VPELJAVA NOVIH ZNANSTVENIH VSEBIN V · 2014. 11. 18. · 6 BIODIVERZITETA B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014 iološka raznovrstnost - pomeni

VPELJAVA NOVIH ZNANSTVENIH VSEBIN V KNJIŽNIČNE STORITVE – PRIMER

BIODIVERZITETE

Boža Janžekovič, univ. dipl. biol.

UM UKM

Posvetovanje sekcij ZBDS 18. september 2014, Laško

1

STORITVE V KNJIŽNICAH – primer UKM

B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014

OSNOVNE KNJIŽNIČNE STORITVE izvajajo jih vsi zaposleni

NABAVA IN OBDELAVA GRADIVA – Akcesijska služba, katalogizacija gradiva

STROKOVNI REFERENTI – vsebinska obdelava gradiva, zbirke, informacijska dejavnost, izobraževalna dejavnost

IZPOSOJA GRADIVA, MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA, INFORMACIJSKA SLUŽBA

DOMOZNANSKI ODDELEK, DROBNI TISKI, GLASBENA IN FILMSKA ZBIRKA

RAZSTAVNA DEJAVNOST – knjižno razstavišče, likovno razstavišče, avla

2

STORITVE V KNJIŽNICAH – primer UKM


RAZISKOVALNO RAZVOJNE STORITVE izvajajo jih večinoma strokovni referenti in vodstvo knjižnice

KISUM in na nivoju UM:

- Matična dejavnost za visokošolske knjižnice

- Sodelovanje v raziskovalnih in pedagoških procesih na UM

Izven UM z razvojno, raziskovalno in razstavno dejavnostjo

- Matična dejavnost za specialne knjižnice

- Izobraževalni zavodi (javni in zasebni), ki niso vključeni v UM

- Lokalni / regionalni nivo

3

STROKOVNI REFERENT (SR)


Je v knjižnici strokovnjak za literaturo z določenega znanstvenega/strokovnega področja.

Naloge:

- Nabava literature s strokovnih področij za katera je zadolžen.

- Vsebinska obdelava (UDK, besedne oznake, postavitvene oznake za prosti pristop). Urejanje zbirk prostega pristopa.

- Referenčno delo z uporabniki (posredovanje informacij, izobraževanje uporabnikov). Priprava vsebinskih oznak za zaključna dela študijskih programov UM.

- Promocija literature. Priprava knjižničnih razstav.

- Priprava vsebin za spletna in družbena omrežja.

4

BIODIVERZITETA


ZGODOVINA:

- Pojav termina v povsem ekološkem kontekstu 1968 – število organizmov (ene vrste ali združbe) na površino.

- Večinoma negativni vplivi človeškega delovanja na naravo – upad števila organizmov – spodbujene raziskave o vzrokih upadanja – 1982 prva definicija za komisijo IUCN.

- 1988 zbornik znanstvenih prispevkov o vplivih človeštva na zmanjševanje biodiverzitete BioDiversity – spodbuda OZN za organizacijo mednarodne konference 1992 – Konvencija o biološki raznovrstnosti, ki jo je Slovenija ratificirala z zakonom leta 1996.

6

BIODIVERZITETA


Biološka raznovrstnost - pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov.

BIODIVERZITETA (biološka raznovrstnost, biotska pestrost, biotska raznovrstnost, …) je pestrost živega sveta, ki jo prepoznamo na treh nivojih.

Terminologija (domača in mednarodna) še ni ustaljena. Še variante in sinonimi.

7

NIVOJI BIODIVERZITETE


GENETSKA BIODIVERZITETA

VRSTNA BIODIVERZITETA

EKOSISTEMSKA BIODIVERZITETA

8

VRSTA


Danes je poznanih okrog

1,750.000 vrst.

Ocenjeno število vrst je

okrog 12,063.000, različni

avtorji pa navajajo oceno

od 10 do 100 milijonov.

