VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA PORABO …

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Matjaţ BRODNJAK

VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA

PORABO GORIVA IN RAST AJDE

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2012

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

BIOSISTEMSKO INŢENIRSTVO

Matjaţ BRODNJAK

VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA

PORABO GORIVA IN RAST AJDE

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2012

POPRAVKI:

III Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012

Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela:

Predsednik: izr. prof. dr. Miran LAKOTA

Mentor: izr. prof. dr. Denis STAJNKO

Član: doc. dr. Peter VINDIŠ

Lektor: Barbara Radek, prof. slov. j. in knjiţevnosti

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: september 2012

IV Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.


Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde

UDK: 621.182.3:631.51:633.12:631.53.04(043.2)=863

IZVLEČEK

Obdelava tal je največji porabnik pogonskega goriva pri pridelovanju poljščin. Danes zaradi visokih cen

goriva veliko kmetij opušča konvencionalno obdelavo z oranjem in jo nadomešča s konzervirajočimi

obdelavami. V diplomskem delu smo ugotavljali, kolikšna je poraba goriva pri različnih načinih obdelave tal

in setvi ajde. Prav tako smo ugotavljali vpliv obdelave tal na vznik ajde, število plevelov in kaljenje

predposevka. Za obdelavo tal smo uporabili standardni poljedelski traktor New Holland T6020 DELTA, 4-

brazdni obračalni plug Lemken VariOpal 6 in rahljalnik Lemken Smaragd 9. Setev smo opravili s traktorjem

New Holland TN75D ter sejalnico Lemken SAPHIR 7 Autoload. Povprečna poraba goriva pri rahljanju je

bila 11,26 l/ha, pri oranju pa 31,05 l/ha. Vznik ajde je bil na oranih tleh 90,1 % , rahljanih 72,3 % in pri

direktni setvi 68,4 %. Prav tako so bile rastline na oranih tleh višje kot na rahljanih. Ugotovili smo, da je za

pridelavo ajde najbolj primeren konvencionalni način obdelave tal.

Ključne besede: obdelava tal, setev, poraba goriva, ajda,vznik

OP: IX, 36 str., 10 sl., 9 tab., 3 graf., 14 vir.

V Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.


The influence of different ways of soil cultivation on fuel consumption and the growth

of buckwheat

ABSTRACT

Soil tillage is the largest consumer of fuel in the arable land production. Today, because of the high prices of

fuel, many farms are giving up the conventional tillage with ploughing and are replacing it with conservation

cultivation. In this diploma paper, we investigated the influence of different ways of soil tillage and sowing

of buckwheat on the fuel consumption. In addition, we investigated the influence of tillage on the

germination of buckwheat, the number of weed and the germination of the crop. For soil tillage, we used the

standard New Holland T6020 DELTA tractor, the 4-furrow Lemken VariOpal 6 plough and Lemken

Smaragd 9 chisel. We did the sowing with New Holland TN75D tractor and Lemken SAPHIR 7 Autoload

seeder machine. The average fuel consumption when chisel the soil with chisel was 11. 26 l/h and 31.05 l/ha

when ploughed. The buckwheat emergence on ploughed soil was 90.1 %, on chiselled soil 72.3 % and 68.4

% in direct sowing. The plant grew higher on ploughed soil than on chiselled soil. We found out that the

conventional way of soil tillage is the most appropriate for growing buckwheat.

Keywords: soil tillage, fuel consumption, buckwheat, growth

NO: IX, 36 p., 10 pic., 9 tab., 3 graph., 14 ref.

VI Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.


Kazalo vsebine

1 UVOD ............................................................................................................................... 1

1.1 Cilj in namen diplomske naloge ................................................................................ 2

2 PREGLED OBJAV ......................................................................................................... 3

2.1 Obdelava tal ............................................................................................................... 3

2.1.1 Konvencionalna obdelava tal .............................................................................. 4

2.1.2 Konzervirajoča obdelava .................................................................................... 4

2.1.3 Direktna setev ..................................................................................................... 5

2.2 Traktor ....................................................................................................................... 5

2.3 Gorivo ........................................................................................................................ 7

2.3.1 Poraba goriva ...................................................................................................... 8

3 MATERIAL IN METODE DELA ................................................................................ 9

3.1 Njivska površina ........................................................................................................ 9

3.2 Ajda .......................................................................................................................... 10

3.3 Uporabljena mehanizacija........................................................................................ 10

3.3.1 Traktor New Holland 6020 Delta ..................................................................... 10

3.3.2 Traktor New Holland TN75D ........................................................................... 11

3.3.3 Rahljalnik Lemken Smaragd 9 ......................................................................... 12

3.3.4 Plug Lemken Variopal 6 ................................................................................... 13

3.3.5 Sejalnica Lemken Saphir 7 Autoload ............................................................... 14

3.4 Meritev porabe goriva .............................................................................................. 15

3.5 Ugotavljanje vznika in velikosti ajde ...................................................................... 17

3.6 Uporabljena oprema ................................................................................................. 19

3.7 Enačbe in izračuni .................................................................................................... 20

3.7.1 Povprečna poraba goriva .................................................................................. 20

VII Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.


3.7.2 Povprečna poraba časa ...................................................................................... 20

3.7.3 Storilnost ........................................................................................................... 21

3.7.4 Odstotek vznika ................................................................................................ 21

3.7.5 Povprečna velikost rastlin ................................................................................. 21

3.8 Statistična obdelava podatkov ................................................................................. 22

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ...................................................................................... 23

4.1 Poraba goriva in časa pri konzervirajoči obdelavi tal z rahljalnikom ..................... 23

4.2 Poraba goriva in časa pri oranju .............................................................................. 24

4.3 Poraba goriva in časa pri setvi ................................................................................. 26

4.4 Vznik rastlin ............................................................................................................. 28

4.5 Povprečna višina rastlin ........................................................................................... 31

5 SKLEPI .......................................................................................................................... 34

6 VIRI ................................................................................................................................ 36

VIII Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.


