VODNIK PO PRAVICAH @RTEV DISKRIMINACIJE NA … po... · Zmanjšanje diskriminacije na etnični in verski podlagi (njena odprava dejansko ni mogoča) je dolgoročen proces, ... Latentni

dr.JasnaMurgel

VODNIKPOPRAVICAH@RTEVDISKRIMINACIJE

NAETNI~NIINVERSKIPODLAGIVSLOVENIJI

AKCIJSKI PROGRAM EVROPSKE SKUPNOSTI

ZA BORBO PROTI DISKRIMINACIJI (2001-2006)

2007 EVROPSKO LETO ENAKIH MONOSTI ZA VSE

ISCOMET Intitut za etnine in regionalne tudije / Institute for Ethnic

and Regional Studies, Maribor, Slovenija

Publikacija mednarodnega projekta Vzgoja in izobraevanje

za borbo proti diskriminaciji v Sloveniji

2007 ISCOMET Intitut za etnine in regionalne tudije

Vodnik po pravicah rtev diskriminacije na etnini in verski podlagi v Sloveniji

Izdajatelj: ISCOMET Intitut za etnine in regionalne tudije Ul. H. Tomia 4, Mariborwww.ISCOMET.org

Za Izdajatelja: Prof.dr. Silvo Devetak

Zalonik:Grafiti studio

Glavni urednik:Prof.dr. Silvo Devetak

Odgovorna urednika: Jasmina KlojnikMag. Franc Mlinar

Lektura:Tatjana Vuajnk

Grafina oprema: Tanja Bonina

Priprava in tisk:Grafiti Studio Maribor

Publikacijo je podprla Evropska unija v okviru Akcijskega programa za boj proti diskriminaciji (20012006). Omenjeni program je bil sprejet z namenom uinkovitega izvajanja nove protidiskriminacijske zakonodaje EU. Cilja na vse tiste, ki lahko pripomorejo k oblikovanju primerne in uinkovite protidiskriminacijske zakonodaje in politik na obmoju EU-25, EFTE in drav kandidatk za vstop v EU. Dodatne informacije so na voljo:http://europa.eu.int/comm/employment_social/fundamental_rights/index_en.htm

Vsebina te publikacije ne odraa nujno mnenj in stali Direktorata Evropske komisije za zaposlovanje in socialne zadeve. Evropska komisija ali katera koli oseba, ki dela v njenem imenu, ni odgovorna za uporabo, ki lahko sledi iz informacij v tej publikaciji.

CIP - Kataloni zapis o publikacijiUniverzitetna knjinica Maribor

342.724(497.4)

MURGEL, Jasna Vodnik po pravicah rtev diskriminacije na etnini in verski podlagi v Sloveniji : publikacija mednarodnega projekta Vzgoja in izobraevanje za borbo proti diskriminaciji / Jasna Murgel. - Maribor : Grafiti studio, cop. 2007

ISBN 978-961-6488-09-9

COBISS.SI-ID 58746113

Seznam kratic in okrajav 6

Uvodna beseda rtve diskriminacije so (e) dale od pravice,

prof. dr. Silvo Devetak, glavni koordinator projekta in direktor ISCOMET 7

I. Kaj je diskriminacija? 11

II. Kratek oris ureditve prepovedi diskriminacije 12

1. Prepoved diskriminacije v pravnem redu Republike Slovenije 12

1.1. Ustavne norme 12

1.2. Zakonodaja 13

1.2.1. Kazensko pravo 13

1.2.2. Delovnopravna zakonodaja 14

1.2.3. Zakon o uresnievanju naela enakosti (ZUNEO) 15

1.2.4. Prepoved diskriminacije v drugih zakonih 15

- Zakon o enakih monostih ensk in mokih 15

- Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov 16

- Zakon o tujcih 16

- Zakon o drutvih 16

- Zakon o varstvu javnega reda in miru 16

- Zakon o medijih 16

- Zakon o varstvu potronikov 16

2. Pravo Evropske unije 17

2.1. Naelo enakega obravnavanja v primarnem pravu 17

2.2. Sekundarno pravo direktivi o izvajanju naela enakega obravnavanja 18

3. Mednarodno pravo, ki prepoveduje diskriminacijo 20

3.1. Mednarodno pravo v okviru ZN 20

3.1.1. Prepoved vseh oblik rasne diskriminacije 21

3.1.2. Prepoved diskriminacije v mednarodnih paktih o

lovekovih pravicah 22

3.1.3. Prepoved diskriminacije ensk 22

3.1.4. Prepoved diskriminacije v izobraevanju 22

3.1.5. Prepoved diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih 23

3.1.6. Prepoved diskriminacije delavcev migrantov 23

KAZALO

3.1.7. Prepoved diskriminacije invalidov 24

3.1.8. Odprava nestrpnosti in diskriminacije na podlagi

vere ali preprianja 24

3.1.9. Prepoved diskriminacije v mnoinih obilih 25

3.2. Pravo Sveta Evrope (SE) 25

3.2.1. Evropska konvencija o lovekovih pravicah 25

3.2.2. Protokol t. 12 k EKP 25

3.2.3. Evropska socialna listina in njeni protokoli 26

3.2.4. Prepoved irjenja rasne nestrpnosti po spletu 26

III. Postopki za varstvo pred diskriminacijo v Sloveniji 29

1. Neformalni postopki 30

1.1. Postopek pred varuhom lovekovih pravic 30

1.2. Postopek pred zagovornico naela enakosti 31

1.2.1. Pobuda pri zagovornici naela enakosti 31

2. Formalni postopki 32

2.1. Inpekcijski postopek 32

2.1.1. Inpekcijski postopek po ZUNEO 34

2.2. Upravni postopek 34

2.3. Upravni spor 35

2.5. Sodni postopki 36

2.5.1. Kazenski postopek 36

2.5.2. Pravdni postopek 38

2.5.3. Delovni oziroma socialni spor 39

2.6. Ustavna pritoba 40

3. Stroki postopkov 41

3.1. Stroki v upravnih postopkih 41

3.2. Stroki v sodnih postopkih 42

3.3. Brezplana pravna pomo (BPP) 43

3.3.1. Prvi pravni nasvet 43

3.3.2. Odobritev brezplane pravne pomoi 44

IV. Pravne poti za pomo rtvam diskriminacije po mednarodnem pravu 47

1. Postopki pred mednarodnimi pogodbenimi telesi 47

1.1. Odbor za lovekove pravice 47

1.2. Odbor za odpravo rasne diskriminacije 49

1.3. Odbor za odpravo diskriminacije ensk 50

1.4. Odbor za pravice invalidov 51

1.5. Pravica poiljanja sporoil po pravilih UNESCO 51

1.6. Kolektivne pritobe 52

1.7. Slovenija in pogodbena telesa 53

2. Postopki pred mednarodnimi sodii 54

2.1. Evropsko sodie za lovekove pravice 54

2.1.1. Potek postopka 55

2.1.2. Brezplana pravna pomo za postopek pred ESP 58

3. Postopki pred organi Evropske unije 59

3.1. Implementacija direktiv v lanicah EU 59

3.1.1. Moni ukrepi proti dravi 60

3.1.2. Neposredna uporaba direktiv 60

3.1.3. Postopek v primeru kritve naela enakopravnosti 61

3.2. Peticija, naslovljena na Evropski parlament 61

3.3. Opozarjanje Evropske komisije 61

V. Kontakti 63

1. Republika Slovenija 63

1.1. Dravne institucije 63

1.2. Inpektorati 64

1.3. Sodia 64

1.4. Institucije/osebe, ki dajejo prvi pravni nasvet 66

2. Organizacija zdruenih narodov 66

3. Svet Evrope 67

4. Evropska unija 67

5. Nevladne organizacije 67

BPP brezplana pravna pomo

GS Generalna skupina Zdruenih narodov

EKP Evropska konvencija za varstvo lovekovih pravic in temeljnih

svoboin

EOSP Evropski odbor za socialne pravice

ES Evropske skupnosti

ESL Evropska socialna listina

ESP Evropsko sodie za lovekove pravice

EU Evropska unija

KRD Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne

diskriminacije

KZ Kazenski zakonik

MDPP Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah

MOD Mednarodna organizacija dela

MPESK Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih

pravicah

OP Odbor za lovekove pravice

ORD Odbor za odpravo diskriminacije

OD Odbor za odpravo diskriminacije ensk

PES Pogodba o Evropski skupnosti

PEU Pogodba o Evropski uniji

RS Republika Slovenija

SE Svet Evrope

UNESCO Organizacija zdruenih narodov za izobraevanje, znanost in

kulturo

Ur. l. Uradni list

UL ZN Ustanovna listina Zdruenih narodov

ZDR Zakon o delovnih razmerjih

ZN Zdrueni narodi

ZUNEO Zakon o uresnievanju naela enakega obravnavanja

ZUP Zakon o splonem upravnem postopku

Seznamkraticinokraj[av

Evropska unija je leta 2000, v obliki dveh direktiv Sveta ministrov, sprejela norme o odpravi vseh oblik diskriminacije v dravah lanicah, med drugim tudi tiste, ki nastanejo zaradi rasnega in etninega porekla posameznika ali zaradi njegovega verskega preprianja. Drave lanice so med drugim dolne uresniiti cilje teh evropskih pravnih norm s sprejetjem ustreznih notranjih pravnih predpisov in z drugimi ustreznimi ukrepi oz. politikami. Pomembna je tudi njihova dolnost, da povsod tam, kjer to e ne obstaja, ustvarijo monosti, da imajo vsi tisti, ki smatrajo, da so bili rtve diskriminacije, na razpolago ustrezne pravne poti za odpravo krivic. Drave so dolne o vsem tem poroati Evropski komisiji, ki lahko v upravienih primerih sproi tudi postopke pred Sodiem evropskih skupnosti proti dravam, ki niso izpolnile svojih obveznosti.

Konzorciju univerzitetnih in drugih institucij iz Nemije, Avstrije, Nizozemske in Slovenije, ki jih je koordinira ISCOMET Intitut za etnine in regionalne tudije iz Maribora, je Evropska komisija leta 2004 zaupala nalogo, da izvede dvoletni mednarodni projekt Vzgoja in izobraevanje za borbo proti diskriminaciji v Sloveniji.

V okviru projekta smo med drugim pripravili mednarodne seminarje za

razline ciljne skupine: za pripadnike narodnih skupnosti, ki niso priznane

z Ustavo RS, za pripadnike narodnih skupnosti, ki jih omenja Ustava RS,

za sodnike, toilce in odvetnike, za policiste, paznike v zaporih, carinike,

za pripadnike Slovenske vojske, za delavce v upravnih enotah, v zavodih

za zaposlovanje in v centrih za socialno delo, za sindikalne funkcionarje

ter za ravnatelje in uitelje na osnovnih olah. Organizirali pa smo tudi

mednarodno konferenco o verskih svoboinah in o diskriminaciji ljudi

na podlagi vere ali preprianja. Sklepna konferenca projekta je bila 12.

februarja 2007 v dvorani Dravnega sveta v Ljubljani.

Pri izvajanju projekta smo izhajali iz domneve, da je v sedanjih okoliinah v

Sloveniji in v njenem sosedstvu, kot tudi glede na zgodovinske tradicije, ki so

danes e vedno prisotne v naem ivljenju, lahko obvladovanje in reevanje

problemov v zvezi z etnino in versko diskriminacijo dejavnik utrjevanja

Uvodnabeseda

@rtvediskriminacijeso([e)dale~odpravice

njene enotnosti v razlinem, v smislu oblikovanja harmonine vekulturne

drube. Neurejanje in irjenje teh problemov pa je na drugi strani lahko

vzrok politine in socialno-ekonomske nestabilnosti Slovenije, s imer bi se

bistveno zmanjale njene monosti tako za nemoten gospodarski in socialni

razvoj kot tudi za njeno nadaljnje uveljavljanje v mednarodni skupnosti.

Slovenija bo zaradi teh vpraanj e toliko bolj izpostavljena in s tem tudi

ranljiva v asu njenega predsedovanja EU v letu 2008.

