VOZNI PARK POŠTE SLOVENIJE TER NJEGOV VPLIV NA OKOLJE · VOZNI PARK POŠTE SLOVENIJE TER NJIHOV VPLIV NA OKOLJE Pošta Slovenije je eno izmed podjetij, ki ima obsežen vozni park,

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Jerneja Tacer

VOZNI PARK POŠTE SLOVENIJE

TER NJEGOV VPLIV NA OKOLJE

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

Celje, januar 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Jerneja Tacer

VOZNI PARK POŠTE SLOVENIJE

TER NJEGOV VPLIV NA OKOLJE

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

Mentor:

doc. dr. Borut Jereb

Somentor:

dr. Matjaž Knez

Celje, januar 2013

Spodaj podpisana Jerneja Tacer, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa Gospodarska in tehniška logistika (VS), z vpisno številko 20007650, sem

avtorica diplomskega dela z naslovom:

VOZNI PARK POŠTE SLOVENIJE TER NJEGOV VPLIV NA OKOLJE.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih

uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z

navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljaje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s

katerim so tuje misli oz. ideje prestavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa

podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

se zavedam posledic, ki jih dokazno plagiatorstvo lahko predstavlja za

predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a Ksenija Pečnik.

V Celju, dne 7.9.2012 Podpis avtorice:_______________

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borutu Jerebu in somentorju pred. dr. Matjažu Knezu

za vso pomoč, nasvete in usmeritve pri pisanju diplomske naloge.

Prav tako se zahvaljujem svojim najbližjim in vsem tistim, ki so mi na kakršenkoli način

pomagali ali stali ob strani med pisanjem.

VOZNI PARK POŠTE SLOVENIJE TER NJIHOV VPLIV NA OKOLJE

Pošta Slovenije je eno izmed podjetij, ki ima obsežen vozni park, posledično pa tudi

velik vpliv na okolje.

Z diplomskim delom smo želeli doprinesti k razumevanju problematike varstva okolja.

Diplomsko delo je sestavljeno iz štirih delov. V teoretičnem delu smo na kratko

opredelili promet oziroma transport, vpliv prometa na okolje ter vrste goriv, ki se lahko

uporabljajo za pogon motornih vozil. V drugem delu smo naredili posnetek obstoječega

stanja voznega parka Pošte Slovenije, opisali ekološki vozni park ter kritično analizirali

porabo goriva in s tem izpust . V tretjem delu diplomske naloge smo na podlagi

analize podali tri predloge za rešitev problema. V zadnjem, četrtem delu smo ocenili

izvedljivost predlogov za rešitev problema ter ovrednotili pogoje za uvedbo teh rešitev.

Ključne besede: promet, biogoriva, alternativna pogonska goriva, vozni park.

POST OF SLOVENIA FLEET AND THEIR IMPACT ON THE

ENVIRONMENT

Post of Slovenia is on of the companies who has an extensive number of vehicles,

which consequentialy means a significant impact on the environment.

With our thesis we wanted to contribute to understanding of the certain topic of saving

environment. Thesis is made from 4 parts. In theoretical part we defined traffic and

transportation, its impact on the environment and the possibilites of fuel usage. In

second part whe prepared state of the art about the vehicles and its usage in company

Post of Slovenia, defined ekological aspects ter added the critical analysis about the

usage. In third part we made an analysis and suggested the possible solutions for the

problems, that we found. In the last part we evaluated the possibility of the proposed

solutions and the constrains for putting the solutions in practice.

Keywords: traffic, biofuel, alternative engine fuel,

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program univerzitetni študijski program

Jerneja Tacer: Vozni park Pošte Slovenije ter njegov vpliv na okolje v

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................... 1

OPIS PROBLEMA ............................................................................................................. 1

DOLOČITEV CILJEV, NAMENA IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMOV ................................. 1

PREDSTAVITEV OKOLJA ................................................................................................. 2

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ......................................................................................... 4

METODE DELA ............................................................................................................... 4

1 TEORETIČNE OSNOVE ........................................................................................... 5

1.1 POJEM LOGISTIKA, ZELENA LOGISTIKA TER TRANSPORT ........................................... 5

1.1.1 Poštni promet ................................................................................................... 8

1.2 PROMET IN OKOLJE ................................................................................................ 13

1.2.1 Kjotski protokol .............................................................................................. 15

1.2.2 Poraba naftnih derivatov ter stanje emisij toplogrednih plinov v Sloveniji .. 17

1.3 VRSTE GORIV ZA POGON MOTORNIH VOZIL ............................................................ 18

1.3.1 Fosilna goriva ................................................................................................ 20

1.3.2 Biogoriva ....................................................................................................... 22

1.3.3 Druga alternativna goriva za pogon motornih vozil ..................................... 26

2 OBSTOJEČE STANJE ............................................................................................. 27

2.1 POSNETEK STANJA ................................................................................................. 27

2.1.1 Struktura voznega parka ................................................................................ 27

2.1.2 Ekološki vozni park Pošte Slovenije ............................................................. 28

2.1.3 SWOT analiza voznega parka Pošte Slovenije .............................................. 32

2.2 KRITIČNA ANALIZA ................................................................................................ 33

2.2.1 Kritična analiza porabe goriva Pošte Slovenije ............................................ 35

2.2.2 Kritična analiza izpusta CO2 Pošte Slovenije................................................ 36

2.2.3 Analiza izračunanega CO2 ............................................................................. 37

3 PREDLOGI REŠITVE PROBLEMA ..................................................................... 41

3.1 MOTORJI VOZIL IN VZDRŽEVANJE .......................................................................... 41

3.2 NAČIN VOŽNJE ....................................................................................................... 42

3.3 PROMETNA INFRASTRUKTURA ............................................................................... 43

3.3.1 Uvedba vozil na alternativni pogon ............................................................... 44


Jerneja Tacer: Vozni park Pošte Slovenije ter njegov vpliv na okolje vi

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 49

OCENA IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE PROBLEMA .......................................... 49

POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE ........................................................................................ 51

MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ............................................................................. 51

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 53


Jerneja Tacer: Vozni park Pošte Slovenije ter njegov vpliv na okolje vii

KAZALO SLIK

Slika 1: Poštni rog – prepoznavni znak Pošte Slovenije ................................................... 2

Slika 2: Razdelitev prometa .............................................................................................. 7

Slika 3: Odstopanje od Kjotskega cilja ........................................................................... 18

Slika 4: Shema delitve pogonskih vozil ........................................................................... 19

Slika 5: Struktura voznega parka 2010 ........................................................................... 28

Slika 6: Avtomobil na električni pogon ........................................................................... 29

Slika 7: Renault Kangoo na utekočinjen naftni plin ....................................................... 30

Slika 8: Kolo na električni pogon ................................................................................... 31

Slika 9: Poštni skuter ...................................................................................................... 32

Slika 10: Dnevna poraba goriva za vsa vozila ............................................................... 35

Slika 11: Dnevna poraba goriva za eno vozilo ............................................................... 35

Slika 12: Dnevni izpust ........................................................................................... 38

Slika 13: Ribja kost ......................................................................................................... 38

KAZALO TABEL

Tabela 1: SWOT analiza voznega parka PS ................................................................... 32

Tabela 2: Podatki o voznem parku PS 2009 ................................................................... 33

Tabela 3: Podatki o obstoječem voznem parku PS 2010 ................................................ 34

Tabela 4: Izpust za leto 2009 .................................................................................. 36

Tabela 5: Izpust za leto 2010 .................................................................................. 37

Tabela 6: SWOT analiza vozil na električni pogon ........................................................ 45

Tabela 7: Tabela učinkov ............................................................................................... 49


Jerneja Tacer: Vozni park Pošte Slovenije ter njegov vpliv na okolje

viii

KRATICE IN AKRONIMI

ARSO Agencija za okolje Republike Slovenije

CGN zemeljski plin

CH4 metan

CO ogljikov monoksid

CO2 ogljikov dioksid

EU Evropska unija

EV električna vozila

IT informacijska tehnologija

LDV lahka dostavna vozila

LPG utekočinjen naftni plin

N2O di-dušikov oksid

NMVOC nemetalne hlapne organske spojine

NOX dušikov oksid

OV osebna vozila

PLC Poštni logistični center

PPP paketna pretovorna pošta

RO-RO roll-on – roll-off

RS Republika Slovenija

SDV srednja dostavna vozila

TGP toplogredni plin

TV tovorno vozilo

ZDA Združene države Amerike

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Jerneja Tacer: Vozni park Pošte Slovenije ter njegov vpliv na okolje 1

UVOD

Vedno večji poudarek dajemo neokrnjeni naravi, ki naj bi se ohranila za prihodnje

rodove. Človek s svojim ravnanjem in nepazljivostjo onesnažuje okolje. Največji

onesnaževalci okolja so vozila, brez katerih si danes življenja ne predstavljamo več.

Kljub temu, da veliko slišimo in beremo o okolju prijaznih vozil ter samem vplivu

prometa na okolje, se ne zavedamo, koliko lahko kot posameznik ali kot podjetje

prispevamo k čistejšemu okolju. Z uporabo vozil na alternativni pogon zmanjšujemo

obremenjevanje okolja ter prihranimo pri gorivu.

Opis problema

Pošta Slovenija ima obsežen vozni park in je podjetje, ki se zaveda varovanja okolja.

Začelo je z uvajanjem ekoloških vozil in s tem zmanjšuje obremenjevanje okolja. V

diplomskem delu se bomo osredotočili na vozni park Pošte Slovenije, na porabo goriva

in s tem na izpust toplogrednih plinov. Ugotavljali bomo, za koliko bi se zmanjšala

poraba goriva in s tem izpust TPG pri zamenjavi vozil na fosilni pogon z vozili na

alternativni pogon. Prav tako bomo ugotavljali ali je uvajanje teh vozil smiselno tako z

okoljskega kot s finančnega vidika.

Določitev ciljev, namena in poti za reševanje problemov

Namen diplomske naloge je pokazati, da lahko z nadzorom voznega parka Pošte

Slovenije vplivamo na čim manjše obremenitve okolja s škodljivimi snovmi, ki jih

povzročajo prevozna sredstva. S tem si prizadevamo za čisto okolje, hkrati pa

zmanjšamo finančne vložke za fosilna goriva. V razmerah, kakršne so danes, ko se cene

goriv vsakodnevno zvišujejo, je vsak prihranjen liter goriva dragocen. Zato je čas, da

začnemo izkoriščati alternativne vire goriva.

Cilj diplomske naloge je predstaviti ekološka motorna vozila, ki jih uvaja Pošta

Slovenije ter ugotoviti ekološko sprejemljivost voznega parka Pošte Slovenije.



Predstavitev okolja

Pošta Slovenije d.o.o. ima sedež v Mariboru in je bila ustanovljena leta 1995, po

ukinitvi PTT Slovenije in razdelitvi podjetja na Pošto Slovenije d.o.o. in Telekom

Slovenije d.d. Ima deset poslovnih enot (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Poštno

logistični center Ljubljana, Maribor, Poštno logistični center Maribor, Murska Sobota,

Nova Gorica, Novo mesto ter strokovne službe družbe) in ima več kot 6700 zaposlenih,

med katerimi je kar 63 % moških. Poslovne enote so sestavljene iz strokovnih služb in

pošt. Poštno omrežje Pošte Slovenije je razvejano po vsej državi ter ga sestavlja 556

pošt. Poštne storitve so širok nabor pisemskih pošiljk, s katerimi lahko po Sloveniji in

tujini pošljemo različne vrste korespondence in celo manjše predmete. Z dobro

logistično mrežo omogoča prenos paketov v notranjem in mednarodnem prometu. S

tako imenovano Hitro pošto omogoča dostavo pošiljk v izredno kratkih rokih. Pri

pošiljanju pošiljk lahko izberemo tudi dodatno storitev, s katero prilagodimo lastnosti

in način prenosa pošiljk svojim potrebam. Pošta ima tudi denarne storitve, E-storitve,

oglaševanje ter prodajo blaga (»Osnovne informacije« Pošta Slovenije, b. d.).

Slika 1: Poštni rog – prepoznavni znak Pošte Slovenije

Vir: »Pošta Slovenije z novimi priložnostnimi znamkami« siol.net, b. d.



Poslanstvo podjetja

Pošta Slovenije zagotavlja kakovosten prenos poštnih pošiljk na območju Slovenije in

se kot sestavni del vključuje v mednarodno izmenjavo v skladu z načeli in s pravili, ki

veljajo za mednarodne poštne storitve. Na področju drugih storitev si Pošta prizadeva za

zadovoljevanje potreb trga in približevanja storitev uporabniku oziroma kupcu, na glede

na teritorij (»Poslanstvo in vizija« Pošta Slovenije, b. d.).

S stalnim spremljanjem in uvajanjem razvojnih dosežkov ter novih spoznanj na

področju poštnih in drugih dejavnosti stalno izboljšuje kakovost izvajanja storitev. S

svojim komunikacijskim omrežjem in z varno ter zanesljivo informacijsko tehnologijo

bo pripomogla k prehodu v informacijsko družbo in se enostavneje integrirala v sistem

evropskih poštnih storitev (»Poslanstvo in vizija« Pošta Slovenije, b. d.).

Zagotavlja razvoj ter kakovostno, konkurenčno in zanesljivo izvajanje (»Poslanstvo in

vizija« Pošta Slovenije, b. d.):

poštnih storitev;

logističnih storitev;

varnih elektronskih poštnih storitev;

storitev uporabe globalnega poštnega informacijskega in komunikacijskega omrežja;

prodaje trgovskega blaga prebivalstvu in pravnim subjektom v domačem in

mednarodnem okolju.

