VPLIVI VELIKIH RASTLINOJEDIH PARKLJARJEV NA POPULACIJSKO DINAMIKO JELKE: kaj o njih vemo ali pa bi morali še spoznati za boljše upravljanje?

dr. Klemen JERINA, univ. dipl. inž. gozd.

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire

Vplivi in ekosistemske vloge velikih rastlinojedov

SPLOŠNO- vertikalni in horizontalni transport hranil; hitrost kroženja hranil in njihova

dostopnost v tleh; produktivnost ekosistemov, zoohorija; prostorska razporeditev, zastopanost in hitrost rasti rastlinskih vrst.

- vplivajo na celotno zgradbo in razvojno dinamiko ekosistemov; v večekosistemih so ključna vrsta!

GOZDNI EKOSISTEMI / GOZDARSTVOVerjetno je ključno objedanje gozdnega mladja:razlike v prehranski priljubljenosti drevesnih vrst in zmožnosti regeneracije po

poškodbi→ vrstna in starostna zastopanost drevesnih vrst; habitus drevja → stanje in dinamika gozdnih ekosistemov; ekonomika in zmožnost

doseganje gozdno-gospodarskih ciljev

Populacijska dinamika velikih rastlinojedcev

V zadnjih 2 stoletjih sta se številčnost in prostorska razširjenost velikih rastlinojedih parkljarjev na ozemlju današnje RS drastično spremenila. Posledično se je spremenila tudi jakost vplivov rastlinojedov na gozdno vegetacijo!

Sedanja razširjenost jelenjadi v Sloveniji

Vplivi velikih rastlinojedcev na jelkoJelka je zaradi velike prehranske priljubljenosti in zadržane rasti v mladosti ter posledične daljše izpostavljenosti objedanju ena bolj občutljivih drevesnih vrst na velike rastlinojede.

0

10

20

30

40

50

60

70

SMREKA

JELK

A

BORIMACES.

BUKEVHRASTI

PLEM. L

STDRUGI T

RDI LST

MEHKI LST

SKUPAJ

OB

JED

EN

OS

T (%

)

Primerjava povprečnih poškodovanosti mladja nad 15 cm med drevesnimi vrstami za nivo Slovenije (podatki ZGS 1996-2004)

Vplivi velikih rastlinojedcev na jelkoZavrta obnova se nujno odraža tudi na spremembi drevesne sestave gozda!

Spreminjanje deleža jelke med drevjem 3. in 4. d.s. v Leskovi dolini v zadnjih 100 letih (Klopčič et al., 2009)

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

1905 1925 1945 1965 1985 2005Leto

dele

ž je

lke

v 3.

-4. d

.s.

0

1

2

3

4

5

6

Gos

tota

jele

njad

i (n/

100

ha) .

delež jelke v 3-4 d.s.jelenjad

Vplivi velikih rastlinojedcev na jelkoZavrta obnova se nujno odraža tudi na spremembi drevesne sestave gozda!

Menjavanje gostote (n /ha) in deležev jelke z naraščanjem prsnega premera. Slika temelji na podatkih polne premerbe drevja s prsnim premerom nad 1 cm na 142 ploskvah s skupno površino 4.84 ha na snežniško-javorniškem območju (Jerina 2008)

0

5

10

15

20

25

30

35

0 10 20 30 40 50 60 70 80Presni premer (cm)

N /

ha

0

10

20

30

40

50

60

Del

ež (%

)

N / ha Delež (%)

