UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE

KOPER

Neža Hrovatin

VPLIVI TURIZMA IN TURISTI�NI TOKOVI V

POSTOJNSKI JAMI

DIPLOMSKO DELO

Koper, 2006

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE

KOPER

Neža Hrovatin

VPLIVI TURIZMA IN TURISTI�NI TOKOVI V

POSTOJNSKI JAMI

DIPLOMSKO DELO

Mentor: dr. Tadej Slabe, izr. prof.

Koper, 2006

i

POVZETEK

Turizem postaja pomembnejša gospodarska panoga zaradi na�ina življenja,

ki poudarja pomen kakovostno preživetega prostega �asa. Turisti�ne jame

izpolnjujejo vsa merila, da postanejo še bolj privla�na turisti�na zanimivost,

vendar niso neob�utljive za predvideni razvoj turizma. Potrebe turistov se

spreminjajo, prav tako želje po na�inih njihovega zadovoljevanja. Zato je

potrebno poiskati možnosti za raznoliko in privla�no ponudbo ter jo dopolnjevati

z novostmi. V nalogi želim, poleg opredelitve turizma v Postojnski jami, prikazati

tudi obstoje�e turisti�ne trende. Postojnska jama je sorazmerno dobro znana

turisti�na to�ka doma in v svetu. V zadnjih letih sta se bistveno spremenila število

in struktura obiskovalcev, kar prikazuje naloga. Ugotavljamo, da se pomen

jamskega turizma pove�uje. Jame so dediš�ina nas vseh, zato mora biti njihova

zaš�ita v rokah vodstva, ki bo dosledno in neodvisno od sebi�nih ekonomskih

interesov. Tako bodo jame ostale podoba odli�nosti, ki bo v javnosti zbujala

potrebo po spoštovanju tega krhkega in nenadomestljivega naravnega spomenika,

starega ve� tiso� let.

Klju�ne besede: Postojnska jama, turisti�ne jame, naravna dediš�ina, turisti�ni

razvoj, turisti�na ponudba, turisti�ni tokovi, varovanje jamskega okolja.

ABSTRACT

Tourism is becoming an increasingly important branch of economy, particularly

due to the way of life that lays stress on spending quality time engaging in leisure

activities. Caves frequented by tourists meet all the criteria for becoming more attractive

tourist sites. The caves as such are, of course, far from being insensible to the

anticipated development of tourism. Tourist needs are changing, and so is the desire to

find new ways to satisfy them. One should, therefore, explore the possibilities of

creating a diverse and attractive range of services catering for tourists and improve it by

introducing innovations. In addition to defining tourism at the Postojna Cave, the

purpose of my paper is also to describe the existing trends in tourism. The Postojna

Cave is a relatively well known tourist site both at home and abroad. In the past few

years, the have been considerable changes in the number and structure of visitors as

ii

shown in my paper. One may say that the importance of cave tourism is generally

growing. Caves are our common heritage; therefore, their protection should be entrusted

to a management team acting consistently and independently of any self-centered

economic interests. In this way, they will remain forever a model of excellence arousing

the need for public respect for this fragile and unique natural monument that has existed

for millennia.

Key words: Postojna Cave, caves frequented by tourists, natural heritage,

development of tourism, range of services catering for tourists, tourism flows,

protection of the cave environment.

iii

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA

Avtorica diplomskega dela z naslovom Vplivi turizma in turisti�ni tokovi v

Postojnski jami sem Neža Hrovatin, rojena 08.05.1982 v Šempetru pri Novi Gorici.

Z izjavo zagotavljam, da je to diplomsko delo izklju�no rezultat mojega lastnega

raziskovalnega dela. Prav tako se zavedam, da je predstavljanje tujih del kot mojih

lastnih kaznivo po zakonu.

iv

KAZALO

1 UVOD............................................................................................................ 1

2 RAZVOJ JAMSKEGA TURIZMA PRI NAS .............................................. 3

3 OKOLICA POSTOJNSKE JAME .............................................................. 10

4 POSTOJNSKI JAMSKI SPLET ................................................................. 12

4.1 Predstavitev jame .................................................................................... 12

4.2 Nastanek in razvoj Postojnske jame ....................................................... 15

4.3 Življenje v jami ....................................................................................... 18

4.3.1 Rastline v jami ............................................................................... 18

4.3.2 Živali v jami ................................................................................. 18

4.3.3 Vloga jame skozi �as ..................................................................... 21

5 BIOSPELEOLOŠKA POSTAJA ................................................................ 23

6 VARSTVO PODZEMLJA V POSTOJNSKI JAMI ................................... 25

6.1 Vplivi na jamo......................................................................................... 25

6.1.1 Vplivi na podzemeljske vode ........................................................ 25

6.1.2 Vplivi na jamsko favno ................................................................. 26

6.1.3 Vplivi na kapnike .......................................................................... 27

6.1.4 Vplivi na arheološke in paleontološke sledi ................................. 28

6.2 Inventarizacija in raziskovanja jame....................................................... 29

6.3 Ukrepi varovanja in zakonodaja ............................................................. 32

6.4 Izobraževanje in osveš�anje.................................................................... 33

6.5 Ohranjanje jam z omejevanjem dostopa ................................................. 33

7 TURISTI�NI RAZVOJ POSTOJNSKE JAME.......................................... 35

7.1 Smeri mednarodnih turisti�nih tokov v Postojnski jami do leta 1991 .... 36

7.2 Turisti�ni tokovi, pomembni za Postojnsko jamo, po letu 1991............. 38

7.3 Turisti�ni obisk Postojnske jame od leta 1819 do 2004 ......................... 39

7.4 Struktura obiskovalcev Postojnske jame ................................................ 40

7.4.1 Struktura obiskovalcev Postojnske jame do leta 1991 .................. 43

7.4.2 Struktura obiskovalcev Postojnske jame po letu 1991 .................. 43

8 SEZONSKI ZNA�AJ TURIZMA V POSTOJNSKI JAMI........................ 46

9 OCENA TURISTI�NE DEJAVNOSTI V POSTOJNSKI JAMI............... 50

9.1 Prednosti turisti�ne dejavnosti v Postojni ............................................... 50

v

9.2 Pomanjkljivosti turisti�ne dejavnosti v Postojni..................................... 51

10 SMERNICE BODO�EGA RAZVOJA TURIZMA V POSTOJNI ............ 54

10.1 Temelji turisti�ne ponudbe v notranjsko-kraški regiji ....................... 55

10.2 Realnost Vizije turisti�na destinacija Postojna .................................. 60

11 POEZIJA HADESOVEGA PODZEMLJA................................................. 63

12 ZAKLJU�EK .............................................................................................. 64

LITERATURA...................................................................................................... 66

VIRI ...................................................................................................................... 69

1

1 UVOD

Slovenska turisti�na ponudba je ena najbolj raznolikih v Evropi z vidika naravnih

in kulturno-zgodovinskih danosti na majhnem in razgibanem geografskem ozemlju.

Zato je tudi v nacionalnih razvojnih politikah in programih obravnavan turizem kot

perspektivna dejavnost. Ta ustvarja delovna mesta in dohodek, spodbuja razvoj

podjetništva in dopolnilnih dejavnosti, pripomore k izboljšanju infrastrukture obmo�ja

in ohranja naravne in kulturne privla�nosti.

Pomen jamskega turizma se pove�uje. Po vsem svetu rasteta število obiskovalcev

in število jam, odprtih za obiske. Stanje jamskega turizma je v državah z razvitim

jamarstvom in dolgo tradicijo druga�no kot v državah, v katerih je jamski turizem nova

dejavnost. Novi trendi v upravljanju jam imajo lahko v razli�nih državah razli�ne

u�inke glede na stopnjo razvitosti jamskega turizma v njih. Velike razlike se pojavljajo

celo med posameznimi jamami v državi ali regiji. Pomemben pa je odnos, ki ga imamo

do jam.

Turisti�na ponudba Postojnske jame je ena najboljših ponudb turisti�no urejenih

jam v mednarodnih razmerah. Tudi z vidika kraškega podzemlja se lahko ponaša s

tiso�erimi kapniškimi lepotami in z mnogimi naravnimi pestrostmi. Jama ni samo

postojnska, notranjska ali slovenska, ampak je svetovna last, last vseh tistih, ki vidijo v

njej simbol klasi�nega kraškega sveta.

Postojnsko jamo je izoblikovala ponikalnica Pivka. Postopoma je zniževala svojo

podzemeljsko strugo, kar se kaže v ve� nadstropjih jamskega spleta, bogatega s kapniki

in drugimi jamskimi oblikami. Zna�ilnost jame so tudi obsežne jamske dvorane. Suhi

deli jame so na voljo za turisti�ni ogled, vodni so teže dostopni in zaradi sifonov celo

neprehodni. Zaradi razli�nih lastnosti vhodov so posamezni deli jamskega sistema

dobili razli�na imena: �rna jama, Otoška, Magdalenska in Pivka jama. Jama ima velik

pomen v speleologiji in v biospeleologiji.

Glavni namen diplomske naloge je predstavitev Postojnske jame in analiza

turisti�nega vpliva nanjo. Ta biser ponuja možnosti za ve�jo prepoznavnost Notranjske

in Slovenije v svetu, ter za prepoznavnost slovenskega krasa. Glavni cilj naloge je

pregled vplivov, ki jih ima turizem na jamo in analiza turisti�nih tokov v njej.

2

Pri izdelavi diplomskega dela je uporabljena obstoje�a literatura, obdelani so

nekateri statisti�ni podatki ter podatki, zbrani s kvalitativno analizo s pogovori.

Poslužila sem se kabinetnega in terenskega dela. Prvo je obsegalo pregled obstoje�e

literature in gradiva, obdelavo statisti�nih podatkov, njihovo analizo in sintezo ter

izdelavo tabel in grafov. Pri terenskem delu pa sem opravila kvalitativno analizo s

pogovori. Pogovarjala sem se s predstavniki Družbe Postojnska jama, turizem d. d.

Nalogo sem razdelila na deset vsebinskih poglavij. V prvem poglavju je

predstavljen razvoj jamskega turizma v Sloveniji. Drugo poglavje predstavlja okolico

Postojnske jame. Tretje poglavje, ki se deli na dve podpoglavji, opisuje Postojnski

jamski splet, nastanek in razvoj oblik v Postojnski jami ter življenje v njej. V

nadaljevanju naloge predstavljam zna�ilno biospeleološko postajo, ki leži neposredno

ob jami. V petem poglavju je opisano varstvo podzemlja v Postojnski jami,

izpostavljeni so viri, ki ogrožajo podzemlje, predstavljena je zakonodaja in ukrepi

varovanja jame, možnosti izobraževanja in nekatera raziskovanja. Sledi poglavje o

turisti�nem razvoju Postojnske jame, v katerem so primerjave turisti�nih tokov in

struktur obiskovalcev po posameznih letih. V sedmem poglavju je primerjava obiska

jame po mesecih. Osmo poglavje je namenjeno oceni turisti�ne dejavnosti v Postojnski

jami, to so prednosti in slabosti turisti�ne ponudbe. V devetem poglavju so opredeljene

smernice bodo�ega razvoja turizma v Postojni, temeljne turisti�ne ponudbe v

notranjsko-kraški regiji ter realnost Vizije turisti�ne destinacije Postojna. Nalogo

zaklju�uje poezija Hadesovega podzemlja, ki je leta 1988 s pesniškim jezikom opisal

lepote Postojnske jame.

3

2 RAZVOJ JAMSKEGA TURIZMA PRI NAS

Kraške jame pri nas so neprecenljiv in turisti�no premalo izkoriš�en naravni

zaklad. Z njihovimi lepotami moramo pogosto seznanjati doma�e in tuje turiste in težiti

k temu, da bo v prihodnosti pri nas še ve� takšnih turisti�nih objektov, kot je Postojnska

jama.

Preteklost jamskega turizma dokazuje, da je �lovek jamo izkoriš�al za zavetiš�e

ali celo bivališ�e. Potem so postale jame svetiš�a (tako kot dane v podnožju Himalaje)

in so postavljali vanje svete predmete (V romarski jami pri Socerbu je bil pred desetletji

oltar.) Na Kreti so nekatere jame ohranile ta zna�aj do danes. Tudi današnjo dobo jam

predstavljam z ekonomskega vidika in vidika zaš�ite naravne danosti.

Beseda »turisti�na jama« je zelo relativen pojem in le nekatere jame zaslužijo to

ime. Manjših jam (na primer Ledena jama na Stojni), ki so bile le kratek �as odprte za

turizem, ne bom omenjala. Omejila se bom na turizem v ve�jih jamah.

Najve�jo štajersko jamo, 400 m dolgo Hudo luknjo, ki se iz soteske ob Paki odpira

ob pritoku Ponikvi, so za turisti�ni obisk opremili velenjski jamarji. Njihovo društvo

Speleos je jamo odprlo leta 1935, toda že pred izbruhom druge svetovne vojne je

prenehalo organizirano vodstvo v njej in vsakoletne veselice. Drugi� je jamo odprla za

turizem mariborska gostinska zbornica, in sicer leta 1951. Zgodovina se je ponovila.

Zaradi nezadostnega obiska in dohodka so jamo spet opustili. V daljšem obdobju je

sprhnelo precej brvi, ki so v dolžini kakih 300 m držale �ez potok v globokem

erozijskem koritu (Gams, 1963, 293).

Severno od Šempetra v Savinjski dolini se v nedrjih osamele kraške Ponikovske

planote skriva bogata jama Pekel. Jamo je izdolbel tok Ponikvice, ki iz nje prite�e kot

Peklenš�ica. Vhodni del jame je znan še iz pradavnine, prvi zanj so vedeli neandertalci.

Pri izkopavanju so namre� v jami našli njihove kosti. Javnost je za ta jamski svet

izvedela šele v drugi polovici 19. stoletja. Zasluge za to ima grški raziskovalec

Reibenschuh, ki je objavil prve �lanke leta 1868 in sicer v »Slovenskem Štajercu«.

Takrat so Žal�ani tudi uredili dostop do jame, ki pa je pozneje propadel. Potem je jama

za desetletja potonila v pozabo. Šele v zanosu 70-tih let prejšnjega stoletja so jo

ponovno uredili in jo pripravili tudi za obiske. Na pobudo Turisti�nega društva

Šempeter so jo prvi raziskali jamarji iz Ljubljane. Že leta 1972 so �lani turisti�nega

4

društva za�eli napeljevati elektriko in urejati poti. Od takrat so zgradili ve� kot 400

metrov varnih in osvetljenih poti. Jama sestoji iz dveh etaž; spodnja je prepredena z

ve�jimi vodotoki. Obiskovalci si lahko ogledajo kapniško nadstropje v glavnem rovu, v

katerem so ve�je razširitve. Tu se nahajajo stalagmiti, stalaktiti, zavese, ponvice in zelo

redki �ebulasti kapniki, pred izhodom pa je tudi jamska »karfiola«. Znamenitost jame je

najve�ji podzemni slap v Sloveniji, s štirimi metri vodnega padca (Radeš�ek, 1993).

Najbolj znana gorenjska kraška jama, 280 m dolga Jama pod Babjim zobom nad

Bohinjsko Belo, je doživela turisti�ni vzpon v preteklem stoletju, to je v povezavi z

Bledom. Siva barva kapnikov potrjuje, da so jamo neko� razsvetljevali z baklami, zato

so izgubili svoj blesk tudi v drugih starih turisti�nih jamah (Divaška jama, Vilenica,

Stare jame v Postojnski jami itd.). Pristop do te jame je nekoliko zahteven in neobi�ajno

dolg. Mislim, da ima jama zaradi bližine Bleda še vedno perspektivo.

320 m dolga Taborska jama pri Grosupljem, zdaj edina turisti�na jama na

Dolenjskem, je turisti�no zaslovela že pred II. svetovno vojno, vendar je dobila pravo

vrednost šele z elektrifikacijo. Dandanes je obisk preskromen, tako da ta ne predstavlja

vira dohodkov. Pogosto pa je jama cilj šolskih skupin, kajti v njej lahko vidimo razli�ne

vrste podzemeljskih kraških pojavov in oblik, v njeni okolici pa lahko opazujemo

zna�ilne površinske pojave na dolenjskem krasu (Ravbar, 2006).

Radovedni obiskovalci se lahko odpravijo tudi v Križno jamo pri Ložu, ki je ena

najlepših pri nas. Turisti�no društvo za Loško dolino jo je leta 1956 odprlo za obisk.

Organizirano odkrivanje štirih najbolj znanih jam na Krasu, in sicer Vilenice,

Divaške jame, Škocjanskih jam in Dimnice pri Markovš�ini, so za�ela predvsem tržaška

slovenska, italijanska in nemška društva v devetnajstem stoletju, to je v medsebojnem

tekmovanju. 542 m dolgo Vilenico pri Lokvi, nedale� od Lipice, je v za�etku

devetnajstega stoletja dal grof Adelmo Petazzi v upravo lokevski župniji. Od leta 1886

jo je imela v upravi Società Alpina delle Giulie v Trstu, 19. maja 1963 pa jo je, tretji� v

zgodovini, odprl Klub Društva za raziskovanje jam Slovenije v Sežani (Gams, 1963,

293). Vmesna obdobja, ko so jamo spet opustili, lahko zasledimo tudi v devastaciji

kapniškega nakita, ki pa ga je še vedno toliko, da je jama prava zakladnica jamskih

lepot. Vsako leto, in sicer avgusta, pa poteka mednarodno sre�anje književnikov v

Vilenici (Festival Vilenica je tradicionalno mednarodno literarno sre�anje pesnikov,

pisateljev in esejistov Vilenica, kjer podelijo nagrado Vilenica).

5

Slovensko planinsko društvo v Trstu je že v prvem letu obstoja, to je leta 1904,

odprlo za turizem Divaško jamo pri Diva�i, ki slovi po rde�kastih visokih kapnikih.

Doma�ini so jo ponovno odprli po osvoboditvi, leta 1945.

Podobno zgodovino ima jama Dimnice pri Markovš�ini, ki je dolga 1230 m. Za

turizem jo je leta 1905 odprlo Slovensko planinsko društvo iz Trsta, nato je bila

ponovno opuš�ena. Po osvoboditvi 1945 je bila turisti�na oprema obnovljena, zdaj

nekoliko propada, ker ni bilo pri�akovanega obiska. Zanjo ni zna�ilen masovni turizem.

Najve�ja izjemnost jame z okolico je »šolska zbirka« pojavov na stiku kraškega z

ostalim reliefom in podzemlja s površjem, procesov, ki oblikujejo kraške votline,

kapniške tvorbe in dokazujejo �lovekovo sožitje z naravo in preteklostjo. Jamarsko

društvo Dimnice, ki skrbi za to, je pripravilo program za osnovnošolce, kjer lahko

prepoznavajo osnovne zna�ilnosti jam.

Ena najbolj znamenitih jam, tudi v mednarodnih razmerah, so Škocjanske jame.

Te so sistem vodnih jam, skozi katerega te�e reka Reka. V dolgih Škocjanskih jamah,

kjer je raziskovanje v preteklih dveh stoletjih zahtevalo izredne napore, je vso veli�ino

prostorov odkrila šele elektrifikacija v petdesetih letih prejšnjega stoletja, toda turisti�ni

obisk je kljub dolgemu »turisti�nemu stažu« in mogo�nosti jame nekoliko skromen.

Vodstvo Škocjanskih jam skrbi za ravnovesje med številom obiskovalcev in vplivi na

jamsko okolje. Poudarjajo varstvo okolja. 28. novembra 1986 je Komisija za svetovno

in naravno dediš�ino pri UNESCU vklju�ila Škocjanske jame v Konvencijo o zaš�iti

svetovne kulturne in naravne dediš�ine – to je v Seznam svetovne dediš�ine

(http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0kocjanske_jame, 27.10.2006).

Zagovorniki neizkoriš�enosti jam za turizem imajo pred o�mi navadno le sedanji

obisk svetovno znane Postojnske jame. Ta je životarila do prve svetovne vojne in njen

letni obisk ni dosegel števila 30.000. Ves dobi�ek so pred prvo svetovno vojno uporabili

za ve�anje jamskih kapacitet. �e ocenjujemo z ekonomskega stališ�a, je postala jama

rentabilna šele zadnja desetletja.

Usodo ve�kratnega odkritja za turizem, opustitev jame in devastacijo, ki je

spremljala vse slovenske turisti�ne jame, razen Postojnske, so doživele tudi nekatere

jame v bivši Jugoslaviji (Gams, 1963, 294).

Zgodovina dokazuje vsaj dva žalostna zaklju�ka:

6

− naš jamski turizem, z izjemo Postojnske jame, ni prinašal dobi�ka,

− v turisti�nih jamah, ki so bile opuš�ene, je oropan velik del drobnega kapniškega

nakita, ki se razmeroma po�asi obnavlja.

Kdor pozna lepoto omenjenih turisti�nih jam in jih primerja s tujimi obiskovanimi

turisti�nimi jamami, ve, da so vzroki za slab finan�ni uspeh našega jamskega turizma

predvsem zunaj jam. Iskati jih moramo v doma�em jamskem turizmu, ki spremlja vsako

jamo v prvi fazi turisti�nega razvoja. Od dohodkov slovenskih obiskovalcev ne bi mogli

vzdrževati nobene jame. Ljudje imamo možnosti, da smo vedno bolj osveš�eni o

naravoslovju in speleologiji posebej. Znanje o tem je klju�no v jamskem turizmu.