Prispeva k (»Poslanstvo in vizija« Pošta Slovenije, b. d.):

nacionalnemu razvoju tudi na demografsko ogroženih območjih;

zadovoljstvu državljanov kot uporabnikov storitev;

večanju konkurenčnosti in poslovne učinkovitosti podjetij in drugih poslovnih

subjektov.

Vizija podjetja

Pošta Slovenije teži k tržno usmerjenemu, poslovno uspešnemu sistemu z najboljšo

kakovostjo poštnih storitev. Kot moderen in učinkovit podsistem se bo vključevala v

svetovni poštni sistem. S svojim razvojem bo prispevala k nacionalnem razvoju kot



pomembna gospodarska dejavnost. Želi si postati najpomembnejši in največji izvajalec

poštnih in logističnih storitev v Sloveniji, tudi po liberalizaciji poštnega trga v EU.

Razvijati želi pripadnost in lojalnost zaposlenih, vlagati v njihovo znanje ter zagotavljati

njihovo socialno varnost, zagotavljati dolgoročno plačilno sposobnost in optimalno

donosnost vloženega kapitala (»Poslanstvo in vizija« Pošta Slovenije, b. d.).

Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da nam bo za izdelavo diplomske naloge dostopna literatura in

informacije s področja, ki ga nameravamo proučiti.

Omejitve se lahko pojavijo pri pridobivanju nekaterih zaupnih podatkov od podjetja, ki

so poslovna skrivnost. Zaradi obsežnosti podatkov se bomo omejili samo na podatke, ki

nam bodo dostopni.

Metode dela

V diplomskem delu bomo uporabili naslednje metode raziskovanja:

metodo analize, kjer povezujemo teoretične preglede ter preverjamo rezultate iz

prakse v celoto oziroma kjer razčlenimo problem;

metodo sinteze, s katero bomo posamezne dele združili v celoto;

metodo deskripcije oziroma opisovanje dejstev in procesov;

metodo tabelarnega in grafičnega prikazovanja ter njihova interpretacija;

metodo klasifikacije, kjer definiramo pojme;

metodo opazovanja za zbiranje podatkov in informacij na podlagi dejstev;

primerjalno metodo, s katero izvajamo postopek primerjave istih ali podobnih

dejstev. Ta metoda omogoča, da pridemo do novih, boljših zaključkov.



1 TEORETIČNE OSNOVE

1.1 Pojem logistika, zelena logistika ter transport

Za začetek bomo opredelili osnovne pojme in njihovo razmejitev.

Logistika

Logistika je zelo široka raziskovalna veda, ki povezuje organizacijska, ekonomska,

finančna informacijska, okoljevarstvena in še mnoga druga znanja v enoten sistem.

Pojmujemo jo kot vedo in kot dejavnost, s katero obvladujemo fizične pretoke izdelkov,

energije, informacij in živih bitij, ter pri tem rešujemo probleme časovne in prostorske

neenakomernosti (»Kaj je logistika?« Fakulteta za logistiko, b. d.).

Logistika postaja ena ključnih prvin poslovne in tržne strategije in jo delimo glede na

(»Kaj je logistika?« Fakulteta za logistiko, b. d.):

dejavnost – transportna, skladiščna, špedicijska, distribucijska, nabavna,

zavarovalniška logistika;

uporabo – industrija, vojska, gospodarstvo, tehnika, javna uprava;

področje opazovanja – mikro-, makro-, poslovna, mednarodna logistika …;

Čedalje bolj se uveljavlja tudi načelo »management by logistics«.

Zelena logistika

Zelena logistika je združena z okoljem in je enaka logistiki. V poznih 80. in začetku 90.

let je beseda zelena dobila pravi pomen v transportni industriji in sicer zaradi zavedanja

o okoljskih problemih, kar je povečalo njen pomen, ko se je začelo govoriti o ozonski

luknji, globalnem segrevanju in kislem dežju (Knez, 2011, str. 6-8).

Temelj ideje o zeleni logistiki je varovanje okolja in zmanjševanje stroškov procesa, kar

zajema vse faze proizvodnje, od prve do zadnje faze življenjskega ciklusa izdelka.

Zelena logistika teži k doseganju trajnostnega ravnovesja med gospodarskimi,

okoljskimi in družbenimi cilji, kar pomeni nadgradnjo nalog tradicionalne (klasične)

logistike, ki zajema pravo blago na pravem mestu, ob pravem času, v pravi količini in v



pravem stanju, v pravilnem pakiranju, po najnižjih stroških, skozi koncept

zadovoljevanja vseh zahtev uporabnikov, ravno preko mesta dostave, časa in količine,

kjer je hkrati dosežena tudi najnižja stopnja obremenjevanja okolja.

Kako to doseči ni cilj ali želja posameznih podjetij, ampak ključni problem za celotni

management oskrbnih verig, kar pomeni, kako na nivoju celotne verige vzpostaviti

okolju prijazno delovanje vseh partnerjev. Pomembnejša bodo dejanja k zmanjšanju

ogljičnega odtisa, ki bi zahtevalo sodelovanje s partnerji celotne oskrbne verige. To bi

pomenilo časovno trajajoč in drag proces.

Zelena logistika se ne manifestira samo skozi uporabo tovornih vozil, ki ustrezajo

zadnjim standardom EURO 5, uporabi vozil na bio gorivo, zemeljski plin, električni

pogon, ter vozil, ki uporabljajo hibridne tehnologije, ampak tudi v boljšem prostorskem

izkoristku naloženega tovora, optimizaciji voznih poti, integraciji obnovljivih virov

energije v logistične procese, reciklaži, poučevanju voznikov o varčni vožnji, v

preusmerjanju prometa iz cest na železnice in vodni promet itd. Manifestacija politike

zelene logistike v podjetje vsekakor ni pogoj za dolgoročni obstoj na trgu, lahko pa na

dolgi rok doda vrednost podjetju, kar se lahko zrcali tudi v boljšem družbenem ugledu

(Knez, 2011, str. 6-8).

Promet oziroma transport

Transport je proces premeščanja blaga od pošiljatelja do prejemnika, v katerem se

opravljajo transportne in druge spremljajoče dejavnosti, ki omogočajo nemoteno

gibanje blaga iz enega na drugo mesto. Transport se opravlja s pomočjo transportnih

sredstev, ki se gibljejo po transportni poti (Rihter, 2008, str. 53).

V današnjem času si brez transporta ne moremo zamisliti obstoja človeške družbe.

Tržno gospodarstvo brez transporta ne bi delovalo. Nenazadnje je transport dejavnik

povezovanja ljudi in narodov v kulturnem in socialnem smislu. Sodoben transport ne

priznava pregrad med državami in gospodarsko političnimi skupnostmi, je namreč

univerzalen.

Transport je treba vse bolj proučevati tudi kot družbeni problem, saj vpliva na zdravje

ljudi zaradi hrupa in onesnaževanje zraka. Vpliva tudi na porabo prostora z izgradnjo



sodobnih avtomobilskih cest in drugih prometnic. Vpliva tudi na varnost, saj naraščajo

nesreče zaradi naglega porasta motorizacije (Vorina, 2010, str. 44).

Promet lahko delimo po različnih vidikih. Po načinu prevoza, prometnih sredstvih in po

prometnih poteh lahko ločimo (Rosi & Sternad, 2008, str. 58):

kopenski promet, ki ga delimo v železniški, žičniški, cestni in cevovodni;

vodni promet, ki ga delimo na pomorski, rečni, jezerski in kanalski;

zračni, ki ga delimo na letalski, helikopterski, raketni in vesoljski;

poštni;

telekomunikacijski.

Slika 2: Razdelitev prometa

Vir: Rosi & Sternad, 2008, str. 58

Po načinu povezovanja prometnih vrst razlikujemo (Rosi & Sternad, 2008, str. 58):

enovrstne;

večvrstne (kombinirane).

Po območju, na katerem poteka promet razlikujemo (Rosi & Sternad, 2008, str. 58):

domači;

mednarodni med državami in kontinenti;

tranzitni;

obmejni.



Glede na uporabnika prometne storitve oz. po namenu ločimo (Rosi & Sternad, 2008,

str. 58):

javni promet;

promet za lastne potrebe;

zasebni promet.

Po načinu organiziranosti ločimo (Rosi & Sternad, 2008, str. 58):

linijski;

svobodni;

priložnostni;

najem prometnega sredstva (delno ali pa v celoti).

Glede na osredotočenost in težo problematike ločimo (Rosi & Sternad, 2008, str. 58):

mestni;

promet med posameznimi mesti znotraj države;

promet med posameznimi državami in kontinenti;

1.1.1 Poštni promet

Poštni promet predstavlja specifično gospodarsko dejavnost, ki s pomočjo

suprastrukture in infrastrukture transportira poštne pošiljke (Rosi & Sternad, 2008, str.

157).

Infrastruktura poštnega prometa

Infrastrukturo poštnega prometa sestavljajo obstoječi objekti, naprave in oprema, ki s

pomočjo poštne suprastrukture omogoča izvedbo poštnih storitev. Sestavljajo jo poštne

zgradbe, poštne naprave, avtomati za prodajo znamk, vrednostnih papirjev in druga

fiksirana poštna oprema (Zelenika, 2001, str. 242).

Suprastruktura poštnega prometa

Suprastrukturo poštnega prometa sestavljajo mobilna sredstva za delo oziroma mobilna

prevozna in pretvorna sredstva , naprave, avtomati in računalniki ipd. To so sredstva, ki

s pomočjo poštne infrastrukture izvajajo poštne storitve. Za racionalno izvajanje široke



palete zelo zahtevnih poštnih storitev je odločilnega pomena, razen poštne infrastrukture

in suprastrukture, človeški potencial. To so uslužbenci, specializirani poštni eksperti

(Zelenika, 2001, str. 301-305).

Poštni promet, kot specifična podvrsta transporta, aktivno sodeluje v skoraj vseh vrstah

transporta, v cestnem, železniškem, pomorskem, rečnem, zračnem, jezerskem in

kanalskem prometu ter uporablja sodobne tehnologije transporta, ki jih opisujemo v

nadaljevanju.

Paletizacija

Paletizacija je sodobna transportna tehnologija. Namen procesa paletizacije je na

paletah povezati posamezne manjše, kosovne tovore v večje tovorne enote in s tem

omogočati neprekinjeno verigo v procesu distribucije. Paleta je namensko izdelana

(najpogosteje lesena) podloga, na katero se po ustaljenih pravilih zlaga kosovni tovor

(na primer kartonaste škatle, vreče, bale, zaboje) z namenom oblikovati večje,

standardizirane tovorne enote, s katerimi varno, enostavno, hitro in racionalno

manipuliramo in izvajamo transport (Gajšek, 2008, str. 18).

Kontejnerizacija

kontajnerizacija je tehnologija uporabe kontejnerjev v procesu premeščanja blaga.

Kontajnerji so posebne naprave, prenosni rezervoarji, transportni zabojniki oz. posode,

ki omogočajo hiter prevoz blaga z enim ali več transportnimi sredstvi brez pretovarjanja

(Gajšek, 2008, str. 31).

RO-RO

RO-RO (roll on- roll off) je transportna tehnologija, za katero je karakterističen

horizontalni način vkrcavanja in izkrcavanja kopenskih transportnih sredstev s tovorom

ali brez njega na posebne (RO-RO) ladje. Kopenska transportna sredstva s tovorom so

na primer natovorjeni tovornjaki, prikolice, vlačilci, avtobusi s potniki, spalni vagoni s

potniki, prazna transportna sredstva na kolesih in podobno. Tehnologija je sama po sebi

zelo enostavna saj se tovor vkrca sam, s pomočjo lastnega prevoznega sistema preko

nakladalne rampe (Gajšek, 2008, str. 38).



Huckepack

Huckepack oz. oprti sistem transporta je podsistem kombiniranega kopenskega

transporta. Pri oprtnem transportu po kopnem se na posebej konstruirane železniške

vagone nakladajo cestna vozila s prikolicami (praviloma naložene s tovorom), njihova

zamenljiva tovorišča, kontejnerje ali polprikolice z vlečnim vozilom ali brez njega. Cilj

oprtnega sistema transporta je premeščanje blaga od »vrat do vrat« brez vmesnih

manipulacij s tovorom. V transportni proces sta vključeni dve vrsti transporta, cestni in

železniški (Gajšek, 2008, str. 40).

Bimodalna transportna tehnologija

Bimodalna transporta tehnologija vključuje transport cestnih kamionskih prikolic in

polprikolic težje nosilnosti po železniških tirih in sicer tako, da se pod nje podstavijo

posebna železniška kolesa (železniški podstavni voziček) ali se uporabijo kombinirana

cestno-železniška podvozja. Bimodalna tehnologija je specifična glede na druge

tehnologije, ker omogoča transformacijo cestnih vozil v železniška in obratno (Gajšek,

2008, str. 42).

Najpomembnejše podvrste poštnega prometa so: notranji promet znotraj poštnega

objekta, zunanji transport med poslovnimi enotami v poštni mreži, prevoz pošiljk zaradi

njihove koncentracije, transport pošiljk zaradi njihove difuzije, prevoz poštnega osebja,

transport potnikov, mestni transport, medmestni transport, nacionalni poštni transport in

mednarodni poštni transport. Poštni prevoz je prevoz z lastnimi (poštnimi) prevoznimi

sredstvi, pogodbeni prevoz poštnih pošiljk in prevoz poštnih pošiljk z rednimi linijami

javnih prevoznikov. Glede na predmet prevoza je poštni promet prevoz posameznih

pošiljk, prevoz pošiljk v poštnih vrečah ali kontejnerjih in prevoz potnikov s poštnimi

prevoznimi sredstvi (Zelenika, 2001, str. 300).

