Vremenske ujme 2

8/17/2019 Vremenske ujme 2

http://slidepdf.com/reader/full/vremenske-ujme-2 1/25

1

VREMENSKE UJME 2



2

ŽLED

nastane, ko dežne kapljicepadajo skozi hladne plasti zraka,

se ohladijo pod 0 oC in zmrznejo

ob dotiku s tlemi (poledica) ali

drugimi predmeti (žled).

V Sloveniji žled najpogostejši na

visokih kraških planotah na stikumed sredozemskim in celinskim

delom (Trnovski gozd, Nanos,

Hrušica, Javorniki, Snežnik) invišjih delih primorskega dela(Brkini, Pivka, Vremščica).



3

Pri nas se žled pojavlja vsakihnekaj let, mdr. najhujši:

– novembra 1975 na dinarskih

visokih planotah

– novembra 1980 v Brkinih

(uničilo 500.000 m3 lesa in

novozgrajeni 380-kV daljnovod)

– 1997 na dinarskih visokih

planotah (velika škoda v gozdu,podrlo 3 stebre daljnovoda

Divača – Beričevo).

Precej hud žled 22.2.2004 okrogLogatca in Hotedršice.



4

Žled pri Hotedršici 22.2.2004



5

SUŠA

je povsem drugačna od ostalih naravnih nesreč:

– razvija se počasi in prihaja neopazno

– traja zelo dolgo (od nekaj mesecev do več let)

– prizadene obsežna območja in veliko ljudi

– velike razlike v učinkih med razvitimi državami (samo

škoda in težave v oskrbi z vodo) ter državami v razvoju

(ljudje še vedno umirajo od lakote)

Najhujša posledica suše je podhranjenost velikih množic (za

njo zdaj trpi tretjina prebivalcev držav v razvoju) in lakota

(letno umre ok. 200.000 ljudi), za katero so poleg suše tudidrugi razlogi, npr. vojne (Sudan, Eritreja, Etiopija, Somalija).



6

Najbolj ogrožena območja na svetu so:

– Sahel v Afriki, kjer sušno obdobjetraja že od 1968 (razen 1994); najhuje1968 –74 (ok. 500.000 mrtvih) in 1983 –85

(22 mil. prizadetih). Katastrofa, v kateri

poginilo 50 –70 % vse živine, še večjazaradi precejšnjih padavin po 1950, kose kmetijstvo razširilo v marginalnaobmočja, s čimer se še povečalaprizadetost ljudi in živine. S temisušami povezano širjenje puščaveproti jugu (dezertifikacija)

– Indija: pogoste suše zaradi manjše

količine monsunskih padavin vnekaterih letih. Z zeleno revolucijo idr.

naložbami v kmetijstvo zdaj pravilomapridelajo dovolj osnovne hrane in ni

več hudih lakot kot prej, npr. 1896–97

(ok. 5 mil. mrtvih) ali 1928 –29 (3 mil.

mrtvih).



7



8

– notranjost Kitajske: najhujši lakoti 1876–79 (9 –13 mil. mrtvih) in 1928 –29

(ok. 3 mil. mrtvih)

– severovzhodna Brazilija: ob suši 1877 od lakote umrlo ok. 2 mil. ljudi. V20. stoletju hude suše 1915, 1919, 1934, 1983 in 1994 (množično

izseljevanje po 1983) – Avstralija: najhujša suša v zgodovini 1979–83 prizadela 57 % vseh

kmetij; med sušo 1994–95 morali pobiti več milijonov ovac; huda suša2006 –2010. Povezane s pojavom El Niño.

– osrednji deli ZDA: najhujša suša sredi 30. let 20. stol., zlasti 1936

V Evropi nazadnje lakota zaradi suše 1921–22 v Ukrajini in Povolžju (umrlo1,3 do 5 mil. ljudi).



9

Razlikujemo 4 vrste suše:

1. Meteorološka suša: nepričakovanomanj padavin kot v povprečju.

Takšne suše tudi pri nas, zato pri nas

sušo definiramo kot: tolikšnoodstopanje od normalne množine inrazporeditve padavin, da te ne

zadoščajo več za uspevanjenaravnega in kulturnega rastja ter za

normalni potek površinskega in

podzemeljskega odtekanja vode, topa povzroča motnje v delovanjučloveške družbe in s tem določenoškodo.

Sušno obdobje je obdobje 10 ali večdni zapored z manj kot 0,1 mm

padavin dnevno.