Nadomeš�a ljudsko zanimanje za jame kot edini bajeslovni svet, odkar je doba

prosvetljenstva razvrednotila zemeljsko površje z gozdovi in planinami kot bivališ�e

bajeslovnih bitij.

Drugi, morebiti prav tako pomemben razlog za še vedno premajhno izkoriš�enost

jamskega turizma, je v nesistemati�nem vklju�evanju in urejanju jam. Naše jame so

uredili za turizem navadno doma�i navdušenci, združeni v okviru turisti�nih ali jamskih

društev, v upanju, da bo lepota jame pritegnila mnoge obiskovalce. Za turisti�ni uspeh

jame je potrebno še mnogo ve�, in sicer urejena vodniška služba, sloves jame, ki se

pridobi z daljšim delom, ter bližina prometnih poti. Te faktorje je treba pred otvoritvijo

jame za turizem analizirati tako, kot to zahteva na�rt za izgradnjo vsakega ve�jega

gospodarskega objekta. Prav tako je potrebno, da se jamski turizem vklju�i v splošno

turisti�no planiranje, kajti le tako bo možno zagotoviti potrebo modernega turista, da v

krajšem �asu vidi in doživi �im ve�.

Posebna zvrst jamskega turizma je tudi jamsko zdravljenje. Jamo Klutert v

Nem�iji z uspehom uporabljajo za zdravljenje asmatikov, prav tako jamo Castellano v

južni Italiji. V Jami miru na Madžarskem, v kateri so ugotovili 27 vrst plesni, zdravijo

gripozna obolenja. V jamah so odli�ne razmere za zdravljenje dihalnih obolenj, saj v

zraku skoraj ni prahu in mikrobov, poleg tega je v njih ugodno razmerje med

temperaturo, vlažnostjo in negativnimi ioni (Papulov, 1992). V Otoški jami, ki je del

Postojnskega jamskega spleta, namerava podjetje Postojnska jama, turizem d. d.,

opravljati dejavnosti, ki bi pomagale pri zdravljenju astme, alergij, bronhitisa in drugih

bolezni. Družba je v njej že maja 2003 za�ela izvajati poskusne bioklimatske meritve, ki

7

so se izkazale za uspešne. Meritve so potrebne za pridobitev certifikata za opravljanje

speleoterapevtske dejavnosti, izvajali pa jih bodo še prihodnje leto. Predvidevajo, da

bodo v prvem polletju 2008 pridobili certifikat Mednarodne speleološke zveze in tudi

potrebna slovenska dovoljenja (http://www.postojnska-jama.si, 5.12.2006).

Decembra 1993 je bilo v Sloveniji ustanovljeno Nacionalno turisti�no združenje.

Primarni cilj te organizacije je pospeševati razvoj turizma kot strateško razvojne

priložnosti Slovenije. Med ostalimi podjetji in združenji je v tej organizaciji vklju�eno

tudi Združenje turisti�nih jam Slovenije.

Kraški svet je poln zanimivosti in odkritij. Poleg kraških jam, v katerih sta voda in

apnenec oblikovala kapnike, je svetovna znamenitost presihajo�e Cerkniško jezero, ki

obsega 2400 ha. V Postojnski jami živi redka �loveška ribica – proteus. Reke v kraških

jamah omogo�ajo jamarjem zanimiva raziskovanja in spoznanja, turistom pa nepozabna

doživetja.

Turisti lahko obiš�ejo veliko kraških jam. Njihov ogled je ve�inoma skupinski,

lahko pa je tudi posamezen za manjše skupine ali posameznike. Zanimivi pa so jamarski

ogledi z izkušenimi vodi�i.

Nerealno vrednotenje jam je delno krivo neuspeha jamskega turizma pri nas.

Predstavljena je klasifikacija jam glede na jamski turizem, ki se naslanja predvsem na

naravne lepote:

− jame mednarodnega pomena: Postojnska, Škocjanske, Križna jama;

− jame nacionalnega pomena: Taborska, Planinska jama, Vilenica, Dimnice,

Divaška jama;

− jame regionalnega pomena: Predjama, Jama pod Babjim zobom, Huda luknja;

− jame krajevnega pomena: Francetova jama pri jamarski ko�i pri Ribnici,

Železna jama pri Domžalah itd. (Gams, 1963, 294).

Postojnska jama ima prvo mesto po naravnih lepotah in po tehni�ni stopnji

turisti�ne ureditve, po slovesu, saj omenjajo jamo skoraj vsi srednješolski u�beniki po

svetu, ter po legi ob prometni poti. Tudi uprava, z živo propagando, pripomore k

ve�jemu obisku. Škocjanske jame so klasi�en primer, kako slabo je vplivala slaba

propaganda v preteklosti na obisk jame. Glede letnega obiska se Škocjanske jame ne

8

morejo primerjati s Postojnsko, ker ležijo ob manj prometni poti. Križna jama je po

klasifikaciji jam med jamami mednarodnega pomena. Njena ureditev bi morala ohraniti

edinstvenost jame, to je iz vode rasto�e kapnike. Zanimivost jame je, da po

dolgotrajnem mo�nem deževju voda v jami naraste in za nekaj dni onemogo�i obisk.

Lahko omenimo dejstvo, da številne naše jame nekdaj niso opremili za turizem z

namenom, da bi prinašale dohodke, temve� zato, da bi z njimi reprezentirali doma�i kraj

in deželo. Letno obiš�e Križno jamo okrog 3000 ljudi. V zadnjih letih jih vodi Alojz

Troha, ki vestno skrbi za jamo. Danes spada Postojnska jama v reprezentanco države. K

jamam regionalnega pomena je uvrš�ena tudi Huda luknja, ki je brez kapniškega

okrasja. V njej potekajo jamarske raziskave, turisti�ni ogledi, v zadnjih letih pa se v

njej; v �asu boži�nih praznikov, odvija tudi prireditev »Žive jaslice«

(http://www.koroska.si, 10.10.2006). Imamo premalo jam krajevnega pomena, ki

zahtevajo skromnejšo opremljenost za turizem in ki naj bi služile predvsem zato, da bi

lahko v njih vsem zainteresiranim pojasnili osnove speleologije in jim pokazali del�ek

podzemeljskega kraškega zaklada.

V tujini raste jamski turizem, to je v Avstriji, v Nem�iji, zlasti v Franciji, tudi v

nekaterih drugih deželah imajo številne turisti�no urejene jame. V preteklosti pa je

komaj kdo vedel, da imajo kras. S številnimi in novejšimi turisti�nimi jamami silijo v

vrh mednarodnega turizma Francija, Avstrija in druge kraške dežele, to so Madžarska,

�eška, Italija, Španija, Gr�ija in celo Libanon. �eprav se jamarji bojijo za jamski nakit,

�utijo potrebo po razširitvi jamskih turisti�nih kapacitet na »klasi�nem krasu« in po

pove�anem jamskem turizmu, ki bi prinašal dohodke ter razpoznavnost pokrajine.

Jamski turizem sodi med najstarejše turisti�ne panoge na Slovenskem. Gotovo

sodi med prve romarski turizem, in sicer v Sveti jami pri Socerbu nad Trstom in v jami

Sv. Ivan v �ele (San Giovanni d`Antro, Landarska jama). V za�etku 17. stoletja (1633)

je bila prava turisti�na jama Vilenica, ki jo je obiskal sam avstrijski cesar Leopold I

(1660). Podpisi v Postojnski jami nakazujejo, da so jo pri�eli obiskovati že v 13.

stoletju. Tako izvemo iz Valvasorjevega dela (1689), da je neko� sam peljal v

Postojnsko jamo dva Nizozemca in enega Angleža. F. Cassasu so tržaški mestni o�etje

naro�ili (1782), naj naslika nekaj najve�jih znamenitosti iz tržaške okolice: med njimi

so Škocjanske jame. Velika privla�nost je postal mo�eril, takrat edina znana

podzemeljska žival. Zaradi njega se je konec 18. stoletja marsikdo odpravil v �rno

9

jamo. Pravi organizirani jamski turizem se je za�enjal v za�etku 19. stoletja. Leta 1808

je bila za turizem odprta Pe�ina na Hudem letu, 1819 pa Postojnska in Škocjanske

jame. Razen teh treh je bila v Sloveniji še ve� jam, ki jih je bilo mogo�e obiskati (npr.

�rna jama, Križna jama, Jama pod Babjim zobom, Škratovka, Željnske jame), �eprav

jih ne moremo šteti med prave turisti�ne jame. Do 1. svetovne vojne je bilo na

slovenskem etni�nem ozemlju (v okviru Avstro-Ogrske) 10 turisti�nih jam (Zupan

Hajna, 2004).

Slika 1: Pred vhodom v Postojnsko jamo

Vir: http://sl.wikipedija.org/wiki/Postonjska_jama, 10.1 0.2006

10

3 OKOLICA POSTOJNSKE JAME

Kraški svet podzemeljske Ljubljanice sodi med zanimive dele dinarskega krasa na

Slovenskem. V karbonatnih kamninah mezozojske in terciarne starosti ter na prehodu

alpske v dinarsko tektoniko so ob ustrezni klimi in geomorfološkem razvoju nastali

raznovrstni kraški pojavi na površju in v podzemlju. Površje je raz�lenjeno v kraška

polja in zakrasele planote z vrhovi in depresijami med njimi. Kraški relief oblikujejo

številne razli�no velike udornice in vrta�e ter škrapljasto površje, ki je malo pokrito s

prstjo, vendar skrito v bogatih gozdovih. Površinski kras dopolnjujejo številne

podzemeljske jame. V njih se pretaka voda s Snežnika, Javornikov, Bloške planote,

Hrušice in Nanosa na Loško, Cerkniško, Planinsko in Logaško polje ter v Pivško

kotlino. Od tod pa nadaljuje pot v podzemlju k izvirom Ljubljanice ob Ljubljanskem

barju. V Križni jami, Veliki in Mali Karlovici, Zelških jamah in Tkalci jami, v

Postojnskih jamah in Planinski jami ter v Ma�kovici, Logar�ku, Najdeni jami in v

Gradišnici naletimo na te recentne pozemeljske tokove. V njih pa poznamo tudi fosilne

vodne rove z raznovrstnimi znaki nekdanje vodne aktivnosti, kot so erozijsko

oblikovani rovi in razli�ne naplavine. Po pestrih morfoloških oblikah in sedimentih

posebno slovijo jame postojnskega krasa, to je med Pivško kotlino in Planinskim

poljem. Tu se razteza Postojnski jamski splet s prehodnimi vodnimi in suhimi rovi na

ponorni postojnski in izvirni planinski strani. Postojnsko kraško polje najdemo v

literaturi pod razli�nimi imeni: Postojnska kotlina, Pivška kotlina, ... V njem vlada

kraški vodni tok (Gams, 1974).

Hidrološke razmere tega obmo�ja se zrcalijo v hidroloških zna�ilnostih reke

Pivke. Napajajo jo kraške vode. Po razli�no dolgih odsekih površinskega toka ponika v

kraško podzemlje. Izvira pri Zagorju, kjer prevladuje nariv apnenca preko fliša, to je v

obliki narivnega roba. Njena dolžina je 26 km, od tega je le v spodnjem delu, kjer

prevladuje fliš, 11 km stalnega površinskega toka. V zgornjem delu je v sušnih obdobjih

nivo podzemne vode tudi 10 in ve� metrov pod strugo Pivke, ki je zato ve�inoma suha.

Po mo�nejših padavinah pa se nivo dvigne in aktivirajo se ob�asni kraški izviri, ki jo

napajajo. Pivka tudi poplavlja ob visokih vodah. Poplave obsegajo površino 7,5 km2, od

tega pripada presihajo�im kraškim jezerom 2,2 km2. Najve� poplav je jeseni,

razmeroma pogoste so zimske poplave, podobno je tudi spomladi. Pivka je v spodnjem

11

toku, pred ponorom v Postojnsko jamo, kjer prevladuje apnenec, le izjemoma suha. K

višjim pretokom v tem delu prinese nekaj vode pritok Nanoš�ice in drugih manjših

potokov s fliša in dodatno napajanje iz številnih kraških izvirov (Petri�, 2005).

�eprav je kotanja z vseh strani obdana z višjim obrobjem, so jo le nekateri

prištevali h kraškemu polju, saj nima ve�jega ravnega dna in je pretežno iz fliša.

Postojnsko kraško polje slovi tudi po paleolitskih postajah, ki so najbolj zgoš�ene v

Sloveniji. �ezenj poteka razvodnica med �rnim in Jadranskim morjem, znano pa je

zlasti po Postojnski jami (Habe, 1974).

12

4 POSTOJNSKI JAMSKI SPLET

4.1 Predstavitev jame

Postojnska jama je okoli 21 km dolg jamski splet z ve� vhodi in z razli�nimi

poimenovanji, ki ni v celoti prehoden in ga povezuje predvsem podzemeljska reka

Pivka, ki je v dveh nadstropjih izvotlila apnen�aste sloje in ustvarila eno

najzanimivejših podzemelj na svetu, s številnimi velikimi rovi in dvoranami, ki

dosegajo tudi 45 m višine. V zgornjih suhih delih jam je skozi skale prenikajo�a voda

ustvarila podzemsko okrasje pravlji�nih oblik in barv: stalaktite, stalagmite, kapniške

stebre, kamnite zavese in baldahine, slapove in ponvice, jamske bisere in skrite tolmune;

okolje, v katerem lahko o�arani obiskovalci po lastnem okusu prepoznavajo in

poimenujejo številne oblike narave, ki se v podzemlju dogajajo že na tiso�e let. Toliko

so namre� stare najstarejše kapniške tvorbe.

Zaradi razli�nih vhodov in neprehodnosti so posamezni deli dobili razli�na imena.

Poleg Postojnske poznamo še Otoško, Magdalensko, Pivko in �rno jamo. Vsaka lahko

ponudi posebno doživetje, toda kaj, ko ve�ina turistov svojo radovednost poteši že v

najimenitnejši od njih. Nekaj ve� obiska ima še Pivka jama, in sicer zaradi

avtomobilskega kampa, ki so ga postavili ob njenem vhodu. Nekaj �asa je veljal za

enega najlepših v srednji Evropi. Zanimiv pa je tudi vhod v jamo. 90 metrov globoka

udornica, premoš�ena s stopnicami, vodi do podzemeljskega toka reke Pivke in do

dolgih, elektri�no osvetljenih kamnitih prostorov, pisanih oblik in barv. Pot ob

podzemeljski reki je ve�inoma vklesana v skalno steno. Jama je prek dveh umetnih

rovov povezana s �rno in Postojnsko jamo. Rova sta bila narejena med italijansko

okupacijo v prizadevanju, da bi iz vojaških interesov vzpostavili podzemno pot med

Postojno in Planino (Habe, 1974).

Lahko dostopni sta tudi �rna in Otoška jama. Do slednje pridemo po ozki gozdni

cesti, ki zavije s cestne smeri Postojna-Predjama, pod cerkvico sv. Andreja, malo pred

ozna�enim odcepom za Pivko jamo. Pred vhodom je ve�ja travnata ploš�ad. Neko� je

obstajala zamisel, da bi na njej postavili tipi�na kraška bivališ�a z vsega sveta, so mi

povedali na Upravi Postojnske jame. Za Postojno, kot središ�em svetovne speleologije,

13

bi se naravnost spodobilo, da bi imela svoj muzej na prostem. V�asih je premalo ljudi,

ki bi se za tako idejo zares zagreli.

�eprav so ljudje že pred davnimi leti poznali posamezne dele Sistema Postojnskih

jam (v njej so znanstveniki našli sledove pra�loveka, prvi podpis radovednega

obiskovalca pa je iz leta 1213), pa prave predstave o podzemlju še dolgo �asa ni bilo.

Doma�in Luka �e� je bil z nadaljnjim odkrivanjem vhodnih jamskih rovov v letu 1818

tisti, ki je spodbudil naravoslovce, da so se resno lotili raziskovanja jamskega sistema.

Njegovo odkritje lahko pripišemo pravzaprav kultu osebnosti. Tega leta je namre� prišel

jamo obiskat avstrijski cesarski par, cesar Franc Jožef I. in njegova soproga Karolina

Avgusta. Pot skozi podzemlje so zanju posebej uredili. Da bi uspeli dose�i ugodno

predstavitev, so �ez reko Pivko na mra�ni nasprotni breg potisnili lestev, po kateri je

Luka �e� splezal in potem izginil kar za dobre pol ure. Ko se je spet pojavil, je, o�aran

nad lepoto podzemnega sveta, zaklical znane besede: »Tu je nov svet, tu je … paradiž!«

(Habe, 1974).

Podjetneži so prehiteli znanstvenike pri nadaljnji skrbi za jamo in njene novo

odkrite dele.

�e so neko� za turisti�ni vrvež v Postojni skrbeli vlaki, se današnje množice

pripeljejo z avtomobili, zato so nastala okoli vhoda v jamo velika parkiriš�a s

sprehajalnimi potmi, zgrajen je bil hotelski kompleks s številnimi prodajalnami

spominkov, še vedno pa deluje jamska železniška proga, ki pa je preurejena, tako da

lahko dnevno prepelje do 14.000 gostov. Železniški prevoz, ki slavi že svojo 130-

letnico, je gotovo posebnost Postojnske jame. Najprej so bili obiskovalcem na voljo

dvosedežni vozi�ki, ki so jih potiskali vodniki. Po prvi svetovni vojni so vpeljali vlak z

bencinsko lokomotivo. Motorno vleko so leta 1956 zaradi ekoloških razlogov zamenjali

z akumulatorskim pogonom. Že veliko prej pa so si, namesto bakel in sve�, privoš�ili v

jami elektri�no razsvetljavo. To je bilo v letu 1884, ko so si v Evropi še pretežno svetili

s plinskimi svetilkami.

S pomembnim dogodkom iz naše novejše zgodovine pa je povezana �rna jama.

Med zasedbo Postojne, v letu 1944, so Nemci uporabili Postojnsko jamo za skladiš�e

goriva za fronto. 23. aprila istega leta se je do sodov z bencinom prebila partizanska

diverzantska skupina pod vodstvom Tadicka Sadowskega, Poljaka, ki je kot nemški

ujetnik prebežal k slovenskim partizanom. Do cilja jih je iz �rne jame popeljal skozi

14

umeten rov jamski vodnik Franc Sajevic. �eprav so jih nemške straže opazile, so

diverzanti uspešno zažgali skladiš�e. Iz vhoda v Postojnsko jamo se je tri dni

nepretrgoma vil �rn dim (Habe, 1974). Zaradi tega praznujejo Postojn�ani 23. april kot

ob�inski praznik. Po�rnele stene in kapniki vhodnega dela jame bodo gotovo še dolgo

pri�ali o aprilskem dogodku, ki je za stalno prizadel podzemne lepote.

Slika 2: Sistem Postojnskih jam

Vir: Arhiv Postojnska jama, turizem d. d., 2005

15

4.2 Nastanek in razvoj Postojnske jame

Pivška kotlina je obkrožena z visoko apnen�asto planoto, ki se dviga od 300 do

600 m nad Pivko. Kotlina je tipi�no kraška. Pred nekaj milijoni let, po eocenski dobi, je

plast kamnin, ki sestavljajo kotlino, zavila v smer severo-zahod in jugo-vzhod. Pozneje

se je nakopi�ila na fliš na severu Pivške kotline. Paralelno s tem je nastalo na površju

ve� ve�jih in manjših prelomnic, ki so pozneje vplivale na razvoj podzemnih jam. To

lahko vidimo na ploš�adi pred Postojnsko jamo, na strmih pobo�jih Nanosa, preko

Predjame in �ez Planinsko polje proti Cerkniškemu polju. V Pivški kotlini prevladujeta

kredni apnenec in apnenec iz paleogena. Na severu kotline pa prevladuje fliš, ravno tako

na jugu, najdemo ga tudi na jugo-zahodu.

Rado Gospodari� je v svoji tezi "Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim

poljem" trdil na osnovi analiz jamskih sedimentov, da se je eroziven in akumulacijski

proces zgodil v Sistemu Postojnskih jam in pogosto tudi ponovil, približno v isti višini,

še vedno v sredini in na za�etku poznega kvartarja (Gospodari�, 1976). Odkril je, da so

se jame za�ele spreminjati v zadnjem delu poznega kvartarja bolj intenzivno kot prej. Z

drugimi besedami, za�etek in proces spreminjanja jam sta bila v pliocenu, toda procesi

so bili najbolj intenzivni v kvartarju.

Pred nekaj milijoni let je voda še vedno odtekala s površja od celotne Pivške

kotline in sosednjega Planinskega polja preko Logaškega Ravnika do mo�virja v

Ljubljanski kotlini. Ko so se pobo�ja Pivške kotline dvignila, je voda za�ela ponikati v

podzemlje skozi apnenec. S postopnim poglabljanjem struge je voda Pivške kotline

našla manj odporna mesta na meji apnenca in za�ela ponikati. Ta proces se je zgodil na

vseh robovih Pivške kotline. Ve�ina voda iz te kotline se je izlivala v reko Pivko. S.

Brodar je ugotovil iz sedimentov v jamah v Pivški kotlini in v Postojnski jami, da je

odvajanje vode iz fliša v Pivški kotlini proti Planinskemu polju obstajalo že pred nekaj

milijoni let (v poznem pliocenu ali v zgodnji ledeni dobi ) (Habe, 1986).