Kazalo slik:

Slika 1: Načini obdelave tal z moţnimi kombinacijami delovnih faz (Ţmavc 2002). .......... 3

Slika 2: Sodobni standardni traktor (New Holland 2012). .................................................... 6

Slika 3: Njiva, na kateri smo izvedli poizkus voznika in intenzivnosti rasti (GERK 2012). 9

Slika 4: Traktor New Holland T6020 DELTA pri rahljanju zemlje.................................... 11

Slika 5: Traktor New Holland TN75D. ............................................................................... 12

Slika 6: Rahljalnik Lemken Smaragd 9. .............................................................................. 13

Slika 7: Plug Lemken VariOpal 6........................................................................................ 14

Slika 8: Sejalnica Lemken Saphir 7 Autoload. .................................................................... 15

Slika 9: Dolivanje goriva z merilno čašo............................................................................. 16

Slika 10: Razporeditev površin za ugotavljanje vznika in velikosti ajde. ........................... 17

Slika 11: Štetje rastlin na površini, obdelani z rahljalnikom. .............................................. 18

Slika 12:Velikost rastlin pri merjenju dne 25. julija 2012 (iz leve: oranje, direktna setev,

rahljanje). ............................................................................................................... 19

Opomba: Slike, pri katerih avtor ni naveden, je posnel Matjaţ Brodnjak.

IX Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.


Kazalo tabel:

Tabela 1: Podatki o uporabljenem semenu ajde. ................................................................. 10

Tabela 2: Površine uporabljene za meritev porabe goriva pri rahljanju in oranju. ............. 16

Tabela 3: Poraba goriva in časa pri rahljanju. ..................................................................... 23

Tabela 4: Poraba goriva in časa pri oranju. ......................................................................... 24

Tabela 5: Poraba goriva in časa pri setvi. ............................................................................ 26

Tabela 6: Izračun storilnosti rahljalnika, pluga in sejalnice. ............................................... 27

Tabela 7: Število rastlin / 0,25 cm2 pri direktni setvi. ......................................................... 28

Tabela 8: Število rastlin/0,25 m2 na površini obdelani z rahljalnikom. .............................. 29

Tabela 9: Število rastlin / 0,25 m2 na orani površini. .......................................................... 30

Tabela 10: Izmerjene velikosti rastlin ................................................................................ 32

Kazalo grafikonov:

Grafikon 1: Primerjava porabe goriva pri rahljanju in oranju. ............................................ 25

Grafikon 2: Primerjava porabe časa pri rahljanju in oranju. ............................................... 25

Grafikon 3: Velikost rastlin pri različni obdelavi in posameznih meritvah. ....................... 33

1 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.


1 UVOD

Obdelava tal je ena najstarejših človeških dejavnosti, način obdelave pa se skozi obdobja

vedno bolj spreminja. V začetku človeške civilizacije sta v kmetijstvu prevladovala lov in

nabiralništvo, sčasoma pa so ljudje začeli razvijati različna orodja − od rala do pluga.

Dandanes se na naših kmetijah v glavnem uporabljata dva načina obdelave tal:

konvencionalna obdelava tal s plugom in konzervirajoča obdelava tal brez pluga, poznamo

pa še tretji način direktne setve brez obdelave tal.

Kmetje so zaradi vedno večjih cen goriv in nizkih prodajnih cen pridelkov primorani iskati

nove načine, kako zmanjšati stroške na kmetiji. Kot je znano se pri osnovni obdelavi tal z

oranjem porabi največ goriva, zato se nekateri kmetje ţe odločajo, da to opravilo opuščajo

in ga nadomeščajo s konzervirajočimi tehnikami obdelave tal.

V diplomski nalogi ţelimo odgovoriti na vprašanje, kateri način obdelave je najprimernejši

za pridelavo ajde. Poizkus smo opravili na ajdi (Fagopyrum esculentum L.), ker je pridelek

zelo odvisen od priprave tal pred setvijo, saj se drugi agrotehnični ukrepi minimalno

izvajajo. Ker se v obdelavi tal za ajdo pojavlja veliko vprašanj, povezanih s primernostjo in

ekonomičnostjo pridelave, ţelimo v raziskavi poiskati rešitve, ki bodo vplivale na laţje

odločitve kmetovalcev.



1.1 Cilj in namen diplomske naloge

Osnovni namen diplomskega dela je ugotoviti razliko v porabi goriva pri oranju in

rahljanju. Ker je znano, da se pri rahljanju porabi manj goriva kot pri oranju, smo ţeleli

ugotoviti, kako obdelava tal vpliva na vznik rastlin ajde, plevela in ostankov predposevka

oljne ogrščice. Hkrati smo ugotavljali, kako vpliva obdelava tal na velikost rastlin.



2 PREGLED OBJAV

2.1 Obdelava tal

Namen obdelave tal je pripraviti njivsko površino za setev, ter tako omogočiti posevkom

popolne pogoje za kalitev. Hkrati z obdelavo zatiramo plevele, bolezni in škodljivce.

Danes v glavnem poznamo konvencionalno in konzervirajočo obdelavo tal, le redko pa se

pojavlja tudi način direktne setve (Slika 1). Dejstvo je, da za obdelavo tal porabimo največ

časa in goriva, zato je prihranek lahko tukaj tudi največji.

Slika 1: Načini obdelave tal z moţnimi kombinacijami delovnih faz (Ţmavc 2002).



2.1.1 Konvencionalna obdelava tal

V Sloveniji še vedno prevladuje konvencionalna obdelava tal, za katero se uporablja plug.

Z oranjem tla obračamo, mešamo, drobimo, rahljamo, zaorjemo rastlinske ostanke ter

zasujemo plevele, škodljivce in rastlinske bolezni.

Pri oranju tal se volumen tal poveča za 20 do 25 %. Hkrati se z oranjem zmanjša

koherenca, popravlja struktura, poveča propustnost za vodo in zrak. Tla vsebujejo več

zraka, zaradi povečane površine tal pa se poveča tudi evaporacija (Bratkovič 2009).

Plug je traktorski priključek, ki tla odreţe na določeni globini in jo obrne. Delimo ga glede

na:

- način oranja: krajniki in obračalni;

- način priključevanja: nošeni, polnošeni in vlečeni;

- konstrukcijo: lemeţni, rahljalni, rotacijski, diskasti in lopatniki (Ţmavc 2002).

