VPELJAVA INFORMACIJSKO SVETOVALNEGA SREDIŠČA V ŠC PET · 2017. 11. 28. · ŠC PET). ŠC PET ima trenutno več služb, ki nudijo informacije v zvezi z izobraževanjem različnim

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in

izobraževalnih procesov

VPELJAVA INFORMACIJSKO SVETOVALNEGA SREDIŠČA

V ŠC PET Mentor: red. prof. dr. Marko Ferjan Kandidatka: Ljilja Bogunović

Kranj, november 2015

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, red. prof. dr. Marku Ferjanu, za vodenje in strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi direktorici ŠC PET Ljubljana, dr. Tatjani Novak, za izkazano pomoč pri izdelavi diplomskega dela ter mojim ožjim sodelavcem za spodbudo in pomoč pri anketiranju. Najlepše se zahvaljujem tudi lektorici Poloni Lah Skerget, ki je s svojim delom pripomogla k boljši kakovosti tega dela. Posebna zahvala gre tudi moji družini za spodbudo, pomoč ter podporo v času pisanja diplomskega dela. Hvala lepa.

POVZETEK V diplomskem delu bo prikazana vpeljava informacijsko-svetovalnega središča v Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana (v nadaljevanju ŠC PET). ŠC PET ima trenutno več služb, ki nudijo informacije v zvezi z izobraževanjem različnim skupinam udeležencev. Cilj naloge je odgovoriti na vprašanje, ali je potrebno vpeljevati enotno informacijsko-svetovalno središče za vse udeležence izobraževanja. V teoretičnem delu naloge sem opisala, kaj je informacijsko-svetovalno središče, kakšne aktivnosti izvaja in katere kompetence potrebujejo svetovalci za delo v središču. V empiričnem delu naloge sem izvedla raziskavo s pomočjo ankete med vsemi skupinami udeležencev izobraževanja. Z njo sem skušala odgovoriti na vprašanja, katere informacije udeleženci potrebujejo, katere pogrešajo, ali potrebujejo dodatno učno pomoč in kako so zadovoljni z obstoječimi svetovalnimi službami. Obstoječe službe dajejo udeležencem informacije predvsem o samem izobraževanju, ne nudijo pa informacij oziroma ne svetujejo o nadaljevanju študija in morebitni zaposlitvi. Prav tako ne nudijo organizirane učne pomoči. Rezultati raziskave so pokazali, da udeleženci iz vseh skupin pogrešajo informacije in svetovanje glede nadaljevanja študija in zaposlitve, kar govori v prid vpeljave informacijsko svetovalnega središča. Z njim bi udeleženci dobili boljšo podporo pri svojem izobraževanju. V diplomskem delu sem se dotaknila tudi potencialnih dodatnih stroškov, ki bi nastali zaradi dodatnega izobraževanja svetovalcev in dodatne opreme. Po drugi strani pa bi vpeljava informacijsko svetovalnega središča z združitvijo referata Višje strokovne šole, referata Enote za izobraževanje odraslih , tajništva šolskega centa ter svetovalne službe srednje šole prinesla tudi znižanje stroškov in odpravo podvajanja dela. Orodja in pripomočki bi bili prav tako združeni. S tem bi bila lažja tudi organizacija samega dela. Z večjim številom svetovalcev v združenem središču bi bil delovni čas središča bolj prilagojen potrebam udeležencev. V združenem središču bi ohranili enako število zaposlenih, ki trenutno delajo z udeleženci. Končna odločitev o vpeljavi informacijsko-svetovalnega središča je v rokah vodstva centra.

KLJUČNE BESEDE

- svetovanje - informiranje - izobraževanje - izobraževanje odraslih - informacijsko svetovalno središče

ABSTRACT The thesis will see the introduction of Information Counselling Centre at the School Centre for Post, Economics and Telecommunications Ljubljana (hereinafter referred to as SC PET). SC PET currently has several services that provide information regarding the education of different groups of participants. The objective of the thesis is to answer the question whether it is necessary to deploy a one-stop center for all learners. In the theoretical part I described how information and advisory center, what kind of activities carried out and what are the necessary competencies advisers to work in the center. In the empirical part of the thesis I have conducted a survey among all groups of learners. With it I have tried to answer the question what information participants are missing or require, do they need additional educational assistance and how satisfied they are with the existing advisory services. Existing services give participants information especially about the education, but do not provide information or counseling on further studies or possible employment. It also does not provide organized support for learning. The results showed that participants from all groups are missing information and advice regarding the continuation of studies and employment, which argues in favor of introducing Information Counselling Centre which would give all of the learners’ better support in their education. In the thesis I also touched on the potential additional costs attributable to additional education of advisors and tools needed for their work. On the other hand, the introduction of the center also brings a reduction in costs due to the merger of existing advisory services and elimination of duplicate work. Tools and Utilities could also be combined. That would make organization of work much easier b. By increasing the number of consultants in the combined center work time should be more tailored to the needs of the participants. Combined center will employ all consultants currently working. A final decision on the introduction of Information Counselling Centre in the hands of the management of the school center.

KEYWORDS

- counselling - informing - education - education of adults - information and counselling center

KAZALO 1. Uvod ........................................................................................................ 1 2. Informiranje in svetovanje v izobraževanju .................................................. 3

2.1. Opredelitev pojma informiranje in svetovanje ...................................... 3 2.2. Oblike dela v svetovalno-informacijskem centru ................................... 6 2.3. Metode in oblike informiranja ........................................................... 10 2.4. Metode in oblike svetovanja ............................................................. 11 2.5. Dejavnosti svetovalnega dela ........................................................... 12 2.6. Vloga svetovalca in svetovanca ........................................................ 15 2.7. Kompetence svetovalca ................................................................... 17 2.8. Kadrovsko informacijski sistem ......................................................... 19

2.8.1. Varnostni vidik ............................................................................ 21 2.8.2. Zakonodajni vidik ........................................................................ 22

2.9. Samoevalvacija ............................................................................... 23 2.9.1. Model za presojanje in razvijanje kakovosti ................................... 24 2.9.2. Področja in kazalniki kakovosti ..................................................... 24 2.9.3. Potek presojanja ......................................................................... 25

3. Raziskovalni del ....................................................................................... 28 3.1. Cilj raziskave .................................................................................. 28 3.2. Opis metode raziskovanja ................................................................ 28

4. Rezultati raziskave ................................................................................... 30 4.1. Predstavitev ŠC PET ........................................................................ 30 4.2. Opis trenutnega stanja .................................................................... 33

4.2.1. Šolska svetovalna služba ............................................................. 34 4.2.2. Referat Višje strokovne šole ......................................................... 34 4.2.3. Referat Enote za izobraževanje odraslih ........................................ 35 4.2.4. Tajništvo ŠC PET ........................................................................ 35

4.3. Rezultati in analiza ankete ............................................................... 36 4.3.1. Katere informacije najbolj potrebujete? ......................................... 36 4.3.2. Katere informacije trenutno najbolj pogrešate? .............................. 37 4.3.3. Na kakšen način bi želeli prejemati informacije? ............................ 39 4.3.4. Kdaj želite, da bi bili dosegljivi za informacije? ............................... 40 4.3.5. Učna pomoč/ tutorstvo ................................................................ 41 4.3.6. Delo referata/ tajništva/ svetovalne službe .................................... 42

5. Zaključek ................................................................................................ 43 5.1. Odgovori na zastavljena vprašanja ................................................... 43 5.2. Povzetek ugotovitev ........................................................................ 44 5.3. Predlogi ukrepov ............................................................................. 46

5.3.1. Oprema prostorov ....................................................................... 46 5.3.2. Določitev delovnega časa svetovalnega središča ............................ 46 5.3.3. Formiranje delovnih mest ............................................................ 47 5.3.4. Promocija delovanja svetovalnega središča ................................... 48 5.3.5. Materialni stroški svetovalnega centra ........................................... 49 5.3.6. Vrednotenje učinkov ................................................................... 49

5.4. Pogoji za uvedbo ............................................................................ 51 5.5. Predlogi za izboljšave ...................................................................... 52

Literatura ........................................................................................................ 53 PRILOGE ......................................................................................................... 54

KAZALO SLIK ................................................................................................... 56 KAZALO TABEL ................................................................................................ 56 KRATICE IN AKRONIMI .................................................................................... 57

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Ljilja Bogunović: Vpeljava informacijsko svetovalnega središča v ŠC PET stran 1

1. UVOD

Izobraževanje postaja vse bolj kompleksen proces. Z razvojem izobraževanja se v večji meri uveljavlja tudi svetovalna dejavnost, ki to izobraževanje spremlja. Strokovni delavci prihajajo iz različnih strok in poklicev, zato potrebujejo kompleksna znanja, spretnosti in kompetence z različnih področij. Strokovni delavci, ki opravljajo svetovalno dejavnost, izpostavljajo, da je poleg pedagoško-andragoškega in psihološkega znanja pomembno, da svetovalec zna voditi kakovosten svetovalni proces, da so pomembne njegove osebnostne lastnosti, prepričanja in vrednote (da je odprt in dostopen za vse odrasle enako, da zna poslušati in je empatičen), predvsem pa da zna spodbujati in motivirati udeležence izobraževanja, da sami postanejo aktivni. Kot navaja Vilič Klenovšek (2011, str. 50) so v svetovalnem delu še posebej pomembne vrednote in stališča svetovalca, ki izražajo njegov odprt odnos do učečega se in njegov pozitiven odnos do pomena učenja odraslih ter vseživljenjskega učenja v najširšem pomenu. Večina ljudi pomisli, da pomeni svetovanje le dajanje nasvetov. To vsekakor ne drži, saj posameznih segmentov svetovalnega dela, kot so informiranje, dajanje nasvetov in svetovanje ne moremo zajeti v en sam pojem svetovanje. Vsak posamezni segment zahteva zelo različno zavzetost svetovalca, drugačen način svetovanja ter količino porabljenega časa med samim svetovanjem. Kot navaja Jelenc Krašovec (2007, str. 23) pri informiranju in dajanju nasvetov vzpostavljanje poglobljenega, kakovostnega in empatičnega svetovalnega odnosa med svetovalcem in svetovancem ni potrebno, medtem ko si svetovanja brez tega ne moremo predstavljati. Med svetovanjem je potrebno ugotoviti potrebe svetovanca, saj brez tega ne moremo načrtovati ustreznega svetovalnega procesa. Moderni izobraževalni procesi zahtevajo, da informacijsko središče oziroma referat ne nudi študentom samo informacij o študiju, temveč jim tudi svetuje glede njihovega bodočega študija oz. strokovnega usposabljanja. Potrebe po svetovalnem delu v izobraževanju se povečujejo, saj se mnogi ljudje v poplavi informacij o različnih možnostih izobraževanja ne znajdejo in pri odločitvi za ustrezno obliko izobraževanja potrebujejo pomoč. Zato na ŠC PET razmišljajo o združitvi in preoblikovanju referatov Enote za izobraževanje odraslih in Višje strokovne šole v informacijsko-svetovalno središče, ki bi dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih nudilo poleg informacij tudi nasvete, katera vrsta izobraževanja je za njih najprimernejša. Prav tako naj bi udeležencem izobraževanja nudili ustrezno podporo pri študiju, tako v obliki usvajanja študijske snovi, kot pri drugih težavah, ki se lahko pojavijo med izobraževanjem. V informacijsko-svetovalno središče bi bilo smiselno vključiti tudi svetovalno službo srednje šole ter delo povezano z dijaki in profesorji, ki ga trenutno opravlja poslovna sekretarka v tajništvu zavoda. Poleg organizacijskih in vsebinskih pridobitev z združevanjem enot je cilj tudi optimizacija stroškov, saj bi združena enota lažje planirala in obvladovala stroške, ki so povezani s svetovanjem udeležencev. V ločenih enotah prihaja do dodatnih stroškov zaradi podvajanja dela.



Če strnemo, je vsaka izobraževalna ustanova socialni sistem, njegovi podsistemi pa so (Ferjan, 1996, str. 32):

- udeleženci izobraževanja, - izvajalci izobraževanja, - svetovalni delavci, - management, - administrativno-tehniški delavci.

Udeleženci izobraževanja v naši organizaciji so:

− dijaki, ki obiskujejo program srednješolskega izobraževanja v dveh programih, in sicer ekonomski tehnik ter tehnik elektronskih komunikacij,

− študenti, redni in izredni, ki obiskujejo program višješolskega izobraževanja na programih ekonomist in telekomunikacije,

− udeleženci izobraževanja odraslih, ki obiskujejo programe srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja v programih ekonomski tehnik, tehnik elektronskih komunikacij, administrator, elektrikar in računalnikar.

Za potrebe višješolskega izobraževanja je na višji strokovni šoli organiziran referat, ki študentom nudi predvsem informacije glede samega izobraževalnega programa na šoli. Referat ne nudi informacij in ne svetuje glede nadaljevanja študija ali nadaljnje kariere. Dijaki na srednji tehniški in strokovni nimajo organiziranega referata, temveč imajo svetovalno službo, ki je namenjena predvsem nudenju pomoči dijakom z vzgojnimi in disciplinskimi težavami in jim nudi pomoč pri razvijanju učinkovite komunikacije in razvijanju dobre samopodobe. Prav tako jim je na voljo tudi tajništvo zavoda, kjer opravljajo administrativne storitve, kot so urejanje statusa, prehrana in podobno. V Enoti za izobraževanje odraslih imajo prav tako referat, ki nudi podobne storitve kot višješolski referat. V omenjenih enotah deluje trenutno 5 delavcev.



2. INFORMIRANJE IN SVETOVANJE V IZOBRAŽEVANJU

2.1. OPREDELITEV POJMA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE

Informativno-svetovalno središče je nosilec razvoja in uresničevanja celostne in kakovostne informativno-svetovalne dejavnosti v izbranem lokalnem okolju. Lahko bi se oblikovalo kot samostojna organizacijska enota, vendar je glede na zdajšnje možnosti razvoja te dejavnosti v sistemu izobraževanja primernejše, da se središče kot samostojna enota razvije pri eni od večjih izobraževalnih organizacij v izbranem lokalnem okolju, ki ima po izkušnjah že osrednjo vlogo v izobraževanju odraslih, razvito svetovalno dejavnost, večletno tradicijo v izobraževanju odraslih, vzpostavljene stike z drugimi organizacijami in tudi zaposlene strokovne delavce za tako delo (Vilič Klenovšek, 2002, str. 73). Informativno-svetovalna služba posveča vsakemu posamezniku veliko pozornosti ob vključevanju v izobraževanje. Ugotavlja namreč, da so udeleženci prav na začetku večkrat negotovi, s premajhno ali preveliko samozavestjo in negativnimi izkušnjami v preteklem izobraževanju. Soočiti ga želi z resničnimi možnostmi in mu pomagati, da bi prebrodil začetne težave pri vključitvi v izobraževanje. Poznamo več oblik svetovanja (Vilič Klenovšek, 2011, str. 18):

- svetovalno delo, namenjeno zaposlovanju, - svetovalno delo kot pomoč pri izobraževanju, - neodvisno, andragoško, svetovalno delo.

Svetovalno delo, ki je namenjeno zaposlovanju, služi lažji izbiri zaposlitve, kjer svetovalec pomaga svetovancu izbrati pravo zaposlitev in pot do nje. Svetovalno delo kot pomoč izobraževanju izvajajo izobraževalne organizacije, ki na ta način pomagajo doseči boljše učne dosežke v tej organizaciji. Neodvisno, andragoško, svetovalno delo pa prav tako nudi pomoč pri izobraževanju, vendar ni omejeno le na matično organizacijo. Imamo tudi drugo možnost razdelitve svetovanja, ki se deli glede na človekov razvoj (Vilič Klenovšek, 2010, str. 70):

- osebno svetovanje, ki zajema razvoj osebnosti, - izobraževalno svetovanje, ki zajema svetovanje za izobraževanje – s

poudarkom na izbiri izobraževanja, - poklicno ali karierno svetovanje, ki zajema izbiro poklica, zaposlitve, razvoj

poklicne kariere. Prav tako moramo razlikovati pojma svetovanje in informiranje. Kot navaja Vilič Klenovšek (2003, str. 50) gre pri informiranju za to, da osebi, ki potrebuje pomoč



pri reševanju vprašanj v zvezi z izobraževanjem, damo ali posredujemo ustrezne informacije. Glavna razlika med informiranjem in svetovanjem 1e v tem, da pri informiranju nudimo samo informacije, pri svetovanju poleg informiranja nudimo tudi nasvete in pojasnila (Jelenc Krašovec, 2003, str. 48). Poznamo sedem dejavnosti svetovalnega procesa (Vilič Klenovšek, 2002, str. 30):

1. Informiranje (»informing«): svetovanci dobijo vse ustrezne informacije, ki jih potrebujejo za odločitev o izobraževanju in učenju.