Reka Nanoš�ica je prvotno ponikala blizu Predjame. Na koncu slepe doline

Risnik, ki je dandanes suha, pa je pivški pritok Nanoš�ica dolgo ponikal isto�asno kot

Pivka. Tako je nastal Sistem Postojnskih jam. V obmo�ju približno 20 km2 med Pivško

kotlino in Planinskim poljem je ve� kot 21 km odkritih podzemnih rovov. Ta sistem

vklju�uje tudi suhe dvorane Postojnske jame, podzemno Pivško jamo do Tantarusa,

Lekinke in Otoške jame, podzemno Pivko med jamo Otokom in Magdalensko jamo,

16

�rno jamo in jamo Pivka. V svetu je zelo malo jam, ki se lahko primerjajo s Postojnsko,

in sicer glede raznolikosti, obsežnosti jamskih dvoran, zanimivih oblik sige, še posebej

pa glede hidrografskega razvoja. Vrhnji del jame je suh in turisti�no odprt, spodnji je

zalit. Razlika med deloma je 18,5 m (Gospodari�, 1976).

Voda se pojavlja v Postojnski jami v spodnjih rovih, kjer se pretaka podzemeljska

Pivka. Zgornji rovi jame so suhi. Voda v Postojnski jami je najprej tekla proti severu.

Tam so velike dvorane, ki jih je izdolbla. To se je zgodilo na razli�nih mestih v jami.

Kot ostanek tega lahko prepoznamo veliko koliševk, kot je Jeršenova dolina, Vodni dol

in Kozje jame, ki se nahajajo vzhodno od Postojnske jame in so posledica odnašanja

materiala, nastalega z udiranjem stropa.

Reka Pivka je imela velik pomen pri oblikovanju prostranih dvoran v Sistemu

Postojnskih jam. Na sto tiso�e let je reka votlila, si oblikovala pot in širila dvorane z

raztapljanjem kamnine, korozijo in z mehani�no mo�jo, erozijo. S pomo�jo blata, peska

in proda je voda širila razpoke, prelomnice in jih spreminjala v dvorane, poglabljala, za

seboj pa puš�ala suh vrhnji del jame. Takšni gravitacijski profili prevladujejo v

dvoranah Postojnske jame in dosegajo višino 10 m in ve�. Tiste dvorane, skozi katere je

voda dalj �asa tekla, so seveda ve�je. To lahko vidimo v jami Otok in v Stari jami. V

zgornjem, to je v sigastem delu Postojnske jame, je teko�a voda ustvarila strmec

pobo�ja 4,5 %. Tako je bila dana možnost za prvo jamsko železnico na svetu

(Gospodari�, 1976).

Tanka plast apnenca iz zgodnje krednega je prisotna v prednjem delu jame.

Votline trših kamnin, imenovanih kremenjak, so že bolj odporne, kar pomeni, da je reka

Pivka lahko naredila le nižje, ozke rove.

Reka Pivka, ki te�e po flišnih kamninah Pivške kotline, ponika v Postojnsko jamo

v nadmorski višini 510 m in te�e skozi kraški hrbet proti Planinski jami. Nastala je v

debeloskladovnih rudistnih apnencih iz gornje krede, ki so nagubani v Postojnsko

antiklinalo. Jamska tla pokrivajo prod, pesek in poplavna ilovica, v starejših delih je

veliko sige. Na sedimentih so ponekod ob sigi tudi kupi podornega skalovja. V

vzhodnih delih jame so v naplavinah ostanki ledenodobnih živali, jamskega medveda,

jamskega leva, nosoroga in podvodnega konja, ki je živel v toplejši medledeni dobi. Na

vertikalni steni nad vhodom v Postojnsko jamo lahko opazimo prelomnico, ki poteka v

17

smeri od severo-vzhoda do jugo-zahoda. Tam je veliko prelomnic, ki potekajo v to

smer. Zadnji premiki so obstajali v ledeni dobi oz. pleistocenu (Gospodari�, 1976).

Pivka je oblikovala pod zemljo rove v ve� nadstropjih: pretaka se po spodnjem

nadstropju do odto�nega sifona, na severnem delu Pivke jame, ki je le 2 km oddaljen od

Planinske jame. Pivka v vodnih rovih spodnjega nadstropja ponekod zastaja v jezerih in

odlaga drobno ilovico, drugod se pretaka v brzicah. Na ve�jih mestih se strop rova

spusti skoraj do vode, zato je te dele jame mogo�e obiskati le ob suši. Pogoste poplave

povzro�ijo dvig vode za ve� kot 10 m. Takrat je velik del jame popolnoma zalit. Zaradi

rovov, ki so po nastanku mlajši, in zaradi pogostih poplav v teh delih jame ni veliko

kapnikov. Poplavne vode ne dosegajo ve� zgornje etaže.

Padavinska voda priteka le skozi razpoke v stropu. Na poti skozi strop raztaplja

voda kalcit v apnencu. Zasi�ena voda odloži del kalcita na stropu, nastajajo stalaktiti.

Ve�ji del kalcita pa se odlaga na tleh, nastajajo stalagmiti (Habe, 1986). Pali�asti

kapniki so za�eli rasti po koncu zadnje ledene dobe, pred približno 15.000 leti. Hitrost

rasti stalagmitov je okrog 0,3 mm na leto. Oblika kapnikov je odvisna od koli�ine vode

in na�ina kapljanja. Najhitreje se kalcit odlaga po mo�nih curkih, pod katerimi nastajajo

velike sigove kope. Barva kapnikov je odvisna od delcev ilovice, ki jo voda med

premikanjem spere ter vnese med kristale kalcita. Bela siga je �ista, kaže pa na po�asno

prenikanje vode.

Deli jame pripadajo razli�nim klimatskim tipom. Najhladnejša je �rna jama, v

kateri padejo temperature v najhujših zimah pod 00 C. V Pivki jami segreva zrak pozimi

Pivka, ki v �rni jami ob�asno ne te�e. Skozi Glavni rov prihaja pozimi mrzel zrak od

vhoda na ploš�adi do Pivške dvorane. Naprej ima Glavni rov, kakor tudi ostali stranski

rovi, stalno temperaturo.

Jama ima velik pomen tudi v speleologiji. O njej je napisano veliko strokovnih

�lankov in turisti�nih vodnikov ter knjig. Hkrati je tudi zibelka biospeleologije (od leta

1832 - slepi hroš�). Delitev jamske favne na troglobionte, troglofile in trogloksene je

bila prvi� utemeljena prav na primeru Postojnskih jam (Pretner, 1980).

18

4.3 Življenje v jami

4.3.1 Rastline v jami

Zelene rastline, ki potrebujejo svetlobo, segajo v jame le tako dale� kakor dnevna

svetloba. V za�etnih delih jame najdemo posamezne rastline, ki ljubijo senco, dlje od

njih se naseljujejo mahovi in praproti, še globlje v jami pa najdemo alge, ki potrebujejo

najmanj svetlobe za svoj obstoj. Ob vhodu v jamo uspeva zaradi velike stalne vlage

bujna vegetacija raznih praproti, mahov in alg. Stene in strope jamskih vhodov

pokrivajo litofilne alge, kot so na primer veliki �rni listi teh alg.

V ve�ni temi uspevajo na razpadajo�ih ostankih rastlin in živali ter na živalskih

odpadkih le nekatere glive, ki so brez klorofila in se hranijo kot gniloživke. Mnoge od

njih se ne razvijejo popolnoma ali pa tvorijo nenavadne oblike, tako da jih je težko

dolo�iti (Sket, 1979).

Obiskovalci Postojnske jame imajo pogosto priliko, da ob�udujejo lepe, bele,

nežne glive na tankih pecljih in ve� tankih korenin, ki prepletajo tla ob robu poti.

4.3.2 Živali v jami

Speleozoologija se ukvarja s prou�evanjem živali, ki živijo stalno ali le prehodno

v jami.

Že J. Müller je poudaril, da tako imenovana jamska favna ni omejena le na

�loveku dostopne jame, temve� živijo te živalce predvsem v ozkih, �loveku nedostopnih

razpokah Krasa. Iz njih pridejo slu�ajno tudi v ve�je, �loveku dostopne jame. Mnogo

jamskih živalic najdemo tudi izven jam, zato je prav, �e govorimo o podzemeljski, ne pa

o jamski favni (Bohinec, Planina, Sotter, 1952).

Za življenje podzemeljskih živalic je potrebna zadostna vlaga in nizka

temperatura, ni pa potrebna ve�na tema. Življenje pod posebnimi pogoji v podzemlju je

seveda vplivalo na živalce, katerih na�in življenja, ustroj in oblika so se v geoloških

dobah prilagodile posebnim pogojem tega okolja. Živalce so izgubile pigment, zato so

bele ali rjavkaste, o�i so deloma ali tudi popolnoma pokrnele, tako da so živalce slepe.

Pomanjkanje o�i pa so nadomestile z bolje razvitimi tipalnimi in vohalnimi organi.

Mnoge vrste imajo izredno dolge tipalnice, dolge tipalne š�etinice, voh je izredno razvit,

zato jih je najlažje loviti z vabami. Da otipajo �im ve�ji prostor, imajo dolge tipalnice in

19

dolge noge. Ker imajo ozko glavo in ozek š�it, so zelo gib�ne. Krila, ki jih v temi ne

uporabljajo, so okrnela ali jih ni (Bohinec, Planina, Sotter, 1952).

Znani danski prirodoslovec J. C. Schioedte je poskusil uvrstiti živali, ki jih je

našel leta 1845 v Postojnski jami pod Predjamskim gradom, v štiri skupine, in sicer v

živali, ki živijo v senci, v mraku, v jamah in v kapniških jamah. Že leta 1854 je napravil

J. Schiner novo klasifikacijo, ki jo je pozneje izpopolnil M. Pavan in ki se glasi:

− troglobionti, živalce, ki živijo le v jamah in se v njih tudi množijo;

− troglofili, živalce, ki so nagnjene k temu, da si izberejo jame kot svoje bivališ�e,

kjer se tudi lahko množijo;

− troglokseni, živalce, ki ne bivajo v jamah, ampak se najdejo v njih slu�ajno

zaradi okolnosti, ki nimajo zveze z njihovo prosto izbiro, in se v�asih v jami tudi

množijo.

Tudi med takimi skupinami najdemo razne prehode. �etudi ta klasifikacija ne ustreza

ve�, ker tako imenovana jamska favna ni le jamska, ampak podzemeljska, je vendarle še

v rabi (Bohinec, Planina, Sotter, 1952, 159).

Najzanimivejša žival, ki je bila opisana med jamskimi živalmi, je �loveška ribica.

Proteus anguines, po latinsko, 30 cm dolg vreten�ar, svetlo rožnate barve, neke vrste

jamski pupek. Znanstveniki so jo spoznali šele leta 1768. �loveška ribica je dobila svoje

ime po barvi, ki spominja na �loveško kožo. Vendar ima še nekaj drugih »�loveških«

zna�ilnosti. Lahko do�aka starost do 100 let, spolno dozori pri 14. letih, preživlja pa se z

drugimi živalmi. Zaradi prilagojenosti na temo je slepa, na svetlobo je ob�utljiva le

njena koža. Diha s škrgami kot ribe, vendar ima razvita tudi preprosta plju�a. Zaradi

po�asne presnove zdrži tudi celo leto brez vsake hrane. Poleg �loveške ribice je v jami

zelo poznana žival hroš�ek drobnovratnik, ki ga je leta 1831 odkril jamski vodnik Luka

�e� na Veliki gori v Postojnski jami. To je 1 cm velik mrhar z mehurjasto napihnjenim

zadkom, zraslimi pokrovkami kril ter drobnim oprsjem in glavo. Prvi ga je opisal in tudi

poimenoval ljubljanski prirodoslovec Ferdinand Schmidt. Naravoslovci so za�eli za

temi odkritji natan�neje raziskovati naše jame, sledilo je odkritje za odkritjem in

ugotovljene so bile živalce razli�nih razredov (Bohinec, Planina, Sotter, 1952).

20

Z enoceli�arji in troglobionti smo se seznanili šele pozneje, ker jih moramo

opazovati le z mikroskopom. Leta 1905 je H. Joseph opisal enoceli�arja zajedavca, ki

ga je odkril v ledvicah �loveške ribice, leta 1935 pa H. J. Stammer še dva enoceli�arja,

ki jih je našel na tipalnicah jamske kozice in na škržnih listi�ih jamske mokrice. Iz debla

ne�lenarjev so pravi troglobionti nekateri vrtin�arji, ki so podobni ploš�natim belim

�rvom, dolgi so približno 15 mm in živijo v vodi. Jamski polžki so komaj 1 do 1,5 mm

veliki pravi troglobionti. Živijo na kapnikih ali na vlažnih, ilovnatih stenah, nekateri pa

tudi v vodi. Njihova lupina je prozorna, živalce so slepe ali pa imajo okrnjene o�i.

Najmo�neje je v jamski favni zastopano deblo mnogo�lenarjev, predvsem �lenonožci, h

katerim prištevamo rake, pajkovce, stonoge in žuželke. V jami so najdeni tudi deževniki

(Bohinec, Planina, Sotter, 1952).

Raki so bogato zastopani v jami. Spadajo k ceponožcem, so slepi in brez

pigmenta. Med deseteronožci je pravi troglobiont jamska kozica. To je belkast, deloma

prozoren, le 3 cm dolg, slep rak z dolgima tipalnicama. K enakonožcem spada navadna

jamska mokrica, ki jo najdemo v jamah, na vlažnih mestih, posebno na ilovici, v�asih

pa tudi v vodi. Odkrita je tudi jamska postranica, ki živi pogosto v majhnih ilovnatih

mlakah in v teko�i vodi. Med pajkovci poznamo veliko pravih troglobiontov. Pajek

Stalita taenaria je slonokoš�ene barve in slep. Veliko pajkovcev živi le pri jamskih

vhodih. Iz Postojnske jame je opisan tudi najbolj znan veliki paš�ipalec Neobisium

spelaeum. Prav globoko najdemo v notranjosti jame v�asih pršico Eschatocephalus

gracilipes, ki pije kri netopirjem. V jami so tudi nekatere stonoge in žuželke, kot so

ka�ice in strige, in še raznovrstni hroš�i (Bohinec, Planina, Sotter, 1952).

Jama je priljubljeno bivališ�e skalnih golobov, tudi sove pogosto gnezdijo v

vhodih jam. Stalni prebivalci jame so netopirji, ki jih najdemo dale� v notranjosti. Od

sesalcev zaidejo v jamo polhi in si napravijo v njej v�asih celo gnezda.

Dr. Tanja Pipan predstavlja v knjigi Epikarst – a promising habitat, in sicer v

preteklosti skoraj popolnoma neznan segment življenja v kraškem podzemlju, favno

epikrasa. Epikras, ki je najbližje površju leže�i sloj v hidrogeološki delitvi kraškega

podzemlja, je s standardnimi raziskovalnimi metodami nedostopen. Tako so epikraško

favno prou�evali posredno, z vzor�enjem curkov prenikajo�e vode v jamah ter z

vzor�enjem jamskih luž, ki jih ti curki napajajo. V sloju epikrasa so prisotni razli�ni

mikrohabitati, ki pogojujejo favno. Med najuspešnejšimi prebivalci epikrasa so majhni

21

ceponožni raki, med katerimi je veliko endemnih vrst in vrst, ki so specializirane na

podzemeljske vode in jih v drugih habitatih ne najdemo. Glede na to, da ve�ina

ceponožcev zaide v jame iz epikraške cone, so obstajala pri�akovanja o novem odkritju,

tudi še neopisanih vrst (Pipan, 2005).

Analiza soodvisnosti posameznih vrst in ekoloških parametrov je razkrila velike

medvrstne razlike in tako visoko stopnjo ekološke diferenciacije kopepodov iz

epikraškega obmo�ja. Predstavljeni so osnovni habitatni tipi, v katerih živijo ali so

ob�asno prisotne posamezne vrste ceponožcev v jamah, ter analizirana soodvisnost

favne ceponožcev s habitatnimi tipi. Podobnost kopepodnih združb v jamah ni v

soodvisnem razmerju z geografsko oddaljenostjo med jamami, z debelino stropa, s

temperaturo in pretokom, ampak morda z obstojem podobnih mikrohabitatov v

epikraški coni. Za ve�ino curkov je soodvisnost med padavinami in pretokom statisti�no

zna�ilna. Zaradi visoke stopnje ekološke specializacije kopepodov iz epikraške cone bi

lahko bile mnoge vrste uporabne kot bioindikatorji pri ocenjevanju vplivov �lovekove

dejavnosti na podzemeljske habitate (Pipan, 2005).

Delež novoodkritih vrst ceponožcev v naših jamah je velik (skoraj tretjina od 37

najdenih vrst), zato je v knjigi Epikarst – a promising habitat predstavljena temeljita

poglobitev dosedanjega védenja o pomenu epikraške cone za podtalno favno. Prinaša

nov pogled na biodiverziteto kraških podzemeljskih voda in razkriva komaj znano

razsežnost pestrosti stigofavne.

4.3.3 Vloga jame skozi �as

V jamah najdemo okamenele ostanke davnih živali navadno globoko v zemlji.

Izvirajo od trogloksenih živali, ki so v jami poginile ali sta jih kakšna žival ali �lovek

prinesla v jamo. Morda pa jih je v jamo naplavila voda. Po najdenih kosteh lahko

rekonstruiramo favno davnih dob, od katere je marsikatera živalska vrsta že izumrla.

V davni ledeni dobi je bil jamski medved glavni prebivalec naših jam. Znanih je

mnogo najdiš� te izumrle zveri, med njimi je tudi Postojnska jama. Predvsem v

vzhodnih delih jame so v naplavinah ostanki ledenodobnih živali, in sicer jamskega

medveda, jamskega leva, nosoroga in podvodnega konja, ki je živel v toplejši medledeni

dobi (Osole, 1979).

22

Zelo skromni pa so v jami sledovi jamskega �loveka, �eprav se je vanje zatekal že

v davni preteklosti.

Postojnska jama je služila predvsem kot zavetiš�e za �loveka in živino, vanjo so

hodili pastirji in gozdarji po vodo, kasneje so postavili pred njenim vhodom mlin. Po

podpisih v Postojnski jami, najstarejši so menda iz 13. stoletja, lahko sklepamo, da je

�lovek zahajal v podzemlje tudi iz radovednosti. Iz ob�asnih obiskov se je razvil pravi

jamski turizem predvsem v Postojnski jami. Poleg turisti�nega interesa, pa se je vsaj

ob�asno uveljavil tudi vojaški. Med obema vojnama so za�eli kopati umetne rove med

Postojnsko, �rno in Pivko jamo.

Jama je danes pomembna za �loveka iz ve� razlogov. Doslej je ekonomsko

najpomembnejša turisti�na privla�nost jame.

Življenje v jami je vezano predvsem na podzemeljsko favno in floro, ki sta zelo

ob�utljivi na vsake vplive nanje. Rastline v notranjosti jame se razlikujejo od rastlin, ki

se nahajajo v za�etnih delih jame. Po celotni jami je flora prilagojena na tamkajšnjo

temperaturo, vlago, svetlobo, na posebne pogoje v podzemlju. Nekatere vrste, ki žive v

tema�nih prostorih, so nenavadnih oblik in jih je težko prepoznati.

Nekoliko bolj razsežna je podzemeljska favna. Za življenje podzemeljskih živalic

ni potrebna ve�na tema, ampak zadostna vlaga in nizka temperatura. Skozi geološke

dobe so se vrste prilagodile na okolje. Podzemeljske vrste so tudi po števil�nosti v jami

razli�no zastopane. Številne vrste živijo stalno v jami, nekatere se le množijo v jami,

druge zaidejo slu�ajno v jamo in se v�asih tam tudi množijo. Veliko pestrost favne

pogojujejo še razli�ni mikrohabitati v sloju epikrasa.

Na podlagi okamenelih ostankov davnih živali lahko spoznavamo favno preteklih

dob. Nekoliko skromnejši so v jami sledovi jamskega �loveka, ki mu je ta služila

predvsem kot zavetiš�e. V današnjem �asu pa postaja jama predvsem prostor

raziskovanj in turisti�na privla�nost.

23

5 BIOSPELEOLOŠKA POSTAJA

Vpogled v jamsko življenje je mogo� v Vivariju Proteus oz. v Speleobiološki

postaji Proteus. Obiskovalci Postojnske jame imajo priložnost, da poleg ogleda lepot

podzemlja, spoznajo, kako je ta svet kapnikov, podzemnih dvoran in rovov nastajal in si

ogledajo živalski svet, ki ga naseljuje.

Postojnska jama je zagotovo pravi kraj za temeljitejšo predstavitev kraškega

podzemlja širši javnosti. Velja za zibelko speleobiologije, biološke vede, ki preu�uje

živi svet v podzemlju. Prav v Postojnski jami so bili najdeni prvi predstavniki skupin

jamskih živali. Postojnski in Planinski jamski sistem sta po pestrosti in številu jamskih

živali najbogatejša na svetu.

Z obiskom biospeleološke postaje sem ugotovila, da je projekt družbe Postojnska

jama, turizem, d. d., v katerem sta kot avtorja sodelovala biolog Slavko Polak, kustos

Notranjskega muzeja Postojna, in dr. Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa

Postojna ZRC SAZU. Zamisel o Speleobiološki postaji sega v za�etek preteklega

stoletja, ko je zaslužni speleolog in kasnejši direktor Postojnske jame Ivan Andrej Perko

predlagal, da se Pisani rov ohrani kot rezervat jamske favne. Ideja se je uresni�ila leta

1931, ko je bila v Rovu novih podpisov ustanovljena Stazione biospeleologica, eden

prvih takih laboratorijev na svetu. Po 2. svetovni vojni je laboratorij nekaj �asa deloval

v sklopu SAZU, nato pa sameval. Sredi devetdesetih let je Slavko Polak pripravil

vsebinski program obnove, ki se je pri�ela leta 2001.