2.1.2 Konzervirajoča obdelava

Pri konzervirajoči obdelavi tal ne obračamo, ampak tla le premešamo in zrahljamo. Ta

način obdelave zmanjšuje vetrno in vodno erozijo, saj po obdelavi na njivi še vedno

ostanejo rastlinski ostanki (Bernik 2005).

Osnovno orodje za konzervirajočo obdelavo je rahljalnik, ki zemljo rahlja, meša in zrači,

vendar je v primerjavi s plugom ne obrača. Prednost rahljalnika je v tem, da sta poraba

goriva in časa pri delu z njim dosti manjša kot pri oranju (Mrhar 1990).



2.1.3 Direktna setev

Direktna setev ali je tehnika odlaganja semena v neobdelana tla. Za tak način setve

potrebujemo posebej prirejene sejalnice, ki razreţejo ali počistijo rastlinske ostanke iz

setvenih brazd. Pri tem načinu obdelave je potrebno pogosteje zatirati plevele s herbicidi

(Bernik 2005).

2.2 Traktor

Traktor je najpogostejši in najosnovnejši delovni stroj na kmetijah. Uporabljamo ga za

vleko, poganjanje, prevaţanje in dvigovanje različnih priključkov. Razvoj traktorja se iz

leta v leto spreminja, tako se je od začetka nastanka pa do danes njegova oblika in

tehnologija popolnoma spremenila in prilagodila zahtevam na trgu.

Najpogosteje uporabljeni so standardni traktorji, katerih novejše izvedbe imajo pogon na

vsa štiri kolesa. Prednja kolesa so manjša kot zadnja, temu je tudi prilagojen razpored teţe

40 % spredaj in 60 % zadaj (Ţmavc 2002).

Standardni traktorji (Slika 2) se največ pojavljajo na poljedelskih kmetijah, kjer velikost

traktorja ni omejena z delovnim prostorom, temveč se velikosti prilagajajo potrebam po

moči motorjev.

Najpomembnejši deli traktorja so:

- dizelski motor,

- transmisija,

- hidravlični sistem,

- elektronika,

- komfortna kabina.



Slika 2: Sodobni standardni traktor (New Holland 2012).

Transmisija je mehanizem, ki prenaša moč motorja na pogonska kolega, priključno gred,

hidravlično črpalko in druge pomoţne enote. Sestavni deli transmisije so: sklopka,

menjalnik, pogon priključne gredi, pogon koles, pogon hidravlične črpalke.

Najpomembnejši del transmisije je menjalnik, ki nam omogoča izbiranje smeri voţnje

naprej/nazaj, izbiranje prestav in prosti tek motorja. Starejše izvedbe traktorjev imajo

nameščene mehanske menjalnike s šestimi ali osmimi prestavami naprej in dvema nazaj.

Sodobni traktorji manjših izvedb imajo večinoma nameščene mehanske sinhronizirane

menjalnike z inventorjem za izbiro smeri voţnje naprej/nazaj. Traktorji večjih velikosti pa

imajo najpogosteje nameščene t.i. Powershift menjalnike, ki omogočajo izbiranje

prestavnega razmerja s pritiskom na gumb ne da bi pri pri tem prekinili prenos moči iz

motorja na pogonska kolesa. Poznamo še brezstopenjske menjalnike, ki se redkeje

uporabljajo na traktorjih, večinoma jih najdemo na kombajnih (Jejčič 2007).



Hidravlični sistem na sodobnem traktorju ima veliko funkcij: krmiljenje, zaviranje, vklop

in izklop pogonske gredi, krmiljenje hidravlične dvigalke, upravljanje priključkov,

vzmetenje, vklop štirikolesnega pogona in v nekaterih primerih tudi upravljanje

menjalnika. Traktorsko hidravlično dvigalo je najpomembnejši hidravlični mehanizem, ki

ga najdemo na popolnoma vsakem sodobnem traktorju. Omogoča nam dvigovanje,

spuščanje in reguliranje višine priključkov. Krmiljen je lahko mehansko preko ročic in

vzvodov ali elektronsko (EHR) s pritiskanjem na gumbe (Jejčič 2007).

Traktorska kabina predstavlja delovni prostor za traktorista, saj iz nje upravlja z vsemi

funkcijami traktorja. Zahteve, ki jih mora izpolnjevati udobna kabina, so: varnost,

preglednost, zvočna izolacija, zračno vzmeten sedeţ, ergonomsko razporejene ročice,

klima in dober pregled nad instrumenti (Ţmavc 2002).

2.3 Gorivo

Največja surovina za pridobivanje mineralnih pogonskih goriv je surova nafta, ki jo z

destilacijo predelajo v tekočo gorivo. Na ta način pridobljena pogonska goriva so: petrolej,

bencin, tekoči plini in plinsko olje (Ţmavc 2002).

Plinsko olje ali dizel je zagotovo najpomembnejše pogonsko gorivo v kmetijstvu, saj se

uporablja za pogon večine kmetijskih strojev. Za dizel je značilna večja viskoznost kot v

ostalih mineralnih gorivih, vendar pa ne sme presegati določene vrednosti, saj se gorivo

teţje razprši, kar pa zmanjša vnetljivost. Vnetljivost označujemo z cetanskim številom, ki

pri dizlu znaša 43 do 52 (Jejčič 2007).



2.3.1 Poraba goriva

Poraba goriva pri oranju s 3-brazdnim obračalnim plugom PÖTTINGER SERVO III PLUS

je znašala 29,3 l/ha, z rahljalnikom UNIA KOS 3.0 B pa 12,09 l/ha. Razlika med njima je

znašala 17,21 l/ha. Upoštevati moramo delovno širina pluga 1,26 m in rahljalnika 3,0 m. V

meritev ni prišteto porabljeno gorivo pri obračanju (Šbül 2011).

Na porabo goriva vpliva tudi zdrs koles, ki ga lahko zmanjšamo z niţjim tlakom v

pnevmatikah. Pri oranju njive s 0,8 barov tlaka v pnevmatikah je bila poraba 21,87 l/ha,

pri tlaku 2,4 bara pa 25,78 l/ha. Meritev je bila opravljena s standardnim traktorjem Deutz

Fahr K100 in 3-brazdnim plugom PÖTTINGER SERVO 25-302. Delovna širina pluga je

znašala 1,2 m (Kacijan 2010).