2. Nasvetovanje (»advising«): svetovalec pomaga svetovancu s svojimi izkušnjami in izkušnjami drugih sprejetih odločitev o možnosti za izobraževanje, pri tem v celoti in poglobljeno ne razčlenjuje samih potreb, pričakovanj, zmožnosti in možnosti. Svetovancu da nasvet.

3. Ovrednotenje (»assessing«). Tu gre za pomoč svetovancem, da razumejo vse dane informacije, da lahko realno presodijo možnosti, ki jih imajo na voljo in se sami odločijo za tisto rešitev, ki je zanje v danih okoliščinah najustreznejša. Pri tej dejavnosti svetovalnega procesa uporabljamo različne pripomočke, npr. teste, vprašalnike, vodene intervjuje, idr.

4. Svetovanje (»counselling«) je tu opredeljeno kot pomoč svetovancem pri izbiri ustreznih možnosti z začetkom svetovalnega procesa. Gre že za bolj celostno in poglobljeno razčlenjevanje svetovančevih potreb, zmožnosti in možnosti za izobraževanje ter spodbujanje k iskanju lastnih, za svetovanca najprimernejših rešitev.

5. Usposabljanje (»enabling«): pomoč svetovancu tedaj, ko potrebuje pomoč pri dostopu do izobraževanja, npr. dodatna pojasnila in navodila, kako se vpiše, na koga se obrne ipd. ali pa pri reševanju in izpeljavi dejavnosti, za katero sta se dogovorila svetovalec in svetovanec.

6. Zastopanje (»advocating«): navezovanje neposrednega stika z izvajalsko organizacijo, zastopanje stranke v njej, posebno tedaj, ko ima svetovanec težave pri dostopu do izobraževanja in učenja, npr. tudi pomoč pri pridobitvi denarne podpore za izobraževanje in učenje idr.

7. Povratno informiranje (feeding back): svetovalci zbirajo povratne informacije, da usmerjajo delovanje svoje službe, lahko pa tudi nudijo pomoč izvajalcem izobraževanja, da se seznanijo z neizpolnjenimi potrebami odraslih udeležencev izobraževanja, njihovimi težavami in razmislijo, kako bi se lahko s svojo ponudbo čim bolj približali njihovim pričakovanjem in možnostim.

Kot navaja Vilič Klenovšek (2002, str. 36), svetovalci pri poklicnem svetovanju dajejo mladini informacije o formalnih, šolskih poteh izobraževanja. Odraslim pa dajejo informacije in predlagajo oziroma svetujejo, po katerih formalnih ali neformalnih izobraževalnih poteh bo posameznik lahko dosegel načrtovani cilj. Zaradi vse bolj zapletenih izobraževalnih poti za udeležence iz različnih okolij, v katerih se le-ti znajdejo, postaja tudi svetovanje vse bolj kompleksno.



Ko gre za izbiro formalnih poti izobraževanja, je dobrodošlo, da svetovalec natančno pozna poti in možnosti za izobraževanje in učenje ter ima znanje in izkušnje o prijemih, ki pomagajo udeležencu pri odločanju za izobraževanje ali učenje. Te poti in možnosti ne smejo biti omejene le na organizacijo, v kateri dela. Funkcije andragoškega svetovalnega dela lahko podrobneje razdrobimo in dobimo skupek mogočih delovnih nalog in področij, kjer svetovalec lahko učinkovito pomaga svetovancu (Jelenc Krašovec, 2007, str. 26). Lahko jih naštejemo v naslednjih točkah (Jelenc Krašovec, 2003, str. 25):

spoznavanje samega sebe: odkrivanje sebe in svojih osebnostnih značilnosti, svojih intelektualnih sposobnosti in zmogljivosti (umskih in praktičnih), učnih sposobnosti in stila, različnih spretnosti, interesov, motivacije in pripravljenosti za učenje, učnih navad, učne kondicije, analiziranje učnih izkušenj, frustracij in travm glede izobraževanja in učenja, ugotavljanje učnih tehnik in metod, ugotavljanje življenjskih nazorov in pogledov, analiza poklicnih prizadevanj, dispozicijskih ovir,

seznanjanje z možnostmi izobraževanja in učenja: s ponudbo izobraževanja, z institucijami, s programi, pogoji, z organiziranostjo izvajalcev, s prostorsko in časovno razporeditvijo programov itn., z viri in možnostmi učenja, z viri informacij, iskanjem in uporabo virov, institucionalnimi ovirami,

določanje ciljev: pri izobraževanju, glede poklicne poti, v povezavi z osebno življenjsko potjo,

izbira in načrtovanje dejavnosti: za vključitev v izobraževanje, za organiziranje svojega izobraževanja in učenja, za dosego širših in ožjih postavljenih ciljev,

udejanjanje ciljev in načrtov: skladno z izbranimi in načrtovanimi dejavnostmi morebitnih drugih ciljev in načrtov,

učinkovita izpeljava izobraževanja in učenja: reševanje morebitnih problemov, podpora in spodbude, spremljanje poteka izobraževanja,

urejanje okoliščin za izobraževanje ali učenje: pomoč pri odstranjevanju ali blažitvi situacijskih ovir (kraj, čas, denar, družina, zaposlenost itn.), ukrepi glede tega, posredovanje pri vključevanju in izpeljavi izobraževanja, služba in problemi, ki nastajajo zaradi izobraževanja v službi,

učinkovita uporaba sredstev in pripomočkov za izobraževanje in učenje: seznanjanje z učno in izobraževalno tehnologijo, optimalna uporaba učne in izobraževalne tehnologije, izbira in ureditev prostora, časa in drugih elementov mikroklime za učenje, metode in tehnike učinkovitega učenja,

pomoč pri urejanju splošnih življenjskih okoliščin: način in ureditev življenja ob upoštevanju življenjskih in delovnih okoliščin, prostočasne in rekreacijske dejavnosti, družina in problemi, ki nastajajo zaradi izobraževanja v družini,

uporaba pridobljenega znanja: možnosti za ugotovitev in potrditev neformalno pridobljenega znanja, tehnike dokazovanja znanja, programi izobraževanja za ugotovitev in potrditev znanja,

spremljanje dejavnosti: uresničevanje postavljenih ciljev in načrtov, učinkovitosti svetovalne pomoči, dogovorov, izpeljanih ukrepov.



Kot je navedeno v (Jelenc Krašovec 2007, str. 27), se pri neposrednem svetovalnem delu vse te funkcije med seboj prepletajo, v koliki meri pa je odvisno od narave vprašanj ter obsega in intenzitete problemov, zaradi katerih svetovanci potrebujejo pomoč. Svetovalec mora poznati vse zgoraj omenjene funkcije andragoškega svetovalnega dela ter njihove medsebojne odvisnosti. Povezovanje svetovalnih služb šole z okoljem so nujne, saj morajo za uspešno delo sodelovati (Ferjan,1996, str. 35):

- s starši obravnavanih učencev, dijakov - s socialno službo, - z vzgojitelji v dijaških domovih, - z zdravstveno službo, - s policijo, - z drugimi.

2.2. OBLIKE DELA V SVETOVALNO-INFORMACIJSKEM CENTRU

V tem poglavju so prikazane metode, ki se uporabljajo v svetovalno-informacijskem centru. Kot je prikazano na sliki 1 so oblike dela razvrščene po tem, kako intenzivno sodelovanje zahteva posamezna oblika s strani svetovalca, kar je prikazano na vodoravni osi in koliko mora biti pri tem dejaven svetovanec, kar je prikazano na navpični osi. Ta slika nam tudi ponazarja vsebinsko strukturo splošnega svetovalnega centra, ki omogoča stranki samopostrežno delo (1. in 2. stopnja) in vse druge oblike pomoči, ki potekajo v sklopu centra (Niklanović, 1993, str. 25).

Glede na veliko število metod in oblik dela se poraja vprašanje, katero metodo naj svetovalec uporabi v določenem trenutku in komu so namenjene. Povečano število metod zahteva dobro poznavanje posameznikovih ciljev, učinkov posameznih oblik pomoči in znanje o tem, za katere težave je določena oblika najbolj primerna (Niklanović, 1993, str. 57). Kot navaja Jelenc Krašovec (2003, str. 264), je zaporedje oblik, po intenziteti sodelovanja svetovanca ter po zahtevnosti oblike za izpeljavo, naslednje:

informiranje, samousmerjanje, alternativne oblike, skupinsko svetovanje, individualno svetovanje.

Metode so razdeljene na stopnje v informativno-svetovalnem procesu (Niklanović, 1993, str. 26):

- Stopnja 1: Informiranje



Na stopnji informiranja stranka najmanj sodeluje tedaj, ko pregleduje informativno knjižico o oblikah pomoči, najbolj pa, ko informacije išče v poklicno informacijski knjižnici. Informativna knjižica vsebuje različna gradiva, kot so brošure, informatorji, vodiči, priročniki, prospekti, letaki ... Svetovalec pri informiranju ni obvezen, ni pa odveč, če je prisoten saj na ta način ustvari možnost, da se informiranje dopolni z nasvetovanjem (Jelenc Krašovec, 2003, str. 138). Kot navaja Niklanović (1993, str. 55), so metode informiranja primerne za kategorijo strank, ki potrebujejo za uresničitev odločitve o svoji karieri le določene informacije. Praviloma so si na jasnem glede svojih ciljev, če pa imajo pri tem težave, jim zadostujejo ustrezne informacije. Dodatne vrste pomoči, praviloma ne potrebujejo.

- Stopnja 2: Samousmerjanje Pri samousmerjanju je sodelovanje stranke najmanj potrebno tedaj, ko pregleduje splošne, vnaprej pripravljene informacije, najbolj pa, ko se odloča med številnimi možnostmi, ki jih ponujajo na spletnih straneh svetovalnega centra. Kot tudi pri prejšnji metodi svetovalec ni obvezen je pa zaželen. Kot je navedeno v (Niklanović, 1993, str. 55), lahko z metodami samousmerjanja zajamemo velik delež strank, ki bi rade preverile ali dopolnile razmišljanje o svoji karieri. Veliko ljudi namreč razmišlja o svoji odločitvi, saj se zavedajo, kako pomembna je, in bi svoja razmišljanja radi preverili. Drugi se vrtijo v zaprtem krogu svojih razmišljanj in ne vedo, kako bi ugotovili, katera pot je prava. Mnogim uspe s pripomočki (pisnimi ali računalniškimi), samostojno, brez stika s svetovalcem, najti ali pa si potrditi svojo odločitev. Možno je prehajanje med metodami informiranja in samousmerjanja.

- Stopnja 3: Alternativne oblike Kot navaja Jelenc Krašovec (2003, str. 140), je pri alternativnih oblikah obravnave informiranje vpleteno v aktivne oblike dela, ki praviloma poteka v delavnicah ali skupinah z natančno in strogo strukturiranim programom. Prevladujoča zvrst svetovalnega dela pri teh oblikah je nasvetovanje, ki ga lahko označimo celo za direktivno vodenje, saj poteka natančno po navodilih na podlagi preizkušenih vedenjskih vzorcev. Za alternativne metode se posamezniki z zelo različnimi težavami, saj koristi taka pomoč skoraj vsakemu. Te metode pomagajo ljudem, ki premalo poznajo možnosti, ki so jim na voljo, ki jim primanjkuje znanja ali so neodločni. Kot navaja Niklanović (1993, str. 56), naj bi posameznik v kratkem času, ki je na voljo, oblikoval svoj cilj in ga v programu skušal uresničiti. Omenjene metode niso primerne za osebe, ki si ne morejo



zastaviti cilja. V takih primerih so primernejše metode individualnega ali skupinskega svetovanja. V tej stopnji je svetovalec obvezen.

- Stopnja 4: Skupinsko svetovanje Kot navaja Niklanović (1993, str. 50), je ta metoda najbolj primerna, ko imamo skupino ljudi z enakimi, vnaprej določenimi, jasnimi cilji, ki jih lahko obravnavamo istočasno. Prav tako v te skupine vstopajo tudi posamezniki, ki zaradi svoje neodločnosti, nesposobnosti ali osebnostnih težav ne zmorejo ugotoviti, kateri je pravi naslednji korak v njihovem izobraževanju. Ta metoda je predvsem razširjena med mladimi. Seveda se določenih težav s skupinskim svetovanjem ne da rešiti, saj skupinski pristop onemogoča individualni pristop svetovalca svetovancu. Tu so predvsem mišljena specifična vprašanja posameznika, ki skupini niso zanimiva ali pa ima posameznik določene pomisleke, da ta vprašanja pred skupino izpostavi. Za te kategorije udeležencev je primernejše individualno svetovanje.

- Stopnja 5: Individualno svetovanje Pri tej metodi se svetovalec individualno ukvarja s svetovancem in vključuje največ medsebojnega sodelovanja. Ko navaja Jelenc Krašovec (2003, str. 168), se te metode uporabljajo, ko se želi vzpostaviti prvi kontakt, če želimo, da je odnos bolj oseben, svetovančevi problemi zadevajo samo njega ali pa je zaradi vsebine pogovora potrebna zaupnost. Individualno svetovanje se pogosto uporablja v kombinaciji z drugimi metodami svetovanja. Na osnovi individualne obravnave je lažje spoznati svetovanca in tudi sestaviti skupine za kasnejše skupinsko svetovanje.

Na sliki 1 so prikazane metode, ki se uporabljajo pri svetovanju za izobraževanje.



Slika 1: Oblike dela v splošnem svetovalno-informacijskem centru

(Niklanović, 1993, str. 26)



2.3. METODE IN OBLIKE INFORMIRANJA

Pri informiranju, kot dejavnosti posredovanja podatkov in informacij, lahko uporabljamo različne metode. Kot navaja Jelenc Krašovec (2003, str. 134), se metode informiranja danes hitro razvijajo. Če je bil v preteklosti najbolj uporabljan ustni način posredovanja informacij, se danes za prenašanje in skladiščenje informacij največ uporablja računalnik. Vendar to ne pomeni, da je potrebno starejše metode opustiti in uporabljati le novejše. Ustni način je, denimo, še danes marsikomu najbližji in mu najbolj zaupa. Njegova posebna kakovost in prednost je v tem, da omogoča neposreden stik med osebama. Čedalje bolj ga dopolnjujejo ali zamenjujejo druga informacijska in komunikacijska sredstva, ki omogočajo tako ustne informacije, kot tudi dajanje informacij in komuniciranje na daljavo. Metode posredovanja informacij lahko strnemo v naslednje kategorije (Jelenc Krašovec, 2003, str. 135):

ustno posredovanje v neposrednem stiku: individualno, skupinsko, množično (na javnih srečanjih, predavanjih, uvodnih urah itd.),

z govorjeno besedo na daljavo: telefonsko, po radiu, po televiziji, z zvočnimi (avdio) kasetami in zgoščenkami,

s tiskanimi sredstvi: časniki, revijami, letaki, brošurami, katalogi, priročniki, z vidnimi in slikovnimi sredstvi: oglasne deske, z vidnimi in zvočnimi (avdio-vizualnimi) sredstvi: video, filmi, infotočke, z računalnikom (spletne strani, elektronska pošta).

Kot navaja Jelen Krašovec (2003, str. 135), je pri posredovanju informacij poleg vsebine zelo pomembno, kako so informacije pripravljene in oblikovane. Priprava, ureditev, oblikovanje in dostava informacij so del izobraževalnega trženja ali marketinga, ki je posebna disciplina, tesno povezana z andragoškim svetovalnim delom.



2.4. METODE IN OBLIKE SVETOVANJA

V tabeli 1 imamo primerjavo med individualnim in skupinskim svetovanjem. Obe obliki imata svoje prednosti in slabosti ter jih uporabljamo v odvisnosti od potreb svetovanca.