Zelo pomembno vlogo v poštnem prometu ima tudi informatika. Delovanje Pošte

Slovenije brez informatike je skoraj nemogoče. Računalništvo je pomembno področje,

ki spreminja način poslovanja podjetij.



Informacijski sistem Pošte

Pomembno vlogo v delovanju poštnega prometa igrata informacijska tehnologija in

informatika, s tem se podjetje na trgu uveljavlja kot vodilni ponudnik različnih

elektronskih storitev.

Informatika in informacijska tehnologija

Informatika je veda o informacijah, načinih njihovega procesiranja in o upravljanju

informacijskih sistemov. Ker se z informacijami srečujemo skoraj povsod v vsakdanjem

življenju in se z njimi ukvarjamo vedno več, je informatika vpeta v vse pore našega

življenja. Pri tem logistika ni izjema. Informatika in logistika se ukvarjata z

informacijami in sta nujni področji za izvajanje poslovnih procesov v podjetjih. Imata

podobne izzive, povezane z zahtevano kakovostjo storitev, z investicijami, s tveganji,

poslovnim lastništvom in z njihovim upravljanjem. In vendar je razlika v tem, da

informatika predstavlja širše področje in mora obenem poskrbeti za nemoteno delovanje

logistike. Torej je informatika področje, ki predstavlja infrastrukturo v logistiki.

Pod pojmom informacijska tehnologija si predstavljamo široko pahljačo tehnologij in

dejavnosti, ki so v organizacijah povezane z upravljanjem in procesiranjem informacij.

Informacijska tehnologija (IT) je po definiciji organizacije ITAA (Information

Technology Association of America) študij, načrtovanje, implementacija, podpora in

upravljanje informacijskih sistemov, ki temeljijo na programski in strojni opremi

računalnikov (Jereb, 2010, str. 11-13).

Informacijska tehnologija se ukvarja s (Jereb, 2010, str. 13):

strojno opremo računalnikov;

programsko opremo računalnikov, ki omogoča:

o pretvorbo;

o shranjevanje;

o zaščito;

o procesiranje;

o prenos podatkov;

o pridobivanje informacij v vsakem času iz katerega koli vira.



Na osnovi takšne definicije danes govorimo tudi o IT oddelkih v podjetjih in o IT

strokovnjakih (Jereb, 2010, str. 13).

Poštni promet je celota poštnih storitev poštnih poslovnih enot, sredstev za delo,

pravnih pravil, poštne tehnologije in človeških virov (Zelenika, 2001, str. 300).

Poštne storitve

Po Zakonu o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št. 102/2004-UPB1, 51/2009-ZPSto-2) so

poštne storitve storitve prenosa poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem poštnem

prometu ter druge storitve, opredeljene v Zakonu o poštnih storitvah. Za izvajanje

poštnih storitev se ne šteje prenos poštnih pošiljk od pošiljatelja do naslovnika direktno

brez usmerjenja (kurirska storitev).

Univerzalna storitev

ZPSto-2 opredeljuje univerzalno storitev kot trajno, redno in nemoteno izvajanje ene ali

več s tem zakonom določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem

ozemlju Republike Slovenije ali na njenem delu po cenah, dostopnih za vse uporabnike

poštnih storitev.

V ZPSto-2 je navedeno, da se kot univerzalna storitev izvajajo naslednje poštne storitve:

sprejem, usmerjenje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg;

sprejem, usmerjenje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 10 kg;

storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke;

prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.

Univerzalna poštna storitev se izvaja tako v notranjem kot mednarodnem prometu.

Pošiljke, ki spadajo k univerzalni poštni storitvi so: navadno pismo, standardno pismo,

tiskovina, priporočeno pismo, vrednostno pismo, dopisnica, pošiljka za slepe in

slabovidne, navadni paket in paket (ZPSto-2).



Zamenljive storitve

Zamenljive storitve so poštne storitve, ki jih je mogoče z vidika uporabnika šteti za

storitve, ki spadajo v nabor univerzalne storitve, saj so v zadostni meri medsebojno

zamenljive z univerzalno storitvijo (ZPSto-2).

Druge poštne storitve

Druge poštne storitve so poleg storitev, navedenih v teh splošnih pogojih, tudi storitve,

ki so opredeljene v ceniku izvajalca, in storitve, izvedene po dogovoru med

uporabnikom in izvajalcem. Pošiljatelj lahko nekatere druge poštne storitve zahteva po

oddaji pošiljke, vendar pred njeno vročitvijo. Naslovnik lahko nekatere druge poštne

storitve zahteva pred vročitvijo pošiljke.

Vrste pošiljk oziroma drugih poštnih storitev so: druge poštne storitve, pisma v

pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku, pisma v kazenskem postopku, paket,

poslovni paket, mednarodni poslovni paket, Hitra pošta, naslovljena direktna pošta,

delno naslovljena direktna pošta, nenaslovljena direktna pošta, publikacija, navadna M

vrečka, priporočena M vrečka, poslovni odgovor, odkupnina, povratnica, dobavnica,

osebna vročitev, pazljivejše ravnanje, poštnino plača naslovnik, čas dostave, prednostno

(ZPSto-2).

1.2 Promet in okolje

Okolje je prostor z različnimi sestavinami, ki omogočajo življenje na Zemlji. Je del

narave, ki jo je človek delno prilagodil svojemu bivanju ter delovanju (človeško okolje).

Okolje je prilagojeno za pridelovanje hrane, živinoreje, gozdarjenje, pridobivanje

energije in vode, delno zaščito pred naravnimi ujmami, za nekmetijske proizvode in

storitvene dejavnosti in promet. V njem se urejajo naselja, mesta in središča. Za

normalno življenje in delo je treba v sedanjih razmerah skrbeti za ohranjanje naravne

kakovosti zraka, vode, tal, žive narave, naravnih virov ter narodovo in svetovno naravno

dediščino, varovati je treba zdravje ljudi in skrbeti tudi za urejene odnose med ljudmi

ter odnose posameznikov in družbe do narave in okolja (ISO 14050) (Lah, 2002, str.

135).



Ljudje s svojim početjem sproščamo v okolje škodljive snovi in pline, ki slabšajo

kakovost zraka. Dejavnosti, ki najbolj prispevajo k onesnaževanju okolja so: kmetijstvo,

industrija, promet, gospodarstvo ter termoelektrarne.

Obremenjevanje okolja s prometom postaja vse intenzivnejše. Prometna infrastruktura

fizično posega v prostor, promet na njej pa obremenjuje okolje s potencialnimi

nevarnostmi za ljudi in okolje (nesreče, razlitja) ter z emisijami škodljivih snovi. Promet

porabi tretjino vse primarne energije in je eden največjih in najbolj razpršenih

porabnikov neobnovljivih virov energije, a je pomembno gibalo razvoja (»Skrb za

okolje« Avrigo, b. d.).

Vsako motorno vozilo, ki je gnano z gorivi fosilnega izvora izloča številne škodljive

snovi ter jih lahko delimo na emisijo toplogrednih plinov: ( – ogljikov dioksid, CH4

- metan, N20 – di-dušikov oksid), na emisijo ozonskih prekurzorjev (NMVOC, CO,

CH4, NOx, PM), na emisijo svinca ter drugih težkih kovin. Seštevek vseh emisij

toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo človek, organizacija,

dogodek ali produkt pa skupno imenujemo ogljični odtis. Razlogi za računanje

ogljičnega odtisa so različni. Poleg osnovnega motiva, zmanjševanja vplivov na okolje,

prinaša izračun in zniževanje izpustov tudi poslovne in razvojne prednosti ter

priložnosti. Najkonkretnejša korist je zmanjševanje stroškov, saj so izpusti neposredno

povezani z rabo vse dražjih energentov (»Ogljični odtis kazalnik okoljske odgovornosti

podjetja« Dnevnik.si, b. d.).

Onesnaževanje okolja s premogom, nafto in plinom ima za posledico različne okoljske

spremembe, ki jih predstavljamo v nadaljevanju (»Obnovljivi viri in njihov vpliv na

okolje« kolednik wordpress, b. d.).

Kisel dež

Ta nastane pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo in pri izpušnih plinih

avtomobilov, ki vsebujejo dušikove okside. Ob zgorevanju premoga in nafte se tvori

strupen žveplov dioksid. Ko se žveplovi dioksidi in dušikovi oksidi v zraku pomešajo z

vodo, se stopijo in tvorijo dušikovo in žvepleno kislino. Tako postane vlaga v zraku

1000-krat bolj kisla kot običajno. Dušikove in žveplene kisline skupaj še z nekaterimi



drugimi kemičnimi snovmi padejo na Zemljo kot kisle padavine oziroma kisli dež.

Veter vodne kapljice raznaša po zraku in kisel dež lahko pada na območja daleč stran od

nastanka onesnaženja ter s svojimi padavinami ogroža okolje in zdravje prebivalcev.

Kisel dež uničuje gozdove, razjeda rastline, zakisa tla, vodo v jezerih in rekah, razjeda

zgradbe in kovinske strukture, uničuje stavbe in kipe (»Obnovljivi viri in njihov vpliv

na okolje« kolednik wordpress, b. d.).

Globalno segrevanje oziroma učinek tople grede

Učinek tople grede je izraz za otoplitev Zemljine površine in površja kot posledice

emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe fosilnih goriv in drugih človekovih

dejavnosti. Učinek tople grede je zelo pomemben. Ljudje ne bi mogli živeti na Zemlji,

ker bi bilo premrzlo, če ne bi bilo učinka tople grede. A če se bo učinek tople grede

povečeval, se lahko Zemlja segreje bolj, kot je običajno. Že komaj znatno povišanje

temperature lahko povzroči težave za ljudi, živali in rastline. Višja temperatura vpliva

na topitev ledenikov, kar povzroča dvig gladine morja ter spremembo podnebja,

ekstremna vremenska stanja, sušna obdobja, nevihte in poplave (»Obnovljivi viri in

njihov vpliv na okolje« kolednik wordpress, b. d.).

Ozon in nastanek ozonske luknje

Ozon je plast v stratosferski atmosferi (plinasto območje, ki obdaja Zemljo in se razteza

do 50km nad Zemljo), ki nas varuje pred škodljivim UV-sevanjem. V zadnjih

desetletjih so znanstveniki opazili hitro zniževanje količine ozona v atmosferi. Ta pojav

imenujemo »ozonska luknja«. Pojem ozonska luknja je prišel v veljavo šele v

osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Poprej tega pojma in z njim povezanega pojava

sploh niso poznali, saj je bilo dejavnikov, ki povzročajo propad ozona, veliko manj. Z

večanjem števila prebivalstva in števila tovarn ter s porastom industrializacije postaja

problem ozonske luknje čedalje opaznejši (»Obnovljivi viri in njihov vpliv na okolje«

kolednik wordpress, b. d.).

1.2.1 Kjotski protokol

Kjotski protokol je mednarodni sporazum, s katerim naj bi zmanjšali emisije in

petih ostalih toplogrednih plinov (metana, didušikovega oksida, fluoriranih

ogljikovodikov, perfluoriranih ogljikovodikov in žveplovega heksafluorida). Sprejelo ga

http://sl.wikipedia.org/wiki/Metan

http://sl.wikipedia.org/wiki/Du%C5%A1ik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Fluor

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDveplo



je 141 držav sveta, da bi zaustavile segrevanje ozračja. Protokol je začel veljati 16.

februarja 2005 z rusko ratifikacijo. Emisije držav, ki so sporazum sprejele, predstavljajo

61 % svetovnih emisij. V prvem ciljnem obdobju, to je med leti 2008 in 2012, bodo

države, ki so protokol ratificirale, skušale emisije zmanjšati za najmanj 5 % v primerjavi

z letom 1990. Države, ki cilja ne bodo dosegle, bodo morale plačati globo v obliki

emisijskih kuponov; za vsako preseženo ton bodo morali kupiti.

Prvo ciljno obdobje Kjotskega protokola se izteče leta 2012 in ključno vprašanje v

mednarodnih pogajanjih je oblikovanje celovitega, ambicioznega in pravno

zavezujočega dogovora za obdobje po letu 2012. Pogajanja potekajo dvotirno, po

konvencijskem (UNFCCC) in kjotskem tiru. Eno temeljnih vprašanj prihodnjega

podnebnega dogovora je vprašanje podaljšanja Kjotskega protokola, ki je pogoj za

večino držav v razvoju, ter določitev ambicioznejših ciljev zmanjševanja izpustov za

države v razvoju, ki nimajo zavezujočih ciljev. Kjotski protokol trenutno pokriva manj

kot tretjino izpustov toplogrednih plinov. Najhitreje se izpusti povečujejo v hitro

rastočih gospodarstvih držav v razvoju in brez njihovega sodelovanja ni mogoče

zaustaviti globalnega segrevanja (»Mednarodna podnebna pogajanja« Ministrstvo za

zunanje zadeve, b. d.).

Po izteku prvega ciljnega obdobja Kjotskega protokola, naj bi začel veljati

Koebenhavnski dogovor. Koebenhavnski dogovor je korak na poti do pravno

zavezujočega globalnega podnebnega sporazuma, ki si ga je kot cilj zastavila EU. Tak

sporazum naj bi začel veljati leta 2013. Dogovor potrjuje osrednji cilj EU, to je omejitev

globalnega segrevanja na manj kot 2ºC nad temperaturami iz predindustrijske dobe, da

se preprečijo najhujši vplivi podnebnih sprememb.

Dogovor vključuje cilje ali ukrepe razvitih držav in držav v razvoju glede emisij

toplogrednih plinov. Te države skupaj proizvedejo več kot 80 % toplogrednih plinov na

svetu, kar kaže na odločenost večine držav za okrepitev ukrepov proti podnebnim

spremembam (»Podnebne spremembe: Evropska komisija pripravila strategijo za

oživitev globalnega ukrepanja po Koebenhavnu« Europa.eu, b. d.).