3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 Njivska površina

Za poskus voznika in meritev velikosti rasti ajde smo uporabili del 4,7 ha velike njivske

površine (Slika 3). Njiva se nahaja na sredini vasi Hajdoše v občini Hajdina in je v lasti

kmetije Brodnjak. Domače ime za njivo je 'Doma'. Tla na njivi so ilovnato peščena, kar

pomeni, da so zračna, lahka za obdelavo, ter imajo nizko sposobnost zadrţevanja vlage.

Slika 3: Njiva, na kateri smo izvedli poizkus voznika in intenzivnosti rasti (GERK 2012).



3.2 Ajda

Za poskus smo posejali ajdo (Fagopyrum esculentum L.) avtohtone sorte ''Darja'',

proizvajalca semenarne Ljubljana. Ajda se seje na globino 2−3 cm, v sušnem obdobju pa

malo globlje, do 4 cm. Na dobro zaloţenih tleh gnojenje ni potrebno, kjer pa so tla slabše

zaloţena z hranili pa dodamo 50 kg dušika, 50 kg fosforja in 50 kg kalija na hektar. Tabela

1 nam prikazuje parametre kvalitete, globine setve in setveno normo ajde za setev.

Tabela 1: Podatki o uporabljenem semenu ajde.

Hektolitrska masa semena 57 kg/hl

Teţa 1000 zrn 36 g

Globina setve 2-4 cm

Setvena norma 95 kg/ha

3.3 Uporabljena mehanizacija

3.3.1 Traktor New Holland 6020 Delta

Za rahljanje in oranje smo uporabili traktor New Holland 6020 Delta, letnik 2008 s

štirikolesnim pogonom (Slika 4). Poganja ga štirivaljni dvo-ventilski dizelski motor, ki

razvije 82 kW (112 KM) maksimalne moči pri 2200 vrt/min. Nameščen ima Powershuttle

sistem, ki omogoča spreminjanje smeri naprej ali nazaj brez uporabe sklopke. Prestavna

razmerja so ločena v dve skupini po osem prestav, menjalnik Electro CommandTM

pa nam

omogoča menjavanje prestav znotraj ene skupine brez pritiskanja na sklopko. Največjo

hitrost 40 km/h doseţemo v 16 prestavi pri polnih vrtljajih.

Hidravlični sistem poganja črpalka s 63 l/min, medtem ko so dvigalka in distributerji

mehansko krmiljeni. Kabina je pregledna in komfortna, nameščen ima zračni sedeţ,



klimatsko napravo ter radio. Masa traktorja brez obteţitve je 5290 kg, največja dovoljena

masa pa 9000 kg.

Slika 4: Traktor New Holland T6020 DELTA pri rahljanju zemlje.

3.3.2 Traktor New Holland TN75D

Pri setvi smo uporabili traktor proizvajalca New Holland, letnik 2001, model TN75D

(Slika 5). Traktor ima štirikolesni pogon, poganja pa ga tri valjni dizelski motor, ki polno

moč 53 kW (72 KM) doseţe pri 2200 vrt/min. Opremljen je s sinhroniziranim

menjalnikom 16 x 16, ter mehanskim inverterjem smeri naprej/nazaj. Prestavna razmerja

so porazdeljena v štiri skupine. Največjo hitrost 40 km/h traktor doseţe v šestnajsti prestavi

pri polnih obratih.

Hidravlika na traktorju je mehanska, za laţje upravljanje pa ima nameščeno funkcijo Lift-

O Matic, ki nam s pritiskom na gumb omogoča spuščanje dvigalke na nastavljeno globino,

ter dvigovanje v najvišji poloţaj. Traktor ima brez dodatne obteţitve maso 2900 kg.



Slika 5: Traktor New Holland TN75D.

3.3.3 Rahljalnik Lemken Smaragd 9

Pri konzervirajočem načinu obdelave tal smo uporabili rahljalnik Lemken Smaragd 9, ki

ima 2,7 m delovne širine (Slika 6). Nameščenih ima 7 nogač ter 6 kroţnikov. Nogače so

razporejene v dve vrsti, njihova naloga pa je, da tla spodreţejo in premešajo do globine 15

cm. Kroţniki, ki so nameščeni za nogačami, prereţejo zemljo in zdrobijo grude. Gruber

ima dodatno nameščen še sejalni element Hatzenbichler, ki pa je namenjen za setev ukrepa

ozelenitve tal, zato ga nismo uporabili. Delo z rahljalnikom smo opravljali pri hitrosti 8,5

km/h.



Slika 6: Rahljalnik Lemken Smaragd 9.

3.3.4 Plug Lemken Variopal 6

Njivske površine smo preorali s štiribrazdnim obračalnim plugom Lemken VariOpal 6

(Slika 7). Oznaka modela VariOpal nam pove, da gre za plug, ki ima nameščen t. i.

spominski cilinder za spreminjanje delovne širine med oranjem (od 22 do 50 cm na pluţno

telo). Pred obračanjem pluga se ta cilinder do konca skrči in se po obratu ponovno vrne v

prej nastavljeno širino.

Pluţna telesa so univerzalna z nastavljivim nagibom, razdalja med njimi pa je 100 cm. Pri

poskusih smo plug nastavili na delovno širino 180 cm. Delovna hitrost oranja je bila 8

km/h.



Slika 7: Plug Lemken VariOpal 6.

3.3.5 Sejalnica Lemken Saphir 7 Autoload

Ajdo smo posejali z mehansko sejalnico za strnjeno setev Lemken Saphir 7 Autoload

(Slika 8). Sejalnica ima delovno širino 2,5 m, na kateri je razporejenih 20 sejalnih

elementov. Ti so sestavljeni iz dvojnih diskov, ki zareţejo tla, vanjo odloţijo seme in jo s

pomočjo gumijastih koles pritisnejo ob tla.