Vhod v novo speleobiološko postajo se nahaja kakih 50 metrov pred vhodom v

jamo, v preddverju pa obiskovalce pri�aka dobro ohranjeno okostje jamskega medveda,

ki so ga našli v bližini. Najprej si obiskovalci ogledajo kratek film o življenju, ki na

poljuden na�in predstavi nastanek krasa ter življenje v podzemlju. Nato se ob dobri

razlagi vodnika napotijo v Rov novih podpisov, kjer je v vivariju na ogled 17 vrst

jamskih živali. Na vhodu v rov, v morfološkem delu, je nazorno prikazan prerez

jamskih sedimentov, ki so se tu nalagali v mnogih tiso�letjih. Rov je nastal pred

150.000 leti, ko si je reka našla novo pot (http://www.postojnska-jama.si, 5.12.2006).

V 19. stoletju so vodniki v ta rov za�eli voditi obiskovalce, ki so se podpisovali.

Doslej je bil vhod v Rov novih podpisov mogo� skozi Postojnsko jamo, njegov južni

vhod pa je bil zasut z gruš�em, ki se je pred deset tiso� leti usul s pobo�ja nad jamo.

24

Ogled Speleobiološke postaje Proteus traja okoli 45 minut. Skupino pa popelje

vodnik v notranjost. Obiskovalci so nad ogledom navdušeni. Ti so šolske in izletniške

skupine, nekaj pa je tudi posameznih obiskovalcev.

25

6 VARSTVO PODZEMLJA V POSTOJNSKI JAMI

V Postojnski jami najdemo, poleg bogate naravne dediš�ine, tudi kulturno,

arheološko in zgodovinsko dediš�ino. Za mnoge obiskovalce so v jami najve�ja

turisti�na privla�nost jamski kapniki; hkrati so tisti del naravne dediš�ine, ki jo je

�lovek najbolj prizadel. Druge obiskovalce pa privla�ijo oblike jamskih prostorov,

jamska favna, flora, pravzaprav številne zanimivosti podzemnega sveta.

Že prvi turisti�ni obiski in ureditev turisti�nih poti so pustili posledice na

kapniškem okrasju, jamski favni, pa tudi na paleontološko-arheoloških nahajališ�ih.

Paleontološka dediš�ina je bila ve�inoma porazgubljena ali odnesena iz države.

Turisti�na ureditev, nabiranje jamskih živalic in onesnaževanje mo�no ogrožajo jamsko

favno. Mo�no so onesnažene predvsem podzemeljske vode. Ob rasto�em onesnaževanju

podzemeljske Pivke sta opazna vdor površinske favne globlje v podzemlje in

izpodrivanje endemi�ne jamske favne (Kranjc, 1988). U�inkovito varstvo kraškega

podzemlja lahko dosežemo z ustrezno zakonodajo, s sistemati�no inventarizacijo

jamskih objektov, interventnimi zavarovanji ter s primernimi naravovarstvenimi

izobraževanji in osveš�anji javnosti.

6.1 Vplivi na jamo

6.1.1 Vplivi na podzemeljske vode

Onesnaževanje vode je lahko neposredno (spuš�anje odpadkov v reke

ponikalnice) ali pa posredno (onesnaževanje površja ali suhih delov jame, ki jih

deževnica ali narasle vode spirajo v podzemeljske vodotoke) (Novak, 1972).

Onesnažena voda lahko vsebuje veliko patogenih mikroorganizmov in zajedalcev.

Pred desetletji je bilo onesnaževanje voda še zmerno, zato so lahko strokovnjaki

prou�evali vpliv onesnaževanja na jamsko okolje ter samo�istilno sposobnost

podzemlja. Z leti se je onesnaževanje katastrofalno pove�alo in strokovnjaki odkrivajo

nadvse zanimive, vendar zaskrbljujo�e izsledke. Posledica onesnaževanja voda je, da s

ponikalnicami prodira površinska favna globlje v podzemlje in izpodriva endemi�no in

enkratno jamsko favno.

26

Pri nas, tudi v podzemeljskem toku reke Pivke v Postojnski jami se sre�ujemo tudi

z onesnaževanjem s težkimi kovinami in z naftnimi derivati. V 70. letih je poto�ek v

Rudolfovem rovu v Planinski jami mo�no smrdel po nafti; kaj podobnega bi lahko

prizadelo tudi izjemen javorniški tok (Sket, 1979).

Vsi izviri, ki so zajeti za vodno oskrbo, kakor tudi vsi drugi kraški izviri, ki sodijo

v tako imenovano ožjo varovalno cono, bi morali biti absolutno zavarovani. Zbirno

obmo�je (hidrološko zaledje) pa bi moralo biti, predvsem v kraškem svetu, širša

varovalna cona, kjer bi bili posamezni objekti posebej zavarovani ali celo opremljeni s

�istilnimi napravami, in sicer v kraških breznih, ponorih in vodnih jamah –

najob�utljivejših to�kah za onesnaževanje podzemeljskih kraških tokov in s tem izvirov

samih (Kranjc, 1988).

6.1.2 Vplivi na jamsko favno

Postojnska jama predstavlja primat za speleobiologijo in ponuja izjemne

priložnosti za raziskovanje te vede. Še bolj kot veliko vrst jamskih živali, doslej

najdenih v Postojnski jami, ji daje pomen dejstvo, da so bili prvi predstavniki ve�

skupin jamskih živali opisani prav po primerkih iz te jame. Postojnska jama je torej

locus classicus, to je tipsko nahajališ�e ve� endemi�nih jamskih vrst. Neko� favnisti�no

bogata jama pa je danes mo�no osiromašena. Turisti�na ureditev jame je mo�no

vplivala na njeno favno (Pretner, 1980).

Jamske živali so drobne in za nepoznavalce komaj opazne in jih ne uni�ujejo

neposredno. Izjema so le netopirji in �loveške ribice. Netopirji so bili v�asih pregnani iz

strahu in studa, tudi razsvetljevanje jih je pregnalo iz turisti�nih delov jam. Odnos do

netopirjev se je danes mo�no spremenil. Spoznali so jih za izjemno ogroženo skupino

sesalcev, katerih število nezadržno upada. Še posebno so ranljive vrste, ki so v jamah na

mirovanju, prezimujejo ali celo v velikih jamskih kolonijah kotijo zarod. Izmed 24

danes znanih vrst netopirjev v Sloveniji sta dve vrsti domnevno izumrli, dve sta že

prizadeti, preostale pa so ranljive. Prizadeta vrsta je dolgokrili netopir, ki se je pri nas

ohranil le še v Škocjanskih jamah in v Jami pod Predjamskim gradom. Ta vrsta

potrebuje za razmnoževanje velike jamske dvorane, ker jih mo�no ogroža vznemirjanje.

Pri velikih kolonijah te vrste v Rovu netopirjev v Predjamskem jamskem sistemu je

danes že opazno upadanje števil�nosti (Pretner, 1980).

27

�loveška ribica (Proteus anguinus) je bila kot posebnost jamske favne že kmalu

zanimiva za raziskovalce in naravoslovne ustanove. Raziskovalci so jih sami lovili ali

pa so naro�ili doma�inom, da so jih ulovili zanje. Take usluge so tudi pla�evali.

Odnašali so jih v tujino. �loveške ribice so lahko zanimive tudi za laike z akvaristi�nimi

nagibi. Zanemarljiva je nevarnost, ki grozi �loveškim ribicam zaradi ulova, �e jo

primerjamo z nevarnostjo, ki grozi celim populacijam zaradi onesnaževanja

podzemeljskih in površinskih voda (Pretner, 1980). Nabiralci podzemeljske, predvsem

nevreten�arske favne so raziskovalci speleobiologi. V našo deželo prihaja še vedno

veliko tujih biologov ali le amaterskih zbiralcev, ki bolj ali manj uspešno zbirajo

podzemeljske živali. Podzemeljsko živalstvo je še vedno slabo raziskano in preu�evanja

bi morali še pospešiti, da bi dobili popolnejšo sliko o naši podzemeljski favni. Nabiranje

živali za znanstveno rabo poteka pod strogim nadzorom; posebej pa to veljalo za ves

znanstveni material, ki gre izven države.

Bolj resno je posredno ogrožanje jamskega živalstva. Propad jamske favne zaradi

turisti�ne ureditve je znan iz številnih primerov v Ameriki in Evropi. V nekaterih jamah

pod Pireneji so izginile redke vrste hroš�ev, med njimi celo tri take, ki niso bile znane z

drugih najdiš�. Paradoksalno je, da so znani tudi primeri, ko so zaš�itna arheološka

izkopavanja uni�ila dolo�eno jamsko favno. Takim težavam bi morali posvetiti ve�

pozornosti. Pred vsakim posegom v jame za turisti�no ureditev ali izkopavanji moramo

najprej dobro preu�iti tam žive�e živalstvo (Pretner, 1980).

Posebnost naše jamske favne je, da se teh živalic ne najde nikjer drugod. Pogosto

so le v eni jami. To so pravi endemiti našega Krasa. Sicer nimajo nobenega pomena za

gospodarstvo, pomembni pa so za znanost, ker pomagajo razvozlavati vprašanja o

razvoju in življenju živih bitij.

6.1.3 Vplivi na kapnike

Za mnoge obiskovalce so v kraških jamah najbolj privla�ni jamski kapniki, hkrati

so tisti del naše naravne dediš�ine, ki jo je �lovek najbolj prizadel. Marsikaterega

obiskovalca pa v jami o�arajo jamski prostori, mogo�ne dvorane, zanimiva jamska

favna in uspevajo�a jamska flora. Že prvi turisti�ni obiski v vhodne dele Postojnske

jame so imeli za posledico lomljenje in odbijanje kapnikov, saj so bili prav ti priljubljen

spominek iz jame. Še ve�, prodajanje kapnikov, do 1. svetovne vojne so jih prodajali

28

kar na stojnicah pred Postojnsko jamo, je veljalo za dobi�konosno spominkarstvo.

Kasneje so to prepovedali, vendar še dolgo ni zamrla. Ko so bili bližnji neturisti�ni rovi

dobesedno izropani, so jih za�eli podjetni trgovci lomiti za prodajo tudi v bolj

oddaljenih jamah, in sicer v bližnji in daljni okolici Postojne. Posledica tega je, da so

lahko dostopne jame oropane drobnega kapniškega okrasja. Narava bo potrebovala ve�

tiso� let, da se bodo za silo rane zacelile (Gams, 1963).

Stari jamski turizem je morda še bolj kot z ropanjem kapnikov škodil jamam tako,

da je pokrival njihovo naravno barvitost. V vseh starih turisti�nih jamah opazimo, da so

kapniki potemneli, umazani in pogosto popisani. Stari li�ni podpisi zgodnjih

obiskovalcev sodijo danes med izjemno kulturno dediš�ino z zgodovinsko pri�evalno

vrednostjo. Žal pa so novejši obiskovalci te dragocene dokumente marsikje uni�ili,

razmazali in popackali s svojimi avtogrami. Ponekod so to jamarji po�eli kar s sajami

karbidnih svetilk. V starih jamah je mogo�e opaziti bolj umazana mesta, kjer so

postavili dimna svetila. Pred elektrifikacijo in osvetljevanjem s karbidovkami so

vodniki osvetljevali jame s snopi slame ali trsk, baklami in sve�ami. Ob posebnih

prilikah so zažgali celo kresove (Gams, 1963). Nekatere raziskave so pokazale, da

temne barve kapnikov ne moremo vedno pripisovati primesi mangana, kot so trdili

nekateri, pa� pa neposrednemu onesnaževanju, saj so kapniki v globljih delih jame

svetlejši.

Vidna je razlika med postojnskimi Starimi jamami in Lepimi jamami, ki so bile

vklju�ene v turisti�ni obisk, ko je bila jama že elektrificirana. Še posebno so po�rneli

kapniki v vhodnih delih Postojnske jame, kjer so partizani leta 1944 zažgali

okupatorjevo skladiš�e goriva. Žal pa ima tudi elektrifikacija stranske u�inke. Mo�no,

predvsem pa dolgotrajno osvetljevanje kapnikov v turisti�nih jamah ima za posledico

rast alg in celo mahov na vlažnih mestih in tako kvarno vpliva na videz kapnikov. V

turisti�no urejenih jamah, ki imajo umetne turisti�ne vhode, lahko pride zaradi

pove�anega vdora hladnega zraka v globlje dele do hitrejšega razkrajanja kapnikov.

6.1.4 Vplivi na arheološke in paleontološke sledi

Posamezni deli Postojnske jame so tudi pomembne paleontološke in arheološke

postaje. Že zelo zgodnje in ve�kratno urejanje turisti�nih dostopov in poti je verjetno

uni�ilo veliko prazgodovinskih sledi. Zlasti pri gradnji jamske železnice in ureditvi

29

vhoda v jamo so ve�krat naleteli na živalske kosti. V Plesni dvorani je že leta 1819

Henrik Freyer med fosilnimi ostanki spoznal kosti jamskega leva in jamskega medveda.

Našli pa so tudi kosti jamske hijene, volka, povodnega konja, pragoveda, ve� vrst

jelenov, bobra in drugih živali (Rakovec, 1951, Osole, 1979). Grof Hochenwart je že

leta 1837 obžaloval, da so obiskovalci kot spominke odnesli iz jame mnogo fosilnih

kosti. Prav tako so pri ureditvenih delih Postojnske jame naleteli na sledi kamenodobnih

kultur (Rakovec, 1951). Glede na to lahko sklepamo, da se je ves ta material ve�inoma

porazgubil, del pa je razdrobljen po najrazli�nejših muzejih na Dunaju, v Trstu,

Ljubljani in Postojni. Le obžalujemo lahko, da ta izjemna naravna in kulturna dediš�ina

ni zbrana in predstavljena doma, v Postojni.

6.2 Inventarizacija in raziskovanja jame

Le dobro poznavanje našega podzemlja in živih bitij v njem nam omogo�a

u�inkovito in pravo�asno varovanje te naše naravne dediš�ine. Lahko se jo uporabi kot

eno od meril za smotrnejše gospodarjenje s slovenskim kraškim prostorom (Kuštor,

1980). Pri inventarizaciji kraških podzemeljskih objektov, ki poteka na IZRK SAZU v

sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije, so v veliko pomo� jamarji amaterji iz številnih

jamarskih klubov. Prav na obmo�ju notranjskega krasa so bile razstavljene tudi

biocenološke in ekološke raziskave (Sket, 1970, Isteni�, 1971). Žal raziskave in

biološka inventarizacija naših jam ne potekajo tako sistemati�no, kot bi želeli.

Zaskrbljujo�e je majhno število slovenskih biologov, ki delujejo na podro�ju

speleobiologije.

Postojnski jamski sistem so od leta 1818 odkrivali in preu�evali številni

raziskovalci. Prvi, ki je utemeljil, da je mogo�e s pomo�jo raznovrstnih jamskih

sedimentov sklepati o tem, kako in kdaj so rovi nastajali in se oblikovali, je bil S.

Brodar (1952). S preu�evanjem jamskih sedimentov ob Pivški kotlini je postavil

hipotezo o razvoju jam v štirih fazah, in sicer v obdobju zgornjega pliocena in kvartarja.

Podpisi obiskovalcev Postojnske jame izvirajo že iz 13. stoletja. Te lahko vidimo

v stranskem rovu v bližini vhoda, ki se imenuje Rov starih podpisov. Tudi kranjski

polihistor Valvasor je poznal to jamo in menil, da je najimenitnejša jama na svetu. Leta

1748 je dunajski matematik Nagel ob pomo�i idrijskih rudarjev jamo premeril, in tako

je nastal prvi na�rt Postojnske jame. Leta 1797 je J. Jeršinovi�-Lowengreif v �rni jami,

30

ki je del postojnskega jamskega sklopa, našel �loveško ribico. S tem se je širilo

poznavanje Postojnske jame. 14. aprila 1818 je Luka �e� odkril nove dele Postojnske

jame. V letu 1998 je potekalo 180 let od odkritja novih delov. 17. avgusta 1819 je jamo

obiskal prestolonaslednik Ferdinand, njegov obisk ozna�uje pri�etek organiziranega

turizma. Vpisna knjiga iz tega leta je še ohranjena, eden prvih v njej podpisanih znanih

Slovencev je Andrej Smole. Prvi podrobni vodnik po jami je v samostojni knjigi izdelal

Hohenwart (1830-1832). Leta 1832 je Luka �e�, ki je postal jamski uslužbenec, našel v

jami prvi primerek jamske favne - hroš�ka drobnovratnika (Leptodirus Hochenwatri).

Prvi tiskan vodnik je izšel kmalu po tem odkritju, z naslovom "Jame Postojnska,

Škocjanske, Vilenica, Socerbska, živo srebrni rudnik Idrija, Cerkniško jezero... in druge

zanimivosti tržaške okolice", delo ljubljanskega profesorja Agapito. Z zgraditvijo

železnice se je Jama približala sosednjim pokrajinam, še posebej ve�jim mestom

(Dunaj, Gradec, Ljubljana, Trst). Na pobudo železniške uprave se je lotil raziskovanja

in opisovanja notranjskih jam znan geograf in krasoslovec A. Schmidl. Izdal je tudi delo

" Die Hohlen und Grotten vun Adelsberg...". Prvi jamski vodnik v slovenš�ini je izšel

leta 1863, uredil pa ga je E.H. Costa. Graški umetnik E. Mariot je leta 1867 za�el

fotografirati notranjost Postojnske jame. Njegove fotografije so tretji najstarejši uspeli

poizkus na svetu. Leta 1872 so zaradi utrudljive hoje do najlepših delov jame položili

tirnice za t.i. ro�no železnico, kasneje so jo zamenjali z železnico z motorno vleko. Leta

1884 pa je jama zasijala v elektri�ni svetlobi. M. Vilhar je leta 1922 in 1923 odkril Ozki

rov v Malih jamah in sklepni del Kristalnega rova. Gallino in Petrini sta opravila v letih

1933 in 1934 teodolitsko izmero vseh znanih podzemeljskih prostorov. I. Michler, F.

Hribar in S. Modrian so s Postojnsko podružnico Društva za raziskovanje jam

Slovenije, ki se je kasneje osamosvojila in preimenovala v Društvo za raziskovanje jam

"Luka �e�", našli in izmerili nove rove v �rni jami in Magdaleni jami (Kranjc, 1988).

Kostni ostanki jamskega medveda, umetno preoblikovana �eljustnica jamskega

leva, kremenova orodja in druge arheološke najdbe dokazujejo poselitev Postojnske

jame in Pivške kotline za �as zadnjih 200.000 let (Kranjc, 1988).

V Postojnski jami žive številne vrste podzemeljskih organizmov. E. Pretner je

sestavil leta 1968 spisek živali in omenja 131 vrst, med njimi kar 37 takih, ki imajo

locus typicus, oz. so opisane, iz Postojnske jame. Zapisal je, da je turisti�na ureditev

jame skoraj povsem uni�ila favno in da se je ta ohranila le v Pisanem rovu. Sodelavci

31

Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani so na podlagi ekoloških raziskav po letu 1965

ugotovili, da se samo�iš�enje podzemeljske Pivke v veliki meri izvrši na za�etku in da v

organsko onesnaženi ponikalnici površinske živali izpodrivajo jamske. Jamska komisija

je vsako leto priredila na binkoštni ponedeljek posebno jamsko slavje. Ta dan je bila

jama razsvetljena, v Plesni dvorani je bil ples. Prvo tako slavje je bilo leta 1825

(Pretner, 1980).

Rado Gospodari� je z geološkim, morfološkim, speleološkim in sedimentološkim

preu�evanjem ugotovil razvoj Postojnskega jamskega sistema za srednji in mlajši

kvartar. Relativne kronološke podatke je dopolnil z absolutnimi datacijami sige.

Speleogeneza jamskega sistema je povezana z geomorfološkim razvojem Pivške kotline

in Planinskega polja ter kraškega pore�ja Ljubljanice v celoti. Rezultati preu�evanja

osvetljujejo kvartarno geologijo dinarskega krasa in jam (Gospodari�, 1976).

Eno zadnjih raziskav na obmo�ju Postojnske jame je opravila Stanka Šebela.

Preu�evala je odvisnost oblikovanja kraških rovov od geoloških strukturnih elementov,

pri tem je posebno pozornost namenila oblikovanju podornih dvoran v slovenskih

jamskih sistemih, Predjami in Postojnski jami.

Knjiga z naslovom Tektonska zgradba sistema Postojnskih jam je sinteza

strukturno geoloških terenskih raziskav sistema Postojnskih jam, ki jih je opravila v

obdobju od leta 1991 do 1997. Najdaljši sistem, dobre topografske karte jamskih rovov,

ugoden dostop in zanimiva geološka zgradba so bili glavni izzivi, da se je leta 1992

odlo�ila za natan�ne raziskave sistema Postojnskih jam. Do leta 1994 je raziskala

Postojnsko jamo, in sicer turisti�no urejeni del s stranskimi rovi, poleg tega pa tudi

Zgornji in Spodnji Tartarus, Male jame in predel podzemeljske Pivke, do odcepa v

Spodnji Tartarus. Do leta 1997 je geološko raziskala še preostali del celotnega jamskega

spleta. Ozemlje nad sistemom Postojnskih jam, ki ga je z raziskavami zajela, obsega 3

km2.