Vŕsta (lat. species) je v biologiji

osnovna kategorija. Vrsto tvorijo

organizmi naravne populacije, ki

so se med seboj sposobni ploditi

ter imajo na splošno podoben

izgled, značilnosti, dedne lastnosti

in naseljujejo podoben habitat.

11

ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA VRST ZARADI ČLOVEŠKEGA DELOVANJA - HIPO


HABITAT ALTERATION – degradacija in izguba habitatov, fragmentacija.

Spreminjanje habitatov

v polja, naselja, ceste, …

12

ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA VRST ZARADI ČLOVEŠKEGA DELOVANJA


INVASIVE SPECIES – tujerodne vrste

Objedanje in paša (koze –

uničenje vegetacije) Hibridizacija (postrvi – izgubljanje genske

identitete soške postrvi)

Soška postrv (Salmo

marmoratus) je

endemit Jadranskega

porečja in za sulcem

največja postrvja

vrsta v Evropi. Ciril

Mlinar Cic

13



POLLUTION – onesnaževanje in globalne klimatske spremembe.

• Onesnaževanje je človekovo vnašanje sintetičnih snovi ali energije v ekosistem.

• Posledice onesnaževanja so vnašanje

nestabilnosti, nemira ali neugodja

v ekosistema.

• Onesnaževala so lahko kemijske

substance ali energije, kot so: hrup,

toplota, svetloba ali radioaktivno

sevanje, njihova vsebnost ali količine

pa presegajo naravne vrednosti.

14

Vzroki izumiranja vrst, ki jih povzroča človek


Globalne klimatske spremembe:

- Efekt tople grede

- Troposferni ozon

- Ozonska luknja

15



OVEREXPLORATION – netrajnostna raba populacij in

demografska eksplozija.

Prelov rib, ribiške

prakse komercialnega

in nekomercialnega

izlova rib, ki ne

omogoča trajnostnega

obnavljanja populacij.

Globalna

trgovina z živalmi

16

DELOVNI PROCESI OB VPELJAVI NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE


1. ZAZNAVA NOVEGA ZNANSTVENEGA/STROKOVNEGA PODROČJA

• Pri vsebinski obdelavi znanstvenih monografij.

• Pri informacijski dejavnosti.

• Sledenje razvoju znanstvenega/strokovnega področja.

16



2. PREUČITEV/SEZNANITEV Z NOVO ZNANSTVENO/STROKOVNO VSEBINO

• Potrebna predelava samega besedila poglavja in po potrebi še dodatno iskanje razlage in dodatnih informacij po spletu.

• Natančni referenčni razgovor in zbiranje čim več vsebinskih podatkov o novem znanstvenem/strokovnem področju.

• Ob nadaljnjih izobraževalnih aktivnostih, udeležbah na predavanjih, razstavah, v medijih (TV, radio, …), delovanje v strokovnih društvih, …

17



3. UVRSTITEV NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE V KLASIFIKACIJSKE SISTEME

• Sprva le po grobi delitvi znanosti (družboslovje, humanistika, naravoslovje, tehnika).

• Nato znotraj njih, npr. naravoslovje na ožja področja, npr. biologija – ekologija.

• V knjižničarskih klasifikacijskih sistemih, ki jih uporabljamo v Sloveniji, je problem v časovnih zaostankih od pojava nove znanstvene/strokovne vsebine in njene terminologije do vključitve v sistem. Uporabimo: Library of Congress, Karlsruher Virtueller Katalog; ali sisteme MESH, BA.

18



4. PRIPRAVA TERMINOLOŠKEGA SEZNAMA ZA NOVO ZNANSTVENO/STROKOVNO VSEBINO

• Priporočljivo je izdelati »osebni geslovnik«, ki omogoča in olajšuje poenoteno uporabo terminologije za vsebinsko obdelavo in hkrati razdelavo nivojskih povezav in razširitev.