Zmanjanje diskriminacije na etnini in verski podlagi (njena odprava dejansko ni mogoa) je dolgoroen proces, ki zahteva celovito in vsestransko politiko drave in dosledno delovanje v tej smeri avtonomnih organizacij in institucij civilne drube. Problematika diskriminacije prikriva mnoge vitalne pasti, ki jih ni mogoe odstraniti brez poznavanja podrobnosti o njihovem ustroju in o nainih njihovega delovanja. Latentni konflikti v doloenih politinih in socialno-ekonomskih okoliinah privrejo na dan s silovitostjo, ki je s klasinimi orodji drave ni mo obvladati. S pravnimi predpisi je mogoe le ublaiti, ne pa tudi odstraniti socialnih in ekonomskih vzrokov diskriminacije, ki so najvekrat povezani s psiholokimi travmami ali verskimi in etninimi predsodki tako med tistimi, ki diskriminirajo, kot tudi med diskriminiranimi.

Dejansko lahko zanemo ta bolni tvor odstranjevati iz drubenega tkiva le s pomojo ustreznih, dobro zastavljenih dolgoronih politik in strategij na kulturnem, ekonomskem, socialnem in drugih podrojih, z ustreznimi programi vzgoje in izobraevanja mladine in prebivalstva nasploh ter s primernimi ureditvami lokalne samouprave, upravnega delovanja in politinega sistema, kar vse mora temeljiti na znanstvenoraziskovalnih rezultatih prouevanja te problematike.

Zavoljo tega smo na sklepni konferenci mednarodnega projekta Vzgoja in izobraevanje za borbo proti diskriminaciji v Sloveniji predlagali, da Slovenija izdela temeljito pripravljen in dolgorono zastavljen program odpravljanja diskriminacije v nai drubi, ki bi se zael v letu 2007, ki je Evropsko leto enakih monosti za vse. Program naj bi izdelala vlada v sodelovanju z organizacijami in institucijami civilne drube ter ob sodelovanju in podpori vseh ljudi dobre volje. Taken program za odpravljanje diskriminacije v Sloveniji, tudi v smislu udejanjenja naslovnih direktiv Sveta ministrov EU iz leta 2000 in drugih mednarodnih obveznosti Slovenije, bi moral postati ena od prednostnih nalog reform, ki jih napoveduje sedanja vladna koalicija oz. del razvojnih programov Slovenije.

V taknem kontekstu boja proti diskriminaciji na etnini in verski podlagi

so domai in mednarodni postopki za odpravo raznih oblik diskriminacije

sredstvo, ki ga lahko rtve diskriminacije uporabijo za njeno odpravo

v izjemnih primerih. Kljub temu pa je izredno pomembno, da drava

sprejme v svoj pravni sistem to pravno monost, ki je med drugim,

v primeru Slovenije, njena mednarodnopravna obveznost. Vendar je

stanje v Sloveniji, kar zadeva udejanjenje direktiv Sveta ministrov EU,

nezadovoljivo. Urad za enake monosti je kot strokovna vladna sluba

pristojen zgolj za oblikovanje politike na podroju enakosti spolov, medtem

ko na podroju nediskriminacije na podlagi drugih osebnih okoliin

deluje le kot koordinacijski organ, je zapisano v opraviilu urada, zakaj

se predstavniki urada in zagovornica enakih monosti ne bodo udeleili

sklepne konference mednarodnega projekta Vzgoja in izobraevanje za

borbo proti diskriminaciji v Sloveniji.

Zato smo v priporoilih sklepne konference projekta predlagali, da je

potrebno v Sloveniji oblikovati neodvisno, avtonomno telo za obravnavanje

diskriminacije, ki bi imelo, kot to zahtevajo direktive Sveta ministrov EU,

naslednje naloge:

prouevanje diskriminacije, objavljanje poroil o pojavih diskriminacije, osveanje javnosti in pravna pomo posameznikom v primeru diskriminacije, pri emer

je potrebno podrobneje opredeliti merila za opravljanje funkcije zagovornitva.

Poleg tega smo v priporoilih predlagali, da je potrebno, v skladu z

direktivama Sveta ministrov EU, urediti tako monost, da nevladne

organizacije zaenjajo postopke in zastopajo rtve diskriminacije, kot

tudi ustvariti nove proceduralne monosti, npr: za upravne postopke, ki

bi jih imele na razpolago rtve diskriminacije. Razen tega mora Slovenija

im prej ratificirati Protokol 12 k Evropski konvenciji za zaito lovekovih

pravic in temeljnih svoboin, ki je v veljavi od 1. aprila 2005. Protokol bo,

prepriani smo, skupaj z uinkovito implementacijo naslovnih direktiv EU,

odprl novo poglavje v boju proti diskriminaciji v Sloveniji. Protokol zavezuje

drave lanice konvencije, da vse njene norme izvajajo brez kakrne koli

diskriminacije. Bistvena novost je v tem, da bodo rtve diskriminacije,

ki ne bodo mogle dosei pravice doma, imele po Protokolu na voljo tudi

postopek na Evropskem sodiu za lovekove pravice v Strasbourgu.

Sodelavka mednarodnega projekta dr. Jasna Murgel je v priujoem

Vodniku po pravicah rtev diskriminacije na etnini in verski podlagi v

Sloveniji z njej lastno pravno natannostjo in z obutkom za loveka, ki je

v stiski, podrobno analizirala in na preprost nain predstavila pravne poti,

ki jih imajo rtve diskriminacije v Sloveniji na razpolago, tako na domai kot

tudi na mednarodni ravni; na koncu pa je e pripravila seznam koristnih

kontaktov v Sloveniji ter v OZN, Svetu Evrope in v nevladnih organizacijah.

0

Vodnik ne bo samo v pomo morebitnim rtvam diskriminacije na etnini

in verski podlagi v Sloveniji, ampak bo zelo koristen in pouen za vse, ki

se v okviru vladnih organov in pravosodnega sistema ali v okviru nevladnih

organizacij ukvarjajo s temi vpraanji.

Vodnik je eden od rezultatov mednarodnega projekta Vzgoja in

izobraevanje za borbo proti diskriminaciji v Sloveniji. S tem delom je dr.

Murglova vsebinsko in strokovno zaokroila prispevke na to temo, ki sta

jih za posamezne seminarje v okviru projekta pripravila naa sodelavca

Meira Hot in mag. Gregor Pelicon. Ob tej priliki se jima zahvaljujem tako

za njuno prizadevno sodelovanje pri zasnovi tega mednarodnega projekta

kot tudi pri uresnievanju posameznih akcij v njegovem okviru.

prof. dr. Silvo Devetak

Glavni koordinator projekta in direktor ISCOMET

Diskriminacija je:

kakrno koli razlikovanje, izkljuevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na temelju:- rase, barve koe, narodnega ali etninega izvora, - ki ima namen ali dejanski uinek onemogoiti komur koli ali ga

prikrajati za enakopravno priznavanje, uivanje ali uresnievanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin.

I.Kajje

diskriminacija?

Prepoved diskriminacije je urejena v slovenskem pravu, pravu Evropske

unije (EU) in mednarodnem pravu. Kadar pride do kritve te prepovedi, je

pomembno, katera pravna sredstva so (domnevni) rtvi diskriminacije na

voljo, da lahko kritev odpravi in preprei njeno nadaljevanje (glej II. in

III. poglavje vodnika).

1 PrepoveddiskriminacijevpravnemreduRepublikeSlovenije

1.1 Ustavnenorme

Ustava Republike Slovenije1 v 14. lenu ureja naelo enakosti pred zakonom.

Skladno s tem lenom so v Republiki Sloveniji (RS) vsakomur (torej ne

le dravljanom ali osebam s stalnim prebivaliem) zagotovljene enake

lovekove pravice in temeljne svoboine, ne glede na narodnost, raso

spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, gmotno stanje, rojstvo,

izobrazbo, drubeni poloaj ali katero koli drugo osebno okoliino. Ustava

izrecno doloa, da so vsi pred zakonom enaki.

lovekove pravice in temeljne svoboine se v RS uresniujejo neposredno

na podlagi ustave (15. len ustave). Z zakonom je mogoe predpisati nain

uresnievanja lovekovih pravic in temeljnih svoboin, kadar tako doloa

ustava, ali e je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali

svoboine. lovekove pravice in temeljne svoboine so omejene samo s

pravicami drugih in v primerih, ki jih doloa ustava. Ustava nadalje doloa,

da sta zagotovljeni sodno varstvo lovekovih pravic in temeljnih svoboin

ter pravica do odprave posledice njihove kritve. Nobene lovekove pravice

ali temeljne svoboine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji,

ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ustava ne priznava ali da jo

priznava v manji meri.

Ustava v poglavju o lovekovih pravicah izrecno prepoveduje spodbujanje

k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni (63. len). Doloa,

II.Kratekorisureditveprepovedidiskriminacije

da je protiustavno vsakrno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali

drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega

ali drugega sovratva in nestrpnosti. Prav tako izrecno kot protiustavno

opredeljuje vsakrno spodbujanje k nasilju in vojni.

1.2 Zakonodaja

1.2.1Kazenskopravo

Prepoved diskriminacije kot kaznivega dejanja ureja Kazenski zakonik (KZ) RS.2 V 141. lenu prepoveduje kritev naela enakopravnosti. Prepovedano je prikrajati koga za katero izmed lovekovih pravic ali temeljnih svoboin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali doloene z ustavo ali zakonom, ali mu takno pravico ali svoboino omeji, ali kdor na podlagi taknega razlikovanja komu da kakno posebno pravico ali ugodnost zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnini pripadnosti, spolu, jeziku, politinem ali druganem preprianju, spolni usmerjenosti, gmotnemu stanju, rojstvu, izobrazbi, drubenem poloaju, ali kakni drugi okoliini. Prav tako je prepovedano preganjanje posameznika ali organizacije zaradi njihovega zavzemanja za enakopravnost ljudi.

KZ prepoveduje tudi zbujanje sovratva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kritvi naela enakosti. Izrecno je prepovedano izzivanje ali razpihovanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovratva, razdora ali nestrpnosti, ali irjenje idej o vevrednosti ene rase nad drugo ali dajanje kakrne koli pomoi za rasistino dejavnost, ali zanikanje, zmanjevanje pomen, odobravanje ali zagovarjanje genocida. Materiale in predmete, ki nosijo sporoila, namenjena zbujanju sovratva, razdora ali nestrpnosti, kot tudi pripomoki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoevanje in razpeevanje, mora drava odvzeti ali ustrezno onemogoiti njihovo uporabo.

len 373 KZ prepoveduje genocid. Zagrei ga, kdor z namenom, da bi popolnoma ali deloma uniil kakno narodnostno, etnino, rasno ali versko skupino, ukae pobijati njene lane ali jim povzroati hude telesne pokodbe ali hudo izpodkopavati njihovo telesno ali duevno zdravje, ali prisilno izseljevati prebivalstvo ali spraviti skupino v take ivljenjske razmere, ki vodijo k njenemu popolnemu ali delnemu pokonanju, ali uporabiti ukrepe, s katerimi se prepreujejo rojstva med lani skupine, ali prisilno preseljevati otroke v kakno drugo skupino, ali kdor z enakim namenom sam stori katero od natetih dejanj. Enako kot genocid je kaznivo dejanje uvanje ali pozivanje k neposredni izvritvi genocida.

Poleg kaznivega dejanja kritve enakopravnosti lahko v zvezi z diskriminacijo

pride tudi do drugih kaznivih dejanj, med drugim do:

razalitve (169. l. KZ), aljive obdolitve (171. l. KZ) kritve temeljnih pravic delavcev (205. l. KZ), kritve pravic pri zaposlovanju ali brezposelnosti (206. l. KZ), kritve lovekega dostojanstva z zlorabo uradnega poloaja ali

uradnih pravic (270. l. KZ) in oviranja verskih obredov (314. l. KZ).