Opazovana lastnost Individualno Skupinsko

problem svetovanca večji manjši

kdo daje podporo svetovalec člani

potrebne spretnosti osebni stik komuniciranje

način vplivanja individualno, osebno raznovrstni, številnejši

podkrepitve emocionalne emocionalne, socialne

izkušnje osebne, enosmerne izmenjava

vrsta kontakta osebni socialni, večsmerni

potrebna samostojnost manjša večja

vrsta težav osebne, globje vedenjske, plitvejše, interesi

razlogi za obravnavo bolj zapleteni, osebnostne

težave

bolj enoznačni

potreben čas daljši krajši

Izrazite kontraindikacije hitra rešitev problema asocialnost

Tabela 1: Primerjava individualnega in skupinskega svetovanja

Izbira metode je odvisna od situacije, v kateri se nahaja svetovanec in svetovalec. Ob vpisu, ko je potrebno posredovati informacije o načinu vpisa, zahtevanih dokumentih, lahko izberemo skupinski pristop. V primeru, ko s svetovancem izdelujeta učni načrt, pa so bolj primerne individualne metode dela. Kot navaja Vilič Klenovšek (2011, str. 66), poleg izbora metode svetovanja je pomemben tudi način podajanja informacij. Informacijo lahko predajamo ustno ali pisno. V tabelah 2 in 3 so opisane prednosti in slabosti vsake od teh.

PREDNOSTI SLABOSTI

za dajanje zapletenih informacij, ki jih lahko podajamo natančno in enotno

neosebna

manj možnosti za napačno razumevanje ljudje sporočil ne preberejo vedno

lahko se jih preveri tudi kasneje ne odgovori na vprašanja

avtoriteta se učinkoviteje izrazi s pisno odredbo kot ustno

ni takojšnjega odziva

Tabela 2: Prednosti in slabosti pisne komunikacije (Vilič Klenovšek, 2011, str.67)



PREDNOSTI SLABOSTI

omogoča takojšnjo povratno informacijo slabo podana informacija lahko povzroči nerazumevanje in napačne odzive

omogoča preverjanje razumevanja posredovane informacije

na ustno podano informacijo vplivata tako verbalna kot neverbalna komunikacija

ustne informacije lahko prilagodimo različnim položajem in svetovancem

ton ali govorica telesa lahko pri prejemniku popači sporočilo

Tabela 3: Prednosti in slabosti ustne komunikacije (Vilič Klenovšek, 2011, str.67)

2.5. DEJAVNOSTI SVETOVALNEGA DELA

Kot navaja Vilič Klenovšek (2002, str. 35), informativno-svetovalna dejavnost je prisotna na vseh bistvenih stopnjah izobraževalnega procesa. Te stopnje so:

pred vključitvijo v izobraževanje (ob odločanju in izbiri izobraževanja), med izobraževanjem, ob koncu izobraževanja (pred izbiro naslednje stopnje izobraževanja ali

poklica). Vsaka od teh stopenj zajema različne oblike informiranja in svetovanja.

Slika 2: Stopnje informativno-svetovalne dejavnosti

(Vilič Klenovšek, 2002, str. 35)

SVETOVALNA DEJAVNOST

PRED IZOBRAŽEVANJEM

SVETOVALNA DEJAVNOST MED IZOBRAŽEVANJEM

SVETOVALNA DEJAVNOST OB KONCU

IZOBRAŽEVANJA



Samo svetovanje poteka skozi vse faze izobraževanja, kot je pokazano na sliki 2. Te faze so: 1. pred vključitvijo v izobraževanje:

- analizira se dosedanje izobraževanje svetovanca in se izbere ustrezna izobraževalna pot,

- predstavitev izobraževalnih programov, kjer predstavimo: o vsebino izobraževalnih programov, o trajanje izobraževanja, o vpisne pogoje, o oblike izobraževanja (dopisno, redno, ob delu …), o pogoje za dokončanje izobraževanja, o možnost nadaljevanja izobraževanja po zaključku,

- učna pomoč;

2. med izobraževanjem: - svetovanje pri organiziranju učenja, - svetovanje pri izbiri učnih pomoči, - svetovanje pri izbiri podjetja za izvedbo praktičnega dela izobraževanja;

3. ob koncu izobraževanja:

- svetovanje glede možnosti nadaljevanja izobraževanja na tej ali drugi izobraževalni organizaciji,

- svetovanje pri izbiri zaposlitve v povezavi s partnerskimi organizacijami in podjetji.

Svetovanje pred vključitvijo v izobraževanje ali učenje obsega naslednje dejavnosti (Vilič Klenovšek, 2002, str. 37):

ugotavljanje posameznikovih potreb po izobraževanju, analiziranje in spoznavanje njegovih značilnosti, še posebno tistih, ki lahko

pomembno vplivajo na njegovo izobraževanje in učenje,

spoznavanje značilnosti njegove dotedanje izobraževalne poti, spoznavanje in analiziranje možnosti in zmožnosti za učenje, seznanjanje posameznika z izobraževalnimi možnostmi na ustanovi in

možnostmi nadaljevanja študija,

ocenjevanje primernosti posameznih možnosti z razčlenjevanjem vseh bistvenih podatkov o izobraževalnem programu, poteku izobraževanja, dosežkih izobraževanja, o izvajalcu izobraževanja in dr.

V okviru svetovalne dejavnosti med izobraževanjem je pomembno, da tako odrasle spodbujamo in jim pomagamo (Vilič Klenovšek, 2002, str. 43):

da spoznajo svoj stil učenja, da se naučijo učiti v skladu s spoznavnimi stili učenja, naučiti se uporabljati različne tehnike in strategije učenja, naučiti se uporabljati različna učna sredstva in druge pripomočke,

načrtovati in organizirati svoje izobraževanje in učenje (osebni izobraževalni načrt),



odpravljati učne težave v organiziranih oblikah izobraževanja za odrasle (v Sloveniji je zelo poznan in razširjen izobraževalni program Odrasli se učimo drugače),

odpravljati situacijske ovire, spoznavati in uporabljati načine spremljanja in vrednotenje učnih dosežkov,

idr. Kot navaja Jelenc Krašovec (2003, str. 24), temeljni cilj in funkcija andragoškega svetovalnega dela je pomagati posamezniku, da uspešno izpelje svoje izobraževanje ali učenje. Ta temeljni cilj, ki označuje celoto, lahko razčlenimo na vrsto posameznih ciljev, kot so (Jelenc Krašovec, 2003, str. 24):

uresničevanje posameznikovih ciljev, motivov in vrednot, povezanih z izobraževanjem in učenjem,

krepitev motivacije, zaupanja vase pri izobraževanju in učenju, izbiranje ustreznih možnosti in priložnosti za izobraževanje, izbiranje in določanje načinov izpeljave in strategij, uspešno organiziranje izpeljave izobraževanja in učenja,

uspešno in učinkovito učenje, razvijanje in krepitev sposobnosti za učenje, uporaba, uveljavitev in možnost uporabe pridobljenega znanja, spremljanje aktivnosti izobraževanja in učenja.

Kot navaja Vilič Klenovšek (2002, str. 42), v svetovalni dejavnosti med izobraževanjem se srečamo tudi s posameznikom, ki potrebuje druge oblike pomoči, ki niso del izobraževalnega svetovanja ali pa imajo osebnostne težave. Za takšne posameznike je pomembno, da prepoznamo njihovo potrebo po drugih oblikah pomoči ter da ga znamo usmeriti v organizacije, ki mu lahko nudijo ustrezne informacije ali pomoč. V tem primeru mora svetovalec poznati te organizacije, kaj te organizacije nudijo in tudi, da lahko pomaga svetovancu v komunikaciji s temi organizacijami. Ob koncu izobraževanja posameznika spodbudimo in mu pri tem pomagamo:

ovrednotiti svoje dosežke pri izobraževanju in učenju, ovrednotiti vpliv pridobljenega znanja na delovno življenje, ovrednotiti vpliv pridobljenega znanja na svoje osebno življenje (nase, na

družino, sorodnike in prijatelje),

premisliti in načrtovati svoje nadaljnje izobraževanje in učenje, seznanjanje posameznika z možnostmi za nadaljnje izobraževanje, pomoč ob koncu izobraževanja, da ovrednoti svojo uspešnost ter razmisli o

svoji nadaljnji izobraževalni poti idr.

Iz nalog svetovalca vidimo, da njegova naloga ni samo nudenje direktnih nasvetov in informacij, temveč tudi spremljanje, evalvacija, promocija in razvoj svetovalnega dela. Naloge, ki jih ima, niso stalne, ampak se s časom morajo razvijati in slediti spremembam v izobraževalnem procesu.



2.6. VLOGA SVETOVALCA IN SVETOVANCA

Kot navaja Vilič Klenovšek (2002, str. 47), je eden ključnih dejavnikov zagotavljanja kakovosti v informativno-svetovalni dejavnosti usposobljenost vseh, ki v tej dejavnosti sodelujejo. Značilno za izobraževalni proces je, da delajo na tem področju osebe različnih strokovnih profilov kot so pedagogi, andragogi, psihologi, sociologi, socialni delavci, organizatorji dela idr. Glede na večplastnost in zahtevnost te dejavnosti mora biti izhodiščna izobrazba visokošolska, vsekakor je zaželena družboslovna usmeritev, še boljše pa je, da sodeluje pri tej dejavnosti osebje, ki že ima izkušnje z izobraževanjem (ali kot organizatorji ali kot izvajalci, načrtovalci izobraževalnih programov ipd.). Za kakovostno izpeljavo te dejavnosti je potrebno še dodatno znanje, ki usposobi človeka za to delo. Kot navaja Vilič Klenovšek (2002, str.47), mora osebje:

- poznati izobraževanje odraslih na splošno in še posebno tisto področje, v katerem je organizirana informativno-svetovalna dejavnost,

- dobro poznati značilnosti učenja odraslih, - obvladati spretnosti vodenja svetovalnega procesa (tudi zavoljo poglobljene

in celostnejše oblike in metode svetovalnega dela). Kot je navedeno v (Vilič Klenovšek, 2002, str. 48), svetovalec v izobraževanju potrebuje znanje in spretnosti za uporabo različnih metod andragoškega svetovalnega dela, kot so metode za izobraževalno diagnostiko pred vključitvijo v izobraževanje, metode za spoznavanje stilov in tehnik učenja ter metode za prepoznavanje vseh tistih ovir in težav odraslih, ki vplivajo tudi na proces izobraževanja, idr. Kot je navedeno v (Vilič Klenovšek, 2002, str. 48), je naloga svetovalca tudi neprekinjeno strokovno izpopolnjevanje in to na področjih, ki zajemajo področje njegovega delovanja kot tudi splošne veščine, ki jih uporablja med svojim delom. Kot navaja Vilič Klenovšek (2002, str.47), so ta področja lahko:

- priprava in vodenje uvodnega pogovora, - poslovno komuniciranje, - priprava izobraževalnega načrta, - evalvacija svetovalne dejavnosti, - pedagoško-andragoški procesi.

V sklopu teh področij delovanja se nahajajo naslednje naloge (Vilič Klenovšek, 2003, str. 75):

- spremlja in razčlenjuje potrebe različnih ciljnih skupin odraslih po informiranju in svetovanju za izobraževanje in učenje,

- razvija različne vrste, oblike in vsebine svetovalnega dela, - opravlja svetovalno delo za potrebe odraslih pred izobraževanjem, med njim

in po končanem izobraževanju,



- opravlja svetovalno delo v obsegu vseh sedmih dejavnosti svetovalnega dela (informiranje, nasvetovanje, ovrednotenje, svetovanje, usposabljanje, zastopanje, pridobivanje povratnih informacij),

- spremlja svetovalno dejavnost svetovalnega središča, - spremlja svetovalno dejavnost strokovnih partnerjev, - spremlja in spodbuja svetovalno dejavnost v ustanovah v lokalnem okolju, ki

se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, - evalvira svetovalno dejavnost svetovalnega središča, - pripravlja predlog letnega načrta dela svetovalnega središča, - se povezuje s partnerji v lokalni svetovalni mreži, - obvešča partnerje v mreži o delovanju svetovalnega središča, - skrbi za nemoteno delovanje svetovalnega središča, - zagotavlja koordinacijo partnerjev v mreži, - sproti usklajuje nastale potrebe in novosti v mreži, - pripravlja in sproti obnavlja baze podatkov, - skrbi za menjavo baz podatkov, - skrbi za pridobivanje informacij o izobraževalni ponudbi in svetovalnih

možnostih v lokalnem okolju in v Sloveniji, - promocija delovanja svetovalnega središča in lokalne svetovalne mreže, - skrbi za svoje stalno strokovno spopolnjevanje za opravljanje svetovalnega

dela. Kot navaja Jelenc Krašovec (2003, str. 105), je za uspešno svetovanje pomembno, da se med svetovalcem in svetovancem vzpostavi ustrezen odnos oz. sodelovanje. Za uspešno doseganje ciljev v tem procesu je pomembno, da morata ta odnos skupaj oblikovati in doseči obe strani, pri tem pa vsaka prevzema tudi svoj del odgovornosti. Kot navaja Vilič Klenovšek (2011, str. 30), lahko svetovalec veliko stori s tem, da ugotovi kakšna je izobraževalna preteklost svetovanca, še posebno, če so njegovo preteklo izobraževanje in učenje spremljale kakšne slabe izkušnje. Nepoznavanje le-teh lahko pripelje do še enega neuspeha. V ta sklop sodi tudi ugotavljanje učnih stilov, odnos do učenja, učnih navad, ali zna uporabljati potrebno učno tehnologijo in ali ima dostop do nje. Dobro je tudi, da svetovalec pridobi vpogled v posameznikove cilje, povezane z izobraževanjem, ter poskuša ugotoviti, koliko je svetovanec motiviran za izobraževanje. Pomembno je tudi ugotoviti, kakšne možnosti za učenje ima posameznik, kako organizira svoje učenje in kakšna je raven njegovega dosedanjega znanja. Prav tako mora svetovalec oceniti realnost doseganja posameznikovih ciljev in ga pravočasno usmeriti na pravo pot. Svetovalec največkrat ne bo potreboval vseh omenjenih podatkov, ampak le nekatere izmed njih, izbral bo tista vprašanja, ki so relevantna za problem, ki se ga s svetovancem lotevata. Za končni uspeh svetovanja je pomembno pripraviti ustrezen učni načrt in da svetovalec prepozna posameznikovo motivacijo oziroma pripravljenost, da se angažirajo v učnih aktivnostih.



Svetovalec lahko poleg razgovora s svetovancem uporabi dodatne instrumente za ugotavljanje nekaterih specifičnih področij, kot so testi znanja, testi za ugotavljanje poklicnih interesov, vprašalnik za ugotavljanje stilov spoznavanja in učnih stilov, test za ugotavljanje pripravljenosti za samostojno učenje, shemo za intervju o učnih projektih (Jelenc Krašovec, 2007, str. 30). Če sta prvi stik in začetek svetovalnega odnosa dobra, bo verjetnost za uspešno nadaljevanje svetovalne pomoči bistveno večja. Pri svetovalni obravnavi upoštevamo (Jelenc Krašovec, 2007, str. 31):

svetovančev položaj glede na vrsto in potek izobraževanja: o pri vstopanju v izobraževanje, o pri organiziranju izobraževanja, o pri učenju,

ovire pri izobraževanju: o situacijske; izhajajo iz posameznikovega trenutnega položaja in se

izražajo v pomanjkanju časa, denarja, oddaljenosti kraja izobraževanja, itd.,

o institucionalne/organizacijske; to so ovire, ki zadevajo neustrezno izobraževalno ponudbo, vpisne pogoje, neprilagojeno organizacijo, pomoč pri izobraževanju, itd.,

o dispozicijske; se povezujejo s socialnimi značilnostmi posameznika, kot so samopodoba, stališča, prepričanja, itd.,

osebni cilji: o izobraževanje/učenje, o delo, poklic, poklicna pot ali kariera, o osebnost, osebna življenjska pot, osebna kariera.