Kjotski in Koebenhavnski protokol sta namenjena zaščiti okolja, zmanjšanju

onesnaževanja zraka in ustvarjanju delovnih mest v sektorju, ki uvajajo okolju prijazne

vire.

1.2.2 Poraba naftnih derivatov ter stanje emisij toplogrednih plinov v Sloveniji

Hitro naraščanje deleža cestnega tovornega prometa je zaskrbljujoče. Zaradi porasta

števila motornih vozil in povečane mobilnosti se je ustrezno povečala tudi poraba

motornih goriv ter s tem emisije kot najpomembnejšega toplogrednega plina.

Današnji motorji z notranjim izgorevanjem imajo kljub izboljšavam razmeroma slab

izkoristek. Ogromno emisij in nečistoč konča v naravnem okolju. V nadaljevanju smo

izračunali porabo naftnih derivatov v Sloveniji ter posledični izpust .

Iz letnega poročila družbe Petrol (Petrol d.d., 2010, str. 3-98) smo izbrskali podatek, da

je v letu 2010 družba Petrol prodala 2,35 milijona ton naftnih proizvodov, od tega je

imela 74-odstotni tržni delež v Sloveniji. To pomeni, da je na Slovenskem trgu prodala

1,739 milijona ton naftnih derivatov. Družba Petrol predstavlja 60-odstotni tržni delež

celotnega trga Slovenije z naftnimi derivati. Iz tega lahko izračunamo, da smo v

Sloveniji v letu 2010 porabili 2.898 milijonov ton naftnih derivatov, ter posledično v

zrak spustili 8.396.955 ton .

Kot navaja Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja (Ur. l. RS, št. 2/2006) je

Slovenija oktobra 1998 podpisala, julija 2002 pa ratificirala Kjotski protokol, s katerim

je prevzela – enako kot EU-15 in večina novih članic – obveznost 8 % zmanjšanja

emisij toplogrednih plinov v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno

leto.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje - Agencija RS za okolje je objavila podatke o

emisijah toplogrednih plinov za leto 2010. Emisije toplogrednih plinov so se v letu

2010, v primerjavi z letom 2009, povečale za 0,2 % in znašajo 19,5 milijona ton

ekvivalenta. V letu 2010 so se najbolj povečale emisije v energetiki in drugi

komercialni rabi. Največji upad emisij beležimo pri mineralnih izdelkih in kmetijstvu,

nekoliko manjše pa so bile tudi emisije v prometu in sicer za 1,2 %. Po preliminarni



oceni emisij toplogrednih plinov za leto 2011 lahko kljub nekoliko manjšim emisijam iz

naprav, ki so vključene v trgovanje z emisijami in povečanju emisij iz ostalih sektorjev

pričakujemo, da bodo skupne emisije na ravni iz leta 2010, oziroma malenkostno nižje.

Največje povečanje emisij v letu 2011 je pričakovati v sektorju prometa (+7,5 %),

največje zmanjšanje emisij pa iz rabe kurilnega olja (-18,3 %) in rabe zemeljskega plina

(-8 %). V ostalih ne energetskih sektorjih lahko pričakujemo nadaljevanje trendov iz

leta 2010.

Posledično je Slovenija v obdobju 2008-2011 (ob upoštevanju ponorov) dosegla,

oziroma celo presegala Kjotski cilj, in sicer za okvirno 120.000 (»Slovenija na poti

doseganja kjotskih ciljev« Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, 2012.

Slika 3: Odstopanje od Kjotskega cilja

Vir: Slovenija na poti doseganja kjotskih ciljev Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, 2012

1.3 Vrste goriv za pogon motornih vozil

Danes imamo na voljo veliko različnih vrst goriv. Ločimo jih na obnovljive in

neobnovljive vire. Obnovljivi viri se nenehno obnavljajo, pri neobnovljivih pa so zaloge

omejene in jih bo človeštvo prej ali slej izčrpalo.



Neobnovljivi viri so fosilna goriva, jedrska energija in energija kemičnih reakcij iz

mineralnih virov. Večji del energije, ki jo danes uporabljamo, izvira prav iz fosilnih

goriv. Premog, nafta in naravni plin so fosilna goriva, ki so nastala pred nekaj milijoni

let z izumiranjem rastlin in živali. Nahajajo se v zemeljski notranjosti in so neobnovljiv

vir energije. Slabost neobnovljivih virov energije je ta, da se hitro trošijo, da povzročajo

onesnaženost in druge negativne okoljske, ekonomske in socialne učinke.

Med obnovljive vire energije štejemo predvsem energijo sonca, energijo biomase,

energijo vetra, energijo vode in geotermalno energijo. Ti viri se v naravi stalno

obnavljajo in jih je smotrno razvijati. Njihova dobra lastnost je, da nimajo škodljivih

vplivov na okolje (»Okolje in energija« energap, b. d.).

Slika 4: Shema delitve pogonskih vozil

Prednosti uporabe obnovljivih virov energije se kažejo v pozitivnem učinku na

podnebje, stabilnosti v dobavi energije ter dolgoročni gospodarski koristi.

Evropska komisija ocenjuje, da bo doseganje zastavljenih ciljev v podnebno-

energetskem svežnju do leta 2020 pomenilo (Knez & Rosi, 2011, str. 52-55):

zmanjšanje emisij v višini 600 do 900 milijonov ton letno;

zmanjšanje porabe fosilnih goriv za 200 do 300 milijonov ton letno;

zmanjšanje odvisnosti EU od uvoženih fosilnih goriv ter s tem povečanje stabilnosti

dobave energije v EU;

večje spodbude za razvoj visokotehnoloških industrij z novimi gospodarskimi

priložnostmi in delovnimi mesti.



Problem obnovljivih, okolju prijaznih virov energije (npr. sonca in vetra) je sledeč:

stroški proizvodnje električne energije so zelo visoki, izkoristki so majhni, nujna je

potreba po shranjevanju energije. Prav tako je proizvodnja odvisna od intenzitete

svetlobe in vetra, ki ni napovedljiva in koincidenčna s povpraševanjem oz. porabo

(Knez & Rosi, 2011, str. 52-55).

1.3.1 Fosilna goriva

Nafta

Nafta se v zemeljski skorji pojavlja v različnih barvnih odtenkih od rumene do črne,

vključno z rdečimi, temno zelenimi in rjavimi barvnimi toni. Po viskoznosti niha od

prave tekočine pa do izredno viskozne snovi (kot npr. smola) (»Nafta in zemeljski plin«

Minet, b. d.).

V nafti je uskladiščena sončna energija izpred več milijonov let, ki so jo morske živali

in rastline s fotosintezo pretvorile v kemijsko energijo. Ker bakterije ostankov zaradi

pomanjkanja kisika niso mogle razgraditi, so se postopno pretvorili v ogljikovodike.

Čeznje so se nato odlagale plasti novih usedlin, ki so z visokim pritiskom ustvarile nafto

in zemeljski plin.

Surova nafta je kot gorivo neuporabna, zato jo je potrebno pred uporabo destilirati s

frakcionirano destilacijo. Na ta način dobimo uporabne derivate nafte, ki so uporabni na

različnih področjih. Nafto destilirajo v rafinerijah, ki jih najdemo v bližini pristanišč ali

naftnih vrtin (»Nafta in zemeljski plin« Minet, b. d.).

Zemeljski plin (CNG)

Tako kot nafta je tudi zemeljski plin fosilno, neobnovljivo gorivo, ki pa ga zaradi

najčistejšega izgorevanja in s tem bistveno zmanjšanega onesnaževanja okolja lahko

uvrščamo med alternativna goriva (»Uporaba zemeljskega plina ali bioplina v vozilih«

energap, b. d.). Zemeljski plin je zmes različnih plinov, od katerih je največ metana

(tudi do 99 %). V manjših količinah so prisotni še etan, propan, butan, primesi težjih

ogljikovodikov, dušik in ogljikov dioksid.



Nahaja se tudi do pet in več tisoč metrov pod zemeljsko površino v poroznih zemeljskih

plasteh pod nepropustnimi zemeljskimi plastmi. Je pod tlakom, tudi višjim od 300

barov, odvisno od globine nahajališča, in ima temperaturo tudi višjo od 180 °C. Najbolj

pogosto se nahaja kot plinska blazina nad nafto v naftnih poljih in omogoča

pridobivanje surove nafte brez črpanja (»O zemeljskem plinu« Geoplin plinovodi, b.

d.).

Prednosti uporabe stisnjenega zemeljskega plina (CNG) (»Uporaba zemeljskega plina

ali bioplina v vozilih« energap, b. d.):

pridobivanje zemeljskega plina je enostavnejše kot pridobivanje nafte in je tako

cenovno konkurenčnejše;

emisije škodljivih snovi so veliko manjše kot pri bencinskih in dizelskih motorjih

(manjše so emisije žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida in trdih delcev);

CNG se lahko uporablja v kombinaciji z bencinom in tako je mogoče prevoziti večje

število kilometrov neodvisno izključno od gostote CNG črpalk;

dostava po plinovodu je varnejša kot transport bencina ali dizelskega goriva po cesti

ali železnici;

polnilno postajo je možno namestiti tudi doma, v kolikor je v hiši že naravni

zemeljski plin.

Slabosti uporabe CNG (»Uporaba zemeljskega plina ali bioplina v vozilih« energap, b.

d.):

predelava avtomobilov je draga (okoli 2000 €) zaradi dragih rezervoarjev, ki morajo

prenesti tlak 200-250 barov;

zaradi dodatnega rezervoarja za gorivo je avto bolj obremenjen;

gostota črpalk CNG je v Evropi različna, pri nas pa takšne črpalke še ni;

investicijski stroški črpalke za CNG so zelo visoki.

Nafta in zemeljski plin nastajata še danes, vendar obstaja možnost, da se bodo obstoječe

zaloge kmalu izčrpale. Zato se je razvila miselnost o zmanjšanju odvisnosti od fosilnih

goriv in iskanju novih alternativnih virov energije.



1.3.2 Biogoriva

Biogoriva se nanašajo na tista goriva, ki jih proizvedemo iz sladkorjev, škroba,

rastlinskih olj ali živalske masti z uporabo poznanih in uveljavljenih tehnologij. V

predelovalnem postopku se uporabljajo poljščine, ki jih poznamo iz prehrambne

industrije, kot so pšenica, koruza, sladkorna pesa, sladkorni trst, sončnica, soja …

V to skupino biogoriv štejemo:

biodizel;

bioalkohole (bioetanol, biometanol);

bioplin idr.

Najpogostejši biogorivi danes sta bioetanol in biodizel (»Biogoriva« projekti.gimvic b.

d.).

Biodizel

Biodizel je gorivo za dizelske motorje, izdelano iz rastlinskih in živalskih snovi, ki ga

pridobimo iz nafte ali drugih mineralnih surovin. Je gorivo, katerega lahko uporabimo v

običajnem motorju, brez predelav (»Biodizel« moja-energija, b. d.).

Biodizel je mogoče pridobivati iz surovega ali že uporabljenega rastlinskega olja ali

živalskih maščob. Najvažnejša surovina v evropskih državah je oljna repica, sledi

sončnica in ostale surovine, medtem ko se v ZDA in drugje po svetu kot glavna

surovina uporablja soja.

Biodizel se uporablja kot nadomestek dizelskega goriva v avtomobilih na dizelski

pogon in je trenutno edino alternativno gorivo, ki se lahko uporablja neposredno, brez

večjih predelav in drugačnih nastavitev na dizelskem motorju (»Pridobivanje biodizla v

energetske namene« energap, b. d.).

Čeh et al. (2009) so našteli prednosti in slabosti uporabe biodizla:

biološka razgradljivost in netoksičnost;

mešanje z dizelskim gorivom fosilnega izvora v vseh razmerjih;



dobre mazalne lastnosti;

temperatura plamenišča pri 150 C;

visoko cetansko število (52-55);

bistveno manj emisij ogljikovega monoksida, saj in ogljikovodikov, kot pri

izgorevanju navadnega fosilnega dizla.

Slabost uporabe biodizla:

manjša energetska vrednost od 39 do 41 MJ/kg;

hitrejša oksidacija, zaradi katere ima biodizel krajšo dobo skladiščenja (do 6

mesecev);

omejen proizvodnji potencial;

proizvodni stroški biodizla.

Bioetanol

Bioetanol je čista, brezbarvna tekočina z vreliščem pri 78,5C in gostoto 789 kg/ . Je

alkohol, ki vsebuje hidroksilno skupino (-OH), vezano na ogljikov atom. Gori s

svetlomodrim plamenom brez saj in z veliko energije, kar so lastnosti idealnega goriva.

Ker vsebuje kisik, v motorjih omogoča popolnejše zgorevanje in s tem čistejši izpuh. Je

gorivo, ki je veliko bolj prijazno okolju kot goriva iz naftnih derivatov, saj med drugim

v zrak izpušča do 90 % manj toplogrednih plinov (»Pridobivanje bioetanola v


Za proizvodnjo bioetanola uporabljamo rastline, ki vsebujejo sladkorje, škrob in

celulozo. Pridobivamo ga iz žitaric in iz drugih poljedeljskih rastlin, lesa, lesnih

odpadkov, kmetijskih ostankov. Trije prevladujoči viri so koruza, pšenica in sladkorni

trs (»Pridobivanje bioetanola v energetske namene« energap, b. d.). Bioetanol je

zanimiv predvsem kot gorivo za pogon vozil. Do 20 odstotkov bioetanola lahko brez

kakršnih koli sprememb na pogonskih motorjih z notranjim zgorevanjem dodajamo

bencinu. Ker bioetanol gori počasneje kot bencin moramo v motorjih, ki uporabljajo

čisti bioetanol prilagoditi le predvžig. Velike količine etanola porabijo tudi v industriji

pri izdelavi kozmetičnih izdelkov, zdravil, čistil in (»Pridobivanje bioetanola v




Trontelj (2007, str. 21-22) je naštel prednosti in slabosti uporabe bioetanola.