Sejalnica je opremljena z elektroniko Easytronic, ki nam omogoča laţjo kalibracijo setvene

norme. Sejalnica ima 650 l nasipnico za seme, prazna pa ima maso 810 kg.

Globino setve 3 cm smo nastavili s pomočjo hidravlične dvigalke na traktorju, delovna

hitrost je bila 10 km/h.



Slika 8: Sejalnica Lemken Saphir 7 Autoload.

3.4 Meritev porabe goriva

Porabo goriva smo izmerili tako, da smo pred pričetkom obdelave tal napolnili rezervoar z

gorivom do roba in ga nato po opravljenem delu, vključno z obračanjem, ponovno dolili.

Pri dolivanju smo uporabili merilno čašo − 1000 ml (Slika 9), iz katere smo lahko odčitali

količino dolitega goriva. Meritve smo izvedli na osmih parcelah, ki smo jih razdelili v dve

skupini (Tabela 2). V prvi skupini smo merili porabo goriva pri rahljanju, v drugi pa

porabo pri oranju. Velikosti njivskih površin med skupinama so v pribliţno enakem

razmerju, znotraj posamezne skupine pa se razlikujejo. Vse površine so v lasti kmetije

Brodnjak in so ilovnato peščene teksture.

Iz dobljenih meritev smo na podlagi velikosti parcel iz GERK-ov in porabljenega časa,

izračunali povprečno porabo goriva na hektar.



Tabela 2: Površine uporabljene za meritev porabe goriva pri rahljanju in oranju.

PONOVITEV DOMAČE IME GERK

VELIKOST

PARCELE

(ha)

POVRŠINE OBDELANE Z RAHLJALNIKOM

1. PRI SABINI 4910641 0,24

2. SKLADOVO 4780681 0,54

3. KOTEC 1190357 0,84

4. KOMASACIJA 4789122 1,28

POVRŠINE OBDELANE S PLUGOM

1. PRI KANALU 4072897 0,25

2. PRELOGE 1190353 0,48

3. KOTEC 1190357 0,85

4. LOG 3205140 1,27

Slika 9: Dolivanje goriva z merilno čašo.



3.5 Ugotavljanje vznika in velikosti ajde

Del njive 'Doma' (Slika 3) smo najprej razdelili na tri manjše površine v širini 10 m (Slika

10). Prvi del njive smo pustili neobdelan, drugi del smo obdelali z rahljalnikom do globine

15 cm, tretji del pa preorali do globine 25 cm.

Slika 10: Razporeditev površin za ugotavljanje vznika in velikosti ajde.

7. julija 2012 smo na vse tri površine posejali ajdo, setvena norma je bila na vseh

površinah enaka 95 kg semena na hektar. Vznik prvih rastlin se je pojavil ţe pet dni po

setvi (12. 7. 2012), vendar smo s štetjem počakali še dodatna dva tedna, da vzniknejo

popolnoma vse rastline in pleveli.

Poskus smo opravili 25. julija 2012, tako da smo izdelali leseni okvir v velikosti 50 x 50

cm in ga naključno poloţili na posejano površino (Slika 11) in nato prešteli število vzniklih



rastlin ajde, ogrščice ter plevela. Oljna ogrščica je bila predposevek ajdi, zato smo jo

opredelili posebej, tako da smo lahko laţje ponazorili pomembnost zaoravanja ţetvenih

ostankov. Tak poskus smo opravili na dvajset naključno izbranih mestih na vsaki površini.

Slika 11: Štetje rastlin na površini, obdelani z rahljalnikom.

V istem dnevu smo iz vsakega dela njive naključno izbrali 15 rastlin ajde in z metrom

izmerili njihovo višino od začetka glavne korenine do vrha stebla (Slika 12). Meritve smo

ponovili še dvakrat v razmiku 14 dni (8. in 22. avgusta 2012). Iz tega je bil razviden vpliv

načina obdelave tal na rast ajde.



Slika 12:Velikost rastlin pri merjenju dne 25. julija 2012 (iz leve: oranje, direktna setev,

rahljanje).

3.6 Uporabljena oprema

- merilna čaša za ugotavljanje porabe goriva, prostornine 1 l, z razdelkom za

odčitavanje na 10 ml;

- merilni trak za merjenje širine površin, dolţine 10 m, z natančnostjo 0,5 cm;

- merilni trak za merjenje velikosti rastlin, dolţine 3 m, z natančnostjo 0,1 cm;

- posode za nalivanje goriva;

- leseni koli;

- štoparica za merjenje časa;

- fotoaparat;

- beleţka.



3.7 Enačbe in izračuni

Iz pridobljenih meritev smo izračunali naslednje parametre:

- povprečno porabo goriva v litrih na hektar (l/ha);

- povprečno porabo časa v minutah na hektar (min/ha);

- delovno storilnost v hektarjih na uro (ha/h);

- gostoto rastlin na kvadratni meter (rastlin/m2);

- povprečno velikost rastlin (cm).

3.7.1 Povprečna poraba goriva

Pg =PG

P [1]

Pg – povprečna poraba goriva (l/ha)

PG – porabljena količina goriva (l)

P – obdelana površina (ha)

3.7.2 Povprečna poraba časa

Pč =PČ

P [2]

Pč – povprečna poraba časa (min/ha)

PČ – porabljen čas (min)




3.7.3 Storilnost

SN =60×P

PČ [3]

SN – storilnost (ha/h)


PČ – porabljen čas (min)

3.7.4 Odstotek vznika

V =vzk .rastline

pos .rastline× 100 [4]

V – odstotek vznika (%)

vzk. rastline – vzkaljene rastline

pos. rastline – posejane rastline

3.7.5 Povprečna velikost rastlin

PVr =sk . vzorci

n [5]

PVr – povprečna velikost rastlin (cm)

sk. vzorci – skupna velikost vzorcev (cm)

n – število vzorcev



3.8 Statistična obdelava podatkov

Za izdelavo tabel in statistično obdelavo podatkov smo uporabili program Microsoft Excel

2003.