Kot navaja Jelenc Krašovec (2003, str. 197), moramo pri svetovalnem delu upoštevati etične norme, ki jih določajo stroke, ki se ukvarjajo z obravnavanjem ljudi. Vsaka stroka si praviloma za ta namen izdela svoj moralni kodeks. Poznamo moralne kodekse zdravnikov, psihologov, socialnih delavcev itn. V andragogiki se do zdaj to vprašanje, vsaj intenzivneje, ni pojavljalo. Z razvojem andragoškega svetovalnega dela postaja to vprašanje čedalje bolj aktualno. Etične norme zajemajo zlasti: svetovalčev odnos do svetovanca (npr. vprašanja kot so strokovna distanca, privatizacija odnosa, izraba čustvene navezanosti itd.), zaupnost zbranih podatkov (npr. osebna privolitev pri njihovem zbiranju in uporabi, posredovanje drugim itn.), varovanje dokumentacije in zbranih podatkov, itd.

2.7. KOMPETENCE SVETOVALCA

Svetovalec, da bi bil uspešen pri svojem delu, mora imeti ustrezne kompetence. Te vključujejo (Vilič Klenovšek, 2011, str. 55):

- procese učenja odraslih, - sodobna spoznanja o učenju odraslih,



- sodobna spoznanja o motivih za učenje, - kako jih pri odraslemu odkriti, spodbuditi, razviti, - kako razvito motivacijo ohraniti kot stalno motivacijo odraslega pri učenju, - kako načrtovati izobraževanje, - kako ovrednotiti dosežke v izobraževanju in jih povezovati z možnostmi

osebnega in delovnega razvoja posameznika, - in drugo.

Kot navaja Vilič Klenovšek (2011, str. 59) na podlagi evropskih študij o kompetencah izobraževalcev odraslih, ki ga je leta 2010 v sodelovanju še z drugimi raziskovalnimi institucijami pripravil raziskovalni inštitut Research voor Beleid iz Nizozemske, bi moral svetovalec v središču za izobraževanje odraslih imeti naslednje kompetence:

- znanja, kot so: o poznavanje kariernega in delovnega okolja izobraževalcev, o poznavanje faz razvoja izobraževalcev, o poznavanje izobraževalne ponudbe, o imeti znanje o uporabi testov, o poznavanje organizacij, ki dajejo strokovno pomoč in podporo;

- spretnosti, ki bi jih svetovalec moral imeti, so:

o spretnosti za svetovanje odraslih, o možnost za zbiranje informacij o značilnostih izobraževalcev, o možnost, da odrasle, ki potrebujejo strokovno pomoč in pomoč

drugih, usmeri v ustrezne institucije;

- lastnosti, ki bi jih svetovalec moral imeti, so: o komunikativnost, o poštenost, o zanesljivost, o sposobnost ustvariti odnos, ki temelji na zaupanju, o spoštljivost do preteklosti osebe, ki se vključuje v izobraževalni

proces.



2.8. KADROVSKO INFORMACIJSKI SISTEM

Za uspešno izvajanje kadrovske politike v podjetju je pomembno imeti ustrezne podatke o delovnem mestu in zaposlenih, ki ta mesta zasedajo. Brez teh podatkov se ne da upravljati z viri. Te podatke so v preteklosti izključno hranili v papirni obliki, vendar je ta način hranjenja informacij predstavljal oviro pri dostopnosti, kot tudi ažurnosti informacij. Prav tako je problem te informacije o delovnih mestih in zaposlenih povezati z razvojem podjetja. V ta namen so ustvarjeni kadrovsko informacijski sistemi, ki nam nudijo računalniško podporo.

Informacijski sistem vsebuje naslednje podsisteme (Florjančič, str. 276):

- podsistem poročanja

- podsistem obdelave podatkov in njihove predelave,

- podsistem zbiranja podatkov, ki je osnovni podsistem, na katerem gradita

oba navedena podsistema.

Za delovanje celotnega sistema je pomemben vnos podatkov. Ti se lahko vnašajo ročno ali pa se uvozijo iz nekaterih drugih virov podatkov. Kot je že prej omenjeno, hranimo v tem sistemu podatke o delovnem mestu in podatke o zaposlenih. Sam tok informacijskega sistema je prikazan v naslednji sliki (slika 3).

Slika 3: Tok informacijskega podsistema (Florjančič, str. 276)

V sistemu imamo v osnovi dva tipa podatkov:

- podatke o delovnem mestu, - podatke o zaposlenih.

Podatki o delovnem mestu naj bi vsebovali (Florjančič, str. 280):

- splošne podatke (opis, zahtevana stopnja izobrazbe, zahtevane izkušnje, zahteve za preizkus znanja, kot so strokovni izpiti, posebne zahteve, vrsta del in nalog, datum nastanka in ukinitve delovnega mesta),

- preizkuse varstva pri delu, - preglede – napotnice, - funkcionalna znanja.

Zbiranje podatkov o kadrih

Obdelava kadrovskih podatkov

Odločitev o aktivnostih v

okviru kadrovske funkcije

VHOD IZHOD



Podatki o zaposlenih naj bi vsebovali naslednje podatke: - osnovne podatke o delavcu (rojstni podatki, podatki o prebivališču, zakonski

status, število otrok), - doseženo izobrazbo, - strokovno usposobljenost (opravljeni izpiti in izobraževanja), - podatke o preteklem delu (katera delovna mesta je zasedal, delovna

uspešnost), - perspektive in ambicije posameznika.

Same podatke lahko glede na tip razdelimo na dva dela (Florjančič, str. 278). Statične oz. splošne, ki vsebujejo podatke, kot so: bivališče, spol, starost, delovni staž, delovno mesto, družinski podatki, zdravstveno stanje, ipd. Drugi tip so dinamični oz. specifični podatki, kot so: dosedanji rezultati, interesi, izkušnje, funkcionalna znanja. Kot samo ime pove, se statični podatki ne spreminjajo oz. se spreminjajo bolj poredko. Dinamični podatki se spreminjajo bolj pogosto in pomembno je, da so čim bolj ažurni. Ena od prednosti kadrovsko informacijskega sistema je, da informacijo vnašamo samo na enem mestu, s čimer preprečimo podvajanje in napake pri vnosu. Cilj kadrovsko informacijskega sistema je čim kvalitetnejši način zbiranja, obdelave, posredovanja in uporabe relevantnih informacij na ustreznih mestih odločanja (Florjančič, str. 277). Ko imamo v sistemu zahteve in dejansko stanje, lahko s tem sistemom iščemo razlike, ki jih potem lahko odpravimo. Rezultat tega procesa je najti manjkajoče kompetence in izobrazbo, ki jo potem z izobraževanjem premostimo. Diagram takšnega sistema je prikazan na sliki 4.



Kadrovsko informacijski sistem

Delavec Delovno mestoTehnologija spremljanja

Izobraževalni programi izvedba

Ustrezen delavecIzvajalci izobraževalnih

programov

Slika 4: Kadrovsko informacijski sistem (Florjančič, str. 280)

2.8.1. VARNOSTNI VIDIK

Z informatizacijo upravljanja človeških virov je poleg očitnih pozitivnih učinkov prišlo tudi do novih problemov. Glavni od njih je varnost podatkov v kadrovsko informacijskem sistemu. Pred informatizacijo so se ti podatki hranili v osebnih mapah delavcev, le-te pa so se hranile v sefih, omarah ali arhivih. Dovolj je bilo fizično varovanje podatkov. Z informatizacijo pa smo prišli do novih varnostnih izzivov. Hiter in enostaven dostop do podatkov nam omogoča hitrejše odločanje, prav tako pa pomeni večjo možnost zlorab. Ker imamo tu opravka z osebnimi podatki zaposlenih, moramo biti zato še toliko bolj skrbni. Ta aspekt je pokrit tudi z zakonodajo (ZVOP). Da preprečimo zlorabe, moramo poskrbeti za varovanje podatkov v sistemu, spremljati moramo dostope do podatkov, kot tudi dostope do kadrovsko informacijskega sistema. Vsi podatki o dostopih se morajo beležiti za morebitno kasnejšo analizo ali revizijo.

Za zagotavljanje varnosti je na voljo več ukrepov. Osnovni ukrepi so (Gradišar, 1998, str. 18):

- vzdrževanje fizične varnosti, - nadzor dostopa, - nadzor obdelav,



- nadzor nad programi, - spremljanje delovanja sistema, - priprava na nesrečo.

2.8.2. ZAKONODAJNI VIDIK

Kadrovsko informacijski sistem zbira in hrani osebne podatke o vsakem delavcu. Ker s tem lahko posegamo v osebne svoboščine, je ta vidik KIS-a zelo občutljiv. Ravno tako v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti delodajalci vodijo naslednje evidence (Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, 2006):

- evidenco o zaposlenih delavcih, - evidenco o stroških dela, - evidenco o izrabi delovnega časa, - evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.

V evidenco o zaposlenih delavcih se za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, vpišejo: a) podatki o delavcu:

- osebno ime, - datum rojstva, če oseba nima EMŠO, - kraj rojstva, - država rojstva, če je kraj rojstva v tujini, - enotna matična številka občana, - davčna številka, - državljanstvo, - naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra

občine, občina, šifra države, država), - naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka,

šifra občine, občina, šifra države, država), - izobrazba, - ali je delavec invalid, - kategorija invalidnosti, - ali je delavec delno upokojen, - ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu, - ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja

dopolnilno delo, - naslov drugega delodajalca, pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo

(ulica, hišna številka, poštna številka, kraj). Tu je treba povedati, da se zaradi varovanja pravic ne vodijo podatki, kot so nacionalna pripadnost, politična pripadnost, verska in druga prepričanja.



b) podatki o delovnem dovoljenju delavca (tujci): - vrsta delovnega dovoljenja, - datum izdaje delovnega dovoljenja, - datum izteka delovnega dovoljenja, - številka delovnega dovoljenja, - organ, ki je izdal delovno dovoljenje;

c) podatki o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi:

- datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi, - datum nastopa dela, - vrsta sklenjene pogodbe o zaposlitvi, - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, - poklic, ki ga opravlja delavec, - strokovna usposobljenost, potrebna za opravljanje del in nalog delovnega

mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, - naziv delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela, za katerega je delavec

sklenil pogodbo o zaposlitvi, - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi, - način prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

Vse evidence delodajalec vodi za posameznega delavca z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi. Vsi dokumenti s podatki o delavcu se hranijo kot listina trajne vrednosti. V primeru prenehanja dejavnosti delodajalca prevzame arhiv podatkov pravni naslednik. Če pravnega naslednika ni, prevzame arhivsko gradivo Arhiv Republike Slovenije.

2.9. SAMOEVALVACIJA

Če želimo zagotoviti kakovost delovanja središča in njegov nadaljnji razvoj, moramo delovanje središča redno spremljati in evalvirati. S samoevalvacijo ali notranjo evalvacijo v skladu z opredeljenimi cilji lahko ugotavljamo (Vilič Klenovšek, 2003, str. 82):

- ustreznost in kakovost organiziranosti delovanja svetovalnega središča, - ustreznost ciljev, oblik in vrst svetovalne dejavnosti, - obseg in značilnosti posameznih ciljnih skupin odraslih, - zadovoljstvo strank s kakovostjo svetovalnega dela v svetovalnem središču, - ustreznost, kakovost in učinkovitost baz podatkov, - ustreznost in učinkovitost sodelovanja svetovalnega središča z organizacijami

v lokalni svetovalni mreži, - ustreznost in kakovost usposobljenosti osebja, ki dela v svetovalnem

središču ali z njim sodeluje, ustreznost spremljanja in evalvacije svetovalnega središča.



Poleg svetovalnega središča je potrebno evalvirati tudi samega svetovalca. To lahko naredimo na naslednje načine (Vilič Klenovšek, 2003, str. 83):

- z individualnim spremljanjem svetovalčevega obvladovanja bistvenih spretnosti za svetovalno delo,

- z mesečnimi pogovori vseh strokovnih sodelavcev središča o opažanjih, povezanih z njihovo strokovno usposobljenostjo (ob tem se lahko opredelijo potrebe po dodatnem usposabljanju, izmenjajo izkušnje idr.).

Poleg teh notranjih načinov lahko uporabimo tudi zunanjo evalvacijo delovanja, ki ga za potrebe svetovalnih središč izvaja Andragoški center Slovenije. Prav tako lahko izvedemo anketiranje uporabnikov središča, v katerem sprašujemo:

- kako so zadovoljni s storitvami središča, - kako so zadovoljni s svetovalci, - kakšne storitve pogrešajo, - ipd.

2.9.1. MODEL ZA PRESOJANJE IN RAZVIJANJE KAKOVOSTI

Model za presojanje in razvijanje kakovosti Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje - POKI temelji na samoevalvaciji. To pomeni, da se izobraževalna organizacija, vodja izobraževanja odraslih in učitelji prostovoljno odločijo:

da bodo presojali kakovost svojega delovanja, katere dele izobraževalnega procesa ali katere učinke bodo spremljali, kakšne standarde kakovosti si bodo postavili, kaj bodo storili z dosežki, kakšne ukrepe bodo vpeljali na podlagi pridobljenih ocen.

Model je prirejen tako, da ga je mogoče uporabljati v različnih izobraževalnih organizacijah (na ljudskih univerzah, v srednjih in višjih šolah, zasebnih izobraževalnih in prostovoljskih organizacijah ipd.). Uporabljamo ga pri presojanju formalnega in neformalnega izobraževanja. Z uporabo modela lahko poteka samoevalvacija na ravni celotne izobraževalne organizacije, samo v enem izobraževalnem programu ali oddelku, v izobraževalni skupini ali pa ga uporablja le posamezen učitelj. (Predstavitev: POKI. Pridobljeno 2.8.2015 na http://kakovost.acs.si/poki/samoevalvacija/)

2.9.2. PODROČJA IN KAZALNIKI KAKOVOSTI

Model POKI vsebuje šest področij, ki skušajo celostno zajeti različne vstopne, procesne, izstopne in kontekstualne dejavnike, na katere moramo biti pozorni pri presojanju in razvijanju kakovosti dela. Vsako od teh področij je v nadaljevanju razdeljeno na podpodročja, ki so vsebinsko zaokrožene celote in podrobneje opredeljujejo ali usmerjajo dejavnosti presojanja in razvijanja kakovosti na izbranem

http://kakovost.acs.si/poki/samoevalvacija/



področju. Tretji del strukture modela pa so kazalniki kakovosti, ki opredeljujejo temeljne dejavnosti, postopke in procese, ki kažejo na kakovost na določenem področju ali podpodročju. Predstavljajo nekakšen okvirni sklop najpomembnejših vprašanj, ki naj bi si jih v določenem časovnem obdobju postavila vsaka izobraževalna organizacija ter na podlagi dobljenih odgovorov in njihove razčlembe razmislila o mogočih ukrepih za razvoj obravnavanega področja.

Slika 5: Področja kakovosti

2.9.3. POTEK PRESOJANJA

Razvojni krog vpeljevanja modela za presojanje in razvijanje kakovosti v izobraževalno organizacijo poteka dve leti, in sicer po naslednjih korakih: (Potek samoevalvacije, 2015)

imenovanje skupine za kakovost, oblikovanje poslanstva, vizije in vrednot izobraževalne organizacije, oblikovanje prve presoje o ravni kakovosti v izobraževalni organizaciji,

priprava pregleda pomembnih interesnih skupin, izbira področja in kazalnikov, pri katerih bo potekala temeljitejša presoja

kakovosti, oblikovanje lastnih standardov kakovosti za izbrane kazalnike, izbira virov in priprava instrumentarija za presojanje kakovosti,

izpeljava presojanja,



oblikovanje samoevalvacijskega poročila, razprava o dosežkih ter mogočih in nujnih ukrepih v kolektivu, priprava akcijskega načrta za razvoj kakovosti, vpeljevanje ukrepov in načinov za izboljšave in razvoj, spremljanje in ovrednotenje vpeljanih izboljšav, izbira drugega področja in vstop v nov razvojni krog.