Prednosti:

velik prihranek energije, saj se bioetanol pridobiva iz obnovljivih bioloških virov,

kot so žitarice, odpadni les, etc.;

poveča neodvisnost od tujih dobaviteljev nafte in drugih goriv, ker ga je mogoče

pridelovati v domačih tovarnah;

njegovo razlitje ne predstavlja naravne katastrofe, kot se to dogaja pri razlitju nafte,

ker bioetanol ni toksičen in je razgradljiv v vodi;

poveča oktansko vrednost goriva;

bioetanol gori čistejše, daje motorju večji izkoristek in daljšo življenjsko dobo, saj

vsebuje 80% manj smol kot bencin;

poveča moč motorja;

čisti motor in s tem podaljšuje življenjsko dobo;

uporaba bioetanola zmanjšuje emisije ogljikovega monoksida. 10% mešanice

bencina z bioetanolom povzroči 25% do 30% zmanjšanje emisij oglikovega

monoksida. To posledično pomeni zmanjšanje količine emisije ozona, posledično pa

je manj bolezni dihal.

Slabosti:

intezivna predelava bioetanola po vsem svetu zmanjšuje poljedelsko površino,

namenjeni predelavi hrane ter s tem še poveča lakoto v revnih državah;

ob zelo vročih dnevih lahko bioetanol pri nekaterih vozilih povzroča poškodbe

sistema za vžig;

večja poraba olja kot pri vožnji z bencinom ali dizelskim gorivom;

povprečna poraba bioetanolne mešanice za vozila, ki za svoj pogon lahko

uporabljajo bioetanolno gorivo, je precej višja od povprečne porabe čistega bencina.

Bioplin

Bioplin je plinski produkt procesa anaerobnega vrenja (razgradnja brez prisotnosti

kisika) organskih snovi. V bioplinu je sicer vsebovanih več sto različnih snovi. Pri

biološki razgradnji lahko pridobivamo plin iz trdnih komunalnih odpadkov, odpadnih



vod, organskih odpadkov iz kmetijstva in kmetij, živilskopredelovalnih odpadkov ter

odpadkov iz gozdarstva. Ti substrati nastajajo večinoma kot odpadni proizvod v

kmetijstvu, industriji, komunali ter čistilnih napravah, zato je njihovo koriščenje z

okoljskega ter ekonomskega vidika zelo upravičeno. Sestava bioplina je odvisna

predvsem od načina pridobivanja in pogojev, pri katerih nastaja. V normalnih pogojih je

sestava bioplina pri pridelavi z biološko razgradnjo sledeča: metan, ogljikov dioksid,

vodik, dušik, kisik, vodna para, vodikov sulfid, amonijak. Če se plin prideluje s

termičnim uplinjanjem lesa je njegova sestava malo drugačna in sicer: metan, ogljikov

dioksid, ogljikov monoksid, vodik, dušik (»Bioplin« energap, b. d.).

Prednosti uporabe bioplina (»Prednosti bioplina« organica, b. d.):

je obnovljiv vir energije;

zmanjšuje emisije ogljikovega dioksida in metana;

zmanjšuje stroške za energijo;

zmanjšuje neprijetne vonjave;

decentralizirana uporaba/povečana zanesljivost oskrbe z energijo;

je visokokakovostno gnojilo;

zmanjšuje onesnaževanje zemlje in talnih voda;

proizvodnja električne in toplotne energije iz uskladiščene sončne energije v skladu

s trenutnimi potrebami, neodvisno od letnega časa;

omogoča smotrno rabo opuščenih kmetijskih površin;

omogoča dodaten vir zaslužka;

povečuje dodatno vrednost in s tem kupno moč podeželskih regij;

zagotavlja dodatno delo domači industriji in obrti;

omogoča zmanjšanje uporabe umetnih gnojil;

pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne krajine.

Slabosti uporabe bioplina (»Was sind die vor und nachteile von Biogas?« cosmiq, b.

d.):

visoki stroški zaradi velikih izdatkov investicije;

obremenjenost okolja z vonjavami zaradi nastanka žveplove spojine;

večji učinek tople grede.



1.3.3 Druga alternativna goriva za pogon motornih vozil

Druga alternativna goriva za pogon motornih vozil so goriva, ki jih uporabljajo čistejša

vozila in ki so bolj prijazna do okolja.

Čistejša vozila so (Trontelj, 2007, str. 3):

vozila, ki uporabljajo biogoriva, ali v visoko odstotnih mešanicah v navadnih vozilih

ali v visoko odstotnih mešanicah v posebej prilagodljivih vozilih;

vozila na zemeljski plin, ki jih poganja motor, prilagojen za izgorevanje metana,

glavne sestavine zemeljskega plina;

vozila, ki jih poganja motor z notranjem izgorevanjem na utekočinjen naftni plin iz

mešanice lahkih ogljikovodikov, pretežno propana in butana;

vozila, ki jih poganjajo električni motorji, ki uporabljajo energijo, shranjeno v

akumulatorskih baterijah;

hibridna vozila, ki uporabljajo dve vrsti motorjev, motor z notranjem izgorevanjem

in električni motor, kar omogoča uporabo energije zaviranja s shranjevanjem v

baterijah;

vozila na vodik oziroma gorivne celice, ki uporabljajo vodik kot nosilec energije ali

kot gorivo v motorju z notranjim izgorevanjem ali v kemični reakciji, ki proizvede

toploto in elektriko v gorivni celici.



2 OBSTOJEČE STANJE

V tem poglavju bomo podrobneje opisali vozni park Pošte Slovenije ter ekološka vozila,

ki jih uporablja Pošta Slovenije pri dostavi.

2.1 Posnetek stanja

Pošta Slovenije s svojim voznim parkom spada med podjetja z velikim vplivom na

obremenjevanje okolja in je leta 2010 štela 1.024 avtomobilov ter okoli 1.905 dvokoles

(Pošta Slovenije d.o.o., 2010).

2.1.1 Struktura voznega parka

Vozni park Pošte Slovenije je po podatkih iz leta 2010 štel 1.024 vozil (»Transportna

sredstva« Letno poročilo 2010, 2010):

710 lahkih dostavnih vozil, ki se uporabljajo predvsem za redno dostavo, dostavo

Hitre pošte in izpraznjevanje nabiralnikov. Vozila se v redni dostavi uporabljajo na

najobsežnejših dostavnih okrajih v dostavnem okolišu pošte oziroma v dostavnih

okrajih, kjer je dostava peš oziroma dostava z dvokolesi nemogoča;

204 srednja dostavna vozila se uporabljajo predvsem za dostavo in prevzem paketov

ter prevoz poštnih pošiljk na relacijah med poštnimi enotami (PLC–pošte, pošta–

pošte);

68 tovornih vozil se uporablja za prevoz poštnih pošiljk med poštnimi enotami

(predvsem na relaciji PLC-PLC, PLC-PPP);

42 osebnih vozil, katera se uporabljajo za potrebe strokovnih služb.



Slika 5: Struktura voznega parka 2010

2.1.2 Ekološki vozni park Pošte Slovenije

Vozni park PS že nekaj časa deluje na področju izvajanja aktivnosti v smeri do okolja

prijaznejšega delovanja, zato daje poudarek na tako imenovani zeleni vozni park, v

katerem so začeli uvajati tovorna vozila z motorji EURO-5, ki izpolnjuje največje

ekološke standarde. Zaradi tega je Pošta Slovenije vzpostavila tudi lastno točilno mesto

za aditiv AdBlue, ki omogoča bistveno znižanje škodljivih snovi v okolju. Prav tako se

uvajajo kolesa z motorjem z motorji EURO-2, skuterji z motorjem EURO-3, vozila na

utekočinjeni naftni plin in na električni pogon ter električna kolesa (Pošta Slovenije

d.o.o., 2010).

Ekološki vozni park Pošte Slovenije je v letu 2010 sestavljalo kar 158 vozil in sicer

(»Ekološki vozni park 2010« posta.si, b. d.):

60 dostavnih avtomobilov na utekočinjeni naftni plin;

41 električnih koles;

52 koles z motorjem na električni pogon;

5 električnih dostavnih avtomobilov.

65%

19%

6%

4% 0%

6%

Vozila

LDV SDV TV OS EV LD na unp



Dostavno vozilo na električni pogon - Piaggio Porter

Piaggio Porter je malo dostavno vozilo, ki ga Pošta Slovenije uporablja predvsem za

dostavo hitre pošte in paketnih pošiljk v mestnih središčih. V 3 metre velikem tovornem

prostoru lahko prevaža 460 kg tovora in ga poganja elektromotor z močjo 1 l kW. Z

enim polnjenem akumulatorja, ki traja 8 ur, lahko vozilo v urbanih naseljih prevozi do

90 km dolgo pot in doseže največjo hitrost 60 km/h. Zaradi okretnosti in ekološke

sprejemljivosti je zlasti primerno za mestna središča (Uršič Lazarevič, 2010, str. 15).

Slika 6: Avtomobil na električni pogon

Vir: Zelena logistika posta.si, b. d.

Vozila na utekočinjen naftni plin - Renault Kangoo - LPG

V voznem parku Pošte Slovenije so se leta 2008 prvič pojavila dostavna vozila na

utekočinjen naftni plin. To so vozila serije Renault Kangoo. V letu 2010 vozni park

šteje že kar 60 takšnih vozil.

Renault Kangoo prištevamo med manjša dostavna vozila, ki se uporabljajo predvsem za

redno dostavo pošiljk in imajo 3 tovornega prostora. Vozilo ima bivalentni pogon.

Vedno speljuje z bencinskim pogonom, ob doseženem optimalnem obratovanju motorja

pa sistem vklopi pogon na avtoplin. Voznik lahko po želji kadarkoli ponovno izbere

bencinski motor s pritiskom na gumb. Moč motorja pri bencinskem pogonu je 78 kW,

pri pogonu na avtoplin pa 72 kW. Ima porabo 10,2 l/100km ter pri vožnji na utekočinjen



naftni plin proizvaja 170 g/km , pri vožnji na bencin pa 191 g/km . Če

primerjamo vožnjo na utekočinjen naftni plin z vožnjo na bencin, se emisije

znižajo za 80%, pa za 15 % (Ješovnik, 2010, str. 43-44).

Slika 7: Renault Kangoo na utekočinjen naftni plin

Vir: Renault Kangoo LPG und Kangoo Rapid LPG grueneautos, b. d.

Kolesa na električni pogon

Leta 2004 so v voznem parku Pošte Slovenije testiranje uspešno prestala kolesa na

električni pogon. V letu 2010 je vozni park Pošte Slovenije štel 41 koles na električni

pogon Accell Pro, model E-CarGo.

Kolo na električni pogon E-CarGo omogoča dostavljanje pošte na stroškovno učinkovit

način in brez velikega truda. Ergonomsko oblikovan okvir kolesa omogoča udobno

vožnjo ljudi različnih višin. V primerjavi z običajnim kolesom, dodatna električna

pomoč omogoča poštarju prevoz težjega tovora tudi na daljših razdaljah. Električno

kolo ima motor z močjo 250 W, kateri se nahaja v pestu spodnjega kolesa, napaja ga

litij-ionska baterija s kapaciteto 10Ah in napetosti 36V z življenjsko dobo 300 polnjenj

(Ješovnik, 2010, str. 45-46).



Slika 8: Kolo na električni pogon

Vir: Zelena logistika posta.si, b. d.

Električni skuter

Prav tako so v letu 2008 v voznem parku Pošte Slovenije uspešno zaključili testiranje

električnega skuterja proizvajalca Oxygen in ugotovili, da je skuter zelo primerno

vozilo za raznašanje pošte.

Skuter Oxygen Cargoscooter, model 36 V, poganja elektromotor z močjo 3 kW. Napaja

ga litij-ionska baterija z napetostjo 36 V in kapaciteto 100 Ah, z življenjsko dobo 2000

ciklov oziroma 5 do 6 let. Teža celotnega vozila je 161 kg. Največja hitrost je 45 km/h,

domet z eno polnitvijo pa 90 km. Zaloga energije je 3,6 kWh, poraba energije je 40

Wh/km. Režim vožnje pri upravljanju ustrezne poštne dejavnosti vključuje veliko

pospeševanj, kar poveča porabo energije, k temu prispeva tudi teža tovora. Posledica je

za 30% večja poraba energije, zato je zmanjšan domet iz 90 km na 63 km in nižja

življenjska doba zaradi pogostejših polnitev (Ješovnik, 2010, str. 46-47).



Slika 9: Poštni skuter

Vir: Oxygen‑cargoscooter autopictu, b. d.

2.1.3 SWOT analiza voznega parka Pošte Slovenije

S pomočjo SWOT analize smo ugotavljali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti

vozil v voznem parku Pošte Slovenije. Prišli smo do zaključka, da je slabosti in

nevarnosti izdatno več.

Tabela 1: SWOT analiza voznega parka PS

PREDNOSTI SLABOSTI

lažja polnitev rezervoarjev, saj je

gorivo dostopno na vseh bencinskih

servisih;

cenejša vozila;

onesnažujejo okolje;

velik izpust ;

velika poraba fosilnih goriv;

povzročajo hrup, kar vznemirja

voznika.