Površje nad jamskimi rovi sistema Postojnskih jam je podrobno tektonsko

litološko kartirala v merilu 1:25000. Jamske rove je kartirala v merilu 1:500. S pre�nimi

profili je prikazala morfologijo rovov in odvisnost oblikovanja rovov od geoloških

zakonitosti. Geološke strukturne elemente površja in jamskih rovov je sprva prou�evala

lo�eno, kasneje pa je pri korelaciji geoloških razmer v vzdolžnih profilih med površjem

32

in jamo prikazala tudi povezave med površjem in podzemljem. Z vzdolžnimi profili je

geološke podatke prostorsko predstavila (Šebela, 1998).

6.3 Ukrepi varovanja in zakonodaja

Misel o zakonski zaš�iti podzemeljskega sveta se je pri nas rodila že leta 1910, ko

je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo za raziskovanje jam, ki si je poleg

raziskovalnih nalog zastavilo tudi naravovarstvene cilje. Zgledu Avstrije, ki je že leta

1928 s posebnim zakonom zavarovala jame in celo ustanovila poseben zvezni urad za

zaš�ito podzemeljskega sveta, nismo sledili do leta 1970, ko je tudi Slovenija dobila

svoj Zakon o varstvu narave, ki delno opredeljuje zaš�ito kraškega podzemlja (Habe,

1974). Sledil je Zakon o naravni in kulturni dediš�ini iz leta 1981 (Uradni list SRS, št.

1-13. l.1981), ki za naravno dediš�ino razglaša tudi nahajališ�a fosilov, geomorfološke

oblike, površinske in podzemeljske kraške pojave ter redke in endemi�ne živalske vrste.

Med slednje sodijo skoraj vse jamske živali. Zbirke vodijo zavodi za varstvo naravne in

kulturne dediš�ine, posamezne pomembnejše objekte pa razglašajo in zavarujejo ob�ine.

Živalske vrste, ki stalno žive v podzemeljskih jamah in podzemeljskih vodah (prave

jamske živali), še dodatno razglaša Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst

(Uradni list RS, št. 57-14. X. 1993), kot naravne znamenitosti, ki jih je prepovedano

loviti, uni�evati, vznemirjati v njihovem naravnem okolju in zadrževati v okolju.

Problematiko onesnaževanja Krasa in kraških ponikalnic zajema Zakon o varstvu okolja

(Uradni list RS 32/93). Postojnska jama je z odlokom o razglasitvi kulturnih in

zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na obmo�ju Postojne razglašena

kot naravni spomenik. Dolo�en je varstveni režim za podzemeljsko geomorfološko,

hidrološko in zoološko naravno dediš�ino s spomeniško–pri�evalno, izobraževalno in

biotopsko varstveno namembnostjo (Inventar naravne dediš�ine ob�in Postojna in

Pivka, ZVNKD – Gorica, 1996). Zakonska zaš�ita podzemnega sveta je bila dosežena

tudi z Zakonom o varstvu podzemnih jam (ZVPJ, 2004). Ta ureja varstvo in rabo

podzemnih jam, varstvene režime, ukrepe varstva in druga pravila ravnanja, tudi

obnovitev podzemnih jam, ki so onesnažene ali poškodovane (Uradni list RS, št. 2-

67/2004).

33

6.4 Izobraževanje in osveš�anje

Varstvo kraškega podzemlja in jamske favne pa ne bo u�inkovito brez ustreznega

naravovarstvenega osveš�anja tuje in doma�e javnosti. Enkratnost in ranljivost kraškega

podzemlja mora priti v zavest vsakega posameznika, in sicer lastnikov zemljiš�, na

katerih so jame, naklju�nih obiskovalcev jam, turistov, jamarjev in tudi raziskovalcev.

Jame notranjskega trikotnika, med Postojno, Planinskim poljem in Cerkniškim poljem,

so bogate z jamsko favno in relativno dobro raziskane ter zelo primeren študijski objekt.

Obmo�je ima še to prednost, da je blizu Ljubljane in Postojne, dveh centrov naše

speleobiologije, prav tako pa je tu dostopen hidrografski sistem podzemeljske Pivke.

Tako obmo�je že sedaj služi strokovnjakom kot zelo dober študijski in demonstracijski

objekt na razli�nih stopnjah izobraževanja (Sket, 1979).

Mislim, da še vedno pa zamujamo priložnost za celovito muzejsko predstavitev

našega podzemeljskega bogastva, zgodovine jamarstva, v svetovnem merilu edinstvene

jamske favne ter predstavitev ogrožanja jam širši lai�ni javnosti in turistom v Postojni.

V Notranjskem muzeju Postojna razmišljajo o predstavitvi zgoraj naštetega. Ta

ustanova je ena med pomembnimi spodbujevalci kulturnega in turisti�nega dogajanja v

Postojni in v širši notranjsko-kraški regiji. Notranjski muzej ureja svoje prostore v

središ�u Postojne. Svoje bogate zbirke bo lahko predstavil širši javnosti. V prihodnje

želijo v muzeju poudarjati krasoslovje, saj je Postojna zibelka speleologije in jamskega

ter kraškega turizma. Le tako bo muzej pridobil poseben status – status nacionalno

pomembnega muzeja (http://notranjski-muzej.si/postojna_vizija.htm, 13.10.2006).

Menim, da ima Notranjski muzej idealne možnosti, da postane prepoznaven kot center

za zbiranje unikatnega krasoslovnega gradiva za lokalno, za širšo slovensko in tujo

javnost.

6.5 Ohranjanje jam z omejevanjem dostopa

Eden od ukrepov za varovanje jam je intervencijsko zapiranje dostopnih vhodov v

jame torej zavarovanje. Zavarovati je treba lahko dostopne kapniško bogatejše in zato

ranljive jame, pa tudi posamezna tipska nahajališ�a endemi�nih vrst jamskih živali.

Posebno je treba poskrbeti za nahajališ�a �loveške ribice in ogrožene kolonije

netopirjev. V ta namen je zavarovanih že nekaj naših jam, postopek pa te�e še za

34

nekatere druge. Poleg jam, ki jih je s prora�unskim denarjem zaprla Uprava RS za

varstvo narave, in sicer kot intervencijski ukrep, dostikrat nepooblaš�eno zapirajo jame

posamezniki in jamarska društva. Nagibi so pretežno turisti�no-komercialni. Zakon o

varstvu podzemnih jam predvideva skrbništvo, ki ga bo v koncesijo za dolo�eno jamo

dobilo jamarsko društvo. V take zavarovane jame bo mogo� nadzorovan obisk in

omejen alternativni turizem. Jame Postojnskega jamskega sistema so relativno dobro

zavarovane pred nenadzorovanimi obiski, razmišljati pa je potrebno tudi o zavarovanju

nekaterih manjših objektov v okolici. Skrbno zavarovani sta tudi favnisti�no izjemno

bogata Planinska jama in jama pod Predjamskim gradom, v kateri se nahajajo kolonije

ogroženih dolgokrilih netopirjev.

35

7 TURISTI�NI RAZVOJ POSTOJNSKE JAME

Notranjsko-kraško podro�je je s svojimi naravnimi in kulturno-zgodovinskimi

posebnostmi že od nekdaj zanimivo za doma�e in tuje obiskovalce ter raziskovalce.

Najbolj znana in zanimiva je prav gotovo Postojnska jama, ki je najbolj obiskana

turisti�na zanimivost v Sloveniji (Isteni�, 1988).

Postojnska jama je bila že od nekdaj zanimiva in skrivnostna za marsikaterega

popotnika. Pred stoletji je njen edinstven svet dajal ob�utek misticizma. Še vedno ta

»Pravljica v sigi-mo� v ustvarjalnosti lepote narave« daje �loveku napoj za

podoživljanje. Ali kakor je zapisal v spominsko knjigo angleški kipar Henry Moore:

»To je najlepša razstava kiparske narave, ki sem jo kdaj koli videl« (»(on)«, 1987).

Za predstavitev Postojnske jame je potrebno podati njeno podobo v pisani besedi,

ki ji daje svojevrsten primat v kraškem turizmu in med vsemi jamami v svetu. Jama je,

kot prva na ozemlju takratne Avstrije, že leta 1819 s knjigo podpisov svojih

obiskovalcev uvedla turisti�no dokumentacijo. Še posebej moramo poudariti dejstvo, da

se Postojnska jama ponaša z eno najstarejših evropskih tradicij pisanih jamskih

vodnikov (Šajn, 1988). Motivi, ki vodijo ljudi v svet podzemlja, so odvisni od interesov,

želja, potreb obiskovalcev.

Najpomembnejši so:

- raziskovanje jamarjev,

- raziskovanje speleobiologov,

- raziskovanje arheologov,

- raziskovanja speleoklimatologov,

- doživljajsko obiskovanje jam,

- možnost alternativnega jamskega turizma,

- športno-rekreacijski motiv,

- zdravilni pomen podzemlja,

- vzgojno-izobraževalni motiv,

- kulturni motiv (Seljak, 1997).

Na turisti�no privla�nost jam vplivajo zlasti naslednji dejavniki:

36

- geografska lega jame in njen geografski položaj,

- tradicija in mednarodni sloves,

- turisti�na propaganda in organiziranost,

- naravne zna�ilnosti jamskih sistemov,

- urejenost jam za turisti�ni obisk,

- infrastruktura, politi�ni in ostali dejavniki (Klasinc, 1996).

Geografska lega Postojnske jame in njen geografski položaj sta bila v preteklosti

in sta tudi danes med najpomembnejšimi dejavniki za razvoj turizma v Postojnski jami

in v mestu Postojna.

7.1 Smeri mednarodnih turisti�nih tokov v Postojnski jami do leta 1991

Lega Notranjske in ugodna lega Postojnske jame v turisti�nem prostoru med

vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom je bila pomembna do leta 1990, saj so �eznjo

vodile poglavitne smeri in oblike turisti�nih tokov.

Te so bile:

- mednarodni turisti�ni tokovi iz srednje v jugovzhodno Evropo, predvsem iz

držav Beneluksa, Nem�ije in Avstrije proti jadranski in egejski obali. Obsežen

del tega turisti�nega toka je vodil prek Notranjske in je bil hkrati tudi

najpomembnejši za obisk Postojnske jame. To so dokazovali podatki o

turisti�nem prometu, saj sta bila letni potek tujega turisti�nega prometa v

jugoslovanskih obmorskih krajih in letni potek obiska v Postojnski jami, in sicer

turistov iz Zvezne republike Nem�ije, Avstrije, Nizozemske in �eškoslovaške,

ve� let v korelaciji. Prav tako kažejo soodvisnost tudi podatki o ve�letnem

gibanju no�itev gostov navedenih držav ter o gibanju obiska v Postojnski jami (v

obdobju od leta 1960 do leta 1990);

- mednarodni turisti�ni tok iz severne Italije se kaže v dveh oblikah. Prva je

tranzitni turisti�ni tok. Ta je vezan na poletni �as in vodi skozi Postojno proti

jugovzhodni Evropi in vpliva, podobno kot predhodni, na izrazito osredoto�enje

obiska v Postojnski jami, in sicer v juliju in avgustu. Druga oblika je izletniški

37

turisti�ni tok iz mest severne Italije, od koder so se usmerjala v Postojnsko jamo

izletniška turisti�na potovanja predvsem v spomladanskih mesecih;

- doma�i (jugoslovanski) turisti�ni tok, ki se kaže v dveh oblikah. Prva oblika je

poletni tranzitni turisti�ni tok iz kontinentalnih delov Jugoslavije preko Postojne

proti severnemu Jadranu. Druga oblika pa je izletniški tok z glavnim ciljem v

Postojni, zlasti v spomladanskih mesecih. Ta oblika, ki je bila vezana predvsem

na šolske in sindikalne izlete, je bila sorazmerno mo�nejša, zato je bil obisk

jugoslovanskih gostov najmo�nejši v spomladanskem �asu;

- sekundarni izletniški tokovi iz severnih jadranskih, zlasti istrskih turisti�nih

krajev, deloma pa tudi iz slovenskih alpskih turisti�nih središ� s poglavitnim

ciljem v Postojni (in Lipici). Med sekundarne izletniške tokove so se uvrstili

izleti turistov iz krajev njihovega po�itniškega bivanja v ožjo ali širšo okolico. Z

razvojem velikih turisti�nih krajev ob severni jadranski obali je nastalo mo�no

izhodiš�e sekundarnih izletniških tokov (Habi�, 1987).

Glede na to, da se je Kras, v okviru katerega je tudi Postojnska jama, vsa leta

pravzaprav zadovoljeval s statusom sopotnika oziroma z dejstvom, da je turisti�na

privla�nost »za povrh« ali »za zraven«, so ga naravne in vsebinske spremembe

turisti�nih tokov in predvsem vplivi spremenjenih turisti�nih razmer na turisti�no

povpraševanje po letu 1991 najbolj prizadeli. �e bi imel Kras lastno celovito turisti�no

identiteto ali istovetnost in privla�en splet turisti�nih vsebin, povezanih s tradicijo,

kulturo, z dogajanji in na�inom življenja na površini in pod njo, bi krize po letu 1991 ne

ob�utili (Zorko, 1995).

Postojnska jama je mo�no ob�utila vplive nestabilnih politi�nih razmer v

devetdesetih letih 20. stoletja. Desetdnevna vojna v Sloveniji, ki se je za�ela 27.6.1991

leta, vojna na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, nemiri na Kosovu leta 1998 ter

posredovanje NATA 1999, so pustili globoke rane v turisti�nem obisku Postojnske

jame, kajti nestabilne politi�ne razmere, vklju�no z vojno na Balkanu, so prekinile

poglavitne mednarodne turisti�ne tokove proti Jadranu, ki so bili izrednega pomena za

Postojnsko jamo, saj so tuji tranzitni turisti predstavljali najve�ji odstotek obiskovalcev.

38

7.2 Turisti�ni tokovi, pomembni za Postojnsko jamo, po letu 1991

Po letu 1991 se je tok turistov iz držav Beneluksa, Francije, Velike Britanije,

Skandinavije, Zvezne republike Nem�ije in Avstrije proti jugovzhodni Evropi, jadranski

in egejski obali za nekaj �asa prekinil zaradi vojne na Balkanu. Prav tako se je mo�no

zmanjšal turisti�ni tok iz severne Italije. Prekinili so se tudi nekdanji doma�i

(jugoslovanski) tokovi in sekundarni izletniški tokovi iz severno-jadranskih, zlasti

istrskih krajev.

V primeru sekundarnih izletniških tokov iz istrskih krajev je meja na Dragonji

oziroma »brezmeja« v Piranskem zalivu ter lastna in samosvoja, z nacionalizmom

prepojena suverenost držav Slovenije in Hrvaške, brez u�inkov balkanskih vojn,

turisti�no gospodarstvo Istre oslabila na pet na�inov:

- lo�ila je know-how (management) v turizmu od turisti�nih (receptivnih) virov

[na primer poslovanje nekdaj trans-regionalnih oziroma trans-republiških

turisti�nih agencij Kompas in Globtur ob najve�jih istrskih hotelskih podjetij

(npr. v Pore�u in Umagu); prav tako pa je doživela »gospodarski šok« slovenska

letalska družba Adria Airways, za katero je bilo Letališ�e Pula nenadoma v

tujini];

- razdelila je nekdanje enote podjetja in prispevala k propadu ali životarjenju

mnogih (na primer Slavnik Koper, Avtotrans Reka, Kvarner Express), odrezala

je naravna in kulturna zaledja obmorskih turisti�nih krajev in zavrla sekundarne

turisti�ne migracije (iz centrov po�itnikovanja v izletniške kraje v zaledju).

Dober primer so nudili Bled, Postojnska jama in Lipica v Sloveniji, ker so bili

dnevni cilji turisti�nega obiska iz Kvarnerja in Istre. Meja in državna suverenost

Slovenije je prizadela tudi izletniške tokove po kopnem iz hrvaške Istre v Trst in

Benetke;

- izdelava nacionalnih strategij (slovenske in hrvaške) je za�rtala nasprotne, med

seboj pogosto nepovezane in na nacionalni prostor naravnane smernice

turisti�nega razvoja (Gosar, 2002).

Te tokove so v prvih letih po letu 1991 v manjši meri nadomestili tokovi iz držav

�eške, Slovaške, Madžarske, Poljske, Litve, Ruske federacije ter turisti�ni tokovi

39

sosednje Italije. Iz obmo�ij nekdanje Jugoslavije so Postojnsko jamo obiskovali le

gostje iz sosednje Hrvaške.

Zaradi vojne na Balkanu so se prekinile tudi ture po obmo�jih bivše Jugoslavije. S

tem je jama izgubila velik del obiskovalcev in tudi preno�itev v hotelu Jama, saj je bil

pred tem postanek in preno�itev v Postojni del vsake ture.

Po umiritvi razmer na Balkanu, zlasti po letu 1995 (upad le leta 1999), so se

turisti�ni tokovi iz držav, kot so Nizozemska, Francija, Velika Britanija, Nem�ija in

Avstrija, za�eli po�asi obnavljati. To obnavljanje, ki je bilo za Postojnsko jamo

pomembno do leta 1991, se od leta 2000 obnavlja še hitreje.

Danes so za Postojnsko jamo pomembni tuji izletniški gostje, ki se pripeljejo v

Slovenijo z letali. Zlasti po uvedbi ugodnih letalskih poletov (npr. Easy jet) se je v

Postojnski jami, vzporedno s prihodi teh letalskih gostov, pove�alo število obiskovalcev

iz Velike Britanije. Po drugi strani pa so cenejši letalski prevozi, kot so bili pred letom

1991, vplivali na zmanjšanje gostov oziroma so povzro�ili izpad tujih tranzitnih gostov

na poti proti Gr�iji in obali Egejskega morja. Na zmanjšanje tujega tranzitnega

turisti�nega obiska negativno vpliva nova avtocestna povezava na Hrvaškem, katere

vpliv se bo, po izgraditvi slovenskega dela avtocestnega kraka Ljubljana-Novo mesto-

Hrvaška, še pove�al. Danes so za Postojnsko jamo na poti proti severni jadranski obali

pomembni tako tuji tranzitni kot tuji izletniški turisti�ni tokovi. Pri tujih izletniških

tokovih so gostje iz sosednje Italije ali Avstrije ter tuji gostje, stacionirani v Sloveniji, in

jim je Postojnska jama le enodnevni izletniški cilj.

7.3 Turisti�ni obisk Postojnske jame od leta 1819 do 2004

Iz statisti�nih publikacij je razvidno, da so evidenco o prvih obiskovalcih, ki so

vstopili v Postojnsko jamo, vodili že v letu 1819.

V prvih desetletjih so zabeležili skromnejše število turistov, gibalo se je od 6.449

do 13.789. Šele izgradnja železnice Dunaj-Trst v letu 1857 je pomenila pomemben

mejnik v takratnem obdobju, saj je vplivala na pove�anje števila obiskovalcev.

V dekadi 1861-1870 je obiskalo Postojnsko jamo kar 30.959 turistov, njihovo

število se je v desetletjih pove�evalo. O števil�nem obisku Postojnske jame lahko

govorimo šele v obdobju 1921-1930, ko je število poraslo na 633.058 obiskovalcev.

Obdobje po drugi svetovni vojni (od leta 1951 do 1960) je pomenilo korenit preobrat v

40

številu obiskovalcev, saj beležimo 1.926.004 obiskovalcev; od tega 1.326.796 doma�ih

in 599.208 tujih. O množi�nem obisku lahko govorimo šele v desetletju 1961-1970, saj

so v tem obdobju zabeležili kar 4.819.720 obiskovalcev, od tega 68 odstotkov tujih

(3.269.740) ter 32 odstotkov doma�ih (1.549.980). V letih 1971-1980 si je naravne

znamenitosti ogledalo 7.958.246 obiskovalcev, kar je za 65 odstotkov ve� kot v

predhodnem desetletju. Razmerje med doma�imi in tujimi obiskovalci predstavlja 24:76

odstotkov (Gomba�, 1988, 18). V desetletju 1981-1990 si je jamo ogledalo 8.474.825

obiskovalcev. Zadnje desetletje 20. stoletja beleži manjši obisk zaradi znanih vzrokov,

saj je v desetih letih obiskalo Postojnsko jamo le 2.810.473 obiskovalcev. Postojnsko

jamo je v prvem desetletju 21. stoletja, to je samo v štirih letih, obiskalo 1.937.150

obiskovalcev. Ti podatki kažejo, da se je za�el turisti�ni obisk po�asi, vendar vztrajno

pove�evati (Arhiv Postojnska jama, turizem d. d., 2005).

Izreden vzpon turizma po letu 1969 v svetovnem merilu in tudi v Postojnski jami

je prispeval k nekaterim pomembnim dosežkom turisti�nega prometa. Leto 1985 je

rekordno po številu obiskovalcev v jami, saj si jo je ogledalo 942.256 turistov, od tega

757.318 tujih ter 184.938 doma�ih. Vrh z 234.317 obiskovalci je bil dosežen v avgustu

1985 (Gomba�, 1988, 19). V zadnjih letih ne zasledimo podobnih rekordov. Nekoliko

izstopa le število obiskovalcev jame avgusta 2002, in sicer 111.554 obiskovalcev. Višji

je bil obisk jame v letu 2003, ravno tako na višku sezone, avgusta, ko si je jamo

ogledalo 112.901 obiskovalcev (Arhiv Postojnska jama, turizem d. d., 2005).