4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 Poraba goriva in časa pri konzervirajoči obdelavi tal z rahljalnikom

Porabo goriva in časa pri rahljanju tal smo izmerili na skupno 2,9 ha njivskih površin

(Tabela 3). Največja poraba je bila na najmanjši površini ('PRI SABINI') 12,5 l/ha,

najmanjša pa na največji površini ('KOMASACIJA') 10 l/ha. Podobno sliko nam kaţejo

tudi rezultati porabe časa, kjer smo največ časa porabili za obdelavo najmanjše površine

(50 min/ha), najmanj pa za obdelavo največje površine (46,9 min/ha). Za obdelavo vseh

površin smo povprečno porabili 11,26 l goriva/ha ter 48,45 min/ha. Do razlike v porabi

goriva in časa je prišlo zaradi oblike parcel, saj so velike parcele daljše in oţje, zato ni

potrebno toliko obračanja.

Tabela 3: Poraba goriva in časa pri rahljanju.

PONOVITEV DOMAČE IME

VELIKOST

PARCELE

(ha)

PORABLJENA

KOLIČINA

GORIVA (l)

PORABLJEN

ČAS (min)

PORABA

GORIVA

(l/ha)

PORABA

ČASA

(min/ha)

1. PRI SABINI 0,24 3 12 12,5 50

2. SKLADOVO 0,54 6,2 26 11,48 48,1

3. KOTEC 0,84 9,3 41 11,07 48,8

4. KOMASACIJA 1,28 12,8 60 10 46,9

SKUPAJ 2,9 31,3 139

POVPREČJE 11,26 48,45



4.2 Poraba goriva in časa pri oranju

Tabela 4 nam prikazuje izmerjeno porabo goriva in časa pri oranju. Iz nje lahko razberemo,

da sta ta parametra večja kot pri rahljanju. Za meritve smo skupno porabili 2,85 ha njivskih

površin in 87,7 l goriva. Največjo porabo goriva smo izmerili na najmanjši njivi 'PRI

KANALU' 31,6 l/ha, najmanjšo pa na največji 'LOG' 30,16 l/ha. Prav tako smo na

najmanjši njivi porabili 72 minut za obdelavo enega hektarja in 64,6 minut na največji.

Povprečna poraba goriva je bila za 276 % večja kot pri rahljanju in je znašala 31,5 l/ha,

poraba časa pa za 139,9 % in je znašala 67,8 min/ha.

Tabela 4: Poraba goriva in časa pri oranju.


VELIKOST

PARCELE

(ha)

PORABLJENA

KOLIČINA

GORIVA (l)

PORABLJEN

ČAS (min)

PORABA

GORIVA

(l/ha)

PORABA

ČASA

(min/ha)

1. PRI KANALU 0,25 7,9 18 31,6 72

2. PRELOGE 0,48 15 33 31,25 68,8

3. KOTEC 0,85 26,5 56 31,18 65,9

4. LOG 1,27 38,3 82 30,16 64,6

SKUPAJ 2,85 87,7 189




Grafikon 1 nam prikazuje primerjavo porabe goriva pri oranju in rahljanju.

Grafikon 1: Primerjava porabe goriva pri rahljanju in oranju.

Grafikon 2 nam prikazuje primerjavo porabe časa pri oranju in rahljanju.

Grafikon 2: Primerjava porabe časa pri rahljanju in oranju.

0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4

Po

vpre

čna

po

rab

a go

riva

(l/

ha)

Ponovitve

Poraba goriva pri rahljanju

Poraba goriva pri oranju

0

10

20

30

40

50

60

70

80

1 2 3 4

Po

vpre

čna

po

rab

a ča

sa (

min

)

Ponovitve

Poraba časa pri rahljanju

Poraba časa pri oranju



4.3 Poraba goriva in časa pri setvi

Če primerjamo porabo goriva in časa za setev na orani ali na rahljani površini, se ta dva

parametra nista veliko razlikovala (Tabela 5). Za primerjavo smo uporabili najmanjši in

največji njivi pri obeh načinih obdelave tal. Povprečna poraba goriva pri setvi na rahljani

zemlji je bila 5,57 l/ha, na orani zemlji pa 5,63 l/ha. Podobna slika je bila tudi pri porabi

časa, ki smo ga za setev na rahljani površini porabili 44,79 min/ha, na orani pa 44,87

min/ha.

Tabela 5: Poraba goriva in časa pri setvi.

PONOVITEV

DOMAČE IME

VELIKOST

PARCELE

(ha)

PORABLJENA

KOLIČINA

GORIVA (l)

PORABLJEN

ČAS (min)

PORABA

GORIVA

(l/ha)

PORABA

ČASA

(min/ha)

SETEV NA RAHLJANIH POVRŠINAH

1. PRI SABINI 0,24 1,4 11 5,83 45,83

2. KOMASACIJA 1,28 6,8 56 5,31 43,75


SETEV NA ORANIH POVRŠINAH

1. PRI KANALU 0,25 1,4 12 5,83 48

2. LOG 1,27 6,9 53 5,43 41,73


Iz podatkov o velikosti parcel in porabljenem času dela pri oranju, rahljanju in setvi smo

izračunali storilnost posameznih strojev (Tabela 6). Storilnost rahljalnika je bila 1,24 ha/h,

storilnost pluga 0,89 ha/h in storilnost sejalnice 1,34 ha/h.



Tabela 6: Izračun storilnosti rahljalnika, pluga in sejalnice.

RAHLJALNIK


VELIKOST

PARCELE

(ha)

PORABLJEN

ČAS (min)

STORILNOST

(ha/h)

1. PRI SABINI 0,24 12 1,2

2. SKLADOVO 0,54 26 1,25

3. KOTEC 0,84 41 1,23

4. KOMASACIJA 1,28 60 1,28

SKUPAJ 2,9 139

POVPREČJE 1,24

PLUG


VELIKOST

PARCELE

(ha)

PORABLJEN

ČAS (min)

STORILNOST

(ha/h)

1. PRI KANALU 0,25 18 0,83

2. PRELOGE 0,48 33 0,87

3. KOTEC 0,85 56 0,91

4. LOG 1,27 82 0,93

SKUPAJ 2,85 189

POVPREČJE 0,89

SEJALNICA


VELIKOST

PARCELE

(ha)

PORABLJEN

ČAS (min)

STORILNOST

(ha/h)

1. na rahljani

površini PRI SABINI 0,24 11 1,31

2. na rahljani

površini KOMASACIJA 1,28 56 1,37

1. orani

površini PRI KANALU 0,25 12 1,25

1. na orani

površini LOG 1,27 53 1,44

SKUPAJ 3,04 132

POVPREČJE 1,34



4.4 Vznik rastlin

Tabela 7 prikazuje vznik rastlin ajde, ogrščice ter ostalih plevelov pri direktni setvi. Vznik

ajde je pri direktni setvi znašal 68,4 %. Na 0,25 m2 je zrastlo 45,15 rastlin ajde, 14,2

rastlini

oljne ogrščice in 102 plevela.