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

navzven nastopa kot zeleno podjetje. pomanjkanje zalog fosilnih goriv;

še višji dvig cen goriv;

slab vpliv na zdravje ljudi zaradi

izpusta in hrupa, ki ga povzročajo

vozila.



Prednost voznega parka je, da so vozila cenovno lažje dostopna, kot vozila na

alternativni pogon. Gorivo za pogon vozil je dostopno na vseh bencinskih črpalkah.

Slabost voznega parka je, da vozila porabijo veliko fosilnih goriv, posledično je velik

izpust , kar pa zelo onesnaženju okolje. Vozila povzročajo hrup, ki je vznemirjajoče

za voznika ter vpliva na njegovo koncentracijo in zdravje.

Pošta Slovenije v svoj vozni park uvaja vozila na alternativni pogon, kar daje priložnost

podjetje, da navzven nastopa kot zeleno podjetje, katero se zaveda pomena zdravega

okolja.

Prav tako na vozni park preti tudi nevarnost, da se bodo cene za gorivo še zviševale, kar

predstavlja velike stroške za podjetje, počasi pa se bodo zaloge fosilnih goriv porabile.

Zaradi izpusta in hrupa, ki ga povzročajo vozila, slabo vplivajo na zdravje zaposlenih in

ostalih ljudi.

2.2 Kritična analiza

S pomočjo podatkov smo naredili analizo o porabi goriva, izmerjenih izpustov v

okolje ter posledice zamenjave vozil na bigorivo v voznem parku Pošte Slovenije.

Spodnji preglednici prikazujeta vrsto in število vozil, povprečno prevožene kilometre na

dan ter povprečno porabo goriva na 100 km za leto 2009 in 2010.

Tabela 2: Podatki o voznem parku PS 2009

Transportno

sredstvo

Število Povprečno prevoženi

km/dnevno/transportno sredstvo

Povprečna poraba goriva v

l/100km

LDV 731 69,4 9,8

SDV 210 102,9 10,6

TV 69 308,4 22,4



OV 47 63,6 6,6

Vir: Pošta Slovenije, 2011

V Letu 2009 je PS štela 1057 vozil, od tega 731 LDV, 210 SDV, 69 TV in 47 OV. Iz

preglednice 1 lahko izračunamo dnevno porabo goriva za posamezno vrsto vozila.

Lahko dostavno vozilo dnevno porabi 6,8 l goriva, kar pomeni, da 731 LDV porabi

4.970,8 litrov goriva. Srednje dostavno vozilo dnevno porabi 10,90 l goriva, to pomeni,

da 210 SDV porabi 2.289 litrov goriva. Tovorno vozilo dnevno porabi 69,08 litra

goriva, kar pomeni, da 69 TV porabi 4.766,52 litrov goriva. Osebno vozilo na dan

porabi 4,19 l goriva, 47 OV pa na dan porabi 196,93 litrov goriva. V letu 2009 se je

dnevno za vsa vozila porabilo 12.223,25 litrov goriva.

Tabela 3: Podatki o obstoječem voznem parku PS 2010

Transportno

sredstvo

Število

vozil

Povprečno število dnevno

prevoženih kilometrov

(km)

Povprečna poraba

goriva v l/100km

LDV 710 69,4 9,8

SDV 204 102,9 10,6

TV 68 308,4 22,4

OV 42 63,6 6,6

Vir: Pošta Slovenije, 2011

Leta 2010 je Pošta Slovenije štela 1.024 vozil. 710 LDV so dnevno porabila 4.828,85

litrov goriva. 204 SDV je porabilo 2.225,11 litrov goriva na dan. 4.697,44 litrov goriva

je dnevno porabilo 68 tovornih vozil. Najmanj goriva (176,29 litrov) pa je dnevno

porabilo 42 osebnih vozil. Vse skupaj so v letu 2010 dnevno porabili 11.927,69 litrov

goriva.



2.2.1 Kritična analiza porabe goriva Pošte Slovenije

V nadaljevanju so prikazani rezultati izračuna porabe goriva za vozni park Pošte

Slovenije za leti 2009 in 2010. Izračunani so na podlagi dnevno prevoženih kilometrov

in povprečne porabe goriva ter prikazani v diagramih, iz katerih je razvidna skupna

dnevna poraba goriv vseh vrst vozil ter za eno interno vozilo.

Slika 10: Dnevna poraba goriva za vsa vozila

Iz zgornjega diagrama je razvidno, da se je poraba naftnih derivatov v letu 2010

zmanjšala glede na leto 2009, zaradi manjšega števila vozil in uvedbe vozil na električni

pogon ter vozil na utekočinjen naftni plin. Največ naftnih derivatov so porabila lahka

dostavna vozila, sledila so jim tovorna vozila, srednja dostavna vozila, najmanj goriva

pa so porabili osebni avtomobili.

Slika 11: Dnevna poraba goriva za eno vozilo

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

LDV SDV TV OV

2010

2009



Graf prikazuje, da imajo največjo dnevno porabo tovorna vozila, manjšo srednja in

lahka dostavna vozila, najmanj naftnih derivatov pa porabijo osebna vozila.

2.2.2 Kritična analiza izpusta CO2 Pošte Slovenije

Glede na porabo goriva in s pomočjo podatka, da se na 1 liter goriva v ozračje izpusti

2,318 kg je izračunan dnevni izpust v ozračje za vsa vozila Pošte Slovenije.

Rezultati so prikazani v tabeli 4 ter tabeli 5.

Tabela 4: Izpust za leto 2009

LDV SDV TV OV Skupaj

Gorivo v l na dan za eno

vozilo

6,8 10,90 69,08 4,19 90,97 l

Izpust v kg na dan za

eno vozilo

15,76 25,26 160,13 9,71 210,86 kg

Število vozil 731 210 69 47 1057

Gorivo v l/dan 4.970,8 2.289 4.766,52 196,93 12.223,25

Izpust v kg/dan 11.522,3

1

5.305,90 11.048,7

9

456,48 28.333,48

7%

76%

5% 12%

LDV TV OV SDV



Največji dnevni izpust za posamezno vozilo ima tovorno vozilo, saj ima tudi

najvišjo porabo goriva na 100 km. Sledi mu srednje dostavno vozilo z 25,26 kg

dnevnega izpusta v ozračje. Nato pa lahka dostavna vozila in osebna vozila. Če

gledamo celotno število vozil in njihov izpust , opazimo, da so največji izpust imela

lahka dostavna vozila, ki jih je tudi največ. Sledila so jim tovorna vozila, katera so

imela kar 11.048,49 kg izpusta na dan. Vse vozila skupaj so v letu 2009 na dan

izpustila 28.333,48 kg .

Tabela 5: Izpust za leto 2010

LDV SDV TV OV Skupaj

Število vozil 710 204 68 42 1024

Gorivi v l /dan 4828,85 2225,11 4697,44 176,29 11927,69

Izpust v kg /dan 11193,27 5157,80 10888,66 408,64 27648,37

V letu 2010 se je izpust zmanjšal, saj se je tudi spremenilo število posameznih

vozil. Še vedno velja, če gledamo posamezno vozilo, da ima največji dnevni izpust

tovorno vozilo. Skupni dnevni izpust v letu 2010 je bil za 2,42 % manjši, kot v letu

2009.

2.2.3 Analiza izračunanega CO2

Iz grafa je razvidno, da je bil dnevni izpust v letu 2010 za 685,11 kg manjši kot v

letu 2009. Manjši izpust je nastal zaradi manjšega števila vozil v letu 2010, uvedbe

prvih električnih avtomobilov ter avtomobilov na utekočinjen naftni plin. Prav tako je



tudi razvidno, da so največ izpustov povzročila lahka dostavna vozila, najmanj pa

osebna vozila.

Slika 12: Dnevni izpust

Ribja kost

S pomočjo diagrama ribja kost smo pokazali vzroke za velik izpust oziroma

škodljiv vpliv vozil na okolje.

Slika 13: Ribja kost

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

2009 2010

LDV

SDV

TV

OV

skupni izpust CO2



Trenutna sestava voznega parka Pošte Slovenije ni optimalna, saj ekološki vozni park še

ne vsebuje veliko vozil na alternativni pogon. Na račun ekoloških vozil lahko

izboljšamo škodljiv vpliv vozil na okolje. Če vzamemo primer lahkih dostavnih vozil,

katerih vozni park Pošte Slovenije šteje največ in primerjamo izpust v letu 2009 in

2010, ugotovimo, da se je izpust v letu 2010 zmanjšal zaradi menjave vozil na

alternativni pogon. Zato je nujna zamenjava večjega števila vozil na alternativni pogon.

Vpliv na porabo goriva in s tem škodljiv vpliv na okolje ima prav tako prometna

infrastruktura: vožnja po neurejenem cestišču, vožnja na hrib povišuje porabo goriva,

etc. Dejstvo v tem primeru je, da na prometno infrastrukturo ne moremo veliko vplivati.

Na okolje prav tako vplivamo tudi s samim načinom vožnje (veliko postankov, neogreti

motorji, vožnja v nižjih prestavah, vožnja po mestu). Menimo, da je možno s

primernimi rešitvami, kot je izobraževanje varčne vožnje, znižati porabo. Večji problem

je, kako pripraviti voznike do upoštevanja primarnega znanja o varčni vožnji.

Naslednja kritika se navezuje na starost vozil voznega parka oziroma na vozila katera

uporabljajo motorje EURO starejšega tipa ter neredno servisiranje vozil. Emisije vozil

bencinskega motorja starejšega tipa EURO so bistveno višje kot vozila z motorji EURO



5. V voznem parku pošte Slovenije se že uporabljajo vozila z EURO 5 motorji, vendar

je nujnost zamenjave vozil še z večjim številom vozil.



3 PREDLOGI REŠITVE PROBLEMA

Ena izmed vlog države je, da varuje okolje in poskuša čim učinkovitejše izničevati

negativne vplive na njo. Zato spodbuja okolju prijazne tehnologije oziroma uporabo

alternativnih goriv. Vsako dejanje k čistejšem okolju je napredek. V nadaljevanju smo

predstavili predloge rešitve problema z učinkom.

3.1 Motorji vozil in vzdrževanje

Izdelovalci vozil vztrajno izboljšujejo učinkovitost motorjev in povečujejo njihovo moč.

Z močnejšimi motorji je mogoče doseči večje hitrosti, ob tem se porabi več goriva,

posledično pa večji izpust toplogrednih plinov.

Eden od načinov zmanjšanja porabe goriva in izpusta toplogrednih plinov je najti

prednosti, ki jih ponujajo novejši motorji (EURO 5), redni servisi in originalni

nadomestni deli.

Pošta Slovenije je bila prva, ki je v svoj vozni park začela uvajati transportna sredstva z

motorji EURO 5, saj imajo ta vozila bistveno nižje emisije, kot vozila z bencinskimi

motorji in motorji starejšega tipa EURO.

V voznem parku Pošte Slovenije se ne moremo izogniti vsem dejavnikom, ki povečajo

porabo goriva, kajti pošta se dostavlja na vse lokacije ob vsakem vremenu. Lahko le

redno skrbimo za servisiranje vozila, uporabo originalnih nadomestnih delov, s čimer

bomo zmanjšali porabo goriva, prav tako pa bomo poskrbeli za manjši izpust

toplogrednih plinov.

Učinek:

V voznem park Pošte Slovenije uvedemo transportna vozila z motorji EURO 5. Lahka

dostavna vozila in osebna vozila zamenjamo za nova vozila znamke Fiat Panda, katera

imajo 107 g/km izpusta (»Cars« NGVA Europe, b. d.). Tako vsa LDV v voznem

parku proizvedejo dnevno 5.272,31 kg . OV pa dnevno proizvedejo 285,8 kg .



Srednja dostavna vozila zamenjamo z novimi vozili znamke Fiat Dobla, ki proizvedejo

134 g/km (»Vans« NGVA Europe, b. d.). Tako bi srednja dostavna vozila

proizvedla 2.812,87 kg dnevno.

Srednja dostavna vozila, lahka dostavna vozila ter osebna vozila so skupaj v letu 2010

proizvedla 17.285,69 kg . Če ta vozila zamenjamo z vozili, katera imajo motorje

EURO 5, proizvedejo dnevno 8.370,98 kg , kar pomeni 48,42 % dnevno manj .

3.2 Način vožnje

Način vožnje je pomemben dejavnik pri porabi goriva in denarja ter posledično vpliva

na onesnaževanje okolja.

Vsak ozaveščen voznik se zaveda, da dober ali slab način vožnje vpliva na

povprečno porabo goriva. Cilj varčne vožnje je zmanjšanje porabe goriva, emisij

toplogrednih plinov in stopnje prometnih nezgod.

Strokovnjaki so izdelali dvajset priporočil za varčno vožnjo (»Dvajset pravil za varčno

vožnjo« Planet Siol.net, (b. d.):

ne ogrevajmo hladnega motorja na mestu;

vedno skrbimo za pravilni tlak v pnevmatikah;

ne uporabljamo zimskih pnevmatik brez potrebe;

odprta okna povečujejo zračni upor vozila,

zračni upor narašča z njihovo hitrostjo,

pri vožnji za drugim vozilom je poraba občutno nižja (ob upoštevanju varnostne

razdalje);

vozimo z minimalnimi vrtljaji, ki jih motor normalno prenese,

težimo k tekoči in enakomerni vožnji,

pravočasno prestavljamo v višjo prestavo,

med pospeševanjem (prehitevanjem) upoštevamo območje največjega navora;

prilagajamo svojo hitrost vozilu pred seboj, če vidimo, da bo zavilo, prilagodimo

svojo hitrost in nadaljujemo tekoče, ko vozila ni več pred nami;



kadar odstopamo prednost, to že vnaprej pokažemo, da nam ni treba zaustavljati;

med postanki vedno ugašamo motor (delo na cesti, železniški prehodi, zastoji, …);

spremljamo porabo goriva med obiski bencinskih servisov in preko potovalnega

računalnika;

kadar je možno izklopimo klimo, ugašajmo nepotrebne porabnike;

ne uporabljamo vozila na kratkih razdaljah, kamor se brez truda lahko podamo na

kakšen drug način, še posebej, če je motor neogret;

vožnja z ugasnjenim motorjem po klancu navzdol sicer privarčuje gorivo, vendar:

servovolan ne deluje (volan, zavore), zavorne luči morda tudi ne …;

in končno – upoštevamo, da je varčna vožnja tudi varna vožnja.