Postojnska jama je bila za turisti�ni ogled odprta leta 1819, leto dni po odkritju

notranjih delov so za�eli voditi evidenco obiskovalcev. Iz zapisov, ki so jih zapustili

takratni upravljavci, lahko spoznamo, da je bil obisk Postojnske jame že od vsega

za�etka mednaroden in že leta 1821 so jo obiskali prvi diplomati in najvišji predstavniki

tujih držav. Leta 1824 je Jamska komisija prvi� izdala vstopnice. Vstopnina na za�etku

ni vklju�evala razsvetljave, saj je bila ta postavitev zelo zahtevna, zato jo je bilo

potrebno pla�ati posebej (Arhiv Postojnska jama, turizem d. d., 2005).

7.4 Struktura obiskovalcev Postojnske jame

Do leta 1949 statistika vodenja števila obiskovalcev Postojnske jame ni lo�evala

obiskovalcev na doma�e in tuje. Od leta 1950 pa lo�uje doma�ine in tujce. Vsako leto

zabeležijo v statisti�nih podatkih Postojnske jame obiskovalce iz ve� kot stotih držav.

41

Seveda je držav, iz katerih pride ve� kot 10.000 obiskovalcev letno, le okrog deset. Med

njimi sta vsekakor najpomembnejši skupini Italijani in Nemci, ki sta po številu približno

enakovredni, pomenita pa skoraj polovico obiskovalcev Postojnske jame (Arhiv

Postojnska jama, turizem d. d., 2005). Tako kot se je mo�no spremenilo število

obiskovalcev po letu 1991, se je spremenila tudi njihova struktura, �e jo primerjamo z

obdobjem pred letom 1991. Primerjavo razmerij med doma�imi in tujimi obiskovalci

prikazuje tudi slede�a tabela, ki zaokrožuje obdobje 19 let, in sicer od leta 1985 do leta

2004.

Tabela 1: Razmerje med doma�imi in tujimi obiskovalci Postojnske jame v

obdobju 1985-2004

LETO DOMA�I TUJI SKUPAJ

1985 184.947 757.298 942.245

1986 192.512 672.970 865.482

1987 186.390 686.969 873.359

1988 187.060 682.212 869.272

1989 173.919 679.255 853.174

1990 178.007 720.064 898.071

1991 80.159 73.260 153.419

1992 75.697 79.766 155.463

1993 84.624 114.987 199.611

1994 70.800 191.012 261.812

1995 77.466 167.314 244.780

1996 61.889 243.358 305.247

1997 60.767 332.898 393.665

1998 58.265 340.747 399.012

1999 56.084 238.145 294.229

2000 57.785 345.440 403.225

2001 57.265 403.440 460.705

2002 53.857 436.842 490.699

2003 52.425 431.909 484.334

2004 45.508 455.984 501.492

Vir: Arhiv Postojnska jama, turizem d. d., 2005

Med letom 1985 in 1990 je bilo razmerje med doma�imi in tujimi gosti v prid

tujim gostom. Le v letu 1991 je jamo obiskalo ve� doma�ih kot tujih obiskovalcev

(73.260 tujih in 80.159 doma�ih gostov). Že v letu 1992 je bilo tujih gostov ve� kot

doma�ih (za dobrih 4.000). Tako se do leta 1992 razmerje med doma�imi in tujimi gosti

42

pove�uje v prid tujih. Število tujih obiskovalcev se vse do leta 1991 dalje pove�uje

(izjema sta le leti 1995 in 1999), število doma�ih obiskovalcev od leta 1995 pada.

Razmerje med doma�imi in tujimi gosti je bilo leta 2004 že 455.984 tujih gostov in

45.508 doma�ih.

Od leta 1991 opazimo dva nasprotujo�a si trenda – rast števila tujih gostov ter

upad števila doma�ih gostov.

Graf 1: Razmerje med doma�imi in tujimi obiskovalci Postojnske jame v obdobju

1985-2004

-

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

800.000

1985

1987

1989

1991

1993

1995

1997

1999

2001

2003

leto

št.

ob

isko

valc

ev

DOMA�I

TUJI

Vir: Arhiv Postojnska jama, turizem d. d., 2005

Strukturni stolpci na grafu nazorno prikazujejo vrednost podatka (število

obiskovalcev) po posameznih letih. Višina stolpca, ki prikazuje koli�ino oziroma število

vseh obiskovalcev Postojnske jame, že na pogled pove, katera leta so bolje oziroma

slabše obiskana (višji, kot je stolpec, ve�ji je obisk, in obratno). Ta strukturni stolpec

prikazuje razmerje med doma�imi in tujimi gosti v posameznih letih. Zaradi razli�nih

višin stolpcev se struktura od primera do primera spreminja.

Število doma�ih obiskovalcev je bilo med letom 1985. in 1990. na bolj ali manj

enaki ravni (med 173.919 in 192.512 obiskovalci). Leta 1991 je bilo doma�ih

43

obiskovalcev za dobrih 100.000 gostov manj. Pri tem moramo upoštevati, da se

obiskovalci bivših jugoslovanskih republik od leta 1991 uvrš�ajo med tuje goste. Tako

se število doma�ih obiskovalcev od leta 1991 do leta 1995 giblje okrog 80.000. Med

letom 1996. in 2004. se kaže trend upadanja števila doma�ih gostov.

Število tujih gostov je leta 1986, to je v primerjavi z letom 1985, upadlo za slabih

100.000 obiskovalcev. Tako se je število tujih gostov do leta 1989 gibalo okrog 680.000

obiskovalcev. Leta 1990 je bilo tujih obiskovalcev ponovno malo ve� (720.064), vendar

se je leta 1991 število tujih gostov mo�no zmanjšalo (73.260 gostov). Od leta 1992 se je

število sprva po�asi, nato pa vse hitreje pove�evalo. Izjema sta le leti 1995 in 1999. Leta

1995 se je obisk zmanjšal za 24.000 obiskovalcev glede na leto poprej. Še ve�ji je upad

tujih gostov leta 1999, ko je Postojnsko jamo, v primerjavi z letom 1998, obiskalo kar

107.000 tujih obiskovalcev manj.

7.4.1 Struktura obiskovalcev Postojnske jame do leta 1991

V strukturi obiskovalcev Postojnske jame do leta 1991 so po državni pripadnosti

prevladovali tuji obiskovalci, saj so predstavljali preko 75 odstotkov vseh obiskovalcev.

Tako se je delež tujih gostov v izbranih letih gibal med 51 odstotki leta 1962, 74

odstotki leta 1978, 80 odstotki leta 1980 in 79 odstotki v letu 1987 (Isteni�, 1988, 19).

Leta 1985 je bilo najve� obiskovalcev iz Nem�ije, sledijo obiskovalci iz Italije, na

tretjem mestu pa so bili obiskovalci iz Avstrije, nato so na �etrtem mestu obiskovalci iz

Velike Britanije in Nizozemske, sledijo obiskovalci iz Francije, nato pa še obiskovalci

iz Švice in ZDA.

Tudi v letu 1987 je vrstni red prvih treh držav enak po številu obiskovalcev, le

njihovi deleži so v primerjavi z letom 1985 nekoliko nižji. V celotni strukturi

obiskovalcev so bili leta 1987 najbolj zastopani turisti iz Zvezne republike Nem�ije, na

drugem mestu so bili Italijani, sledijo Avstrijci, Francozi, Angleži in Nizozemci.

7.4.2 Struktura obiskovalcev Postojnske jame po letu 1991

90. leta 20. stoletja so zaznamovana s politi�no nestabilnimi razmerami in

vojnami v Sloveniji in v ostalih republikah bivše Jugoslavije.

44

Politi�ne razmere v tistem �asu niso bile naklonjene potovanju in preživljanju

dopusta na Balkanu. Vse to se je zrcalilo tudi v Postojni, in sicer v spremembi števila in

strukture obiskovalcev.

Že leta 1991 se kažejo spremembe v številu in strukturi obiskovalcev. Najve�

obiskovalcev je prišlo iz obmo�ij bivše Jugoslavije, sledijo slovenski obiskovalci, tem

Italijani in Nemci. V letu 1991 sta lo�eno zabeleženi tudi dve državi iz daljne Azije, in

sicer Hong Kong ter Taiwan. Leta 1991 se je izredno zmanjšal delež Nemcev,

Avstrijcev in ostalih tujih gostov (Arhiv Postojnska jama, turizem d. d., 2005).

Poleg opaznega zmanjšanja števila vseh obiskovalcev od leta 1985 do leta 2004 se

vidijo tudi spremembe v statisti�nem prikazu držav. Ta lo�eno prikazuje države, ki

prispevajo pomembnejše število obiskovalcev. Turisti iz Nem�ije so bili leta 1985

najštevil�nejši, leta 2004 so po številu na drugem mestu, za Italijani. �eprav so tudi v

letu 2004 Nemci med najštevil�nejšimi obiskovalci, se je njihovo število v primerjavi z

letom 1985 mo�no zmanjšalo. Obiskovalci iz bivše Jugoslavije, ki so bili leta 1985 po

števil�nosti na drugem mestu, leta 2004, kot kategorija, ne obstajajo ve�. Namesto njih

so zabeleženi le slovenski državljani, obiskovalci iz ostalih delov bivše Jugoslavije niso

lo�eno prikazani, kar kaže na to, da je njihov obisk zelo majhen. Leta 1985 so bili na

tretjem mestu Italijani, leta 2004 pa so ti na prvem mestu. Obiskovalci iz sosednje

Avstrije so bili leta 1985 in leta 2004 na �etrtem mestu, �eprav je tudi pri njih opazen

upad obiskovalcev. Tudi Britanci so zdrsnili s petega mesta v letu 1985, na deveto

mesto leta 2004. Zmanjšalo se je tudi število Nizozemcev, Francozov, mo�no se je

zmanjšalo število obiskovalcev iz Danske in iz Švedske. Mo�no se je pove�alo število

obiskovalcev iz Madžarske, Izraela in Poljske. Število kategorije »ostali« se je v letu

2004 pove�alo, �e ga primerjamo z letom 1985 (Arhiv Postojnska jama, turizem d. d.,

2005).

Analiza strukture obiskovalcev je pokazala, da so bila devetdeseta leta 20. stoletja

leta spremenjenih emitivnih držav obiskovalcev, �e jih primerjamo z leti pred 1991.

Vendar se od leta 2000 struktura obiskovalcev po državni pripadnosti približuje

strukturi iz leta 1985. Med letom 1985 in 2004 so opazne naslednje spremembe: po letu

1991 ne obstajajo ve� gostje iz bivše Sovjetske zveze in ne iz bivše Jugoslavije; obisk s

teh obmo�ij je zelo majhen ali ga sploh ni. Statistika ga lo�eno sploh ne beleži. Lo�eno

45

niso beleženi niti gostje iz Švedske in Danske. Vrzel, ki je nastala, so dopolnili novi

gostje iz Izraela, Madžarske in Poljske.

46

8 SEZONSKI ZNA�AJ TURIZMA V POSTOJNSKI JAMI

Postojnska jama, ena izmed najbolj znanih turisti�nih to�k Slovenije v Evropi in v

svetu, je zna�ilna tranzitna in izletniška to�ka. Zaradi te zna�ilnosti se je Postojnska

jama v primerjavi z ostalimi turisti�nimi kraji v Sloveniji tako slabo odzvala na

spremenjene turisti�ne tokove po letu 1991. Za obdobje pred letom 1959 ni podatkov, ki

bi omogo�ali ugotavljanje nihanja turisti�nega obiska v Postojnski jami. Za obdobje po

letu 1950, zlasti za obdobje po letu 1960, je zna�ilna izrazita koncentracija obiskovalcev

v poletnih mesecih. Izjema je le leto 1991, ko je bilo obiskovalcev najmanj v juliju in

avgustu, ki veljata za meseca najve�jega obiska. Vzrok temu je bila desetdnevna

osamosvojitvena vojna v Sloveniji. Glavnina obiska in no�itev gostov v Postojni je

osredoto�ena na pet poletnih mesecev, to je na �as od maja do septembra, na katerega

odpade kar 80 % do 90 % vseh obiskov in no�itev. Sezonski zna�aj je še posebej izrazit

v turisti�nem prometu tujih obiskovalcev, saj jih ve� kot polovica obiš�e Postojnsko

jamo v juliju in avgustu (Habi�, 1987).

Tabela 2: Obiskovalci Postojnske jame, in sicer po mesecih, od 1993 do 2004

LETO JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC SKUPAJ

1993 5.854 3.163 3.295 12.836 20.723 25.430 33.305 51.345 21.491 10.882 3.712 7.575 199.611

1994 4.924 2.611 6.573 18.121 23.244 26.857 43.866 74.875 31.314 15.937 5.519 7.971 261.812

1995 5.039 3.305 5.680 25.860 27.072 33.586 38.490 50.964 23.808 18.131 4.335 8.510 244.780

1996 3.520 2.670 5.766 19.536 28.588 34.123 49.071 88.133 40.419 19.339 8.037 6.045 305.247

1997 2.567 3.304 15.755 26.673 44.530 43.614 58.982 105.947 49.729 24.092 8.713 9.759 393.665

1998 7.718 3.600 8.937 27.935 46.148 47.807 59.138 107.549 53.813 22.634 5.978 7.755 399.012

1999 6.936 2.787 8.361 18.554 27.931 31.093 44.172 79.432 42.243 20.333 5.876 6.511 294.229

2000 5.300 3.540 8.105 34.832 36.992 47.895 66.560 98.380 55.484 28.131 5.994 12.012 403.225

2001 5.688 3.796 11.740 39.126 49.378 56.831 78.004 100.596 69.381 28.816 7.749 9.600 460.705

2002 4.910 3.768 14.852 40.393 56.331 56.001 80.237 111.554 68.629 32.954 9.038 12.032 490.699

2003 5.443 3.852 8.910 38.014 54.495 59.615 76.135 112.901 68.596 35.360 7.225 13.788 484.334

2004 6.556 3.848 11.346 37.792 68.424 63.611 77.994 107.769 67.626 36.509 7.749 9.530 498.754

Vir: Arhiv Postojnska jama, turizem d.d., 2005

Pri podrobnem pregledu podatkov o obiskovalcih v letih od 1993 do 2004

ugotovimo naslednje:

47

- v vseh letih je najnižji obisk zabeležen v februarju (od 2.611 leta 1994 do 3.852

obiskovalcev leta 2003);

- januar in november sta približno enako slabo obiskana. Po nizki obiskanosti

sledita februarju (od 2.567 obiskovalcev v mesecu januarju leta 1997 do 9.038

obiskovalcev v mesecu novembru 2002);

- marec in december sta bolje obiskana kot že omenjeni trije meseci, �eprav je

obisk še vedno skromen (Obisk se giblje med 3.295 obiskovalci v mesecu marcu

leta 1993 do 15.755 v mesecu marcu leta 1997, v decembru pa od 7.575

obiskovalcev leta 1993 do 13.788 obiskovalcev leta 2003.);

- oktober je še najbližje pomladnemu aprilu, saj je obisk v aprilu le malo višji kot

v oktobru (od 10.882 obiskovalcev leta 1993 do 36.509 obiskovalcev leta 2004);

- april po�asi nakazuje prihajajo�i najve�ji obisk (od 12.836 obiskovalcev leta

1993 do 40.393 obiskovalcev leta 2002);

- v maju je Postojnska jama dobro obiskana (od 20.723 obiskovalcev leta 1993 do

68.424 obiskovalcev leta 2004);

- junija se obisk še naprej pove�uje (od 25.430 obiskovalcev leta 1993 do 63.611

obiskovalcev leta 2004);

- julij je drugi najbolj obiskan mesec, saj obiš�e Postojnsko jamo v tem �asu od

33.305 obiskovalcev v letu 1993 do 80.237 obiskovalcev leta 2002;

- avgust je mesec najvišjega števila obiskovalcev v Postojnski jami (od 50.964

obiskovalcev leta 1995 do 112.901 obiskovalcev leta 2003);

- september je sicer slabše obiskan, kot sta obiskana julij in avgust, vendar

nekoliko bolje, kot je obiskan junij, saj se število obiskovalcev giblje med

21.491 v letu 1993 do 69.381 v letu 2001.

Tabela 2, ki prikazuje obiskovalce Postojnske jame, in sicer po mesecih, za

obdobje od 1993 do leta 2004, dokazuje v posameznih mesecih rast obiskovalcev v

obdobju od leta 1993 do leta 2004. Le januar in februar sta bolj ali manj vsa leta enako

obiskana in ne kažeta rasti v številu obiskovalcev, to je v obdobju zadnjih enajstih let.

Pri natan�nem pregledu obiskovalcev po mesecih in letih v obdobju enajstih let so

nazorno prikazani tudi vplivi politi�ne nestabilnosti na obmo�ju bivše Jugoslavije. Tako

je bilo leta 1995 v avgustu najmanj obiskovalcev v vseh enajstih letih, saj je bila takrat

48

vojna na ozemlju Hrvaške. Prav tako je v avgustu leta 1999 zaznati manjši obisk, kar je

posledica mednarodne intervencije na ozemlju bivše Jugoslavije.

Graf 2: Obiskovalci Postojnske jame, to je po mesecih, od 1993 do 2004

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

mesec

št.

ob

isk

ov

alc

ev

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

Vir: Arhiv Postojnska jama, turizem d. d., 2005

Tudi graf 2, ki nazorno prikazuje periodi�ne pojave, kaže izrazito sezonski zna�aj

postojnskega turizma, saj avgust mo�no izstopa. Meseci od maja do oktobra so podobni

najbolj obiskani, meseci med oktobrom in aprilom pa najmanj.

V povpre�ju kar 82% obiskovalcev obiš�e Postojnsko jamo med glavno sezono

(od maja do septembra). V januarju, februarju in marcu ter novembru in decembru

obiš�e Postojnsko jamo le od 0,5 do 2,5% obiskovalcev. Šest odstotkov gostov obiš�e

Postojnsko jamo v aprilu in oktobru, v maju, juniju in septembru pa od 10% do 13%.

Kar 50% vseh obiskovalcev obiš�e Postojnsko jamo v juliju in avgustu. Zaradi mo�ne

soodvisnosti med letnim nihanjem turisti�nega obiska v Postojnski jami in smermi

turisti�nih tokov iz srednje Evrope na poti proti Jadranu je turisti�na dejavnost v

Postojnski jami mo�no odvisna od naravnih, ekonomskih in kulturnih dejavnikov, ki so

pomembni za razvoj turizma, ter od politi�nih razmer v Sloveniji in na obmo�ju bivše

Jugoslavije, Evrope ter sveta. Prehodni zna�aj turizma v Postojnski jami je eden glavnih

49

dejavnikov za tako mo�no odvisnost turizma od politi�nih razmer, kajti za ve�ji del

tujih turistov je obisk Postojnske jame le vmesni cilj na poti na Jadran ter hkrati žal le

izletniški cilj za številne doma�e ter tuje obiskovalce iz severne Italije in Hrvaške.

Izletniški cilj je tudi za tuje turiste, ki so stacionarni v razli�nih krajih v Sloveniji in na

Hrvaškem (Arhiv Postojnska jama, turizem d. d., 2005).

Tako se je tudi sprememba v številu in strukturi gostov po letu 1991 v Postojni

razlikovala od sprememb po ostali Sloveniji. Hkrati so si drugi turisti�ni kraji po

Sloveniji mnogo bolje in hitreje opomogli od »udarca« iz leta 1991 in niso bili tako

mo�no prizadeti, kot je bila prizadeta turisti�na dejavnost v Postojnski jami. Vzrok je

seveda, poleg pretrganega turisti�nega toka proti Jadranu, tudi dejstvo, da Postojnska

jama ni razvijala turisti�ne ponudbe in ni vlagala v razvoj ter ni sledila trendom

povpraševanja, marve� je »zaspala« na lovorikah let, ko se za gosta ni bilo potrebno

potruditi, saj je bilo obiskovalcev do leta 1991 toliko, da se jih je skoraj »otepala«.

50

9 OCENA TURISTI�NE DEJAVNOSTI V POSTOJNSKI JAMI

Turisti�na dejavnost v Postojnski jami ima ve� prednosti in pomanjkljivosti pred

konkurenco. Turizem v Postojnski jami ter njegova povezava z ožjo in širšo okolico je

ena izmed najpomembnejših priložnosti, na katero se lahko nasloni bodo�i stacionarni

turizem.

V nadaljevanju predstavljam morebitne prednosti in pomanjkljivosti turisti�ne

dejavnosti v Postojnski jami.