1.2.2Delovnopravnazakonodaja

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)3 v 6. lenu delno povzema nekatere

dolobe direktive o uresnievanju naela enakega obravnavanja v

zaposlovanju. Doloa, da delodajalec ne sme iskalca zaposlitve pri

zaposlovanju ali delavca v asu trajanja delovnega razmerja in v zvezi s

prenehanjem pogodbe o zaposlitvi postavljati v neenakopraven poloaj.

Nadalje morajo v skladu s tem lenom enskam in mokim biti zagotovljene

enake monosti in enaka obravnava pri zaposlovanju, napredovanju,

usposabljanju, izobraevanju, prekvalifikaciji, plaah in drugih prejemkih

iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem

asu in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Omenjeni len prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo zaradi

spola, rase, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega

ali drugega preprianja, spolne usmerjenosti in nacionalnega porekla.

Posredna diskriminacija skladno z ZDR obstaja, e navidezno nevtralne

dolobe, kriteriji in praksa uinkujejo tako, da postavljajo osebe doloenega

spola, rase, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega

ali drugega preprianja, spolne usmerjenosti ali nacionalnega porekla

v slabi poloaj, razen e so te dolobe, kriteriji in praksa objektivno

upravieni ter ustrezni in potrebni.

Prav tako 6. len ZDR ureja obrnjeno dokazno breme in tudi odkodninsko

odgovornost delodajalca za kritev prepovedi diskriminacije. e kandidat

oziroma delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opraviujejo domnevo,

da je krena prepoved diskriminacije zaradi okoliin iz prejnjega odstavka,

je dokazno breme, da razlino obravnavo opraviujejo vrsta in narava

dela, na strani delodajalca. V primeru kritve prepovedi diskriminacije

je delodajalec kandidatu oziroma delavcu odkodninsko odgovoren po

splonih pravilih civilnega prava.

1.2.3Zakonouresni~evanjuna~elaenakosti(ZUNEO)

V letu 2004 je bil sprejet Zakon o uresnievanju naela enakega obravnavanja (ZUNEO),4 ki naj bi uskladil slovenski pravni red z direktivama. Doloa skupne temelje in izhodia za zagotavljanje enakega obravnavanja vsakogar pri uveljavljanju njegovih pravic in obveznosti ter pri uresnievanju temeljnih svoboin na katerem koli podroju drubenega ivljenja.

Na podlagi omenjenega zakona je bil ustanovljen Svet vlade za uresnievanje naela enake monosti. Zakon tudi doloa naloge Urada za enake monosti s podroja uresnievanja naela enakega obravnavanja v smislu direktiv. Pomembna novost je uvedba institucije zagovornika naela enakosti.

ZUNEO opredeljuje pojem enakega obravnavanja v 4. lenu. Enako

obravnavanje pomeni odsotnost neposredne oziroma posredne

diskriminacije zaradi katere koli osebne okoliine, kot so narodnost, rasa

ali etnino poreklo, spol, zdravstveno stanje, invalidnost, jezik, versko ali

drugo preprianje, starost, spolna usmerjenost, izobrazba, gmotno stanje,

drubeni poloaj ali druge osebne okoliine.

Zakon, podobo kot direktiva o rasni diskriminaciji, opredeljuje pojem neposredne in posredne diskriminacije. Prva obstaja, e je oseba zaradi te osebne okoliine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druga oseba. Posredna diskriminacija zaradi osebne okoliine obstaja, e na videz nevtralne dolobe, merila ali ravnanje v enakih ali podobnih situacijah in pogojih postavljajo osebo z doloeno osebno okoliino v manj ugoden poloaj kot druge osebe, razen e te dolobe, merila ali ravnanja objektivno upraviujejo legitimni namen in e so sredstva za doseganje tega cilja primerna in potrebna.

V 5. lenu ZUNEO je opredeljen pojem nadlegovanja. Gre za nezaeleno ravnanje, temeljee na kateri koli osebni okoliini, ki ustvarja zastraujoe, sovrano, poniujoe, sramotilno ali aljivo okolje za osebo ter ali njeno dostojanstvo. Takno nadlegovanje se teje za diskriminacijo.

1.2.4Prepoveddiskriminacijevdrugihzakonih

Zakon o enakih monostih ensk in mokih5

Doloa ukrepe za prepreevanje diskriminacije in enakost med spoloma.

Ureja monost sproitve postopka pred Zagovornico naela enakosti ensk

in mokih. Doloa nekatere posebne prekrke v 33. do 35. lenu.

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov6

Doloa ukrepe za prepreevanje diskriminacije in poveanje zaposljivosti

invalidov in vzpostavitev pogojev za njihovo enakovredno udelebo na trgu

dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih monosti. Zakon v 5.

lenu prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo pri zaposlovanju

invalidov v asu trajanja zaposlitve in v zvezi s prenehanjem zaposlitve ter

v postopkih po tem zakonu. Kot prekrek doloa nespotovanje dolob o

kvotah (92. len).

Zakon o tujcih7

V 82. lenu, ki se nanaa na pomo pri integraciji tujcev, doloa, da

Slovenija zagotavlja pogoje za vkljuitev tujcev, ki imajo v RS dovoljenje

za prebivanje, v kulturno, gospodarsko in drubeno ivljenje RS. Nadalje

morajo dravni in drugi organi, organizacije in zdruenja z vsem svojim

delovanjem zagotavljati zaito pred kakrno koli diskriminacijo na podlagi

rasnega, verskega, nacionalnega, etninega ali drugega razlikovanja

tujcev.

Zakon o drutvih8

Doloa, da delovanje v drutvu temelji na enakopravnosti lanstva (2

len). Skladno s tem zakonom ni dovoljeno ustanoviti drutva, katerega

namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve,

na izvrevanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali

drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali

drugega sovratva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni (3.

len). Drutvu, ki izvaja opisano dejavnost, se delovanje sodno prepove

(42. len).

Zakon o varstvu javnega reda in miru9

Kot prekrek sankcionira vzbujanje nestrpnosti. e so dejanja iz 6. (nasilno

in drzno vedenje), 7. (nedostojno vedenje), 12. (pokodovanje uradnega

napisa, oznake ali odlobe), 13. (pisanje po objektih) in 15. (unievanje

dravnih simbolov) lena tega zakona storjena z namenom vzbujanja

narodnostne, rasne, spolne, etnine, verske, politine nestrpnosti ali

nestrpnosti glede spolne usmerjenosti, se storilec kaznuje z globo.

Zakon o medijih10

Vsebuje prepoved spodbujanja neenakopravnosti, nestrpnosti, nasilja in

vojne ter izzivati sovratvo z razirjanjem programskih vsebin (8. len).

Doloa poseben prekrek pri oglaevanju (47. len).

Zakon o varstvu potronikov11

V 25. lenu doloa, da mora podjetje prodajati blago oziroma opravljati

storitve vsem potronikom pod enakimi pogoji.

2 PravoEvropskeunije

2.1 Na~eloenakegaobravnavanjavprimarnem

pravu

len 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v prvem odstavku doloa, da je Unija

zasnovana na naelih svobode, demokracije, spotovanja lovekovih pravic

in temeljnih svoboin ter vladavine prava, torej nael, ki so skupna vsem

njenim pogodbenicam. Isti len v naslednjem odstavku doloa, da Unija

spotuje temeljne pravice, ki jih doloa EKP in izhajajo iz ustavnopravne

tradicije lanic EU. Skladno s lenoma 7 PEU in 309(2) Pogodbe o ustanovitvi

Evropske skupnosti (PES) je Svet EU pristojen za sprejemanje ukrepov proti

dravam, ki krijo pravice iz 6. lena PEU.12

V skladu z naslovom VI PEU je eden od ciljev Unije prepreevanje in boj proti rasizmu in ksenofobiji (29. len). Ta cilj naj bi uresniila z bojem proti kriminalu (organiziranemu ali neorganiziranemu in e posebej proti terorizmu), trgovanju z ljudmi, prestopkom proti otrokom, nedovoljeni trgovini z mamili ipd. lanice naj bi omenjene cilje dosegle s tesnejim sodelovanjem policijskih in carinskih slub in pravosodja ter s poenotenjem (kjer je mogoe) norm kazenskega prava.

Medtem ko se PEU na splono sklicuje na lovekove pravice, PES vsebuje dolobe o konkretnih pravicah posameznika. Prepoved diskriminacije na osnovi dravljanstva doloa 12. len pogodbe. Prepoved zadeva izkljuno dravljane EU, ne velja pa za posebne dolobe PES, ki dovoljujejo takno diskriminacijo (npr. pri zaposlovanju dravljanov lanic EU v javnih slubah drugih lanic).

Svet EU lahko na osnovi 13. lena PES, v mejah pristojnosti Skupnosti in brez poseganja v druge dolobe PES, na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, soglasno sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali preprianja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Omenjeni len PES je bil dopolnjen s pogodbo iz Nice in sedaj omogoa, da Svet sprejme spodbujevalne ukrepe (incentive measures) z dvotretjinsko veino.13 Za sprejemanje zavezujoih predpisov s podroja, na katerega se nanaa 13. len, pa je e vedno potrebno soglasje vseh lanov Sveta.

2.2 Sekundarnopravodirektivioizvajanjuna~ela

enakegaobravnavanja

Svet EU je leta 2000 sprejel pomembni direktivi, ki zadevata prepoved

diskriminacije:

direktivo o rasni enakopravnosti (Racial Equality Directive)14 in direktivo o enakopravnosti v zaposlovanju (Employment Equality

Directive).15

Namen direktiv je vzpostavitev minimalne ravni pravnega varstva pred

diskriminacijo po vsej EU. lanice EU lahko z notranjimi predpisi doloijo

ire varstvo proti diskriminaciji, ne morejo pa zniati ravni omenjenega

varstva pod minimum, doloen v direktivah.

Direktivi imata zelo iroko podroje uporabe. V okviru pristojnosti,

dodeljenih Skupnosti, se uporabljata za vsakogar v javnem in zasebnem

sektorju, vkljuno z dravnimi organi. Vendar pa se njune dolobe ne

nanaajo na razlino obravnavanje, ki temelji na dravljanstvu, in ne

posega v dolobe in pogoje v zvezi z vstopom in prebivanjem dravljanov

tretjih drav in oseb brez dravljanstva na ozemlju drav lanic ter v

obravnavanje, ki izhaja iz pravnega poloaja zadevnih dravljanov tretjih

drav in oseb brez dravljanstva.

Direktivi prepovedujeta diskriminacijo na podlagi rasnega ali etninega

izvora ter vere ali preprianja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti,

kadar gre za:

pogoje za dostop do zaposlitve, samozaposlitve in poklica, vkljuno

z izbirnimi merili in pogoji zaposlovanja, ne glede na vrsto dejavnosti

in na vseh ravneh poklicne hierarhije, vkljuno z napredovanjem;

dostop do vseh oblik in do vseh ravni poklicnega svetovanja,

poklicnega usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in

preusposabljanja, vkljuno z delovno prakso;

zaposlitvene in delovne pogoje, vkljuno z odpuanjem in

plaami;

lanstvo in vkljuevanje v organizacijo delavcev ali delodajalcev ali

vsako organizacijo, katere lani opravljajo doloen poklic, vkljuno

z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije.

Direktiva o rasni enakopravnosti prepoveduje tudi diskriminacijo na

podroju socialne zaite, vkljuno s socialno varnostjo in zdravstvenim

varstvom, socialnih ugodnosti, izobraevanja in dostopa do dobrin in

storitev, ki so na voljo javnosti, vkljuno s stanovanji in preskrbo z njimi.