Vpeljevanje modela na ravni izobraževalne organizacije zahteva nenehno sodelovanje vodstvenega osebja. Pri vseh presojah, odločitvah in ukrepanju sodeluje celoten kolektiv izobraževalne organizacije. Pomembni sodelavci pri vpeljevanju modela in presojanju kakovosti so odrasli udeleženci izobraževanja, delodajalci in lokalno okolje. Spletna zbirka vprašanj za presojanje kakovosti omogoča oblikovanje in sestavljanje vprašalnikov, ki jih izobraževalne organizacije uporabljajo za pridobivanje mnenj o kakovosti svojega dela in njegovih učinkih. V bazi je čez 1800 vprašanj in se nanašajo na kazalnike kakovosti, ki so opredeljeni v modelu POKI, in sicer od načrtovanja učnega procesa do njegove izpeljave in učinkov izobraževalnega dela. Vprašanja so nastajala iz prakse in so bila vsa uporabljena v 54 izobraževalnih organizacijah, ki so v letih 2001 do 2005 sodelovale v projektu POKI. Na podlagi izkušenj iz prakse so bila nekatera vprašanja tudi spremenjena ali dopolnjena. Vsa vprašanja so oblikovana glede na to, kateri subjekt vključimo v presojanje kakovosti. Tako si lahko posamezna izobraževalna organizacija sestavi vprašalnik za različne subjekte in lahko določen problem osvetli z več zornih kotov. Pri vsakem kazalniku niso predvidena vprašanja za vse subjekte, ampak le za tiste, ki posamezen proces poznajo ali so vanj vpleteni. Uporabniki spletne zbirke vprašanj lahko izbirajo med naslednjimi subjekti:

udeleženci, bivši udeleženci, osipniki, učitelji, vodja izobraževanja odraslih/vodja programskega področja, ravnatelj/direktor, strokovni, računovodski, tehnični sodelavci, zastopniki zavoda za zaposlovanje, delodajalci,

zastopniki občine, zastopniki lokalne razvojne agencije, zastopniki gospodarske zbornice, zastopniki obrtne zbornice.

Ko se izobraževalne organizacije odločijo, za kateri subjekt bodo oblikovali vprašalnik, in ga izberejo, se iz celotne baze vprašanj v ozadju nanizajo samo



vprašanja, ki jih lahko zastavimo izbranemu subjektu. Ta vprašanja lahko pregledujejo in izbrana vprašanja vstavijo v vprašalnik. Takoj, ko izberejo posamezno vprašanje in ga potrdijo, da ga želijo vključiti v vprašalnik, se avtomatično oblikuje osnutek vprašalnika. V vprašalniku se poleg izbranih vprašanj avtomatično zapišejo: datum, ime organizacije, naslov vprašalnika, uvodni nagovor, demografski podatki, splošno zaključno vprašanje. Dokončno izdelan vprašalnik lahko izbrani anketiranci izpolnjujejo preko:

- spletnih strani, - natisnjenih dokumentov.

Če anketiranci izpolnjujejo vprašalnik preko spletnih strani, dostopajo do njega s pomočjo gesel, ki jih računalniška aplikacija avtomatično kreira. Gesla lahko organizacije pošljejo bodisi po elektronski pošti bodisi jih razdelijo pisno. Ker se gesla kreirajo naključno in jih tudi udeleženci prejemajo naključno, je anonimnost izpolnjevanja vprašalnikov zagotovljena. Posamezne izobraževalne organizacije imajo vpogled le v število izpolnjenih vprašalnikov, nimajo pa podatkov o tem, kdo je izpolnjeval določen vprašalnik. Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov se oblikuje tudi temeljna obdelava podatkov ter izpis rezultatov. Če anketiranci izpolnjujejo vprašalnik preko natisnjenih dokumentov, potem razdelijo anketne vprašalnike osebno, in če želijo pripraviti izpis rezultatov, morajo podatke v spletno aplikacijo vnesti ročno, ali pa kako drugače obdelati podatke.



3. RAZISKOVALNI DEL

3.1. CILJ RAZISKAVE

Cilj raziskave je ugotoviti, ali vse skupine udeležencev izobraževanja dobijo vse potrebne informacije oz. ali so zadovoljni z obstoječim svetovalnim delom. Predvsem se bom osredotočila na mnenja in ocene vseh udeležencev izobraževanja o tem, katere informacije želijo, katere informacije največ potrebujejo in kako so zadovoljni z delom obstoječega referata, svetovalne službe oziroma tajništva, ter na podlagi teh ugotovitev analizirati, ali je smiselna združitev referatov, svetovalne službe in tajništva. Z raziskavo bom skušala najti odgovore na naslednja vprašanja:

Ali udeleženci dobijo ustrezne informacije od svetovalnih služb?

Katere informacije udeleženci najbolj potrebujejo?

Ali udeleženci potrebujejo dodatne metode izobraževanja?

Ali so udeleženci zadovoljni z delom obstoječih svetovalnih služb?

Ali delovni čas svetovalnih služb ustreza potrebam udeležencev?

Ali bo delovanje ISS izboljšalo zadovoljstvo študentov?

3.2. OPIS METODE RAZISKOVANJA

Za raziskovanje obstoječega stanja na ŠC PET sem uporabila kvantitativno metodo anketiranja. Vprašalnik za vse skupine udeležencev je bil enak, rezultate ankete sem prikazala za vsako skupino posebej. Sam vprašalnik se nahaja v prilogi. Anketni vprašalnik sem pripravila za 4 skupine anketirancev:

− dijake, ki redno obiskujejo srednješolsko izobraževanje programov ekonomski tehnik in tehnik elektronskih komunikacij,

− redne študente, ki obiskujejo višješolska študijska programa ekonomist in telekomunikacije,

− izredne študente, ki obiskujejo višješolska študijska programa ekonomist in telekomunikacije,

− udeležence izobraževanja odraslih, ki izredno obiskujejo programa srednješolskega izobraževanja ekonomski tehnik in tehnik elektronskih komunikacij.



Vprašalnik sem razdelila rednim in izrednim študentom ter dijakom, ki trenutno obiskujejo predavanja. Število anketirancev po skupinah je naslednje:

- dijaki SŠ 47

- študenti rednega študija 53

- študenti izrednega študija 45

- udeleženci IO 32

Samo anketiranje je bilo anonimno. Vprašalnik je bil enoten za vse skupine anketirancev. Anketiranci so odgovarjali na petstopenjski ocenjevalni lestvici, kjer je 1 pomenilo najmanj, 5 pa največ. Samo anketiranje se je izvajalo približno v enakem terminu, ob koncu šolskega leta 2014/2015. Rezultati ankete so predstavljeni v obliki povprečne ocene za vsako podvprašanje posebej, in sicer za vse skupine udeležencev. Pri izdelavi diplomske naloge sem v teoretičnem delu uporabila predvsem ugotovitve in razlago iz strokovne literature s področja svetovalnega dela, v empiričnem delu pa rezultate ankete, ki sem jo izvedla med udeleženci izobraževanja, ter lastne izkušnje iz dela, ki ga opravljam v ustanovi, kjer sem zaposlena.



4. REZULTATI RAZISKAVE

4.1. PREDSTAVITEV ŠC PET

Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana (ŠC PET) ima že več kot 60-letno zgodovino. Leta 1948 ga je ustanovilo tedanje PTT-podjetje, leta 1993 pa je bila podpisana nova ustanovitvena pogodba med PTT-podjetjem in Vlado Republike Slovenije. Od leta 1998 so bili ustanovitelji ŠC PET Vlada Republike Slovenije, Telekom Slovenije d.d. in Pošta Slovenije d.o.o. Danes je področje dela ŠC PET določeno s Sklepom o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda »Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana«, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije dne 1. marca 2011, sodelovanje s Pošto Slovenije d.o.o. in Telekomom Slovenije d.d. pa je urejeno s posebnim sporazumom. V vsem obdobju obstoja zavoda so se dogajale in se še dogajajo številne spremembe, ki so vplivale tako na spremembo naziva zavoda, nove programe kot tudi na širitev zavoda. Z novo šolsko zakonodajo je bila leta 1998 ustanovljena Višja strokovna šola, tako da ima ŠC PET danes tri organizacijske enote:

Srednjo tehniško in strokovno šolo, Višjo strokovno šolo in Enoto za izobraževanje odraslih.

Ne glede na vse spremembe je ŠC PET uspel ohraniti povezanost z osnovno izobraževalno dejavnostjo in usmeritvijo, kot so programi s področja telekomunikacij in poštne tehnologije oziroma ekonomije s poudarkom na poštnem področju. Z vstopom Slovenije v EU so se pričele tudi nove reforme šolskega sistema, še posebej poklicnega in strokovnega izobraževanja. Prednost prenove, v katero je bil vključen tudi ŠC PET, je v novih vsebinah, ki so nastale v sodelovanju z delodajalci ter so odraz potreb trga dela in razvoja, v modularnosti in izbirnosti strokovnih programov, ki so tesno povezani s praktičnim izobraževanjem ter kreditno ovrednotenih, prehodnih programih. Ves čas obstoja ŠC PET so se poleg mladine izobraževali tudi odrasli udeleženci, med njimi mnogi že zaposleni, ki so omogočili ohranitev stkane vezi med delodajalci, zlasti s Pošto Slovenije d.o.o. in Telekomom Slovenije d.d. Danes je ŠC PET prepoznaven predvsem po unikatnih izobraževalnih programih s področja telekomunikacij ter raznolikih možnostih za šolanje bodočih ekonomistov. Vedno bolj pa se uveljavlja tudi kot zavod, ki posveča posebno skrb izobraževanju dijakov in študentov s statusom športnika. (Predstavitev: zgodovina. Pridobljeno 2.8.2015 na http://www.scpet.net/index.php?module=content&page_id=10)

http://www.scpet.net/index.php?module=content&page_id=10



Višješolski študijski program Telekomunikacije izvajamo s ponudbo treh modulov: Multimedijski sistemi, Elektronska komunikacijska omrežja in naprave ter Trženje in prodaja. Študijski program Poštni promet smo s študijskim letom 2009/2010 ukinili, vsebine programa pa izvajamo v okviru ene od ponujenih smeri v novem študijskem programu Ekonomist. Ponujamo štiri smeri: Bančništvo, Zavarovalništvo, Poslovno logistiko ter Poštni promet. Šolanje na višji stopnji je tako logično nadaljevanje šolanja po pridobljeni srednješolski izobrazbi. Dijakom omogočamo nadaljevanje študija v stroki, odraslim udeležencem pa izpopolnjevanje in nova teoretična znanja na višji stopnji. Lahko rečemo, da višje šole, v nekem smislu, zapolnjujejo vrzel v znanju in stopnji izobrazbe med srednjo in visoko šolo. Enota za izobraževanje odraslih je ravno tako samostojna organizacijska enota v okviru Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, ki jo vodi direktor šolskega centra. Čeprav je njena osnovna dejavnost, da programe, ki so v redni šoli namenjeni izobraževanju mladine, prilagodi in organizira za odrasle, se mora enota vedno bolj prilagajati potrebam in razvoju stroke in izobraževanju za tista znanja, ki jih bodo zaposleni potrebovali. Prav tako je osrednja naloga Enote za izobraževanje odraslih, da motivira in spodbuja k zaključku šolanja dijake, ki iz kakršnihkoli razlogov niso uspeli redno dokončali šolanja na srednji šoli. Šolski center nadzoruje Svet zavoda, ki je najvišji organ upravljanja (ima 17 članov). Sestavljajo ga trije predstavniki ustanoviteljev, pet predstavnikov zavoda ŠC PET, trije predstavniki staršev dijakov in dva predstavnika dijakov Srednje tehniške in strokovne šole ter trije predstavniki študentov in predstavnik strateškega sveta Višje strokovne šole. Šolski center vodi direktor, ki zastopa in predstavlja zavod, zagotavlja in odgovarja za zakonitost dela zavoda, sklepa pogodbe o zaposlitvi delavcev ter izvaja druge naloge v okviru svojih pristojnosti. Srednjo tehniško in strokovno šolo ter Višjo strokovno šolo zastopata ravnatelja, ki predstavljata šoli v okviru dejavnosti in skrbita za nemoten pedagoški proces ter izvaja druge naloge v okviru svojih pristojnosti. Center ima referat za študijske zadeve, ki vodi organizacijo dela z udeleženci in s predavatelji (spremljanje, evidentiranje, koordiniranje in svetovanje). Organizator pa se ukvarja z organizacijo funkcionalnega izobraževanja in koordinacijo srednjega in višješolskega programa. Delo poteka v sodelovanju s pogodbenimi strokovnimi sodelavci (predavatelji in sodelavci v programih) ter povezovanjem s podjetji. Sodelovanje šole z delodajalci je zaradi specifičnosti strokovnega srednjega in višješolskega izobraževanja zelo pomembno.



Takšna struktura ni dokončna in nespremenljiva. Cilji in drugi dejavniki se spreminjajo, zato je potrebno tudi strukturo organizacije prilagajati spremembam. Čeprav je šola neprofitna organizacija, so tudi tu najpomembnejši omejitveni dejavniki, ki vplivajo na organizacijsko strukturo, stroški in učinki in nenazadnje tudi človeški viri. Za uspešno delovanje tako organiziranega šolskega centra je pomembno predvsem vodenje, ki mora temeljiti na dobrem internem komuniciranju (pretok, izmenjava informacij, učinkovito in sprotno reševanje skupnih problemov, usklajeno delovanje navzven in skupen cilj - uspešnost in odličnost ŠC PET). Ciljne skupine ŠC PET so:

− učenci, ki so uspešno končali osnovno šolo in jih zanima poklicna usmeritev v programe Srednje tehniške in strokovne šole ter bodoči dijaki s statusom športnika,

− dijaki, ki so uspešno zaključili srednješolsko izobraževanje in so usmerjeni v študij na Višji strokovni šoli,

− zaposleni, ki si želijo izpopolniti srednjo izobrazbo ali jo nadgraditi v višji šoli ali pa se zgolj prekvalificirati,

− nezaposleni oz. brezposelni, ki se želijo prekvalificirati, dodatno izobraziti ali priti zgolj do osnovne poklicne ali srednje strokovne oz. tehniške izobrazbe.



4.2. OPIS TRENUTNEGA STANJA

Informativno svetovalnega dela v javnem zavodu, kot je šolski center, ni mogoče popolnoma ločiti od ostalega vzgojno-izobraževalnega dela, ker je informativno svetovalno delo naloga skoraj slehernega zaposlenega v centru, izvzeti so morda le nekateri tehnično administrativni kadri. Kljub temu je osrednja naloga nekaterih služb in zaposlenih prav svetovalno informativna dejavnost, te pa so šolska svetovalna služba, referat Višje strokovne šole, referat na Enoti za izobraževanje odraslih ter tajništvo zavoda. Na sliki 6 je predstavljen organigram, ki predstavlja izključno moje videnje organizacijske strukture ŠC PET ter prikaz odnosov nadrejenosti in podrejenosti položajev, služb in funkcij posameznikov znotraj organizacije.

Slika 6: Organigram ŠC PET



4.2.1. ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA

Stanje: 1 zaposlena oseba (za polni delovni čas): Naloge šolske svetovalne službe opravlja svetovalna delavka, ki pa se ukvarja predvsem z mladino oz. dijaško populacijo. Njen obseg del in nalog je preobsežen. Poleg informiranja in svetovanja ob vpisu je osrednja naloga šolske svetovalne službe spremljanje, svetovanje in delo z učenci, starši in učitelji ter skrb za preventivno izobraževanje. Integracija dijakov s posebnimi potrebami in postopki pri reševanju težjih problemov, ki jih je vedno več, pomoč učiteljem, staršem in dijakom pri premagovanju učnih in vzgojnih težav zahteva interdisciplinarno znanje in sodelovanje z vsemi akterji, tudi zunanjimi institucijami. Pomaga pri oblikovanju ustrezne socialne klime in pri oblikovanju šolskega reda. Skupaj z učitelji soodloča o ponavljanju, napredovanju in prešolanju dijakov. Pripravlja različne analize, npr. analizo učne uspešnosti dijakov, vedenjske problematike, vpisa, šolske klime in drugo. Zaradi svoje narave dela je direktno vpeta v zagotavljanje kakovosti na nivoju srednješolskega izobraževanja.