Tabela 7: Število rastlin / 0,25 cm2 pri direktni setvi.

PONOVITEV: Ajda Oljna

ogrščica Plevel

Št.

rastlin Vznik (%) Število rastlin

1. 44 66,7 16 2

2. 49 74,2 10 7

3. 43 65,2 12 8

4. 51 77,3 21 7

5. 39 59,1 18 3

6. 43 65,2 18 5

7. 47 71,2 15 3

8. 45 68,2 12 7

9. 48 72,7 9 4

10. 52 78,8 11 4

11. 39 59,1 17 2

12. 47 71,2 10 5

13. 44 66,7 12 9

14. 43 65,2 12 7

15. 49 74,2 13 3

16. 42 63,6 16 6

17. 41 62,1 18 4

18. 46 69,7 14 7

19. 44 66,7 16 5

20. 47 71,2 14 4

SKUPAJ 903

284 102

POVPREČJE 45,15 68,4 14,2 5,1



Na površini, ki smo jo pred setvijo obdelali z rahljalnikom (Tabela 8), smo na 0,25 m2

prešteli povprečno 47,75 rastlin ajde, to pomeni, da je bil vznik ajde 72,3 %. Prav tako smo

na površini prešteli 10,1 rastline oljne ogrščice in 2,85 rastlin plevela na 0,25 m2.

Tabela 8: Število rastlin/0,25 m2 na površini obdelani z rahljalnikom.


ogrščica Plevel

Št.


1. 41 62,1 12 1

2. 43 65,2 12 4

3. 52 78,8 9 2

4. 48 72,7 11 1

5. 47 71,2 9 4

6. 43 65,2 10 6

7. 45 68,2 12 2

8. 53 80,3 7 4

9. 49 74,2 12 2

10. 52 78,8 8 4

11. 45 68,2 8 1

12. 45 68,2 13 3

13. 51 77,3 9 4

14. 47 71,2 11 6

15. 52 78,8 10 1

16. 48 72,7 8 2

17. 44 66,7 13 2

18. 53 80,3 12 4

19. 48 72,7 7 1

20. 49 74,2 9 3

SKUPAJ 955

202 57

POVPREČJE 47,75 72,3 10,1 2,85



Tabela 9 prikazuje vznik rastlin na površini obdelani s plugom, ki je znašal 90,1 %. Prešteli

smo 59,45 rastlin ajde in zanemarljivih 0,05 rastline plevela na 0,25 m2.

Tabela 9: Število rastlin / 0,25 m2 na orani površini.


ogrščica Plevel

Št.


1. 59 89,4 0 0

2. 61 92,4 0 0

3. 58 87,9 0 0

4. 64 97,0 0 0

5. 57 86,4 0 1

6. 59 89,4 0 0

7. 59 89,4 0 0

8. 62 93,9 0 0

9. 59 89,4 0 0

10. 57 86,4 0 0

11. 60 90,9 0 0

12. 58 87,9 0 0

13. 56 84,8 0 0

14. 58 87,9 0 0

15. 63 95,5 0 0

16. 60 90,9 0 0

17. 60 90,9 0 0

18. 59 89,4 0 0

19. 58 87,9 0 0

20. 62 93,9 0 0

SKUPAJ 1189

0 1

POVPREČJE 59,45 90,1 0 0,05



Če povzamemo tabele 7, 8 in 9, vidimo, da je bil vznik ajde na orani površini za 17,8 %

boljši kot na rahljani površini in za 21,7 % boljši kot pri direktni setvi. Prav tako v 20

ponovitvah na orani površini nismo prešteli nobene rastline oljne ogrščice, medtem ko smo

našli le en plevel. Sklepamo lahko, da je iz vidika vznika rastlin najboljši način obdelave

tal oranje.

Vendar pa ne moremo popolnoma zanemariti učinka rahljalnika, saj se je na površini

pojavilo za 28,9 % manj rastlin predposevka oljne ogrščice in 44,1 % manj plevela kot pri

direktni setvi.

4.5 Povprečna višina rastlin

Različni načini obdelave tal so vplivali na intenzivnost rasti. Tabela 10 nam prikazuje

rezultate meritev višin ajde, ki smo jih izmerili 25. julija, 8. avgusta in 16. avgusta 2012. Iz

Tabele 10 je razvidno, da so bile najvišje rastline na orani površini.

Pri prvem merjenju so bile izmerjene povprečne višine ajde: pri direktni setvi 22,21 cm, pri

površini obdelani z rahljalnikom 23,24 cm in pri orani površini 31,07 cm. Pri drugem

merjenju so bile izmerjene velikosti: pri direktni setvi 40,02 cm, pri rahljani površini 49,51

cm in pri orani 70,07 cm.

Podobno sliko kot pri prvih dveh merjenjih smo dobili tudi pri tretjem, kjer so bile

izmerjene višine: pri direktni setvi 70,21 cm, pri rahljani 80,45 cm in pri orani 99,75 cm.

Grafikon 3 nam prikazuje povprečne izmerjene višine rastlin ajde, iz katerega je razvidno,

da je bila ajda v vseh treh merjenjih najvišja na orani površini.



Tab

ela

10:

Izm

erje

ne

vel

ikost

i ra

stli

n



Grafikon 3: Velikost rastlin pri različni obdelavi in posameznih meritvah.