Učinek:

Če se torej navežemo na vozni park Pošte Slovenije in njihove voznike, ugotovimo, da

varčna vožnja ne vpliva pozitivno samo na okolje (manj izpusta in manj hrupa),

ampak tudi na stroške goriva. V primeru, da je izobraževanje o varčni vožnji uspešno in

da se poraba zmanjša za 5%, to predstavlja v letu 2010 596,38 litrov manj porabe goriva

in s tem 1,38 tone manj izpusta .

3.3 Prometna infrastruktura

Pošta Slovenije omogoča dostavo poštnih pošiljk vsem državljanom po zelo geografsko

razgibanem terenu in po različni konstrukciji cest (asfaltna, gramozna, gozdna, poljska

pot). Zaradi slabe konstrukcije cest in geografsko razgibanega terena se povečata tudi

poraba goriva ter izpust .

Učinek:

Na prometno infrastrukturo mi oziroma podjetje ne moremo veliko vplivati.



3.3.1 Uvedba vozil na alternativni pogon

Ena izmed rešitev, s katerimi bi zmanjšali onesnaževanje okolja s toplogrednimi plini,

je uporaba alternativnih goriv. Z uvedbo vozil na alternativni pogon proizvedemo manj

toplogrednih plinov, kot z uporabo fosilnih goriv.

Vozila na električni pogon

Elektrika je uporabna kot pogonsko gorivo za električna vozila. Električna vozila

poganja en ali več elektromotorjev.

Poznamo tri tipe električnih vozil. Prvi tip ima zunanje električni vir napajanja, drugi tip

pa ima notranji vir napajanja (običajno sekundarne baterije). Tretji tip električnega

vozila se imenuje vozilo s hibridnim pogonom. Pogon takšnega vozila sestavljata

elektromotor in motor z notranjem izgorevanjem (Španer, 2010).

Kot viri električne energije se najpogosteje uporabljajo viri, ki jih predstavljamo v

nadaljevanju.

Baterije in akumulatorji

Poznamo primarne in sekundarne baterije. Sekundarne baterije najpogosteje imenujemo

kar baterijski akumulatorji. Ti se lahko polnijo večkrat in jih je možno napolniti na tri

različne načine: navadno polnjenje preko vtičnice na zunanji strani vozila traja od štiri

do osem ur. Naglo polnjenje na posebnih priključnih postajah preko iste vtičnice traja

20 minut. Zadnji način je s posebnim sistemom »Quickdrop« na postaji za takojšnjo

zamenjavo baterij, ki traja tri minute (»Renault predstavlja štiri študije« arhivo, b. d.).

Gorivne celice

V bistvu gre pri gorivnih celicah za elektronski emisijski element, ki kemično energijo

vodika in ogljikovodika spreminja v električno energijo. Gorivna celica je podobna

bateriji, razlikuje se le v tem, da gorivo ni njen sestavni del, ampak ga dovajamo in

sproti porabimo (»Električna vozila nove generacije ponujajo več« Sinteza, b. d.).



Hibridni pogonski sistem

Hibridni pogonski sistem predstavlja kombinacijo električnega pogonskega sistema in

pogona z motorjem na notranje izgorevanje. Hibridni pogonski sistem izkorišča

prednosti obeh načinov pogona in je zelo zanimiv za aplikacije v večjih električnih

vozilih, od vključno osebnega avtomobila naprej. Hibridni pogonski sistem je lahko

realiziran na dva načina: kot zaporedni ali kot vzporedni hibridni pogon (»Hibridni

pogon« sinteza, b. d.).

S pomočjo SWOT analize smo ugotavljali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti

vozil na električni pogon. Ugotovili smo, da so prednosti in priložnosti v primerjavi z

slabosti in nevarnosti v premoči.

Tabela 6: SWOT analiza vozil na električni pogon

PREDNOSTI SLABOSTI

ne onesnažujejo okolja;

ni izpusta ;

neslišna vožnja ni vznemirjajoča za

voznike;

manjša porabe energije in posledično

cenejša vožnja, kot vožnja na fosilna

goriva;

proizvajajo se iz obnovljivih virov.

pomanjkanje evropske mreže polnilnic;

višje cene vozil;

visoke cene baterij.

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

zmanjšanje emisij podjetja (kar

sovpada z vsemi direktivami);

visok prihranek na račun zmanjšanja

odvisnosti od fosilnih goriv, ki so iz

dneva v dan dražja.

večja možnost skritih, nepredvidljivih

napak zaradi nove tehnologije;

vozila delujejo tiše, kar predstavlja

nevarnost za pešce, še posebej za

slepe;

nevarnost nenadnega dviga cene

biogoriv in sicer zaradi uporabljenih

poljščin.



Učinek:

Iz zgoraj prikazane analize izpusta je razvidno, da je bilo v letu 2010 manj izpusta

zaradi uvedbe prvih električnih avtomobilov in avtomobilov na hibridni pogon, ki

so nadomestila lahka dostavna vozila.

Vozni park PS se že povečuje z avtomobili na električni pogon. Če vsa lahka dostavna

vozila, katerih je v voznem parku PS največ in imajo posledično tudi skupno najvišji

izpust , zamenjamo za vozila na električni pogon, bomo s tem ozračju privarčevali

11.193,7 kg oz. 39,5 %. Glede na onesnaževanje ozračja so najboljša rešitev

avtomobili na električni pogon, vendar je ta investicija zelo draga, saj imajo ti

avtomobili temu primerno visoko ceno.

Vozila na utekočinjen naftni plin

Eden iz med možnih ukrepov, ki bi lahko prispevali k zmanjšanju emisij , je

pretvorba vozil na utekočinjen naftni plin.

Utekočinjen naftni plin (LPG) je splošno ime za tekoči propan, stranski proizvod

ločevanja zemeljskega plina in rafiniranja nafte.

LPG je tekoča mešanica propana in butana ter višjih ogljikovodikov, etana in propilena.

Ima posebno lastnost, da postane tekoč pri temperaturi ozračja, če ga zmerno stisnemo

in se spet uplini, ko se pritisk zadostno zmanjša. Te lastnosti omogočajo enostavno

shranjevanje in transportiranje. LPG odlikuje višje oktansko število v primerjavi z

neosvinčenim bencinom. Pri izgorevanju LPG se proizvaja manj ogljikovega dioksida,

dušikovega oksida in neizgorelega ogljikovodika, kot pri izgorevanju bencina ali nafte.

Pri tem se ne proizvajajo aromatični ogljikovodiki ali žveplov dioksid. Ima okoli 50%

bencinskega potenciala izčrpanja ozona, kar pomeni, da je faktor škodljivosti zmanjšan

za polovico. Zmanjšan nivo emisij trdnih delcev med izgorevanjem pomeni manj dima,

meglice in smoga v mestih (»Avtoplin - pogosta vprašanja« adriamerkur, b. d.).

Z uporabo avtoplina je življenjska doba motorja do 50% daljša. To je rezultat manjše

obrabe vrtine valjev pri hladnem zagonu, saj plin ne spere olja s sten cilindrov in ima

mazalno olje daljšo življenjsko dobo. Razen tega LPG izgoreva, ne da bi v motorju



puščal ogljikove usedline, ki povzročajo prezgodnjo obrabo in tako podaljšuje

življenjsko dobo svečk, ventilov in batov, izpušnega sistema in motornega olja.

LPG sistem se lahko vgradi na vse vrste bencinsko gnanih motorjev. Najenostavnejša je

vgradnja v vozila, ki imajo motor z uplinjačem. Takšna je večina vozil, ki so bila

narejena pred letom 1990. Najpomembneje je, da vozilo, ki ga bomo predelali, deluje

učinkovito na bencin. Pred predelavo se priporoča, da se pregleda vžig in električni

sistem.

Tako kot bencin ali dizel je avtoplin skladiščen kot tekočina, kupuje se na litre in se

črpa v rezervoar s cevjo. Pri polnjenju vstavimo posebni cevni nastavek v polnilno

odprtino na strani ali na zadku vozila. Napolniti je mogoče 80% rezervoarja (»Avtoplin

- pogosta vprašanja« adriamerkur, b. d.).

Prednosti (»Prednosti in slabosti avtoplina« ekosvet, b. d.):

v primerjavi z ostalimi najbolj razširjenimi pogonskimi gorivi je okolju najmanj

škodljivo, saj prispeva k znižanju dušikovega oksida (NO) do 34%, ogljikovega

dioksida (CO2) do 15% in ogljikovega monoksida (CO) do 50%. Povzroča tudi do

40% manj smoga ter manj hrupa;

podaljšanje življenjske dobe motorja in katalizatorja;

tišje delovanje vozila;

znižanje stroškov goriva in tudi nižji stroški vzdrževanja;

enostavna in hitra vgradnja;

doseganje večjih razdalj z enkratno polnitvijo (ob uporabi plina in bencina);

enostavno preklapljanje med plinskim in bencinskim pogonom.

Slabosti (»Prednosti in slabosti avtoplina« ekosvet, b. d.):

vozil na plinski pogon ni dovoljeno parkirati v zaprtih podzemnih garažnih hišah;

znižanje moči motorja za 2 do 10%;

strošek vgradnje sistema za uporabo avtoplina;

premalo pooblaščenih zastopnikov proizvajalcev opreme in naprav za pogon vozil

na avtoplin.



Učinek:

Če bi vsa lahka dostavna vozila, ki jih je v voznem parku Pošte Slovenije največ in so v

letu 2010 izpustila tudi največji delež emisij , predelali na utekočinjen naftni plin, bi

lahko (ob predpostavki 12 % manj izpustov ob uporabi avtoplina) okolju prihranili

1187,7 kg na dan. To predstavlja 4,74 % manj letno, ki ga proizvede Pošta

Slovenije.



ZAKLJUČEK

Na cestah je vse več uporabnikov različnih prevoznih sredstev, nafta pa se iz dneva v

dan na račun prekomernega povpraševanja in obdavčitev draži, posledično pa je vse bolj

onesnaženo okolje s toplogrednimi plini.

Pojavlja se potreba po uvedbi okolju prijaznejše tehnologije, uporabi alternativnih goriv

ter izobraževanju voznikov v tehniki varčne vožnje.

Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema

Vozni park Pošte Slovenije je eden od večjih onesnaževalcev okolja v Sloveniji. V letu

2010 je bilo v uporabi 1.024 vozil z motorjem na notranje izgorevanje. Vozila so

dnevno skupaj prevozila 93.908 km in ob tem porabila 11.927,69 litrov fosilnih goriv, s

tem pa proizvedla več kot 27 ton

Pošta Slovenije je že začela uvajati ukrepe za znižanje in s tem škodljivega vpliva

na okolje, vendar je možnosti za znižanje še več.

V diplomski nalogi smo predstavili 4 ukrepe, s pomočjo katerih bi zmanjšali porabo

goriva s tem pa izpust .

Tabela 7: Tabela učinkov

PROBLEM VZROKI REŠITVE

PROBLEMA

UČINEK

Motorji vozil

in vzdrževanje

Starejši motorji

tipa EURO,

neredni servisi

Menjava vozil z

motorji EURO 5,

redni servisi

Zamenjava LDV, SDV ter

OV za vozila z motorji

EURO 5. S tem dnevno

48,4% manj .



Način vožnje Neogreti motorji,

veliko postankov,

vožnja v nižjih

prestavah, …

Z učenjem varčne

vožnje

Uspešno izobraževanje

voznikov o varčni vožnji.

S tem dnevno 4 % manj

oz. 1,38 t .

Prometna

infrastruktura

Različne

konstrukcije cest

(asfaltna,

gramozna,gozdna

pot)

Nimamo veliko

vpliva

Sestava

voznega parka

Fosilna goriva Menjava voznega

parka z vozili na

alternativni pogon

(električna vozila,

vozila na

utekočinjen naftni

plin).

Zamenjava LDV za vozila

na električni pogon, s tem

dnevno 39,4 % manj .

Zamenjava LDV za vozila

na utekočinjen naftni plin

s tem dnevno 4,2 % manj

.

Rešitve problema se nam zdijo verjetne, saj motorizacija skokovito napreduje ter so

potrebne spremembe, da bomo počasi že vendarle začeli uresničevati konvencije, ki

smo jih sprejeli.

Ukrepe za rešitev problema smo že ocenili v poglavju predlogov rešitve problema, kjer

smo prišli do ugotovitve, da bi z uvedbo predlogov zmanjšali obremenitev okolja z TPG

in prihranili na gorivu.

Spodaj bomo na kratko povzeli oceno predstavljenih predlogov.

Prvi predlog je, da zamenjamo vsa transportna vozila z novimi vozili, ki imajo motorje

standarda EURO 5, tako bomo dnevno proizvedli 48,42 % manj .

V drugem predlogu predlagamo izobraževanje o varčni vožnji, če bi bilo uspešno bi se

poraba goriva zmanjšala za 5 %.



Na tretji predlog, kjer je problem prometna infrastruktura, mi nimamo vpliva.