PREDNOSTI: POMANJKLJIVOSTI:

geografska lega (položaj) enostranska turisti�na ponudba

bližina velikih potencialnih tržiš� tuji tranzitni in izletniški turizem

naravne zna�ilnosti jamskega sistema nerazvit stacionarni turizem

urejenost jame za turisti�ni ogled sezonske oscilacije

tradicija in mednarodni sloves neizrabljeni turisti�ni potenciali v okolici

9.1 Prednosti turisti�ne dejavnosti v Postojni

Postojnska jama je ena izmed najbolj znanih turisti�nih jam na svetu in je med

najbolj obiskanimi jamami v Evropi. Poleg njene turisti�no privla�ne notranjosti, ki

obiskovalcem nudi posebna doživetja, je tudi lahko prehodna in izredno zra�na jama, ki

je urejena za turisti�ni obisk. Turisti�na ponudba v okviru Družbe Postojnska jama,

turizem d. d., nudi danes skupinske in individualne oglede podzemeljskega sveta

Postojnske jame, Otoške jame, Planinske jame, Pivke in �rne jame ter Jame pod

Predjamskim gradom ter ogled Predjamskega gradu. Pred vhodom v Postojnsko jamo si

obiskovalci lahko ogledajo še Vivarij Proteus, etnološki center Modrijanov mlin z žago

Venecijanko na reki Pivki. Vse te lepote prenašajo obiskovalci Postojnske jame med

svoje prijatelje in znance po svetu. Pomembna je tudi njena izredno ugodna geografska

lega, ugoden prometni položaj z bližino avtoceste in železnice ter ugodna prometna

prednost, saj leži Postojnska jama v bližini najnižjega prehoda iz mediteranskega

obmo�ja v notranjost. Tako so za Postojnsko jamo pomembni tokovi, ki pre�kajo

Slovenijo, Notranjsko, v smeri sever–jug ter vzhod–zahod in zahod–vzhod. Poleg tega

leži Postojna blizu velikih potencialnih tržiš�, ki predstavljajo velik potencialni segment

51

obiskovalcev. Najve�ji neizkoriš�en potencial obiskovalcev predstavljajo obiskovalci

Benetk.

Poleg naravne znamenitosti ter ugodne geografske lege je prednost Postojnske

jame tudi �isto in urejeno okolje, celovita ponudba v celem letu ter vsa potrebna že

zgrajena infrastruktura. Postojnska jama ima urejeno dobro osvetljavo, ustrezne poti

skozi jamo ipd. Pogosto je vzor za ureditve drugih turisti�nih jam. Da bi se turisti�na

dejavnost v Postojni še bolj približala gostom, so že osnovani novi tržni programi, ki so

prilagojeni povpraševanju po specializiranih storitvah (npr. alternativni ogledi), po

storitvah speleoterapije, povpraševanju u�no-naravoslovnih skupin ter komercialnih

prireditvah. Seveda je nujen tudi interes javnosti (regije, države) po razvojnem

sodelovanju ter razvojno in poslovno sodelovanje Družbe Postojnska jama, turizem d.

d., z drugimi regijskimi akterji, vklju�no z vzpostavitvijo zavarovanega obmo�ja

(http://www.Postojna.si/dokument.aspx?=1272, 7.4.2006).

Turizem v Postojnski jami, ki se uvrš�a na podro�je Krasa, znotraj katerega je

poudarjen izletniški in ekološki turizem, spada v okviru Strategije slovenskega turizma

2001-2006 med prednostnega, v primerjavi z našimi sosednjimi državami.

Kras je glede na Strategijo 1996-2000 postal samostojno turisti�no podro�je in

predstavlja v širšem okolju kot naravna in kulturna dediš�ina konkuren�no prednost

slovenskega turizma. Podro�je Krasa je prostorsko omejeno na Primorski in Notranjski

Kras. Škocjanske jame so bile leta 1986 vpisane v Unescovo svetovno dediš�ino, konji

lipicanci imajo avtohtono središ�e v Lipici in krajevno zaš�iteno ime za konja. Štanjel

je pomemben kulturni spomenik, Postojnska jama je ena najslavnejših evropskih jam,

svetovna posebnost je presihajo�e Cerkniško jezero. Vse podro�je Krasa je bilo v

preteklosti premalo turisti�no razvito. Omejeno je bilo na izletniški turizem in v

devetdesetih letih ni znatno napredovalo. Z dodatno oziroma novejšo ponudbo ima to

podro�je dobre možnosti za napredek (Strategija slovenskega turizma 2001-2006,

2001).

9.2 Pomanjkljivosti turisti�ne dejavnosti v Postojni

Zaradi dolgoletne usmerjenosti v masovni obisk jame se je v Postojni slabo

razvila raznolika dodatna ponudba, tako da ima Postojna le en glavni vir prihodkov –

obiskovalce jame, ki so pove�ini tuji tranzitni in izletniški gostje, ki si jamo ogledajo v

52

poletnih mesecih, predvsem v avgustu. Enostranska turisti�na ponudba, prevelika

odvisnost od tujih tranzitnih tokov in z njimi povezana sezonskost je eden glavnih

omejitev za razvoj stacionarnega turizma.

�e ne upoštevamo Predjamskega gradu, ki je v upravljanju podjetja Družba

Postojnska jama, turizem d. d., ima Postojnska jama še vedno le en glavni vir dohodka,

to je obisk jame. Res je, da poleg tradicionalnega ogleda nudi tudi alternativne oglede

jame, ogled Vivarija Proteus in etnološkega centra Modrijanov mlin z žago

Venecijansko na reki Pivki, vendar vse to ni dovolj, da bi obiskovalci jame podaljšali

svoj obisk.

Postojnska jama ima, v povezavi z mestom Postojno ter z bližnjo in širšo okolico

veliko neizkoriš�enih turisti�nih potencialov, ki obsegajo naravne danosti in kulturne

znamenitosti. Postojnska jama ima vse možnosti, da postane povezovalni element še za

mnoge druge znamenitosti na širšem Notranjskem in Krasu. Nekaj možnosti, ki bi v

prihodnosti celovitost turisti�ne ponudbe na tem podro�ju bogato dopolnjevale, so

Cerkniško in Planinsko polje, Kobilarna Lipica, Grad Snežnik z Loško dolino, Bloška

planota, Regijski park Škocjanske jame, Krajinski park Rakov Škocjan, Javorniško-

Snežniški gozdovi in Turisti�no naselje Pivka jama

(http://www.Postojna.si/dokument.aspx?=1272, 7.4.2006).

Razširjena ponudba v sami Postojnski jami ter povezava z bližnjo in širšo okolico

je temelj turisti�ne ponudbe, ki omogo�a razvoj stacionarnega turizma. Z razvojem tega

bi se zmanjšala dosedanja prevelika odvisnost od tujih tranzitnih tokov in mo�na

odvisnost od turisti�nega dogajanja v hrvaški Istri in Kvarnerju. Omilila bi se sezonska

nihanja obiska v Postojnski jami.

Organizacija ponudbe, ki jo Postojnska jama nudi, je dobro razvita. Trudijo pa se,

da bi ponudbo še izboljšali.

Miselnost doma�inov se še ni dovolj usmerila v nove in spremenjene turisti�ne

razmere. Mislim, da je potrebno izboljševati odnose prebivalstva in delavcev,

zaposlenih v turizmu, do gostov in se truditi, da so ti odnosi �im bolj osebni. Premalo je

podjetniške iniciative, tako da je velik del objektov in opreme neizrabljene. Turisti�ni

tokovi na ciljnih trgih se spreminjajo, saj se vse ve� ljudi odlo�a za raznovrstni turizem.

Zaradi mo�ne konkurence in združevanj v turisti�ni dejavnosti nivo cen pada, tako da

postaja Slovenija manj konkuren�na.

53

Poleg tega je turisti�na prepoznavnost Slovenije še vedno premajhna, ponudba

turisti�nih storitev, ki so podobna ogledu Postojnske jame, je velika in konkuren�na.

Postojnska jama je najbolj obiskana jama v Sloveniji, tako da ji druge jame v resnici ne

predstavljajo konkurence. Mislim, da na obisk Postojnske jame nekoliko vpliva ostala

raznovrstna turisti�na ponudba v Sloveniji in v njeni ožji ali širši okolici.

Mote�a je tudi slaba cestna povezava v bližini Postojnske jame (dela na cestiš�ih

sredi turisti�ne sezone). Težiti se mora k sposobnim kadrom in zaposlovanju za

nedolo�en �as. Pomembno je tudi �im ve�je spodbujanje razvoja podjetništva in

gospodarstva (http://www.Postojna.si/dokument.aspx?=1272, 7.4.2006).

54

10 SMERNICE BODO�EGA RAZVOJA TURIZMA V POSTOJNI

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so prišle na dan slabosti turisti�ne

dejavnosti v Postojni:

- preskromna turisti�na ponudba, ki se je opirala na turisti�ni obisk jame, in se je

prilagodila množi�nemu obisku tujih tranzitnih in izletniških gostov;

- nesposobnosti zadržati gosta v Postojni za ve� kot 2 do 4 ure;

- razvita sta bila samo tranzitni in izletniški turizem, ne pa tudi stacionarni;

- prevelika odvisnost od tujih tranzitnih tokov proti Jadranu;

- pomanjkanje sodelovanja med posameznimi turisti�nimi organizacijami, društvi

znotraj postojnske ob�ine tudi s sosednjimi ob�inami;

- ni bilo dodatnega izobraževanja kadrov;

- niso so prilagajali spremenjenim razmeram na trgu turisti�nega povpraševanja.

Vse te pomanjkljivosti so prišle izrazito na dan, ko se je prekinil ustaljeni tok

turistov proti Jadranu. Nestabilne politi�ne razmere so prisilile turisti�ne delavce, da so

ugotovili, da samo ideje, strategije in vizije turisti�nega razvoje niso dovolj, temve� da

jih je potrebno tudi uresni�evati ter da množi�nost obiskovalcev ni sama po sebi

umevna. Prav tako ni samo po sebi razumljivo, da enako število obiskovalcev, brez

vlaganj na materialni in na izobraževalni ravni, ni mogo�e dolgoro�no ohraniti.

Spreminjajo se motivi in tudi dejavniki za turisti�na potovanja. �e tem spremembam ne

sledimo in �e se jim pridružijo še nestabilne politi�ne razmere ipd., se lahko turizem

znajde v hudih težavah. Da bi se takim vrzelim, ki so zaznamovali turisti�no dejavnost v

devetdesetih letih 20. stoletja v Postojni, izognili, so turisti�ni delavci v postojnski

ob�ini, na podlagi dolgoletnih izkušenj, izdelali novo vizijo »Vizija razvoja turisti�ne

destinacije Postojna«.

Poglavitni cilji, ki so si jih snovalci Vizije razvoja turisti�ne destinacije Postojna

zastavili, so:

- iz Postojne ustvariti privla�no turisti�no mesto, v katerem se bodo enako

prijetno po�utili turisti in doma�ini;

55

- izletniškega gosta v Postojni zadržati povpre�no še enkrat dlje (vsaj 6 ur);

- ponovno obnoviti stacionarni turizem;

- obnova hotela Jama;

- izpopolnitev trženja z vklju�evanjem sodobnih orodij;

- razvoj novih integralnih proizvodov (nadaljevati z razvojem alternativnih

turisti�nih programov, ki bodo nadomestili izpad tranzitnih gostov –

naravoslovne vsebine za šole in druge naravoslovne ciljne skupine, prireditve,

alternativni ogled jam oziroma jamski trekingi);

- dose�i zadovoljstvo doma�inov (doma�ini morajo spoznati, da jim turizem

pomeni dodaten vir zaslužka in da sami osvojijo to misel s podjetniškimi

pristopi in z odnosom gostoljubnega gostitelja v turisti�nem kraju, ki skrbi za

okolico in ponudbo);

- ustre�i pri�akovanjem obiskovalcev (potrebe gostov narekujejo ponudbo);

- izboljšati kakovost storitev na vseh nivojih s pomo�jo stalnega izobraževanja;

- vzgoja potencialnih trgov (v vseh potencialnih obiskovalcih Postojne vzbuditi

zanimanje s kakovostno in privla�no ponudbo z marketinškimi orodji, ki so

odvisni od ciljne skupine);

- ustvarjanje identitete in blagovne znamke;

- revitalizacija regije in ustvarjanje pogojev za nov razvojni ciklus

(http://www.Postojna.si/dokument.aspx?=1272, 7.4.2006).

10.1 Temelji turisti�ne ponudbe v notranjsko-kraški regiji

Temelj turisti�ne ponudbe so naravne danosti in kulturne znamenitosti. Turisti�no

ponudbo na Postojnskem si ni mogo�e zamisliti brez enkratnega podzemnega sveta.

Prav tako bogato naravno dediš�ino dopolnjujejo posamezne �lovekove storitve, ki se

vklju�ujejo v notranjsko-kraško kulturno krajino. Vsak objekt zase je svojevrsten

turisti�ni produkt, na katerega lahko navežemo obvezne spremljevalne dejavnosti. To

velja še posebej za sodobne trende, v katerih prevladuje uporabnost oziroma

namembnost, posamezni naravni elementi, kot so jamski zrak, neopore�ni podzemni

izviri ipd.

56

Osnovno izhodiš�e pri razvoju Postojne kot turisti�nega kraja je, da je Družba

Postojnska jama, turizem d. d. generator razvoja turizma v kraju in celotni regiji, zato je

osnovna in prednostna naloga ureditev prostora – kompleksa pri Postojnski jami v

turisti�no zanimivo središ�e in v razvoj Postojne kot turisti�nega kraja, ki je v sozvo�ju

z razvojem turisti�nega kompleksa pri Postojnski jami. Uredili in odprli so že

kongresno, prireditveno središ�e, ki naj bi služilo kot podpora ve�jim kongresom v

Ljubljani in Portorožu.

Osrednji namestitveni objekt Postojnske jame je hotel Jama, ki danes komaj

zadoš�a dvema zvezdicama. Po predvideni prenovi bo ustrezal kategoriji štirih zvezdic,

z možno namestitvijo v depandansi treh zvezdic. Po prenovi naj bi prevladovali trije

ciljni tipi gostov: prehodni, aktivni, poslovni. Prvi tip gostov prevladuje med

obiskovalci Postojnske jame ter drugih znamenitosti in je podobno sestavo gostov

pri�akovati tudi v prihodnosti. Cilj Turisti�nega središ�a Postojnska jama je v

posodobitvi obstoje�e turisti�ne ponudbe Postojnske jame in oblikovanje novih

produktov z organizacijskimi spremembami, novimi tržnimi potmi in sodobnimi

informacijskimi orodji (http://www.postojnska-jama.si/aktualno1804.htm, 18.4.2006).

Na�rtovana razširjena ponudba se deli na ve� segmentov:

- klasi�ni turisti�ni del, namenjen prehodnim turistom;

- aktivne po�itnice, namenjene predvsem doma�im obiskovalcem in trgom, kot so

furlansko-beneški, istrski in primorsko-gorenjski, koroški, tirolski in štajerski;

- Naravno sti�iš�e zdravja in lepote, v okviru katerega se uvrš�ajo konkuren�ni in

iskani zdravstveni programi, ki bi pozitivno vplivali na dvig števila preno�itev v

hotelu Jama ter na razvoj stacionarnega turizma;

- Središ�e za dobro po�utje;

- popestritev ponudbe z zabaviš�nimi in športnimi parki, lovom, ribolovom in

rekreacijo v naravi, etnologijo in kulinariko;

- dodatna promocijska izhodiš�a;

- prirejanje mednarodnih šol;

- naravne in kulturne znamenitosti v ob�inah Bloke, Cerknica, Loška dolina,

Pivka in Postojna;

57

Med znamenitosti se uvrš�ajo izkoriš�eni in neizkoriš�eni potenciali ter možne

blagovne znamke. Te so:

− Ob�ina Bloke: najve�ja znamenitost Blok je bloški smu�ar, katerega izvor je,

po Valvazorjevem opisu, edinstven na svetu. Starosvetsko smu�anje je iz

zgodovinskega ter etnološkega vidika v literaturi dobro opisano. Na Blokah sta

dva gradova. Grad Pajkovo (razvedrilni dvorec turjaških grofov, od katerega so

ostale le razvaline) in Grad Nadliš�ek oziroma Sv. Urh. To je ena najstarejših

naselbin s kasnejšim srednjeveškim gradom, od katerega so temelji ter

obrambni jarek vidni še danes. Poleg tega so tu še Bo�kov mlin in žaga ob

Cerkniš�ici, Metulje – Tlake (arheološko najdiš�e, ki je v zgodovini omenjeno

kot starodavni Ilirski Metulum), Claustra Alpium Iuliarum (najve�ji

arhitekturni spomenik na Notranjskem, katerega del leži tudi v bližini vasi

Benete), sakralni objekti, vaška korita na Velikih Blokah in Novi vasi ter

naravni znamenitosti Bloško jezero in Bloš�ica s svojim povodjem, ki

predstavlja z nizkim barjem izjemen naravni rezervat za redke rastline in živali

(http://www.Postojna.si/dokument.aspx?=1272, 7.4.2006).

− Ob�ina Cerknica: najve�ji znamenitosti v ob�ini Cerknici sta Cerkniško jezero

in Muzej o Cerkniškem jezeru v naselju Dolenje Jezero ter Rakov Škocjan, ki

zahteva kot krajinski park posebno pozornost. Malo znani sta Iška in Zala, ki

sta oazi še neokrnjene narave na Notranjskem. Prav tako je nepoznana tudi

Menišija, ki je trenutno podprta s postavitvijo u�ne poti ter organiziranimi

kuriš�i. V naselju Grahovo in v njegovi okolici je naravoslovna u�na pot.

Slivnica, ki je pomembna naravna in kulturna dediš�ina, predstavlja privla�no

izletniško in v zadnjem �asu razgledno to�ko z izjemnim pogledom na svet

okoli Cerkniškega jezera. Posebna zanimivost okolice jezera, ki je ena

pomembnih izletniških to�k, je Šteberk, poznan kot ruševina starega gradu in

objekt iz legende o nastanku jezera. Na Cerkniškem je veliko zanimivih

sakralnih objektov. V Cerknici je tabor s cerkvijo Marijinega rojstva, ki

predstavlja pomemben del kulturne dediš�ine na Notranjskem in v Sloveniji,

saj je prikaz samoorganiziranja ljudi za obrambo ob turški nevarnosti

(http://www.Postojna.si/dokument.aspx?=1272, 7.4.2006).

58

− Ob�ina Loška dolina: grad Snežnik je s svojo srednjeveško arhitekturo eden

najpomembnejših biserov slovenske kulturne dediš�ine. Zelo dobro ohranjen

dvorec ter obsežen angleški park zagotavljata obiskovalcu izjemen vtis tega

dela Notranjske. Dvorec je uporaben predvsem kot kulturni spomenik oziroma

kot prostor za bogate kulturne prireditve. Tu sta še Pusti grad nad Ložem, od

katerega so ostale le razvaline starega romanskega jedra, ter Lož, ki je eno od

najmanjših starejših slovenskih mest, z mestnimi pravicami od leta 1477. V

bližini Loža je tudi naselje Nadlesk s cerkvijo sv. Jedrti. Posebna izletniška

atrakcija za skupinske in za individualne izlete ali pohodnike je Križna gora z

lepo vzdrževanim Križevim potom. V bližini je tudi Križna jama, ki sodi med

ve�je in lepše kraške jame na Slovenskem, prav gotovo pa je ena ve�jih vodnih

jam, ki s svojo dostopnostjo, z bogato notranjostjo in z najdbami jamskega

medveda še pove�uje interes obiskovalcev. Naselje Ulaka je bilo poseljeno že v

pred anti�nim obdobjem. Iz rimskega obdobja je poznana kot prostor, kjer je

stalo lapodsko mesto Terpo, katerega arheološki ostanki so vidni še danes. Del

ob�ine Loška dolina je tudi obmejno naselje. Ob vznožju Vražjega vrtca leži

Babno polje, kjer so neko� domovale �arovnice. Nahaja se ob meji z Republiko

Hrvaško, ki poteka po starem rimskem zidu (C.A.I. dolgim približno 700 m). V

bližini, na Županovem lazu, pa so med drugo svetovno vojno delovale

Snežniške partizanske bolnice. Tu je še Obrh, ki od žage do Golobine

predstavlja zanimivo obmo�je ribolova, v preteklosti pa so tu delovale žage in

mlini (http://www.Postojna.si/dokument.aspx?=1272, 7.4.2006).

− Ob�ina Pivka: danes naselje Pivka, v preteklosti povezano s Šilen taborom, je

bilo neko� prazgodovinsko gradiš�e z obsežnimi obrambnimi nasipi. V

srednjem veku je ta deloval kot protiturški tabor, zato je poznan v Sloveniji kot

pomembno arheološko najdiš�e. V Parski globini so ohranjeni sledovi

prazgodovinskih kultur iz paleolitika, tako da predstavlja jama še vedno veliko

zakladnico najstarejše zgodovine. V ob�ini Pivka sta tudi grad Kalec pri

Zagorju, od katerega je ohranjen le en samostojen stolp, ter grad Ravne, ki bi

se ga lahko izbralo za turisti�ne gostinske namene. Tu so še vasi Trnje, Sv.

Trojica, ki je zanimiva in skoraj tipi�na kraška vasica z atraktivnimi legendami

(Martin Krpan), ter Kal, vasica na Krasu, ki je, poleg ostalega, mo�no

59

povezana s kamnoseštvom, saj so kamnoseki iz Nabrežine takoj po naselitvi

kraja zgradili svojevrsten kamniti, vodni zbiralnik – kal. Razgledni vrh Primož

je že iz preteklosti, bolj kot vojaška utrdba, znan kot odli�na razgledna to�ka

(http://www.Postojna.si/dokument.aspx?=1272, 7.4.2006).

Naravna znamenitost so presihajo�a jezera in številna jezera na Pivškem, ki

predstavljajo ob svojem polnem izgledu izredno podobo kraškega sveta in

posebnost tega dela Notranjskega Krasa (Petri�, 2005). Tu je še ideja o

Brkinski sadni poti, za katero je potrebno pripraviti program

(http://www.Postojna.si/dokument.aspx?=1272, 7.4.2006).