0

20

40

60

80

100

120

25.jul.12 8.avg.12 16.avg.12

Vel

ikost

ras

tlin

(cm

)

Meritve

Direktna setev

Rahljanje

Oranje



5 SKLEPI

Poskuse smo izvedli v letu 2012 na njivskih površinah, ki so v lasti kmetije Brodnjak. V

poskusih smo merili porabo goriva in časa pri konvencionalni obdelavi, konzervirajoči

obdelavi tal ter setvi ajde. Ugotavljali smo vpliv različnih načinov obdelave na rast ajde,

pri čemer smo merili odstotek vznika rastlin ajde in velikost rastlin ter število oljne

ogrščice iz predposevka in plevela.

Na podlagi meritev smo prišli do naslednjih sklepov:

1. Povprečna poraba goriva pri konzervirajoči obdelavi tal z rahljalnikom je znašala

11,26 l/ha in je statistično manjša od porabe 31,05 l/ha pri konvencionalni obdelavi

tal s plugom.

2. Poraba časa za obdelavo enega hektarja površine je pri rahljanju znašala 48,45

minut, pri oranju pa 67,8 minut, torej je obdelovalni čas z rahljalnikom za 39,6 %

krajši. Delovna storilnost je pri rahljalniku 1,25 ha/h, pri plugu pa 0,90 ha/h.

3. Za manjše površine potrebujemo povprečno več časa in goriva za obdelavo hektarja

površine kot pri večjih površinah. Povprečna poraba goriva pri rahljanju najmanjše

površine (0,24 ha) je znašala 12,5 l/ha, pri rahljanju največje (1,27 ha) pa 10,0 l/ha.

Povprečna poraba pri oranju najmanjše površine (0,25 ha) je bila 31,6 l/ha in pri

oranju največje (1,28 ha) 30,16 l/h.

4. Najboljši vznik ajde je bil na orani površini 90,1 %, za 17,8 % slabši je bil na

rahljani in za 21,7 % slabši pri direktni setvi.



5. Na orani površini je bilo zanemarljivo število plevelov, saj smo v dvajsetih

ponovitvah našli le enega, medtem ko se je v povprečju na rahljani površini

pojavila 10,1 rastlina oljne ogrščice in 2,85 rastlin plevela na 0,25 m2. Pri direktni

setvi smo v povprečju prešteli 14,2 rastlin oljne ogrščice in 5,1 rastlin plevela na

0,25 m2.

6. Največjo višino rasti so rastline ajde dosegale na orani površini, saj bile pri vseh

treh merjenjih v povprečju višje kot pri konzervirajoči obdelavi in direktni setvi. Pri

prvem merjenju, 25. julija 2012, so bile povprečne višine rastlin: 22,21 cm pri

direktni setvi, 23,24 cm na rahljani površini in 31,07 cm na orani površini.

Rezultati pri drugem merjenju višin rastlin ajde, 8. avgusta 2012, so bili: 40,02 cm

pri direktni setvi, 49,51 cm na rahljani površini in 70,07 cm na orani površini.

Višine pri tretjem merjenju, 16. avgusta 2012, so bile: 70,21 cm pri direktni setvi,

80,45 cm na rahljani površini in 99,75 cm na orani površini.

Kmetovalcem, ki tla obdelujejo na ilovnato peščenih tleh Dravskega polja, lahko

svetujemo, da za setev ajde uporabijo konvencionalni način obdelave tal, saj je kljub večji

porabi goriva bolj ugoden za rast ajde. Rezultati so pokazali, da smo z oranjem dosegli

najboljši vznik ajde ter popolnoma zatrli predposevek oljne ogrščice in ostanke plevelov.

Na orani površini so se rastline ajde prav tako najhitreje razvijale, saj so bile višje kot

rastline pri direktni setvi in konzervirajoči obdelavi.



6 VIRI

Bernik R. 2005. Tehnika v kmetijstvu (obdelava tal, setev in gnojenje). Ljubljana,

Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani: 7−81.

Bratkovič J. 2009. Zbornik osnovna obdelava tal s poudarkom na oranju. Ljubljana,

Center za biotehniko in turizem Grm Novo mesto, Zveza za tehnično kulturo Slovenije:

61−64.

Jejčič V. 2007. Traktor. Ljubljana, Zaloţba Kmečki glas: 15−30.

Kacijan A. 2010. Vpliv tlaka v pnevmatikah na zdrs koles in porabo goriva pri oranju

(diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Maribor.

Mrhar M. 1990. Obdelava tal. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 5−22.

Šantavec I. 2009. Osnovna obdelava tal s poudarkom na oranju. Ljubljana, Zveza za

tehnično kulturo Slovenije.

Šbül P. 2011. Vpliv različnih načinov osnovne obdelave tal za setev koruze na porabo

goriva in zdrs (diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in

biosistemske vede Maribor.

Ţmavc M. 2002. Kmetijska tehnika za danes in jutri. Novo mesto, Srednja kmetijska

šola Grm Novo mesto, samozaloţba: 326.



Elektronski viri:

Lemken: http://lemken.com/en/products/ploughing/variopal/ in

http://lemken.com/en/products/drilling/saphir-7/ (3. 9. 2012)

New Holland: http://www.newholland.si/ (3. 9. 2012)

Semenarna Ljubljana: http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-

poljscine/category/ostale-poljscine/article/ajda-darja-10kg (3. 9. 2012)

Weiltalbahn: http://www.weiltalbahn.de/Dampfpflugen/dampfpflugen.html (3. 9. 2012)

http://lemken.com/en/products/ploughing/variopal/

http://lemken.com/en/products/drilling/saphir-7/

http://www.newholland.si/

http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-poljscine/category/ostale-poljscine/article/ajda-darja-10kg

http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-poljscine/category/ostale-poljscine/article/ajda-darja-10kg

http://www.weiltalbahn.de/Dampfpflugen/dampfpflugen.html%20(3

7 ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Denisu Stajnku za ves trud, napotke in potrpeţljivost

ki jo je vloţil pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi druţini, ki mi je pomagala pri poskusih, mi omogočila študij in me pri

njem podpirala.

Zahvala tudi prijateljem, sorodnikom in ostalim, ki ste mi kakorkoli pomagali pri študiju.

Documents

VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA PORABO …