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 199

(ginekogulna)ginepro n. brıenje, brenje(acquavite di ginepro = brıenjovac)gingillarsi v. 1 norcinat; 2 zamujat(perdere tempo); 3 se kozinatgingillo f. norcıjagingillone m. norcinavacginnastica f. ginnastika (it.)ginocchiata f. cabada s kolıenanginocchio n. kolıe(a)no(inginocchiarsi = poklıknit, -int;(pokleknen)); (stare in ginocchio =klecat)ginocchioni av. 1 klece; 2 klecjocginocchi n. kolıana (plurale)giocando v. norcegiocare v. 1 norcinat (po- ve-); 2norcuvat (po- ve-); 3 igrat (po- ve-);(giocare a calcio = igrat di balon);(giocare a soldi = igrat za sude); 4norcinavat -uvat (po- ve-); 5 rıtat(po- ve-); 6 spılat (ted.)giocare (con cinque sassolini) v.petecatgiocare a birilli v. kigeratgiocare a bocce v. 1 balinat (po-);2 burelat (po-)giocare a tombola v. tombolatgiocata f. igragiocata (con cinque sassolini) f.petecagiocato p.p. norcinan; 2 igran; 3spılan (ted.)giocatore m. igrac, igravacgiocherellare v. ponorcuvatgiocattolo f. norcıjagiocherellona f. norcinauka(norcinauke)giocherellone m. norcinavac(norcinavca)gioco f. 1 igra; 2 norcıja; 3 igranje(n.); 4 zug m.gioco (luogo dove si gioca a bocce)m. zug ; (zuga)

gioco (dei cinque sassolini) f. plur.petecegiocoforza f. sıla (e giocoforza =j(e) trıeba)giocondamente av. veselogiocondita n. vesejegiocondo a. veseu (vesela)giocosamente av. smıesnogiocosita f. smıesnostgiocoso a. smıesangiogo m. jaram, jarem (jarma),(dei buoi)giogo per cavalli m. komatgioia n. 1 veseje; 2 veseluost (f.); 3raduostgioiosamente av. 1 veselo; 2zvestuo(a)gioioso a. 1 veseu (vesela); 2 zvestgioire v. 1 se gonobıt; 2 se veselıt;3 uzivatgiornale m. gornalgiornaliero a. usakdanjigiornalista m. gornalıstgiornalmente av. usakdangiornata f. zornada (friul.); (ingiornata = donas); (a giornata =nadan); (durante la giornata = cajttu dne); (andare a lavorare agiornata = itı na zornado)giorni m dnı, dnuovi, dnevi, (il piuusato e ”dnı”; il meno usato e”dnevi”)giorni fa av. pred kajsan dangiorno m. dan (dna o dneva);(attenzione: dan = giorno = ”a” unpo lunga; dan = uno = ”a” moltobreve; dan = dato = ”a” moltolunga); (un giorno = nıesan dan);(farsi giorno = se danıt); (l’altroieri= preduceranjin); (a giorni = nakratcin); (ai nostri giorni, al giornod’oggi = donasindan odonasnjidan); (giorno di festa =praznik); (da un giorno all’altro =

Page 201: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

200 Nino Spehonja, Associazione Lintver

od dnega dne do te druzega); (ilgiorno dopo = drug dan); (di giornoin giorno = od nega dne do tedruzega); (prima del giorno =prednen); (non fa ancora giorno =nıe(a) sele dan); (lavorare giorno enotte = dıelat nuoc an dan); (sulfare del giorno = kar se danı); (ungiorno va tutto bene, un giorno vatutto male = (d)an dan gre uselepuo an dobro o (d)an dan gre useuprıekama, (d)an dan se muoresfardamat za de puode use lepuo andobro)giorno anniversario f. oblıetincagiorno dopo giorno av. dan zadnen, dan za dne, dan za dnevangiorno e notte av. nuoc an dangiorno feriale a. dıelunikgiorno festivo m. praznikgiorno lavorativo m. dıelunikgiorno per giorno av. dan za dnegiostra f. gostra (it.)giovamento n. 1 uzdanje; 2nucanjegiovane a. mlad (mlada)giovane f. 1 mladenka; 2 mladıcagiovane m. 1 mladenc; 2 mlad(mladega)giovanotto m. mladencgiovare v. 1 pomat, pomagat; 2nucatgiovare (impersonale) v. uzdat (meuzda = mi giova)giovato p.p. uzdangiovedı m. cetartak (cetartka)giovenca f. inıcagioventu f. 1 mladına; 2 mladuostgioviale a. veseu (vesela)giovincello m. poberın, puoberingiovinezza f. mladuostgiramento di testa n. zmotıenjegirandola f. barlıeukagirare v. obarnıt (voltare)

girare v. zirat (percorrere)girare (svoltare) v. 1 karnıt (o-),(karnen, karnu, karnı o karın /karnıta); 2 obracatgirare v. barlıat (barlın, barleu);(me glava barlı o me se mot = migira la testa); (ti gira? = te semıesa o se mıesas)girare (girovagare) v. preziratgirarrosto m. menarost (friul.)girarsi v. se oglednıt -int (seoglednen, se oglednu, oglednıse -ınse/ oglednıtase)girarsi per guardare v.na-gledavat -uvat -ovat, (o- po-pre-), (nagledujen, nagleduvu,nagled / nagledta o nagledita)girasole m. girasol (friul.)girata f. ziradagirato (svoltato) p.p. okarnjengirato p.p. obarnjengirella f. cıdula (friul.)giro m. 1 zır (friul.); (essere su digiri = bıt zajezen); 2 prehod(prehoda); (toponimo)giro (in) av. oku, okuolegironzolare v. 1 ohajat (po-); 2lajhat (po-); 3 brusıt (brusen),(kode bruses = dove gironzoli );(brusıt ceudan = gironzolare avanvera); (brusıt ce an san =gironzolare qua e la)); 4 laufat(laufan, laufu, laufi / laufta); (ted.);5 gundrat; 6 spancıeratgironzolare v. bazjat (senza testa)gironzolare attorno v. brencatokuolegironzolato p.p. 1 pobazjan; 2polajhan; 3 polaufangirovaga f. povasnıcagirovagare v. 1 pohajat; 2bandrat, vandrat (bandran, bandru,bandri / bandrita); 3 gundrat(ted-); 4 zirat (pre-; friul.); 5 tonkat

Page 202: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 201

(tonkat okuole = girovagare); 6bruzıt okuolegirovago m. povasnjak; 2 pohajacgita f. gıta (it.)giu prep. dol (mandar giu =pozgrıet); (in giu, all’in giu =poglave); (giu di lı = dol tode); (sudi lı = gor tode), (piu giu = bujdol); (su e giu = gor an dol);(essere giu = bıt oklatjen); (tirar giubestemmie = klet za zluodja)giu da prep. dol z, dol pargiu da prep. s (con parole cheiniziano con: c, c, f, h, k, p, s, s, t.)giu da prep. z (con parole che NONiniziano con: c, c, f, h, k, p, s, s, t.)giu dentro av. dol not, dol notarka(dol not je bistro = in fondo allavalle e chiaro (sereno))giu di quella strada av. dol gredegiu nel prep. dol u (in luogostretto); (dol u jamo = giu nel buco)giu per prep. do po, dol po, do medgiu sul prep. dol na (in luogoaperto); (dol na puaje = giu nellacampagna)giu vicino a prep. dol par+loc.giubba m. jopagiubbetto, giubbino m. jopın,jopıcgiubbone f. stirjana (friul.)giubbotto m. gaketon (friul.)giubileo m. jubilejgiubilo m. veseje (grido di giubilo= urısk)giudeo m. judgiudicare v. sodıt, obsodıt (sodın,sodıu o sodu, sodi / sodıta)giudicato p.p. sojen (ob-), obsodjengiudicatore m. sodnıkgiudice m. sodnıkgiudizio f. sodba, sodbagiudizio (mentale) f. 1 pamet(pamet(i)); 2 umnost; 3 um (m.);

(con giudizio = pametno)giudiziosamente av. 1 pametno; 2parjudnogiudizio universale m. sodnji dan(sodnjega dne)giudizioso a. 1 posten (postena); 2pametan (-tna)giuggiola f. sladcarıja (dolce)giugno m. Junj (friul.)giulivamente av. veselogiulivo a. veseu (vesela)giumenta f. kobılagiunco f. bekagiunco f. tarta (torto per legarefasci di legna)giunco m. bekovac (bekovca); (dalquale si prelevavano le beke perlegare soprattutto le viti)giungere v. 1pridt (perf.), (prın,parsu,pridt / pridıta); 2 prıdit,prıdet (perf.), (prıden, parsu,prıd(i) / pridıta); 3 hajat (par- ve-s- za-); 4 rivat (giungere le mani =darzat gor roke)giungere (correndo) v. parletıet,parletatgiungere (rumorosamente con glizoccoli) v. vekospatgiungere a compimento v. sedovarsıtgiungere a maturazione v. 1zazdrıet (zazdrejen, zazdreu); 2zorıet (od- par- ve- za-), (zorın ozorejen, zoreu, zor / zorıta); 3zadrevatgiungere con fracasso v. verausatgiungere rumorosamente v.verapotatgiunta (cucitura) f. parspıkagiuntare v. 1 stult (par-); 2parspıkat ; 3 parsıt (parsıjen)giunto p.p. hajan (par- ve- s- za-)giunzione n. parspıkanjegiuramento f. parsega, parsıega

Page 203: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

202 Nino Spehonja, Associazione Lintver

giurare v. 1 par-segt, parsegat,parsıegat (za-), (parsezen, parsegu,parseg / parsegta); 2 se prekunt, seprekunit, se preklet (se prekunen, seprekunu / se prekunla, prekunise oprekunse / prekunitase oprekuntase); 3 se preklet (seprekunen, se prekleu, prekunse /prekuntase) 3 zataıtgiurato p.p. 1 parsezen (za-); 2zatajengiustamente av. glıh (ted.)giustamente (del tutto) av. pru anpru, pru za prugiustezza f. pravılnostgiustificare v. veguarjatgiustificarsi v. se prıcatgiustificato p.p. veguarjangiustificazione n. 1 veguarjanje; 2prıcanjegiustizia f. 1 resnıca; 2 pravıca; 3pravıcnost:giusto a. 1 glıh (ted.); (nel giusto= tu glıh) 2 prav(i) (prava); 3pravıcan (pravıcna)giusto (veritiero) a. pravıcan(pravıcna)giusto av. 1 pru; 2 rauno; 3 rıhtig(ted.); ( je rıhtig = e giusto, vabene)giusto adesso av. glıhsagiusto tanto av. glıhtarkajglaciale a. ledengladiolo f. spada (friul.)Glevizza n. Hlevısca (monte)gli p. mu, njemuglie-lo, -la, -li, -le, -ne p.+p. m.(in italiano equivalente del femm. edel plur., in nedisko diverso; inordine:) mu ga; mu jo; mu ih; muih; mu ih (glielo do = mu ga dan;gliela do = mu jo dan; glieli, gliele,gliene do = mu ih dan); (conl’imperativo il p. e enclitico:

portagliela m. = parnesımujo; f. =parnesıjoji; p. = parnesımujih)glie-lo, -la, -li, -le, -ne p.+p.femm. ga ji; jo ji; jih jiglie-lo, -la, -li, -le, -ne p.+p.plur. ga jin; jo jin; jih jingli altri anni av tıh lıetgli altri p. te druz, te druzi (tıhdruzih)gli anni passati av tıh lıetgli antenati m. te renci (tih renc)gli uni e gli altri p. tı an tı, tı anti druzgli uomini av. (l)judjeglicerina f. glicerınagliel’ho, gliel’ha, ecc p. cfr.Nediska Gramatika pag. 164gli e p.+v mu je, muj (gli e debitore= mu je duzan; invece: gli sonodebitore = san mu duzanglicerina f. glicerına (it.)glicine m. glıcinglobo f. zemjagloria f. slavagloriare, glorificare v. slavıtglorificato p.p. slavjenglorificazione n. 1 slavıenje; 2velıcanje z-glorioso a. 1 slaven (slavena)castitlıu (castitlıva)gnaulare v. 1 njaulıt; 2 njaukatgnaulare una volta = zanjaulıtgnaulio n. 1 njaulıenje; 2 njaukanjegnocco m. njok (plur. njokı onjoki)gnorri (fare lo gnorri) v. se dıelatza norcagobba f. gobagobbo a. gobastgoccetta f. kapicagoccia f. 1 kapja; 2 goc (friul.);(no goc vına = una goccia di vino)gocciare, gocciolare v. 1 kapat(o- po- s- ve-); 2 kapint -nit(o- po-

Page 204: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 203

s- ve-), (una goccia), (kapnen,kapnu, kapin / kapınta); 3 curlıat(curlın o curlejen, curlıu o curleu);4 tec (spandere)gocciolare (finire di) f. skapatgocciola f. kapicagocciolamento n. kapanjegocciolato p.p. 1 kapan (o- po- s-ve-); 2 otecengocciolatoio m. kapgocciolatura n. kapanjegodere v. 1 uzıt; 2 uzivat(imperf.), (po- ve- za-); 2 guo(a)ldit(g dolce); (friul.); 3 se veselıt(godere la salute = bıt zdreu)godereccio m. guoldovacgodersela v. se spasatgodimento n. uzivanjegoffaggine f. okornostgoffamente av. okornogoffo a. okoran (okorna)gola n. garlo, garla (f.)golf m. golfgolosamente av. 1 golano; 2golozastogoloso a. goloz, golozast, golozan,golan (golozna, golana)gomito m. 1 lahat; 2 komadon(friul.); (uzdıgint o zadrıet lahat okomadon = alzare il gomito); (jesluo use go mez komadon = eandato tutto a remengo)gomitolo m. 1 klobac (klobca),glovac (glovca); 2 klopcıcgomma f. gomagommoso a. gomnastgondola f. gondula (friul.)gondoliere m. gondolıergonfalone m. 1 stangar; 2stendard (friul.)gonfiare v. 1 napihnıt; 2 otec(otecen, oteku, otec / otecıta) (za-);3 otıekat, zatıekat ; 4 napet(napnen, napeu, napnı / napnıta);

5 napenjat; 6 napıhint -nit (conl’aria)(napıhnen, napıhnu); 7napihuvat -uvat; 8 napompat(gonfiare le gomme); gonfiarsi (sopravvalutarsi) v. 1 senapenjat; 2 se darzat (se darzin, sedarzu, darzajse / darzajtase)gonfiato (sbocciato) p.p. arspıhnengonfiato p.p. 1 otecen (ena); 2oteku (otekla); 3 napet; 4 napıhnjen; 5 napompangonfiamento, gonfiatura n.otıekanjegonfiezza, gonfiore m. otuo(a)kgonfio p.p. 1 otecen; 2 napet; 3napıhnjengonfiore n. oteklogongolare v. 1 se navelıcat; 2 segonobıtgongolato p.p. navelıcangonna m. 1 kotul (di donna),(kotulna);; 2 stan (termine antico)3 kotula (f.); 4 krılo (n.)gonnellina m. kotulın (di donna)gonzo m. 1 bazauald; 2 makako(friul.); 3 joj (joja)gorgheggiamento, gorgheggio n.1 zornanje; 2 scerketanjegorgheggiare v. 1 zornat (friul.);2 scarkat (po- ve- za-); 3 scerketat(po- ve- za-)gorgogliamento, gorgoglio n.sumıenjegorgogliare v. 1 sarkat; 2 sumıetgota f. lıce, lıcagovernare v. 1 rigıe(a)rat (ted.); 2mandrat (vas bo mandrala potrıeba= vi governera il bisogno); 3gaspodarıt; 4 komadat (il bestiame)governarsi v. 1 se rigıe(a)rat; 2 semandratgovernato p.p. 1 mandran; 2rigıe(a)ran (ted.)governatore m. ri(e)gıerovac

Page 205: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

204 Nino Spehonja, Associazione Lintver

governo n. governo (it.)gozzo f. 1 goza; 2 guzon (deivolatili)gozzovigliare v. se pastatgracchia f. uranagracchiare v. 1 krokat; 2 krelıtgracchiata n. krokanjegracchio f. 1 kauka; 2 uran (m.)gracidamento n. krekanjegracidare v. krekat (po- ve- za-)gracile a. sibak (sibka)gradatamente, gradualmenteav. za rokogradazione f. gradacjongradevole a. 1 dopadlıu(dopadlıva); 2 fajn, fajan (ted.); 3draggradevole av. usecgradimento n. dopadanjegradire v. 1 sparjemat; 2 zelıet; 3dopastgradite v. 1 prosen (prego); 2ponudte (favorite)gradito a. draggrado f. stopınja (essere in grado =znat, bıt skopac); (di buon grado =rad); (malgrado = nale, nale ki...)graduale a. zlozen, polozengraduare v. zluoztgraduatamente av.zlozenograffa f. klanfa (ted.)graffiare v. praskat (ars-na- o- po-pre- s- ve-); 2 kruzıt (o- po- pre- s-ve-), (okruzen, okruzu, okruz /okruzıta)graffiata f. prask, opraskgraffiato p.p. praskan (ars-na- o-po- pre- s- ve-); 2 kruzen (ars-na-o- po- pre- s- ve-)graffiatura, graffio f. 1 prask; 2okruzıenjegrafıa n. pisanjegragnola f. tucagramigna f. ornıca

grammatica f. gramatikagrammo m. gramgrammofono m. gramofongramo f. saruotagramo a. saruotan (-tna)gran a. velıkgran freddo m. hud mrasgran parlare n. kokodekanje (lett.gran chioccare)gran parte m. vencpartgranaglie n. zıtogranaio f. 1 salar, solar; 2 kasta,kast (m.), (friul.); 3 hramgranata (scopa) f. medlagranata f. granadagranatiere m. granatıergranchio m. rak (plur. nom.: rakı;gen.: raku); (pigliar un granchio =se zmotıt))grande a. velık (pl. velıc); (ingrande, alla grande = na velıcin,potinvelıcin, na debelo)grande m. velikazgrandemente av. zlograndezza f. velıkost, velikuo(a)stgrandicello a. dobarsan (dobarsna)grandina(verbo) v. gre tucagrandinare v. potuc, potuc(potuka (pres.), potuklo); 2 potucıt((potuce) (perf.), potukalo)grandinata m. potukgrandinato p.p. potucengrandine f. tucagrandine (di piccole dimensioni)m. kazomar, kazomer (kazomarja)grandiosita f. velicastnostgrandioso a. velicastangrandone m. velikazgranellame n. zarnjegranello f. zarna, zarinca, zarnica,zarno (n.)granfia n. plur. parkje (sei nellamia granfia = si tu moje parkje)grano f. usenıca

Page 206: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 205

grano saraceno f. 1 gejda (digrano saraceno = gejdu / gejdova);2 ardecongranocchiare v. ugrıznit(ugrıznen, ugrıznu)granoturco m. sıerak (sıerka);(pianta del granoturco = sıerce)granoturco m. cinkuantın(seminato dopo la raccolta delgrano)granoturco soffiato f. tufca, tuvcagranulo f. zarnagrappa n. zganje (quella finale:cuojka)grappa m. slıvovic (di susine)grappolo m. grozd (grozda ogrozda)grassamente av. 1 debelo; 2bogatograssezza f. debelost, debeluostgrasso a. 1 maslen; 2 tustcen; 3tuscen; 4 zleudrast (particolarmentegrasso)grasso f. 1 tust; 2 tusca; 3 smolc(ted.); 4 zleudra (molto grasso)grasso (grasso rancido di maiale dasotto il ventre) f. zaseka, zasıe(a)kagrasso (grasso di maiale,conservato nella vescica di maialeessicata) m. sajıngrasso (lardo) n. 1 sadlo; 2 speh(ted.)grasso (di persona) a. debeu(debela)grasso per lubrificare m.smıe(a)r (smıarja); (ted.)grassoccio a. debejokastgrassoso a. 1 tuscen; 2 zleudrastgrassume f. 1 tusca; 2 zleudragrata f. mrıezagratamente av. hvaleznograticcio f. lıesagraticola f. mrıezagratificare v. obdarıt

gratificato, gratificante a.radovojengratificazione f. obdarıtu(obdarıtve)gratis av. zastonjgratitudine f. 1 hvala, zahvala; 2hvaleznost (hvaleznost(i))grato a. hvaleze(a)n (hvalezna)grattacapo f. skarbgrattamento, grattata n. 1praskanje; 2 starganjegrattare v. 1 gratat (arz- na- o-po- par- pre- ve- z za-); 2 stargat(o- po- par- pre- ve- za-), (starzen,stargu, starg / stargıta o stargajta);3 praskat (grattarsi la pancia =lıenarit); (dare una grattata =popraskat)grattatoio f. grataukagrattato p.p. 1 gratan (arz- na- o-po- par- pre- ve- z za-); 2 starzen(arz- na- o- po- par- pre- ve- z za-)grattugia f. 1 stargauka; 2 rıbez; 3gratula; 4 grataujncagrattugiamento n. rıbanjegrattugiare v. 1 rıbat (arz- do-na- o- par- po- pre -arz- u- ve- z-za-); 2 gratat ; 3 stargatgrattugiato p.p. rıban (arz- do-na- o- par- po- pre -arz- u- ve- z-za-); 2 gratan (arz- do- na- o- par-po- pre-u- ve- z- za-)gratuita f. brezplacnostgratuitamente av. zastonjgratuito a. invar. zastonjgravame f. tezba, tezavagravare v. 1 pezat; 2 tezkat(questo mi grava = tuol(e) me bolı)grave (pesante) a. 1 tezak (tezka);(grave danno = velıka skoda);(peccato grave = smartni o smartingrıeh); 2 poseban (posebna)grave malattia f. huda bolıezangravemente av. tezkuo(a)

Page 207: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

206 Nino Spehonja, Associazione Lintver

gravezza f. tezavagravida locuz. 1 u drugin stanu; 2noseca (f.)gravidanza f. nosecnost (avere unagravidanza = bıt u druzin (drugin)stanu)gravita f. teskobagravitare v. 1 pezat; 2 tezkatgravoso a. tezak (tezka); (gravosod’anni = parlıetan)grazia f. gnada (ted.); 2 mılost );(mılost bozja = grazia divina);(rendere grazie = zahvalıt); (per tuagrazia = z jubezni do tebe); (digrazia = za dobruo(a)to); 3 longraziare v. 1 parpustıt; 2 zamazat;3 lonitgrazie int. 1 hvala (tante grazie =lıepa hvala); 2 castbogu(letteralmente = grazie a Dio); 3bohlon (letteralmente = Dioricambi), (bohlon an Devica Marija= Dio rimeriti e la Vergine Maria)graziosamente av. mılograzioso (infantile) a. pepen(friul.)grazioso a. 1 gracjozast; 2 mıu(mıla)gregario m. podloznikgregge f. truma pastıerskagreggio a. 1 neudıelan; 2 saru(saruova)grembiale, grembiule m.fıe(a)rtuh, vıertuh (fıertuga), (ted.)grembo n. 1 krılo; 2 naruoce(grembo materno = materino teluo)gremire v. napuntgremito a. pungremito p.p. 1 napunjen; 2 gost(folto)greppia f. plur. jaslagreppo m. robgreto m. prod (toponimo)gretola f. 1 palcica; 2 trıeska

grettezza f. 1 uoharnıja; 2 nıznostgretto a. uoharan (uoharna)greve a. tezak (tezka)grezzo a. 1 neudıelan; 2 saru(saruova)grida n. uekanjegridando v. uecegridare v. 1 arjut (po- za-),(arjujen, arju, arjuj / arjujta); 2uekat (pre- ve- za-) (uecen, ueku,uec / uekajta); (friul.); 3 zauekint-nit (zaueknen, zaueknu, zauekin /zauekinta o zauekajta): (sgridarequalcuno = kregat, skregat kakega)gridare (rispondendo) v. oduekat(oduecen, odueku, oduec /oduekajta)gridare di gioia v. 1 uriskat (po-),(urıscen, urısku, urıski / urıskajta);2 urisknıt -int (par- po- pre- ve-za-), (urıknen, urısku, urıskni /urisknıta)grido, gridata m. 1 uek; 2uekanje; (n.); 3 arjujenjegridio n. 1 uekanje; 2 arjujenjegrido (di gioia) m. urısk (dare ungrido = zauekat); (dare un grido digioia = zaurisknıt)grigiastro a. sıvast, sıukastgrigio a. sıu (sıva)grigio di capelli a. pıerzastgrilletto m. griletgrillo m. murnic (ha troppi grilliper la testa = ıma masa muh poglav)grillotalpa f. podlika, puodlikaGrimacco m. Garmakgrinfia f. zgrınfjagrinza f. grıspagrinzoso a. grıspastGrobbia n. Grobjegronda m. 1 kap; 2 zlıebgrondaia f. 1 gorna, gornja (friul.);2 zlıeb; 3 kap (na stuaj tapod kap,

Page 208: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 207

usafas pretı = non stare sotto lagrondaia, prenderai i reumatismi)grondare v. 1 kapat; 2 lıt (liquidi),(u-, ve-); 3 kıdat (do-, na-, o-, po-,u-, ve-); 4 sut (materiale solido)(u-ve-), (sujen, su, suj / sujta)groppa, groppone m. harbatgroppo m. zauojakgrossolanamente, grossamenteav. na debelin, na debelogrossezza f. debeluostgrosso a. debeu (debela); (vocegrossa = mocan glas); (uomo grosso= trebusnjak); (questa e grossa =tala j lıepa); (dirle grosse = lagat);(all’ingrosso = nadebelin)grosso chiodo per travi f. cavılagrossolanamente av. na debelo,na debelingrossolano a. zarobjengrotta f. jamagrotta d’Antro f. Landarska jamagrottesco a. strambast (friul.)groviglio f. krotıcagru f. gru (friul.)gruccia f. krukjagrufolare, grufare v. rıt (rıjen)grugare (di colombi e tortorelle) v.garlıe(a)tgrugnire v. 1 krulıt (po- pre- ve-za-) (krulen, krulu, krul / krulıta); 2krohat, krogatgrugnito n. krulıenjegrugno m. 1 rıjac; 2 muzık (friul.)grullo m. 1 bazauald; 2 semar(it.); 3 joj (joja)grumo m. 1 ocvajak (alimentare),povajak (povajka), 2 zavajak (difieno o d’erba); (zavajka)grumoso a. ocvajkastgruppo f. 1 truma; 2 trop (diuccelli), (friul.)gruppo di sei f. sestıcaguadagnare v. 1 sluzit (do- na- o-

po- ve- u- za-), (sluzen, sluzu, slus /sluzıta); 2 zadobıt; 3 potıegat,poteguvat, poteguvatguadagnato p.p. sluzen (do- na- o-po- ve- u- za-)guadagno f. 1 zasluza; 2zasluze(a)k (m.), (zasluzka)guadagno n. pardıeloguadare v. 1 brodıt (broden); 2prepasat (prepasat Nedızo =guadare il Natisone)guadare a nuoto v. preplavatguado m. prod, brod (proda);(toponimo)guai int. gorıja, gorıje (gorıja tebe= povero(a) te, guai a te)guaio f. 1 nasreca; 2 nadlıega; 3maganja o anche maganje (n.),(friul.)4 tezavaguaina f. flodra (friul.)guaire v. 1 tulıt; 2 lajat;guaito n. 1 lajanje; 2 tulıenjegualcire v. 1 zvecıt (zvecen, zvecuo zvecıu, zvec / zvecıta); 2 zmeulat;3 razvıt (rasvıen, rasvıu); 4 zvıt(zvıjen, zvıu)gualcito p.p. 1 povecen, zvecen(zvecena); 2 zvıt, razvıt; 3 zmeulan;4 spıljengualcitura n. zvecıenjeguance f. lıcaguancia f. lıceguanciale m. kusınguano m. guanoguanti f. rakovıce (plurale)guantiera f. guantıeraguanto f. rakovıcaguarda v. 1 lej, glej, laj; 2 pogled(imperativo di pogledat)guardare v. 1 gledat (par- o- po-pre- ve- za-), (gledan, gledu, gled olej / gledta o lejta); (gleda lepua =guarda bene (e bello)); (gledas kumıs uonz moke = guardi come il

Page 209: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

208 Nino Spehonja, Associazione Lintver

topo dalla farina!); (guardare storto= pogledat nastran); 2 varvat(custodire), (guardami il bambino =varme puoba)guardare a bocca aperta v. zjat(po- pre- ve- za-)guardare a sazieta v. se nagledatguardare bieco v. gledat nastranguardare distrattamente v.bazjatguardare fino in fondo v.vegledatguardare in giro (guardareintorno) v. se ogledovat -avat -uvat(na- o- par- po- pre- ve- za-),(ogledujen, ogleduvu, oglet o ogledi /onagledta o ogledita)guardare ovunque v. 1 pregledat;2 pregledovat -uvat - avatguardare scoprendo v. 1zagledat; 2 zagledovat -uvat -avatguardare strano v. gledat pokoncuguardare una volta v. 1 pogledat;2 pogleduvat - avat -ovat (pogledatod glave do noge = guardar dallatesta ai piedi)guardarsi v. 1 se pogledat (sepogledat tu spıeglo = guardarsi allospecchio); 2 se varvat (se varjen),(stare in guardia)guardarsi attornbo v. seogleduvatguardata m. pogledguardate v. 1 glejta, lejta; 2pogledta (imperativo)guardato p.p. gledan (par- o- po-pre- ve- za-)guardi v. lejte, lajte, glejteguardia(persona) f. vahta (ted.)guardia n. varvanje (fare laguardia = varvat, vahtat (ted.)guardiano m. varuhguardingo a. prevıden

guarigione n. zdrauja(e)nje (o-)guarire v. 1 zdravet, zdravit,zdravjet (zdravjen o zdravin,zdravju, zdrav / zdravta); (o- par-u- ve-); (cerca di guarire = gledozdravjet); 2 celıt (o- par- ve- u- z-za-)guarire v. se nacelıt, se ocelıt(impersonale: rana se zacelı = laferita rimargina)guarito a. 1 zdravjen; 2 celjen (o-par- u- ve- za-)guaritore m. zdraunıkguarnire v. oflokatguarnito p.p. oflokanguarnizione f. guarnicjon (it.)guastare v. 1 opravt (opraven); 2pohujsat; 3 razglodatguastato p.p. 1 opraven, opravjen;2 pohujsan; 3 razglodanguasto m. guaztguazzabuglia f. krotıcaguazzare v. sflafotatguazzo n. sflafotanjegubana f. gubancaguercio a. loskast (loskasta)guerra f. ujska, uojska, uajska(dopo la guerra = po ujskıa, poujskı); (e morto in guerra = j umru(umaru) tu ujskıa)guerreggiare v. se ujskovat, seuejskovat (se ujskujen, se ujskuju,ujskovajese / ujskovajtase)gufo m. cukguglia f. punta (friul.)guida m uoznıkguidare v. 1 uo(a)zıt (od - par- po-pre- ve- z-), (uozen, uozu, uoz /uozıta); 2 pejat (na- od- par- po- ve-z- za-), (pejen, peju, pej / pejajta);(guidare per mano = pejat za roko)3 vodıt; 4 karnıt (od - par- po- pre-ve- z-) (karnen, karnu, karnı /karnıta) 5 gujdat (it.)

Page 210: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 209

guidare sbagliato v. zakarnıt,zauozıt (zakarnen, zakarnu, zakarin/ zakarnıta)guidare via v. spejat (spejen,speju, spej / spejajta)guidare vicino v. dopejat,parpejat (dopejen, dopeju, dopej /dopejajta)guidatore m. 1 uoznık; 2 sofer(soferja); (ted.)guidatore di carri m. 1 fuorman(ted.); 2 carador (friul.)guinzaglio m. strık, strınkguisa v. 1 uıza; 2 navada (ad ogniguisa = usako volto); (in guisache... = takuo da...); (in questa

guisa = na tol manıero)guizzare v. 1 fagnıt (fagnen, fagnu,fagın / fagnıta); 2 farknıt -int (s-)(farknen, farknu, farkin / farknıta)guizzato p.p. 1 fagnjen; 2 farknjenguizzo n. maglenje (in un guizzo =tu no maglenje)guscio m. olubgustare v. 1 pokust; 2 uzivatgusto m. 1 gust; 2 slast; 3 okus(con gusto = rad); (provo gusto =me veselı); (a mio gusto = pomojın)gustosamente av. okusnogustoso a. okusen (-nsa o -sena)

H

ha v. 1 ma, (da mıet); 2 ima (daimıet)hai v. 1 mas; 2 ımashai? v. al si..., a si..., as... haiportato da bere? = al si parnesu pıthanno v. ımajo (=possiedono)ho v. 1 man; 2 ıman

ho fretta v. (i)man sıloho i crampi alle gambe av. karcme vıe tu nogahho preso una papera locuz. mesej zarekluoho freddo alle mani locuz. mancıuke tu rokah

I

iattura, iettatura f. 1 nasreca; 2skodaibridare v. misklicat, -uvat, -avat(friul.) ibrido a. misklıc (friul.)i grandi m. te velıci vicini m. blıznji (plurale)Iddio m. Buog (Boga)idea f. ideja; 2 mısu (po-); (mısli;strum. sing.: z mıslijo; strum. plur.:z smıslim); (neanche per idea = nıe

kaka, za nıc); (non avevo idea diqueste cose = nıesan rajtu tele recı);(nenche per idea = nanc za smart)ideale a. 1 ideal; 2 idealnastideale f. 1 ideal; 2 idealnostidealismo m. idealızim (idealızma)idealista m. idealıstidealistico a. idealıstikidealizzare v. idealizatidealmente av. idealno, idealnasto

Page 211: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

210 Nino Spehonja, Associazione Lintver

ideare v. 1 vestudjat; 2 (se)umısint -nit (umısnen, umısnu,umısin / umısinta)ideazione f. misljava (u-)ideato p.p. umısljenidem p. tısto(e), glıh tısto(e)identicamente av. glihtako,glıhpruidentico a. 1 tak; 2 pru tajsan (prutajsna); 3 zıu an vedart (zıva anvedarta); 4 namalan an vedart; 5kompanj (friul.)identificabile a. ki se more spoznatidentificare v. parpoznat, spoznat,vepoznat, zapoznatidentificato p.p. spoznanidentificazione m. spoznanje,parpoznanjeidentita f. identitatideologia f. ideologıjaideologico a. ideologikidioma n. 1 guo(a)renje; 2 dıenjeidiota a. 1 norac (norıca); 2 stupid(friul.)idiotamente av. 1 norcastno; 2naumnoidiozia f. 1 norcastnost; 2naumnostidolatria f. idolatrıjaidolo m. ıdul (friul.)idoneamente av. parloznoidoneita f. 1 parpraunost 2parloznost; 3 moznost; 4 znanje n.idoneo a. 1 parlozan (parlozna); 2abil (friul.)idrante m. idrantidratare v. zmocuvatidraulico m. idraulikidrichessa f. 1 idrıkovca; 2carvıvaciella f. nasrecaIellina f. Jelınaieri av. ucera (ieri l’altro =preduceranjin); (ieri mattina, ieri

sera = ucera zguoda, ucera vicer);(la notte fra ieri e oggi = tol nuoc);(ieri o l’altro ieri = ucera olpreuceranjin); (il giornale di ieri =te uceranji gornal)ieri sera av. snuo(a)jkaieronizza n. Jeronisceignaro a. navıedanignavia f. lıenoba, lenobaignavo a. lıen (lıena)igneo a. 1 ognjen; 2 gorocignobile a. nızak (nızka)ignobilita f. nizkuostignominia f. sramignominioso a. sramotan (-tna)ignorantaggine f. naumnostignorante a. 1 ne(a)uman(ne(a)umna); 2 ne(a)vıedan(navıedna)ignorantemente av. naumnoignoranza f. 1 naumnost; 2ne(a)vıednostignorare v. 1 nemarat; 2 zamazat,zamasıt; 3 zamazavat -uvat -ovat(ignorare qualcuno = ne se (o sena) menit od kakega); (ignoro chisia = na vıan duo j)ignorato p.p. 1 nemaran; 2zamazanignoto a. neznan, nepoznanil art. te (art. natisoniano, cheequivale alla forma determinanteslovena: te lıep klabuk = il cappellobello); (te mlat an te star = ilgiovane e il vecchio); to (n.); ta (f.);(to lıepe tele = il vitello bello; talıepa roza = il bel fiore)il cadere n. padanjeil celibe m. vedran (vedranega)il confessare n. spovedanje,spovedovanjeil controbattere n. jezikanje,izikanjeil coso p. unı

Page 212: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 211

il cucire n. 1 sivanje; 2 stıhanje(ted.)il cullare n. zibanjeil davanti casa f. predhısail diavolo ti porti locuz. zluodi tenesil fischiare n. piskanjeil fiutare n. dıhanjeil forare n. vartanjeil fumare n. 1 kadılo; 2 kajenjeil gemere n. 1 jecanje; 2jomanekanjeil giorno dopo av. drug danil giorno passato locuz. prejsnjidanil giovedı av u cetartakil gironzolare n. laufanje (ted.)il grande p. te velık (aggettivosostantivato)il grattugiare n. rıbanjeil grugnire n. krulıenjeil guardare n. gledanjeil lamentarsi n. stokanjeil leccare n. lizanjeil legare n. parvezanjeil lunedı av. u pandejakil male n. to slave (aggettivosostantivato); (tega slav(b)ega)il marcio n. to hude (aggettivosostantivato); (tega hudega)il martedı av. u torakil medesimo p. 1 tıst; 2 pru tıst; 3rauno tel (tist)il medio p. te srednji (aggettivosostantivato)il mentire n. laganjeil mercoledı av. u srıedoil mescolare n. mesanjeil parlare n. guarenjeil peggio av. narhuisil picchio tambureggia locuz.zuna tambura (richiamo sessuale)il piccolo m. te mal (aggettivosostantivato); (te malega)

il piovigginare n. prasenjeil pizzicare n. uscipuvanjeil piu cong. nar (desinenza disuperlativo); (narlıaus = il piubello)il piu agevolmente av. narlezeil piu avanti a. nardejs (nardejsa)il piu bello a. narlıeus,(superlativo di lıep)il piu brutto a. 1 nargrıs, nargars(superlativo di gard); 2 narslavsil piu buono a. narbuojs(superlativo di dobar); (narbuojsa)il piu cattivo a. narslavs, narslavs,(superlativo di slab); 2 narhujs(superlativo di hud)il piu comodamente av. narlezeil piu corto a. narkrajsil piu delle volte av. 1 venckrat; 2narvickrat; 3 guorskrat (lamaggioranza delle volte)il piu facile a. narlahnejs(superlativo di lahan)il piu facilmente av. narlezeil piu giovane a. narmlajs(superlativo di mlad)il piu grande a. 1 narvenc(narvencna); 2 narvejs (narvejsa)il piu leggero a. narlahnejsil piu lontano a. nardejsil piu lungo a. nardujsil piu piccolo a. narmajs(superlativo di majhan)il piu speditamente av. narlezeil piu tardi av. nardejil piu tardo a. nardejsil piu vecchio a. 1 najstarejs; 2narstars (superlativo di star)il piu vicino a. narblız (narblıznja)il piu vicino av. narblıze, narblızil pomeriggio av. popudneil possibile p. kar je mocil primo m. te parvi, te parv (teparvega)

Page 213: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

212 Nino Spehonja, Associazione Lintver

il prossimo anno av. hlıetoil prossimo m. blızni (aggettivosostantivato); (blıznega)il raccogliere n. nabıeranjeil ridere n. smehenjeil rompere n. pobivanjeil russare n. 1 darnjohanje; 2rausanjeil sabato av. u sabotoil saltare n. skakanjeil secondo p. tedrug (tih druzih)il selvatico n. 1 dujua (dujega); 2to duje (aggettivo sostantivato);(tega dujega)il servire n. sluzıenjeil sesto ord. te sest (te sestega)il soffiare n. pihanjeil sole tramonta locuz. 1 soncezahaja; 2 sonce gre za brıegil sole e tramontato v. 1 sonce jzasluo; 2 sonce j slua za brıegil solito a. letıst (letısta)il sudare n. puotanjeil suonare delle campane v.oznanjat (la prima volta prima dellacelebrazione liturgica); (oznanja ooznanuje, je oznanlo o je oznanjalo)il tempo giusto m. te prav cajt (tepravega cajta), (te prav cajt za cepıt= il tempo giusto per innestare)il tirare n. ulacıenjeil tuonare n. trıeskanjeil vagare n. tonkanjeil venerdı av. u petakil versare n. tocıenjeil vicino m. blızni (aggettivosostantivato); (blıznega)ilare a. 1 veseu (vesela); 2 smıesan(smıesna)ilarita n. 1 smıestnost; 2 smejanje(ha destato l’ilarita generale = jstuoru se usian smejat)illanguidimento n. oslavıenjeillanguidire v. oslavıe(a)t

illanguidito a. slabillanguidito p.p. oslavjenillecitamente av. nedopuscenoillecito a. nedopuscen(nedopuscena)illegale a. nepravıcanillegalita f. nepravıcnostillegalmente av. nepravıcnoilleggibile a. ki se na more prebratillegittimo a. ilegıtim (friul.)illeso a. neposkodvanilletterato a. neucen (neucena)illibatamente av. 1 brezmadezno;2 cıstoillibatezza a. 1 brezmadeznost; 2cıstostillibato a. 1 brezmadezen(brezmadezna); 2 cıstillimitato a. neomejen (neomejena)illudente a. galjufanilludere v. 1 gajufat; 2 oslepıtilluminare v. 1 svıetit, svetıt(svıeten, svıetu, svıet / svıetta); 2svetlıt (svetlın, svetlıu, svetlı /svetlıta); (arsvetlıt pamet = chiarirele idee); 3 sijat (tutti anche con: ar-do- ob- po- par- pre- ra- ve- za-),(sejen, sjo(a)u, sej / sejta o sjejta)illuminato p.p. 1 svıetjen, svetjen2 sijan (tutti e due anche con: ar-do- o- po- par- pre- ra- ve- za-)illuminazione n. svetlıenje,rasvetljenje, svetıloilluminismo m. iluminızimillusione n. 1 mazurak (-rka); 2slepıloilluso p.p. 1 zgajufan; 2 oslepjenillustrare v. arzjasnit, -intillustrato p.p. arzjasnjenillustrazione n. pojasnıloillustre a. famoz (friul.)imbacuccare v. prekrıtimbacuccato p.p. prekrıtimbaldanzire v. se nauzet (se

Page 214: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 213

nauzamen, nauzeu / nauzela)imballaggio, imballatura n.zavijanjeimballare v. 1 zavıt; 2 zavijatimballato p.p. zavıtimbalsamare v. balzamatimbalsamato p.p. balzamanimbalsamazione f. balzamacjonimbambolare v. 1 zatamorıt; 2omontat; 3 osonıt (na hod blızomadrasu: te oson); 4 zarukatimbambolarsi v. 1 se zabadat; 2se zabavat; 3 se zatamorıt; 3 zazjatimbambolato a. 1 zabadan; 2zatamorjen; 3 zazjan; 4 zarukanimbandire v. 1paracat (friul.),(perf.); 2 paracuvat (imperf.)imbandito p.p. paracan (la tavolae imbandita = j paracano)imbarazzare v. 1 nadlıegat; 2nadljegovat, -uvat, -avatimbarazzato p.p. nadlegovanimbarazzo f. nadlıega (essere ingrande imbarazzo = bıt u prekletih)imbarcazione f. barkaimbastardimento n. zbastardanjeimbastardire v. zbarstarda(ı)t(friul.)imbastardito p.p. zbarstardan(friul.)imbastire v. imbastıt (friul.)imbastito p.p. imbastjenimbastitura f. imbastidura (friul.)imbattersi v. 1 srecat (imbattersiin qualcuno = srecat kakega); 2zaletıe(a)t (cozzare)imbavare v. oslıevitimbeccare v. napıtatimbeccato p.p. napıkanimbecille a. nauman (naumna)imbecillita f. 1 naumnost; 2norcastnostimbellettamento n. ofarbanje(ted.)

imbellettare v. ofarbat (ted.)imbellire v. olıeusatimberbe a. gou (gola)imbestialire v. arzjezt (arzjezen)imbestialirsi v. se zagrıe(a)timbestiare v. arskacatimbestialito p.p. zagrıetimbevere v. 1 upıt (upıen, upıu,upı / upıta); 2 napojıtimbevuto p.p. 1 upıjen; 2nasarkan, 3 napojenimbiancare v. 1 blankezat; 2blankat (na- o- po- ve-); 3 bajsat; 4farbat (na- o- po- ve-), (ted.); 5malat; 6 pobelıtimbiancato p.p. 1 blankan (na- o-po- ve-); 2 bajsan; 3 farban (na- o-po- ve-), (ted.)imbiancatore m. blankezavacimbiancatura n. 1 blankezanje; 2pobelıtu f.imbianchino m. pitor (pitorja),(friul.)imbiondire, imbiondare v.(p)orumenıet (orumenejen)imbirbonire v. shudıet (shudejen)imbitumare v. asfaltatimbizzarrire v. arskacjatimbizzarrito p.p. arskacanimbizzire v. 1 se zagrıet; 2 searskacatimbizzito p.p. arskacanimboccamento n. fuotranjeimboccare v. 1 fuotrat (imboccarela strada = uzet pot); 2 dajat ıestimbonire v. 1 zasladkat; 2zatamorıt; 3 zabavatimboscare v. 1 skrıt (skrıjen,skrıu, skrı / skrıta); 2 skrivatimbottigliamento v. dıet ustaklence (denen)imbottigliare v. dıet u staklence(denen)imbottire v. podkladat bombaz

Page 215: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

214 Nino Spehonja, Associazione Lintver

imbottita f. kutraimbranato p.p. 1 zarobjen; 2okoran (okorna); 3 zarukan(zarukana)imbrattare v. 1 pacat, packinat; 2mazat (u-), (mazen, mazu, mas /mazıta); 3 slajfat (na- o- po- ve-); 4zamarsatimbrattato p.p. 1 pacan; 2 mazan(u-); 3 slajfan (na- o- po- ve- za-); 4zamarsanimbratto n. 1 pacanje; 2 slajfanjeimbrigliamento, imbrigliaturan. obruzdanjeimbrigliare v. ubruzdatimbrillantinare v. 1 zalizat(zalızen); 2 zalizuvatimbrillantinato p.p. zalızenimbroccare v. 1 dovinat; 2 zajet(zajmen, zajeu / zajela)(imbroccareal primo colpo = zajet s parvinzlahan)imbrogliamento n. gajufanjeimbrogliare v. 1 gajufat (o- po-ve- z-); 2 brusıt (o- po- ve- z-),(brusen); 3 ciganıt (o- po- ve-za-); 4napoıt (figurativo = darla da bere),(napoın, napoju, napoj / napoıta); 5fufinjat; 6 okroticat (fig.)imbrogliato p.p. 1 gajufan (o- po-ve- z-); 2 obrusen; 3 ociganjenimbroglione m. gajufantarimbroglione a. galjufimbroglio, imbrogliata f. 1gajufıja, gajufanje; (n.); 2 krotıca(fig.)imbronciarsi v. 1 darzat muzık; 2se sardıt ; 3 se zauzdıgnit, -intimbronciato p.p. usardjenimbrunare v. poarjovıe(a)timbrunire v. mracıt (par- po- u-ve- z- za-), (mracın o mracejen,mracıu o mraceu)imbrunito a. mracen (par- po- u-

ve- z- za-)imbruttimento n. ogardıenjeimbruttire v. pogardıe(a)t,zgardıetimbucare v. impuostatimbuto f. pledra (friul.)imitare v. 1 oponasat (imperf.); 2oponest (perf.), (oponesen)immacolatamente av.brezmadeznoimmacolato a. brezmadezan(brezmadezna)immagazzinare v. 1 spravt(perf.); 2 sprauljat (imperf.)immagazzinato p.p. spravenimmaginare v. 1 se umısjat; 2premıslit, premısint -nit (premısnen,premısnu, premısin / premısinta); 3cvıblat, vecıblatimmaginarsi v. 1 se domısljat (u-);2 se domıslit, -int (se domıslen, sedomıslu, domislıse / domislıtase)immaginazione n. 1 zmisnjuvanje;2 domisljavaimmagine f. 1 podoba; 2 malingaimmancabile a. siguran (-rna)immancabilmente av. sigurno(friul)immane a. 1 velikaz; 2 prevelık(fuor di misura = uonzmıere)immantinente av. subto, ku subtoimmateriale a. breztelesan(breztelesna)immaterialita f. breztelesnostimmatricolare v. 1 upisat(upısen); 2 upisovat, -uvatimmaturamente av. 1prezguo(a)da; 2 masa precaimmaturo a. negodan (negodna)immaturo m. otrocnjakimmediatamente int. 1 subto; 2na naglin; 3 aman Jezus (lett.:amen, Gesu); 4 daurman (friul.); 5naglo

Page 216: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 215

immediato a. nagliimmemorabile napoznan (datempo immemorabile = od nımar)immensamente av. brezmıereimmensita f. brezmıernostimmenso a. nezmıerjenimmergere v. potopıtimmeritatamente av. brez zasluzeimmeritato a. nezasluzen(nezasluzena)immeritevole a. malourıedan(malourıedna), neurıedan(neurıedna)immersione f. potopıtu (potopıtve)immerso p.p. potopljenimmesso p.p. polozenimmettere v. 1 poluozt; 2 kladat(do- na- pod- po- u-)immettersi v. stopint -nit (do- na-pod- po- u-), (stopnen, stopnu,stopni / stopnıta)imminente a. 1 blıznji 2 prosim(friul.)imminenza f. blıznostimmischiare v. zmesatimmischiarsi v. 1 se pacat; 2 seutikatimmiserimento n. obuozanjeimmiserire v. obuozatimmobile a. zmıeran (zmıerna)immobilita f. zmıernostimmobilizzare v. zadusıtimmodestia f. necıstostimmodesto a. necıstimmolare v. posvetıtimmondezza f. nacıstostimmondezzaio m. gnojakimmondizia f. 1 smet, smıet(smetı); 2 smetanje n.immondizie f. pl. 1 smetı; 2 pretı(plurale)immondo a. 1 ne(a)cıstan (-tna);2 necıstimmorale a. necıst

immoralita f. nacıstostimmorbidire v. omecıtimmortale a. neumirijocimmortalita f. neumirijocnostimmoto a. zmıeranimmune a. fraj (ted.)immunita f. frajnost (ted.)immurare v. uzidatimmurato p.p. uzıdanimmusonirsi v. darzat muzo(friul.)immutabile a. stanovıtanimmutabilita f. stanovıtnostimmutabilmente av. stanovıtnoimpacciare v. stat na potimmutato a. stanovıtan (-tna)impacciarsi v. se utikatimpacciato a. 1 nadlozan(nadlozna); 2 okoran (okorna)impaccio f. nadlıega (essered’impaccio = bıt nadlozan); (trarsid’impaccio = se resıt)impadronirsi v. pouerbat (ted.)impagabile a. nesplacanimpagliare v. plest (pleden)impalato p.p. nabadanimpalcatura f. armadura (friul.)impallidire v. 1 bledıet (na- o-par- po- pre- ve- z- za-), (bledın obledejen, bledıu o bledeu, bledı /bledıta); 2 pobelıe(a)timpallidito p.p. bledjen (na- o-par- po- pre- ve- z- za-)impanare v. zavalıt (kruh)impanato p.p. zavaljenimpaniare v. obiscatimpantanare v. oluzatimpantanarsi nei debiti v. sezakopat u dugeimpappinarsi v. se zarec (me sejzarekluo = mi sono impappinato)imparagonabile a. ki se na moreparkladatimparare v. 1 se naucıt (se naucın,

Page 217: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

216 Nino Spehonja, Associazione Lintver

se naucıu, naucıse o naucse /naucıtase); 2 se navadit, se navast(navadin o navaden); (se navadit naglavo = imparare a memoria)impareggiabile a. ki nıema paraımpari a. majsimpartire v. 1 dat, podat (perf.),(impartire la benedizione = zegint,-nit); 2 dajat (imperf.), (dajen)impassibile a. neobcutan (-tna)impassibilita f. neobcutnostimpastare v. 1 valıt (po- za-); 2vajat (o- po- za-); 3 zamesatimpastare il pane v. 1 zavalıtkruh; 2 ovalıt kruhimpastato p.p. zavaljen, ovajanimpasto n. testuoimpaurire v. prestrastimpaurito p.p. prestrasenimpavido a. 1 sarcen (sarcna); 2neustrasenimpaziente a. 1 caglıu (caglıva); 2nepotarplezıu (-ıva)impazientemente av. caglıvoimpazientire v. zajestimpazienza f. caglıvostimpazzare, impazzire v. 1znorıet, obnorıet (znorın o znorejen,znorıu o znoreu); 2 znorjovat -uvat-avat, obnorıevat; 3 se zmıesit, sezmesıt, se zmesat (zmıesan,zmıesu); 4 se zmotıt (se zmoten, sezmotu, zmotıse / zmotıtase)impazzimento n. 1 obnorıenje; 2obnorevanjeimpazzire (uscire di mente) locuz.itı uon s pametimpazzito a. 1 zmotjen, pomotjen;2 zaudan; 3 obnorjen, znorjenimpeccabile a. perfet (friul.)impedimento f. 1 zaveza; 2 spalıloimpedire v. 1 branıt (po- u- ve-),(branen, branu, bran / branıta); 2zadarzat; 3 napustıt

impedito p.p. 1 zadarzan; 2branjen (po- u- ve-)impegnarsi v. 1 se uprıat (seupren, se upru, uprıse / uprıtase); 2se upıerjat; 3 se napenjat; 4 sekrizat; 5 se mest (meden, medu)impegnato a. unetimpegno f. 1 duznuost; 2 skarb(con impegno = skarbno); 3 trudimpegolare v. se nafrıgatimperare v. gospodarıtimpercettibile a. necute(a)nimpercettibilita f. necutnostimperdonabile a. neparsenkanimperfettamente av. nepopunamaimperfetto a. nepopunimperfezione f. nepopunostimperiosamente av. mocnuoimperizia f. brezkustnostimpermalirsi v. narest blek (ted.)impermeabile a. nepremocen(nepremocena)impermeabilmente av.nepremocnoimpermeabilita f. nepremocnostimperscrutabile a. nedosezenimperscrutabilita f. nedoseznostimperscrutabilmente av.nedosezenoimperterrito a. neustrasen(neustrasena)impertinente a. zadarzanimpertinenza f. 1 saruovost; 2zadarznostimperturbabile a. meran (merna)imperversare v. zajestimpestare v. okugatimpestato p.p. okuganimpetigine f. lusajimpetiginoso a. lusajastimpeto f. 1 sıla; 2 muoc (mocı)impetrabile a. zprosenimpetrare v. zprosıtimpetratorio a. zprosen

Page 218: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 217

(zprosena)impetrazione n. zprosıenjeimpettito a. rauan ku stangaimpetuosamente av. s sıloimpetuosita f. sıla (pioggiaimpetuosa = sıla)impetuoso a. sılan (sılna)impiantare v. usadıt, nasadıtimpianto f. nasadıtu (nasadıtve)impiastrare (spalmare) v. namazatimpiastrare, impiastricciare(imbrattare) v. packinat (o- po- ve-za-)impiastricciamento, impiastron. packinanjeimpiastro (cataplasma) m. impak(friul.)impiccagione n. obesanjeimpiccare v. 1 obıest; 2 obesatimpiccarsi v. 1 se obıe(a)st, separbıest (obıesen, obıesu); 2 seucefatimpiccato p.p. obıesenimpicciare v. pacat (friul.)impicciarsi v. 1 se mesat (u-),(mıesan, mıesu); 2 se pacat (friul.)impiccinire, impiccolire v.majsat (o-, po-, z-)impiccio n. pacanje (friul.)impiccione a. radovıedan (-dna)impiegare v. nucatimpiego f. sluzbaimpietosamente av. neusmıljenoimpietosire v. 1 grozlıt; 2 usmılt 3ganıt (ganen)impietosirsi v. se usmılt (seusmılen, se usmılu, usmılse /usmıltase)impietoso a. neusmıjen, neusmıljenimpietramento n. okamenıenjeimpietrare, impietrire v.okamenıet (okamenejen, okameneu/ okamenıela)impietrito p.p. okameneu

(okamenıela)impigliare v. zaplest (zapleden)impigliarsi v. 1 se udıet (seudenen, se udeu, udenıse /udenıtase); 2 se udıevat; 3 sezaplest (se zapleden, se zapledu,zapledıse / zapledıtase)impigrirsi v. 1 okorenıet; 2 sepolenıtimpinguare v. debelıet (o-)impinzare v. se naıestimpiparsi v. se na brıgat (me neimpipo = me na mara, me na brıga)implorare v. prosıt (implorareumilmente = ponizno prosıt);(implorare grazia = prosıt mılost)impoltronire v. se polenıtimpolverare v. prasıt (ne- o- po-s- ve- za-), (prasın, prasıu, prası /prasıta); (prası = pioviggina)impolverato p.p. prasjen (ne- o-po- s- ve- za-)impotenza f. nemuocimporrare v. strohnıetimporre v. 1 sılt (par- u- za-)(parsılen, parsılu, parsıl / parsılta);(imporre la colpa = obduzıt) 2naluoztimportante a. 1 poseban (-bna); 2grozan (grozna)importanza m. 1 posebnost; 2pomıen (di grande importanza =velıcega pomıena)importare v. 1 marat (me na nicmar(a) = non m’importa niente),(non mi importa = me na brıga) 2zanasatimportunamente av. nadlognoimportunare v. 1 nadljegovat-avat -uvat; 2 secjat (po- u-); 3 norıtimportunita f. nadlognostimportuno a. nadlogan (nadlogna)imposizione n. usiljenjeimpossessarsi v. pardobıt; 2

Page 219: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

218 Nino Spehonja, Associazione Lintver

preuzet (preuzamen, preuzeu,preuzam / preuzamıta)impossibile a. nemogocan(nemogocna); (farei l’impossibile =bi nardıu karbod o bi nardıu usega)impossibilmente av. nemogocnoimpossibilita f. 1 nemogocnost ; 2nemoznuostimposta m. plur. skuri (friul.)impostare v. nakaserıt (impostareun lavoro = zacet no dıelo)impostare una lettera v.impostat (friul.)imposto a. sılen (do- na- par- u-za-), (sıljena)impotente a. nemogocan(nemogocna)impotenza f. nemuocimpoverimento n. buozanje (o-po- u-)impoverire v. buozat, bozat (na-o- po- u- za-)impoverito p.p. buozan, bozan(na- o- po- u- za-)impratichire v. 1 navast (par-)(navaden, navadu, navad /navadta); 2 navadit (par-); 3navajatimpratichirsi v. 1 se parvadit; 2se parvast; 3 se navadit (imparare);4 se navast (imparare)impratichito a.,1 vajen (na- par-);2 navaden (par-)imprecare v. 1 preklinjovat -avat-uvat; 2 klet, preklet (prekunen,prekleu, prekun / prekunita)imprecazione f. kletvinjaimprecisione f. nenatancnostimpregnamento, impregnazionen. upıenjeimpregnare v. upıt (upıen, upıu,upi / upıta)impregnato vp.p. upıjenimprendere v. zacet (zacnen)

impreparato a. 1 neparacan(friul); 2 nenapraujen, neparpraujenimpresa f. impreza (it.)impresario m. imprezari (friul.)impressionare v. ganıtimpressionarsi v. se zganıtimpressione f. impresjon (friul.);(fare cattiva impressione = narestgardo figuro)impresso p.p. 1 natısnjen; 2stampan (friul.)imprestare v. 1 posodıt (perf.),(posoden, posodu, posot o posodi /posodıta); 2 dat na up; 3 dat naposodo; 4 posojat (imperf.),(posojan, posoju, posoj / posojajta)imprestato p.p. posojen, posodjenimprestito f. posojaimprevedibile a. neprevıdenimprevedibilmente av.neprevıdenoimprevidente a. neprevıde(a)nimprevidenza f. neprevıdnostimprigionare v. 1 zaprıat; 2zaperjat (zapren, zapru, zaper /zaprıta); 3 luozt tu parazon (lozen)imprimere v. utısnit, natısnitimprobo a. 1 tezak (tezka); 2hudoban (-bna), (malvagio)impronta f. 1 stopenja, stopıenja,stopınja (del piede); 2 stamp (friul.)improperio f. zakletvinaimprovvisamente,all’improvviso av. 1 navıe(a)dic; 2nanaglin; 3 nakratcin; 4 naraunost;5 hkratu; 6 use tu an zlah; 7 tıketak(friul.); 8 dikolp (friul.)improvviso a. nagli (una morteimprovvisa = smart na naglin)imprudente a. 1 spametan,nepametan; 2 neprevıdan(neprevıdna); 3 nezavıedan(nezavıedna)imprudentemente av. nepametno,

Page 220: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 219

spametnoimprudenza f. neprevıdnost; 2nespametimpudente a. nesramenimpudenza f. nesramnostimpudicamente av. necıstoimpudicizia f. ne(a)cıstostimpudico a. necıstimpugnare v. 1 popast; 2 parjet; 3zagrabtimpugnatura m. krujac (dellafalce)impulsivo a. obcutan (-tna)impulso m. 1 obcutak (obcutka); 2nagıbimpunemente av. brez strafingeimpunito p.p. nestrafanimpuntare v. pıct (pıcen)impuntarsi v. 1 se sardıt (nelmale); 2 se uprıet, se uperjat (nelbene)impuramente av. necıstoimpurita f. ne(e)cıstostimpuro a. necıstan, necıstimputare v. 1 obduzıt (obduzın,obduzıu); 2 tozıtimputato p.p. 1 obduzen; 2 tozenimputatore m. toznıkimputazione f. 1 tozba; 2 tozıloimputridimento n. gnjıtje (za-)imputridire v. 1 strohnıet -nıt (ar-na- pre- ra- u- ve- za-), (strohnejen,strohneu, strohnı / vstrohnıta); 2gnjıt (za-)impuzzire, impuzzare v. 1smrajat (u-, za-); 2 smardıet (u-,za-)imtromettersi v. se kladat umıesin prep. u, tau, tu, po, na, taun (poluhtu = in aria); (in tasca = tugajufo); (in piazza = tana gorıc);(in cortile = na duor(e)); (in questoluogo = na tel kraj, na telin kraju,na tel prestor, na telin prestoru);

(cascare in terra = past na tla); (incapo = na glavi, na glavıa); (in quae il la = ce an san)in (dentro) prep. not tuin (in basso) prep. duin (moto a luogo) prep. ceuin (moto per luogo) prep. tje poin (moto verso chi parla) prep. sau,saunin (nel) prep. not tuin (sul) prep. na (na brıeg(u) = sulmonte); (na varh brega = sulla cimadel monte); (na pomuoc = in aiuto);(na stare lıeta = in vecchiaia); (navicer(i) = verso sera); (na noge =alzati (in piedi)), (na tla = in terra)in agosto av. ovostain aiuto av. na pomuoc (pridımena pomuoc = vienimi in aiuto)in alcun modo av. nukul, nukulvic, ninkulin alto (nell’aria) av. uajarin alto av. uluhtu, uluht, poluhtu(bıt poluhtu = essere vanesi, frivoli,fatui)in altro luogo av. 1 drugan; 2drugotin autunno av. tu jesenin avanti av. zanaprejin avvenire av. zanaprejin basso av. nızkoin braccio av. gu naruoce (darzatotroka gu naruoce = tenere il bimboin braccio)in breve tempo av. hmalin caso contrario av. 1 ce ne; 2drugotin cielo av. gu luhtuin cima av. go na varh, gor na varhin croce av. ukrıs (incrociando)in custodia av. naskrambo,naskran (in parte: los naskrambo =custodisci, metti da parte)in discesa av. podse

Page 221: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

220 Nino Spehonja, Associazione Lintver

in disordine av. poluhtuin disparte av. parstranin diversi luoghi av. marskıa,marskodein tutte le due parti av. naobadva krajain due pezzi av. na dva krajain due av. na dvain eccedenza av. parvıcin elemosina av. ubuogimein fretta av. 1 naglo; 2 sılnoin friulano av. po laskoin futuro av. zanaprejin ginocchio av. klecein giro av. oku, okou, naukuolein giu av. uzdol, gozdolin inverno av. pozımein italiano av. po taljanskoin lei p. tu njı, u njoin lui p. u anj, tu anjin mano av. tu pestin mente av. tu pametin mezzo prep. mıes(z), umıes(z)(+ gen.)in modo strano av. zacudenoin molti av. popuno, povicin mucchio av. na kupcein nessun caso av. nukul vicin nessun luogo av. nikıedar,ninkıe(a)r, ninkıedarin nessun modo av. 1 na obednovızo;2 nıekaka; 3 nikulin ogni caso av. na usako manıeroin ogni dove av. pousodin ogni luogo av. pouserode,pousodein ogni maniera av. na usakomanıeroin ogni modo av. na usakomanıero, na usako u(v)ızoin parte av. 1 nastran; 2taparkraj, nakraj, pokraju, skrajanin passato av. parstarinin piccolo av. na malin

in piedi av. 1 pokoncu; 2 zadartoin piedi av. na noge, na nogah, nanuoge (luozt na nuoge = mettere inpiedi)in piu parti av. na vıc krajuin piu av. divıcin pochi luoghi av. malokıe(a),malokodein poco tempo av. hmal, tu malincajte, tu malo cajt, tu malo cajtain prestito av. na posodoin primavera av. na primaveroin primissimo luogo av.narparvo, narprıe(a)tin primo luogo av. parvic,sparvic, parvoin pugno av. tu pest (ga man tupest = ce l’ho in pugno)in punto di morte av. na smartin qua e in la av. ce an sanin qualche altro posto av. kandruganin qualche luogo av. nıekan,ponıekein qualche modo av. nakakomanıeroin qualche posto av. nıe(a)kein qualsiasi posto locuz. tuk cenajin quel posto av. tanıein quel tempo av. 1 tentega; 2 tutıst cajtin questo momento av. sadalein questo tempo av. tu tel cajtin secondo luogo cong. potlein seguito cong. lekarin silenzio av. 1 muce; 2 tıho,potıhoin sloveno av. po slovenskoin sovrappiu cong. navarh tegain superficie av. navarhu, navarh,parvarh, povarhu, povarhin su av. 1 goruon; 2 uzgorin tensione av. natesin

Page 222: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 221

in terra f. na tla, na tlehin terzo luogo m. trecikrat(trecega krata)in tutta la nostra vita locuz. nasezıve dnı (nelle forme negative)in tutti i modi av. na use vızein tutto av. s cıelamain un attimo locuz. tu an atimin un momento locuz. tu an zlahin vecchiaia av. na stare dnı, nastare lıe(a)tain vendita av. napruode, naprodein verita locuz. za jo rec tu glıh(per dirla nel giusto)inabile a. 1 neskopac, nekapac; 2nadlozan (-zna)inabilita f. nadloznostinabilmente av. madloznnoinabissare v. 1 ugruzint, -nit; 2sprofondat (friul.)inacidire v. 1 kısat (do- par- o- po-pre- s- u- ve- za-); (luozt kısat oblice= mettere a inacidire le rape per labrovada); 2 kısnit -int (kısnen,kısnu, kısni / kısnita)inacidito p.p. kısan, kısnjen (do-par- o- po- pre- s- u- ve- za-)inadeguato a. neparmıereninalare v. podihınt, -nıtinalazione m. udıhinalberare v. 1 nasadıt; 2 nasajatinalterabile a. stanovıtaninalterabilita f. stanovıtnostinalterabilmente av. stanovıtnoinane a. prazan (prazna)inanime a. martu (martva)inanita f. praznost, praznotainarcamento, inarcatura n.skreujanjeinarcare v. 1 spregnıt; 2 skreujatinaridire v. 1 usahnıt (pre-ve-),(usahnen, usahnu, usahni /usahnıta); 2 se posusıt; 3 usihat; 4usahovat, -uvat, -avat

inaridito p.p. sahnjen (pre-ve-)inarrivabile a. nedosezeninascoltato p.p. neposlusaninaspettatamente av. na vıedicinaspettato p.p. necakan, neparcakaninattivo a. 1 lıen; 2 namaran; 3zabjeninaugurare v. nacetinaugurazione m. 1 lıkof(festeggiamento per l’ultimazione dilavori); 2 nacıenjeinavveduto a. zaspaninavvertitamente av. 1 breztıet; 2brezvıedetincagliarsi v. 1 se udıet (seudenen, se udeu, udenıse /udenıtase); 2 se udıevatincalcinare v. 1 mautat; 2 rajhat(ted-)incalcolabile a. brezstıetincalorire v. 1 zagrıet; 2 zagrevatincalvito a. plıesastincalvire v. oplıesatincalzare v. sılt (sılen, sılu / sılla,sıl / sılta); (il tempo incalza = cajtsıle)incamminarsi v. se pobratincanalare v. spejatincanalatura f. 1 zlıeba; 2 zlıeb(m.)incancellabile a. nearzbrısenincantare (raggirare) v. 1obsıencat; 2 omotıtincantarsi (restare senza fiato) v.se zamaknıtincantato a. nagledanincantesimo, incanto m.strijament (friul.)incantevole p.p. omotjenincantevolmente av. omotjenoincantucciarsi v. se skrıtincanutire v. sivıet (o- po- u- za-),(sivejen, siveu)

Page 223: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

222 Nino Spehonja, Associazione Lintver

incanutito p.p. sivjen (o- po- u-ve- za-)incapace a. nekopac, neskopacincapacita f. nemoznostincaponimento n. usardıenjeincaponirsi v. se usardıtincaponito p.p. usardjenincappare v. srecatincapricciarsi v. se usardıtincapricciato p.p. usardjenincarcerare v. zaprıet u parazonincaricare v. 1 narocıt; 2 narocatincaricato p.p. narocenincarico n. 1 narocıenje; 2 narocıloincarnarsi v. se uclovecıt (Jezus seje uclovecıu = Gesu si e incarnato)incarnato p.p. uclovecıu (-ıla)incarnazione n. uclovecıenjeincartare v. zavıt (tu karto)incassare v. 1 potıegat; 2 potegnıt,-ınt; 3 potegovat uvat -avat(potegujen, poteguvu, poteguvi /poteguvajta)incassato p.p. potegnjenincastrare v. 1 udıet; 2 zaklepatincastro f. zaklıepaincatenare v. parpet, parpnet,zapnet, zapet (parpnen, parpneu,parpnı / parpnıta)incatenato p.p. zapnet, parpetincatramare v. zakatramatincattivire v. 1 pohujsat, 2ohudıet (ohudejen, ohudeu, ohudı /ohudıta)incattivirsi v. se zhudıet (sezhudın, se zhudeu, zhudıse /zhudıtase)incattivito p.p. 1 zahujsan; 2ohudjenincautamente av. spametnoincauto a. 1 spametan (-tna); 2neprevıde(a)n (neprevıdna oneprevıde(a)na)incavare v. vekolat

incavato p.p. vekolanincavo, incavatura n. vekolanjeincedere v. hodıt ponosnoincendiare v. 1 parzgat; 2zagorıet; 3 zanetıtincendio n. gorıenje (z-, za-, po-)incenerimento n. upepelıenjeincenerire v. upepelıt upepelejenincenerito p.p. opepeljenincenerirsi v. upepelıet(upepelejen)incensamento n. 1 oblizuvanje; 2lizanjeincensare v. pokadıtincensazione n. kadılo, kadıenjeincensiere f. kadıeunca, kadıeujncaincenso m. vıeruh (ted.)incepparsi v. 1 se udıet (seudenen, se udeu, udenıse /udenıtase); 2 se udıevat; 3 se zaplest(se zapleden, se zapledu, zapledıse /zapledıtase); 4 se zaplıetatincertezza f. indecizjon (friul.)incerto a. nesiguran (-urna)incespicare v. se zaplest (sezapleden, se zapledu, zapledıse /zapledıtase)incespicato p.p. 1 udıet; 2zaplıetan; 3 zapledjenincessantemente av. 1neprestano; 2 zdarzano; 3stanovıtnoincetta m. nakupincettare v. 1 preuzet, (preuzamen,preuzeu, preuzam / preuzamıta); 2spraujat ; 3 pokupıt, nakupıtincettato p.p. preuzet (na- o- po-u- ve- za)inchinarsi v. se parklonıt (separklonen, se parklonu, parklonıse /parklonıtase)inchino m. poklon, parkloninchiodare v. 1 bıt (na- par- ve- z-za-), (bıen, bıu, bı / bıta); 2 nabijat,

Page 224: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 223

nabivat (na- par- za-); 3 cvekat (na-par- ve- z- za-); 4 zatuc (zatucen,zatuku, zatuc / zatucıta); 5 zatukatinchiodato p.p. 1 bıt (na- par- ve-z- za-); 2 cvekan (na- par- ve- z-za-); 3 zatuceninchiodatura n. 1 parbijanje; 2cvekanjeinchiostro m. ingustri, inguster (gdolce); (ingusterja); (friul.)inciampare v. 1 se zaplıetat; 2 sezaplest (se zapleden, se zapledu,zapledıse / zapledıtase)incidente f. 1 maganja o anchemaganje (n.), (friul.); 2 incident(it.), (m.)incidere v. 1 zarıezat, narıezat; 2spikatincinta f. nosıcaincinta a. 1 nosna (e incinta(porta) = nos); 2 saroka ; 3 udrug(z)in stanuincipriare v. naciprijat (it.)incirca av. 1 incıarka; 2 okuoleincisione f. zarıezainciso p.p. 1 zarıezan; 2 spıkanincitare v. sılt (sılen, sılu / sılla,sıl / sılta)incitrullire v. znorıetinciuchire v. 1 se upjanit; 2 sepomesatinclinare v. spregnıtinclinato p.p. 1 spregnjen; 2nagnjeninclinazione n. nagnıenjeinclinazione (attitudine) f.parloznostincline a. nagnjenincludere v. 1 objet, obıet(obımen, objeu, obım / obımta) 2sparjet (sprımen, sparjeu o sprejeu)3 zagrıb-at - ovat -uvat; 4 objematincluso p.p. 1 objeman, 2 objetinclusione m. objem, objemanje

incognitamente av. nepoznanoincognito a. nepoznan (inincognito = nepoznano)incollare v. kolat (o- po-par- s- u-za-); 2 takovat -avat -uvatincollato p.p. 1 kolan (o- po-par-s- u- za-); 2 takan (o- po-par- s- u-za-)incollatura n. kolanjeincollerirsi v. se zajezt (se zajezen)incollerito p.p. zajezenincolore a. brez farbeincolpevole a. 1 naduzan(naduzna); 2 nekrıu (nekrıva)incolpare v. duzıt (ob-), (obduzın,obduzıu)incolpato p.p. obduzjenincolpevolmente av. 1 naduzno; 2nekrıvoincolto p.p. nedıelan (nedıelana)incolume a. neskodvan,neposkodvanincombente a. narocenincombenza n. narocıloincombere v. tocat (spettare),(friul.)incominciamento m. zacetak(-tka) incominciare v. 1 zacet,nacet , nacnıt -int (nacnen, nacnu,nacnıı -ın / nacnıta -inta); 2nacenjat (za-)incominciato p.p. zacnjenincomodamente av. nadlıeznoincomodare v. 1 nadlegovat(nadlegujen); 2 nadlegavatincomodo a. nadlıeze(a)n(nadlıezna);incomodo f. 1 stanta; 2 nadlıegaincompetente a. neparlozan (-zna)incompetenza f. neparloznostincompiuto p.p. nedovarzenincompleto a. nepunincomprensibile a. nezastopen(nezastopna)

Page 225: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

224 Nino Spehonja, Associazione Lintver

incomprensibilita f. nezastopnostincomprensione f. naumnostincompreso a. nezastopen (.pna)inconcludente a. 1 lıen; 2namaran; 3 zabjeninconfutabilita f. ocıtnostincontentabilita f. nagudnostinconsapevole a. nezavıeden(nezavıedena)inconscio a. nezavıedeninconsolabile a. nepoto(a)lazeninconsolabilmente av.nepoto(a)lazenoinconsueto a. nenavaden (-dna)incontaminatamente av. cıstoincontinente a. nazadarzanincontinenza f. nezadarznostincontrare v. 1 srecat; 2 srecovat-uvat -avat; 3 trefıt (ted.); 4 usafat,usafavat -ovat -uvat (ted.); (andarea incontrare = itı pruo(a)t)incontrarsi (improvvisamente) v.se znajdit (znajden, znajdu)incontrarsi v. 1 se srecat; 2 seusafatincontrarsi con gli occhi v. sezglıhat ocıincontro prep. 1 pruo(a)t, napruot,upruot; 2 uredic, urıedic (me prıdespruat = mi verrai incontro)incontro n. srecanjeinconveniente f. maganja o anchemaganje(n.), (friul.)incoraggiamento n. 1 potrostanje;2 pobuda (f.)incoraggiare v. potrostatincorniciare v. suazatincoronare v. kronatincoronazione n. kronanjeincorporeo a. breztelese(a)n (-sna)incorrere v. zapast (zapaden);(incorrere in difficolta = se zabrodıt)incorrotto p.p. neposkodvanincosciente a. spametan,

nespametan (-tna)incostante a. nestanovıtan (-tna)incostanza f. nestanovıtnostv incredibile a. 1 nevıerjen; 2poseban (-bna); 3 strasan(spaventoso)incredulita f. nevıernostincredulo m. nevıernikincredulo a. nevıeren (nevıerna)incrementare v. rastincremento f. rast (rastı)increspare v. grispat (friul.)increspato p.p. grispanincrespatura f. grıspaincretinire v. obnorıetincriminare v. 1 obduzıt (obduzın,obduzıu); 2 tozıtincriminato p.p. obduzjenincrinato p.p. aspokanincriminazione n. obduzıenjeincrociamento n. krizanjeincrociare v. 1 skrizat; 2 poluoztna krısincrociato a. prekrızanincrocio, incrociatura,incrociamento f. 1 krozada(friul.); 2 krizalısce, krizısce (n.),(toponimi); 3 krizanje (incrocio distrade)incrudelire v. osurovıet, usorovıetincubo f. 1 tanta; 2 mora (nacomej pestala mora o mej tanta motıla= ’sta notte avevo gli incubi)incudine f. 1 nakuna; 2 linkuın; 3zelıeza (per battere la falce)inculcare v. natucincupire v. zatamnıetincurabile a. neozdravenincurante a. brezkarben(brezkarbna)incurantemente av. brezkarbiincuranza f. brezkarbnostincuria f. 1 nebrıga; 2zapusca(e)nje (n.)

Page 226: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 225

incurvare v. 1 spregnıt; 2 uleknıt;3 skljucitincutere v. 1 ulıt (ulıen, ulıjen);(incutere paura = prestrast);(incutere speranza = trostat): 2ulijat (imperf.)indagare v. 1 vebıerat (mejvebıerala = mi indagava); (vebıeran(imperf.) 2 vebrat (veberen (perf.)indagine n. pogledovanjeindebitamento n. 1 uduzıenje; 2uduzba f.indebitare v. 1 o(u)duzıt; 2 bıtduzan (duzna)indebitarsi v. se uduzıtindebitato p.p. o(u)duzen, zaduzenindebolimento f. 1 sibkuost ; 2trudnost; 3 slav(b)ıenje (po-), (n.)indebolire v. 1 sibkıet (o- po- u-za-), (sibkejen, sibkeu); 2 slafsat(na- o- par- po- s- pre- u- za-); 3slavıet (o- po- pre- u- za-),(slavejen, slaveu, slavı / slavıta)indebolito a. 1 sibak (sibka); 2slavjen (o- po- pre- u- za-); 3slafsan (na- o- po- pre- u- za-)indecoro f. necastindeciso a. 1 lıen; 2 namaran; 3zabjenindegnamente av. neurıednoindegnita f. neurıednostindegno a. 1 neurıedan(neurıedna); 2 nehvalezanindelebile a. nezbrısen(nezbrısena)indelebilmente av. nezbrısenaindenne av. brezskodeindentro av. znotraindesiderato a. nezeljenindeterminare v. nezakuazatindeterminatamente av.nezakuazenoindeterminato p.p. nezakuazenindi av. 1 odtuod (av. di luogo); 2

natuo, potle (av. di tempo)indicare v. kazat (po-); (kazen,kazu, kaz / kazajta)indicatore m. kazavacindicazione n. kazanjeindice n. kazaloindice (dito) m. kazavac, kazalac(dito); (kazalca)indietreggiare v. hodıt po rıt(hoden po rıt, hodu po rıt, hod porıt)indietro prep. 1 nazaj, odzad,odzada; 2 porıt (rimanere indietro= zaostat, zaostajat, ostat zada);(camminare avanti e indietro =hodıt naprej an nazaj); (camminareall’indietro = hodıt po rıt)indifeso a. nebranjenindifferente a. nemaran(nemarana); (essere indifferenti =nabadat)indifferenza f. 1 nemarnost; 2hladnost (fig.) ; 3 nabadanje (n.)indifferibile a. neodloza(e)n(neodlozna)indigeno a. domacindigente a. potrıeban (potrıebna)indigenza f. potrıebaindigestione f. indigestjon (friul.)indignare v. arzsardıtindignazione f. 1 fota (me parjemafota = sono indignato); 2 jezaindimenticabile a. nepozaben(nepozabena)indimostrabile a. nedokazen(nedokazena)indipendente a. p. samsuoj(samasoja; si declinano sia sam chesuoj)indipendenza f. 1 samuost; 2odvezaindirettamente av. nenaraunoindiretto a. nanarauanindirizzare v. 1 okarnıt (okarnen,

Page 227: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

226 Nino Spehonja, Associazione Lintver

okarnu, okarnı o okarın / okarnıta);2 raunıtindirizzarsi v. se vrecindirizzato p.p. okarnjenindirizzo m. direcjon (friul.)indiscutibile a. ocıtanindiscutibilita f. ocıtnostindiscutibilmente av. ocıtnoindispensabile a. 1 potrıeban(potrıebna); 2 nucan nucnaindispettire v. zajezt (zajezen)indispettirsi v. se usardıtindispettito p.p. 1 zajezen; 2usardjenindisposizione f. slaba voja, slavavoja (slabe voje) = cattiva volonta)indissolubile a. nearzvezenindistintamente av. posebeindistinto a. poseban (posebna)indivia f. endıvjaindividuale a. 1 posebe(a)n(posebna); 2 individualindividualita f. posebnostindividualmente av. posebnoindividuare v. zpoznat (do- par-)individuazione n. spoznanjeindiziare v. obduzıtindizio n. 1 dokaz; 2 znamıenjeindole m nagıb (ognjen nagıb =indole bollente)indolente a. 1 lıen; 2 kasan(kasna); 3 nebrıganindolentemente av. 1 lenuo; 2kasno; 3 nebrıgaindolenza f. 1 kasnuost; 2 lenuostindolenzirsi v. okorenıt, seokorenıet (okorenejen, okoreneu)indolenzito p.p. okorenjenindorare v. pozlatıetindossare v. 1 oblıec; 2 dıet (denen(perfettivo; non si presta aicomposti), deu, den / denıta); 3luozt (lozen (perfettivo), luozu, loz /lozıta); 4 klast (po- za-) (kladen

(imperfettivo = sto mettendo),kladu, klad / kladıta); 5 kladat (po-ve- z-); 6 kladovat -uvat -avat(kladuvan o kladujen, kladuvu,kladuvi / kladuvta / kladuvajta)indosso av. nase, nasebeindosso prep. na, gor na + locat.(gor na sebe)indotto in tentazione v. 1tantan; 2 zapejen (in errore)indovinare v. 1 dovinat; 2 golnat,gonıt (indovina = gonı); 3 uonjatindovinato p.p. 1 dovinan; 2golnan; 3 uonjanindovinello f. gonalcaindovino m. strolih (friul.)indugiare v. 1 oscajat; 2 zamujat;3 pomudıt, zamudıtindugio f. pomuda, zamudaindulgente a. 1 dobrotlıu; 2mılostan (-tna)indulgenza n. 1 odpuscanje,odpustak (m.); 2 potarplenje; 3usmılnost (f.)indulgere v. odpustıt (par-)indugiare v. 1 odkladat; 2 seoscajatindugio n. oscajanjeindumento f. oblıekaindurire p.p. tardıe(a)t (o- po- pre-u- z-), (tardın, tardeu, tardı /tardıta)indurito p.p. tardjen (na- o- par-po- pre- u- z- za-)indurre v. 1 sılt (par-, u-); 2zapejat (in errore)indurre in tentazione v. 1 tantat;2 zapejat (in errore)industriarsi v. 1 se upıerat; 2 semesat (darsi da fare)inebetire v. ocusıt (friul.)inebetito p.p. ocusjeninebriamento f. pjanost, pijanostinebriare v. pjant, pijant (u-),

Page 228: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 227

(pjanen, pijanen)inebriato p.p. pjaninedia f. ukrepan za lakotjo mortod’inediainedito a. neizdaninerpicare v. plıeztinerpicato p.p. plıezeninerte a. 1 lıen; 2 namaran; 3zabjeninerzia f. lenobainesperienza f. nemoznostinespertamente av. nemoznoinesperto a. nemozaninetto a. zanıc (zanıcna)inezia f. malenkostinezie f. norcarıjainfagottare v. 1 zavıt (perf.); 2zavijat (imperf.)infallibile a. nezapejeninfallibilita f. nezmotlıvostinfallibilmente av. nezmotlıvoinfamare v. oslıe(a)ftinfamato p.p. oslıeveninfamia f. 1 necast (necastı); 2sran; 3 sramota (spot an sran te bod= vergognati)infangare v. 1 osmıert (fig.); 2oslıevtinfangato p.p. 1 oslıevjen; 2osmıerjeninfantile a. otrocan, otrocast,otroski; otrociinfantile m. 1 otrocnjak; 2pidentar (bretellaro); (pidentarja)infanzia a. otrocnostinfarinare v. 1 vajat; 2 valıt; 3potacıtinfastidire v. 1 nadljegovat -avat-uvat; 2 secjat (po- u-); 3 norıtinfatti cong. 1 sa, saj; 2 tud, tudiinfatti (veramente) av. 1 resnıcno;2 rıes; 3 difat (friul.)infatuato a. zaudaninfaustamente av. nasrecno

infausto a. nasrecaninfecondo a. jalou, jalu (jalova)infedele m. nevıernıkinfedelta f. nevıerainfelice a. nasrecaninfelicemente av. nasrecnoinfelicita f. nasrecainfeltrimento n. zlotanjeinfeltrire v. zlotatinfeltrirsi v. se zlotatinfeltrito p.p. zlotaninferiore a. 1 dolenj, zdolenji,zdolni; 2 nızji (inferiore d’eta =mlajs, majs)inferiormente av. 1 zdol; 2zdolenjin krajaninferiorita f. nıznostinfermiera f. infermıera (it)infermiere m. infermıer (it.)infermeria f. infermerıja (it.)infermita f. 1 bolıezan; 2 slabuost,slabota; 3 nadloznostinfermo a. 1 bun, bolan (buna,bolana); 2 nadlozan (nadlozna)inferma f. bunıkainfermo m. bunıkinfernale a. paklensk, paklenskiinferno m. paku (pakla); (vaall’inferno = bıas za usın hudıc)inferocire v. 1 arzkacat; 2 azburtinferocito p.p. 1 arzkacan; 2arzburjen, azburjeninferriata f. gartrainfervorare v. unematinfervorato p.p. unetinfestare v. zarast (dalle erbacce odai rovi)infestato p.p. zarascen (dalleerbacce o dai rovi)infettare v. infetat (friul.)infettarsi v. se zorıt (impers.)infettato, infetto p.p. 1 infetan; 2zazorjeninfezione f. 1 zora; 2 infecjon

Page 229: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

228 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(friul.)infiacchimento n. slabıenjeinfiacchire v. slavıet, slabıet (o-)infiammare v. 1 zorıt; 2 unemat;3 unet (unamen, uneu, unam /unamta); 4 uzgat (uzgen, uzgou ouzgau); 5 zanetıtinfiammarsi v. 1 zagorıet (zagorın,zagoreu, zagorı, zagorıta); 2 se zorıt(da un’infezione)infiammato a. ognjeninfiammato p.p. 1 zazorjen; 2unet; 3 arzgorjeninfiammazione m. 1 zora; 2zorıenjeinfiascare v. fjaskat (friul.)inficiare v. zavrec (zavarzen,zavargu) infido a. 1 fauc; 2 nafidanin fieri av. zacenjainfierire v. sarovıetinfievolimento n. oslavıenjeinfievolire v. 1 osibkıet; 2 slavıet,slabıet (o-)infiggere v. 1 utaknıt ; 2 zabıt(infiggere); 3 utısnit, -int (nellamente = utısnit tu pamet)infilare v. 1 taknıt (u-, na-); 2pıcint -nit (u-), (pıcnen, pıcnu, pıcin/ pıcinta); 3 tikat (pre- s- u-) (tıkano tıcen, tıku, tık / tikajta); (infilarel’ago = prestikat iglo (imperf.));(infilare la strada giusta = uzet topravo pot); (infilare le scarpe = obutcarıeuje o caruje); 4 tiknıt -int (pre-s- u- za) (tıknen, tıknu, tiknı /tiknıta); (infilare la giacca = oblıecjopo); 4 prestaknıt (perf.)infilato p.p. 1 prestaknjen,utaknjen; 2 stıkan, pretıkan,prestıkan, ustıkan; 3 prestıknjeninfiltrare v. se napıt (d’acqua)infiltrarsi v. se utisınt, -snitinfiltrato p.p. napıtinfiltrazione n. napıenje

infilzare v. 1 nastaknıt -int,prestaknıt, prestokint (nastaknen,nastaknu, nastakın / nastaknita); 2stokint -nit (nad- par- po- pre- u-ve-za-), (stoknen, stoknu,stokin /stokinta), (ted.); 3 stoknjuvat -avat-ovat (ted.)infilzato p.p. 1 nastaknjen; 2(stoknnjen (pre-)infilzatura n. natikanje, nastikanjeinfimo a. najnızjiinfine av. 1 nazadnjo, nazadnje,zadnjic; 2 na koncuinfingardaggine f. lenobainfingardamente av. lenuoinfingardo a. lıeninfinita f. 1 neskoncnost; 2vencnostinfinitamente av. neskoncnoinfinito a. breskonce(a)n,neskoncan (breskoncna)infinocchiare v. 1 gajufat (o- po-ve- z-); 2 brusıt (o- po- ve- z-),(brusen); 3 ciganıt (o- po- ve-za-)infinocchiato p.p. zgajufaninfiorescenza m. cvıetinfiorescenze n. cvıetje (delcastagno che venivano rastrellateper non finire nel fieno)infischiarsi v. se nabrıgat (me neinfischio = me na nic mara, me nabrıga)infittire v. 1 gostit (par- po- pre-ve- za- z-), (gostın o gosten, gostu,gost / gostıta); 2 gostıet (gostejen,gosteu, gostı / gostıta); 3 ugosnıt,ugosint (ugosnen, ugosnu)inflazione f. inflacjon (it.)inflessione n. guo(a)renje,guo(a)rıenjeinfliggere v. naluozt (nalozen)influenza f. influenca (it.)influire v. sılt (po-)infoltire v. gostıt

Page 230: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 229

infondere v. ulıt (ulıjen)informare v. 1 posjat marin; 2povıe(a)det; 3 poucıtinformarsi v. se zmenıtinformato a. vıeden (essereinformati = vıedet)informazione f. informacjon (it.)informicolamento n. mramolıenjeinformicolare v. mramolıet (o-)informicolato p.p. mramoljen (o-)infornare v. luozt pec (lozen)infortunio f. 1 nasreca; 2 maganjao maganje (friul.)infossamento f. fuosa (friul.)infossare v. 1 podkopat; 2podkopavat, -uvatinfracidire v. 1 zmocıt; 2 zagnjıt(marcire)inframmettere v. luozt mıes (po-)infrangere v. 1 arzbıt; 2 zdrobıtinfranto p.p. 1 arzbıt; 2 prelomjen,zlomjeninfrascritto p.p. podpısaninfrazione m. prelominfreddare v. prehladıtinfreddato p.p. prehladjeninfreddatura m. prehladinfreddolire v. zmarzint, -nitinfreddolito p.p. zmarznjeninfrequente a. rıedak (rıedka)infrequentemente av. rıedkoinfrequenza f. rıedkostinfuocare v. 1 zakurıt ogınj(zakuren, zakuru, zakur / zkurıta);2 parnet ogınj (parnen o parnamen,parneu, parın o parnı / parnıta); 3parnamit, parnemat; 4 parzgat(parzgen, parzgau, parzgı /parzgıta); 5 zanetıt ogınj; (zanetın,zanetıu, zanıet / zanetıta)infuocato p.p. 1 parnet; 2 zakurjeninfuocato a. 1 goroc; 2 ognjeninfuori prep. 1 uon (sta all’infuori= stoji uon); 2 odzuna

infuriare v. arzjezt (arzjezen,arzjezu)infuriarsi v. 1 se arzjezt (searzjezen, se arzjezu, arzjesse /arzjeztase); 2 se arzkacjat 3 sezagrıe(a)tinfuriato p.p. 1 arzjezen(arzjezna); 2 arzkacjan, arzkaceningaggiare v. 1 dat aro; 2 luozt uajoingaggio f. araingannabile a. gajufaningannare v. 1 zapejat (zapejen);2 gajufat (o- po- ve- z-); 3 brusıt(o- po- ve- z-), (brusen); 4 ciganıt(o- po- ve-za-); 5 mıet za norca =considerare stupido; 6 obindulat 7napoıt (figurativo = darla da bere),(napoın, napoju, napoj / napoıta);(san ga lepuo napoju = l’hoingannato per bene); 8 skusit(skusen)ingannarsi v. se motıtingannatore m. gajufant,gajufantar (gajufantarja)ingannato p.p. 1 gajufan; 2obrusen; 3 napojeningannevole a. galjufinganno f. 1 gajufıja; 2 zlaganjeingarbugliare v. 1 krotıt; 2zagropat; 3 arskladat, raskladat; 4zmisklicat; 5 zakroticatingarbugliato p.p. 1 zagropan; 2arzlozen; 3 krotjeningegnarsi v. 1 se upıerat; 2 semesat (darsi da fare)ingegnere m. inzenıer (inzenıerja)ingegnosamente av. kustno (ted.)ingegnosita f. bistroumnostingegnoso a. kustan (-tna); (ted.)ingegno f. 1 umnost; 2 kust (ted.)ingente a. prevelıkingentilire v. 1 nastımat 2 olıeusatingenuamente av. naduzno

Page 231: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

230 Nino Spehonja, Associazione Lintver

ingenuita f. naduznostingenuo a. 1 naduzan; 2 navıedeningerenza n. utikanjeingerire (inghiottire) v. pozgrıe(a)tingerirsi v. se utikatinghiaiare v. glerjat (friul.)inghiaiato p.p. glerjanInghilterra f. Ingiltera (ggeneralmente non aspirata)inghiottimento n. pozgerjanjeinghiottire v. 1 pozgrıe(a)t(pozgren, pozgru, pozger o pozgrı /pozgrıta); 2 pozgerjat; 3 zerıtinghiottitoio n. zgrıeloinghiottito p.p. 1 pozgrıe(a)t; 2pozgartingiallire v. 1 armenıe(a)t (po-ve-), (armenejen, armeneu); 2armenjuvat -avat, armenjovat (po-),(armenjujen, armenjuvu); 3rumenıet (o- po- z- za-),(rumenejen, rumeneu, rumenı /rumenıta); 4 porusıet (porusejen)ingiallito p.p. armenjen (po- ve-)ingigantire v. debelı(e)t (u-, z-)inginocchiarsi v. klekint -nit (par-po- pre- s- u- ve-), (kleknen, kleknu,klekin / klekinta)inginocchiato a. klecan (par- po-pre- s- u- ve-inginocchiato p.p.. kleknjen (par-po- pre- s- u- ve-)inginocchiatoio m. klecaunjakinginocchioni av. kleceingiovanire v. omladıet (p-)ingiu av. dol (all’ingiu = dolpruot)ingiungere v. 1 zapovıedat; 2zakuazat (zaquazen)ingiunto p.p. 1 zapovıedan; 2zakuazeningiunzione f. 1 zapuoved(zapuovedi); 2 usiljenjeingiuria f. karvıca, krivıcaingiuriare v. 1 zasramovat; 2

preklinjovat -avat -uvatingiuriato p.p. osramotjeningiurioso a. osramotaningiustamente av. karvıcno,krivıcnoingiustizia f. karvıca, krivıcaingiusto a. nepravıcan(nepravıcna); 2 neprav (neprava)inglese a. ingleski (in inglese = poinglesko)inglese (maschile) m. inglezinglese (femminile) f. inglezaingoiare v. 1 pozgrıe(a)t; 2 zuekat(po-)ingoiato p.p. pozuekaningombrare v. 1 zagarnit; 2intrigat (friul.)ingombro m. intrıg (friul.)ingordamente av. samagutnoingordigia f. 1 samagutnost,nagudnost; 2 nenasıtnostingordo a. samo(a)gutan, nagudan(-tna)ingorgare v. 1 zataknıt; 2 zatikatingorgo f. zatıekaingozzarsi v. 1 se gutıt; 2 zrıet,zgrıet vzgren; 3 zuerıtingozzarsi di liquidi v. 1 senasarkat; 2 pobleukatingracilire v. tancıet, tancıtingrandimento n. guo(a)rsanjeingrandire v. guorsatingrassamento n. pıtanjeingrassare v. 1 pıtat (o- ve-); 2debelıet (u- z-), (debelın o debelejen,debelıu o debeleu)ingrassare le macchine v. 1smıert (o- po- u- ve- za-); 2 smıerat(ted.)ingrassarsi v. se opıtatingrassato p.p. 1 pıtan (o- u- ve-);2 debeljeningrassato (di macchine) p.p.osmıerjen

Page 232: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 231

ingratamente av. nehvaleznoingratitudine f. 1 nehvaleznost; 2nehvalaingrato a. nehvaleze(a)n(nehvalezna)ingravidare v. zanosıtingravidare (di animali) v. pojat,se pojatingresso m. prehodingrossare v. debelıe(a)t (o- po- u-z-) (debelın o debelejen, debeleu)ingrossato p.p. debeljen (o- po- u-z-)ingrosso (all’ingrosso) av. nadebelo, na debeliningrugnare v. darzat soboingurgitare v. pozgrie(a)tinguria f. ingurjainibire v. prepovıedat(prepovıe(a)n)inibizione n. prepovıedanjeinidoneita f. nemoznuostinidoneo a. neparlozan(naparlozna)iniettare v. 1 siknıt, sıkint (u-); 2starkat(o-); 3 starknıt, -intiniezione f. puntura (friul.)inimicare v. so(a)uraztinimicizia f. 1 so(a)uraznost; 2saurastvo (n.)ininterrottamente av. zdarzano,zadarzanoiniquamente av. hudobnoiniquita f. hudobıjainiquo a. 1 hudoban (hudobna); 2slabinizia a nevicare v. 1 snehuje(impersonale: snehuje, snehalo); 2parlıeta snıehinizialmente av. 1 od parvega,odsparvega, 2 od sparvic; 3 odkraja; 3 od zacetkainiziare v. 1 zacet (zacnen, zaceu,zacın / zacnıta); 2 nacet, nacnıt -

ınt (nacnen, nacnu o naceu, nacın /nacnıta)iniziare a nevicare v. 1 senhat(impers.); 2 se vrec na (tu) snıeh(dalla pioggia alla neve)iniziare a parlare v. preguarıtiniziare a piovere v. 1 se vrec nadas (dalla neve alla pioggia); 2dazuvat (piovigginare)iniziativa f. 1 inicjatıva; 2 zacetakiniziato p.p. zacetinizio n. 1 zacenje, zacenjanje,nacnıenje, nacnıenje; 2 zacetak (m.)(zacetka); 3 zacet (m.) (zacetka);(dall’inizio = odzacetka)innaffiare v. 1 parlıt, zalıt, polıt(parlın, parlıu); 2 parlijat, zalijat(za-), (parlıjan, parlıju, parlıji /parlijajta)innaffiato p.p. 1 parlıt, zalıt; 2parlıjen, zalıjen (za-)innaffiatoio m. zbrufador (friul.)innaffiatura n. zalijanjeinnalzamento n. 1 uzdiganje,uzdigovanje (po-); 2 uzdıga (f.)innalzare v. uzdıgnit, -int (po-)innalzarsi v. 1 se povesokat; 2 sepovesokuvatinnamoramento f. parjubıtu(parjubıtve)innamorare v. parjubıt (parjuben,parjubu)innamorato p.p. 1 parjuben; 2namoran (friul.)innamorarsi v. 1 se najubıt, sezajubıt; 2 se zagledat, se nagledat(se zagledat tu kakega =innamorarsi di qualcuno); 3 sezausecinnanzi av. 1 sprıe(a)t; 2 naprej(avanti); (d’ora innanzi = odsa(da)(za naprej))innato a. parrojeninnaturale a. nenarauan (-una)

Page 233: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

232 Nino Spehonja, Associazione Lintver

innegabile a. neutajeninnegabilita f. ocıtnostinnegabilmente av. ocıtnoinnervosire v. 1 zajest; 2 zagrıet(zagrejen, zagreu / zagrıela); (noninnervosire = na zagrıevi)innestare v. cıepit, cepıt (do- na-o- par- po- pod- pre- u- ve- za-),(cıepen, cıepu, cıep / cepıta)innestato p.p. cıepjen ( do- na- o-par- po- pod- pre- u- ve- za-)innesto m. cıe(a)p (cepa)inno m. speuinnocente a. 1 ne(a)duzan(naduzna); 2 nekrıu (nekrıva)innocentemente av. 1 naduzno; 2nekrıvoinnocenza f. ne(a)duznost )innocuita f. neskodlıvostinnocuo a. neskodlıu (neskodlıva)innominato a. neimenovaninnovare v. prenovıtinnovazione f. 1 novuost; 2prenovıtu (-tve)inoculare v. ucepıtinoculazione n. ucepıenjeinodoro av. brez duhainoltrare v. posjat naprejinoltrato p.p. possjan naprej(essereinoltrato = bıt naprej); (inoltratonegli anni = star)inoltrato av. naprej (a settimanainoltrata = naprej cez tıedan)inoltre av. povarhu, povarh,navarhu, navarh, navarh tegainondare v. potopıtinondato p.p. potopjeninondazione m. 1 potuop; 2potopıenje (n.)inoperosamente av. 1 lenuo; 2namarnoinoperosita f. 1 lenuost; 2namarnostinoperoso a. 1 lıen; 2 namaran; 3

zabjeninopia n. pomankanjeinorgoglirsi v. se darzat (sedarzin, se darzu, darzajse /darzajtase); 2 se nosıt (se nosen); 3se nest (se nesen); 4 zadrıet gor uhainorridire v. prestrast (prestrasen)inorridito p.p. prestraseninquietamente av. nemıernoinquieto a. nemeran (nemerna)inquieto av. brezpokojainquietudine m. 1 nemıe(a)r; 2napokojinquilino m. fitual (fitualja),(friul.)inquinamento n. 1 umazanje; 2packinanjeinquinare v. 1 umazat; 2 packinatinsaccare v. nabasatinsalata f. salata, solatainsalatiera f. terına (friul.)insalivare v. oslıntinsalubre a. nezdrav (nezdrava)insalvatichire v. uduıetinsanabilmente av. nezdravoinsanamente av. naumnoinsanguinare v. okarvıet (p-)insanguinato a. karvav(i)(karvava)insania f. noruo(a)stinsanire v. znorıetinsano a. 1 norac (norıca); 2nauman (naumna)insapiente a. nevıedan (nevıedna)insapienza f. nevıednostinsaponare v. zajfat (na- o- po-ve-), (ted.)insaponato p.p. zajfan (na- o- po-ve-) (ted.)insaporire v. sauorıt (friul.)insaporo a. zmamjen (friul.)insaputa (all’) av. brez vıedetinsaziabile a. majsıt (majsıta)inscrivere v. upisat (upısen)

Page 234: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 233

inscritto p.p. upıseninscrizione m. napisinsecchire v. se posusıtinsecchito p.p. posusjeninsegnamento n. 1 ucenje; 2 ucılo,naucılo, poducılo; 3 suolstvo; 4 uk,nauk, pouk (m.); 5 ucba; 6 ucava; 7navaja (f.)insegnante m. ucenık (insegnantedelle elementari = mester (friul.));(insegnante delle Medie = profesor)insegnare v. 1 ucıt (pod- ve-),ucın, ucıu, uc / ucita); 2 navast,navadit (navaden, navadu, navad /navadta); 3 navajatinseguimento n. sledovanje,sledıenje (za-); (dei cani)inseguire v. 1 lovıt (u-) (lovın,lovıu, lovı / lovıta); 2 sledıt (passledı zejca = il cane insegue la lepre)inseguire (dei cani) v. 1 zasledıt; 2zasleduvatinseguito p.p. lovjen (u-)inselvatichire v. uduıe(a)t (po-)inselvatichito p.p. udujeninsensatezza f. 1 norcastnost; 2spametnost (brezpamet, invar.)insensato a. spametan (-tna)insensibile a. necutan (-tna)insensibilita f. necutnostinsensibilmente av. necutnoinseparabile a. neodloceninsepolto p.p. nepodkopaninserimento f. 1 zaklada; 2zakladanje (n.)inserire v. 1 doluozt (dolozen,doluozu, doloz / dolozıta); 2 ustult(ustulen, ustulu); 3 utaknıt(utaknen); 3 zakladatinserito p.p. 1 ustuljen, ustulen; 2utaknjeninserviente m. sluzabnikinsetticida m. flıt (friul.), (irrorarel’insetticida = flıtat)

insicurezza f. navarnostinsieme av. 1 hnado; 2 kupe,usekup (andare insieme = itı kupe);3 mıes (+gen.)insincerita f. neodkritosarcnostinsino congiunz. doinsinuare v. golnjovat -avat -uvat(za-)insinuarsi v. se usıltinsinuazione n. 1 golnanje; 2cakara (friul.)insipidezza f. 1 neslast; 2naslanostinsipido a. 1 naslan; 2 lamid(friul.); 3 dıa po nıcu (non sa diniente)insipiente a. nauman (naumna)insipienza f. naumnostinsistenza f. 1 tardıtu (tardıtve),(po-); 2 sılainsistere v. 1 tardıt; 2 sılt (do-par- po- pre- za-), (sılen, sılu / sılla,sıl / sılta); 3 insıstit (it.)ınsito a. urojeninsoddisfatto a. nezadovojeninsoddisfazione n. nezadovolıenjeinsofferente a. nepotarplezıu(nepotarplezıva)insofferenza f. nepotarplezıvostinsolente a. zadarzaninsolentemente av. zadarzanoinsolentire v. zagolnjuvat, -avat,-ovatinsolenza n. zagolnjuvanjeinsolitamente av. nenavadnoinsolito a. nenavajen, nenavadeninsolubile, insoluto a. neutajen,neutajen neutajenainsomma int. za uojo bozjoinsomma av. 1 na zadnjic; 2 go(r)na use tuole, na use tuoleinsonne av. brezspanjainsonnia n. naspanjeinsonnolito a. zaspan (zaspana)

Page 235: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

234 Nino Spehonja, Associazione Lintver

insopportabile a. 1 netarplez´ıu;2 neprenosen (neprenosena)insopportabilita f. netarplezıvostinsorgere m. se zauzdıgnit, -intinsospettire v. cvıblatinsozzamento n. slajfanjeinsozzare v. slajfat (o-)insozzato p.p. oslajfaninsperatamente av. breztrostanjainspirare v. podıhint, -nıtinspirato p.p. podıhnjeninspirazione m. podıhinstabile a. nestanovıtaninstabilita f. nestanovıtnostinstabilmente av. nestanovıtnoinstallare v. nastavit, nastabit(nastaven, nastavu); (nastavitskopce = mettere le trappole)installato p.p. nastavjeninstallazione f. nastavainstancabile a. netrudan(netrudna)instanza f. prosnjainstaurare v. ponovıtinstaurazione f. ponuovainsu av. gorinsubordinato a. nepodlozan(nepodlozna)insubordinazione f. nepodloznostinsuccesso m. fuc (itı u fuc =fallire)insudiciare v. 1 pacat (na- o- po-s- ve-); 2 packinat (na- o- po- s- ve-za-); 3 umazat (umazen, umazu,umas / umasta); 4 zamarsat,omarsat; 5 slajfat (ted.)insudiciato p.p. 1 pacan (na- o-po- s- ve-); 2 packinan (na- o- po-s- ve-); 3 zamarsan; 4 umazaninsufficiente (insufficientemente)av. nezadostinsufficienza f. nezadostnostinsufflare v. dahnıt (u-)insufflazione n. dahnıenje (u-)

insulsaggine f. naumnostinsulso a. nauman (naumna)insultare v. zasramovatinsultato p.p. zasramovaninsulto n. zasramovanjeinsuperato p.p. nepreomagan(nepreomagana)insuperbirsi v. se ponosıtinsuperbito p.p. ponosenintaccare v. 1 zarıezat; 2 nacetintacco, intaccatura f. zarıezaintagliare v. 1 rıezat (ve-, na-,za-)(narıezen, narıezu, narıez /narıezta); 2 vekubst, (vekuben,vekubu); 3 veklat (vekojen, veklu,vekoj / vekoıta); 4 vedubtintagliato p.p. 1 vekojen; 2narıeze(a)n; 3 vekubenintaglio f. zarıezaintanarsi v. se skrıtintanto av. 1 tistcajt; 2 intant(friul.); 3 medtemintarl(m)are v. starmatintarl(m)ato p.p. starmanintarsiare v. zarıezatintarsio f. zarıezaintasamento n. zamasıenjeintasare v. zamasıtintasato p.p. zamasenintascare v. potegnıt, -intintatto a. 1 cıst; 2 netaknjen(netaknjena)intavolare un discorso v. zacetguorıtintegrale a. cıeu (cıela)integralmente av. popunamaintegrare v. 1 dopunt; 2 docelıt,docıelitintegrazione f. docelıtu (docelıtve)integrita f. celuostintegralmente av. popunamaintegrazione f. dopunıtu(dopunıtve)integrare v. 1 dopunt; 2 docelıt