V skladu z direktivama so prepovedane naslednje oblike diskriminacije:

neposredna diskriminacija e se doloena oseba obravnava

manj ugodno, kakor se obravnava, se je obravnavala ali pa bi se

obravnavala druga oseba v primerljivem poloaju na podlagi rase

ali narodnosti;

posredna diskriminacija e bi zaradi na videz nevtralne dolobe,

merila ali prakse osebe doloene rase ali narodnosti prile v

posebno neugoden poloaj v primerjavi z drugimi osebami, razen

e to dolobo, merilo ali prakso objektivno upraviuje zakonit cilj

in e so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna;

nadlegovanje slednje se teje za diskriminacijo, e pride do

nezaelenega ravnanja, povezanega z raso ali narodnostjo, katerega

namen ali posledica je kratenje dostojanstva osebe in ustvarjanje

zastraujoega, sovranega, poniujoega, sramotilnega ali

aljivega okolja.

Pozitivni ukrepiKot e omenjeno, ureditev, ki jo vsebujeta direktivi, vsebuje samo minimum standardov, ki jih morajo upotevati lanice EU pri sprejemanju predpisov in ukrepov za spotovanje naela enakopravnosti. Drave lahko, da bi zagotovile popolno enakopravnost v praksi, ohranijo obstojee ukrepe in sprejmejo ukrepe za prepreevanje ali kompenzacijo neugodnega poloaja, povezanega s pripadnostjo doloeni rasi ali narodnosti. Gre za t. i. pozitivno diskriminacijo.

Sodno varstvoKljuni element direktiv je zahteva, da morajo lanice EU zagotoviti pravno varstvo domnevnim rtvam diskriminacije. lanice EU morajo zagotoviti sodne in/ali upravne postopke za izpolnitev obveznosti iz direktiv, vkljuno s postopki poravnave, e jih drave lanice tejejo za primerne. Slednji morajo biti na voljo vsem osebam, ki menijo, da so bili rtev kritve naela enakega obravnavanja, in sicer celo potem, ko se je odnos, v katerem naj bi prilo do kritve, e konal.

Drave lanice morajo prav tako zagotoviti, da zdruenja, organizacije ali drugi pravni subjekti, ki imajo zakonit interes pri zagotavljanju izpolnjevanja dolob direktiv skladno z merili, predpisanimi z njihovo nacionalno zakonodajo, lahko sodelujejo v vsakem sodnem in/ali upravnem postopku, ki je doloen za izpolnitev obveznosti po tej direktivi, bodisi v imenu ali v podporo tonika z njegovim soglasjem.

Obrnjeno dokazno bremePomembna je tudi doloba direktiv o dokaznem bremenu v postopku, v katerem se zatrjuje, da je prilo do kritve naela enakega obravnavanja.

0

Drave lanice morajo skladno s svojimi nacionalnimi pravosodnimi sistemi sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da mora oseba, ki naj bi zagreila diskriminacijo, dokazati, da ni bilo kreno naelo enakega obravnavanja, e osebe, ki menijo, da so bili rtve diskriminacije, na sodiu ali pri drugem pristojnem organu predstavijo dejstva, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prilo do neposredne ali posredne diskriminacije. Omenjeno naelo ne velja za kazensko pravo.

Organi za spodbujanje enakega obravnavanja

Direktiva o rasni enakopravnosti lanicam EU nalaga, da ustanovijo oz. doloijo ustrezen organ oziroma organe za spodbujanje enakega obravnavanja vseh oseb brez diskriminacije na podlagi rase ali narodnosti. Njihove pristojnosti morajo vkljuevati: dajanje neodvisne pomoi rtvam diskriminacije pri uveljavljanju njihovih tob zaradi diskriminacije, ne da bi s tem posegali v pravico rtev in zdruenj, organizacij ali drugih pravnih subjektov; izvajanje neodvisnih pregledov v zvezi z diskriminacijo in objavljanje neodvisnih poroil in sestavljanje priporoil glede vseh zadev v zvezi s tako diskriminacijo.

Odprava diskriminacijskih predpisovV skladu z direktivo o rasni enakopravnosti morajo lanice sprejeti potrebne ukrepe za prenehanje veljavnosti vseh zakonov in drugih predpisov, ki so v nasprotju z naelom enakega obravnavanja, kot tudi, da se vse dolobe, ki so v nasprotju z naelom enakega obravnavanja in ki so vkljuene v individualne ali kolektivne pogodbe ali sporazume, notranja pravila podjetij, pravila, ki urejajo profitna ali neprofitna zdruenja, in pravila, ki urejajo samostojne poklice ter delavske in delodajalske organizacije, razglasijo, ali lahko razglasijo za nine in neveljavne, ali pa se spremenijo in dopolnijo. Podobno obveznost imajo tudi na podlagi direktive o prepreevanju diskriminacije v zaposlovanju.

3 Mednarodnopravo,kiprepovedujediskriminacijo

3.1 MednarodnopravovokviruZN

Naelo prepovedi diskriminacije je eno temeljnih nael varstva lovekovih

pravic. V skladu z doloili Ustanovne listine (UL) Zdruenih narodov (ZN)

so ZN zasnovani na dveh temeljnih naelih: 1.) posamezniki imajo pravico

uivati doloene lovekove pravice in 2.) te pravice so zagotovljene

vsakomur brez razlikovanja po rasi, spolu, jeziku ali veri. Naelo prepovedi

diskriminacije opredeljuje 1. len UL ZN. Eden izmed osnovnih ciljev ZN

je razvijanje in spodbujanje spotovanja lovekovih pravic in temeljnih

svoboin za vse, ne glede na raso, spol, jezik ali veroizpoved (3. odstavek

1. lena).

Splona deklaracija lovekovih pravic16 doloa, da je vsakdo upravien do

uivanja vseh pravic in svoboin, ki so razglaene s to deklaracijo, ne

glede na raso, barvo koe, spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje,

narodno ali socialno pripadnost, premoenje ali kakrno koli drugo osebno

okoliino (2. len).

3.1.1Prepovedvsehoblikrasnediskriminacije

Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (KRD)17

ureja najsplonejo prepoved diskriminacije. Rasno diskriminacijo

opredeljuje kot kakrno koli razlikovanje, izkljuevanje, omejevanje ali

dajanje prednosti na temelju rase, barve koe, narodnega ali etninega

izvora, ki ima namen ali dejanski uinek onemogoiti komur koli ali

ga prikrajati za enakopravno priznavanje, uivanje ali uresnievanje

lovekovih pravic in temeljnih svoboin na politinem, gospodarskem,

socialnem, kulturnem in vsakem drugem podroju javnega ivljenja (1.

odstavek 1. lena).18

Drave pogodbenice so s konvencijo obsodile rasno diskriminacijo in se

zavezale, da bodo z vsemi ustreznimi sredstvi in brez odlaanja izvajale

politiko odprave rasne diskriminacije v vseh njenih oblikah ter si prizadevale

za razumevanje med vsemi rasami (1. odstavek 2. lena).19

V 5. lenu konvencije so se drave zavezale prepovedati in odpraviti rasno

diskriminacijo v vseh njenih oblikah in zajamiti vsakomur enakost pred

zakonom, zlasti ko gre za uivanje pravice do enakega postopka pred

sodii in drugimi pravosodnimi organi, za pravico do osebne varnosti

in zaite pred nasiljem in telesnimi pokodbami, ne glede na to, ali jih

povzroijo dravni organi ali doloena skupina, ustanova ali posameznik za

politine pravice (zlasti aktivno in pasivno volilno pravico in zaposlovanje

v javnih slubah) in za druge dravljanske,20 ekonomske in socialne in

kulturne pravice.21

KRD vsebuje tudi norme o pravnem varstvu pred diskriminacijo. Posameznik

ima na podlagi teh norm pred sodii in drugimi dravnimi ustanovami

drav pogodbenic pravico do uinkovite zaite in pravnega varstva pred

vsemi dejanji rasne diskriminacije, ki so v nasprotju z dolobami KRD in

krijo njegove lovekove pravice in temeljne svoboine. Prav tako ima

pravico, da pri teh sodiih oziroma organih zahteva pravino in primerno

zadoenje ali odkodnino za kodo, ki jo je utrpel zaradi diskriminacije

(6. len).

Ostale dolobe obvezujejo drave pogodbenice k sprejetju ukrepov za

prepreevanje in odpravo vseh oblik rasne diskriminacije.22

3.1.2Prepoveddiskriminacijevmednarodnihpaktiho

~lovekovihpravicah

Diskriminacijo prepovedujeta Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih

pravicah (MPDP)23 ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih

pravicah (MPESK), temeljna zavezujoa mednarodna instrumenta s

podroja varstva lovekovih pravic.24 Vsebujeta dolobi, s katerima se

pogodbenice zavezujejo, da bodo spotovale in zagotovile vsem ljudem,

ki so na njihovem ozemlju in pod njihovo jurisdikcijo, v paktu priznane

pravice, brez razlikovanja glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politino

ali drugo preprianje, narodno ali socialno poreklo, premoenje, rojstvo ali

kakrno koli drugo osebno okoliino (1. odstavek 2. lena MPDP oziroma 2.

odstavek 2. lena MPESK).

3.1.3Prepoveddiskriminacije@ensk

To obliko diskriminacije je najprej obsodila GS ZN z Deklaracijo o odpravi

diskriminacije ensk.25 Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije proti

enskam26 opredeljuje diskriminacijo ensk kot vsakrno razlikovanje,

izkljuevanje ali omejevanje na podlagi spola, katerega posledica ali

namen je ogroziti ali onemogoiti enskam priznavanje, uresnievanje ali

uveljavljanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin ne glede na njihov

zakonski stan, na podlagi enakopravnosti mokih in ensk na politinem,

ekonomskem, socialnem, kulturnem in dravljanskem ali katerem koli

drugem podroju (1. len).

3.1.4Prepoveddiskriminacijevizobra@evanju

Diskriminacijo loveka ali skupine ljudi na podroju izobraevanja

prepoveduje Konvencija proti diskriminaciji v izobraevanju,27 ki so jo

sprejeli v okviru Organizacije zdruenih narodov za izobraevanje, znanost

in kulturo (UNESCO).28

Diskriminacija v izobraevanju je po konvenciji razlikovanje, izkljuevanje,

omejevanje ali dajanje prednosti, ki temeljijo na razlikah v rasi, barvi

koe, spolu, jeziku, veri, narodnem ali socialnem poreklu, gospodarskem

poloaju ali rojstvu, katerih namen ali uinek je onemogoiti ali poslabati

enako ravnanje z vsemi ljudmi, zlasti odvzeti posamezniku ali skupini

posameznikov monost dostopa do izobrazbe katere koli vrste ali stopnje,

omejiti posameznika ali skupino posameznikov na olsko izobrazbo nije

ravni v primerjavi z drugimi, uvesti ali vzdrevati loene izobraevalne

sisteme ali ustanove za doloene posameznike ali skupine29 in spravljati

posameznika oziroma skupino posameznikov v poloaj, ki ni zdruljiv s

lovekim dostojanstvom (1. odstavek 1. lena).

Drave pogodbenice morajo sprejeti tevilne ukrepe na zakonodajnem

podroju30 in na podroju izobraevalne politike, da bi odpravile in

prepreile diskriminacijo, ki jo prepoveduje obravnavana konvencija.31

3.1.5Prepoveddiskriminacijeprizaposlovanjuinpoklicih

Diskriminacijo pri uveljavljanju ekonomskih, socialnih ali kulturnih pravic

na splono prepoveduje 2. odstavek 2. lena MPESK.

Prepoved diskriminacije na podroju zaposlovanja doloa Konvencija t.

111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih32 Mednarodne organizacije

dela (MOD). Diskriminacijo pri zaposlovanju in poklicih opredeljuje kot

vsako razlikovanje, izkljuevanje ali dajanje prednosti, ki temelji na

rasi, barvi koe, spolu, veri, politinem preprianju, nacionalnem ali

socialnem poreklu, ki iznii ali ogroa enake monosti ali enak postopek pri

zaposlovanju ali poklicih. Diskriminacija je tudi vsako drugo razlikovanje,

izkljuevanje ali dajanje prednosti z namenom, da se izniijo ali ogrozijo

enake monosti ali enak postopek pri zaposlovanju ali poklicih. Konvencija

prepua pogodbenicam, da same podrobneje doloijo dodatne oblike

diskriminacije na podlagi posvetovanja s predstavniki delodajalcev in

delavcev (1. len).