Kot zadnji predlog predlagamo menjavo voznega parka z vozili na alternativni pogon.

Pri zamenjamo LDV za vozila na električni pogon, bi dnevno proizvedli 39,4 % manj

oziroma pri zamenjavi LDV za vozila na utekočinjen naftni plin, bi dnevno

proizvedli 4,2 % manj .

Pogoji za uvedbo rešitve

Za uvedbo rešitve tega problema sta potrebna dva pogoja in sicer finančni ter okoljski.

Vpliv na finančnem področju

Fosilna goriva se dražijo in kmalu ne bodo več dostopna po obvladljivih cenah, zato je

rešitev povečanje števila vozil na alternativni pogon. Na uvedbo vozil na alternativni

pogon pa vplivajo številni stroški: nakup novih vozil, vzdrževanje, gorivo. Pošta

Slovenije je v letu 2010 porabila za transportna sredstva 3815 eurov, kar je za 535 eurov

več kot v letu 2009.

Vse bolj pa je tudi pomemben okoljski pogoj. Z mednarodnimi sporazumi, kot je

Kjotski protokol skušajo države izpolnjevati okoljski cilj in sicer z znižanjem emisij.

Možnosti nadaljnjega razvoja

Možnosti nadaljnjega razvoja vsekakor obstajajo. Ker tehnologija napreduje iz dneva v

dan menimo, da se prav tako tudi problem rešuje iz dneva v dan. Čeprav zelo počasi,

vendar se uvajajo vozila na alternativni pogon. Pošta Slovenije se že nekaj časa trudi in

deluje na področju izvajanja aktivnosti v smeri okolju prijaznejšega delovanja in daje

velik poudarek na tako imenovani zeleni vozni park.

Želimo si in upamo, da bomo s tem diplomskim delom spodbudili okoljsko

ozaveščenost podjetij in ljudi. Večina podjetij bi morala investirati v tehnologije za



zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali zmanjšati obseg proizvodnje in začeti

uporabljati goriva, ki ne proizvajajo .



LITERATURA IN VIRI

Avtoplin - pogosta vprašanja adriamerkur, (b. d.). Najdeno 12. aprila 2012 na

spletnem naslovu http://www.adriamerkur.si/plin/pogosta_vprasanja.php

Biodizel moja-energija, (b. d.). Najdeno 24. marec 2012 na spletnem naslovu

http://moja-energija.50webs.com/biodizel.html

Biogoriva projekti.gimvic, (b. d.). Najdeno 1. aprila 2012 na spletnem naslovu:

http://projekti.gimvic.org/2009/2a/alternativni/biogoriva.html

Bioplin energap, (b. d.). Najdeno 23. marca 2012 na spletnem naslovu

http://www.energap.si/uploads/Bioplin.pdf

Cars NGVA Europe, (b. d.). Najdeno 3. aprila 2012 na spletnem naslovu

http://www.ngvaeurope.eu/cars

Čeh, B., Tajnšek, A., Žveplan, S., Rak Cizej, M., Pavlovič, M. & Hrastar, R. (2009).

Oljnice: pridelava, kakovost olja ter možnost uporabe za biomaziva in biodizel.

Ljubljana: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Dvajset pravil za varčno vožnjo Planet Siol.net, (b. d.). Najdeno 3. aprila 2012 na

spletnem naslovu http://www.siol.net/avtomoto/nasveti/o_tehniki/2009/08/

varcna_ voznja.aspx

Ekološki vozni park 2010 Pošta Slovenije, (b. d.). Najdeno 1. aprila 2012 na spletnem

naslovu http://www.posta.si/novica/27651/Ekoloski-vozni-park-bo-do-konca-

leta-obsegal-ze-158-vozil?nodeid=559&page=1&year=0

Električna vozila nove generacije ponujajo več Sinteza, (b. d.). Najdeno 2. maja 2012

na spletnem naslovu http://www.sinteza.com/besedila/clanek1.pdf

Gajšek, B. (2008). Transportne tehnologije (e-gradivo). Celje: FL UM.

Hibridni pogon sinteza, (b. d.). Najdeno 4. maja 2012 na spletnem naslovu

http://www.sinteza.com/Vprasanja_SLO.htm

Jereb, B. (2010). Informatika. Celje: FL UM.

Ješovnik, I. (2010). Tehnično - tehnološke značilnosti motornih vozil na alternativni

pogon in njihova uporaba v Pošti Slovenije (diplomsko delo). Maribor: Fakulteta

za gradbeništvo Univerze v Mariboru.

Knez, M. (2011). Zelena logistika - zelena preobleka klasične logistike. Gospodarjenje

z okoljem, 20 (77), str. 6-8.

http://www.adriamerkur.si/plin/pogosta_vprasanja.php

http://moja-energija.50webs.com/biodizel.html

http://projekti.gimvic.org/2009/2a/alternativni/biogoriva.html

http://www.energap.si/uploads/Bioplin.pdf

http://www.posta.si/novica/27651/Ekoloski-vozni-park-bo-do-konca-leta-obsegal-ze-158-vozil?nodeid=559&page=1&year=0

http://www.posta.si/novica/27651/Ekoloski-vozni-park-bo-do-konca-leta-obsegal-ze-158-vozil?nodeid=559&page=1&year=0

http://www.sinteza.com/besedila/clanek1.pdf

http://www.sinteza.com/Vprasanja_SLO.htm



Knez, M. & Rosi, B. (2011). Alternativni viri energije v logističnih procesih.

Embalaža, okolje, logistika, 58, 52-55.

Kaj je logistika? Fakulteta za logistiko, (b. d.). Najdeno 11. oktobra 2011 na spletnem

naslovu: http://fl.uni-mb.si/index.php/obiskovalec/o-fl/kaj-je-logistika/

Lah, A., (2002). Okoljski pojavi in pojmi: okoljsko izrazje v slovenskem in tujih jezikih

z vsebinskimi pojasnili. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije,

Zbirka Usklajeno in sonaravno, 8, str. 135.

Mednarodna podnebna pogajanja Ministrstvo za zunanje zadeve, (b. d.). Najdeno 3.

marca 2012 na spletnem naslovu: http://www.mzz.gov.si/si/zunanja

_politika_in_mednarodno_pravo/zunanja_politika/podnebne_spremembe/medna

rodna_podnebna_pogajanja/ .

Nafta in zemeljski plin Minet, (b. d). Najdeno 10. marca 2012 na spletnem naslovu:

http://minet.si/datoteke/clanki/2882/96487Output/pdf

Obnovljivi viri in njihov vpliv na okolje kolednik wordpress, (b. d.). Najdeno 2.

februarja 2012 na spletnem naslovu http://kolednik.wordpress.com/

Oglijični odtis kazalnik okoljske odgovornosti podjetja Dnevnik.si, (b. d.). Najdeno 22.

januarja 2012 na spletnem naslovu: http://www.dnevnik.si/tiskane

_izdaje/dnevnik /1042396026

Okolje in energija energap, (b. d.). Najdeno 21. marca 2012 na spletnem naslovu

http://www.energap.si/?viewPage=38

Osnovne informacije Pošta Slovenije, (b. d.). Najdeno 10. oktobra 2011 na spletnem

naslovu http://www.posta.si/opis-storitve/490/Osnovne-informacije

O zemeljskem plinu Geoplin plinovodi, (b. d.). Najdeno 19. marca 2012 na spletni

strani: http://www.geoplin-plinovodi.si/okolje-in-varnost/o-zemeljskem-plinu

Oxygen‑cargoscooter autopictu, (b. d.). Najdeno 17. aprila 2012 na spletnem naslovu

http://gogreen.virgilio.it/news/green-design/moto-elettrica-poste-svizzere-made-

in-italy_6824.html

Pridobivanje biodizla v energetske namene energap, (b. d.). Najdeno 23. marca 2012

na spletnem naslovu http://www.energap.si/uploads/biodizel_ok.pdf

Pridobivanje bioetanola v energetske namene energap, (b. d.). Najdeno 26. marca

2012 na spletnem naslovu http://www.energap.si/uploads/bioetanol_ok.pdf

Petrol d.d. (2010). Energija za življenje: letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol

d.d. za leto 2010. Ljubljana: Petrol d.d.

http://fl.uni-mb.si/index.php/obiskovalec/o-fl/kaj-je-logistika/

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik%20/1042396026

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik%20/1042396026

http://www.posta.si/opis-storitve/490/Osnovne-informacije

http://www.geoplin-plinovodi.si/okolje-in-varnost/o-zemeljskem-plinu

http://www.energap.si/uploads/biodizel_ok.pdf

http://www.energap.si/uploads/bioetanol_ok.pdf



Podnebne spremembe: Evropska komisija pripravila strategijo za oživitev globalnega

ukrepanja po Koebenhavnu Europa.eu, (b. d). Najdeno 6. marca 2012 na

spletnem naslovu: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/

10/255&format=HTML&aged=1&language=SL&guiLanguage=en

Poslanstvo in vizija Pošta Slovenije, (b. d.). Najdeno 2. novembra 2011 na spletnem

naslovu: http://www.posta.si/opis-storitve/551/Poslanstvo-in-vizija

Pošta Slovenije d.o.o. (2010). Letno poročilo podjetja Pošte Slovenije d.o.o. Maribor:

Pošta Slovenije d.o.o.

Pošta Slovenije d.o.o. (2011). Strategija ekološke učinkovitosti transporta v podjetju

Pošta Slovenije d.o.o. (interno gradivo). Maribor: Pošta Slovenije d.o.o.

Pošta Slovenije z novimi priložnostnimi znamkami siol.net, (b. d.). Najdeno 17. marca

2012 na spletnem naslovu: http://www.siol.net/novice/zanimivosti/2009/09/

posta_slovenije_z_novimi _priloznostnimi_znamkami.aspx

Prednosti bioplina organica, (b. d.). Najdeno 10. marca 2012 na spletnem naslovu

http://keterorganica.com/

Prednosti in slabosti avtoplina ekosvet, (b. d.). Najdeno 13. aprila 2012 na spletnem

naslovu http://www.ekosvet.net/index.php?page=news&id=270&lang =sl

Renault predstavlja štiri študije arhivo, (b. d.). Najdeno 3. julija 2012 na spletnem

naslovu http://www.arhivo.com/renault-predstavlja-stiri-studije

Renault Kangoo LPG und Kangoo Rapid LPG grueneautos, (b. d). Najdeno 4. aprila

2012 na spletnem naslovu http://www.grueneautos.com/2010/03/renault-

kangoo-lpg-und-kangoo-rapid-lpg/

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja. Uradni list RS št. 2/2006.

Rihter, A. (2008). Logistična tehnologija (e-gradivo). Celje: FL UM.

Rosi, B. & Sternad, M. (2008). Tarifni sistemi (e-gradivo). Celje: FL UM.

Skrb za okolje Avrigo, (b. d.). Najdeno 21. januarja 2012 na spletnem naslovu

http://www.avrigo.si/predstavitev/skrb_za_okolje/

Slovenija na poti doseganja kjotskih ciljev Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS,

(2012). Najdeno 19. marca 2012 na spletnem naslovu http://www.mko.gov.si/

nc/si/medijsko _sredisce/novica/ article/1328/5697/

Španer, M. (2010). Hranilniki energije pri hibridnih pogonih (magistrsko delo).

Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v

Mariboru.

http://www.posta.si/opis-storitve/551/Poslanstvo-in-vizija

http://keterorganica.com/

http://www.ekosvet.net/index.php?page=news&id=270&lang%20=sl

http://www.arhivo.com/renault-predstavlja-stiri-studije

http://www.avrigo.si/predstavitev/skrb_za_okolje/



Transportna sredstva Letno poročilo 2010, (2010). Najdeno 7. aprila 2012 na

spletnem naslovu http://www.posta.si/downloadfile.aspx?fileid=18012

Trontelj, F. (2007). Pogonska goriva motornih vozil (diplomsko delo). Kranj: Višja

strokovna šola B&B.

Uporaba zemeljskega plina ali bioplina v vozilih energap, (b. d.). Najdeno 23. marca

2012 na spletnem naslovu http://www.energap.si/uploads/E-novice%20st

_%202.pdf

Uršič Lazarevič E. (2010). Prvi električni avtomobili v Pošti Slovenije. Poštni razgledi

št. 3, str. 15.

Vans NGVA Europe, (b. d.). Najdeno 20. aprila 2012 na spletnem naslovu

http://www.ngvaeurope.eu/vans

Vorina, A. (2010). Poslovna logistika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport

Republike Slovenije.

Was sind die vor und nachteile von Biogas? cosmiq, (b. d.). Najdeno 17. marca 2012

na spletnem naslovu http://www.cosmiq.de/qa/show/1445765/Was-sind-die-vor-

und-nachteile-von-Biogas/

Zakon o poštnih storitvah. Uradni list RS 102/2004-UPB1, 51/2009-ZPSto-2.

Zelena logistika posta.si, (b. d.). Najdeno 3. aprila 2012 na spletnem naslovu

http://www.posta.si/opis-storitve/1361/Zelena-logistika

Zelenika, R. (2001). Prometni sustavi: tehnologija, organizacija, ekonomika, logistika,

manadžment. Rijeka: Ekonomski fakultet.

http://www.cosmiq.de/qa/show/1445765/Was-sind-die-vor-und-nachteile-von-Biogas/

http://www.cosmiq.de/qa/show/1445765/Was-sind-die-vor-und-nachteile-von-Biogas/

Documents

VOZNI PARK POŠTE SLOVENIJE TER NJEGOV VPLIV NA OKOLJE · VOZNI PARK POŠTE SLOVENIJE TER NJIHOV VPLIV NA OKOLJE Pošta Slovenije je eno izmed podjetij, ki ima obsežen vozni park,