− Z Vizijo razvoja turisti�ne destinacije Postojna je opredeljen osrednji cilj, da

postane Postojna ponovno turisti�no mesto, da se to �uti na vsakem koraku in

da se Postojnski jami povrne nekdanji bliš� ter postane hotel Jama stacionarni

hotel. To se lahko uresni�i le z velikimi vlaganji v obnovo, izgradnjo in

vzdrževanje turisti�ne infrastrukture. V Postojni so prenovili in preuredili star

Hotel šport v moderen preno�itveni hotel in hostel. V centru Postojne je tudi

Hotel Kras, ki je pretežno turisti�nega zna�aja. Trenutno je zaprt, vendar se

pospešeno pripravljajo na njegovo prenovo. Poleg materialnih osnov je

potrebno kontinuirano izobraževanje vseh, ki prihajajo v stik z gosti,

izpopolnjevanje s podro�ja trženja in osveš�anje doma�inov o možnostih s

podro�ja podjetništva (razpisi, sredstva, izobraževanje, svetovanje)

(http://www.Postojna.si/dokument.aspx?=1272, 7.4.2006). Postojna se ponaša

z novim Epicentrom, kjer deluje tehni�ni center, prehrambeni diskont,

logisti�ni center, Epicovi poslovni prostori, Epicov turisti�ni program – pivnica

z odprto teraso in igralnimi avtomati, štiristezno kegljiš�e, šeststezni bowling,

apartmaji, galerija in knjigarna Epic ter bar. V prihodnje nameravajo odpreti

tudi casino.

− Ob�ina Logatec: obmo�je ob�ine je sestavni del osrednje Slovenije, ki je

pokrajinsko raznoliko in prometno dostopno. Na tem obmo�ju se stikata, vsak s

svojimi zna�ilnostmi, predalpski in dinarski svet. Na dolomitnih in apnen�astih

tleh Logaškega in Planinskega polja ter na delu okoliških hribov so skozi

tiso�letja nastajale zna�ilne kraške oblike. Pomemben naravni potencial je

60

bogat gozd, ki, poleg gozdarstva in industrije, omogo�a razvoj razli�nih vrst

atraktivnega turizma.

Na tem obmo�ju izstopa Planinsko polje, ki je poleg Cerkniškega najbolj znano

kraško polje v sistemu kraške Ljubljanice. Polje je dolgo 6 km, široko 3,5 km

in je brez površinskih vodnih pritokov. �udovito je v vseh letnih �asih. Pozimi,

ko Unica prestopi bregove, se polje spremeni v jezero in v hladni zimi

omogo�a tudi drsanje.

Turizem v ob�ini Logatec temelji na razvijanju ekoturisti�nih produktov, na

ponudbi aktivnih po�itnic v naravnem kraškem okolju Notranjske. Nosilci

turizma so turisti�ne kmetije, kmetije odprtih vrat, gostilne in gostiš�a,

planinski domovi, agencije, klubi in društva. Med najzanimivejšo turisti�no

ponudbo v ob�ini sodijo turisti�no kolesarjenje - Logaška kolesarska

transverzala, kolesarski treking po Notranjski, ribarjenje na reki Unici,

organizirano obiskovanje in raziskovanje kraškega sveta - jamarska

transverzala, pohodništvo po Poti "reke sedmerih imen" (Logaška in

Notranjska planinska pot, Evropska peš pot), terensko jahanje in konjeniški

šport, tek na smu�eh in jadralno padalstvo (http://e-

lookout.com/obcina_logatec.htm, 20.10.2006).

10.2 Realnost Vizije turisti�na destinacija Postojna

Ideje so tako v�eraj kot danes eno, realizacija le-teh pa drugo. Ravno tako je pri

Viziji razvoja turisti�ne destinacije Postojna. Dolgoro�no je zelo dobro razstavljena,

postavljena na realne temelje, na realne potenciale, vendar je pot do izvedbe

dolgotrajna. Spremembe prihajajo po�asi in v manj obsežni obliki, kot so bile idejno

zasnovane. Družba Postojnska jama, turizem d. d., lo�uje dve smeri razvoja. Na eni

strani je razvoj Postojnske jame in Predjamskega gradu, na drugi strani pa razvoj

turisti�ne destinacije Postojna oziroma turisti�ni razvoj celotne Notranjsko-kraške

regije. V okviru mikrorazvoja Postojnske jame in Predjamskega gradu, ki poteka znotraj

podjetja Družba Postojnska jama, turizem d. d., in je neodvisen od turisti�nega razvoja v

Notranjsko-kraški regiji, so za cilj zastavili postavitev dveh tematskih parkov. Tematski

park pred Postojnsko jamo, njegova ponudba temelji na lokalni tradiciji, ter tematski

61

park pred Predjamskim gradom, v katerem želijo predstaviti življenje v srednjem veku s

postavitvijo srednjeveške vasi. Oba parka naj bi povezala tudi enotirna železnica, katere

izvedba je še vprašljiva (ekonomski vzroki, lastništvo parcel). Poleg tega že poteka

obnova hotela Jama, vendar le v manjši obliki (beljenje, manjše posodobitve), tako da

bo hotel tudi po tej prenovi imel dve zvezdici in �etrt. Vzrok, da se še niso odlo�ili za

obsežnejšo prenovo hotela, ki bi imel štiri zvezdice, je predvsem v strukturi

obiskovalcev, ki so v ve�ini tuji tranzitni gostje. Zanje je cena 15 evrov na preno�itev

sprejemljiva, 60 do 70 evrov za no� pa previsoka. Obsežnejša prenova hotela bo, ko se

bo turizem v Notranjsko-kraški regiji bolj razvil, ko bo turisti�na ponudba obsežnejša in

bivanje turistov daljše. Predvideva se tudi obnovitev bazena v okviru hotela Jama,

vendar za�etek obnove še ni znan. Pot do osvojitve zastavljenih ciljev v Viziji razvoja

turisti�ne destinacije Postojna bo težavna in dolgotrajna, kajti potrebno bo spremeniti

miselnost ljudi, ki delajo v turizmu, in tistih, ki s turizmom niso neposredno povezani.

Posamezniki in podjetja se bodo morali zavedati, da je turisti�ni razvoj dejavnost, ki

vpliva na pove�anje zaposlenosti v turizmu in v dejavnostih, ki turizem omogo�ajo

oziroma so samo posredovalci dolo�enih storitev ali blaga. Tako se bo pove�al tudi

življenjski standard prebivalstva, ki posledi�no pomeni ve�jo potrošnjo in ekonomsko

rast in razvoj regije.

Velik razvoj turisti�ne destinacije pomeni tudi Evropski muzej krasa. Z

Evropskim muzejem ali Znanstveno-doživljajskim centrom krasa snujejo ustanovo nove

generacije muzealnih centrov, kakršne v Sloveniji še nimamo. Projekt, ki ga je

slovenska vlada v za�etni fazi že potrdila, sledi svetovnemu trendu ustanavljanja

muzejev in parkov naravnih pojavov. Ti centri izobražujejo s pomo�jo vrhunske

medijske tehnologije na interaktiven in zabaven na�in. Center bo predstavljal kras kot

svetovni pojav. Slovenija je, kot dežela mati�nega krasa, poklicana, da postane tudi

sedež Evropskega muzeja krasa, saj se je prav tu tudi razvijala krasoslovna stroka.

Na�rtovani center krasa presega s svojo zasnovo dveh didakti�nih krogov klasi�ni okvir

naravoslovnih muzejev. V notranjem krogu bo tematika obravnavana predvsem

multimedijsko, zunanji krog bo v neposredni okolici muzeja predstavil zna�ilne kraške

pojave in omogo�il obiskovalcu izkustvo z vsemi �utili. Ta edinstvena povezava

virtualnega in realnega narekuje postavitev Evropskega muzeja krasa v civilizacijsko

�im bolj neokrnjeno kraško krajino. Po drugem krogu nabora potencialnih lokacij je bila

62

16.6.2006 na Medresorski delovni skupini potrjena mikrolokacija na robu zavarovanega

obmo�ja Rakov Škocjan, ki je trenutno v postopku natan�nega preverjanja. Evropski

muzej krasa se uvrš�a med nacionalne turisti�ne zanimivosti prvega razreda in prispeva

k razvoju trajnostnega koncepta turizma. To bo verjetno eden prvih projektov javno-

zasebnega partnerstva v Sloveniji na tem podro�ju in pomemben gospodarski dejavnik v

kraški regiji. Muzej predstavlja, poleg kulturnega, znanstvenega in vzgojno-

izobraževalnega poslanstva v evropskem merilu, Slovenijo kot deželo krasa in zibelko

krasoslovja ter tako prispeva k njeni razpoznavnosti in uveljavitvi v svetu.

63

11 POEZIJA HADESOVEGA PODZEMLJA

Tudi kraški kamen, bel in ožgan od sonca, preprost v svoji zgradbi, pa toliko bolj

razigran v obliki, daje pe�at krajini, oviti s temno zeleno borduro gozdov, v katero se

vklapljajo številni kulturno-zgodovinski spomeniki kot prispevek �loveške

ustvarjalnosti in ne�imrnosti hkrati.

Pod to nevsakdanjo povrhnjico pa se nam razodeva tajinstveno podzemlje.

Narava, dežna kapljica, ob sodelovanju in igri še drugih prvin, je ustvarila droben

kristal, bleš�e� briljant, množico raznobarvnih in raznoliko oblikovanih lesketajo�ih se

delov sige, ki skladno povezani dajejo ob�utek neizmerne ustvarjalnosti in bogastva

narave. Ko je �lovek z razvojem in s pomo�jo tehnike to podzemlje še osvetlil in

opremil, se ne more na�uditi (zato tudi množice turistov »in continuo«), kajti nikjer se

tako o�itno ne kaže kot tukaj svoboda v zakonu in samovoljnost v doslednosti. Ko

stopaš po širokih hodnikih, pa zaviješ po ob tesno k skali prislojeni poti, mimo

podzemeljskih voda, ki šumijo nekje globoko pod tirnicami jamskega konja, ki

neumorno vle�e skozi galerije in dvorane, kjer oko iš�e novih stvaritev, ki se mu

ponujajo na vsakem delcu jamskega prostora, pa jih ne dojame, tako so veli�astne.

�lovek za trenutek postane, v duši podoživlja tiso�letja, takrat pa forme sige vstanejo,

podajo si roke, stisnejo lice k licu, glavo k srcu, in pri�nejo svoj poeti�ni ples ob zvoku

vodne kapljice in šumu lahnega vetri�a, ki zaveje iz zadnje špranje. To je balet, ob

skrbno izbrani glasbi, v mavrici barv. To ni pesem, ve�, to je ena sama ljubezen (Glasilo

Proteus Anguinus, 1988, 2).

64

12 ZAKLJU�EK

Turizem je ena pomembnih gospodarskih panog današnjega �asa in je osnovni

kazalec družbenega razvoja. Turisti�ni trendi se nagibajo predvsem k oblikam tako

imenovanega mehkega turizma, v katerih je postavljeno v ospredje �isto in ohranjeno

naravno okolje.

Notranjsko-kraško podro�je je s svojimi naravnimi in kulturno-zgodovinskimi

posebnostmi že od nekdaj zanimivo za doma�e in tuje obiskovalce ter za raziskovalce.

V podzemeljskem svetu je najbolj znana in zanimiva prav gotovo Postojnska jama, ki je

najbolj obiskana turisti�na zanimivost v Sloveniji.

Kras postaja v sedanji strategiji turisti�nega razvoja Slovenije turisti�no obmo�je

in predstavlja v širšem okolju, in sicer kot naravna vrednota in kulturna dediš�ina,

absolutno konkuren�no prednost slovenskega turizma. Ta naj bi razvijal posebno

blagovno znamko s podro�ja kraškega turizma z vsebinsko usmeritvijo »Slovenija –

edinstvena dežela krasa«.

Zgodovina dokazuje, da je razvidno, da je bila Postojnska jama zelo pomembna za

ljudi. V njej so ljudje iskali zavetiš�e, prostore za �aš�enja, pa tudi razli�ne vire vode in

hrane. Podobno je bilo še z nekaterimi jamami pri nas in drugod po svetu. Današnja

uporaba jam pa temelji predvsem na svetovno razširjenemu turizmu. Ta predstavlja

velik problem, kar zadeva jamski ekosistem, onesnaženje jam in spremembe v jamski

mikroklimi. Danes se številni znanstveniki jam lotevajo tega problema. Mislim, da

vodstva jam nekoliko manj, kajti zanje je pomemben tudi socialni in ekonomski donos

jamskega turizma.

Upravljanje in varovanje podzemnih jam v turisti�ne namene sta medsebojno

tesno povezana. Druži ju prepri�anje, da podzemne jame niso neskon�en naravni vir, še

posebno ne, �e se vanje za�ne posegati z logiko – kako dodatno pove�ati pridobivanje

prihodkov iz naslova upravljanja jam.

Po vsem svetu rasteta število obiskovalcev in število jam, ki so odprte za obiske.

Stanje jamskega turizma je v državah z razvito jamarsko industrijo in dolgo tradicijo

druga�no kot v državah, v katerih je jamski turizem nova dejavnost. Novi trendi v

upravljanju jam imajo lahko v razli�nih državah razli�ne u�inke, to je glede na stopnjo

razvitosti jamskega turizma v njih.

65

Turisti�ne jame postajajo privla�na turisti�na zanimivost. Postojnska jama je med

najbolj privla�nimi turisti�nimi destinacijami na mati�nem krasu. Njena turisti�na

ponudba je prava atrakcija. Njeni obiskovalci si želijo individualno obravnavanje in

specializirano ponudbo. Ta mora biti namenjena razli�nim ciljnim skupinam, njihovemu

zanimanju in nekoliko tudi finan�ni zmožnosti. Vse to je mogo�e ob izboljšanju

storitev, urejanju in spoštovanju okolja, dopolnjevanju ponudbe z novimi

spremljevalnimi storitvami ter uvajanju novih tehnologij, ki pri tem lahko pomagajo.

V prihodnje bo potrebno zadovoljiti goste s kakovostno in pestro ponudbo.

Pomemben element predstavlja promocija ponudbe, ki jo bo treba prilagoditi

posameznim tržnim segmentom, predvsem z razlo�nim pristopom. S pravilno tržno

strategijo bo Postojnska jama pospešeno privabljala obiskovalce s celega sveta.

Možnosti za še ve�ji razvoj prav gotovo ima Postojnska jama. Od ponudbe in od

obiskovalcev pa je odvisno, ali bodo ponujene storitve, priložnosti in izzive znali

pravilno izkoristiti.

66

LITERATURA

Bohinec, V., Planina, F., Sotter, J. (1952): Slovensko Primorje v lu�i turizma.

Ljubljana, Svet vlade LRS za blagovni promet, Uprava za turizem in gostinstvo.

Gams, I. (1963): Jamski turizem, razvoj v polpretekli dobi in sedanja problematika.

Ljubljana, Turisti�na zveza Slovenije.

Gams, I. (1974): Kras: zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Ljubljana,

Slovenska matica.

Gams, I. (1999): Kras: pokrajina, življenje, ljudje. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC

SAZU.

Gams, I. (2004): Kras v Sloveniji v prostoru in �asu. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC

SAZU.

Gomba�, M. (1988): V 169 letih si je Postojnsko jamo ogledalo 23.225.067 turistov z

vseh celin. V: Glasilo Proteus Anguinus. Delovna skupnost Postojnske jame. Ljubljana,

Tiskarna Tome Tomši�, 18-19.

Gosar, A. (2002): Turizem v hrvaški in slovenski Istri. V: Geografija in njene

aplikativne možnosti (Prospect of applied geography). Znanstveno in strokovno

posvetovanje, Portorož, 27.-28.9.2002. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za

geografijo, 22-37.

Gospodari�, R. (1976): Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem v

kvartarju. V: Ileši�, S.: Acta Carsologica. Krasoslovni zbornik VII. Ljubljana,

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 5-121.

Habe, F. (1974): The Postojna Grottoes with the Planina and Predjama Caves.

Postojna, »Postojna Caves«.

Habe, F. (1986): The Postojna caves and other tourist caves in Slovenia. Postojna.

Postojnska jama.

Habi�, P. (1987): Notranjska: zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov, Postojna,

15.-17. oktobra 1987. Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije.

Isteni�, L. (1971): Priro�nik za delo pri primerjalni anatomiji vreten�arjev. Ljubljana,

Univerza.

67

Isteni�, V. (1988): Turisti�na ponudba Postojnske jame in njene okolice. V: Glasilo

Proteus Anguinus. Delovna skupnost Postojnske jame. Ljubljana, Tiskarna Tome

Tomši�, 30.

Klasinc, S. (1996): Vpliv turizma na razvoj Postojne. Diplomsko delo. Ljubljana,

Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 19.

Komel, R. (1988): »Poezija Hadesovega podzemlja«. V: Glasilo Proteus Anguinus.

Delovna skupnost Postojnske jame. Ljubljana, Tiskarna Tome Tomši�, 2.

Kranjc, A. (1988): Postojnska jama : 170 let odkrivanja, raziskovanja in turisti�nega

razvoja Postojne. Postojna, Postojnska jama.

Kuštor, V. (1980): Živi svet podzemlja. Kraška muzejska zbirka Inštituta za

raziskovanje Krasa SAZU, 5. Postojna, Kraška muzejska zbirka Inštituta za

raziskovanje krasa SAZU.

Novak, D. (1972): Podzemeljske vode. Zelena knjiga. Ljubljana, Prirodoslovno društvo

Slovenije.

Osole, F. (1979): Ledenodobne kulture v Sloveniji. Ljubljana, Narodni muzej.

Papulov, L. M. (1992): Air Quality controlling for speleotherapy purpose. V:

International symposium of speleotherapy bad bleiberg (Austria). Wien, B�rgermeister

Andreas Rauter.

Petri�, M. (2005): Hidrogeološke zna�ilnosti obmo�ja presihajo�ih Pivških jezer. V:

Pivška jezera. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Postojna, Tiskarna Lotos

Postojna, 606.

Pipan, T. (2005): Epikarst – a promising habitat. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.

Pretner, E. (1980): Temeljne raziskave krasa : ekologija podzemeljskih kopenskih

biocenoz Slovenije-leto 4. Postojna, RSS.

Radeš�ek, R. (1993): Vodnik po Poštarski jamski poti. Ljubljana, Planinsko društvo

PTT Ljubljana.

Rakovec, I. (1951): Jamski lev iz Postojnske jame. Ljubljana, s. n.

Ravbar, N. (2006): Županova jama, �udežni svet brez sonca. Grosuplje, Županova

jama – Turisti�no in okoljsko društvo.

Seljak, M. (1997): Jamski turizem v Sloveniji. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek

za geografijo, 2-8.

68

Sket, B. (1970): Naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera z okolico : poro�ilo o

hidrobioloških raziskavah Cerkniškega jezera z okolico. Ljubljana, RSS.

Sket, B. (1979): Življenje v kraškem podzemlju. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Šajn, S. (1988): Postojnska jama – svetovna jama. V: Glasilo Proteus Anguinus.

Delovna skupnost Postojnske jame. Ljubljana, Tiskarna Tome Tomši�, 3.

Šajn, S. (1988): Vodniška literatura Postojnske jame. V: Glasilo Proteus Anguinus.

Delovna skupnost Postojnske jame. Ljubljana, Tiskarna Tome Tomši�, 8.

Šebela, S. (1998): Tektonska zgradba sistema Postojnskih jam. Ljubljana, Založba

ZRC, ZRC SAZU.

Zorko, D. (1995): Turisti�ni pomen krasa: Morda pa v naslednji revoluciji - Kras z

morjem. Kras 9. Ljubljana, 14-16.

Zupan Hajna, N. (2004): Use of modern technologies in the development of caves for

tourism. V: Zupan Hajna, N.: International Show Caves Association. International

Congress. Postojna, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 12-99.

69

VIRI

Arhiv Postojnska jama, turizem d. d.

Koroška (2006-10): Huda luknja. Http:// http://www.koroska.si

Kova�, B. (2001): Strategija slovenskega turizma 2001-2006. Ljubljana, Ministrstvo za

gospodarstvo.

Logaška kolesarska transverzala (2006-10): Ob�ina Logatec. Http:// http://e-

lookout.com/obcina_logatec.htm

Notranjski muzej Postojna (2006-10): Vizija Notranjskega muzeja Postojna. Http://

http://www.notranjski-muzej.si/postojna_vizija.htm

Ob�ina Postojna, Postojnska jama, turizem d. d., Notranjsko-kraški regionalni zavod

za turizem Postojna (2006-04): Vizija razvoja turisti�ne destinacije Postojna. Http://

http://www.Postojna.si/dokument.aspx?id=1272

Postojnska jama, turizem d. d. (2006-04): Družba Postojnska jama, turizem d. d. v

letu 2004 uspešno poslovala. Http:// http://www.postojnska-jama.si/aktualno 1804.htm

Postojnska jama, turizem d. d. (2006-12): Zdravljenje s speleoterapijo. Http://

http://www.postojnska-jama.si

Wikipedija, prosta enciklopedija (2006-10): Škocjanske jame. Http://

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0kocjanske_jame

Wikipedija, prosta enciklopedija (2006-10): Postojnska jama.Http:

http://sl.wikipedija.org/wiki/Postonjska_jama