3.1.6Prepoveddiskriminacijedelavcevmigrantov

Mednarodna konvencija o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in

njihovih druinskih lanov33 ureja pravice delavcev, ki so vkljueni v

plaano dejavnost v dravi, katere dravljanstva nimajo.

Konvencija v 7. lenu doloa, da morajo pogodbenice, v skladu z

mednarodnimi instrumenti s podroja lovekovih pravic, na svojem ozemlju

spotovati in zagotoviti vsem delavcem migrantom in njihovim druinskim

lanom vse pravice, ki jih ureja navedena konvencije brez kakrnega koli

razlikovanja glede na spol, raso, barvo koe, jezik, vero ali politino ali

drugo preprianje, narodno, etnino ali socialno poreklo, dravljanstvo,

starost, ekonomski poloaj, premoenje, zakonski stan, rojstvo ali drug

status.

3.1.7Prepoveddiskriminacijeinvalidov

Generalna skupina ZN je 13. decembra 2006 z resolucijo A/61/611

sprejela Konvencijo Zdruenih narodov o pravicah invalidov in Opcijski

protokol k tej konvenciji.34 Prepoved diskriminacije invalidov je rdea nit

konvencije. V veini lenov je izpostavljena zahteva, naj drave invalidom

na posameznih podrojih zagotovijo pravice na enaki osnovi kot drugim

osebam. Zlasti je pomembna doloba 5. lena konvencije, ki doloa, da

so vse osebe enake pred zakonom in so brez kakrne koli diskriminacije

upraviene do enake zaite in enakih ugodnosti na podlagi zakona.

Pogodbenice konvencije bodo morale prepreiti vsako diskriminacijo na

podlagi invalidnosti in zagotoviti invalidom enakopravno in uinkovito

pravno varstvo pred diskriminacijo na vseh podlagah.

3.1.8Odpravanestrpnostiindiskriminacijenapodlagivere

aliprepri~anja

Splona deklaracija o lovekovih pravicah doloa, da ima vsakdo pravico

do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ta pravica vkljuuje svobodo do

spreminjanja vere ali preprianja in svobodo, da nekdo sam ali v skupnosti

z drugimi, bodi javno ali zasebno, izraa svojo vero ali preprianje s

pouevanjem, v praksi, z bogoslujem in opravljanjem obredov (18 len).

MPDP poleg splone prepovedi diskriminacije doloa, da ima vsakdo

pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta pravica vsebuje svobodo

imeti ali sprejeti vero ali preprianje po svoji izbiri in svobodno izraati

svojo vero ali preprianje posamino ali v skupnosti z drugimi, javno ali

zasebno, z bogoslujem, izpolnjevanjem verskih in ritualnih obredov in s

pouevanjem (1. odstavek 2. lena). Nadalje doloa, da nihe ne sme biti

prisiljen k neemu, s imer bi bila krena njegova pravica imeti ali sprejeti

vero ali preprianje po lastni izbiri (2. odstavek 2. lena). Pogodbenice

pakta se zavezujejo spotovati pravico starev oz. zakonitih skrbnikov, da

svojim otrokom zagotovijo tisto versko in moralno vzgojo, ki je v skladu

z njihovim lastnim preprianjem (4. odstavek 2. lena). MPDP doloa

tudi, da mora biti vsako hujskanje k nacionalnemu, rasnemu ali verskemu

sovratvu, ki bi pomenilo spodbujanje k diskriminaciji, sovranosti ali

nasilju, z zakonom prepovedano (2. odstavek 20. lena).

GS ZN je leta 1981 sprejela Deklaracijo o odpravi vseh oblik nestrpnosti

in diskriminacije na podlagi vere. Deklaracija izhaja iz naela, da nobena

drava, ustanova, skupina oseb ali oseba ne sme nikogar diskriminirati na

podlagi vere ali preprianja. Nestrpnost in diskriminacijo na podlagi vere

ali preprianja opredeljuje kot kakrno koli razlikovanje, izkljuevanje,

omejevanje ali dajanje prednosti na podlagi vere ali preprianja, ki ima

za cilj ali posledico iznienje ali okodovanje priznavanja, uivanja ali

uveljavljanja lovekovih pravic in temeljnih svoboin na enakopravni

podlagi. Takna diskriminacija predstavlja alitev lovekovega dostojanstva,

zanikanje nael UL ZN in kritev lovekovih pravic in temeljnih svoboin,

razglaenih v Sploni deklaraciji lovekovih pravic in obeh paktih o

lovekovih pravicah, zato jo je potrebno obsoditi kot oviro za razvoj

prijateljskih in miroljubnih odnosov med narodi.

3.1.9Prepoveddiskriminacijevmno@i~nihob~ilih

Deklaracijo o temeljnih naelih glede prispevka mnoinih obil h krepitvi

miru in mednarodnega razumevanja, k uveljavljanju lovekovih pravic

in prepreevanju rasizma, apartheida in hujskanja k vojni je sprejela

Generalna konferenca UNESCO na istem zasedanju, na katerem je sprejela

Deklaracijo o rasi in rasnih predsodkih.

Osnovna ideja deklaracije je izraena v 1. lenu. V skladu s to dolobo je

cilj deklaracije krepitev miru in mednarodnega razumevanja, pospeevanje

uveljavljanja lovekovih pravic in prepreevanje rasizma in apartheida. K

uresniitvi tega cilja bi morala poglavitni dele prispevati mnoina obila.

Njihov prispevek bo uinkoviteji, e bodo njihove informacije odraale

razline vidike obravnavane teme.

3.2 PravoSvetaEvrope(SE)

3.2.1Evropskakonvencijao~lovekovihpravicah

Evropska konvencija o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin

(EKP)35 temelji na naelu prepovedi diskriminacije. Doloa, da je uivanje

pravic in svoboin, doloenih s to konvencijo, zagotovljeno vsem ljudem

brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo koe, jezik, vero, politino

ali drugo preprianje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni

manjini, lastnino, rojstvo ali kakne druge okoliine (14. len).

V EKP se tudi navaja, da ima vsakdo pravico do svobode misli, vesti in vere,

kar obsega tudi svobodo spreminjanja svoje veroizpovedi ali preprianja

(9. len).

3.2.2Protokol[t.12kEK~P

Protokol t. 12 k EKP je Odbor ministrov SE sprejel 26. 6. 2000.36 EKP

prepoveduje vsako diskriminacijo pri uivanju pravic, urejenih s to

konvencijo. Protokol t. 12 odpravlja to omejitev s prepovedjo diskriminacije

pri izvajanju katere koli pravice, doloene z zakonom, zato bistveno iri

zaito glede na osebe, na katere se nanaa (ratione personae), saj zadeva

vse posameznike, ki se nahajajo na ozemlju katere koli pogodbenice EKP

oziroma protokola t. 12. Protokol prav tako pomembno iri zaito glede

obsega prepovedi diskriminacije (ratione materiae), ker postavlja pod

nadzor vsa dejanja javnih oblasti v pogodbenici EKP in tega protokola.

Kar zadeva sam pojem diskriminacije, pa se 1. len, ki je edina vsebinska

doloba protokola t. 12, ne razlikuje od 14. lena EKP.

Protokol je stopil v veljavo aprila 2005. Od takrat je ugotavljanje, ali

je pogodbenica EKP oziroma protokola t. 12 krila prepoved rasne in

etnine diskriminacije v pristojnosti ESP.

Slovenija je protokol podpisala (2001), ni ga pa e ratificirala, zato proti

Sloveniji ni mogoe sproiti postopka pred ESP zaradi kritve njegovih

dolob.

3.2.3Evropskasocialnalistinainnjeniprotokoli

Evropska socialna listina (ESL)37 ureja 19 temeljnih socialnih in ekonomskih

pravic posameznika. Dopolnili so jo z Dodatnim protokolom k Evropski

socialni listini.38 Leta 1996 je bila sprejeta e spremenjena ESL.39 Doloa

skupno 31 lovekovih socialnih pravic.

Spremenjena ESL v V. delu (len E) vsebuje dolobo o prepovedi razlikovanja.

Doloa, da je uivanje pravic, doloenih v tej listini, zagotovljeno brez

razlikovanja na kakrni koli podlagi, kot so rasa, barva, spol, jezik, vera,

politino ali drugo preprianje, narodnostno poreklo ali socialni izvor,

zdravje, povezanost z narodno manjino, rojstvo ali druga okoliina.

3.2.4Prepoved[irjenjarasnenestrpnostipospletu

Dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava

inkriminacijo rasistinih in ksenofobinih dejanj, storjenih v raunalnikih

sistemih (2003). Pogodbenice protokola so se zavezale v svoji zakonodaji

inkriminirati naslednja kazniva dejanja, zagreena preko raunalnika:

irjenje gradiv z rasistino in ksenofobino vsebino,

irjenje rasistino in ksenofobino motiviranih groenj,

zanikanje, bistveno zmanjevanje pomena (minimiziranje),

sprejemanje ali opravievanje genocida.

Razen storilcev teh kaznivih dejanj je dolnost drav, da preganjajo in

kaznujejo tudi osebe, ki pri tem nudijo pomo ali spodbujajo izvrevanje

teh inkriminiranih dejanj.

Pomembno!Ker se skladno z Ustavo RS ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe

v Sloveniji uporabljajo neposredno, se lahko na njihove dolobe sklicujemo

v vsakem postopku, v katerem zatrjujemo, da je prilo do kritve prepovedi

diskriminacije, enako kot na dolobe Slovenske zakonodaje.

1 Ur. l. RS, t. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006.2 Ur. l. RS, t. 63/1994 (70/1994 popr.), 23/1999, 60/1999 Odl. US: U-I-226/95, 40/2004, 37/2005 Odl. US: U-I-335/02-20,

17/2006 Odl. US: U-I-192/04-16.3 Ur. l. RS, t. 42-2006/2002. 4 Ur. l. RS, t. 50-2295/2004.5 Ur. l. RS, t. 59/2002. 6 Ur. l. RS, t. 100/2005.7 Ur. l. RS, t. 108/2002.8 Ur. l. RS, t. 61/2006.9 Ur. l. RS, t. 70/2006.10 Ur. l. RS, t. 110/2006.11 Ur. l. RS, t. 98/2004.12 Svet EU najprej ugotovi, ali je prilo do resnega in vztrajnega krenja nael, doloenih v 1. odstavku 6. lena PEU,

potem, ko povabi vlado zadevne drave, da se izjavi o kritvi. e ugotovi, da je prilo do taknih kritev, suspendira doloene pravice iz PEU oz. PES za lanico EU, ki je krila omenjena naela (7. len PEU).

13 2. odstavek 13. lena, dopolnjen s pogodbo iz Nice, se glasi: "Kadar Svet sprejme spodbujevalne ukrepe Skupnosti, ki so namenjeni podpori delovanja drav lanic, pri emer je

izkljueno kakrnokoli usklajevanje zakonov in drugih predpisov drav lanic, zato da bi prispevali k doseganju ciljev iz odstavka 1, odloa v skladu s postopkom iz lena 251."

14 Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju naela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, Official Journal L 180 , 19/07/2000 P. 2226.

15 Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splonih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in del, Official Journal L 303 , 02/12/2000 P. 1622.

16 Glej: http://www.unhchr.ch/udhr/lang/slv.htm.

17 Ur. l. SFRJ, Mednarodne pogodbe, t. 6/67. Sprejeta je bila v New Yorku dne 7. 3. 1966.18 Konvencija vsebuje omejitve razlikovanja glede dravljanstva. Ne nanaa se na razlike, izjeme, omejitve ali prednosti,

ki jih pogodbenica dopua, ko gre za dravljane in nedravljane. Dolobe konvencije se ne smejo razlagati tako, da nasprotujejo zakonskim predpisom pogodbenic, ki zadevajo dravljansko pripadnost, dravljanstvo ali naturalizacijo, vendar pod pogojem, da ti predpisi ne diskriminirajo dravljanov druge drave (2. in 3. odstavek 1. lena).