BIOLOGIJA

EKOLOGIJA

BIODIVERZITETA izumiranje vrst,

Biološka pestrost degradacija habitatov, …

nivoji: genetski, vrstni, … aleli, inbriding,

sorte, podvrste, …

gradienti nadmorska višina,

vroče točke

zakonodaja konvencije,

nacionalna, lokalna

19



5. UVRSTITEV NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE V DOSEDANJE VSEBINE KNJIŽNIČNE ZBIRKE

Uvrstitev v zbirke prostega pristopa, kjer so le te urejene po vsebinskih področjih. Dokler je malo naslovov in izvodov novega znanstvenega/strokovnega področja jih postavimo na postavitev prostega pristopa vsebinsko najbližji postavitvi. Ko se število poveča pripravimo novo postavitveno lokacijo.

20



5. UVRSTITEV NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE V DOSEDANJE VSEBINE KNJIŽNIČNE ZBIRKE

Priporočljivo je, da je v neposredni bližini vsebinsko najbližjega področja. Glede na razvoj področja in dotok literature moramo še predvideti nadaljnje širitve – glede na različne vidike: geografski (Slovenija, Evropa, …), vsebinski (medicina/zdravstvo, sociologija, vzgoja/izobraževanje, kemija, …) in oblikovni (učbeniki, slovarji, priročniki).

21



6. PRIPRAVA IN IZVEDBA PROMOCIJE LITERATURE NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE (I.)

Promocija poteka:

a.: na pasivni način: literatura z novega znanstvenega/strokovnega področja se najprej postavi na ogled v Zbirko novosti. Bibliografske podatke pa vnese v Seznam novosti.

b.: aktivni način: Spletne strani in družbena omrežja je prav tako potrebno izkoristiti za promocijo novosti.

22



6. PRIPRAVA IN IZVEDBA PROMOCIJE LITERATURE NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE (II.)

Predavateljem in raziskovalcem, ki se ukvarjajo z bližnjimi vsebinami novega znanstvenega/strokovnega področja se pošlje e-obvestilo o novosti v knjižnični zbirki: bibliografske in lokacijske podatke.

23



6. PRIPRAVA IN IZVEDBA PROMOCIJE LITERATURE NOVE ZNANSTVENE/STROKOVNE VSEBINE (II.)

Če je možno, je priporočljivo, da se občasno pripravi predstavitev posamezne novosti v živo – kot razgovor z raziskovalci, okrogla miza, delavnica namenjena vsem tipom uporabnikov. Kar pa že hkrati sovpada z intelektualno dostopnostjo.

24



7. INTERNO IZOBRAŽEVANJE

Z internim izobraževanjem seznanimo sodelavce – splošne informatorje, nadzornike prostega pristopa, strokovne sodelavce, ki so zadolženi za vsebinsko bližnja področja (interdisciplinarnost) o znanstveni/strokovni novosti, ki je v knjižnični zbirki. Pri tem moramo poudariti:

Kratke teoretične razlage nove znanstvene/strokovne vsebine;

Natančno seznanitev s terminologijo – vsebinska obdelava;

Predstavitev monografije ali drugega knjižničnega gradiva;

Predstavitev uvrstitve v zbirko prostega pristopa.

25



8. INTELEKTUALNA DOSTOPNOST

Z delovnimi aktivnostmi, se novost počasi usidra v rutino in tako se lahko začne normalno referenčno delo.

Lotimo se lahko prireditvene dejavnosti.

Knjižnična razstavna dejavnost.

Lotimo se lahko publicistične dejavnosti – poljudnoznanstvena besedila, pregledi objav, …

26


HVALA!

Oglasite se na:

[email protected]

Documents

VPELJAVA NOVIH ZNANSTVENIH VSEBIN V · 2014. 11. 18. · 6 BIODIVERZITETA B. Janžekovič: Vpeljava novih znanstvenih vsebin …, Laško, 18. 9. 2014 iološka raznovrstnost - pomeni