4.2.2. REFERAT VIŠJE STROKOVNE ŠOLE

Stanje: 2 zaposleni osebi (za polni delovni čas) Referat VSŠ je bil organizacijsko zasnovan že ob ustanovitvi Višje strokovne šole, saj je neizogiben del študentske poti. Trenutno sta zaposleni dve referentki za študijske zadeve, ki študentom, tako rednim kot izrednim (glede na način študija) nudita vse potrebne informacije v zvezi s študijem in skušata odgovoriti na zastavljena vprašanja. Študenti navežejo prvi kontakt z referatom že ob vpisu na višjo šolo, saj je ena izmed nalog referata organizacija in izvedba vpisov, kakor tudi organizacija in izvedba zagovorov diplomskih nalog, zato traja dokler ne diplomirajo oziroma zaključijo študija. Informiranje in svetovanje študentom, rednim in izrednim, koordinacija dela s predavatelji ter zunanjimi institucijami, so osrednje naloge, poleg evidentiranja, spremljanja, motiviranja. Svetovanja, načrtovanja kariere ter povezanost s trgom dela, kar so zahteve sodobnega časa, še ne izvajamo v celoti. Tudi na VSŠ uvajamo osebne izobraževalne načrte, priznavanje formalnega in neformalnega znanja, kar zahteva dodatne strokovne kompetence zaposlenih v tej službi, večjo fleksibilnost in prilagodljivost pri posameznem udeležencu glede na njegove potrebe. Pomembna je tudi skrb za kakovost in samoevalvacijo ter preverjanje učinkov izobraževanja. V študijskem procesu se srečujemo z vse večjo integracijo študentov s posebnimi potrebami in študenti tujci, kar zahteva dodatno svetovalno delo.



4.2.3. REFERAT ENOTE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

Stanje: 1 zaposlena oseba (za polni delovni čas) Naloge referata Enote za izobraževanje odraslih so podobne referatu VSŠ, le da so udeleženci izobraževanja odraslih večinoma dijaki, ki iz različnih razlogov niso uspeli dokončati šolanja na poklicni ali srednji stopnji v rednem programu. Enota za izobraževanje odraslih je prvi referat dobila leta 1990 in je bil posebnost v organizaciji izobraževanja odraslih na srednjih šolah. Kasneje se je izkazal kot nujno potreben del informativno-svetovalne dejavnosti, prilagojene odraslemu udeležencu izobraževanja in tudi specifiki v organizaciji izobraževanja odraslih na zavodu. Prvotni referat je imel zaposlene kar tri kompetentne delavke – andragoginje. V referatu Enote za izobraževanje odraslih je zaposlena ena delavka in sicer kot organizatorka izobraževanja odraslih. Nalogo vodje in skrb za razvoj dejavnosti izobraževanja odraslih je prevzela direktorica ŠC PET. Poleg svetovalno-informativne dejavnosti za udeležence izobraževanja odraslih opravlja organizator še vso koordinacijo dela s predavatelji, obveščanje, evidentiranje in administracijo, del finančnega poslovanja, organizacijo posebnih dogodkov (TVU, projektni tedni, promocija) pripravo statistik, poročil, pripravo osebnega izobraževalnega načrta za vsakega udeleženca, priznavanje predznanja, motiviranje,... Potrebno je stalno izobraževanje, spremljanje novosti v izobraževanju odraslih, prilagajanje vsebin in programov, stalni stiki z vsemi pomembnimi akterji v izobraževanju, tudi delodajalci in strokovnimi institucijami.

4.2.4. TAJNIŠTVO ŠC PET

Stanje : 1 zaposlena oseba (za polni delovni čas) Iz informativno-svetovalne dejavnosti ne moremo izvzeti niti poslovne sekretarke ŠC PET, ki je stalno na voljo predvsem dijakom in učiteljem srednje šole, po potrebi pa tudi vsem ostalim, čeprav je njena glavna naloga opravljanje kadrovske funkcije ŠC PET. Predvsem vodi in ažurira kadrovsko evidenco in ureja druge dejavnosti vodilnih delavcev in sodelavcev. Sodeluje pri pripravi materialov za seje, vodi poslovno korespondenco in dokumentarno gradivo. Sodeluje pri nabavi, načrtovanju in razporejanju opreme in sredstev, potrebnih za izvajanje delovnega procesa, organizaciji in izvedbi poslovnih dogodkov. Velik del nalog opravlja tudi za dijake srednje šole, ki pravzaprav sodijo v referat oz. informativno-svetovalno središče (kot npr. vpisna dokumentacija, potrdila o vpisu, izdaja dijaških identifikacijskih dokumentov, organizacija in vodenje evidence šolske prehrane, informacije glede urnikov, obveščanje glede posebnih dogodkov, izobraževalnih programov itd.…).



4.3. REZULTATI IN ANALIZA ANKETE

4.3.1. KATERE INFORMACIJE NAJBOLJ POTREBUJETE?

REDNI IZREDNI DIJAKI IO

o vpisu 3,8 4 3,6 3,7

o vsebinah, zahtevah in značilnostih programa/ študija 3,9 4, 1 3,8 3,9

o rokih (vpisnih, izpitnih, diplomskih, ... ) 4,7 4,3 3,5 4

o učiteljih/ predavateljih 3,6 3,4 3,1 3,5

o urniku 4,7 3,9 3,8 4

o statusu ( prehrana, pravice iz statusa) 3,2 3,4 3,4 3

o statusu športnika 1,7 2,1 3,3 1

o nadaljevanju študija/ šolanja 4 3,8 3,8 4,5

o iskanju zaposlitve 4 4,6 3,8 4,2

Tabela 4: Katere informacije najbolj potrebujete?

Slika 7: Katere informacije najbolj potrebujete? Pomembnost informacij je odvisna od skupine anketirancev. Informacije o vpisu ter o vsebinah in značilnostih programa so za vse skupine anketirancev pomemben dejavnik pri vpisu v izobraževanje. Informacije o različnih rokih so najbolj potrebovali študentje (redni in izredni) ter udeleženci izobraževanja odraslih, saj je njihova povprečna ocena odgovora večja od 4,3. Dijakom pa je ta informacija srednje pomembna in so jo ocenili s 3,5. Predvidevam da zato, ker je izpitnih rokov na višji šoli in IO številčno več, ter da imajo študenti možnost izbire izpitnega roka.



Objavljeni so čez vse leto, zato je potrebno te informacije sprotno spremljati. Srednja šola ima dosti manj sprememb pri objavah izpitnih rokov, kot tudi drugih rokov. Roke določajo učitelji v skladu z letnim delovnim načrtom in dijaki nimajo možnosti izbire, zato za njih ta informacija ni tako pomembna. Informacije o učiteljih oz. predavateljih so za vse skupine bile srednje pomembne informacije. Ocenili so jih med 3,1 in 3,6. Informacije o urniku potrebujejo največ študenti rednega študija, ki so potrebo po tej informaciji ocenili s 4,7. Vse ostale skupine so le-to ocenile z oceno od 3,8 do 4. Informacije o statusu športnika najbolj potrebujejo dijaki. Ocena z njihove strani je 3,3. Ta rezultat je bil pričakovan, saj imamo na srednji šoli športne oddelke, kjer izobražujemo dijake s statusom športnika. Na višji šoli in enoti za izobraževanje odraslih ni zanimanja za informacije o statusu športnika, ker je število vrhunskih športnikov zanemarljivo. Posamezniki se o prilagoditvah študija v skladu z zakonodajo individualno dogovarjajo s predavatelji. Te skupine so dale oceno manjšo od 2. Za udeležence izobraževanja odraslih je od vseh informacij najbolj pomembna informacija o nadaljevanju študija, ocenjena z oceno 4,5, in o iskanju zaposlitve, ocenjena z oceno 4,2. Ta rezultat je bil pričakovan, saj se večina udeležencev izobraževanja odraslih zanima za novo zaposlitev po opravljenem izobraževanju in šele nato o nadaljevanju študija na višji stopnji. Glede na dobljene rezultate je informacija o iskanju zaposlitve zelo pomembna tudi za ostale skupine udeležencev, saj je povprečna ocena od 3,8 pri dijakih srednje šole do 4,6 pri izrednih študentih višje šole.

4.3.2. KATERE INFORMACIJE TRENUTNO NAJBOLJ POGREŠATE?


o vpisu 2 2,6 2,5 2,3

o vsebinah, zahtevah in značilnostih programa/študija 3,2 3,2 3 3

o rokih (vpisnih, izpisnih, diplomskih, ... ) 2,8 2,9 2,7 2,7

o učiteljih/ predavateljih 2,6 2,4 2,4 2,6

o urniku 2,4 2,8 2,5 2,5

o statusu ( prehrana, pravice iz statusa) 1,9 2,5 2,6 2

o statusu športnika 1,4 1,9 2,6 1,2

o nadaljevanju študija/šolanja 3,2 3,7 3,4 3,5

o iskanju zaposlitve 3,5 3,9 3,2 4

Tabela 5: Katere informacije trenutno najbolj pogrešate?



Slika 8: Katere informacije trenutno najbolj pogrešate? Na vprašanje, katere informacije najbolj pogrešate, so vse skupine anketirancev na podvprašanja odgovorile dokaj podobno. Najbolj pogrešajo informacije o nadaljevanju študija ter informacije o iskanju zaposlitve, in sicer izredni študenti višje šole ter udeleženci izobraževanja odraslih. Povprečna ocena pri vseh skupinah je nad 3, pri izrednih študentih in udeležencih IO še nekoliko višja, in sicer od 3,5 do 4. To si lahko razlagamo, da so oboji pripravljeni sprejeti ali zamenjati službo, če bi jo dobili, saj računajo, da bi z višjo stopnjo dosežene izobrazbe to lahko dosegli. Prav tako jih zanima nadaljevanje študija na višji stopnji, vendar ne vedo, kam se lahko direktno ali pogojno vpišejo, katere izpite bi jim na drugi izobraževalni ustanovi priznali. Ostale kategorije informacij udeleženci manj pogrešajo, saj so ocene nižje od 3, v primeru kategorije status športnika pa pod 2, razen dijakov, ki so to informacijo malo bolj pogrešali od ostalih skupin, saj so jo ocenili z oceno 2,6. Razlog je isti kot pri prejšnjem vprašanju, saj imamo na srednji šoli športne oddelke, kjer izobražujemo dijake s statusom športnika.



4.3.3. NA KAKŠEN NAČIN BI ŽELELI PREJEMATI INFORMACIJE?


po elektronski pošti 4,4 4,5 3,8 4,5

po spletni strani 4,2 4,3 3,2 4,1

po telefonu 2,6 2,8 2,6 3

po navadni pošti 2,8 1,6 2,7 3

osebno v tajništvo, referatu, svetovalni službi 2,8 3,6 2,2 2,5

Tabela 6: Na kakšen način bi želeli prejemati informacije?

Slika 9: Na kakšen način bi želeli prejemati informacije? Na vprašanje, na kakšen način želite prejemati informacije sta elektronska pošta in spletna stran dobili najvišjo oceno, glede na ostale načine prejemanja informacij. Redni in izredni študentje ter udeleženci IO so ocenili ti obliki prejemanja informacij z oceno med 4,1 in 4,5. Ostale oblike je večina ocenila pod 3. Le pri dijakih je ta izbira bolj nevtralna, saj so razlike med načinom prejemanja informacij manj izrazite, saj so spletno stran in elektronsko pošto ocenili z ocenami 3,8 in 3,2, ostale oblike pa med 2,2 in 2,7. Zanimivo je, da izredni študentje še vedno želijo prejemati informacije direktno v referatu in skoraj nič preko navadne pošte. Prejemanje informacij v referatu so ocenili s 3,6, po navadni pošti pa samo z 1,6. Dijaki in udeleženci IO na drugi strani rajši prejemajo informacije prek navadne pošte kot v referatu, tajništvu ali pri svetovalni delavki. Dijaki so dali oceno 2,7 za navadno pošto in 2,2 za tajništvo oz. svetovalno službo, udeleženci IO pa 3 za navadno pošto in 2,5 za referat.



4.3.4. KDAJ ŽELITE, DA BI BILI DOSEGLJIVI ZA INFORMACIJE?


dopoldne 4,7 3,4 3,1 4

popoldne 4,8 4,1 3,4 3,6

ob sobotah 3,6 2,5 2,3 2,9

Tabela 7: Kdaj želite, da bi bili dosegljivi za informacije?

Slika 10: Kdaj želite, da bi bili dosegljivi za informacije? Večina udeležencev si želi, da bi bil referat dosegljiv za informacije med tednom in ne toliko ob sobotah. Za dosegljivost ob sobotah so bili najbolj zainteresirani redni študentje, ki so dali oceno 3,6. Ostale skupine so dale oceno pod 3. Predvsem študenti višje šole, redni in izredni, si želijo, da bi informacije nudili tudi v popoldanskem času. Redni so podali oceno 4,8, izredni pa 4,1. Dijaki in udeleženci IO so podali oceno nižjo od 4 za popoldansko dosegljivost. Razlog temu je, da so študentje na predavanjih pogosto popoldne, zato potrebujejo informacije v tem času. Dijaki so bili glede dosegljivosti svetovalnih služb bolj nevtralni, z ocenami od 3,1 do 3,4, razen ob sobotah. Ker ob sobotah na centru ŠC PET ni predavanj, zato tudi ni izrazitega interesa po dosegljivosti v tem času.



4.3.5. UČNA POMOČ/ TUTORSTVO


Ali bi potrebovali dodatno učno pomoč? 1,8 2,2 2,5 2

Ali učno pomoč dobite na pravi način? 3,5 3,2 2,8 3,2

Ali učno pomoč dobite pravočasno? 3,6 3,3 2,8 3,1

Tabela 8: Učna pomoč/tutorstvo

Slika 11: Učna pomoč/tutorstvo Na vprašanja o učni pomoči oziroma tutorstvu so ocene nižje kot pri ostalih vprašanjih. Glede na rezultate učno pomoč najbolj potrebujejo dijaki, ki so potrebo ocenili z oceno 2,5, najmanj pa redni študentje, ki so potrebo ocenili z oceno 1,8. Glede vprašanja, ali učno pomoč dobijo na pravi način in pravočasno, so rezultati nasprotni. Na vprašanje, ali učno pomoč dobijo pravočasno in na pravi način, so redni študentje z načinom in časom bolj zadovoljni kljub temu, da ne potrebujejo tako zelo dodatne pomoči. Dijaki niso ravno zadovoljni s časom in načinom ponujene učne pomoči, saj so dali oceno 2,8. Izredni študenti in udeleženci izobraževanja odraslih so dali oceno od 3,1 do 3,2, kar tudi ne kaže, da bi bili zadovoljni. Razlog slabih ocen dijakov gre iskati v smeri tega, da za njih ni referata, in da lahko iščejo pomoč le pri predmetnih predavateljih. Drugih oblik pomoči ne poznajo, zavedajo pa se, da bi jim prav prišla dodatna pomoč. Glede na dokaj nizke ocene pri vseh skupinah udeležencev, kjer je najvišja ocena 3,6, bi bilo smiselno izboljšati nudenje dodatne učne pomoči za tiste udeležence, ki to potrebujejo.



4.3.6. DELO REFERATA/ TAJNIŠTVA/ SVETOVALNE SLUŽBE


Kakao ste zadovoljni z odnosom zaposlenih? 4,2 4,5 3,6 4,5

Ali so uradne ure ustrezne? 3,3 3,8 3,3 3,5

Ali dobite vse potrebne informacije? 4 4,3 3,6 4,1

Tabela 9: Delo referata

Slika 12: Delo referata Z odnosom zaposlenih so večinoma vsi zadovoljni. Ocena je zelo visoka, med 4,2 in 4,5. Le dijaki imajo malo slabši rezultat, in sicer 3,6. Razlog je v tem, da na srednji šoli ni referata za dijake. Pri ustreznosti uradnih ur so podobni rezultati pri vseh skupinah, vendar brez nekega pravega stališča. Ocene so med 3,3 in 3,8, kar govori da niso nezadovoljni, niso pa tudi popolnoma zadovoljni. Pri vprašanju, ali dobite vse potrebne informacije, se ponovno pojavlja odstopanje pri dijakih, ki imajo verjetno isti razlog kot prej. Dijaki so dali oceno 3,6, ostali pa med 4 in 4,3. Kot je razvidno še iz prejšnjih vprašanj o delovnem času referata, so tudi tu odgovori dijakov dokaj nevtralni. Način pridobivanja informacij oziroma svetovanje dijakom je zelo razpršeno, saj se dijak lahko po nasvet zateče tudi k razredniku, svetovalni delavki ali poišče pomoč v tajništvu zavoda. Predvidevam, da dijaki največjo podporo in zaupanje čutijo pri razrednikih, kar je tudi prav, po drugi strani pa ne poznajo možnosti, ki bi jim jo lahko nudili v informacijsko-svetovalnem središču. Na splošno lahko rečemo, da so z delom svetovalnih služb zadovoljni, saj vse ocene presegajo povprečje in segajo nad 3,3.