19 Zato se je vsaka pogodbenica zavezala: da ne bo z nobenim pravnim aktom ali z dejansko prakso storila dejanja rasne diskriminacije proti posameznikom,

skupinam oseb ali njihovim ustanovam in da bo poskrbela, da bodo vsi javni organi in javne ustanove, dravnega ali lokalnega znaaja, ravnali v skladu s to obveznostjo;

da ne bo omogoala, zagovarjala ali podpirala rasne diskriminacije, ki bi jo izvajali posamezniki ali organizacije; da bo preverila doslej izvajane vladne politike na dravni in lokalni ravni in spremenila, odpravila ali razveljavila

vse zakone in podzakonske akte, ki s svojim uinkom ustvarjajo ali ohranjajo rasno diskriminacijo; da bo prepovedala in z vsemi primernimi sredstvi, tudi z zakonodajnimi predpisi, kadar to zahtevajo okoliine,

zatrla rasno diskriminacijo, ki jo izvajajo posamezniki ali organizacije; da bo, kjer bo primerno, podpirala organizacije in gibanja, ki so skupna ve rasam, ter druga sredstva za odpravo

pregrad med rasami in bo ukrepala proti vsemu, kar utegne poveati prepad med rasami (1. odstavek 2. lena).20 Pravico do svobodnega gibanja, do dravljanstva, pravico skleniti zakonsko zvezo, pravico do lastnine, pravico do

dedovanja, pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi, pravico do svobode miljenja in izraanja ter pravico do svobode mirnega zbiranja in zdruevanja (toka d 5. lena).

21 Zlasti pravico do dela, do proste izbire zaposlitve, do pravinih in ugodnih delovnih pogojev, do varstva pred brezposel-nostjo, do enakega plaila za delo, do pravinega in zadovoljivega nagrajevanja; pravico sodelovati pri ustanavl-janju sindikata in biti lan sindikata, pravico do stanovanja, pravico do ugodnosti, ki jih dajejo zdravstveno varstvo, zdravstvene ustanove, socialno zavarovanje in socialno skrbstvo, pravico do izobraevanja in strokovnega usposabljan-ja, pravico do enake udelebe v kulturnem ivljenju ter pravico do dostopa do vseh krajev in storitev, ki so namenjeni za javno uporabo nasploh, kot so sredstva javnega prevoza, hoteli, restavracije, kavarne, gledalia in parki.

22 Z 2. lenom konvencije so se drave lanice zavezale, da bodo z vsemi razpololjivimi sredstvi in brez zavlaevanja odpravile rasno diskriminacijo, ne glede na to, ali je naperjena proti posameznikom, skupinam posameznikov ali organizacijam. Drave so se zavezale, da ne bodo samo sprejemale taknih ukrepov v zakonodaji in politiki na vladni in lokalni ravni, temve da bodo prepreevale rasno diskriminacijo, ki bi jo izvajali posamezniki ali organizacije.

Nadalje morajo pogodbenice prepreevati in prepovedati rasno diskriminacijo in jo razglasiti za kaznivo dejanje. Kot takno dejanje mora biti inkriminirano: 1. sleherno irjenje idej, temeljeih na rasni in etnini vevrednosti ali rasnem sovratvu, 2. uvanje k rasni diskriminaciji, 3. vsa dejanja nasilja proti katerikoli rasi ali skupini ljudi druge barve koe ali drugega etninega porekla in 4. dajanje sleherne pomoi za rasistino dejavnost, vkljuno z dajanjem finanne podpore zanjo (4. len).

23 Ur. l. SFRJ, Mednarodne pogodbe, t. 7/71.24 Ur. l. SFRJ, Mednarodne pogodbe, t. 7/71.25 Resolucija 2263 (XXII) z dne 7. 11. 1967.26 Ur. l. SFRJ, Mednarodne pogodbe, t. 11/81.27 Ur. l. SFRJ, Mednarodne pogodbe, t. 4/64. 28 United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation.29 Ta doloba ne velja za 2. odstavek 2. lena konvencije.30 Zavezale so se:

razveljaviti vse zakonske dolobe in upravna navodila ter prenehati s sleherno upravno prakso, ki pomeni diskrimi-nacijo v izobraevanju;

zagotoviti, po potrebi z zakonskimi predpisi, da ni diskriminacije pri sprejemanju uencev v izobraevalne us-tanove;

v ravnanju dravnih organov z dravljani prepreiti razlikovanje, razen glede na uni uspeh ali gmotni poloaj, ko gre za pristojbine za olanje in podeljevanje tipendij ali za druge oblike pomoi uencem in za potrebna dovoljenja in olajave za nadaljevanje tudija v tujini;

s katerokoli obliko pomoi javnih organov izobraevalnim ustanovam prepreiti omejitve ali prednosti, ki bi temeljile le na tem, da njihovi uenci pripadajo doloeni skupini;

dajati tujim dravljanom, stalno naseljenim na njihovem ozemlju, enake monosti za dostop do izobraevanja kot lastnim dravljanom (3. len konvencije).

31 Na tem podroju so se drave lanice konvencije obvezale, da bodo zasnovale, razvijale in izvajale izobraevalno politiko, ki s pomojo metod, prilagojenih obstojeim okoliinam in nacionalnim obiajem, pospeuje enake monosti za vse in enako ravnanje z vsemi v izobraevanju, in zlasti e, da bodo: poskrbele, da bo izobraevanje na osnovni stopnji brezplano in obvezno, da bo olanje na srednji stopnji v

razlinih oblikah vsem dosegljivo in dostopno, da bo vije olanje vsem enako dostopno glede na njihove sposob-nosti, in da bodo vsi ravnali po zakonskih predpisih o obveznem olanju;

zagotovile, da bo raven izobrazbe enakovredna v vseh javnih izobraevalnih ustanovah iste stopnje, in da bodo enakovredne tudi druge okoliine, ki vplivajo na kakovost olanja;

z ustreznimi metodami spodbujale in krepile izobraevanje ljudi, ki niso dobili osnovnoolske izobrazbe ali niso konali osnovne ole in skrbele za njihovo nadaljnje olanje na temelju njihovih sposobnostih;

skrbele za strokovno izobrazbo unega osebja brez diskriminacije (4. len).32 Ur. l. Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ), Mednarodne pogodbe, t. 3/61.33 International Convention on the Protection of the Rights of All Migrant Workers and their Families. GS jo je sprejela

z resolucijo 45/158 z dne 18. 12. 1990. Za besedilo konvencije glej: Brownlie, Ian (ur.): Basic Documents on Human Rights, 3. izdaja, Claredon Press, Oxford, 1992, str. 203.

34 Convention on the Rights of Persons with Disabilities: http://www.un.org/disabilities/convention/. Konvencija in pro-tokol bosta na voljo za podpis od 30. marca 2007. Da bi konvencija zaela veljati, jo mora ratificirati najmanj 20 drav, protokol pa 10 pogodbenic konvencije.

35 Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin, spremenjene s protokoli t. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom t. 2 ter njenih protokolov t. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11, Ur. l. RS, Mednarodne pogodbe, t. 7/94 (Ur. l. RS, t. 33/94). Konvencija je bila sprejeta 4. 11. 1950. v Rimu, veljati je zaela 3. 9. 1953.

36 Protocol No. 12 to the Convention for the Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms, ETS No. 177, http://conventions.coe.int.

37 European Social Charter, ETS, No. 35, Turin, 18. X. 1961. V veljavo je stopila leta 1965.38 Additional Protocol to the European Social Charter, ETS No. 128, Strasbourg, 5. V. 1998.39 European Social Charter (revised), ETS No. 163.

Prvi koraki ob spoznanju, da je prilo do diskriminacijeV primerih, ko menite, da ste bili rtev diskriminacije (ste bili deleni

neupravienega neenakega obravnavanja), je priporoljivo, da nastali

problem najprej poskusite reiti na miren in sporazumen nain.

Kritelja (upravni organ, podjetje, posameznika itd.) lahko pisno opozorite,

da je ravnal v nasprotju s prepovedjo diskriminacije in ga pozovete naj:

preneha z diskriminacijo,

odpravi posledice diskriminacije in/ali

stori tisto, kar bi v skladu z naelom enakega obravnavanja moral

storiti.

Obenem lahko kritelja opozorite, da boste v nasprotnem primeru uporabili

ustrezna pravna sredstva.

Na ta nain se kritelju omogoi, da se o zadevi izjavi, razrei morebitni

nesporazum, ali pa se, e gre za primer nezavedne diskriminacije, zave

svojega diskriminatornega ravnanja in odpravi posledice.

V primeru, da neformalno pismo ali pogovor ne zaleeta, lahko sproite

ustrezne pravne postopke, ki pa so v primerjavi z neformalnim reevanjem

sporov ponavadi dolgotrajneji, pri nekaterih med njimi pa ste lahko kot

vlagatelj tudi sami odgovorni za stroke postopka.

Pomembno!Poleg neformalne vloge, ki jo ima poziv kritelju, je pri diskriminaciji v

okviru delovnega razmerja pisen poziv delodajalcu, s katerim zahtevate

prenehanje diskriminacije, zakonsko doloen predpogoj za kasnejo

vloitev civilne tobe na delovno sodie40

III.Postopki

zavarstvopreddiskriminacijo

vSloveniji

0

1 Neformalnipostopki

1.1 Postopekpredvaruhom~lovekovihpravic

Eden izmed neformalnih postopkov, ki je na voljo rtvam diskriminacije,

je postopek pred varuhom lovekovih pravic. Postopek pred varuhom je

brezplaen in neformalen.

Vsakdo (torej ne le dravljani RS ali morda osebe s stalnim prebivaliem

v RS), ki meni, da so mu z aktom ali dejanjem dravnega organa, organa

lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil krene lovekove pravice

ali temeljne svoboine, lahko naslovi na varuha pobudo za zaetek

postopka. e diskriminacije niso zagreili navedeni subjekti, varuh ni

pristojen za obravnavanje pobude. V tem primeru se lahko obrnete na

zagovornico naela enakosti oziroma na pristojno inpekcijo (glej toko

1.2 v nadaljevanju).

Varuh praviloma ne obravnava pobud, o katerih e teejo sodni ali drugi

postopki, razen e gre za zavlaevanje postopka ali oitno zlorabo

oblasti.41

Rok za vloitev pobudePobudo je treba vloiti praviloma v enem letu od odloitve organa, ki je

zagreil diskriminacijo, oziroma od same odloitve, zaradi katere je bilo

krateno varstvo pred diskriminacijo.

Pomembno!Varuh lovekovih pravic ne obravnava anonimnih pobud. V postopku pred

varuhom je zagotovljena zaupnost. Vse pobude, naslovljene na varuha,

morajo biti podpisane in oznaene s potrebnimi podatki pobudnika, morajo

pa vsebovati tudi okoliine, dejstva in dokaze (npr. kopije listin, vloenih

pritob, odloitev itd.), na katerih temelji pobuda za zaetek postopka.

Postopek pred varuhomKo se varuh odloi za zaetek preiskave, polje sklep o preiskavi pobudniku in organu ali organom, na katere se nanaa pobuda za zaetek postopka,

ter zahteva potrebna pojasnila in dodatne informacije. Varuh doloi rok,

v katerem mu mora organ poslati pojasnila in informacije. e mu organ ne

polje pojasnil oziroma informacij v zahtevanem roku, mora varuhu brez

odlaanja sporoiti razloge, zaradi katerih ni ugodil njegovi zahtevi.

Vsi dravni organi so dolni pomagati varuhu pri izvedbi preiskave in mu

nuditi na njegovo zahtevo ustrezno pomo. V zvezi s svojim delom ima varuh

pravico vpogleda v podatke in dokumente iz pristojnosti dravnih organov.