Page 236: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 235

(docelın, docelıu, docelı / docelıta)integro a. 1 cıeu (cıela); 2 pun; 3posten (postena), (probo)intelletto f. 1 pamet (pamet(i)); 2umnost; 3 zastopnost; 4 um (m.); 5svetovanje (n.), (religioso)intelligente a. 1 pametan (-tna); 2zastope(a)n (zastopna)intelligentemente av. pametnointelligenza f. 1 pamet (pamet(i));2 umnost; 3 um (m.); 4 zastopnostintemeratamente av.brezmadeznointemerato a. brezmadezan(brezmadezna)intemperantemente av. nemodrointemperanza f. nemodrost,nemodruostintemperato a. nemodarintemperie f. slav(b)a uraintendente a. zavıeden (-dna)intendere v. 1 zastopıt; 2 namenıt(avere intenzione); 3 cut (ascoltare,udire), (ho inteso che te ne vai =san cu de gres proc); (non intenderagione = na cuje razona)intendersi (capire, essere capaci)v. se zastopıt (non capisci niente =se zastopes ku mus tu pezo)intendersi (mettersi d’accordo) v.1 se pogua(o)rjat; 2 se poguarıtintendimento m. namıenintenerimento n. omecıenjeintenerire v. 1 u(o)mecıt; 2zmehnıet zmehnejenintenerirsi v. se (z)ganıtintenerito p.p. 1 u(o)mecen; 2zganjen (commosso)intensamente av. napetointensificare v. 1 omocnıet; 2napetintensificare il suono v. natıegat(suonando o cantando)intensita f. 1 napetost; 2

omocnıenje (n)intenso a. napetintentare v. 1 namenıt; 2 zacet(zacnen)intento m. namıenintenzionale a. namıerjenintenzionalmente av 1 na pravopuo(a)sto; 2 namıerjenointenzionato a. namıenjenintenzione m namıen (na namıen= a ricordo, per ricordo); (averintenzione = namenıt; namenjuvat(namenjujen); namıert, nameravat);(aver buone intenzioni = imıetdobro pamet (vojo))interamente av. 1 pocıelama,docıelama, scıelama, popunama; 2celuo; 3 usekupintercedere v. prosıtinterceditrice f. besednıcaintercessione f. prosnjaintercessore m. besednıkintercettare v. popast (popaden)intercludere v. parprıet (parpren,parpru, parprı)interdetto p.p. prepovıedan(prepovıedana)interdipendenza f. zavezainterdire v. prepovıedatinterdizione n. prepovıedanjeinteressamento (cura) f. 1 skarb;2 brıga; 2 skarbnost; 3 mar ; 4 hraninteressante a. 1 interesant; 2poseban (-bna)interessare v. 1 interesat; 2 zadıet(+dativo); (mej zadıelo = miinteressa (mi ha preso); me sejzadıelo = mi ha interessato)interessare v. impers. kort (tiinteressa = te kor(e))interessarsi v. 1 marat; 2 kurıt; 3se mesat; 4 se uamat; 5 se pacat(friul.); 6 brıgat (non m’interessa =me na brıga)

Page 237: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

236 Nino Spehonja, Associazione Lintver

interessamento f. 1 brıga; 2skarbnost; 3 marinteressato a. interesaninteresse f. 1 brıga; 2 skarba,skarbnost; 3 mar; 4 interes (friul.)interezza f. 1 punost; 2 celuost(po-)interferenza n. krizanjeinterim av. 1 tistcajt; 2 tencasinteriora n. plur. carıevainteriore a. notranjinteriormente av. znotrainterito a. hlodu (hlodova),(legnoso)interloquire v. poguo(a)rıtintermezzo m. odpeu (-va)interminabile a. brezkonce(a)n(brezkoncna)interminabile,interminabilmente av. 1brezkoncno; 2 brez ne kraja nekoncainternamente av. znotrainternare v. zaprıetinternato p.p. zapartinternazionale a. internacional(it.)interno a. notranjintero a. cıe(a)u (cıela, celuo ocelua)intero (tutto) a. vas (usa = tutta,uso = tutto (neutro))intero (tutto) p. use (usega)intero (pieno) a. pun, (po-)intero (per intero) av. cıe(a)lamaintero (luogo intonso) f. celına(berımo, ki tle je celına =raccogliamo, che qui e integro)intero (sostantivato) n. celuo(a)(celega); 2 celuost (f.)interpellanza n. prasanje (u-)interpellare v. 1 prasat (po-); 2klıcat (po-); (klıcen, klıcu, klıc /klıcta)

interpolare v. utikatinterpolazione n. utikanjeinterporre v. poluozt (polozen,poluozu)interpretare v. arzjasnitinterrare v. 1 zagrebt (zagreben,zagrebu); 2 zagrobıt; 3 podkopatinterrato p.p. 1 zagreben; 2zagrobjen; 3 podkopaninterrogare v. prasat (po-, u-)interrogazione, interrogatorio n.prasanje (po-, u-)interrompere v. pretargatinterrompere il suono dellacampana grande v. premuknıt (alterzo suono delle campane amomenti si interrompe il suonodelle campana grande)interrompimento n. pretarganjeinterrotto p.p. pretarganinterruzione n. pretarganjeinterruzione (della pioggia) m.ustıh (nıa ustıha = non smette dipiovere); (senza interruzione =brezkonca)intersecare v. presekatintersecazione f. presıekaintersecarsi v. se krizatinterstardirsi v. se usardıtintervallo n. 1 oddahnıenje; 2ustıh (m.), (della pioggia); (nıe(a)ustıha = non smette di piovere)intervenire v. se oglasıt (seoglasın)intesa m. namıeninteso p.p. zastopjenintessere v. zaplestintestardirsi v. sardıtintestardito p.p. usardjenintestarsi v. se zabıt u glavo (-ijen)intestino m. 1 intestın; 2 carıeva(n.); 3 trıpe (dell’animale)intiepidire v. ohladıt (p-)intiepidito p.p. ohladjen (p-)

Page 238: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 237

intieramente av. popunamaintiero a. 1 cıeu (-la); 2 pun(pieno)intimamente av. 1 dodna (invece,dodna = fino all’alba); 2 parsarcno;3 tesnuointimare v. 1 zapovıedat; 2zapovedovat, -uvatintimazione n. 1 zapovıedanje; 2usiljenjeintimidazione n. prestrasanjeintimidire v. prestrastintimidito p.p. prestrasenintimo a. suoj (suoja)intimorito p.p. trucan (po-)intingere v. 1 tocat (friul.); 2mocıt (o- po- u- z-), (mocen, mocuo mocıu, moc / mocıta)intingolo m. 1 toc, tocjo (friul.); 2sugo; 3 mocenjeintinto p.p. omocen (p-)intirizzimento m. zmarzau(zmarzala)intirizzire v. zmarzint, -nitintirizzito p.p. zmarznjenintisichire v. jetku ostatintitolare v. nadpisatintitolato p.p. nadpısanintollerante a. nepotarplezıu(nepotarplezıva)intolleranza f. nepotarplezıvostintonacare v. 1 mautat (na- o- po-par- ve- z- za-), (friul.); 2 ometatmautointonacato p.p. mautan (na- o-po- ve- z- za-)intonacatura n. mautanjeintonaco f. 1 mauta, mouta(friul.); 2 blankintonare v. zapıet (zapuojen)intonato p.p. zapıetintonato a. intonan (it.)intonso p.p. neostrızenintontire v. omontat

intontito p.p. 1 omontan; 2omotjenintoppare v. srecatintorbidamento n. pomotıenjeintorbidire, intorbidare v. motıt(z-); (motes uado = intorbidiscil’acqua)intorniare v. 1 orlat (friul.); 2robıtintorno prep. oku, okuole (prep. +gen.);(tutto intorno = od usıehkrajah)intorno all’una av. oku (okuol)dneintorno alle cinque av. oku(okuol) peteintorno alle due av. oku (okuol)dvıehintorno alle quattro av. oku(okuol) stıerihintorno alle sei av. oku (okuol)sesteintorno alle tre av. oku (okuol)trehintorpedimento n. okorenıenjeintorpidire v. omramorıetintorpidirsi v. se okorenıet(okorenejen, okoreneu)intorpidito p.p. 1 okorenjen; 2omramorjenintossicare v. ostrupıetintossicato p.p. ostrupjenintossicazione n. ostrupıenjeintra prefisso 1 med; 2 mıesintraducibile locuz. ki se na morepreobarnıtintralciamento, intralciatura f.1 zaplıeka; 2 zmotaintralciare v. 1 zmotıt; 2 zaplest,zaplıetat; 3 stat na potintralcio f. 1zmota; 2 zapletakintrallazzo m. imbroj (imbroja),(friul.)intransigente a. netarplezıu

Page 239: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

238 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(netarplezıva)intransigenza n. netarplezıvostintrappolare v. ujet (ujımen, ujeu,ujım / ujimıta)intraprendere v. 1 pojet (poımen,pojeu, pojej / pojejta), (jo pojet =darsela a gambe); 2 poduzet,poduzemat (poduzamen, poduzeu,poduzam / poduzamıta); (la usempre semimuta)intraprendere iniziare v. 1 zacet(zacnen, zaceu, zacın / zacnıta); 2nacnıt - ınt (nacnen, nacnu onaceu, nacın / nacnıta)intraprendimento m. zacetak(zacetka)intrattenere v. zadarzatintravedere v. zagledatintrecciare v. 1 splest (spleden); 2krotıt, zakrotıt; 3 zakroticat; 4 plest(ars-, do-, na- par- pod- pre- u-ve-), (dopleden, dopledu, dopled /dopledıta)intrecciato p.p. pleden (ars- na-par- pod- pre- u- ve-)intrecciatura, intrecciamento n.1 pletenje; 2 krotıenjeintreccio m. 1 zapletak; 2 krotıca(disordinato)intreccio (di nocciolo) f. lıkaintrepidamente av. neustrasenointrepidezza f. neustrasnostintrepido a. neustrasenintricamento n. krotıenjeintricare v. 1 krotıt; 2 gajufat(imbrogliare)intridere v. 1 upıt (upıjen); 2zmocıtintrigante a. intrigantintrigare v. 1 zamotıt, zmotıt; 2fufinjatintrigarsi v. se pacat (friul)intrigo f. 1 zmota; 2 imbroj (friul.)intrinsecamente av. znotra

intriso p.p. 1 zmocen; 2 natucen; 3umazan (umazana); 4 zamarsan(molto sporco)intristire v. se kumratintristito a. kumaran (-rna)introdotto p.p. 1 pejen; 2 uozen; 3stopnjen (do- na- pod- po- par- u-ve-)introdurre v. 1 upejat (upejen); 2uozıt (uozen)introdursi v. 1 stopint -nit (do-na- pod- po- u-), (stopnen, stopnu,stopni / stopnıta); 2 se usılt (seusılen)introduzione m. uozintrofulare v. 1 gatıt; 2 se ufulıt,se ufult (gledat se ufulıt = cercare diintrofularsi)introito m. zacetak (-tka)intromettere v. utikatintromettersi v. 1 se utikat; 2 sepacat; 3 se mesat (se mıesan)intromissione n. utikanjeintrovabile a. nenajden (-dna)introverso a. tutastintroverso m. tutacintrugliare v. pacatintruglio f. 1 pacanje: 2 brozincaintruso a. usıljenintuire v. 1 prevıdet; 2 zamerkatintuizione n. 1 prevıdenje; 2predznamunje; 3 gledanjeintumescenza n. otıekanjeintumidire v. se otec (otecen,oteku / -kla); 2 otıekatinturgidire v. 1 otec; 2 napihnıt,-int; 3 otıekatinturgidito p.p. 1 otecen; 2napıhnjeninuguale a. skompanjaninuguaglianza f. nepodobnostinumanamente av. neclovıeskoinumanita f. srepuostinumano a. neclovıeski

Page 240: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 239

inumare v. 1 zagrobıt; 2 podkopatinumazione n. 1 podkopanje; 2zagrebıenjeinumidire v. zmocıt, parmocıt (jparmocılo = e piovuto un po’);(parmocen, parmocu)inumidito p.p. parmoceninurbanita f. zarobjenostinurbano a. zarobjeninusuale, inusato a. nenavadeninutile a. 1 nepotrıeban(nepotrıebna); 2 ne(a)urıedan(naurıedna); 3 zanic (zanicna); 4namaran (namarana); 5 nanucan(nanucna); (e inutile parlare = jnanucno guo(a)rıt); 6 nevajan(nevajana); 7 nuje(a)n (friul.)inutile av. 1 zastonj; 2 zanic (einutile = nıe(a) kaka)inutilita f. 1 neurıednost; 2nemarnostinutilmente av. 1 nanucno; 2nemarno; 3 nujno (friul.)invadere v. pardobıtinvaghire v. namorat (friul.)invaghirsi v. se najubıtinvaghito p.p. 1 najubjen; 2namoran (friul.)invalido a. oslaveu (-vıela)invalido m. invalidinvalso a. upejan, speljaninvano av. 1 zastonj; 2 nemarno; 3nanucnoinvasare v. obsıencatinvasato a. obsıencaninvasione n. 1 napadanje; 2 napad(m.)invecchiamento n. ostarıenje (-p)invecchiare v. 1 postarıe(a)t;2pridt tu lıeta; 3 starıet (o- po- pre-ve- za-), (starın, stareu, starı /starıta)invecchiato a. presu (presla)invecchiato p.p. 1 ostareu

(ostarıela), (p-); 2 starjen (o- po-pre- ve- za-)invece prep. 1 invec; 2 namest,namestu (+ genitivo); 3 painvece di prep. 1 za; 2 namestuinvece sı int. pacinveire v. se zajestinvelenire v. 1 ostrupıet; 2 searzkacjatinvelenito a. arzkacjaninvenduto p.p. neprodaninventare v. 1 umısint -nit- slit(umısnen, umısnu, umısin /umısinta); 2 skusat (do- na- o- po-pre- ve- za-); 3 kustat; 4 stelat (coningegno), (do- na- o- po- pre- ve-za-); (ted.); 5 se umisjatinventare (con ingegno) v. 1vestudjat; 2 vekustat; 3 vemerkat(ted.)inventare chiacchiere v. venest(venesen, venesu, venes / venesıta)inventare frottole v. vegajatinventato p.p. 1 skusan (do- na- o-po- pre- ve- za-); 2 kustan (ve-); 3vegajaninvenzione n. kustanje (ted.)inverdire v. zelenıat (po-); (zelenıno zelenejen, zelenıu o zeleneu)inverecondia f. nasramnostinverecondo a. nasramaninvernaccio f. huda zımainvernale a. pozımski, zımskiinverniciare v. vernizat (friul.)inverno f. zıma (od zıme do zıme =da un inverno all’altro; (d’inverno =pozıme)invero av. resnıcnoinverosimile a. nerıesan (-sna)inversamente av. 1 preobarnjeno;2 narobeinversione, invertimento f.preobarnıtu (all’inverso = narobe)inverso p.p. e a. preobarnjen

Page 241: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

240 Nino Spehonja, Associazione Lintver

invertere, invertire v. obarnıt(pre-)investigare v. ubıerat (ubıeran,ubıeru, uber / uberıta)investigazione f. ubıerainvetriata n. oknoinviare v. 1 posjat (perf., posjan);2 posijat (imperf., posıjan)inviato p.p. posjaninvidia f. nevozlıvost, nauozlıvost,nauslıvost nev(u)ozlıvost(i)invidiare v. bıt nevozlıuinvidioso a. nevozlıu (nevozlıva),nauozlıu (nauozlıva)invigorire v. omocnıe(a)t(omocnejen)inviluppare v. zavıtinviluppato p.p. zavıtinvincibile a. neomaganinviolato a. neskodvaninviperire v. arskacatinviperito p.p. raskacen (-cna)invisibile a. nevıdeninvisibilita f. nevıdnostinvisibilmente av. nevıdnoinvitante a. uaben (po-)invitare v. 1 uabıt, pouabıt, vabıt,povabıt (pouaben, pouabu, pouab /pouabta); 2 uabat; 3 klıcat (po-pre-), (klıcen, klıcu, klıc / klıcta) 4opomınjat, opominjuvat, -ovatinvitato p.p. uaben, uabjen,vabjen (po-)invito f. 1 uaba; 2 uabılo, vabılo(po-); (n.)invocare v. 1 klıcat (na pomuoc)(po-); (klıcen, klıcu, klıc / klıcta); 2prosıt (prosen)invocato p.p. 1 klıcen; 2 proseninvocazione n. 1 prosnja; 2klıcanje (po-)invogliare v. 1 pozelıet: 2 parjubıt(parjuben, parjubu)invogliato p.p. 1 zeljen; 2 parjuben

involgere v. zavıt (zavıjen)involontariamente av. breztıetinvoltare v. zavıtinvolto p.p. zavıtinzaccherare v. oluzitinzotichire v. odujıetinzuccherare v. cukeratinzuccherato p.p. cukeraninzuppare v. 1 namocıt; 2 potocat(ve-); 3 upıt (upıen, upıu, upı /upıta)inzuppato p.p. premocenio p. ıst, jest (parlo io, tu taci =bon guoru jest, ti muc); (io non cisono = mene me nie(a))ipnotizzare v. 1 omontat; 2 osonıt(na hod blızo madrasu: te oson)ipnotizzato p.p. 1 omontan; 2osonjenipocrita a. fauc, faucastirascibilita f. jeznost (jesnosti)ira f. 1 jeza; 2 fota (mej parjela fota= mi sono adirato); 3 arsardıenjeirato a. arzjezen (arzjezena,arzjezna)ironia m. zasmıehironico a. smıesan smıesnairradiamento n. sijanjeirradiare v. sijat (sıjen)irragionevolezza f. 1nespametnost; 2 naumnostirragionevole a. 1 nespametan; 2nauman (naumna)irragionevolmente av. naumnoirrancidire v. ratat ranzidirrancidito a ranzidirrazionalita f. naumnostirrazionale a. 1 nauman(naumna); 2 spametan (-tna)irrazionalmente av. nespametnoirreligiosita f. nevıerairreprensibilmente av.odkrıtosarcnoirrequieto a. arspıtan (-tna)

Page 242: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 241

irresistibile a. nepremaglıuirresponsabile a. norcastirresponsabilita f. norcastnostirriconoscibile a. nepoznan(nepoznana)irridere v. 1 zasmehovat; 2 vrıecna smıeh (varzen)irrigare v. 1 parlıt; 2 parlijatirrigazione n. parlijanjeirrigidirsi v. hlodıet ( o- po- s- u-),(ohlodejen, ohlodeu)irrigidito p.p. hlodjen ( o- po- s-u-)irrisione m. zasmıehirritare v. 1 gonıt (za-) (gonen,gonu, gon / gonıta); (ka me gones= perche mi irriti); 2 arzjezt arz,(arzjezen, arzjezu); 3 razsardıt; 4zagolnjuvatirritarsi v. se zajest (se zajezen, sezajezu, zajejse / zajejtase); 5 sezagrıe(a)tirritato p.p. 1 razkacen; 2razsardjen; 3 zaskarbjenirritazione f. 1 fota; jezairrobustire v. omocnıet,omocnıevat (omocnejen)irrompere v. 1 zdrıet (zderen); 2zderjat (zderjan e zderen, zdru, zder/ zderıta)irrompere (con frastuono) v.zgucat (zgucın, zgucu)irrompere (improvvisamente) v. 1vegucat; 2 vegarmıet (vegarmın,vegarmeu), (figurat. da garmıet =tuonare)irrorare v. 1 sprıcat, sprıcat (do-na- o- par- po- pre- u- ve- za-),(ted.); 2 starkat (par- po-); 3 urosıt,porosıtirrorato p.p. 1 sprıcan (do- na- o-par- po- pre- u- ve- za-), (ted.); 2starkan (do- na- o- par- po- pre- u-ve- za-)

irrorazione n. sprıcanje (ted.)irruginire v. poarjovıetirruzione n. vegucanjeirsuto a. grıcastiscritto p.p. upısaniscrivere v. upisat (upısen, upısu,upıs / upisajta)iscrizione n. upisanjeisolare v. osamotıtisolatamente av. 1 nasamin,posamin; 2 nasebe, posebe, naposebeisolato a. samispezionare v. ogledat (pre-)ispezionato p.p. ogledanispezione n. ogledanje, pregledanjeispido a. ostarissare v. zdiguvat -ovat -avat ( par-po- u-), (zdigavan o zdigujen,zdigavu, zdiguvi / zdigavta)istantaneamente av. nazlahistante m. 1 zlah; 2 moment(friul.)istigare v. hujsat (ars- do- na- u-ve- za-); 2 golnjovat -avat -uvatistigato a. hujsan (ars- do- na- u-ve- za-)istinto m. 1 nagon; 2 instıntistituire v. napravtistituito p.p. napravenistruire v. poducıtistruito p.p. naucen (po-),(naucena)istruzione n. 1 ucılo; 2 znanje (ilsapere); 3 suolstvo (scolarita); 4pouk (m.); 5 ucenost(insegnamento) (f.)istupidire v. 1 omusıet (omusın oomusejen); 2 zatamorıtistupidito a. 1 zatamorjen, 2omusjenitaliano a. taljanskiitaliano m. taljanItalia f. Italja

Page 243: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

242 Nino Spehonja, Associazione Lintver

iterare v. ponovıtiteratamente av. unovicitterico a. zlatencan (zlatencna)

itterizia f. zlatencaiuniore a. mlajsivi av. 1 at, ato; 2 tan

L

la art. ta (ta lıepa = la bella)la p. jo (accusativo: jo juben =l’amo); (con le voci dell’imperativosi usa la forma enclitica -jo:portamela = parnesımejo)la prep. 1 ce, (ci), cja, cje (di ladal... = ce ta od+gen.); (di la (motoper luogo) = cetode); 2 tan, atan (laintorno = tan okuole); (la dentro, lafuori = tan not, tan uone); (eccolola = leiga tan); 3 tanle, tanıe; 4 tje,tja; cja (di la = od tan, odtod); (quae la, di qua e di la = ce an san); (aldi la = ce po tin kraj); (di la (motoda luogo) = od tuod); (va la =bıe(a)z); (il mondo di la = te drugsvıet; nel mondo di la = tan na tin(druzin) svıetu)la ( = alla) cong. na (due volte lasettimana = dvakrat na tıedan); (epagato 10 euro l’ora = je placandeset euro na uro)l’abbaiare n. lajanje, lajanjel’aggiungere n. nakladanjel’altro p. te drug (tega druzega)l’altro anno n. lanske lıetol’altro giorno m. te drug danl’altro ieri sera av. presnuojkinjinl’altro ieri av. preduceranjinl’andare a spasso n. spancıeranje(ted.)l’anno scorso av. 1 lan; 2lanske(o) lıeto; 3 na stare lıato; 4predlıetosl’appendere n. obesanje

l’asciutto n. suhuo (suha)l’esito e stato buono locuz. jesluo dobrol’imbrunire m. mrakl’uno e l’altro p. tel an te drugla dentro av. tan not, ce notla dove cong. 1 kamor; 2 tankıe(a)r; 3 tuk (tuk je, je = la dovee, e)la fuori av. tan uonela in parte av. nastranla sopra av. tangorla sotto prep. tan podla via prep. tanıe; celela destra f. desnala domenica av. u nedıejo, tunedıejola grazia di Dio f. gnada Bozjala + avere p.+v. jo + essere (l’ho,l’hai. ecc. = san jo, si jo (sjo), jo je(joj), ecc. regolare); (sjo zakuru =l’hai combinato bella)la mattina av. 1 zguoda, 2 zjutrala mattina av. dopudne (fino amezzogiorno), predpudne (prima dimezzogiorno)la mattina presto av. prednen,predne (prima del giorno)la mattinata av. dopudanla notte av. po nocla prima volta av. 1 od sparvic; 2parvi kratla seconda volta av. drugicla sera av. zvicerla terza volta m. (te) trecikrat

Page 244: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 243

(trecega krata)labbra f. plur. 1 sobe: 2 znabla(boccaccia), (tutti due ted.)labbro f. soba (ted.)labbrone f. znabla (ted.)labe f. 1 magla (friul.); 2 madezlabile a. 1 slab; 2 nestanovıtanlabilmente av. nestanovıtnolabilita f. 1 slabuost; 2nestanovıtnostlaboratorio m. laboratorlaboriosamente av. 1 dıelouno(par-); 2 stanto (con difficolta)laborioso a. dıelouan (par-),(dıelouna)laccio f. 1 podveza; 2 lac (m.),(friul.); 3 trak; 4 varcıcaˇlacerare v. 1 arztargat; 2 arspratlacerato p.p. 1 arstargan; 2arspranlacerazione n. arztarganjelacero a. arztargan (arztargana)laconico av. malobesıedlacrima f. suza (gen. plur.: odsuze)lacrimante p.p. objokanlacrimare v. suzıe(a)tlacrimato, lacrimoso a. objokan(objokana)lacrimando av. jocelacrimuccia f. suzıcalacuna n. parmankanjelacustre a. jezerskiladdove (la dove) av. 1 tankıer; 2invec (avversativa); 3 ce (ipotetica)laddove cong. avv. kıerladra f. 1 tatıca; 2 tatıukaladreria, ladroneria, ladrociniof. tatvinaladro, ladrone m. tat (tata otatu), (plurale: tatje); 2 tatıvac; 3rouparladroneggiare v. krast (o-, po-);(kraden)

laggiu av. dou, tandou, tandollagnanza n. 1 cımlanje; 2figotanje; 2 tozba f.lagnarsi v. 1 cımlat; 2 se figotatlagnoso a. figot, figotastlago n. plur. jezera (toponimo)laguna f. mlakalaicale a. svıetni, svıetan (po-),svıetnalaido a. 1 umazan; 2 sporkast(friul.)lambiccare v. kuhat (zgagnje)lambiccarsi il cervello v. seglavjatlambicco m. 1 lambık (friul.); 2kotu (caldaia per eccellenza)lambire v. lizat (o-, po-)(lızen,lızu)lambito p.p. olızenlambretta f. lambreta (it.)lamentare v. lamentatlamentarsi v. 1 se kumrat (ted.); 2stokat (ve- za-); 3 se lamentat (po-);4 jekat, jecat, jecıt (po- ve- za-),(jecen, jeku, jec / jecajta); 5 cımlat(po- pre- za-); 6 jo(a)manekat(jomanecen, jomaneku); 8jomanekint -nit (jomaneknen,jomaneknu, jomanekin /jomanekinta); 9 cumıe(a)tlamentazione n. 1 cımlanje; 2jomanekanje; 3 jecanjelamentevole a. kumrastlamento m. 1 jek; 2 jomanek; 3stok; 4 jecanje (n.); 5 jomanekanje(n.)lamentoso a. objokanlametta f. lameta (it.)lamiera m. 1 pleh (ted.); 2bandon; 3 lamıeralampada m. lumın (a olio), (friul.)lampadario m. lampadar(i) (it.)lampadina f. lampadına (it.)lampante a. bliscoc

Page 245: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

244 Nino Spehonja, Associazione Lintver

lampeggiamento n. 1 buskanje; 2bliskanjelampeggiare v. 1 buskat, blıskat,(po- ve- za-); 2 busknıt -int; 3blisknıt -int (blısknen o blisknujen,blısknu, blıskni / blısknita)lampeggiare (impersonale) v. sebuskat, se bliskat, se busknit, sebuskint (se buska, j buskınlo =lampeggia, ha lampeggiato)lampeggiato p.p. blısknjen (po-ve- za-)lampeggio n. bliskanjelampione m. lampion (friul.)lampo m. 1 blısk; 2 lamp (friul.);3 strıelalampone m. malinc, malinca (f.)lana f. una, vuna (di lana = unast)lanciare v. 1 vrec, vrıec (varzen,vargu, varz / varzıta); 2 metat; 3zagonıt (zagonen, zagonu, zagon /zagonıta); (lanciare un grido =zauekat); (lanciare un ordine =zapovıedat); (lanciare sassi = razıt,kamanjat)lanciare sassi v. 1 razıt; 2kamanjatlanciato p.p. 1 varzen; 2 zagonjenlancio m. zagon (dare un lancio =se zaletıet)languente a. slablanguido a. slaboclanguidezza, languore f. 1slabuost; 2 slabıenje (n.)languire v. slabıetlanoso a. unastlanterna f. 1 lanterna; 2 feral (dichiesa), (friul.)lanugine m. mahlaonde av. zatuolapidare v. 1 razıt; 2 kamanjat(tutti due con: na- o- po- ve- s- za-)lapidato p.p. 1 razjen; 2 kamanjan(tutti due con: na- o- po- ve- z- za-)

lapidazione n. 1 razıenje; 2kamanjanjelapide f. lapida (it.)lapis m. lapislappare v. bleukatlappato p.p. bleukanlappa, lappola f. torıca (si kutorıca = sei coma la lappola (tiappiccichi))lapsus m. zareklardellare v. namazat (obelıt) sspehanlardo m. speh, spek (ted.)lardoso a. 1 tuscen; 2 spehastlargamente av. 1 saroko, nasarokın; 2 arzsıerjenolargheggiamento n. dovarsıenjelargheggiare v. dovarsıtlarghezza f. sarokuostlargire v. senkat (ted.)largizione n. senkanjelargo a. sarok, serok (saroka); piulargo = sı(e)rs; (in lungo e in largo= na debelin)largo, largura f. serınalarice m. masasan (masasna)laringe m. gargar (friul.)larva m. 1 strah (-u); 2 strasılo(spettro)lasagne f. plur. lazanjelasciapassare f. prepustnica (slov.)lasciare v. 1 pustıt (perf.), (za-);(lasciar perdere, lasciare in pace =pustıt zmıeran); 2 nahat ((perf.),nahan, nahu, nah(ı) / nahajta onahıta); (lasciar perdere = nahat);3 nahavat (imperf.); 4 puscat(imperf.), (puscan o puscujen,puscuvu, pusci / puscajta)lasciar perdere v. 1 odpustıt(perdonare); 2 zamazat; 3 zamasıt(chiudere un occhio); 4 nahatlasciarsi v. 1 se pustıt (perf.); 2 sepuscat (imperf.)

Page 246: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 245

lasciato p.p. 1 nahan; 2 pustjen,puscen (ve- s- za-)lasciato andare p.p. spustjenlascito n. volılolascivia f. necıstostlascivo a. necıstLasiz n. plur. Laze (abitante di =Lazanj (-nji))lassativo a. purgant (friul.)lasso (stanco) a. trudan (trudna)lassu av. gor, gorıe, tangor, tjegor,atan gorlassu nel av. prep. tan gor ulastra f. lastra (friul.)lastricare v. polastatlastricato p.p. polastanlastricato, lastrico m. 1 last; 2kokolat, kogolat (friul.)latente a. skrıtlaterale a. skrajan (skrajna)laterizio f. korcuavnalaterizio a. korcuol(v)nastlatinamente, in latino av.latınsko, po latınskolato f. 1 stran (a destra, a sinistra= na desno, na cemparno stran); 2kraj (a lato = tapar kraj); (da unlato = znın krajan); (dall’altro lato= ztın druzin krajan); 3 banda(friul.)lato (largo) a. saroklato destro f. desnıcalato sinistro f. cemparna, ceparnalatrare v. lajatlatrato n. lajanjelatrina m. kagadorlatrocinio f. tatvinalatta f. 1 banda; 2 pleh (ted.)lattaia f. mlekarıcalattaio m. mlekar (mlekarja)latte n. mlıe(a)ko (latte rappreso =zasıerjeno mlıeko); (fior di latte =smetanje); (il latte era uno deglialimenti piu importanti, basta

ricordare la preghiera dei ”petjari”:”Buog dı zdrauje an mlıeko krauje”= frase rimasta in seguito piuttostoburlesca; originariamente, invece,era appunto la preghiera diringraziamento dei ”petjari” appenaricevuta l’elemosina, assiemeall’altra preghiera simile ”Buog dısreco an tusco praseco”. Anche ilgrasso di maiale era un alimentofondamentale.)latteo a. mlıecan (mlıecna)latteria f. 1 laterıja; 2 mlekarinca,mlekarnicalatticello f. batuda (friul.)latticino f. sıerota, sıerotva, sıerata(i resti della lavorazione del latte)lattivendolo m. mlekar (mlekarja)lattuga f. so(a)lata (friul.)laudabile a. hvaleurıedan (-dna)laurea f. laurea (it.)laurearsi v. se laureat (it.)laureato p.p. laureanlautamente av. dobarsnolavabile locuz. ki se lahko operelauro m. lomber (lomberja)lauto a. dobarsan (-sna)lavabo m. 1 ljac; 2 lavandın (friul.)lavaggio (il lavare) n. umivanjelavaggio (luogo del lavaggio) n.umivalolavagna f. lavanjalavanda, lavatura n. 1 umivanje;2 pranjelavanda (pianta) f. lavandalavandaia f. perıcalavandino m. lijaclavare v. 1 prat (o- s- ve-); (glioggetti), (peren, prau, per / perıta);2 umıt (perf.), (umıjen, umıu oumu, umı / umıta); (la persona); 3umivat (imperf.), (la persona)lavarsi v. 1 se umıt (se umıjen, seumıu o se umu, umıse / umıtase); 2

Page 247: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

246 Nino Spehonja, Associazione Lintver

se umivatlavato p.p. 1 umıt; 2 pran (do- na-o- par- po- s- ve-)lavatoio m. lavador (friul.)lavatura (luogo del lavare) n.umivalolavatura n. 1 pranje; 2 umivanjelavello m. lijaclavina m. plaz (toponimo)lavoraccio n. tezkuo dıelolavorante m. dıelovaclavorare v. 1 dıe(a)lat (imperf.);(po-, ob- pre-); (lavorare a cotimo =dıelat na ure); (lavorare di cucito =sivat); (lavorare a maglia = plest(pleden)); (lavorare i metalli =kovacıt); (lavorare la terra =kopat); 2 deluvat, -uvat (imperf.);(ob-) (delujen)lavorare alla leggera v. (o)fufinjatlavorare al telaio v. tkatlavorare a maglia v. 1 plest(pleden, pledu, pled / pledıta); 2sprest (u-), (spreden, spredu)lavorare maldestramente v.ofufinjatlavorativo (giorno) m. dıeluniklavorativo a. dıeluan (dıelounva)lavorato a maglia p.p. 1 pleden(za-); 2 spredenlavoratore m. 1 dıelovac(dıelovca); 2 dıeluc (dıeluca)lavorato p.p. dıelan (po-)lavorazione, lavorio n. 1 dıelo; 2obdıelovanjelavoro sociale f. rabuota(socialmente utili)lavoro n. 1 dıelo, 2 opravılo(affare); (giorno di lavoro =dıelunik); (festa per la fine deilavori = lıkof); (fare un lavoro allaleggera = (o)fufinjat)lavoro a maglia n. pledenjelavoro maldestro n. ofufinjanje

lavoro sociale f. rabuota(sociale-paesano); (servitu diciascuna famiglia durante un lavorosocialmente utile)lazzaretto m. lazaretlazzaronata f. lazaronada (friul.)lazzarone a. lazar, laze(a)ron(friul.)le art. tele p. f. plur. onele (a lei) p. f. sing. ji (enclitico conl’imperativo: parnesı ji)le (maestatico: a lei) p. plur. vanle (compl. oggetto) p. plur. jih (leamo = jih juben)le campane m. zuo(a)nuavile Ceneri f. sing. Pepeunıcale Notti Sante f. Svete Nocıleale a. pravıcan (-cna)lealmente av. pravıcnolealta f. pravıcnostleccamento n. lizanjeleccapiedi m. lizavac(femminile:lizauka)leccare v. 1 lizat (do- na- o- ob-par- po- ve- z- za-), (lızen, lızu, liz /lizajta); 2 oblızt, obliznıt -int(oblıznen, oblıznu); 3 oblizovat-uvat -avat (oblizujen, oblizuvu,oblizuvi / oblizuvajta)leccarsi v. se obliznıt (se oblıznen)leccata m. 1 oblız (fare una leccata= oblıznit, -int); 2 olizanje (n.)leccato p.p. 1 lızen (do- na- o- par-po- ve- z- za-); 2 blıznjen (o- po-ve-); 3 oblızanleccatura n. 1 oblizuvanje; 2lizanjeleccornia m. 1 golozet; 2 bombon (tutti due friul.)lecitamente av. zıhar (ted.)lecito a. do(par)puscen(dopuscena)ledere v. skodvat

Page 248: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 247

lega f. 1 druzba, zdruzba; 2 zvezalegacci n. pl. zavezılalegaccio f. 1zaveza; 2 zavezılo (n.)legamento n. vezanje, parvezanjelegame f. 1 zaveza; 2 parvezanje(n.); 3 vezalo (n.)legare v. 1 parpet, parpnet, zapnet,zapet(parpnen, parpneu, parpnı /parpnıta); 2 parpenjat (za-)(parpenjan, parpenju, parpenji /parpenjita); 3 vezat (na- o- par- po-z- za-); (legare insieme = zvezat,parvezat), (vezen, vezu, ves /vezajta); 4 navezavat -uvat -ovat,ovezavat -uvat -ovat; 4 parvezint-nit (parveznen, parveznu, parvezin/ parvezinta); 5 uplest (upleden)legare (con la corda) v. zastrınkat(ted.)legare stretto v. prevezatlegarsi v. se zrocıt (spiritualmente)legato p.p. 1 vezen, vezan (na- o-par- po- z- za-); 2 zapleden; 3 zapet,parpetlegatura f. 1 preveza; 2 vezava; 2parveza; 3 vez (vezı); 4 parvezanje(n.); 5 vezanje (n.); 6 vezılo (n.)legge f. 1 lec (leca); 2 zapuo(a)vedleggere v. 1 brat (pre-), (beren,brau, ber / berıta); 2 prebıerat(imperf.), (prebıeran, prebıeru,preber / preberıta); 3 preberjat(imperf.)leggere la mano v. strolihatleggerezza f. 1 lahnıja; 2lahkuo(a)st (lahkuast(i)); 3 lahkota,lahkocaleggermente av. 1 lahno, lahnuo;2 rahlo, rahluleggero a. lahan (lahna)leggiadramente av. mıloleggiadria f. mılostleggiadro a 1 mıu (mıla); 2 pepen(infantile); 3 ninın (friul.)

legittima (ereditaria) f. 1 part; 2legıtima (g dolce)legna n. plur. darva (solo plurale);(legna verde = saruove darva)legna da ardere n. druca (soloplurale)legname n. 1 lıes; 2 hlodje; 3darvalegnaia f. lob(v)jalegnaiolo (falegname) m. maringon(friul.)legnaiolo(taglialegna)m hoscarlegnare v. ohrestatlegnata n. ohrestanjelegnato p.p. ohrestanlegnetto a due punte pergiocare m. pıulac, pıvac (pıvca,pıuca)legno m. 1 lıe(a)s (lıesa o lesa); 2hlod (hloda)legno (pezzo di legno da ardere) 1kalanca; 2 scına; 3 dreska; 4 glunja(che gia arde)legnoso a. lesenlei p. f. sing. ona (di lei = nje; alei = nji; con lei = znjo; da lei =par nji)lei (maestatico) p. plur. vılembo m. 1 rob; 2 krajlemme lemme av. pocaselena f. muoc (mocı); (riprenderlena = se odahnit, -int); (lavorare dilena = dıelat z dobro vojo)lenimento n. mazılolenire v. 1 lajsat (o-, po-); 2majsat (z-, o- po-)lenocinio n. rufjanstvolentamente av. 1 pocas, pocaso(e),2 kasno, kasnua, kasnuo; 3 lıenolentezza f. 1 okornost; 2 kasnota;3 kasnenje (n.); 4 lenuostlentiggine m. pıerglic, pıegliclentigginoso a. pıerglastlento a. 1 kasan (kasna); 2

Page 249: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

248 Nino Spehonja, Associazione Lintver

okore(a)n (okorna)lenza m. tranki (trankja)lenzuolo f. arjuhalepidamente av. skercozastolepido a. skercozastlepre m. zejaclercio a. 1 umazan (umazana); 2zamarsan; 3 sporkastlerciume f. 1 porkarıja (friul.); 2zamarsanjelesina n. sılolesinare v. partiskat, stiskatlesionare v. skodvat (po-)lesionato p.p. skodvan (po-)lesione f. skodva (po-)lesivo a. skodlıu (skodlıva)leso p.p. 1 skodvan (po-); 2ofındjen (friul.)lessare v. kuhatlessato p.p. kuhanlesso (carne lessa) n. kuhanomesuo(a)lestamente av. naglolestezza f. naglostlesto a. nagu (nagla)lestofante a. imbrojon (friul.)letale a. smartniletamaio m. gnojakletamare v. gnojıt (po-)letamato p.p. gnojen (po-)letame m. gnuo(a)j (gnoja)letificare v. poveselıtletizia n. 1 veseje; 2 veselıcanje; 3raduost (f.)lettera m. 1 pıs; 2 letera (f.); 3pısmo (n.)letticciolo f. pastejcalettiera f. 1 steja (per gli animali);2 spampet (ted.)letto (da leggere) p.p. branletto f. pasteja, pastıe(a)ja,pastıelja (andare a letto = itı lezat)lettura n. 1 berılo; 2 prebıeranjelevare (togliere) v. 1 oduzet

(oduzamen, oduzeu, oduzam /oduzamıta), (la u sempresemimuta); 2 odmıetat ; 3 snet,snemat (imperf.), (sneman); 4snamt, snamit (snamen), (perf.); 5uzdıgnit (sollevare); 6 vedrıet(levare un dente = vedrıet zob)levare (sollevare) v. uzdıgnit, -int(uzdıgnen)levare di dosso v. 1 snet (perf.),(snamen); 2 snemat (imperf.),(sneman)levare un indumento v. 1 se slıec(perf.), (se slıecen); 2 se slacıt(imperf.), (se slacen)levarsi (alzarsi) v. ustajat (ustajan,ustaju, ustaj / ustajta); (levarsi ilcappello = se odkrıt); (il sole si stalevando = sonce ustaja); (levati diqui = bıaz proc)levarsi le scarpe v. se zut (sezujen, se zu, zujse / zujtase)levata m. 1 podjem; 2 ustajenje(n.), (dal letto)levato p.p. 1 odmıetan; 2 oduzet(la u semimuta); 3 uzdıgnjen(sollevato); (andare a gambe levate= uzdignit gor krace)levatrice f. komar (friul.)leve a. lahan (lahna)levigare v. pogladit, vegladit(pogladen, pogladu, poglad /pogladıta)levigato p.p. gladen, glajen (o- po-u- z-)levigazione n. oglajanjelezione f. 1 ucba; ucava; 2 pouk; 3lecjon (it.)lezzare v. smardıet (smardın)lezzo, lezzume m. smradl’ho ( = la ho) p. f. e v. san jo (tisjo, on joj, mi smo jo, vi sta jo, oniso jo)l’ho ( = lo ho) p. m. e v. san ga (ti

Page 250: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 249

sga, on gaj, mi smo ga, vi sta ga,oni so ga)li (complemento oggetto) p. jih(proclitico con l’infinito, colparticipio passato, col presente: jihuzet, san jih uzeu, jih uzamen;enclitico con l’imperativo: uzamıjih)lı av. at, ato, atu (di lı = at tode);(lı sopra = at gor); (di lı a poco =na kratko); (giu di lı = dol od tuod)lı lı per av. 1 ato za; 2 ceh za (sanceh at za te dat an papın = sono lılı per darti uno schiaffo)liana f. lazalibbra m. 1 funt; 2 funta (ted.)libellula m. hudıcu hlapac(hudicovega hlapca)liberamente av. 1 frajno, fraj; 2zıhar; 3 lahko ; 4 zastonj (gratis)liberare v. rıesit, resıt (rıesen,rıesu, rıes / resıta); (Dio ci scampie liberi = Buog nas var)liberarsi dell’ebbrezza v.streznıet, strezıet (strezejen,strezeu)liberato p.p. 1 rıesen, resen; 2strezjenliberatore m. resıteuliberazione f. 1 resıteu, restu,odresıtu; 2 resılo (n.)libero av. fraj (ted.)libero a. frajan (frajna); (ted.)liberta f. frajnost (ted.)liberta f. svoboda (poco usato)libro, libri n. plur. bukua, bukva(ted.), (gen. plur. bukvu)libretto, libricino n. bukvacalicenza n. parpuscıenjelicenziamento m. odpustlicenziare v. 1 odpustıt; 2 licencjat(it.)lı dietro av. adzad, adzadalı dove cong. tuk (tuk je, je = dove

e, e)lietamente av. veselolieto a. veseu (vesela); (lietanovella = dobra novıca)lieve a. lahan (lahna)lievita f. 1 lahkota; 2 lahnuost; 3malenkostlievitare v. ustajat (ustajan,ustaju, ustaj / ustajta)lievito f. fecalievitatura, lievitazione n.ustajanjeligio a. podlozen (podlozna)lignaggio m. rodligneo a. lesenlima f. 1 lıma; 2 raspa (tutti e duefriul.)limare v. 1 gladit (o-, po-);(gladen,gladu, glad / gladıta); 2 limatlimato p.p. ogladenlimatura n. gladıenjelimbo f. tamıcalimitare v. 1 majsat; 2 mejıt (o-)limitare (della casa) m. praglimitato (di mente) p.p. zacukanlimite f. 1 kraj; 2 meja (senzalimite = brez kraja)limo f. luzalimonata f. limonada (friul.)limone m. limonlimoso a. luzastlimpidezza f. 1 glaznost; 2 cıstost;3 jasnostlimpido a. cıstlince m. te duji macaklinda f. 1 lında, 2 po(a)ju, pojoulindo a. cedan (cedna)linea f. lınijalineamenti f. podobnostlingua m. izık, jezık (ted.)lingua friulana n. laskolingua natisoniana m. nedısko,nedıski izıklingua slovena f. slovenscina

Page 251: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

250 Nino Spehonja, Associazione Lintver

linguaccia f. znabla (ima velıkeznabla = e una linguaccia); (ted.)linguacciuto a. znablastlinguaggio (parlata) f. spraha(ted.)lino m. lın, lanliquame f. gnojnıcaliquefare v. tajt, astajt (astajen,astaju, astaj / astajta)liquefatto p.p. tajen, astajenliquefazione n. taıenje (as-)liquidare v. veplacat, splacatliquidato p.p. placan (s-, ve-)liquidazione n. veplacanjeliquido a. astajenliquido per irrorazioni m. spric,spric (ted.)liquore m. likuorlira m. frank (friul.)lisciamente av. gladkolisciamento, lisciata, lisciaturan. 1 glajenje; 2 lıkanje; 3 lizanje,oblizuvanje (fig.)lisciare v. 1 gladit (gladen, gladu,glad / gladıta); (dare una lisciata =pogladıt); 2 glajat; 3 lıkat (tuttianche con: o- od- par- po- pod- pre-u- ve- z- za-); 4 olizat (olızen, olızu,oliz, / olizajta)lisciare il forno v. uablat (l’anticoforno a legna con una pezza umida)lisciarsi v. se pucatlisciato p.p. 1 gladen (gladna); 2lıkan; 3 lıcen (tutti anche con: na-o- od- par- po- pod- pre- u- ve- z-za-)lisciatura, lisciata n. glaıenjeliscio a. 1 glade(a)k (gladka,gladko); 2 glauan (glauna)lisciva m. luhlista m. trak (di stoffa)litanie f. litanıjelite, litigio m. 1 kreg; 2 kreganje(n.) 3 boj

litigamento n. kreganjelitigare v. 1 se kregat; 2 se tozıtlitigioso a. barufantar (friul.)litro m. 1 lıtro; 2 lıte(a)r (lıtra)littorina f. litorına (it.)livellare (il terreno) v. 1 rahjat,rahljat (do- na- o- od- par-po- pod-pre- ve- z- za-); 2 glıhat (u-, po-)livellare il fieno v. odgrabt,odgrabit (livellare il fieno dallameda o dal fascio (brıeme));(odgraben, odgrabu, odgrap /odgrapta)livellamento n. rahjanjelivellato p.p. rahjan, rahljan (na-o- od- par- po- pod- pre- u- ve- z-za-)livello, livella m. livel, liveu(livela)livido a. maglau (maglava)livido m. 1 magla; 2 madezlivore f. jezalo art. n. to (il bel vitello = to lıepotele)lo p. m. sing. (accusativo) galo + avere p.+v. ga + essere (l’ho,l’hai. ecc. = san ga, si ga (sga), gaje (gaj), ecc. regolare); (lo haincontrato per strada = gaj srecu popotlo hai (possiedi) v. ga maslo sbattere n. trepanjelo schiamazzare delle galline n.kokodekanjelo so v. vıan (lo+sapere =vıe(a)det)lo sporco m. kapun (sulla faccia);(ımas kapune = sei sporco)lo spruzzare n. starkanjelo squadrare i tronchi n. tesanjelo starnutire n. kihanjelo stesso p. rauno tel; 2 tıst, letıstlo strattonare n. cukanje, cukanje(ted.)

Page 252: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 251

lo stupido m. treus (sostantivo)locale, localita m. 1 prestor(prestora); 2 krajlocanda m. osterıja (friul.)locale a. krajeuan (-una)locare v. fitat (friul.)locazione m. fıtlocusta f. kobılcalocuzione n. guarenjelodabile a. hvalezan (hvalezna)lodabilmente av. hvaleznolodare v. 1 hvalıt (hvalen, hvalu,hval / svalıta); 2 castıt (tutti anchecon: do- par- o- po- pre- za-),(castın, castıu, castı / castıta)lodare troppo v. precastıt(precastın, precastıu, precastı /precastıta)lodato p.p. hvaljen (do- par- o- po-pre- za-)lode f. 1 hvala; 2 hvalıenje (n.)lodevole a. 1 hvalezan; 2hvaleurıedan (hvaleurıedna)lodevolmente av. hvaleznolodola m. skurjanaclogicamente av. se vıedelogico av. parjudnologlio f. jujkalogorare v. 1 poglodat; 2 ponosıt(ponosen, ponosu, ponos / ponosıta)logorare assai v. arzglodat,(arzglodan, arzglodu, arzglot(di) /arzglod(i)talogorarsi v. se trudıtlogorato, logoro p.p. e a. 1poglodan; 2 ponosenlogorio n. glodanje (z-)logoro a. poglodan (poglodana)lolla f. plur. plıavelombrico f. glıstalongevita f. parlıetnostlongevo a. parlıetan (-tna)longevo av. parlıetihlongitudinale av. po dugic

longitudine f. duguostlontanamente av. delec, na delecınlontananza f. 1 delecuost; 2 deleca(da lontano = od deleca); (inlontananza = na delecın)lontano a. delec, delecan (delecna);(piu lontano = deji, dejis)lontano av. delec (da lontano = oddeleca)lontano (piu lontano) av. dejlontano da av. delec ta od(+genitivo)loppa f. plur. plıe(a)veloquace a. blebetacan (-cna)loquacita f. parlantına (it.)loquela n. 1 spraha (ted.); 2guo(a)rıenjelordaggine, lordezza, lordura n.1 slajfanje; 2 zamarsanjelordare v. 1 slajfat; 2 zapacat; 3zamarsat; 4 ofrajatlordato p.p. 1 zamarsan; 2zapazan; 3 ofrajanlordare di feci v. osrat (oserjen,osru, oser / oserıta)lordato di feci p.p. osran, osran,oserjen, poserjen;lordo p.p. 1 slajfan; 2 umazan(-zana)lordume, lordura f. 1 porkarıja(friul.); 2 ofrajanje (n.)loro p. onıloro (a loro) p. njınloro (il loro, di loro) p. njıhloro due p. f. onedvıe (femmine)loro due p. m. onadva maschiloro due p. n. onıdva neutroLosaz m. Lozaclosco a. loskastlostesso p. letıst (letısta)lostesso (ugualmente) cong. useglıh(te povıan useglıh = ti raccontolostesso)lotta f. 1 maga, zmaga, omaganje

Page 253: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

252 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(n.); 2 boj (m.)lottare v. 1 se magat; 2 se borıtlottatore m. borıvaclottatrice f. borıeukalotteria, lotto f. loterıja (it.)lotto m. lot (misura di terreno);(toponimo); (ted.)lucernario m. zlempar (zlemparja)lucchetto f. 1 tasca; 2 luketluccicante a. bliscocluccicare v. lascıetluccichio m. blısc, bliscanje,bliscıenjelucciola f. buskalcaluce f. luc (lucı); (la luce eterna =vencna luc); (dare alla luce =rodıt); (accendere la luce, spegnerela luce = parzgat luc, ugasint luc)lucente a. bliscoclucentezza f. svetlobalucerna n. svetılolucertola f. kuscerca, skuscercalucherino m. lujer (lujerja),(friul.); (il lucherino canta = lujersceketa)lucchetto m. luketlucidamente av. 1 bliscoco; 2jasno (chiaramente)lucidamento n. lıkanjelucidare v. 1 ofrıgat, pofrıgat; 2lıkatlucidato p.p. frıgan (o- po-)lucidatura n. 1 frıganje; 2 lıkanjelucidita f. svetlobalucido a. 1 bliscoc; 2 pametan(cosciente)lucidare le scarpe v. patinat(friul.)lucido per scarpe f. patinalucifero m. lucıfer (lucıferja)lucignolo m. taht (ted.)lucrare v. podubıtlucro f. 1 zasluza; 2 dubıtu(dubıtve)

ludibrio m. zasmıehluglio m. lujlugubre a. strasan (strasna)Luigia f. Vıga (g dolce)lui p. m. on (maschile); (di lui =njega, a lui = gnjemu, con lui, dalui = z njın, par njın)lui p. n. ono (neutro)lumaca m. puzlume f. 1 luc; 2 svetlobalumiera m. plemenlumino m. lumınluminosita f. 1 blısc; 2 svetlovaluna f. luna (essere di buona luna= bıt dobre voje)luna vecchia, luna calante f.stara lunaluna giovane m. mlajluna nuova, luna crescente f.mlada lunaluna piena f. luna na puninlunare a. luninlunario m. kalendarlunedı m. pandıejak, pandejak (dilunedı = pandejka)lunetta n. okance (finestrella formadi mezzaluna)lungaggine f. duguost, dugostlungamente av. dugo, podugic,naduzin, poduzinlunghezza f. 1 dugota; 2 dugava; 3duguostlungo a. dug (duga, dugo); (a lungo= dugo, naduzin); (fare il musolungo = zamıert); (lingua lunga =velıke znabla (plur.)); (per non farlalunga = za jo rec na kratcin)lungo prep. po (lungo la strada =po pot)lungo tempo av. dugoluogo m. 1 konc (konca), konac; 2kraj (in qualche luogo = kıa o parkajsnin kraj); (in altro luogo = pardruzin kraju); 3 prestor (prestora),

Page 254: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 253

(in nessun luogo = ninkıedre); (insecondo luogo = drugic); (in luogodi = namestu); (aver luogo = segodıt, se zgodıt); (in ogni luogo =pousıerode, pousıe(a)n); (in primoluogo = sparvic); (in luogo di = namestu+gen.)luogo (in nessun - moto a luogo)av. ninkamarluogo (in nessun - stato in luogo)av. ninkıe(a)dreluogo (in luogo di) cong. namestuluogo abbandonato f. puscavaluogo brullo n. frata (plurale),(toponimo)luogo dei tassi n. jazbina(plurale), (toponimo)luogo delle carbonaie n. kuotısce(toponimo)luogo di carpini n. gabarja(plurale) (toponimo)luogo di riposo n. opocivalo(posto per appoggiare il carico perriposare)luogo franoso n. mlısca, melısce(toponimo)luogo in basso av. tazakraj,tazakrajan (anche toponimo)luogo in basso m. zakraj(zakraja)(anche toponimo)luogo incolto m. grahuot

luogo natio m. domac kraj(domacega kraja)luogo sacro n. svetısceluogo sassoso f. 1 kamenıca; 2 rob;3 skrıla (plurale), (tutti toponimi)luogo scosceso f. starmovınalupo m. vuk (plurale: vukı ovukuovi)luppolo f. barnicaluridezza, luridume n. 1omazanje, umazanje; 2 pomarsanje,zamarsanjelurido a. zamarzan (zamarzana)lusinga n. lizanjelusingare v. 1 lizat (par-, po-); 2parjubıt (parjuben, parjubu)lusingato p.p. parjubenlusingatore m. 1 lizavac, 2 rufjanlusingatore a. rufjanastlussare v. pahnıt -int (ve- s-)lussato p.p. spahnjen, vepahnjenlussazione n. spahnıenjelusso m. lust (za muoj lust se naboın stant = per il mio lusso nontemo le difficolta); (ted.)lussuria f. necıstostlussurioso a. necıstlustrare v. lascıat (o-, po-)lustro, lustrato a. polascenlutto f. 1 zalost; 2 lut

M

ma cong. ma; 2 tamic; 3 pa(avversativa); (ma sı = po ja de)macabro a. strasan (strasna)macaco m. makakomaccheroni m. plur. 1 zlısnjaki(di farina di frumento cotti e conditicon burro e zucchero); 2 njoki; 3

makaroni (friul.)macchia f. 1 magla (friul.); 2madez (m.)macchia di fuliggine in viso m.kapunmacchia (senza) a. brezmadezan(brezmadezna)

Page 255: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

254 Nino Spehonja, Associazione Lintver

macchia (bosco) f. host (plur.:hosca)macchiare v. 1 maglat; 2 magluvat(o- po- u- z-); 3 pacat (o- po- u- z-);4 slajfat (o- po- u- z-)macchiarsi di fuliggine v. seokapunat (sei tutta sporca(macchiata di fuliggine) = si usaokapunana)macchiato a. 1 madezen; 2pıerzastmacchiato p.p. 1 maglan (o- po-u- z-); 2 pacan (o- po- u- z-macchina f. makinja, makinamacchinare (con la macchina dacucire) v. makinjat, makinatmacchinato p.p. zmakinanmacchinista m. makinıstmacellaio m. becar (becarja),(friul.)macellare v. 1 becarıt; 2 drıet(deren, dru, der / derıta); 3 oderjat(oderjan, odru, oder / oderıta)macellato p.p. odartmacellazione n. 1 becarıenje; 2pobivanjemacelleria f. becarıja (friul.)macerare v. mecıt (u-, po-); (losdrinjule mecıt = metti a macerare icornioli); 2 dıet kısat (per inacidire)macerazione n. mecıenjemacero a. zmocen (zmocena)macigno f. skalamacilente a. 1 suh; 2 spıljenmacilenza f. suhuostmacinacaffe m. mlın, malnic,malin za kafemacina m. mlınski kamanmacina (per schiacciare le pere o lemele) f. muskalcamacinapepe m. malin za pevar(friul.)macinare v. mlıe(a)t (o- po- u- ve-z- za-), (mlejen, mleu, mlej /

mlejta), (ka te mleje tu glav? =cosa ti mulina in testa?)macinato p.p. mlıet, mlejen (o- po-u- ve- z- za-)macinatore m. mlınar (mlınarja)macinatura n. mlenjemaciullare v. zmastıtmaciullato p.p. zmastjenmacula m. madezmaculato a. pıerzastmadama f. sjora (friul)madia f. vıntula (friul.)madido a. mokarMadonna f. Matboza(letteralmente = Madre di Dio)Madonna Assunta f. MarıjaDevıca Rozinca, Rozinca; 2OvostincaMadonna Candelora f. SvıecincaMadonna del rosario f.Bandımca (della raccolta dell’uva)madornale a. prevelık (strasnuovelık)madre f. mat, mater (matere)madre dell’aceto m. klabukMadre di Dio f. Mat Boza(Matere Bozje)madrina f. 1 santula (friul.); 2nunamaestoso a. preseran (-na)maestra f. 1 mestra (friul.); 2ucıtelcamaestria f. 1 parpraunost 2parloznost; 3 moznost; 4 znanje n.;5 glaunost; 6 mistıe(a)r (friul.)maestro m. 1 mester (mesterja);(friul.); 2 ucenık; 3 ucıteu(ucıtelja); 4 muojstermaga f. strıja (friul.)magagna f. 1 maganja (friul.); 2peca (friul.)magari av. 1 Buog dı, Buog daj; 2magar (friul.); (magari peggio =magar pıes), (friul.)

Page 256: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 255

magazziniere m. magazinıermagazzino m. 1 magazın; 2 hram,kazon (per gli attrezzi)maggengo, maggese (fieno) f.uratnınamaggio m. maj (nel mese dimaggio = maja)maggiociondolo m nagnojmaggiolino m. kebar (kebra okebarja)maggiorana m. majeronmaggioranza m. vencpartmaggiore a. 1 guo(a)rs; 2 venc(vencna); 3 vejs; 4 stars (maggioredi eta)maggiore d’eta a. stars (ilmaggiore (d’eta) = te stars o tevelık)maggiorenne p.p. odrascenmaggiormente av. 1 rajs; 2 selebuj, sele vıc (ancora di piu)Magi m. Sveti trije (tarje) Krajimagia n. strijanje (o-)magicamente av. ostrijanomagico a. ostrijanmaglia f. guca (friul.); 2 maja; 3pledenka (lavoro di maglia =pledenje, pledılo)maglia (punto-maglia) m. pont(friul.)maglio m. batmaglione m. maljonmagnanimamente av. generozastomagnanimo a. generozastmagnate m. velikasmagnesia f. manjezjamagnificamente a. lustno (ted.)magnificare v. 1 polustat; 2povısatmagnificato p.p. 1 polustan; 2povısanmagnificenza m. lust (ted.)magnifico a. lustan (-tna), (ted.)magnitudine f. velikuost

magno a. velıkmago m. 1 strolih, strolih (friul.);2 magomagrezza f. suhuostmagro a. 1 madeu, madu (madla);2 suh (giorno di magro = post); 3slab (annata magra = slav(b)o lıeto)mai av. 1 maj (mai piu = maj vıc);(mai e poi mai = za Buogan); 2nobedankrat; 3 muoje (njega) zıvedni (lett. nei miei (suoi) giorni divita: con frasi negative = mai); (semai = ce le)m’hai p.+v. sme, si me (egli mi ha= on me je, on mej)mai piu av. nu(i)kul vıcmaiala f. 1 svınja; 2 prasıcamaiale n. 1 prase (praset(a);(plur.: praseta); (carne di maiale =prasecına); 2 prasac (m.), (prasca);3 kotac; 4 kocicmaialesco v. praseci (”Buog dısreco an tusco praseco”, pregavano i”petjari” appena ricevutal’elemosina assieme all’altrapreghiera ”Buog dı zdrauje anmlıeko krauje”. Frasi rimaste inseguito piuttosto burlesche. Ancheattualmente sembrano preghiereperlomeno strane; allora, pero,pregare per il latte e il grasso dimaiale era l’augurio migliore)maialino m. 1 kocic, kocac; 2prasetac; 3 prascicmais m. sıerak (sıerka)mais m. cinkuantın (seminato dopola raccolta del grano, matura in 50giorni); (friul.)maiuscolo a. velıkmalaccortamente av. obarnomalaccortezza f. obarnostmalaccorto a. 1 ceudanast; 2obaran (obarna)malacreanza indecl. brez karjance

Page 257: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

256 Nino Spehonja, Associazione Lintver

malafatta f. gresıtu (po-)malaffare f. gardobamalagevole a. tezauan (tezauna)malagevolmente av. tezaunomalamente av. slabo, slavomalandato a. 1 zahujsan,pohujsan (zahujsana); 2 slab; 3kunaran (-rna); 4 zvarzen; 5 kılu(di animali)malanni n. pretı (bıas proc taodkapa, bos pretı lovıu = vai via dallosgocciolatoio del tetto, ti prenderaimalanni)malanno n. huduo (hudega ohuda); 2 nasreca (disgrazia); (f.); 3bolıezan (malattia)malapena (a) av. stantomalata f. bunıkamalato a. 1 bolan (bolana); 2 bun(buna)malato m. bunıkmalattia f. 1 bolıe(a)zan (bolıezni);2 bunuo (n.); 3 bolıenje, bolenje(dolore), (n.); 4 slabomalauguratamente av. za nasrecomalaugurato a. nasrecan(nasrecna)malaugurio n. slav(b)opredznamunjemalavoglia f. 1 neraduost; 2slabavojamalcaduco f. bozja oblastmalcapitare v. se zapejatmalcapitato a. zapeje(a)nmalcauto a. neprevıdanmalcomposto a. arskretjenmalconcio indecl. u slav(b)in stanumalcurante a. namaran(namarana)maldestro a. okoran (okorna)maldicenza n. zleudranjemale av. slabo, slavomale n. 1 huduo(a) (huda); 2hudez (m.); 3 slabo, slavo (il bene e

il male = to dobre an to slave); (chemale ti puo fare = ka te moreslavega); 4 nadluoga, nadloga (f.);(manco male = de le nıe slausega(slabsega)); (i mali della vita =nasreca zvlıenja); (fare male =bolıe(a)t: mi fa male la testa = mebolı glava); (andare a male = itı dimal (friul.)); (aversela a male =zamıert); (farsi male = se udart)male (dolore) m. 1 dolor (dolorja);2 bolıenje (aver male = bolıet; mi famale = me bolı)male dei bambini f. bubamaledettamente av. 1 strafano(ted.); 2 prekletomaledetto p.p. 1 strafan (ted.); 2sentan (ted.); 3 klet (tutti anchecon: o- po- pre- u- ve- za-); 4presnet 5 zakunjenmaledire v. 1 strafat (ted.); 2sentovat, -uvat, -avat; 3 klet, kunt(tutti anche con: o- po- pre- u- ve-za-), (kunen, kleu, kun / kunta); 4preklinjovat -uvat -avatmaledizione f. 1 strafinga, (ted.);2 strafanje (n.), (ted.); 3 kletvinjamaleducato a. 1 maledukan(maledukana); 2 preseran (-rna); 3brez karjance (indecl.)malerba f. lescamaleficio f. 1 uraza; 2 strijament(friul.)malefico a. 1 presnet; 2 hudoban(hudobna)malessere f. 1 slab(v)uost; 2tezavamalevolenza f. hudobnostmalevolo a. hudoban (hudobna)malformato p.p. 1 zvarzen,zavarzen; 2 pecastmalga n. planınomalgrado prep. 1 cetud, cetudi; 2usedno; 3 ceglıh; 4 nale (mio

Page 258: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 257

malgrado = nale necen o ceglıhnecen)malgrado che prep. 1 cetud,cetudi; 2 usedno ki; 3 nale kimalia f. strijament (friul.)malignamente av. hudobnomalignare v. pensat slavo, mıslitslabomalignita f. 1 hudoba, hudobıja; 2hudobnost; 3 gardoba; 4 garduost; 5karvıca, krivıca; 6 saruovost; 7strupenost (velenosita)maligno a. hudoban (hudobna)maligno m. hudıe(a)r (hudıerja)malinconia f. 1 malinkonıja; 2zalostmalinconico a. 1 malinkonik; 2zalostan (-stna)malincuore (a malincuore) av.neradmalintenzionato av. s slavinnamıenanmalintesa f. 1 nazastopıtu; 2nazastopnostmalinteso a. nazastopan(nazastopna)malissimo av. hujsnomalizia f. hudobnost, hudobıjamaliziare v. oslıe(a)vtmaliziosamente av. hudobnomalizioso a. 1 hudobe(a)n(hudobna); 2 gard (garda, garduo);3 hud; 4 slab (slava o slaba)malmaturo a. 1 nezdreu(nezdrıela); 2 saru (saruova)malmenare v. 1 gejzat, gejzlat; 2sınfat; 3 zalvat; 4 ohrestat; 5 zlupıt(zlupen, zlupu, zlup / zlupıta)malmenato p.p. 1 gejzan; 2 sınfan;3 ohrestan; 4 pozalvanmalmesso a. 1 zahujsan, pohujsan(zahujsana); 2 slab; 3 kunaran(-rna); 4 zvarzen; 5 kılu (dianimali)

malnato a. skreancan (it.)malo a. 1 gard; 2 slab (malo modo= guarduo(a)); (mala lingua =garde znabla); (mala voglia = slabavoja); (a mala pena = kumic)malocchio m. strijament (friul.)malora f. zguba (mandare inmalora = unıcat; itı u vaco (volg.,friul.)); (alla malora = par hudıcih);(va in malora = biaz za usın hudıc);(e andato tutto in malora = j sluouse gomez komadon)malore f. 1 bol; 2 bolıezan(bolıezni)malridotto a. zvarzen (zvarzena)malsano a. nezdreu (nezdrıela)malsicuro a. 1 obaran (-rna); 2nesiguran (-rna)malsofferente a. 1nepotarplezıvan (nepotarplezıvana);2 nepotarplezıu (-ıva)malta f. mauta, moutamaltare v. 1 1 rajhat; 2 mautat(o-, po-, za-); 3 ometatmaltrattamento n. maltratanje(it.)maltrattare v. maltratat (it.)malumore f. slav(b)avojamalusanza f. slav(b)anavadamalva m. sles, slısmalvagiamente av. hudobnomalvagio a. 1 hudobe(a)n(hudobna); 2 gard (garda, garduo);3 hud; 4 slab (slava o slaba)malvagio (di animo) a. zleht ;(femm.: zleht), (ted.)malvagio m. hudobnikmalvagita f. 1 hudobnost,hudobıja; 2 saruovostmalvezzo a. arzvajenmalvisto a. 1 saurazen (-ena); 2slav(b)o gledanmalvolentieri av. neradmalvolere v. saurazt

Page 259: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

258 Nino Spehonja, Associazione Lintver

malvoluto a. saurazenmamma f. 1 mama; 2 mat(matere); (la mia mamma = muojamat); (mamma mia! = MatiBozja!); (della mamma = mamin(a.))mammalucco m. mamaluk(offensivo)mammella m. sismammella f. garca (deimammiferi)mammina f. mamicamammola f. vjolcamanata f. 1 pest (pestı); (unamanata = na pest); 2 pescıcamanca (mano) f. ceparnıca (amanca = na ce(n)parno)mancanza n. 1 mamkanje (par-po- u- z-); 2 grıeh (errore, peccato)mancanza cong. brez (con acc.),(mancanza di tempo = brez cajta)mancare v. mankat,(par- po- u-z-); 2 mankovat -uvat -avat (z-); 3pogresıt (pogresin, pogresıu, pogrıes/ pogresıta); (san te pogresıu =avevo nostalgia di te (mi mancavi));(mancare di parola = na darzatbesıede); (ci mancherebbe altro = setuol manka); (mi manca il fiato =me parmankuje flat); (mancare ilcolpo = falıt)mancato p.p. mankan (par- po- u-z-)manchevolezza n. pomankanjemanciata n. 1 pargısce (a duemani); 2 grampa (f.); 3 pest (pestı),(una sola mano)mancino a. ceparnimancino m. ceparnjakmanco a. 1 ceparni (mancino); 2zmankan (manchevole); (mancomale= nale); (manco per idea =nıe(a)kaka o zanıc); (nemmanco =nanc (friul.)); (senza manco = brez

falıt)mandare v. 1 posjat (posjan(perf.), posju, posı / posjajta);(posjajih = mandali); 2 posıjat(posıjan) (imperf.); (mandare inrovina = zahujsat); (mandare giu =pozgrıet); (mandare in pezzi =arzstrıeskat); (mandare grida =gulıt o zauekat); (mandare via =zagnat (zazenen)); (mandare per lelunghe = zaulıec o ulacıt na duzin);(mandare in malora = posjat parhudıcih); (Dio ce la mandi buona,Dio ci guardi = Buoh nas var); 3poganjat (imperf.)mandare a remengo m. posjat ufucmalandato a. 1 zahujsan,pohujsan (zahujsana); 2 slab; 3kunaran (-rna); 4 zvarzen; 5 kılu(di animali)mandare avanti v. gonıt naprej(gonen, gonu, gon / gonıta)mandare via v. 1 zagnat proczaganjan o zazenen; 2 zalovıtmandarino m. mandarınmandato p.p. posjanmandibola f. skranjamandorla f. mandorla, mandulamandorlato m. mandulat (friul.)mandria f. trupamandriano m. pastıarmanducare v. ıest (ıen)mane n. jutro, jutranje (da mane asera = od zjutra do nuoc, o cıeudan)maneggiare v. mandratmaneggiato p.p. mandranmanesco a. 1 barufant; 2 bagabuntmangereccio, mangiabile p.p..jeden (jedena)mangiare v. ıe(a)st (na- po- pod-pre- ve-), (ıe(a)n, ıe(a)du, jej /jejta); (declin.: ıen, ıes, ıe, jemo,

Page 260: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 259

jesta, jedo), (se naıest = mangiare asazieta); 2 snıe(a)st (snıen, snıedu,snej / snejta); 3 zobat (po- pod-pre- ve-); 4 popat (po-); (degliinfanti); 5 se pastatmangiare (il) n. 1 jedılo (il nostromangiare = nase jedıla o nasekuhanje); 2 kuhanjemangiare a digiuno v. se odtascatmangiare fuori v. veıast (veıan,veıedu)mangiare rumorosamente v. 1zuerıt; 2 cmakatmangiare a sazieta v. se naıest(se naıen)mangiare tutto v. strebıt (strebın,strebıu, strebı / strebıta)mangiata n. zuerıenjemangiatoia f. plur. jasla, jasalca,jasuca (piccola), (solo plurale)mangiatore m. ıedec (ıedca); 2ıedovacmangiato a. 1 ıeden (od- sn- u- ve-z-); 2 zoban (po- pod- pre- ve- za-)mangime m. fuo(a)tar (fuatra oanche fuatarja); (ted.)mangiona f. snıedencamangione m. snıe(a)denikmangiucchiare v. 1 pregrızint -nit;2 poıest (pregrızen, pregrızu,pregrızin / pregrızinta); 3 pojeduvat-ovat -avatmangiucchiare svogliatamentev. 1 marlizat, pomarlizat; 2 mjaskatmangiucchiato p.p. 1 poıeden; 2pregrızenmangiucchiato di mala vogliap.p. mjaskan, pomjaskanmania f. manıjamanica m. roka(o)u (rokava)maniche m. plur. rokavi (plurale)manico f. krukja (qualsiasi appigliodi legno); (friul.)manico del rastrello n. grabisce

manico del secchio m. po(a)urazmanico della falce n. 1 kosısce; 2kosje; 3 krujac (m.), (krujca)manico della vanga n. lopatıscemanico di legno m. nasodmanico degli strumenti f. rocıcamanicomio m. manikomjomaniera f. 1 manıera (in questamaniera = na tol manıero); in unamaniera o nell’altra = na dno ol nadrugo manıero; 2 uıza, vıza (ted.);(na majdno uızo = in nessunamaniera); (lasciami fare alla miamaniera = pustime dıelat po mojın);(a propria maniera = po sojın); (inmaniera che... = takuo de...); 3navada (abitudine); (buona maniera= dobra navada); (con bellamaniera = z lıepama); (in chemaniera? = kuo, kakuo)manifestamente av. 1 odkrıto; 2ocıtno; 3 vıdeno, vıdnomanifestare v. 1 skazat (skazen,skazu); 2 kazat ocıtno (po-) 3manifestat;manifestato p.p. skazenmanifesto m. manifestmaniglia f. rocıcamanigoldo m. malandrın (friul.)manina di pane f. rocıcamanina f. 1 pescıca; 2 rocıca (unamanina di pane = rocıca kruha)manipolare v. udıelat (udıelatkruh = lavorare il pane)manipolato p.p. udıelanmaniscalco m. podkovacmanna f. manamannaia f. skıe(a)ramano f. roka (fuori di mano = uozrok, uonz roke, nastran); (largo dimano = raduodaren); (sotto mano= poskrıus); (alla mano = par rok opar roce); (battere le mani = pluskatgor na roke); (dare una mano =

Page 261: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

260 Nino Spehonja, Associazione Lintver

parpomat); (essere in buone mani =bıt u dobrıh rokah); (essere nellemani di Dio = bıt u uoji Bozi);(avere sotto mano = mıet pod (pred)roko); (a mano a mano = daurman(friul.))mano (fig.: aiuto) f. pomuocmano destra f. desnıcamano sinistra f. ceparnıca,ceparna, cemparnamanomesso p.p. nacetmanomettere v. 1 nacet, zacet; 2nacenjat (cominciare ad usare)manomettere (aprire qualcosaindebitamente) v. odpicatmanoscritto m. rokopısmanovale m. manovalmanovella f. manauela, manuelamanovella degli strumenti f.rocıcamanovra f. 1 manovra; 2 rigıeranje(n.), (ted.)manovrare v. 1 rigıe(a)rat (ted.);2 mandrat; 3 manovratmanovrato p.p. 1 mandran; 2rigıe(a)ran (ted.)manrovescio m. pjuskmansione f. sluzbamansuefare v. potalaztmansuefatto p.p. potalazenmansuetamente av. podloznomansueto a. 1 potarplezıu(potarplezıva); 2 podloze(a)n(podlozna); 3 bruman (brumna);(ted.)mansuetudine f. podloznostmantello m. plasc, plajscmantenere v. 1 mantinjat; 2 redıt;3 hranıt (o-); (mantenere la parola= darzat besıedo)mantenimento f. 1 reja; 2mantinjanje (n.); 3 redılo (n.)mantenuto p.p. 1 mantinjan; 2redjen, rejen (z-)

mantice m. mıe(a)hmantile m. mantılmanto m. plascmanubrio m. manuber(manubrija)manutenzione f. hranıtu(hranıtve)manza f. inıcamanzo m. junac (junca); (daarrabbiati: junac! = stupido!)mappa f. mapamarasca f. vıesnjamarca f. markamarcare v. se(a)njat (sanjan,sanju, sanjı / sanjajta); 2 senjovat-avat -uvatmarchesa f. markezamarchese m. markezmarcia f. hojamarciare v. 1 hodıt; 2 itı (gren,su, biaz / bıazta); (marcia via =bıe(a)ss proc)marcio a. 1 gnjıu (gnjıla, gnjiluo ognjılo); 2 hud (piu marcio = buj hud(non hujs = peggiore)); 3 strohlıu(strohlıva); 4 tarhlen, tarhlınastmarcio n. to gnıle (il marcio)marcire v. 1 gnjıt, , (gnjıen, gnjıu,gnjı / gnjıta); 2 gnjılt; 3 gnjilıet(tutti anche con: o- par- pod- po-pre- za-), (gnjilejen, gnjileu); 4shudıet (shudejen, shudeu, shudı /shudıta); 5 strohnıet (o- par- pod-po- pre- za-), (strohnejen, strohneu,strohnej / strohnıta)marciscente a. gnjilen (za-)marcito p.p. 1 gnjıt (o- par- pod-po- pre- za-); 2 strohnjen (u- ve-); 3otarhljenmarciume f. 1 gnjilına; 2strohljıvost, 3 strohnıenje (n.); 4hudınamarco m. markmare n. muorje

Page 262: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 261

maresciallo m. maresjalmargherita f. 1 margerıta; 2marjeticamarginale a. oroben (orobna)marginare v. orobıtmarginato p.p. orobjenmarginatura n. robmargine m. 1 kraj; 2 robMaria Vergine f. Marıja DevıcaMaria f. Marıjamariano a. marıjinmariolo, mariuolo m. gajufantmarionetta f. marjonetamarinaio m. marinarmarino a. muorski (muarska)marinare v. solıt (mettere amarinare)maritare v. porocıtmaritato p.p. porocenmarito m. moz (avere marito = bıtozenjena)mariolo, mariuolo m. 1 furfant; 2kanaja (tutti due friul.)marionetta f. marjonetamaritare v. ozenıtmaritato p.p. ozenjenmarittimo a. muorskimarmaglia f. marmaja (friul.)marmellata f. marmelada (friul.)marmista m. marmıstmarmitta f. marmıta (it.)marmoreo a. mramorju (dimarmo)marmo m. mramor (mramorja)marmocchio m. 1 skrat; 2 kanaja(friul.)marna f. opoka, ponkamarra f. 1 matıka; 2 pleunıca(zappetta); 3 sapunıe(a)la; 4 subla;5 kopackamarrone a. 1 maron; 2 rusmarrone n. ruso (colore)marsala m. marsala (it.)martedı m. torak, torek (torka);

(ogni martedı = usak torak)martellamento n. kladvanjemartellare v. 1 kladvat; 2tucmartellato p.p. zatucenmartello n. kladvo, kladva (f.)martello per incudine m. majacmartire m. marte(a)rnikmartirio f. mal(r)tra (del Signore= Bozja martra)martirizzamento n. martranjemartirizzare v. martratmartirizzato p.p. martranmartora f. kunamartoriare v. mastıt (z-)martoriato p.p. zmastjenmarza m. cıep (cepa)marzo m. marc, nel mese di marzo= marcamascalzonata f. 1 hudoba,hudobıja; 2 hudobnost; 3 gardoba; 4garduost; 5 karvıca, krivıca; 6saruovost; 7 strupenost (velenosita)mascalzone m. 1 kanaja; 2malandrın (tutti e due friul.)mascella f. 1 skranja; 2 bradamaschera f. maskeramascherare v. 1 pustinat; 2maskeratmaschera di Montefosca m.blumar (blumarja)maschera tradizionale m. pust(di carnevale)mascherata f. 1 pust, pustinanje;2 maskeradamascherato p.p. opustinanmaschere di carnevale m. pustje,pustuovi (plurale)maschiezza, maschilinita n.mozastvomaschile a. moski (moska)maschilmente av. po moskomaschio m. moski (uomo)Maserolis f. Mazeruolamascolino a. moski

Page 263: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

262 Nino Spehonja, Associazione Lintver

masnada f. marmajamassacrare v. 1 arzmaltrat; 2zmastıtmassacro n. zmaltranjemassaggiare v. frajat (na- o- za-)massaggiato p.p. ofrajanmassaia f. parona (friul.)Masseris n. Maseramasserizia f. mobılja (friul.)massicciata m. lastmassima (detto) f. 1 dıenje; 2izjavamassimamente av. 1 na varhusega; 2 narvıcmassimo a. 1 narguors; 2 narvenc(al massimo = narvıc, narbuj)masso f. skalamastella f. 1 mastela; 2 banja; 3podina (friul.); 4 orna; 5 skaficmastello m. skafmasticamento m. 1 hrust; 2zvecıenje; 3 hrustanjemasticare v. 1 vecıt (z-), (vecen,vecu, vec / vecıta); 2 hrustat (s-ve-); 3 zvıekat; 4 zuekat (facendorumore)masticare senza denti v.pomjaskatmasticato p.p. hrustan (s- ve-); 2vecen (na- par- o- po- pre- z-)masticatura, masticazione n.zvecıenjemastice m. mastikmastro m. muojstermatassa f. strıe(a)namatematica f. matematikamaterasso m. materasmateria m. 1 materjal; 2 blaguo(a)materiale n. 1 blaguo; 2 materjalmateriale puzzolente f.smardecınamaterno a. 1 mamin (mamina emamna); 2 materin, materni(materna o materina)

matita m. lapiz (friul.)matricaria f. maderjaukamatrigna f. macukamatrimoniale a. matrimonjalmatrimonio f. 1 zemba; 2 poroka,poroılo (n.)mattacchione m. jojmatte(a)rello m. 1 tacalej; 2 valıs;3 pulentar (per la polenta); 4 tukca(f.)mattatoio m. macel (friul.)mattino(a) n. 1 jutro (di buonmattino = zguoda); (sul far delmattino = prednen), (la mattina =zjutra) 2 predpudan (predpudna)mattino (la) av. 1 zjutra; 2predpudnemattinata n. 1 jutarnje, jutranje(celo jutarnje = tutta la mattinata)mattiniero a. zguodnjimatto a. 1 norac, norac (norıca);(diventar matto = znorıe(a)t); (cosada matti = recı za obnorıe(a)t); 2zaudanmattone m. mo(a)don (friul.)mattonella f. planetamattutino a. 1 jutarni, jutarin,jutarnji; 2 zguodnji, zguodan(zguodna) ; 3 prednenmaturare v. 1 zgodnıet; 2 sevarsıt; 3 se zrunat; 4 zazdrevat(zazdrıevan); 5 zdrıet (za-),(zazdrejen, zazdreu, zazdrej /zazdrejta); 6 zdrıelt, zdrelıet (za-),(zazdrelın o zazdrelejen, zazdrelıuzazdreleu); 7 se zorıt, se zorıet; 8godnjovat -avat -uvat (godnjujen,godnjuvu, godnjuvi / godnjuvajta)maturato p.p. 1 zazdrıet; 2 zorjen(od- par- po- ve- za-); 3 odrascenmaturazione n. 1zdrevanje (za-);2 zorıenje; 3 godnuvanjematurita f. 1 zazdrıelost; 2godnuost

Page 264: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 263

maturo a. godan (godna); (anchedi uccello)maturo a. zdreu (zdrıela)mazurka f. mazurkamazza m. 1 bat; 2 macuj, macul(macula), (friul.); 3 palca (bastone)mazzata m. zlahmazzetto m. snopıcmazzo di vitigni con grappolid’uva m. makmazzo m. 1 cuf; 2 pusi (pusja); 3snop (grande, di grano, di mais,ecc.); 4 macme (compl. oggetto e di termine) p.mene, me (di me = od mene; per me= zame; con me = za mano, zmano;za sabo, s sabo = con se)m’e p.+v. mej, me je (m’e venuto atrovare = mej parsu gledat))me l’ha (p.+pm.+v. essere (nonavere)) me ga je, me gajme l’ha (p.+pf.+v. essere) me joje, me jojme li ha p. + essere me jih jemeccanico m. mekanikmedaglia f. madaja (friul.)meda f. kopamedesimamente av. po le tısti potmedesimo a. p. le tıst (le tısta)media n. glıha (in media = zglıha)mediante (con) prep. 1 s (conparole che iniziano con: c, c, f, h, k,p, s, s, t.); 2 z (con le altre lettere)mediante cong. 1 skuo(a)s(z) +acc.; 2 spomocjo (con l’aiuto)mediare v. glıhat (ted.)mediatamente av. zglıganomediatore m. 1 sensal (friul.); 2masetarmediazione n. zglıhanjemedica f. detuja (erba)medicamento n. zdravılomedicare v. 1 zdravjet; 2medihat(po-) (medihan o medihujen,

medihu, medihı / medihajta); 2medihuvat -avat -ovat; 3 zdravje(a)t(o-)medicato p.p. pozdravjenmedicazione f. zdravıtu(zdravıtve)medicina f. 1 medezına (friul.); 2zdravılomedico m. mıedih (friul.); (erbamedica = detuja)medio a srıednji, srıedinj (srıednja)medio (dito) m. sarcni(k)mediocre a.1 srıednji; 2 scarsan(scarsna), (friul.)mediocremente av. na srıednjemediocrita f. srıednostmeditare v. 1 premisljovat -avat-uvat (premislujen, premisljuvu,premısljuvi / premisljuvajta); 2imıet u sebe; 3 pe(i)nsatmeditatamente av. premısljenomeditazione n. premisljevanjemeeting n. srecanjemeglio a. buo(a)is (piu buono)meglio av. 1 rajs; 2 lıeus (piubello); 3 buojs (tanto meglio = sebuo(a)js); (il meglio = narbuo(a)js);(sarebbe meglio = bi bluo(a) buojs)meglio di prima locuz. lıeus kuprıetmeglio prima che adesso locuz.rajs prıet ku sameglio prima che dopo locuz.rajs prıet ku zada (potle)mela v. jabka, jabukamela f. alesandra (tipo di)mela f. barnenka (tipo di)mela f. dugarepca (tipo di)mela f. kabalauka (tipo di)mela f. ofjanka (tipo di)mela f. slapcıca, sladcıca (tipo dimela a forma allungata e dolce)mela f. seuka (tipo di)mela caduta f. padanca

Page 265: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

264 Nino Spehonja, Associazione Lintver

mela cotogna f. kutnamelanconia f. zalostmelanconico a. zalostan (-tna)mele o pere disseccate m. koscicimele (precoci di San Giacomo) f.jabke svetega Jakopamelensaggine f. naumnostmelenso a. bedastmelissa f. melısamellifluo a. sladak (sladka)melma f. luzamelmoso a. luzastmelodia f. uızamembra m. zuotmembrana f. mrıenamembranoso a. mrıenastmemorabile a. spomına urıedan(-dna)memoria m. 1 pamet (imparare amemoria = darzat na pamet); 2pomıen, spomın (a (in) memoriadi... = na spomin+gen.); 3zmisnjava (f.); (a memoria =naglavo)mena f. slav(b)avojamenadito (a) av. na parstemenare (condurre) v. 1 pejat (pod-ve- s-), (pejen, peju, pej / pejajta);2 uo(a)zıt (uazın o uozen, uozıu ouozu, uoz / uozıta); 3 butat (colpi);(menare per il naso = obindulat)menare (muovere) v. mıgat (mıgatrep = muovere la coda)menare botte v. kesat (na- o- po-ve-)menare fuori v. vepejat (vepejen,vepeju, vepej / vepejajta)menato (picchiato) p.p. nakesan,okesanmenato via p.p. pejen (po- pod-ve- s-)mendace a. laznıu (laznıva)mendace m. laznıvacmendace f. laznıuka

mendare (rammendare) v. mendatmendicante f. petjarca (ted.)mendicante m. pekjar, petjar(petjarja); (ted.)mendicare v. petjat (petjan)mendico m. pekjac (ted.)meninge n. mo(u)zgenjemeno av. 1 mankul (friul.); 2 manj(venir meno = parmankat);(perlomeno = almank, almankul);(fare a meno = stuo(a)rt dimanj);(men che meno = nikul o (manj kumanj); (quanto meno = nar manj);(piu o meno = okuole)menomato a. pecastmenomazione f. pecamensa f. mızamensile a. mıesnimensilita m. mıesacmensilmente av. namıesacmensola f. polıca, podpolıca(anche toponimo)menta f. menta, metamentalmente av. na pametmente f. pamet (a mente = napamet); (aver in mente = namıert);(tenere a mente = se zmısint, sezmısnit); (passare per la mente =barlıet tu glavo); (tenere a mente =darzat na pamet); (venire in mente= prıdtu pamet); (passare di mente= pozabıt); (mi e uscito di mente =mej sluo uonz glave); (avere inmente di... = imıet tu glavo za...)mente contorta f. zavıta pametmentecatto a. 1 norac; 2 naumanmentire v. lagat (po- u- z-), (lazen,lagu, lagı o lag / lagajta)mentitamente av. laznıvomentito a. 1 podlagan, zlagan; 2zlazenmentitore m. laznık, laznıvacmentitrice f. laznıukamento f. 1 skranja; 2 brada

Page 266: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 265

mentre cong. 1 ku (indicacontemporaneita fra due azioni); tıstcajt ki; 2 medku; 3 med tem ki; 4kar (quando), (indica anterioritarispetto ad un’altra azione)menzionare v. pomenıt (pomenen,pomenu, pomen / pomenıta)menzogna f. 1 laga, laga, laza; 2napravıcnost; 3 laganje (z-), (n.)menzognero m. laznıvacmenzognera f. laznıukamenzognero a. laznıu (laznıva)meraviglia f. 1 cuda; 2 cudvanje(n.)meravigliare v. cudvatmeravigliarsi stralunati v. gledatdebelo (= guardare grosso)meravigliarsi v. 1 se cudvat(pre-); 2 se cudit (pre-), (se cuden,se cudu, cudse / cudtase); 3 semaravejatmeravigliato p.p. cudvanmeravigliosamente av. lustno(ted.)meraviglioso a. 1 lustan (-tna);(ted.); 2 cudovıtan (-tna); 3 cudanmeraviglioso av. precudnomercanteggiare v. 1 budgarıt; 2glıhat (ted.)mercanteggiato p.p. glıhanmercante (girovago) m. 1 gular; 2kramarmercanzia n. blaguo(a)mercato m. targ, tarh (targa)merce n. blaguo(a) (blaga o blaga)mercede n. placılomerceria f. kramamerciaio m. kramarmercoledı f. srıedamercurio n. zivuo srebromerda m. drekmerdosa f. osranıcamerdoso a. osran (osrana)merdoso m. osranık

merenda f. juzna, pojuznjak (faremerenda = juznat)merendare v. juznatmeretrice f. 1 putana (friul.); 2kuo(a)rbameriggio m. pudan (pudna)meritamente av. urıednomeritare v. zasluzıtmeritare v. bıt urıedno (te lomeriti = si ga urıedan)meritato p,p, zasluzenmeritevole a. urıe(a)dan (urıadna)merito f. 1 urıednost; 2zasluzıenje; 3 lon (m.); (che Dio vene renda merito = Buog van loni)merletto f. pontına (friul.)merlo m. kuo(a)s (il merlo canta =kuos zvizge)merluzzo m. bakalaMersino m. Marsın (abitante di =marsınac (-nci))Merso di sopra f. Gorenja MıersaMerso di sotto f. Dolenja Miersamescere v. 1 nalijat (nalıjen,nalıju, nalıj / nalijata); 2 lıt (na-u-), (lıen o lıjen, lıu, lı / lıta); 3usut; 4 natocıt; 5 ukıdatmeschinita f. nıznostmeschino a. malourıedan(malourıedna)mescolamento n. pomesanjemescolanza n. 1 mesanje (confusamescolanza di cose = pastroc); 2zmesnjava; 3 mejava (f.)mescolare v. 1 mesat, (mıesan,mıesu, mıes / mesajta); 2 grebusat;3 met (tutti anche con: po- u- ve- z-za-), (mejen, meu, mej / mejta)mescolato p.p. 1 mejen (po- u- ve-z- za-); 2 mıesan (po- u- ve- z- za-)mese m. mıe(a)sac (mıasca); (nelmese di gennaio = zenarja, febrarja,ecc.); (il prossimo mese = drugmıesac); (ai primi (ultimi) del mese

Page 267: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

266 Nino Spehonja, Associazione Lintver

= parve (zadnje) dnı mıesca); (unmese fa = an mıesac odtuod); (fraun mese = za an mıesac); (unavolta al mese = ankrat na mıesac);(un tanto al mese = antarkaj namıesac)messa f. masa (dire messa =masuvat, -avat, -ovat); (bo hudamasa = sara una messa cattiva ( =minaccia))messa cantata f. pıeta masamessa da morto f. martvaskamasamessa solenne f. pıeta masamessaggio f. 1 marin; 2 novıcamessi f. plur. fruge (dal latino)messo p.p. lozen (po- u- ve- z-)messo fuori p.p. 1 vekladan; 2velozenmesso il manico p.p. nasojenmesso in disordine p.p. 1raskladan; 2 razlozenmesso lo strame p.p. stejen (ar-po-)messo sul fuoco p.p. potaknjenmestiere m. mistıe(a)r (mistıerja);(friul.)mestizia f. zalostmesto a. zalostan (-tna)mestolo f. kruhanca, kuhranca,kruharinca, kuharinca; 2 pıeujnca; 3korc, korac (korca)mestolo per polenta m. pulentar(pulentarja)meta m. konac (konca)meta av. pu an pu (col genitivo),(pu an pu vına an uode = metaacqua e meta vino)meta f. pu (indecl.), (a meta = napu)meta (centro) m. sredmetallico a. zelıezanmetallo n. zelıezometicolosamente av. natancın,

natankometro m. metar (metra)mettere v. 1 dıet (perfettivo; nonsi presta ai composti), (denen), deu,den / denıta); (porre mano a =zacet (zacnen); 2 luozt (lozen(perfettivo; ha significato di futurocome con i composti), luozu / lozlao lozıla, loz / lozıta); (supponiamoche tu abbia ragione = lozımo rec demas razon); (mettere al riparo =luozt na skrambo); 3 klast (po- za-),(imperfettivo), (kladen, kladu, klad /kladıta); (non occorre mettere = nakor klast); 4 kladat (po- ve- z-);(ammettiamo che tu abbia ragione= parpustımo de mas razon); 5kladovat -uvat -avat (kladuvan okladujen, kladuvu, kladuvi /kladuvta / kladuvajta); (porre piede= stopnit, -int)mettere a bollire v. luozt uret,ugretmettere a covare n. podkladanjemettere a covare v. 1podluo(a)st; 2 pokladavat(pokladavan o pokladujen,pokladavu, pokladavi / pokladavta)mettere a dritto v. polıcat(polıcan, polıcu, polıc / policajta)mettere a giacere v. luozt spatmettere a mollo v. luozt odpuscatmettere a posto v. zluoztmettere a sedere v. usedint, -dnitmettere assieme v. zluast kupe(zlozen, zluozu)mettere d’accordo v. zglıhatmettere dentro v. 1 utaknıt, -kint(perf.); 2 utikat (imperf.)mettere dietro v. zaluoztmettere il fieno in covoni v.zluozt senuo (zlozen, zluozu, zlos /zlozıta)mettere il manico v. naso(a)dıt

Page 268: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 267

(nasoden, nasodu, nasot o nasodı /nasodıta)mettere il mantello v. se ogarnıtmettere il naso dapertutto v.klast nuos pousierodemettere il piede alla cieca v.strofint -nit (anche in sensofigurato); (strofnen, strofnu, strofin/ strofinta)mettere in croce v. kronatmettere in disordine v. 1 zbrusıt;2 arzmetat (zbrusen)mettere in ordine v. zluozt(zlozen, zluozu, zlos / zlozıta)mettere in parte v. luozt cehkraju o par krajmettere in piedi v. nastavt(nastaven)mettere in pratica v. se navaditmettere in pubblico le propriemagagne v. kazat rit (kazen rit)mettere in serbo v. skranıt (par-po- ve- u-) (skranen, skranu)mettere insieme v. zluozt kupemettere la legna sul fuoco v.potaknıtmettere le penne v. godnjovat-avat -uvat (i piccoli del nido),(godnjujen, godnjuvu, godnjuvi /godnjuvajta)mettere le scarpe v. se obutmettere lo strame v. stejat (ars-do- na- o- par- pod- po- pre- ra-ve-za-) (stejen, steju, stej / stejajta)mettere nella morsa v. zmarsatmettere piede v. stopnıt, stopint(stopnen)mettere sotto v. podluoztmettere sotto sopra v. arzvrec(arzvarzen, arzvargu, arzvarz /arzvarzıta)mettere sul fuoco v. 1 potikat(potıkan o potıcen, potıku, potık /potikajta); 2 potaknıt -ınt

(potaknjen, potaknu, potaknı /potaknıta)mettere sulle spalle v. zadıet(zadenen)mettere via v. skranıtmettere vicino v. parluozt(parlozen, parluozu, parlos /parlozıta)mettere un vestito v. se oblıecmettere vicino v. parluoztmettersi a v. zacet (zacnen, zaceu,zacın / zacnıta)mettersi a letto v. legint, -nit(legnen)mettersi a sedere v. sednit, -int(sednen)mettersi d’accordo v. 1 sepoguorıt; 2 se zmenıtmettersi d’impegno v. zavıhnitrokavemettersi in testa v. se ukladatmettiamo a dire v. lozımo recmettiamo che... v. recımo de...mezz’ora av. pu uremezzanotte av. punocimezzano a. srednjimezzo av. 1 pu, pu an pu (colgen.); (mezzo chilo, mezzo litro =pu kila, pu lıtra); (sono le dodici emezza = je pudan an pu); (unamela mezza marcia = na jabka pugnjıla); (fare a meta = preriezat cezpu); (lasciare a meta = pustıt napu); (nel mezzo = napu o tannapu); 2 sred (il libro e rotto nelmezzo = bukva so ubıte tan nasred); 3 mıes+gen. (in mezzo aibambini = mıes otruok); (in mezzoalle mele ce n’e una mezzo marcia =mıes jabk je adna pu gnjıla); (levatidi mezzo = bıez proc)mezzo (centro) m. sredmezzogiorno (a) av. opudnemezzogiorno m. pudan, poudan

Page 269: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

268 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(pudna o pudne)mezzora av. pu uremezzoretta av. pu urcemi (a me) p. me, mene (vuoleparlarmi = me ce guorit); (a mepiace parlare = mene je usec guorıt)mi (me - compl. ogg.) p. me (miama = me jube)mi (riflessivo) p. se (dove possolavarmi le mani = kıe se moren rokeoprat (umıt)); (mi sono dimenticato= san se zabu)mi duole che non riesco aresistere (sopportare) locuz. mebolı de na moren prestat (de namoren prenest)mi duole il cuore locuz. me bolısarcemi duole l’anima locuz. me dusıcabolımi hai locuz. sme (equivale a: sime)mi sembra locuz. sem zdı, me sezdımi vien da piangere locuz. me sece jokat, me gre na jokmi vien da ridere locuz. 1 me grena smıeh; 2 me se ce smejatmi e scappato v. mej veletıalomiagolamento n. njaulanjemiagolare v. 1 njaulıt (po- ve-za-); 2 njaukat (po- ve- za-)miagolio n. 1 njaulanje; 2njaukanjemica av. 1 ka (interrogativo -esclamativo: ka bos spau?! = micadormirai?!); 2 mıgo (friul.), (mıgopretındes de te ponesen = micapretendi che ti porti)mica (bricciola) f. marvamicina f. macicamicio n. 1 macac; 2 tujac (m),(friul.)microbo m. mıkrob (it.)

microfono m. mikrofonmidollo n. muzgenjemiei p. e a. mojı, muojimiele m. met, med (meda o medu)mietere v. zet (po- = finire dimietere) zanjen o zenen, zeu)mietitura f. zetva, zetvo (n.)migliaio m. tauzint (a migliaia =na tauzint)miglioramento n. obuojsanjemiglio (semi di) n. prosuo(a)(prosa)migliorare v. 1 buojsat; 2 lajsat(tutti anche con: na- o- par- po- u-ve- z- za-); 3 se okusjatmigliorare la salute v. oscipat (seje no malo oscipu = e un pomigliorato (dopo una malattia))migliorare le condizioni fisicheo mentali v. 1 zadrıet (gor) uha; 2oscipatmigliorato p.p. 1 buojsan (na- o-par- po- u- ve- z- za-); 2 lajsan (na-o- par- po- u- ve- z- za-)migliore a. buojs (buojsa); (iltempo e migliore oggi = donas jebuojs ura); (non c’e miglior cosache... = nie(a) buojsega ku...); 2narbuojs (superlativo relativo); (e ilmigliore di tutti = je narbuojsusıeh); (le mele migliori sono quelledi Mersino = narbuojs jabuke somarsınske)migliore av. comp. buo(a)js(comparativo di dobro)mignolo m. 1 manzınac, manzın; 2mınjul, minjulın (it.)migrare v. migratmila m. tauzint (nei multipli:duemila = dvatauzint)milanese a. milanezmiliardario m. miljardarmiliardo m. miljardmilionario m. miljonar

Page 270: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 269

(miljonarja)milione m. miljonmilitare v. 1 uıskovat; 2 se borıtmilitarismo n. su(ou)dastvomilite m. sudat, soudat (it.)millantare v. 1 prehvalıt; 2napenjatmillantarsi v. 1 se napenjat; 2 seprehvalıtmille card. ta(o)uzint (ted.)millenario a. tauzintlıetenmillennio n. tauzintlıetjemille volte av. tauzintkratmillepiedi m. stuanogacmilligrammo m. miligrammillimetro m. milimetro (it.)milza f. urancamimare v. oponasatmimetizzare v. omaskerat (friul.)mimosa f. mimozamina f. mınaminare v. minat (po-)minaccia n. truc, trucanje (po-);(ted.)minacciare v. trucat (po- za-),(ted.)minacciato p.p. trucan (na- par-po- ve- za-)minacciosamente av. trucno,trucano (po-)minatore m. minador(minadorja)(friul.)minchionare v. kojonat friul.minchione m. 1 kojon (friul.); 2joj (joja); 3 godac (lett.:suonatore), (godca)minerale m. mineralminestra f. kuhnjaminestra di orzo f. kuhnja s kasominestra di cavolo f. kuhnjabraskovaminestra di zucca f. brızaminestra m. zganci (tipo di);(plurale)

minestra m. zuf (specie di)minestrone m. minestronmingherlino a. droban (drobna)miniera f. minıera (it.)minimamente av. narmanjminimizzare v. 1 zamasıt; 2 klastna nicminimo av. 1 narmajs; 2 narmanj(e il minimo che puoi fare = jenarmanj ki mores narest)minimo a. narmajs (narmajsa)ministrare v. poskarbıe(a)tministro m. minısterminoranza f. minorancja (it.)minorato a. pecastminorazione f. pecaminore a. 1 majs; 2 narmajs (sup.rel.); (il piu piccolo = narmajs); (ilnumero minore = narmajs numer)minore d’eta av. mlajsminorenne a. podlıetan (-tna)minuscolo, minuto a. 1 mınen; 2majhan (majhana); 3 nıcastminutaglia f. rapotıjaminuteria n. 1 drobnarıja; 2drobısce, drobız (m.)minutezza f. malenkostminuto a. 1 droman, droban; 2majhan (majhana)minuto m. minut (un minuto, dueminuti, ecc. = an minut, dvaminuta, tri minute, stıe(a)r)minute, pet minutu, sest minutu,ecc. sempre minutuminuzia f. malenkostminuzie n. drobısceminuziosamente av. 1 potinmalin;2 natancin, natankinminuzzare v. drobıt (arz-)mio a. e p. muoj (miei = mojı omuoji)mio stesso p. suoj (riferibile atutte le persone: mio, tuo, suo,nostro, vostro = suoj); (concordato

Page 271: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

270 Nino Spehonja, Associazione Lintver

al femminile: suoja o soja;concordato al neutro: suojo)mira f. 1 namıen; 2 mıeramirabile a. cudovıtan (-tna); 2imenıtanmirabilia f. cuda prevelıkamiracolo m. 1 mirakul; 2 cudezmirare v. 1 namerovat -uvat -avat;2 namıert (namıeren, namıeru,namıer / namıerta); (namıert spuso = puntare il fucile)mirare col fucile v. parmıert(parmıeren, parmıeru, parmıer /parmıerta)mirato p.p. namıerjenmirtillo f. carnıca, carnıkulamiscela n. mesanjemiscelare v. mesat (z-)miscelato p.p. zmıesanmischia (zuffa) n. 1 barufa (friul.);2 popadanjemischiare v. zmesatmischiato p.p. 1 mejen (po- u- ve-z- za-); 2 mıesan (po- u- ve- z- za-)misconoscere v. 1 tajıt; 2 naspoznatmiscredente m. ne(a)vıernikmiscredenza f. nevıera, navıernostmiscuglio f. zmesavamiserabile a. buozac (buozca)miseramente, miserevolmenteav. zalostnomiseria f. 1 miserja; 2 nadloznost;3 nadluoga, nadlogamisericordia f. 1 mılost; 2usmılnost; 3 usmiljenje (n.)misericordioso p.p. 1 usmıljen; 2mılostan (-tna)misero a. 1 buozac (buozca); 2scarsan (-sna)misfatto f. hudobamissionario m. misjonar(misjonarja)missione m. misjon

misteriosamente av. skrıuno,skrıunostomisterioso a. 1 skrıunast; 2skriuan; 3 skrıusan (skrıusna); 4cudovıtan (-tna)mistero f. 1 skrıunost; 2 tajnostmisto a. 1 mıesan (z-; )(mıesana);2 zmisklicanmistura n. mesanjemisura f. 1 mıera; 2 velikuost(grandezza); (fuor di misura = cezmıero)misura per il quartese m.kiznenikmisurare v. 1 mıert, mıerit (od-par- po- u- ve- z-), (mıeren, mıeru,mıer / mıerta); 2 sacatmisurare la legna v. skubat(misurare a cubi)misurato p.p. 1 mıerjen (par- po-u- z-); 2 sacanmisurazione n. 1 mıerjenje; 2sacanjemite a. mıu, mıli (mıla)mitezza f. milostmitigare v. lajsat (o-)mitigato p.p. lajsan o-mitraglia f. mitraja (friul.)mitragliare v. mitrajat (friul.)mitragliatore m. mitrajator(friul.)mobile a. gıbjan (gıbjana)mobilia f. mobılja (it.)mobilita f. giblıvostmocciosa f. smarkovcamoccio m. smarki (smark(j)a);(ted.)moccioso a. smarklıu (smarklıva)moccioso m. smarkovacmoccolo m. svıece konacmoccolo (bestemmia) f. kletvinamoda f. moda (non e di moda =nıe(a) po navad)modello m. 1 ezempil (ezempılna);

Page 272: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 271

2 model (it.)moderarsi v. se postenıt, sepostenıtmoderatezza f. modruost )moderato a. modar (modra)moderazione f. zmıernostmodernamente av. ponovın,ponuovicmodernita f. novuostmodestamente av. spuodnjomodestia f. mernuostmodesto a. meran (merna)modificare v. parstrojıt, prestrojıtmodo f. uıza, vıza (ted.); (in ognimodo = na usako vızo); (in nessunmodo = na majdno uızo o nıekaka); (in quel modo = na tıstovızo); (nel giusto modo, giustamente= na glıho vızo);); (secondo che,secondo il modo = po viz); (di modoche = takuo da); (in che modo =kakuo(a)); (in altro modo =drugac); (oltre modo = nenavadno);(a nostro modo = po nasin); (nonc’e modo = nıe(a) kaka)modo di camminare f. hojamogio a. ku(a)maran (kumarna);(stare o essere mogi = se kumrat)moglie f. zena (prendere in moglie= ozenıt)moina n. lizanjemola m. 1 brus (a molino); 2 osla(a mano)mole f. velikuostmolestare v. 1 nadlıegat,nadljegovat -avat- uvat; 2 secat(friul.)molestia f. 1 nadlıega; 2preganjanjemolesto a. nadlıezen (nadlıezna)molino m. mlınmolla f. susta (friul.)mollare v. 1 pustıt; 2 nahat(nahan, nahuu, nah(ı) / nahajta o

nahıta); 3 nahavat; 4 puscat(puscan, puscu, pusci / puscajta); 5puscuvat, -avat, -ovat (puscavan opuscujen)mollare v. 1 spuscat (imperf.), (lalegna sul filo a sbalzo); (spuscan,spuscu); 2 spustıt (perf.), (spustın)mollato p.p. puscen (-ena)molle a. mehan, mahan (mehna)mollemente av. mehnuomolletta f. scipalca, scipaukamollica f. sredıcamollificare v. 1 mehnıe(a)t; 2mecıtmolte volte av. dugokrat,punokrat, velıkokratmolti (di loro) p. indef. 1 punomed njım; 2 puno jih il verbo va alla3◦ persona singolare: molti di lorovanno = puno jih hodemoltiplicare v. povısatmoltiplicato p.p. povısanmoltiplicazione n. povısanjemoltissimo av. prevıcmolta gente m. 1 puno folka; 2puno judımolto a. inv. puno + gen. (moltopane = puno kruha); (molte donne= puno zen); (abbiamo ancoramolto lavoro da fare = ımamo sepuno dıela za narest); (era moltotempo che non c’era = j bluo punocajta ki ga nıe bluo); (molticredevano che... = puno med njımso rajtal de...); (ho molti pensieri =ıman puno pensıerju)molto (davanti aggettivo o avverbioo riferito a verbo) av. 1 zlo; (moltogrande = zlo velık; oggi e molto bello= donas j zlo lepuo); (amo moltomia madre = juben zlo muojomater); 2 puno (pieno); 3 velıko(grande); 4 dugo (a lungo)molto grande a. prevelık