10

2. Hidrološka suša: Občutno znižanje vodnih pretokov in gladinepodtalnice ter izpraznitev namenskih zadrževalnikov. Pomanjkanje pitne inindustrijske vode, zmanjšanje pridelka zaradi omejitev namakanja, manjšaproizvodnja elektrike v HE, težave v rečni plovbi.

Primeri: – 1000-letna suša v Veliki Britaniji (maj 1975–avgust 1976)

– suša 1936 v osrednjem delu ZDA

– suša 1988 v porečju Misisipija (ZDA) – delno ustavljena plovba



11

3. Kmetijska suša: zmanjšanjepridelka zaradi manj padavin in

pomanjkanje vode za namakanje.

– razvite države: znižanje prihodkazaradi manjšega pridelka, višje cenena svetovnem trgu, težave revnejših

držav pri nakupu hrane

– države v razvoju: ogrožen velik delprebivalstva, ki živi iz rok v ustaizključno od lastnega pridelka

Primer:

– suša v ZDA 1988: za 31 % manjšipridelek, 4,7 mrd. USD izpada

prihodka. Zaradi tega so svetovne

zaloge hrane padle na 288 mil. t, kar

zadoščalo le za 63 dni (najmanj po1970)



12

4. Suša z lakoto: skrajna oblika

kmetijske suše, ko velik delprebivalstva ne more več priti dodovolj hrane za normalno preživetje.V takih razmerah lahko pomre velik

del otrok in starejših ljudi, stari med10 in 50 let predstavljajo le ok. 10 %

umrlih zaradi lakote.



13

SUŠE V SLOVENIJI

V Sloveniji kar pogoste zmerno hude suše: 1917, 1921, 1939, 1942, 1943,1946, 1950, 1952, 1962, 1979, 1983, 1985, 1992, 2003, 2007.

Najhujša bila suša 1983, ko se je pridelek zmanjšal za 20 %, v HE sopridobili 12 % manj električne energije, oskrba z vodo motena v 55 od 65takratnih občin. Najdaljše sušno obdobje bilo 41 dni v Gornji Radgoni inZgornji Ščavnici (od 18.10. do 27.11.).

Prvo sušno obdobje od 16.2. do 22.3. (35 dni), drugo jeseni, vmes izjemnovroč julij, ko bili pod vplivom azorskega anticiklona (od junija donovembra). V Ljubljani 15 dni zapored temperatura nad 30 oC (v letu 2003

več kot 50 takšnih dni).

Verjetno še hujša suša poleti 2003

Huda suša tudi poleti 2012, predvsem zaradi izjemno visokih temperatur:

http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/

susa-v-Sloveniji_2012.pdf (Razvoj suše v Sloveniji v letu 2012)

http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/susa-v-Sloveniji_2012.pdf










14

Savinja pod Šeščami 9.8.2003



15

Savinja pod Šeščami 9.8.2003



16

Zgornje Roje 9.8.2003



17

Stanjevci na Goričkem

24.8.2003



18

Fokovci na Goričkem

24.8.2003



19

Križevci na Goričkem

24.8.2003



20

VIHARNI VETROVI

Pri nas ni posebno vetrovno,

občasno se pojavijo močnivetrovi ob poletnih nevihtah

(odnašajo nepravilno zgrajenestrehe, škoda v gozdovih in naposevkih), tu in tam vrtinčastiviharji, npr. 21.6.1961 v

Kobaridu, 4.7.1965 med Cerknico

in Postojno, 23.8.1986 od

Hotedršice do Tomišlja, junija1996 okrog Logatca.

Lokavško polje, 10.3.2010

Najmočnejši veter pri nas burja vendar redko povzroča škodo pokrajina



21

Najmočnejši veter pri nas burja, vendar redko povzroča škodo – pokrajina

prilagojena močnemu vetru (burja 4.2.1969 podrla TV oddajnik na Nanosu).

Največja uradno izmerjena hitrost burje izmerjena 29.6.1983 na Tinjanu (55

m/s oz. 198 km/h), neuradno prek 220 km/h (9.3.2010 in 2.3.2011)

Drugi močni vetrovi v Sloveniji:

– karavanški fen (1984, 1995, 2002)

– tramontana ob obali



Prašni vihar v Vipavski dolini (10.3.2010)



23

Vetrolom na Jelovici

(foto 15.7.2006)



24


(foto 15.7.2006)



25


(foto 15.7.2006)

Documents

Vremenske ujme 2