Varuh o zadevi izdela poroilo, v katerem navede svojo oceno dejstev

in okoliin posameznega primera in ugotovi, ali je lo v obravnavanem

primeru za kritev lovekovih pravic ali temeljnih svoboin, ter na kaken

nain so bile krene te pravice oziroma ali je lo za drugo nepravilnost.

Hkrati predlaga nain, s katerim naj se ugotovljena nepravilnost odpravi.

Lahko tudi predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper uslubence

organov, ki so zakrivili ugotovljeno nepravilnost. Organ, na katerega

se nanaa poroilo, mora varuha najkasneje v roku 30 dni obvestiti

o ukrepih, sprejetih na podlagi njegovih predlogov, mnenj, kritik ali

priporoil.

e organ ne predloi poroila o upotevanju predlogov varuha ali njegove

predloge upoteva le delno, lahko varuh o tem obvesti neposredno nadrejeni

organ, pristojno ministrstvo, poroa s posebnim poroilom dravnemu

zboru ali zadevo javno objavi. Varuh lahko na stroke organa objavi svoje

poroilo in svoj predlog v javnih glasilih, e se organ na njegove predloge

ali priporoila po ponovni zahtevi ni ustrezno odzval.

KontaktNaslov in ostale podatke o Uradu varuha lovekovih pravic glej v V. delu

vodnika (toka 1.1).

1.2 Postopekpredzagovornicona~elaenakosti

1.2.1Pobudaprizagovornicina~elaenakosti

Postopek pred zagovornico naela enakosti,42 ki v skladu z ZUNEO deluje v

okviru Urada za enake monosti, je neformalen (zanj ne veljajo nikakrna

stroga pravila postopka) in brezplanen.

Pomembno!V nasprotju z varuhom lovekovih pravic zagovornica naela enakosti

obravnava tudi primere, pri katerih domnevni kritelj ni organ oblasti,

ampak fizina oseba, podjetje, sindikat, drutvo itd.

Zaetek obravnaveObravnava domnevne kritve prepovedi diskriminacije se zane na pisno

oziroma ustno pobudo, ki je lahko tudi anonimna, vendar mora v vsakem

primeru vsebovati dovolj podatkov za obravnavo primera.

Rok za vloitev pobudePobuda iz prejnjega lena mora biti dana im prej oziroma najkasneje

v enem letu po nastanku primera, vendar jo lahko zagovornik oziroma

zagovornica obravnava tudi po poteku tega asa, e oceni, da gre za tako

pomembno oziroma resno zadevo, da je njeno obravnavanje smiselno

glede na namen tega zakona.

Potek obravnaveObravnava praviloma poteka pisno, pri emer lahko zagovornica od

vpletenih zahteva, da mu v doloenem roku dajo ustrezna pojasnila. e

zagovornica oceni, da bo to pripomoglo k razjasnitvi primera, lahko vse

vpletene povabi tudi na razgovor.

Zagovornica ustavi obravnavo na zahtevo pobudnika, e ta ne kae

zanimanja za nadaljevanje obravnave ali e zaradi pomanjkljivih podatkov

obravnave ne more nadaljevati in zakljuiti z mnenjem.

Zakljuek obravnave Obravnava pred zagovornico enakosti se zakljui s pisnim mnenjem, v

katerem zagovornica navede svoje ugotovitve in oceno okoliin primera v

smislu obstoja kritve prepovedi diskriminacije ter o tem obvesti obe strani.

V opisanem mnenju lahko zagovornica opozori na ugotovljene nepravilnosti

in priporoi, kako naj se odpravijo, ter pozove domnevnega kritelja

oziroma kriteljico, da jo v doloenem roku obvesti o svojih ukrepih.

2 Formalnipostopki

2.1 In[pekcijskipostopek

Inpektorati nadzorujejo izvajanje zakonov na posameznih podrojih.

Tako se npr. pri zaposlovanju in delovnih razmerjih prijavo naslovi na

inpektorat za delo, e je prilo do diskriminacije na podroju vzgoje in

izobraevanja, se jo vloi na inpektorat za olstvo, pri kritvi enakega

dostopa do dobrin in storitev na trgu pa trni inpekciji itd.

Kdo lahko vloi prijavo?Prijavo lahko vloi kdor koli, ne le rtev (npr. tudi nevladna organizacija).

Prijava je lahko anonimna.

Postopek pred inpektorjemInpektor mora obravnavati prijave, pritobe, sporoila in druge vloge v

zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o

svojih ugotovitvah in ukrepih. Prijavitelj naeloma nima poloaja stranke v

postopku, lahko pa se mu tak poloaj na njegovo zahtevo prizna.

Po opravljenem postopku inpektor izda sklep, s katerim odloi, ali je prilo

do kritve ali ne. Kritelju lahko prepove nadaljnje ravnanje, ki predstavlja

diskriminacijo, in odredi ustrezne ukrepe, s katerimi rtev diskriminacije

zavaruje pred povrailnimi ukrepi.

e kritelj zagrei prekrek, inpektor izvede postopek skladno z zakonom

o prekrkih in kritelju naloi plailo denarne kazni (globe) ali predlaga, da

o tem odloi sodie v postopku o prekrku. e inpektor ugotovi, da je bilo

storjeno kaznivo dejanje, lahko zoper kritelja poda kazensko ovadbo.43

Inpekcijski postopek je za prijavitelja brezplaen. Stroke postopka

morate kriti le, e podate lano prijavo.

Inpektor ima v okviru inpekcijskega nadzora pravico brez predhodnega

obvestila ter brez dovoljenja domnevnega kritelja in ne glede na delovni

as vstopiti v prostore in objekte kritelja, jih preiskati ter pregledati

predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente. Inpektor

lahko zaslii stranke in prie v postopku in opravi druga dejanja v skladu z

namenom inpekcijskega nadzora.

e z odlobo inpektorja niste zadovoljni, lahko zoper njo podate pritobo.

e pritobi ni ugodeno, lahko nato sproite upravni spor (glej toko 2.3 v

nadaljevanju).

Pomembno!Prijavo na ustrezen inpektorat lahko vloimo neodvisno od tega, ali smo

prej vloili pobudo pri zagovornici naela enakosti, in sicer, e menimo,

da je prilo do kritve ZUNEO, kot tudi drugih zakonov, ki prepovedujejo

diskriminacijo.

Pomembno!Drugana pravila kot za ostale inpekcije veljajo za upravno inpekcijo, ki nadzoruje delo dravne uprave in organov lokalne samouprave. Ko vloite

prijavo na upravno inpekcijo, ta kritelja pozove, da poda poroilo o

domnevni kritvi, nato pa lahko opravi tudi nadzor na terenu (zlasti e

ste v prijavi podali dokaze, ki kaejo na diskriminacijo). Upravni inpektor

o nadzoru sestavi zapisnik, ki se vroi kritelju, pristojnemu ministru in

ministrstvu za javno upravo. V zapisniku upravni inpektor poda predloge

za odpravo nepravilnosti ali uvedbo drugih ukrepov. Predlogi sicer niso

zavezujoi, vendar lahko vodijo v reitev situacije in izboljanje prakse

organa v prihodnje.44

KontaktiPostopek o prekrku lahko sproite pri pristojni inpekciji (kontakte

posameznih inpekcij glej v V. delu vodnika pod toko 1.2).

2.1.1In[pekcijskipostopekpoZUNEO

ZUNEO posebej ureja primer, e domnevni kritelj naela enakega

obravnavanja ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v skladu s priporoili

zagovornice, ali je v postavljenem roku ne obvesti o sprejetih ukrepih,

domnevna kritev pa ima po mnenju zagovornice vse znake diskriminacije

v skladu z ZUNEO. V tem primeru mora zagovornica pisno mnenje poslati

pristojni inpekciji.

Inpektor je dolan obravnavati mnenje zagovornice in predlagati uvedbo

postopka zaradi prekrka pri pristojnem organu, vendar pod pogojem, da

tudi sam oceni, da so podani vsi znaki diskriminacije iz 4. oziroma 5. lena

ZUNEO.

Pomembno je, da ZUNEO opredeljuje kritev naela enakega obravnavanja

kot prekrek. Doloa, da je prekrek vsaka storitev ali opustitev, storjena

pri izvajanju zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splonih

aktov na posameznem z zakonom urejenim podrojem drubenega

ivljenja, ki ima vse znake diskriminacije v smislu 4. oziroma 5. lena

ZUNEO.

Za prekrek se z globo kaznuje:

fizina oseba, ki ga zagrei,

pravna oseba,

samostojni podjetnik posameznik, pri katerem je bil opisani

prekrek,

odgovorna oseba v dravnem organu ali v samoupravni lokalni

skupnosti, pri katerem je bil storjen tak prekrek.

2.2 Upravnipostopek

Skladno z ZUNEO lahko domnevne rtve diskriminacije zahtevajo obravnavo

kritve v upravnih postopkih ter pred drugimi pristojnimi organi pod pogoji

in na nain, doloen v zakonu, in imajo pravico do odkodnine po splonih

pravilih civilnega prava.

Obrnjeno dokazno bremeKadar v navedenih postopkih rtev diskriminacije navaja dejstva, ki

opraviujejo domnevo, da je bila krena prepoved diskriminacije, mora

domnevni kritelj dokazati, da v obravnavanem primeru ni kril naela

enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije.

Na podlagi dolob ZUNEO je mogoe zahtevati obravnavo kritve naela

enakega obravnavanja, ko gre za upravne postopke, v vseh primerih, v

katerih se uporablja Zakon o splonem upravnem postopku (ZUP). Zakon o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju npr. doloa, da se za odloanje

o pravicah iz obveznega zavarovanja uporabljajo dolobe ZUP, e s tem

zakonom ni drugae doloeno; nadalje Zakon o socialnem varstvu doloa,

da kadar socialno varstveni zavodi v izvrevanju javnih pooblastil odloajo

o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, postopajo po

dolobah ZUP; isti zakon se uporablja tudi v postopkih, ki se vodijo po

Zakonu o starevskem varstvu in druinskih prejemkih in v mnogih drugih

zakonih (Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,

Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Zakonu o

visokem olstvu itd.).

e v upravnem postopku izrpate vsa pravna sredstva in postane upravna

odloba dokonna, lahko zoper njo sproite upravni spor (glej naslednjo

toko).

2.3 Upravnispor

Tobo na Upravno sodie RS je mogoe vloiti, e menimo, da smo bili rtev

diskriminacije na podlagi dokonne odlobe (zoper katero ni dovoljena

pritoba), izdane v upravnem postopku pred upravnim organom.

Rok za toboRok za vloitev tobe pred Upravnim sodiem je zelo kratek 30 dni

od vroitve upravnega akta, s katerim je bil konan postopek (28. len

Zakona o upravnem sporu).

Toba zaradi molka organaUpravni spor je dopusten tudi, e tonik uveljavlja, da je prizadet v svojih

pravicah ali pravnih koristih zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in mu

ni bil vroen v predpisanem roku.

O em odloa Upravno sodie?Upravno sodie v upravnem sporu odloa o:

zakonitosti dokonnih upravnih aktov (upravnih odlob in drugih

javnopravnih enostranskih, oblastvenih posaminih aktov, izdanih

v okviru izvrevanja upravne funkcije, s katerim je organ odloil o

pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali

druge osebe);

zakonitosti posaminih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo

v lovekove pravice in temeljne svoboine posameznika, e ni

zagotovljeno drugo sodno varstvo;

zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, v kolikor urejajo

posamina razmerja.

S tobo lahko zahtevamo odpravo upravnega akta (npr. odlobe o usmeritvi

to je izpodbojna toba) ali izdajo upravnega akta (toba zaradi molka).

KontaktKontaktne podatke o Upravnem sodiu lahko najdete v V. delu vodnika

(toka 1.3).

2.5 Sodnipostopki

Skladno z ZUNEO lahko domnevne rtve diskriminacije zahtevajo obravnavo

kritve v sodnih postopkih pod pogoji in na nain, doloen v zakonu, in da

imajo pravico do odkodnine po splonih pravilih civilnega prava. Tudi v

teh postopkih velja pravilo obrnjenega dokaznega bremena.