Page 273: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

272 Nino Spehonja, Associazione Lintver

molto marcio a. pregnjıu(pregnjıla, pregnjiluo)molto presto la mattina av. zlozguodamolto prima av. narprıetmolto raffreddato p.p. prehlajenmolto rovinato p.p. preskodvanmolto tardi av. prepoznomomentaneamente av. 1 telcajt;2 telmoment, anmomentmomento n. 1 magnenje,magnıenje; 2 moment (m.), (amomenti = (u)sakomale, sakomalo);(per il momento = za sa); (dimomento in momento = od minutado minuta); 3 atimmonaca f. munjamonacale a. meniskimonaco m. menihmonarchia f. monarkıjamonastero m. monaster(monasterja)mondanamente av. posvıetnomondano a. 1 svıetan; 2posvıetan, zasvıetan (-tna)mondare v. ocıstitmondato p.p. ocistjenmondezza f. cıstostmondiale a. svetouan (svetouna)mondo a. cıstmondo m. 1 svıe(a)t (sveta); 2zemja; 3 judje (gente); (a capo delmondo = na konac sveta, o, nakoncu sveta); (venire al mondo = serodıt)monello m. 1 mostacın; 2 poberın;3 kanajot (friul.)moneta m. sud (suda)monile f. karaudamonito m. avız (friul)monologare v. guorıt sam sabomonopolio m. monopoli (it.)monopolizzare v. 1 preuzet,(preuzamen, preuzeu, preuzam /

preuzamıta); 2 spraujat(accapararsi)monopolizzato p.p. preuzet (na-o- po- u- ve- za)monotonia n. stufanjemonotono a. stufan (stufna)monotono av. stufnomonsignore . kalunih (canonico)montagna f. 1 gora (gen. plur.: odgore); (strade di montagna = gorskepotı); (montagna scosesa =hlobocına); 2 brıe(a)g (brega);(andare in montagna = itı gu brıeg)montagne m. breguovimontaggio f. nasadıtu (nasadıtve)montanaro m. gorjanjmontano a. gorskimontare v. 1 stopıt -nıt (do- na-pod- po- pre- u- ve-), (stopnen,stopnu, stopı / stopıta); 2 nasadıt(un oggetto)montare v. kapunat (del gallo)montare in piedi v. nastabt,postabt (nastaben o nastaven,nastabu o nastavu, nastab /nastabta)montare in un altro posto v.prestabt (prestaben, prestabu,prestab / prestabta)montato p.p. postaben, postabjenmonte m. 1 brıe(a)h (brega;plurale: bregı o breguovi); 2 hrıba ;3 gora ()Montefosca m. Cenauarh,CenavarhMontemaggiore m. Matajurmonticello f. 1 gruabja; 2 bregıc,brescıcmontone m. kastronmontuoso a. hrıbastmonumento m. monument (it.)mora f. arbıdinca, garbıdinca (dirovo)morale m. moral

Page 274: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 273

morbidamente av. rahlomorbidezza f. rahlostmorbido a. 1 mehan (-hna); 2rahu (rahla); 3 morbid (friul.)morbo f. bolıezanmordace a. ostar (ostra)mordere v. 1 klat (o-), (kojen, klu,koj / kojıta); 2 okoıt (okojen, oklu,okoj / okoıta); 3 ujedatmordicchiare v. pokojuvatmorendo, morente a. umerjoc,umi(e)rajocmoria n. krepuvanjemoribondo m. smartnıkmoribondo a. smartin -tnamorire v. 1 umrıe(a)t (u-),(umr-ıen / -ıes / -ıe / -emo / -esta/ -ejo, umaru / o umru / umarla,l’imperativo, ovviamente, non siusa; da arrabbiati pero: ukrepı oukrepajta = crepa o crepate);(morire di fame = umrıet zalakotjo); (morire dal ridere =umrıet za smıehan; anche: cagat zasmıehan); (il fuoco sta morendo =ogınj ugasuje) 2 umıerat, umerat(star morendo), (lui sta morendo =on umıera); (lui stava morendo =on je umıeru; lei stava morendo =ona je umıerala o umerala); 3merovat -avat -uvat (u-, po-); 4 jokomplıt (finirla)morire (di animali) v. 1 krepat(po- u-); 2 krepovat -avat -uvat(po-); (krepujen, krepuvu, krepuv /krepuvajta)morire (finirla) v. nardıt konacmorire (quasi scherzoso) v. 1zakarpat (joj zakarpu = ha tirato lecuoia); 2 itı fajfe spikat ( = andarea far la punta alle pipe)mormorazione n. marmranjemormorare v. 1 marmrat(chiacchierare); 2 kuantat 3 sumıat;

4 sumıt (sumın o sumejen, sumeu)mormorato p.p. sumjenmormorio n. sumenje, sumıenjemorosamento f. snubamorosare v. se snubıt (se snuben)morosa f. muroza (friul.)moroso m. muroz (friul.)morra (gioco) f. mora (friul.)morsa f. zmarsamorsicare v. klat (o-); (kojen, klu,koj / kojıta)morsicato p.p. oklanmorsicatura n. okojenjemorso m. 1 uıad; 2 grızmorso (uno solo) f. kojadamorso p.p. 1 klan (o-); 2 kojen (o-par- pre- u-)morso f. bruzda (cavezza)morso sotto p.p. podkojenmorta a. f. martvamortadella f. mortadelamortaio m. 1 martau (perfrantumare); (martala); 2 stopa (idue mortai per la perlatura dell’orzonei molini ad acqua); stopar erachiamato l’addetto alla perlatura eanche il mugnaio (mlınar) stessomortale a. smarti(e)n (-tna);(peccato mortale = smartin grıeh)mortalita f. smartnostmortalmente av. smartnomorte f. smart (smartı); (in puntodi morte = na smart); (condannarea morte = obsojıt na smart)mortificare v. znızatmortificato p.p. klatjen (na- o-par- pod- po- pre- u- ve-)mortificazione n. ponızanjemorto a. martu (martva)morto p.p. umaru (umarla)morto (scherzoso) p.p. zakarpan(tirato le cuoia)morto m. marlıc (festa di tutti imorti = Vaht(i))

Page 275: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

274 Nino Spehonja, Associazione Lintver

mosca f. muhamoscerino f. masıcamoschetto m. mosketmoscio a. 1 uedu (uedla); 2spıljen; 3 flap (friul.)moscone m. 1 obak; 2 komar(komarja)mossa n. 1 gibanje; 2 obnasanje(comportamento)mosso p.p. 1 nagnjen( nagnjena);2 gıbjen ; 3 cıngan ((od- po- ve- z-)mostacchi m. mo(u)stacimosto di pera m. hruskovac(hruskovca)mosto n. 1 turklanje; 2 mostmostra f. 1 mostra; 2 ogled; 3kazanje (po-)mostramento n. kazanjemostrare v. kazat (par- po-)(kazen, kuzu, kaz / kazajta); (me nakaze = non mi convince); (ti mostrocome devi fare = te pokazen kuomuores narest); (kazat rit = esserepoveri = mostrare il culo)mostrarsi (apparire) v. separkazat, se pokazat (se parkazen,se parkazu, parkazajse /parkazajtase)mostrarsi v. se kazat (par- po-),(se kazen, se kazu, kazajse /kazajtase)mostrato p.p. kazen (po- par-)mostruosamente av. strasnuo(a)mostruoso a. strasan (strasna)motivo m. urzuh (ted.)motivo (per il) prep.. rad(i) (per ilmotivo che... = za radi tega, kı...)motivazione n. 1 dokazanje; 2urzuh (m.)motore m. motor (it.)motorino m. motorınmoto n. 1 gibanje (po- pre- z-); 2gıb (m.)motocicletta f. motocikleta (it.)

motteggiare v. 1 mıet za norca; 2slıevtmotteggiatrice f. slıeukamotteggiato p.p. oslıevenmotteggiatore m. slıevacmotto n. dıenjemovimento n. 1 gibanje (po- pre-z-); 2 gıb (m.)mozione m. nagıbmozzare v. 1 odsıec; 2 odrıezatmozzare il fiato v. 1 se zahlıepat;2 se zahlepnıt, -intmozzato p.p. 1 odsıecen; 2 odnesenmucca f. kravamucchio f. tasa (accatastato);(friul.)mucchio m. 1 kup, kupac (kupca);(na kupac = in mucchio); 2 grum(gruma) (friul.)mucchio di fieno f. loncamucillagine m. iglenmuco m. 1 smarki; 2 pıuka (se coladal naso)muffa f. 1 mufa; 2 pljesnja,pljesnjovamuggito n. bulıenjemuggire v. bulıt (po- ve- za-)(bulen)mughetto f. suzıcamugnaia f. mlinarıcamugnaio m. 1 mlınar (mlınarja); 2stopar (l’addetto alla perlaturadell’orzo)mugolare v. cvilıtmugolio n. cvilıenjemugugnare v. godernjat (po-)mugugno n. godernjanjemugulare v. krulıtmulattiera f. mulatıeramuliebre a. zenskimulinello m. zavihavacmulinare v. barlıet (barlın, barleu,barlı)mulino m. mlin, malin (malna)

Page 276: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 275

mulo m. mulmulta f. multa (it.)multare v. multatmultato p.p. multanmummia f. mumja (si ko namumja = sei come una mummia)mungere v. muzt (par- po-pre- u-ve-) (muzen, muzu, muz / muzıta)mungitura n. muzıenjemunicipio m. 1 kamun; 2municıpih (friul.)munire v. preskarbıetmunirsi v. se prevıdatmunito di prep. s, zmunto a. muzen (par- po-pre- u-ve-)muovere v. 1 ganıt (ganen, ganu,gan / ganıta); 2 gibat (do- par- o-po- u- ve- z-); 3 cıngint -nit, cıgint,nit (cıgnen, cıgnu, cıgin / cıginta);4 cıngat (do- na- o- par- po- ve-za-); 5 cinguvat - avat - ovat(cingavan o cingujen, cingavu,cingavi / cinguvajta o cinguvta); 6nagnit -int (nagnen, nagnu, nagni /nagnıta)muoversi v. se ganıt (se ganen, seganu, ganıse / ganıtase)muovetevi v. ganitase (imperativo)muoviti v. ganıse (imperativo)muraglia n. 1 zidısce; 2 muraia(friul.)muraglione m. murajon (friul.)muratore m. zidar (zidarja)murare v. zidat

murato p.p. zazıdanmuratura n. zidanje (za-)muretto f. 1 pregraja; 2 zi(e)dısce(n.)muro m. zıd (od zıda o od zida; pl.zidı o ziduovi)muro di cinta f. 1 graja; 2gradısce (n.)muschio m. mah (mahu o maha)muschio acquoso m. glen, iglenmuscolo m. muskul (muskulna);(friul.)museo m. muzej (muzeja)musetto m. muzetmusica f. muzikamusicante m. godac ()godcamusicare v. muzikatmusicista m. musicıstmuso m. 1 gobac; 2 muza (tenere ilmuso = darzat muzo); (friul.)mustacchi m. mo(u)staci (friul.)musulmano a. musulmanmutabile a. spremenlıu(spremenlıva)mutamento n. spremenıtvomutande f. 1 gacje; 2 mudante(plurale); (friul.)mutare v. 1 spremenıt; 2spreobarnıt (mutare i vestiti = sepreoblıec)mutato p.p. spreobarnjenmutazione f. 1 spremenıtu(spremenıtve); 2 spreobarnıtumuto a. mutast

N

nafta f. naftanaftalina f. naftalınanaia n. sudajstvo

nano m. nanonapoletano a. napoletannarciso f. 1 kolıenca; 2 kukalca

Page 277: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

276 Nino Spehonja, Associazione Lintver

narcotizzare v. 1 omontat; 2omotıtnarcotizzato p.p. 1 omontan; 2omotjennarice f. nuosnicanarrare v. 1 pravt, pravit; 2povıedat (povıen, povıedu, povej /povejta)narrativa, narrazione n. 1pravca; 2 povıedanjenasare v. dıhatnascere v. se rodıtnascere dall’uovo v. se veleht(velezen, velegu)nascere di piante v. velıezt(velıezen)nascita m. 1 rod (roda o rodu); 2rojenje, roıenje (n.); 3 rodıtu (f.); 4rojstvo (n.); 5 zacetak (m.); (inizio)nascituro a. ki se bo rodıu (rodıla)nascondere v. 1 krıt (par- pod- po-pre- s- za-), (perf.), (krıen o krıjen,krıu, kri / krıta); 2 krivat(imperf.)(par- pod- po- pre- s- za-);(non ho niente da nascondere =nıeman nıc za skrivat); 3 partajıt(appartare)nascondersi v. 1 se skrivat(imperf.); 2 se skrıt (perf.), (seskrıjen); 3 se partajıt (se partajın)nascondiglio n. 1 skrivalo; 2skrivanje (po-)nascondimento n. pokrivanjenascostamente av. 1 skrıtno,skrıto; 2 skrıus, skrıusno (po-)nascosto a. skrıusan, skrıuan(skrıusna, skrıuna); (cosa nascosta= skrıuna rıec)nascosto p.p. 1 krıjen (par- pod-po- pre- s- za-); 2 krıt (par- pod- po-pre- s- za-)nascosto (di) av. poskrıusnaso m. nuo(a)s (nosa); (menareper il naso = mıet za norca);

(ficcare il naso = fifat)nastro m. 1 flok; 2 trak (traka otraku); 3 kurdela (friul.)Natale m. Bozıc (verso Natale =okuol Bozıca)natalizio a. 1 bozıcni; 2 bozıcen(bozıcna)natali n. rojenjenatio a. domacNatisone f. Nedızanatisoniano a. ne(a)dısk,ne(a)dıskinatisoniana f. nedızucanatisoniano m. nedızac plur.nedızuc(i)nativita n. rojstvonativo a. rojennato p.p. rojennato p.p. velezen (dall’uovo)natura (indole) m. 1 temperament;2 nagıbnatura f. 1 naraua; 2 natura (it.)naturale a. narauannaturalezza f. naturnostnaturalmente av. 1 sevıede; 2 ogo,ogo de ; 3 naraunonatura f. naturanaufragare v. se utopıtnaufragio n. utopıenjenausea f. 1 grauza; 2 grauzanjenauseante, nauseabondo p.p.grauzan (na- z- )nauseare v. grauzat (ve- z-)nauseato p.p. zgrauzannave f. barkanavigare v. plut (plujen)nazionale a. narodan (narodna)nazionalita f. narodnostnazione m. 1 narod; 2 rod (roda orodu)ne (di lui, di lei, di loro, di questo,di quello) p. 1 njega = di lui; nje =di lei; njıh = di loro; od tuolega, odtega = di questo; od tıstega = di

Page 278: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 277

quello; 2 ih (complem. ogg.); (ne hotanti = ih ıman puno); (amici luinon ne ha = parjatelju on jihnıema)ne av. odtod, odtuod (avverbio diluogo: non ne venne fuori = odtuodse nıa resıu o resıu)ne pleonasmo ha valore pleonastico,e percio in nedisko non si traduce,in espressioni di questo tipo: me nevado = ıst (o jest) gren o ist sepoberenne cong. neneanche av. e cong. nanc(ja)(friul.)nebbia f. maglanebbione f. gosta maglanebbioso a. 1 maglen; 2 oblacen(oblacna)nebbioso av. 1 maglavo; 2 oblacno(nuvoloso)necessariamente av. potrıe(a)bnonecessario p.p. potrıe(a)ban(potrıebna); (non e necessario chetu venga = nıe(a) trıeba de prıdes)necessita f. 1 trebınja (po-); 2 sıla(bıt u sılah = avere estremanecessita); 3 trıeba (po-)(non enecessario (necessita) che tu venga= nıa trıeba de prides); (necessıtaimpellente = sante skunje; = usatoin senso ironico e preso di peso dalfriulano)necessita corporale f. potrebınjanecessitare v. 1 sılt; 2 naganjat; 3mıet potrıebo (aver bisogno)nefandezza n. grauzanjenefando a. 1 strasan (strasna); 2grauzastnefasto a. nasrecan (nasrecna)negare v. 1 nejat (nejan, neju, nejı/ nejajta), (par- po- z- za-); 2 tajıt,taıt (do- po- pre- u- ve- za-), (taın,taıu, taı / taıta)

negare (nel senso di non dare) v.nedat ; (nıe dano vıedet = non edato sapere)negativamente av. tajeno (par-)negativo a. tajen (par-)negato p.p. 1 nejan (po- pre- s-za-); 2 tajen (par- pod- po- pre- s-za-)negazione n. 1 nejanje; 2 tajenjeneghittoso a. lıe(a)nneglettamente av. nemarnonegletto a. 1 zabjen; 2 nemaran(nemarana)negligente a. malomaran(malomarana)negligenza f. nemarnostnegoziante f. budgarıcanegoziante m. budgar, butıgarnegoziare v. 1 prodajat; 2 sepoguarjat (accordarsi)negozio f. 1 butıga; 2 kupcıja; 3targovınanegrezza f. carnobanegro a. carin (crna)ne con le belle ne con le cattivelocuz. ne z lıepa ne s hudanei paraggi prep. blızo, blızu (colgenitivo)nei pressi prep. blızo, blızu (colgenitivo)nei primi anni av. u parvih lıetahnei primi giorni av. u parvih dnehnel prep. saun, sau (moto verso chiparla); (saun makino = nellamacchina)nel prep. u, tu (stato in luogo) nelprep. ce (ci) u (moto a luogo)nel (dentro) cong. not tunel buio av. tu tamı (stato inluogo); (san bıu tu tamı = ero albuio)nel buio av. tu tamo (moto aluogo); (san su tu tamo = sonoandato nel buio)

Page 279: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

278 Nino Spehonja, Associazione Lintver

nel centro av. tu srednel frattempo cong 1 tıstcajt; 2medtennel mezzo prep. 1 ta na pu; 2 tusred; 3 usrednel sonno av. tu sne, u snenel tempo di prep. carmit (carmittri ure = nel tempo di tre ore)nell’aldila locuz. tan na tın svıetenell’aria av. uajar, uajarjenella giusta misura locuz. kar jean prunella totalita av. odkrajanelle nuvole av. poluhtunello stesso modo av. glıhtakuonembo m. maglonnemboso a. maglonastnemico m. so(a)uraznik, sovrazniknemico a. sourazen (-zna)nemmeno av. nanca, nanc (friul.);(nemmeno per sogno = zanıcneo f. bıdaneologismo f. nova besıedaneonato a. rojenneppure cong. 1 se...ne, (se zluodite ne uzame = neppure il diavolo tiprendera); 2 nanca, nanc (friul.)nequizia f. hudobıjanequitoso a. hudoban (hudobna)nerastro, neretto a. carnıkastnerbo f. skorja (friul.)nereggiante a. carnıkastnereggiare v. carnıet (na- po- u-ve- s- za-) (carnın o carnejen,carnıu o carneu)nerezza f. carnobanero a. carın (carna)nervosamente av. jeznonervosita f. nervoznostnervoso a. 1 arspıtan (-tna); 2nervozastnesciente a. nevıe(a)dan(nevıe(a)dna)nescienza f. nevıednost

nesso f. zvezanessuna volta m. nobedankratnessuno a. e p. 1 o(u)bedan,nobedan (o(u)bedna); (non c’enessuno = nıa obednega) ; 2majdan (majdna); (in nessun luogo= ninkıadre)nettamente av. cistonettare v. 1 brısat; 2 cistıtnettare m. med (medu o meda)nettezza f. cıstostnetto a. cıstneutro a. srednjineve m. snıe(a)g (snega); (con lapioggia e con la neve = po dazu anpo snıegu); (coprire di neve =zamest, zapast; impers.)neve ghiacciata m. cınacnevicare v. 1 gre snıeh; 2 snehuje(participio: j snehalo)(impersonale); (nevicare fitto = semest); (comincia a nevicare =parlıeta snıeh)nevischio m. kazome(a)rnevoso a. snıezin (snıezna)nevvero av. kane, kajnenichel m. nıkel (nıkelja)nicotina f. nikotına (it.)nidificare v. gnıezditnidificazione n. gnizdıenjenido n. gnıe(a)zdoniente p. indef. nı(e)c (nıca); (perniente = zastonj = gratuitamente));(da niente = zanıc); (come niente =kunıc); (niente di meglio = nıcbuojsega); (non sa di niente = dıapo nıcu); (di niente = po nıcu)nient’altro che av. nıckunientedimeno, nientemeno av.nicmanjnientissimo av. prenıcnimbo f. plur. tamıcaninnananna f. ninajcicaninnare v. s pıesan zibat

Page 280: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 279

nipote (femmina) f. nıeca (friul.)nipote (maschio) m. ne(a)vuo(a)d(navuoda); (friul.)nitidamente av. cıstonitidezza f. cistobanitido a. cıstno av. ne (dire di no = nejat);(perche no = zakı de ne)nocciolina m. lıesink, lıesniknocciolo f. kuo(a)st (kostı)nocciolo (pianta) f. lıeskanocciolo (frutto) m. lıesink, lıesniknoce m. 1 kakoc, kokoc; 2 oreh(orıeha)nocino m. nocın (liquore)nocivo a. skodlıu (skodlıva)nocumento f. skodva, skodanodo m. 1 zauojak, zavuojak(zauojka); 2 vazu vazuolanoi p. mı (di noi = (od) nas; a noi= nan; compl. ogg. = nas; con noi= znam; da noi = par nas )noialtre p. midruge (declin.:nasdruzih / nandruzin / nasdruge /znamdruzim / par nasdruzih)noi altre due p. f. mi(e)drugedvıanoialtri p. midruz (declin.:nasdruzih / nandruzin / nasdruge /znamdruzim / par nasdruzih)noi altri due p. m. mi(e)drugadvanoi due p. midva (maschi)noi due p. midvıe (femmine)noia f. 1 stufa (friul.); 2 nadlıeganoiosamente av. stufnonoioso a. stufan (stufna)noiosita f. 1 stufnost; 2 nadlıeganome n. ime (imena); (nominare,dare nome = uzdat ime)nomina n. imenovanjenominare v. 1 menovat, imenovat-uvat (imenujen, imenuvu, imenuvi/ imenuvajta); 2 omenjat; 3 uzdatimenominato p.p. imenovan

nomi n. plur. imenanon av. na, nenon ... forse av. ka na, ka ne (kana + verbo); (ka na vıas = non saiforse?); (ka na gres = non vaiforse?)non accennare v. na magnit -int(na magnen, nie magnu, na magin /na magnıta)non adempiere v. nadopunt(nadopunen, nadopunu, nadopun /nadopunta)non aprire bocca v. na preguarıtnon avere v. nemıet (nıeman =non ho, nıemas = non hai, ecc.);(futuro = na bon imeu);(imperativo: non avere = na mej;non abbiate = na mejta)non avere pace v. na mıet daru,na mıet merunon avere voglia v. 1 se tragat(riflessivo -impersonale), (se traga,sej tragalo); (me se traga = non hovoglia); (ted.); 2 se na (ne) dat(riflessivo -impersonale); (se na da,se nıe dalo)non badare v. 1 nebrıgat; 2nemaratnon bisognoso a. nepotrıeban(nepotrıebna)non c’e fretta locuz. nıe sılenon c’e modo av. nekaka,nıe(a)kaka, nıe(a)ki (nıaki se jest =non c’e modo di arrabbiarsi),(nıakaka pruat vıatru scat = nonc’e modo di pisciare controvento)non c’e nessuno locuz. nıaobedneganon c’e premura locuz. nıe sılenon chiedere v. naprasatnon ciucciare v. nasarkint -nit(nasarknen, nasarknu, nasarkin /nasarkinta)non ciucciato p.p. nasarknjen

Page 281: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

280 Nino Spehonja, Associazione Lintver

non compire v. nadopunt(nadopunen, nadopunu, nadopun /nadopunta)non completare v. nadopunt(nadopunen, nadopunu, nadopun /nadopunta)non conoscere v. napoznatnon costoso a. nedragnon cucire v. nasivat (nasıvan,nasıvu, nasıvi / nasivajtanon cucito p.p. nesıvannon curare v. nebrıgatnon custodito p.p. 1 navarjen; 2odvarjennon dare v. nedatnon desiderare v. nazelıet (nazelıno nazelejen, nazelıu o nazeleu)non desiderato p.p. nazeljennon domandare v. naprasatnon dovere v. namuort(namuoren, nıesan mogu)non dovere v. nesmıet(nesmıe(a)n, smeu); (nesmıes dıelat= non devi lavorare)non e? v. ka nıe (esclamativa,affermativa, non negativa: non evero? = ka nıe rıesnon e v. nıa, nıenon eseguire v. nadopunt(nadopunen, nadopunu, nadopun /nadopunta)non esserci locuz. na bıt ne sledune smradu (non c’e ne traccia neodore)non essere capaci di nulla locuz.bıt za nicnon essere v. nebıt (nıesan / nıes/ nıa / nie(a)smo / nie(a)sta /nıe(a)so, nıe(a)san bıu; futuro:nebon, nebod / nebodıta); (nebodnorac = non essere matto)non e locuz. nıe(a)non + infinito v. na, ne stuo(a)j+ v.; (na stuoj hodıt = non

camminare)non frenare v. naspalıt (naspalen,naspalu, naspal / naspalıta)non frenato p.p. naspaljennon gettare v. navrıec, navrec(navarzen, navargu, navars /navarzıta)non guardare a bocca aperta v.ne(a)zjat, ne(a)zijat (nazıji = nonguardare a bocca aperta)non guardare v. mazat (po- za-)(mazın, mazu, maz / mazajta)non ha aperto bocca locuz. nıajau ne sti ne ginon hai mai pace locuz. nıemasmaj merunon hai v. nıe(a)mas (ne imıet =non avere)non ho v. nıe(a)man (presente)non ho voglia di ridere locuz. mese nece smejatnon ho voglia locuz. me se ne(a)danon illuminare v. nasvıetit,nasvetıt (nasvıeten, nasvıetu,nasvıet / nasvıetta) o nasvetıtanon importare v. namarat(namaran)non importa av. naj, nale (naj je= che sia), (nale, pru te stojı = nonimporta, ben ti sta)non interessare v. nabrıgatnon m’importa niente locuz. mena nic mara, me na nic brıganon mangiare v. nazobatnon mangiato p.p. nazobannon mi va locuz. me na grenon mi viene in mente locuz. mena prıde tu pametnon mosso p.p. nagıbannon muovere v. nagibatnon necessario a. nepotrıeban(nepotrıebna)non offendersi v. ne(a) zamıertnon parlare v. na preguarıt

Page 282: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 281

non piacere v. na plazatnon posso v. na (ne) mo(contrazione di: na moren)non potere v. ne(a)mort(namoren, nıesan mogu o mu,namor / namorta)non puo essere locuz. na more bıt(passato: nıe mogluo bıt)non raccontare v. napovıedat(napovıen, napovıedu, napovej /napovejta)non raccontato p.p. napovıedannon ricordare locuz. na prıdtuglavo, na prıdtu pametnon rimboccare v. nazveznit(nazveznen, nazveznu, nazvezin /nazveznıta)non rimboccato p.p. nazveznjennon rivelare v. napovıedat(napovıen, napovıedu, napovej /napovejta)non rivelato p.p. napovıedannon sa di rame locuz. na dıa(e) poramu (allusione ai soldi di rame)non salare v. naslanitnon salato a. naslanjennon sapere v. 1 neznat; 2 nevıedet(nevıe(a)n, nevıe(a)du, nevıed /nevıedta)non schizzare v. nasiknıt -ınt(nasıknen, nasıknu, nasıkni /nasiknıta)non sei buono a nulla locuz. nıesne za Budo ne za Pesto (e unvecchio modo di dire ancor oggiusato a Mersino, incomprensibile achi lo usa; significa: non sei fattoper lavorare (vendere) ne a Buda nea Pest; testimonia il fascino cheprovocava sugli abitanti delle Valliquesta citta)non sei v. nıes (ne bıt = nonessere)non serve (non c’e nulla da fare)

v. nıe kakanon smette di piovere locuz. nıapreustıhanon sofferto p.p. natarpjennon soffrire v. natarpıet (natarpın,natarpeu, natarpı / natarpıta)non solo cong. nele, nele samuo(nele tuo = non solo questo, nonsolo la stessa cosa)non sono v. nıesan (ne bit = nonessere)non sopportare v. na (ne) mort(na moren o na mo, nıesan mogu,na mor / na morta)non spaventare v. nastrast(nastrasen, nastrasu, nastras /nastrasta)non stai mai fermo locuz. nıemasmaj meru, nıamas pokojanon stancare v. natrudıtnon star fermi locuz. ne imıetmeru, na mıet darunon stare nella pelle locuz. nastat tu koznon troppo av. ne masa (friul.)non tutti p. ne usınon valere v. 1 na vajat; 2 bıt zanicnon vedere l’ora locuz. ne vıdeture an cajtanon vedi l’ora locuz. na vıs ure ancajtanon voglio v. necennon volere v. netıet (necen, nıesanteu, netej / netıejta o netejta)non vuole v. necenon zampillare v. nascurıet(nascurın, nascureu)noncurante a. namaran(namarana)noncuranza f. 1 nebrıga; 2ne(a)mar; 3 ne(a)marnostnondimeno cong. 1 rauno; 2 ceglıhnonna f. nona

Page 283: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

282 Nino Spehonja, Associazione Lintver

nonnetta f. noncanonno m. 1 nonih (noniha); 2nonu(o)l (nonu(o)lna); 3 nono(nonona)nono ord. devetinonostante, non pertanto prep.1 ceglıh, celıh, useglih; 2 cetudi,cetud; 3 nale; 4 z usıen tuolinnonostante tutto locuz. naj takuoki ce naj! (sia come vuole)nonnulla m. 1 prunıc (prunıca); 2prumalo (prumalega)nonnulla (un) f. malenkostnonzolo m. meznar (meznarja);(ted.)norcino m. prasetar (prasetarja)nord m. nordnorma f. norma (a norma di = po)normale a. normal (it.)normalita f. normalnost (it.)normalmente av. navadno, ponavadnostalgia n. 1 madluvanje(za-); 2pogresıenjenostrano a. domacnostra p. nasa (nase / nasi / naso/ z naso / par nasi)nostre p. nase (si declina comesotto)nostri p. nasi (nasih / nasin / nase/ z nasim / par nasih)nostro p. nas (nasega / nusemu /nasega / z nasin / par nasin)nota f. notanotaio m. nodar (nodarja); (friul.)notare v. notat (it.)notevole a. grozan (grozna)notificare v. posjat marinnotificazione m. marin (marna)notizia gioiosa f. veselıcanotizia n. znanılonotizia (novita) n. novıca (it.);(avere notizia = zvıedet)notificazione m. 1 marin; 2 zglas

noto a. 1 znan; 2 poznan o poznannottambulo a. ponocan, ponocni(-cna)notte f. nuo(a)c (nocı); (durante lanotte = cez nuoc; (stanotte =naco); (buona notte = lahko nuoc);(le notti sante = Svete Nocı =Natale, Capodanno, Epifania)notte buia f. tarda nuocnotte inoltrata f. tarda nuocnottetempo av. ponocnottola m. natopıe(a)r (natopıerja)notturno a. ponocninotturno m. ponocak (animalenotturno )novanta card. devedesetnove card. devetnovecento card. devetstuo(a)novella f. novıcanovellare v. pravt (praven)novello a. 1 nou (nova); 2 mlad(giovane); (sacerdote novello =novomasnik); (eta novella =mladuost)novembre m. novembe(a)r(novemberja)novena f. devetıcanoverare v. stıe(a)t (stejen)novilunio m. mlaj (al novilunio =mlaja)novita f. 1 novıca; 2 novuost; 3novınanozione n. znanjenozze f. 1 ojceta (genitivo plurale:ojcet); (ted.); 2 zenıtu (fare le nozze= se ozenıt); (convitto di nozze =ojceta)nube f. maglanubifragio f. 1 lıja; 2 sıla; 3 plotanubile f. 1 samıca; 2 vedrananuca m. 1 urat; 2 kopınnudita f. nagota, naguast(naguast(i))nudo a. 1 nag; 2 gou (gola);

Page 284: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 283

(mettere a nudo = odkrıt)nudo (di bambini) a. rakacnulla av. nic, nec (per nulla =zastonj); (da nulla = zanıc)nulla m. nic (nıca); (nel nostronulla = u nasin nıcu); (non seibuono a nulla = nıas ne za Budo nesa Pesto ( = non sei ne per Budane per Pesto (chiara allusione aikramari))nulla da fare locuz. nıekakanullatenente a. nıcastnullita m. nıc (nıca)numerare v. stıet (po-, za-)numero m. 1 numa(e)r (numerja);(dare i numeri = se motıt,obnorevat); 2 stevılonumeroso a. 1 obıeuan (obıeuna),obıuan (obıuna), obıuen (obıeuna),obıvan (obıuna) ; 2 dobarsan(dobarsna)nuocere v. skodbat, skodvat (po-pre- u- ve- za-), (skodvuje)nuora f. nevıestanuotare v. plavat (po-pre- ve- s-za-)

nuotato p.p. plavan (po-pre- ve- s-za-)nuoto n. plavanjenuova f. novıcanuovamente, di nuovo av. 1 spet;2 nazaj, pa nazaj; 3 spek, spekama,spekoma; 4 znova, znuova,znuovega, znuovic, nanuovic, odnoveganuovo agg. nou (nova)nutrimento m. 1 ceringa; 2 zıveznutriente a. tecen (tecna)nutrire v. 1 fuo(a)trat (na-), 2cerat (ted.); 3 redıtnutrirsi v. 1 uzivat; 2 se pastatnutrito p.p. ceran (ted.); 2 rejen,redjen (po- u- ve- z-)nuvola f. 1 magla; 2 oblak (cascardalle nuvole = se cudvat)nuvoloni m. plur. 1 magloni; 2valuovinuvoloso a. 1 maglen; 2 oblacen(oblacna)nuvoloso av. 1 maglavo; 2 oblacno(je oblacno = e nuvoloso); 3magleno

O

o cong. o, al, olo ce la fai o non ce la fai locuz.al bo al na boo con le belle o con le cattivelocuz. al zlıepama al shudamao con le buone o con le cattiveav. ol zlıepa ol shudaobbedienza n. 1 buganjeobbedire v. bugat (po-)obbedito p.p. bugan (do- par- o-po- ve- za-)obbligare v. 1 znudit, znudt; 2

parsılt (parsılen, parsılu, parsıl /parsılta)obbligato a. duzan (duzna)obbligarsi v. obecovat -avat -uvatobbligazione f. duznuo(a)stobbligo f. duznuostobblio n. 1 pozabılo; 2 zabıtu (f.),(zabıtva)obbrobrio f. 1 sramuota; 2 necastobbrobriosamente av. sramuotnoobbrobrioso a. sramotan -tnaoberare v. zaduzıt

Page 285: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

284 Nino Spehonja, Associazione Lintver

oberato p.p. zaduzenobesita f. debeluostobeso a. debeu (debela)obiettare v. se poluoztobiettivo m. namıenoblazione m. 1 senk; 2 darılo (n.)obliare v. pozabıtobliato p.p. pozabjenoblio f. pozabaoblioso a. pozaben (pozabna)obliquamente av. 1 upreh; 2uprıe(a)kama 3 pocarıe(a)sobliquo a. nastran (nastrana)obliterare v. zbrısat (zbrısen)obliterazione n. zbrısanjeoblivione f. pozabaobnubilato p.p. posıencanobolo n. buogoime, bozjoimeoca f. oca (friul.)oca m. ocon (maschio)occasionalmente av. parloznooccasione n. 1 parloznost; 2okazjon (it.)occhiaia m. poduo(a)cnjakocchiale m. ocau(l) (ocala)occhiali m. ocali (plurale)occhiata m. pogled (lanciareun’occhiata = pogledat); (occhiata disoppiatto = kukada (friul.))occhiatina m kukocchieggiare v. 1 mazi(u)kat(po-za-) (mazıkan; 2 mazı(u)knit(po-za-), (mazıknen, mazıknu); 3pogleduvat, -avat, -ovatocchio f. uo(a)c g.: (ocı o uoc;plurale: ocı); (cepıt (cıept) na uoc= innestare (innesto) a gemma); (acolpo d’occhio = na parvi zlah); (dibuon occhio = rad); (in un batterd’occhio = tun lamp o na nomagle(ıe)nje); (sott’occhio =poskrıus); (la pupilla dell’occhio =cicıca); (a colpo d’occhio = na parvizlah); (in un batter d’occhio = tun

lamp); (costare un occhio dalla testa= kostat no uoc uoz glave);(strizzare l’occhio = mıgint, -nit(po-)); (misurare a occhio = rajtatna uoc)occhio! escl. oco (friul.)occhiolino m. 1 pomazık; 2pomıga (f.), (fare l’occhiolino =pomazikat; pomaziknıt o pomıgint,-nit)occhi f. ocı (non ”ocesa”);(chiudere gli occhi = masıt: masın,masıu, mas / masıta); (tenere gliocchi chiusi = mazat), (mazın,mazu, maz / mazajta)occidente m. zahodoccludere v. zalepıtocclusione n. zalepılooccluso p.p. zalepjenoccorrente a. potrıeban(potrıebna)occorrenza f. 1potrıeba; 2potrebınjaoccorrere v. potrjebovat(potrjebujen, potrjebuvu)occorrere v. intr. 1 kort (kor, jekoru / korla / korlo); 2 potrıebat; 3bıt trıeba + infinito (trıeba eindeclinabile); (je trıeba pıt =occorre bere); (mi occorerebbe unlibro = bi me korle ne bukva); (nonoccorre che tu vada = na kor de greso puojdes (futuro)); (occorrendo, lofaro = ce bo korlo, nardın); (mioccorre denaro = me korjo sudi);(non occorre arrabbiarsi = na kor sejest); 4 potrıebovat, potrebuvat; 5tıet bıt (impers.); (occorre = ce bıt)occultamente av. poskrıusoccultamento n. pokrivanje,skrivanjeoccultare v. 1 skrıt, skrivat; 2tajıt (za-), (negare)occultato p.p. skrıt

Page 286: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 285

occultazione n. skrivanjeocculto a. 1 skrıuan; 2 skrıtocculto f. skrıunostoccupare v. 1 preuzet, zauzet(preuzamen, preuzeu, preuzam /preuzamıta); 2 okupatoccuparsi v. se mesat (... za)occupato p.p. 1 preuzet; 2 okupanoccupazione f. 1 posedba, posedva(possesso) 2 opravilo (lavoro)Oceania f. Oceanijaoceano m. ocean (it.)oculatamente av. prevıdeno,prevıdnooculatezza f. prevıdnostoculato a. prevıda(en) (prevıdna)Oculis n. Nokula (plurale)odiare v. so(a)uraztodiato p.p. so(a)urazen (-ena)odiernamente av. donasnjidanodierno a. donasnjiodio n. so(a)uraztvoodiosamente av. so(a)urazenoodiosita f. so(a)uraznostodoraccio m. smrad (smradu, maanche smrada)odorante a. disocodorare v. 1 disat (za-); (disin,dısu); 2 dıhat; 3 uonat, uonjat; 4dıhnit, -intodorato m. duhodore f. 1 uonja; 2 duh (odore dibruciato = disi po zasmojeno)odori f. disava (per la cucina)offendere v. 1 zmagat (ted.); 2ofınditoffendersi v. 1 zamıert (non eriflessivo); (zamıeren, zamıeru,zamıer / zamıerta); 2 zavıhnitnuo(a)s (zavıhnen, zavıhnu); 3 seuzemat (na- za-): 4 se zauzet (sezauzamen, se zauzeu); 5 sezauzdıgnit, -int; 6 narest blek (ted.)offendevole p.p. zamıeren

offerta f. 1 darıtva, darıtu; 2ponuda, ponudba; 3 dar (m.); 4darılo n.offerta (ai giovani del paese per losposalizio di una ragazza) f.stivanka, stvankaofferta (elemosina in chiesa) f.amozna, almoznaofferta (in chiesa alle festenatalizie) m. oufar, ufar (oufra ooufarja); (ted.)offerto p.p. 1 darovan; 2 nuden(po-); 3 podajan, podarjenoffesa f. 1 zamıera; 2 zalvanje (n.);3 zalıtu (f.), (zalıtve); 4 zmaga(disprezzo)offeso p.p. 1zamıerjen; 2 zmaganofficina f. kovacıja (del fabbro)offrire v. 1 nudit, ponudit, ponut(perf.)(nuden, nudu, nud / nudta);2 podat; 3 podarıt; 4 ponujat,ponujat (imperf.); 5 ufruvat(ufrujen); 6 ufrat, ufrit (ted.)offrirsi v. se ponujat (se ponujan)offuscamento, offuscazione n.potamnıenjeoffuscare v. 1 potamnıet; 2pomracıtoggetti f. recıoggetti d’oro f. zlatnına, zlatına,zlatınjaoggetto f. rıec (recı o rıec)oggetto appuntito m. spicanohoggetto d’attenzione f. 1 brıga; 2skarbnost; 3 maroggi av. donas (da oggi in poi = oddonas za naprej); (dall’oggi aldomani = od donas do jutre); (dioggi = donasnji), (a.)oggigiorno av. donasnjidan,donasindanoggi otto av. donas tıedanoggi una settimana av. donastıedan

Page 287: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

286 Nino Spehonja, Associazione Lintver

ogni p. e a. usak (in italiano eaggettivo indefinito invariabile;invece usak concorda in genere enumero: ogni uomo = usak moz;ogni donna = usaka zena), (algenitivo m. usakega oppureusacega); (ogni paese ha le sueusanze = usaka vas ima njenavade); (il 5 di ogni mese = petidan usacega o usakega mıesca); (daogni parte = od usakega kraja);(ogni volta che = usak krat ki); (aogni modo = takuok ce naj)ogni anno av. usako lıeto (ognialtro anno = usako drugo lıeto);(ogni due, tre, quattro anni = usakedvıe(a), tri, stıer lıeta); (ognicinque, sei, ecc. anni = usakih pet,sest, ecc. lıet)ogni caso (in) av. nımarogni cosa p. 1 usaka rıec; 2 karbodogni dove av. pousod, pousıerod(e)ogni giorno av. usakdanogni giorno m. usakdan(usakegadne), (si declina sia usak siadan)ogni nonnulla m. usak nic(usakega nıca)ogni notte av. usako nuocogniqualvolta av. 1 usakikrat,usakrat; 2 usakovoltoogni santo giorno av. usak jubidan o usak Bozi danogni sorta f. usaka sortogni tanto av. usako an tarkaj,usacih intarkaj, usak antarkaj, usakintarkaj, usakankaj, usakantarkaj,usakintarkajognora av. nımarognuno p. usak(i) (usaka, usako);(ognuno di noi = usak od nasdruzih)ohi int. ohi, jejohime int. ojejmeneoila av. ej

oleandro m. leander (leandarja)oleoso a. obejastolfatto m. duh (duha)oliare v. obe(l)ıt (p-)oliato v. obejen (obejena)olio n. oje, olje (lampada ad olio =lumın); (olio d’oliva = ojkovo oje);(olio e aceto = oje an ozejt); (oliodi ricino = rıcinovo oje); (oliosanto = sveto oje)olio di merluzzo n. bakalove ojeolio di ricino n. oje dirıc,rıcinove(o) ojeolivo f. ojkaolmo f. brıe(a)st (brestı)oltraccio av. na varh tegaoltraggiare v. 1zmakat (ted.); 2zasramovatoltraggio f. krivıcaoltranza (a oltranza) av. 1 dokonca; 2 cez mıerooltre prep. cez (+acc.); (per oltreun anno = vıc ku no lıeto o cez nolıeto); (oltre ogni dire = cez use ovic ku kar se more rec); (oltremisura = cez mıero)oltre av. 1 dej; 2 mımo (+genitivo:mımo hıse = oltre la casa; mımotega = oltre cio); 3 naprei (io nonandro oltre = ist na puojden naprejo dej); (e andato troppo oltre = j sumasa naprej); 4 cerıes, carıas; 5(ces(z)); 6 ce(i)ca(e)rıa(e)soltre (all’infuori di) prep. zuna +gen.oltre che cong. mımo tega; 2 navarh tega (oltre che bravo e anchebuono = na varh kje bardak je anbruman)oltre cio cong. 1 gor na tuole; 2navarh tegaoltremisura av. 1 cez mıero; 2preobıunooltrepassare v. 1 prepasat; 2

Page 288: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 287

prepasavat, -uvat -ovat (prepasatNedızo = guadare il Natisone); 3prestopıt, prestopint, prestopnıtomaggio n. cescenjeombelico m. 1 pop; 2 popıc; 3popac (popaca o popca)ombra f. sıenca (fare ombra =sıencat); (in ombra = tu sıe(a)nc)ombra (svista) m. mazurak(mazurka); (me sej nardıu mazurak= ho avuto una svista)ombreggiamento n. sıencanjeombreggiare v. sıencat, sıencatombreggiato p.p. sıencan (dimente = obsıencan)ombrellaio m. rezjanombrello f. lombrenaombroso a. sıenca(e)n (sıencna),(na- par- pre- u- ve- za-)omelia f. prıdgaomero n. plur. 1 pleca; 2 ramana(portare sullle spalle = nosit naramana o nosıt na pleca)omettere v. 1 pustıt (perf.); 2puscat (imperf.)ometto m. mozacomicida m. 1 sasın (friul.); 2pobijavacomicidio n. pobivanjeomissione n. puscenje, puscıenjeoncia f. onca (it.)onda f. onda (it.)ondeggiamento, ondulamento v.uınkanje (po-), veınkanjeondeggiare, ondulare v. uınkat(po- ve-)ondulato a. kalombastonerare v. teskatonere (peso) f. 1 tezba; 2 duznuost(dovere); 3 pez (friul.)onesta f. 1 poglounost; 2 postenjen.onestamente av. postenoonesto a. 1 pravıcan (-cna); 2

pametan (-tna); 3 posten (postena),postanonnipotente a. usegamogoc(usegamogocna), usemogoc(usemogocna)onnipotenza f. usegamogocnostonnisciente a. usevıedan(usevıedna)onomastico m. slounikonomastico n. opasılo (il terminederiva da pas = cinghia, cintura;quindi significa lett. = cinta,recinto, recinzione, e si riferisce allacinta che cingeva, di solito concatene, il terreno consacrato attornoalla chiesa; tale recinzione venivarifesteggiata ogni anno il giornodell’anniversario; lett. quindi iltermine indica l’anniversario dellaconsacrazione della chiesa)onorare v. 1 spostuvat, -avat,-ovat(spostuj ocı an mater = onora ilpadre e la madre); 2 castıtonoranza n. cescenjeonorario f. 1 placa; 2 placılo (n.)onorato a. cescenonore f. 1 cast (castı); (in onoredi... = na cast...)onorevolmente av. castnoonorificenza f. pocastıtu(pocastıtve)onta f. sramuotaontaneto f. ousovna (toponimo)ontano f. usa, ousaonusto a. nabasan (nabasana)opera n. 1 pardıelo; 2 zasluzıenjeoperaia f. dıalovcaoperaio m. dıe(a)lovacoperare v. dıelatoperazione m. operacjonoperoso a. dıelou (dıelouna)opinare v. mıslit, mısint (mıslen,mısnen)opinione n. 1 dıenje; (dıenje je

Page 289: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

288 Nino Spehonja, Associazione Lintver

de... = e opinione comune che..., sidice che...); 2 mısu (f.)opporre v. luozt pruot (lozen)opporsi v. 1 odpovedat; 2 seupıerat (pruot = contro; se upıeratpruot = avversare)opportunita f. 1 parloznost; 2moznostopportuno a. parlozan (parlozna)opportuno, opportunamente av.1 parlozno; 2 potrıebnoapposizione n. souraztvooppressione n. stiskanjeopposto a. naspruotanopprimere v. 1 zatiskat; 2 zalvat;3 dusıtoppure cong. ol, al, al pa, ol paoptare v. namenıtopulento a. bogat (bogata)opulenza f. 1 bogatıja; 2 obıunostopuscolo f. bukvacaopzione f. zbıeraora av. sa, sada, sadale (di buon’ora= zguoda)ora (tempo) f. ura (che ora e = kajura?); (questa non e l’ora di... = sanıa cajt za...); (e ora di finirla = jecajt jo genjat); (e giunta la suaultima ora = je parsla njega zadnjaura); (un quarto d’ora = an kuarture); (non vedo l’ora che... = navıden uro an cajta de o za...); (oranon so cosa fare = sa navıan kidıelat); (ora o mai = sa al maj);(per ora = za sa); (fin d’ora = odsa); (d’ora in avanti = od sa zanaprej); (ora cosa faresti = sa ti kabti dıelu); (di buonora = zguoda)orafo m. zlatar (zlatarja)oramai av. ze (oramai e troppotardi = j ze masa pozno)orario m. 1 urnik; 2 orari (friul.)oratore m. prıdgovacoratoria n. pridgovanje

orazione f. molıtu (molıtve)orbene int. dobroorbettino m. slepıcorbo a. slıe(a)porchestra f. orkestraorcio m. buconorco m. orkul (orkulna)ordinamento n. 1 skladanje; 2zluozba (f.)ordinanza f. 1 zapuoved(zapuovedi); 2 kuazuvanje; 3 marinordinare v. 1 kuazat (do- par- u-ve- za-), (kuazen, kuazu, kuaz /kuazajta; 2 kuazuvat -avat -ovat(do- par- u- ve- za-), (kuazujen,kuazuvu, kuazuvi / kuazuvajta); 3zapovıedat (zapovıen, zapovıedu,zazpovej / zapovejta); 4 zapovedovat-uvat -avat; 5 narocıt, zarocıt, zrocıtordinare (mettere in ordine) v. 1zluozt, poluozt (zlozen, zluozu, zloz/ zlozıta); 2 zarocıt; 3 luozt na mestordinare in mucchi v. skladat nakupceordinariamente av. 1 navadno, ponavad; 2 vencpart, venckratordinario a. navaden (navadna)ordinato p.p. 1 kuazen (do- par- u-ve- za-); 2 zarocenordinato (messo in ordine) p.p. 1zlozen; 2 zarocenordinazione n. kuazanjeordine (comando) f. 1 zapuoved(zapuovedi); 2 zaveza; 3 kuazuvanje,kuazanje, zakuazanje (n.)ordine (disposizione)m. red(mettere in ordine = zluozt(zlozen)); (in ordine = ured ouredu); (tenere in ordine = darzatna mest)ordire v. tkat (tkan)ordito p.p. tkanorditura n. tkanjeorecchiare v. 1 nategnıt uha; 2

Page 290: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 289

poslusatorecchio n. uhuo(a) (uha); (mifischia un orecchio = me zvızge nouhuo); (tirare gli orecchi = poulıecuha); (rizzare gli orecchi = zadrıetgor uha)orecchie n. uha (plurale); (tirare leorecchie = nategnıt uha)orecchini m. roncıni (plurale),(friul.)orecchino m. roncınorecchione m. uhacorefice m. zlatar (zlatarja)oreficeria f. zlatarıja, zlatarnicaoretta f. urcaorfanello m. saromakorfano f. saruotaorganaro m. orglar (orglajra)organista m. orlıstorganizzare v. 1 organizat: 2organizuvat -avat -ovat; 3 narocıt,zarocıt, zrocıtorganizzato p.p. 1 organizan; 2zarocenorganizzazione f, narocıtuorgano f. plur. orle, orgleorgoglio m. 1 braura; 2 ponos,ponuos, ponuosak (ponuosak =abito da festa)orgoglioso a. 1 braurast (friul.); 2ponosan (ponosna)orientale a. jutarni, jutaran(jutarna), jutru , jutarnjiorientarsi v. se zgledatoriente n. jutrooriginale a. 1 kustan (-tna), (ted.);2 cudan (cudna); 3 original (gdolce); (originalna)originalita m. kust (ted.)origine m. zacetak (zacetka)origliare v. poslusatorina n. scanjeorinale m. buka(o)u (bukala);(friul.)

orinare v. 1 scat (par- o- po- ve-za-); 2 curat, curıt, cucurat, (dibambini); (par- o- po- ve- za-)orinato p.p. 1 scan (par- o- po- ve-za-); 2 curan (par- o- po- ve- za-)orizzontale a. orizontalorizzontalmente av. 1 po carıes; 2orizontalnoorizzonte m. orizontorlare v. robıt (na- par- o- po- ve-z- za-)orlato p.p. robjen (na- par- o- po-ve- z- za-)orlatura, orlo m. rob (roba)orlo (bordo) m. 1 rob (fare l’orlo =(za)robıt); 2 kraj (sull’orlo = ta nakra)orma (passo) f. stopıenja, stopenjaorma (stampo) m. stamporma (traccia) m. 1 skazau,zkazalo (n.); 2 sled (sleda o sledu);(od nje nıa ne sledu ne smradu =non c’e orma di lui)ormai av. zeornamento m. 1 ornament; 2oflokanje (n.)ornare v. 1 oflokat, oflokat; 2olıeusatornato p.p. oflokanoro n. zlatuo(a) (zlata)oro f. zlatınja (oggetti in)oro (d’oro) a. zlatorologetto f. urca, uricaorologiaio m. urarorologio f. ura (orologio d’oro =zlata ura); (caricare l’orologio =navıt uro)or ora av. glıhsaorrendamente, orribilmente av.strasnuo(a)orrendo, orribile a. strasan(strasna)orrido a. strasan (strasna)orrido f. globocına toponimo

Page 291: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

290 Nino Spehonja, Associazione Lintver

orrore f. 1 strahota; 2 strasanje n.;strah (m.)orso m. medved (medveda), medvet(medveta)orsu int. 1 nu; 2 nuben; 3 alo; 4 ku(orsu, vai = ku bıaz )ortaggio f. 1 zelenjava; 2 verdura(friul.)ortica f. pokrıvaorto m. vartortografia f. ortografıja (it.)ortopedia f. ortopedıja (it.)orzaiolo m. icimenorzo m. 1 ars; 2 icimen, icmen; 3kasaosare v. 1 uagat (po- ve-), (ted.); 2se upat; 3 uduratoscenita f. ne(a)cıstostosceno a. necıstoscillare v. 1 klecat (klecan, klecu,klec o klecıta / klecajta); 2pindulıe(a)t (friul.)oscillazione n. klecanjeosciuri f. plur. glisteoscuramente av. tamnuooscuramento m. 1 potamnıenje; 2mrak (della sera)oscurare v. tamnıet (po)(tamnejen, tamneu, tamnı /tamnıta), (do- o- po- pre- u- ve-)oscurare v. mracıt (del crepuscolo)oscurarsi v. se carnıt (si oscura =se carnı)oscurato p.p. tamnjen (do- o- po-pre- u- ve-)oscurita f. 1 tamavost(tamavost(i)); 2 tamnuost; 3tamınaoscurito p.p. tamnen (tamnena)oscuro a. 1 tamnen, tamen (tamna,tamena); 2 tamacan (tamacna)Osgnetto n. Osnjeospedale m. spitau (spitala); (ted.)ospitalita f. sparjetnost

ospitare v. sparjet (sprımen,sparjeu, sprım / sprimıta)ospite m. 1 parslık; 2 forest (friul.)ospizio n. prenocısceossame n. plur. kostje, kostıosseo a. kosten, koscenossequente, ossequioso a.spostlıu (spostlıva)ossequiare v. se poklonıtossequio n. 1 poklon; 2 cescenjeosservanza n. 1 spostovanje; 2dopunıenjeosservare (guardando) v. 1 merkat(o- po- ve-),(ted.); 2 spegat (o- po-ve-), (ted.)osservare (adempiere) v. 1 dopunt;2 dopunjevat, uvat, -ovatosservato (molto bene) p.p. 1pregledan; 2 omerkanosservato di soppiatto p.p.pokukan, pokuknjenosservatore f. prıcaosservato p.p. 1 merkan; 2 spegan(ted.)osservazione n. 1 speganje; 2pogledovanje; 3 merkanjeossesso, ossessionato p.p.obsıencan (obsıencan od hudıca =ossesso dal diavolo)ossessione n. obsıe(a)ncanjeossetto, ossicello f. koscıcaossia cong. 1 al, ol; 2 prıde recossigeno m. osıgenosso f. kuo(a)st (kostı); (rompersile ossa = se polomıt kostı); (e solopelle e ossa = gaj samuo koza ankostı)osso sacro m. krız (krıza)ostacolare v. 1 branıt (po- u- ve-),(branen, branu, bran / branıta); 2nadljegovat, -uvat, -avatostacolato p.p. branjen (po- u-ve-)ostacolo n. 1 nadlıega; 2 spalılo;

Page 292: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 291

stanta (mi e di osstacolo = mej napot)ostare v. bıt pruo(a)tosteggiare v. saurazt, saurazvat(saurazen, saurazu, sauras /saurazta)oste m. ostıe(a)r (ostıerja); (friul.)ostensorio f. mostranca (ted.)ostentare v. pokazat (pokazen,pokazu, pokaz / pokazajta)ostentazione n. pokazanjeosteria f. ostarıja (friul.)ostetrica f. komar (friul.)ostia f. ostijaostico a. oster (ostra o ostra)ostile a. saurazan (saurazna)ostilmente av. sauraznoostilita f. 1 sauraznost; 2preganjanje (n.); 3 saurastvo (n.)ostinarsi v. se sardıt (se u-)ostinatamente av. sardnenoostinato a. 1 usardjen; 2 zarobjenostinazione f. sard, sardıtuostruire v. 1 zaprıet (zapren); 2zaperjatotre m. mıe(a)h (meha)ottanta card. osandesetottare v. zelıet (zelın o zelejen,zeleu / zelıela)ottavario m. osmi dan (giorno)ottavo ord. osmiottemperare v. pobugatottenebramento n. potamnıenjeottenebrare v. tamnıet (o-, za-)ottenere v. 1 zadobıt; 2 dosec,doseht (dosezen, dosegu, doseh /dosehta); (non ho potuto ottenere =nıesan rivu doseht); (non hoottenuto risposta = me nıesoodguarıl)ottenere (supplicando) v. sprosıt ,(sprosen, sprosu, spros / sprosıta)

ottenere aspettando v. parcakatottenimento f. dosegaottimamente av. zlo dobroottimismo m. otimızim (friul.)ottimo a. narbuo(a)jsotto card. osan (oggi otto = donastıedan)otto volte av. osankratottobre m. otube(a)r (otuberja);(friul.)ottocento num. osanstuaottone m. oton (it.)otturare v. 1 zataknıt; 2 zalepıt; 3ugatıt; 4 zagaznit (sı e otturato =sej zagaznilo, sei zalepılo)otturato p.p. 1 zataknjen; 2zalepjen; 3 zagaznjenotturarsi v. 1 se zalepıt; 2 sezagazint, -nit (tutti due impersonali)otturazione n. zalepıenjeottusita f. norcastnostottuso a. norcastovale a. oval (friul.)ovatta f. 1 uata; 2 bo(a)mbaz(friul.)ove av. 1 kıe(a), kan; 2 tuk (ovevuoi = tuk ces)ovest m. zahodovile m. koznjakovulo (fungo) f. ardana, caradana,ceradanaovunque av. pousot, pousıerodovvero cong. alovviamente av. 1 ocıtno; 2 kab(int.)ovvio a. ocıtan (-tna)oziare v. 1 ubıt cajt; 2 se kumrat(ted.); 3 pelandronıt (friul.)ozio f. 1 nemarnost; 2 kumranje(n.)ozioso a. 1 lıen; 2 namaran; 3zabjen; 4 pelandron (friul.)

Page 293: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

292 Nino Spehonja, Associazione Lintver

P

pacare v. 1 merıt (po-, u-); 2potalazt (potalazen)pacatamente av. mıernopacatezza f. 1 tolazba; 2 mıerpacato a. meran (merna)pacato p.p. pomerjenpacatezza m. mıer, mıernost (f.)pacca m. 1 cmuk; 2 paka (friul.)pacchetto m. pakıc, paket (friul.)pacchia f. kukanja (friul.); (chepacchia = kaka kukanja)pacchiano a. ostar (ostra)pacciame n. lıstjepacco m. pak (friul.)pace m. 1 mıe(a)r (mera o meru);(fare la pace = se pomerıt); (starein pace = zivıet u mıeru); (nondarsi pace = se na dat meru); (nonho un momento di pace = nıamanodahnıenja): (pace all’anima sua =Buog se usmıl cez njega dusıco); 2pokoj (non hai pace = nıemaspokoja)pace (tranquillita) m. 1 pokoj(nıamas pokoja = non hai pace, nonstai mai fermo, non hai mai unmomento di pace); (darsi pace = seumerıt); 2 oduz (non ti do pace =te na dan oduzja)pacificamente av. 1 mernuo; 2mıernopacificare v. merıt (na- po- u- z-)pacificato p.p. merjen (na- po- u-z-)pacificamento, pacificazione f.merıtu (merıtve), (po-)pacifico a. meran (merna), mıeran(mıerna)pacifista m. pacifıst (it.)pacioccone m. debejon

(grassoccio)padano a. padan (it.)padella f. 1 padıela, padela (friul.);2 puna (”u” molto breve e conacento atonico, da non confonderecon puna = piena); 3 pleha (ted.)padellina f. 1 punica; 2 plehcapadrenostro m. ocenas (moltipadrenostro = puno ocenasu)padre m. oca (oci oppure ocet(a))padrino m. 1 botar; 2 santul(friul.)padrona f. 1 gaspodınja; 2 parona(friul.)padrona di casa f. nunapadronanza n. 1 oblast (potere); 2gaspodarstvopadrone m. 1 gaspodar(gaspodarja); 2 paron (friul.)padrone di casa m. nunacpadroneggiare v. gaspodarıtpaesaggio m. kraj (bel paesaggio =lıep kraj)paesana f. vascana, vascankapaesano a. 1 vase(a)n, vask; 2vasnjan (abitudine paesane =vasnjane navade)paesano m. 1 vasnjak; 2 vascan ; 3domac (di casa)paese f. uas, vas (uası); (vado amorosare = gren uas); 2 kraj (deinostri paesi = od nasih kraju); 3konc (luogo), (konca); (gren gu tegorenj konac; stojın gu te gorenjinkoncu = vado a Mersino Alto, abitoa Mersino Alto); (mandare a quelpaese = posjat za usın hudıc);(tornare in paese = se uornıt damu)paesello, paesino f. vascıca,vascına

Page 294: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 293

paesetto f. vasıcapaffuto a. debejokastpaga f. 1 placa; 2 placılo (n.), (zaplacılo = come paga)pagamento n. 1 placılo, 2 placanjepaganamente av. pagajnskopaganesimo n. pagajstvopagano a. pagajnskipagare v. 1 placat (do- po- od- s-u- ve-); (perf.), (placan, placu, plac/ placajta); (pagare salato = placatslanuo); (me la pagherai = me joplacas); 2 placuvat (imperf.), (do-par- po- od- s- u- ve-), (placuvan oplacujen, placuvu, placuv / placuvta/ placuvajta); (imperf.)pagato p.p. placan (do- par- po-od- s- u- ve-)pagella f. pagela (it.)pagina f. 1 stran (stranı); 2 pagina(it.); (a pie di pagina = na koncupagine)paglia f. slamapagliaccia f. rezaukapagliacciata n. 1 pajacada (friul.);2 rezanjepagliaccio m. 1 pajac (friul.); 2rezavac (fem.: rezauka); 3 joj (joja)pagliaio m. lıstnjakpagliato a. slamast, slamnastpagliericcio m. 1 pajon (friul.); 2stejapagliuzza, pagliucola f. 1 slamca,slamica; 2 tlaka (toponimo); 3 tlak(m.); (toponimo)pagnotta di pane m. 1 hlıeb(hlıeba), hlıe(a)bac (hlıebca),(croato); 2 panjoka, panjota (friul.)pagnottella m. hlıepcic (croato)pago a. 1 kontent (friul.); 2zadovojenpaio m. 1 par (para); 2 dvuoje(n.); (appaiatamente = po dva)paiuolo m. kotu (kotla)

palazzo m. palac, palacpala f. 1 lopata; 2 palota, (friul.);3 lopar (del forno a legna); 4poberacka; 5 polodreka (forse perraccogliere gli escrementi)palafitta f. grajapalafittare v. ogradıtpalanca (steccone) f. palisada(friul.)palanca (moneta) f. palanka(nıe(a) palanke = non c’e un soldo);(friul.)palandrana m. plasc (di chiesa)palata f. na lopatapalazzo m. palacpalco m. gankpalesare v. 1 dokazat (par- po- s-ve-), (dokazen, dokazu, dokas /dokazajta); 2 dokazavat -uvat -ovat(dokazujen o dokazavan,dokakazavu, dokazav / dokazavta); 3odkrıt (odkrıjen); 4 odkrivat; 5prıcat (testimoniare)palese a. ocıtan (-tna)palesemente av. 1 vıdno; 2odkrıto; 3 ocıtnopalestra f. palestra (it.)paletta f. vıeujnca, vıeunca (per lafarina)paletto di sostegno f. rakla (perfagioli)palizzata f. palisadapali m. plur. kolı (plurale)pali delle teleferiche f. stogepalla f. balapallidamente av. bleduopallidezza f. 1 bleduo(a)st ; 2bleduo(a) (bleda), (n.); 3 bledenje(n.); (l’impallidire)pallido a. blıe(a)dpallina f. balcapallino m. balın (delle bocce);(friul.)pallio m. plasc (di chiesa)

Page 295: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

294 Nino Spehonja, Associazione Lintver

pallonata f. balonada (friul.)pallone m. balon (friul.)pallore n. bleduo(a), bleduost (f.)pallottola f. kugla (ted.)palma f. dlan (della mano)palme f. dlanı (della mano)palmo (spanna) f. 1 kuarta (friul.);2 pedınpalo m. 1 ku, kou (kola); 2 pal(friul.)palo (per fagioli) f. raklapalo affilato f. ostrofca, ostrovcapalo della meda n. staze, stozjepalo (con stecchi invischiati per lacattura degli uccellini) m. stangarpalombaro m. palombar(palombarja)palpabilmente av. 1 tıpano; 2ocıtnopalpamento n. tıpanjepalpare v. tıpat (o- po- par- pre-ve- za-); (palpare leggermente =potıpat)palpare (tutto attorno) v. otıpatpalpata n. tıpanjepalpato p.p. tıpan (o- po- par- pre-ve- za-)palpebre f. plur. trepalcepalpeggiamento n. tıpanjepalpeggiare v. potıpatpalpitare v. potukatpalpitazione n. potukanjepalpito m. potuokpalto m. kapot (friul.)palude f. mlaka (toponimo)paludoso a. mlakastpampino m. trakpanata f. panada, ponada (friul.)panca f. 1 banca (friul.); 2 klop(plur.: klopı)panca di pietra, panchina f.bancına (frequentatori delle panchedi piazza = bancınari)pancetta f. panceta (friul.)

panchetto m. 1 skanjut; 2 stolıcpanchina f. bancjapancia m. trebuh (tenere la panciaper le risate = cagat za s mıehan)pancione m. trebusnjakpanciotto m. 1 lajbic (ted.); 2jopıcpanciuta f. 1 suaba: 2trebusnjaukapanciuto a. trebusastpanciuto m. trebusnjakpandemonio n. 1 rapotanje; 2zluodi (fare pandemonio = dıelatzluodja); 3 ravej; 4 bojpane m. kruh, (kroh = a Tarcetta)(kruha); (impastare = zavalıt); (fareil pane = pec kruh)pane di mais f. pıncapane fritto f. sopa, (in burro ezuccherato)pane (con farina di mais e ciccioledi lardo) f. pugacapanetteria f. pekarıjapanettiera f. pekarıcapanettiere m. 1 pankor(pankorja); (friul.); 2 pek, pekar; 3kruhar (kruharja)panetto m. 1 panjut (friul.); 2hlıebcic; 3 rocıcapanettone m. paneton (it.)panegirico f. prıdgapanereccio m. scıerjovacpangrattato m. zgratan kruhpania f. 1 b(v)iscjada, ujscada(friul.); 2 bargon (friul.); ( =grande pania)panico m. 1 strah (straha ostrahu); 2 strahanje (n.)paniere f. 1 cajna; 2 pletenıca; 3kosa (grande)panificare v. pec (kruh)panificazione n. pecenje kruhapanificio f. pekarıjapanino m. panın (it.); (na rocıca

Page 296: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 295

kruha = una manina di pane)panna f. 1 smet; 2 smetanje (n.)pannello m. panel (it.); (pannellodi controllo = kuadar (friul.))panni (biancheria) f. blagua (mettiad asciugare i panni = loz blaguosusıt)panno n. platno (tagliare il pannonella forma giusta = obrıezat)panno (su bastone per temperare ilforno a legna) f. uadla (uadlat =temperare)pannocchia f. panogla (friul.)pannocchia m. koc (piccola, senzao con pochi chicci di mais)pannolino m. panolın (it.)panorama m. 1 ogled; 2 panorampantaloni f. plur. bargeske,bareske (friul.)pantano f. 1 luza; 2 blata; 3 mlaka(toponimo)pantanoso a. luzastpantegana f. pudganapantofola m. 1 zek (plur.: zekı); 2skarfarot (pantofola chiusa), (friul.)panzana f. 1 pravca; 2 venasanje(n.); 3 bala (friul.)panzona f. trebusnjauka (panciuta)panzone m. trebusnjakpaonazzo a. vijolast, vjolastpapa m. papez (papeza), papis(papiza)papa m. tata (declin.: tata / tat /tatu o tat / tat / z tatan / par tatuo par tat); (del papa = tatin (a.))papale a. papeski, papezu (delpapa)papato n. papestvopapavero m. makpapero f. oca (friul.)pappa f. popa (infantile)pappagallo m. papagalpappardelle m.pl. zlısnjaki,zlıcnjaki (tipo di)

paprica f. paprikaparadisiaco a. nebeski (nebeska)paradiso f. 1 nebesa; 2 raj (m.)paradossale a. cudan (cudna)paradosso f. cudnostparafango m. parafankparaggi n. pl. kraja (in queiparaggi = po tıstih krajah)paraggio m. krajparagonare v. 1 parluozt(parlozen) 2 parkladat (vuoiparagonarti a me = ka bos se cehmene parkladu); 3 zglıhat; 5parmıertparagonato p.p. parlozenparagone n. 1 parkladanje; 2pargliha, zglıha (f.); 3 parmıeraparalisi n. doletıenje (essere colpitoda paralisi = bıt doletjen); (eparalizzato = j doletjen); (e statocolpito da paralisi = ga j doletıelo)paralitico a. doletjenparalizzare v. 1 doletıet; 2omartvıetparalizzato p.p. 1 doletjen; 2omartvjenparapetto m. 1 gank; 2 parapetparapioggia f. lombrena (friul.)parare v. branıt (u-)pararsi d’innanzi v. se parkazatparaseve m. Velık petakparata f. parada (friul.)parca f. torka (essere mitologico)parcamente av. uoharnoparcella m. 1 kos; 2 tok(appezzamento di terreno), (friul.)parco a. uoharanparco m. 1 park; 2 host, gost (f.)parchetto m. parketparecchi p. sing. 1 marskak (piudi qualcuno); (parecchi di loro =puno med njım)parecchio av. 1 puno (parecchiagente = puno judı); (eravamo in

Page 297: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

296 Nino Spehonja, Associazione Lintver

parecchi = smo bli na puno); 2prevıc; 3 dost vıc, dost buj (eparecchio piu vecchio di me = j dostbuj star ku jest); (e parecchio che miaspetti? = j dost cajta k me cakas?)pareggiamento, pareggio n. 1splacanje; 2 uglıhanjepareggiare v. 1 uglıhat; 2skompanjat; 3 splacat (pareggiareun conto)pareggiare i conti v. (se) splacat(splacan, splacu, splac / splacajta)pareggio n. 1 uglıkanje; 2splacanjeparentado n. zlahta (ted.)parente m. 1 parjateu; 2 blıznji; 3zlahta (ted.)parentela f. zlahta (ted.)parenti (antenati) m. plur. starsiparere (sembrare) v. 1 se zdıe(a)t(se zdın, se zdeu, zdejse / zdejtase);2 parıe(a)t (parın, pareu)parere m. parer (a mio parere =me se zdı)parete f. 1 paradana; 2 stıena,stenaparete (muro) m. zıd (od zıda o odzida o od zidu; pl. ziduovi, maanche zidı)pargolo, pargoletto m. otrokparimente, parimenti av.glıhtakuo, glıhtako, glıhtuopari a. par (camminare a pari =hodıt u par)pari f. glıha (ted.); (alla pari =glıhama, uglıhama)parificare v. zglıhat (ted.)parificato p.p. zglıhanparita f. glıha (ted.)parlamentare m. parlamentarparlamento m. parlamentparlantina n. 1 guorıenje; 2 batula(f.), (friul.)parlare v. guo(a)rıt (imperf.), (po-

ve-); (parlare da solo = guorıt samsabo); (parlare chiaro e tondo =guorıt jasno); 2 se menat (di checosa state parlando? = ka semenata? ; 3 se glasıt (o-);(natisoniani, parlate in natisoniano= Nedızuc, oglasıtase po nedısko)parlare balbettando m. zajecatparlar troppo v. izık brusıt (kitarkaj bruses izık = cosa parli tanto)parlare a fatica v. stokat (po- pre-ve- za-)parlare a mitraglia v. laskotatparlare a vanvera v. 1 bleukat; 2slajfat (ted.); 3 klepetat (ki tarkajklepetas = cosa farfugli tanto)parlare la nostra lingua av.guarıtpo nasin, guorıt nedisko, guorıtslovıensko o slovenskoparlare male di qualcuno v.obrekovatparlare natisoniano av.guarıt ponedıskoparlare protestando v. vanzelatparlare stolto v. zleudrat (ve- arz)parlata natisoniana n. nedısko(g)uore(ıe)nje (nedıskega(g)uore(ıe)nja)parlata n. 1 spraha (ted.); 2guo(a)re(ıe)nje, uo(a)re(ıe)njeparlottare v. poguarıtparola f. 1 besıe(a)da (mantenerela parola = darzat besıedo); 2 stıma(nıe dau stıme = non ha dettoparola); (ted.); (dare la parola =objubıt o obljubıt); (perdere la parola= se zarec (impers.); (ho perso laparola = me sej zarekluo)parola pungente f. huda besıedaparolaccia f. garda besıedaparolaio a. sleutastparolaio m. sleutparrocchia f. fara (ted.)parrocchiale a. faranski, farouski

Page 298: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 297

(ted.)parrocchiano m. faran (ted.)parrucchiera f. parukıera (it.)parroco m. famostar, fajmostar,famustar (famostra); (ted.)parte av. no malo (no malo dobar,no malo hud = parte buono, partecattivo)parte f. part (avere parte = imıetpart); (in buona parte = venc part);(dividere in due parti = presıec(presıecen))parte (da nessuna - moto a luogo)av. ninkamarparte (da nessuna - stato in luogo)av. ninkıe(a)dreparte (lato) f. 1 stran (stranı);(dalla parte destra (sinistra) = nadesno (cemparno) stran); 2 kraj(m.); (da parte = ceh kraju); (dauna e dall’altra parte = po tın an potın kraju); (da parte di = na kraj +gen.); (in parte = hkraju o parkraj,nepopunama (parzialmente)); (far laparte di... = se borıt za...); (in ogniparte, da ogni parte = pousod);(dalle mie parti si parla natisoniano= par muojh krajah se menamo ponedısko); (in gran parte =vencpart); (prendere parte,partecipare = se parluozt)parte aerea di ortaggi m. nat(natu); (di patate, ecc.)parte buono parte cattivo locuz.no malo dobar no malo hutparte del muro di una casa m.tımpilparte di mezzo f. sredınapartecipare v. 1 se parluozt; 2 sesrecat; 3 imıet partpartecipazione n. srecanjeparteggiare v. se borıtpartenza m. 1 zacet (zacetka); 2zacenjanje (n.); 3 zacetak

a(zacetka)particola f. partıkula (dellacomunione)particolare a. 1 poseben (-bna); 2imenıtanparticolarita f. posebnostparticolare portafoglie invimini f. zbrıncjaparticolareggiatamente av. 1natancın; 2 potinmalinparticolarmente av. naposebno,posebnoparticolarmente troppo av.naposebno masapartigiana f. partizanapartigiano m. partizanpartire v. 1 partıt; 2 se pobrat (sepoberen, se pobrau, poberıse /poberıtase); 3 itı (andare)partita f. partıda (friul.)partito m. partıdparto m. porod, porodıtu (f.)partoriente f. altvanapartorire v. 1 rodıt; 2 spocet(spocejen, spocıu)partorire v. stuart, storıt (dianimali), (storen, stuo(a)ru /storıla (o stuorla), stor / storıta)partorito p.p. 1 rojen, rodjen; 2spocet, spocenpartorito (di animali) p.p. storjenparvenza n. zdıenjeparvita f. malenkostparvolo m. otrokparzialita f. nepopunostparzialmente mav. nepopunamapascere v. past (pasen)pasciuto a. sıtpascolare v. past (pre- ve-),(pasen, pasu, pas / pasita)); (la ”a”di past = pascolare, e meno lungadella ”a” di past = cadere)pascolato p.p. pasen (pre- ve-)pascolo f. pasa

Page 299: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

298 Nino Spehonja, Associazione Lintver

Pasqua f. 1 Svetanuoc; 2VelıkaNuoc (VelıkeNocı oVelıkeNoc); (settimana di Pasqua =Velik Tiedan)pasquale a. velikonocen(velikonocna)passabile a. ki more pasatpassaggio m. prehod (prehoda);(toponimo)passaggio (movimento) n. zgibanjepassaggio (spostamento) n.prekladanje (di passaggio = grede,mımogrede)passaggio (luogo in cui si passa)m. prehod (in questa vita siamo dipassaggio = na zemıa smo ku kapjatapod pero = sulla terra siamo comela goccia sotto la foglia))passaggio (spostamento di liquidi)n. prelijanjepassare v. 1 pasat (ve-); 2 prestat;3 pasovat -avat -uvat (ve-); 4 pretec(sorpassare); 5 itı mımo, itı skuoze(passare di mente = pozabıt);(passarla liscia = jo utec); (passa iltempo = cajt pretıeka); (passarselabene = dobro se imıet); (passaresopra = potarpıet); (puo passare perquesta volta = more itı za tel krat);(passare il Natisone = prepasatNedızo); (passarla liscia = jo utec);(passare col punteruolo = predrıet);(passi per questa volta = naj gre zatel krat)passare a nuoto v. preplavatpassare avanti v. itı mımopassare dall’altra parte v.prestopıt (prestopnen, prestopnu,prestopı / prestopıta)passare per v. itı skuozpassare sopra v. 1 prestopıt(prestopnen, prestopnu, prestopı /prestopıta); 2 potarpıet (sopportare)passata n. 1 prehoja: 2 prehodısce

(dare una passata = pregledat); (dipassata = grede, mımogrede)passatempo m. pretekpassato f. pretekluostpassato a. 1 prestan; 2 presu(presla), (trascorso)passato p.p. 1 pasan; 2 pretecen(pretecena)passato a nuoto p.p. preplavanpassatoio m. rasetopasseggero m. popotnikpasseggiare v. 1 spancıe(a)rat(po-), (ted.); 2 pohajatpasseggiata n. spancıeranjepasseggiatore m. spancıerovacpasseggiatrice f. spancıeroukapasseggio n. 1 spancıeranje; (po-);2 pohajanjepassero m. grabac (grabca); (ilpassero canta = grabac scarka)passetto f. stopıenjcapassibile a. tarplezıu (tarplezıva)passibilita f. tarplezıvostpassiflora f. tarplıenkapassino n. cedılopassione (sentimento) f. pasjonpassione (sofferenza) n. tarplıenje(settimana di passione = Veliktiedan)passivamente av. podloznopassivita f. podloznostpassivo a. 1 lıen; 2 namaran; 3zabjenpasso f. 1 stopenja, stopıenja,stopınja; 2 stop (passo falso =zmota); (a passo lento = pocaso,pocase)pasta f. pastapasta da lievitare n. testuo(a)(testa)pastasciutta f. pastasutapasti luculliani m. poguajci(plurale)pasticceria f. sladcarnica

Page 300: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 299

pasticciare v. packinat (po- s- ve-za-)pasticciato p.p. packinan (po- s-ve- za-)pasticcio (imbroglio) f. 1 zmota; 2packinanje (n.); pastroc (m.),(friul.)pasticciona f. packinaukapasticcione m. packinavacpastiglia f. pastıljapasto f. 1 jed (jedı); 2 pastpastoia n. 1 zavezılo; 2 zavezapasto luculliano m. poguojacpastone (per gli animali) m.beveron (friul.)pastora f. pastıercapastorale a. pastıerskipastore m. pastıe(a)r (pastıerja)pastorella f. pastıerca, pasterıcapastoso a. mehan (mehna)pastrano m. plascpatata m. kompıe(a)r (kompıarja),kompır (kompırja)patema f. zalostpatente m. patentpatereccio m. scıerjovacpaternita n. ocuostvopaterno a. 1 ocin, ocni (ocna oocina); 2 tatu (tatova)paternostro m. ocenaspatimento f. 1 nadluoga, nadloga;2 tarplıenjepatina f. patinapatire v. 1 tarpıet (po-, pre-, u-); 2prenest, prenasat (patire il freddo =zmarzovat, -uvat, -avat)patito p.p. tarpjenpatria m. 1 duom; 2 domovınapatriarca m. patriarkpatrigno m. ocmanpatrimonio n. premozenje,premozıenjepatrio a. 1 ocin (del padre); 2domac (della patria)

patrocinare v. 1 hranıt; 2 branıt;3 zaguarjatpatrocinato p.p. hranjenpatrocinio n. 1 zaguo(a)rıenje; 2hran (f.)patrono m. 1 patron (svet patron= il santo patrono); 2 varuhpatteggiamento n. poguarjanjepatteggiare v. se poguarjatpattinare v. 1 zlıkat (sul ghiaccio);2 puzatpatto (accordo) f. 1 zlıha, zglıha,(ted.); (venire a patti = se zglıhat);2 zlıhanje, zglıhanje (n.); 3 uıza,vıza (a nessun patto = na majdnouızo)patto (alleanza) f. zavezapattuire v. se zglıhat, se zlıhat(ted.)pattume f. plur. smetıpattumiera f. 1 patumıera; 2skov(b)acera (friul.)paura m. strah (mej parjeu anvelık strah = mi ha preso unagrande paura); (aver paura = se bat,(se bojın)); (da far paura = za sebat); (non aver paura = na buojse);(tremare per la paura = se trest zastrahan)paurosamente av. strasnuopauroso a. strasan (strasna)pausa m. ustavapaventare v. 1 se bat (se bojın, sebau / bala, buojse / buojtase); 2 sestrastpavidamente av. strasnuo(a)pavido a. strasan (strasna)pavimentare v. lastatpavimento m. pod (pavimento diciotoli = last)pavone m. pavonpavoneggiarsi v. 1 se braurat; 2 senosıt (po-) (se nosen); 3 se nest (senesen); 4 se darzat (po-), (se darzın,

Page 301: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

300 Nino Spehonja, Associazione Lintver

se darzu, darzajse / darzajtase)pazientare v. potarpıe(a)tpaziente a. 1 potarplezıu(potarplezıva); 2 tarpocpaziente m. bunıkpazientemente av. potarplezıvopazienza n. 1 potarplıenje (pre-);2 potarplezıvost (f.); (far perdere lapazienza = zagrıet ( = scaldare);(abbi pazienza = potarpı))pazza f. norıcapazzamente av. 1 norcastno; 2ne(a)umnopazzeggiare v. obnorevat,obnorıevat (obnorıevan)pazzesco a. 1 norcast; 2ne(a)umanpazzia f. naumnostpazzo a. 1 udan (za-); 2 zmıesan; 3zmotjenpazzo m. noracpecca f. 1 gresıtu (gresıtve),(errore); 2 peca (friul.), (difetto)peccaminosamente av. gresnuo,grıesnopeccaminosita f. gresnuost,grıesnostpeccaminoso a. grıesan (grıesna)peccare v. gresıt, grıesit (po- z-za-), (gresın, gresıu o grıesu)peccare molto v. pregresıt(pogresın, pogresıu o pogrıesu)peccato m. grıe(a)h (plur.: grıehi);(commettere peccato = gresıt)peccato! locuz. 1 se zdıet huduo(peccato che non vieni = me sehuduo zdı de na prıdes)peccato! locu. kaka skoda!peccato passato m. pregrıeh (segrıvan za moje pregrıehe = mi pentoper i miei peccati passati)peccatore m. grıesnikpeccatrice f. grıesnikapece f. smola (ted.)

Pechinie n. Pecnıjepecoraio m. ucın (anche in sensospregiativo di persona trasandataoppure molto spettinato)pecora f. ucapecoraio m. oucarpecorella f. ucıcapecorino a. oucipeculiare a. poseban (posebna)pedalare v. pedalat (it.)pedale m. pedalpedaliera f. pedalıerapedantemente av. 1 natancın; 2potinmalinpedata f. 1 cabada (prendere apedate = cabat, cabnit), (caban,cabnen); 2 stopınja, stopıenjapedula m. skarfarot (friul.)peduncolo m. rep, repıcpeggio av. 1 hujs; 2 slab(v)s(peggio non puo essere = slavs namore bıt); 3 grıs, 4 pıes (friul.); 5slaus, slavispeggio a. 1 hujs (comparativo dihud); 2 slaf(v)s, slap(b)s, slaus,slavis (comparativo di slab(p); (allapeggio = narslavs)); 3 grıus(comparativo di gard); 4 pıeus(comparativo di pıes)(friul.)peggioramento n. hujsanje (po-)peggiorare v. 1 hujsat (ars- do- o-po- pre- s- za-); 2 hudıet (o- po- s-za-), (hudejen, hudeu, hudı /hudıta); 3 slavıet (o- po- za-),(slavejen, slaveu, slavı / slavıta); 4pıesat (o- po- s- za-); 5 slavsat (o-po- za-)peggiorato a. 1 hujsan; 2 slavjen;3 slavsan; 4 hudjen; 5 pıesan (tuttianche con: ars- o- s- za-)peggiore a. 1 hujs (comparativo dihud); 2 slaf(v)s, slap(b)s, slaus,(comparativo di slap(b)); 3 grıs,grıus (comparativo di gard); 4 pıes

Page 302: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 301

(friul.)Pegliano m. Ofjanpegola f. nasrecapelame f. dlakapelare v. 1 skubst (o-); 2 buzgat(o- po- ve- z-); 3 lupıt (o-), (lupen);4 stargat (starzen)pelato a. 1 gou (gola); 2plıa()e)sastpelato p.p. 1 oskuben; 2 zbuzgan;3 olupjen; 4 starganpelatura n. zbuzganjepellaio m. kozarpellame f. kozapelle f. koza (non stare nella pelle= na mort prestat o na vıedet kan(= non saper dove))pelle d’oca f. kakosja koza ( =pelle di gallina)pellegrinaggio f. bozjapot(bozjepot(ı))pellegrinaggio n. 1 ruomanje; 2bozja potpellegrina f. romarıcapellegrinare v. ruomatpellegrino m. ruomarpelliccia f. pelıca (it.)pellicola f. mrıenapelosita f. kosmatostpelo f. dlaka (senza peli sulla lingua= brez spota ( = senza vergogna))peloso a. kosmatpeluria f. dlakapena f. zalost (stare in pena per =skarbıet za + acc.); (darsi pena per= se trudıt za + acc.); (e un’animain pena = stoji ku ta na spıce ( =sta come su bastoncini))penare v. tarpıetpendenza f. starmınapendere v. 1 pindulıe(a)t ; 2mando(u)lıe(a)t; 3 cindulıe(a)t(cindulın o cindulejen, cindulıu ocinduleu)

pendio f. 1 starmolına, starmına,starmica; 2 brıeg (brega o brıega)pendolare v. pıngat (po-)pene m. pıkac (del bambino)penetrare v. 1 predrıe(a)t; 2 seutısint, -snitpenetrazione n. prederjanjepenitente a. spokorjenpenitente m. spokuornikpenitenza f. pokuora (sacramentodella penitenza = spuoved)penna f. 1 1 pluma (friul.); 2 peropenna (per scrivere) f. penapennacchio f. banderapennellare v. 1 pinelat (friul.); 2flıskat (na- par- o- po- s- za-)pennellato p.p. flıskan (na- par- o-po- s-, za-)pennello m. penel, pinel, pineu(pinela)pennino m. penın (it.)pennone m. stangar (friul.)penombra m. mrak (mraka omraku)penosamente av. 1 tarplezıvo; 2zalostnopenoso a. tarplezıu (tarplezıva)pensare v. 1 pensat, pinsat (dovevipensarci prima = si mogu sedovizat); (quel bambino da dapensare = tıst puobic store pensat);(non pensavo di trovarti = nıesantrostu te usafat); (penso che sia cosı= cen rec de je takuo); 2 mıslit,mısit (po- u- ve- z-), (mıslen omısen, mıslu o mısu, mısli /mıslita); (pensare a = mislit na +acc.); 3 imıet u mislih, imıet umısli; 4 rajtat (valutare); 5zadarzat; 5 mısint -nit; 6 skarbıe(a)t(nel senso di provvedere); se umisjatpensare (credere) v. 1 upat, upit(upan o upin, upu, up / upta); 2tıet rec (penso che verra = cen rec

Page 303: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

302 Nino Spehonja, Associazione Lintver

de pride)pensare a v. mıslit na + acc.pensata f. mısu, mısla (mısle)pensato p.p. 1 mısljen (z-),mısnjen (z-), zmısjen; 2 pensan(po-); 3 upan; 4 zadarzan; 5 rajtanpensiero f. mısla, mıseu, mısu(mısli; strum. sing.: z mıslijo;strum. plur.: z smıslim); (darsipensiero = skarbıat); (essere soprapensiero = bıt zatamotjen ozatamorjen)pensieroso a. zatamotjenpensionato a. penzjonanpensione m. e f. penzjonpensosamente av. zatamotjenoPentecoste f. 1 Svet Duh, (SvetegaDuha); 2 Majnca (ted.)pentimento f. 1 grıe(a)vinga; 2spokornost; 3 grıvanje (n.)pentirsi v. 1 se grıvat (z-) (ted.); 2se kesat; 3 se zgrozıt; 4 se zvıedet; 5se spokorıt (se spokorın o sespokoren, se spokorıu o spokoreu,spokorıse / spokorıtase)pentito p.p. 1 grıvan; 2 spokorjen;3 zgrozjenpentola f. 1 lonac (lonca); 2kamela, gamela (spesso g dura); 3stanjadapentolino f. 1 punica; 2 loncıcpentolone f. 1 stanjada; 2 rinkon(per cuocere agli animali); (ted.)penultimamente av. predzadnjicpenultimo a. predtezadnji(predtezadnja)penuria n. 1 parmankanje; 2stiskava, stıska f.penuria (con) av. scarstno (friul.)penzolare v. pindulıe(a)t (friul.);(p.p.: pinduleu / pindulıela)penzoloni av. pindulepepare v. peverat (o-)pepato p.p. poveran (o-)

pepe m. peber, pever (peberja);(macinino per il pepe = malin zapeber); 2 popar (poparja o popra)peperonata f. peperonada (friul.)peperone m. pevaron (friul.)peppola m. montanper prep. po (distribuzione: po dva= per due)per prep. 1 ce (ci) po; 2 skuoz(attraverso, moto per luogo)per prep. za, zarada, zaradi,zatuo(a), zakı (causale, prezzo: permille euri = za tauzint euru),(limitazione: per me = za me),(esclamazione: per Dio = za Buoga)per prep. cepo, cjepo (moto perluogo o entro luogo: camminare perla casa = hodıt ce po his)per prep. na (per terra = na tla ona tleh)per prep. za (scopo, interesse,vantaggio, tempo continuato), (za jorec tu glıh = per la verita); (zabuogime = per elemosina); (per tresoldi = za tri sude); (per due anni= za dvıe lıeta)per prep. z, s (mezzo: per posta = spuosto)per amor di Dio int. za uojbozo,za uojobozo, za uojo Bozjoper aria av. poluhtuper certo av. sigurno (friul)per che cosa p. zakogaper chi p. kamu, komu (a chi)per cosı dire v. zarekocper cui cong. zatuoper cui cong. zauoj tegaper danno av. za skodoper davvero av. za praveper Dio esclam. za Buogaper di piu av. povarh, povarhuper dirla nel giusto locuz. za jorec tu glıhper dirla locuz. za jo rec

Page 304: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 303

per dirla tutta locuz. za jo rec scıelamaper disgrazia av. za nasreco, ponasrecper diversi luoghi av. marskodeper dopo av. zapotleper dove (interrogativa) av. kode,kod (kode hodes? = per dovegironzoli?)per dove av. kan, tode, odtodper due av. po dva, podvaper due anni cong. za dvıe lıetaper favore int. za dobruotoper fortuna int. broza, parsrecper forza av. nasılnoper gioco av. zagustper gratitudine av. zalonper il mondo av. po svıeteper il passato av. zanazajper il sottile av. 1 do malega; 2na tanko, na tancinper il cong. tan po (moto per luogo)per intero av. celuo, docıalama,pocıelama, scıelamaper l’eternita av. na vekomajper l’inverno av. za zmoper la maggior parte av.vencpartper la qual cosa cong. zauoj tegaper la rabbia av. od fote (san teupokint od fote = volevo scoppiareper la rabbia)per la verita av. pruzapruper lei p. zanjoper lui p. zanj, zaanjper lungo av. po dugic, podugic,poduzinper mano cong. za rokoper me p. zame, zameneper mezzo di prep. s (con paroleche iniziano con: c, c, f, h, k, p, s,s, t.)per mezzo di prep. z (con paroleche NON iniziano con: c, c, f, h, k,

p, s, s, t.)per mezzogiorno av. za pudanper nessun motivo av. ninkulper nessuna parte av. ninkodeper niente av. nikul, nukulper nulla av. 1 po zıveza; 2zabuoga (per Dio)per ogni dove av. po usıerode, pouserode, po userotper ora av. zasa, zasadaper penitenza av. za pokuoroper piacere int. za dobruatoper poco av. hmal, za malo, za nomaloper posta cong. s puostoper prima cosa av. naprej, zaparvo rıecper primissima cosa av. zanarprejper quale motivo av. zakogaper quando cong. za karper quanto av. cetud, cetudiper qua av. tle todeper quello che p. za karper questo cong. zatuo(a)per riconoscenza av. za lonper scherzo av. 1 za gust; 2 zaskercper se p. zase, zasebeper sempre av. do vekomaj, naveke, na vekomaj, vekomaj; 2 zanımar (ted.)per sopra av. 1 po varhu; 2 carıesper tempo av. za cajtan, ob cajtuper terra av. 1 na tla, na tleh, utla, tu tla, tu tleh ce po tleh; 2 posuhın (al secco)per terra av. natla (lupnıt na tla =cadere a terra); (essere a terra = bıtna tla)per te p. zate, zatebeper traverso av. na uprıekamaper tre av. po trıper tre soldi cong. za tri sude

Page 305: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

304 Nino Spehonja, Associazione Lintver

per ultimo av. na zadnjoper un certo luogo av. pokodeper una volta av. hkratuper via (per quella strada) av. medpotjoper via che (di) cong. za uoj tegaki, zakı, zauoj ki, za rad tega,zaradi, zauojo, zarad (zarad tega ki= per via di quello che)per volere di Dio int. zauojoBozo, zauojo Bozjopera f. hruskapera da sidro f. tebka, tepka,tebukapera f. 1 kora; 2 napuljona; 3kongres; 4 tebuka; 5 butıer (tipo dipere)perbacco int. sakrabuoltperbene a. prıdan (prıdna)percepire (con la mente) v.zastopıt (zastopen)percepire (udire) v. cut (cujen)percepire (riscuotere) v. 1 tıerjat(po- ve- u- s-); 2 potegnıt -int,potıegat; 3 potegovat -uvat -avat(potegujen, poteguvu, poteguvi /poteguvajta)perche (correlativo) cong. za uojtega ki, zakı, zauoj ki, za rad(i) tegakıer..., zaradi, zauojo, zauoj, zarad(perche e per cosa = za ki an zakuore)perche? cong. 1 zakı, za ka (za kassu o za ka si su? = perche seiandato?); 2 zuok (sono andatoperche... = san su zuok...)percio av. po tısti potpercio cong. zatuo, zauoj tegapercorrere v. prehodıt (percorrerecon l’occhio = pregledat)percorrenza, percorso f. potpercossa m. 1 udar; 2 bulapercosso p.p. 1 mlatjen (na- o- po-pre- ve- z-); 2 guljen (na- o- po-

pre- ve- z-); 3 kesan (na- o- po- pre-ve- s-); 4 hrestan (na- o- po- pre-ve- z-)percuotere v. 1 mlatıt (na- o- po-pre- ve- z-), (zmlaten, zmlatu, zmlat/ mlatıta); 2 zlupıt (zlupen, zlupu,zlup / zlupıta); 3 tepst ((tepen,tepu); 4 tuc (s-), (stucen, stuku,stuc / stucıta); 5 kesat (na- o- po-pre- ve-); 5 gulıtpercuotere l’acqua v. klafotatperdere v. 1 zubıt (po- pre- ve-);(perf.); 2 zgubıt (po- pre- ve-);(perf.); 3 zgubjat, zgubljat (po- pre-ve-); (imperf.), (zgubjan, zgubıu,zgub / zgubıta); 4 zgubljuvat -avat-ovat (zgubljujen, zgubljuvu,zgubljuvi / zgubljuvajta); (lasciarperdere = pustıt zmıeran); (imperf.)perdere il sapore v. zmamıt(friul.)perdere, lasciar perdere v.zamasıtperdere acqua v. 1 tec (unapentola, il tetto); 2 scurıet (un tubo)perdere l’abitudine v. se odvaditperdere la corriera v. zamudıtkorıeroperdere l’equilibrio v. se prenest(se prenesen, se prenesu, prenesıse/ prenesıtase)perdere la testa v. se motıt (o-)perdere liquidi v. puscat (da uncontenitore)perdere soldi v. vecvınkat sude(jvecvınku use sude = ha perso tutti isoldi)perdere tempo v. 1 zamujat(imperf.); 2 zamudıtperdersi v. 1 zalıest; 2 se zapejat(se zapejen, se zapeju, zapejajse /zapejajtase)perdigiorno m. pohajacperdigiorno f. povasnıca

Page 306: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 305

perdita f. zgubaperdita di tempo, perditempo f.zamuja, zamuda, pomudaperdizione f. pogubaperdizione eterna n. fardamanje(ted.)perdonare v. 1 odpustıt (par-); 2odpuscat; 3 pardonat; 4 parsenkat(ted.); (non te la perdono = te jo naparsenkan)perdonato p.p. 1 odpustjen,odpuscen; 2 pardonan; 3 parsenkan(ted.)perdono f. 1 pardonanca (friul.); 2pardon (m.); 3 odpuscanje (par-);(indulgenza = odpuscanje grehu)perdutamente av. 1 navarno; 2nemarnoperdurare v. darzat (il freddoperdura = mraz darzı)perduto p.p. gubjen, pogubjen,zgubjen, zgubljenperegrinare v. rajzat (ted.)peregrino a. strambast (friul.)perenne a. neprestan (neprestana)perennemente av. 1 zanımar; 2neprestanoperennita f. neprestanostperfettamente av. 1 popunama; 2docıelegaperfetto a. popunperfezionamento, perfezione f.oglaznostperfezionare v. 1 oglazt; 2 dopuntperfezione f. popunostperfidamente av. 1 hudobno; 2saruovoperfidia f. 1 hudoba, hudobıja; 2hudobnost; 3 gardoba; 4 garduost; 5karvıca, krivıca; 6 saruovost; 7strupenost (velenosita)perfido a. hudoban (hudobna)perfino av. parfın (friul.)perforare v. 1 predrıe(a)t; 2

prebost, prebodıt (preboden,prebodu, prebod / prebodıta); 3vartat (po- pre- z-); 4 prebıt(prebıjen, prebıu, prebı / prebıta);5stokat; 6 stokint -nit (po- pre- u-za-)perforato p.p. 1 prevartan; 2prebıt; 3 prestoknjen; 4 prepıknjen(beccando)perforazione n. prevartanjepergola, pergolato f. pjargula(friul.)pericolosamente av. obarno,nevarno, obarnostopericolosita n. ne(a)varnost,obarnostpericolo f. 1 obarnost 2 nevarnost(essere in pericolo di cadere = bıt atato za past)pericoloso a. ne(a)varan(navarna), obare(a)n (obarna); 2spametan (-tna)periodicamente av. ucasnoperiodo m. cajt (ted.)perire v. nardıt konacperito m. perıtperizia f. 1 zkustnost; 2parpraunost; 3 parloznost; 4mozno(uo)st; 5 znanje n.perla f. 1 karauda; 2 gra(o)nataperlomeno av. 1 narmanj; 2almank, almankul (friul.)perlopiu av. narvıcperlustrare v. ogledatperlustrazione n. ogledanjepermaloso a. zamıeren (zamıerna)permanente a. stanovıtan (-tna)permanente (acconciatura) f.permanentpermanenza f. stanovıtnostpermanere v. ostat (ostanen, ostu,ostan o ostı / ostanıta)permeare v. predrıet (prederen,predru, preder / prederıta)

Page 307: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

306 Nino Spehonja, Associazione Lintver

permesso, permissione n. 1dopusca(e)nje; 2 dovolıenje (averepermesso = smıet)permesso p.p. dopuscenpermettere v. 1 pustıt, parpustıt;2 puscat (crede che tutto gli siapermesso = ce rec de more use)permuta, permutazione f.zamenja, zamenjavapermutare v. 1 zamenıt; 2zamenjuvat, -avat, -ovatpernice m. 1 kators, 2 jerebperniciosita f. 1 skoda, skodva,skodba; 2 skodlıvostpernicioso a. skodlıu (skodlıva)pernottamento f. 1 obnuoc(obnocı); 2 prenocısce (n.)pernottare v. 1 prenocıt; 2 bıtobnuoc, bıt za obnuocpero f. hruskapero cong. 1 rauno; 2 pa ; 3zatuo(a)perorare v. zaguarjatperorazione n. zaguarıanjeperpendicolare a. upıcen(upıcena)perpendicolarmente av. upıcenoperpetua f. ga(o)spuodova dıklaperpetuamente av. 1 vencno; 2zanımarperpetuita f. vencnostperpetuo a. vencniperplessamente av. navıednoperplessita f. navıednostperplesso a. navıe(a)dan (essereperplessi = na vıedet kan)perquisire v. pregledatperquisizione n. pregledanjepersecuzione n. preganjanjeperseguitare v. preganjat(preganjan, preganju, pregaanj /preganjta)perseguitato p.p. preganjanperseverante a. stanovıtan

perseveranza f. stanovıtnostperseverare v. tardıe(a)t (po-)persino av. parfın (friul.)persistente, perseverante a.stanovıtanpersistenza f. stanovıtnostpersistere v. tardıe(a)tperso p.p. 1 gubjen (po- ve- z-),zubjen ; 2 zamudjen, zamujen(zamujen cajt = tempo perso)perso con la mente a. zatamotjenpersona f. 1 clovek; 2 persona,parsona (it. o friul.)persona collerica m. karfutacpersona disonesta m. rufjanpersona sporca m. parız (infaccia); (parıza)personale a. poseben (posebna)personalita f. posebnostpersonalmente av. posebepersonale a. poseba(e)n (posebna)persone m. plur. (l)judje (moltepersone = puno judı)perspicace a. kustan (-tna)perspicacia m. kust (ted.)perspicuo a. jase(a)n jasnapersuadere v. preprıcatpersuasione n. preprıcanjepersuaso a. preprıcan (preprıcana)pertanto cong. zatuo, zauoj tegapertica f. lataperticare v. klatıt (o-)pertinace a. stanovıtan (-tna)pertinacia f. stanovıtnostpertinente a. 1 parlozan; 2parprauan; 3 parpadan (parpadana)pertinenza f. 1 parpraunost; 2parloznost; 3 parpadanje (n.)pertosse m. kasi paganskpertugio f. 1 jama; 2 fof (fr.); (latrota e andata nel pertugio =postrova j sla ceu fof)perturbare v. motıt (po-, z-)perturbato p.p. zmotjen

Page 308: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 307

(zmotjena)perturbazione n. 1 motıenje; 2slavuost, slavost (f.)pervadere v. napuntpervenire v. 1 prıt, prıdit (prıden,parsu,pridt / pridıta); 2 ucakat (kasmo ucakal = dove siamo pervenuti= cosa abbiamo raggiunto); 3 rivat(friul.)perversita, perversione f. 1slabuost; 2 hudobnostperverso a. hudoban (hudobna)pervertimento n. zapejanjepervertire v. zapejatpervertito p.p. zapejenpervicace a. zarobjenpesantemente av. teskuopesa f. peza (bilancia)pesante a. 1 tezak (tezka); 2 tesan(tesna, tesnuo))pesantezza f. tezkota, tezkobatezkoca, tezkuostpesare (rincrescere) v. 1 se tragat(impersonale), (se traga, sejtragalo); (me se traga = non hovoglia, mi pesa); (ted.); 2 tezıtpesare v. 1 pezat (do- po- ve- s-);2 sacatpesata, pesatura n. sacanjepesato p.p. pezan (do- o- po- par-pre- ve- s-)pesca f. brıe(a)ska, brıeskva(frutto)pescare v. 1 peskat (u-); 2 rıbelovıtpescato p.p. peskan (u-)pescatore m. rıbarpesce f. rıbapesce m. squaj (tipo di)pesciolino f. mrıencapesco f. brıe(a)ska, brıeskvapeso m. pez (peza o pezu)pessimamente av. zlo slavo(slabo)

pessimo a. zlo hudoban (hudobna)pestamento, pestatura n. 1pestanje; 2 muskanje () soprattuttodell’uvapestaggio n. obutanjepestare (picchiare) v. 1 nabutat(o- po-); 2 ohrestat; 3 tapatpestare v. 1 pestat (par- po- pre-u- s- za-); 2 muskat (par- po- ve-z-), (muskat grozdje = pigiarel’uva); 3 drobıt (arz-, po-, z-);(sminuzzando); 4 zmastıtpestare (figgere) v. 1 zastokint-nit, (zastoknen, zastoknu, zastokin/ zastokinta 2 zastokat (colmestolo); (zastokat pulento = figgerela polenta prima di scaricarla sullamensola)); 3 tampat (pestare con ipiedi)pestato, pesto p.p. 1 muskan(par- po- ve- z-); 2 pestan (par- po-pre- u- s- za-); 3 zmascen (ridottoin poltiglia)pestato (picchiato) p.p. 1 nabutan(o-); 2 ohrestanpeste f. 1 kuga; 2 smrad (smradu osmrada); (puzza)pestello m. 1 tukac (tukca); 2stakaunjikpestello di ferro m. stangolın (perbattere le noci nel mortaio di pietra)pestilenza f. kugapestilenziale a. kugastpesto a. spestan (buio pesto =tarda tama)pestone n. tampanjepetizione f. prosnjapeto m. 1 pazdac; 2 pukpetraia f. grobja (toponimo)petrificare v. okamenıe(a)tpetroliera f. petrolıerapetrolio m. petroljo, petrolpetroso a. kame(a)nıtastpettegola f. 1 basadarca; 2

Page 309: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

308 Nino Spehonja, Associazione Lintver

kuantarca; 3 sleuta; 4 klepetaukapettegolata v. sleutarıjapettegolio n. 1 basadanje; 2klepetanjepettegolezzo f. 1 basada; 2kuanta; 3 sleutarıja; 4 sepetanje; 5znablarıja (ted.)pettegolare v. 1 basadat; 2kuantatpettegolo a. sleutastpettegolo m. 1 sleutar, sleut; 2kuantar; 3 basadarpettinare v. 1 cesat (na- o- po- u-ve- s- za-); 2 pocuskatpettinarsi v. se cesat (po)pettinata, pettinatura n. cesanjepettinato p.p. cesan (na- o- po- u-ve- s- za-)pettine m. glonjık, glunjık (anchedi alveare)pettirosso f. tasca, tacica ( = amediamente lunga; non confonderecon bicchiere = tacica); (ilpettirosso canta = tacica cvıle)petto m. 1 pet (sul petto = napetu); (ho in petto di fare = sanparporocıu narest); 2 njıedra(plurale); 3 parsa (solo plurale)petulante a. preuzetanpetulantemente av. preuzetnopetulanza f. preuzetnostpezza m. 1 blek (friul.); 2 zunjapezzente m. petjarpezzetti di mela m. 1 koscıci; 2suaji (seccati)pezzetto m. 1 bop(b) (boba); 2koscıc; 3 koscicpezzo m. kos (kosa); (a pezzi = nakose)pezzo di legno f. 1 kalanca; 2scına; 3 dreskapezzo di terra f. grepapezzo di terreno f. blekpezzuola f. 1 cunja; 2 pecot (friul.)

piacere n. veseje (gioia)piacere v. 1 plazat (friul.); 2veselıt; 3 dopadat, dopast(dopaden); 4 smekat; 5 bıt gust; 6bıt usec (usec e indeclinabile); (mifa piacere, mi piace = mej usec)(piaccia a Dio = Buog dı)piacere (favore) f. dobruo(a)ta(avere piacere = raduit); (conpiacere = zvestuo); (per piacere =za dobruoto)piacevole a. 1 fajan, fajn (ted.); 2dopadan; 3 smekan; 4 parjetan(-tna)piacevole av. usec (mej usec = mipiace)piacevolezza f. fajnostpiacevolmente av. 1 fajno (ted.);2 parjetno 3 zvestuopiaga f. 1 rana; 2 nadloga,nadluoga; 3 maganja o maganje(n.), (friul.)piagare v. rant, ranitpiagato p.p. ranjenpiaggiatore m. 1 lizavac, 2 rufjanpiagnisteo n. jokanjepiagnucolare v cmıkat (po- ve-)piagnucolone m. njaulovac(njalovca)pialla f. guoblapialla m. guoblic, uoblic (piccola)piallare v. uoblat, guoblat (o- od-par- po pre- ve- z- za-)piallato p.p. guoblan (o- od- par-po pre- ve- z- za-)piallatura n. guoblanjepiamente av. poboznopianeggiante a. rauan (rauna)pianeggiante av. naflıskpianella f. planela, planeta (tegolapiatta)pianella (scarpetta) m. zekpianerottolo f. lındapiangendo v. joce

Page 310: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 309

piangere v. 1 jokat (ob- po- ve-za-); (jocen, joku, joc / jokajta);(mi veniva da piangere = me jsluo(a) na jok); (mi vien dapiangere = me se ce jokat); 2 rezat(smoderatamente); (rezın, rezu, rez/ rezajta)piangere locuz. se vrec tu jok(scoppiare a piangere); (me gre najok = mi vien da piangere)pianificare v. splanat (friul.)piano (adagio) av. 1 pocas, pocase;2 kasnuo (lentamente)piano (diritto) a. rauan, rouan(rauna); (strada piana = pot rauna)piano (pianoro) m. 1 lazna; 2 planpiano (sottovoce) av. tıho, natıho,potıho (parla piano = guor tıho)pianoro f. 1 lazna; 2 plan 3planotapianoterra av. partlehpianta f. 1 zelenına, zelenjava; 2flanta (di sana pianta = znuova,znuovic)pianta del piede f. 1 plat; 2stopau (m.), (stopala); 3 stopalo,stopalo (n.) 4 podpeta (f.); 5podnoga (f.)pianta di fagiolo f. grahovnapianta del granoturco n. sıercepianta di zucca f. mu(o)lovınapiantaggine m. tarpotacpiantagione n. posadıenje,posadıtu (f.)piantala! espr. genjo!piantare v. 1 sadıt, sajat (do- na-po- par- u- ve- za-); (piantare uno= zapustit); 2 pıct (do- na- po- par-u- ve- za-), (pıcnen, pıcnu, pıc /pıcta); 3 posajat (seminare)piantare (conficcare) v. parpıct(na- za-) ; (parpıcnen, parpıcnu,parpıc / parpıcta)piantare (montare) v. nastavt ;

(nastaven, nastavu, nastav /nastavta)piantare il manico v. nasadıt(piantare il manico alla pala =nasadıt lopato)piantare un chiodo v. parbıtpiantato p.p. 1 sajen (do- na- po-par- u- ve- za-); 2 pıcnjen (do- na-po- par- u- ve- za-)pianterreno m. partlehpiantine di cavolo f. flance (o diverza da trapianto), (plurale), (ted.)pianto n. 1 jokanje; 2 jok (m.),(me gre na jok = mi vien dapiangere); (iniziare a piangere =narest blek), (ted.)piantonare (sorvegliare) v. vahtat(ted.)piantonare (trapiantare) v. 1presadıt; 2 presajatpiantone (guardia) m. plur. vahtpiantone m. rasc (di albero)pianura f. 1 raunıca (toponimo); 2raunınapianura brulla f. laznapianura paludosa f. mlaka(toponimo)piastra f. lastra (del fornello);(metti ad arrostire la polenta sullapiastra = los pulento pec gor nalastro)piastrella f. 1 pjastrela; 2 planela(friul.)piattaforma da ballo m. brejar(brejarja)piattaia f. gratla, gratulapiatto a. 1 fletast; 2 rauan (rauna)piatto av. naflıskpiatto f. fondına (fondina)piatto m. 1 tont; 2 plat (friul.)piazza m. 1 plac; 2 gorıca (delpaese)piazzale m. placal (friul.)piccante a. granak (granka)

Page 311: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

310 Nino Spehonja, Associazione Lintver

picchetto m. piket (friul.)picchiare v. 1 tuc (do- o- po- par-pre- s-), (tucen, tuku, tuc / tucıta);2 kecat, kecint -nit (do- o- po- par-pre- s-), (kecnen, kecnu, kecin /kecinta) 3 mlatıt (na- o- po- ve-),(mlaten); 4 kesat (na- o- po- ve-); 5gejzlat; 6 zlupıt (zlupen, zlupu, zlup/ zlupıta); 7 hrestat (picchiareforte), (o- po- s-); 8 sıbat, 9 nagerıt(nagerın, nageru), (san mu ihnageru = gliele ho dato); 10ohrustat; 11 potarkat (bussare)picchiare (sulla schiena) v.harbutatpicchiata m. kolp (friul.)picchiato p.p. 1 tucen (do- o- po-par- pre- s-); 2 kecan (do- o- po-par- pre- s-); 3 mlatjen (do- o- po-par- pre- s-); 4 zlupjen; 5 hrestanpicchiettare v. 1 potukat; 2potuknit, -int; 3 potucpicchiettio n. potukanjepicchio f. zuna (il picchiotambureggia = zuna tambura)picchio muratore m. puzacpiccineria f. malenkostpiccino a. 1 mal, majhan(majhana); 2 mınenpicciolo m. rep, repıcpiccione m. golobpiccione f. golobıcapicco m. spıkpiccola tromba d’aria m.zavihavac (zavihavca)piccole labbra f. sobce (ted.)piccoletto a. mınenpiccolezza f. 1 malenkost(malenkost(i)); 2 dromnuo(a)st(sottigliezza); 3 majhana rıec(majhane recı = piccolezze)piccolino m. 1 malac; 2 piculın(friul.); (anche soprannome)piccolo a. 1 mal (mala); 2 mıkan,

mıcke(a)n, mıckan (mıkana);(mıkan ku mıs = piccolo come untopo); 3 majhan (majhana; menofrequente: majhna); (da piccolo =od majhanega); 4 nıcast (comp. =majs)piccolo m. otrokpiccolo abete f. smrıecicapiccolo pezzo m. blek (di terreno)piccolo re m. krajac (anchescricciolo)picconare v. pikonatpiccone m. malandrın, malendrınpicozza f. 1 pikoza (friul.); 2pistok, alpenstok (ted.)pidocchio f. us (usı)pidocchiosa f. usıukapidocchioso m. usıvacpiede f. noga (a piedi = parnogah);(da capo a piedi = od zacetka dokonca); (battere i piedi = tampat);(in piedi = po koncu); (porre piede= stopnit, -ınt)piedone f. slampa (los dol tısteslampe = metti giu quei piedoni)piega f. 1 bauda (prender unabuona piega = zacet dobro); 2 pleta(del vestito), (friul.)piegamento n. 1 kreujanje; 2zvijanjepiegare v. 1 kreujat (ars- na- o-po- par- pre- s- ve-), kreujen okreujan, kreuju, kreujı / kreujajta);2 leknıt -int (u-), (leknen, leknu,lekni / leknıta); 3 klanjat (ars- po-s-); 4 pregnıt -int (u- s-); 5 vihnıt-int (arz- po- z- za), (vıhnen, vıhnu,vıhni / vihnıta); 6 parklonıt(parklonen, parklonu); 7 parklanjat;8 ulekuvat -avat -ovat (ulekujen,ulekuvu); 9 uspreguvat -avat -ovat(piegare la fronte = se podat)piegare (assestare) v. zbrat (zbratarjuhe = piegare le lenzuola)

Page 312: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 311

piegare (curvare) v. 1 spregnıt; 2uleknıt; 3 skjuc, skjucitpiegare la fronte v. se udatpiegare le mani v. skenıt rokepiegare qualcuno (vincerlo) v.omagatpiegarsi v. se udatpiegato p.p. 1 kreujan (ars- na- o-po- par- pre- s- ve-); 2 leknjen (u-);3 klanjen (na- o- po- par- pre- z- ve-za); 4 vıhnen ( o- po- par- pre- z-ve- za-); 5 pregnjen (u- s-); 6skjucenpiegato (assestato) p.p. zbranpiegatura n. 1 kreujanje; 2 pleta(piega)pieghettare v. 1 pletat (na-, o-,s-); 2 plete nabrat o nabıeratpieghettato p.p. pletanpieghettatura n. pletanje, pletanjepiena f. 1 potuap; 2 pauadnja,pouodnja (dei fiumi); (Nedıza ımapauodnjo = il Natisone e in piena)pienamente av. 1 popunama; 2docıelamapienezza f. punostpieno a. pun (puna); (in pienogiorno = na bıelin dne); (unabottiglia piena fino all’orlo =staklenca puna do garle(a)); (apiena voce = na glas); (in pienoinverno = na sred zıme); (pieno didebiti = pun duge)pieno (completo, intero) a. cıeu(cıela); (in pieno = u o na cıelama)pieno f. punostpieno (riempito) p.p. 1 pun; 2natucenpieno di buchi a. jamastpieta f. 1 smılnost (u-); (aver pietadi qualcuno = se usmılt cez + acc.);(fa pieta a tutti = se usmıleusıe(a)n); 2 usmiljenje (n.); (averepieta = se usmılt); 3 poboznost

(pieta religiosa)pieta (devozione) f. poboznost(poboznost(i))pietosamente av. usmıljenopietoso a. 1 grozlıu (grozlıva); 2mılostan (-tna); 3 mılu (mılna)pietra m. kaman (una cava dipietra = kamanova gava); (restaredi pietra = kamanu ostat)pietra f. skarla (roccia)pietra m. grıntovac (tipo di);(grıntovca)pietra m. sudanac (tipo di);(sudanca)pietra m. zelenac (tipo di)pietra calcarea m. japnenikpietra per affilare m. 1 gladez; 2brus (a forma di ruota)pietraia m. kras (anche toponimo)pietre m. plur. kamanji, kamanipietrisco f. glerja (friul.)pietroso a. 1 kamanıtast, kamnast;2 glerjast, glerju (-ova)pietruzza m. kamcicpievano m. plevan (friul.)pieve, pievania f. 1 nadzupnıja; 2plevanıja (friul.)pifferaio m. piskavacpifferare v. piskatpiffero f. piskalcapigiamento n. 1 stiskanje; 2muskanjepigiare v. 1 muskat; 2 tıskat (do-na- o- po- par- s- ve- za-); 3 pestatpigiata, pigiatura n. muskanjepigiato p.p. 1 tıskan (do- na- o-po- par- s- ve- za-); 2 muskan (o-po- par- z- ve-)pigiatura n. tiskanjepigione m. fıt (friul.)pigliare v. 1 jemat (jeman ojemjen, jemu, jem / jemajta) (po-u-); 2 parjet (prımen, parjeu oprejeu, prım(i) / primıta); 3

Page 313: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

312 Nino Spehonja, Associazione Lintver

potegint (potegnen, potegnu, potegin/ poteginta); 4 uzet, uzemat(uzamen, uzeu, uzam / uzamıta);(la u sempre semimuta); 5 sparjet(sprımen, sparjeu o sprejeu); 6 lovıt(po- u-), (lovın, lovıu, lovı / lovıta);7 ujet, ujmıt (ujımen), (catturare)pigliare fuoco v. se parzgat separzgenpigliare per burla v. mıet zanorcapigliarsela v. se zauzet (sezauzamen)pigliato p.p. 1 parjet; 2 uzet; 3ulovjen; 4 zabranpiglio m. pogledpigna f. 1 cuska; 2 pınja (friul.)pignatta m. lonac (lonca)pignattino m. loncıcpigolamento n. pıukanje, cıukanjepigolare v. 1 scarkat; 2 pıukat ; 3cıukat; 4 cvıkat (tutti anche con:od- po- ve- za-)pigolato p.p. odpıukan, prepıukanpigolio n. 1 scaarkanje; 2 cıukanje;3 pıukanje; 4 cvıkanjepigramente av. 1 kasno,kasnuo(a); 2 stufno; 3 lenuo, lıenopigrizia f. 1 kasnuost; 2 lenobapigro a. 1 lıe(a)n; 2 kasan (kasna)pila, pilastro m. stabar (stabra);(pila dell’acqua santa =kropıaunjak)pillola f. pılola (it.)pilone m. stabar (stabra)pilota m. pilot (it.)pilotare v. pilotat (it.)pingue a. debeu (debela)pinguedine f. debeluostpinnacolo m. varhpino f. 1 smrıeka; 2 bor, buorpinocchio m. pinokjopino silvestre m. bor (bora)pinolo m. pinjuo(a)l (pinjuala)

pinza n. plur. klıescepinzette f. klıescicepio a. 1 pobozan (pobozna) 2usmıljen (usmıljena o usmılna)pioggerella m. dazıcpioggia m. daz (daza); (pioggiaimprovvisa e violenta = sıla); (conla pioggia e con la neve = po dazuan po snıegu); (cade una pioggia fine= kropı); (pioggia a dirotto = lija osıla o plota); (son venuto sotto unagrande pioggia = san parsu po sıl)pioggia (ghiacciata) m. cvınacpiolo m. klınpiombare (cadere) v. flesknıt(flesknıt na tla = piombare a terra)piombare (giungere) v. vetampatpiombare (saldare col piombo) v. 1cınt, cınit (do- par- o- po- u- ve- s-za-), (cınen, cınu, cın / cınita); 2cvınat (cvınen)piombato (caduto) p.p. flesknjenpiombato p.p. cınen (do- par- o-po- u- ve- s- za-)piombino m. plomb (friul.); (apiombo = na plomb)piombo m. cın, cınac, svın, svınacpioppaia, pioppeto n. topoluove(toponimo)pioppo m. tapu (tapola)pioppo tremulo f. trepetlıkapiovano a. dazeuan (dazeuna)piovasco f. sılapiovere v. 1 dazuvat -ovat (dazuje,je (al) bo dazuvalo); (impersonale);2 itı daz (gre dz); 3 se lıt(impersonali); , (se lıa, sej lılo)piove v. gre daz ( j su daz =pioveva)pioviggina v. 1 dazuje, dazuva; 2ramosı (imp.)piovigginare v. 1 ramosıt (ramosı,ramosılo), (po-); 2 kropıt (po-),(kropı, kropılo); 3 prasıt (po-),

Page 314: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 313

(prası, prasılo, prası / prasıta);(prası = pioviggina); 4 dazuvat; 5parletat (das ol snıeg parlıetajo)piovigginare (cade la rugiada) v.rosıtpiovigginoso av. uprasjenopiovoso a. dazeuan, dazeun(dazeuna)piovoso av. dazeunopipare v. 1 pipat; 2 fajfat (ted.)pipa f. 1 pıpa; 2 fajfa (ted.); (itıfajfe spikat = morire (andare adappuntire le pipe = morire)pipı n. scanjke (ho bisogno di farela pipı = me se ce scat)pipistrello m. 1 natopıe(a)r(natopıerja); 2 pumısputic (mezzotopo mezzo uccello); 3 spıcamispiscia n. scanjepisciare v. scat (o- po- par- u- ve-za-), (scıen o scıan, oscau, scıı /scıta), 2 curatpisciarsi v. se uscat (addosso)pisciato p.p. scan (o- po- par- u-ve- za-)pisciona f. uscanıcapiscione m. uscanac, uscanıvacpisello m. ceseron, cezer (cezerja),(friul.)pisolino (fare un) v. pocumıetpispola f. cıukapisside m. kelihpista da ballo m. brejar (friul.)pistola f. pistolapitoccare v. prosıt, uprosıtpitocco a. uoharan (uoharna)pittore m. 1 pitor (pitorja); 2malar (ted.)pittrice f. malarıca (ted.)pittura n. farbanje (ted.)pitturare v. 1 farbat (ted.); 2malat (ted.) 3 piturat;pitturato p.p. 1 opituran; 2ofarban ted.

piu (comp. di molto) av. 1 vıc +gen. (riferito a quantita: piu legna= vic darve); (in frasi negative: nonlo ha piu visto = ga nıa vic vıdeu);(il piu = narvıc); (tutt’al piu =narvıc); (per lo piu = skor nımar);(quattro piu due sei = stıer an dvasest); (tanto piu che = na varhu(tega)) (quanto piu gridi, tantomeno ti capisco = vıc ki ueces, manjte zastopen); 2 buj, se buj (riferitoalla qualita: piu buono = bujbruman); (mai piu = majvic); (inpiu, di piu, per di piu = povarhu)piu (sostantivato) m. 1 narvıc; 2vencpart (il piu e fatto = vencpart jnareto)piu agevolmente av. lazepiu alla volta av. povıcpiu basso a. nısk (comparativo dinızak)piu basso av. nızpiu bello (meglio) av. lıe(a)us(comparativo di lepuo)piu bello a. lıe(a)us (comparativodi lıep)piu brutto a. grıs, gars(comparativo di gard)piu brutto av. grıs, gars(comparativo di garduo)piu che cong. comp. buj ku (kimoren, buj ku te pravt de te necen= cosa posso fare, piu di dirti chenon ti voglio)piu che (av.) 1 vıc ku; 2 buj kupiu corto a. o av. krajs(comparativo di kratak o kratko)piu di quanto av. vıc ku karpiu di tanto av. 1 buj ku buj; 2vıc ku vıc (me nıe vıc ku vıc usec =non mi piace piu di tanto)piu di cong. vıc kupiu facile a. lahnejs (comparativodi lahan)

Page 315: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

314 Nino Spehonja, Associazione Lintver

piu facile av. lahnejs (comparativodi lahnuo)piu facilmente av. lazepiu grande a. 1 guors; 2 vejs(comparativo di velik)piu grande av. 1 guors; 2 vejs(comparativo di velıko)piu in basso av. nızjepiu in giu av. buj dolpiu in la av. buj cepiu in qua av. buj sanpiu in su av. buj gorpiu lontano a. dejs (comparativodi delec)piu lontano av. dejs (comparativodi delec)piu lungo a. dujs (comparativo didug)piu lungo av. dujs (comparativo didugo)piu nel mezzo prep. buj tu sretupiu no che sı locuz. buj ne ku japiu piccolo a. mlajs (comparativodi mıkan)piu piccolo av. mlajs (comparativodi mıkano)piu presto possibile av. kar precapiu raramente av. manjkratpiu sı che no locuz. buj ja ku nepiu vecchio a. stars (comparativodi star)piu vecchio av. stars (comparativodi staro)piu vicino prep. blız, blızjepiu volentieri av. rajs (a lunga)piu volte av. vic krat, vickratpiuma f. pluma (friul.)piumino m. plumın, piumin (friul.)piuttosto av. 1 rajs (piuttostomorire = rajs ukrepat); 2 zadost(oggi sto piuttosto bene = donasstojın zadost dobro)piuttosto che... di... av. rajs ku...piuttosto no che si av. prıet ne

ku japiuttosto poco av. zadost malopiuttosto si che no locuz. prıet jaku nepiva f. gudla (andarsene con le pivenel sacco = itı z Buogan)pivello f. otrocarıjapiviale m. plascpizza f. pıca (it.)pizzeria f. picerıja (it.)pizzicagnolo m. butegar (friul.)pizzicamento n. scipanjepizzicare v. 1 scipat (o- par- po-ve- za-); 2 scipnıt -int (o- par- po-ve- za-), (scıpnen, scıpnu, scipnı /scipnıta); 3 scipuvat -avat -ovat,(do- o- par- po- ve- za-), (scipujen oscipuvan, scipuvu, scipuvi /scipuvajta); 4 sarbıet (intrans.prudere; mi pizzica la mano = mesarbı roka)pizzicato p.p. 1 scıpnjen; 2 scıpan(o-, po-, u-)pizzicottare v. oscipavat(oscipujen o oscipavan, oscipavu,oscipavi / oscipavta)pizzico n. zarno (no zarno solı =un pizzico (presa) di sale); (pizzicodi tabacco = preza); (prendi unpizzico di sinsilio, ho la cantaride =uzam no prezo, ıman spanjskomuho)pizzico, pizzicotto m. 1 scıp (u-);2 scipanjepizzo f. 1 puntına (trina), (friul.);2 spık (di monte)pizzo (barba) m. pıcoplacabilita, placamento f.tolazbaplacabilmente av. tolaznoplacare v. to(a)lazt (par- po- u- ve-za-), (tolazen, tolazu, tolas /tolasta)placato p.p. to(a)lazen (par- po- u-

Page 316: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 315

ve- za-)placca f. ploscaplacidamente av. mıerno, mernuoplacidezza f. mernuost, mıernostplacido a. meran (merna)plaga m. konc (konca)platano m. 1 jauar; 2 platanplastica f. plastikaplastificato a. plastiku (-ova)plaudire v. hvalıt (hvalen)plausibile a. hvaleurıedan (-dna)plausibilmente av. hvalnoplauso m. 1 hvala; 2 znamıen; 3hvaleznost; 4 s-poznanje (par-)plenariamente av. popunamaplenario a. pun, popunplenilunio f. luna na puninpleurite f. pleurıte (it.)poche volte av. 1 malokada; 2malokratpochettino m. 1 bop (bopa); 2bobıc (an bobıc = un pochettino)pochetto n. 1 malce (-ga); (nomalce = un pochetto); 2 finfın(friul.)pochezza f. 1 malenkost; 2 marc,nomarc (m.)pochezza (bassezza) f. nıznostpochezza (piccolezza) f. zarnapochi p. sing. malokajsan, malokak(malo rimane invariato, kajsan okak si declinano: malokakega omalokajsnega)pochino f. 1 malenkost (un pochino= an finfın (friul.); 2 malce)po’, poco av. 1 malo (+partitivo);2 nedost (+partitivo); 3 marc,nomarco (+partitivo); (a ogni poco= pogostu); (poco fa = na kratcin);(cosa da poco = malenkost); (a pocoa poco = grede); (poco su poco giu =okuole); (senti un po = cuj); (pocodi buono = malo urıedan)poco n. 1 male(o), mal (malega),

nomale, nomalo (nomalega); (hopoco da dire = man malo za rec) (+genitivo: j malo kruha = c’e pocopane); (sa di poco = dıa po nıcu); 2marc (un poco = no marc)poco a poco (a poco a poco) av.pomalo, ponomalo, pocasepo’ (un bel po’) m. an lıep cajt(nega lıepega cajta)poco dopo av. malo potlepoco di buono a. malourıedan(-dna)poco fa av. malo odtuodpoco meno av. malo manjpoco o nulla av. malo ol nıcpodere f. 1 kumetıa, kumetıja; 2brajda (vicino alle case, friul.)poderoso a. mocan (-na)Podvarschis m. Podvarscpoesia f. 1 pıesan, pıesma; 2poezıjapoeta m. pesnık, pıesnikpoetare, poetizzare v. pesmarıtpoggiapiedi m. skanjut (friul.)poggiare v. oprıe(a)t (opren, opru,oprı / oprıta)poggiato p.p. opartpoggio n. bardo (toponimo)poggiolo f. 1 lında; 2 gank; 3pojou, po(a)ju (plur. pojuola);(friul.)poi av. 1 potle, potada; 2 natuo(d’ora in poi = od sa za naprej);(da lı in poi = at(o) odotuod); (di lıin poi = od ato naprej); (mai e poimai = za nıc); (pensare al poi = seglavjat)poiana f. kanjapoiche cong. 1 zak, zakı (poichealtrimenti = zakcene); 2 kıe(a)rpolacco a. polskipolacco m. polakPolava n. Polavapollastrella f. 1 cıba; 2 pulca

Page 317: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

316 Nino Spehonja, Associazione Lintver

polca f. polkapolemica f. polemika (it.)polenta f. pulenta, polentapolenta di mais e patate f.komperjoukapoliporo frondoso f. 1kostanjauka; 2 farlınka (ancheregına (g dolce) o altro secondo idiversi paesi)politica f. polıtikapolitico m. polıtikpolizia f. policıjapoliziotto m. policjotpolla m. 1 ugrıelac; 2 uadena zıla;(f.)pollaio m. ko(a)kosnjakpollame m. polam (friul.)pollastra f. cıbapollastro m. petelınacpollice m. pavac, palac (palaca opalca)pollo f. cıba Plur. cıbe o cıbetapollone f. mlajapolmonare a. plucenpolmone m. polmonpolmoni n. pjuca, pljuca, pluca(solo plurale)polmonite f. polmonıtapolo nord m. polo nordpolo sud m. polo sudpolpa n. 1 mesuo(a); 2 sredıcapolpetta f. polpetapolpettone m. polpetonpolposo a. mesen (mesena)polso m. 1 zıla (arteria); 2 pols(it.)poltiglia (di farina) f. pastetapoltrire v. 1 ubıt cajt; 2 se kumrat(ted.)poltrona f. poltronapoltrone a. 1 lıen; 2 namaran; 3zabjen; 4 lazaronpoltrone m. poleuhpoltroneggiare v. polıegat

poltroneria f. lenobapolvere, polverio m. prah (prahao prahu); (fare polvere = prasıt)polveriera f. polverıera (it.)polverizzare v. sprasıt (u-)polveroso p.p. prasan, oprasen(prasna)pomata f. 1 pomada; 2 mazılopomeridiano a. popudansk(i),popoudansk(i)pomeriggio m. 1 popudan(popudne o popudna); (domanipomeriggio = jutre popudan); 2popudne (n.)pomo m. 1 sad; 2 sadje (n.)pomodoro m. pomidor, pomodor(pomidorja)pompa f. pompapompare v. pompat (na- u- ve- s-za-)pompato p.p. pompan (na- par-pre- u- ve- s- za-)pompeggiare v. 1 se ponasat; 2 sebraurat (friul.)pompiere m. pompıer (pompıerja)pomposamente av. braurnopomposita f. brauraponderare v. 1 parstımat (po-); 2pogruntat (ve-), (ted.); 3 popensat,popinsat (pensare); 4 pomerkat(osservando); 5 sacat (ted.)ponderato p.p. 1 sacan; 2parstıman (po- par-)ponderazione n. 1 sacanje (ted.);2 stımaponderare (intimamente) v. 1pomıslit; 2 imıet u sebeponderare (con furbizia o coningegno) v. kustat (ted.)ponderatezza f. modruostponente m. zahodponte m. muo(a)st (mosta; plurale:mostı o mostuovi)Ponteacco m. Petjah

Page 318: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 317

pontefice m. papezPonte S. Quirino m. Muost (aPonte S. Quirino = Dopar muoste)ponteggio f. impalkadura,armadura (friul.)popolare a. ljuski, ljudskipopolazione m. plur. judje, ljudje(judı, ljudı)popolo n. 1 folk (ted.); 2 ljustvo,ljudstvopoppare v.1 sisat o sısat (po-), (dalseno); 2 cucat; 3 popatpoppa f. sıspoppata n. sisanjeporca f. svınjaporcheria f. 1 svinjarıja; 2porkarıja (s-); 3 gardota; 4 gnjilına(roba marcia)porcile m.; 1 svinjak; 2 prasetnjakporcinello f. trepetlıka (cresce sulpioppo tremulo)porcino (fungo) f. babaporcino (di maiale) a. svınjskiporco m. 1 prase; 2 prasac (piuriferito a persona)porcone m. prasacporcume f. svinjarıjaporgere v. 1 ponud, ponudit; 2 dat(dan); (porgere aiuto = pomagat opomat); (porgere orecchio =poslusat)porre v. 1 dıet (denen (perfettivo;non si presta ai composti), deu, den/ denıta); (porre mano a = zacet(zacnen); 2 luozt (lozen (perfettivo;ha significato futuro anche con icomposti), luozu, loz / lozıta);(poniamo che tu abbia ragione =lozımo rec de mas razon); (porre alriparo = luozt na skrambo); 3 klast(po- za-), (imperfettivo),(kladen,kladu, klad / kladıta); 4 kladat (po-ve- z-); (poniamo (ammettiamo) chetu abbia ragione = parpustımo de

mas razon); 5 kladovat -uvat -avat(kladuvan o kladujen, kladuvu,kladuvi / kladuvta / kladuvajta);(porre piede = stopnit, -int)porro (escrescenza della pelle) f.bradovıcaporro (verdura) m. por (pora)portacote m. gosunjak, osunjakporta n. plur. urata (dietro laporta = za uratjo (sing.) o za urata(plur.)); (una porta di noce =orıehove urata (plur.)); (ilchiavistello della porta = kloster(friul., ted.))portafoglie (in vimini) f. zbrıncjaportafieno (in vimini) f. zbrıncjaportafoglio, portamonete m.takuın (friul.)portaimmondizie f. skovacera(friul.)portalettere m. postın, puestın(friul.)portamonete m. takuın (friul.)portamento n. 1 obnasanje; 2zadarzanjeportantina f. barela (friul.)portapiatti f. gratula (friul.)portare v. 1 nosıt (do- par- pre-ve- z-) (imperf.), (nosen, nosu, nos/ nosıta), (ponosen = portero perun po’); (che il diavolo ti porti =zluodi te nes); (portare a cavalcioni= nosıt na kalombo); 2 parnasat; 3nest (par- pre- ve- z-) (imperf.);(nesen = ho incominciato a portare,nesu, nes / nesıta; ponesen =portero); (portare via = odnest);(portare amore = jubıt); (portare inun altro luogo = prenest (drugan));(portare rispetto = spostuvat,-ovat); (portare danno = skodvat);(portare bene gli anni = se lepuomantinjat); 4 pejat (condurre),(questa strada porta (conduce) alla

Page 319: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

318 Nino Spehonja, Associazione Lintver

chiesa = tala pot peje gu cıerku)portare a compimento v. zvarsıtportare avanti v. poluozt (nosıt)naprej (polozen)portar via (staccare) v. odnest(odnesen, odnesu, odnes / odnesıta)portare vicino v. 1 donasat,parnasat; 2 doparnest (doparnesen,doparnesu, doparnes / doparnesıta)portata n. nosıenje (essere allaportata di... = bıt u stanu); (aportata di mano = pod roko)portatile a. nosen (nosna)portato p.p. 1 parnasan; 2 nosen(do- par- pre- ve- z-)portato a. parlozan (-zna); (perqualche attivita)portentoso a. cudovıtan (-tna)portico (delle chiesette) f. lupaportiera m. sportel (friul.)portiere m. portıer (it.)porto m. port (it.)portone m. purton, puarton(friul.)porzione m. kosporziuncola m. cempın, centın (diterra)posa n. pocivalo (luogo di riposo)posare v. 1 poluo(a)zt (polozen,poluozu) 1 posadit; 2 posajatposatamente av. 1 rahlo; 2pocaso(e)posatezza f. mıernostposato a. 1 modar (modra); 2meran (merna)posdomani av. pojutarnjinposizione (luogo) m. prestor(prestora)posizione (condizione) m. stanposporre v. zaluoztposposto p.p. zalozenpossanza f. muo(a)c (mocı)possedere v. 1 imıet (ıman); 2poseduvat -ovat, -avat

possedimento f. 1 posestva; 2imıetje (n.)possente a. mogocan (mogocna)possessione n. posestvopossesso f. 1 posest; 2premozıenje; (n.) 3 posestvopossibile a. 1 morebıte(a)n (-tna);2 mogocan (mogocna)possibile m. mogoc, moc (non mi epossibile = me nıa moc); (epossibile = lahko, morebıt); (il piutardi possibile = narbuj pozno); (hofatto il possibile = san nardıu karsan mogu)possibile int. 1 ja ben nu (amaraconsiderazione); 2 ja pasıl (lett.: emai possibile = ja pas al je)possibilita f. moznuo(a)stpossibilita materiali n. blaguo(a)possibilmente av. 1 mogoc,mogoce, nogocno; 2 moznoposta f. puo(a)sta (a bella posta =napuosto (friul.))Postacco m. Postakposteriormente prep., av. 1 zada,zad, tazad; 2 potleposticcio a. neprau (neprava)posticipare v. odluozt (odlozen)postecipazione n. odluozenjepostino m. postınposto p.p. lozenposto (luogo) m. 1 mest (al postodi = namest o namestu+gen. o nalıcu prestora); (a posto = uredu); inqualunque posto = tukbod,pousod(e); 2 pre(a)stor (prestora)posto (parte o margine) m. kraj(po tın kraj = dall’altra parte);(fuori posto = uonz mıere); (da unposto all’altro = taz nega kraja ce ute drug)posto (sede) m. sedezposto (per appoggiare il carico) n.pocivalo (per riposare)

Page 320: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 319

postoche av. recımo depostremo a. zadnji, zadinjpotare v. 1 obrıezat (obrıezen); 2obrezovat -uvat- -avat (obrezovatvinjıko = potare la vite); 3 cimat(pre-); 4 rıezat (rıezen)potato p.p. 1 obrıe(a)zan; 2 cimanpre-potatura f. 1 obrıeza; 2obrezovanje (n.)potente a. 1 mocan (mocna); 2mogocan (mogocna)potenza f. 1 muoc (mocı); 2mogocnost; 3 oblast (potere)potere v. 1 mort (moren, mogu omu / mogla, mor / morta); (nonpotere = na mort); (poteva succedere= znalo se je zgodıt); (distinguerebene tra moren = posso e muoren =devo); 2 smıe(a)t (con significato di”essere permesso”), (smıe(a)n,smeu / smıela, smej / smejta);(nelle frasi non negative soprattuttonel senso di ”mi e permesso”: possoentrare in casa = al smıan itı ceuhıso?); (nelle frasi negative = nondovere: non puoi bere troppo = nasmıas pıt masa); (puo essere = znabıt o morebıt); (ho fatto tutto quelloche era in mio potere = san nardıuuse kar j bluo moc u muojn stanu);3 tıet (cen, teu), (volere, potere),(dove posso andare = kan cen itı); 4lahko (avv. + infinito); (posso bere?= lahko popıe(a)n)?potere (comando) f. 1 oblast (bozjaoblast = epilessia); 2 moznuostpotere (forza) f. muocpotesta f. oblastpovera f. buogapoverello, poveretto m.buo(a)zac (-zca)poveretto (orfano) f. saruotapoveretto (solo) m. saromak

poveri noi! int. 1 Buag pomaj; 2buogvar (letteralmente ”Diosalvaguardi”)povero a. buogpovero m. 1 buozac (-zca); (epovero in canna = je na nıcu); 2saruota; 3 saromakpovero diavolo m. buog ciganpovero me av. gorıe(a) mene(gorıa+ dativo: gorıa tebe = poverote; gorıa temu ki = povero colui che)poverta f. 1 buogost, buoznost; 2nadluoga, nadlogapozione f. pjaca, pijacapozza m. 1 pocau (pocala); 2pocalo (n.)pozza (laghetto) f. 1 jezera(toponimo); 2 pocera (toponimo)pozzanghera f. 1 mlaka(toponimo); 2 pocau (pocala),(topon.)pozzo (cisterna) m. sterampozzo (del fiume) m. 1 berın; 2bajarpozzo (inghiottitoio) f. rupa, roupapranzare v. 1 juznat (po-); 2 kosıt(po-), (kosen, kosu)pranzato p.p. 1 pojuznan; 2pokosenpranzo n. 1 kosılo (dopo pranzo =po kosıl o po juzni); 2 juzna (f.)pranzo di nozze f. plur. ojcetaprassi f. uızaprateria f. tratapratica f. 1 navada, navaja (averla pratica = znat); 2 usakdanjost(usakdanjost(i)praticante m. vıernikpraticabile a. hoden (-ena)prati n. sanozeta (plurale)praticare v. 1 dıelat; 2 runat (z-)pratico a. navaden, navajenprato m. 1 sanozet, senozet,sanazet; 2 urat; 3 traunik; 4 lazna

Page 321: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

320 Nino Spehonja, Associazione Lintver

prato pianeggiante f. trataprato verde f. zelenıca (toponimo)pravamente av. hudobnopravita f. hudobıjapravo a. hudoban (-bna)preannunciare v. 1 premuknıt; 2oznanit (-pre)preannunzio, preavviso n. 1znamunje 2 premuknıenjeprecauzione f. 1 prevıdnost; 2varnost (varnost(i))prece f. 1 molıtu (molıtve); 2prosnjaprecedente a. pretecen(pretecena); (giorno precedente =preuceranjin)precedentemente av. prıe(a)t,poprıe(a)tprecedere v. 1 preuzet(preuzamen, preuzeu); 2 pretec; 3preletıet (preletın, preleteu, preletı /preletıta); 4 itı naprejprecettare v. 1 zapovedovat -avat-uvat; 2 zapovıedat (zapovıen,zapovıedu, zazpovej / zapovejta); 3kuazat (kuazen); 4 zatrucat (con laforza)precettato p.p. zapovıedanprecetto m. 1 zapuoved ; 2zapovıedanje (n.); 3 kuazuvanje(n.)precipitare v. 1 zvarnıt; 2 past(paden), (cadere)precipitare (con frastuono) v.zgucat, zagucat (zgucın, zgucu)precipitarsi v. se udrıet (seuderen, se udru, uderıse /uderıtase)precipitato p.p. zgucenprecipitosamente av. prenagloprecipitoso a. nagu, nageu (nagla)precipizio f. hlo(a)bocına(toponimo)precipuamente av. posebno

precipuo a. poseban (-bna)precisamente av. 1 pruzapru; 2precıs; 3 pro, pru; 4 glıh (ted.)precisare v. potancıtprecisione f. natancnuostpreciso a. 1 precıs (friul.); 2 tanak;3 glıh (ted.); 4 namalan (ted.);(namalan an vedart ku njega oca =preciso e identico come suo padre)precludere v. zaprıet (zapren)precoce a. zguodnjipreconizzare v. prerokatprecorrere v. 1 pretec (pretecen);2 pretıekat; 3 prehitıet (prehitın)predecessore m. prednikpredella m. skanjut (friul.)predestinare v. namenıt(namenın)predetto p.p. prerokanprediale f. predjal (friul.)predica f. prıdgapredicare v. prıdgat (po- ve-)predicato p.p. prıdgan (po- pre-ve-)predicatore m. prıdgarpredicazione n. prıdganjeprediletto a. 1 prejuben,preljuben; 2 dragpredilezione f. raduostprediligere v. prejubıtpredire (magicamente) v. strolihatpredire (profetizzare) v. 1prerokat; 2 prerokuvat -avat -ovatpredisporre v. napravtpredisposizione f. 1 parloznost; 2parpravapredizione (magica) n. strolihanjepredizione (profezia) n.prerokovanjepredone m. rupar, roupar(ruparja)preferibilmente av. 1 buojs; 2vebrano; 3 buj lahkopreferire v. 1 predluozt (predlozen,

Page 322: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 321

predluozu, predlos / predlozıta); 2vebrat (perf.), (veberen); 3 vebıerat(imperf.) 3 imıet (tıet) rajspreferito p.p. predlozenprefestivo av. dalapost (zuonıdalapost = le campane suonanoprefestivo)prefiggere v. poluozt (polozen)pregare v. 1 molıt (Dio), (po- ve-z-), (molen, molu, mol / molıta); 2prosıt (chiedere un favore), (prosen,prosu, pros / prosıta)pregato p.p. 1 molen (po- z-); 2prosen (po- s-)pregevole a. urıedanpregevolezza f. urıednostpreghiera f. 1 mo(a)lıtva(molıtve); 2 molıtu (molıtve); 3prosnja (domanda)pregiare v. stımat (friul.)pregiato a. urıedan (-dna)pregio f. urıednostpregiudicare v. skodvatpregiudicato p.p. skodvanpregiudizio f. skodapregna a. breja (di animale)pregna f. nosıca (di donna)pregnante a. 1 noseca; 2 u druginstanupregno a. 1 natucen (natucena); 2prepunprego! int. Boglon (in risposta a”grazie”)prego per favore int. za dobruotopregustare v. 1 okusat; 2 pokustprelevare v. 1 oduzemat; 2 snemat(verro a prelevarti = prin po te); 3odkladatprelibato a. sauorıtan (-tna)prelievo f. 1 odklada; 2oduzemanje (n.)preludere v. paracatprematuro a. pregodan (-na)premeditare v. premisljuvat, -avat

premeditato p.p. premısljenpremere v. 1 tiskat (arz- na- o-par- po- pre- ars- s- u- ve- za-); 2tısnit, -int (par-); 3 tiscat (arz- na-o- par- po- pre- s- u- ve- za-); 4tiskuvat -avat -ovat (arz- do- na- o-par- po- pre- s- u- ve- za-); 5 sılt(sılen); (premeva per venire = j sıluza prıd); 6 tlacıtpremettere v. 1 predkladat; 2predluoztpremiare v. obdarıt, oddarıtpremiazione f. obdarıtu(obdvarıtve)premio m. 1 lon (in premio = zalon); 2; znamıen 3 darılo; 3znamıenje (n.)premitura n. 1 stiskanje; 2tlacıenjepremunire v. poskarbıetpremura (cura) f. 1 skarb, skarba,skarbıenje (n.); (senza premura =brezskarbı o breskarbi); 2 brıga; 3skarbnost; 4 mar; 5 hranpremura (fretta) f. 1 sıla (mastako sılo? = hai tanta fretta?); (sılakola lom = la fretta spacca le ruote);(man sılo = ho premura); 2mudıenje (avere premura = semudıt; ho premura = me se mudı)premurarsi v. 1 skarbıet (po- pre-ve- za-), (skarbın, skarbeu, skarbı /skarbıta); 2 se glavjat; 3 se mesat(se mesan); 3 se mest (meden,medu); (snıeg se mede = c’e unatormenta di neve)premurosamente av. skarbnuo,skarbnopremuroso a. 1 skarbni, skarben(skarbna); 2 sılen (sılna)premuto p.p. 1 tıskan (arz- do- na-o- par- po- (spinto) pre- s- u- ve-za-); 2 stısnjen (par-)prenda v. nate (imperativo

Page 323: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

322 Nino Spehonja, Associazione Lintver

maestatico); (prendi = na; equivaleall’italiano: to!)prendere v. 1 uzet (uzamen, uzeu,uzam / uzamıta); 2 jemat (par- po-spa- u-), (jeman o jemjen, jemu,jem / jemajta); 3 parjet (afferrare),(prımen, parjeu o prejeu, prım /primıta); 4 potegint, -nit (tirare),(potegnen, potegnu, potegin /poteginta); 5 uzemat, uzamit(uzamen, uzeu, uzam / uzamıta),(la u sempre semimuta); 6 sparjet(sprımen, sparjeu o sprejeu); 7zabrat (zaberen, zabrau), (zabrat nobolıezan = prendere una malattia,ammalarsi); 8 zabıerat (zabıeran,zabıeru, zaber / zaberıta); 9 ujet(ujımen); (il gatto ha preso il topo= macka j ujela mıs); 10 zacet(zacnen); (prendere ad andare ascuola = zacet hodıt u suolo)prendere (arraffare) v. 1zagrabovat -uvat- avat; 2 nagrabt,zagrabt, zgrabst (nagraben,nagrabu, nagrab / nagrabta)prendere a credito v. uzet na upprendere a debito locuz. uzet nadugprendere al volo v. ujet (uımen,ujeu / ujela, uım / ujmıta)prendere a sassate v. 1 razıt; 2kamanjatprendere cosa? p. po ki, po koga(po ki gres = cosa vai a prendere?);(generalmente: ki = cosa, koga =persona)prendere fiato v. 1 dahnıt(dahnen); 2 se odahnıt (se odahnen,se odahnu, odahnıse / odahnıtase)prendere fuoco v. zagorıet(zagorın, zagoreu)prendere in giro v. 1 se spodıelat;2 brusıt (ve-) (brusen, brusu, brus /brusıta)

prendere in prestito locuz. uzetna posodoprendere la rincorsa v. 1 zaletıet;2 se zanest, se zaunest (se zanesen,se zanesu, zanesıse / zanesıtase)prendere moglie, marito v. seozenıtprendere per il culo locuz.parjemat po rıt (meno volgare chein italiano, in quanto significaanche ”prendere all’indietro”)prendere sole v. se znojıtprendere sonno v. 1 zaspat; 2zadarnjohat (ronfando)prendere una malattia v. obolıetprendere un dolore v. zbolıet(zbolın o zbolejen, zboleu);(mejzbolıela roka = ho preso un malealla mano)prendere un pizzico v. uscipnıt,-intprendere vigore v. 1 zauzıt(perf.); 2 zauzivat (imperf.)prenderlo p. puonj (gremo puonj(po anj) = andiamo a prenderlo)prendersela v. se nauzemat, sezauzemat, se zauzet, (zauzamen,zauzeu, zauzam / zauzamıta); (la usempre semimuta)prendersi su v. 1 se pobrat (sepoberen, se pobrau, poberıse /poberıtase); 2 se ujematprendete v. nata (imperativo),nate (maestatico)prendi av. na (na, uzam = to’,prendi)prenome m. prımakprenotazione m. prenotacjon (it.)preoccupare, preoccuparsi v. 1skarbıet, preskarbıet po- ve- za-)(slarbın, skarbeu); 2 se glavjat; 3 sekrizat( = mettersi in croce) (sekrızan, se krızu, krizajse /krizajtase); 4 se mest ( = darsi da

Page 324: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 323

fare), (meden, medu), (snıeg semede = c’e una tormenta di neve)preoccupato a. zaskarbjenpreoccupazione f. 1 skarb; 2zadıevapreordinare v. 1 zluozt; 2 spravtpreparare v. 1 paracat (friul.); 2nastımat (agghindare); 3 napravt(par-) (napraven, napravu, naprav /napravta); 4 nakaserıt; 5 napraujat,naprauljat (par-)prepararsi v. 1 se napravt (senapraven, se napravu, napravse /napravtase); 2 se parpraujatprepararsi il maltempo v. sezaganjat (impersonale); (se zaganja,sej zaganjalo, zaganjse / zaganjtase)preparativo n. 1 naprauljanje,parprauljane; 2 paracanjepreparato p.p. 1 paracan; 2naprauljen, napraujen (par-); 3napraven (par-); 4 narocen; 5nakaserjenpreparazione f. 1 parprava,naprava; 2 naprauljanje,parprauljane, parprauljenje (n.); 3paracanjepreporre v. predluoztprepotente a. 1 premocan(premocna); 2 preuzetan (-tna)prepotentemente av. 1premocnuo; 2 preuzetnoprepotenza f. 1 premuoc; 2premocnuost; 3 preuzetnostprerogativa f. braura (in sensoironico)presagio (ostinato) n. cvıblanjepresagio n. predznamunjepresa n. uzetje (venir alle prese =se popast (se popaden))presa f. preza (di tabacco da fiuto);(friul.); 2 scıp (pochezza)presa f. zarna (granello)presagio m. 1 sanjau (friul.); 2

prezentiment; 3 preopomıen (it.)presagire v. prerokovatprescegliere v. odbrat (odberen)prescelto p.p. prebranprescindere v. puscatprescrivere v. zapovıedatprescritto p.p. zapovıedanpresentabile a. predstavenpresentare v. predstavtpresentato p.p. predstavljenpresentazione n. predstauljanjepresente (regalo) n. darılo, dar(m.)presente av. predrokopresentemente av. sa, sada (alpresente = sada)presentimento f. 1 uonja; 2znamunje (pred-); 3 preopomıenpresentire v. se klucat(impersonale), (me se kluca = ho ilpresentimento)presentire v. uonjat (prevederevagamente)presenza n. blızanjepresepio m. prezep (prezepa)preservamento, preservazione n.1 osermanje; 2 ohranıtu (-tve), (f.);3 ovarovanje (n.)preservare v. 1 osermat (ted.); 2hranıt, hrant (o-); 3 branıt, brant(po- u- ve-). (branen, branu, bran /branıta), (difendere); 4 varvatpreservarsi v. 1 se branıt, se brant(se branen); 2 se osermat (ted.)preservato p.p. 1 branjen (po- u-ve-); 2 osermanpreservazione f. 1 hran; 2ohranıtu (ohranıtve)preside, presidente m. presednik,predsednikpreso p.p. 1 parjet; 2 uzet; 3ulovjen (catturato); 4 zabranpreso in giro p.p. brusenpressa f. zmarsa

Page 325: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

324 Nino Spehonja, Associazione Lintver

pressante a. zasıljenpressappoco av. 1 incıerka; 2parblızno; 3 okuolepressare v. 1 tiskat (arz- do- na- o-par- po- (spingere) pre- s- u- ve-za-); 2 stısint -nit (stısnen, stısnu,stısin / stısinta); 3 tiskavat -uvat,-ovat (po-) ; 4 sılt (sılen, sılu /sılla, sıl / sılta)pressato p.p. 1 tıskan (arz- do- na-o- par- po- (spinto)- pre- s- u- ve-za-); 2 stısnjen (par-)pressatrice f. zmarsapressatura n. tiskanjepressione m. 1 tisc, tısk; 2 tiscanje(n.)presso prep. 1 par, tan par; 2 tah(+ dativo); farsi presso = separblızat 3 okuol(e) (attorno)presso av. blızopressoche av. skorpresso di loro p. par njıhpressura n. stiskanje, partiskanjeprestabilire v. nalocıt, polocıtprestare v. 1 posodıt (perf.); 2posojat (imperf.); (prestar fede =vıervat); (prestare orecchio =poslusat); (prestare giuramento =parsegt (parsezen)); (prestare aiuto= pomat, pomagat); (che si presta= parlozan)prestarsi v. se trudıt (... per = za+ acc.)prestezza f. hıtrostprestigio f. urıednostprestigioso a. urıedan (urıedna)prestino av. 1 zguo(a)da (dibuon’ora); 2 hıtro (in fretta)prestito f. posoda, posoja (uzet naposodo, na posuojbo = prendere inprestito); (dare in prestito =posodıt)presto av. 1 hıtro (svelto); 2 naglo(veloce); 3 preca (per tempo) (masa

preca = troppo presto)presto (in breve) av. 1 nakratko,nakratcin; 2 hmalupresto (la mattina presto) av.zguoda, zagoda (di buon’ora)presto (per tempo) av. ob cajt, zacajtanpresto (veloce) av. 1 hıtro; 2 naglopresumere v. pardarzatpresunto p.p. pardarzanpresuntuoso a. preuzetan (-tna)presuntuoso m. preuzetnikpresunzione f. 1 preuzetnost(opinione esagerata); 2 pardarzanje(n.); 3 zaupanje (congettura)presupporre v. 1 premıslit; 2zaupatprete m. 1 duhounik; 2 masnikpretendere v. 1 pretındit (friul.);2 tıerjat; 3 tardıt (insistere)preteso p.p. pretındjenpretore m. pretor (it.)pretto a. cıstpretura f. preturaprevalere v. omagat (pre-)prevaricare v. prelomıtprevaricazione m. prelomprevedere v. prevıdet, prevıditpreveggenza n. predznamunjeprevenire v. prehitıetprevenzione f. hranprevidente a. skarban (skarbna)previdentemente av. prevıdnoprevidenza, previsione f.prevıdnostprevisione n. 1 previdenje; 2predznamunjeprevisto a. previdenprezioso a. dragocan (dragocna)prezzemolo m. predarsınprezzo m. 1 sac; 2 kup; 3 prezit(friul.)prigione m. parazon (friul.)prigioniero m. parazonıer

Page 326: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 325

(parazonıerja), (friul.)prima cong. 1 prıe(a)t (in untempo precedente); (in primo luogo,quanto prima = narprıe(a)t); 2poprıet; 3 pred (+ strumentale),(prima di te = pred tabo); (quantoprima = kar preca, ku preca);(prima che = prıet ku); (prima ditutto = predusem)prima (dietro) prep. odzadprima che, prima di prep. prıatko, prıat kuprima comunione n. parvoobhaıloprima del giorno av. prednen,predneprima del tempo av. ob cajtprima dell’altro ieri av.popreuceranjinprima dell’avemaria av.predavemarıjoprima dell’una av. pred dnoprima della pioggia av. preddazanprima delle cinque av. pred petoprima delle due av. pred dvıemprima delle quattro av. predstıerimprima delle sei av. pred sestoprima delle tre av. pred tremprima di cena av. predvicerjoprima di me, di se stesso, di te,di lui, di lei, ecc. p. pred mano,pred sebe, pred tabo, pred njın, prednjo, pred nam, pred vam, pred njımprima di mezzanotte av.predpunocjoprima di mezzogiorno av.predpudneprima di tutto av prıet ku use,predusemprima di av. 1 pred; 2 prıed ku(o),poprıed ku(o)prima o dopo av. prıe(a)t a(o)l

potleprima o poi av. ze ben (ze ben bo= prima o poi sara)prima volta av. parvic, parvikratprima di tutto av. 1 narprıe(a)t;2 poprıet; 3 predusemprimariamente av. narprıe(a)tprimario m. primari (friul.)primavera f. 1 primavera; 2(s)pomladprimaverile a. spomladniprimitivamente av. u zacetkuprimo ord. parvi, parv (parvega)primogenito m. te starsprimordio m. zacetak (zacetka)primula f. piskalca, piskulına,piskulıncaprincipale a. 1 glauan; 2 parviprincipale (padrone) m.go(a)spodarprincipalmente av. masimaprincipiare v. 1 nacet, zacet,(nacnen); 2 zacenjatprincipiato p.p. 1 nacet, zacet; 2nacnjen, zacnjenprincipio m. zacet, zacetak(zacetka)privare v. 1 oduzet (oduzamen); 2porupat (con la forza)privatamente av. privano (it.)privazione n 1 zguba; 2 mankanje;3 zataja(e)njeprivilegiare v. privilegatprivilegio f. 1 sac; 2 privileg (m.),(privilega)privo a. gou (anche privo di soldi odi capelli); (gola)privo di av. brez + gen.probabile a. vısan (vısna), (ted.)probabilita f. vısnost (ted.)probabilmente av. 1 vede; 2 vısno(ted.)probabilmente no locuz. prıet neku ja

Page 327: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

326 Nino Spehonja, Associazione Lintver

probabilmente sı locuz. buj ja kuneprobazione m. dokazprobita f. 1 raunost; 2 postenjeproblema f. 1 tezava; 2 problem,problema (f.)probo a. 1 posten (-ena); 2pravıcan (pravıcna)procacciamento n. poskarbıenjeprocacciare v. 1 skarbıet (po-); 2spraujatprocacciato p.p. skarbjen (po- )procedenza n. zhajanjeprocedere v. itı naprej (grennaprej); (procedere contro = itıpruot)processare v. tozıtprocessione f. precesja, pricesjaprocesso f. tozbaprocinto m. namıen (essere inprocinto = namıert, nameravat)proclama n. 1 oklıcanje; 2oznananjeproclamare v. 1 oznant; 2 oklıcatproclamazione n. 1 znanılo; 2oklıcanjeproclive a. nagnjen (nagnjena)proclivita n. nagnıenjeprocrastinamento,procrastinazione n. odnasanjeprocrastinare v. 1 odluozt(odlozen); 2 odnasatprocreare v. rodıt (rodın)procreatore m. rodıteuprocreazione f. rodıtu (rodıtve)procura f. prokura (it.)procurare v. poskarbıetprocuratore m. 1 poskarbnik; 2namestnikproda m. prodprode a. kurazan (kurazna)prodezza f. kuraza (friul.)prodigalita n. arzdajanjeprodigare v. arzdajat (arzdajenu)

prodigarsi v. 1 se borıt (se boren);2 se pomudıtprodigio m. 1 cudez; 2 mirakul(friul.)prodigiosamente av. cudeznoprodigiosita f. cudeznostprodigioso a. cudezan (cudezna)prodigo a. lumpproditoriamente av. ovadenoproditorio a. ovaden (ovadena)prodotto f. 1 fruga (dal latino); 2pardıela, pardıelo (n.)produrre v. 1 pardıelat; 2 frugat(dal latino)produrre fumo v. se kadıet(impersonale) (se kadı, sej kadıelo)prodursi (accadere) v. 1 se gajat;2 se godıt, se zgodıt (impersonale)produttore m. pardıelnik,pardıelunikproduzione n. pardıelo,pardelovanjeprofanare v. 1 profanat (it.); 2omarsatprofanazione n. omarsanjeprofano a. posvıetan (-tna)proferire v. preguo(a)rıtprofessare v. spoznatprofessione m. stanprofessore m. profesorprofeta m. prerokprofeta (mago) m. strolih (friul.)profetare, profetizzare(prevedere) v. prerokovat -avat-uvatprofeticamente av. prerokanoprofetico a. prerokan (-ana)profetizzare v. strolihat(indovinare)profezia f. prerokaproferire v. povıedatprofferire v. 1 ponudit; 2 ponujatprofferta f. ponudaproficuamente av. zanucno, zanuc

Page 328: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 327

proficuo a. zanucan (zanucna)profittare v. profitatprofittevole a. nucan (nucna)profittevolmente v. nucnoprofitto m. nucprofondamente av. glo(a)bokoprofondare v. se potopıtprofondere v. 1 lumpat; 2zaflınkat, zaflinkovat, -uvatprofondita f. 1 glabokuost ); 2glo(a)bocına (toponimo)profonditore m. lumpprofondo a. glo(a)bok (glaboka)profumante av. disocprofumare v. 1 disat ( par- o- po-za-), (disın, dısu, dıs / disajta); 2uonjatprofumato, profumatamente av.disocprofumato p.p. profumanprofumo m. 1 disava; 2 duh(duha); 3 parfum; 4 disanje (n.)profusamente av. 1 obıuno; 2bogato; 3 popunoprofusione f. 1 obıunost; 2 punostprogenie m. rodprogenitore m. rodnıkprogenitrice f. rodnıcaprogettare, programmare v. 1 seukladat; 2 namıert (namıeren); 3 seumisjatprogetto m. 1 namıen; 2 proget(it)programma m. programprogredire v. 1 itı naprej; 2godnıt, godnuvatprogresso m. 1 progres; 2godnuvanje (n.); 3 godnuost (f.)proibire v. prepovıe(a)dat,zapovıe(a)dat (prepovı(e)an,prepovıadu, prepovej / prepovıedta)proibito p.p. prepovıedan,zapovıedanproibizione n. prepovıedanje

proiettare v. 1 vrec; 2 zabrusıt(con forza)prole m. pl. otroc (otruok)proletario m. saromakprolificare v. rodıtprolisso a. osıerjenproludere v. 1 zacet (zacnen); 2zacenjatprolungare v. 1 zdujsat; 2 utıegat(imperf.); 3 utegnıt (perf.)prolungamento n. zdujsanjeprolungatamente av. 1 nadugo 2naduzinpromessa f. 1 objuba (fare unapromessa = objubıt); 2 odpuoved; 3obecanje (n.)promesso p.p. 1 obecan (obecana);2 objubjen, obljubjenpromettere v. 1 obecat; 2obecovat -uvat -avat; 3 objubıt,obljubıt (objuben)promettere bene v. kazat dobroprominente a. vesokprominenza f. bulapromiscuamente av. 1zmisklicano; 2 zmıesanopromiscuita n. 1 zmisklicanje; 2zmesanjepromiscuo a. 1 zmisklican; 2zmıesan (zmıesana)promosso p.p. 1 zvarsjen; 2promos; 3 pasan (pasana), (friul.)promuovere v. 1 varsıt z-; 2 pasat(friul.)promozione m. promocjon (it.)promulgare v. arzglasıtpromulgazione m. arzglaspromuovere v. tardıtpronao f. lu(o)papronipote m. navuod (friul.)prono a. 1 spregnjen (spregnjena);2 nagnjenpronosticare v. strolihat (friul.)pronosticamento,

Page 329: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

328 Nino Spehonja, Associazione Lintver

pronosticazione n. strolihanjepronostricato p.p. ostrolihanprontamente av. hıtroprontezza (fretta) f. sılaprontezza (velocita) n. 1 hitıenje;2 naglost (f.); 3 hıtrostpronto p.p. 1 paracan; 2parpraujenpronuncia n. guo(a)re(ıe)njepronunciare v. 1 rec (dıen); 2odguo(a)rıtpropaganda f. propagandapropagare v. sıert, sıerit, serıt(sıeren, sıeru, sıer / serıta)propagarsi v. se odnıevat, seodnevatpropagazione n. odnevanjepropalare v. 1 slıevt; 2 arserıt(arsıeren)propendere v. bıt nagnjenpropensione n. 1 nagnjıenje; 2parloznost (capacita)propenso, propizio a. nagnjenpropincuo a. blızan (-na)proponimento v. 1 obecanje; 2namıen (m.)proporre v. 1 obecat; 2 namenıtproporsi v. se namenıtproporzionatamente av. 1zmıerjeno; 2 uglıhanoproporzione m. zmıerjeproposito m. namıen (cambiareproposito = se premıslit)propriamente av. zarıe(a)sproprieta m. 1 imıenje; 2 grunt(ted.)proprietario m. gruntovacproprio av. 1 pro, prau, pru (pru+ aggettivo = superlativo: pru lıep= bellissimo, molto bello); 2 glıh(proprio ora, proprio adesso = glıhsa)proprio p. suoj (soja o suoja)proprio a me p. mene(proprio a te

= tebe; proprio a lui = njemu)proprio cosı come... cong. prutakuo ku...proprio cosı? av. sele takuo?proprio cosı cong. glıh takua, glıhtako, pru takuoproprio ora av. glıh sa, pru sadaproprio quando cong. rauno kadarproprio questo p. lete (letelega)proprio siffatto p. pru tak (prutakega)proprio sı int. jahoproprio uguale p. pru tajsan(tajsna)propugnare v. 1 ıskat (ıscen, ısku,ısc / iskajta); 2 se borıt za; 3difındit (friul.); 4 branıtpropulsare v. potiskatpropulsione n. 1 potiskanje; 2potısk (m.)proroga f. 1 otklada 2 odluogaprorogare v. 1 odluozt, preluozt 2odkladat (pre-)prorompere v. veburt (proromperein pianto = zajokat); (proromperein riso = cagat za smıehan)prosciogliere v. 1 odvezat; 2odvezuvat, -avat,, -ovatproscioglimento f. odvezaprosciugare v. osusıt (p-)prosciutto m. prosjut, persut(friul.)proscrizione n. odganjanjeproseguire v. itı naprejprosperare v. se runatprosperato p.p. zrunjenprosperita n. zrunıenjeprospero a. zrunjen (zrunjena)prossimamente av. 1 na kratkin,na kratcin; 2 zamaloprossimita f. bliznjınaprossimo a. drug (altro)prossimo a. blızen (blızna)prossimo m. blıznji

Page 330: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 329

prostrazione f. martraprosternare v. vrec na tlaprosternarsi v. na tla past (paden)prostituta f. 1 putana; 2 pelanda,(donna di facili costumi); 3pelandrona (sfaticata); 4 zlandrona(tutti friul.)prostituzione f. pelandrıja (friul.)prostrare (inchinare) v. parklonıt(parklonjen, parklonu)prostrare (stancare) v. zmaltratprostrazione n. zmaltranjeprostrato p.p. 1 zmartran; 2parklonjenprotagonista m. protagonıstproteggere v. 1 branıt (difendere),(branen, branu, bran / branıta); 2hranıt (conservare), (hranen, hranu,hran o hranı / hranıta); 3 osermat(ted.); 4 vahtat; 5 varvat(custodire), (varjen, varvu); (Dio tiprotegga = Buog te var)protendere v. 1 stıegat; 2 stegint-nit; 3 steguvat; srsatprotendersi v. 1 se spenjat (sespenjan, se spenju, spenjise ospenjse / spenjtase); 2 se spet, sespnet (se spnen, se spneu, spnıse /spnıtase)proteso p.p. stegnjenprotesta n. vanzelanjeprotestante m. protestantprotestare v. 1 vanzelat (za-), (aparole); 2 se uprıe(a)t (coi fatti)protetto p.p. 1 branjen; 2 hranjen;3 oserman (ted.)protettore m. varuhprotezione f. 1 varnost; 2 oblastprotrarre v. 1 potegnıt; 2poteguvat, -avat, -ovatprotratto p.p. potegnjenprotuberanza f. bulaprova (esempio) m. ezempil(ezempılna)

prova (osare) n. uaganjeprova (testimonianza) n. 1pokazanje (dare prova = pokazat); 2znamunjeprova (verita) f. 1 resnıca; 2pravıca; 3 spravaprovare v. 1 provat (friul.);(provan = provero, provujen = stoprovando); 2 provuvat (provuvan oprovujen); 3 dokazat (dokazen); 4obcut, ocut (obcujen, obcu, obcuj /obcujta); 5 skust (provare vergogna= skust use spote); 6 pokusatprovare vergogna v. bıt sram (meje sram = mi vergogno)provato p.p. 1 provan; 2 obcut,ocut; 3 dokazenprova n. dokazalo, dokazılo,dokazanjeprovenienza n. zhajanjeprovenire v. zhajatproverbio f. 1 povıadinca; 2parglıha; 3 rek; 4 preguorprovetto a. zastopen (-pna)provincia f. provıncijaprovocare v. 1 nagonıt, zagonıt(nagonen, nagonu, nagon /nagonıta); 2 zaganjat (zaganjan,zaganju, zaganj / zaganjta); 3zagolnjuvat, -avat, -ovatprovocare vergogne v. runatspoteprovocato p.p. nagonjen, zagonjenprovocazione f. zagolnjavaprovvedere v. prevıde(a)t, prevıdit(Buog prevıda = Dio provvedera)provvedere (interessarsi) v. 1skarbıet; 2 kurıtprovvedimento f. 1 preskarba; 2prevıdba; 3 preskarbo (n.)provveduto p.p. prevıdanprovvidenza f. 1 prevıdinga; 2prevıdnost; 3 prevıdenje (n.)provvido a. prevıden

Page 331: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

330 Nino Spehonja, Associazione Lintver

provvisto p.p. prevıdanprudente a. 1 modar; 2 prevıden(prevıdna)prudentemente av. modroprudenza f. 1 modruo(a)st; 2prevıdnostprudere v. sarbıe(a)t (po- u- ve-za-), (sarbın, sarbıu o sarbeu, sarbı/ sarbıta)prugna f. 1 slıva; 2 cıe(a)spa; 3cımberprugno f. cıe(a)spapruno m. tarın (tarna)prurigine n. sarbıenjeprurito n. sarbıenje, sarbenjeprussiano m. prajz (prajza)pubblicamente av. ocıtnopubblicare v. 1 oznant, oznanit(oznanen, oznanu); 2 preklıcat(preklıcen, preklıcu, preklıc /preklıcta)pubblicare (il matrimonio inMunicipio) v. 1 nest u noto ; 2oklıcat; 3 oklicovat -uvat -avatpubblicato p.p. 1 oznanjen; 2preklıcanpubblicazione m. klıc, poklıc(poklıca); (poklıc gu cıerku (gucıerkvi) = pubblicazioni dimatrimonio in chiesa)pubblicazione n. oklicuvalo,oklicuvanje (di matrimonio)pubblico caffe m. bar (bara)pudicamente av. cıstopudicizia f. cıstostpudico a. cıstpuerile a. otroskipuerilita f. otrocarıjapuerpera f. altvana, litvana(friul.)pugnale m. punjalpugnalare v. 1 prebost (preboden);2 ustokint, -knitpugnetto f. pescıca

pugno m. punj (friul.); (pugnosulla schiena = harbut)pugno (mano) f. pest (pestı)pugno (sulla schiena) m. harbutpula f. plıe(a)va (avanzi del fieno:vars (varzi) plıeve domez urat =getta gli avanzi del fieno giu per ilprato)pulce f. buhapulcini f. cıbetapulcino f. cıbca, cıbapuledra f. zerebıcapuledro n. zerebepuleggia f. cıdula (friul.)Pulfero m. Podbunıesacpulire v. 1 cedit, cest, cet (o-),(ceden, cedu, ced / cedta); 2 brısat,brıst (brısen, brısu, bris / brisajta obrısta); 3 brisuvat -avat -ovat; 4pucat (ted.); 5 cıstit; 6 trebıt,trıebit (trıeben, trıebu o trebıu, trebıo trıebi / trebıta o trıebta); (tuttianche con i prefissi: o- par- po- pre-ve- z-)pulire il naso dal moccio v. seusmarkat, se usmarkjatpulirsi v. se ubrısat (se ubrısen, seubrısu, ubrısse / ubristase)pulitissimo a. precıstpulito a. 1 cedan, (cedna); 2 cıstpulito p.p. 1 ceden, cejen; 2 brısen,brısan; 3 pucan; 4 trıebjen; 5 cıstjen(f.); (tutti anche con i prefessi: o-po- pre- ve- z-)pulitura n. 1 brisanje; 2 pucanje;3 cedenje, cejenje; 4 cıstost (f.); 5cednostpulizia f. cednostpullman m. pulmanpullover m. 1 pullover; 2 maljon(friul.)pullulare v. urıet (zivlıenje ureje uvas = il paese pullula di vita)pulpito f. prıdganca

Page 332: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 331

pulsare v. tuc (tucen)pulviscolo m. prah (praha o prahu)pungente a. bodecpungere v. 1 bost, (boden, bodu,bod / bodıta); 2 pıkint, pıknit (diinsetti), (u-), (pıknen) 3 pıkat (diinsetti); 4 stokint -nit; 5 bocat (tuttianche con i prefissi: o- po- pre- u-ve- z-)pungiglione m. 1 bodac; 2 pık,pıka (f.)pungitopo n. 1 bodlıce, bodlıcje,bodıcje; 2 mısji tarınpunire v. strafat (ted.)punizione f. punicjon (it.); 2strafanje (n.), (ted.); 3 strafingapuntapetto m. pontopetpunta f. 1 punta; 2 pık, spık(punta del tetto = sleme)puntare v. namıerit, namıert,parmıert (namıerit kajsnemu =alzar la mano contro qualcuno)puntato a. podpartpunteggiare v. napıkatpunteggiato p.p. napıkanpuntellare v. 1 podprıe(a)t; 2pokladovat -avat -uvat (pod-)(pokladujen, pokladuvu, pokladuvi /pokladuvajta); 3 zaluozt (zalozen,zaluozu, zaloz / zalozıta)punteruolo n. 1 sılo; 2 pontarul(friul.)puntigliosamente av. tarduo(a)puntiglioso a. tard (tarda)punto m. stıh, stıh (dell’ago);(ted.); (in punto di morte = nasmartni ur); (in punto = glıh); (aun certo punto: na dobrin)punto p.p. 1 boden; 2; bocan; 3stoknjen (ted.); (tutti anche con iprefessi: par- po- pre- u- ve- za-)puntuale a. 1 precıs: 2 puntual (2friul.)puntura m. 1 ubod; 2 pık; 3

pıkanje (n.)punzecchiare v. 1 pıkat; 2 bost(boden, bodu / bodla, bod / bodta)punzecchiatura n. pıki, pıkanjepuo essere av. 1 morebıt; 2 znabıtpotrebbe darsi locuz. 1 znabıt; 2kujsa (friul.)Puoie n. Puojepupilla f. 1 puncica; 2 cicıcapuramente av. cıstopurche cong. 1 dele; 2 purde; 3samuo depurche (condizionale) av. samuo cepurchessia a. karbodpure (anche) cong. 1 an; 2 le (lebıas = vai pure); (fosse pure vero,non ti crederei = le deb bluo rıes, bite na vıervu) 3 ceglıh (pursapendolo, non me lo disse = ceglıhj vıedeu, me nia povıedeu); 4 pa(avversativo: sara vero pure non miconvince = bo rıes pa me na uzda)purea n. 1 stakanje (con patate,radicchio, pancetta); 2 stokjapurezza f. cıstostpurga f. purga (friul.)purgante f. purgapurgare v. purgat (s- ve-)purgare forte v. dristatpurgatorio f. plur. vıcapurificare v. cıstit (pre-, u-, o-)purificazione f. cistıtu (cistıtve)purissimo a. precıstpurita f. cıstostpuro a. cıstpurtroppo av. za nasrecopurulento p.p. gnojenpurulenza f. gnjılost, gnjilobapure f. stokja (con patate, fagiolini,pancetta)pus m. gnuojputredine f. gnjilobaputrefare v. gnjıt (gnjıen)putrefatto a. 1 gnjıu (gnjıla); 2

Page 333: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

332 Nino Spehonja, Associazione Lintver

strohnjenputrefazione f. gnjilobaputrido a. gnjıu (gnıla)puttana f. kuo(a)rba (volgare)puzza, puzzo f. 1 kuga;2smardıenje; 3 smraja; 4 smrad (odnje nıa ne sledu ne smradu = nonc’e traccia di lei)puzzare v. 1 smardıe(a)t (o- po-

ve- za-), (smardın, smardeu) 2uonjat;puzzolente a. 1 smardlıu(smardlıva); 2 smardec, smardoc; 3smraden; 4 smrajastpuzzona f. smardlıeukapuzzone m. smardlıevacpuzzore m. smrad

Q

qua prep. san (avverbio di moto:puj san = vieni qua; dam san =dammi qua); (di qua = tale o tletode o san tode o na tel stran); (diqua dal = san ta od+gen.; di ladal... = ce ta od+gen.); (di qua e dila = ce an san); (piu in qua o inqua = buj san)qua av. tle (qui), (avverbio diquiete); (tle se dıela = qua (qui) silavora); (qua dietro = tle zada);(qua sotto = tle zdol); (da qua = odtle); (da la = od tan); (fuori di qua= uon tle odtod); (dammi qua =dam tle, ma anche dam san);(eccolo qua = lejga tle); (da qua a la= tle od tod do tanqua dentro av. tle notqua e la av. ce (ci) an sanqua fuori av. tle uonqua dietro prep. tle zadaqua invece cong. tle paqua la mano v. dam rokoqua sopra av. tanegor o tlegorqua sotto av. tlezdolqua via av. 1 tanle, tane; 2 celequadrato m. kuadratquadrato a. kuadratastquadriennio n. stıerlıetje

quadrifoglio m. 1 carfoj; 2 detujaquadrivio m. 1 krizısce, karzısce(toponimo); 2 krozada (friul.)quadro m. 1 kuadar (kuadra); 2podobaquadrupede m. stıernogquaggiu av. dole, tledol, tlezdolquaglia f. podpol(d)ıcaquagliare v.1 se sıert; 2 se zgostıtquagliato p.p. zgoscenqualche a. 1 kak (kaka); (qualchecosa = kıek); 2 kajsan (kajsna); (inqualche luogo, da qualche parte =par kajsnin kraju - o semplicemente- kode)qualche luogo (in) av. kıaqualche volta av. 1 ucas, ucasih; 2kajsan kratqualcheduno p. 1 nıe(a)san(nıesna); 2 kajsan (kajsna)qualchecosa, qualcosa p. 1 kıek(kakega); 2 nıe(a)k (nıekega); (mannıak za te rec = ho qualcosa dadirti)qualcuno p. 1 kak (kaka); (perqualche anno = za kako lıeto); 2kajsan (kajsna); (con qualcuno = skajsnin); (qualche volta = kajsankrat); 3 nıe(a)san, nıeksan (nıasna,

Page 334: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 333

nıeksna) ((se sconosciuto))quale a. e p. 1 ker (kera), teker(tekera), kater, kak (kaka); (in qualeposto = u katerin prrestoru); 2kajsan; 3 kızan, kizadan , kajzadan(kajzadna), (pronomi relativi einterrogativi); (per quale ragione =zakı)quale utilita m. kızan o kızadannucquali p. keri o kateriqualita f. sorta; 2 urıednost(pregio); (buona qualita =urıednost)qualora av. 1 kadar; 2 ko, ku(qualora tu non potessi venire... =ko bi ti na nogu prıt...)qualsiasi, qualsivoglia, qualsisiap. 1 tek ce naj; 2 tajsan ki ce naj; 3kulki (kulkega); (qualsiasi ora =usako uro); (qualsiasi volta = nımaro usak krat)qualsiasi cosa p. karbod(indeclinabile)qualunque p. usak (qualunque ora= usako uro); (qualunque volta =nımar)qualunque cosa p. kar bod o karse cequalunque posto (in) av. tukbodqualvolta av. ucasihquand’anche cong. cetud(quand’anche tu volessi = cetud biti teu)quando? av. katerkrat, kızankrat(di quando in quando = ucasih)quando cong. kada (nelleinterrogazioni) (fino a quando? =do kada?); (quando verra? = kadaprıde?)quando cong. kar, kadar(correlativo)(kar puades = quandoandrai)quando (appena) cong. ku (ku

nardıs, parnesıme = quando fai,portami)quando (quale volta) p. kater krat(katerega krata)quando (se) cong. akoquando che sia av. karbodquando + volere v. kar + tıet(kar indeclinabile e significa quando,il verbo tıet si coniuga); (kar ces =quando vuoi)quando davvero locuz. ku le (kule prıdes... = quando (appena)verrai...)quando voglio v. kar cen (karindeclinabile, il verbo tıet siconiuga)quante volte av. kikrat, kikratı,kulkukratquante volte p. kulku krat(kulkega krata)quanti p. dost, kadost, ka(interrogativo indeclinabile +genitivo); (ka nas je! = quantisiamo!)quanti ce n’e p. 1 kar ih je(poberen kar ih je = raccolgo quantice n’e); 2 dost (interrogativo);quanti ce n’e? = dost jih je?quanti saremo v. ka nas boquanti si + verbo p. ka se ıh...(ka se ih ozen = quanti si sposano),(verbo al singolare perche ka eimpersonale e singolare)quanti siamo v. ka nas je (lett.:quanti ci e), (verbo al singolareperche ka e singolare)quantificare v. sacat, sacat (o-pre- ve- za-), (ted.)quantificato p.p. sacan (o- pre- ve-za-), (ted.)quantita f. kulkost (in granquantita = obıuno)quanto cong. 1 dost (nelleinterrogazioni+genitivo); (dost zen,

Page 335: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

334 Nino Spehonja, Associazione Lintver

dost moze(u), dost otruok j bluo =quante donne, quanti uomini, quantiragazzi c’erano?); 2 kulk, kulko,kulku, kulki (kulki takega = quantodi simile); 3 ka(j) (se ka(j) ga(i)mas? = quanto ancora ne hai)quanto (fino quando) cong. dok (pıdok ces = bevi quanto (fino aquando) vuoi)quanto (quello che) p. kar (damkar ces = dammi quanto (quelloche) vuoi)quanto (tanto quanto) cong. tarkajki, tkajk (tarkaj ki ces = (tanto)quanto vuoi)quanto a locuz. kar tıcequanto costa? locuz. po cın je (aquanto e)quantunque av. cetudi, cetudquaranta card. stıerdesetquaranta volte av. stıerdesetkratquaresima f. post (postı)quartese f. berarnjaquarto a. cetart(i)quarto m. kuart (friul.); (kuartvına = quarto di vino); 1, 2, 3, 4, 5quarto / i = an quart, dva quarta,tri quarte, stıer quarte, pet kuartu;continuando coi numeri sempre”kuartu”quarto di luna m. kuart lunequasi prep. 1 skor; 2 incıerka; 3malomanj, malodene, (letteralmente:poco meno); (malomanj de me nıasubu = quasi mi ammazzavi); (quasitutti = malomanje usı); 3 blızo(vicino); (+ genit.)quasi che av. malo dequasi sempre av. 1 skor nımar; 2vencpart, venckrat, vencpart kratıquassu av. gore, tanegor, tlegorquattordici card. stıe(a)rnajstquattrini m. plur. 1 sudi (non houn quattrino = nıeman suda); 2

palanke (friul.); (non vale unquattrino = na vaja na palanka)quattro card. stıe(a)r (fare ildiavolo a quattro = dıelat zluodja)quattro tempora f. kuatrinca,kuaterincaquattro volte av. stıerkat,stıerkratquegli p. onquegli p. plur. onıquei p. plur. onıquella volta cong. tıstkratquella p. 1 ona; 2 ta; 3 tıstaquella a. 1 ta te ; 2 tısta (tiste)quelle p. plur. onequello p. 1 on; 2 te; 3 tıst (tek... te= colui che... quello)quello p. n. 1 ono; 2 tısto (neutro)quello che (di cosa) p. 1 tuo(a)k;2 kar (na mores imıat kar ces =non puoi avere quello che vuoi)quello che (di persona) p. tıst kiquello che + volere locuz. kar +tıet (kar indeclinabile, pronome esignifica quello che, il verbo tıet sideclina); kar ces = quello che vuoiquello che e giusto locuz. kar jean pruquello che e, e locuz. kar je, je(kar je, je, ku tek ki sej tu bareskeusru = quello che e, e, come chi hafatto i bisogno nei calzoni)quello la p. 1 tıst tan; 2 te te, tetıst, te tanquerceto n. dobje (toponimo)quercia m. dobquerela f. 1 tozba; 2 tozıloquerelare v. 1 obduzıt (obduzın,obduzıu); 2 tozıtquerelato p.p. 1 obduzen; 2 tozenquerelatore m. toznıkquesito n. prasanje (u-, po-)questa p. f. ta, tal, tala, telaquest’anno av. lıetos, lıetus

Page 336: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 335

questa parte (da) av. na to stran(puj na to stran = vieni da questaparte)queste p. plur. telequesti p. plur. teliquestionare v. 1 se kregat; 2 seborıtquestione n. 1 uprasanje; 2kuestjon, kuistjon (m. e f.), (friul.);(non fare questioni = na borıse)questo p. te(a)l, te(a)le (non ”teli”= che, invece, e nom. plurale),(te(a)la, te(a)lo); 2 lete (leta,letuo), tetel (teta, tetuo) (le e terimangono invariati)questo(riferito a cosa) p.n. tuo,tua, tol, tuo(a)l, tuo(a)le(tuo(a)lega)questo e quello p. tel an te drugquesto qui p. tel tle (tle rimaneinvariato)questore m. kuestorquestua f. berarnjaquestuante m. 1 berac; 2 buozacquestuare v. prosıtquestura f. kuestura (it.)qui av. 1 san (con verbi di moto:puj san = vieni qui; dam san =dammi qua); (di qui a otto giorni =cez an tıedan); 2 tle (son qui = santle)qui da noi locuz. tle par nasqui e la av. tle an tanquiescenza m. pocıtakquietamente av. mıerno, mernuo

quietare (il bambino) v. tolıtquietare v. to(a)lazt (o- po- u- ve-za-), (tolazen, tolazu, tolaz /tolazta); (potalaz otroka = calma ilbambino)quietato p.p. to(a)lazen (o- po- u-ve- za-)quiete f. 1 mıer, mernuost,mıernost; 2 pokoj (nıemas pokoja =non hai quiete); 3 oduz, o(u)duzja(non ti do quiete, non ti lascio inpace = te na dan oduzja)quieto a. 1 pokojen; 2prezskarben; 3 zmıeran (zmıerna);(bod zmıeran = stai quieto (fermo))quietudine f. 1 mernuost,mıernost; 2 pokojquindi cong. 1 zatuo, natuo; 2anta; antadaquindici card. petnajstquindicesimo a. petnajstiquinquagesima f. pustna nedejaquintale m. kujntal (kujntalja okuintala)quintina f. petınaquinto ord. peti (un quinto = tepeti kos)quisquilia f. norcarıjaquivi av. 1 tle; 2 ato; 3 tanquotare v. sacat (ted.)quotato p.p. sacanquotidianamente av. uzakdanquotidianita f. usakdanjostquotidiano a. usakdanji

R

rabarbaro m. rabarbarrabbellire v. 1 olıeusat; 2 olajsatrabberciare v. postrojıt

(rabberciare le scarpe = potompjat)rabberciare un vestito v. oblekatrabberciato p.p. postrojen

Page 337: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

336 Nino Spehonja, Associazione Lintver

rabberciatura n. ustroıenjerabbia f. 1 jeza (pieno di rabbia =pun jeze); 2 fota (mej parjela takafota... = mi ha preso una talrabbia...); (fare rabbia = stuort(dıelat) foto), (che rabbia mi fai =kako foto me dıelas); 3 jezılo (n.)rabbiosamente av. jeznorabbioso a. jezan (-na)rabboccare v. napunt do robarabboccato p.p. napunjenrabbonacciare v. se pomerıtrabbonire v. 1 buo(a)zat (par- po-u- ve- z-); 2 buo(a)jsat (par- po- u-ve- z-); 3 se okusjat; 4 se potalazt(se potalazen)rabbonirsi v. se poto(a)laztrabbonito p.p. buojsan (par- po-u- ve- z-)rabbrividire v. 1 se strest, (sestresen, se stresu, stresıse /stresıtase); 2 se grozıt (se grozen)rabbuffare v. 1 ofufinjat (ofufinjano ofufinjujen, ofufinju, ofufinjı /ofufinjajta); 2 skregat (sgridare)rabbuffato p.p. ofufinjanrabbuffo n. 1 skreganje; 2zauekanjerabbuiare v. 1 tamnıet (do- o-par- po- pre- u- s- za-) (tamnejen,tamneu, tamnı / tamnıta); 2 semracıtrabbuiarsi v. 1 se tamıet, tamnıet,zatamnıet (impersonale); (se tamı;sej tamıelo); 2 se mracitrabbuiato a. tamnenrabbuiato p.p. tamnjen (do- o-par- po- pre- u- s- za-)raccapezzare (raccogliere a stento)v. stanto zbratraccapezzarsi v. zastopıt (non miraccapezzo = na zastopen)raccapricciarsi v. se zgrozıtraccapriccio f. grauza

raccartocciare v. zavıt (zavıan,zavıu / zavıla)raccattare v. 1 pobıerat; 2 pobrat(poberen, pobrau, pober / poberıta)raccattato p.p. pobranraccenciare v. oblekatracchetta f. raketa (it.)racchiudere v. 1 zaprıe(a)t(zapren, zapru, zaper / zaprıta) 2zaperjatracchiuso p.p. 1 objeman, 2 objetraccogliere v. 1 spravt (perf.); 2spraujat (imperf.); 3 brat (imperf.);(o- par- po- u- za-), (beren, brau,ber / berıta); (raccogli quel pezzo dicarta = pober tist kos karte); 4bıerat, berjat (imperf.), (do- o- par-po- pre- u- s- spre- za-), (bıeran,bıeru, bıer / berıta); 5 targat(imperf.); (na- po- u-), (la frutta); 6zdruzıt (le persone)raccogliere attorno v. obıeratraccogliere i punti n. nabıaratpunte (sui ferri dei lavori a maglia)raccogliere insieme v. zberjatkupe (zbıeran, zbıeru, zber / zberıta)raccogliersi v. se zdruzıtraccoglimento f. zbranostraccoglitore della koleda m.koledarraccoglitore f. 1 musnıca; 2 korp;3korpıc, kosıc (strumento perraccogliere l’elemosina in chiesa o lemele dall’albero)raccoglitore dell’acqua m.zabıerunjak (nei molini lungo itorrenti; era detto anche bajer,verın, berın, ver, launık)raccoglitore m. beracraccoglitore (per le offerte) f.mu(o)snıcaraccoglitrice f berıca raccolta f.1 zbıera, nabıera, zbıerka; 2 zakladaraccolta n. 1 berılo; 2 nabıeranje,

Page 338: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 337

pobıeranje, zbıeranje, zbranje; 3targanje, utarganje (di frutta); 4pardıeloraccolta di canti f. pesmarıcaraccolta di Natale f. koledaraccolti (messi) f. p. fruge (dallatino)raccolto f. 1 fruga (dal latino); 2pardıelo (n.)raccolto p.p. bran (o- par- po- u-z- za-); 2 bıeran (po- u- s- za-); 3targan (na- o- par- po- u- s- za-)raccolto intorno p.p. odbıeranraccomandabile a. parporocıu(-ıva)raccomandare v. 1 parporocıt; 2zakuazat (zakuazen, zakuazu, zakuaz/ zakuazajta); 3 zapovedovat -uvat-avat; 4 zapovıedat; 5 opominjovat,opominjuvat, -avat; 6 poguarıtraccomandarsi v. 1 se parporocıt;2 se zakuazat ; 3 se zapovıedatraccomandato p.p. 1 parporocen;2 zakuazan; 3 poguarjen (za-)raccomandazione n. 1parporocıenje, parporocılo; 2zakuaznost (f.); 3 zakuazanje; 4zapovedovanje (n.)raccomodare v. parstroıtraccomodatura n. postroıenjeracconciare v. 1 napravit: 2parstrojıt; 3 se arzvedrıt, seazvedrıet(rasserenarsi)racconciamento, racconciaturaf. napravaracconsolare v. potalaztraccontare v. 1 povıede(a)t(povıen, povıedu, povej / povejta),(povıedat na velıcin = esagerare);(povıedet na tancın = raccontare perfilo e per segno); 2 pravt, pravit(po- ve-) (praven, pravu, prav /pravta); (la sa raccontare bene = jozna pravt); (a me la racconti =

mene jo bos pravu), (raccontanoche... = pravejo de...); 3 stelat (po-ve-), (ted.); 4 oznant, oznanit(rendere pubblico)raccontare novita v. parstelat(ted.)raccontato p.p. 1 praven; 2povıedanracconto f. pravca, pravaraccorciamento n. skrajsanjeraccorciare v. skrajsatraccordare v. parstult (parstulen)raccostare v. 1 parblızat; 2 zglıhat(confrontare)rachitico a. rakıtikracemo m. grozdracimolare v. scinatracimolatura n. scinanjeracimolo m. grozdraddensare v. zgostıtraddolcimento n. posladkanjeraddolcire v. 1 posladkat; 2posladcıt (posladcın, posladcıu,posladcı / posladcıta)raddolcito p.p. posladkanraddrizzamento n. zraunanjeraddrizzare v. raunıt (po- pre- ve-z-), (raunen, raunu, raujn o rauni /raunıta)raddrizzato p.p. raunjen (po- pre-ve- z- za-)radere v. 1 brıt (par- po- pre- ve-z-), (brıjen, brıu, brı / brıta); 2ostrıht (ostrızen, ostrıgu, ostrıh /ostrıhta)radersi v. se brıt (se brıjen, sebrıu, brıse / brıtase)radiare (cancellare) v. zbrısat(zbrısen, zbrısu, zbrıs / zbrısta)radiazione m. zbrısradicalmente av. do dna, do dneradicare v. se sparjet (se sprımen,se sparjeu / sparjela, sprimıse /sprimıtase)

Page 339: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

338 Nino Spehonja, Associazione Lintver

radicato p.p. sparjetradicchio m. idrık (friul.)radice f. kornına, korenına,koranina, koranje (n.); (mettereradici = se sparjet, (se sprımen))radio m. radjoradioso a. bliscocrado a. rıedak (-ka)rado av. rıedko (di rado)raddrizzare v. zraunıt (zraunen,zraunu, zraujn / zraunıta); (usempre semimuta)radunanza, radunata,radunamento n. 1 zbıeranje; 2zbıera (f.)radunare v. 1 spravt (spraven,spravu, sprav / spravta o spravıta);me na spraves = non mi convinceraiad andare; 2 zbrat (perf.), (zberen,zbrau / zbrala, zber / zberıta); 3zbıerat (imper.); 3 sprauljat,spraujatradunato p.p. zbranradunarsi v. 1 se zbrat (se zberen,se zbrou o zbrau, zberıse /zberıtase); 2 zashajat; 3 se zbıerat(se zbıeran, se zbıeru, zberise /zberıtase)radura m. uratrafano m. hrenraffazzonare v. ofufinjatraffazzonato p.p. ofufinjanraffazzonatura n. ofufinjanjeraffermare v. 1 postat: 2 potardıtraffermo p.p. postanraffigurare v. spoznat(riconoscere) 2 dokazat(rappresentare)raffigurazione n. spoznanjeraffinare v. 1 ugladit; 2 olicıt,olikat ; 3 nabrusıtraffinatamente av. natancın,natankuoraffinatezza f. ugladnost

raffio f. kjukaraffittire v. zgostıtraffittito p.p. zgostjenrafforzamento n. omocnıenjerafforzare v. zmocnıe(a)t,omocnıe(a)t (zmocnejen, zmocneu,zmocnı / zmocnıta)raffreddamento m. 1 prehlad; 2hlajenje (n.), (pre-)raffreddare, raffrescare v. 1cuhat (arz- po- ve- z- za-); 2 hladıt,hlajat (arz- po- ve- z- za-); 3marzint -nit (arz- po- ve- z- za-),(marznen, marznu, marzin /marzinta); 4 mrazit, mrast (arz- po-ve- z- za-), (mrazen, mrazu, mraz /mrazta); 5 hladjuvat -avat -ovatraffreddare troppo v. prehladıt(prehladın, prehladıu)raffreddarsi v. se prehladıt (seprehladın); (mi sono raffreddato =san se prehladıu)raffreddato (senza voce) a.zadabjenraffreddato p.p. 1 prehlajen; 2marznjen; 3 mrazen; 4 hladjen,hlajen; 5 ocuhan (tutti con suffissi:arz- po- ve- z- za-)raffreddore f. 1 posast; 2 prehladraffrontare v. zglıhatraffronto f. zglıharaganella m. 1 laskotac; 2barlıeuka; 3 darlıca; 4 rapotauka; 5gratunjak; 6 krakulca; 7 stargotıc(giocattoli sonori pasquali)ragazza f. 1 ceca, cica, cecata; 2mladenkaragazzaglia f. otrocıja, otrocarıjaragazzata f. otrocarıjaragazzetto m. poberın, puoberin(dal latino)ragazzina f. puncicaragazzino m. 1 poberın, puoberin;2 puobic (puobca)

Page 340: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 339

ragazzo m. 1 puo(a)b (puoba); 2puober (puoberja); 3 poberac; 4mladencraggelare v. 1 zmarzint, -nit; 2pretrest (pretresen, pretresu, pretres/ pretresıta)raggelato p.p. zmarznjenraggi m. plur. zarkiraggiare v. sijat (sıjen o sejen,sjau, sej / sejta)raggio m. zark, zark, zarja (f.),(zarje sonca = raggi di sole)raggio di luce m. splemenraggio splendente m. blısk (diluce)raggiornare v. se danıtraggiramento n. zavijanjeraggirare v. 1 zavijat; 2 obsıencat(circuire, ingannare); 3 gajufat; 4fufinjatraggirato p.p. gajufanraggiratore m. galjufraggiro f. 1 galjufıja; 2 obsıencanje(n.)raggiungere v. 1 doseht, dosegt,dosec (dosezen, dosegu, doseh /dosehta); 2 dohajat; 3 rivat; 4usafat (l’ho raggiunto a Mersino =san ga usafu (o san ga doteku) guMarsıne)raggiungere (aspettando) v.par-cakat (do- ve- u-)raggiungere (nuotando) v.doplavatraggiungere (vivendo) v. dozivıetraggiungimento f. dosıegaraggiunto p.p. 1 dosezen; 2parcakan, ucakan; 3 rivanraggiustare v. ustrojıt (ustrojen)raggomitolare v. 1 navıt, navijatu klobac; 2 vrec u klobacraggranellare v. zarnje pobıeratraggrinzamento n. 1 grıspa(friul.); 2 spilıenje

raggrinzare, raggrinzire v.grispat (za-), (la stoffa); (grispatlaze = arricciare i capelli)raggrinzato p.p. zagrıspanraggrinzirsi v. spılt, spılıt (sespılen); (soprattutto della pelle)raggrinzito p.p. spıljenraggrumare v. obarıt (obarın,obarıu)raggrumarsi v. 1 se obarıt (seobarı, sej obarılo); mlıeko se obarı =il latte si raggruma (diventalatticino); 2 runat ocvajkeraggrumato p.p. obarjenraggruppamento n. skupnostraggruppamento di uccelli m.tropraggruppare v. zbrat (zberen,zbrau / zbrala, zber / zberıta)raggruppato p.p. zbranragguagliare v. uglıhatragguaglio n. uglıhanjeragguardevole a. urıedan(urıedna)ragguardevolezza f. urıednostragionamento m. razonamentragionare v. 1 razonat (razonan,razonu, razon / razonajta); 2poguarjatragionatamente av. pametnoragione f. 1 pamet; 2 umnost (aragione, con ragione = po pravıc);(darle di santa ragione = nahrestat)ragione (consenso) m. razon (nonc’e ragione = nie(a) razona)ragione (motivo) m. urzuh (ted.)ragionevole a. 1 pametan (-tna);2 posten (postena)ragionevolezza f. pametragionevolmente av. 1 pametno;2 postenoragioniere m. re(a)zonıe(a)r(friul.)ragna, ragnatela f. pajcina,

Page 341: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

340 Nino Spehonja, Associazione Lintver

pajcovna, paucelınaragno m. pajak (pajka)ragu m. sugo (friul.)rallegramento n. vesejerallegrare v. veselıt (arz- po- u-pre- raz), (veselın, veselıu)rallegrarsi v. se veselıtrallegrato p.p. razveseljenrallentando av. kasnorallentare v. 1 okasnıt; 2 se oscajatramaglia n. 1 barsce; 2 polıena; 3ve(i)nıcje (della vite); 4 vejeramaio m. kotlar (-ja)ramaiolo f. kruharincaramarro m. kuscer (s- s-),(kuscerja)ramarro m. lıntver (molto grosso eparticolare); (lıntverja); (ted.)ramazza f. medlaramazzare v. mest (po-); (meden,medu)rametto f. vejcicarame m. ramramicello f. vejcaramingare v. ciganıtramingo a. posvıetan (-tna)ramingo m. ciganramino f. ramına (bacinella)rammaricamento n. zgrozıenjerammaricarsi v. 1 se grozıt (z-); 2se zdıet huduo; 3 se zalvat; 4 sekumratrammarico f. zalostrammendare v. 1 mendat; 2 parsıtrammendatura n. mendanjerammendato p.p. mendanrammentare v. 1 puobnet; 2zmisnjovat -uvat -avatrammentarsi v. 1 se zmısnit, -int;2 se spomenıt, se spomınjatramiere m. kotlar (-ja)rammollimento n. mecıenjerammollire v. 1 mecıt (par- po-ve- u- z- za-); 2 mehnıat (par- po-

ve- u- z- za-), (mehnın o mehnejen,mehnıu / mehneu); 3 odpustıt; 4odpuscat (mettere a rammollire ilpane = luozt kruh odpuscat)rammollito p.p. mecen (par- po-ve- u- z- za-); 2 odpustjen, odpuscenramo m. 1 varh (plur.: varhı ovarhuovi); 2 veja, vıeja (f.); 3 mlaja;4 obrıezak (ramo potato)ramolaccio m. hrenramoscello f. vejca, vejcicaramoso a. 1 varhjast; 2 varhau(varhava); 3 varhavan (varhavna); 4vejastrampicare v. plıe(a)zt (s-),(plıe(a)zen)rampichino m. puzacrampino m. 1 kjukac; 2 rempın(friul.)rampogna n. zafjoldinanjerampognare v. 1 zafjoldinat; 2 ıhzguorıtrampone m. rampon (da ghiaccio),(friul.)rana f. zaba, zava (e un termineentrato nel friulano (save) anche secon spostamento semantico, infatti,in friulano significa ”rospo”)rancidezza, rancidita,rancidume f. grankuostrancido a. 1 granak (granka,grankuo); (zasıeka je granka = ilgrasso(da sotto la pancia del maiale)e rancido); 2 rancid (friul.)rancore f. jezarandagia f. povasnıcarandagio m. povasnjakrandellare v. kresatrandello f. palcaranella f. zabcarango m. stanrannicchiare v. skjuct (skjucen)rannicchiato p.p. skjucenranno m. luh

Page 342: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 341

rannodare v. zavezat (zavezen)rannuvolamento n. pooblacıenjerannuvolarsi v. se oblacıtrannuvolato p.p. posıencanranocchio(a) f. zabarantolare v. 1 hropat, hropst(hropen); 2 krogat; 3 garcıt, garcjat(garcın o garcejen, garceu, garcı /garcajta)rantolio, rantolo n. 1 hropıenje; 2garcanjerapa f. 1 oblıca; 2 rıeparapa f. bızna (foglie di rapa bollitecon la farina)rapare v. 1 golızat; 2 ostrıht(ostrızen, ostrıgu, ostrıg / ostrıhta)rapata f. prestrıgarapato p.p. 1 golızac; 2 ostrızenrapato m. golızacraperonzo m. matovılacrapidamente av. 1 naglo; 2 hıtrorapidezza, rapidita f. naglostrapido a. nagu (nagla)rapimento m. ruprapina, rapimento n. kradanje okradanjerapinare, rapire v. krast (po-, u-),(kraden)rapito p.p. ukradenrappacificare v. umerıt, pomerıtrappacificazione f. pomerıtu(umerıtve)rappezzare v. blekat (o-, po- u-)rappezzato p.p. oblekanrappezzo m. blekrapportare v. 1 pravt; 2 povıedatrapporto f. pravarapportarsi v. se parkladatrapprendere v. 1 gostit (par- po-pre- u- ve- z- za-), (gostın, gostu,gost / gostıta); (latte rappreso =zasıerjeno mlıeko); 2 utardıtrapprendersi v. 1 se zasıert (dellatte o del sangue); (zasıeren,

zasıeru); 2 se zgostnit, -intrappresentabile a. predstavenrappresentante m. namıestnikrappresentare v. 1 predstavt(perf.), (predstaven); 2 predstauljat(imperf.)rappresentato p.p. predstaujenrappresentazione f. 1 predstaua;2 igrarappreso p.p. 1 gostjen; 2 goscen(z-)rappreso (coagulato) p.p. sıerjen(za-, u-)rapprossimare v. parblızatrapprossimato p.p. parblızanraramente av. 1 rıetko, porıedko;2 malokadararefare v. 1 rıedit (po-); 2 poredıtrarefatto p.p. 1 rıedan; 2 porıedjenrarezza f. rıedkostrarificare v. rıedit (rıeden)raro a. 1 rıedak (rıedka); (rarevolte = rıedko); 2 nenavaden(nenavadna)rarita f. rıedkostrasare v. obrıt (obrıjen, obrıu, obrı/ obrıta)rasato p.p. obrıt, pobrıtraschia f. stargo(a)ukaraschiare v. 1 stargat (starzen,stargu / stargala, staz / stargajta);2 glodat (na- par- o- po- pre- ve- z-za-); 3 kruzt, kruzıt (par- o- po-pre- ve- z- za-), (kruzen, kruzu, kruz/ kruzıta); 4 opraskat (graffiando)raschiata n. starganjeraschiato p.p. 1 glodan; 2 kruzen(o- po-); 3 starzen (o-, po-)raschiatoio f. stargaukaraschiatura n. starganjeraschione m. postargaunjakrasentare v. parfulıtrasente prep. blızo (+ genit.)raso p.p. 1 brıt (par- o- po- pre-); 2

Page 343: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

342 Nino Spehonja, Associazione Lintver

gou (gola)raso p.p. 1 rasan; 2 pun (pieno)rasoio f. brıtla barbıerskarasoterra av. partlehraspa f. raspa (it.)raspare v. 1 spargat (arz- na- par-o- po- pre- ve- za-), (sparzen,spargu, sparzzi o spargi / sparzıta /spargajta); 2 glodat (arz- na- par-o- po- pre- ve- z- za-)raspato p.p. 1 sparzen, spargan; 2glodan (arz- na- par- o- po- pre- ve-za-)raspare v. preglodat (bucando)raspare (nella terra) v. grebsatraspatura n. sparganjeraspi n. repujeraspo m. grozdrassegna f. parada (friul.)rassegnare v. datrassegnarsi v. se podat, se udatrassegnazione n. 1 podanost; 2potarplıenje; 3 potarplezıvost (f.)rasserenamento n. 1 vedrılo,zvedrılo, razvedrılo; 2 pojasnıenjerasserenare v. 1 jasint -nit (arz-u- ve- z-), (jasnen, jasnu, jasin /jasinta; impersonale: jasinlo); 2zvedrıe(a)t (arz- po- pre-), (zvedrıno zvedrejen, zvezdrıu o zvedreu,zvedrı / zvedrıta)rasserenarsi v. se zvedrıet(impersonale); (se zvedrı, sejzvedrılo, zvedrıse)rasserenato p.p. 1 zjasen (arz-pre- u- ve-); 2 zvedrjenrassettare v. postrojıt (postrojen)rassettato p.p. postrojenrassicurare v. zasigurat (friul.)rassicurazione n. zasiguranje(friul.)rassodamento f. potardıtu,utardıtu (potardıtve)rassodare v. utardıt

rassodarsi v. se gostint -nit (po-ve- u- uz- z-), (ugostnen, ugostnu)rassomigliante a. podoban (-bna)rassomiglianza f. podobnostrassomigliare v. se podobitrastrellamento n. grabanjerastrellare v. 1 grabt, grabit (arz-na- par- o- po- pre- u- ve- z- za-),(graben, grabu, grap / grapta); 2trebıt, trıebit (arz- par- po- u- ve-z-), (trıeben, trıebu, trıeb / trebıta)rastrellare fuori v. vegrabt(vegraben, vegrabu)rastrellare vicino v. pargrabtrastrellato p.p. grabjen, trıebjen(arz- par- po- pre- u- ve- z-)rastrello f. plur. grabje (soloplurale)rata f. rata (it.)ratifica, ratificazione n. potardıloratificare v. potardıtrattizzare v. podnetıt, podnıetit(podnıeten)rattamente av. hıtrorattenere v. 1 ustabt; 2 zadarzat(zadarzın)rattenimento n. zadarzanjerattizzare v. ponetıtrattizzato p.p. ponıetjenratto a. hıtar (hıtra), (veloce)ratto f. tatvına (furto)ratto (animale) f. pudganarattoppamento, rattoppatura n.blekanjerattoppare v. blekat (o- po- par-pre- u- z- za-)rattoppato p.p. blekan (o- po- par-pre- u- z- za-)rattoppo m. blek (friul.)rattrappire v. okorenıet (okorenın)rattrappito p.p. okorenjen(okorenjena)rattristare v. zalvatrattristarsi v. 1 se zalvat; 2 se

Page 344: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 343

zdıet huduo,rattristato a. 1 zalvanraucedine f. 1 hrıpa; 2 hripavostrauco (catarroso) a. hrıpastrauco (senza voce) a. 1 zagarnjen;2 zadabjenravvalorare v. omocnie(a)t(omocnejen)ravvedersi v. 1 se grıvat (z-),(ted.); 2 se kesat; 3 se zgrozıt; 4 sezvıedet; 5 se spokorıtravvedimento n. 1 zgrıvanje(ted.); 2 zvıednost; 3 zgrozıenjeravveduto p.p. 1 grıvan; 2 zvıedenravvicinamento n. parblızanjeravvicinare v. parblızatravvicinato p.p. parblızanravvisare v. spoznatravvivamento n. ozivıenjeravvivare v. ozivıet (ozivın,oziveu); (ravvivare il fuoco =parnetıt o parnıetit)ravvolgere v. 1 zavıt (zavıan); 2ovıt (ovıan);, 3 zavijat (zavıjan)ravvolto p.p. zavıtraziocinio f. dobrapametrazionale a. pametan (-tna)razionalita f. umnostrazionalmente av. pametnorazionare v. razonatrazionato p.p. razonanrazza f. 1 sorta (tipo); (anche insenso spregiativo, specie seaccompagnato da nomepatronimico); (che razza di gente =kajsna sorta); 2 rod ((stirpe))razza (animale) f. raca (friul.)razzia f. tatvinarazzo f. fuzeta (friul.)razzolare v. 1 gacat; 2 spargat(po- od- ve-), (sparzen, spargu,spargı / zpargajta)razzolato p.p. sparzen (po- od- ve-)re m. kraj (Re Magi = Sveti trije

Kraji)reagire v. itı pruot (gren)realizzare v. dopunt, dopunit(dopunen, dopunu, dopun /dopunta)realizzato p.p. dopunjenrealizzazione n. dopunıenjerealizzarsi (accadere) v. 1 se gajat;2 se godıt, se zgodıt (impersonale)realmente av. resnıcnorealta f. resnıcnost (in realta =resnıcno)reame n. kraljestvoreato f. krivıca, karvıcaRe Magi m. Sveti trıje Krajrecalcitrare v. cabat (o-, po-)recalcitrato p.p. ocabanrecapitare v. parnest na duomu ona duomrecare v. 1 parnest (do-);(parnesen, parnesu / parnesla),parnes / parnesıta; 2 parnasat(recare lode = hvalıt); (recare gioia= veselıt); (recare a buon fine =dokoncat); (recare danno =skodvat); (recare disturbo = motıt)recarsi v. 1 se podat; 2 se pobrat(se poberen)recedere v. ua(o)rnıtrecente a. 1 nou (nova); 2 zadinj(zadnja)recentemente av. predkratkin; 2na zadnjorecentissinmo a. popunama nou(popunama nova)recepire v. sparjet (sprımen,sparjeu / sparjela, sprım / sprimıta)recidere v. 1 odrıezat (odrıezen); 2odrezavat, -uvat, -ovat (odrezavan oodrezujen)recidiva f. pouarnıtu (pouarnıtve)recintare v. gradıt (do- na- o- par-po- pre- ve- u- z- za-); (chiudere unreciinto = zagradıt; aprire un

Page 345: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

344 Nino Spehonja, Associazione Lintver

recinto = odgradıt)recintato p.p. gradjen, grajen (do-na- o- par- po- pre- ve- u- z- za-)recinto f. 1 graja, ograja; 2priesu(a)ka; 3 rante (plur.), di legnorecipiente m. 1 lemp (per l’acqua);2 posodareciprocamente av. drug druzemurecisamente av. usıecenorecisione f. 1 narıeza, odrieza; 2taj (friul.)reciso a. odrıezan (odrıezana)recitare v. 1 povıedat (povıan); 2pravt (praven); (recitare il rosario= molıt rozar(i))recitazione n. povedovanjereclamare v. protestat (it.)reclamo f. tozbareclinare v. parklonitreclinato p.p. parklonjenrecludere v. zaprıe(a)trecluso p.p. zapartrecluta m. novakrecondito v. parkrıtrecriminare v. 1 tozıt; 2 obduzıtrecrudescenza n. pohujsanjerecuperare v. resıt (rıesen)recupero n. resıloredarguire v. skregatredentore m. resenık (od-)redento p.p. 1 odrıesen, odresen(odrıesena); 2 zvelıcan (zvelıcana)redenzione f. 1 resıtu, odresıtu; 2resıenje, odresıenje; 3 zvelıcanje (n.)redimere v. 1 zvelıcat; 2 resıt (od-,odresın, odrjesu, odrıes / odresıta)redimersi v. se dogovednıtredivivo a. ozivjenrefrigerare v. 1 hladıt (o-); 2marzlıet (marzlın)refrigerato p.p. ohlajen (p-)refrigerazione n. hladıenjerefrigerio f. hladıtu -tverefurtiva n. ukrajeno blaguo(a)

regalare v. 1 senkat (ted.); 2senkovat -uvat -avat (ted.); 3podajat (podajan, podau, podı opodaj / podajta); 4 nudit (po-),(nuden, nudu, nud / nudta); 5podat; 6 obdarıt, podarıt; 7ponujat, ponujat; 8 ufruvat(ufrujen); 9 ufritregalato p.p. 1 senkan (ted.); 2podajanregalo m. 1 senk (ted.); 2 regal; 3dar; 4 darılo (n.)reggere v. 1 darzat, pardarzat,udarzat (darzın)reggicalze f. podvezareggimento m. regimentreggipetto, reggiseno m. regipet(friul.)regina f. kraıca, krajıcaregionale a. dezelniregione m. 1 kraj; 2 dezela (f.)registrare (segnare) v. se(a)njat(sanjan, sanju, sanjı / sanjajta); 2senjovat -avat -uvatregistrare (iscrivere) v. upisat(upısen)registrare (musica o altro) v.posnetregistrare in comune v. zadatregistrato p.p. 1 upısan; 2 posnet;3 zadanregnare v. kraljuvat (kraljujen,kraljuvu, kraljuj / kraljujta)regno n. kraljestvoregola f. raunavaregolare v. 1 raunat (perf.), (po-);2 raunavat (imperf.); (po-)regolarmente av. raunoregolarsi v. se obnasatregolo m. krajacreietto a. zavarzenreimpastare v. prevalıtreimpastato p.p. prevaljenreincollare v. prekolat

Page 346: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 345

reincollato p.p. prekolanreinnestare v. precepıt, precıepit(precepın, precıepu, precepı oprecıep / precepıta)reintegrare v. postauljatreita f. krivıca, karvıcareiterare v. 1 ponovıt; 2 ponauljatreiteratamente av. ponauljenoreiterazione f. ponovıtu (-tve)relax n. oddahnenjerelazione n. porocılo(matrimoniale)religione f. vıerareligiosamente av. poboznoreligiosita f. poboznost(poboznost(i))religioso a. 1 andohtlıu(andohtlıva); 2 poboze(a)nreliquia f. relıkuja (it.)reminiscenza n. 1 znamıenje,znamenje; 2 spomın (ricordo)remissione n. odpuscanje(odpuscanje grehu = remissione deipeccati)remissivamente av. podloznoremissivita f. 1 podloznost; 2potarplezıvostremissivo a. potarplezıu(potarplezıva)remoto a. delecrena m. pıesak (pıeska)rendere (ritornare) v. 1 uo(a)rnıt(po-); (puarnen, uarnu), (u sempresemimuta); 2 uracat (po-); (renderegrazie = zahvalıt); (renderetestimonianza = prıcat); (renderelode = hvalıt)rendere piu denso v. 1 gostit(par- po- pre- ve- za- z-), (gostın ogosten, gostu, gost / gostıta); 2gostıet (gostejen, gosteu, gostı /gostıta); 3 ugosnıt, ugosint(ugosnen, ugosnu)rendere (fruttare) v. 1 frutat; 2

rınditrendersi antipatici v. se gardıtrendersi brutto v. se gardıtrendiconto n. splacanjereni m. plur. gladezireo a. krıu (krıva)repentaglio f. ne(a)varnostrepente, repentino a. nagu(nagla)repentinamente av. 1 navıedic; 2naglo; 3 nazlah (di colpo) reperirev. najditreplica f. ponovıtu (-tve)replicare v. 1 odguarıt, odguarjat;2 lazatat; 3 odrec; 4 ponovıtreplicato p.p. odguarjanreplicazione f. ponovıtu (-tve)represso p.p. potlacenreprimere v. 1 potlacıt; 2zadarzat; 3 prepovıedatreprobo a. 1 preklet; 2od(za-)varzenrepubblica f. republikarepubblicano a. republikanskiRepubblica Ceca f. Ceskareputare v. darzat zareputare a peccato v. za grıehstıetreputazione f. castrequie m. 1 mıer; 2 oduzja (abbirequie = mej mıer); (messa darequie = martvaska masa); (na dasoduzja = non dai requie)requisito f. potrıeba, potrebınjarescindere v. odrıezat (odrıezen)rescissione f. presıekarescisso p.p. odrıezanresecare v. 1 odsıec; 2 odrıezat(odrıezen, odrıezu)residenza f. domovınaresiduare v. 1 ostat (ostanen); 2ostajatresiduo m. ostajakresina f. smola (ted.)

Page 347: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

346 Nino Spehonja, Associazione Lintver

resinoso a. smolnast, smolastresistente (alla sofferenza) a.tarpocresistente a. stanovıtanresistenza f. stanovıtnostresistere v. 1 pretarpıet (po- ve-),(pretarpın, pretarpeu, pretarpı /pretarpıta); 2 prestat, prestavt,prestavit (prestaven, prestavu oprestau o prestu, prestav /prestavta); (na mo prestat = nonposso resistere)resistere (tenere duro) v. 1udarzat (udarzın); 2 darzat tarduo(darzın, darzu, darzı / darzajta)reso pozzolente p.p. osmardjenrespingere v. 1 zavrec; 2 zavarzat(zavarzen, zavargu); 3 odgnat(odzenen, odgnu, odzen / odzenıta);4 odmaknıt -int (odmaknen,odmaknu, odmakni / odmaknıta); 5zapodıt; 6 preganjatrespingere qualcuno v. zavreckakegarespinto p.p. 1 odmahnjen; 2preganjan; 3 zavarzen; 4 odgnanrespirare v. 1 sopst (po- ve- u-),(sopen, sopu o sopu, sopı /sopajta); 2 sopat, sapatrespirare (dare un sospiro) v. seodsopst, se usopst (se usopen, seusopu o se usopu, usopıse /usopajtase)respirazione n. sa(o)panje,sopıenjerespiro f. 1 sapa; 2 hlap (m.); 3hlıp (mi si e venuto a mancare ilrespiro = mej ohlipnılo)responsabile (cosciente) a. 1pametan (-tna); 2 modar (modra)responsabilita m. 1 odguor; 2odguornost (f.), 3 odguorıenje (n.)responsabilita (coscienza) f.modruo(a)st

responso n. odguorrestante a. ostau (ostala)restante m. ostajakrestare v. 1 ostat, ostanit (po-)(perf.), (ostanen, ostu, ostı /ostanıta); 2 ostajat (po-), (imperf.)restare (indietro) v. zastat(zastojn, zastau o zastu, zastuoj /zastuojta)restare attoniti v. gledat debelorestare immobili v. na magnıt (namagnen, nie magnu, na magin / namagnıta)restare incinta v. ostat sarokarestare pregna v. ostat breja (dianimali mammiferi)restare privo di tutto v. ostatgou (ostanen, ostu, ostı / ostanıta)restare senza respiro v. sezamaknıt -int (zamaknen, zamaknu)restare solo v. osamıetrestato p.p. ostanrestaurare v. ponovıtresti del fieno f. plur. 1 marve; 2plıeveresti liquidi dalla lavorazionedel latte f. sıerota, sıerotvarestituire v. 1 uo(a)rnıt (perf.);(uarnen, uarnu, uarın o uarnı /uarnıta); 2 uracat (imperf.)restituito p.p. 1 uarnjen; 2 uracanrestituzione f. 1 uarnıtu(uarnıtve); 2 uracanje (pre-), (n.); 3uarnıenje (n.)resto m. ostajak (del resto, d’altraparte = potinkraju)restringere v. 1 stısint -nit (ar-par- pre- u- ve- za-), (stısnen,stısnu, stısin / stısinta); 2 stiscat,(stiscın, stıscu, stısc / stiscajta); 3stiskat; 4 strıgint -nit (ar- par- po-pre- u- ve- za-), (strıgnen, strıgnu,strıgin / strıginta); 5 partıegat; 6partiegovat- -uvat -avat; 7

Page 348: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 347

zategnjovat -uvat -avat(zategnjujen, zategnjuvu); 8zategnit, -int (zategnen)restringimento n. skrajsanjerestrizione n. utesnıloresurrezione n. odsmartiustajenjeresuscitare v. od smarti ustat(ustanen, ustu) o ustaurete f. mrıeza (reticella =mrıez(i)ca)reticolato m. retiko(u)lat (friul.)retro av. zadaretrocedere v. se umaknıtretribuire v. poplacatretribuzione f. 1 placa; 2 placılo(n.); 3 zasluze(a)k (m.), (zasluzka)retro prep. av. nazaj, zada, tazad,tanzadretro m. zad (il retro della casa =zad hıse)retrocedere v. se umaknıt (seumaknen)retrocessione n. umaknıenjerettamente av. 1 posteno; 2 prau,prurettificare v. poraunıt, zraunıtrettificato p.p. zraunjenrettitudine f. 1 postenuost; 2raunost; 3 poglounostretto a. 1 prau, prav; 2 posten(postena); 3 rauan (rauna)reuccio m. krajcicreumatismo m. reumatızimreverendo a. castıtreverendissimo a. precastıtreverenza n. cescenjerevisione m., n. pregled,pregledanjereviviscenza n. ozvlıenjerevoca n. pardarzanjerevocare v. preklıcat (preklıcen,preklıcu)reziana a. rezjankareziano a. rezjan

ri... av. unovic, znovic, nazaj, spek,spet ( = di nuovo; l’italiano usatantissimi verbi con prefisso ri-; innedisko molto spesso si sostituisce ilri- con i predetti avverbi seguitinaturalmente dal verbo)riabilitare v. resıtriabilitazione n. resıloriacutizzare v. ozivat, ozivıetriaggiustare v. prestrojıt(prestrojen, prestroju, prestroj /prestrojıta)riaggiustato p.p. prestrojenriallacciare v. prevezat (prevezen)riallacciato p.p. prevezenriallargare v. razserıt (razsıeren)riallargato p.p. razsıerjenrialzare v. zdigovat -uvat -avat(zdigujen, zdiguvu, zdiguvi /zdiguvajta)rialzo del terreno f. bulariappendere v. preobıest(preobıesen o preobıesen, preobıesu,preobıes o preobesıta)riasciugare v. vebrısat (vebrısen,vebrısu, vebrıs / vebrisajta ovebrista)riavere v. imıe(a)t od zadariavvicinare v. parblızatriavvitare v. prevıt (prevıe(a)n oprevıan, prevıu, prevı / prevıta)ribadire v. tardıt (po- u-)ribadito p.p. tardjen (po- u-)ribaltare v. 1 arzmıetat,premıetat; 2 prevracat; 3 prevrec,prevrıec, zvrec, zvrıec (prevarzen,prevargu, prevarz(i) / prevarzıta); 4zmetat ; 5 zvarnıt (zvarnen)ribaltato p.p. 1 prevarzen; 2zmetan ; 3 zvarnjenribassare v. znızatribassato p.p. znızanribattere (rispondendo) v. 1odguarjat; 2 lazatat; 3 odrec

Page 349: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

348 Nino Spehonja, Associazione Lintver

ribattere v. pretukat (pretukan,pretuku)ribattezzare v. prekarstıtribattezzato v. prekarscenribellarsi v. se upıeratribellione n. prelomıenjeribes m. rıbezribolla f. rebularibollire v. preugrıet (preugrejen,preugreu, preugrej / preugrejta)ribrezzo f. grauza (ted.)ributtante a. grauzanricacciare v. odgnat (odzenen,odgnu, odzen / odzenıta)ricaduta n. pohujsanjericaduto p.p. vepadanricalzare v. preobut (cambiando lescarpe); (preobujen, preobu, preobuj/ preobujta)ricalzato p.p. preobut, prebutricamare v. rikamatricambiare v. 1 zmenıt, premenıt;2 pouarnıtricambio f. zamenjaricamo m. rikam (it.)ricattare v. 2 podkupıt; 2podkupovat, -uvat, -avatricavare (vantaggio) v. skupıt(skupen, skupu, skup / skupıta)ricavare v. 1 vedıelat; 2 vestult(vestulen, vestulu)ricavato p.p. 1 vedıelan; 2vestul(j)enricavo m. 1 zasluze(a)k (zasluzka);2 dobılo (n.)riccamente av. bogatoricchezza f. bogatıa, bogatıjaricchezza (eredita) n. premozenjericcio f. 1 bauda; 2 ricot (friul.)riccio (animale) m. ıe(a)z (ıeza)riccio (del castagno) f. grıcariccio (animale) m. torıcricciolo m. ricot (friul.)riccioluto a. ricotast

ricco a. bogatricco m. bogatacriccone m. bogataz (bogataza)ricerca n. 1 prasanje; 2 pregledanjericercare v. 1 pregledat; 2poprasatricercato p.p. pregledanricetta f. ricetaricevere v. 1 parjet (s-) (prımen,parjeu o prejeu (anche prımu /primıla), prım(i) / primıta); (perf.);2 parjemat (imperf.); 3 dobıtricevuta f. ricevuda (friul.)richiamare v. poklıcat, veklıcat(veklıcen, veklıcu, veklıc / veklıcta)richiamare (alla mente) v. 1pomenıt; 2 zmisjat (richiamare unacosa, ricordarsi di una cosa = sezmısint, -nit na + acc.)richiamo n. poklıcanje, poklıc(m.); (fare richiamo = skregat)richiedere v. 1 uprasat, poprasat;2 zakuazat (zakuazen, zakuazu,zakuaz / zakuazajta); 3 zakuazovat-uvat -avat (zakuazujen, zakuazuvu,zakuazuvi / zakuazuvajta)richiesta n. uprasanjerichiesto p.p. 1 poprasan; 2zakuazen; 3 zaprosen (gentilmente)ricino m. rıcin (rıcinovo oje = oliodi ricino);ricolmare v. napuntricolmato p.p. napunjenricolmo a. punricominciare v. zacenjatricompensare v. 1 obdat; 2obdarıt; 3 obdarovat -uvatricompensato p.p. 1 obdan; 2obdarjenricompensa m. lon (ted.)ricomperare v. prekupıt(prekupen, prekupu, prekup /prekupıta)riconciliare v. pobuojsat

Page 350: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 349

riconciliato p.p. pobuajsanriconciliazione n. obuojsanje (p-)ricongiungere v. prestult(prestulen, prestulu)riconfermare v. potardıtriconoscente a. hvaleze(a)n(hvalezna)riconoscenza f. 1 hvaleznost; 2zahvalariconoscere v. spoznat (do- par-za-) individuare, identificarericonoscimento n. 1 znamıen,znamenje, znamıenje, znamunje; 2hvaleznost (f.); 3 s-poznanje (par-);4 skazavariconosciuto p.p. vepoznanriconsegnare v. 1 uo(a)rnıt(uarnen); 2 uracatricoperto p.p. 1 vegarnjen; 2vekrıt, prekritricoprire v. 1 pre-garnıt (ve- za-)(pregarnen, pregarnu, pregarni /pregarnıta); 2 obsut (le radici dellepiante)ricordando v. predomisljocricordare v. 1 puo(a)bnet, puobnit(puobnen, puobnu); 2 pomenıt (s-);3 pomenjovat -avat -uvat; 4spominovat -uvat -avat; 5opomınjat, opominjuvat- uvat; 6zmisjovat -uvat -avat, zmisljovat-uvat -avat; 7 premısnit -nit,premıslit; 8 premisljovat(premisljujen)ricordarsi v. 1 se zmısint, -nit (sezmısnen) 2 se spomınjat; 3 prıdumıslih, prıdna mısli, prıdtu glavo,prıdu pamet; 4 se popensat; 5 sepomenkat; 6 se spoumnit; 7 sezmislıtricordato p.p. zmısnjen, zmısjen,zmısnjenricordo m. 1 namıen, pomıen,spomın, znamıen (per ricordo = za

spomın); 2 zmisnjava, zmisjava (f.);3 znamıenje (n.); 4 znamunjericorrenza n. 1 spostuvanje; 2oblıetinca; 3 opasıloricostruire (un muro) v. prezidat,vezidatricostruire v. predıelatricostruito p.p. prezıdan, vezıdanricotta f. skuta (termine entratonel friulano)ricovero f. podstrıeharicredersi v. se zvıedetricrescere v. parrast (parrasten)ricresciuto p.p. parrascenricucire v. 1 presivat, vesivat; 2presıt (presıjen, presıu)ricucito p.p. 1 presıt; 2 presıvanricuocere v. prekuhatricurvo p.p. zvıgnjenridacchiare v. 1 se posmehuvat,-avat, -ovat; 2 se posmehat (seposmehujen)ridare v. 1 uo(a)rnıt, pouarnıt(uarnen); 2 pardajat (pardajan,pardau, pardı o pardaj / pardajta)ridendo av. smeheridente a. veseu (vesela)ridere v. 1 rizat, se rizat ( po- ve-za-), (rızen, rızu, rız / rizajta); 2 sesmejat (se smejen, se smeju o sesmejau, smejajse / smejajtase)(glivien da ridere = mu gre na smıeh);(mi vien da ridere, ho voglila diridere = me se ce smejat); 3zasmıhatridere (scoppiare a ridere) locuz. sevrec na smıeh ; (me se ce smejat =mi vien da ridere)ridicolaggine f. smıesnostridicolo a. smıesan (smıesna)ridire v. 1 ponovıt; 2 ponauljatridiventare v. veratatridondantemente av. obıunoridondante a. 1 dobarsan

Page 351: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

350 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(dobarsna) 2 obıeuan (obıeuna),obıuan (obıuna), obıuen (obıeuna),obıvanridondanza f. 1 obıunost; 2 punostridotto al verde p.p. oskıcanridurre v. 1 majsat (z-) 2parpravt, parpravit (parpraven,parpravu), (kans parpravu tuojebareske = dove hai ridotto i tuoipantaloni); (kan mej parpravu =dove mi ha ridotto)ridurre (le piantine insoprannumero) v. preredıtridurre al lastrico v. oskıcatridurre al verde v. skıcatridursi al lastrico v. prıdna nicriduzione n. 1 skrajsanje; 2znızanjeriecheggiare v. odnıevatriedificare v. prezidat, vezidatriedificato p.p. prezıdan, vezıdanriempire v. 1 punt (na- par- ve-),(punen, punu, pun / punta);(napunt do garle = riempire finoall’orlo, alla gola); 2 basatriempire (aggiungendo liquidi) v. 1dolıt (dolıen o dolıan, dolıu, dolı /dolıta); 2 tocıt (na- pre- par- u-za-)(tocen, tocıu, toc(ı) / tocıta)riempire di fumo v. ukadıtriempito (di liquido) p.p. 1 nalıt; 2natocenriempito a. napunjen (na- par-ve-)rifare v. 1 predıelat, vedıelat; 2prerunat, verunat; 3 ponovıtrifare il tetto v. prekrıtrifasciare v. previjatrifatto p.p. 1 ponovjen; 2predıelan; 3 prerunan, verunjenriferimento m. pomıenrifilare v. 1 dıet (denen (perfettivo= futuro; non si presta ai composti),deu, den / denıta); 2 luozt (lozen

(perfettivo = futuro; ha significatofuturo anche con i composti), luozu,loz / lozıta); 3 klast (po- za-)(kladen (imperfettivo = stomettendo), kladu, klad / kladıta); 4kladat (po- ve- z-); 5 kladovat -uvat-avat (kladuvan o kladujen, kladuvu,kladuvi / kladuvta / kladuvajta)rifiutare v. 1 zavrec; 2 odmetat,zametat; 3 zapodıt; 4 ne tıet (necen,ne(a) bon teu, na tej / na te(ıe)jta)rifiutarsi v. se upıeratrifiutato p.p. 1 zavarzen, odvarzen;2 odmetan; 3 zametanrifiuti (immondizie) m. smetı(plurale)riflessione f. predomısu(predomisli); (strum. sing.: zpredomıslijo; strum. plur.: zpredomıslim))riflettere v. pomıslit, premıslitrifregare v. prefrıgatrifulgente a. bliscocrifulgere v. bliscıe(a)triga f. rıjariga dei capelli n. precılorigare v. kruzt, kruzıt (o- po- ve-)(kruzen, kruzu, kruz / kruzıta)rigato p.p. kruzen (o- po- pre- ve-s- za-)rigagnolo m. 1 klanac; 2 patocıcrigelare v. zmarzint, -it,premarzint -nit (premarznen,premarznu, premarzin /premarzinta)rigenerare v. prerodıtrigenerazione n. prerojenje,preroıenjerigettare (rimettere) v. vemetatrigettare v. 1 odvrıec, odvrec(odvarzen, odvaargu, odvars /odvarzıta); 2 premetatrigettato (rimesso) p.p. vemetanrigettato p.p. 1 odvarzen; 2

Page 352: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 351

premetanrigidamente av. 1 tarduo(a); 2ostrorigidezza f. ostrostrigido p.p. oster (ostra)rigirare v. obarnıtrigirato p.p. obarnjenrigogliosamente av. 1 nazgruntno;2 obıunorigoglioso a. 1 nazgruntan; 2dobarsan (dobarsna) 3 obıeuan(obıeuna), obıuan (obıuna), obıuen(obıeuna), obıvan (obıuna)rigogolo m. kulikulau (kulikulaua okulikulava)rigonfiamento f. bula (boj / bojobule = saranno botte)rigonfio p.p. 1 napet; 2 oteku(otekla)rigore, rigorosita f. ostruostrigorosamente av. ostruo(a)rigoroso a. oste(a)r (ostra)riguardare v. 1 ogledat; 2ogleduvat, -avat, -ovatriguardarsi v. se varvat (se varjen,varvu, varse / vartase); (varsepopusint (pobıt) = attento a nonscivolare (ad ammazzarti))riguardo f. 1 brıga; 2 skarbnost; 3mar (avere riguardo = skarbıet)rigurgitare v. se prelıt (impers. +dat.); (ho rigurgitato = me sejprelılo)rilasciare v. 1 spustıt (spustıtdusico = rilasciare l’anima =morire); 2 spuscatrilascio m. spustrilassarsi v. se odahnıt (seodahnen, se odahnu, odahnıse /odahnıtase)rilassamento n. odahnıenjerilassato p.p. odahnjenrilegare v. 1 prevezat; 2prevezovat -uvat -avat

rilegato p.p. prevezan, prevezenrilento (a rilento) av. pocaserilievo (montuoso) f. cukula(toponimo); (di poco rilievo = malourıedan)rilivellare v. prerahjat (il terreno)rilivellato p.p. prerahjanrilucente a. bliscocrimacinare v. premlıat (premlejen,premleu, premlej / premlejta)rimandare v. 1 odluo(a)st(odlozen, odluazu, odloz / odlozıta);2 odkladat, odklast (odkladan,odkladu, odklad / odkladıta oodkladajta); 3 nemarat (nonbadare); 4 pustıt od zad (lasciareindietro); 5 puscat (puscujen,puscuvu, puscuvo / spuscajta); 5puscovat, -avat -uvat; 7 odganjat(odganjan, odganju, odganj /odganjta)rimandato p.p. odlozenrimaneggiare v. predıelatrimanenza m. ostajakrimanere v. 1 ostat (perf.), (par-),(ostanen, ostu, ostı / ostanıta);(rimanere male = ostat slavo);(rimanere di sasso = ostatkamanu); (rimanere incinta = ostatsaroka); (rimanere in silenzio =zamucat); (rimanere orfano =osaruotıe(a)t); 2 ostajat (imperf.)rimanere incinta v. zanosıt(zanosen, zanosu, zanos / zanosıta)rimanere indietro v. ostajat,zastajat (zastoın o zastajan, zastauo zastu / zastavu)rimanere perplessi, stupiti v.ostat (ostanen, ostu, ostı / ostanıta)rimanere senza respiro v.zamaknıt -int (zamaknen, zamaknu,zamakni / zamaknıta)rimarginare v. 1 celıt (na- o- par-po- ve-); 2 zaranit

Page 353: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

352 Nino Spehonja, Associazione Lintver

rimarginarsi v. se zacelıt, sezaranit, se zarant (impersonale);(rana sej zacelıla = la ferita si erimarginata); (sej zaranilo (zaranlo)= si e rimarginato)rimarginato p.p. 1 celjen (na- o-par- po- ve-); 2 zaranjenrimasto senza il respiro p.p.zamaknjenrimasto p.p. ostan, ostajen, zastanrimbalzare v. poskocnıtrimbambito p.p. zatuljenrimasuglio m. ostajakrimbeccare v. 1 lazatat; 2odguarjat; 3 jezikat (jezikan,jezikavu, jezikavi / jezikajta); 4jezikovat -avat -uvat (jezikujen,jezikuvu, jezikuvi / jezikuvajta)rimbecillire v. 1 zarukat; 2 znorıetrimbecillito a. 1 zarukan; 2znorjenrimboccare v. 1 podvıt (podvıen opodvıan, podvıu, podvı / podvıta); 2veznit (o- par- po- z- za-), (veznen,veznu, vezin / veznıta), zazvezinrokave an zacın dıelat = rimbocca lemaniche e incomincia a lavorare; 3vihınt -nit (vıhnen, vıhnu, vıhin /vıhinta)rimboccato p.p. 1 podvıt; 2vıhnjen (na- o- par- po- za-); 3veznjenrimbombare v. odnıevatrimbombo m. odmeu (odmeva)rimbonire v. zabuojsatrimbonito p.p. zabuajsanrimborsare v. uracatrimborsato p.p. uracanrimborso n. pouracılorimbrottare v. 1 zafjoldinat; 2 ihzguorıtrimbrotto n. zafjoldinanjerimediare v. pozdravetrimedio n. zdravılo

rimembranza f. 1 zmisjava; 2spomın (m.)rimembrare v. 1 pomenjovat -avat-uvat; 2 zmisnjovat -avat -uvatrimembrarsi v. se pomenkatrimescolamento, rimescolata,rimescolio n. 1 premesanje; 2grebusanjerimescolare v. 1 grebusat (par- o-po- pre- z- za-); 2 premesat(premıesan, premıesu, premıes /premesajta); 3 bazgatrimescolato p.p. 1 premıesan; 2zgrebusan; 3 bazganrimesso p.p. odpustjenrimestare v. 1 grebusat (par- o-po- pre- z- za-); 2 premesat(premıesan, premıesu, premıes /premesajta); 3 zgarfatrimestato p.p. zmıesan (ar- ra-)rimettere v. 1 preklast (prekladen,prekladu, preklad / prekladıta); 2preluozt (prelozen)rimettere (perdonare) v. odpustıtrimettere (vomitare) v. 1 metat(ve-); 2 rikat (rıcen, rıku, ric /rikajta)rimordere v. kusentjo pec (pecen)rimorso m. rimorsrimpiangere v. objokuvat, -avat,-ovat (objokujen)rimpianto n. objokovanjerimpicciolire v. majsat (o- par-po- ve- z-)rimpicciolito a majsan (o- par- po-ve- z-)rimpinzarsi v. 1 se fuotrat; 2 senaıe(a)st (se naıe(a)n, senaıe(a)du); (col gen.: rimpinzarsi dipere = se naıest hrusk); 3 se pastat;4 se naglodat; 5 se naz grıet; 6zuerıtrimproverare (suonarle) v. ihzguorıt

Page 354: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 353

rimproverare v. 1 kregat (o- po-u- ve- z-); 2 zafjoldinat(aspramente); 3 pouekat (pouecen,poueku, pouec / pouekajta)rimproverato p.p. skregan (o- po-u- ve- z-)rimprovero n. 1 skreganje; 2pouekanjerimuginare (dentro si se) v. imıetu seberimuginare v. cvıblatrimunerazione n. placılorimuovere v. 1 pregnat, (prezenen,pregnu, prezen / prezenıta); 2pregonıt; 3 odmakint -nit(odmaknen, odmaknu, odmakin /odmakinta)rinascere v. ozivıet (ozivın)rinascita n. preroıenje, prerojenjerinascondere v. prekrıt, preskrıt(prekrıjen, prekrıu)rinascosto p.p. prekrıjen, preskrıtrinato p.p. ozivjenrincalzare v. dogrebst (na- par-)(dogreben o dogreben, dogrebu,dogreb / dogrebta o dogrebıta)rincalzare (i solchi) v. 1 osut(perf.), (osujen); 2 osujat (imperf.);3 osıpat; 4 parsolıtrincalzare le lenzuola v. podvıtarjuherincalzato p.p. 1 osut; 2 dogreben(na- par-); 3 osıpan; 4 osujenrincalzo (aiuto) f. pomuocrincarare v. dragovat (dragujen,draguvu, draguv / draguvta)rincaro f. dragotarincasare v. se uo(a)rnıt damurinchiudere v. zaprıe(a)t (zapren,zapru / zaparla, zaprı / zaprıta)rinchiuso a. zapartrincitrullito p.p. zaukanrincorrere v. lovıtrincorrersi v. 1 se lovıt; 2 se

pretıekatrincorsa (prendere la) v. se zanest,se zaunest rincrescere v. se tragat(impersonale), (se traga, sejtragalo)rincrescersi v. se zdıet huduorincretinito p.p. 1 potuljen; 2zarukanrincuorare v. trostat (po- u- za-),(ted.)rinfacciare v. 1 oponest(oponesen, oponesu, opones /oponesıta); 2 oponasat (oponasan,oponasu, oponas / oponasta)rinforzare v. 1 omocnıet (par-)omocnejen, omocneu, omocnı /omocnıta); 2 zaluoztrinforzato p.p. omocnjenrinfrescare v. 1 hladjuvat -avat(po- pre- s-); 2 shladıt (shladın,shladıu)rinfrescato p.p. hladjen (o- po-pre- s-)rinfusa (alla) av. zmıesanorinfusamente av. zmıesanoringalluzzirsi v. 1 se nosıt (senosen); 2 se nest (se nesen); 3 sedarzat (se darzin, se darzu, darzajse/ darzajtase): 4 zadrıet gor uharinghiare v. garnjatringhiera f. ograjaringhio n. garnjanjeringiovanimento n. pomladıenjeringiovanire (-in) v. mladıet (o-po- z-), (mladın o mladejen, mladeu,mladı / mladıta)ringiovanito a. mladjen (o- po-par- pre- z-)ringraziamento f. 1 lon (ted.); 2hvala, zahvalaringraziare v. 1 zalonit, zalonat(zalonen, zalonu), (zalonan), (ted.);2 hvalıt (do- o- po- par- pre- z-),(hvalen, hvalu, hval / svalıta); 3

Page 355: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

354 Nino Spehonja, Associazione Lintver

pozdravet, pozdravjet (pozdraven,pozdravu); 4 pozdrauljat; 5pozdrauljavat -uvat -ovatringraziato p.p. 1 pozdrauljen; 2zalonjen (ted.); 3 hvaljen (za-)rinnegamento f. zatajarinnegare v. tajıt, tajat (za-),(tajın, tajıu, tajı / tajıta); 2 nejat; 3zavrec, zavarzat (zavarzen, zavargu,zavars / zavarzıta)rinnegato p.p. 1 tajen (o- po- par-pre- z- za-); 2 zavarzenrinnovamento f. 1 novuost; 2spreobarnenje (n.); 3 ponovıtu (f.)rinnovare v. 1 ponovıt; 2ponauljat; 3 prerunatrinnovato p.p. 1 ponauljan; 2prerunjenrinnovo f. ponovıturinsavire (da una ubriacatura) v.se strezıt, strezıet (se strezen o sestrezejen, se strezeu, strezıse /strezıtase); 2 strezovat -uvatrinsavire (riprendere il senno) v. 1zmodrıt, zmodrıet; 2 pametnıet(pametnejen, pametneu, pametnı /pametnıta)rinsavito p.p. 1 ostrezjen (daubriacatura); 2 zmodreurintanarsi v. se partajıt (separtajın)rintoccare v. nabivatrintocco n. nabivanjerintoppare v. srecat (incontrareper caso)rintoppo n. srecanjerintracciare v. 1 zagledat; 2zagledovat -uvat -avat; 3 zasledovat,-uvat 4 sledıt (za-)rintracciamento n. zasledovanjerintronamento v. zagarmıenjerintronare v. 1 zagarmıe(a)t; 2zara(o)usatrintuzzare v. postokat

rinuncia f. 1 puscanje, 2zapuscenje, 3 puscava; 4zataja(e)njerinunciare v. 1 pustıt, zapustıt; 2puscat; 3 se odpovıedatrinvenimento n. usa(a)fanjerinvenire (tornare in se) v. 1 sezvıede(i)t; 2 se otornatrinvenire (trovare) v. 1 usafat,usafovat -uvat- avat (ted.); 2 najdetrinvenire (tornare alla primitivafreschezza) v. se otornatrinverdire v. pozelenıe(a)t(pozelenın o pozelenejen, pozelenıu opozeleneu)rinverdito p.p. ozelenjenrinviare v. 1 odluo(a)zt; 2otkladat; 3 otkladovat -avat -uvatrinvigorire v. omocnıet(omocnejen)rinvilire v. znızatrinvilio f. znızarinvio f. otkladarinvoltare v. 1 zavıt (perf.),(zavıan); 2 zavijat (imperf.),(zavıjan)rinzaffare v. rajhat (za-)rinzaffatura, rinzaffo n.zarajhanjerio m. patokrio a. hudoban (-bna)riordinare v. 1 dıat na mest; 2klast na mest (kladen na mest)riordinare (rastrellare il fieno incovoni) v. zluozt (zlozen, zluozu,zloz / zlozıta)riorganizzare v. 1 prerunat; 2prestrojıt (prestrojen)riorganizzazione n. prestroıenjeriorlare v. prerobıtriottoso a. barufantarripacificare v. pomerıtripagare v. 1 splacat, poplacat; 2splacuvat

Page 356: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 355

riparabilita n. ustroıenjeriparare v. 1 stroıt o strojıt (na-po- pod- par- ve- u-), (strojen,stroju, stroj / stroıta); 2 raunat(do- na- par- po- pre-)ripararsi v. 1 se ohranit (seohranen); 2 se partajıt (se partajın)riparato p.p. 1 strojen (na- po-pod- par- ve- u-); 2 ohranjenriparazione f. 1 raunjava; 2stroıenjeriparlare (in futuro) v. se cut(riparleremo = se cujemo o se bomocul)riparo f. skramba (al riparo = naskran, na skrambo); (costruire unriparo = zagradıt (zagraden))riparo per le foglie m. lıstnjakripartimento, riparto n.odhajanjeripartire v. 1 odhajat; 2 seuo(a)rnitripartire (dividere in due) v.prerıezat (prerıezen)ripartizione n. prerıezanjeripassare v. 1 prehodıt(camminare di nuovo); 2 pregledat(guardare di nuovo); prebrat(leggere di nuovo); 4 ponovıt(rifare)ripassata, ripasso n. pregledanjeripensare v. se zmısint, se zmısnitripensare (cambiare pensiero) v.prepensatripestare v. premuskatripetere sempre la stessa cosalocuz. gonıt suoj ruogripetere v. 1 ponovıt (perf.); 2ponauljat (imperf.)ripetizione f. ponovıturipettinare v. precesatripetutamente av. unovicripetuto p.p. ponovjenripiantare v. 1 preplantat; 2

presjat; 3 presajat (presejen,presjau, presej / presejta)ripiantato p.p. vesadjen, vesajen(pre-)ripichettare v. 1 preplantat; 2presjat, presajat (presejen, presjau,presej / presejta)ripidamente av. starmuoripida a.f. starmaripidezza f. 1 starmolına; 2starmicaripido n. starmuoripido a. starim o starmi (erto),(starma, starmuo)ripido av. nad se (e troppo ripido= j masa nad se)ripiegamento n. podvijanjeripiegare v. 1 vihat, vihovat -avat-uvat (na- o- po- pod- par- ve- u- z-za-), (vihujen, vıhu, vıh / vihajta); 2podvihnıt -int (podvıhnen, podvıhnu,podvıhni / podvihnıta)ripiegato p.p. 1 vıhan (o- po- pod-par- u- z- za-); 2 podvıtripieno a. pun (puna)ripigiato p.p. premuskanripigliare il fiato v. se odahnıtriporre v. 1 skranıt (par- po-),(skranen, skranu); (skranıt tu pamet= tener a mente) 2 odluo(a)zt(odlozen)riportare v. parnestriportato p.p. parnesen (ena)riprendere v. zacetripresa f. ponovıturiposare v. 1 pocivat (o-, po-); 2 seopocıt (opocıjen, opocıu); 3 postat(postanen o postoın, postau, postoj /postoıta); (postat nomale = riposareun tantino); 4 se odahnıt (seodahnen), (riposare un momento)riposare un momento v. dahnıt(dahnen)riposare un po v. se odahnıt (se

Page 357: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

356 Nino Spehonja, Associazione Lintver

odahnen, se odahnu, odahnıse /odahnıtase)riposato p.p. 1 opocıt; 2 prespanriposo m. 1 pocıtak (o-) (pocıtka);2 pokoj; 3 oddahnıenje (n.) 4pocivanje (o-), (n.); 5 opocılo (n.);6 pocıtvo ; 7 mıe(a)r (m.), (l’eternoriposo = vencni mıar)riposo (luogo di riposo) n. pocivalo(posto, muretto, per appoggiare ilcarico per riposare)ripostiglio m. skedınj (skednja oskednja)ripostiglio per le foglie m. lısnjakriprendere v. zacet nazajriprendere (rimproverare) v. 1skregat; 2 ih zguorıt; 3 zafjoldinatriprendersi v. oscipat(fisicamente)ripresa f. ponovıtu (a piu riprese= vıckrat)ripristinare v. oduarnıtripromettere v. preobjubıtriprova f. 1 resnıca; 2 pravıca; 3spravariprovare v. zavrec (condannare)riprovare v. ponauljat (tornare aprovare)riprovato a. zavarzenripudiabile a. zavarzenripudiare v. 1 zavrec; 2 zavarzat(zavarzan, zavargu); 3 zapodıtripudiato p.p. 1 zavarzan; 2zapodjenripudio n. zavarzanjeripugnante a. grauzast (ted.)ripugnanza n. grauzanje (ted.)ripugnare v. se grauzat (ted.); (miripugna = me se grauza)ripulire v. 1 pocedit (poceden); 2prebrısat (prebrısen, prebrısu,prebrıs / prebrista); 3 scıstit (ar- o-po- pre- u-) (scısten, scıstu); 4 scet,precet, scedit (sceden, scedu, sced /

scedta), ocedit; mej scedu = mi harovinato (finito); 5 scistovat -uvat-avat (cistujen, cistuvu); 5prebrızat, preobrısat, prebrıst,preobrıstripulire i prati v. trıebit, trebıt(o- po- ve- u- s-), (trıeben, trıebu,trıeb / trebıta o trıebta)blisripulita, ripulitura v. prebrısanjeripulito (rastrellato) p.p.pretrıebjenripulito p.p. 1 ocıstjen; 2prebrısan, prebrısen; 3 scıstjen,precıstjen; 4 scejen, prece(d)jen(prece(d)jena)ripulsa n. odvarzanjerisalire v. uzdıgint, -nitrisalita n. uzdigovanjerisaltare v. odskakatrisaltare (emergere) v. dat tu uocrisalutare v. pozdravjatrisanamento f. ozdravıturisanare v. ozdravjetrisapere v. zavıedet (zavıen,zavıedu)risaputo a. znan (znana)risaputo av. znano (znano je = erisaputo)risaputo p.p. zavıedenrisarcimento n. odskodovanjerisarcire v. odskodvat, odskodovatrisata n. 1 smıe(a)h; 2 smehanje,smıehanjeriscaldamento n. ogrevanje,zagrevanje, ogrıeva (f.)riscaldare v. 1 grıe(a)t (do- o- po-pre- ve- u- z- za-), (grejen, greu,grej / grejta); 2 grıevat, grevat (o-po- pre- ve- u- z- za-), (grıevan,grıevu, grıevi / grevajta)riscaldato p.p. grıet (o- po- pre-ve- u- z- za-)riscalzare v. pregrebst (pregreben,

Page 358: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 357

pregrebu, pregreb / pregrebta)riscalzato p.p. pregrebenriscarabocchiare v. preskrıbatriscattare v. resıt, rıesit (resın orıesen, rıesu o resıu, rıes / resıta)riscatto m. 1 resıteu; 2 resılo (n.);3 zadostıenjeriscavare v. pregrebt (pregreben,pregrebu)riscegliere v. vebratrischiaramento n. razvedrılorischiarare v. 1 arsijat (arsıjen oarsejen, arsjau); 2 arsvetıt; 3preblisknıt -int (preblısknen opreblisknujen, preblısknu); 4prebliskovat (prebliskujen,prebliskuvu)rischiarato p.p. 1 arsvıetjen; 2arsjan, posijan; 3 preblısknjenrischiosamente av. 1 obarno; 2nevarnorischiosita f. obarmostrischioso a. obaran (obarna)rischio f. obarnostrisciacquamento, risciacquata f.poplaknıturisciacquare v. pre-(po-)plaknıt-int (ve-) (preplaknen, preplaknu,preplakni / preplaknıta)risciacquato p.p. s-plaknjen (pre-ve-)risciacquatura n. poplakovanjeriscontrarsi v. se srecatriscontro f. 1 resnıca; 2 pravıca; 3spravariscopare v. premest (premeden,premedu, premed / premedıta)riscopato p.p. premedenriscossione n. 1 tıerjanje; 2pobıeranjeriscosso a. tıerjan (o- po- pre- ve-u- s- za-)riscritto p.p. prepısanriscrivere v. prepisat (prepısen,

prepısu, prepıs / prepisajta)riscuotere v. 1 tıerjat (po- ve- u-s-); 2 potegnıt -int; 3 potıegat; 4potegovat -uvat -avat (potegujen,poteguvu, poteguvi / poteguvajta)risecare v. 1 odsıec; 2 odrıezat(odrıezen)riseccare v. posusıtriseminare v. 1 presajat; 2presadıtrisentimento f. zamıerarisentire v. 1 zamıert; 2 ocut,obcut (ocujen, ocu, ocuj / ocujta)risentirsi v. narest blekrisentito p.p. 1 zamıerjen; 2 ocut,obcutriserbare v. pardarzatriserbo f. prevıdnostriserva f. skrambariservare v. 1 hranıt, skranıt; 2luozt na skrambo; 3 se prevıdatriservatamente av. prevıdnoriservatezza f. prevıdnostrisibile a. smıesan (-sna)risibilita f.smıesnostrisipola m. svetega Cintonha ogınjrisistemare v. 1 predıelat; 2prekladovat -avat -uvat(prekladujen, prekladuvu, prekladuvi/ prekladuvajta)riso (sorriso) m. 1 smıe(a)h; 2smejanje (n.)riso (cereale) m. rajz (rajza)risolvere v. zvarsıtrisolvibilita n. zvarsıenjerisonanza m. 1 odmeu (odmeva); 2odglasrisonare v. (se) odmıevatrisorgere v. 1 zazivıet, ozivıet(zazivın, zazıveu); 2 ustat od smartı(ustanen, ustu, ustı / ustanıta)risorsa f. pomuo(a)crisorto p.p. 1 ozivjen; 2 ustanrisotto m. rizot

Page 359: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

358 Nino Spehonja, Associazione Lintver

risparmiare v. 1 sparat (ted.), (do-o- po- pre- ve- u- s- za-); 2 hranıt(do- o- po- pre- ve- u- s- za-)(hranen, hranu, hran o hranı /hranıta), 3 pustıt; 4 puscatrisparmiato p.p. sparan (ted.), (o-po- ve- u- za-)risparmiatore m. sparo(u)vacrisparmio n. 1 sparanje (ted.); 2hranarispettare v. 1 sposto(u)vat; 2rispetatrispettato p.p. rispetanrispettivamente av. zglıhoma,zglıhanorispettivo p.p. zglıhanrisplendente a. bliscoc rispetto n.spostovanjerisplendere v. 1 bliskontıe(a)t(po-)(bliskontın o bliskontejen,bliskontıu o bliskonteu); 2 bliscat; 3se svetlıt; 4 posjat, posijat, parsjat,parsijat (posıjen o posejen, posijau,posiej / posiejta)rispondere v. 1 odguo(a)rıt; 2odrec; 3 se oglasıt; 4 se oglasat; 5 seoglasovat -uvat -avat; 6odpovedovat -avat -uvat; 7odpovıedat (odpovıedat maso =rispondere alla messa)risposta n. 1 odguarjanje; 2odguor m.; 3 odpuoved (f.); 4 stıma(ted.); (non mi ha dato risposta =me nıa dau stıme)rissa m. 1 kreg; 2 kreganje (n.)rissare v. se kregatristabilire v. ponovıtristabilirsi v. ozdravjetristare v. se ustavt (se ustaven)ristorante m. ristorantristrettamente av. stısnjenoristrettezza f. 1 stiskava, stıska; 2tesnuost; 3 uozkost; 4 stantaristretto p.p. 1 stısnjen (pre- ra-

ve- u- za-); 2 strıgnjen (pre- ve- u-za-)ristrutturare v. predıelatrisultare v. se skazat (risultare adanno = bıt za skodo); (risultachiaro = je jasno); (risulta poco =malo mara)risultato n. pardıelorisuolare v. 1 potompjat; 2potompjavat -uvatrisuolato p.p. potompjenrisuonare v. 1 odnıevat, odmıevat,odmevat; 2 se oglasuvatrisurrezione n. odsmartiustajenjerisuscitamento n. ozivıenjerisuscitare v. 1 ozivıet (ozivın)risveglio n. zbujenjeritagliare v. 1 ve-rıezat (ob-, u-)(obrıezen, obrıezu, obrıes /obrıezta); 2 verezovat -uvat -avat,obrezuvat; 3 vesıec, vesec (vesıecen,vesıeku, vesıec / vesecıta); 4 vestult(vestulen, vestulu); 5 spıkatritagliare (con la sega) v. vezagatritagliare (il legno) v. vetajt(vetajen, vetaju)ritagliato p.p. 1 na- rıezen (ob- o-par- po- u-); 2 o-zagan (ve-); 3vesıecenritagliato (a meta) p.p. prerıezenritaglio m. obrıezak (dellalavorazione del formaggio);(obrıezka)ritagli m. obrıezki (dellalavorazione del formaggio)ritardare v. 1 zamujat; 2 zamudıtritardatario a. pozan (pozna)ritardato p.p. zamu(d)jenritardo f. 1 zamuda, zamuja,pomuda; 2 ostajanje (n.); (essere inritardo = bıt pozan)ritegno n. zadarzanjeritenere (pensare) v. 1 rajtat; 2za(par)(ob)darzat (pardarzan o

Page 360: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 359

pardarzın, pardarzu, pardarz /pardarzajta)ritenere (tenere duro) v. 1 tarduodarzat; 2 uz-darzat (par-)ritenuta n. par-darzanje (uz-)ritenuto p.p. uz-darzan, (za-)ritirare v. 1 odtegnıt (odtegnen); 2odmaknıt, umaknıt (odmaknen)ritirarsi v. 1 odstopnıt -nit -it(odstopnen, odstopnu, odstopni /odstopnıta); 2 se umaknıt -int -it (seumaknen, se umaknu, umaknıse /umaknıtase); 3 se partajıt (separtajın)ritirato p.p. 1 odstopnjen; 2umaknjenritiro, ritirata n. odmaknıenjeritorcere v. 1 ujıt (perf.); 2 uijat(imperf.), (na- o- par- po- z- za-; 3zavıhnit (zavıhnen, zavıhnu)ritornare v. 1 uo(a)rnıt, varnıt(po-), (pouarnen, pouarnu); 2uracat (po- pre-), (se uracat = dispiriti dall’aldila: se uraca =ritorna dall’aldila); 3 ponauljatritornato p.p. 1 po-uracan (pre-);2 pouarnjenritorno m. 1 uarnıteu; 2 uracanje(pre-), (n.); 3 uarnenje (n.); (diritorno = nazaj grede); (essere diritorno = se uarnjuvat)ritorto p.p. 1 uıt, ouıt, zauıt; 2zarobjenritrapiantare v. vesadıtritrarre v. vetegnıt, potegnıtritratto f. podobaritratto p.p. potegnjenritrovo n. srecanjeritto a. rauan (rauna)riunione n. srecanjeriunire v. 1 zdruzıt; 2 zbrat(zberen); 3 parglıhat abbinareriunirsi v. se zdruzıtriunito p.p. zbran

riuscire v. rivatriuscire a conoscere v. vepoznatriuscire a toccare v. 1 dotıpat; 2dotikat (tıkan, tıku, tık / tikajta)rivangare v. prekopatrivangato p.p. prekopanriva f. grıvarivalita n. souraztvorivedere v. pregledatrivelare v. ovaditrivelato p.p. ovadenrivelazione n. ovadenjeriverire v. pocastıtriversamento n. arzlijanjeriversare v. 1 sut (u- , o-, ob-,pre-), (sujen, su, suj / sujta); 2suvat (imperf.), (u-); 3 lıt (pre-),(lıen, lıu); 4 polijat; 5 prelıvat; 5prekıdatriversare (liquidi) v. pretocıt(pretocen, pretocıu o pretocu,pretoc(ı) / pretocıta)riversarsi v. 1 se rasut (se rasujen,se rasu, rasujse / rasujtase); serasut u suze = riversarsi in lacrime;2 se usjat (se usejen)riversarsi (di liquidi) v. se ulıt (sejulıu an velık das = s’e riversata unagrande pioggia)riversato (di liquidi) p.p. pretocenriversato p.p. 1 presut, obsut,osut; 2 polıt, polıjen; 3 prekıdanrivestimento f. oblıekarivestire v. preoblıec (preoblıecen,preoblıeku, preoblıec / preoblecıta)rivestito p.p. preoblıecenrivissuto p.p. vezivjenrivisto p.p. pregledanrivivere v. o-zivıet, za-) (ozivın,oziveu)rivolgere v. obarnıt (obarnen,obarnu, obarin / obarni / obarnıta)rivolgere la parola v. obarnıtbesıedo (obarnen, obarnu, obarın o

Page 361: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

360 Nino Spehonja, Associazione Lintver

obarni / obarnıta); (rivolgere ladomanda = poprasat)rivolgersi v. 1 se obarnıt; 2 seobracat; 3 se ogledovat -uvat -avat;4 se oglednıt (guardare indietro)rivoltare v. 1 obracat; 2preobarnıt (preobarnen, preobarnu,preobarin / preobarnıta)rivoltare la terra v. grepatrivoltato p.p. obracan, preobarnjenrivoluzione f. rivolucjonrizzare v. 1 parstabit, parstabst(parstaben, parstabu, parstab /parstabta); 2 zadrıet (zaderen,zadru, zader / zaderıta); 3 zaderjat(zaderjan, zaderju, zaderi /zaderıta); 4 zdigovat -uvat -avat(par- po- pod- u- ve- z- za-),(parzdigujen, parzdiguvu, parzdiguv/ parzdiguvajta) 5 nastauljatrizzarsi v. 1 se uzdıgnit, -int; 2 seuzdigovat -avat -uvat (se uzdigujen,se uzdiguvu, uzdiguvise /uzdiguvajtase)rizzato p.p. nastaujen, parstabjenroba m. blaguo(a) (robaccia =slabota); (cos’e questa roba = kajtuole); la roba non e da poco =blaguo nia maj saruotaroba (cibi) da portare abenedire a Pasqua f. zegnancaroba da ridere f. smıesna rıecroba molliccia f. 1 mehnına; 2 zuf(snıeh je use an zuf = la neve etutta molliccia)robinia f. arkacja (friul.)robustamente av. 1 groznuo; 2mocnuorobustezza f. groznuostrobusto a. 1 mocan (mocna) ; 2grozan (grozna); 3 pıtun; 4 tecan; 5inak, junakrocaggine f. hripavostrocchetto m. klobac

roccia f. 1 cela; 2 celo (n.); 3skarla, skarlına (f.)roccioso a. 1 robast; 2 skalastroco a. 1 raukast; 2 hrıpastRodda m. Ruonac (abitante di =ruoncanj)rodere v. 1 grızt (do- par- o- po-pod- ve- z-) (grızen, grızu, grız /grızta); 2 uıest (do- par- o- po- pod-ve- z-), (uıen, uıedu, uıed / ujedita;3 glodatrodere attorno v. oglodatrodere sotto v. podjedatrodimento n. 1 glodanje; 2grızenjerogazione f. precesija svetegaMarka (25 aprile); 2 precesijasvetega Krıza (Ascensione)roggia f. roja (friul.)rogna f. rusarogo m. krie(a)sromanamente av. grımskoromano a. grımskiRoma m. Grımrombare v. 1 gucat; 2 garmıe(a)trombo n. 1 garmenje, garmıenje; 2guc; 3 grum, gruomromitaggio f. puscavarompere v. 1 bıt (perf.), (arz- po-u- z-), (bıjen, bıu, bı / bıta);(rompere un piatto = ubıt an tont);2 zbivat (ar-), (imperf.); 3 drıet(arz- po- u- z-), (deren, dru,derderıta); 4 lomıt (po-, pre- z-),(polomen, polomu, polom /polomıta); (rompere in due pezzi =prelomıt); (rompere un ramo =zlomıt an varh); (rompere il digiuno= prelomıt post); 5 posut (za-)(posujen, posu, posuj / posujta); 6derjat (arz- po- u- z-), (derjan odereen, dru, der / derıta); (romperele scatole = nadlıegat, nadlegovat);(il tempo si sta rompendo = se

Page 362: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 361

obraca na daz); (il tempo si rompera= se obarne na daz)rompere v. ubıt posodo(vasellame, attrezzi, ecc.)rompicapo f. 1 nadlıega (fastidio);(non voglio rompicapi = necennadlıeg) preglava (problema)rompimento f. 1 lomıtu (lomıtve);(rompimento di scatole =nadlegovanje, nadlıega); 2 polomrompiscatole m. nadlıegovac,nadlıegovca (f.)rompitura f. poganıjaroncola f. 1 ronceja (friul.); 2pauc; 3 kanjac (kajnca o kanjaca)roncolare v. klıestit (klıesten)rondine f. latovca, lastofca,lastufca, lastucarondone m. hudournikronfare v. darnjohat (za-)ronzamento n. brencanjeronzare v. 1 brencat (o- po- par-u- ve- z- za-); 2 gucat (o- po- par-u- ve- z- za-),(gucin, gucu)ronzio n. brencanjerosa a. rozastrosa f. rozarosa canina f. kopıca (frutto della)rosa canina m. 1 sıpkovac(sipkovca); 2 tarnjerosaceo, roseo a. rozastrosaio m. sıprosario m. 1 rozar (rozarja); (direil rosario = molıt rozar); 2rozinkrancrosicchiamento, rosicchio,rosicchiatura n. glodanjerosicchiare v. 1 grıst, (grızen,grızu, grız / grızta); 2 hrustat; 3grızint -nit (tutti con i prefissi:par-o- po- pre- ve- z- za-), (grızen,grızu); 4 glodat (o-)rosicchiare fuori v. vegrıst(vegrızen, vegrızu)

rosicchiare intorno v. ogrıst(ogrızen, ogrızu)rosicchiato p.p. 1 grızen; 2hrustan (tutti con i prefissi: par- o-po- pre- ve- z- za-)rosignolo m. slavıcrosmarino m. rozmarınroso p.p. glodan (o- po- pre- ve- z-rosolare v. 1 podcvıe(a)t; 2podzgat (podzgen, podzgau / -ala)rospo f. krotarossastro a. ardecastrosseggiare v. ardecıet (ve- z-)(ardecın o ardecejen, ardeceu, ardecı/ ardecıta)rossetto m. roset (friul.)rossezza, rossore f. ardecına(avere rossore = se sramovat)rossiccio a. rus, rusastrosso a. 1 ardec (diventare rossi =poardecıe(a)t); 2 rus (vino rosso =carno vıno); (rosso d’uovo =carnjak)rosso n. ardeco (ardecega), (colore)rosso d’uovo m. carnjakrossore f. ardecınarostro m. klınrotaia f. 1 sına (ted.); 2 kolesnıcarotaie per la ferrovia f. sıne(plurale)roteare v. barlıet (barlın, barleu,barlı); (elika barlı = l’elica rotea);(elica che gira = barlıeuka)roteazione n. barlıenjerotella f. spuojca (ted.)rotolamente n. tacanje, tacıenjerotolare v. 1 tacat (po- u- ve- z-za-); 2 tacıt (par- o- po- u- ve- z-za-), (tacın, tacıu, tacı / tacıta); 3tambulat (po-); 4 valıt (za-); 5vajat (po- u- za-), (vajan, vaju);(kode se vajas = dove gironzoli(senza far niente); 6 tacalıt(rotolare assotigliando come per fare

Page 363: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

362 Nino Spehonja, Associazione Lintver

gli gnocchi)rotolarsi v. 1 se valıt; 2 se klobasatrotolato p.p. 1 potacan; 2 ovajan;3 prevaljenrotolo m. 1 klobac (andare a rotoli= itı u fuc); 2 rodul (rodulna),(friul.)rotoloni av. tacalerotondamente av. okounorotondare v. balıt (o-)rotondeggiante a. 1 obalast; 2okounastrotondezza, rotondita f.okounostrotondo a. 1 obalast; 2 okouan(okouna)rottame n. pobıto blaguorotto p.p. 1 zlomjen; 2 arstucen,potucen; 3 posut, zasut; 4 pobıt,ubıt; 5 podart (voce rotta = glaspretargan)rottura m. 1 lom, ulom, zlom; 2pretarganje (n.); 3 ubivanje (n.)rovente a. 1 goroc; 2 pekocan(pekocna); 3 urıeu (-ıela)rovere m. dob (doba)rovesciare v. 1 lijat (ve-), (lıjen,lıju, lıj / lijata); 2 lıt (lıan, lıu, lı /lıta), (ve-); 3 vesut, zasut (zasujen,zasu, zasuj / zasujta); 4 prevrec(prevarzen, prevargu, prevarz(i) /prevarzıta); 5 prevracat; 6 zvarnıt(zvarnen), (rovescia la polenta =zvarin pulento) 7 obarnıt (pre-),(rovescia le calze = preobarı hlace))rovesciare (addosso) v. se okıdatrovesciarsi v. 1 se zvarnıt (sezvarnen, se zvarnu, zvarnıse /zvarnıtase); 2 se prevrec (seprevarzen, prevargu); 3 se zasut (sezasujen, se zasu, zazujse /zasujtase); 4 se potamburatrovesciato (addosso) p.p. okıdanrovesciato p.p. 1 zvarnjen; 2

zasut; 3 prevarzenrovescio a. obarnjenrovescio (d’acqua) f. 1 lıja; 2 sıla;3 plotarovescio av. naroberovescione m. klafutroveto m. garımrovi (cespugli di) n. garmujerovina n. 1 vederbanje; 2 poguba(f.) (rovina di un casone, di unacasa, di una cantina = zidısce,gradisce, kletısce)rovinare v. 1 vederbat (ted.); 2skodvat (po- pre- u- ve- za-);(rovina la salute = skodva zdrauje);3 opravt, opravit (opraven, opravu,oprav / opravta); (quell’uomo harovinato tutta la famiglia = tıst mozje opravu celo druzıno); 4 komplıt;5 zvrec (rovinare malamente)rovinare (cadere) v. se zasut (sezasujen, se zasu, zazujse /zasujtase)rovinarsi v. 1 se opravt (seopraven, se opravu, opravse /opravtase); 2 se pogonobıt ; 3 sezapejatrovinato p.p. 1 opravjen; 2pohujsan; 3 poskodvan; 4 vederban(ted.)rovinio n. vederbanjerovinosamente av. opravjenorovinoso a. opravjenrovistare v. 1 fifat (o- po- par- ve-za-); 2 grıebat, arsgrebst, arsgrıebatarz, (arzgreben, arzgrebu, arzgreb /arzgrebıta); 3 arsgrebuvat; 4arzkladatrovistato p.p. 1 fıfan (o- po- par-ve- za-); 2 arzgrıebjenrovistio n. fifanjerovo f. 1 arbıda, garbıda; 2 tarın; 3tarnjerozzamente av. 1 saruovo; 2 ostro

Page 364: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 363

rozzezza f. saruovostrozzo a. 1 narodan (dna); 2 saru(saruova); 2 ostar (ostra)ruba, rubamento n. 1 roupanje; 2tatvina (f.)rubacchiare v. rangat (friul.)rubare v. 1 krast, kradit (po- o- u-ve-), (kraden, kradu, krad /kradıta); 2 roupatrubare (con destrezza) v. 1 rangat;2 rangovat -avat -uvat (g dolce);(friul.); (smo mu rangal carıesnje =gli abbiamo rubacchiato le ciliege)rubato p.p. kraden (po- o- u- ve-)ruberia f. tatvinarubicondo a. ardecastrubigine f. arjarubinetto m. rubinet (friul.)rucola f. rukula (friul.)rude a. 1 saru (saruova); 2 ostar(ostra)rudemente av. 1 saruovo; 2 ostrorudere m. zasutak (zasutka)ruffiana f. rufjana (friul.)ruffianeria n. 1 oblizuvanje; 2lizanjeruffiano a. rufjanastruffiano m. rufjan (fare il ruffiano(accattivante) = se sujat)ruga f. 1 bauda; 2 grıspa (friul.)rugghiare v. tulıtrugghio n. tulıenjeruggine f. arjarugginoso a. arjau (arjava)ruggire v. tulıt (tulen)ruggito n. tulıenjerugiada f. rosarugiadoso a. rosenrugliare v. garcatrugosita f. zgarbnostrugoso p.p. zgarbanrullo m. rul (it.)rum m. rumruminare v. 1 prezvıe(a)kat,

predvıekat; 2 prezvecıt (prevecen,prevecu, prevec / prevecıta)ruminato p.p. 1 prezvıakan; 2prezvecenruminazione n. presvıekanjerumore, rumorio m. 1 sum(suma); 2 sumıenje ; 3 rapotanje(forte); (fare rumore = rapotat,rausat); (rumore di foglie =sumıenje); 4 hrumrumoreggiamento n. tamburanje,tambulanjerumoreggiare v. 1 rapotat (po-ve- z- za-); 2 gucat (po- ve- z- za-),(gucın, gucu, guc / gucajta); 3zasumıetrumoreggiare (del tuono) v.tamburatrumoreggiato p.p. rapotan (po-ve- z- za-)ruota n. koluo(a) (kola; plur.:kolesi, dva kolesa); (la fretta rompele ruote = sıla kola lom)ruota (piccola) n. kolaceruota del tacchino f. karocaruotare v. barlıet (po- ve- za-);ruote n. plur. kolesa (koles)rupe f. cela, celo (n.)rurale a. kumetskiruscello m. patocıcrusco m. misji tarınruspa f. pakera (friul.)ruspare v. spargatrussamento n. darnjohanjerussare v. 1 darnjohat (po- ve-za-); 2 ra(o)usat(po- ve- za-)Russia f. Rusjarusso a. ruskirusso n. rusko (lingua)russola verdeggiante f. zelenkarustichezza f. saruovostrustico a. kumetskiruta f. ruda (friul.)rutilante a. bliscoc

Page 365: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

364 Nino Spehonja, Associazione Lintver

rutilare v. bliscıet, bliscat (bliscın)ruttare v. 1 (d)rıgint -nit (o- po-pre- u-), (drıgnen, drıgnu, drıgin /drıginta); 2 drigovat (po-ve-),(drigujen, driguvi o drigavi,driguv / driguvajta)ruttare v. se odrıgint -nit, seodriguvat -avat -ovat;(impersonale), (me se odriguje = mivien da ruttare; me sej odrıginlo =ho ruttato)ruttato p.p. drıgnjen (o- po- pre-u-)

rutto n. 1 rıg; 2 odregovanjeruvidamente av. 1 zgarbno; 2saruovoruvidezza f. 1 zgarbnost; 2saruovostruvido a. zgarbanruzzolare v. 1 gacat (o- po- pre-z-); 2 se tacıt; 3 tambulat (po- pre-z-); 4 zgucat (cadendo)ruzzolata, ruzzolone n.potambulanje (friul.)ruzzolato p.p. gacan (o- po- pre-z-)

S

sabato f. sabotaSabato Santo f. Velıka Sabotasabbia m. pıe(a)sak (pıaska)sabbioso a. pje(a)scensacca m. zakisaccarina f. sakarınasaccente a. preuzetan (-tna)saccentemente av. preusetnosaccenteria f. preuzetnostsaccheggiamento n. rupanje,roupanjesaccheggiare v. rupatsaccheggiatore m. rupar, rouparsaccheggio m. roupsacchetto m. zakjac (zakjaca)sacco, sacca m. zaki (zakja);(mettere uno nel sacco = omagatkakega); (tenere il sacco = pomagatkrast); (restare con le pive nel sacco= ostat z duzin nuosan (letteral.:restare col naso lungo))saccoccia f. gajufasacello f. kapelcasacerdotale a. duhouskisacerdote novello m. novomasnik

sacerdote m. 1 duhounik; 2go(a)spuo(a)d ( = signore); 3 far(spesso dispregiativo); (farja; anchefarna); (ted.); 4 masniksacerdozio n. duhoustvosacramentale a. sakramenskisacramento m. sakrament (volgarese usato come interiezione)sacramento m. sakramentsacrare, sacramentare v. 1posvetıt; 2 klet (bestemmiare)sacrestano m. meznar (meznarja);(fare il sacrestano = meznarıt),(ted.)sacrestia f. zakristıja, sakristıjasacrificare v. 1 darovat; 2 posvetıtsacrificio f. 1 pokuara; 2 darıtu,darıtva, darovanje (n.); (sacrificiodell’altare = sveta masa)sacro a. 1 posvecen; 2 svet (arredisacri = svete posode); (libri sacri =sveto pısmo); (musica sacra =cıerkune pıesmi); Sacro Cuore =Presveto Sarce Jezusovosacrosanto a. presvet

Page 366: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 365

saetta f. 1 sajeta (friul.); (sajetabreja = saetta incinta (intercalare));2 strıelasaettamento n. strejanjesagace a. kustan (-tna)sagacia m. 1 kust (ted.); 2kustnost (f.), (ted.)saggezza f. modruostsaggiamente av. modrosaggiare v. 1 pokust; 2 pokusat(pokusen, pokusu)saggina f. serketasaggio a. modar (modra); (darsaggio di = dokazat (dokazen))sagomare v. otesatsagomato p.p. otesansagra m. 1 senjan (senjana; plur.senjani); 2 sejım (sejma; plur.sejmı)sala f. salasalamandra m. ma(u,o)ceratsalame m. salamsalame (tipico) m. sakolsalamoia f. 1 slanamurja; 2 slanıcasalare v. 1 solıt (do- o- po- par-pre- u- ve-); 2 slanit (do- o- po- par-pre- u- ve- za-); 3 soljuvatsalariare v. 1 placat; 2 placuvat,-ovat, -avatsalario f. placasalata f. solata, salatasalatamente av. osoljenosalato a. 1 slan (slana, slanuo); 2drag (caro); pagare salato = draguoplacat)salato p.p. 1 soljen; 2 slanjen (do-na- o- po- par- pre- u- ve- za-)salatura f. solıtu, osolıtu (solıtve)salcio f. uarbasaldamente av. 1 tarduo; 2 sald(lega saldamente = zvez sald)saldare v. 1 ustult (ustulen); 2sklenıtsaldare il conto v. 1 placat; 2

placuvat, -avat, -ovatsaldato p.p. ustuljensaldatura n. ustulıenjesaldezza f. stanovıtnostsaldo a. 1 mocan (mocna); 2stanovıtan (-tna)sale f. sou, su (solı); (sapere di sale= bıt granak (granka)); (sale amaro= ingleska su)salesiano a. salezjanskisalesiano m. salezjansalgemma f. kamanova susalice n. uarbje (toponimo)salice ripaiolo f. uıbasalire v. 1 stopnit, -ınt (montaresopra); (salire sul gradino = stopnıtna scalın) 2 itı gorpruot, itı gor(gren gor, gren gorpruot); 3 seuzdıgint, -nıt; 4 se uzdigovat(sollevarsi); 5 lıezt (lıezen), (dipiante che crescono): 6 rast(crescere); (l’acqua sale = uodaraste)salire (alzarsi) v. 1 rast; 2 seuzdıgint (se uzdıgnen, se uzdıgnu,uzdıginse / uzdıgintase); 3 seuzdigovat -uvat -avat (se uzdigujen,se uzdiguvu, uzdiguvise /uzdiguvajtase)salita f. grıva (friul.)saliva f. 1 slına; 2 plunjasalivale a. slınastsalivare v. slınit, slıntsalivazione n. slıenjenjesalma m. marlıcsalmastro a. slan, slanastsalsa m. toc (friul.)salotto m. 1 izba, 2 tinel (friul.)salsiccia di polmone f. 1polmona; 2 plucincasalsedine f. slanuostsalsiccia f. klobasasalsiccia (di polmone suino) f. 1polmona; 2 plucinca

Page 367: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

366 Nino Spehonja, Associazione Lintver

salsiccia (piccola) f. klobasıcasalso a. slansalsuggine f. slanuostsalsume f. slanınasaltare v. 1 skakat (imperf.);(skacen, skaku, skak o skac /skakajta); 2 skakavat -uvat -ovat(po-); (skakujen, skakavu, skakavi /skakavta); 3 skocıt, skocnıt -int(perf.)(tutti anche con: po- pre-ve-), (skocnen, skocnu, skocni /skocnıta); (saltare in testa =pridt umısu); (cosa ti salta in mente = kate cvıbla tu glav); (saltare in mente=pridt tu pamet); (far saltare inaria = arstrelıt); 4 poskakovatsaltare un ostacolo v. preskakatsaltare dall’altra parte v.preskocıt, preskocnitsaltare fuori v. 1 vehajat; 2veburt (veburen, veburu); 3vefarknit (vefarknen, vefarknu,vefarkin / vefarknıta); (vefarkin uonsude = tira fuori i soldi)saltare agli occhi v. ocıtno bıtsaltare a lungo v. se veskakat (seveskacen, se veskaku, veskakajse /veskakajtase)saltare in testa v.pridt na pametsaltare in aria v. arstrelıtsaltare via v. odskakat (odskacen,odskaku, odskak o odskac /odskakajta)saltato p.p. 1 skacen; 2 skocnjensaltato fuori p.p. 1 veburjen; 2vefarknjen; 3 vegarmjensaltatore m. skakavacsaltazione n. skakanjesaltellare v. 1 tancat (ted.); 2poskakat, (poskacen, poskaku,poskak o poskac / poskakajta); 3poskocnıt -int (poskocnen, poskocu);4 poskakuvat, -avat, -ovatsaltellio n. skakanje

saltello m. poskoksaltelloni av. skokamasalticchiare v. poskakuvat, -avat,-ovatsalto m. 1 skok, skoc (a salti =skoce); 2 skakanje (n.)saltuariamente av. kajsankratsalubre a. zdrav (zdrava)salubremente av. zdravosalubrita f. zdraujesalume f. prasecınasalutare a. zdrav (aria salutare =zdrav ajar)salutare v. 1 bozıt (imperativo:bozıme = addio); 2 pozdravit(pozdraven, pozdravu); 3pozdrauljat, pozdraujat; 4pozdraujavat; 5 saludat; 6saludovat -avat -uvatsalute int. 1 nazdrauje, nazdravje(alla salute); (bere alla salute diqualcuno = pıt nazdraulje kakega);2 zdravo (salutando)salute n. 1 zdrauje, zdraulje,zdravje (”Buog dı zdrauje an mlıekokrauje” = Dio conceda la salute e illatte di mucca: frase rimastapiuttosto burlesca; originariamente,invece, era la preghiera diringraziamento dei ”petjari” appenaricevuta l’elemosina, assiemeall’altra preghiera simile ”Buog dısreco an tusco praseco” = Dioconceda la fortuna e il grasso dimaiale. Attualmente sembra unapreghiera perlomeno strana; allora,pero, pregare per il latte e il grassodi maiale era l’augurio migliore); (lasalute dell’anima e del corpo =dusno an telesno zdrauje); 2 zdrau,pozdrau (m.); 3 pozdrava (f.)saluto m. 1 pozdrau, pozdrauje,pozdrauljanje (n.); 2 pozdrava (f.)salvadanaio m. sparunjak (ted.)

Page 368: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 367

salvaguardare v. 1 hranıt(hranen); 2 sparatsalvaguardia n. 1 sparanje; 2varnost (f.); 3 hran; 4 skambra f.salvamento, salvataggio,salvazione f. resıtu (resıtve)salvare v. 1 rıesit, resıt (za-),(rıesen, rıesu); 2 zvelıcat; 3zdravjetsalvarsi v. se zvelıcat (in paradiso)salvatichezza f. saruovostsalvato p.p. rıesen, resen (za-)salvatore m. 1 odresenıt; 2 rıesniksalve int. zdravosalvazione, salvamento f. resıtu;2 zvelıcanjesalvezza f. 1 resıtu (resıtve); 2zvelıcanje (n.)salvia f. salbja, salvjasalvo a. 1 rıesen, resen (rıesena); 2zdravjen; (salvo disgrazia = ce nabo nasrece); (mettersi in salvo = seresıt); (porre in salvo = odluozt);(salvo il vero = ce j rıes); (porre insalvo = hranıt; tenere in salvo =darzat na skrambo)salvo av. ce + negazione (salvodisgrazia = ce na bo nasrece)sambuco f. bazovınasan a. svetsanamente av. 1 zdravo; 2pametno (fig.)San Giovanni d’Antro m. Landar(Landarja o Landra)San Giuseppe m. sv. JozefSan Leonardo m. Svet LienartSan Leonardo (paese) f. PodutanaSan Nicolo m. sv. Miklaus(Miklauza), sv. SinklausSan Pietro al Natisone m.Spıe(a)tar (Spıetra o Spıetarja); (diSan Pietro = spıetarski; nonspıetraskiSan Silvestro d’Antro m. Spase

(da Sanctus Passus = S. Silvestro,ultimo santo dell’anno 31.XII: lachiesa parrocchiale e intitolata a S.Silvestro)San Giuseppe m. sv. Jozefsanare v. zdravit, zdraujat(zdraven); (sanare un debito =splacat dug o veplacat dug)sancire v. tardıt (po-)sandalo (calzatura) m. sandul,sandalSanguarzo m. Sincur (Sincurja)sangue f. krı (karvı, ma anchekarve); (fino al sangue = dokrıvega); (a sangue freddo =brezkarbi); (gli esce sangue dal naso= mu tece kri uonz nuosa)sangue coagulato f. podletjena krısanguinaccio f. mulca (friul.)(sangue di maiale cotto con uvetta,zucchero e castagne cotte)sanguinante a. karvav, karvau,karvaven (karvava)sanguinare v. karvavet (karvaven)sanguineo a. karvav (-a)sanguinosamente av.karvavosanificare v. ozdravjetsanita n. zdraujesano a. zdrav (zdrava)Sanquirino m. Skurınsanta f. svecenıca, svetnıcasantamente av. 1 svetuo; 2poboznosantificare v. 1 posvetıt, posvecıt(posvetın o posvıeten, posvıetu,posvıet / posvetıta); 2 posvecuvat,-uvatsantificazione n. posvecıenje,posvecenjesantificato p.p. posvetjen,posvecensantino m. svecenıksantissimo a. presvetSantissimo n. Sveto Rıesnje Teluo

Page 369: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

368 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(Corpus Domini), (RıesnjegaTeles(a))santita f. 1 svetuost ; 2 svetovanje(n.)Santi m. Vahti (ted.); (dal verbovahtat = fare la guardia; termineforse derivato dall’usanza di fare laguardia ai morti)santo a. 1 svet 2 pobozan (acquasanta = zegnana uo(a)da);(camposanto = brıtof); (settimanasanta = velık tıedan); (venerdı santo= velık petak); (tutto il santo giorno= cıeu bozi dan); (prenderle di santaragione = ih usafat za Buogan)santo m. svetnık, svecenıksantola f. 1 nuna; 2 santulasantolo m. 1 nunac; 2 santulsantuario m. santuar, santuari(santuarja)sanzionare v. potardıtsanzione f. potardıtusapere n. 1 vıedenje; 2 znanjesapere v. znat (solo imperf.),(essere capace, potere, saper fare,essere in grado, aver la pratica),(conoscere = poznat); (sapere di...= disat po); (far sapere = oznant);(per quello che si sa = za kar sevıa); (sapere a memoria = darzatna pamet); (non sai fare altro chepiangere = na znas druzega kujokat); (me lo saprai dire = bos znume povıedat; oppure: medopovıe(a)s); (sappi che... =muores vıedet de...); (Dio solo lo sa= sam Buog vıe(a)); (ti faro sapere= te povıe(a)n); (non sa di nulla =dıe(a) po nıcu); (sa di mucido = dıapo frezkıne (friul.))sapere (essere a conoscenza di,essere informato) v. vıe(a)det(presente: vıan / vıas / vıa / vemo/ vesta / vedo, vıadu o vıadeu o

anche vıe(a)u, vıe(a)d / vıe(a)dta);(sappi che... = vıed de...) (non soche dirti = na vıan ka te rec); (nonne vuol sapere = nece vıedet) (se tusapessi = deb ti vıedeu); (Dio solosa = sam Buog vıa); (venir a sapere= zavıedet); (vi faro sapere = vandopovıe(a)n)sapere di v. disat (odori)sapere a memoria v. vıedet napametsaper dove andare v. vıedet kan(itı)saper rincasare v. vıedet kandamusapido a. sauorıtan (-tna)sapiente a. modar (modra)sapientemente av. modrosapientone a. modrastsapienza f. 1 zastopnost; 2modruo(a)stsaponata m. luhsapone f. zajfa (ted.)saponificare v. ozajfat (ted.)sapore m. 1 zmah (ted.) 2 slast; 3sauo(a)r (sauorja); 4 gust; 5 okussaporire v. sauorıtsaporitamente av. sauorıtno(dormire saporitamente = zvestuospat)saporito a. 1 sauorıte(a)n (-tna); 2sauorjensaputa f. vıednostsaputamente av. vıednosaputo p.p. vıede(a)n (z-)sarchiagione, sarchiamento v.plıevanjesarchiare v. 1 sucat; 2 plıet (na-par- o- po- pre- u- ve- s-), (plıeven,plıevu, plıef / plıefta); 3 matikat; 4sapinatsarchiatore m. sapınsarchiato p.p. 1 sucan; 2 plıet (o-par- po- pre- u- ve- za)

Page 370: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 369

sarchiatura n. sucanjesarchiello f. matıkcasarchio f. matıkasardella, sardina f. sardelasardellone m. sardelonsardo a. sardinjul (friul.)sarta f. znıdarca (ted.)sarto m. znıdar (znıdarja); (ted.)sassaiola, sassata n. 1 kamanjanje(prendere a sassate = kamanjat orazıt); 2 razıenjesasseto f. kamenıcasassificare v. kamenıet (kamenın)sasso m. 1 kaman (restare di sasso= kamanu ostat); (cava di sassi =gava); (tirare sassi = razıt,kamanjat); 2 skala; 3 skalon (grandesasso)sassolino m. kamcicsassone m. skalonsassoso a. 1 kamanju (kamanjova);2 kamjast; 3 robastsatana m. 1 hudıc; 2 zluo(a)disatanico a. 1 hudıcu; 2 paklensksatollare v. nasıtat (satollarsi = senasıtat)satollo a. nasıtansaturare v. napunt popunamasaturazione f. popunamasaturo a., p.p. 1 popunam; 2napunjen; 3 nasıtan (-ana)saviamente av. modrosaviezza f. modruostsavio a. modar (modra)saziabile a. nasıtansaziabilita f. nasıtnostsaziare v. sıtat (na- po- pre- u- ve-za-)saziarsi v. se nasıtat (nasıtan,nasıtu)saziato a. sıtan (na- par- po- pre-u- ve-)sazieta f. 1 sıtost (a sazieta = dosıtega); 2 nasıtanje (n.)

sazio a. 1 sıt, set (sıta); 2 nasıcensbaccellare v. kozlat (po-, ve-)sbaccellato p.p. 1 kozlan; 2obuzgan (po-, ve-)sbaccellatura n. kozlanje (o-)sbaciucchiamento v. busanje(po-)sbaciucchiare v. 1 pobusovat,-avat, -uvat; 2 pobusint, -nit(pobusnen)sbadataggine f. zabadanjesbadatamente av. zabadanosbadato p.p. zabadan (-ana), (it. ofriul.)sbadigliamento n. zjehanjesbadigliare v. 1 zjehat (io sbadiglio= me se zıeha); 2 zjehuvat, -ovatsbadiglio m. 1 zıe(a)h; 2 zjehanje(n.)sbafare v. skrokat (friul.)sbagliare v. 1 falıt (friul.); (se nonsbaglio = ce me na falın); 2 gresıt(po- pre- z-), (gresın, gresıu ogrıesu); 3 zamotıt; 4 se zmotıtsbagliare di contare v. seprestıet, se ustıet (se prestejen, sepresteu, prestejse / prestejtase)sbagliare di vedere v. sepregledatsbagliare strada v. se zapejat (sezapejen, se zapeju, zapejajse /zapejajtase)sbagliare volgarmente v. sezapojat (volgare)sbagliarsi v. 1 se zgresıt; 2 se(z)motıt, se zamotıt (zamoten,zamotu, zamoti / zamotita)sbagliato a. 1 falecan (-cna); 2gresen (gresna, gresnuo)sbagliato p.p. 1 pogresen (po- pre-z-); 2 zapejensbaglio f. 1 falinga (ted.); 2premota, zmota, pomota (persbaglio = za zmoto); 3 fuc

Page 371: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

370 Nino Spehonja, Associazione Lintver

sballare v. 1 (ih) venasat; 2 zlagat(zlazen)sballatura, sballonata n.venasanjesballona f. laznıukasballone m. 1 laznık; 2 laznıvacsballottamento n. blınkanje (z-)sballottare v. zblınkatsbalordire v. zamaknıt (zamaknen)sbalordito p.p. zamaknjensbalzare v. veskocnıt, -cınt(veskocnen)sbalzare fuori v. zaburt, zburt,veburt (zaburen, zaburu, zabur /zaburta o zaburıta)sbalzo (filo a) m. nıt za spuscatsbancare v. odkopatsbaragliamento n. preomaganjesbaragliare v. preomagatsbaragliato p.p. preomagansbaraglio n. preomaganje,preomaga (f.)(mandare allosbaraglio = vrec u nevarnost)sbarazzare v. resıt (rıesen)sbarazzina f. farfolıeukasbarazzino m. farfolıevacsbarbare v. obrıt (obrıjen, obrıu /obrıla), obrı / obrıta)sbarbato p.p. obrıtsbarbicare v. 1 zpult (spulen); 2vedrıe(a)t (vederen, vedru, veder /vederıta); 2 vepulıt (vepulen)sbarra m. 1 kloster (ted.); 2 graja(f.); 3 stanga (friul.); 4 sprangasbarramento m. 1 ıes (sul fiume);2 spranga (di ingresso)sbarrare v. 1 zaklostrat; 2 ogradıt,zagradıt (perf.); 3 zaprıet (zapren,zapru); (sbarrare la bocca = zazjat);3 zagrajat (imperf.)sbarrato p.p. 1 zaklostran; 2ograjensbassamento n. znızanjesbassare v. znızat

sbasso n. ponızanjesbatacchiare v. 1 premıetat; 2lopnit, -int (lopnen); 3 flafotat (leali); 4 mahat (le braccia)sbatacchiato p.p. 1 farfuljen (o-,arz-); 2 premıetansbattere (cozzare) v. 1 loutat (po-pre- ve- z- za-); 2 zaletıet (zaletın,zaleteu); 3 burit (po- pre- ve- z-za-), (buren, buru, bur / burta); 4butnit -ınt (po- pre- ve- z- za-);(non sapere dove sbattere la testa =na vıedet kan); 5 lautat (le impostesbattono = skuri lautajo); 6zalautnıt (zalautnen); (sbattere laporta = zalautnıt urata) 7 klofat; 8trıe(a)scint, -nit (trıescen)sbattere (rimescolare) v. 1blunkat, bunkat; 2 trepat; 3 manit;4 met (tutti anche con i prefissi:(po- ve- z- za-), (mejen, meu, mej /mejta)sbattere contro v. trıesint, -nit(trıesnen)sbattere la malinconia v. zalostpregnat (prezenen, pregnu)sbattere le ali v. flafotatsbattere le ciglia v. magnıtsbattere l’uovo v. zmet ice(zmejen, zmeu)sbattere qua e la v. arzmetatsbattimento n. 1 lautanje; 2tucenje, tucıenje; 3 blunkanje (diliquidi)sbattuto p.p. 1 tucen; 2 manjen; 3trepan; 4 met (tutti anche con iprefissi: (po- pre- ve- z- za-)sbattuto (cozzato) p.p. 1 bunkan;2 butnjen; 3 lautan; 4 butnjen (tuttianche con i prefissi: (po- pre- ve- z-za-)sbavare v. slıevt (slıeven)sbavato p.p. oslıevjensbavatura f. slıe(a)va

Page 372: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 371

sbavona f. slıeukasbavone m. slıevacsbeffeggiamento n. 1 spodıelanje;2 zasmehovanje ; 3 zasramovanjesbeffeggiare v. 1 se spodıelat(ted.); 2 zasramovatsbeffeggiatore m. 1 spodıelovac; 2zasramovavacsbeffeggiatrice f. zasramovaukasbellicarsi v. cagat (cagat zasmıehan = sbellicarsi dalle risa)sbendare v. odvezat (odvezen)sberla m. 1 pataf; 2 papın (tuttidue friul.)sberleffo n. rezanjesbevazzare v. bleukat (po-, ve-)sbevucchiare v. 1 ga cukat; 2lumpatsbevazzato p.p. pobleukan,vebleukansbiadire v. 1 zmarıt, zmamıt(friul.); 2 rusıe(a)t (po- z-), (rusın orusejen, rusıu o ruseu); 3 zbledıet,zbledıt (zbledın o zbledejen, zbledıuo zbedeu)sbiadito a. 1 zmarjen; 2 bledjen(po- z-); 3 orusjen (po- z-)sbiancare v. pobelıe(a)t (z-),(pobelın o pobelejen, pobelıu opobeleu)sbiancato p.p. pobeljen, zbeljensbigottimento n. prestrasenjesbigottire v. prestrast (prestrasen)sbiecamente av. nastranosbieco a. nastran (di sbieco =nastran)sbigottimento n. prestrasenjesbigottire v. prestrastsbigottito p.p. prestrasensbilanciarsi v. se prenest (seprenesen, se prenesu, prenesıse /prenesıtase)sbilenco a. 1 gembast; 2 kreujastsbirciare v. 1 kukat (po- pre- ve-

za-); (friul.); 2 mazikat (po-),(mazıkan)sbirciata n. 1 gledanje; 2 kukanje(friul.)sbirciatina m. kuksbirciato p.p. kukan (po- pre- ve-z- za-)sbizzarrire v. imıe(a)t muhesboccamento m. stoksboccare v. stokatsboccare (di corso d’acqua) v. 1finıt; 2 se vrecsboccatamente av. presernosboccato a. preseran (preserna)sbocciare v. 1 ocvest, (ocveden,ocvedu); 2 spihnjovat -uvat -avat(ar- ra-); 3 spıhint -nit (ar-),(spıhnen, spıhnu, spıhin / spıhinta);4 tufint (improvvisamente)sbocciato p.p. arspıhnjen (ra-)sbocco m. ustoksbocconcellare v. 1 drobıt; 2marvat (sbocconcellare un vaso, unrecipiente = okruzıt (okruzen))sbollentare v. 1 obarıt (pre- ve-);2 part (o- s- u-) (oparen, oparu)sbollentata n. obarenje, obarıenjesbollentato p.p. 1 obarjen (pre-ve-); 2 p´arjen (o- s- u-)sbornia f. pjanost, pijanost(prendere una sbornia = se upjant(se upjanen)); (avere una sbornia =bıt pjan)sborsare v. 1 placat; 2 vetegnıtuon sudesboscamento n. vesekanjesboscare v. vesıec (vesıecen)sboscato p.p. vesıecensbottare v. vepokint, -nitsbottonare v. 1 odpıkint, -nit(odpıknen, odpıknu); 2 odpet(odpnen); 3 odpenjat; 4 zbotonat(ar- ra-)sbottonato p.p. 1 odpet; 2

Page 373: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

372 Nino Spehonja, Associazione Lintver

odbotonan (ar- ra-); 2 odpıknjensbracare locuz. bıt u mudantahsbracato a. breskarbi (-bna)sbracatamente av. breskarbi(ridere sbracatamente = se arstargatza smıehan)sbracciarsi v. mahotat, mahatat(o- po- ve- z- za-)sbraitare v. mahatatsbramare v. zeljo pregnat(prezenen)sbranamento n. arztarganjesbranare v. arztargatsbravazzare v. se pregvaljuvatsbravazzata n. prehvaljuvanjesbrendolare v. arstargat (ra-)(arstarzen, arstargu, arstarh /arstargıta)sbrendolo f. cunjasbriciolare v. 1 marvat (arz- na-po- pre- par- ve- u- z- za-); 2 drobıt(arz- na- po- pre- par- ve- u- z- za-);3 manit (manen, manu, man /manıta)sbriciolato p.p. 1 marvan; 2drobjen; 3 manjen (tutti anche con:arz- po- pre- par- ve- u- z- za-)sbriconeggiare v. ih uganjatsbriciolamento n. drobıenjesbrigamento n. strebıenjesbrigare v. strebıt (strıeben,strıebu, strıeb / strebıta)sbrigarsi v. 1 skarbıet (po-); 2pohitıet; 3 se ganıt; 4 se pomujatsbrigati v. 1 poskarbı; 2 ganıse(imperativo)sbrigativamente av. na naglinsbrinare v. 1 odledıt; 2 arztaıt(arztajen)sbrindellare v. arstargatsbrodolare v. prekıdatsbrodolato p.p. prekıdansbrogliare v. arzvıt (arzvıjen)sbronzarsi v. se upjant

sbronzo a. pjan, pijansbruffare v. parhat (o-)sbruffata n. parhanjesbruffato p.p. oparhansbruffone m. parhovacsbucare v. 1pridt uon; 2 vepraskat(vepraskat uons(z)... sbucare fuorida...)sbucato p.p. vepraskansbucciapatate f. stargauka (po-)sbucciare v. 1 buzgat (o- po- ve-z-); 2 lupıt (o- po- ve- z-), (lupen,lupu); 3 majit (majen)sbucciarsi v. se okruzitsbucciare i fagioli v. kozlatsbucciare le patate v. stargat(o-), (starzen, stargu, starh /stargıta o stargajta)sbucciato p.p. 1 obuzgan; 2olupjensbucciato (di tronco o ramo) p.p.lıcensbucciatura n. 1 buzganje; 2lupıenje; 3 kozlanje; 4 olupıtu (f.)sbudellamento n. oderıenjesbudellare v. 1 odrıet (oderen,odru, oder / oderıta); 2 o(u)derjat(oderjan e oderen, odru, oder /oderıta)sbudellato p.p. 1 odrıet; 2 odartsbuffare v. 1 tufat (tufat od jeze =sbuffare di rabbia); (friul.); 2 pihatsbuffo n. tufanje, tufanje (friul.)scabbia f. rusascabrosita n. zgarbanjescabro, scabroso a. zgarbanscacazzare v. srat (o-), (serjen,sru, ser / serita)scacchiare v. 1 obrıezat (obrıezen),(perf.); 2 obrezuvat, -avat, ovat(imperf.)scacchiatura n. obrezovanjescacciare v. 1 lovıt (imperf.); (po-ve- za-); 2 gnat, (od- po- pre- ve-

Page 374: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 373

z-), (zenen, gnu, zen / zenıta); 3gonıt (po- ve- za-), (gonen, gonu ogonu, gon / gonıta); (scacciare ilmale = odgnat to hude); 4 podıt(ve- z- za-); 5 ganjat (imperf.);(po-, ve-, za-), (poganjan, poganju,poganj / poganjta; 6 pakatscacciare a calci v. vecabatscacciare via v. odganjat,preganjat (odganjan, odganju,odganj / odganjta)scacciata n. pregnanje, zagnanjescacciato p.p. 1 gnan; 2 gonjen; 3lovjen (o- po- ve- z-)scadente a. zapadenscadenza f. zapadascadere v. 1 odpast, upast(odpaden, odpadu); 2 scadit(scaden, scadu,scad / scadita); (iltempo e scaduto = cajt j preteku)scadimento f. 1 odpadanje; 2nıznostscaduto a. presu (presla)scaduto p.p. odpadenscaffale m. skafalscagionare v. zaguarjatscaglia f. trıeska, treskascaglia di pietra f. skuojascagliare v. 1 zaburt (zaburen,zaburu, zabur / zaburta o zaburıta);2 vrec (varzen, vargu), (perf.); 3metat (metan), (imperf.); 4 zabrusıtscagliato p.p. zaburenscagnare v. kuskat (kuscen)scagnıo n. kuskanjescala f. plur. stenga(e) (ted.)scala a pioli n. plur. lıesenca,lıasanca; 2 luo(a)jtra; 3 mus (scalaad A per appoggiare la gerla)scala per rotolare botti m.scalonscalare v. se plıezt (se plıezen)scalata n. plıezanjescalciare v. cabat, (o-, s-)

scalciato p.p. ocaban, scabanscaldare v. 1 grıe(a)t (po- ve- u-za-), (grejen, greu); 2 zagrevat,zagrıevatscaldarsi v. se zagrevat (anche insenso figurato); (zagrıevan, zagreu)scaldato p.p. 1 grıet; 2 grejen(tutti due: par- po- o- ve- u- z- za-)scale a pioli n. plur. lıesancascale di pietra f. plur. stenge(ted.)scalfire v. okruzit (okruzen)scalfittura n. okruzıenjescalinata f. plur. stenge (ted.)scalini f. stenga (ted.)scalino m. scalın (friul.)scalmanarsi v. mahotat (par- po-o- ve- z- za-)scalogna f. 1 nasreca; 2 maganja(friul.)scalognato a. nasrecan (-cna)scalpellare v. 1 pıkat (o-); 2vetukatscalpellatore, scalpellino m.pikapıer (pikapıerja)scalpello m. skalpel (friul.)scalpello (per il legno) n. lıtvoscalpicciare v. cavatatscalpiccio n. cavatanjescalpitare v. tampatscalpitio n. tampanjescaltramente av. kustnoscaltrezza m. kust (ted.)scaltrire v. kustatscaltrirsi v. ratat kustanscaltro a. kustan (-tna)scalzare (levare) v. 1 zuvat(imperf.); 2 zut (zujen, zu, zuj /zujta), (perf.)scalzare (togliere la terra) v. 1grebst (od-), (greben, grebu, greb /grebta o grebıta); 2 odkopatscalzare disordinatamente v.arzgrebst, (arzgrebeen, arzgrebu,

Page 375: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

374 Nino Spehonja, Associazione Lintver

arzgreb / arzgrebta o arzgrebıta)scalzare le piante annuali v.odsıpatscalzarsi v. 1 se zuvat (imperf.); 2se zut (se zujen, se zu, zujse /zujtase), (perf.)scalzato (di piante) p.p. 1odkopan; 2 odsıpan; 3 greben (arz-od- po- z-)scalzato (dalle scarpe) p.p. zutscalzo a. buo(a)sscalzo av. bosescambiamento, scambio f. 1zamıena; 2 zmenıtu (zmenıtve); 3zmenovanje (n.)scambiare v. spremenıt, menıt(za-, z-); (senza scambiare verbo(parola) = brez flata o na rec ne stine gi); 2 menjovat -avat -uvat(menjuvan, menjuvu)scambiare i soldi locuz. 1 zmenıt(sude); 2 menjovat -avat -uvat(menjuvan, menjuvu)scambiato p.p. zmenjen, zamenjenscambievolmente av. drugdruzemuscambio f. menjavascamiciato a. brez srajce (indecl.)scamozzare v. odrıezat (odrıezen)scampanare, scampanottare v.1 tonkat; 2 skampinjatscampanottata n. tonkanjescampanellare v. klımpat (par-po- pre- s- ve- za-), (ted.)scampanellato p.p. klımpan (par-po- pre- s- ve- za-), (ted.)scampanio n. zuonıenjescampanottamento n. tonkanjescampanottare v. 1 tonkat; 2skampinjatscampanottare (con la campanapiccola) v. nabıerat (nabıeran,nabıeru, nabıer / nabıerta)scampanottatore m. tonkac

scampare v. 1 utec (utecen, uteku,utec / utecıta); 2 utıekat (utıekan,utıeku, utıek / utıekta); 3 se resıtscampo f. 1 resıtu (resıtve); 2utıek (m.)scampolo m. ostajakscanalatura f. 1 zarıeza; 2 zlıebascanalatura del tetto f. zlıebascancellare v. zbrisat (zbrısen)scandalizzare v. pohujsatscandalizzato p.p. pohujsanscandalizzatore m. pohujsovacscandalo n. pohujsanjescandalosamente av. pohujsastoscandaloso a. pohujsastscannare v. ustokint, -nit,prestokint, -nitscanno f. klopscansafatiche a. 1 lıen; 2namaran; 3 zabjen; 4 lazaronscansafatiche a. poleuhscansare v. umaknıt, odmaknıtscansarsi v. se u-maknıt -int()od-(se odmaknen, se odmaknu,odmaknıse / odmaknıtase)scansia f. polıcascantinato f. klıe(a)tscantonare v. jo pokadıtscapaccionare v. klafutatscapaccione m. klafutscapataggine f. spametnıjascapatamente av. spametnoscapato a. spametanscapestrato m. razbuo(a)jnikscapezzamento, scapezzo n.ogladenjescapezzare v. 1 ogladit; 2 klıestitscapezzato a. e p.p. 1 ogladen; 2oklıescenscapigliare v. 1 arscuskat; 2arskapunatscapigliato p.p. 1 arscuskan; 2arskapunanscapitare v. zgubıt

Page 376: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 375

scapito f. zguba (a scapito = zazgubo)scapo n. 1 deblo; 2 staze, stazje(della meda di fieno)scapole f. peruo(a)tascapolo a. 1 le(a)jdih; 2 samski(stato di = samski stan)scapolo m. 1 samıc; 2 le(a)jdih; 3samac; 4 strıcscappamento m. 1 utıek; 2 utıeka(f.)scappare v. 1 utec (perf.), (utecen,uteku, utec / utecıta); 2 utıekat(imperf.), (utıekan, utıeku, utıek /utıekta); 3 veletıet (veletın), 4 jouıhatscappare via v. 1 jo mahat; 2 jopokadıt (di sotterfugio); (jo pokadın,jo pokadıu, pokadıjo / pokadıtajo);(s’jo pokadıla = sei scappata); (miscappa la pipı = me se ce scat); 3 jopotegnıt (l’ho scampata bella = sanjo potegnu par srec)scappata m. utıekscappatoia m. kustscappato p.p. utecenscappato fuori p.p. veletjenscappellottare v. 1 klafutat(imperf.); 2 klofint, -nit (perf.)scappellotto m. klafutscapricciare v. 1 imıe(a)t muhe(lett. = avere le mosche.); 2 muhepregnat (prezenen)scarabattola m. cokul (plur.:cokulni)scarabeo m. suostar (suostarja),(lett.: sarto); (ted.)scarabocchiare v. 1 skribicat(friul.); 2 pacat (po- pre- s- ve-za-); 3 skrıbat (na- o- u- ve- za-)scarabocchiato p.p. 1 skribican; 2pacan (po- pre- s- ve- za-); 3skrıban (na- o- u- ve- za-)scaracchiare v. 1 hrepat; 2 karhat

scaracchio m. 1 hrep, hrıp; 2karhi; 3 katarscaracchione m. hrepavacscarafaggio m. scurak (scurka)scaraventare v. 1 za-brusıt (arz-z-) (zabrusen, zabrusu, zabrus /zabrusıta); 2 zagulıt (arz- z-),(zagulen, zagulu, zagul / zagulıta); 3pahnıt (pahnen); 4 zagnat (zazenen)scaraventato p.p. 1 zabrusen; 2zaguljen (arz- z-)scarcerare locuz. pustıt uonzparazonascardassare v. ahjatscadassatore m. ahjarscardassatura n. ahjanjescardinare v. sklecatscarica, scaricamento n.azbasanjescaricare v. azbasat (arz- ve- z-);(scaricare il fucile = ustrelıt);(scaricare la vescica = se poscat oitı scat)scaricare liquidi v. odlijat(odlıjen, odlıju, odlıj / odlijata)scaricarsi (evacuare) v. 1 itı napotrıebo; 2 se posratscaricato p.p. 1 azbasan (ve-); 2velozenscarico a. prazan (prazna)scarificare v. 1narıe(a)zat(narıezen); narezuvat, -avat, -ovatscarlattina f. skarlatıcascarlatto a. skarlatastscarmigliare v. 1 arscuskat; 2arskapunat (spettinare); 3 ofufinjat(ofufinjan o ofufinjujen, ofufinju,ofufinjı / ofufinjajta)scarmigliarsi v. 1 se lasat; 2 sepulıtscarmigliato p.p. 1 arscuskan; 2arskapunan; 3 ofufinjanscarnamento n. odrıenjescarnare, scarnificare v. drıet

Page 377: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

376 Nino Spehonja, Associazione Lintver

scarno a. 1 madu (madla); 2 suhscarpa m. caruj (caruja); (metterele scarpe = se obut); (togliere lescarpe = se zut (se zujen))scarpata f. 1 grıva; 2 skarpada(friul.)scarpetta m. zekscarpette m. plur. zekıscarpe n. plur. 1 carıeuje, ceruje,carıeuja, cerouje; 2 suolne (f.),(ted.); (levare le scarpe = se zut);(metersi le scarpe = se obut, siobuvat)scarpicciare v. cavatatscarpiccio n. cavatanjescarpone m. skarpon (friul.)scarsamente av. scarsnoscarseggiare v. 1 scarsat (friul.); 2zmankat; 3 mankuvat -avat -ovat(par- z-)scarsita, scarsezza f. 1 scarsnost;2 stiskava, stıska; 3 tesnuost; 4parmankanje (n.)scarso a. scarsan (scarsna),(friul.); (raccolto scarso = slav(b)olıeto); (scarso nel parlare = tutac(m.))scarso av. scarsnoscarso di mente p.p. zacukanscarso nel parlare m. tutacscartabellare v. fifinjatscartabellato p.p. fifinjanscartamento n. zavarzbascartare v. 1 zavrıec; 2 skartatscarto n. zavarzanjescartocciare v. 1 vebuzt (vebuzen,vebuzu, vebus / vebusta); 2 lupıt(o-), (lupen); 3 majit (o-)scartoccio m. kartocscassare v. 1 zasut; 2 arznest; 3arzbivat; 4 arzburit; 5 kresat; 6arzdrıet; 7 hrestat; 8 rausat; 9arzderjat; 10 arzdrıet; 11 stuc (ar-,ra-) (stucen, stuku, stuc / stuc /

stucıta / stucıta))scassare un terreno v. razuort(imperf.), (razuoren)scassatura n. razuoranjescassato p.p. 1 arzuoran: 2arstucen; 3 arsut arz ; 4 arzburenarz ; 5 arzdart arz ; 6 odtrıesketan; 7pohrestan; 8 rastucen; 9 rasutscassinare v. 1 arzbıt (arzbıjen); 2zlomıt; 3 razuort (il terreno),(razoren, razuoru, razor / razuorta)scasso n. 1 razuoranje; 2 ulom (m.)scatarrare v. 1 hripat; 2 harkat(po- ve- s-)scatarrato p.p. 1 ohrıpan; 2harkan (po- ve- s-)scatenamento f. zajezascatenare v. zajeztscatenato p.p. zajezenscatola f. skatla, skatula (scatoladel tabacco = tabakıera)scatoletta, scatolina f. skatlica,skatelcascattante a. nagli (nagla)scattare v. 1 fagnıt (perf.),(fagnen,fagnu, fagın / fagnıta); 2 farknıt-int (perf.), (s-); (farknen, farknu,farkin / farknıta)scatto m. skokscaturigine f. 1 piscıela(toponimo); 2 scurak; 3 ugrıelac (sescaturisce da terra)scaturire v. curıet (ve-), (curın)scavalcare (passare sopra) v.prestopıt, prestopnıt (prestopnen)scavamento, scavatura n. 1kopanje, 2 pıkanjescavare v. 1 kopat (ve-); 2 rıt(imperf.), (rıjen, rıu, rı / rıta); 3pıkat (imperf.), (nella pietra)scavare nel muro v. 1 vetuc(perf.), (vetucen, vetuku); 2 vetukat(imperf.)scavare nella terra v. vekopat

Page 378: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 377

scavato p.p. 1 kopan, skopan,vekopan; 2 vetucen; 3 pıkan (ars-do- na- o- par- pod- po- ve- u- s-)scavatore, scavatrice f. pakera(friul.)scavatura n. kopavanjescavezzacollo m. razbuojnikscavezzare v. prerıezatscavo f. jamascazzone m. mankscazzottare v. arzbutat arzscazzottato p.p. arzbutan arzscegliere v. 1 vebrat (perf.),(veberen, vebrau); 2 vebıerat(imperf.) (vebıeran , vebrieru), (mejvebıerala = mi sondava)scegliere attorno v. obıerat(obıeran, obıeru, ober / oberıta),(obıerat perja = levare le foglie)sceglitore m. zbıerac (zbıerca)scelleraggine, scelleratezza f. 1hudobıja; 2 hudobnostscelleratamente av. hudobnoscellerato a. hudoban (hudobna)scellino m. selınscelta f. 1 zbıera, 2 voja; 3 zbranje((n.); 4 (s)prebıeranje ((n.)scelto p.p. 1 vebran; 2 vebıeranscemamento n. majsanje (po-)scemare v. majsat (z-)scemato, scemo p.p. zmajsanscemenza, scempiaggine f.naumnostscemo a. fig. 1 sleut, sleutast; 2norac; 3 nauman (naumna); 4zatamorjenscempiaggine f. 1 sleutarıja; 2naumnostscempiatamente av. naumnoscempio a. 1 nauman; 2 sempjast;3 semrastscendere v. 1 stopnıt dol, -ınt (da= z, iz) 2 (se) znızat; 3 (se)znizuvat; 3 itı dol (imperf.), (gren

dol); 4 zmontat (da mezzimovimento), (friul.); (il prezzoscende = kup pada), (scendere dallafamiglia = zgajat)scernere v. 1 vebrat (veberen); 2vebıerat (imperf.)scervellarsi v. se glavjatscetticamente av. nevıernostoscetticismo f. nevıernostscettico a. nevıerniksceveramento n. vebıeranjesceverare v. 1 vebrat (veberen(perf.); 2 vebıerat, vebıeran(imperf.)scevro a. brez (indec. + gen.);(scevro d’inganno = brez gajufıje)scheda f. lıstascheggia f. skujascheggia di legno f. trıeska, treskascheggiare v. 1 okruzit (okruzen,okruzu); 2 oskarbat; 3 skarbıet(imperf.), (o- po- pre- ve- u- za-),(oskarbın, oskarbeu, oskarbıı /oskarbıta); 4 ocıepit, ocepıtscheggiato p.p. 1 kruzen (o- po- u-za-); 2 oskarbjen, oskarbanscheggiatura n. skarbanje,skarbıenjescheggietta f. trescıcascheggioso a. trıeskastschermire v. branıtschernire v. 1 se spodıelat; 2zasramovat; 3 zasmehovatschernito a. spodıelanschernitore m. spodıelovacscherno v. zasramovanjescherzare v. 1 skercat (po- ve-za-); 2 norcuvat -avat -ovat; 3kuantatscherzo m. 1 skerc (per scherzo =za skerc); 2 quanta; 3 norcıja; 4smıe(a)h (per scherzo = za smıeh)scherzo di natura f. peca (difetto)scherzosamente av. smıesno

Page 379: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

378 Nino Spehonja, Associazione Lintver

scherzoso a. smıesan (smıesna)schiacciamento, schiacciata,schiacciatura n. zmuskanjeschiacciapatate m. 1 stakaunjak;2 tukcaschiacciare v. 1 muskat (z-); 2zmastıt; 3 arz-pestat (do- na- par-po- pre- u- ve- za-) ,(arzpestan,arzpestu, arzpestı / arzpestajta); 4partıskat: 5 tlacıt; 6 zmeckatschiacciato p.p. 1 muskan (z-); 2pestan (do- na- par- po- pre- u- ve-za-); 3 tlacjen; 4 zmastjenschiaffare v. 1 zabrusıt; 2 vrec(varzen, vargu, varz / varzıta)schiaffeggiamento n. 1 pjuskanje;2 klafutanjeschiaffeggiare v. 1 pjuskat,pluskat, fluskat (o- po- pre- ve- s-za-); 2 klafutat; (o- po- pre- ve- s-za-); 3 opalekint -nit (opaleknen,opaleknu, opalekin / opalekinta); 4opapinat; 5 patafat; 6 platerjat (o-ve- s- za-), (ted.); 7 opahint, -nitschiaffeggiato p.p. 1 pjuskan (o-po- pre- ve- s- za-); 2 klafutan (o-ve- za-); 3 opaleknjen; 4 opapinan;5 patafan; 6 platerjanschiaffo m. 1 pjusk, plusk; 2klafut, sklafut; 3 papın (friul.) 4pataf (friul.); 5 plater (ted.); 6slafer, slafernıca (f.); (ted.)schiaffo dietro la testa o dietrole orecchie f. zausincaschiamazzare v. 1 arjut (arjujen,arju, arjuj / arjujta); 2 burlat: 3rapotat (po- ve- z-); 4 uekat (uecen,ueku, uec / uekajta), 5 kokodekat(di galline)schiamazzatore m. rapotavacschiamazzo n. 1 arjujenje; 2uekanje; 3 rapotanjeschiantare v. 1 ucesint -nit (ramidi alberi); (ucesnen, ucesnu, ucesin

/ ucesnita); 2 odlomıt, zlomıt(odlomen, zlomen)schiantato p.p. 1 ucesnjen; 2odlomjenschianto m. 1 hrest (di schianto =naulent o nanagle); 2 hrescanje(n.); 3 trıeskschiappa f. 1 trıeska (scheggia); 2zanıc (av.) = buono a nulla; (seiuna schiappa = nıes zanıc)schiarimento a. arsvetlıenjeschiarire v. 1 cıstit (o- ve- u- s-);2 arsvetlıt (spiegare)schiarirsi (del cielo) v. se pojasnit,-int (se pojasne, sej pojasinlo opojasnilo); 2 se pretarguvat (sepretarguje, sej pretargalo)schiarita f. 1 preblıska; 2razvedrılo (n.)schiatta m. rod (roda)schiattare v. 1 odlomıt, zlomıt; 2ucesint, -nitschiccare v. marlizat (marlizujen)schiena m. harbatschiera f. trumaschierare v. 1 nastabt, nastavt(nastaben, nastaven); 2 postauljatschierato p.p. nastavjen, nastabjenschiettamente av. 1 skleto; 2odkrıtoschiettezza f. odkritosarcnostschietto a. skletschifare v. grauzatschifezza, schifo, schifosita n. 1grauzanje; 2 grauza (f.)schifosamente av. grauzastoschifoso a. grauzastschioccare v. pokat (ve- za-)schioccare la frusta v. suardatschioccato p.p. vepokan / za-)schiocco m. pokschiodare v. 1 odbıt; 2 odbijat(imperf.)schioppettata m. zlah

Page 380: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 379

schioppo f. pusa, puskaschiso av. pocarıesschiudere v. 1 odklenıt (odklenen);2 odgarnıt -int (odgarnen, odgarnu,odgarni / odgarnıta); 3 odprıe(a)t(odpren)schiumare v. 1 posnet; 2posnemat (par-), (posnamen,posneu, posnam / posnamta); 3sna(e)mt (po-), (snamen)schiuma f. pıe(a)naschiumarola f. pıeujncaschiumoso a. pıenastschiuso p.p. odgarnjenschivare v. 1 se uo(a)gnıt (seuagnen); 2 se uganıt;schivo a. e p.p. zadarzan(zadarzana)schizzamento, schizzata, schizzon. 1 sikanje; 2 starkanjeschizzare v. 1 1 sıkint -nit (perf.),(sıknen, sıknu, sıkin / sıkinta); 2starkat; 3 sikat (imperf.), (sıkan osıcen, sıku, sık / sikajta), (tuttianche con: ars- do- o- par- po- pre-ve- za-)schizzato p.p. 1 sıknjen, sıkan,sıcen; 2 starkan (tutti anche con:ars- o- par- po- pre- u- ve- za-)schizzinosamente avv. marzlıkastoschizzinoso a. marlızastsci m. plur. sıjiscia m. slıed (sledu o sleda)sciabola f. sablasciabolare v. sablatsciacquare v. plaknıt -int (ars- o-po- pre- u- ve- za-), (plaknen,plaknu, plakni / plaknıta)sciacquato p.p. plaknjen (ars- do-o- par- po- pre- ra- u- ve- za-)sciagura f. nasrecasciaguratamente av. presnetosciagurato a. 1 nasrecan(nasrecna); 2 presnet (presneta)

scialacquamento n. lumpanjescialacquare v. 1 lumpat (ted.); 2zdat (ar- ra-), (arzdan, arzdau,arzdı o arzdaj / arzdajta); 3 zdajat,zdajat (ar- i- ra-), (zdajan, zdau,zdı o zdaj / zdajta); 4 opravt(perf.), (opravem)scialacquare bevendo alcolici v.zapıt (zapıen o zapıan, zapıu, zapı /zapıta)scialacquatore m. 1 ceruc; 2 lumpscialacquato p.p. zdan, zdajan (ar-ra-)scialacquio n. arzdajanje,arzdajanjescialbo a. 1 blıed; 2 obledjen,zbledjen (obledjena)scialle f. sjal (friul.)sciame f. 1 trupa; 2 trumasciancare v. krempatsciancato a. 1 krempast,krumpast; 2 karampan (friul.)sciare v. sijat (it.)sciarpa f. sjarpa (friul.)sciatica f. sjatikasciattare v. 1 zvecıt (zvecen, zvecuo zvecıu, zvec / zvecıta); 2 zmeulat;3 razvıt (rasvıen, rasvıu); 4 zvıt(zvıen, zvıu)sciatteria f. filafelasciatto a. 1 namaran (-ana); 2zavarzen (-ena)sciatto f. filafela (si ku filafela =sei sciatto)scibile f. vıednostsciente v. vedocscientemente av. vıednoscienza f. 1 znanost; 2 ucenost; 3znanje (n.)scimmia f. sımjascimmiottare v. 1 oponasat; 2simjotat scimmiotto m. simjot(friul.)scimunito a. 1 norac (norıca); 2

Page 381: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

380 Nino Spehonja, Associazione Lintver

norcast; 3 cusast (friul.)scimunitaggine f. bedarıjascimunitamente av. norcastoscindere v. 1 pretargat; 2pretargovatscintilla f. 1 ıskra; 2 falısce (plur.)scintillamento, scintillazione n.iskranjescintillante a. 1 ıskrast; 2 iskrenscintillare v. 1 se iskrat; 2 blescıt(po- z- za-), (poblescın opoblescejen, poblescıu)scintillato p.p. blescjen (po- z- za-)scioccaggine, sciocchezza f. 1naumnost; 2 bedarıjascioccamente av. naumnosciocchezza f. makakadasciocchezze f. norcarıja (diresciocchezze = bleukat)sciocco a. 1 ne(a)uman (naumna);2 norac; 3 semrastsciocco m. 1 semar; 2 tambur(tamburja o tambura)sciogliere (slegare) v. 1 odvezat; 2spnet (ar- od- ra-), (arspnen,arspneu, arspnı / arspnıta); 3odpenjatsciogliere v. 1 tajt (as-, s-, ars- od-po- pre-), (arstajen, arstaju, arstaj /arstajta); 2 topıt (po- u- pre-); 3odpustıt (odpustın, odpustıu, odpust,odpustıta); 4 odpuscat (odpuscan,odpuscu, odpusc / odpuscajta)scioglimento n. 1 tajanje; 2topıenjescioglimento (da legami) f. odvezascioltamente av. frajno (ted.)sciolto p.p. 1 stajen; 2 topjen; 3odpuscensciolto (slegato) p.p. 1 odtıkan; 2odpnetsciopero m. sjopersciorinare v. luozt susıt (lozensusıt)

scipido a. naslan (naslana)scipitaggine, scipitezza f.naumnostsciroccale a. jugast (temposciroccale = jugasto (av.))scirocco f. 1 kuhalca; 2 juga (kakajuga = che scirocco); 3 scafojac(friul.)sciroppo m. siropscissione n. pretarganjescisso a. pretargan (pretargana)sciupare (rovinare) v. vederbatsciupare (sgualcire) v. 1 zmeulat;2 razvıt (rasvıen, rasvıu); 3 spılt,spılitsciupare (sperperare) v. 1 opravt,opravit (opraven, opravu, oprav /opravta); (sciupare il tempo =zamujat); 2 oflınkat; 3 stracat(friul.)sciupato (sgualcito) p.p. 1 razvıt;2 zmeulan; 3 spıljen; zgarbansciupato (sperperato) p.p. 1vederban; 2 oflınkan; 3 opraven,opravjensciupio n. 1 vederbanje; 2oflınkanje; 3 stracanje (friul.); 4zamujanje (di tempo)scivolare (sul ghiaccio) v. se zlıkatscivolare v. 1 zlıkat; 2 zlıkınt- nıt;3 gucat (po- z-); 4 puzat; 5 puzıet(po- s-), (puzın, puzeu o puzu,puzıse / puzıtase); 6 spodarsknıt ; 7popuznit -intscivolata n. 1 gucanje; 2 zlıkanje;3 puzıenjescivolato p.p. 1 pozlıknjen; 2zlıkan; 3 gucan; 4 popuznjenscoccare v. zagnat (zazenen)scocciare v. 1 nadljegovat -avat-uvat; 2 secjat (po- u-); 3 norıtscocciato p.p. 1 secan; 2 norjenscodella f. 1 bo(u)kalıca; 2 sklıeda;3 skudıela; 4 zlıeba

Page 382: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 381

scodellare v. ukıdatscodinzolare v. mıgat (z repan)scoiattolo f. breberca, vıevercascolamento n. cedıenje, cedenjescolapasta n. cedıloscolara f. ucenıca, ucenkascolare v. 1 cedıt (o- po- ve- s-),(pocedın, pocedu / pocedıu); 2odtıekat, vetıekat; 3 vetec, (finiredi), (vetecen, veteku, vetec /vetecıta)scolare v. se ocejat (impersonale);(se ocıeja, sej ocıejalo)scolarita n. suolstvoscolarizzare v. vesuolat (ted.)scolarizzato p.p. vesuolan(vesuolana), (ted.)scolaro m. 1 suolar (suolarja),(ted.); 2 ucenecscolastico a. suolski (ted.)scolatoio m. 1 zlıeb; 2 cejascolato p.p. 1 ocejen (po- o- s-ve-); 2 vetıekan, vetecenscolatura f. odtıekascollare v. odkolatscollato p.p. odkolanscollegamento f. odvezascollegare v. odvezat (odvezen,odvezu, odves / odvezajta)scollegato p.p. odvezenscolo f. 1 odtıeka; 2 odtıekanje (n.)scoloramento, scolorimento f.zbelıenje, zbelenje, obledıenje,pobelıenjescolorire, scolorare v. zbelıet(zbelın o zbelejen, zbeleu)scolorito a. zbeljenscolpire con l’accetta v. tesat(do- na- o- par- po- pre- s- u- ve-za-)scolpire v. 1 vepıkat (nella pietra);2 verıezat (nel legno); 3 vekolat; 4vetesatscolpito con l’accetta p.p. tesan

(do- na- o- par- po- pre- s- u- ve-za-)scolpito p.p. 1 vedıelan; 2 vedart;3 vekolan; 4 vepıkan; 5 verıeze(a)n,verıezen; 6 vetesan (za-)scombiccherare v. skribicat(friul.)scombinare v. 1 zmesat (zmıesan);2 zmotıt (zmoten)scombussolamento n. 1 zmesanje;2 zmotıenjescombussolare v. motıt (z-, o-po-)scommessa f. uaja (luazt uajo =scommettere, fare una scommessa);(per scommessa = za uajo)scommettere v. 1 dıet uajo; 2(u)luozt na uajo (lozen uajo, luozuuajo, los uajo / lozıta uajo); 3 klastuajo (imperf.), (kladen); 4 uajatscomodamente av. odrocnoscomodare v. odrocıtscomodo p.p. odrocen (odrocna)scompaginare v. zmesat (zmıesan)scomparire (morire) v. nardıtkonacscomparire v. 1 mahint -int tıho;2 fagnıt (fagnen, fagnu); 3 sespremenıt; 4 zgınit; 5 zgınjat; 6 seskadıt, se skadıet (skadın, skadıu); 7se zgubıt (perdersi)scomparsa f. 1 zguba; 2 zginıenjescompartimento m.skompartiment (friul.)scompigliare v. 1 arzvrıec, arzvrec, (arzvarzen, arzvargu, arzvars /arzvarzıta); 2 arscuskat (ras-); 3arsklast (arskladen, arskladu,aarsklad / arskladıta); 4 zaborıt(zaboren, zaboru); 5 zmotıt; 6zmesatscompigliatamente av. zvarzenoscompigliato p.p. 1 arzvarzen arz ;2 zaborjen; 3 arscuskan

Page 383: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

382 Nino Spehonja, Associazione Lintver

scompiglio n. zvarzenjescomporre v. 1 arzvrıec, arzvrecarz (arzvarzen, arzvargu, arzvars /arzvarzıta); 2 arscuskat (ras-); 3rasklast (raskladen, raskladu,rasklad / raskladıta); 4 zaborıt(zaboren, zaboru)scompostamente av. azkretnjenoscomposto p.p. 1 arzvarzen arz ; 2zaborjen; 3 arscuskan; 4 arskretjen(molto scomposto)scompresso p.p. odtıskanscomprimere v. odtiskatsconcertare v. zmotıtsconcertarsi v. gledat debelosconcertato p.p. zamaknjensconcerto f. pomotasconcezza f. 1 spotlıvost; 2nacıstostsconciamente av. 1 spotlıvo; 2nacıstnosconcio a. necıstsconcordante a. nezglıhansconcordanza n. nezglıhanjesconcordare v. se na zglıhatsconcordia n. nezglıhanjesconfessare v. zavrec (zavarzen)sconficcare v. odpıcint -nit, odpıct(ve-), (odpıcnen, odpıcnu, odpıcin /odpicınta)sconficcato p.p. odpıcnjen (ve-)sconfiggere v. 1 omagat (pre- ); 2omaguvatsconfinare v. se zapejatsconfinato p.p. zapejensconfinamento n. zapejanjesconfitta f. 1 omaganje; 2 zmagasconfitto p.p. omagan (pre-)sconfortante av. kumarnosconfortare v. obupatsconforto v. obupscongelamento n. zledıenje,odledıenjescongelare v. odledıt

scongelato p.p. odledjenscongiurare v. prosıt za bozjo vojosconnesso p.p. 1 odstulen,odstuljen; 2 nezvezan (nezvezana)sconnettere v. odstult (odstulen,odstulu)sconoscente a. nehvalezan(nehvalezna)sconoscentemente av. nehvaleznosconoscenza f. nehvaleznostsconoscere v. nezpoznat,nezpoznovatsconosciuto a. 1 ne(a)znan; 2nepoznan; 3 nevıedan (nevıedna)sconquassare v. 1 kresat; 2macufat (z-); 3 arzderjat (arzderjane arzderen, arzdru, arzder /arzderıta); 4 arztuc (arztucen,arztuku, arztuc / arztucta)sconquassato p.p. 1 arzgnan; 2odtrıesketan; 3 razdartsconsacrare v. odsvetıtsconsacrazione n. odsvetıenjesconsideratamente av.nepametnosconsiderato a. godac di persona:sei proprio sconsiderato = si sarıesan godac); (di cosa: lavorosconsiderato = dıelo brez stıme)sconsigliare v. odsvetlıtsconsolatamente av. kılovosconsolato a. 1 kılou, kılu (kılova);2 oklatjenscontare v. placat fagliela scontare= storımujo placatscontentare v. skontentatscontentato p.p. skontentansconto m. skontscontrare (incontrare) v. srecatscontrarsi v. zaburt (zaburen)scontro f. tozbascontroso a. saru (saruova)sconvolgere v. 1 arskladuvat -ovat-avat (arskladuvan o arskladujen,

Page 384: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 383

arskladuvu, arskladuvi /arskladuvta); 2 preobarnıt; 3obracat (rivoltando)sconvolgere (la mente) v. motıtsconvolgimento n. preobarnıenje,preobarnenjesconvolto p.p. 1 arzlozen; 2arskladan; 3 preobarnjen(preobarnjena); 4 zmıesan (fig.)sconvolto mentalmente v. zmotjenscopa f. medlascopare v. 1 mest (o- po- par- ve-),(meden, medu, med / medıta); 2mıetat (po-, ve-)scopare fuori v. vemıetatscopato p.p. 1 meden (na- o- po-par- u- ve- z-); 2 par-mıetan (na- o-po- u- ve- z-)scopatura n. 1 pomıetanje; 2smetı (f. plur.) (immondizie)scoperchiare v. odkrıt (odkrıjen);2 odkrivatscoperchiato p.p. odkrıtscoperta n. 1 zamerkanje; 2zagledanjescopertamente av. ocıtnoscoperto p.p. 1 odkrıt, arskrıt,arskrıjen; 2 odgarnjen; 3 vekukan; 4zadıhan; 5 zamerkan; 6 zvıe(a)dan,zavıe(a)dan (zvıedna)scopetta f. 1 medlıca; 2 skabalon,skafalon; 3 skovec(c), skovet (friul.)scopo m. namıen (a che scopo =zakı)scoppiare v. 1 pokint -nit (po- pre-ve- s-), (poknen, poknu, pokin /pokinta); 2 pokat; 3 poknjovat -uvat-avat (po- ve- s-), (poknjujen,poknjuvu); 4 tufint (tufnen, tufnu,tufin / tufinta); (burje tufajo = lecastagne scoppiettano); (scoppiaredalle risa = cagat za smıehan);(scoppiare in lacrime = zajokat);(scoppiare d’ira = fuscat od jeze)

scoppiato p.p. 1 poknjen (po- pre-ve- s-); 2 tufnjenscoppiettamento n. 1 pokanje; 2tufanjescoppiettare v. 1 pokat, popokat;2 tufat (burje tufajo = le castagnescoppiettano (sul fuoco)); (tufat odjeze = sbuffare dalla rabbia) 3cvarkat (sul fuoco); 4 cvarketat (sulfuoco)scoppiettato p.p. 1 popokan; 2arspoknjenscoppio m. 1 pok; 2 tufscoppio di fulmine m. trıesk(trıesk te nes = il diavolo ti porti);(trıesin zluodi tu te = il diavolo tiscoppi addosso)scoprimento n. odkrivanjescoprire v. 1 odkrıt (odkrıjen,odkrıu, odkrı / odkrıta); 2 odkrivat;3 odgarnıt -int (odgarnen, odgarnu,odgarni / odgarnıta); 4 arskrıt(arskrıjen, arskrıu)scoprire (improvvisamente) v. 1zakukat; 2 zamerkat (ted.); 3zagledat (san zagledu kuosovegnıezdo = ho scoperto un nido dimerlo)scoprire (inventare) v. 1 vestudjat;2 vekustatscoprire (venire a sapere) v. 1zavıedet (zavıen, zavıedu); 2 zacut(zacujen, zacu)scoprire con furbizia v. prekustat(ted.)scoraggiamento m. (a)viliment(friul.)scoraggiare v. oklatıt (abbattere)scoraggiarsi v. se avilıt (friul.)scoraggiato p.p. klatjen (o- po-pre- u- ve-)scoraggiato a. 1 kılou, kılu(kılova); 2 oklatjen; 3 avilıt (friul.)scorato a. 1 kılou, kılu (kılova); 2

Page 385: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

384 Nino Spehonja, Associazione Lintver

oklatjenscoramento m. viliment (friul.)scorazzamento n. 1 laufanje; 2bandranjescorazzare v. 1 bandrat; 2 laufat(laufan, laufu, laufi / laufta); (ted.);3 pohajatscorbutico a. oster (ostra)scorciare v. skrajsatscorciatoia n. 1 te(a) kratka pot; 2stazascordare v. 1 zabıt (po-), (zaben,zabu, zabı / zabıta); 2 itı tazglave(uscire di testa); 3 pogresıt(pogresin, pogresıu, pogrıes /pogresıta)scordarsi v. se zabıt (se zaben, sezabu, zabıse / zabıtase)scordato p.p. 1 zabjen, zaben(po-); 2 pogresen, zagresenscoreggia m. 1 puk; 2 pazdac; 3parda (f.)scoreggiare v. 1 pazdıet, pazdet(po- pre- s- ve-), (pazdın, pazdeu,pazdı / pazdıta); 2 pardat (po- pre-ve-), (pardan, pardu, pardi /pardita)scoreggiatore m. pazdıevacscoreggiato p.p. 1 pardan; 2pazdjen (po- pre- s- ve- za-)scoreggiatrice f. pazdıeukascorgere v. zagledat (solo perf.),(san zagledu kuosove gnıezdo = hoscorto un nido di merlo); (farsiscorgere = se pokazat ( =mostrarsi))scornare v. osramotıtscorno f. sramuotascorpacciata n. naıedenje (fareuna scorpacciata = se naıest (senajıa(e)n))scorpione m. 1 sko(a)rpjon; 2scurak (scurka)scorrazzamento n. pohajanje

scorrazzare v. pohajatscorrere v. 1 tec (tecen, teku, tecı/ tecıta); (scorrere un libro =pogledat ne bukva); 2 pasat, pasuvat(scorrono le ore a tutto andare =ure pasuvajo na uso muoc)scorrettamente av. 1 pogreseno ;2 slabo, slavoscorrettezza n. pogresıenje,pogresenjescorrevole a. tekocscorrimento m. tıekscorrucciarsi v. se zajest (sezajezen)scorruccio f. 1 jeza (rabbia); 2zalost (dispiacere)scorsa m. pogletscorso a. e p.p. 1 pasan (pasana);2 pretecenscortare v. kompanjat (friul.)scortecciamento n. olupıenjescortecciare v. 1 licıt (na- o- po-u- ve- z-); 2 majit (majen); 3 otesatscortecciare (le pannocchie) v.cuzıt (cuzen)scortecciarsi (la buccia deglialberi) v. se majt (impersonale); (semaje, sej majlo)scortecciato p.p. 1 lıcen; 2 majen(o- po- u- ve- z-)scortese a. duj (duja)scortesemente av. dujuoscorticare v. 1 buzt (o- po- ve- z-),(buzen, buzu, bus / busta); 2 drıet(o- z-), (deren, dru, der / derıta); 3stargat (stracciando), (o- po- ve-),(starzen, stargu, starh / stargıta)scorticato p.p. 1 buzen (o- po- ve-z-); 2 starzen (o- po- ve- z-); 3 drıet(o- z-)scorticatura n. buzganje (o-)scorza f. 1 buzına; 2 olub (m.); 3skorjascorzare v. licıt (na- o- po- ve- u-

Page 386: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 385

z-)scorzare (togliere la corteccia daltronco in succhio) v. 1 majt; 2omult (omulenm omulu, omul /omulta o omulıta); 3 zlecıt, zlect(zlecın)scorzato p.p. 1 lıcen (o- po- ve- z-);2 majen (o- po- ve- z-); 3 omuljenscoscendere v. 1 ucesnıt(ucesnen); 2 odlomıt (odlomen); 3preklat (prekojen)scosceso a. starm (ripido),(starma)scossa di terremoto m. potresscossa m. potres, stres, tresscosso p.p. tresen (o- po- pre- s-ve-)scostamento n. odmaknıenje,odmaknenjescostare v. odmakint -nıt(odmaknen, odmaknu, odmakin /odmakinta); 2 odstopnıt -int(odstopnen, odstopnu, odstopni /odstopnıta)scostarsi v. 1 se uganıt (se uganen,se uganu, uganıse / uganıtase); 2 seumaknıt (se umaknen, se umaknu,umaknıse / umaknıtase)scostato p.p. odmaknjenscostumatamente av. spotlıvoscostumatezza f. spotlıvostscostumato a. spotlıu (spotlıva)scottante a. pekocan (pekocna)scottare v. 1 pec (o- pre- ars- s-ve-), (pecen, peku, pec / pecıta); 2part (o-, u- s- za-), (uparen, uparu,upar / uparta)scottarsi v. 1 se opart (con acquabollente); (se oparen); 2 se opecscottato p.p. 1 opecen ; 2 parjen(o- po- s-)scottatura n. opecıenjescotto p.p. arskuhan, prekuhanscovare (la preda) v. 1 spodıt, 2

ve-dıhat (za-), (vedıhan o vedihujen,vedıhu, vedıh / vedihajta); 3 ve-gnat(spo-), (vezenen, vegnu, vegon /vegonıta); 4 vestakatscovare (rintracciare) v. 1zagledat; 2 zagledovat -uvat -avat(san zagledu kuosove gnıezdo = hoscovato un nido di merlo)scovare la traccia v. vesledıtscovato p.p. 1 sledjen (o- po- pre-s- ve- za-); 2 vegnan; 3 vespodjenscranna m. kandrejon (friul.)scranno f. kandreja (friul.)screanzatamente av. brezkarjancescreanzato a. brez karjance(indecl.)screare v. 1 zacet, nacet (zacnen,zaceu, zacın / zacnıta); 2 nacnit -int (nacnen, nacnu o naceu, nacın /nacnıta)screditare v. znızt, znızatscreditato p.p. znızanscredito n. slaboime(slabegaimena)screpolare v. po-pokat (ars- o- ve-s-)screpolato p.p. pokan, poknjen(ars- po- o- ve- s-)screpolatura f. arspokascreziare v. parızatscreziato a. parızastscribacchiare v. pacatscricchiare, scricchiolare v. 1cvilıt (cvılen); 2 skripat ; 3 hrustat;4 grudatscricchiolio m. 1 skrıp; 2 skripanje(n.); 3 gruda f.scricciolo m. 1 starzıc; 2 krajac,krajcicscrigno f. skrınja (trappola percincie)scriteriato a. brezumastscritta, scritto m. 1 pıs, napıs; 2

Page 387: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

386 Nino Spehonja, Associazione Lintver

pısmo; 3 pisanje (n.)scritto p.p. pısan (do- na- par- ve-za-)scrittore m. pismar, pisarnik,pisateu (pisatelja)scrittrice f. pisatelcascrittura n. pısmo (sacra scrittura= sveto pismo)scrivere v. pisat (na- par- ve- za-),(pısen, pısu, pıs /pisajta)scrivimi av. pisajmescroccare v. skrokat (friul.)scrocchiare v. pokatscrocchio f. grudascrocco (a) av. na upscroccona f. skrokona (friul.)scroccone m. skrokon (friul.)scrofa f. 1 svınja; 2 prasıcascrollamento, scrollata, scollom. stresscrollare v. 1 potres-at, -avat,uvat, -ovat (potresujen opotresuvan); 2 trest (tresen);(scrollare il capo = trest glavo)scrollarsi v. se otrest (di dosso)scrosciare v. hrescatscroscio f. 1 lıja; 2 sıla (sotto loscroscio = po sıl); 3 plotascrostare v. 1 ars-targat (ars- o-,po-, pre-, ve-, s-, zas-), (targan,targu, targ / targıta); 2 kruzt, kruzıt(o- po- par- pre- ve- s-), (kruzen,kruzu, kruz / kruzıta)scrostato p.p. 1 okruzen; 2ar-starzen (na- o- po- par- pre-ra-ve- za-)scrostatura n. okruzıenjescroto f. musnıcascrupolo n. cvıblanjescrupolosamente av. 1 natancın;2 potinmalinscrutamento n. merkanjescrutare v. omerkatscrutato p.p. omerkan

Scrutto n. Skrutove(o)scucire v. 1 od-sıt (ar-), (arsıjen,arsıu o arsıvu, arsı o arsıvi / arsıtao arsivajta); 2 ar-sivat (od-)scucito p.p. 1 od-sıt (ar-); 2odsıvanscucitura n. odsivanje (ar-)scudisciare v. 1 suarkat (imperf.);2 skorjat (friul.); 3 suarkint -nit(perf.), (suarknen, suarknu, suarkin/ suarkinta); 4 suıgat; 5 suıgint -nit(tutti anche: na- o- par- po- pre- ve-za-)scudisciata n. 1 skorjanje; 2suarkanjescudiscio f. skorjasculacciare v. patafat (dat ne dvıagor na rıt)sculacciata, sculaccione n.patafanjescuocere v. ars-kuhat (pre-, ras-)scuoiare v. 1 zbuzt (zbuzen); 2snemat (snamen, sneu / snela)scuoiato p.p. zbuzenscuola f. suolascuotere v. 1 trest, (od- ars- na-par- o- po- ve- s-), (tresen, tresu,tres / tresıta); 2 tresatscuotere (per svegliare) v. obudıtscuotimento n. potresanjescuramente av. tamavoscurarsi v. 1 se potamnıet (sepotamnı); 2 se potamnjuvat(imperf.), (se potamnjuje)scure f. skıerascurire (farsi scuro) v. 1 tamnıet(o-, po-, za-); 2 mracıt (o-, po-);(comincia a scurire = se mracı)scuro a. 1 tamave(a)n (tamava otamava); (farsi scuro = tamnıet,mracıt); 2 mracenscuro (imposta) m. skur (friul.)scurrile a. 1 sporkast (friul.); 2necıst

Page 388: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 387

scurrilita f. necıstostscurrilmente av. necıstoscusa f. skuza (scusa, che ora e =na zamıer, kaj ura?); (chiederescusa = prosıt odpusca(e)nje)scusa, scusi (imperativo) v.nazamıar, nazamıertescusare v. 1 nazamıert; 2 zamazat;3 skuzat; 4 skuzovat -uvat- -avat(skuzujen, skuzuvu, skuzuvi /skuzuvajta)scusare (non offendersi) v. nazamıart (na zamıeren, na zamıeru,na zamıer / na zamıerta); (hoscusato = nıesan zamıeru ( = nonmi sono offeso))scusarsi v. 1 nazamıert; 2 seveguarıt, se veguarjat; 3 se venasat;4 se venest (se venesen, se venesu,venesıse / venesıtase)scusate (imperativo) v. nazamiertascusato p.p. nazamıerjenscusi lei (imperativo) v. nazamıertescusso a. gou (gola)scutica f. sıbasdebitare v. splacat (splacan,splacu, splac / splacajta)sdebitato p.p. splacansdegnare (disprezzare) v. zmagat(ted.)sdegnare (indignare) v. zajeztsdegnato p.p. 1 zmagan; 2 zajezensdegno f. 1 fota; 2 jezasdegnosamente av. jeznosdegnoso a. jezan, (arz-)sdentare v. zaskarbatsdentato a. skarban(o-)(skarbana), skarbast (skarbasta)sdentato m. skarbacsdiacciare v. 1 arzledıt; 2 astajitsdiacciato p.p. arzledjen(arzledjena)sdivezzare v. 1 odstavt, odstavit(odstaven); 2 odvast, odvadit

(odvaden)sdivezzato p.p. 1 odstavensdolcinato a. presladak (presladka)sdoppiare v. zdoplıtsdraiare, sdraiarsi v. 1 legint -nit(po-), (legnen, legnu, legin /leginta); 2 polezat (polezın, polezu opolezu, polezi / polezajta)sdraiato a. legnjen (po-)sdrucciolamento, sdrucciolio n.puzıenje, puzenjesdrucciolare (per gioco) v. sepuzatsdrucciolare v. 1 se puzıe(a)t (sepuzın, se puzu, puzise / puzitase); 2se popusint, -znitsdrucciolevole a. pusıu (-ıva)sdrucciolio n. puzıenjesdrucciolo (per far scorrere itronchi) m. plaz (plazu o plaza)sdruccioloni av. puzesdrucio n. arstarganjesdrucire v. arstargatsdrucito p.p. arstarganse ipotetica 1 ce (se ho ben capito...= ce san lepuo zastopu...); (se no =cene o drugac); 2 ako; 3 deb, de bi(come se... = ku deb...); (se avessitempo... = deb meu cajt...); (se tusapessi... = deb ti vıedeu...); (nonlo farei neanche se tu mi pregassi =bi ga na nardıu nanc deb me tiprosu), (se andasse = deb su); 4 kule, ku bi (ku bi se uzela, bota staladobro = se loro due si sposassero,starebbero bene)se p. sebe, se, sabo (sebe = a se),(sabo indeclinabile); (sam s sabo =solo con se stesso; sama s sabo =sola con se stessa; con se = s sabo;samı s sabo = soli con se stessi;med sabo = dentro di se; za sabo =con se); (da se = sam od sebe);(rientrare in se = se spametnıet)

Page 389: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

388 Nino Spehonja, Associazione Lintver

se anche cong. cetud(i)se da una parte locuz. ce po nistran (po drugi stran = d’altraparte)se davvero cong. ku lese desideri v. ce cesse no av. drugac o cenese non cong. ce ne, ci nese non altro av. sa (se non altroverrai con me = sa bos hodu zamano)se proprio cong. 1 cepru; 2ceraunose stesso p. sabo (indeclinabile);(samemu sabo = solo a se stesso;sam s sabo = solo con se stesso,samı s sabo = soli con se stesso,med sabo = dentro di se, za sabo =con se)se vuoi v. ce cessebbene cong. 1 nale; 2 ceglıh,celıh; 3 cerauno; 4 an ce, an ci,cetudi, cetudseccamente av. suhuoseccamento, seccata n. susenje(po-)seccante a. nadlıezen (nadlıezna)seccare (asciugare) v. susit (po-par- pre- u- ve- za-)seccare (morire per il secco) v. 1sahnit, -int (po- par- pre- u- ve-za-), (sahnen, sahnu, sahni /sahnıta); 2 usahnjovat -uvat -avat;3 sihat (po- par- pre- ve- za-)seccare (scocciare) v. 1 nadljegovat-avat -uvat; 2 secjat (po- u-); 3 norıtseccarsi v. se susıt (po-)seccato p.p. 1 suh; 2 sahnjen (po-par- pre- u- ve- za-); 3 susjen (po-par- pre- u- ve- za-); 4 secan (-ana)seccatura f. 1 nadlıega; 2 secanje(n.)secchiaio m. seglar (seglarja),siglar (siglarja); (friul.)

secchiello m. segloticsecchio, secchia m. 1 seglot(seglota); (friul.); 2 sıe(a)la; 3stanjadasecchio (di rame) m. candıer(candıerja)seccia f. 1 slama (di frumento); 2sıerce (di mais)secco a. 1 suh (suha, suhuo);(tempo secco = sus); 2 slojan slojna;3 slojnastsecco av. 1 zasıeceno; 2 suhuo 3slojno (molto secco)secco m. sus (susa)seccore m. sus (susa)seco p. s sabo, za sabo avere seco =imıet tapar sebesecolare a. stuolıete(a)n (-tna)secolo n. stuolıetje (per tutti isecoli = na vekomaj)seconda ord. drugaa seconda di... locuz. po (aseconda delle vecchie usanze... = postarin)secondare v. podprıe(a)t (podpren)secondariamente av. drugacsecondo cong. po (po nase =secondo il nostro modo); (po nedısko= in natisoniano); (secondo che =po viz); (secondo me = po mojın)secondo ord. drug (minuto secondo= sekond); (secondo me = po muojiglav)secondo che prep. takuok kisecondogenito m. drugorojensecondo il nuovo modo av.ponovinsecondo l’abitudine av. po navad,navadnosecondo le nostre usanze av. ponase, po nasin (guarıt po nase =parlare nella nostra lingua)sedano m. selin (selna o selina);(friul.)

Page 390: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 389

sedano selvatico, sedanoperenne m. lustrik, lustersedare v. merıt (po-)sede m. sedezsedere n. sedıenjesedere f. rıt (dietro il sedere = turt= tu rıt)sedere (stare seduti) v. sedıet(imperf.), (po-), (stato in luogo)(sedın, sedeu, sedı / sedıta);sedersi (mettersi a sedere) v. sednit-int (u-), (perf.), (sednen, sednu,sedni / sednita), (moto a luogo)sedetevi v. sedintasedia f. kandreja (friul.)sedicesimo ord. sestnajstisedici card. sestnajstsedile m. 1 klop; 2 stol; 3 banca(friul.); 4 sedıl (it.)sedimento f. 1 gosca; 2 sedimentsedotto p.p. zapeje(a)nseducentemente av. zapeljıvoseducente p.p. zapeljıusedurre v. zapejat (zapejen,zapeju)sedutastante av. nıcku(o) (nickosan se pobrala an san sla =sedutastante mi son presa su e sonpartita)seduto p.p. sednjen (po- par- pre-u- ve- za-)seduto av. sedeseduttore m. zapejavacseduttrice f. zapejaukaseduzione f. zapejavasega f. zagasegale m. gejdasegare v. zagat (ar- do- pod- po-par- pre- u- ve- za-)segare fuori v. vezagatsegare in due pezzi v. prezagatsegare sotto v. podzagatsegare una volta v. zazagatˇˇsegare via v. odzagat

segato p.p. zagan (ar- do- pod- po-par- pre- u- ve- za-)segatore m. zagarsegatura n. zaganjeseggiola, seggiolina f. kadrejca,kandrejcaseggiolone m. kandrejon, kadrejon(friul.)segheria f. zagaseghetto m. segetseggiola f. stolıcasegnacolo n. znamunjesegnalare v. 1 posjat marin; 2pokazat (pokazen)segnale m. sanjau, sinjau (sanjala);(it.)segnare v. se(a)njat (sanjan,sanju, sanjı / sanjajta); 2 senjovat-avat -uvatsegnare a carico v. 1 rajtat; 2brajtat (o-, po- z-) (ted.)segnare a debito v. rajtat,obrajtat (po- za-) (ted.)segnarsi v. se zegint, nit con lacrocesegnatamente av. posebnosegnato p.p. sanjansegno n. 1 znamıen; 2 znamunje(n.); 3 sanjau (sanjala), (m.); (finoa quel segno = do tıst sanjau); (fareil segno della croce = se zegint,-nit); (fare segno = mıgnit, -int(mıgnen)); (segno per segno =natankuo); 4 senj (friul.); (e segnodi... = ce rec); (se la luna hal’alone e segno di pioggia = ce lunaıma karlıs, ce rec de bo das)segone m. seon (friul.)segregare v. locıtsegregazione f. locıtu (locıtve)segretamente, in segreto av.poskrıus, skrıusnosegretezza f. skrıunostsegreto a. 1 skrıun (-na); 2

Page 391: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

390 Nino Spehonja, Associazione Lintver

skrıusan (skrıusna)segreto f. skrıunost (skrıunost(i))seguire v. itı za + accus. (grenza...); (seguimi = puj za mano);(seguire la propria strada = itı posuojı pot)seguire (una traccia) v. sledıtseguire qualcuno v. itı za kakin(gren)seguitamente, di seguito av. 1odrok; 2 daurman (friul.)seguitare v. itı naprejseguito cong. uspeh in seguito=lekar, uspehsei card. sest (sono le sei = jesesta)seicento card. seststuoseimila card. sesttauzintselciare v. lastatselciato m. lastselezionamento n. sprebıeranjeselezionare v. 1 sprebrat; 2sprebıeratselezionatamente av. sprebranoselezionato p.p. sprebranselezione m. 1 sprebıeranje; 2spreberjuhsella f. sıela, sıelaselva f. hostselvaggiamente av. dujuo(a)selvaggina f. dujacnaselvaggio, selvatico a. duj (duja,dujo(e) o dujuo)selvatichezza f.1 dujacna,dujacnost (dujacnost(i)); 2 dujuo(n.)semaforo m. semafor (semaforja)sembiante f. 1 oblıcja(e); 2podoba; 3 barva (ted.)sembianza f. podobnostsembrare v. 1 se zdıe(a)t (se zdın,se zdeu, zdejse / zdejtase); 2 sezdevat; 3 parıe(a)t (parın,pareu)(mi sembra = me se parı o

me se zdı)seme, semenza n. sıenje, senjesemenzaio n. sadıscesemestrale a. populıete(a)n (-tna)semestre n. pulıetesemi (a meta) av. napusemiaperto a. parpartsemimorto a. pumartu (pumartva)semina, seminagione f. 1 seja; 2usaja; 3 sadıenje (n.)seminare v. 1 sjat (ar- do- na-pod- po- par- u- za-), (sejen, sjau,sej / sejta); 2 sajat (ar- do- na-pod- po- par- u- za-); 3 sadıtseminato p.p. sjan, sajan, sejen(ar- do- na- pod- po- par- pre- u- ve-za-)seminatore m. sijavacseminatrice f. sijaukaseminudo a. punag (punaga)semiombra f. parsıencasemioscurita m. mraksemispento p.p. umarknjensemivivo a. pumartu (pumartva)semola m. plur. otrobisemolino m. grıessempiternamente av. na vencnosempiterno a. vencni (vencna);(in sempiterno = na vekomaj)semplice a. sklet (skleta masa =messa bassa)semplicemente av. skletosempliciotto m. joj (joja); (nıesanmıgo joj = non sono mica unsempliciotto)sempre av. 1 nımar (ted.); 2zmıe(a)ran; 3 saldo(u); 4 usakrat(ogni volta); 5 vekomaj (da sempre= odvekomaj); (per sempre = zanımar, za vekomaj, za veke)sempre lo stesso p. le tuo(a)sempre piu av. nımar buj, nımarvicsempre quello a. le tıst

Page 392: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 391

sempre solo cong. le (le dan =sempre solo uno); (le naprej =sempre avanti)senatore m. senatorseni f. sise; sisı (m.)senile a. star (stara); (eta senile =starost)senilita f. starostseniore a. starssenno f. 1 pamet; 2 modruost(senza senno = brez pamet); (uscirdi senno = znorıet)seno n. 1 naruoce; 2 njıedra (n.plur.); 3 sıs (m.)sensale m. masetar (masetarja);(friul.)sensatamente av. pametnosensatezza f. modruostsensato a. 1 modar (modra); 2pametan (-tna)sensazione n. predznamunjesensazione di formicolio nellemani f. cıuke (intorpidimento nellemani per il freddo); (ıman cıuke turokah = ho sensazione di formicolionelle mani)sensibile a. 1 usmıljen; 2 cutlıu(cutlıva); 3 obcutan (-tna)sensibilita f. 1 usmiljenje; 2obcutnost; 3 cutlıvost ; 4 obcutek(obcutka), (m.)sensibilmente av. 1 usmıljeno; 2ocutnosenso m. cutak(sentimento)(o-),(-utka)senso m. pomıen (significato)sentenza f. sodba, sodbasentenziare v. sodıt (sodın)sentierino f. stazıcasentiero f. stazasentiero per le bestie m. klanacsentiero sulla neve f. gaza ;(nardmo gazo za rivat ceu stalo =faremo il sentiero per arrivare in

stalla)sentiero tra i filari m. uratsentimento n. 1 uzivanje; 2 cut,obcutak (obcutka); (m.)sentire v. 1 cut (za-), (cujen, cu,cuj / cujta); (sentire fame, sete =bıt lacan, zejan); (sentire la messa= bıt par mas); (stare a sentire =poslusat); (non farti sentire apiangere = na pustıse cut jokat); (leho sentite per te = san jih c za te);2 poslusat (stare a sentire) 3 slısat(slısan)sentirsi v. se upat (di farequalcosa)sentire dolore v. zabolıet(improvviso)sentitamente av. 1 ocutno; 2izkreno; 3 sarcnosentito a. obcutan (-tna)sentito p.p. cut (za-)sentore n. 1 slıed (sledu); 2cvıblanjesenza prep.brez, prez (col genitivo);(senz’altro = brez druzegasenza che prep. da na (+condizionale); (senza che la mammalo sappia = da(e) na bi vıedlamama)senz’altro av. nıckusenza complimenti av. po domacsenza denaro a. suh (figurativo =secco, al verde)senza importanza av. namarnosenza ne capo ne coda locuz.prez ne kraja ne koncasenza offesa locuz. brez zamıeresenza preavviso locuz. prezznamunjasenza premura av. p(b)rezskarbısenza testa av. brezpametsenza traccia locuz. prez znamunjasenza un soldo av. brez scınkaseparare v. 1 locıt (od-), (odlocen,

Page 393: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

392 Nino Spehonja, Associazione Lintver

odlocıu, odloc / odlocıta); 2odtargat; 3 odcepıt, odcıepit(odcepın, odcıepen)separarsi v. se odlocıt (se odlocın,se odlocıu, odlocıse / odlocıtase)separatamente av. 1 nasamin,posamin; 2 nasebe, posebe; 3 locenoseparato a. poseban (posebna)separato p.p. 1 odlocen; 2odstulen, odstuljenseparatore f. paradanaseparazione f. locıtu (locıtve)sepolto dalla neve p.p. zamedensepolto p.p. podkopansepoltura m. 1 pogreb; 2 podkop;3 pod(d)kopanje, zakopanje (n.); 4zagrebanjeseppellimento m. 1 pogreb; 2pokop; 3 pot(d)kopanje, zakopanje(n.); 4 zagrebanjeseppellire v. 1 podgrebst,(podgreben, podgrebu, podgreb /podgrebta); 2 podkopat, zakopatseppellire v. zamest (dalla neve;impersonale), (zamede, j zamedu(snıeg) o j zamedluo)seppellire con la neve v. zamest(zameden)seppellito p.p. 1 podgreben; 2podkopanseppure cong. ceglıhsequestrare v. preuzet(preuzamen, preuzeu)sera, serata m. vicer (vicerja);(buonasera = dobarvicer); (si fasera = se tamı o se dıela tama); (disera (notte) = ponoc); (sul far dellasera = umraku o naumraku); (dallamattina alla sera = od zjutra donuoc); (ieri sera = snuojka); (questasera = naco); (di sera = zvicer)serale a. vicerni, vecerni, viceran(vicerna,), (vicerne molıtve =preghiere della sera)

serbare v. hranıt (o-, po-, s-),(hranen); 2 skranıt (skranen)serbato a. skranjenserbatoio m. 1 uodnjak (peracqua); 2 skrambaserbo f. 1 hranıtu (hranıtve);(tenere in serbo = hranıt); 2skambra (mettere in serbo = luoztna skrambo)serbo (della Serbia) m. serbjanserbo a. serbjanskiserenamente av. 1 jasno; 2 bıstroserenare v. zvedrıet (zvedrın,zvedrejen)serenita (stato d’animo) n.veselıcanjeserenita f. 1 jasnost; 2 vedruostsereno a. bıster (meteorologico);(bıstra)sereno a. jasen (jasna)sereno av. jasnosereno n. vedruo (vedra)sergente m. sergentseriamente av. 1 resnuo; 2 postenoserieta f. 1 resnuost; 2modruo(a)st; 3 postenuost; 4raunostserio a. 1 pametan (-tna), (dipersona); 2 rıes (rıesna), (di cosa,di problema); 3 modar (modra); 4posten (postena); (sul serio = zaresnıco o resnıcno)sermone f. prıdgasermoneggiare v. prıdgatserotino a. pozan (pozna)serpe, serpente f. kaca (si ku kaca= sei un serpente)serpeggiare v. 1 se zvijat(imperf.); 2 se vıt (perf.)serpente m. 1modras; 2 liperon; 3kacon (grande)serpente (tipo di) m. podlıesak(podlıeska)serpente (tipo di) m. uoz

Page 394: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 393

serpentina f. serpentına (tubo aspirale per il raffreddamen delvapore)serramento f. zaklıepaserra m. ıez (ıeza); (sbarramento,chiusa sul Natisone)serrare v. 1 zaklenıt (a chiave),(zaklenen, zaklenu, zaklen /zaklenıta); 2 zaklepat, zaklıepat,zaklepovat -uvat -avat; 3 zaklostrat;4 zapıct (zapıcnen); (serrare lalettera = zapıcnit letero)serrarsi v. 1 se stıskat; 2 se stısint,-nitserrato p.p. 1 zaklenjen; 2 zapartserratura f. 1kjucaujnca,kjucaunica; 2 zaklıepa; 3kloster (klostra o klosterja), (ted.);4 sarauf (ted.)serva f. dıklaservare v. hranıt (s-), (hranen)serviente m. hlapacservigio f. sluzbaservilismo n. 1 oblizuvanje; 2lizanjeservire v. sluzit (na- po- pre- u- ve-za-), (sluzen, sluzu, sluz / sluzıta)servire v. nucat (essere utile),(nucan an nuos = mi serve uncoltello); (a che serve = za ka(koga) se nuca); (a chi serve =kamu nuca o kamu j nuc); (cosa gliserve = ka mu nuca)servire (occorrere) m. kort(impers.), (kor, kore, korlo); (nonserve = na kor)servitore m. sluzaunikservito p.p. sluzen (do- na- po-pre- u- ve- za-)servitrice f. zluzaunicaservizio, servigio f. 1 servıcih(servıcha ma anche servıciha);(essere a servizio = bıt na servıcih);(servizio funebre = pogreb); 2 sluzba

servizio militare f. sudajscinaservo m. hlapac (hlapca)sessagesimo, sessantesimo ord.sestedetisessanta card. sesdeset (unasessantina = kakih sestdeset)sessanta volte av. sesdesetkratsessantacinque card.sestanpedesetsessuagenario a. sestdesetlıetansessuagesimo num. sestdesetiuna sessantina vloc. kakihsestdesetsestina f. sestıcasesto ord. sesti (un sesto = te sestikos)sesto m. rıed (porre in sesto =uredıt); (fuori di sesto = uonz rıeda)seta f. zıdja, zıgaseta (di) a. zıdju (-ova)setaceo a. zıdjastsetacciare v. 1 rasetat (arz- do-na- od- o- par- po- pre- u- ve- za-);2 presejatsetacciato p.p. 1 presejen, presjan;2 rasetansetaccio m. 1 re(a)seto; 2 sıto (n.);3 tamız (friul.)sete f. zeja (ho sete = mej zeja) osan zejan); (aver sete = bıt zejan)setola f. dlakasetolinare v. zborsatsetolino m. zbors (friul.)settanta card. sedandesetsette card. sedansettecento card. sedanstuosettembre m. setenber, setember(setenberja)settembrino a. setemberskisettennale, settenne a.sedanlıetan (-tna)settimana m. tıedan (tıedna);(settimana santa, di Pasqua = velıktıedan)

Page 395: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

394 Nino Spehonja, Associazione Lintver

settimanale a. tıedenskisettimanale m. tıednik (giornale)settimanalmente av. tıedenskosettimino m. sedmıcsettimo num. sedmisettuagenario a. sedandesetlıetan(-tna)settuagesimo num. sedandesetiseveramente av. ostruo(a)severita f. ostruo(a)stsevizia f. maltraseviziare v. maltratseveramente av. ostroseverita f. ostrostsevero a. 1 hud; 2 oste(a)r (ostra)sezionare v. odsıekatsezione m. odsıek, odsıeka (f.)sfacchinare v. se premaltratsfacchinata n. premaltranjesfacciataggine f. preuzetnostsfacciatamente av. preuzetnosfacciato p.p. preuzetan (-tna)sfacelo, sfacimento n. spadanjesfalcio f. sıe(a)csfaldamento, sfaldatura f. 1meja; 2 melısce (toponimo); 3scepıenjesfaldare v. 1 melıt; 2 scepıt(scıepen)sfamare v. 1 otascat, odtascat; 2nasıtatsfamato p.p. otascan, odtascensfare v. 1 arzdrıet (arzderen); 2arzderjatsfarfallare v. sfarfoletat(sfarfolıetan, sfarfolıetu, sfarfolıet /sfarfoletajta); 2 arsfarfulıet(arsfarfolın o arsfarfolejen,arsfarfoleu); 3 blebetat (figur.),(parlare a vanvera)sfarfallina f. farfolıeukasfarfollio n. sfarfolıenjesfarinare v. 1 zmet (zmanen); 2arzdrobıt

sfarzo m. lus, lust (friul.)sfarzosamente av. lustnosfarzoso a. lustan (-tna)sfasciare v. 1 zasut (zasujen, zasu,zasuj / zasujta); 2 zdrıat, zderjat,(ra- ar-), (zderjan e zderen, zdru,zder / zderıta); 3 macufat (z-)sfasciare (disfare) v. podrıet (s-),(poderen, podru, poder / poderıta)sfasciare (slegare) v. 1 odvezats(odvezen, odvezu, odves /odvezajta); 2 odvıt, odvijatsfasciato p.p. 1 zasut; 2 zdart,zderjan; 3 macufan (z-)sfaticata f. pelandra, pelandronasfaticato m. pelandronsfaticato a. lıe(a)nsfatto p.p. prepasansfavillamento, sfavillio n. 1laskotanje; 2 bliscıenjesfavillante a. 1 laskoc; 2 bliscocsfavillare v. 1 se laskotıe(a)t(impers.); (sfavilla = se laskotı); 2bliscıet (bliscın)sfavillante a. ıskrastsfavore f. maganja o anchemaganje (n.), (friul.)sfavorire v. skodvatsferico a. 1 obalast (okouna); 2okouansferrare v. zabrusıt (zabrusen)sferza f. 1 sıba; 2 keca ; 3 suıga ; 4uısca (fr.)sferzare v. 1 fluskat; 2 oflıskat; 3suarkat (o-, po-, ve-, za-); 4 suıgat;5 uıscat; 6 kecatsferzata m. suark, suarkanje (n.);(dare una sferzata = osuarkat)sferzato p.p. oflıskansfiancare v. utrudıtsfibramento n. oslavıenjesfibrare v. 1 oslavıat, oslabıat(oslavıan o oslavejen); 2 zmadlıat(zmadlıan o zmadlejen)

Page 396: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 395

sfibrato p.p. oslavjensfiatare v. se odsopst, se odsopat(se odsopen, se odsopan)sfida n. pokladanje sfidare v. 1 sepoluozt (polozen, poluozu); 2 statpruotsfidare qualcuno v. 1 se pokladat;2 se poluoz (con la forza), (sepolozen)sfido io escl. sevıadesfiducia n. neupanje, nezaupanjesfiduciato p.p. klatjen (o- po- u-ve-)sfilacciare v. cıcat (po-)sfilare v. zut (togliere), (perf.),(zujen, zu, zuj / zujta); (sfilare icalzoni = zut bareske); 2 zuvat(imperf.)sfilarsela v. intrans. jo potegnıtsfinimento f. sibkuostsfinire v. osibkıe(a)t (osibkejen),(mi sento sfinire = cen parmankat)sfiorare v. pobozat (accarezzando)sfiorire v. scvest, odcvest, odcvıetit(scveden, scvedu)sfiorito p.p. 1 scveden (ar- pre-ra-); 2 presu (presla)sfioritura n. odcvetıenjesfogare v. veborıt (veboren,veboru); (sfogare la collera = jezoarzlıt)sfogarsi v. se veborıt (sfogarsi inlacrime = se vejokat)sfogarsi urlando v. se veburlatsfoggiare v. 1 se braurat (friul.); 2se gızdat (o-)sfoggio f. 1 braura; 2 gızdasfoglila f. lıka (sfoglia di noccioloper intrecciare gerle)sfogliare v. 1 osmukat; 2 obıerat(imperf.); 3 obrat (oberen)sfogliata n. 1 obıeranje; 2osmucanjesfolgorare v. bliscıet (bliscın)

sfolgoreggiante v. bliscocsfolgorio f. 1 bliscanje; 2 svetlobasfondare v. 1 zdrıet (la porta); 2pretuc dne (il fondo); (sfondato =brez dna)sfondo n. dne, dnosforacchiare v. 1 prestokat (ve-);2 vartat (pre-, z-)sforacchiato p.p. 1 vestokan; 2zvartansforbiciare v. skarjat (o-, ve-)sformato a. suabastsfornire v. oduzet (oduzamen)sfornito prep. brez + gen.(indecl.); (sfornito di ogni cosa =brez usega)sfortuna f. nasrecasfortunato a. nasrecan (nasrecna)sforzare v. 1 sılt (sılen); 2 uprıet(upren, upru, uprı o uper / uprıta);3 uperjatsforzarsi v. 1 se upet, se upnet (seupnen); 2 se upenjat (se upenjan, seupenju, upenjse / upenjtase); 3 seupıerat; 4 se uperjatsforzatamente av. po sılsforzato p.p. parsıljensforzatura, sforzamento n. 1upıeranje; 2 sıla (f.)sforzo f. 1 fadıja; 2 martra; 3 sıla;4 trud (m.)sfottere v. 1 sfatat; 2 se spodıelatsfottimento, sfottitura n.spodıelanjesfracellare v. natrıesketatsfracellato p.p. natrıesketansfrascare v. klıe(a)stit (o-, po-, s-,ve-)sfrattare v. pregnat, odgnat(prezenen)sfregare v. 1 frajat; 2 frıgat; 3glodat (tutti anche con: (o- par- po-pre- ve- z- za-)sfregato p.p. 1 frıgan; 2 glodan; 3

Page 397: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

396 Nino Spehonja, Associazione Lintver

frajan (tutti anche con: (na- o- par-po- pre- ve- z- za-)sfriggere, sfrigolare v. cvarkat(par- pre- ve- s- za-), (cvarkat zamrazan = rabbrividire per il freddo)sfrigolato p.p. cvarkan (par- pre-ve- s- za-)sfrigolio n. cvarkanjesfringuellare v. scınkatsfritto p.p. precvart, precvrıetsfrondare v. 1 oklıestit; 2 osmukatsfrontatamente av. nasramnosfrontatezza f. 1 borja; 2 nasramsfrontato a. nasraman (-mna)sfruconare v. kukatsfruconata f. kukadasfrusciare v. posumıe(a)tsfruscio n. sumıenjesfruttare v. 1 omuzt (omuzen,omuzu, omuz / omuzta); 2 vesarkatsfruttato p.p. 1 omuzen; 2vesarkansfuggevolezza, sfuggita f. utıeka(alla sfuggita = hıtro); (di sfuggita= skrıuno)sfuggevolmente av. 1 uteceno; 2hıtrosfuggire v. 1 utec (utecen); 2veletıat (senza controllo); (veletın,veletıu); (mej veletıelo = mi esfuggito (una parola o un racconto));3 se umaknıt (in senso figurato)sfuggita f. utıekasfuggito p.p. 1 veletjen; 2 utecensfuriare v. se zajezt (se zajezen)sfuriata f. zajezasgabellino m. stolicsgabello m. 1 stol, stu, stou(stola); 2 skanjut (friul.); 3 zgabel(friul.)sgambare v. hitıe(a)t (hitın)sgambettare v. 1 opıestat; 2tancat (ted.)sgambetto (fare uno) v. zaplest

(zapleden)sganasciarsi dalle risa v. cagat zasmıehansganciare v. odpıkint -nit(odpıknen, odpıknu)sganciato p.p. odpıknjensgangherare v. arzdrıet (arzderen)sgangheratamente av. arzdartosgarbataggine, sgarbatezza,sgarberia, sgarbo f. saruovostsgarbatamente av. saruovosgarbato a. saru (saruo(a)va)sgargiante a. lustan (-tna)sgarrare v. se zmotıt (se zmoten)sgattaiolare v. 1 se spukint -nit(se spuknen, se spuknu, spukinse /spukitanse); 2 jo potegnıt -int (jopotegnen, jo potegnu, potegnıjo /potegnıtajo)sgattaiolato p.p. spuknjensgelare v. 1 arzledıt; 2 arstajt(arztajen)sghembo (stravagante) a. nastran(nastrana); (camminare sghembo =hodıt nastran)sghiacciare v. 1 astajt (perf.),(astajen); 2 tajıt (imperf.)sghignare, sgignazzare v. seposmıehat, se posmehovatsghignazzamento n.posmehovanjesghignazzare v. zasmehovatsghignazzata n. zasmehovanjesghimbescio a. 1 nastran; 2kreujast (a sghimbescio = kreujastoo nastrano); (fatto a sghimbescio =na strelo nareto)sgobbare v. se trudıtsgobbata, sgobbo m. trudsgocciolamento, gocciolatura,gocciolio n. 1 kapanje; 2 cedıenjesgocciolare v. 1 cedıt (od-); 2odtıekat, stıekat; 3 stec (stecen,steku, stec / stecıta); 4 kapat

Page 398: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 397

sgocciolato p.p. 1 ocedjen,odcejen; 2 odtıekansgocciolatoio m. 1 kap (del tetto);(bıas proc taod kapa, bos pretı lovıu= vai via dallo sgocciolatoio deltetto, ti prenderai malanni); 2 zlıebsgocciolo m. dizgot (friul.); (essereagli sgoccioli = bıt parkoncu o bıtparkraj)sgombrare v. 1 spraznıt(zpraznen); 2 spraznjuvatsgombrare dal letame v. kıdatgnuoj (ve-)sgombro a. prazan (prazna)sgomentare v. prestrastsgomento a. prestrasen(prestrasena)sgomento m. 1 strah: 2prestrasanje (n.)sgominare v. 1 zmesat(scompigliare); 2 omagatsgomitolare v. aszklobasatsgonfiare v. od-pıhnit, -int s-sgonfio, sgonfiato a. od-pıhnjen s-sgorbia m. lıtvosgorbiare v. pacatsgorgare v. vecurıet (vecurı /vecurin)sgozzare v. zaklat (zakojen)sgradevole locuz. ne bıt usec nonessere gradevolesgradire v. ne bıt usecsgraffiare v. spraskatsgraffiatura, sgraffio n.spraskanjesgraffignare v. rangat (friul.)sgranapannocchie m. cuznjaksgranare v. cuzıt (o- po- ve- s-),(cuzen)sgranare i fagioli v. kozlat,kozulatsgranato p.p. 1 kozlan (di fagioli);2 cuzen (o- po- ve- s-)sgranatrice m. cuznjak

sgranatura n. cuzıenjesgranchire v. 1 arstegnıt(arstegnen); 2 arsteguvat, -ovat,-avat; 3 se sklecat (se sklecen)sgranocchiare v. 1 darbat; 2hrustat (ve- s-)sgranocchiato p.p. 1 darban; 2hrustan (ve- s-)sgraziataggine f. okornostsgraziatamente av. okornostosgraziato a. okoran (okorna)sgretolamento n. drobıenjesgretolare v. 1 drobıt (arz-); 2melıtsgretolato p.p. arzdrobjensgridare v. 1 kregat (o- po- ve- s-);2 naguorıt (ih naguorıt = dirle); 3pouekat (pouecen, poueku, pouec /pouekajta), (u sempe semimuta); 4sınfat; 5 zaflausat; 6 zafjoldinatsgridata n. skreganjesgridato p.p. kregan (o- po- ve-s-); 2 uecen (po- ve-)sgrondare v. vekapatsgrondatura n. vekapanjesgrossare v. tesat (tronchi dilegno), (o-)sgrossato p.p. otesansgrovigliare v. odkroticatsgrovigliato p.p. odskroticansguaiataggine, sguaiatezza f.zarobjenostsguaiatamente av. zarobjenosguaiato a. zarobjen (zarobjena)sgualcire v. 1 zvecıt (zvecen, zvecuo zvecıu, zvec / zvecıta); 2 zmeulat;3 razvıt (rasvıen, rasvıu); 4 zvıt(zvıjen, zvıu)sgualcito p.p. 1 povecen, zvecen(zvecena); 2 zvıt, razvıt; 3 zmeulan;4 spıljensgualdrina f. kuorbasguardo m. zgled, ogled, pogled(gettare lo sguardo = pogledat)

Page 399: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

398 Nino Spehonja, Associazione Lintver

sguardo rapido m. kuksguazzare v. poplavatsguinzagliare v. odvezat pisasguizzare v. 1 suıgnit (suıgnen); 2suıgatsgusciare v. 1 buzgat; 2 kozlat; 3kozlovat -avat -uvat (tutti anche: o-po- ve- s-), (skozluvan o skozlujen,skozluvu); 4 lupıt (lupen); 5 majıt(majen)sgusciare fuori v. 1 vegacat; 2vesfulıt (vesfulen, vesfulu)sgusciare i fagioli n. kozlanjesgusciare via (scappare) v. sesfulıt (sfulen, sfulu)sgusciato p.p. 1 buzgan; 2 kozlan(tutti anche: o- po- ve- s-)sgusciato via p.p. vesfuljensgusciatura f. olupıtusı int. 1 ja; 2 ho; zıhar (lecitamentesı), (ted.)sı invece av. pacsi p. se (rimane invariato, adifferenza dell’italiano che variasecondo le persone, con i verbiriflessivi: io mi lavo, tu ti lavi, eglisi lava, ecc. = jest se umıvan, ti seumıvas, on se umıva, ecc.); (si dice= pravejo o pravjo)si dice v. pravejo o pravjosi e v. sej ( = se je)si sa av. sevıedesia int. naj bosia cong. naj, ces (naj bıelo, najcarno oppure ces bielo, ces carno =sia bianco, sia nero)sia come sia locuz. kar ce najsia quello che sia locuz. naj takuoki ce naj, o, naj karbodsibilare v. suignıt -int, sfıgint -nit(na- o- par- po- pre- u- ve-),(suıgnen, suıgnu, suıgni / suıginta);(suıgnit s skorjo = far schioccare lafrusta); (suıgnit kakega = colpire

qualcuno con la verga)sibilo m. zvızg, zvizganje oppurepısk, piskanje n.sicche av. takuo desiccita m. 1 sus, sus; 2 suhuo (n.);(secco), (suha); je velıko suhuo = eun gran secco)siccome av. 1 zakı; 2 kıe(a)rsicuramente av. 1 sigurno (friul.);2 na usako manıero (in ogni modo)sicuramente int. 1 sevıede; 2 jaho,ogo, ogo de; 3 kab, kabi (cosaaltrimenti, cosa invece = kabi je, kajpa, kab pa, kı pa); 4 sigurno (friul.);5 se Buog vıa (anche Dio sa); 6zıhar (lecitamente) (ted.); 7 zavısnosicurezza f. 1 sigurnost (friul.); 2var, varnost; 3 preprıcanje (n.),(avere la sicurezza = bıt preprıcan)sicurissimo a. preprıcansicuro a. siguran (sigurna); (sonsicuro di cio che dico = san sigurankar praven); 2 fidan (friul.) (e unapersona sicura = je fidan clovek)sidro m. 1 jabkovac (di mele); 2hruskovac (di pere)sidro di pere tebuke m. tebkovac(tebkovca), tebukovac (tebukovca)siediti v. sedinsiepe f. 1 graja (pre-); 2 meja; 3prıesaka, prıesukasiepe di sola erba f. scet (lasciatacome confine proprietario); (scet(ı)siero f. sıerotva, sırotva, sıerutasiffatto a. 1 tajsan (tajsna); 2 tak,takale (takala)siesta n. opocivanjesigaretta m. 1 cigaret; 2 cigareta(f.); (fumare sigarette = cadıt)sigaro m. sıgar, cıgarsigillare v. 1 pıct, pıcit (na- par-pre- pod- s- u- za-), (pıcen); 2sapicat, zapicovat -uvat -avatsigillato p.p. pıcen (par- pod- pre-

Page 400: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 399

s- u- za-)significare v. 1 tıet rec,pridt rec(voler dire); (cen rec, teu rec); (nonsignifica nulla = nece nıc rec);(cosa significa tutto questo chiasso= ki prıde rec vas tel boj); 2pomenıt; 3 pomenjat (pomenjan)significa av. 1 prıde rec (vuol dire);2 pomenısignificato m. pomıensignora f. 1 nuna (la signora deiBanchig = nuna Bancova); 2 zena(la signora che parla e mia sorella =zena ki guorı je muoja sestra)signore m. 1 gaspuo(a)d; 2 nunac(nunca);3 muojstarSignore-Dio m. Buo(a)g, (Buoga,Boga anche Boza (nell’Ave Marija:Mat Boza)) signoreggiamento n.gaspodovanjesignoreggiare v. muojstaritsignorilmente av. gaspuo(a)jskosignorina f. sinjorına (it.)silene f. pokalcasilenzio m. 1 mucanje; 2 tıh; 3tıhot, tihota (f.), (in silenzio =muce); (fare silenzio = mucat,(mucın)); (fai silenzio = muc)silenzio (fare) v. mucat mucın,mucu / mucala, muc / mucajtasilenziosamente av. 1 muce; 2tıho, potıho; 3 rahlo (leggermente)silenzioso a. 1 tıh, tıhi; 2 mucansimbiosi n. zdruzıenjesimbolo n. 1 znamunje; 2 podobasimile a. podoban (-bna), (e intutto simile a suo padre = je zıu anvedart (ku) njega oca)similitudine f. podobnostsimilmente cong. 1 podobno; 2usednosimpatia f. 1 raduost; 2 simpatıjasimpatico a. 1 rad; 2 simpatiksimpatizzare v. mıet rad (ıman)

simulacro f. podobasimulare v. dıelat fınto (friul.)simulazione f. fınta (friul.)simultaneamente av. hnadosimultaneo a. hnad (hnada)sinceramente av. resnıcnosincerare v. preprıcatsincerita f. 1 poglo(a)unost; 2odkritosarcnost; 3 iskrenostsincero a. 1 resnıce(a)n (resnıcna),2 iskren (-a)sindacato m. sindakatsindacalista m. sindakalıstsindaco m. 1 sındik, sındak; 2zupansincronizzare v. parmıertsincronizzato p.p. parmıerjensinghiozzare (avere il sighiozzo) v.1 se klucat; 2 se gutıt (me se gute =ho il singhiozzo)singhiozzare (piangere) v 1 cmıkat(po- ve- za-); 2 jomanekat(jomanecen, jomaneku)singhiozzo f. klukcasinghiozzo (pianto) m. cmıksingle m. 1 lejdih stan; 2 samskistan (lejdiha stanu); (ted.)singola f. samıcasingolare a. 1 poseban (posebna);2 cudan (cudna)singolarita f. posebnostsingolarmente av. posebnosingolo a. sam (sama)singolo m. 1 samıc; 2 samac(samca)singulto m cmıksinistra f. cemparna, ceparnasinistramente av. strasnuo(a)sinistro a. cemparin, ceparin(cemparna)sinistro f. nasrecasinistrorso m. ceparnjaksino prep. do (+ gen.), (dalla serasino al mattino = od vicer(i) do

Page 401: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

400 Nino Spehonja, Associazione Lintver

jutra); (dalla mattina sino alla sera= od jutra do vicer)sinteticamente av. zasıecenosintomo n. znamunjesiringa f. sirıngasistemare v. 1 poluozt (polozen,poluozu, polos / polozıta); 2parstrojıt; 3 parrunat; 4 kladovat-avat -uvat (kladujen, kladuvu,kladuvi / kladuvta o kladuvajta); 5postavit (postaven, postavu, postav/ postavta); 6 sklast (skladen,skladu, sklad / skladıta)sistematicamente av. postauljenosistematico a. postauljen(postauljena)sistemato p.p. 1 parunjen; 2polozen; 3 postavjen; 4 zlozensistemazione f. 1 postauljenje; 2raunjavasistema f. vıza, uızasitare v. smardıetsitibondo a. zejan (zejna)sito m. 1 prestor; 2 krajsito p.p. lozen (po-)situare v. luo(a)zt (po-), (lozen)situato a. e p.p. polozen (polozena,polozna)slacciare v. odvezat (odvezen,odvezu, odves / odvezajta)slacciato p.p. odvezenslanciare v. 1 zagnat (zazenen,zagnu); 2 vrıec, vrec (varzen, vargu)slanciato p.p. zvarzenslanciarsi v. 1 se zanosıt; 2 sezagonıt; 3 se zanest (se zanesen, sezanesu, zanesıse / zanesıtase)slancio m. zagonslargamento, slargatura m. 1arztıeg; 2 arstıega (f.)slargare v. 1 arserıt, arztegnıt,-int; 2 skretint -nit (ar- ra-),(scompostamente);(arskretnen,arskretnu, arskretin / arskretnıta);

3 odsarsat (odsarsın, odsarsu,odsarsı / odsarsajta)slargato p.p. 1 arsıerjen; 2odsarsan; 3 arskretjenslattamento n. oddoıenjeslattare v. 1 oddojıt; 2 odstavt; 3odstauljatslattato p.p. oddojenslavato a. zbledjenslavatura n. zbledıenjesleale a. nepravıcan (nepravıcna)slealta f. nepravıcnostslegare v. 1 odpet, od-pnet (ars-ras-), (odpnen, odpneu, odpnı /odpnıta); 2 odpenjat; 3 ar-zvezovat-uvat -avat (od-); 4 odvezint -nit(odveznen, odveznu, odvezin /odvezınta)slegato p.p. 1 odpnet, odpet; 2arzvezen; 3 odveznjen, odvezenslitta f. 1 zlıka; 2 ulaka; 3 zlik (m.)slittamento n. zlıkanjeslittare v. 1 zlıkat; 2 puzıet (puzın,puzeu o puzu)slogare v. pahnıt -int (ve- s-)slogato p.p. vepahnjenslogamento, slogatura m. spahsloggiare v. vegnat (vezenen,vegnu, vezen / vezenita)Slovacchia f. Slovakıjaslovacco a. slovakslovena f. slovıenka, slovenkasloveno a. 1 slovenj; 2 slovıensk(i),slovenskiSlovenia f. Slovenjasloveno m. slovenj, slovıenj,slovenk, slovıenksloveno n. slovensko (lingua)slungare v. dujsat (z-)slungato p.p. zdujsansmacchiare v. zmaglatsmacchiato p.p. zmaglansmacco f. 1 zmaga, zmaga; 2 fucsmacco (odore) m. zmah

Page 402: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 401

smagliante a. bliscocsmagliare v. bliscıet (risplendere),(bliscın)smagrire v. zmadlıe(a)tsmaltare v. 1 rajhat; 2 mautat (o-,po-, za-); 3 ometat; 4 zalizatsmaltato p.p.1 mautan (o-, po-,za-); 2ometan; 3 zalızensmaltatura n. 1 rajhanje; 2omautanje; 3 zalizanjesmaltimento n. prodajanjesmaltire v. ponucatsmaltito p.p. ponucansmalto f. mo(a)utasmamire v. zmamıt (na- o- po-pre- ve-)smamito p.p. zmamjen (na- o- po-pre- ve-)smanacciare v. mahatat, mahotat(o- po- ve- z- za-)smanacciata n. mahatanjesmania n. 1 hrepenje, hrepıenje; 2caglıvost (f.); 3 velıka vojasmaniare v. 1 hrepenıe(a)t; 2zamadlıet (zamadlejen, zamadleu);3 zamadljovat -uvat -avat(zamadljujen, zamadljuvu,zamadljuvi / zamadljuvajta); 4cagatsmanioso a. caglıu (caglıva)smaniosamente av. caglıvosmantellare v. 1 arzdrıe(a)t(arzderen); 2 arzderjatsmargiassata f. 1 bulerıja: 2bulada (friul.)smargiasso m. bulo (friul.)smarginare v. 1 obrıezat(obrıezen); 2 obrezovat (obrezuvano obrezujen)smarrimento f. 1 zguba; 2 pomotasmarrire v. 1 zgubıt (zgubın); 2zgubjatsmarrirsi (perdersi) v. zalıestsmarrito p.p. zgubjen (smarrito

d’animo = otucen)smascherare v. od-krıt (ars-),(odkrıen)smascherato p.p. 1 odkrıt; 2odkrıjensmembramento n. pretarganjesmembrare v. pretargatsmemoraggine f. pozabıtu (-tve)smemorare v. pozabıtsmemorato p.p. zabjen (po-)smentire v. 1 ponejat (ponejan,poneju, ponejı / ponejajta); 2dokazat (dokazen) lago (smentireuna cosa = dokazat de nia tokuo)smentita n. ponejanjesmentito p.p. ponejansmerciare v. 1 prodat; 2 prodajat;3 spacatsmercio n. 1 spac (friul.), 2prodajanjesmerdare v. osrat (oserjen, osru,oser / oserıta)smerdato a. osran, osransmerdato p.p. oserjensmesso p.p. 1 nahan; 2 spuscen; 3genjansmettere v. 1 genjat (al jo genjas= la smetti?); (smettila = genjo ofinıjo); 2 nahat; 3 pustıt; 4 puscat;5 puscavatsmettere di piovere v. se ustıht,se ustıhint, -nit (impersonale), (seustıs, sej ustıhlo, o ustıslo);(smettera di piovere = se ustıse)smezzare v. 1 preklat (prekojen);2 odcepıt (odcıepen)smilzo a. 1 suh; 2 madu (madla)sminuire v. 1 pomajsat; 2pomajsuvat; 3 zamasıt; 4 klast nanicsminuimento n. 1 pomajsanje(-za)sminuito p.p. zamasjensminuzzamento n. 1 drobıenje,

Page 403: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

402 Nino Spehonja, Associazione Lintver

drobenje; 2 drobıtu (f.); 3arstrıeskanjesminuzzare v. 1 marvat (z-); 2drobıt (z-; 3 zrıezat; 4 tacat (s-); 5arstrıeskatsminuzzare con l’erpice v. grepat(po- z-)sminuzzare la terra v. tacat o-par- po-ve- u- z-)sminuzzato p.p. 1 marvan; 2drobjen; 3 tacan (tutti anche con:na- o- par- po- ve- u- z-); 4 ogrepansminuzzato con l’erpice p.p. 1grepan 2 tacan (po- z-)smisuratamente av. nezmıernosmisuratezza f. nezmıernostsmisurato a. 1 nezmıerjen; 2prevelıksmocciare v. smarkat, smarkjat (o-po- ve- za-)smodatamente av. 1 cezmıere; 2brezmıeresmodato a. brez mıere (indecl.)smoderatezza f. cezmıernostsmollare (sciogliere) v. tajt (as-ars- s-); (tajen, taju)smollare (slegare) v. 1 odp(n)et(odpnen); 2 odtikat (odtıkan,odtıku, odtık / odtikajta)smollato p.p. 1 odpnet; 2 odtıkansmollato (sciolto) p.p. tajensmontare v. 1 poluozt (poloze); 2znızat; 3 sklenıtsmontato p.p. zlezensmontatura f. zlıega, polıegasmorfia n. 1 rezanje; 2 zmorfjasmorfiosa f. rezaukasmorfioso m. rezavacsmorto a. umorjen (umorjena)smorzamento n. pomorıenje,umorıenjesmorzare v. morıt (u-, po-),(morın o morejen, morıu o moreu,morı / morıta)

smorzato p.p. morjensmosso p.p. 1 pomaknjen; 2 zgnan(arz- ); 3 gıban (pre- ve-)smottamento f. 1 meja; 2 melısce(toponimo)smuovere v. 1 gibat; 2 cingat; 3cıngint -nit (cıngnen, cıngnu, cıngin/ cınginta); 4 klecat (s-); 5rahljat(rahlıan, rahlju); 6 cinguvat -avat - ovat (cingavan o cingujen,cingavu, cingavi / cinguvajta ocinguvta) 7 ganıt (tutti anche con:(po- ve- z- za-), (ganen, ganu, gan /ganıta); 8 umaknıtsmuovere la terra v. pogrebst,zgrebst (pogreben, pogrebu, pogreb /pogrebta)smunto a. 1 madu (madla); 2 suhsmussare v. obalıt, pobalıtz smussato p.p. obaljensnebbiare v. arzjasint, -nitsnebbiato p.p. arzjasnjensnello a. 1 hıta(e)r (hıtra) 2 znel(it.); 3 madu (madla)snellezza f. 1 madluost; 2 naglostsnellire v. omadlıetsnervato a. fofastsniffare v. znufat (tabacco da fiuto)snodare v. odvezat (odvezen)vz snodamento, snodatura f.odvezasoave a. sladak (sladka)soavemente av. sladkuosoavita f. sladkuostsobbalzare v. 1 poskakat -ovat, -uvat; 2 poskocnıt- int (poskocnen,poskocnu, poskocin / poskocnıta)sobbalzo n. poskakanjesobbarcarsi v. se nauzetsobborgo m. konc, konacsobillare v. 1 stakat (na- par- ve-za-); 2 golnjovat -uvat -avatsobillato p.p. stakan (na- par- ve-u- za-)

Page 404: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 403

sobriamente av. streznuosobrieta n. strezıenjesobrio a 1 strezeu (strezıela);2strezensocchiudere v. 1 parprıe(a)t(parpren, parpru, parprı / parprıta);2 parperjatsocchiuso p.p. parpartsoccombere v. nardıt konacsoccorrere v. pomagat (par-),(pomagan, pomagu, pomag /pomagajta)soccorso f. 1 pomuoc; 2 dobruota;3 prevıdenje (n.); 4 pomaganjesocialismo m. socjalızemsocialista m. socjalıstsocieta f. 1 gma,jna; 2 druzba,zdruzbasocievole a. parjudan (parjudna)socievolezza f. parjudnostsocievolmente av. parjudnosoda f. sodasodalizio f. druzba, zdruzbasodamente av. tarduosoddisfare v. 1 kontentat (par-); 2zadostıt; 3 navelıcat; 4 radovolıtsoddisfarsi nella corsa v. seveletat (se velıetan, se velıetu,velıetse / veletajtase)soddisfatto a. 1 kontent; 2navelıcan; 3 radovojensoddisfazione n. 1 navelıcanje; 2zadostıtu (f.)sodezza f. tardnost, tardotasodo a. tard (tarda)sofa f. sofasoffermare v. 1pardarzat; 2o-stavt (za-), (ostaven)sofferente a. tarpocsofferenza n. 1 tarpıenje,tarplıe(a)nje, tarplenje; 2 zalost; 3zalvanjesofferto a. tarpjen (po- u- ve-)soffiamento n. pihanje

soffiare v. 1 pihat , (pıhan, pıhu);2 pihovat -uvat -avat; 3 pıhnit -intsoffiare raffreddando v. pocuhatsoffiare via v. odpihat, arspihat(odpıhan, odpıhu, odpıh, odpihajta)soffiarsi il naso v. se usmarknit,-intsoffiata (delazione) n. ovadenjesoffiata, soffiatura n. pihanjesoffiato p.p. pıhan (ars- do- na- o-po-, pod- ve- s- u- za-)soffice a. 1 rahu, raheu (rahla); 2mehan (mehna)sofficemente av. rahlosoffietto m. 1 soflet; 2 pihalca (f.)soffione f. 1 pihauka (canna diferro per soffiare sul fuoco); 2 pihalo(n.)soffio m. pıhsoffitta m. 1 salar (friul.),(salarja); 2 podstrıehasoffitto m. sofıt (friul.)soffocamento m. 1 ohlep,ohlepıenje (n.); 2 zacefanje n.; 3zadusıenjesoffocante a. zadusen (zadusena)soffocare v. 1 dusıt (par- u- za-); 2cefat (u- ve- za-); 3 ohlepnıt,ohlıpnit -int (ohlıpnen, ohlıpnu); 4scafojat (friul.)soffocarsi v. 1 se dusıt; 2 se ucefat;3 se zamaknıt -int (zamaknen,zamaknu)soffocato p.p. 1 udusjen (za-); 2ucefan (za-); 3 zamaknjen; 4ohlepnjensoffreddare v. pohladıtsoffregare v. pofrıgatsoffribile a. potarplezıu(potarplezıva)soffriggere v. podcvrıet (podcvren)soffrire v. tarpıe(a)t (po- pre- u-),(tarpın, parpeu, tarpı / tarpıta);(tarpıet lakot = patire la fame)

Page 405: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

404 Nino Spehonja, Associazione Lintver

soffrire v. zalvat (far soffrire), (po-pre- ve-)soffrire v. se zalvat (tormentarsi),(do- na- po- pre- ve-)soggettare v. 1 podluozt(podlozen); 2 podvrıec, podvrec(podvarzen, podvargu)soggetto a. podlozen (-zna)soggezione n. podvarzanjesogghignare v. 1 rezat, 2 seposmihatsogghigno n. rezanjesoggiacere v. podluozt (podlozen)soggiacimento f. podloznostsoggiornare v. 1 stat (stojın); 2prebivatsoggiorno n. 1 stanovanje; 2prebivanjesoggiungere v. doluoztsoglia m. pragsoglio f. sedezsognare v. sanjat (po- ve-)(sanjan,sanju, sanjı / sanjajta); (mi sonosognato = san sanju); (mi pare disognare = me parı de sanjan)sognato p.p. sanjansognatore m. sanjavacsogno) f. sanja (neppure per sogno= za nıc)solaio m. 1 salar, solar (salarja);(friul.); 2 kasta (friul.)solaio - fienile m. klobadsolaio della stalla m. skedınjsolamente av. 1 samuo; 2 le; 3 ku(le (ku) no rıec te povıan =solamente una cosa ti racconto); (kutuol(e) = solamente questo); (nonsolamente = nele); 4 kulku (quelloche, quel tanto che = kulku)solano n. pasje zejesolare a. soncen (par-), (soncna);(anno solare = kalendarsko lıeto)solcare v. 1 zorat (ve-); 2 razuort,razuorat; 3 sucat; 4 lıehat

solcata m. razorsolcato p.p. razorjensolco f. 1 lıe(a)ha; 2 gruabja; 3razor, razuor (m.), (razora)soldato m. sudat, soudat (sudada)soldino m. scink (nıaman scınka =non ho un soldo)soldi m. plur. sudisoldo m. 1 sud (suda); 2 palanka;3 cvınk, (nıa cvınka = non c’e unsoldo); 4 krojcer (krojcerja); 5 keler(kelerja); (nıa kelerja = non c’esoldo (ironicamente)), (ted.); (senzaun soldo = skıc); 6 boro (nıemanega borona = non ha un soldo)sole n. sonce (stare al sole, prenderesole = se znojıt); (al sorgere del sole= kar sonce ustaja); (al tramontodel sole = kar sonce zahaja); (inpieno sole = tuk sonce tuce); (alsole = par sonc o na sonc)soleggiare v. znojıtsoleggiato a. parsoncin(parsoncna)soleggiato av. parsoncsolennita n. praznovanjesolennizzare v. praznovatsolere v. bıt vajen (soglio = sanvajen); (siamo soliti = smo vajeni);(come si suol dire = takuok sejvajeno rec)solerte a. rad (rada)solerzia f. raduostsolfato m. sulfat, solfat (friul.)solferare v. su(o)lferatsolidale a. skupen (pna)solidamente av. tardno, tarduosolidariamente av. skupnosolidarieta f. skupnostsolidificare v. utardıet (utardın)solidita f. tardnost, tarduostsolido a. 1 stanovıtan (-tna); 2tard (tarda)solingo a. sam

Page 406: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 405

solitamente av. navadno, ponavadsolitaria f. samıcasolitariamente av. na saminsolitario a. samsuoj (samasoja osamasuoja)solitario m. samacsolito p.p. navaden, navajen,parvajen (essere solito = bıt vajenoppure imıet navado); (di solito =ponavad, navadno); (secondo ilsolito = ku ponavad)solitudine f. 1 puscava; 2 samota,samota; 3 samına; 4 samscina (glipiace stare in solitudine = muj usecbıt sam sabo)sollazzarsi v. se kozinat (otroc sekozinajo = i bambini si sollazzano)sollazzo n. kozinanjesollecitamente av. 1 skarbnuo,skarbno; 2 hıtro ; 3 frısnosollecitare v. 1 zganjat, zaganjat(zganen, zaganen); 2 sılt (sılen, sılu/ sılla, sıl / sılta)sollecitazione n. 1 zaganjanje; 2sıla (f.)sollecito p.p. 1 skarbe(a)n(skarbna); 2 rad (rada)sollecitudine (cura) f. 1 skarb; 2brıga; 3 skarbnost; 4 mar; 5 hransolleone f. kanıkula (friul.)solleticare v. sagatatsolleticato p.p. sagatan ((do- o-par- po- pre- ve- za-)solletico n. sagatanjesollevamento, sollevazione n. 1uzdiganje; 2 zaderjanjesollevare v. 1 zadrıet (zaderen,zadru, zader / zaderıta); 2 zaderjat(zaderjan, zaderju, zaderi /zaderıta); 3 zdigovat -uvat -avat(zdigujen, zdiguvu, zdiguvi /zdiguvajta); 4 zdıgint -nit (par- pou-veu- u-), (zdıgnen, zdıgnu, zdıgin /zdigınta); 5 parsnemat

sollevare v. talazt (consolare)sollevarsi v. se uzdigavat -uvat-ovat (se uzdigujen o se uzdigavan,se uzdiguvu, uzdiguvse /uzdiguvajtase); 2 se uzdıgint, -nitsollevato p.p. 1 zadart; 2uzdıgnjen (par- po- ve-)sollievo n. tolazba, talazbasolitaria f. samıcasolitario m. samıc, samacsolito p. letıstsolo av. 1 samuo(a); 2 ku, ku le, le(non solo = nele); (non solo tu =ne le tı)solo p.e a. sam (sama/samuo); (dasolo = sam) (da solo a solo = nastıer ocı); (parlare da solo =guo(a)rıt sam sabo); (solo Dio sa =sam Buog vıa)solo a se stesso p. sam sebe (samasebe)solo con se stesso locuz. sam(med) sabo (sama (med) sabo)solo da se stesso p. sam od sebe(sama od sebe)solo per se p. sam zase (samazase)solo se cong. samuo cesoltanto cong. 1 samuo(a); 2 kusolubile p.p. tajen (s-)soluzione f. arzvezasoma n. brıemesomaro m. mus (friul.)somigliante a. podoban (podobna)somigliantemente av. podobnosomiglianza f. podoba, podobnostsomigliare v. 1 se somejat; 2 bıtpodobansomma f. ratingasommare (contare) v. zastıet(zastejen, zasteu, zastej / zastejta)sommariamente av. po te velıcinsommato p.p. zastıetsommergere v. potopıt

Page 407: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

406 Nino Spehonja, Associazione Lintver

sommersione f. potopıtu(potopıtve)sommerso p.p. potopjensommessamente av. tıho, potıhosommesso a. ponızan (ponızna)somministrare v. 1 podat; 2poskarbıe(a)tsomministrazione f. skarbasommissione f. podloznostsommita f. 1 cıma (friul.); 2 bula;3 vesokuostsommo a. te narbuj velıksonare v. gost vedi suonaresonare le campane v. zuonıtsondare v. vebıerat (fig.)sonnecchiare v. 1 se kımat; 2cumıet (cumın, cumeu,)sonno n. 1 spanje, 2 san (m.),(sna); (u sne = nel sonno);(prender sonno = zaspat); (averesonno = se tıet spat); (ho sonno =me se ce spat)sonnolente a. zaspansonnolenza f. zaspanostsono v. sansono in ritardo locuz. san pozan(san pozna)sono in anticipo locuz. san masaprecasope f. sope, snıte (fette di paneimmerse nel latte con uova sbattutee fritte sul burro); (ted.)sopire v. zaspatsopore m. san (sna)sopperire v. 1 preskarbıet; 2pridtna pomuoc (prıden)sopperito p.p. preskarbjensoppesare v. 1 teskat (po-); 2sacat (soppesare a occhio), (ted.),(tutti anche con: po- u- ve- za-)soppesato p.p. 1 teskan; 2 sacan(tutti anche con: po- u- ve- za-)soppiantare v. 1 vrıec na tla; 2ukrast prestor (ukraden)

soppiatto (di) av. skrıusno,poskrıussopportabile a. potarplezıu(potarplezıva)sopportare v. 1 potarpıet(potarpın, poparpeu, potarpı /potarpıta); 2 prestat (prestanen); 2predarzat (predarzın, predarzu,predarzı / predarzajta); 3 prenasat;4 prenest, obnest (prenesen,prenesu, prenes / prenesıta); 5prenast; 6 prestat (prestoın,prestau, prestuoj / prestuojta); (nonriesco a sopportare = na moprestat)sopportato p.p. 1 potarpjen; 2obnesen: 3 prenasansopportazione n. 1 potarplenje,pretarplıenje; 2 potarplezıvost f.soppressa, soppressata m. sakolsoppressare v. 1 stısint, -nit(stısnen); 2 stiskatsoppressione n. unıcanjesoppresso p.p. unıcansopprimere v. unıcatsopra prep. 1 gonavarh, navarhu(metti qualcosa sopra = loz kıekgornavarh); 2 gor (sul tavolo = gorna mızo); (ne ho fin sopra i capelli= jih man gor cez ocı); 3 na, tannad, tanad (+acc. o strum.); 4gomes(z)sopra a prep. ce (ci) nasopra av. zgoresoprabito m. kapot (friul.)sopraccennare v. pomenıtsopraccennato p.p. pomenjensopracciglia n. plur. obarvasopracciglio n. obarvosopraccoperta m. kuvertor (friul.)sopraddetto a. prerecensopraffare v. preomagatsopraffatto p.p. preomagansopraffazione n. omaganje,

Page 408: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 407

preomaganjesopraffino a. pretanak (pretanka)sopraggiungere v. 1 vetampat; 2parstopıt (parstopnen, parstopnu,parstopı / parstopıta); 3 veletıet,parletıet (veletın)sopraggiungere rumorosamentev. vegarmıet (vegarmın ovegarmejen, vegarmeu, vegarmı ovegarım / vegarmıta) sopramisuraav. cez mıerosoprannaturale a. nadnavaren(-vna)sopranaturalmente av.nadnavarnosoprannome m. prımak (prımka)soprannominare v. 1 uzdıet ime(uzdıan, uzdeu / uzdıela, uzdı /uzdıta), uzdıet ime = dare nome; 2klıcat (klıcen, klıcu, klıc / klıcta);(come ti chiami = kuo se klıces okuo te klıcejo o kuo te dıejo)soprano m. sopransoprappagare v. preplacatsoprappieno a. prepunsoprappiu av. povarhu, navarh(u)soprapporre v. poluo(a)zt na (+acc.)soprappensiero a. 1 zamısljen; 2zarobjensoprascritta, soprascrizione m.nadpıssoprascrivere v. nadpisatsoprassedere v. odluozt (odlozen)soprastare v. stat nad (+ acc.)(stojın nad)soprattutto cong. 1 narbuj; 2masima; 3 predusemsopravvalutare v. 1 napenjat; 2 sedarzat (se darzin, se darzu, darzajse/ darzajtase)sopravvissuto p.p. prezivjensopravvivenza n. prezivlıenjesopravvivere v. 1 prezivıet,

dozivıet (prezivın (pres.) oprezivejen (fut.), prezivıu opreziveu); 2 prezivatsopruso f. preuzetnostsoqquadro av. poluhtusorbire v. 1 cukat (po- ve- z-); 2popıt (popıe(a)n); 3 prenest(prenesen); (ha dovuto sorbirsi laparternale = j muoru prenest ocnokreganje); 4 pozgrıet (pozgren)sorbo m. bradovıksorcino f. mıscasorcio f. missordamente av. zjuhuo(a)sordastro a. zjuhastsordita f. 1 zjuhuo(a)st; 2 zjuhenje(n.)sordo a. zjuh, gjuh (diventaresordo = ozjuhıet)sorella f. sestra (della sorella =sestrin (a.))sorellina f. sestrıcasorgente m. studenac (studenca)sorgere v. 1 ustat (ustanen); 2ustajat (ustajan, ustaju, ustaj /ustajta); 3 se uzdıgint, -nit; 4 seuzdigovat, -uvat, -avat (seuzdiguvan o se uzdigujen); (mi sorgeil dubbio che = se bojın de)sorgere del sole v. se danıt (sorgeil sole = sonce ustaja)sormontare v. preomagat (figur.)sorpassare v. 1 dotec, pretec(pretecen, preteku, pretec /pretecıta); mej preteku = mi hasorpassato; 2 pretıekat (imperf.); 3prestopıt (prestopnen, prestopnu,prestopı / prestopıta); 4 prepasat(perf.); 5 prepasuvat (imperf.);(prepasuvan o prepasujen)sorpassato p.p. 1 pretecen(pretecena); 2 prestopnjen; 3preletjen; 4 prepasansorpasso m. pretıek

Page 409: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

408 Nino Spehonja, Associazione Lintver

sorprendente a. cudan (-na)sorprendere v. 1 trefıt (ted.); 2usafat na fatusorprendersi v. se cudvatsorpresa f. 1 cuda; 2 novıcasorpreso p.p. trefjensorreggere v. 1 po-darzat(u-)(podarzın, podarzu, podarz /darzajta); 2 podprıet (podpren,podpru o podparu, podprı /podprıta); 3 pardarzuvatsorretto p.p. 1 podarzan; 2podprıetsorridente a. smıesan (smıesna)sorridere v. 1 se posmejat(posmejen, posmeju o posmejou); 2se posmehat, se posmihat; 3 seposmihuvat (se posmihujen)sorriso m. 1 smıeh; 2 posmıeh,nasmıehsorseggiare v. 1 cugat (po- ve-); 2sarkat (degli animali); 3 pokust; 4kluknit, -ınt (un solo sorso)sorso f. kapja (piccolo); (dam nokapjo zganja = dammi un sorsod’acquavite)sorso m. 1 sark (dam an sark =dammi un sorso); 2 kluk, gluk (na,daj (oppure: dı) an gluk = to, daiun sorso); 3 gocsorta (qualita) f. sorta(dispregiativo-offensivo seaccompagnato dal soprannome difamiglia o di paese); (usıeh sort ousake sort o use sort = di ognisorta, di ogni specie); (friul.)sorte f. srecasorteggiare v. trefıtsortilegio m. 1 striament; 2strijanje (n.)sorveglianza n. varvanjesorvegliare v. 1 varvat (varjen,varvu, var / varta); 2 vahtat (ted.)sorvolare v. zamasıt (soprassedere)

Sorzento n. Sarzenta (plurale)sospendere v. 1 odstavt(odstaven); 2 pustıt od zad (odzada); 3 obıest (obıesen);(appendere); 4 obesatsospensione, sospendimento n.obesanje (in aria)sospensione, sospensiva f.ustavıtu (ustavıtve)sospensione della pioggia m.ustıh (–ıha)sospeso a. e p.p. obıesen(obıesena)sospeso ( = fermato) a. e p.p.ustavjensospettare v. cvıblatsospettato p.p. cvıblansospetto n. cvıblanjesospettoso a. cvıblastsospingere v. pargnat (vicino);(parzenen, pargnu, parzen /parzenıta)sospinto p.p. 1 pargnan; 2parsıljen (ad ogni pie sospinto =usak cajt)sospirare v. 1 se odsopst (fare unsospiro); (se odsopen, se odsopu ose odsopu, odsopıse o odsopse /odsopıtase); 2 hrepenıet (hrepenın ohrepenejen)sospiro m. dih (rendere l’ultimosospiro = umrıet)sossolini per giocare f. petece(plurale)sosta m. 1 pocivalo ; 2 pocıtak(pocıtka)sostanza f. sustancjasostanziale a. tecan (-cna)sostanziosamente av. tecnosostanzioso a. tecan (tecna)sostare v. 1 se ustavt; 2 opocivat(riposare)sostegno (fisico) f. 1 stoga; 2stogje (n.)

Page 410: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 409

sostegno (morale) f. 1podpuo(a)ra; 2 dobruota; 3zaguarjanjesostegno ricurvo f. 1 sproza ((aforma di diadema per sostenere icapelli o anche per sostenere unaprotezione alle vedure))sostegno, sostenimento(raccomandazione) n. parporocenjesostenere v. 1 podprıet; 2podperjat, podpıerat; 3 zaguarjat; 4zaguorıt; 5 zakuazat (zakuazen,zakuazu, zakuaz / zakuazajta); 5pardarzat (sostenere la propriaopinione = tardıt suojo pamet)sostentamento n. 1 zıvez; 2mantinjanjesostentare v. mantinjatsostentarsi v. 1 ıest (ıen o jen); 2se pastat; 3uzivat sostenuto p.p.1 podpart; 2 podprıetsostituire v. zamenıtsostituito p.p. zamenjensostituzione f. zamenıtu(zamenıtve)sottacere v. premucat (premucın,premucu, premuc o premucıta /premucajta)sott’acqua av. podne (plavat podne= nuotare sott’acqua)sottacqueo a. poduaden (merlosottacqueo = kuo(a))s poduadensottana f. kotul, kotulın (friul.)sottecchi av. skrıunosotterfugio f. gajufıjasottentrare v. se preluozt na (+acc.)sotterramento n. 1 zagrebanje; 2zakopanjesotterra av. 1 podzemjo; 2podtlam, podtlasotterrare v. 1 zakopat, podkopat;2 zagrobıt, zagrebt; (par- pod-)sotterrato p.p. 1 zakopan; 2

zagreben (par- pod-)sottigliezza f. 1 dromnuost; 2tankuostsottile a. 1 tanak (tanka); 2droman (dromna, dromno odromnuo)sottilmente, per il sottile av. 1tankuo, natankua,; 2 natancin 3dromnuo ; 4 fınosotto prep. 1 pod, spod, spuod (podnuac = sotto sera); 2 dopod,dolpod, zdolpo, cepod, tapod (sottoterra = podzemjo); (sotto lamontagna = tapodbrıege)(toponimo)sotto (dal basso verso l’alto) prep.gorzdolsotto (dall’alto verso il basso) prep.tazdol, cezdolsotto av. spuodasotto il braccio av. podpaskosotto la pioggia av. ; 1 nadazu,podazu; 2 po sılsotto la pioggia scrosciante av.po sılsotto lo scroscio av. po sılsotto sera av. 1 podnuoc; 2podvicersotto terra av. podtla, cepodtlasottobraccio av. podpasko (te bondarzu podpasko = ti terrosottobraccio)sottocchio av. skrıunosottochiave av. podkjucansottogrondale m. kapsottolineare v. partardıt, potardıtsottolineato p.p. partardjensottomano av. predroko, podroko(di nascosto)sottomesso a. 1 podan; 2podloze(a)n (podlozna); 3 pokoransottomesso p.p. podvarzen(podvarzena)sottomettere v. 1 podluo(a)zt

Page 411: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

410 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(podlozen, podluozu, podlos /podlozıta); 2 podvrıec, podvrec(podvarzen, podvargu, podvars /podvarzıta); 3 podıetsottomettere v. 1 podluoztkakuoso (le uova a covare),(podlozen), (nad-); 2 podkladat,podkladavat -uvat -ovat (podkladatjajca = mettere a covare le uova)sottomettersi v. se podat (podan,podau)sottomissione f. podloznostsottopagare v. podplacat,podplacuvat -ovat -avat(podplacuvan o podplacujen,podplacuvu, podplacuv o podplacuvi/ podplacuvta o podplacuvajta)sottopassaggio m. uelb (poduelban); (ted.)sottoporre v. zaluozt (zalozen,zaluozu)sottoposto p.p. zalozensottoroccia n. podcelosottoscarpa arpionata m.krampezsottoscritto p.p. podpısansottoscritto m. podpıssottoscrivere v. 1 podpisat(podpısen, podpısu, podpıs /podpisajta); 2 podpisovat, -uvat,-avatsottoscrizione m. podpıssottosopra av. 1 poluhtu; 2 narobe(a rovescio)sottostare v. se podluoztsottoterra av. podzemjosottotetto n. slıemesottovalutare v. 1 zmagat (ted.);2 klast na nicsottovalutato p.p. zmagan(zmagana); (ted.)sottovalutazione f. 1 zmaga; 2zmaganje (n.)Sottovernassino m. Podbarnas

sottoveste m. kotul, kotulın(friul.)sottovoce av. 1 podglasan; 2potıhosottrarre v. 1 pulıt, sfulıt (od- ve-s-), (spulen, spulu, spul / spulıta); 2spukat; 3 spukint - nit, spuzint -nit(anche nel senso di rubare),(spuznen, spuznu, spuzin /spuzinta) 4 po(d)uzemat (ve-),(poduzamen, poduzeu, poduzam /poduzamıta), (la u sempresemimuta); 5 prejemat (prejeman,prejemu, prejem / prejemta); 6rangat, rangiovat -uvat -avat (friul.)sottrarre (con furbizia) v. 1spukint, spuknit, (ve-); 2 vemanit(vemanit sude = sottrarre soldi); 3vespukat (vespukan, vespuku,vespukin / vespukinta); 4 vepuzint(vepuzsnen)sottrarre (con la forza) v. vepulıt,vepult (vepulen, vepulu, vepul /vepulıta)sottrarsi v. 1 se umaknıt (seumaknen); 2 se spukint, -nit (sespuknen)sottratto p.p. 1 puljen na- od- ve-s-); 2 spuznjen (rubato); 3vespukan; 4 vemanen (con furbizia)sottrazione f. 1 oduzetu(oduzetve); 2 odkladasovente, soventemente av.pogostusoverchiamente av. preobıunosoverchiare v. preomagat (fig.)soverchio a. preobıuan (preobıuna)sovrabbondantemente av. 1nazgruntno; 2 obıuno ; 3 divıcsovrabbondante a. 1 nazgruntan;2 dobarsan (dobarsna) 3 obıeuan(obıeuna), obıuan (obıuna), obıuen(obıeuna), obıvan (obıuna)sovrabbondanza f. 1 nazgruntnost

Page 412: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 411

(ted.); 2 obıunost 3 punostsovraccaricare v. naluozt(nalozen, naluozu, nalos / nalozıta)sovraccaricato p.p. nalozensovrapporre v. poluoztsovrastare v. rigıerat (comandare);(ted.)sovrumano a. nadclovıeskisovvenire v. 1 parpomat; 2parpomagat; 3 podprıe(a)tsovvenirsi v. 1 se zmisjat; 2 sezmısint, -nitsovvenzione f. 1 pomuoc; 2podpuorasovversione n. poderjanjesovverso p.p. podartsovvertire v. podrıet (poderen)sovvenire v. 1 parpomat; 2parpomagatsovvenirsi v. 1 se spomenıt; 2 sespomınjatsovvertire v. 1 podrıet (poderen);2 poderjatsozzamente av. 1 umazano; 2zamarsanosozzare v. 1 opacat: 2 umazatsozzo a. 1 opacan; 2 umazan(umazana)sozzume, sozzura n. 1 umazanje;2 pacanjespaccatura m. scıepspaccare v. 1 cepıt (ars-, s-); 2lomıtspaccare (fracassando) v. znest(ar- ra-) (znesen, znesu, znes /znesıta)spaccare (in due) v. preklat(prekojen, preklu, prekoj / prekoıta)spaccare (pestando) v. stuc(stucen, stuku, stuc / stucıta)spaccare (tagliando) v. zasekat,zasıec (zasıekan / zasıecen, zasıeku,zasıec / zasekajta)spaccare per innesto v. precıepit,

precepıt (precıepen, precıepu,precıep / precepıta)spaccare la legna v. 1 cıepit, cepıt(ars- na- o- pod- po- par- ve- u-za-), (cepın, cepu o cepıu, cepı /cepıta); 2 klat (ars- po- ve- u-za-)(kojen, klu o kloju, kloj o klajta/ klojıta); 3 polomıt (polomen,polomu, polom / polomıta); 4posıekat (posıekan o posıecen,posıeku, posıec / posekajta)spaccato in due p.p. 1 preklan; 2prekojen; 3 precıepjenspaccato sotto p.p. podkojenspaccato p.p. 1 arscıepjen; 2arsklan; 3 pokojen; 4 polomjen; 5raznesen; 6 vestucenspaccatura m. 1 cıe(a)p (cepa); 2prerıeza (f.); 3 klanje (n.)spacciare v. 1 prodat; 2 prodajatspacciarsi per v. 1 se dajat za +acc.; 2 se pasuvat zaspacciato (di ammalato) a.zgubjenspaccio (negozio) f. butıga (friul.)spacco m. lomspacconata f. 1 bulada; 2 bulerıja(friul.)spaccone m. bulospada f. sablaspadroneggiare v. gaspodarıtspaesato a. zgubjenspaghetto m. spagetSpagna f. spanjaspagnolesco a. spanjskispagnoletta f. cigaretaSpagnut m. Spanjudspago m. spaj (friul.)spalancare v. 1 arsklenıt,arskletnıt (arskle(t)nen, arsklenu,arsklen / arsklenıta); 2 arsklenuvat;3 odgarnıt (odgarnen, odgarnu,odgarnı / odgarnıta); (spalancare labocca = zazjat); 4 odprie(a)t

Page 413: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

412 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(odpren, odpru)spalancato p.p. arsklenjen,rasklenjenspalare v. 1 odkıdat; 2 odkidovat-uvat -avat (la neve, il letame); 3odmetatspalato p.p. odkıdanspalla n. 1 rame (plur. d.:ramana); (voltare le spalle =obarnıt harbat); (portare a spalle =nosıt na rame o nosıt na ramana);(alzare le spalle = potrest ramana);2 pleca (sulle spalle = na pleca)spallata m. zburt, zburton (friul.)spalletta m. 1 rant; 2 ranta (f.); 3parapet (friul.)spalle n. plur. 1 ramana; 2plece(a) (go za pleca = sulle spalle)spalleggiare v. podperjat, podprıatspalliera f. 1 pjargula; 2 latnjakspalmare v. 1 nafrajat (po- za-); 2zalizat (zalızen, zalizu, zalis /zalizajta)spalmato p.p. 1 nafrajan (po- za-);2 zalızan, zalızenspalmatura n. 1 zafrajanje,nagfrajanje; 2 zalizanjespampanare v. 1 obrıezat; 2obrezuvat,- ovat, -avatspampanarsi v. se prelizat(vantarsi)spampanata n. 1 obrezuvanje; 2prehvalıenje (fig.), (vanto)spandere v. 1 arstrest; 2 lıt(liquidi), (u-, ve-); 3 lijat (liquidi);4 kıdat (do-, na-, o-, po-, u-, ve-); 5sut (materiale solido)(u- ve-),(sujen, su, suj / sujta)spandere (il fieno) v.1 trosıt, trosit((arz- po- ), (trosen, trosu, tros /trosıta); 2 arzgrabt, arzgrabst((arzgraben, arzgrabu); 3 arzluoztspandere (acqua) v. 1 tec (tecen,teku(tekla; 2 puscat

spandersi (l’eco) v. se odnıevat(impersonale), (se odnıeva, sejodnıevalo)spanna f. 1 kuarta; 2 pedın(a)spannare v. 1 posnet; 2 posnematspannato p.p. posnetspannocchiare v. 1 cuzıt (o-),(cuzen); 2 lupıtspannocchiato p.p. ocuzenspappolare v. 1 arznest(arznesen); 2 arztargatspappolato p.p. arznesensparacchiato p.p. nastreljen (za-),ostrejansparare v. 1 strelıt; 2 strejat (tuttianche con: ar- na- o- po- par- pre-ra- u- za-), (strejan, streju, strej /strejajta); (l’hai sparata grosso =sjo venesu debelo)sparata f. ustrelıtu (ustrelıtve)sparato p.p. 1 strejan; 2 streljen(tutti anche con: ar- na- o- po- par-pre- ra- u- za-)sparecchiare il tavolo v. spravtmızospargere v. 1 sut (ars- o- po- par-pre- u-); 2 trest, tresat (ars- o- po-par- pre- u- za-) (tresen, tresu, tres/ tresıta / tresajta); 3 trosıt (ars- o-po- par- pre- u- za-), (trosen, trosu,tros / trosıta); 4 kıdat (ve- z-)spargere di cenere v. opepelıtspargere l’erba v. trosıt (trosen,trosu, tros / trosıta)spargere la voce v. zagnat glas(zazenen, zagnu, zazen / zazenıta)spargere liquidi v. 1 razlıt; 2razlijat (arz-), (razlıjan, razlıju,razlıj / razlijata)spargimento n. 1 arzlijanje; 2kıdanje; 3 trosıenjesparire v. 1 zmankat; 2 sparıt (it.);3 spremenıtsparizione n. zmankanje

Page 414: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 413

sparlare v. 1 zleudrat; 2 smıert(fig.)sparlatore m. zleudracsparlatrice f. zleudarcasparo m. strıe(a)u (strıela)sparpagliare v. 1 arskladat; 2arstrest (arstresen, arstresu, arstres/ arstresıta); 3 arzgnat (arzenen,arzgnu, arzen / arzenıta); 4arzluazt (arzlozen, arzluozu, arzlos/ arzlozıta); 5 arztrosıt; 6 arzmetat;7 arzmıetat; 8 arzbrusıt (tutti anchecon: arz), (zbrusen)sparpagliatamente av. arstresenosparpagliato p.p. 1 arstresen; 2arzlozen; 3 arzmetansparsamente av. arstresenosparso p.p. 1 arstresen; 2 okıdan; 3arzgnansparso (l’erba) p.p. 1 arstrosen; 2arzgrabensparso (liquido) p.p. 1 arslıjen; 2arzlıtsparso di cenere p.p. opepeljenspartire v. 1 spartıt; 2 spartjuvat-ovat -avat, 3 odcepıtspartito p.p. spartjenspartizione n. spartıenjesparuto a. 1 madu (madla); 2 blıedsparviere m. saku (sakola)spasimante m. muroz (friul.)spasimare v. 1 tarpıet (tarpın); 2hrepenıet (fig.), (hrepenın)spasmo, spasimo m. karcspassarsela v. se spasatspasso m. spas (andare a spasso =itı na spas)spatola f. lopaticaspauracchio n. 1 strasılo; 2 maraz(m.)spaurire v. prestrast (prestrasen)spavaldamente av. preuzetnospavalderia f. preuzetnostspavaldo a. preuzetan (-tna)

spaventapasseri n. 1 strasılo; 2marazspaventare v. strast, strasit (ar- o-po- pre- u- ve- za-), (strasen, strasu,stras / strasta)spaventarsi v. 1 se ustrast (seustrasen, se ustrasu, ustrasse /ustrastase); 2 parjet strah (mejparjeu an velık strah = hocominciato ad avere molta paura)spaventatamente av. prestrasenospaventato a. strasen (ar- o- po-pre- u- ve- za-)spaventatore m. prestrasnikspavento m. strahspaventosamente av. strasnuospaventoso a. strasan, strasan(strasna)spazientirsi v. 1 tufat od jeze (ve-s- za-); 2 zgubıt potarplıenjespazio m. prestor (prestora)spaziosita f. prestornostspazzare v. 1 pomest(perf.),(pomeden); 2 pomıetat(imperf.)spazzare via v. 1 odmest(odmeden, odmedu, odmed /odmedıta); 2 odmıetatspazzato via p.p. 1 odmeden; 2odmıetanspazzatura f. plur. smetıspazzola m. zbors (friul.); 2skovet, skovecspazzolare v. ozborsat (friul.)specchiare v. spıeglat (o- po- u-za-), ((ted.)specchiarsi v. se spıeglat (o- po- u-za-), (ted.)specchiato p.p. spıeglan (ted.)specchio m. spıegu, spıegeu,spıeglo (n.), (spıegla); (ted.)speciale a. posebe(a)n (posebna)specialita f. posebnostspecialmente av. posebno

Page 415: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

414 Nino Spehonja, Associazione Lintver

specie f. sorta (anche in sensospregiativo unito al soprannome difamiglia o di paese)specificamente av. posebnospecificare v. arsvetlıtspecifico a. poseban (posebna)Specognis n. Spehuonjaspedire v. 1 posjat (posjan (perf.,significato di futuro), (posju, posı /posjajta;) (posjajih = mandali); 2posijat (posıjan = sto spedendo,imperf.)spedire (sul filo a sbalzo) v.spuscatspeditamente av- hıtrospeditezza f. hıtrostspedito p.p. posjanspedizione f. posjavaspegnere v. 1 morıt (po-); 2ugasovat -uvat -avat, ugasnjovat-uvat -avat; 3 ugasint -nit, uasint-nit (ugasnen, ugasnu, ugasin /ugasnita)spegnersi v. se umorıtspegnimento, spegnitura n. 1ugasıenje; 2 umorıenje; 3 ugasıtu(f.),(-tve)spelacchiato a. plıesastspelare v. 1 lupıt, (lupen, lupu, lup/ lupıta); 2 buzgat (tutti anche con:o- po- u- ve- z-); 3 skubst (skuben)spelato p.p. 1 lupjen; 2 buzgan(tutti anche con: o- po- u- ve- z-)spellare v. 1 drıet (o-), (deren,dru, der / derıta); 2 derjat (o-)spellato p.p. 1 oderjan; 2 odartspellatura n. oderjanjespelonca f. jamaspeme n. upanje (upanja)spendaccione m. lump (ted.)spendere v. 1 spindat; 2 lumpat(smoderatamente)spennacchiamento n. skubıenjespennare v. skubst, skubit (na- o-

par- pod- po- pre- ra- ve- za-),(skuben, skubu, skub / skubta)spennato p.p. skuben (o- par- pod-po- pre- ve- )spennellare v. pinelat (friul.)spennellata f. pinelada (friul.)spensieratamente av. breskarbnospensierata f. farfolıeukaspensierato a. brezkarben (-bna)spensieratezza f. brezkarbnostspensierato av. poluhtuspento p.p. 1 morjen; 2 ugasnjen(tutti anche con: o- po-)speranza m. 1 trost, (ted.); 2 up,upanje; 3 upanje (upanja) (n.),trostanje (n.), (ted.); (non c’e nullada sperare = nıa kaka se trostat)speranzoso a. strostan (-tna)sperare v. 1 se trostat (ted.); 2upat (pensare); 3 se zanasat (se nazanas gor na me = non sperare sudi me)sperato p.p. 1 upan; 2 trostan(ted.)sperdere v. zgubıtsperduto a. zgubjenspergiurare v. 1 zataıt (zataın,zataıu, zataı / zataıta); 2 zatajat; 3parsegt (parsezen, parsegu); 4preklinjovat -uvat -avat; 5zapovie(a)dat; 6 se preklet, seprekunt (se prekunen, san seprekleu / preklela o se prekunu / seprekunla, prekunıse o prekunse /prekunıtase o prekuntase)spergiurato p.p. 1 zatajen; 2zapovıadanspergiuro f. parsıegasperimentare v. sperimentatsperperare v. 1 opravt, opravit(opraven, opravu, oprav / opravta),(kans (kan si) opravu moje sude =dove hai sperperato i miei soldi); 2arzdajat, azdajat, zdajat (arzdajan,

Page 416: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 415

arzdau, arzdı o arzdaj / arzdajta); 3zaflausat; 4 zaflınkat (o-), (zaflınkatuse sude = sperperare tutti i soldi);5 lumpat ted.sperperare al gioco v. 1 zaigrat;2 zaspılat (ted.)sperperare bevendo v. zapıt(zapıen o zapıan, zapıu, zapı /zapıta)sperperato p.p. 1 opraven; 2oflınkan (za-); 3 razdajen; 4 zapıt; 5zaflausan (ted.)sperperatore a. lump (ted.)sperpero n. lumpanje; 2 arzsıpanjespesa f. spezaspesare v. hranıt (hranen)spesato p.p. hranjenspeso p.p. spindanspesso av. 1 gostuo, pogostu,pogostoma; 2 punokrat, stuokrat,dostuokrat, velıkokrat, dostkrat(abbastanza spesso), vickrat,cestuo(a)krat (san te stuokratpovıedeu = te l’ho detto centovolte); 3 vencpart (il piu dellevolte); 4 vıckratspesso a. 1 gost; 2 debeu (debela)spettanza n. spadanjespettare v. 1 spadat; 2 tocat(friul.)spettatore f. prıcaspettegolare v. 1 basadat; 2kuantat, kuantinat; 3 babat; 4sepetat; 5 sleutat; 6marmrat; 7verousatspettegolato a. 1 basadan, 2sleudran; 3 sepetanspettinare v. 1 arscuskat (ra-); 2arscesat, rascesatspettinato p.p. arscesan, arscuskan(ra-)spezie f. disavinaspezieria f. specjarıja (friul.)spezzare in due v. 1 pretargat: 2

prelomıt (prelomen, prelomu,prelom / prelomıta)spezzare, spezzettare v. 1 lomıt,prelomıt (pod- po- z- u- ve-),(lomen, lomu, lom / lomıta), (mejeza lom = sono adirato, la rabbiami spezza); 2 prelamjat; 3 cesnit,-int (par- pod- po- s- u- ve- za-),(cesnen, cesnu, cesni / cesnıta); 4pretargat; 5 otklat (otkojen, otklu);6 odnest (odnesen)spezzatino n. umid mesuo(a)(friul.)spezzato p.p. 1 lomjen (pod- po- z-u- ve-); 2 cesnjen (arz- par- pod- po-s- u- ve- za-); 3 otklanspezzato a meta p.p. 1prelomjen,; 2 pretarganspezzettamento n. podrobıenjespezzettare v. 1 zasıec ((zasıecen,zasıeku, zasıec / zasecıta); 2zasıekatspezzettato a. zasıecenspezzone mf. skujaspia f. spıjaspia m. spijon (friul.)spiaccicarsi v. spjuscnit -int,spjucint -nit (spjuscnen, spjuscnu)spiaccicato p.p. spjuscenspiacersi v. 1 se zalvat; 2 se zdıethuduo(a)spiaggia m. prodspianare v. 1 splanat; 2 ogladit(ogladen); 3 raunıt (z-)spianare v. odgrabt, odgrabit (ilfieno dalla meda o dal fascio(brıeme)); (odgraben, odgrabu,odgrab / odgrabta)spianato p.p. 1 splanan; 2 gladen,glajen (do- na- o- pod- po- pre- z- u-ve-)spiantare v. odpıct (ve-),(odpıcnen, odpıcnu, odpıc / odpıcta)spiare v. 1 spiat (o-); 2 spegat

Page 417: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

416 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(ted.); 3 ahtatspiato p.p. speganspiattellare v. odkrıtspiattellato p.p. odkrıtspiazzo m. placal (placaljaspiccare v. odtargatspiccare il volo v. splutspicciarsi v. hitıe(a)t (spicciati! =ganıse!)spiccicare v. odtargatspicciato p.p. odtarganspiccio a. hıta(e)rspicciolame m. drobızspicchio m. strohspiccioli n. plur. 1 drobiz; 2dromne sude, te dromne (tihdromnih)spiegare v. dopovıedat (dopovıen,dopovıedu, dopovej / dopovejta); 2razluozt (razlozen, razluozu); 3dokazatspiegare (stendere) v. arzgarnıtspiegato p.p. arzgarnjenspiegazione n. dokazanjespiegazzare v. 1 zbaudat; 2 razvıt(rasvıen, rasvıu); 3 zmeukat,zmeulatspiegazzato p.p. 1 zbaudan; 2razvıt; 3 zmeulanspietatamente av. neusmıljenospietatezza f. neusmılnostspietato a. neusmıljen(neusmıljena)spifferare v. 1 ovast, ovadit; 2vebleukint; 3 oslıevt (oslıeven,oslıevu, oslıev / oslıevta); 4vebleukatspiffero m. vıetricspiga m. klas (klasa o klasu);(plur.: klasje)spigliatamente av. hıtroSpignon m. Varh (abitante di S. =varhuc (-i))spigolare v. scinat (sta ad indicare

una seconda raccolta piu accurata)spigolato p.p. scinanspigolatura n. scinanjespigolo m. 1 rob (orlo); 2 spıgul(friul.)spigoloso a. ostar (ostra)spilla f. spılaspillare v. vecukatspillato p.p. vecukanspillo m. spılspillo da balia f. 1 batonıca; 2klanfa (ted.)spilorceria f. uoharnıja (ted.)spilorcio a. uoharan (uoharna);(ted.)spiluccarsi v. se lizat (se lızen)spina m. tarın, taren (tarna);(collettivo = tarnje (n.)); (staresulle spine = stat ku tana spıc)spina (zaffo) m. spineu (friul.)spinacio f. spinaza (friul.)spinare v. bost (z-), (boden, bodu,bod / bodıta)spinato p.p. boden, boden (o- pre-z- u- ve-)spingere v. 1 potısint -nit(potısnen, potısnu, potisin /potısinta); 2 tiskat (ars- na- o- par-u- ve- s-); 3 potiskovat -avat -uvat;4 gonıt (gonen); 4 zent (zenen ozenen) 5 sılt (par-, u-)spingere fuori v. 1 gnat, gonıt(ve- z-), (zenen gonen / , gnu, gon/ gonıta); 2 veganjat (veganjan,veganju, veganj / veganjta)spino m. tarın (tarna)spinoso a. 1 tarnast; 2 tarnju(-ova)spinotto m. cuk (ted.)spinta m. 1 zburt (friul.); 2potiskanje (n.)spinto p.p. 1 potısnjen ; 2 stısnjen(pressato), (par-); 3 zagnanspinto fuori p.p. 1 veganjan; 2

Page 418: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 417

gnan (arz- do- na- o- par- po- pre-s- u- ve- za-)spintone m. zburton (friul.)spiona f. spijona (friul.)spione m. spijon friul.spirare (soffiare) v. pihatspirare (respirare) v. sopst (sopen)spirare (morire) v. 1 umrıe(a)t; 2umıeratspiritare v. obsıencatspiritato a. obsıencanspiritello m. skrat (folletto)spirito m. 1 duh (duha; plurale:duhuovi); 2 dusa (anima); (glispiriti dei defunti = dusıce tihmartvih); (rendere lo spirito =umrıet)Spirito Santo m. Sveti Duh(Svetega Duha)spirituale a. 1 duseuan, duhouan(duseuna, duhouna); 2 dusan(dusna)spiritualita f. duseunostspiritualmente av. duhounospiumare v. skubst (o-), (skuben)spizzico n. malno (a spizzico = pomalno)splendente, splendido a. bliscocsplendere v. 1 sjat, (sejen/ sıejen,sjau/ sijau): 2) sijat; 3 sıenit, sıent;4 blascjat, blascıe(a)t (blascin,blasceu)splendere (impersonale) v. selascıet (se lascı, sej lascıelo)splendore f. 1 blıska; 2 svetlova; 3blisce(ıe)nje (n.)spodestare v. uzet oblast(uzamen)spoglia m. marlıc (salma); (spogliadel serpente = modrasova oblıeka)spogliamento, spogliatura,spogliazione n. slecıenjespogliare v. 1 slıec, slec, (slıecen,slıeku, slıec / slecıta); 2 sle(a)cıt

(imperf.), (slacen)spogliarsi v. 1 se slıec, se slec; 2 sesle(a)cıt (se slıecen, slecıse,slecıtase)spogliato p.p. slıecenspoglio a. 1 slıecen; 2 prazan(prazna)spola f. spuoja (friul.)spolverare v. prah zbrısatspompare v. odpompatspompato p.p. odpompansponda f. 1 rıva; 2 kraj; 3 prodspongiforme a. gobastspontaneamente av. samuoparsebe, od samuo sebespontaneamente (solo da se) p.sam od sebe (sama od sebe; sam sideclina, sebe resta invariabile)spontaneita f. neparsılnostspontaneo a. neparsıljen(neparsıljenaspoppare v. odstavtsporadicamente av. porıedkosporadico a. rıedak (rıedka)sporcacciona m. prasicasporcaccione a. prasac (prasica)sporcaccione m. prazac (prazca)sporcamente av. umazanosporcare v. 1 mazat (o- u- za-),(mazen o mazen, mazu, maz /mazıta); 2 pacat; 3 barnenıt; 4posmetıt; 5 razmest (ra-); 6pomarsatsporcato p.p. 1 umazan; 2 pacan;3 arzmedensporcizia f. 1 necıstost; 2o-mazanje (u-); 3 po-marsanje (za-)sporco a. 1 barnen; 2 mazan,mazen (u- o- po-); (avere lacoscienza sporca = imıet umazanokusencjo); 3 necıst (lingua sporca =necıst izık); (azione sporca =porkada); 4 sporkast (friul.)sporco (persona sporca in faccia)

Page 419: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

418 Nino Spehonja, Associazione Lintver

m. parız (pariza)sporco (di nero in faccia) p.p.okapunansporco di moccio a. smarkan,smarkjan (o- po- u- ve- za-)sporco in faccia a. parızast(parizasta)sporgere v. sarsatsporgersi v. 1 se spenjat (imperf.),(se spenjan, se spenju, spenjise ospenjse / spenjtase); 2 se spet, sespnet (se spnen, se spneu, spnıse /spnıtase)sporta f. sporta (friul.)sportello f. uratacasposa f. 1 novıca (il giorno dellosposalizio), (friul.); 2 nevıestasposalizio f. 1 zenba, zemba; 2poroc (m.); 3 poroce(ıe)nje (n.); 4porocılo (n.); 5 zenıtu (-tve)sposare v. 1 zenıt (zenen, zenu,zen / zenıta); 2 mozit (o-); 3porocıt; 4 uzet (prendere), (uzamen,uzeu, uzam / uzamıta)sposarsi v. 1 se porocıt; 2 se ozenıt(ozenen, ozenu, ozen / ozenıta); 3se uzetsposato p.p. 1 ozenjen; 2 porocen;3 omozensposi m. novıc ( = novıci)sposo m. 1 novıc (il giorno dellosposalizio), (friul.); 2 moz (ingenere)spossamento f. trudnostspossare v. trudıtspossarsi v. 1 se trudıt; 2 semaltratspossatamente av. maltranospossatezza f. martraspossato a. 1 maltran; 2 sibak(sibka)spossato p.p. trudjenspostamento n. 1 gibanje (pre-z-), 2 prekladanje; 3 gıb (m.)

spostare v. 1 maknıt -int (od- po-pre- u- ve-), (maknen, maknu,makni / maknıta); 2 prekladat; 3preluozt (prelozen, preluazu, preloz/ prelozıta); 4 ganıt (ganen, ganu,gan / ganıta); 5 ganjat (od- po- pre-u- ve-), (ganjan, ganju, ganj /ganjta)spostarsi v. 1 se uganıt (se uganen,se uganu, uganıse / uganıtase); 2 sepomaknıt -int (u-), (se pomaknen)spostato p.p. 1 maknjen (od- po-pre- u- ve-); 2 zganjenspranga m. kloste(a)r (klostra oklostarja); (ted.)sprangare v. zaklostrat (ted.)sprangato p.p. zaklostransprazzo f. blıska, preblıska, blısk,preblısk (m.); 2 strıana (strıane lucı= sprazzi di luci)sprecare v. 1 lumpat; 2 za-pravt(o-)sprecamento, sprecatura n.lumpanjesprecato p.p. zapravenspreco f. lumparıjasprecone a. lump (ted.)spregievole a. zmagan (-ana)spregiare v. zmagatspregiato p.p. zazmaganspregio f. 1 zmaga; 2zasmehovanje (n.); 3 zanicevanjespremere v. 1 vetiskat, otıskat; 2vemuzt (vemuzen, vemuzu, vemuz /vemuzıta; 3 stısint, -nit, stiskat; 4spresat; 5 muskatspremitura n. stiskanjespremuto p.p. 1 vetıskan; 2stısnjen (-ena)v sprezzante a. preuzetan (-tna)sprezzantemente av. preuzetnosprezzare v. zanicevatsprezzo n. zanicevanjesprigionare v. spuscat

Page 420: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 419

sprizzare v. sprıcat, sprucat; 2o-sikat (po- ve-), (osıkan o osıcen,osıku); 3 starkat (manualmente)sprizzato p.p. 1 osıcen; 2 osıkansprizzo n. osikanjesprofondare v. urt, urint (uren,uru)sprofondato p.p. uren (-a)sproloquio n. blebetanjespronare v. 1 zaganjat; 2 zagonıt(zagonen)spronato p.p. 1 zaganjan; 2zagonjensprone n. zaganjanje (a sponbattuto = hıtro)sproposito f. pomotasprovvedutamente av.neprevıdenosprovvisto a. nepreskarbjensprovvisto di prep. brez + genit.spruzzare v. 1 sprıcat (ted.); 2starkat; 3 starknıt -int (tutti anchecon: ar- na- o- par- pod- po- pre-ra- u- ve- za-), (starknen, starknu,starkni / starknıta)spruzzato p.p. 1 starkan; 2starknjen; 3 sprıcan (ted.) (tuttianche con: o- po- za-)spruzzo n. sprıcanjespudoratamente av.brezsramnostospudoratezza f. brezsramnostspudorato a. brezsramen (-amna)spulezzare v. 1 zfarfolıet(zfarfolın); 2 jo potegnıt (jopotegnjen)spumante m. spumantspuntare (appuntire) v. 1 odspıkat;2 odspikovat -uvat -avat (spuntare icapelli = ostrıgt, (ostrızen));(spuntare una difficolta = omagattezavo)spuntare v. 1 gnat (spo-), (zenen),(zenen o gonen, gnu, zen o gon /

zenıta o gonıta); 2 spoganjat(spoganjan, spoganju, spoganj /spognajta); 3 lıe(a)zt (ve-), (lıezen,lıezu, lıez / lıezta); 4 vedajat(imperf.); (spunta l’aurora = sedanı); (spunta il giorno = parhajadan); 5 vedat (perf.)spuntato p.p. 1 vedan, vedajan; 2velıezen (di piante)spuntato p.p. odspıkan (appuntito)spuntino m. 1 juzna; 2 pregrızek(-zka)spurgare v. 1 spurgat (friul.); 2ocıstit (ocısten)spurgo n. parhanjesputacchiare v. 1 hripat (o- ve-s-); 2 parhat (ve-); 3 plunjat,plunjit (o- ve- za-), (plunjen oplunjan, plunju, plunj / plunjta)sputacchiata n. hripanjesputacchiato p.p. 1 ohrıpan; 2oplunjan; 3 veparhansputacchio m. hrıtsputare v. 1 plunjat; 2 plunjitsputato p.p. 1 plunjen; 2 parhansputo f. plunjasquadra f. skuadrasquadrare i tronchi v. tesat (o-par- pod- po- pre- u- ve- za-)squadrato p.p. tesan (o- par- pod-po- pre- u- ve- za-)squadratura n. otesanjesquagliare v. tajit (tajen)squagliarsela v. 1 se sfulıet; 2 sespukint, -nit (se spuknen); 3 sepobrat (san se pobrau an san sudamu = me la son squagliata e sonandato a casa); 4 jo pojet (jopojımen)squallido a. gard -asquallore f. gardobasquarciamento, squarciatura n.arztarganjesquarciagola (a) locuz. na vas glas

Page 421: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

420 Nino Spehonja, Associazione Lintver

squarciare v. arztargat, pretargatsquartare v. 1 odrıet (oderen,odru, oder / oderıta); 2 oderjat(oderjan e oderen, odru, oder /oderıta)squartato p.p. odartsquassare v. pretrest (pretresen)squasso m. stressquillare v. zazuo(a)nitsquisitamente av. sladkuo(a)squisitezza f. sladkuostsquisito a. sladak (sladka)squittio n. cvilıenjesquittire v. 1 cvilıt (po- za- s-),(cvılen); 2 cvıkatsradicamento n. vederjanjesradicare v. 1 drıet (ve-), (deren,dru, der / derıta); 2 derjat; 3 rıt(arz- po- o- ve- z-), (rıjen, rıu, rı /rıta); 4 urıgint -nit (urıgnen,urıgnu)sradicato p.p. 1 vedart, udart; 2urıgnjen; 3 zritsragionare v. naumno guo(a)ritsragionevole a. naumansramare v. 1 klıest, klıestit, klestıt(o- par- po- s- ve-), (klıesten,klıestu, klıest / klıestita); 2 gladit(o- par- po- z- ve-),(gladen, gladu,glad / gladıta); 3 glajat (o- par- po-z- ve-), (glajan, glaju, glad /gladıta)sramato p.p. 1 klıesten, klıescen; 2gladen, glajen (tutti anche con: o-par- po- s- ve-)srecintato p.p. odgradjensregolatamente av. narodnosregolatezza f. narodnostsregolato a. narodan (-dna)srotolare v. sklobasat’sta sera av. 1 drıeve; 2 naco(stanotte)stabile a. stanovıtan, stanostan(-tna)

stabilmente av. stanovıtnostabilire v. 1 namenıt; 2 dolocıt,odlocıt; 3 sklenıt; 4 namıert(namıeren, namıeru, namıer /namıerta), (namıert s puso =puntare il fucile); 5 nameravat -uvat-ovatstabilirsi v. se nastavt (senastaven)stabilita f. stanovıtnost, stanovıtu(stanovıtve)staccare v. 1 otargat (otargan,otargu, otarh(gi) / otargıta); 2odnest (in modo netto), (odnesen,odnesu, odnes / odnesıta); 3odpartıt; 4 odpıkint- nit (odpıknen,odpıknu); 5 odstauljat ; 6 odlocıtstaccare coi denti v. odgrıststaccare via v. odcepıt (odcıepen,odcıepu, odcıep / odcepıta)staccare il manico v. snet, snemat(snamen, sneu)staccarsi v. 1 se odlocıt(allontanarsi); 2 se odtargat(nettamente)staccato p.p. 1 otargan; 2odstauljen; 3 odpıknjen; 4odpartjen; 5 odnesen ; 6 locen (od-)staccato coi denti p.p. odgrızenstaccatura n. odtarganjestacciare v. rasetatstaccio n. 1 raseto; 2 sıto; 3 tamız(friul.)stacciatura n. rasetanjestacco n. odtarganjestaffilare v. 1 suarkat (imperf.); 2skorjat; 3 suarkint -nit (perf.),(suarknen, suarknu, suarkin /suarkinta); 4 suıgat, suıgint -nit(tutti anche: na- o- par- po- pre- ve-za-)staggiare v. 1 podprıet (podpren);2 podperjatstagionare v. zorıt (do-), (zoren)

Page 422: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 421

stagione f. 1 kuaterinca, kuatrinca;2 stagon (sia m. che f.)(friul.);(buona stagione = dobar stagon,dobra stagon)stagliare v. verıezat na uoc(tagliare grossolanamente)stagliarsi v. dat tu uoc (risaltare)stagnaio, stagnino m. rezjanstagnare v. cınt, cınit, cınat (o-par- pod- po- pre- u- ve- za-),(cınen, cınu, cın / cınita)stagnato p.p. cınen, cınjen (o- par-pod- po- pre- u- ve- za-)stagnatura n. cınanjestagno m. cınstagno d’acqua m. 1 pocau(pocala); 2 mlaka; 3 luza (fangoso)stai attento v. vıd (imperativo divıdet)stai fermo locuz. 1 Buog te dimıer; 2 mej pokoj (mejta pokoj =state fermi)staio m. 1 kiznenik (-nka); 2 mıera(figur.)stalattite m. scurak (-rka)stalla f. 1 stala (friul.); 2 hlıe(a)u(hlıava)stallatico m. gnuoj (gnoja)stamane, stamattina av. davestambecco m. kozorogstampa m. stampastampare v. stampat (it.)stampella f. kruca, krukja (friul.)stampo m. 1 stamp; 2 formastanare (la preda) v. 1 spodıt; 2ve-dıhat (za-), (vedıhan o vedihujen,vedıhu, vedıh / vedihajta); 3 ve-gnat(spo-), (vezenen, vegnu, vegon /vegonıta); 4 vestakatstanare (rintracciare) v. 1zagledat; 2 zagledovat -uvat -avat(san zagledu kuosove gnıezdo = hoscovato un nido di merlo)stanato p.p. 1 odspodjen,

vepodjen; 2 vegonjen; 3 zagledanstancamente av. trudnostancare v. trudıt (pre- u- ve- za-)stancare (stufare) v. ustufat(ustufujen)stancarsi (stufarsi) v. se ustufat, seustufuvat -avat -ovat (se ustufujen)stancarsi v. 1 se trudıt (u-); 2 seugnat (se ugonen, se ugnu)stancato p.p. trudjen (u-)stanchezza f. truda, trudnoststanco a. trudan (trudna)stando in ginocchio v. 1 klece; 2klecjocstando in piedi av. stojestando sdraiato av. lezestando seduto av. sedestando supino av. lezestanga f. 1 ranta; 2 stanga (friul.);3 ku, kou (m.), (kola); 4 stangar(m.), (con stecchi invischiati per lacattura degli uccellini)stanga del carro n. uojestanotte v. nacostanza f. 1 stancja, stanca; 2skedınj; 3 izbastanza da letto f. kambrastanziare v. osermatstanziare v. preredıt (porre alladistanza dovuta)stanziare v. stanovat (abitare)stappare v. odtaknıt -int(odtaknen, odtaknu, odtakni /odtaknıta)stappato p.p. odtaknjenstare v. stat, stojıt (pre- po-),(stojın, stau, stuoj o stoj / stuojta ostojıta); (ben ti sta = pru te stojı);(come stai = kakuo se mas);(lasciar stare = pustıt u mıeru)stare al sole v. se znojıtstar fermi v. stat zmıeran (stuojzmıeran = stai fermo)star male v. mıet slabo (man slabo

Page 423: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

422 Nino Spehonja, Associazione Lintver

= sto male)star quieti v. stat zmıeran (stuojzmıeran = stai quieto)stare a pennello v. dopadatstare accovacciati v. cepıet (par-ve-), cepın, cepeu, cepı / cepıta)stare allargato v. sarsat (par- pod-po- pre-ve-), (sarsın, sarseu o sarsu,sarsı / sarsajta)stare a sedere v. sedıet (sedın)stare attenti (a se stessi) v. sevarvat (se varjen, varvu, varse /vartase); (varse popusint (pobıt) =attento a non scivolare (adammazzarti))stare attenti (in guardia) v. 1ahtat; 2 varvat (par- pre po-),(varjen, pvarvu, var / varta)stare chino v. kjufıtstare contro v. stat pruot (stoın,stau)stare coricati v. lezat (po- pre- ve-z-), (lezın, lezu, lez / lezıta olezajta)stare in ginocchio v. 1 klecat(po-), (klecın, klecu, klec / klecıta oklecajta); 2 poklekint -nitstare in salute v. se imıet, se mıet(se ıman, se imeu, imejse /imejtase); kakuo se (ı)mas = comestai?stare di fretta v. se mudit(impers.), (sono di fretta = me semudı)stare non fisso v. se klecat (seklecan, se klecu, klecajse / klecıtaseo klecajtase)stare per... v. bıt za...stare per addormentarsi v.zaspıvatstare scomposti v. se azkretnıt (seazkretnen, se azkretnu, azkretnıse /azkretnıtase)stare sdraiati v. lezat (lezın, lezu,

lezı / lezajta)stare sopra v. nadstajat(nadstajan, nadstau o nadstu onadstavu)stare sul cuore v. mıet na sarcustare zitti v. 1 mucat (mucın,mucu, muc / mucajta); 2 stat tıhostarna m. jerebstarnutamento n. kihanjestarnutire v. 1 kihat (po- pre- u-ve- za-); 2 kıhint -nit (perfet.),(kıhnen, kıhnu, kıhin / kıhinta)starnutire una volta v. zakihnıtstarnuto m. kıhstasera av. 1drıeve; 2 naco (allasera = zvicer)stato (condizione) m. stan (stana ostanu)stato v. bıu (san bıu, bla = sonostato, stata; je bluo = e stato (n.))statua f. statua (it.)statuire v. 1 namenıt; 2 dolocıt,odlocıt; 3 sklenıt (sklenen); 4namıert (namıeren, namıeru,namıer / namıerta)statura f. vesokuoststazionario a. stanovıtstazione f. stacjonstecca f. trıeska, trescıcasteccato, stecconata f. 1 graja,ograja; 2 palisadastecco f. 1 spıca (portami un po’ distecchi per fare il fuoco = parnesımeno malo spıc za zanjetıt ogınj); 2barsce (n. plur.)stecco invischiato f. biscjada (perla cattura degli uccelletti)stella f. 1 zvıezda; 2 danıca (delmattino); 3 bramor (a cinque punte,incisa sulle cassapanche)stelo m. 1 tlak; 2 sta(e)blostemperare v. arztajtstemperato p.p. arztajenstempiato a. plıe(a)sast

Page 424: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 423

stendardo f. bandera (dellepannocchie)stendardo (di chiesa) m. stangarstendere v. 1 stegınt -nıt, nategint,-nıt; 2 pogarnıt, ogarnıt; 3 steguvat(stegnen); 4 polegint, -nit (sdraiato)stendere la biancheria v. luoztsusıtstendere la malta v. frajat (za-)stendere uniformemente v.porahjatstenditoio n. susılostenditoio m. kazuc (per il fieno)stentare v. 1 stantat, stantat; 2tezkuo + infinito = stentare a...(tezkuo vıerjen = stento a credere)stentare a riconoscere v. kumicspoznatstentatamente av. 1 kumic; 2stanto; 3 odvo; 4 teskuo(a)stentato a. stantlıu (stantlıva)stento f. 1 stanta (a stento =kumic, odvo, teskuo, stanto); 2pomankanjesterco m. gnuoj (gnoja)sterile a. jalu (jalova)sterilita f. jaloststerilizzare v. dizinfetatsterminare v. 1 unıcat; 2 scet,scedit (sceden, scedu, sced /scedta); (mej scedu = mi harovinato (finito))sterminatamente av. cez mıerosterminato p.p. unıcansterminio, sterminatezza n.unıcanjeStermizza n. Starmicasterpaglia n. 1garmuje; 2garmouje (toponimo)sterpo m. garım (garma)sterrare v. vekopatsterzare v. okarnıtsterzo m. sterc (friul.)steso p.p. 1 stegnjen (ars-); 2

garnjen (arz- pod- po- z-); 3spenjen; 4 veznjen (pod- po- z-)stesso p. le tıst, glıh tıst (glıhtısta); 2 sam, (sama) (io stesso =jest sam); (a se stesso = sebe); (conse stesso = s sabo); (da se stesso =od sebe); (per se stesso = za se)stesso (lo) av. 1 useglıh; 2letakuo(a) (ugualmente)stia f. stıjastilla f. kapja, kapljastillare v. 1 kapat; 2 cedıtstillicidio n. curıenjestima f. 1 cast (castı); 2 stımastima (misura) f. saca (ted.)stimare v. stımat par-stimare (misurare) v. sacat (ted.)stimato p.p. stimamstimolare v. 1 naganjat (naganjan,naganju, naganj / naganjta); 2 sılt(sılen, sılu / sılla, sıl / sılta)stimolato p.p. sılenstimolazione, stimolo f. zbudastinco di maiale f. amcastinco del piede f. piscıelastingere v. bledıet (o-, po-, z-)stinto p.p. obledjen (p-)stipare v. 1 gatıt (za-); 2 natısint-nit (pre- za-), (natısnen, natısnu);3 o-basat (po- za-)stipato p.p. 1 natısnjen; 2 obasan;3 zagatjen; 4 pretıskan, pretısnjen(za-)stipendiare v. 1 placat; 2 placuvatstipendio m. 1 stipendi; 2 placastipulare v. zakjucit (zakjucen,zakjucu); 2 zvarsıtstiracchiare v. 1 zaulıec(zaulıecen, zaulıeku, zaulıec /zaulecıta); 2 arstegnıt (arstegnen);3 zleknıtstiracchiato p.p. 1 zaulıecen; 2arstegnjen; 3 zleknjenstirare v. 1 pıeglat (ted.); 2

Page 425: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

424 Nino Spehonja, Associazione Lintver

sopresat (po-), (friul.), (posopresan,posopresu, posopresı / posopresajta)stirato p.p. sopresan (po-)stiratura n. 1 pıeglanje; 2sopresanjestiro m. sopresstirpe m. rod (roda o rodu)stivale f. botastivali f. plur. botestizza f. 1 jeza; 2 futar (m.),(friul.); (son stato preso da unagrande stizza = mej parjeu an velıkfutar)stizzire v. zjezt, zajest (zjezen,zjezu, zjez / zjezta)stizzirsi v. se zjezt (se zjezen, sezjezu, zjese / zjeztase); 2 sezagrie(a)t; 3 se vendejatstizzito p.p. zjezen, zajezenstizzosamente av. jeznostizzoso a. arzjezen (arzjezna)stoccafisso m. bakala (friul.)stoffa n. 1 blaguo(a); 2 platno(stoffa di cotone = bombaz)stoffa di cotone m. ragadınstollo n. 1 kopısce (palo centraledelle mede); 2 sta(o)ze (pali lateralidello stollo = stoge); (sıja = parteche sorregge il cappello)stoltamente av. naumnostoltezza f. 1 naumnost; 2zleuderıjastolto a. nauman (naumna)stolto m. zleuder )stomacare v. grauzatstomachevole a. grauzaststomaco m. stomit, stomit (friul.)stonare v. 1 stonat; 2 gulıt (gulen)stonato a. stonan (stonana)stonatura n. gulıenjestoppa m. tarhlınstoppia f. loncastoppino m. taht (ted.)stopposo a. tarhlınast

storcere v. 1 zavihnıt (storcere ilnaso = zavihnıt nuo(a)s); 2 zvıt,zvijat (zvıjen); 3 vihat (na- o- po-za-), (vihujen, vıhu, vıh / vihajta);4 vihavat -uvat -ovatstoria f. 1 zgodovına; 2 pravca(racconto)storicamente av. zgodovınskostorico a. zgodovınskistoriella f. pravcastormire v. sumıet (o- po- par- u-za-), (sumın o sumejen, sumeu,sumı / sumıta)stormito p.p. sumjen (na- o- po-par- u- za-)stormo m. tropstorno, stornello m. stu(o)rnelstorpiare v. kreujat resnıcostorpio a. 1 krempast; 2 kruju,krujaststorto a. 1 kreujast (cosa storta =maganja), (friul); (andare storto =itı narobe); 2 obaran (obarna)storto p.p. 1 vıhan (na- o- po- pod-par- u- za-); 2 kreujan (u- s-)stoviglie f. sing. posodastrabere v. se napıt (se napıan, senapıu, napıse / napıtase)straberlo v. se ga napıt (se ganapıen o napıan, se ga napıu,napısega / napıtasega)strabico a. loskast (loskasta)strabiliante a. precudan (-dna)strabiliare v. precudvatstrabiliato p.p. precudvanstrabismo f. loskoststrabuzzare v. 1obracat ocı; 2srepuo gledatstracaricare v. zabasatstracarico p.p. zabasan, obasanstracca f. trudnoststraccamente av. trudnostraccamento, stracchezza f.trudnost

Page 426: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 425

straccare v. utrudıtstracciamento, stracciatura n.arztarganjestracciare v. arstargat (arstarzen,arstargu, arstarg / arstargıta)stracciatamente av. arztarganostracciato p.p. stargan (ar- na- po-par- ra- u- za-)straccio f. 1 cula; 2 cunja; 3 pecot,pecota (m., f.), (friul.)stracciona f. ciganastraccione m. ziganstraccivendolo m. cunjar(cunjarja)stracco a. trudan (trudna)stracotto p.p. ve-skuhan,me-skuhan (ars-)strada f. 1 cıe(a)sta; 2 pot (potı);(od potı do potı = da una stradaall’altra, o, da una parte della stradaall’altra); (facendo cosı = po tıstipot); (in mezzo a una strada = tanano potjo); (strada facendo = grede)strada asfaltata f. katramana pot,katramasta potstrada carrabile f. uoznıcastrada ferrata f. zeleznıcastrada per carri f. kolesnıcastrada sterrata f. kuoska (per lekuoske, particolare carro con ruoteenormi e cassone intrecciato digrossi vimini, trascinato dai buoi)stradale a. cıestarn (-a)stradino m. 1 cıestar (cıestarja); 2stradınstrafalcione m. 1 zarek; 2strambolot (friul.)strafare v. prevıc narest (nardın)straforo n. prevartovanje (distraforo = poskrıus)stragioire v. se gonobıtstragrande a. prevelıkstralciare v. obrıezat (obrıezen)stralcio . obrezovanje

stralunare gli occhi v. obracat ocıstramato p.p. stejen (ar- na- po-par- ra- u- za-)stramazzare v. 1 past na tla(paden na tla); 2 flesknit -int(flesknıt na tla = cadere a terra); 3klofint -nit (klofnen, klofnu, klofin /klofinta)stramberia f. cudovıtnoststrambo (storto) a. kreujaststrambo (stravagante) a. 1 cudan(cudna); 2 cudovıtan (-tna); 3strambaststrame m. 1 steja; 2 slama (difrumento); 3 palud (di cartoccio dimais), (friul.)strampalato a. strambaststranamente av. 1 cudno; 2nenavadnostranezza f. cudnost (cudnost(i))strangolamento n. zadusıenjestrangolare v. 1 pardusıt, zadusıt;2 ucefatstrangolato p.p. 1 udusjen; 2ucefanstrangolatore m. zadusavacstrangolatrice f. zadusaukastraniero a. 1 juski; 2 forest(friul.)straniero m. 1 jusk; 2 forest,forestıer (friul.)stranissimo av. precudnostrano a. 1 cudan (cudna); 2strambast; 3 kustan (kustna)strano! escl. cuda!straordinariamente av.nenavadnostraordinarieta f. nenavadnoststraordinario a. 1 nenavaden(nenavadena); 2 poseben (-bna)strapagare v. preplacatstraparlare v. masa guorıtstrapazzare v. 1 macufat (z-); 2sınfat (po- ve- za-); 3 zalvat

Page 427: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

426 Nino Spehonja, Associazione Lintver

strapazzata f. 1 truda; 2 sınfanje(n.)strapazzato p.p. 1 zmacufan; 2sınfan; 3 zalvanstrapazzo f. martra (roba dastrapazzo = usakdanje blaguo(a))strapicchiato p.p. naklatjenstrapieno p.p. 1 nabasan; 2 prepunstrapiombo f. 1 hlo(a)bocına(toponimo); 2 starmınastrappamento n. pretarganjestrappamento (della frutta) n.utarganjestrappare v. 1 prat, asprat,arsprat (stracciare), (arsporjen,arspru, arspor / arsporıta); (hostrappato i calzoni = san asprubareske); 2 targat (od- u- ars- s-),(odtargan, odtargu, odtarh /odtargıta); (strappare la fune =varco pretargat); (strappare il vestito= oblıeko arztargat); 3 port (porjen,pru, por / porıta); 4 pult, pulıt (o-od-), (pulen, pulu, pul / pulıta)strappare (dalla bocca) v. veuzet(veuzamen, veuzeu), (na veuzamesnıc uonz njega = non saprai nullada lui)strappare la corteccia v. 1 omult(omulenm omulu, omul o omulta /omulıta); 2 osmulıt (osmulen)strappato p.p. 1 arspran, aspran;2 utargan; 3 veuzet; 4 spuljenstrappato a. asporjenstrappo m. 1 upor; ; 2 zlom 3spranje (n.); 4 ulacanjestrappo grande m. zbregostrapungere v. 1 arzbost, prebost(ra-), (arzboden, arzbodu, arbod /arzbod(ı)ta); 2 prebocatstrapunto p.p. 1 arzboden; 2vebocanstraricco a. zlo bogatstrariempire v. prepunt

straripare v. 1 se presut (ilNatisone e straripato = Nedıza se jpresula); 2 itı carıesstrasazio a. 1 presıt; 2 preıedenstrascicare, strascinare v. 1 ulıec(ulıecen); 2 ulacıt (ulacen)strascicarsi, strascinarsi v. sesukatstrascico n. ulacıenjestraspinare v. arzbost (arzboden,arzbodu, arzbod / arzbod(ı)ta)straspinato p.p. arzbodenstrasudare v. prepotıtstrasudato p.p. prepotjenstratagemma f. kustarıjastratificare v. poluozt dan na dnınstrattonare v. 1 cukat, sukat,sukat (ted.); 2 cuknıt (cuknen,cuknu, cukni / cuknita); 3 ulıec,ulec (ulıecen, ulıeku, ulıec /ulecıta); 4 cukint (cuknen, cuknu,cukin / cukinta), (tutti anche conpo-)strattonato p.p. 1 cukan, sukan,cuknjen (ted.), (tutti anche con: na-od- po- pod- pre- ve- za-)stravagante a. 1 cudovıtan (-tna);2 strambaststravaganza f. 1 posebnost; 2strambarıja (friul.)stravolgere v. preobarnıtstravolto p.p. preobarnjenstraziare v. 1 maltrat; 2 krizatstrazio f. maltra (fare strazio =stracat)strecciare v. odplest (odpleden,odpledu, odpled / odpledıta)strega f. strıja (friul.); (krivapete,krivepeke, vesne, torke)stregare v. strijat (na- o- po- pre-za- ve-)stregato p.p. strijan (o- po- pre-za- ve-)stregone m. strijon

Page 428: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 427

stregoneria n. strianjestremare v. trudıt (u-)stremato p.p. trudjen (u-)strenuamente av. mocnuostrenuita f. mocnuoststrenuo a. mocan (-cna)strepitare v. 1 sklepetat; 2ra(o)potatstrepito n. 1 uekanje; 2ra(o)potanjestretta n. 1 obıemanje; 2 stiskanjestretta (vicolo) m. klanac (klanca)strettamente, stretto av. tesnuostrettezza f. tesnuoststrettire v. 1 stısnit (stısnen); 2stiskat (imperf.)stretto a. 1 uozak (uozka); 2 tesan(tesna, tesnuo)stretto p.p. 1 tıscen; 2 tısnjen; 3strıgnjen (na- o- par- po- pre- za-ve-)strettoia (vicolo) m. 1 klanac(klanca); 2 landronastrettoia f. uozkoust, uozkuoststria f. rıjastridere v. 1 skripjat, skripat; 2cvilıt (cvılen)stridio, stridore n. 1 skripanje; 2cvilıenje; 3 skrıp (m.)strigliare (gli animali) v. strigjatstrigliare v. 1 zafjoldinat; 2 ihzguorıt (dirle)strillare v. kusknıt (kusknem,kuknu, kuskni / kusknita); 2 kuskat(kuskan, kusku, kusk / kuskajta); 3kuskint -nit (kusknem, kuknu,kuskin / kuskinta); 3 kuscat, kuscit(tutti anche con: na- o- par- po-pre- za- ve-), (kuscen, kuscu, kusc /kuscajta); 4 arjut; 5 burlatstrillare (delle galline)v. 1 krelıt(krelen); (anche cantando); 2kokodekatstrillata n. kuskanje

strillata m., kusk, kusc (za-)strillo, strillio m. urısk (di gioia)strimpellare v. pınkatstrinare v. zmodıtstrinato p.p. ozmojenstringa m. trakstringare v. zavezat (zavezen)stringato av. zasıecenostringere v. 1 stısint, -nit (par-),(stısnen); 2 partiskat; 3 natıegat; 4partegnıtstringersi v. se tiscatstringimento n. stiskanjestrippare v. odrıet (oderen)stripparsi v. se naglodatstriscia m. kosstrisciare v. 1 gucat; 2 sukat (tuttianche con: po- pre- ve- za-)strisciarsi v. se guzdatstritolare v. 1 zaceferjat; 2zmastıt; 3 astuc (astucen, astuku,astuc / astucıta); 4 astukat arz ; 5strepat (sbattere); 6 udrobıt(spezzettare in un recipiente)stritolato p.p. 1 zaceferjan; 2zmastjen; 3 arznesen; 4 astucen; 5arsıecen (tagliuzzato); 6odtrıesketanstritolato a. zmascenstrizzare v. 1 vetısnit (vetısnen,vetısnu, vetısni / vetisnıta);(strizzare l’uva = grozdje turklat); 2otıskat; 3 zvıtstrizzare l’occhio v. 1 pomazikat;2 pomaziknıt; 3 magnıtstrizzato p.p. 1; 2 otıskan,vetısnjenstrofa m. 1 stıh (ted.); 2 strofa ; 3kıticastrofinaccio f. 1 brisouka; 2kanavaca (friul.)strofinamento, strofinio n.brısanjestrofinare v. 1 brısat (brısen); 2

Page 429: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

428 Nino Spehonja, Associazione Lintver

pofrajat; 3 omanıt (omanen,omanu, oman / omanıta), (omanitocı = strofinare gli occhi); 4pregladit (pregladen, pregladu,preglad / pregladita)strofinata n. frajanje (po-)strofinato p.p. 1 brısan; 2 pofrajanstrombazzare v. tulıt (tulen); (po-ve- za-)strombazzato p.p. tuljenstrombettare v. tulıt (tulen, tulu,tul / tulıta)stroncare v. odsıecstropicciare v. 1 spilıt; 2 arspulitstropicciata n. spilıenjestropiccio f. spilıtu (spilıtve)stropicciato p.p. 1 spıljen; 2arzpuljen, azpuljenstrozzamento, strozzatura n.zacefanjestrozzare v. 1 dusıt; 2 cefat (na-o- po- s- u- ve- za-)strozzato p.p. 1 udusjen; 2 cefan(na- o- po- u- s- ve- za-)struccare v. meckat (o- po- pre- u-ve- za-)struccato p.p. meckan (o- po- pre-u- ve- za-)struco m. strukj (strukja); (ted.);(ocvarti, kuhani sruki = struci fritti,cotti)strumenti n. rodje (di ogni genere)strumento f. 1 parprava; 2strument (friul.)strumento per far rumore m.rapotaunjak (a Pasqua)strumento da trasporto f.zbrıncjastrutto m. 1 saın (di maialeconservato nelle vescica seccata),(friul.); 2 tusca (ricordiamo: ”Buogdı sreco an tusco praseco”, cheassieme a ”Buog dı zdrauje anmlıeko krauje” = erano la preghiera

di ringraziamento dei ”petjari”appena ricevuta l’elemosina.Attualmente sembra una preghieraperlomeno strana; allora, pero,pregare per il latte e il grasso dimaiale era l’augurio migliore); 2sadlo (n.)struzzo m. strucstuccare v. 1 zalepıt; 2 zamazat(zamazen)stuccare (tediare) v. 1 nadljegovat-avat -uvat; 2 secjat (po- u-); 3 norıtstucco m. stukstudente m. studentstudiare v. 1 studjat (po- ve-); 2se ucıtstudiare (considerare) v. vepensatstudio m. 1 uk; 2 ucıenjestufa f. 1 stufa; 2 pec (-ı)stufare v. 1 nadljegovat -avat-uvat; 2 secjat (po- u-); 3 norıtstufo a. 1 sıt; 2 navelıcan (-ana)stuolo m. trop (friul.)(uno stuolodi lucherini = an trop lujerju)stupefare v. zamaknıtstupefatto p.p. zamaknjenstupefazione n. zamaknıenjestupendamente av. cudovıtnostupendo, stupefacente a.cudovıtan (-tna)stupidaggine, stupidita f. 1naumnost; 2 norcastnoststupidamente av. 1 naumno; 2ceudan; 3 norcastostupidata f. norcarıjastupido a. 1 nauman (naumna); 2treusast; 3 ceudan (ceudana); 4norac (norıca); 5 norcast; 6 sleutaststupido f. marhastupire v. cudvatstupirsi v. 1 se cudvat; 2 gledatdebelo (in senso ironico: cosa tistupisci = ki gledas debelo)stupito p.p. zacudan

Page 430: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 429

Stupizza n. Stupca (plurale)stupore f. cudasturare v. odtaknıtstuzzicadente m. stekın (friul.)stuzzicamento n. stakanjestuzzicare v. 1 stakat (par- po-pre- u- ve- za-); 2 zagolnjat,zagolnjavat -uvat; 3 nagonıt(nagonen, nagonu, nagon /nagonıta); 4 naganjat (za-),(naganjan, naganju, naganj /naganjta); 5 bazgatstuzzicato a. 1 bazgan; 2 stakan(par- po- pre- u- ve- za-); 3naganjen, nagonjenstuzzicatore m. 1 stakavac; 2zagolnjavacstuzzicatrice f. stakaukastuzzichino (spuntino) m. zakusksu av. 1 zgora; 2 navarh(u) (su pergiu = okuole); (tirar su = redıt);(tirarsi su fisicamente = oscipat);(mettere su qualcuno = najestkakega); (in su = goruon); (esseresul punto di... = bıt at(o) za...);(sul mezzodı = okuol(e) pudne);(dalle dieci in su = od desetenaprej)su prep. na, gor, gor na (sullatavola = na mızo o na mızi)su! int. 1 nu! (suvvia = nu ben);(nu, hod (hodı) = su, cammina); 2alesu attraverso il prep. ces gor mezsu da (locativo) prep. gopar +locat.su da (moto a luogo) prep. goh +dativosu dentro prep. gornotarka, gornotsu dietro prep. gor za + locat.su di prep. go mes(z)su di la prep. ce todesu di lı prep. gor todesu e giu prep. gor an dol

su in prep. gusu nel prep. gu, gor usu per prep. go(-r) mes(z), go po,gor po, gor uon posua p. nje (di lei)sua p. a. suoja, sojasubalterno m. podlozniksubbuglio m. 1 boj; 2 davoj (friul.)subire v. 1 pretarpıe(a)t; 2 prenest(prenesen); 3 prenasat (imperf.)subitamente av. navıedicsubito (adesso) av. 1 sa, sada,sadale; 2 subit, subto (friul.); 3naglıh; 4 aman Jezus (lett.: amen,Gesu)subito (presto) av. 1 ku hıtro, karpreca (appena possibile), kar; 2nıcko (nıcko poberise = vattenesubito); 3 naglosubıto p.p. 1 pretarpjen; 2prenosensubodorare v. podıhat, podıhnit,-int (podıhan, podıhnen); (l’hasubodorata (nasata) = joj podıhnu)subordinare v. podluozt (podloz)subordinatamente av.podvarzenosubordinato p.p. podlozensubordinazione f. podloznostsubornare v. stakatsubordinazione v. nastakanjesuccedere (accadere) v. 1 se gajat;2 se godıt, se zgodıt (impersonale),(se godı, sej godılo), (sej zgodilode... = e successo che...); (potevasuccedere = znalo se je zgodıt); 3ratat (succede = rata)succedere (diventare) v. 1 ratat ;2 ratovat -avat -uvatsuccedere (toccare) v. tocat(impersonale), (ka me toca = cosami succede)(friul.)successivamente av. potlesucchiamento, succhio n. sisanje

Page 431: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

430 Nino Spehonja, Associazione Lintver

o sısanjesucchiare v. 1 cmukat, smukat; 2cukat (muj usec ga cukat = gli piaceberlo (il vino); 3 zulıt (zulen, zulu,zul / zulıta), (tutti anche con: par-po- pre- ve- za-); 4 popat (po-),(infantile); 5cucatsucchiare (degli animali) v. sarkat(par- po- pre- u- ve- za-)succhiare il seno v. sısat, sisat(par- po- pre- u- ve- za-)succhiato p.p. 1 cmukan, smukan,cukan; 2 sısan; 3 zuljen; 4 sarkan(tutti anche con: par- po- pre- ve-za-)succhiatoio, succhiotto m. cucsucchiello m. spınjaksuccintamente av. nakratcin onakratkosuccinto a. kratak (di abito), (-tka)succo m. suk, suoksucco di mela m. jabkovac(jabkovca)succo di pera m. hruskovac(hruskovca)succube a. podlozan (-na)succubo f. 1 mora (spiritodemmoniaco di forma femminile cheopprime le persone specie nelsonno); 2 tanta (spirito demoniacofemminile che fa perderel’orientamento)sucido a. umazan (-ana)sud f. jugasudare v. se potıt (s- u- ve-),(potin, potıu, potıse); (se potın =sto sudando; san se potıu = sudavo;se spotın = sudero; san se spotıu =ho sudato)sudata n. potıenje (s-)sudato a. 1 potan (potna); 2potjen, spotjen (u- ve-)sudditanza f. podloznostsuddito m. podloznik

suddividere v. partıt (ars- pre-s-), (partın, partıu, partı / partıta)suddivisione f. partıenje (ars- s-)suddiviso p.p. partjen (ars- pre-s-)sudiceria f. porkarıja (friul.)sudicio a. 1 umazan; 2 sporkast; 3kranjozast (friul.)sudiciume n. 1 u(o)mazanje; 2po-marsanje (za-); 3 kranja (friul.)sudore m. puo(a)t (pota o potu)sufficientemente av. zadostsufficiente (essere sufficiente) v.zadostıt (e sufficiente = zadostuje)sufficiente a. zadosta(e)n (-tna)sufficienza f. zadostnostsuffragare v. pomagat (suffragare imorti = molıt za te martve)suffragio f. pomuocsuffumicare v. okadıt (okadın)suffumigio f. 1 kaja; 2 kaıenje (n.)suggere v. 1 cucat; 2 zulıt (o- par-po- pre- ve- za-), (zulen, zulu, zul /zulıta); 3 popat (po-); (infantile)suggerimento n. arsvetlıenjesuggerire v. 1 arsvetlıt, arsvıetlit(arsvıetlen); 2 namenıt (namenen)suggestionare v. 1 obindulat; 2napojat; 3 ocusıt (ocusen), (friul.)suggestionato p.p. 1 obindulan, 2napojensuggestione n. 1 obindulanje; 2ocusıenjesughetto n. mocenjesugna f. zasıekasugo m. 1 toc, toco (friul.); 2 sugo(it.)suino a. 1 svınski; 2 prasecisul cong. 1 na, go na (portare sullespalle = nosıt (go) na ramana); 2ta na, tan na; 3 ce (ci) nasul bordo av. tanakrajusul crepuscolo av. na mrakusul davanti in giu av. dolsprıet

Page 432: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 431

sul davanti av. gosprıetsul fare della notte av. pod nuocsul far del giorno av. 1 zguoda; 2zagodasul fondo av. dol na dne, na dne,ta na dnesul mezzogiorno av. ceh pudnesul momento av. na moment(u)sul monte av. na brıegsu per prep. gomez (arrampicarsisu per il muro = se plıezt gomez zıd)sul piu bello av. na lıapin, nalıapin an na dobrinsull’orlo av. nakraj, tanakraj,tanakrajusuino a. 1 svınsk; 2 prasecsuo a. e p. 1 suoj (suoi = sojı osuoji); 2 njega (di lui); (a suotempo = suoje dnı); 3 nje (di lei)suo stesso p. suoj (riferibile a tuttele persone e generi: mio, tuo, suo,nostro, vostro = suoj); (concordatoal femminile: suoja o soja; neutro:suojo)suocera f. tascasuocero m. tastsuola m. 1 plaht; 2 podplat; 3potplatno (n.)suolare v. tompjat (po-)suolo n. plur. 1 tla (a terra (motoa luogo) = na tla); (a terra (stato inluogo) = na tleh), (sono a terra =san na tleh); 2 zemja (figur.)suonacchiare v. jo zagost(zagoden, zagodu, zagod / zagodta)suonare v. gost (po- ve- za-),(goden, godu)suonare a morto v. zuonıt po dussuonare l’organo v. orglat (po-ve-)suonare le campane la terzavolta v. premukovat -uvat -avat(impersonale), (premukuje, jepremukuvalo)

suonare le campane v. zuonıt(impersonale), (zuonı u parvo, udrugo = suona la prima, la secondavolta; zuonı u treco = premukuje =suona la terza (l’ultima) volta); (esuonato mezzogiorno = je suonılopudan; ma anche: je odzuanıu oodzuonu pudan)suonarle (botte) v. ih nalupıt (ihnapulen)suonarle (sgridare) v. ih zguorıtsuonato p.p. potulen , vegoden,zacvınkan (di soldi)suonatore m. godac (godca), (bıas,ki si an godac = vai, che seisuonato)suono m. 1 glas (glasu), 2 sum(suma)suono dell’avemaria f. avemarıjasuono della campana un’oradopo l’avemaria locuz. nournocı(un’ora di notte)suono delle campane m.zuo(a)nıenjesuora f. munjasuperamento n. premaganjesuperare v. 1 omagat; 2 dotec(dotecen, doteku, dotec / dotecıta)superato p.p. dotecensuperbamente av. presernosuperbia f. 1 presernost (agire consuperbia = se presernat); 2preuzetnostsuperbo a. 1 preseran (-rna); 2preuzetan (-tna); 3 ponosensuperficialmente av. navelıcin,potinvelıcinsuperficie m. prestorsuperfluo a. 1 nepotrıeban (-na);2 nenucan (-na)superiore a. gorenj(i) (MersinoSuperiore = te Gorenj Marsın)superiormente av. 1 navarh,navarhu, povarh, povarhu; 2 zgor

Page 433: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

432 Nino Spehonja, Associazione Lintver

superstizione f. urazasuperstizioso a. urazansupino av. na trebuhsuppellettili f. p. hısne rapotıjesuppergiu av. 1 okuole; 2 incıerkasupplica f. prosnjasupplicare v. mılo prosıtsupplire v. 1 skarbıet (skarbın); 2kurıt (kuren)supplizio f. mal(r)trasupporre v. 1 upat, upit (upan oupin, upu, up / upta); 2 pensat,pinsat; 3 mıslit, mısint, mısnit (po-u- ve- z-), (mıslen, mıslu, mısli /mıslita); 4 rajtat (valutare); 5zadarzat; 7 imıet u mislih ( = averein mente)supposizione n. upanjesupposto p.p. 1 upan, 2 mısnjen(po- ve-)suppurare v. 1 arzorıet (ra- pre-),(arzorın o arzorejen, arzoreu, arzorı/ arzorıta); 2 se pregnoıtsuppurato p.p. arzorjen (ra- pre-)suppurazione n. gnojenjesupremo a. najvısi (ora suprema =zadnja ura)surrettizio a. zgajufan (-ana)surriscaldare v. pregrıet(pregrejen, pregreu, pregrej /pregrejta))surriscaldato p.p. 1 pregrıet; 2pregrejensuscettibile a. karfutastsuscettibilita f. obcutlıvostsuscitamento f. 1 zbuja; 2obudıtu (-tve)suscitare v. 1 zbudıt; 2 zbujat(imperf.)susina f. 1 cıe(a)spa; 2 slıvasusino f. cıespasusseguentemente av. 1 potle; 2potada; 3 naprejsussidio f. 1 podpuora; 2 pomuoc

sussistere v. 1 prebivat; 2 ostat(ostojın)sussurrare v. 1 sepetat; 2sumıe(a)t, sumıt (sumın o sumejen,sumeu)sussurro n. sepetanjesusta f. sustasutura f. kuzidura (friul.)suvvia int. 1 nu ben; 2 ale; 3 ku(ku hod = suvvia, cammina)suvvia int. ja ben nu (amaraconsiderazione)svagare v. zabadatsvagataggine, svagatezza n.zabadanjesvagato p.p. zabadansvalutare v. klast na nicsvangare v. arskopat (ras-)svangato p.p. arskopan (ras-)svanire v. zasıencatsvanito p.p. zasıencansvantaggiare v. skodvatsvantaggiato p.p. skodvansvantaggio f. skodasvaporare v. zvaporat (it.)svaporato p.p. zvaporansvariare v. spremenıtsvarione m. zareksveglia f. zbudasveglia (orologio) m. zvejarın(friul.)svegliare v. 1 zbudıt (par- po- pre-u- ve-), (zbudın, zbudıu, zbudı ozbud / zbudıta); 2 zbujat, zbujatsvegliarsi v. 1 se zbudıt; 2 ozivıet(ozivın, oziveu)svegliato p.p. zbudjen, zbujen(par- po- pre- u- ve-)sveglio a. zbujensvelare v. 1 povıedat (raccontare),(povıen, povıedu, povej / povejta); 2dokazat (par- po- s- ve-) (dokazen,dokazu, dokaz / dokazajta); 3dokazavat -uvat -ovat (dokazujen o

Page 434: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 433

dokazavan, dokakazavu, dokazav /dokazavta); 4 prıcat (testimoniare);5 ovast, ovadit (segretamente); 6odgarnıt (odgarnen)svelatamente av. odkrıtosvellere v. 1 zpult, zpulit (zpulen);2 vetult, vetulıtsveltezza f. 1 hıtrost; 2 naglostsvelto a. 1 nagli o nageu (nagla); 2hıtar (hıtra); (alla svelta = hıtro, kuhıtro)svenare v. prerıezat zılo;(prerıezen)svenimento m. zveniment (it.)svenire v. zvenıt (it.)sventagliare (la frusta) v. suorkat(na- o- po- u- ve- za-)sventatamente av. ceudanastosventato a. ceudansventolare v. muhat (na- o- po- u-ve- za-), (muhan, muhu, muh /muhta)sventolato p.p. muhan (na- o- po-u- ve- za-sventrare v. odrıa(et) (oderen,odru, oder / oderıta)sventrato a. odartsventura f. 1 nasreca; 2 maganja(friul.)sventuratamente av. nasrecnosvergognamento n. spotovanjesvergognare v. 1 zaflausat (san galepua zaflausu = l’ho svergognatoper bene), (ted.); 2 zaspotovat, uvat(ted.); 3 zafjoldinatsvergognata f. spotlıukasvergognato m. spotlıvacsvergognato a. 1 spodıelan; 2zaflausan (ted.); 3 zasleudran; 4zaspotovan (ted.)svestimento n. slacıenjesvestire v. slıec, slec, (slıecen,slıeku, slıec / slecıta); 2 sle(a)cıt(slacen, slacu, slac / slacıta); 3

sna(e)mt, snamit (snamen)svestirsi v. 1 se slıec, se slec; 2 sesle(a)cıt (se slacen o se slıecen, seslacu o se slıeku, slecıse / slecıtase)svestito p.p. slıecensvezzamento f. odvada, odstavasvezzare (degli animali) v.odsarkatsvezzare v. 1 oddojıt; 2 odstavt(odstaven, odstavu, odstav /odstavta); 3 odvadit (odvaden); 3odstauljatsvezzato (di animali) p.p.odsarkansvezzato p.p. 1 oddojen; 2odstaujensviluppare v. parrastsviluppato p.p. parrascensviamento n. zapejanjesviare v. zapejatsvignarsela v. 1 se sfulıet; 2 jopojet (jo poımen, jo pojeu, pojejo /pojejtajo); 2 jo potegnıt -int (jopotegnen, jo potegnu, potegnıjo /potegnıtajo); 3 se pobratsvigorire v. smartratsvigorito p.p. zmartransvilire v. 1 zmagat, zazmagat; 2zazmagovat, -uvat, -avatsvilimento f. zmagasvillaneggiamento n.zasramovanjesvillaneggiare v. zasramovatsvilupparsi v. 1 odrast, parrast(parrasten, parrastu); 2 zgodnıetsviluppato a. godansviluppato p.p. odrascensvincolo f. odvezasviscerare v. 1 oderjat, uderjat(imperf.), (sventrare), (oderjan,oderju, oder / oderıta);2 odrıet(oderen, odru)sviscerare v. prestudjat (studiare afondo)

Page 435: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

434 Nino Spehonja, Associazione Lintver

svisceratamente av. sarcnosvisceratezza f. velıka jubezansvista f. pomota, zmotasvitare v. odvıt (odvıe(a)n, odvıu,odvi / odvıta)svitato p.p. odvıtSvizzera f. Zvıce(a)rasvizzero a. zvıcarsku svogliare v.dobro vojo zgubıtsvogliatamente av. brezvoje,prezvojesvogliato a. 1 lıe(a)n (lıana); 2kasansvolazzamento n. flafotanjesvolazzare v. 1 farfo(u)lıet (s- ),(farfolın, farfoleu); 2 flafotatsvolazzato p.p. 1 pofarfoljen; 2sflafotansvolazzo, svolazzio n. flafotanjesvolgere v. 1 odvıt (odvıen oodvıan, odvıu, odvi / odvıta); 2odvijat (imperf.)svolgersi v. se gajatsvolta n. obracanjesvoltare v. 1 obarnıt (obarnen); 2

obracatsvolto p.p. odvıtsvuotamento n. vetocıenje,pretocıenje (da un posto all’altro)svuotare (battendo) v. vebutatsvuotare (bevendo) v. vepıt(vepıen o vepıan, vepıu)svuotare (versando) v. 1 velıt; 2vetocıt ; vetocen, vetocu, vetoc /vetocıta)svuotare l’intestino v. vepurgatsvuotare v. 1 spraznit - int (ve-); 2skıdat; 3 praznjovat -uvat -avat (s-ve-), (praznujen, praznjuvu,praznjuvi / praznjuvajta); 4vekladovat (vekladujen, vekladuvu,vekladuvi / vekladuvajta); 5 veklast(vekladen, vekladu, veklad /vekladıta); 6 veluozt (velozen,veluozu, velos / velozıta); 7veprazint -nitsvuotato p.p. spraznjen (ve-)svuotato (bevuto) p.p. vepıtsvuotato (di liquidi) p.p. vetocen

T

tabaccare v. dıhattabacchiera f. tabakıeratabacco m. tabaktabarro m. tabar (termine usatounicamente per indicarel’allargamento delle piume di unuccello in cattive condizioni di salutee prossimo alla morte = dıela tabar)tabella f. tabelatabernacolo m. tabernakul(tabernakulna)tacca f. zarıezataccagneria f. uoharnıja (ted.)

taccagno a. uoharan (uoharna)tacchina f. dındja, gınga (friul.)tacchino m. dindjot, gingot (tuttedue le g dolci); (friul.)taccia f. oduzbatacciare v. uduzıttacco m. 1 tak; 2 peta (f.)taccola f. srakataccuino m. takuıntacere v. 1 mucat (mucın, mucu,muc / mucıta o mucajta); 2mucavat -uvat (par- po- ve-)tacitamente av. muce

Page 436: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 435

tacito, taciturno a. tıhtaciuto p.p. mucen (mucena)tafano m. obak, obattafferuglio m. bojraglia n. rıezanjetagliapietre m. pikapıer(pikapıerja)tagliare v. 1 rıezat (z-), (rıezen,rıezu, rıez / rıezta); 2 sıec, sec(sıecen, sıeku, sıec / secıta); 3sekat; 4 rezuvat -avat- ovat (tuttianche con: arz- do- od- pod- po-par- ve- u- za-)tagliare a pezzi v. zrıezat(zrıezen)tagliare accanto v. parrıezattagliare del tutto v. prerıezattagliare intorno v. 1 obrıezat(obrıezen); 2 obrezuvat, -ovat, -avattagliare con la sega v. uzagattagliare con le forbici v. strıht(strızen, strıgu)tagliare i capelli v. strıht (strızen,strıgu, strıh / strıhta)tagliare in due v. presıec, presec(presıecen, presıeku, presıec /presecıta)tagliare i panni addosso a unov. obrekovattagliare l’erba v. sıectagliare via v. odzagat (con lasega)tagliata n. 1 rıezanje; 2 sekanjetagliatelle f. tajadejetagliato a pezzi p.p. zrıezentagliato i capelli p.p. postrızentagliato p.p. 1 rıezen; 2 sıecen; 3zagantagliatura n. rıezanjetagliere m. 1 tacaunjak; 2 daska; 3talıer (talıerja)tagliere per polenta f. pulentarcataglio f. 1 sec, sıec; 2 sek, sıeka,usıeka; 3 taj; 4 rıez (-i); 5 rıezanje

(n.)taglio grande m. zbregotaglio (intaglio) f. zarıezatagliola m. skopac (skopca)tagliuzzare v. 1 tacat (po-, s-); 2cıcat; 3 rıezat na koscıce (rıezen,rıezu, rıez / rıezta) (tutti anche con:ars- o- par- pod- po- pre- ve- z- za-)tagliuzzato p.p. 1 cıcan; 2 rıezen(tutti anche con: ars- o- par- pod-po- pre- ve- z- za-)talaltro a. e p. 1 dan drug; 2kajsan drug,talare f. suknjatalche cong. takuo detale a. tajsan, taksan, tak (tajsna,taksna); (un tale = nıesan (nıesna))talentare v. 1 dopast (dopaden); 2dopadattalento f. 1 parpraunost 2parloznost; 3 moznost; 4 znanje n.tallero m. taler (-ja)tallone f. peta (te man tapo(u)tpeto = ti ho sotto il tallone ( =deprezzamento e disinteresse))talmente av. 1 takuo(a); 2 na takomanıerotalora av. 1 ucasih; 2 kajsankrattalpa m. karttaluno p. kajsan (kajsna); (piu ditaluno = marskajsan)talvolta av. 1 ucasih; 2 kajsankrat,nıakikrat, nıesankrat; 3 porıedko(raramente); 4 usakantarkaj,usakankaj (ogni tanto)tamburare v. tamburat (it.)tambureggiamento n. 1tamburanje; 2 rapotanjetamburello m. tamburıntamburo m. tambur (tamburja otambura)tamponare v. zatikat (zatıkan ozatıcen, zatıku, zatık / zatikajta)tamponato p.p. zatıkan

Page 437: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

436 Nino Spehonja, Associazione Lintver

tampone m. taht tana f. jamatana nel tronco m. stortanaglia f. plur. klıescetanfo m. 1 smrad (smradu osmrada); 2 smraja (f.)tante cose f. puno recıtante volte av. dostkrattantino n. 1 malce; 2 nomale(o); 3finfın (m.); (friul.)tanto av. 1 tarkale; 2 tkaj, tarkaj;3 tulk, tulko, tulku (tulku krat =tante volte); (za tulku = per tanto);(di tanto in tanto, ogni tanto =usakintarkaj); (tanto meglio = sebuo(a)is); (sin tanto che =dokıe(a)r); 4 puno (+gen. part.),(tanto pane = puno kruha)tanto av. zlotanto in parte locuz. zlo ceh krajutanto meno cong. tarkajmanjtanto per cong. tarkaj zatanto piu cong. se vıc, tarkajvıctanto piu av. zlo victanto quanto cong. tarkaj ku(tanto... tanto = tarkaj... tarkaj)tapino m. saromaktappa n. pocivalotappare v. 1 zatakint, -nıt(zataknen, zataknu, zatakın /zataknıta); 2 prepıcit (prepıcnen)tappato p.p. 1 zataknjen; 2 pıcen(na- pre- pod- za-)tappeto m. tapettappo m. 1 zatak; 2 tap; 3 taht(ted.)tappa di sughero f. gobatara f. taratarassaco m. modacTarcetta m. Tarcet (abitante diTarcetta = tarcecanj (-anji))tardamente av. poznotardare v. zamudıttardi av. pozno (al piu tardi =narbuj pozno)

tardo, tardivo a. pozan (-na); 2lıen (lento); (tardo d’intelletto =zarobjen)tarlare v. 1 karulat (s-), (friul.); 2starmat (s-)tarlato p.p. skarulan; 2 starman; 3carvaıedentarlo m. 1 karul (friul.); 2 karhlın;3 caru (plur.: carvje)tariffa f. tarıfatarlato a. 1 karhlınast, karhlen; 2carjavast; 3 carvaıeden (carvaıedna)tarma f. tarmatarmato p.p. starmantarpare v. odrıezat peruota(odrıezen)Tarpezzo m. Tarpectartagliare v. zajekat (zajekan)tartaglione m. zajekavactartassare v. sınfattasca f. gajufatassa f. tasatassa fondiaria n. fungar, fondjar(friul.)tasso (albero) f. tısatasso (animale) m. jazbactastamento n. tipanjetastare v. tıpat (po- u- ve- za-);(tastare un poco = potıpat)tastata n. potipanjetastoni (andare) v. brankolıet(brankolın)tatto m. tıptaverna f. osterıjatavola f. daskatavola lavatoio m. lavador(lavadorja) (friul.)tavoletta f. dascıcatavoliere f. dascıcatavolone m. brejon (tesat brejone= squadrare (segare) i tavoloni)tavolo f. mıza (puj za mızo = vienia tavola)tazza f. skudıela (friul.)

Page 438: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 437

tazzina f. cıkera (friul.)te p. te (compl. ogg.); (di te = odtebe; a te = tebe; con te = stabo; perte = za te; presso te = tapar tebe)te p. tı (in comparazioni dopo”come, quanto”: come te = ku tı);(in esclamazioni: povero te =buozac tı)te part. p. se (quando si tratta diparticella pronominale atona inunione con altre particellepronominali: te ne pentirai = se bosgrıvu)te m. te (bevanda)tecnica f. uıza, vızatedesca f. nıemkatedesco (lingua tedesca) n. nıemskotedesco a. nıemskitedesco m. 1 nıemac (f. nıemca); 2prajztediare v. 1 nadljegovat -avat -uvatse; 2 secjat (po- u-); (friul.); 3 norıttedio n. secanjetegame f. 1 ponuca ponuce; 2puna; 3 padıela; 4 loncıcteglia f. sklıedategola m. korac (-ca)tegola m. zlebnjak (sommitale);(loc. sing. u zlebnjace)tegole m. plur korcıtegolina f. uo(a)ınatela n. 1 platno; 2 ragadıntelaio m. 1 telar, talar (talarja); 2statvo (n.), (pl. statva); (lavorare altelaio = tkat)teleferica f teleferikatelefonare v. telefonattelefono m. telefontelegrafare v. telegrafattelegramma m. telegramtelegrafo m. telegraftelevisione f. televizjontelevisore m. televizortelo, telone n. 1 platno; 2 telon

tema m. strah (paura)temerariamente av. prekuraznotemerario a. prekurazzan (na)temere v. se bat (se bojın, se bau,buojse, buojmose / buojtase); (reggeil genitivo: temere qualcuno = sebat kakega)tempaccio f. slavota, slabotatemperanza f. zmıernosttemperamento m. temperamenttemperare v. 1 kalıt; 2 umerıttemperare il forno a legna v.uoglat (con un panno umidomontato su un manico)temperamento n. merıenjetemperato p.p. kajentemperatura f. temperaturatemperino f. brıtula (friul.)tempesta m. 1 potuop; 2 sıla; 3trıeskanje (con tuoni)tempestare v. 1 potuoplat; 2trıeskattempia m. sing. 1 sanac (sanca); 2sance (n.)tempio m. tempil (tempılna)tempi cattivi m. hudı cajtitempo m. 1 cajt (ted.); (bel tempo= liep cajt); (tempo permettendo =kar ura parpustı); (cattivo tempo =gart cajt); (tempi brutti = hudıcajti);(a quei tempi = u tıstihcajtah); (ai miei tempi = na muojednı o na muojh cajtah); (perderetempo = zamujat); (perdita di tempo= zamuja); (per tempo = zacajtan);(per tempo la mattina = zguoda ozagoda); (a tempo = zazajtan); (dinotte tempo = ponoc); (a suo tempo= tencas); (col tempo = s cajtan); 2ura (bel tempo = lıepa ura)tempo bagnato f. mokruotatempo secco m. 1 sloj; 2 suhuotatempo sereno f. vedrınatempo umido f. juga

Page 439: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

438 Nino Spehonja, Associazione Lintver

tempora (quattrotempora) f.kuatrinca, kuaterincatemporale m. 1 temporal; 2potuop; 3 plota; 4 sılatenace a. stanovıtan (-tna)tenacia f. stanovıtnosttenaglie f. klıesce (plurale);(pustove klıescje = le tenaglie delpust)tenda f. tenda, tendınatendenza f. 1 parloznost; 2nagnıenje (n.)tendere v. 1 nategint -nit(nategnen, nategnu, nategin /nateginta); 2 upnet (upnen, upneu,upnı / upnıta); 3 nategnjovat -uvat-avat, nategovat -uvat -avat(tegnjujen, tegnjuvu); 4 cukat; 5tesnit (tesnen, tesnu, tesni /tesnıta), (tutti anche con: na- par-po- pre- z- za-)tendere la mano v. 1 ponuditroko; 2 ponujat rokotendere la rete v. 1 nastavtmrıezo; 2 nastauljat mrıezotendina f. tendınatendone m. tendontenebra f.1 tama; 2 tamavost(tamavost(i)); 3 tamınatenebrosamente av. motnotenebrosita f. motnosttenebroso a. 1 motan (motna); 2tamnentenente m. tenentteneramente av. 1 parsarcno; 2mehnuo ; 3 rahlotenere v. darzat, darzat (par- po-pre- u- z- za-), (darzın, darzu, darzı/ darzajta)tenere a mente v. 1 darzat napamet (darzin); tenere un discorso= gua(o)rıt ; (tenere la parte di uno= zaguarjat); 2 zmısint, -nit(zmısnen)

tenere gli occhi chiusi v. mazat(za-), (mazın, mazu, maz /mazajta); (tenere l’atteggiamentoparticolare di uccelli moribondi =dıalat tabartenere la destra v. itı na pravo(gren na pravo, na desno)tenere la parte di uno v. 1zaguarjat; 2 zaguarjuvattenere la sinistra v. itı na ceparno(gren na ceparno)tenere in braccio v. varvattenere stretto v. tiscat (tiscın,tıscu, tısc / tiscajta) (na- par- po-pre- z- za-)tenere testa v. stat pruot (stoın,stau)tenerezza f. parsarcnosttenero a. mehan (molle); (mehna)tenia f. glıstatenimento, tenuta n. posestvotenore m. tenor (tenorja)tensione f. napetosttentare v. 1 motıt (po-u- z- za-),(moten, motu, mot / motıta); 2tantat; 3 uagat (osare)tentativo n. uaganje (u semimuta)tentato p.p. 1 motjen (po-u- z-za-); 2 tantantentatrice, tentatore f. tantaessere mitologico che fa perderel’orientamento; (te bo tanta motıla= la ”tanta” tentera didisorientarti)tentazione f. 1 skusnjava, skusnja;2 zmota ; 3 pohujsatentennare v. 1 cvıblat; 2 majattentennio, tentennamento n.cvıblanjetentoni (andare a) v. itı mazetenue a. 1 tanak (tanka); 2droman (-na)tenuita f. 1 tankuost; 2 sibkuost(fig.)

Page 440: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 439

tenuto p.p. darzan (par- po- pre-u- z- za-)tenzonare v. barufattenzone m. 1 barufa (friul.); 2 bojteorema m. teoremteoria f. teorıjatepore f. mjacnostTercimonte m. Tarcmuntergere v. brısat (o-), (obrısen,obrısu, obrıs / obrısta)tergiversare v. ulacıt za nuo(a)stergo m. harbat (a tergo = zada,tazad)terminare v. 1 komplıt; 2 genjat;3 koncat (do-); 4 finıt (finın, finıu,fın / finıta); 5 finjovat -avat -uvat(finjujen, finjuvu, finjuvi o finjujta /finjovajta); 6 zakjucit (zakjucen,zakjucu)terminare (maturare) v. zrunatterminare gli studi v. se vesuolatterminato p.p. 1 zakjucen; 2koncjantermine m. konactermometro m. termometroternario a. trojenterno f. trojıcaterra f. 1 zemja; 2 zeba (ne in cilene in terra = ne u nebo ne u zebo);3 tla (solo plurale); (moto a luogo:past na tla = cadere a terra); (statoin luogo: essere per terra = bıt natleh; 4 svıet (m.), (lavorare la terra= dıelat svıet)terracotta m. mo(a)don (friul.)terraglia f. kotlınaterra calcarea f. japnenkaterra ferma n. suhuo (suha)terrazza, terrazzo f. teraca(friul.)terremoto m. potresterreno a. zemskiterreno m. grunt (ted.)terreno (con poca terra) f. tancıca,

tancına (con basso spessore di terra)terreno (profondo) f. fonda (conalto spessore di terra)terreno acquitrinoso f. luzaterreno comunale f. kamunja(top.)terreno duro f. tardınaterreno friabile f. melına(toponimo)terreno incolto f. ledına, ledınca(toponimi)terreno sabbioso f. pje(a)scencaterreno umido f. mlaka (top.)terrestre a. zemskiterribile a. 1 strasan (strasna); 2presnet (presneta)terribilmente av. 1 presneto; 2strasnuoterrina f. 1 terına; 2 sklıedaterritorio m. krajterrore f. 1 strah; 2 strahota; 3strasanje (n.)terrorista m. terorıstterroso a. zemjen, zemjasttersamente av. cıstotersezza f. cıstostterso a. cıstterzo ord. trec, treciteschio f. krepa (friul.)tesa f. bresana (friul.)teso a. tesa(e)n (tesna, tesnuo)teso p.p. 1 nategnjen (par- pre u-ve- za-); 2 na-pet (par- pre- u- ve-za-); 3 tesnjen (na-)tessere v. 1 1 splest (spleden); 2tkat (sul telaio); 3 prest (preden),(sull’arcolaio) tessitura n. 1tkanje; 2 tkarıja tessuto f. trobatesta f. glava (venir in testa =prıdt tu glavo); (ho mal di testa =me bolı glava); (rompersi la testa =se pobıt); (perdere la testa = zgubıtglavo); (mi gira la testa = me semot(e))

Page 441: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

440 Nino Spehonja, Associazione Lintver

testa dura f. batıcatesta o croce m. krız, marktestamento m. testament,testament (nuovo, vecchiotestamento = nova, stara zaveza)testardaggine f. 1 sardıtu; 2tardoglaunost, tardoglavost(mettersi in testa = se luozt tuglavo); 3 zaukanjetestardamente av. sardıtotestardo a. 1 testardast; 2tardoglavast; 3 tutast; 4 zabutantestardo m. 1 tutac; 2 tardoglau,tardoglavacteste f. prıcateste av. 1 malo od tuod; 2 glih satesticoli m. plur. 1 jajca; 2 moda(volgare)testificare v. prıcattestificazione n. prıcanjetestimone f. prıcatestimone di nozze m. kopar(friul.)testimonianza n. 1 prıcanje; 2znamunjetestimoniare v. prıcat (pre- u- ve-s- za-)testo n. besedılotestone m. 1 debelaglavac(debelaglavca); 2 tutac; 3 tardoglau,tardoglavactestone (pesciolino) m. manktetano m. tetantetro a. tamnentetta m. sıstettare v. sısattettoia f. 1 lobja, lovja; 2 strıeha,podstrıeha; 3 lu(o)pa (pronao dellechiese o anche ripostiglio agricolo)tetto n. korca (plurale), (di tegole)tetto (riparo) f. strıehatetto m kuvjart (copertura)the m. 1 te; 2 cajti p. 1 te, tebe (compl. di termine o

compl. oggetto); (alzati = ustan); 2se (riflessivo: lavati le mani =operıse roke)ti sei v. s se ( = si se); ti s senamoru = tu ti sei innamoratoti voglio bene v. te man rad (radse parla un maschio; rada se parlauna femmina; ossia rad concorda ingenere e numero col soggetto)tiepidamente av. mjacnotiepidezza f. mjacnosttiepido a. 1 mjacan (miacna); 2moran (morna o morna)tiglio f. lıpatigre f. tıgratiketak n. tiketanjetimbro f. stıma (di voce), (ted.)timida f. spotlıuka (ted.)timidamente av. spotlıvotimidezza f. 1 spotlıvost (ted.); 2straslıvosttimido a. 1 spotlıu (spotlıva);(ted.); 2 straslıu (straslıva);timido m. spotlıvactimone del carro n. ojetimoneggiare v. karnıttimore m. 1 strah; 2 banje (n.)timoroso a. strasan (strasna)tina, tino m. cebartinaia f. klıettinello f. 1 izba; 2 tineltingere v. 1 farbat (ted.); 2blankat; 3 blankeat; 4 bajsattingere in bianco v. pobelıttingere in rosso v. poardecıet(simile con gli altri colori)tino m. 1 cebar (cebra); 2 tınatinozza m. 1 mastela; 2 banja; 3skaftinta f. farba (ted.)tinteggiare v. 1 blankezat, blankat(na- o- po- ve-); 2 bajsat; 3 farbat(na- o- po- ve-), (ted.); 4 malattintinnare v. cvınkat (po- par- ve-

Page 442: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 441

s- za-); (ki cvınkas tuoje sude =cosa mostri i tuoi soldi?)tintinnare (col campanello) v.klımpattintinnato p.p. cvınkan (po- par-ve- s- za-)tintinnio m. cvınktintinnio(col campanello) n.klımpanjetinto p.p. 1 blankan (na- o- po-ve-); 2 bajsan; 3 farban (na- o- po-ve-), (ted.)tintura f. tinturatipico a. poseban (-bna)tipo m. tıpotipografo m. tipograftiramento n. ulacıenjetirare v. 1 cukat, sukat, sukat(ted.); 2 cuknıt -int (cuknen, cuknu,cukni / cuknita); 3 ulıec, ulec,ulıect, (ulıecen, ulıeku, ulıec /ulecıta); 4 ulacıt (ulacen, ulacu,ulac / ulacta);5 potegnıt (tegnen,tegnu); 6 tesnıt (tesnen, tesnu, tesni/ tesnıta); 7 potıegat; 8 potegnjavat-uvat -ovat; 9 nategint -nit(nategnen, nategnu, nategin /nateginta); 10 poteguvat -avat -ovat(tutti anche con: na- od- pod- pre-ve- za-)tirare calci v. cabattirare con lo schioppo v. ustrelıttirar fuori i soldi v. vecvınkatsude (vecvınki uon sude = tira fuorii soldi)tirare fuori v. 1 vedrıet; 2vederjat; 3 venest (venesen, venesu,venes / venesıta); 4 vetegnıt -int(vetegnen, vetegnu); 5 veulec,veulıec(veulıecen, veulıeku, veulec /veulecıta), (u semimuta); 6 vegatıt;7 vetaknıt -int (vetaknen, vetaknu,vetakni / vetaknıta)tirare i capelli v. lasat (o- po-

par- ve- s- u- z- za-)tirare le cuoia v. jo zakarpat (jozakarpan, jo zakarpu, zakarpijo /zakarpitajo)tirare le orecchie v. 1 uhat (na-par- po- pre- ve- za-); 2 nategnıtuhatirare pietre v. vrec (varzen) ometat kamanjetirare sassi v. kamanjat (o- po-pre- ve- s- za-)tirare via v. 1 odtegint -nit(odtegnen, odtegnu, odtegin /odteginta); 2 odulec (odulıecen,odulıeku, odulıec / odulecıta), (usempre semimuta)tirare vicino i capelli v. separcesat (pettinarsi)tirata n. 1 ulacıenje; 2 tirada (damno tirado = dammi una tirata (disigaretta)); 3 potıegatirato a. tesen (tesna, tesnuo)tirato p.p. 1 cukan, cuknjen (par-po- ve-), (ted.); 2 nategnjen (par-);3 natesen, natesnjen; 4 naulıecen(par- po-); 5 odcuknjen (par-)tirato fuori p.p. 1 veulıecen; 2vegatjen; 3 vetaknjentirato per i capelli p.p. lasan (o-po- par- ve- s- u- z- za-)tirato per le orecchie p.p. uhan(na- par- po- pre- ve- za-)tirato via p.p. odulıecen usemimuta)tirato vicino p.p. 1 parulıecen; 2parmetantirato su (cresciuto) p.p. urejen,urejentiratura n. ulacıenjetirchieria f. uoharnıja (ted.)tirchio a. uoharan (uoharna);(ted.)tiro m. 1 strıeu, ustrıeu (ustrıela),(colpo); 2 potıega (f.)

Page 443: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

442 Nino Spehonja, Associazione Lintver

tisi f. jetkatisico a. jetku (jetkova)titillamento, titillazione n.sagatanjetitillare v. sagatattitolo m. napıstitubante a. ocvıblasttitubanza, titubazione n.ocvıblanjetitubare v. cvıblat (o-)tizzone f. glunja (un solo tizzonenon arde = na sama glunja na gorı)to’ av. na (prendi)to! av. nu, nuben (escl.)tocca int. tıce (indeclinabile datikat); (takuok tıce = come tocca(spetta))tocca tutto a me locuz. use j gorna me (tutto e su di me)toccamento n. 1 tikanje; 2 tıpanjetoccare v. 1 tikat (do- o- par- po-pre- u- za-), (tıkan o tıcen, tıku, tık/ tikajta); (tocca tutto a me = tıceuse mene); 2 taknıt -int (taknen,taknu, takın / taknıta); 3 tiknıt -int(tıknen, tıknu, tiknı / tiknıta); 4tıpat (o- par- po- pre- u- za-)toccata m. 1 dotık; 2 tıp(k)anje(n.)toccato p.p. 1 tıpan (o- par- po-pre- u- za-); 2 tıkan (o- pre- ve-); 3taknjen (par- pre- ve-)toccio m. toctocco m. 1 tıp; 2 tipanje; 3 dotık(n.)tocco (pezzo) m. kostogliere v. 1 snet (perf.), (snamen,sneu, snam / snamıta); (il manicosi e sfilato, si e tolto = nasod sejsneu ); (togliere il cappello = snetklabuk); (scuoiare = snet kozo); 2snemat (imperf.), (sneman); 3odbrat (odberen, odbrau, odber /odberıta); 4 odcepıt (odcıepen,

odcıepu, odcıep / odcepıta); 5odkladovat uvat -avat (odkladujen,odkladuvu, odkladuvi / odkladuvta);6 oduzet, oduzemat (oduzeman,oduzeu, oduzam / oduzamıta) ; 7oduzamit (oduzamen, oduzeu,oduzam / oduzamıta), (la u sempresemimuta); 8 jemat; 9 skartatscartaretogliere attorno v. odbıerat(togliere le foglie alle verze =odbıerat braskvı)togliere il geriglio v. vekokolattogliere il grasso v. posnemattogliere il recinto v. odgradıttogliere il respiro v. ohlepnıt(ohlıpnen, ohlıpnu)togliere da parte v. odluozttogliere l’orlo v. odrobıttogliere via v. uzet proc (od-),(uzamen proc, uzeu proc), (usempre semimuta)toh int. natollerante a. potarplezıu(potarplezıva)tollerantemente av. potarplezıvotolleranza f. 1 potarplezıvost; 2tolerancja; 3 pretarplıenje,potarplenje (n.) tollerare v. 1tarpıet (tarpın); 2 prenasat; 3prenest (prenesen)tolto p.p. uzet (uzeta)tolto il manico p.p. arsadjentomaia m. 1 plaht; 2 podplattomba n. 1 grobısce; 2 grob (m.)tombola f. tombula (tombulat =giocare a tombola; tombulanje = ilgioco della tombola)tombolare v. tombulattombolo m. padtonaca f. suknjatonare v. 1 garmıet; 2 trıeskattondeggiamento n. balıenjetondeggiare v. balıet (o-)

Page 444: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 443

tondo a. obalasttonfare v. zblunkattonfo a. blunktonno m. tonotono m. 1 stıma; 2 tono; 3 glastonsille f. tonsıletonto a. 1 butac; 2 nauman(naumna); 2 bedasttopaia m. mısnjaktopino, topolino f. mıscatopografia f. topografıjatoporagno m. pıctopo f. mıs (mısı)toppa m. 1 kloster (serratura),(ted.); 2 k(l)jucaunicatoppa m. blek (pezzo di stoffa),(friul)torace m. pet (friul.)torbidamente av. motnotorbidezza f. motnosttorbido a. motan o motan (-tna omotna / motno o motnuo), (o-, po)torcere v. 1 uıt, ouıt, vıt (o- na-po- za-), (ouıen o ouıan, ouıu, ouı /ouıta); 2 kreujat; 3 uijat (o- na- po-za-); 4 razvıt (rasvıen, rasvıu); 5sukat (za-)torchiare v. 1 turklat (s-), (uva ofrutta); 2 stısnit (stısnen)torchiato p.p. turklan (s-)torchiatura n. turklanjetorchio m. 1 turki, turkil(turkilna); (friul.); 2 presatorcia f. fagla (friul.)torcimento, torcitura n. 1zvijanje; 2 kreulıenjetordella m. zenev(b)ron (friul.)tordo m. 1 cık; 2 druozga (f.)torlo m. rumenjaktorma f. 1 truma; 2 trupatormentare v. 1 maltrat (po- pre-ve- z-); 2 sınfat; 3 krizattormentarsi v. 1 se krizat (sekrızan, se krızu, krizajse o

krizajtase); 2 se jamrat; 3 se maltrat(tormentarsi giorno e notte = semaltrat nuoc an dan); 4 se glavjattormentato p.p. 1 maltran (po-pre- ve- z-); 2 sınfan; 3 krızantormento f. 1 zalost (zalost(i)); 2nadluoga, nadlogatormento n. tarplıenje (sofferenza)tornaconto f. urıednost (non c’etornaconto = nıe urıedno)tornare v. 1 se uracat (usemimuta); 2 se uarnıt (se uarnen)tornare a macinare v. premlıet(premlejen, premleu, premlej /premlejta)tornare sobrio v. se strezıet (sestrezejen, se strezeu)tornare alla memoria, allamente v. se zmısint, -nit (sezmısnen)tornare a noia v. se nadlegovatnadlegujentornare dalla caccia v.pridt odjagetornare indietro v. se uarnıttornare in se v. se zvıedet (sezvıen, se zvıedu / zvıedla)tornare utile v. bıt nucnotornato p.p. 1 uracan; 2 uarnjentornato in vita p.p. ozivjentoro m. 1 bak; 2 junac (junca); (daarrabbiati: junac = stupido; oppure:bak!)torpidamente av. lenuotorpidezza f. lenobatorpido a. 1 lıen; 2 zaspantorpore f. lenobatorre campanaria m. turam(turma), (ted.)torrefare v. spectorrente m. po(a)tok (locat.:patoce), (giu per il torrente = dol popatoce)torrentello m. patocıc

Page 445: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

444 Nino Spehonja, Associazione Lintver

torrenziale (pioggia) f. 1 lıja; 2plotatorrido a. suhtorrone m. mandulad (friul.)torsione n. 1 zvijanje; 2 kreujanjetorsolo m. obrıe(a)zak (obrıazka)torta f. tortatortamente av. krıvotorto f. karvıca, krivıcatorto p.p. razvıttortuosamente av. krıvotortuoso a. kr´ıu (krıva)tortura f. 1 krizanje; 2 mal(r)tra;3 torturatorturare v. 1 gejzlat; 2 zalvat; 3krizat (krızan, krızu)torturato p.p. 1 zalvan; 2 krızantorvamente av. ostrotorvo a. ostar (ostra)tosare v. strıgt (o- par- pod- po-pre- u- ve-), (strızen, strıgu, strıg /strıhta)tosato p.p. strızen (o- par- pod- po-pre- u- ve-)tosse canina m. paganski kasitossicchiare v. pokasjuvattossico m. struptosse m. kasji (kasja); (senzaplurale)tossire v. kasjat (par- po- ve-),(tossire una volta = pokasjat);(tossire un poco = zakasjat)tossire (finire di) v. 1 se vekasjat;2 se vebreuhattossire rozzamente v. 1 breuhat,breukat; 2 hrepat; 3 karhattostare v. spectosto a. preuzetan (-tna); (facciatosta = preuzetno blaguo(a))tosto av. 1 subto (tosto o tardi =ol prıat ol zada); (tosto che = glıhkar); 2 hıtrototale a. 1 vas, (usa = tutta, uso =tutto (neutro)); 2 cıeu (cıela); 3

skupen (-pna)totale p. use (usega)totalita f. punosttotalmente av. 1 popunama; 2scıelama 3 do konca; 4 celuo; 5skupno (tutto insieme)tovaglia f. tovaja (friul.)tovagliolo m. to(a)vajuc (friul.)tozzo m. kos (pezzo)tozzo a. sarokasttra av. 1 med (+strum.); (mednam= tra di noi, medsabo = tra di se,ecc.); 2 mıes(z) + genit.; 3 za(+acc.); (tra un’ora = za no uro)tra breve av. nakratcintra l’altro av. parvıctra poco av. za malotra se av. med sabo (guorıt medsabo = discorrere tra se)traballare v. 1 klecat (klecan,klecu, klec / klecajta); 2 sepremıetattraboccante p.p. nazgruntantraboccare v. se presut (sepresuje)tracannare v. 1 zgrıet (po- pre- u-ve-), (zgrıen, zgru o zgreu (zgrıela),zger o zgrı / zgerıta o zgrıta); 2pozgerjat (pozgren)tracannato p.p. zgrıet (po- pre- u-ve-)traccia m. 1 slıed, sled (sleda osledu, plurale: sledı o sleduovi); (odnje nıa ne sledu ne smradu = nonc’e traccia di lui, ne odore, nepuzza); 2 znamunje (n.); 3stopıe(a)nja (f.)tracciare v. 1 sanjat (sanjan); 2zasledovat (seguire la traccia di unanimale)trachea m. gargar (gargarja),(friul.)tracolla n. obramancetracollare v. 1 past (perf.),

Page 446: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 445

(paden); 2 padat (imperf.)tracollo m. padtracotante a. preseran (preserna)tracotanza f. presernosttradimento n. 1 zataıenje; 2ovadenje (a tradimento = navıedic)tradire v. 1 tajıt; 2 ovast, ovadit(ovaden); 3 zadat; 4 zadajattradito p.p. 1 zatajen; 2 ovadentraditore m. zadajavactraditrice f. zadajaukatradizionale a. 1 ponavad(indecl.); 2 po starin (indecl.)tradizione f. navadatradurre v. 1 premenıt (s-) ; 2prenest (la lingua), (prenesen); 3prenasattrafelare v. zasopst (zasopen)trafelato p.p. zasopjentrafficante f. budgarıcatrafficante m. budgar (ted.)trafficare v. 1 gularıt; 2 budgarıttraffico m. budgarıja (di merci),(ted.)traffico m. trafik (it.)trafiggere v. 1 prebıt (prebıjen); 2prebost (preboden); 3 stoknit (u-),(stoknen)trafitto p.p. 1 prebıt (po- pre- z-);2 stoknjen, stokan (po- pre- za-),(ted.)traforare v. prevartattraforazione . prevartanjetraforo m. trafor (it.)trafugamento f. ugrabıtu(ugrabıtve)trafugare v. 1 zmaknıt (zmaknen);2 odnasat 3 zagrabt (zagraben)traghettare v. prepasattraghettato p.p. prepasantragico a. tragiktragittare v. prepejattragitto m. 1 viac (friul.); 2 pottraguardo m. livel

trainare v. 1 ulıec (ulıecen); 2ulacıttraino f. 1 uazılo; 2 ulıeka; 3ulacıenje, ulacanjetralasciare v. 1 nahat (nahan,nahu, nah(ı) / nahajta o nahıta) 2zapustıt (abbandonare); 3 pustıt odzat 4 puscat, -ovat, uvat; (puscujen,puscuvu, pusci / puscajta) 5zavarzat (rinnegare); 6 zamazat(chiudendo gli occhi, volutamente)tralascimento n. nahanjetralatare v. 1 prenest (prenesen);2 prenasat; 3 prenosıt (prenosen)tralazione m. prenostralcio (della vite) m. maktraliccio m. stabar (stabara ostabarja), (ted.)traliccio f. grizjola (per bachi daseta)tram m. tramtramandare v. 1 odnasat,prenasat (navade); 2 gonıt naprejtrambusto m. bojtramestare, tramescolare v.arzmesattramestio n. zmesanjetramite f. 1 staza; 2 pot (pertramite di, per mezzo di = po, s o z)tramoggia f. tramogatramontana m. hrıvactramontare v. 1 zahajat (il soletramonta = sonce zahaja); 2 itı zabrıeg; 3 komplıt (finire), komplıntramontato p.p. zahajantramonto m. zahodtramortire v. 1 omontat; 2 umorıttramortito p.p. 1 omontan; 2umorjentrampolo m. trampul (trampulna),(friul.)tramutamento, tramutazione f.spremenıtu (-tve)tramutare v. 1 spremenıt; 2

Page 447: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

446 Nino Spehonja, Associazione Lintver

spreobarnıttranciare v. odnest (odnesen)tranello f. 1 gajufıja; 2 pasca; 3tranel (tranela), (m.)trangugiamento n. zuerıenjetrangugiare v. 1 zrıet, zgrıet (po-pre- ve-); 2 pocmakat; 3 zuerıttrangugiatore m. guoldovactrangugiato p.p. 1 pocmakan(ve-); 2 prezgrıet (ve-)tranne prep. uon ku, manj ku(c’erano tutti tranne te = so bli usı,manj ku ti)tranquilla a. merna o mıernatranquillamente av. 1brezskarbno, preskarbno; 2 mıerno;3 zıhar (ted.)tranquillare, tranquillizzare v. 1potalazt; 2 pomerıttranquillita f. 1 brezskarbnost; 2mıer; 3 mıernost, mernuost; 4 pokoj(m.)tranquillo a. 1 meran (merna); 2prezskarben; 3 tıhi (tıha)tranquillo av. mernuo(a) (je usemernua = e tutto tranquillo)transigere v. se poguo(a)rıttransitare v. 1 itı skuoze; hodıtskuozetransito, transizione m. prehodtransitorio a. prehoden (-ena)trapanamento n. vartanjetrapanare v. vartat (pre-)trapassare v. 1 predrıet(prederen); 2 prederjat; 3 pretıekat(superare)trapasso (morte) f. smarttrapiantare v. 1 presadıt; 2presajattrapiantato p.p. presadjen,presajen, vesajentrapianto f. presadıtu (presadıtve)trappola f. pasca (per ghiri fatta didue pietre e tre legnetti con esca)

trappola di ferro m. skopac(skopca)trappola di filo di ferro m. lac(per lepri, volpi)trappola di legno ad arco m.luket (per uccelli)trappola di legno a cassetta f.skrınja (per cincie), (ted.)trappola per topi m. mısnjaktrappolare v. 1 lovıt; 2 gajufat(ingannando)trapunta f. kutratrapuntare v. 1 stıkat (po- pod-ve- u- za-), (stıkan, stıku, stık /stikajta); 2 stıkjattrapuntato p.p. stıkan (po- pod-ve- u- za-)trarre v. 1 ulıec (ulıecen, ulıeku); 2ulacıt (ulacen)trarsi d’impiccio v. se veguarıttrasalire v. poskocıt, -nit(poskoc(n)en)trasandamento n. namaranjetrasandare v. namarattrasandato a. 1 namaran; 2zvarzen (zvarzena)trascendere v. prepasattrascinamento n. ulacanje,ulacıenjetrascinare v. 1 sukat, sukat; 2gucat (do- o- par- po- ve- za-)a; 3ulıec, ulec (perf.)(u sempresemimuta); ulacıt (imperf.)trascinato p.p. 1 gucan; 2 sukan; 3ulıecen (tutti anche con: do- o- par-po- ve- za-)trascorrere v. 1 pretec, 2 prepasattrascorrimento m. tıektrascrivere v. prepisat (prepısen,prepısu)trascrizione m. prepıstrascurare v. 1 nemarat (za-);(non badare); 2 pustıt od zad; 3puscat (puscujen, puscuvu, puscı /

Page 448: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 447

spuscajta); 4 odluo(a)st (odlozen,odluazu, odloz / odlozıta); 5odkladat, odklast (odkladen,odkladu, odklatmasodkladıta); 6puscovat -avat -uvat; 7 odganjat(odganjan, odganju, odganj /odganjta); 7 zahujsattrascuratamente av. nemarnotrascuratezza f. nemarnosttrascurato p.p. 1 namaran,nemaran (za-); 2 zahujsantrasferimento n. 1 prekladanje; 2zgibanje 3 prelozıtu (m.)trasferire v. 1 preluozt (prelozen);2 prenest (perf.)(prenesen); 3prenasat (imperf.)trasfondere v. 1 presut (presujen,presu, presuj / spresujta); 2 prelıt(prelıen, prelıu); 3 prelivat (imperf.)trasformare v. 1 spreobarnıt; 2verunattrasformato p.p. 1 verunan,verunjen; 2 spreobarnjentrasformazione n. spreobarnenjetrasgredire v. prelomıttrasgressione m., n. prelom,prelomıenjetraslatamente av. prenesenotraslatare, traslare v. prenest(prenesen)traslato a. prenesen (prenesena)traslocare v. se preluozt (seprelozen)trasloco n. prekladanjetrasmettere v. 1 posjat (perf.); 2prenest (prenesen); 3 posijat(imperf.); 4 prenasattrasmutare v. spremenıtv trasognato a. zaspantrasportare v. 1 nosıt (nosen); 2prenasat, znasat; 3 prenest(prenesen); 4 pejat (pejen)trasportato p.p. 1 nosen; 2prenasan

trasporto n. 1 z-nasanje (pre-); 2nosıenje; 3 uazılo (con macchine ocarri); 4 preuostrastullarsi v. se kozinat (otroc sekozinajo = i bambini si trastullano)trasudamento n. potıenjetrasudare v. se potıt (prender soletrasudando = se znojıt)trasversalmente av. 1 upreh; 2uprıeha, uprıekamatrattare v. 1 tratat; 2 glıhat (z-);3 se poguarjattrattativa, trattato n. zglıhanjetrattenere v. 1 par-darzat (ob- u-z- za-), (pardarzan o pardarzın,pardarzu, pardarzmaspardarzajta); 2pardarzevat (pardarzujen)trattenersi v. 1 zastat; 2 sezadarzat, se obdarzat (se zadarzan,se zadarzu, zadarzse / szadarztase)trattenuta, trattenimento n. 1pardarzanje; 2 odklada (f.)trattenuto p.p. 1 zastan; 2obdarzantratto m. kos (pezzo); (a un tratto,d’un tratto, tutt’a un tratto = navıedic); (di tratto in tratto, a tratti= ucasih); (nel primo tratto = odsparvic)trattore m. tratortrattoria f. tratorıjatravagliare v. 1 motıt; 2 zalvat; 3sınfattravagliato p.p. sınfantravaglio f. 1 truda; 2 zadıeva; 3ugnanosttravalicare v. prehodıttravasamento n. prelijanjetravasare (liquidi) v. 1 prelıt: 2pretocıt; 3 prelijat (imperf.)travasare (solidi) v. presut((presujen, presu, presuj / presujta)travasato (di liquidi) p.p. 1 prelıt;2 pretocen

Page 449: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

448 Nino Spehonja, Associazione Lintver

travasato p.p. 1 presut; 2 pretocentravaso n. 1 presujanje, 2prelijanjetrave f. tram (tramı)traveggole m. mazurak (-rka), (hoavuto le traveggole = me sejmazurak nardıu )traversare v. prepasattraversata m. prehodtraversia f. maganjatraverso prep. pocarıes (andare ditraverso = itı nastran, poedelıet);(per traverso = narobe); (guardaredi traverso = gledat nastran)travestimento f. preoblıekatravestire v. 1 preoblec, preoblıec(preoblıecen, preoblıeku); 2preoblacıt (imperf.)travestito p.p. preoblıecentraviamento n. zapejanjetraviare v. 1 zapejat (zapejen,zapeju, zapej / zapejajta); 2 vemotıt(la mente); (vemoten, vemotu,vemot / vemotita)traviato p.p. 1 vemotjen; 2 zapejentravisamento n. venasanjetravisare v. venasattravolgere v. 1 prevrec (prevarzen,prevargu); 2 razburit (razburen,razburu); 3 preobarnit (volgere disotto sopra)travolto p.p. prevarnjen, prevarzentrazione n. ulacıenjetre card. tri, trie (treh); (tre quinti= trı od pet (kose))trebbiare il grano pestandolo v.mlatıt usenıco (po-), (mlaten,mlatu)treccia f. kıta (dei capelli o anchedi mais)trecento card. trıstuo(a)tredicesimo a. trinajstitredici card. trınajsttregua m. 1 oduz, o(u)duzja (non

ti do tregua, non ti lascio in pace =te na dan oduzja); 2 ustıh (na dasustıha = non dai tregua, non lasmetti); (anche meteorologico: nıaustıha = non smette di piovere); 3dahnenje, dahnıenje (od-)tremante a. tresoctremare v. 1 trest (od- ars- do-na- par- o- po- ve- s-), (tresen,tresu, tres / tresıta); 2 tresat,tresuvat (imperf.)tremarella m. strah (strahu ostraha)tremare per il freddo locuz. setrest za mrazantremato p.p. tresen (o- od- ars-do- na- par- o- po- ve- s-)tremendamente av. 1strasnuo(a); 2 presnetotremendo p.p. 1 strasan (strasna);2 presnet (presneta)tremito, tremore n. trepetanjetremolare v. margulıet (po- za--z-), (margulın o margulejen,marguleu); zvezde marguljo = lestelle tremolanotremolio n. margulıenjetremo(u)lo f. trepetlıka (pioppotremo(u)lo)treno m. trentrenta card. trıdesettrentaquattro card. stierantridesettrentenne a. tridesetlıeta(e)ntrentina (una) m. kakih trıdesettrentesimo a. tridesetitrepestio n. tapotanjetrepidare v. 1 zadlegovat(zadlegujen, zadleguvu); 2 se trest(se tresen)trepidazione n. zadlegovanjetreppiede m. trepıs (trepıza);(friul.)tresca m. 1 ples (ballo); 2 zmota(f.), (pratica disonesta)

Page 450: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 449

tresette (gioco di carte) m. tresjet(friul.)tribolare v. nadlegovat, -uvat,-avattribolazione n. nadlıegatribolo f. 1 nadlıega; 2 tezava; 3zalost (fig.)tribu m. rodtribuna f. tribunatribunale m. 1 tribunal; 2 sodba,sodba; 3 sodısce ((n.)tributo m. tasa (friul.)triennale a. trilıetantriennio n. trilıetjetrifoglio f. 1 detuja, dıetuja; 2carfojtrigesimo ord. tridesetitrillare v. zornat (di uccelli)trina m. 1 pıc; 2 pontına (tutti edue friul.)trincare v. sarkattrincea a. trincejatrinciare v. rıezat (rıezen)trinciatura n. rıezanjeTrinita f. Presveta Trojıcatriplicare v. doplıerat na tri krajetripode m. trepıs (friul.)trippa f. trıpa (friul.)trippone m. 1 trebusnjak; 2pancon (friul.)tripudiare v. se veselıt (se veselın)tripudio f. raduosttristemente av. zalostnotristezza f. zalosttriste a. zalostantriste av. kumarnotritare, triturare v. 1 marvat; 2drobıt (arz-); 3 mlıet (mlejen),(za-); 3 tacat (s-, po-); 4 pomet(pomanen)tritatura, triturazione n. 1marvanje; 2 drobıenjetrito p.p. 1 zmarvan; 2 zdrobjentritume m. drobıs

triturazione, trituramento n.marvanjetrivella m. spınjaktrivellare v. vartat (pre- po- z-);(trivellare attraverso = prevartat)trivellato p.p. vartan (pre- po- z-)trivellazione n. vartanjetriviale a. sporkast (parlare triviale= guorıt sporkasto)trogolo n. korıtotroia f. 1 svınja; 2 skrova (friul.)tromba f. trombatromba d’aria m. zavi(h)avactrombetta m. 1 tulac; 2 trombetatrombettare v. trombetattrombone m. trombontroncare v. odsec, odsıec (odsıecen,odsıeku, odsıec / odsecıta)troncato p.p. odsıecentronco n. 1 deblo (fusto); 2 tajatronco (pezzo di legno) m. 1 hlod(hloda); 2 sklapon (pezzi di troncospaccato); 3 polıeno (sramato)tronco (ramo grosso) n. polıenotronco (per tavole) f. taja (friul.)troncone d’albero f. 1 cep; 2 boratroneggiare v. gaspodarıttronfiare v. se napihovattronfio a. napıhnjentrono m. trontroppo m. masa (masega); (friul.);(il troppo stroppia = kar i masa, grecarıe(a)s)troppo av. 1 prevıc; 2 masa,premasa, naposebno masa (friul.)troppo lungo a. predug (preduga)troppo poco av. masa malo,premalotroppo presto av. 1 predcajtan; 2masa preca; 3 prezguodatroppo vicino prep. preblızo (+genitivo)trota f. postrova, postru (postrove)trovare v. 1 usafat (usafat na fatu

Page 451: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

450 Nino Spehonja, Associazione Lintver

= trovare sul fatto), (ted.)) 2zagledat; 3 zagledovat -uvat -avat; 4najt, najdet, najdit (z-), (najden,najdu, najdi / najdita)trovare la traccia v. zasledıttrovare un accordo v. 1 sezglıhat, zlıhat (po- pre-); 2 sepoguarıt, se poguarjat; 3 se zmenıt(ted.)trovarsi v. se znajt, se znajdit(znajden, znajdu)trovata n. vekustanjetrovato p.p. 1 usafan (ted.); 2najden (z-)truccarsi v. se nafarbat (ted.)truciolo n. lıcjetrucco m. 1 truk; 2 farbatrucidare v. umorıttruffa f. 1 gajufıja; 2 imbroj(friul.); 3 trufa (friul.)truffare v. 1 gajufat (o- po- ve-z-); 2 brusıt (o- po- ve- z-)(brusen); 3 ciganıt (o- po- ve-za-); 4obsıencat; 5 napoıt (figurativo =darla da bere), (napoın, napoju,napoj / napoıta); 6 trufattruffato p.p. 1 zgajufan; 2 obrusen;3 ciganjentruffatore, truffaldino m. gajuftruffatrice f. gajufıcatruogolo n. korıtotruppa f. 1 trupa; 2 trumatu p. tıtua p. tuoja, tojatubercolosi f. jetkatubercolotico a. jetku (jetkova)tubero m. kompıer ((kompıerja)tubetto m. tubet (friul.)tubo m. 1 tubo; 2 ror, lortubo per soffiare sul fuoco f.muhalca, pihalcatuffarsi v. tufint -nit (tufnen,tufnu, tufin / tufinta)tulipano m. tulipan

tumefare v. 1 napet (napnen,napnu); 2 otec (otecen); 3 napenjat(imperf.)tumefatto, tumido p.p. otecen ooteku (otecena)tumefazione, tumidezza m.otuoktumido a. 1 oteku (otekla); 2otecentumore m. tumortumulare v. 1 zagrobıt; 2podkopat; 3 pokopavat (imperf.)tumuli m. plur. grobuovitumulo m. grob (groba)tuo p. tuoj (i tuoi (parenti) =tuoji)tuo (il) n. tuoje o toje (tuojga);(hai speso del tuo = si spindu odtuojga)tuonare n. garmıenjetuonare v. 1 garmıe(a)t (od- ars-o- po- ve- s-), (garmın, garmeu;impersonale: garmıelo); 2 trıeskat(od- ars- na- par- o- po- ve- s-)tuonata n. zagarmıenjetuono f. 1 trıeska; 2 grua(o)m(m.), (rombo del tuono)tuorlo m. carnjakturacciolo m. 1 zatak; 2 tap; 3taht (ted.)turare v. 1 zataknıt; 2 zalepıt; 3ugatıtturato p.p. 1 zataknjen; 2 zalepjenturba f. trupaturbamento n. motıenjeturbare v. motıt (za-, o-, po-, z-)turbarsi v. se zganıtturbinare v. 1 zavihuvat, -avat,-ovat; 2 barlıet (barlın, barleu, barlı)turbine m. zavihavacturbolento a. nemeran (nemerna)turbolenza f. zavihava, zavihavostturco a. turskiturco m. turak (turka)

Page 452: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 451

turgido a. oteku (otekla)turgore f. otıeka, otıek (m.)turibolo f. kadıelnicaturista m. turıstturlupinare v. gajufatturlupinato p.p. gajufanturma f. trumaturpe a. 1 gard (garda); 2 spork(friul.)turpiloquio n. nesramno guorıenjeturpitudine f. nesramnosttuta f. tutatutela f. 1 skramba; 2 hran, hrana;3 varvanje (n.)tutelare v. hranıt (o- po- pre- s- u-ve-), (hranen, hranu, hran o hranı /hranıta); 2 osermat (ted.); 3 branıttutelato p.p. hranjen (o- po- pre-s- u- ve-); 2 oserman (ted.)tutolo f. cuskatutore m. varuhtutta a. usatutt’al piu av. narvıctutt’a un tratto av. 1 na vıedic ;2 na zlahtuttavia cong. 1 rauno; 2 tamictuttavia ugualmente cong.usedno patutta l’ora av. celo urotutta la giornata av. cıe(a)lazornadatutta la notte av. ceznuactutta la santa notte locuz. celobozjo nuactutta la settimana m. cıeu tıedan(cıelega tıedna)tutt’al piu av. narvıctutt’altro p. use drugac (usegadrugac), (drugac invariabile)tutte e due le volte av. obakrat

tutt’intorno av. okuole an okuoletutti e due p. oba, obadvatutti e tre p. usı trijeTutti i Santi m. Vaht(i) (ted.);(da vahtat = fare la guardia; derivaforse dall’abitudine degli sloveni dicustodire i morti)tutti senza eccezione av. usi odkrajatutto a. p. 1 vas (tutto il mondo =vas svıet); 2 use (usa = tutta, uso =tutto (neutro)); (prima di tutto =predusem); (da per tutto = pousod);(tutto quanto = use (kupe); (tuttoad un tratto = na vıedic); 3 cıeu(intero); (cıela), il mondo tuttointero = cıeu svıettuttoche cong. ceglıhtutt’uno a. useadan (useadna)tutt’uno cong. usednotutto (intero) a. cıeu (cıela /celuo(a)), cıalama f.tutto a posto int. use rıhtih (ted.)tutto ad un tratto locuz. use tunzlahtutto assieme av. use kupe, usekuptutto cio che p. use kartutto il giorno av. cıe(a)udantutto il paese f. usa vastutto intorno av. oku an oku,okuole an okuoletutto l’anno av. celuo lıeto, celolıetotutto rincitrullito a. zabadantutto va bene av. use lepuo andobrotuttora av. seletutt’uno con av. vas z(s) +strumentale

Page 453: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

452 Nino Spehonja, Associazione Lintver

U

ubbidienza n. buganje; 2 bugatextit(f.)(po-)ubbidire v. bugat (po-)ubbidito p.p. bugan (po-)uberta f. bogatostubertoso a. gnojenast (terreno)ubicazione f. lezaubiquita f. pousodnostubriacarsi v. 1 se pjant (u-), (sepjanen, se pjanu); 2 se opıt (seopıan, se opıu); 3 se napıt, se ganapıt, se ga nalıt (se ga napıe(a)n)ubriacato p.p. upjanenubriacatura n. upıjanjeubriachezza f. 1 pjanost, pijanost;2 pjacaubriacona f. pijankaubriaco a. 1 pijan; 2 parpıtubriacone m. pijanac, pjanac(pijanca)uccellanda f. bresanauccellare v. tıce lovıtuccellatore m. tıcaruccelletto m. tıcacuccellino f. tıcicauccello m. tıcuccidere v. 1 ubıt; 2 ubivat (po-);3 mo(a)rıt (u-), (morın o morejen,morıu o moreu, morı / morıta)uccisione n. pobivanje, ubivanjeucciso p.p. ubıtUdine m. Uıdan, Vıdan (uıdna)udire v. 1 cut (cujen, cu, cuj /cujta); 2 poslusat; 3 slısatudita n. oslusanjeudito p.p. cutuditore m. poslusavacufficiale m. uficjalufficio m. ufıcih, ofıcih (ofıcha)ufo (a) av. zastonjuggia f. nadlıegauggiolamento n. tulıenje

uggiolare v. 1 tulıt; 2 cvilıtuggiolio n. tulıenjeuguaglianza f. gliha, parglıha(ted.)uguagliare v. parglıhat, zglıhat(ted.)uguagliato p.p. 1 kompanjan; 2parglıhan (u- z-)uguale a. 1 tak; 2 kompanj,kompanjan; 3 glıh (ted.); 4 tajsan(-sna)ugualmente av. glıhtakuo,glıhtako, glıhtuo, glıh (ted.)ugualmente cong. usedno(tutt’uno)ulcera f. ranaulcerare v. opahnıt, opahnit, -intulcerato p.p. 1 ranjen; 2 opahnjen(ıman opahnjene usta (o) ımanopahnjene desla = ho un’ulcera inbocca)uh! int. uj! oppure oj!ulcera f. ranaulcerare v. 1 gnojıt; 2 ranit (fig.)ulcerazione f. ranaulivo f. ojkaulna m. 1 lahat; 2 komadon(friul.); (e andato tutto in malora =j sluo use gomez komadon)ulteriormente av. navarh tegaultimamente av. na zadnjic (allafine)ultimamente (di recente) av.tuo(a)skaultimare v. 1 dovarsıt; 2 finıt; 3strebıt (ultimare in fretta),(strıeben, strıebu, strıeb / strebıta)ultimato p.p. 1 dovarsjen; 2strıebjenultimazione f. 1 dovarsıtu(dovarsıtve); 2 dovarsıenjeultimo a. zadnji, zadinj (zadnja);

Page 454: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 453

(in ultimo = na zadnjic)ultimo p. tezadnji, tezadinj(tezadnja)ultimogenito a. zadnjirojenultimo giorno dell’anno locuz.zadnji dan lıetaultimo posto m. zadnjak(toponimo)ululare v. 1 gulıt (gulen); 2 tulıt(na- o- po- s- ve- za-), (tulen, tulu,tul / tulıta)ululato p.p. natuljenululato, ululo n. gulıenjeumanamente av. clovıe(a)skoumanita n. clovıestvoumano a. clovıesk(i)umidita f. fajtnostumido a. 1 fajtan (-tna), (je fajtno= e umido), (ted.); 2 umaran(umarna); 3 jugastumile p.p. ponızan, ponızan(ponızna)umiliare v. 1 znızt, nızat (po- z-);2 ponizevat (ponizujen)umiliato p.p. nızan (po- z-)umiliazione n. znızanje, ponızanjeumilmente av. 1 mılo; 2 ponıznoumilta f. ponıznost, ponıznost(ponıznost(i))umore f. voja, uojaun art. m. an, dan (nega) (art- ind.nedis.); (an moz = un uomo, nazena = una donna, no tele = unvitello)un art. n. no, adno (neutro)un card. adan, dan, (adnega,dnega),un altro giorno av. drug danun anno av. no lıetoun certo tempo (quantita ditempo) locuz. nıek cajtaun certo tempo av. nıe(a)san cajtun certo p. 1 nıesan; 2 nıekiun di piu locuz. divıc

un giorno av. (d)an dan, nıesandan (un giorno va tutto bene, ungiorno va tutto male = (d)an dangre use lepuo an dobro) o (d)an dangre use uprıekama, (d)an dan semuores fardamat za de puode uselepuo an dobro))un paio di giorni locuz. an par dnıun paio di volte av. an par kratun po’ alla volta locuv. pomaloun po’ buono un po’ cattivolocuz. no malo bruman no malo gartun po’ di tempo av. nıek cajtaun po’ meglio locuz. nıek okıe(a)k buojsun poco av. no marc, no marco, nomale (+ genitivo)un po’ av. 1 nogoc, nomarc; 2 nıek(+ genitivo); (nogoc vına = un po’di vino)un tanto av. intarkajun tempo (durante) av. nıesnegadneun tempo av. 1 nıekada; 2 nıesandanun’altra volta av. drug kratun’ora fa av. no uro odtuodun’ora di notte m. nournoci(un’ora dopo l’avemaria)un ultimo a. te zadnjiuna art. 1 na; 2 adna (art. fem.indet.), (na zena = una donna)una card. f. adnauna briciola n. no marvo(+genitivo)una dietro l’altra av. 1 ta za to; 2adna za drugouna goccia av. nogoc ; (+genitivo): (dam nogoc uode =dammi una goccia d’acqua)una notte av. no nuacuna seconda volta av. druh krat,u drugo (la prossima volta)una sull’altra locuz. dna ta na to

Page 455: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

454 Nino Spehonja, Associazione Lintver

una volta av. 1 ankrat, dankrat; 2no voltuna volta (ai vecchi tempi) av.parstarinuna volta (durante un giorno) av.nıesnega dneuna volta sola locuz. samua ankratuncinetto m. ucinet (lavorareall’uncinetto = plest (pleden))uncino f. kjukaundicesimo ord. danajstiundici card. danajstungere v. 1 frajat (na- o- po- ve-z- za-); 2 mazat (na- o- po- ve- z-za-), (mazen, mazu, maz / mazıta omazajta)ungere di sotto v. podmazat(anche fig.)ungherese a. uogar (uogarca)ungherese m. uogar (uogarja)Ungheria f. Uogarska, Uogarı(j)aunghia m. parki (od parkja; pl.: odparkju)unghie n. plur. parkje (si pogledugor na parkje = hai guardato sulleunghie; = quando si arriva puntuali)unguento n. mazılouni p. dnı (gli uni e gli altri = dnıan ti druzi)unıbile a. ustuljenunibilita n. zdruzıenjeunicamente av. samuo(a)unicita f. samotaunico a. samuniformare v. 1 zglıhat, zlıhat (po-pre-); 2 poguarıt; 3 poguarjat (ted.)uniformarsi v. 1 se zglıhat, zlıhat(po- pre-); 2 se poguarıt, sepoguarjat; 3 se zmenıt (ted.)uniformato p.p. z-glıhan (u-)uniformita, uniformazione n.zglıhanjeuniforme p.p. zglıgan

uniformemente av. zglıhanounione f. 1 druzba, zdruzba; 2zveza; 3 gmajna (termine religioso);4 unıenje; 5 povezavaunire v. 1 stult (u-); 2 sklenıt(sklenen, sklenu, sklen / sklenıta); 3zdruzıt; 4 parpnet, zapnet (parpnen,parpneu, parpni / parpnıta); 5parpenjat (za-) (parpenjan,parpenju, parpenji / parpenjita); 6vezat (na- o- par- po- z- za-),(vezen, vezu, vez / navezajta); 7navezavat -uvat -ovat; 8 ovezavat-uvat -ovat (po-); 9 parvezint -nit(parveznen, parveznu, parvezin /parvezinta)unire (mettere assieme) v. 1 dıat oluozt kupe (lozen kupe)unirsi v. 1 se zdruzıt (par-); 2 sezrocıtunito p.p. 1 stulen, stuljen (u-); 2zdruzenunita f. edınostunitamente av. kupeunita di misura m. kiznenik(serviva specie per il quartese ed eravariabile)universale a. vesojenuniverso m. svıetuno art. m. (d)an, an, adan((d)nega); (art- ind. nedisko); anmoz = un uomouno art. n. no, adno, dno (no tele= un vitello)uno card. adan, dan, an (adnega,dnega), negauno accanto all’altro av. te partınuno alla volta av. po dan (po dva,po trı = per due, per tre, ecc.)uno dietro l’altro av. 1 te za te,te za tın; 2 dan za druzin, adan zadnın; 3 drug za druzinuno e mezzo a. dan an pu (dna an

Page 456: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 455

pu)uno e tre quarti locuz. dan an trıkuarteuno e un quarto locuz. dan an ankuartuno minore (maggiore)dell’altro locuz. dan majs (guors)te druzegauno sopra l’altro av. te na tınuno sull’altro av. dan te na teuno vicino all’altro av. te par tınunto a. mazan (na- po- ve- za-)unto p.p. mazen (na- po- ve- za-)untuoso a. tustcenunzione n. mazılouomo (persona) m. mozuomo (in genere) m. clovek ;(clovıeka; plurale: clovıeki)uomo (coraggioso, grande) m.junakuomo (robusto) m. inakuomo (chiuso, cupo) m. tutacuomo (da nulla) m. usranac,usranıvac (di merda)uomo(impuro)m. nacıstnikuomo (superbo) m. preuzetnikuomo che va ad abitare in casadella sposa m. kukuopo f. potrıeba (all’uopo = zapotrıebo); (essere d’uopo = bıtpotrıeba)uova n. plur. jajcauovo n. ice (icı); (plur.: jajca);(bianco (chiaro) d’uovo = bejak);(rosso d’uovo = carnjak); (fare uovo= znest (ice)): (la gallina ha fattol’uovo = kakuosa j znesla); (sbatterel’uovo = zmet ice)uovo (sterile, non fecondato) m.klapotac ((klapotca)urea n. scanjeurente a. gorocurgente a. sılen (sılna)urgenza f. sıla

urgere v. sılt (sılen)urina n. scanje, scanjeurinare v. scat (do- par- na- o- po-ve- za-), (scıen o scıan, scau, scı /scıta)urinato p.p. scan (do- par- na- o-po- ve- za-)urlare v. 1 arjut (arjujen, arju,arjuj / arjujta); 2 tulıt (tulen, tulu,tul / tulıta); 3 gulıt (gulen); (tuttianche con: par- po- ve- za-); 4burlaturlare (il verso juhuhuj) v. uriskaturlata m. uriskanjeurlato p.p. 1 vetuljen; 2 veguljenurlıo, urlo n. 1 burlanje; 2 tulıenjeurlo di gioia m. urıskurtare v. 1 burt, burıt (za-);(buren); 2 butint -nit, bucint -nit(butnen, butnu, butin / butinta)urtato p.p. 1 bucnjen, butnjen; 2buren (arz- do- par- na- o- po- ve-za-)urto m. 1 zburt; 2 trepanje (n.)usanza f. 1 navada, navaja (gardanavada = mal costume); 2usakdanjost (usakdanjost(i)usare v. nucat (ted.), (pre =assai))usare (essere solito) v. 1 bıt vajen(uso lavorare da solo = san vajendıelat sam); (al mio paese si usadormire a lungo la domenica = umuoj vas sej vajeno spat na duzin tunedıejo); 2 imıet navado (mi ımamonavado spat na duzin = noi usiamodormire a lungo)usato p.p. nucan, ponucan(nucana); (abito usato = blaguo(a)noseno o ponuosak)usato a. vajen (abituato)uscio f. plur. uratauscire v. itı uon (gren uon)uscire (senza controllo) v. veletat,

Page 457: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

456 Nino Spehonja, Associazione Lintver

velıetat (velıetan, velıetu, velıet /veletajta)uscire (dal manico) v. 1 se snamt,se snamit; 2 se snemat ;(impersonale); (se snam / sesnema, sej snamlo / sej snelo)uscir di senno v. 1 obnorevat(inperf.), (obnorıevan, obnorıevu,obnorıevi / obnorevajta); 2 obnorıet;3 itı uons pamet (gren); 4 se motıt,se pomotıt (pomoten, pomotu)uscire a fatica v. vestokatuscire dal letto v. se vekokolatuscire dal nido v. se spejat (sespejen, se speju, spejajse /spejajtase); (kuosi so se spejal = imerli sono usciti dal nido)uscire dalla testa (dimenticare) v.1 itı taz glave; 2 pozabıt (pozaben)uscire rumorosamente v.vetampatuscito (in qualche modo) p.p.vebrodenuscito p.p. snetusignolo m. slabıc, slavıcuso m. 1 nuc (ted.); (far uso =nucat); 2 navada (usanza)ustionare v. opecustione n. pekocınausuale p.p. navaden (navadna)

usufruire v. 1 nucat (ted.); 2uzivatusufruito p.p. nucan (par- pre-(assai))usufrutto n. uzivanjeusura n. poglodanjeusurare v. poglodatusurato p.p. poglodanutensili, utensileria n. rodje (diogni genere)utero f. matrincautile a. 1 nucan (nucna); (nucan =adoperato; femm. = nucana); 2urıedan (urıedna); 3 potrıeban(bisognoso), (potrıebna)utilita f. 1 nuc, nucnost (ted.); 2urıednost; 3 potrıebnostutilizzare v. nucat (ted.)utilizzo n. nucanjeutilmente av. nucno (ted.)utopia f. sanja, sanjarıjautopista m. sanjaruva n. 1 grazduje; 2 grozdjeuva m. muzın (tipo di)uva avostano m. (avostana)uva bianca m. cividın (tipo di)uva fragola m. merikan(merikana)uva rossa m. 1 bako; 2 sejbel; 3avostan; 4 klinton(qualita di uve)

V

vacante a. 1 prazan (-zna); 2zpraznjen (-ena)vacanze f. vakancevacca f. kravavaccaro m. kravarvaccinare v. runje cepıt (u-);(cepın o cıepen, cıepu o cepıu, cıep/ cepıta)

vaccinarsi v. ucepıt runjevaccinazione f. runjavaccinazione antivaiolosa f.runja (sul braccio)vacillare v. se premıetat (sepremıeta = vacilla (ubriaco))vacuita f. praznostvacuo a. praza(e)n (prazna)

Page 458: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 457

vado a Cividale v. gren u Ci(e)dat(in genere)vado a av. gren gu (piu in alto didove mi trovo: gren gu Marsınvado a av. gren du (u) (piu in bassodi dove mi trovo: gren du Bjacavado a av. gren ceu (alla stessaaltezza: gren ceu Tarcetvagabondaggio f. ciganıjavagabondare v. 1 hajat; 2 lajhat(tutti anche con: po- ve- za-); 3ciganıtvagabonda f. 1 povasnıca; 2 ciganavagabondo m. 1 povasnjak; 2cigan; 3 pohajacvagare v. 1 hajat (po- ve- za-); 2bazjatvagato p.p. ohajenvagellamento n. barbotanjevagellare v. 1 barbotat (friul.); 2bleukat; 3 slıevt (slıeven)vagheggiare v. hrepenıetvaghezza f. lepota, lepotıjavagire v. jokat (po-, za-)vagito n. jokanjevagliare v. 1 pogruntat (ve-),(valutare) (ted.); 2 resetat (separarecol vaglio); 3 tamezat (vagliare lafarina), (friul.)vagliatura n. 1 resetanje; 2tamezanjevaglio n. 1 sıto; 2 reseto 3 tamız(per la farina), (friul.)vago a. cigan (vagante)vagolare v. 1 bandrat; 2 ciganıt; 3spancıeratvagone m. 1 vagon; 2 uoz uozavai v. imp. bıe(a)zvalanga m. plazvalere v. 1 vajat (vajan, vaju);(vale a dire = ce rec); (che vale? =dost vaja?); (a che vale? = kamu jnuc); 2 bıt urıedan (avere pregio)valere qualcosa v. bıt za kıek

(non valere niente = bıt za nıc)valeriana m. matovılac (matovılca)valevole va. urıedan (urıedna)valicare v. 1 prehodıt; 2 prepasatvalico m. prehodvalidamente av. urıednovalidita f. 1 urıednost; 2parpraunost 3 parloznost; 4moznost; 5 znanje n.valido a. urıedan (urıedna)valigia f. valızavallata m. 1 polog (toponimo); 2valada (friul.); 3 dolınavalle f. dolına (toponimo)Valli del Natisone f. Ne(a)dıskeDolıne (plurale)valligiano m. dolınarvallone f. velıka dolınavalore f. 1 urıednost; 2 vajavavalorosamente av. sarcnovaloroso a. sarce(a)n (-cna)valoroso m. junakVal Polaga m. Pologvalutare v. 1 par-stımat (po-); 2po-gruntat (ve-), (ted.); 3 popensat,popinsat (pensare); 4 pomerkat(osservando); 5 sacat (ted.),(valutare a occhio)valutare il pro e il contro v.prestudjat, postudjatvalutato p.p. 1 sacan; 2 parstıman(po-)valutazione n. 1 sacanje (ted.); 2stıma (f.); 3 sacavalzer m. valcer (-ja)vampa, vampata m. plemen,plamenvanagloria f. prehvalnostvanagloriarsi v. se prehvalıt (seprehvalen)vanaglorioso m. hvalezvanaglorioso a. prehvaljenvanamente av. zastonjvaneggiamento n. cavarjanje

Page 459: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

458 Nino Spehonja, Associazione Lintver

vaneggiare v. 1 se mesat; 2 seumısjat (cosa vanneggi = ka seumısjas); 3 cavarjatvanga f. lopatavangare v. kopat (na- par- od- po-ve- s-)vangato p.p. kopan (na- par- od-po- ve- s-)vangatura n. kopanjevangelo m. vangel, vangeli, vanzel(vangelja), (friul.)vaniglia f. vanıljavaniloquio n. prazno guorıenjevanita f. 1 praznost; 2 praznahvaleznostvanitoso a. braurastvano a. prazan (prazna)vantaggiosamente av. nucno(ted.)vantaggio m. 1 nuc (ted.); (divantaggio = po varhu o na varhu);(tornare a vantaggio = prıdh nucu);2 lustvantaggioso a. 1 nucan (nucna); 2lustan (-tna)vantare v. 1 hvalıt; 2 se napenjatvantato p.p. hvaljenvanto f. hvala (darsi vanto = sehvalıt)vanvera f. ceudanost (a vanvera =ceudan; cosa blateri a vanvera = kibledes ceu dan); (parlare a vanvera= glodat)vaporare v. zmamıt (svaporare)vapore f. paravaporoso a. parastvarcare v. prepasat (varcare ilNatisone = prepasat Nedizo)varco m. prehod (toponimo)vari p. sing. marskajsan(marskajsna)variare v. 1 premenıt (-s); 2spremenjatvariazione f. premenıtu,

premenıtva (s-), (premenıtve)varice f. zılavaricella f. varicelavariegare v. 1 skrecjat; 2 parızatvariegato a. 1 skrecjan; 2 parızastvarieta f. drugacnostvarie volte av. marskadavario a. drugacvariopinto a. 1 skrecjan; 2 opısanvasaio m. loncarvasca f. 1 vaska; 2 banja; 3 korıtovaschetta m cadın (friul.)vaselina f. vazelınavasellame f. posodavaso m. vaz (vaza)vaso da notte m. 1 bukau; 2bukalonvassoio f. guantıeravastamente av. sarokovastita f. sarokuostvasto a. sarok (saroka)vate m. strolih (friul.)vaticinare v. strolihat (friul.)vaticinio n. strolihanje (friul.)ve p. van (a voi), (ve lo dico = vanpovıan); (voglio dirvelo = van cenrec); (ve lo dico io = van dıan ıst)ve av. ato (avverbio di luogo = ivi:mettervelo (metterlo ivi) = ga luoztato)ve’ v. lej (troncamento di ”vedi”)vecchia f. starkavecchiaia f. starostvecchie usanze f. stare navadevecchietta f. starcicavecchietto m. starcicvecchio a. 1 star (comp.: stars,staris); 2 lıetan, parlıe(a)tan (-tna)vecchio m. starac (starca)vecchio di luna f. stara lunavecchiotto a. starıkastvecchiume f. starınavece (in) av. na mestu (+genitivo); (fare le veci = bıt na

Page 460: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 459

mestu)vedere v. 1 vıdet (vıden, vıdeu,vıd(i) / vıdta), (presente contratto:vın, vıs, vıd, vıdmo, vıdta, vıdjo);(vedı! = lej!); (vedete! = lejta!);(far vedere, mostrare = pokazat);(visto che lo sapevi = kar si vıedeu);(non vedo l’ora = na vın ure ancajta); 2 vıdt (vın / vıs / vıd /vıdmo / vıdta / vıdjo, vıu / vıdla,vıd / vıdta); 3 gledat (guardare);(vedere improvvisamente =zagledat), (stravedere = se zagledat)vedere improvvisamente v.zagledatvedere far v. pokazat (pokazen,pokazu, pokaz / pokazajta)vedere di mal occhio v. gledatnastranvedere a sazieta v. se nagledatvede v. vıd(e) (terza personasingolare di vıdet o vıdit)vedi v. vıd (imperativo di vıdet)vedi (guarda) v. lej, glejvedi(sta attento) v. vıd (vedi di noncadere = vıd ne past o vıd de nepades)vedova f. duava, uduo(a)vavedovo m. duavac, uduo(a)vac(duavca)veduta m. 1 ogled; 2 vıdinje (n.)veemente a. sılen ()-lnaveemenza f. 1 sıla; 2 sılnostveggente m. strolihvegetare v. 1 rast (rasten); 2spoganjatvegetazione f. 1 rast (i); 2 rascaveglia n. 1 varvanje, varjanje; 2vılja (vigilia)vegliare v. varvat (varjen);(vegliare il morto = varvat marlıca)veicolo n. 1 uozılo; 2 uoz (m.)velare v. krıt (pre-, za-, par-, po-)velarsi v. se mrıent, se mrıenit (po-

u- z-), (velarsi del cielo di nubi),(impersonale); (se mrıene, sejmrıenlo)velatamente av. parkrıtovelato p.p. parkrıtvelenifero a. strupenvelenosamente av. strupenovelenosita n. strupenje, strupenost(f.)veleno m. strupvelenoso a. strupenvelivolo m. roplan (friul.)velluto m. zamed (zameda)velo m. 1 ruta; 2 vel (friul.)veloce a. 1 nagu (nagla, naglo); 2frısan (frısna); (ted.); 3 hıte(a)r; 3sıle(a)n (sılna)velocemente av. 1 naglo, nanaglin; 2 frısno (ted.); 3 hıtro; 4skarbnoveloce av. 1 hıtro; 2 naglo; 3 frısno(ted.) 4 skarbnovelocita f. 1 naglost; 2 hıtrost, 3skarbnostvelocizzare f. sılt (sılen, sılu /sılla, sıl / sılta)vena f. zılavenale av. napruodevenatorio a. jagrastvenatura f. zılavendemmia f. bandıma, bandımca(friul.)vendemmiare v. bandimat (o- po-ve-); (friul.)vendemmiato p.p. bandiman (o-po- ve-)vendere v. 1 prodat (u- ve-),(prodan, prodau, prodı / prodajta);2 prodajat (prodajan, prodau, prodıo prodaj / prodajta)vendere la merce per le case v.guzleratvendita f. 1 pruoda; 2 prodanje,prodajanje (n.)

Page 461: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

460 Nino Spehonja, Associazione Lintver

venditore ambulante m. kramar(kramarja); (ted.)venditrice di kolaci f. kolacarıca,kolacarcavenduto p.p. prodan (u- ve-)veneficio n. ostrupıenjevenefico a. strupen (strupena)venerabile a. castitlıu (-tlıva)venerare v. castıt (o- po- u- ve- s-za-) (castın, castıu, cast´ı / castıta)venerato a. cescenvenerato p.p. castjen (o- po- u- ve-s- za-)venerazione n. cescenjeVenerdı santo m. Velık Petak(Veliz(k)ega Petka)venerdı m. petak (petka)venere f. danıca (stellaannunciatrice del giorno)Venezia f. plur. Benetkeveneziano a. beneskivengo da Cividale locuz. prıden(prın) dos Cedada (vengo da piu inbasso di dove parlo)vengo da Rodda locuz. prıden gosRuanca (vengo da piu in alto didove parlo)vengo da Vernasso locuz. prıdentaz Barnasa (alla stessa altitudinedi dove parlo)venia n. odpuscanjeveniale a. 1 naglaven (naglavna); 2nagravenvenire v. 1 pridt (prın(=perfettivo) o gren (imperfettivo)= sto venendo), parsu, prid /prıdta); (e venuta la sua ora = jparsla njega ura); (l’anno che viene= tuol lıeto); (vieni a proposito = siparsu gor na parste) 2 prıdit(prıden), (perfettivo); 3 hajat(imperf.), (do-, par-, ve-)venir a conoscere v. zaznatvenire alle mani v. se popast (se

popaden)venire agli orecchi v. slısatvenir a mancare v. zmankat,parmankatvenire a patti v. 1 se zglıhat,zlıhat (po- pre-); 2 se poguarıt; 3 sepoguarjat; 4 se zmenıt (ted.)venire a piedi v. prıdparnogahvenire appresso v. se parblızatvenire a un compromesso v. 1 sezglıhat, zlıhat (po- pre-); 2 sepoguarıt, se poguarjat; 3 se zmenıt(ted.)venire a un’intesa v. 1 se zglıhat,zlıhat (po- pre-); 2 se poguarıt, sepoguarjat; 3 se zmenıt (ted.)venire a sapere v. 1 zavıedet(perf.), (zavıen, zavıedu); 2 zvıedet(zvıen, zvıedu o zvıedeu); 3 zacut(perf.), (zacujen, zacu, zacuj /zacujta)venire da piangere v. itı ma jokvenir da ridere v. itı na smıehvenir fuori v. vebrodıt, vebrodit(vebroden)venire in aiuto v. prıdna pomuacvenire incontro v. prıdpruo(a)tvenir in mente v. prıdtu glavo (tupamet)venire su v. rast (crescere),(rasten)venite v. 1 pujta; 2 pridıtaventesimo num. dvıstiventi card. dvıst, dvajstventicello m. vıetricventina num. kakih dvıstventi volte av. dvıstkratventidue card. dvandvajst,dvandvıstventilare v. 1 pihat (par-, po-)ventilato p.p. opıhanventilare (proporre) 1 obecat; 2namenıtventilato p.p. obecan

Page 462: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 461

vento m. 1 vıe(a)tar (vıatra ovıatarja); 2 ajar (c’e molto vento =j puno ajarja); (tira vento = pıha);(e come parlare al vento = j kuguorıt ceu dan); (parlare al vento =guorıt zastonj)vento da nord est m. hrıvac(hrıvca)vento da sud f. jugaventola f. muhalcaventoso a. vıetarskiventre m. trebuhventriera f. pancıera (friul.)ventriglio m. durjon (stomacodegli uccelli), (friul.)ventuno a. danandvıst,danandvajstventura f. srecavenuta m. parhodvenuto p.p. parsu (parsla)verace a. resnıcan (resnıcna)veracita f. 1 resnıca; 2 pravıca; 3spravaveramente av. 1 zarıe(a)s; 2 pac;3 pru za pru, pruzapru, prau zaprau; 4 resnıcno; 5 raunoveramente sı int. pas ja(esclamativo)verbo f. besıeda (parola)verdastro a. zelenjokastverdeggiare v. zelenıet (na- o- po-ve- za-), (zelenın o zelenejen,zelenıu o zeleneu)verde a. zelen (zelena); (legnaverde = saruove darva ); (essere alverde = bıt brez palanke; bıt brezfenika); (al verde = skıc)verderame m. verderamverdezza f. zelenostverdone m. rıepar (rıeparja) ( =uccello ghiotto dei semi di rapa)verdura f. 1 zeje; 2 zelenje; 3zelenjava (f.)verga (ramo) f. 1 veja; 2 spıca

(san ku tana spıc = sono come suuna piccola verga); (ted.)verga (sferza) f. 1 keca; 2 suıga; 3sıba (sıba novo maso puaje = laverga canta una messa nuova (ilcastigo incombe)); 4 uısca (friul.)vergare v. 1 tuc; 2 suıgat; 3 kecat;4 gajzlatvergata f. gajzlavergere v. obarnıt (obarnen)vergine a. naduzan (naduzna)vergine f. devıca (la Vergine Maria= Devıca Marıja)verginita f. naduznost(naduznost(i))vergogna m. 1 spot (ted.); 2 sram,(f.), (srama o sramu); 3 sramuotavergognarsi v. 1 bıt ( o imıet)sram; 2 se sramovat; 3 bıt (o imıet)spot (me j(e) spot = mi vergogno;ma anche mej spot = abbi vergogna)vergognati nella maniera piuassoluta locuz. spot an sram temore bıtvergognosamente av. spotlıvo(ted.)vergognosa f. spotlıuka (ted.)vergognoso a. spotlıu (spotlıva);(ted.)vergognoso m. spotlıvac(femmina: spotlıvca), (ted.)veridicamente av. resnıcnoveridicita f. resnıcnostveridico a. resnıcan (-cna)verifica f. 1 resnıca; 2 pravıca; 3sprava; 4 sprıca; 5 skusanjeverificare v. 1 preprıcat, sprıcat; 2veglıhat; 3 provat; 4 skusatverificarsi (accadere) v. 1 se gajat;2 se godıt, se zgodıt (impersonale),(se godı, sej godılo), (sej zgodilode... = si e verificato che...)verificato p.p. 1 preprıcan; 2veglıhan; 3 provan (provana rıec =

Page 463: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

462 Nino Spehonja, Associazione Lintver

cosa verificata)verita f. 1 resnıca (in verita =resnıcnno); 2 pravıca; 3 spravaveritiero a. 1 resnıcan; 2 pravıcan(pravıcna); 3 rıesan (rıesna)verme f. glıstavermiciattolo m. carvıc (plurale:carvıci o anche carvıc con ı lunga,mentre la i e breve al singolare)vernacolo a. domacVernassino m. Gorenji Barnasvernıce f. vernız (vernıze)verniciare v. vernizatverniciato p.p. vernizanverniciatura n. vernizanjevero a. 1 prav, pravi (prava); 2resnıcan (resnıcna); (e vero = jrie(a)s); (non e vero = nıe(a)rıe(a)s); (fosse vero = de bi bluories); (a dire il vero = za jo rec tuglıh)vero f. resnicavero int. rıe(a)sverricello f. karukula (friul.)verro v. prın o prıdenverruca f. 1 bradovıca; 2kurjuhuo(a) (n.), (kurjuha)versamento n. 1 lijanje (od. pre-u-); 2 pretocıenjeversare v. 1 lıt (liquidi), (u-, ve-);2 kıdat (do-, na-, o-, po-, u-, ve-); 3sut (materiale solido), (u- ve-),(sujen, su, suj / sujta); (tuca se jeusula = la grandine si e riversata)versare aggiungendo liquidi v. 1dolıt, zalıt, nalıt; 2 dolijat, zalijat(dolıjan, dolıju, dolıj / dolıjata)versare bagnando v. 1 mocıt; 2oblıtversare denaro v. placatversare lacrime v. lıt zuze (lıen,lıan suze)versare liquidi v. 1 lıt (na- po- ve-u-), (lıen o lıan, lıu, lı, lıta); 2 lijat,

liat (na- po- ve- u-), (lıjen, lıju, lıj /lijajta)versare riempiendo liquidi v.tocıt (po- ve- u- s- za-), (tocen,tocıu, toc(ı) / tocıta)versare sangue v. prelıt o prelijatkriversare sotto v. podsut (podsujen,podsu, podsuj / podsujta)versare via liquidi v. odlıt (odlıeno odlıan, odlıu, odlı / odlıta)versato p.p. 1 lıt; 2 kıdan; 3 tocen;4 sut (tutti anche con: (na- po- ve-u- s(z)- za-)versato via p.p. odlıtversetto m. stıkjacverso m. stıh (di poesia)verso m. stran (per tutti i versi, inogni verso = na use stranı); (pernessun verso = na majdno stran);(non c’e verso = nıa moc o nıamogoc)verso (attorno) prep. oku (versoNatale = oku Bozıca)verso prep. 1 h; 2 pruot (versocasa = pruot duomu); 3 ce u, cepod,po (+ acc.)verso (a, da) prep. ceh (+ dativo);(vado alla chiesa = gren ceh cıekvi)verso (incontro) prep. pruo(a)t (+dat.); (vado incontro alla mamma =gren pruot mami)verso (su) prep. na (vado versoCastelmonte = gren na Staro Goro)verso di una poesia m. stıkjac(ted.)verso sera av. 1 na vicer; 2 ce podnuo(a)c; 3 tah nuo(a)cverso del fringuello m. scınkverticalmente av. 1 napık; 2pokoncuvertice m. 1 pık; 2 varh (plur.:varhı o varhuovi)vertigini f. omota (avere le

Page 464: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 463

vertigini = se motıt)veruno p. obedan, nobedan(obedna)verza f. broskva, brosku, braskuverzicare v. zelenıet (po-)verzura f. zelenjavavescica (bolla) m. 1 mihıer(mihıerja); 2 zujvescica m. mıah, mıeh (meha)vescovado f. skofıjavescovetto m. skofıc (soprannomedi famiglia)vescovo m. skofvespa f. gosa, osa (agg. der. =osji)vespaio m. 1 gosnjak; 2 glu(o)njıkvesperi f. plur. vicernice, vicerincevespone m. sarsenvespro domenicale m. zegan(-gna)vessare v. nadlegovatvessatore m. nadlegavacvessazione f. 1 nadlıega 2nadlegovanjeveste f. 1 oblıeka; 2 oblacılovestiario f. 1 oblacılo; 2 oblıekavestigio m. slıed (sledu)vestire v. 1 oblacıt (imperf.), (pod-pre-), (oblacen, oblacu, oblac /oblacıta); 2 oblıec (perf.),(pod-pre-), (oblıecen, oblıeku, oblıec /oblecıta)vestirsi v. 1 se oblacıt (se oblacen);2 se oblıec (se oblıecen, se oblıeku,oblecıse / oblecıtase); 3 se nastımat(vestirsi a festa)vestito f. 1 gajzla (ted.); 2 oblıeka,(vestito da festa = guodnja oblıeka);(oblıeka modrasova = spoglia delserpente); 3 oblacılo; 4 ponuosak(ponuoska), ( = vestito logoro)vestito p.p. oblıecen, (pod-)vestito a festa p.p. nastimanvestito di donna f. kıkja

vestito logoro m. ponuosak (-ska)vestito per l’uomo m. gvant(ted.)veterinario m. veterinar(i)veto n. 1 prepovıedanje; 2prepuoved (f.)vetrina f. vetrınavetro f. glazovna (pezzo di vetrorotto); (ted.)vetro m. glaz (ted.); (agg. der. =glazu / glazova)vetroso a. glaznast )vetta m. varh (plur.: varhı ovarhuovi)vettovaglie m. zıvezvettura m. uoz (uoza)vezzeggiamento n. bozanjevezzeggiare v. 1 bozat (po-); 2figotat (po-), (friul.); 3 pojubıtvezzeggiato p.p. pofigotanvezzo f. 1 (garda) navada (hai unbrutto vezzo = ımas no gardonavado); 2 figotanje (moine)vezzoso a. ninın (friul.)vi p. 1 vas (pronome personale:accusativo); (vi amo = vas juben; 2van (dativo); (vi piace = van jusec); (devo dirvi che... = vanmuoren povıedat de...); 3 se (in tuttii verbi riflessivi: vi pentirete = sebota grıval); 4 non si traduce, sepleonastico (la vi e molta gente =tan j puno judı)vi (in questo o quel luogo) av. tle,tle tode, tan, tan todevia cong. proc (mandar via =zalovıt)via f. pot (via stretta = uoska pot)via (per via di) v. na kraj tega ki...Via Crucis f. Krizova pot (Krizovepotı)via da prep. od, spuot + genit.(spuot noge = via dai piedi)via in fretta av. mars

Page 465: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

464 Nino Spehonja, Associazione Lintver

via lattea f. grımska cıestaviaggiare v. 1 hodıt (hoden); 2bandratviaggiatore m. popotnikviaggiatrice f. popotnicaviaggio f. hojaviale m. vjalviandante m. popotnikviatico f. popotincavibrare v. 1 trest (tresen); 2mahat ; 3 mahnitvibrazione n. tresenjevicario m. vikar (vikarja)vice m. namestnikvicenda f. zgodba, zgodbica,zgodovınaviceversa av. 1 drugac; 2naspruo(a)tvicinanza n. blızanjevicinia f. sosednjavicino a cong. par, tanpar, taparvicino a. blızen (blızna), blızen(blıznja)vicino prep. 1 blızo, blızu (colgenitivo; vicino a casa = blızoduoma); 2 tah, tapar (+ dativo; tahduomu)vicino m. 1 sose(ıe)d; 2 blıznji(blıznjega)vicolo f. landrona (friul.)vie av. 1 puno; 2 se (vie piu = sevıc); (vie meglio = se buojsvieni v. pujvietare v. 1 prepovıadat(prepovıan, prepovıadu, prepovej /prepovıedta); 2 prepovedovat -uvat;3 branıt (branen)vietato p.p. prepovıedan,zapovıedanvigere v. spadat (vige l’uso = jenavada)vigilanza n. varvanjevigilare v. 1 varvat (varjen, varvu,varv / varvta); 2 hranıt (hranen); 3

hahtatvigilia f. vılja (religioso); (la vigiliadi Natale = Bozıcova vılja)vigliaccata f. karonjada (friul.)vigliaccheria f. nıznostvigliacco f. karonja (friul.)vigna, vigneto m. 1 vinjau; 2arnjada (f.), (tutti e due friul.)vigore, vigoria f. muoc (mocı)vigorosamente av. mocnuo(a)vigorosita f. inakostvigoroso a. mocan (-cna)vile a. malourıedan (-dna)vilipendere v. zmagat (ted.)vilipendio n. zmaganjevilipeso p.p. zmaganvilla, villaggio m. 1 konac; 2 vasvillanamente av. saruovovillania f. saruovostvillano a. 1 zarobjen; 2 saru(saruova)vilta f. niskuo(a)stvilucchio m. slakviluppo f. krotıcavimine f. 1 beka; 2 uıba; 3 uarbja(toponimo); 4 maleka (top.)vinacce f. pl. tropınevincastro f. 1 palca; 2 sıbavincere v. 1 dobıt (u-); 2 omagatvincita f. 1 udobıtu (odobıtve); 2zmagavincitore m. omagovacvincolare v. parpenjat, zapenjat(parpenjan, parpenju, parpenji /parpenjita)vincolo n. 1 spalılo; 2 veza (f.)vinello di cattiva qualita f.brozincavinello n. vıncevino n. vıno (vino nero = tecarne(o))vinto p.p. 1 udobjen; 2 omaganviola f. vjolaviolaciocca m. vjolar

Page 466: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 465

violare v. prelomıtviolazione n. 1 prelomıenje; 2prelom (m.); 3 strapac (friul.)violentemente av. naulentviolento a. 1 presılen (presılna); 2preuzetan (-tna)violenza f. 1 sıla; 2 preuzetnost; 3presılnostvioletta f. vjolcaviolinista m. vjolinıstviolino m. vjolınvioloncello m. 1 liron; 2 vjoloncelviottolo m. 1 landrona (friul.); 2klanac (klanca)vipera f. 1 lıpera (friul.); 2 kacavirare v. 1 obarnıt (obarnen); 2obracatvirgulto f. vejavirgulti n. venıcje, vinıcje (potatidella vite)virgulto invischiato f. viscada,biscada, uiscada,virgulto invischiato (moltogrande) m. bargonvirile a. moski (moska)virilmente av. moskovirtu f. cednostvirtu (forza) f. muoc (in virtu di =s pomocjo)virtuoso a. virtuoz, vistuozastvirulento a. strupenvirulenza f. strupenostviscere n. carıevavischio m. bısk (per invischiare);(pania = biscjada, ujscada), (friul.)vischioso a. bıskastviscido a. zlıkastvisciola f. vıesnjavisibile p.p. ocıtan (-tna)visibilio n. gonobıenje (andare invisibilio = se gonobıt)visibilita f. ocıtnostvisibilmente av. ocıtnovisione n. parkazanje

visita f. 1 vızita; 2 obıskvisitare v. 1 obıskat; 2 obiskavat-uvat -ovat; 3 vizitat (o- po- pre-);4 gledat (puodmo gledat strıca =visiteremo lo zio); 5 merkat(osservare)visitato p.p. obıskanviso m. 1 gobac (gobca); (a visoaperto = odkrıtosarcno); 2 lıcevispo a. 1 zıu (zıva); 2 nagli(nagla)vista, visuale m. ogled, pogled,razgled (corto di vista = slıepast)visto p.p. vıden (mai visto maiconosciuto = ne vıden ne poznan)vita n. 1 zivlıenje (darsi alla bellavita = zivıet veselo); (a vita =zanımar); (guadagnarsi la vita = sekruh zasluzıt); (uscir di vita =umrıet); 2 leban ( = corpo); (ted.);(in vita, alla cintola = tu pasu)vita di ogni giorno f. usakdanjost(usakdanjost(i))vitalba f. lazavitale a. zıu (zıva)vitalita f. zivuostvitamina f. vitamınavite f. 1 vıt, vitva; 2 sarauf (ted.)vite (pianta) f. venjıka, vinjıkavitellina f. buscavitellino m. busacvitello n. tele (teleta)vitreo a. glazu (glazova)vittima f. martra, maltra (friul.);(la vittima divina = Bozja martra)vitto, viveri f. ceringa (ted.)vittoria f. 1 omaga; 2 uduabavituperare v. 1 zazramovat; 2zasramotıtvituperatore m. zasramovavacvituperatrice f. zasramovaukavituperazione n. zazramovanjevituperio f. sramuotavivace a. 1 zıu (zıva); 2 bıster

Page 467: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

466 Nino Spehonja, Associazione Lintver

(bıstra); (bıster otrok = bambinovivace); 3 arskacenvivacemente av. zivuo(a)vivacita, vivezza f. zivuostvivamente av. zivuo(a)vivanda f. 1 ce(ıe)ringa (ted.); 2jed (jedı); 3 zivıla (plur.)vivente a. zıu (zıva)vivere v. 1 zivıet (solo imperf.),(po- u- za-), (zivın, zıveu); (viverein pace = zivıet u mıeru); 2 stat(abitare); 3 uzivatvivere n. zivlıenjeviveri m. sing zıvezvivezza f. zivuostvivido a. zıu (zıva)vivificare v. 1 ozivıet (ozivın); 2ozivat (ozivujen)vivo a. 1 zıu (zıva); (calce spenta =ugasnjeno japno), (a viva voce = poustih); 2 dusan (dusna)vivo av. zivuo(a)viziare v. figotatviziato p.p. figotanviziato a. figotastviziato m. 1 figot; 2 figotastviziatura n. figotanjevizio m. 1 vıcih (vıcha o vıciha);(Buog te vıcih mantinjı = Dio ticonservi il vizio; vizio sta perabitudine: infatti si usa dire cosıquando si e ricevuto un favore); 2peca; 3 slab(v)a navadavizioso a. pecastvizzo a. 1 suh; 2 spıljenvocabolario m. besıe(a)dar(besıedarja)vocabolo f. besıe(a)davocale f. vokalvocazione m. poklıcvoce m. 1 glas (glasa o glasu);(plurale: glası o glasuovi); (a vocealta = naglas); 2 stıma (f.); (nıadau stıme = non ha dato voce

(aperto bocca), (ted.); 3 zglasılo (adalta voce = glasno; a bassa voce,sotto voce = potıho); (corre voce =guarjo)vociare, vociferare v. 1 uekat; 2dıelat ravejvocio n. uekanjevoga f. moda (fig.); (essere di modo= bıt u navadi)voglia f. 1 uoja, voja; 2 zelja (dibuona voglia = rad); (avere voglia =zelıe(a)t); (non aver voglia = setragat), (non ho voglia = me setraga)voglia (desiderio) f. zelja (averevogliaa = se dat + infin.)voglia (sulla pelle) f. bıdavogliamo v. cemovogliamo dire v. cemo rec recresta invariatovoglio dire v. manrec, cenrecvogliono v. cejovogliosamente av. raduovoglioso a. zeljenvoi p. vı, vas, van (nomin., accus.,dativo)voi altre p. vıdrugevoi altri p. vidruzvoi due f. vidvıe (vehdvıeh)voi due m. vidva (vasdvıeh)volare v. 1 spoletıe(a)t (spoletın);2 spoletat (imperf.), (spolıetan); 3plut (s- ve- s-), (plujen, plu); 4zletıet; 5 splunjıt (splunjen, splunju,splunj o splunji / splunjta)volare (di uccelli giovani) v. 1zletat (imperf.), (zlıetan, zlıetu, zlıet/ zletajta); 2 zletıe(a)t (zletın)volare via v. zletıe(a)t (zletın,zleteu, zletı / zletıta)volata n. spoletanjevolatilizzarsi v. se spremenıtvolato p.p. 1 zletjen; 2 splunjenvolenteroso a. rad (rada)

Page 468: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 467

volentieri av. 1 rad, raduo; 2zvestuo(a); 3 zele; 4 vojno,vojnuo(a)volere v. tıe(a)t (presente: cen /ces / ce / cemo / ceta / cejo, teu /tıela, tej / tejta o tıejta); (voleremale = zelıet slav(b)o); (voler bene= jubıt); (ci vuole = j trıeba); (disuo volere = sam sabo); (vuolefavorire = al zahvalte); (favorite =zahvalıte); (Dio non voglia = Buogvar); (senza volere = naulent(friul.); (volersi bene = se mıet(tıet) radı); (vorrei venire = bi radparsu)volere f. vojavoler bene v. 1 tıet rad (cen, teu);2 jubıtvolete v. cetavolgare (popolare) a. 1 navaden(navadna); 2 domac; (lingua volgare= narodni jizık)volgarizzare v. obarnıt u narodnijizıkvolgarmente av. navadnovolgere (voltare) v. 1 obarnıt(obarnen, obarnu / obarnıla, obarıno obarnı / obarnıta); 2 nagnit, -intvolgere (avvolgere) v. 1 zavıt,(zavıan, zavıjan) 2 zavijat (imperf.);3 spremenıt (fig.)volgere del tempo v. se obracat(impers.)volgere lo sguardo v. se oglednitvolgo m. folk (ted.)volo n. 1 spoletanje; 2 zletıenje(prendere il volo = zletıet)volonta f. 1 uoja, voja (u(v)ojabozja = il volere di Dio); (a volonta= po voji); (di mia volonta = pomuoji voji); 2 namıen (m.); 3 zelja(desiderio)volontariamente av. 1 raduo; 2namıenjeno; 3 radovolno

volonteroso a. radvolpe f. lesıca (agg. der., volpino =lesıcji)volpone m. lesjakvolta m. krat (krata); (una volta =an krat); (la prima volta = parvikrat; to parvo volto); (due volte =dvakrat o dvarkat); (in una volta =tuankrat); (il piu delle volte, tantevolte = venckrat o vencpart); (allevolte = ucasih); (un’altra volta =udrugo, udrugic); (rare volte =rıedko); (ogni qualvolta = nımar ousak krat); (volta per volta =usakrat, usak krat); (ti da di volta ilcervello = a(l) te se mote o al semotes?); (e la mia volta = tocamene); (il vino ha dato la volta =vıno sej obarnilo); (il latte ha datola volta = mlıeko sej obarılo); (farvolta indietro = se obarnıt); (questae la volta buona = tala j ta prava),(due volte tre fa sei = dvakrat trınardı sest), (talvolta = ucasih); 2part (il piu delle volte = venc part)voltafaccia f. filafelavoltare v. 1 obarnıt (obarnen,obarnu, obarın o obarnı / obarnıta);(voltare le spalle = obarnıt harbat);(volta a destra = okarnı na desno);2 obracat (imperf.)voltare sottosopra v. prevracatvoltarsi v. se ogledint -nit (seoglednen, se oglednu, oglednise /oglednitase)voltastomaco f. grauzavoltata f. obarnıtu (-tve)voltato p.p. obarnjenvolte m. plur. krat (krat genitivoplurale); (piu volte, molte volte =vickrat, punokrat); (a volte =ucasih)volteggiare v. 1 bargolıet; 2barlıet (barlın, barleu,

Page 469: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

468 Nino Spehonja, Associazione Lintver

barlı);(volteggiamento = barlıenje)volto m. 1 gobac (gobca); 2 lıce(n.)voltolare v. valıt (za-)voltura m. prepısvolubile a. 1 nestanovıtan (-tna);2 po luhtu (indecl.)volubilita f. nestanovıtnostvolume m. 1 volum; 2 bukva(libro)volutta f. slastvomere n. drevuo (anticamentel’aratro era di legno)vomitare v. 1 rikat (ve-)(rıcen,rıku, rik / rikajta); (mi vien davomitare = me gre na rikanje); 2metatvomitato p.p. 1 verıcen, 2 vemetanvomitevole a. grauzanvomito n. 1 metanje; 2 rikanjevorace a. snıedenvorace m. snıedenik

voracemente av. samagutnovoracita f. samagutnostvoragine f. 1 rupa; 2 zrıalo; 3hlo(a)bocına (toponimo)vortice m. 1 zavihanje; 2 zavihavac(vento particolare)vostro p. a. vasvotare v. votatvotazione f. votacjonvoto f. objuba, obljuba (religioso);(fare un voto = objubıt)vulva f. 1 fıga; 2 pızda (triviale)vuol dire v. cerecvuotamente av. na prazninvuotare v. 1 praznıt -int (s- ve-),(praznen, praznu, prazni /praznıta); 2 praznjevat, -uvatvuotato p.p. praznjen (po- s- ve-)vuoto a. prazan (prazna)vuoto f. 1 praznost; 2 praznına; 3fuc (m.), (andato a vuoto); 4 fof(fr.), (vuoto fisicamente)

Z

zaffata m. smrad (smradu osmrada)zaffo m. spineu (spinıela)zainetto m. taskapan (it.)zaino m. ruksak (ted.)zampa f. nogazampettare v. talpinat (friul.)zampillare v. 1 curıe(a)t (o- par-po- pod- pre- s- ve- za-), (curın,curu, cur / curıta); 2 sikat (o- par-po- pod- pre- ve- za-), (sıkan osıcen, sıku, sık / sikajta)zampillato p.p. 1 curjen; 2 sıkan osıcen (o- par- po- pod- pre- s- ve-za-)zampillio n. 1 curıenje; 2 sikanje

zampillo m. 1 curak (curka); 2scurak (scurka)zana f. pletenıcazangola f. 1 dazica; 2 pınjazanzara m. komarzappa f. matıkazappare v. 1 matikat; 2 spikjat; 3pıkatzappare le patate v. 1 kompıerjeodkopat (perf.); 2 kompıerjeodkopuvat (imperf.)Zappatocco m. Zapatok (loc. sing.Zapatoce)zappato p.p. spikjan (o-)zappatura n. 1 spikjanje; 2kopanje

Page 470: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 469

zappetta f. matıkca, matıkica,matılcazappettare v. 1 pomatikat; 2stikjat (po-)zappettatura n. matikanjezazzera f. kıtazecca f. pisurjazelante a. 1 goroc (goroca); 2 unetzelantemente av. gorocozelo f. unetostzeppa m. klın (toponimo)zeppare v. nabasatzeppo p.p. natucenzero m. nıczia f. 1 njanja (familiare), (friul.);2 tetazigolo giallo m. starnad (starnada)zig-zag (a) av. ukrızzinco m. cınac (di zinco = cınu)zingara f. cigana, cigankazingaresco a. ciganskizingaro m. ciganzinnia m. sudad (sudada), (friul.)zinzino m. 1 bop (bevi un zinzino= popı an bop); 2 marvazio m. 1 barba (barb), (familiare);2 strıc (agg. der. = strıcu)zipolo m. spınjakzirlare v. zornatzitella f. 1 samka; 2 samıca; 3 tetazittire v. 1 pomucat (za-),(pomucın, pomucu, pomuc /pomucıta o pomucajta); 2 utıhint-nit (utıhnen, utıhnu, utıhin /utıhinta)zitto a. tıh; (av. = tıho, muce);(star zitto = mucat), (mucın, mucu,muc / mucajta), (stai zitto = muc)zitto! int. cıto!zizzania f. jujka, junkazoccolare v. 1 kospat; 2 tampatzoccoletto m. kospac

zoccoli m. 1 cokulni; 2 kospizoccolo m. 1 cokul (cokulna); 2kospzoccolo di cavallo f. podkova,potkou, potku (podkove)zolfanello f. fulminanta (friul.)zolfo m. solfer (solferja); (friul.)zolla f. greba, grepazonzo n. pohajanje (andare a zonzo= pohajat)zoppicamento n. cotanjezoppicando v. cotezoppicante a. cuotastzoppicare v. cotat, cuotat (po-ve-); (friul.)zoppicare (da sciancato) v.krempatzoppiconi av. cuotastozoppo a. cuotast (friul.)zotico a. zarobjenzotico m. razbuojnikzucca m. malon, mulonzuccherare v. 1 cukerat; 2 sladkıet(tutti anche con: o- po- ve- za-)zuccherato p.p. 1 cukeran; 2sladkjen (tutti anche con: o- po- ve-za-)zucchero m. cuker (cukerja); (ted.)zucchina f. zukınazuccone m. botaczuffa f. barufa (friul.)zufolo f. 1 piscıela, piscıela(toponimo); 2 piscalca; 3 pısk (m.)zuppa f. 1 kuhnja; 2 zupazuppa abbrustolita v. zupapozganazuppa di farina m. 1 mocink (conacqua o con latte); 2 buje (f. plur.),(latte del terzo giorno dopo il partodella mucca con farina di mais,uvetta, cannella e zucchero)zuppiera f. sklıeda

Page 471: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

470 Nino Spehonja, Associazione Lintver

Page 472: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Frasi caratteristiche

a braccia, a mani = na rokea Castelmonte = na Staro Goroa che ora? = o kateri ur?a lei = jıa loro = jına memoria = na pameta quelli = tın, tıstina quelli che = tın kia regola d’arte = takuok (Buog)zakuazea sinistra = na cemparnoa stento e ritornata l’anima in me (a stento mi sono liberato di una paura)= kumic sej dusıca uarnıla tu meabbacchierai le noci? = bos klatu orıeheabbastanza = za rat, zadostabbiamo poco (di) pane = ımamo malo kruhaaccudire gli affari = itı po opravılahaffannarsi, affaticarsi (per qualcosa) = se ubivat za kako rıec (dıelo)agli uni e agli altri = tin an tin druzinaiutatemi = pomajtameall’indietro = po rıtalla loro casa = na njıh hısoalmeno ci fosse (scioglilingua) = deb le blaalza le chiappe (i talloni), cammina = uzdıgin pete an hodalzar la mano contro qualcuno = namıerit kajsnemualzare il gomito (bere troppo) = zadrıet lahatalzare le spalle = mıgat ramanaalzati (in piedi) = na nogeanche il diavolo non ti vorra = se zluodi te ne uzameandare a casa = itı na duomandare a prendere un legaccio (d’albero) = itı po no tartoandare a spasso; (lett.: andare a pascolare gli occhi) = hodıt ocı pastandare avanti bene (od rok: dalle mani) = itı odrokandare da Pilato ad Erode = hodıt od Pilata do Rodezaandare dritto a casa = itı rauno damu

471

Page 473: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

472 Nino Spehonja, Associazione Lintver

andare fuori dalla chiesa = itı uos cıerkveandare oltre = itı mımoandare per la strada = itı po potandare storto = itı na stranandate, venite (imperativo) = pujtaandiamo a nuotare sull’argine = pujmo plavat doh ıezuandiamo a prenderlo = gremo puonj (po anj)appena fai, portami = ku nardıs, parnesımeappoggiare le scale al muro = parstav(b)t lıesanca ceh zıduarrabbiato come un serpente = jezan ku kacaarrampicati sul noce = splıezse gu oreharrivare da lui =pridt tah (ceh) njemu, pridt do anjarrivare puntuali = pogledat gor na parste (guardare sulle dita)arrivera il rendiconto (verra la toppa sul buco) = prıde ben blek na jamoasciugarsi il sudore = obrısat puotassomigliare a qualcuno = se vrec tu kakegaattento a non cadere = var pastattento a non scivolare = varse popusintattraverso l’inverno = cez zmoavere ascendente = imıet glasavere autorita = imıet muocavere in astio = imıet na pıkuavere sensazione di formicolio nelle mani (intorpidimento nelle mani quandosi passa improvvisamente dal gran freddo al caldo) = imıet cıukeavere sotto i piedi, disinteressarsi = mıet tapod petoavevo nostalgia di te (mi mancavi) = san te pogresıubaccello d’aglio = stroh cesnakabatterai la falce? = al bos klepu kosobattere alla porta = potarkat na uratabattere i denti = klepetat zobebattere le mani = pluskat na rokebei tempi = lepı cajtibel tempo = lıep cajtben ti sta = pru te stojıbrevemente, corto = na kratkoc’e molta gente = je puno folkac’e una tormenta di neve = snıeg se medecadere a terra = lupnıt na tla, past na tlacadere a terra, spiattellarsi a terra = flesknit na tlacadere nella siepe = past ce u prıesukocammina in fretta! = hıtro mahcammina veloce! = mahajo hıtrocamminare passo passo = hodıt po stopınjahcamminare un po = pohodıt no male

Page 474: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 473

capirai da solo (ti insegnera cio che tace) = te bo ucılo kar (tuok) mucıcapitare male = strofnıt slabocaricami il fascio = zadenıme brıemecaricare il fucile = nabasat pusocaricare l’orologio = navijat urocarponi, a quattro gambe = po usıeh stıerihcattivo tempo = gard cajtche cammini (esortativo) = naj hodeche confusione = kajsan bojche il diavolo ti prenda (porti) = deb te zluadi uzeu (nesu)che ora e? = kaj ura?che scirocco = kaka jugache scriva = naj pıseche sia = naj jechi e piu forte? = duoj buj mocan?chi giudica gli altri, non sa giudicare se stesso = tek te druge sodı, na znasam sebechi sa che cos’ha (lei)? = pasıl ka jı jechi sa che cos’ha (lui)? = pasıl ka mu (=njemu) jechi sa cos’e = pas (pasıl) kajci saranno difficolta (qui ci sara una cattiva messa) = tle bo slaba (huda)masacio che e possibile, cio che si ha voglia = kar se dacio che serve = kar korcoda di cane = pasji repcolui che giudica gli altri, non sa giudicare se stesso = tıst, ki sot te druge,na zna sam sebecom’e andato = kakuo tej sluocombinarla grossa = jo nagodıtcome paga = za placılocome se si dovesse... = ku de(b) se ma (ıma)...come se tu capissi = ku deb (=de bi) ti zastopucome stai? = kuo(a) se mas (ımas)come stai? = kuo(a) stoıscome state = kuo se matacome state = kuo stojtacome ti chiami = kuo se klıcescominciamo il salame? = al nacnemo salam?comprendi (ti intendi) come l’asino nella pesa = se zastopes ku mus tu pezocon forza = z mocjocon gli uni e con gli altri = z tın an z tindruzincon le belle = z lıapocon le belle e con le buone = zlıepa an zdobra,con le belle o con le buone = z lıapama al z dobrama

Page 475: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

474 Nino Spehonja, Associazione Lintver

con le mani = z rokmıcon lei = z njocon loro due = z njimdvıeman o z njındvıemcon loro = z njım (”ı” piu breve che in ”z njın”: con lui)con lui = z njın, za njıncon noi = z namcon nulla = znıcancon queste parole = s telmi besıedcon te = z tabocon un cattivo inizio non avrai un buon fine = s slavin zacetkan na bos imeuan lıep konacconfidavo in te = san se go na te obnasu (zanasu)confondere una cosa con l’altra = zmotıt no rıec za to(e) drugoconoscere qualcosa = vıedet za kıek (kjek)contare suelle dita = nastıet na parsteconvincersi, mettersi in testa = se luozt tu glavocosa (o chi) vai a prendere? = po koga grescosa desideri = koga bi radcosa fai? Lavora come tutti i cristiani! = kua dıalas? Run (die(a)l) ku usıkristjanicosa farai? = ka (koga) bos dıelucosa gesticoli tanto = ki muhas tarkajcosa m’importa!? = ka me brıgacosa mangeremo per pranzo? = ki boma za juzno (duale)cosa mi dai in cambio = ka pa me dascosa mostri (scampanelli) i tuoi soldi = ki cvınkas tuoje sudecosa parli tanto = ki tarkaj bruses (izik)cosa parli tanto a vanvera = ki tarkaj glodascosa posso fare! = ka te morencosa posso fare, piu di dirti che non ti voglio = ki moren, buj ku te pravtde te necen (de te na moren)cosa posso farti (cosa ti posso) = ka te morencosa sara adesso = kı bo sacosa sei andato a prendere = po kas sucosa sei venuto a fare? = po kas parsucosa starai in piedi, siediti! = ki bos stau na nogah, sedincosa succede = ka se gajacosa ti mulina in testa? = ka te mleje tu glav?cosa ti viene in mente = ka se umısjas (umisjavas)cosa va bene e cosa no = ka gre pru an ki necosa vai a prendere? = po kı grescosa vai a ricordare? (cosa porti avanti?) = ki parnasas naprejcosa vuoi qua attorno = ki ces tle okuolecustodisci, metti da parte = loz naskrambo

Page 476: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 475

d’imprestito = naposodod’inverno = pozımeda dove sei venuto? = od kot s parsu?da sotto Castelmonte = spuod Stare Goreda sotto la montagna = spod brıeganda un capo all’altro = od konca do koncada un posto (angolo) all’altro = od pıca do pıcada una casa all’altra = taz ne hıse ceu to drugoda una parte = z nın krajanda una parte e dall’altra = z nın krajan an s tin druzindal poco = uoz malegadall’altra parte = ce potinkraj, potınkraj, z druzin krajandall’anno scorso a questa parte = do lajsnega lıeta od toddall’inizio alla fine = od konca do krajadall’inizio, nuovamente = od novegadalla rabbia = od jezedammi quel che ti pare = dam kar te se zdıdammi piu che puoi = dam vıc ku kar moresdammi quello che hai voglia = dam kar te se dadammi un po d’acqua = dam no goc uadedammi un sorso = dam an sarkdammi un sorso d’acquavite = dam no kapja zganjadammi una tirata (di sigaretta) = dam no tiradodappertutto = na use stranıdare nome = uzdıet imedarle di santa ragione = ih nagulıt, ih nahrestatdarsela a gambe = jo pojetdarsi coraggio = se pardat kurazodavanti alla chiesa = pred cıerkujodentro, la dentro = ce notdevi impare a portare a termine tutte le cose incominciate = muores senavadit dokoncat use recı zacetedi bruciato = po zazganindi chi = cı, cigadi chi e = cı je, ciga je, cigajdi cos’hai paura? = ka (koga) se bo(j)ısdi cotto = po pecenındi fronte = na uredicdi giorno = cez dan, cez dne, po dne, po dnevedi lei non c’e traccia = od nje nıe ne duha ne smradudi nascosto = po skrıusdi notte =, cez nuoc, po nocdi notte e di giorno = po noc an cez dandi pietra = uoz kamana

Page 477: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

476 Nino Spehonja, Associazione Lintver

di quella strada comprami anche il tabacco da pipa = grede kupıme se tabakza fajfodi solito, secondo l’abitudine = po navaddietro il monte = za brıegandietro la casa = doza hısodietro la porta = za uratjoDio ti aiuti = Buog te pomajDio ti conservi il vizio (vizio sta per abitudine; infatti si usa dire cosı quandosi e ricevuto un favore) = Buog te vıcih mantinjıdire a voce = porec ustnodire la sua, ripetere sempre la stessa cosa = gonıt suoj ruogdiritto (infilato dalla punta) = po koncudividono i beni ereditati = se partjodov’eri? = kıe s bıudove e, e = tuk je, jedove gironzoli = kode brusesdove gironzoli senza far niente = kode se vajasdove hai ridotto i tuoi pantaloni = kans parpravu tuoje bareskedove mi ha ridotto = kan mej parpravudove mi sono rovinato! = kan san se opravu (fardamu)dove sei stato (hai camminato) tutto questo tempo? = kode s hodu vas telcajtdove sei stato, per dove andavi = kode s hodudove siamo arrivati (cosa abbiamo raggiunto) = ka smo ucakaldove va l’intero vada anche la parte (dove va la falce vada anche il manico)= tuk gre kosısce naj gre an taporıscedove vai; (letteralmente: dove sara) = kan bodove vai? = kan se pobrau, kan gres?dove vai? = kan gres? - risposta polemica: Per i fatti miei = Ocı past (apascolare gli occhi!)dubitare, tentennare = cvıblatdurante la messa = cajtu masee andato a remengo (volgare) = je sluo go mes komadone arrivato il sonno (il sarto); (si dice ai bambini sonnolenti alla sera) = jparsu znıdare cosa risaputa = je znana rıece duro a morire (e forte) = ma tardo kozoe fallito = j su u fuce inutile arrabbiarsi = nıa kı (kaka) se jeste molto freddo = je saruovoe nuvoloso = je oblacnoe solo una bricciola di lei = jo nıa ku na marvae sopraggiunto (di persona che giunge improvvisamente e rumorosamente)= je vegarmeu na vıedic

Page 478: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 477

e successo che... = sej zgodılo de...e tutto tranquillo = je use mernua(o)e umido = je fajtnoe un po migliorato (dopo una malattia) = je no malo oscipue una linguaccia = ıma velıke znablae venuto a morire a casa = j parsu umıerat damue vero = je pruepilessia = bozja oblastera bello = je blua fajnoera da pestarla = joj bluo za stucero nell’orto = san bıu tan u varteesagerare = povıedet na velıcinessere al verde = bıt skıcessere anziano = bıt u lıetihessere felici (essere fino in cielo) = bıt gor do nebes(ih) (gor do nebesa)essere in grande difficolta = bıt u prekletihessere poveri = kazat rıtessere vestiti miseramente (mostrare il culo) = kazat rıtestrarre i soldi (con furbizia) = vemanit sudefallire, fare bancarotta =pridt tu nıcufamigliarmente = po domacefare a pezzi = luozt na kosefare dispetti = uganjat naguojbefaticherai (ti salira la donnaccia sulle spalle) = te se baba zadenefatti degno del perdono = storıse urjedan odpuscanjafiaccare le gambe = utresnıt nogefino all’anno 2002 = not do lieta 2002fino alla fine del mondo = do konac svetafra breve tempo = u kratkinfra due giorni = za dva dnıfra poco = za malo cajtafra qualche giorno = za kajsan danfra tre ore = carmit tri urefra un po’ = za no malo cajtafuori dalla porta = uoz uratgelare dal freddo = carknit od mrazagetta la pula (gli avanzi del fieno) giu per il prato = varz plıeve domez uratgettare a rovescio = vrec u (na) strangettare qualcosa a terra (moto a luogo) = vrıec kıek na tlagia non devi gridare! = sa na muores uekatgiorni fa = pred kajsan dangiorno dopo giorno = dan za dnengirovagare = tonkat okuolegiu nel buco = dol u jamo

Page 479: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

478 Nino Spehonja, Associazione Lintver

giu nella campagna = dol na puojegiungerai fino a lui = prıs ta do anjgiustamente, nel giusto modo = na glıho vızogli altri anni, gli anni passati = tıh lıetgli piace berlo = muj (mu je: a lui) usec ga cukat (il vino)gli ulula (il vento ulula a S. Quirino; dopo tre giorni vien la neve) = mugul(e)gli uni e gli altri = tı an tidruzgliele ho dato = san ga nalupu, san mu ih nagerugliele ho suonato = san mu ih zguorugrandina = gre tucagravida = u drugin stanugridare da tutte le parti = zauekat na use kraje (stranı)guarda bene (guarda bello, e bello) = gleda lepuaguarda, com’e cattivo = lej, kuoj zlehtguarda come hai ridotto le tue scarpette per colpa del pallone = lej kansopravu tuoje zeke zauoj tıstega balonaguardar dalla testa ai piedi = pogledat od glave do nogeguardare bieco (storto), vedere di mal occhio = gledat nastranguardarsi allo specchio = se pogledat tu spıegloguarderai (custodirai) il piccolo = bos gledu te malegaguardi come il topo dalla farina! = gledas ku mıs uonz mokeha avuto un infarto = gaj doletıeloha bagnato un po’ = j parmocıloha piovigginato = je oprasıloha sperperato tutti i soldi = j vecvınku use sudeha tirato le cuoia = joj (jo je) zakarpuhai abbacchiato le noci? = al si oklatu orıehehai arruffato e te ne sei andato = si ofufinju, anta si suhai battuto la falce? = al si sklepu kosohai contato sulle dita? (quando uno arriva puntuale ai pasti) = al si zasteugor na parste? o al si pogledu gor na parstehai guardato sulle unghie (quando si arriva puntuali) = si pogledu gor naparkjehai la zucca dura = mas tard mulonhai ragione, questa l’hai vinta tu = tolo si ti udobıuhai tanta fretta? = mas tako sılo?hai trovato quello che cerchi = al si usafu kar gledashanno rubato = so pokradliho ruttato = me sej odrıginlo, ( odrignılo)ho acidita (effetto astringente) = me zaga koje o ıman skumıne (tu ust)ho aspettato tanto che me lo ricordero = san precaku ki bon puobneuho avuto una svista = me sej mazurak nardıuho dimenticato (mi e uscito di testa) = mej sluo taz (uonz) glave

Page 480: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 479

ho i crampi = me karc parjemaho i crampi alle gambe = karc me vıe tu nogahho il formicolio nelle mani (per il freddo) = ıman cıuke tu rokahho preso una botta in testa che mi ha suonato = tajsan zlah san uasafu tuglavo de mej zazuanıloho qualcosa da dirti = man nıek za te rec (povıedat)ho rimorso = me bolı kusencjaho scoperto un nido di merli = san zagledu kuoseho spergiurato = san se prekleuho un’ulcera in bocca = ıman opahnjene ustai cani hanno stanato la lepre = pisı so spognal zejcai merli sono usciti dal nido = kuosi so se spejali soldini se ne vanno come la brina davanti al sole = sudıci gredo ku slanapred soncanIddio aiuti = Buog pomajidentico suo padre = namalan an vedart ku njega ocjail cane e diventato rabbioso = pas je ustekuil cane ha abbaiato a sazieta = pas sej velajuil cane ha cacciato la lepre = pas je spodıu zejcail diavolo (il fulmine) ti porti = trıesk te nesil diavolo ti investa (volgare) = trıesin zluodi tu teil diavolo ti porti; il diavolo ti prenda; vai al diavolo = zluodi te nesil freddo m’ha raggelato = mraz mej pretresuil giorno declina = dan se nagneil giorno passato = prejsnji danil grasso(da sotto la pancia del maiale) e rancido = zasıeka je grankail latte si raggruma (diventa latticino) = mlıeko se obarıil lavoro insegna = dıelo ucıil manico si e sfilato = nasod sej sneuil montone da testate = kastron butail Natisone e in piena (il Natisone ha la piena) = Nedıza ıma pauodnjoil possibile, cio che si puo = kar je mocil radicchio cresce nell’orto = idrık raste tan u varteil sole e tramontato = sonce j slua za brıeg, sonce j zasluoil sole si leva = sonce ustajail volere di Dio = u(v)oja bozjaimmettere la farina di mais nell’acqua bollente per la polenta = zamesatpulentoimparare a memoria = se navadit na glavoimparare ad aver paura = se navadit se batimpazzire, uscire di senno = itı uons pametimprestare, concedere = dat na upimprovvisamente, all’improvviso, di colpo = use tu an zlah, na vıedicimtromettersi = se kladat umıes

Page 481: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

480 Nino Spehonja, Associazione Lintver

in aiuto = na pomuocin alto = po luhtuin avanti = za naprejin chiesa = u cıerkviin due pezzi = na dva krajain fondo al campo = na koncu njıvein fondo alla valle e chiaro (verso il basso) = dol not je bıstroin friulano = po laskoin italiano = po taljanskoin mano = tu pestin natisoniano = po nedıskoin nessun modo = na majdno uızoin piedi = po koncuin poco tempo = tu malo zajtain quale citta = tu tekerin mıeste, u tekeri mıestiin quel modo = na tısto vızoin quel tempo = tu tist cajtin quella montagna o nell’altra montagna = tu tın brıeguin silenzio = po tıhoin sloveno = po slovenskoin tempo di guerra = cajtu ujskein tutta la nostra vita; giammai (nelle forme negative) = nase zıve dnıin un attimo = tu an atim, tu an zlahin un baleno = tu no magnenjein un lampo, velocissimamente = tu an lampin vecchiaia = na stare lıetain verita, per dirla nel giusto = za jo rec tu glıhindole bollente = ognjen nagıbinizia a cadere la neve (la pioggia) = snıeh (das) parlıetainnamorarsi di qualcuno = se zagledat tu kakegainorgoglirsi, allertarsi = zadrıet gor uhaintercalare (saetta incinta) = sajeta brejainteressarsi, premurarsi, occuparsi, impicciarsi, adoperarsi = se mesatintorbidisci l’acqua = motes uadointralciare, impedire = stat na potirrompere come il fulmine = zgucat ku strıelaisolatamente = na saminl’hai combinata = sjo zabrodul’hai combinata bella = sjo zakadılal’hai saggiata (hai provato com’e faticoso) = a sjo podıhnul’ho picchiato, gliele ho dato = san mu ih nabasu (nageru)l’ho scoperto = san ga zadıhul’ho svergognata per bene = san jo lepua zaflajsul’ho ucciso (steso)al primo colpo = san ga stegnu s parvin zlahan

Page 482: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 481

l’ubriaco non sapeva rincasare = pianac nıe vıedeu kan damula (accusativo) = jola chioccia cova = kloca lezıla cincia ha abbandonato il nido (i giovani) = snıca j zapustıla gnıezdo (temlade)la coda della mucca = krauji repla destra = te desnala ferita si e rimarginata = rana sej zacelılala grandine si e riversata = tuca se je usulala luna ha l’alone, piovera = luna ıma karlıs, bo dasla mano mi ha fatto male = mej zbolıela rokala meve si accumula = snıeh se zamıetala notizia si e diffusa in tutta la Valle = novıca sej oglasıla po celı valadla notte ha il suo potere = nuoc ıma suojo muocla premura spezza le ruote = sıla kola lomla roba non e mai poveretta (risposta a chi ti rinfaccia di essere troppograssa) = blagua nıe maj saruotala sinistra = te cemparnala trota s’e appostata (sul fondo) = postrova sej partajılala verga canta una messa nuova (il castigo incombe sempre) = sıba novomaso puajelamentarsi; (italianismo) = se polamentatlampeggia = se buskalasagne a pezzi irregolari = zlısnjaki (di farina di frumento cotti e conditicon burro e zucchero)latte di mucca = mlıeko kraujelavorare il pane = udıelat kruhle campane annunciano (suonano) il prefestivo = zuonı dalapostle castagne scoppiettano (sul fuoco) = burje tufajole cose utili e diritte = te nucne an te glaune recıle ha rubato = jih je ukradlale stelle tremolano = zvezde marguljo (margule)le tenaglie del pust = pustove klıescjele, li (p. accusativo) = jıhlevare le foglie = obıerat perjaloro due vanno d’accordo (sono come fratello e sorella) = sta ku brat ansestraluna piena = luna na puninma cosa desideri = ki pa zelısmai (con frasi negative); sempre (con frasi positive) = muoje zıve dnımai = njega zıve dnımal costume = garda navadamaschilmente = po moskomeglio che tu taccia = buojs de mucıs

Page 483: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

482 Nino Spehonja, Associazione Lintver

meglio prima che dopo = rajs prıet ku zadameravigliarsi, sbalordirsi, stupirsi, sconcertarsi = gledat debelomescere la minestra = ukıdat kuhnjomessa bassa = skleta masamessa da morto = martvaska masameta acqua e meta vino = pu an pu vına an uodemettere a covare = podluost jajcamettere a covare le uova = podkladat jajcamettere in piedi, realizzare = luozt na nuogemettere in pubblico le proprie magagne = kazat rıtmettere le rape a inacidire = luozt rıepo kısiltmettere le rape per la brovada = luozt kısat oblıcemettere le trappole = nastavit skopcemettere nella bara, far morire = luozt tu kaselomettere tante trappole = nastabt puno skopcumetti ad arrostire la polenta = loz pulento pecmetti giu le gambe = loz dol kracemetti giu quei piedoni = loz dol tıste slampemi duole che non riesco a sopportare = me bolı de na moren prestat (prenest)mi duole l’anima = me dusıca bolımi fa male il cuore (questo mi affligge) = me bolı sarcemi gira la testa = me glava barlımi ha fatto acidita (effetto astringente) = mej nardılo skumınemi ha preso una tal rabbia... = mej parjela taka fota...mi ha rintronato in testa = mej zazuanılo tu glavmi ha sorpassato = mej pretekumi hai fregato (volgare) = sme opojalami pento per i miei peccati passati = se grıvan za moje pregrıehemi sembra = zdı mi (me) se, me se zdımi sondava = mej vebıeralami sono dannato per fare questo = san se fardamu za narest tuolemi sono impappinato = me sej zareklua(o)mi sono raffreddato = san se prehladıumi sono semidannato = san se pu fardamumi torce il crampo = me krec vıjami va per il verso giusto = me gre po potmi verrai incontro = me prıdes pruat (upruot)mi vien da piangere = me gre na jok, me se ce jokatmi vien da ridere = me gre na smıeh, me se ce smejatmi vien da rimettere = me gre na rikanjemi vien da ruttare = me se odrigujemica dormirai = ka bos spaumigliorare le condizioni fisiche = zadrıet (gor) uhamio Dio e mio Signore (invocazione o esclamazione) = muoj Buog an muoj

Page 484: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 483

Muojstarmolte chiacchiere, poca sostanza (letter.: molto cocode, poche uova) = punokokadekanja, malo jajcmontare tante trappole = postabt puno skopcumuoviti = ganı petenel sonno = tu sne, u snenella giusta misura, cio che e giusto = kar je an prunevica = gre snıehnevvero? = kanenon ... forse = ka nenon aiuti nulla = na nıc parnucasnon avere pace, non stare fermi = na mıet darunon c’e modo di pisciare controvento = nıa kaka pruat vıetru scatnon c’e traccia di lei = od nje nıa ne sledu ne smradunon c’e un soldo = nıa cvınkanon calciare i sassi, perche non si rompano le ciabatte. = na cabı kamane,de te se na zekı pretargajo (vederbajo)non contare su di me = se na zanas gor na menon devi lavorare = ne smıes dıelatnon dovere, non essere obbligati = na muortnon e dato sapere, non si puo sapere = nıe dano vıedetnon e vero? = kanenon essere matto = na bod noracnon fare il matto = na stuoj bıt noracnon germogliera; la terra in superficie si e indurita = na veda; zemja j nardılaskarlutnon ha aperto bocca = nıa dau stımenon ha aperto bocca (non ha detto ne...) = nıa jau ne stı ne gınon hai pace, non stai mai fermo = nıamas pokoja, nıemas darunon ho voglia = me se nada, me se traganon ho voglia di ridere = me se nece smejatnon importa, ben ti sta = nale, pru te stojınon importa, tutto uguale (tutto un diavolo) = use an zluodinon m’importa niente = me na mara nıc, me na nıc brıga, me na nıc mar(a)non me ne ubbidisce una = me jo na dne pobuganon mi convincerai ad andare; non mi condurrai = me na spravesnon mi piace piu di tanto = me nıe usec vıc ku vıcnon mi va (piace) = me na grenon offenderti = na zamıernon offendetevi = na zamıertanon piovere piu = bıt ustıhnon prenderlo (sposarlo) = na stuojga uzetnon puoi mai avere quello che vuoi = na mores maj imıat kar cesnon ricordo (non mi vien su) = me na prıde gor

Page 485: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

484 Nino Spehonja, Associazione Lintver

non ricordo, non mi viene in mente = me na prıde tu pametnon ricordo, non mi viene in testa = me na prıde tu glav(o)non sa di rame (allusione ai soldi di rame) = na dıa(e) po ramunon sai, forse?; = ka ne vıas denon saprai nulla da lui = na veuzames nıc od (uonz) njeganon sempre la stessa cosa = ne le tuonon si spezza, al massimo si piega = se na zlome, narvıc se uleknenon solo tu = ne le tınon son convinto = me na kazenon sono mica stupido = nıesan mıgo joinon sopportare, non potere = na(e) mortnon spegnere la luce = na(e) stuoj ugasint lucnon stai mai fermo; (non hai mai pace) = nıemas maj merunon star fermi = ne imıet merunon star tanto = na hod (hodi) dugonon stare nella pelle = na stat tu koznon stare sotto la grondaia, prenderai i reumatismi = na stuoj tapod kap,usafas pretınon vai forse? = ka ne gresnon valere = bıt za nıcnon voglio altro che questo = necen druzega ku tuolenotte inoltrata; notte buia = tarda nuocnuotare in superficie = plavat na varhunuotare sott’acqua = plavat po dneo con le belle o con le buone = al zlıapama al zdobrama, al zlıapa al zhudaoccorre bere = je trıeba pıtoccorrere = bıt trıeba + infinitooffendersi, (arricciare il naso) = zavihnıt nuosoggi fa rabbrividire (il freddo) (brıje: rade) = donas brıjeogni giorno = usak danogni santo giorno = usak jubi danogni tanto = usak intarkajolio di ginepro = brıanjove ojeolio di ricino = rıcinovo ojeora ti mostro Venezia = (scherzo ai bambini piccoli ai quali si chiedeva:”Vuoi vedere Venezia?” = ces vıdet Benetke? Se il bambino rispondeva sı,si prendeva la testa all’altezza delle orecchie e lo si sollevava in aria!ossesso dal diavolo = obsıencan od hudıcaoziare, poltrire, perdere tempo = ubıt cajtparlare la nostra lingua = guarıt po naseparlare tra se = guorıt sam saboparlare troppo = brusıt isıkparte buono, parte cattivo = no malo dobar, no malo hudpassare sotto una quercia = pasat pod nin doban

Page 486: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 485

patire la fame = tarpıet lakotpensare, supporre = imıet u mıslihper carita = za mılost bozjoper davvero, davvero = za praveper dirla = za jo recper disgrazia = po (za) nasrecper dove gironzoli? = kode hodes?per due = po dva, usak po dvaper favore, per piacere = za dobruatoper gioco, per scherzo = za gustper lungo = po dugicper mezzogiorno = za pudanper ogni dove = po userod(e)per poco = za (no) maloper riconoscenza, per gratitudine = za lonper sopra = po varhuper tanto = za tulkuper tempo = za cajtanper terra = ce po tlehper via di quello che... = zarat tega ki...perche metti in mostra i tuoi gua i(perche mostri il sedere) = ki kazes rıtperche mi irriti = ka me gones (volgare, triviale)perche no? = zakı pa de ne?piccolo come un topo = mıkan ku mıspigiare l’uva = muskat grozdjepiove = gre daspisciare contro vento = pruat vıatru scatpiu di tanto = vıc ku vıcportare fuori = parpejat ce uonportare per quella strada = nest po tısti potpotare la vite = obrezuvat vinjıkopoveri noi, Dio ci preservi = buogvarpovero te = buozac ti, gorıja(e) tebeprendere a credito = uzet na upprendere cosa = po koga, po kıprendere dalla tasca = uzet uon z gajufeprendere la paga = potegint placoprendersela a cuore = parjemat k zarcuprendi la bicicletta, non camminerai a piedi = uzam bicikleto, na bos hoduparnogahprendi tranquillamente = uzam zıharprendilo = uzamıgaprima o poi sara = ze ben boprima o poi sara = kada ze bo

Page 487: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

486 Nino Spehonja, Associazione Lintver

primo quarto della luna = parvi kuart lunepromette bene = dobro kazepubblicazioni di matrimonio in chiesa = poklıc gu cıerkupulirsi il naso = obrısat nuospuntare il fucile = namıert s pusopuo essere = zna bıtpuoi vergognarti nella maniera piu assoluta = spot an sram te more bıtpurgatorio, limbo, paradiso, inferno (un gioco di bambini) = vıca, tamıca,nebesa, pakuqualcosa e per terra (stato in luogo) = kıek je na tlehqualcosa meglio = kıak buaisquale quadro comprerai? = kater kuadar ukupes?qualunque cosa = kar se cequando avrai voglia, mi aiuterai = kar te se bo dalo, me bos pomauquando? = kızan kratquante volte = kulku kratquando vuoi (”a” breve) = kar cesquanti si... (sposano) = ka se jih... (ozen)quanti siamo? = kadost nas je?quanto a... = kar tıcequanto ancora ne hai? = se ka (dost) ga mas?quanto costa? (a quanto e) = po cın jequello che e e, come chi ha fatto i bisogni nei calzoni = kar je je, ku tek kisej tu bareske usruquello che vuoi (”a” lunga) = kar cesquesta polenta non sa di niente = tala pulenta dıa po nıcuquesto (accusativo neutro) = toloquesto e quello, l’uno e l’altro = tel an te drugquesto mia ha dato il colpo di grazia = tuole mej komplıloqui e la = tle an tanraccogliamo, che qui e integro (ad es. le castagne) = berımo, ki tle je celınaraccogliere assieme = zbrat kuperaccogliere i punti sui ferri dei lavori a maglia = nabıerat punteraccolgo tutto quello che c’e = poberen kar ih jeraccontare per filo e per segno = povıedet na tancinraccontare sommariamente = povıedet po tın velıcinrichiamo alle galline = pule, pule!ricordare =pridt u mıslihricordi come cantavamo quand’eravamo giovani? = al puobnes kuo smopıel(i) kar smo blı mladıridursi al lastrico =pridt na nıcrimanere incinta = ostat sarokarimanere male = ostat slavorimbocca le maniche e incomincia a lavorare = zazvezin rokave an zacın

Page 488: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 487

dıelatrimboccare le maniche = zavihnıt rokaveriposare un tantino = postat nomaleritorna dall’aldila = se uracariuscire a stento = ne itı odrokriversarsi in lacrime = se rasut u suzerompere (vasellame, attrezzi, ecc.) = ubıt posodos’e riversata una grande pioggia = sej ulıu an velık dassaper rincasare = vıedet kan damusapere a memoria = znat na pametsapere ancora qualcosa = vıedet se za (nek) nıeksara difficile (sara un messa cattiva, se non mi ubbidirai) = bo huda masa,ce me na bos bugusara difficile trovarla = bo groznua jo usafatsaranno botte (intimidazione) = bojo bulesaranno dolori (sara una cattiva messa) = bo huda masasbattere le uova = trepat jajcasbellicarsi dalle risa = cagat za smıehansbuffare dalla rabbia = tufat od jezescivola = se puzıscivolare la legna nella frana = uplazıt darvascivolerai = te se popuznescommettere = luazt uajo, uajo klastscuoiare = snet kozose da una parte... d’altra parte = ce po ni stran... po drugi stranse l’ha data a gambe = joj podause loro due si sposassero, starebbero bene = ku bi se uzela, bota stala dobrose solo, appena = kusecondo la nostra lingua = po nasinsecondo le nostre usanze = po nasesedetevi, non starete mica in piedi! = sedinte, ka bote stau na nogahsei andato in oca? Cosa sbadigli! (Cosa stai distratto!) = ki zjassei come la lappola (sei appiccicosa) = si ku torıcasei come una mummia = sı ko na mumjasei matto? = A si zaudansei scappata = sjo pokadılasei spigoloso = si ku ostrovcasei tutto sporco = si vas okapunansei un serpente = si ku kacasei uno stupido (vitellone) = si an junacsempre avanti = le naprejsempre quello = le tıstsento forti brividi = mej parjela mrascalcasenza complimenti = po domac

Page 489: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

488 Nino Spehonja, Associazione Lintver

senza ne capo ne coda (interminabile) = prez ne kraja ne koncaservire la messa = odpovedat maso, sluzıt masosgusciare dal letto (ironico: uscire dal guscio) = se velehtsi annuvola = se oblacısi e dato al bere = sej vargu na pjacosi fa notte = se dıela mraksi prepara il maltempo = se zaganjasi tiene vanitosamente (come la gemma del nocciolo) = se darzı ku lıeskupop sia bianco, sia nero = naj bıelo, naj carnosiamo alla fine = smo parkrajsicuramente, e noto, Dio lo sa = se Buog vıasii ragionevole = mej pametsommariamente = po te velıcinsono a terra (sono stato gettato a terra), sono abbattuto = mej varglo natlasono adirato = me jeza lomsono ancora vivo (dopo un pericolo o uno spavento) = san sele dusansono andato a messa = san su hmassono andato da lui = san su ceh njemusono come senza testa = san ku brez glavesono come su un bastoncino (impaziente, impacciato) (avere premura) = sanku tana spıcsono lı lı per darti uno schiaffo = san ato za te dat an papınsono raggelato = mej pretreslosono stato antecipata (la volpe ti ha antecipato la strada) = tej lesıca preteklapotsotto Castelmonte = pod Staro Gorosotto il braccio = tapod paskosotto la montagna = tapod brıegsotto la pioggia = po dazusotto la quercia = pod dobansotto le gambe = pod nogamsperperare tutti i soldi = zaflıskat use sudespesso = po gostuspoglia del serpente = oblıeka modrasovaspolverare = obrısat prahsprazzi di luci = strıane lucısputa fuori (parla) = vestok, veser (caga), volgare)staccarsi da lui = se od njega odlocıtstai dormendo (dormirai)? = al bos spaustai fermo ( in pace) = bod zmıeranstai fermo = mej pokojstai fermo; (Dio ti dia pace) = Buog te di mıerstai quieto = mej mıar

Page 490: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 489

stai quieto = stuoj zmıeranstare bene, stare in ozio (tenere su i piedi) = darzat gor kracestate fermi = mejta pokojstentare a... = tezkuo + infinitostento a credere = tezkuo vıerjenstrofinare gli occhi = omanit ocısu, cammina = ku hod, nu hodsubito, alla svelta = ku hıtrosubito, piu presto possibile = kar precasue (accusativo) = njesul monte = na brıegsulla cima del monte = na varh bregasul sentiero = ta na potsvignarsela, squagliarsela = se jo pobratsulla gamba destra = na desno nogosulla strada = ta na cıestsulle spalle = gor na ramesulle spalle = go za plecataci che non sei nemmeno nato = muc, ki se nıes se velegutaci, che sei appena nato (dall’uovo) = muc, ki nıes ku velezentagliare a meta = prerıezat ces putante volte = tulku kratte l’ho detto cento volte = san te stuo krat povıedeute le suono = te ih ogulente lo sciorino = tega umanentempo perso = zamujen cajttener a mente = skranıt tu pametti amo oltre ogni cosa = te juben mımo usıeh recıti do che ti ricorderai = te dan de bos puobneuti do un colpo = te dan an cmokti do un colpo = te lopnenti do un colpo che ti raffredderai = te dan de bos cuhuti faccio in un batter d’occhio = ku mıgnes te nardınti ho detto che piovera; gia ieri mi facevamo male tutte le ossa. = san tepovıedeu de bo das; ze ucera so me bolıele use kostıti ho sotto il tallone (deprezzamento e disinteresse) = te man tapot petoti racconto ugualmente = te povıan useglıhti sei alzato! (ironicamente) = al se velegu!ti spezzo il corpo e le ossa = te polomen leban an kostıti terro sottobraccio = te bon darzu podpaskotienilo in braccio = darzajga tu naruacetira fuori (fai suonare) i soldi (ironicamente) = vecvınki (vetegin, vetısin,vetres) uon sudetocca tutto a me (tutto e su di me) = use j gor na me

Page 491: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

490 Nino Spehonja, Associazione Lintver

toccare il cielo col dito (con la mano) = taknıt z roko nebuatorci, torci ilgiungo di bagolare, che rimanga resistente = uı, uı tarto barovık,de ostane stanovıktra di noi = mednamtra se, tra loro = medsabotrappola per ghiri (fatta di due pietre, tre bastoncini + esca) = pasca zapuhetre uova (accusativo) = trı icı (trı jajca)tremare (friggere) per il freddo = cvarkat za mrazantrovare sul fatto, scoprire = usafat na fatutu sai come fare = ti vıas kua dıelattu sai dire bugie = ti znas lagattutta l’ora = celo urotutta la santa notte = celo bozjo nuactutto a posto = use rıhtihtutto cio che occorre = use kar kortutto l’anno = celo lıetotutto l’inverno = celo zmoultimo quarto della luna = zadnji kuart luneun altro giorno = drug danun certo tempo dopo = z an cajt potadaun certo tempo, un po’ di tempo = nıek cajtaun giorno = nıesan danun po’ buono un po’ cattivo = no malo bruman no malo gartun po’ meglio = nıek buojsun pochettino = an bobıcun poco di legna in fascio = no malo darve zvezanihun soprappiu, il superfluo, l’eccedente, l’avanzo = an carıes vıcuna sorgente (una fonte) di lacrime = studenac suzeuna sull’altra = dna ta na touna volta = nıekega dneuno dietro l’altro = dan za druzinuno dietro l’altro = drug za druzinuno sull’altro = dan te na tova bene = gre odrokva tutto bene = gre use po potvacilla (ubriaco) = se premıetavado al paese superiore = gren gu te gorenj konacvai (imperativo) = pujdivai (andate) diritto per la strada = hod (hodıta) rauno po potvai al diavolo (con tutti i diavoli) = bıes za usın hudıcvai per la tua strada = bıas po tuoj potvai pure = le bıasvai, che sei suonato = bıas, ki si an godac

Page 492: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Vocabolario Italiano - Nedisko, www.lintver.it 491

vattene subito = kar poberısevenir in mente =pridt tu glavo,pridt na mıseuvenire a chiamarlo =pridt ga klıcatvergogna e disonore = spot an sranvergognati = spot an sran te bodverso sera = na vicervi chiamero ben (prima o poi) = vas ze poklıcenvi governera il bisogno = vas bo mandrala potrıebavia dai piedi = spuod nogevia lattea = grımska cıestavicino a casa = blızo hısevicino a quella quercia = blızo tıstega dobavieni a tavola = puj za mızovieni qua =prid tlevieni qui = puj sanvienimi in aiuto = pridıme na pomuocvisiteremo lo zio = puodmo gledat strıcavivere ancora un po’ = pozivıet se no malevolevo scoppiare di rabbia = san teu pokint od fotevuoi solo suonare il tuo corno (vuoi aver ragione) = na ku tules tuoj ruoh

Page 493: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

492 Nino Spehonja, Associazione Lintver

Page 494: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Alcuni nomi proprii

Abramo m. AbramAdolfo m. DolfoAgnese f. Njeza, NjezaAgostino m. UstınAlessio m. AlesAmbrogio m. AmbrozAngela f. AngelaAnna f. AnaAntonia f. Tonına, TonjetaAntonio m. Toni, Tonca, Anton,TonAugusto m. GustoBasilio m. BazıljoBastiano m. BastjanBattista m. BatıstaBerto m. Ber, BertBiagio m. BlazCarlo m. KarloCarlotta f. KarolınaCaterina f. KatarınaCeleste f. CelestaChecco m. KekoChiara f. KlaraClemente m. KlemenDaniele m. DanıelDavidde m. DavidDomenico m. MeniEdoardo m. EdoardElena f. ElenaEmilio m. MıljoEnrichetta f. RiketaEnrico m. EnrıkoEugenio m. GenjoFederico m. Federık

Felice m. FelıcFilippo m. FlıpFrancesco m. Keko, FrancGabrielle m. GabrieleGaetano m. GaetanGiacomo m. JakobGiambattista m. BatıstaGianni m. GaniGioacchino m. JakumınGiorgio m. JurGiovanna f. GovanaGiovanni m. Johan, Govani, NutGisella f. GizelaGiuditta f. GudıtaGiuliana f. GuljanaGiulio m. GuljoGiuseppa f. Bepına, Pineza,GuzepaGiuseppe m. Bepo, JozefGiustina m. UstınaGiustino m. UstınIgnazio m. InjacjoIsidoro m. Izidor, DoricLeonardo m. LıenardLorenzo m. LorenLuca m. LukezLuigi m. Vigi, VigonLuigia f.VıgaLuisa f. LujızaMargherita f. Marga(e)rıtaMaria f. Marıja, Marıcka, Mjuta,MarjutaMarietta f. MarıcaMatteo m. Mateuz

493

Page 495: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

494 Nino Spehonja, Associazione Lintver

Mattia m. Matıja, MatıcMichele m. Mıha, MiheuNatale m. Nadal, NadaljoPaolina f. PaulınaPaolo m. Paulo, PavelPasquale m. PaskualPierino m. PerınPietro m. PetarPio m. PıjoRachele f. RakelaRosa f. Rosca, Roza

Sandro m. Sandro, SandrınSebastiano m. BastjanSilvestro m. SilvıesterSimone m. SmonStefano m. StıefanTeresa f. TerezjaTommaso m. TamazValentino m. Tınac, TınVincenzo m. VicenZaccaria m. Zakarıja

Page 496: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja
Page 497: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Finito di stamparenel mese di ottobre 2012

presso Poligrafiche San MarcoCormons (GO)

Page 498: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

VocabolarioItaliano-Nediško

Nino Špehonja

Vocabolario Italiano-Nediško

Nino Špehonja

Antonio Specogna (Nino Špehonja) nasce a Pulfero il 23 settembre 1933 in una famiglia perfettamente bilingue: nediško-italiano. Nel 1957 termina gli studi teologici. Dopo un breve periodo in Friuli torna nelle Valli come parroco a Mersino (Pulfero) dal 1964 al 1976. Nel 1972 si diploma in pianoforte, continuando gli studi organistici col maestro mons. Albino Perosa. Durante la sua permanenza a Mersino matura un grande amore per la cultura contadina. Dal 1973 al 1999 insegna presso la Scuola Media di San Pietro al Natisone indirizzando i suoi allievi alla ricerca nel campo della cultura popolare delle Valli e raccogliendo una grande quantità di proverbî, conte, ninne nanne, detti meteorologici, ricette culinarie. Nel 1974, su indicazioni dell’architetto Valentino Zaccaria Simonitti, fonda il Pod Lipo, divenendone maestro. Nel 1976, su suo diretto interessamento, viene aperta a San Pietro al Natisone una sezione della Scuola di Musica - Glasbena Šuola, nella quale insegna pianoforte. A 43 anni compie un passaggio radicale, decidendo di proseguire il proprio cammino di vita come laico. Rimane sempre profondamente ispirato ai valori cristiani grazie ai quali creerà un’esemplare famiglia. Il suo stesso impegno sociale così come quello culturale proseguiranno coerentemente col passato. Scrive tra l’altro: Noi e la musica (1986), Cantiamo (1997), Canti sacri nel Comune di Pulfero (1998), Pod Lipo (1999), contenente oltre 150 canti popolari delle Valli.Nel 2000 con un gruppo di sette giovani universitarî costituisce l’associazione Lintver e con essi il sito www.lintver.it, dove inizia la pubblicazione dei dizionarî Nediško-italiano e Italiano-nediško e quindi della Nediška Gramatika con continui aggiornamenti. Il dialettologo Peter Weis dell’Università di Lubljana, spontaneamente riconosce l’assoluta scientifi cità del lavoro e pubblica nel marzo 2012 i tre testi sul sito dell’Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU garantendone così la fruizione a livello internazionale.

Page 499: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

Copertina:Provveditori alla sanità, b.3, dis. 12. Un’immagine a colori.Fotoriproduzione eseguita dalla Sezione di fotoriproduzione dell’Archivio di Stato in Venezia.Cartina eseguita nel 1714 dal geometra Gio.Giacomo Spinelli, su un’idea del provveditore alla Sanità per il Friuli Nicolò Foscarini, con indicata la dislocazione dei caselli sanitari per salvaguardare il Paese e la Schiavonia.

A pagina 10:Su concessione del Ministero per i Beni e le Attività Culturali, Soprintendenza per i beni storici, artistici ed etnoantropologici del Friuli Venezia Giulia.

Page 500: Vocabolario - ZRC SAZUbos.zrc-sazu.si/c/Dial/Spehonja/Spehonja 2012 -- Vocabolario Ita-Ned.pdf · Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja Vocabolario Italiano-Nediško Nino Špehonja

VocabolarioItaliano-Nediško

Nino Špehonja

Vocabolario Italiano-Nediško

Nino Špehonja

Antonio Specogna (Nino Špehonja) nasce a Pulfero il 23 settembre 1933 in una famiglia perfettamente bilingue: nediško-italiano. Nel 1957 termina gli studi teologici. Dopo un breve periodo in Friuli torna nelle Valli come parroco a Mersino (Pulfero) dal 1964 al 1976. Nel 1972 si diploma in pianoforte, continuando gli studi organistici col maestro mons. Albino Perosa. Durante la sua permanenza a Mersino matura un grande amore per la cultura contadina. Dal 1973 al 1999 insegna presso la Scuola Media di San Pietro al Natisone indirizzando i suoi allievi alla ricerca nel campo della cultura popolare delle Valli e raccogliendo una grande quantità di proverbî, conte, ninne nanne, detti meteorologici, ricette culinarie. Nel 1974, su indicazioni dell’architetto Valentino Zaccaria Simonitti, fonda il Pod Lipo, divenendone maestro. Nel 1976, su suo diretto interessamento, viene aperta a San Pietro al Natisone una sezione della Scuola di Musica - Glasbena Šuola, nella quale insegna pianoforte. A 43 anni compie un passaggio radicale, decidendo di proseguire il proprio cammino di vita come laico. Rimane sempre profondamente ispirato ai valori cristiani grazie ai quali creerà un’esemplare famiglia. Il suo stesso impegno sociale così come quello culturale proseguiranno coerentemente col passato. Scrive tra l’altro: Noi e la musica (1986), Cantiamo (1997), Canti sacri nel Comune di Pulfero (1998), Pod Lipo (1999), contenente oltre 150 canti popolari delle Valli.Nel 2000 con un gruppo di sette giovani universitarî costituisce l’associazione Lintver e con essi il sito www.lintver.it, dove inizia la pubblicazione dei dizionarî Nediško-italiano e Italiano-nediško e quindi della Nediška Gramatika con continui aggiornamenti. Il dialettologo Peter Weis dell’Università di Lubljana, spontaneamente riconosce l’assoluta scientifi cità del lavoro e pubblica nel marzo 2012 i tre testi sul sito dell’Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU garantendone così la fruizione a livello internazionale.