Ali so sedanje gostote in vplivi rastlinojedov res večji kot v obdobju pred močnejšimi posegi človeka v prostor (katere gostote in vplivi so “normalni”)? - V luči ekologije je vpliv ene vrste na drugo redko kdaj pomensko predznačen; vpliv neke vrste na drugo razumemo kot prevelik le v primeru, če je tako velik vpliv posledica neposrednega ali posrednega človekovega delovanja.-Na osnovi obstoječih podatkov ni mogoče zanesljivo sklepati, ali so bili “naravni” vplivi velikih rastlinojedcev na gozd večji ali manjši od sedanjih. -Sedanja vrstna zgradba dreves v strehi sestojev praviloma ni dobro referenčno stanje, saj so se mnogi od njih pomladili, ko je bila jelenjad iztrebljena in gostote parkljarjev kot posledica prelova v splošnem zelo nizke.-Za varno upravljanje odnosov med parkljarji in gozdom bi morali bolje poznati, kaki vplivi so “naravni” (manjkajo raziskave absolutne zastopanosti in časovnega ter prostorskega menjavanja drevesnih vrst v obdobju zadnjih nekaj 1000 let)- temeljno vprašanje!

Možnosti zmanjševanja jakosti vplivov parkljarjev na gozd z začasnimi prostorskimi prerazporeditvami odstrela znotraj populacijskih območij.

-regulacija je le en (in pri paru veliki plenilci – veliki rastlinojedi ne najbolj verjeten) od mnogih izidov interakcij med planilcem in plensko vrsto.

-raziskave kažejo, da populacije velikih rastlinojedcev nihajo zaradi abiotskih dejavnikov, v povezavi z nosilno zmoglj. prostora, pri čemer plenilci le upočasnjujejo hitrost nihanja.

-s sedanjim upravljanjem (odstrelom) v veliki meri neprestano usmerjamo gostote proti neki konstantni vrednosti, kar sicer preprečuje ekskalacijo gostot, vendar pa verjetno tudi njihove padce, v katerih se bi lahko pomladile bolj občutljive vrste (časovna in prostorska okna).

-morda bi veljalo v tej smeri prilagoditi upravljanje populacij parkljarjev, zlasti jelenjadi.

Kateri dejavniki in kako vplivajo na stopnjo objedenosti gozdnega mladja?

Popis poškodovanosti gozdnega mladja; ZGS 1996-2004; leta 1996 2461 ploskev

Kateri dejavniki in kako vplivajo na stopnjo objedenosti gozdnega mladja?

Lokalne gost. jelenjadi, srnjadi, …, in vrsta okoljskih dejavnikov (rastrski GIS, 3×3 km).

0 2 4 6 8 10 12 14 16JELENJAD

0

20

40

60

80

100O

BJ_

JELK

A (%

)

Lokalne gost. jelenjadi, srnjadi, …, in vrsta okoljskih dejavnikov (rastrski GIS, 3×3 km).

0 2 4 6 8 10 12 14 16JELENJAD

0

20

40

60

80

100

OB

J_SM

REK

A (%

)

0 2 4 6 8 10 12 14 16JELENJAD

0

20

40

60

80

100

OB

J_B

UK

EV (%

)

0 2 4 6 8 10 12 14 16JELENJAD

0

20

40

60

80

100

OB

J_TR

D_L

ISTA

VCI(%

)

Kateri dejavniki in kako vplivajo na stopnjo objedenosti gozdnega mladja?

-Povezava med poškodovanostjo jelke in gostoto jelenjadi (parkljarjev) je zelo šibka-na poškodovanost mladja poleg gostot parkljarjev (letne in destletne gototejelenjadi) vplivajo mnogi drugi okoljski dejavniki (gostota gozdnega roba, delež pomlajencev in mladovij ter delež odraslih listavcev v skupni lesni zalogi sestojev, gostota krmišč)-“ostale spremenljivke” so v modelu pojasnile 3-krat več variance od gostot parkljarjev-Jakost vplivov parkljarjev je torej mogoče spreminjati z regulacijo njihovih gostot, kot tudi z spreminjanjem prehranske nosilne zmogljivosti prostora (npr. primerni deleži razvojnih faz sestojev, pašne površine, odmikanje krmišč).

Karta stopnje poškodovanosti gozdnega mladja v Sloveniji med 1996-04

HVALA