Domnevna rtev diskriminacije lahko zane postopek pred:

kazenskim sodiem (z ovadbo ali kot zasebni tonik),

pravdnim sodiem,

delovnim sodiem oziroma Delovnim in socialnim sodiem v

Ljubljani ali

Upravnim sodiem RS.

Kadar elite sproiti postopek pred pravdnim oziroma delovnim ali

socialnim sodiem, lahko zaprosite za brezplano pravno pomo v

skladu z dolobami Zakona o brezplani pravni pomoi (glej toko 3.3 v

nadaljevanju).

KontaktKontaktne podatke posameznih sodi lahko najdete v V. delu vodnika

(toka 1.3).

2.5.1Kazenskipostopek

Prijava kaznivega dejanjaPrijavo kaznivega dejanja je treba vloiti na policijo, ki bo primer

prevzela in ga raziskala. e bo primer dovolj raziskala, ga bo posredovala

pristojnemu dravnemu toilstvu. Kazensko ovadbo je mogoe vloiti tudi

neposredno pri dravnem toilstvu. Prijavo ali ovadbo lahko poda vsakdo,

lahko je tudi anonimna.

Toilstvo bo zadevo najprej preiskalo in e bo ugotovilo, da gre za utemeljen

sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, bo zahtevalo uvedbo preiskave

pred preiskovalnim oddelkom pristojnega okronega sodia. e se bo

preiskovalni sodnik strinjal s trditvijo toilstva, da je podan utemeljen sum,

da je bilo storjeno kaznivo dejanje, bo izdal sklep o preiskavi. V kolikor

bo med preiskavo zbranih dovolj dokazov, bo toilstvo zoper domnevnega

storilca vloilo obtobo.45

Okodovanec v samem kazenskem postopku ne sodeluje, razen e je

poklican za prio. Okodovanec v kazenskem postopku tudi nima nobenih

strokov, saj ni stranka v postopku. e je obdolenec oproen, se vsi

stroki postopka krijejo iz prorauna, e je obsojen, pa mora pokriti vse

stroke postopka sam, razen e sodie presodi, da tega zaradi svojega

finannega stanja ne bo zmoen storiti.

Zasebni tonikOkodovanec dobi pomembnejo vlogo, e dravni toilec eli obtobo

umakniti, ker meni, da za kaznivo dejanje ni dovolj dokazov. Takrat se bo

postopek nadaljeval le, e eli okodovanec sam prevzeti pregon zoper

storilca (in torej nadaljevati postopek kot zasebni tonik). V tem primeru,

e sam nadaljuje pregon in e je obdolenec na koncu postopka oproen,

mora zasebni tonik nositi vse stroke postopka.

Zasebna tobaPosebnost velja le za kaznivi dejanji razalitve in aljive obdolitve, pri

katerih se postopek ne zane po uradni dolnosti, temve z vloitvijo

zasebne tobe na pristojno sodie. Pri postopkih o teh kaznivih dejanjih

e od zaetka veljajo takna pravila postopka kot pri drugih kaznivih

dejanjih, e dravni toilec tobo umakne in sami prevzamete pregon. To

pomeni, da mora tonik, e je obdolenec na koncu postopka oproen,

sam nositi vse stroke postopka.46

Premoenjskopravni zahteveke se kazenski postopek s tem ne bi preve zavlekel, lahko kot

okodovanec v njem uveljavlja tudi svoj premoenjskopravni zahtevek

(npr. plailo odkodnine). Zahtevek lahko poda najkasneje do konca glavne

obravnave pred sodiem prve stopnje. Sodie se nato samo odloi, ali

bo o premoenjskopravnem zahtevku odloalo, ali pa bo okodovanca

napotilo na civilno tobo. Kot rtev diskriminacije boste morali svoj

premoenjskopravni zahtevek skoraj vedno uveljavljati v civilni tobi, saj

iz prakse izhaja, da kazenska sodia zelo redko ugotavljajo viino kode,

e njena viina ni jasno razvidna iz dokazov (npr. raunov).

Pomembno!V kazenskem postopku zaradi uveljavitve domneve nedolnosti ne velja

obrnjeno dokazno breme.47

Zastaranje kaznivih dejanjPri kaznivih dejanjih je treba upotevati zastaralne roke, doloene v KZ.

Kaznivo dejanje kritve enakopravnosti relativno zastara (po poteku tega

roka ni mogoe zaeti pregona) v treh letih od storitve kaznivega dejanja

oz. v petih letih, e je storilec uradna oseba. Kazniva dejanja praviloma absolutno zastarajo po preteku dvakratnega relativnega zastaralnega roka

(po tem asu pregon sploh ve ni dopusten in se mora postopek ustaviti).

2.5.2Pravdnipostopek

V pravdnem postopku lahko od sodia zahtevamo, da odredi prenehanje

dejanja, s katerim se kri nedotakljivost lovekove osebnosti, osebnega

in druinskega ivljenja ali kakna druga osebnostna pravica (npr.

pravica do enakega obravnavanja), da preprei tako dejanje ali odstrani

njegove posledice. Sodie oziroma drug pristojni organ lahko odredi,

da kritelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plaati prizadetemu

doloen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od asovne enote (134. len

Obligacijskega zakonika OZ). e gre za kritev osebnostne pravice, lahko

sodie odredi na stroke okodovalca objavo sodbe oziroma popravka ali

odredi, da mora okodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kritev,

ali storiti kaj drugega, s imer je mogoe dosei namen, ki se dosee z

odkodnino (178. len OZ).

Toba na povrnitev kode, nastale zaradi diskriminacijee vam je bila s kritvijo naela enakosti (torej z diskriminacijo)

povzroena veja koda, lahko vloite odkodninsko tobo na pravdni

oddelek pristojnega sodia.

kodakoda je lahko premoenjska ali nepremoenjska. Premoenjska

koda pomeni zmanjanje premoenja (navadna koda) ali prepreitev

poveanja premoenja (izgubljeni dobiek), nepremoenjska koda pa

pomeni povzroitev telesnih ali duevnih bolein ali strahu rtvi ali kritev

osebnostnih pravic.

Kaj morate dokazati pred sodiem?ZUNEO uveljavlja naelo obrnjenega dokaznega bremena, kadar v postopku

diskriminirana oseba (rtev diskriminacije) navaja dejstva, ki opraviujejo

domnevo, da je bila krena prepoved diskriminacije, mora domnevni

kritelj oziroma kriteljica dokazati, da v obravnavanem primeru ni kril

naela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije. Tudi sicer

se skladno z 131. lenom OZ krivda povzroitelja kode domneva. Zato bo

moral slednji v skladu z dolobami OZ (in 22. lena ZUNEO) dokazati, da

navedena domneva ne velja. Okodovanec (tonik, rtev diskriminacije)

pa mora dokazati vse ostale elemente odkodninskega stanu, torej kodo,

nedopustno kodljivo dejstvo in vzrono zvezo med njima.

V primeru, da zahtevate povrailo kode do 8.345,85 EUR, tobo vloite

na pristojno okrajno sodie. e koda presega navedeni znesek, tobo

vloite na pristojno okrono sodie. Tobo morate vloiti na tisto okrajno

ali okrono sodie, na obmoju katerega je prilo do nastanka kode.

2.5.3Delovnioziromasocialnispor

Delovni sporV primeru diskriminacije pri zaposlovanju in delu morate tobo namesto

na okrajno ali okrono sodie vloiti na delovno sodie. Tobo lahko

vloite bodisi na:

delovno sodie, na obmoju katerega ima toena stranka stalno ali

zaasno prebivalie,

delovno sodie, na obmoju katerega se opravlja, ali se je

opravljalo delo, ali bi se moralo opravljati delo,

sodie, na obmoju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje.

S tobo lahko zahtevate odpravo diskriminatornega ravnanja ali da se

opravijo doloena dejanja, z opustitvijo katerih ste bili diskriminirani, kot

tudi povrailo kode (npr. plae, ki bi jo prejeli, e bi bili zaposleni). V

primeru, da iz diskriminatornih razlogov niste bili sprejeti v zaposlitev,

lahko zahtevate zgolj plailo odkodnine, ne pa tudi, da vas kritelj

sprejme v delovno razmerje.

Roki za zaetek postopkaPri postopkih pred delovnim sodiem morate paziti na dejstvo, da za

vloitev tob veljajo zelo kratki roki, po poteku katerih izgubite monost

sodnega uveljavljanja svoje pravice. e menite, da ste bili diskriminirani pri

pravicah, ki vam gredo iz delovnega razmerja, morate delodajalca najprej

pisno opozoriti na kritve. e v roku osmih dni po vroitvi zahteve kritev ni

odpravljena, lahko nato vloite tobo na pristojno delovno sodie v roku 30

dni od poteka osemdnevnega roka. Izjema so denarne terjatve iz delovnega

razmerja, ki jih lahko uveljavljate pred pristojnim delovnim sodiem, ne

glede na rok 30 dni (spotovati pa je potrebno rok treh let, odkar ste izvedeli

za nastanek kode oziroma rok petih let od nastanka kode).

e ste kandidirali za delovno mesto in bili zavrnjeni, pri emer menite, da

je bila pri izbiri krena zakonska prepoved diskriminacije, lahko zahtevate

sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiem v roku 30 dni po prejemu

obvestila delodajalca.

e vam je iz razlogov diskriminacije prenehalo delovno razmerje, lahko

zahtevate sodno varstvo v 30 dneh, odkar vam je bila vroena delodajaleva

odloba oziroma odkar ste izvedeli za kritev.

0

Zaposleni v dravni upravi in drugi javni uslubenciZa navedene veljajo posebna pravila internega pritobenega postopka. Sproitev internega postopka je predpogoj za kasnejo vloitev civilne

tobe. Pri tem morate biti posebej pozorni na zelo kratke roke za pritobo

(8 dni), ki jih v zvezi s tem doloa Zakon o javnih uslubencih.

Socialni sporTobo v postopku pred socialnim sodiem lahko vloite, kadar je prilo

do diskriminacije v zvezi z vaimi pravicami iz sistema socialne varnosti (npr. pokojninsko, zdravstveno, invalidsko ali starevsko zavarovanje). V

Sloveniji je za vse socialne spore pristojno Socialno sodie v Ljubljani.

Tako kot pri delovnih tudi pri socialnih sporih velja 30-dnevni rok za vloitev tobe. V socialnih sporih toeni dravni organ praviloma krije

svoje stroke ne glede na izid postopka.48

2.6 Ustavnaprito@ba

Kot zadnja monost uveljavitve pravnega varstva pred diskriminacijo v

okviru notranjega prava ostaja e ustavna pritoba. Slednja pride v potev

le, e je kritev zagreil dravni organ, organ lokalne samouprave ali

organ, ki izvruje javna pooblastila, in ne v primeru, e jo zagrei fizina

ali pravna oseba zasebnega prava.

Kdo lahko vloi ustavno pritobo?V skladu z Zakonom o Ustavnem sodiu Republike Slovenije lahko

vsakdo vloi pri ustavnem sodiu ustavno pritobo, e meni, da mu

je s posaminim aktom dravnega organa, organa lokalne skupnosti ali

nosilca javnih pooblastil krena njegova lovekova pravica ali temeljna

svoboina.

Pogoji in rok za vloitev ustavne pritobeUstavna pritoba se lahko vloi ele, ko so izrpana vsa pravna sredstva,

in sicer najkasneje v 60 dneh od dneva vroitve posaminega akta, zoper

katerega je mogoa ustavna pritoba.

Kako lahko odloi ustavno sodie?Ustavno sodie z odlobo ustavno pritobo kot neutemeljeno zavrne ali

pa ji ugodi in posamini akt v celoti ali deloma odpravi ali razveljavi in

zadevo vrne organu, ki je pristojen za odloanje. e ugotovi, da odpravljeni

posamini akt temelji na protiustavnem predpisu ali splonem aktu, izdanem

za izvrevanje javnih pooblastil, tega lahko odpravi ali razveljavi.

Odlo