5. ZAKLJUČEK

5.1. ODGOVORI NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA

Ali udeleženci dobijo ustrezne informacije v referatu/svetovalni službi/ tajništvu? Delno. Vse anketirane skupine udeležencev izobraževanja pogrešajo nekatere informacije, ki jih trenutne svetovalne službe ne nudijo ali pa jih nudijo premalo. Katere informacije udeleženci najbolj potrebujejo? Udeleženci najbolj potrebujejo informacije glede nadaljevanja študija in iskanja zaposlitve po končanem izobraževanju. Te informacije obstoječe svetovalne službe ne nudijo oz. nudijo v zelo skopi obliki. Ali udeleženci potrebujejo dodatne metode izobraževanja? Le redni dijaki srednje šole so bolj izrazili željo po dodatnih oblikah izobraževanja. Ostale skupine udeležencev so relativno nizko ocenile potrebo po dodatnih oblikah izobraževanja. Ali so udeleženci zadovoljni z delom obstoječih svetovalnih služb? Da. Udeleženci so po večini zelo zadovoljni z delom svetovalnih služb. Le dijaki so ocenili njihovo službo z oceno nižjo kot 4. Kot sem že omenila, redni dijaki nimajo svojega referata, kjer bi dobili vse informacije na enem mestu. Ali delovni čas referata/svetovalne službe/ tajništva ustreza potrebam vseh udeležencev? Delno. Raziskava je pokazala, da udeleženci niso ravno zadovoljni s trenutnim delovnim časom referatov, svetovalne službe in tajništva, saj je povprečna ocena odgovora na vprašanje »Ali so uradne ure ustrezne?« med 3,3 in 3,8, kar pomeni da so srednje zadovoljni. Ali bo delovanje ISS izboljšalo zadovoljstvo študentov? Da. Udeleženci izobraževanja iz vseh anketiranih skupin pogrešajo informacije, ki jih trenutne svetovalne službe ne nudijo ali pa nudijo premalo. Z vpeljavo svetovalnega središča bi nudili tudi dodatne storitve in svetovanje. Dijakom srednje šole bi informacije in svetovanje glede nadaljevanja izobraževanja oz. zaposlitve bile dostopnejše. Z nudenjem teh storitev bi se izboljšalo njihovo zadovoljstvo.



5.2. POVZETEK UGOTOVITEV

V tabeli 10 so naštete storitve, ki jih službe v ŠC PET nudijo udeležencem izobraževanja. Kot je iz tabele razvidno so te storitve različne glede na skupino udeležencev. Nobena od služb ne nudi vseh storitev, ki bi jih udeleženci želeli imeti.

Srednješolska svetovalna služba

Referat na višji šoli

Referat na IO

Informacije o vpisu DA DA DA

Informacije o statusu udeleženca NE DA DA

Informacije o urniku NE DA DA

Informacije o diplomi NE DA DA

Informacije o nadaljevanju študija DA NE NE

Informacije o zaposlitvi NE NE NE

Dodatna učna pomoč DA NE NE

Svetovanje pri organizaciji učenja DA NE NE

Tabela 10: Storitve obstoječih svetovalnih služb na ŠC PET

Število udeležencev po posameznih skupinah prav tako ni enakomerno porazdeljeno med svetovalne službe glede na število zaposlenih. V tabeli 11 vidimo število udeležencev in število delavcev v svetovalnih službah za šolsko leto 2014/2015.

Število udeležencev Število delavcev

Srednja šola 520 1

Višja šola 600 2

IO 400 1

Tabela 11: Število udeležencev in delavcev na ŠC PET

Gledano na dobljene rezultate lahko zaključimo, da dijaki pogrešajo službo, ki bi jim lahko pomagala med samim izobraževanjem in svetovala pri nadaljevanju študija. Skupno delo referata za vse skupine udeležencev bi dvignilo kvaliteto informacij in pomoči, ki jih nudimo študentom. Dijaki bi lahko poleg obstoječih informacij dobili tudi informacije za nadaljevanje študija na isti ustanovi. Prav tako bi združena svetovalna služba opravljala vse storitve za vse udeležence izobraževanja. Poleg obstoječih bi nudila tudi nove storitve, ki jih do sedaj nismo nudili. Večina udeležencev je srednje zadovoljna s trenutnimi uradnimi urami v referatu. Glede na količino uporabe spletnih strani pri vseh skupinah udeležencev je smiselno širiti količino informacij, ki jih lahko tam dobijo, kot tudi predstavljati nove vsebine in storitve. Na ta način bi se razbremenilo delo referata in tudi delovni čas bi manj



vplival na dostopnost informacij in storitev. Navadna pošta se skoraj ne uporablja več, razen pri uradnih komunikacijah z udeleženci (npr. pošiljanje indeksa, potrdil o vpisu, ipd.) Vpeljava svetovalnega središča bi povzročila dodatne stroške, vendar predvsem na strani nove oz. posodobljene programske opreme. Dodatnih, večjih stroškov zaradi prostorov ali novih kadrov ne predvidevam. Število zaposlenih v svetovalnih službah je zadostno, da pokrije delovanje novega svetovalnega središča. Problem prostora je relativno lahko rešljiv. Potreben je večji prostor, ki pa na zavodu že obstaja.

Potencialni dodatni stroški so še potrebni za izobraževanje svetovalcev. Z vpeljavo svetovalnega središča bomo izvajali dodatne storitve, ki do sedaj niso bile na voljo. Da bi lahko uspešno in kvalitetno izvajali le-te, je potrebno dodatno izobraziti svetovalce z naslednjimi vsebinami (Vilič Klenovšek, 2010, str.78):

- cilji in vrsto informacijske-svetovalne dejavnosti v izobraževanju, - organiziranostjo informacijsko-svetovalne dejavnosti, - nalogami svetovalca v svetovalnem procesu, - spremljanjem, evalvacijo in samoevalvacijo dela svetovalnega središča, - promocijo in informiranjem o dejavnosti svetovalnega središča, - specifičnostjo andragoškega svetovalnega dela, - znanjem in spretnostmi za vodenja svetovalnega procesa, - uporabo svetovalnih pripomočkov.

Poleg naštetih aktivnosti bo potrebno spremeniti organizacijo in načine dela, ki bodo v skladu z nalogami in cilji svetovalnega centra. Ta del bo mogoče tudi najtežji, saj bo zahteval čas glede na to, da bo proces uvajanja potrebno izvajati vzporedno z obstoječim delom v referatu. Najlažje bi bilo izvesti vpeljavo med šolskimi počitnicami, saj takrat udeleženci skorajda ne iščejo informacij. Problem, ki tukaj nastopi je, da je večina zaposlenih, ki bi bili udeleženi v delo svetovalnega središča, v tem času na letnem dopustu. Upoštevajoč vse potencialne težave bi bilo najbolje narediti letni plan vpeljave svetovalnega središča v katerem bi postopoma naloge referata menjali z nalogami svetovalnega središča.



5.3. PREDLOGI UKREPOV

5.3.1. OPREMA PROSTOROV

Trenutni prostori na ŠC PET so prilagojeni delu obstoječih referatov. Z začetkom dela svetovalnega središča je smiselno razmisliti o novih prostorih, saj se delo vseh referatov združuje v enem središču. Večje število svetovalcev zahteva tudi večje prostore. Vsak svetovalec mora imeti svoj prostor za delo. Prav tako mora obstajati prostor za individualne sestanke z udeleženci, ki je ločen od ostalega prostora in sicer tako, da omogoča določeno mero zasebnosti med svetovalcem in svetovancem. Prav tako mora središče imeti prostor za skupinske sestanke, ki mora biti na voljo med delovnim časom središča. Ob vpisu, ko je število ljudi, ki iščejo informacije mnogo večje, je smiselno imeti večji prostor, kjer bi lahko večjim skupinam ljudi nudili informacije.

5.3.2. DOLOČITEV DELOVNEGA ČASA SVETOVALNEGA SREDIŠČA

Pri določanju časa delovanja središča moramo izhajati iz rezultatov, dobljenih z anketiranjem, obsegom ciljev središča, storitev, ki jih nudimo in iz števila svetovalcev, ki delujejo v središču ter potreb udeležencev. Ankete so pokazale, da večina udeležencev želi imeti informacije med delovnim časom, dopoldan in popoldan. Ob sobotah si tega ne želijo v tolikšni meri, saj redni študentje in dijaki ob vikendih nimajo predavanj, pa tudi udeleženci IO in izredni študentje zelo malo, skoraj zanemarljivo. Prav tako se je treba zavedati, da bi delo svetovalcev tudi ob sobotah dvignilo stroške delovanja središča. Smiselno je, da se omogoči dostop do informacij prek računalniških info točk, na katerih bi udeleženci dobili informacije. Potrebno bi bilo tudi analizirati, kakšne informacije bi v tem terminu potrebovali. Poleg standardnega dela moramo zagotoviti tudi čas, potreben za telefonske oblike informiranja in svetovanja. Ko je svetovalec na telefonu, ne more odgovarjati na druga vprašanja. V tem času mora biti na voljo drugi svetovalec, ki se bo lahko posvetil udeležencem, ki pridejo v svetovalno središče. Glede na večje število svetovalcev, ki bi po novem delali v novem središču, bi lahko lažje organizirali popoldansko svetovalno delo. Trenutno referati delajo popoldan samo ob določenih dnevih, v novem središču bi pa lahko pokrili vse dni v tednu.



5.3.3. FORMIRANJE DELOVNIH MEST

Zavedati se moramo, da se planiranje kadrov izvaja neprekinjeno, saj se potrebe v izobraževanju spreminjajo in posledično tudi potrebe svetovalnega središča. Elementi procesa planiranja kadrov so (Ferjan, 1996, str.154):

- predvidevanje potrebnega števila novih pedagoških in nepedagoških kadrov posameznih strokovnih profilov za določeno časovno obdobje (vsaj za čas šolanja ene generacije izobraževalcev),

- kritična analiza obstoječe izobrazbene strukture pedagoških in nepedagoških kadrov (elementi za analizo: stopnja in smer strokovne izobrazbe, pedagoško-andragoška izobrazba, strokovni izpit, dopolnilno izobraževanje, članki, druge reference),

- kritična analiza obstoječe skupine izobraževalcev (predvsem glede na poprejšnji učni uspeh),

- zavestno usmerjanje strukture pedagoških in nepedagoških kadrov ter izobraževalcev.

Ključen pomen pri delovanju središča je izbira svetovalcev, ki bodo v njem delali. Ker se središče ne postavlja od začetka, ampak se gradi iz obstoječih referatov, je smiselno vse dosedanje zaposlene premestiti v novo svetovalno središče. Razlog temu je, da imajo prav oni potrebne informacije za obravnavo obstoječih udeležencev, saj bi novi svetovalci rabili nekaj časa za vpeljavo v obstoječe izobraževalne procese. Seveda, svetovalce je potrebno ustrezno izobraziti glede na potrebe novega središča. Svetovalec se mora izobraževati na treh področjih (Vilič Klenovšek, 2011, str. 60):

- pridobivanje znanja: o temeljih andragoškega svetovalnega dela, o značilnostih izobraževanja odraslih s poudarkom na novostih, o značilnostih različnih ciljnih skupin odraslih, njihovih potrebah, specifičnostih učenja v različnih obdobjih odraslosti idr.;

- pridobivanje spretnosti za: vodenje svetovalnega procesa, razvijanje in izvajanje novih prijemov pri svetovanju, uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), uporabo svetovalnih pripomočkov, baz podatkov, različnih spletnih orodij idr.,

- razvijanje lastnosti za: biti komunikativen, spoštljiv, empatičen, strpen in prijazen, dostopen za različne skupine odraslih ipd.

Vsako od teh področij je pomembno za delovanje, vendar je pričakovati zaradi same širine in potreb ter obstoječega znanja, da se za določena področja bolj fokusirajo samo nekateri svetovalci. V zadnjih letih se povečuje obisk svetovancev iz drugih držav, ki ne govorijo slovenskega jezika. Trenutno v našem centru ne izvajamo programov v tujih jezikih, vendar je dobro, da se lahko s svetovancem vsaj pogovorimo v jeziku, ki ga on razume (največkrat angleščina). Tako ima možnost, da ga usmerimo na pravo pot. Prav tako vedno več udeležencev želi iti na izmenjave v druge, tuje, izobraževalne



organizacije, s katerimi se moramo v centru dogovoriti. Iz tega razloga bi morali svetovalce poslati periodično na tečaj komuniciranja v angleškem jeziku.

5.3.4. PROMOCIJA DELOVANJA SVETOVALNEGA SREDIŠČA

Za uspešno delovanje svetovalnega središča je pomembno, da vsi udeleženci, kot tudi zaposleni, vedo za delovanje le-tega. Udeleženci se premalo zanimajo za individualno svetovanje glede možnosti alternativnih metod učenja, nadaljevanja izobraževanja ali izbire ustreznega poklica. Ne zavedajo se, da se lahko obrnejo na nas, če potrebujejo to vrsto pomoči. Da se temu izognemo, je potrebno izvajati promocijo med udeleženci izobraževanja, kot tudi med zaposlenimi. Promocijo je potrebno izvajati ves čas. Metode promocije vključujejo: - zgibanke, - objave na spletni strani, - skupinske sestanke, - delavnice za zaposlene, - plakate. Stalna promocija je tudi pomembna, ker se metode svetovanja in storitve, ki jih nudi središče, s časom menjajo in dopolnjujejo. Zato je pomembno, da so s tem udeleženci in zaposleni pravočasno seznanjeni.

5.3.4.1. PROMOCIJA SVETOVALNEGA SREDIŠČA MED UDELEŽENCI

Da bi delovanje svetovalnega središča imelo čim večji učinek, je potrebno izvesti promocijo delovanja med vsemi udeleženci. Promocijo med udeleženci moramo izvajati v vseh fazah njihovega izobraževanja:

- med vpisom: o udeležencem se predstavi delovanje središča med vpisom, kjer se

razloži, kakšne informacije lahko tam dobijo. Prav tako se opiše samo svetovalno delo in njegove oblike,

o udeležencem se razdeli zgibanka z vsemi potrebnimi informacijami o delovanju središča, v katerem je opisano najmanj:

delovni čas središča, oblike svetovalnega dela in njihov namen, svetovalci v središču,

- med izobraževanjem: o na spletni strani, kjer se nahajajo vse informacije o delovanju

središča, o periodično se izvede delavnica, na kateri predstavimo delovanje

središča in metode svetovanja, ter kdaj so te najbolj primerne, - ob koncu izobraževanja:



o udeležencem v zaključnem delu izobraževanja predstavimo možne svetovalne metode, ki bi jim pomagale pri izbiri nadaljnjega izobraževanja ali poklica.

5.3.4.2. PROMOCIJA INFORMATIVNO SVETOVALNEGA SREDIŠČA V ZAVODU

Poleg udeležencev izobraževanja je pomembno, da tudi vsi zaposleni razumejo pomen informativno-svetovalnega središča in podpirajo njegovo delovanje. Promocijo med zaposlenimi izvedemo:

- na sestankih oz. zboru delavcev zavoda, - z objavo na spletnih straneh, - z razdelitvijo informativnih zgibank, - z izdelavo plakatov in izobešanjem v prostorih zavoda.

5.3.5. MATERIALNI STROŠKI SVETOVALNEGA CENTRA

Dodatnih materialnih stroškov, kar se tiče svetovalcev in prostorov ni. V njem bi delali obstoječi delavci iz referatov in svetovalnih služb. Potencialne dodatne stroške bi predstavljali le tečaji in izobraževanja za svetovalce ter dodatna programska oprema, ki bi omogočila kvalitetnejše svetovalno delo. Le-ta bi se financirala iz obstoječih virov organizacije.

5.3.6. VREDNOTENJE UČINKOV

Da bi lahko spremljali delovanje središča in ga primerno ovrednotili, moramo beležiti dogodke, ki se v središču zgodijo in so povezani s samim delovanjem. Beležili bi vso komunikacijo med udeleženci in središčem, in sicer:

- telefonske razgovore in kakšno informacijo je udeleženec želel,

- komunikacijo prek elektronske pošte,

- spremljanje uporabe spletnih strani oz. statističnih analiz, katere strani so

bolj obiskane in v katerem času.

Več informacij zabeležimo, bolje se lahko odločimo. Pomembno je, da se beležita pisna in ustna komunikacija (do neke mere, ki ne vplivata na zaupnost). Poleg beleženja komunikacije je potrebno beležiti tudi vsebino storitve, ki jo je svetovalec predlagal, in kako je ta storitev vplivala na nadaljnje izobraževanje:

- ob začetku izobraževanja:

o predstavljeni programi,

o potrebe svetovanca,

o izobraževalni načrt,

- med izobraževanjem:

o spremljanje izobraževalnega načrta,



o vrednotenje učinkov glede na predlagane storitve,

- na koncu in po izobraževanju:

o dosežki izobraževalnega načrta,

o nadaljevanje izobraževanja,

o zaposlitev.

Vsi ti podatki, ki se nahajajo v aplikaciji, nam omogočajo spremljanje učinkov svetovalnega središča, saj lahko analiziramo napredek posameznega svetovanca ali cele skupine. Na osnovi teh podatkov lahko potem prilagodimo storitve središča za večjo učinkovitost oz. večjo dostopnost. Prav tako lahko na osnovi spremljanja dela svetovalcev ovrednotimo njihovo delo ter predlagamo njihovo nadaljnjo izobraževalno pot. Cilj je, da se svetovalno središče in zaposleni v njem neprekinjeno izobražujejo in prilagajajo potrebam svetovancev. Da bi zadostili vsem tem potrebam, je potrebno nabaviti ustrezno informacijsko podporo, ki bi vse to omogočala. Podobno programsko opremo uporabljajo v klicnih centrih, kjer prav tako beležijo vso komunikacijo med njimi in strankami. Ta oprema bi morala biti prilagojena potrebam izobraževalnih procesov. Svetovalec mora imeti na voljo naslednje podatke pri svojem delu (Vilič Klenovšek, 2011, str. 77):

- seznam izobraževalnih programov, ki se izvajajo v centru, - kratek opis programov, pogojev za vpis, potek izobraževanja in pogojev za

dokončanje, - podatke o možnostih sofinanciranja izobraževanja ter o postopkih, kako priti

do le-teh, - gradivo, ki udeležencu pomaga odpravljati učne težave, - podatke o ustanovah, ki lahko pomagajo udeležencu, ko naleti na težave

(zavod za zaposlovanje, center za socialno delo), - podatke o drugih organizacijah, ki jih ne morejo rešiti na izobraževalni

organizaciji. Prav tako je pomembno imeti podatke o izobraževalnih programih za nazaj, saj dosti udeležencev naredi večjo pavzo med samim izobraževanjem in zgodi se, da program, ki so se ga udeleževali, ne obstaja več. V tem primeru mora svetovalec svetovati, kako nadaljevati izobraževanje v drugem programu, kateri opravljeni izpiti se priznajo v novem programu, kakšna potrdila mora udeleženec prinesti (če so ta potrebna). Za potrebe samoevalvacije se lahko na ŠC PET odločijo z metodologijo POKI. Projekt Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje (POKI) je razvil Andragoški center Slovenije kot enega od vzvodov za razvijanje kakovosti v izobraževanju odraslih, da bi različnim izobraževalnim organizacijam svetovali pri samoevalvaciji lastne kakovosti in iskanju poti v nadaljnjem razvoju.



5.4. POGOJI ZA UVEDBO

Glede na rezultate ankete in analize obstoječega stanja so ključni pogoji za uvedbo svetovalnega središča:

- Kadri: o svetovalci morajo imeti ustrezne kompetence, o mora biti dovolj svetovalcev, o organizacija dela,

- tehnična sredstva: o programska oprema mora omogočati delovanje svetovalnega

centra, - finančna sredstva:

o svetovalno središče mora imeti dovolj finančnih sredstev za svoje delovanje in razvoj,

- prostori: o svetovalno središče mora imeti ustrezne prostore za svoje

delovanje, o po potrebi mora imeti središče tudi večje prostore (npr. ob vpisu v

novo šolsko oz. študijsko leto). Odebeljeno so označeni pogoji, ki v tem trenutku še niso izpolnjeni, oz. zahtevajo dodatno delo za njihovo izpolnitev. V prejšnjem poglavju so našteta področja, ki naj bi jih svetovalec s svojimi kompetencami pokrival. Dodatno izobrazbo bi potrebovali vsi na področju poznavanja informativno-svetovalnega dela. Prav tako je potrebno stalno izobraževanje za področje kakovosti in samoevalvacije, saj se premalo dela na tem področju. V delo skupine za kakovost bi bilo smiselno vključiti tudi ostale udeležence, da bi razumeli kakšen je pomen in način samoevalvacije. Naslednji pogoj, ki trenutno ni izpolnjen, je organizacija dela v svetovalnem središču. To je razumljivo, saj ta z delom še ni začel. Potrebno bo določiti vodjo svetovalnega središča in svetovalce, ki bodo v središču delali. Naslednji korak je določitev nalog in dolžnosti, ki jih bo vsak izvajal. Predpogoj tega koraka je izobrazba vseh zaposlenih v središču. Za delo v svetovalnem središču je potrebno imeti ustrezno računalniško podporo. V obstoječih svetovalnih službah na ŠC PET uporabljamo računalniške programe, ki vsebujejo podatke o udeležencih izobraževanja, izpitih, ocenah, urnikih in učiteljih. V svetovalnem središču bi nadaljevali z uporabo istih računalniških programov, vendar bi jih morali nadgraditi ali pa dodati nove računalniške programe. V njih bi se poleg obstoječih podatkov hranili vsi podatki o udeležencih, komunikaciji z njimi, izobraževalni načrti, izobraževalni programi, učni pripomočki, podatki iz kariernega centra, itd. Ti podatki se lahko hranijo v pisni obliki, vendar je uporaba in iskanje informacij dosti težja in bolj zamudna. Prav tako izgubimo možnost samousmerjenega iskanja.



Trenutni prostori v dobri meri ustrezajo, vendar bi bilo smiselno narediti manjši kabinet, ki bi dal možnost individualnega svetovanja ali svetovanja manjši skupini. Z ločevanjem prostorov bi lažje zagotovili zaupnost pogovora, če je to potrebno med svetovalcem in svetovancem.

5.5. PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE

Nadaljnji razvoj vidim na področju razvoja svetovalcev in njihovega svetovalnega dela. Ključni pomen za uspešno delovanje ISS-ja je zagotavljanje strokovnega osebja s pravimi lastnostmi in sposobnostmi, med katerimi so še posebej pomembne dobre komunikacijske veščine. Samo delo obsega različne naloge, ki zahtevajo širok spekter veščin. Ker večina udeležencev pogreša prehod na višjo stopnjo izobraževanja ali pomoč pri iskanju nove zaposlitve, bi bilo smiselno v sklop informacijsko-svetovalnega središča vpeljati karierni center. Njegov namen bi bil spodbujanje prenosa znanja iz študija v delovno prakso, pridobivanja realnih in raznolikih predstav o zaposlitvenih možnostih ter spodbujanje navezovanja stikov med študenti in potencialnimi delodajalci že v času študija. Ponudil bi možnost razvoja poklicne poti na področju izobraževanja, nato pa omogočil lažjo pot do zaposlitve in možnosti dodatnega kakovostnega izobraževanja. Karierni center bi izvajal naslednje aktivnosti:

objava prostih delovnih mest, študentskih del, študijskih praks, objava razpisov za kadrovske štipendije, seminarske in diplomske naloge, predstavitve delodajalcev in zaposlitvenih možnostih za diplomante študijskih

programov na fakultetah in akademijah, organizacija obiskov študentov v delovnih okoljih, informiranje o študijskih programih na drugih ustanovah, informacije o zaposlitvenih možnostih po zaključku študija, delavnice in tečaje za vse udeležence izobraževanja za pridobivanje dodatnih

kompetenc in znanj. Velike možnosti razvoja so tudi v informatizaciji svetovalnega dela. Svetovanje se lahko izvaja tudi na daljavo prek specializiranih računalniških programov, ki omogočajo ne le video in avdio povezavo, temveč tudi skupno sodelovanje na dokumentih. Primer takšnega orodja je Google Documents, ki večim uporabnikom skupaj omogoča istočasno delo na istem dokumentu. To bi omogočilo, da svetovalec in svetovanec skupaj izpolnjujeta ali bereta dokument, ne da bi sedela skupaj. Tipičen primer takšne aktivnosti bi bila izdelava izobraževalnega načrta ali priprava učne pomoči. Tovrstno svetovanje je nepogrešljivo za vse, ki ne morejo ali ne želijo direktnega kontakta s svetovalcem. Z vpeljavo svetovalnega središča bodo udeleženci dobili nove storitve, ki jih v dobri meri sedaj pogrešajo.



LITERATURA

Gradišar M, Resinovič G. (1998): "Informatika v organizaciji", Založba Moderna organizacija, Kranj. Ferjan, M. (1996): "Skrivnosti vodenja šole", Didakta, Radovljica.

Florjančič J., Bernik M., Novak V. (2004): "Kadrovski Management", Moderna organizacija, Kranj. Jelenc Krašovec, S. in Jelenc, Z.. (2003): "Andragoško svetovalno delo", Filozofska Fakulteta Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Ljubljana. Jelenc, Z. in drugi. (1998): "Vseživljenjsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje", Andragoški center Slovenije, Ljubljana. Niklanovič, S. idr. (1993): "Brezposelnost, izobraževanje in kariera", Andragoški center Slovenije, Ljubljana , str. 7-73. (Zbirka Izobraževanje odraslih - Nove poti, št. 5). Niklanovič, S. (1997): "Prispevki o poklicnem svetovanju 1" Izida, Ljubljana. Vilič Klenovšek, T. in Klemenčič, S. (2002): "Svetovanje v izobraževanju odraslih: organiziranost, pogoji in način delovanja", Andragoški center Slovenije, Ljubljana. Vilič Klenovšek, T. in Rupert, J. (2011): "Svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih", Andragoški center Slovenije, Ljubljana. Uradni list Republike Slovenije (2006): "Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti ZEPDSV" (Ur. list št. 40/2006 z dne 14. 4. 2006).

Vilič Klenovšek, T. (2010): "Usposabljanje svetovalcev v svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih 3", Andragoška spoznanja, Ljubljana. Predstavitev: zgodovina. Pridobljeno 2.8.2015 na http://www.scpet.net/index.php?module=content&page_id=10). "Potek samoevalvacije" Pridobljeno 24.06.2015 na http://kakovost.acs.si/poki/samoevalvacija/potek/.

http://www.scpet.net/index.php?module=content&page_id=10

http://kakovost.acs.si/poki/samoevalvacija/potek/



PRILOGE

VPRAŠALNIK

V sklopu svojega diplomskega dela z naslovom Vpeljava informacijsko svetovalnega središča v ŠC PET izvajam raziskavo, s katero želim pridobiti informacije, ki mi bodo v pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Sodelovanje v anketi je anonimno, pridobljeni rezultati pa bodo izključno uporabljeni v moji diplomski nalogi. Prosim vas, da na vprašanja odgovorite tako, da obkrožite številko rangirne lestvice od 1 – 5, kjer 1 pomeni najmanj, 5 pa največ. Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujem. Ljilja Bogunovič 1. Katere informacije najbolj potrebujete?

o vpisu 1 2 3 4 5

o vsebinah, zahtevah in značilnostih programa/študija 1 2 3 4 5

o rokih (vpisnih, izpitnih, diplomskih,...) 1 2 3 4 5

o učiteljih/ predavateljih 1 2 3 4 5

o urniku 1 2 3 4 5

o statusu (status, prehrana, pravice,...) 1 2 3 4 5

o statusu športnika 1 2 3 4 5

o nadaljevanju študija/šolanja 1 2 3 4 5

o iskanju zaposlitve 1 2 3 4 5

2. Katere informacije trenutno najbolj pogrešate?

o vpisu o statusu (status, prehrana, pravice dijakov/ študentov)

1 2 3 4 5

o vsebinah, zahtevah in značilnostih programa/študija 1 2 3 4 5

o rokih (vpisnih, izpitnih, diplomskih,...) 1 2 3 4 5

o učiteljih/ predavateljih 1 2 3 4 5

o urniku 1 2 3 4 5

o statusu (status, prehrana, pravice,...) 1 2 3 4 5

o statusu športnika 1 2 3 4 5

o nadaljevanju študija/šolanja 1 2 3 4 5



o iskanju zaposlitve 1 2 3 4 5

3. Na kakšen način bi želeli prejemati informacije?

po elektronski pošti 1 2 3 4 5

na spletni strani 1 2 3 4 5

po telefonu 1 2 3 4 5

po navadni pošti 1 2 3 4 5

osebno 1 2 3 4 5

4. Kdaj želite, da bi bili dosegljivi za informacije?

dopoldne 1 2 3 4 5

popoldne 1 2 3 4 5

ob sobotah 1 2 3 4 5

5. Učna pomoč/tutorstvo

Ali bi potrebovali dodatno učno pomoč? 1 2 3 4 5

Ali učno pomoč dobite na pravi način? 1 2 3 4 5

Ali učno pomoč dobite pravočasno? 1 2 3 4 5

Ali učno pomoč dobite v popolnosti? 1 2 3 4 5

6. Delo referata/ tajništva/ svetovalne službe

Kako ste zadovoljni z odnosom zaposlenih? 1 2 3 4 5

Ali je uradne ure ustrezne? 1 2 3 4 5

Ali dobite vse potrebne informacije? 1 2 3 4 5



KAZALO SLIK

Slika 1: Oblike dela v splošnem svetovalno-informacijskem centru (Niklanović, 1993, str. 26)

9

Slika 2: Stopnje informativno-svetovalne dejavnosti (Vilič Klenovšek, 2002, str. 35)

12

Slika 3: Tok informacijskega podsistema (Florjančič, str. 276) 19 Slika 4: Kadrovski informacijski sistem (Florjančič, str. 280) 21 Slika 5: Področja kakovosti http://poki.acs.si/potek/podrocja/images/shema_podrocij.jpg

25

Slika 6: Organigram ŠC PET 33 Slika 7: Katere informacije najbolj potrebujete? 36 Slika 8: Katere informacije trenutno najbolj pogrešate? 38 Slika 9: Na kakšen način bi želeli prejemati informacije? 39 Slika 10: Kdaj želite, da bi bili dosegljivi za informacije? 40 Slika 11: Učna pomoč/tutorstvo 41 Slika 12: Delo referata 42

KAZALO TABEL

Tabela 1: Primerjava individualnega in skupinskega svetovanja (Jelenc Krašovec, 2003, str. 173)

11

Tabela 2: Prednosti in slabosti pisne komunikacije (Vilič Klenovšek, 2011, str.67)

11

Tabela 3: Prednosti in slabosti ustne komunikacije (Vilič Klenovšek, 2011, str.67)

12

Tabela 4: Katere informacije najbolj potrebujete? 36 Tabela 5: Katere informacije trenutno najbolj pogrešate? 37 Tabela 6: Na kakšen način bi želeli prejemati informacije? 39 Tabela 7: Kdaj želite, da bi bili dosegljivi za informacije? 40 Tabela 8: Učna pomoč/tutorstvo 41 Tabela 9: Delo referata 42 Tabela 10: Storitve obstoječih svetovalnih služb na ŠC PET 44 Tabela 11: Število udeležencev in delavcev na ŠC PET 44

http://poki.acs.si/potek/podrocja/images/shema_podrocij.jpg



KRATICE IN AKRONIMI

IO: izobraževanje odraslih ISS: izobraževalno svetovalno središče POKI: Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje ŠC PET: Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana