Vsebina - racoon-slovenia.comracoon-slovenia.com/vodeinmi/pdf/2011/Vodeinmi-58-2011.pdf · UDK: 639.2 ISSN: 1581-6028 Letnik: 9 Številka 58 Ljubljana, julij 2011 Izdaja: Center za

UDK: 639.2ISSN: 1581-6028Letnik: 9Številka 58Ljubljana, julij 2011

Izdaja: Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon

Svet revije: dr. Jože Ocvirk, mag. Roman Matek, mag. Lucijan Rejec, Igor Bavčar, Dušan Bravničar, univ. dr. vet. med., dr. Aleksander Guzelj, mag. sc., Primož Zupančič

Glavni in odgovorni urednik: Stane Omerzu

Sodelavci:Dr. Veljko Andrić, Slavko Centa, Munib Crnalić – Čelo, mag. Janez Černač, Miodrag Ćirić - Ćiro, Stefan Dast, Matej Debeljak, Urban Dermastia, Srđan Despot - Blaf, dipl. ing. agr., Gregor Dinghauser, Miha Fink, Marjan Fratnik, Dušan Gaberc, Iztok Goršič, univ. dipl. ing., mag. Danijel Gospič, dr. vet. med., Dušan Jesenšek univ. dr. vet. med., Bojan Kajfež, prof. Tomaž Krištofič, Krešimir Kuri, dr. vet. med., Aleksandar Ljubomirović, Miran Mate, Dieter Maurer, Jurij Mikuletič, univ. dr. vet. med., Andrej Militarov, Ciril Mlinar - Cic, mag. Jerica Mrak, Lidija Omerzu, Matic Omerzu, Mitja Omerzu, Janez Papež, Igor Pavičić, dipl. ing. agr., prof. dr. sc. Krešimir Pažur, Stanko Popović, Olivier Portrat, Milan Rajšp, Ante Rašić, Aljoša Savič, Srđan Savulov, inž. Matjaž Sivka, dr. Boris Skalin, Siniša Slavinić, Vladimir Stakić, Andrej Urbas univ. dipl. ekon., Vjekoslav Vrbanić, Emil Waldvogel, Dieter Weiler, Aleksandra Zaman, Igor Zdenjak, Roman Zemljič, Blaž Zidarič, univ. dr. vet. med., Tonči Žanko - Tona

Oblikovanje in prelom: Stane Omerzu, SBI d.o.o.Tisk: BOŽNAR & PARTNER, vizije tiska d.o.o.Fotografija na naslovnici: Stane Omerzu

Naslov uredništva:RacoonCenter za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma,Vilharjeva 25, SI-1000 LjubljanaTel.: 01 43 77 315, fax: 01 43 79 137E-pošta: [email protected]

http://www.racoon-slovenia.comTransakcijski račun:SI 02044-0016200210

V letu 2011 bo izšlo 8 številk revije VODE IN MI. Letna naročnina znaša 31,60 €, za naročnike iz tujine pa 48 €. Cena posameznega izvoda je 3,95 € in 6 € za kupce iz tujine.

Vsi naročniki revije VODE IN MI sodelujejo v žrebanju za bogate nagrade!

Uredništvo in izdajatelj ne odgovarjata za stališča in morebitne neresnične navedbe v avtorskih besedilih in v reklamnih sporočilih.

Še vedno lahko naročite vezane letnike revije Vode in mi od 2005 do 2010!

Letnik 2008cena 27,65 €

VsebinaNa morje! 2

Snovik 2011 4

Kako izvajamo met s potezanko 10

Borovik, prosim samo C&R 12

Morje 16

Jabuka 21

Tuna 25

Sabiki 28

»Barjaktarka« 31

Pagar 32

Morska sablja 34

Šnjur 36

Bukva 38

Okan 40

Bodika ali škarpena 42

Skuša 44

Iglica 47

Zakaj prav leseni jerki? 48

Šola v vodi 50

Iz morja v kotliček 52

20,86 € 23,70 € 27,65 €20,86 € 31,60 €Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova

in ribiškega turizma Racoon d. o. o.

Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711

www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected]

REBEKA BRATOŽ GORNIKFoto: Stane Omerzu

Sulčelov na Bledu, Kolpi in Drini

Domačija Novak

Španski somi

Beličarke

Črna mamba

Podusti na krožniku

Kenguru potezanke

Največji hrvaški krap

Številka 46Letnik 8Cena 3,95 €

ObčinaDol pri Ljubljani

Sulčelov na Kolpi, Savi in Ljubljanici

Beličarjenje na dnu

Krapolov na reki

Potezanke

Jegulja

Smuč

Luc





Muharski met

Etiopija

Jesetri

Lov krapov na reki

Jerk

Dimljenje rib

Otvoritev

muharske sezone

Uniqua



Cerkniško jezero

Ebro

Roll cast

Vabe za luce

Naše kače

Vegov zbornik 2

Romunska ribja kuhinja

Beidron voblerji

House of Hardy


SL

OV E N

IA


Muharska delavnica

na Savinji

Beli morski psi

Gladstone

Snovik 2010

Nepal

Jegulja

Dr. Boris Skalin

Prazgodovina noža

Belly Boat

Vabe za rečne krape



Kočevska gozdnata

in skrivnostna

Somovijada

Kazahstan

Argentina

Aljaska

Jerk

Krapolov na reki

Župan in raziskovalec

Muharjenje z Vjero Mujović

Dvodelni Alexi



Naši stari lovci

Keltsko pleme

Big Game na Jadranu

Mongolija

Rečni krapi

Vabe za ščuko

Sipe

Smuč

Aljaska



Naši stari lovci

Keltsko pleme

Big Game na Jadranu

Mongolija

Rečni krapi

Vabe za ščuko

Sipe

Smuč

Aljaska

Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova

in ribiškega turizma Racoon d. o. o.

Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711

www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected]

Mica peličFoto: Stane Omerzu

Mongolija

Tajmen

Amurska

ščuka

Burjati

Lipani

Suhcagan

Džingis Kan

Mongolska kuhinja

Lov v Mongoliji

Šamanizem


Sejem lov17. - 19. april 2009gornja radgona

Društvo rejcev vodnih živali

Bistrica ob Sotli

Vodnjan

Jez

Sulec

Mali Zvornik

Hutovo blato

Etiopija

Življenski krog žuželk

Bistvo muharjenja


Sejem lov17. - 19. april 2009gornja radgona ObčinaDol pri Ljubljani

Majske muhe

Vezanje muh

Krapolov

Posočje

Klen

Oljčno olje

Kormorani

Tajska

Jerk


Sejem lov17. - 19. april 2009gornja radgona ObčinaDol pri Ljubljani

1. Simpozij akvakulture v Sloveniji

Lokostrelstvo

Unac in Una

Unikatni voblerji

Somi iz Španije

Vijačnice

Savinja

VHS

Gof


ObčinaDol pri Ljubljani 7. KUHARSKO TEKMOVANJE V PRIPRAVI POSTRVIV SOBOTO 6. JUNIJA OB 13.URI

Jadranska podust

Sale Valentić

Šaši

Jedi iz postvi

Na Savinji

KOI herpes

Boiliji

Salina

Ebro

VSP



Soška rekorderka Ciril Mlinar - Cic

Kamenjarka

Baja

Ur

Trofejni revir na Savinji

Akvarij v Barceloni

Slivniško jezero

Kraparski triki



Dimljenje rib

Soška velikanka

Postrvnik

Zimske vabe za krapa

Sulec

Lignji

Halhingol

Azil Hubertus



Bio park Nivo

Švedska

Cigani

Ščuka

Sipe

Sulčelov na Ljubljanici

Kraparske palice

Slivniško jezero

Kočevsko in Gebarija




2009


2010

31,60 €

28. AVGUST 2011

2 VODE IN MI 58

Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizmaRacoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected]

Vedno V akciji!

Vsi, ki karkoli kupijov letu 2011 pri Racoonu, kot tudi vsi naročnikirevije Vode in mi,sodelujejo v nagradnem žrebanju za cel kuplepih nagrad!

S TA N E O M E R Z U ; F O T O : L I DI J A O M E R Z U

Na morje!

NaGraDE za lETO 2011

TEČAJ VEZANJA UMETNIh MUh LIDIJA FLy

RIBIŠKI VIKEND NA ZVORNIŠKEM JEZERU S ČIROTOM

OGLED PLANINSKE JAME DO KONCA ZA DVE OSEBI

5 x DNEVNA DOVOLILNICA ZA MUhARJENJE

V LJUBNEM OB SAVINJI

10 x DNEVNA RIBOLOVNA DOVOLILNICA

ZA CERKNIŠKO JEZERO

10 x VELIKI RIBIŠKI KOLEDAR

10 x NAROČNINA NA REVIJO VODE IN MI

10 x KNJIGA MUhARJENJE

20 x DVD LOV I RIBOLOV

Ko si srečen in ko srečo

rad bi še delil z nekom!

AkcijA!Ob nakupu 25 umetnih muh vam podarimo DVD »Flyfishing Slovenia«!25 % popusta napribor za ribolovna morju.

Počitnice! Preobremenjen in preutrujen sem se v želji po svežem zraku in muharjenju ob hladnih salmonidnih vodah, morju skoraj odpovedal. Za vse ni bilo časa, na morju zna biti tako vroče, pa gneča, kolone na razbeljenih cestah… Ne! Celo žena in otroci me niso uspeli prepričati. Premalo časa imam, da bi raziskal takšno prostranstvo, sem mislil.

Zahvaljujoč povabilu starega prijatelja in ko-lega Igorja Zdenjaka so moje misli danes precej drugače urejene. Predvsem potekajo v smeri, kdaj bom spet šel na morje.

Morje imamo pred nosom! In to še vedno zelo bogato morje. Seveda je iluzorno priča-kovati, da boste čez vikend z ribiškim komple-tom, ki ste ga kupili v najbližjem trgovskem centru za 19,90€, z ribami oskrbeli družino, sorodnike in prijatelje za celo leto.

Ribolov je najbolj množična oblika rekreaci-je na svetu. Športni ribolov na morju pa je zelo širok pojem, ki se ga izplača proučiti. Poln je privlačnosti in lepote, omogoča in povzroča vi-talnost, navdušenje, notranji mir, brezbrižnost, počitek, samo dokazovanje in celo tekmovanje. Malo je ljudi, ki se ribolovu na morju še lahko upirajo, ko ga enkrat okusijo. Blagodejni šum valov, blaga sapa maestrala, zvok škržatov, klici galebov, lenobno pozibavanje na barki ali mreži raztegnjeni med dve drevesi, vonj borovcev in omamne dišave z gradel, bevanda, dalmatinske klape in pesmi Oliverja Dragoje-vića … Še vedno se da izogniti gneči. Jadransko morje je res raj na Zemlji. Še zlasti, če se z bar-ko popeljete med otoki, vas bo zajel čaroben mir, modrina, lenobnost in želja po užitkih, ki jih ponujajo ribiške konobe, samotne uvale in kristalno čisto morje. Najlepša so na morju jutra, če prav večina ljudi pomni počitnice po

sončnih zahodih in luno nad mirnim morjem. Vedno več ljudi prihaja na Jadran v želji

po izpolnitvi svojih ribiških sanj. Res pa je, da mnogi odidejo razočarani. Predvsem se to dogaja tistim, ki se niso dovolj pozanimali o pogojih ribolova, potrebnem ribiškem priboru in najprimernejših načinih ribolova. Za dober ribolov je treba vedeti kje so ribe ali vsaj znati prepoznati takšne kraje. Prav tako se je treba na ribolov odpraviti v pravem času. Tudi o samih ribah je treba nekaj vedeti. In če povza-mem: Na ribolov je treba iti ob pravem času, na pravo mesto, s pravim priborom, s pravo vabo na pravo ribo. Če ta stran enačbe vsebuje preveč neznank je edina rešitev za vaš ribolov dober vodič. Z Jadrana oditi s spominom na slab ribolov je milo rečeno žalostno. Sam sem v treh ribolovih v zadnjem mesecu ujel preko trideset vrst različnih rib. Od ušat, kantarjev, bukev, šparov, picev, iglic, smokvic, tabinj, osličev, modrakov, skuš, pajkov, cipljev, oka-nov, kanjcev, knezov, šnjurov, lumbrakov, pa vse do pagarja, škarpene, morske mačke, ugor-ja in velike mogočne tune. Seveda z najboljšim vodičem. V Jadranu je moč ujeti veliko mečari-co in nekaj vrst morskih psov. Kaj bi še radi?

4 VODE IN MI 58 5JULIJ 2011

A N A M A R I J A S T R M L J A N ; F O T O : S TA N E I N L I DI J A O M E R Z U

9. tekmovanje v pripravi postrvi Snovik 2011

Vsako leto nestrpno pričakujemo tekmovanje v pripravi postrvi v Termah Snovik. Gre za eno najprijetnejših in najsrčnejših kuharskih tek-movanj. Zberejo se ljubitelji in profesionalci, z namenom, da dokažejo kako okusne znajo biti postrvi. Vsak pripravi svojo jed iz petih postrvi, kakor jo le najbolje zna. En krožnik za ocenjevanje in drugega za licitacijo. Izkupiček organizator nameni društvu iz Tuhinjske doli-ne, ki skrbi za prizadete otroke. Nikjer drugje v Sloveniji ne morete v istem dnevu pokušati toliko okusnih jedi iz postrvi, kot jih enkrat na leto lahko v Snoviku. Praznik za vsa čutila! Kuharji iz vseh koncev Slovenije, Srbije, Japon-ske, Gruzije, Bosne… Otroci in odrasli, moški in ženske, vsi veseli in nasmejani. Letos so me počastili in me imenovali za člana ocenjevalne komisije. Neskončno sem uživala.

Iz stojnic, kjer so kuharji pripravljali svoje jedi je omamno dišalo. Stojnice so bile bogato dekorirane, novinarji so krožili okrog kuhar-jev, gospoda Anton Slejko in Štefan hirci sta predstavljala najboljša vina blagovne znamke de Adami iz Zalošč pri Dornberku. Zakonca Tomazi in Zina Nozadze iz gruzijske gostilne Zlato runo v Ljubljani sta predstavila gruzijska vina in pa izjemen gruzijski konjak. Gospa je pripravila postrvi s koriandrom, gospod Toma-zi pa postrvi v orehovi omaki po gruzijsko. Go-spod Tomazi je vsem udeležencem in gostom zaželel gruzijskega zdravja in dolgo življenje. Prav gotovo Gruzijci vedo kaj in kako jesti, da tako dolgo živijo. In njune postrvi so bile zares zelo okusne. Še to nam je povedal gospod Tomazi: »Gruzijci pijemo na eks«, in nazdra-vil z odličnim vinom, ki ga lahko tudi sami poskusite v Zlatem runu v Zupančičevi jami v Ljubljani. JB Restavracija je tekmovala z dvema

ekipama. Josihihiko Fujito in haris Miskić sta pripravila postrvji file s paradižnikovo-sojino omako, Tilen Rozina in Siniša Borić pa sta pripravila postrvje zvitke z musom in svežo ze-lenjavo (srebrna medalja). Zdravka Krnjajića iz hIT-a Alpinea sta spremljala Dušan Veršec in gostinski svetovalec in mednarodni sodnik WACS Iztok Legat. Zdravko Krnjajić je pripravil izjemno postrv v tempuri s tremi omakami in osvojil zlato kolajno med profesionalci. Bravo! Za odličen nastop se lahko samo priklonimo kuharju iz Term 3000, gospodu Francu Forja-niću. Pripravil je odlično postrv po mursko z bučno omako in česnovim kipnikom ter pope-čenimi bučnimi mrežicami. S predsednikom komisije za ocenjevanje Stanetom Omerzujem sva se strinjala, da sva se vsak dan pripravljena peljati v Prekmurje za takšno postrv. Odličen nastop in odlična predstavitev kuhinje Term 3000. Lanskoletna zmagovalka, gospa hermi-na Grajš nas je razvajala s svojimi postrvjimi nabodali. Lepo je bilo gledati gospo hermino s kakšnim veseljem in elanom, polna pozitivne energije tekmuje z največjimi mojstri slovenske


kulinarike. Nadvse se je trudil tudi gospod Roman Kli-nar, kuhar Term Snovik. Pripravil je gratiniran postrvji file s korenčkovim pirejem in osvojil bronasto medaljo med profesionalci. Prvič, ko se odpravim na kopanje v Terme Snovik, bom postrv po tem receptu naročila v njihovi restavraciji Potočka. Tudi vam jo priporočam.

Za profesionalnimi kuharji so nastopili ljubitelji. An-tona Rebolja, sicer priznanega in poznanega kamnoseka mi že dolgo poznamo po njegovih prekajenih postrveh. Srečali smo se že v Dolu pri Ljubljani, v Senožetih, v Gor-nji Radgoni in že nekaj let tudi tukaj v Snoviku. Nedvo-mno je najboljši prekajevalec rib kar jih poznam. In nje-gove vroče dimljene postrvi so nebeške. Posredno je tudi on pomagal mlademu Maticu Omerzuju do zlate kolajne med ljubitelji. Le ta je skuhal božansko bučno juho z di-mljeno postrvjo, ki pa mu jo je odimil prav Anton Rebolj. No Matic je po razglasitvi vse zasluge za zmago skromno pripisal Lidiji Omerzu, mentorici trem fantom, ki so vsi po vrsti ta dan domov odnesli kolajno iz Snovika. Srebro med jubitelji je s svojo postrvjo z akacijevimi cvetovi v pivskem testu osvojil Mitja Omerzu, Janu Omerzuju pa je s svojimi postrvjimi nabodali na popečenih bučkah uspelo najdražje prodati svojo jed na dobrodelni licitaciji in tako osvojiti nagrado publike. Bravo za najmlajšega tekmovalca. Ves čas je bila pred kuharsko stojnico, kjer je kakor s čarobno paličico dirigirala Lidija Omerzu, botra vseh uspehov treh fantov, ki znajo dobro jesti in kuhati, največja gneča. Čudovit prizor! Usklajeno delo treh bra-tov, kjer najstarejši še ni polnoleten. Usklajena ekipa, ki pobira najvišja odličja tudi na velikih kuharskih tekmo-vanjih. Na koncu so se vsi trije zahvalili Lidiji. Tudi člani komisije bi se ji morali. Okušali smo zares izjemne jedi, nad katerimi so bili navdušeni tudi profesionalci. Vse-kakor je bila Lidija Omerzu zvezda prireditve. Bravo in hvala Lidiji! Nedaleč od Lidijine stojnice je svojo postrv s panceto in popečenim paradižnikom ter testeninami pri-pravljal večkratni zmagovalec tovrstnih tekmovanj Gora-zd Škerjanc. Pomagala mu je življenjska sopotnica Mojca


Zavodnik in oba sta bila navdušena nad konku-renco. Lanskoletna srebrna Duška Ferencak je s svojo polnjeno postrvjo letos osvojila bron. Letos ji je pomagal soprog Pavle Ferencak. Me prav za-nima, kako bo to komentiral njen lanski kuharski partner Matjaž Sivka. Tudi letos je gospa Tatjana Bajde spekla odlično postrv z jurčki. Na vpraša-nje, kje nabira jurčke, se je nasmejala in dejala »v gmajni«. Že samo zaradi njene postrvi z jurčki se splača vsako leto priti v Snovik. Odlično pa sta letos pekla postrvi po ribniško dva Ribničana in sicer ribiča Gašper Vidic in Gregor Gorše. Je ni dekleta ne žene, ki ne bi bila srečna ob pokuša-nju njunih postrvi in pečenih krompirčkov. Fanta se vidimo naslednje leto.

Za zaključek pa samo tole. Tako dobro, kot se je jedlo postrvi letos v Snoviku, se jih tukaj še ni. Vsi sodelujoči so prejeli lična priznanja, ki jih je gospod Stanislav krasopisno izpisoval ves dan. Prestrašiti nas niso mogli niti grozeči oblaki, ki so se zgrnili nad Tuhinjsko dolino. Po nekaj kapljah so se umaknili odločni volji organizator-ja, tekmovalcev in obiskovalcev, da prireditev in prijetno druženje speljemo do konca. Za jedi je direktor Term Snovik Matjaž Konda, ki je vodil licitacijo sredi nevihte iztržil najvišjo vsoto do-slej. Si že predstavljam obraze otrok, ki jih bo z zbranimi sredstvi razveselil. Odlično se je odre-zal tudi gospod Okan Garibović, vodja gostinstva Terme Snovik, ki je zagotavljal vse potrebne pogoje za izvedbo tekmovanja in ocenjevanja. Vso pohvalo zaslužita tudi njegovi leva in desna roka Urška Pirc in Cvetka Praštalo. hvala tudi članom ocenjevalne komisije v sestavi Matjaž Konda, Damjan Krašovec, Srečo Urankar, Stane Omerzu in moja malenkost Ana Marija Strmljan. Ves dogodek si boste lahko ogledali v četrtek na TV Veseljak ob 21.00 v oddaji Uživajmo, ki jo za vas pripravljava z očetom Marjanom Strmljanom. Uživajmo!

Da je prireditev uspela, sta nas prepričala tudi zadovoljna obraza snovalcev in tvorcev tega izjemnega kuharskega tekmovanja in vrhunske turistične prireditve prokurista Term Snovik Janeza hribarja in direktorja Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon in urednika revije Vode in mi Staneta Omerzuja. Gospod Janez hribar nas je že povabil na 10. tekmovanje v pripravi postrvi Snovik 2012. Jaz bom tam! Pa vi?


D R . V E L J KO A N D R IĆ; P R E V O D : L I DI J A O M E R Z U

Kako izvajamo met s potezanko

Potezanke, narejene kot imitacije majhnih ribic ali drugh vodnih živali, so prava poslastica za večje ribe, ne glede na to ali gre za postrv, šču-ko, sulca ali katero koli drugo roparico …

Potezanke so precej težje od nimf in suhih muh, zaradi teže vabe se zato pri metu težjih potezank poslužujemo nekaj trikov.

Če želimo loviti s težko potezanko, si moramo najprej pripraviti pribor. Palica mora biti nekoliko močnejša, recimo od # 8 do #10, skupaj z vrvico istega razreda.

Tu je vrvica zelo pomembna, ker mora po zraku nositi težko imitacijo. Seveda je po-memben tudi muharski kolešček, na katerem mora biti dovolj prostora za beking, ki je zelo pomemben pri utrujanju večjih rib.

Side arm cast nam najbolj pogosto pomaga pri izvajanju meta s težko vabo in tukaj naš loop ne sega preko glave muharja, temveč pote-ka bočno. Izvajamo ga enako kot osnovni met, le da se izvajanje meta začne z ribičeve strani, če ga gledamo od spredaj (Slika 1). Torej iz vertikalne pozicije palico premaknemo bolj horizontalnemu položaju našega telesa (b). Na takšen način je cel sistem oddaljen od našega telesa in smo tako varni pred morebitnimi po-škodbami od tako večjih kot manjših trnkov, ki se najbolj pogosto uporabljajo za izdelovanje potezank.

Najbolj pogosto se izvaja Open loop (odprti loop) (Slika 2). Pri izvajanju tega loop-a, je razdalja zgornje in spodnje noge loopa velika, pri čemer se izognemo obešanju potezanke za spodnji del loop-a (spodnja noga loop-a) in morebitno zapletanje potezanke in vrvice

(Slika 2c).

Kako izvajamo odprti loop: ko smo opisovali osnovni met, smo rekli, da mora biti pot med našo roko in vrhom naše palice ravna. V tem primeru dobimo tanek loop (tight loop), če pa želimo odprti loop, bi morala biti ta pot nekoli-ko konveksna, torej tem bolj bo izbočena, bolj bo loop odprt (Slika 2).

Met izvajajte lepo počasi, v harmoničnih gibih brez hitrih in nekontroliranih gibov.

Side arm cast in Open loop vam bosta po-magala, da dosežete želeni cilj.

Turistična oddaja

UŽIVAJMO !

Vsak četrtek ob 21.00na TV Veseljak (Paprika)

GOSTIŠČE »KEGLJIŠČE« Rore 25, Ljubno ob Savinji

Prenočišča in odlična kuhinjaob samem trofejnem revirjuna Savinji

Tel. (03) 838-12-63Faks (03) 838-12-64GSM 031-882-431e-mail: [email protected]

GOSTIŠČE

»KEGLJIŠČE«

Za vas smo pripravili izredno lične škatlice za shranjevanje umetnih muh iz orehovega lesa.


A N T E R A Š IĆ; P R E V O D :L I DI J A O M E R Z U

Borovik, prosim samo

C&RLe dvajset kilometrov od mesta Đakovo, skri-

to v jugovzhodnem pobočju Krndije, obdano z stoletnim hrastovim gozdom, se nahaja jezero Borovik. To je eden od prvih ribiških terenov na območju jugovzhodne Evrope, kjer se lovi po sistemu C&R. Jezero se nahaja v čudovitem okolju z bogatim ribjim fondom. Edinstven kraj kjer se lahko združite z naravo in uživate v vrhunskem ribolovu, miru in tišini gostega hrastovega gozda, ter se izognete stresu vsako-dnevnega življenja.

Rezultate dela in pozitivnega razmišljanja članov ribiške družine Đakovo, je mogoče opažati že vrsto let, na tem čudovitem jezeru v samem srcu Slavonije. Danes lahko rečemo z gotovostjo, da je jezero Borovik prva oaza C&R ribolova v vzhodni hrvaški.

Leta 1978 so hrvatske vode naredile jez na izviru reke Vuke in umetno akumulacijo Boro-vik, da bi preprečili spomladansko poplavljanje te reke od izvira pa vse do izliva v Donavo v Vukovarju, ter znižale gladino podzemnih voda. Ribiška družina in hrvatske vode s skupnimi močmi obnavljajo ribji stalež, upoštevajoč enakopravno zastopanost ribjih vrst. V tem času so reke, jezera in kanalske mreže poribljavali s postrvnikom - postrvjim ostrižem ali s tujko bassom, vendar si nihče ni mogel niti zamisliti, da bo prav ta riba čez trideset let postala zašči-tni znak jezera. Dejstvo je, da se jezero nahaja na mestu, kjer je bil nekoč gozd in prav zaradi tega čudovitega okolja, se postrvnik v jezeru počuti kot doma. Zahvala gre gostim gozdovom, malo višji nadmorski višini in vodi, bogati s kisikom, katera se nikoli ne segreje nad 26°C. Poleg postrvnika in krapa je tu prisoten tudi som, ki se uspešno drsti in dosega visoko težo. Jezero Borovik je postalo prizorišče številnih tekmovanj v vijačenju, tudi tistih najvišjega ranga. Čeprav je velokoustnik ena izmed mojih najljubših rib, v Borovik najbolj pogosto odha-


jam v času visokih voda na Donavi in Dravi, ter uživam v lovu ščuke in smuča. Nekaj let nazaj je 16 kg težko ščuko ujel đakovčan Jando Sva-lina, nakar se je za lov te čudovite ribe, z mano vred, ogrelo še veliko drugih ribičev.

Krap iz Borovika je zgodba zase. Predstavlja-te si gozd pod vodo in krapa, težkega nad 20 kg, kako jemlje vašo vabo. Medtem, ko zavora poje vašo najljubšo ribiško pesem, se vi potite, čutite kako vas bo razneslo od razburjanja in adreali-na. Znani češki novinar Radek Matouš, takoj ko se spomni na Borovik, samo zamahne z roko in vzdihne, ker so tudi njega »zastrupili« orjaški krapi in čudovita okolica.

Borovik je izredno dobra voda za organizaci-jo tekmovanj, naj so to kraparska ali tekmovanja v vijačenju, tako da je to jezero zelo obiskano.

In nekaj kar morate vedeti vsi, ki se namera-vate odpraviti na to čudovito jezero je, da je vse neizmerno čisto in urejeno in da boste uživali v lepoti jezera in krasnem okolju, ter v prijetnem gostoljubju domačinov. Na voljo vam je kampi-ranje ali namestitev v komfortnih sobah Udičar-skega doma, kjer se lahko okrepčate, prespite, in kupite dnevno ribiško dovolilnico.


D R . M I R O S L AV Z E I I N D R . J A N Z H A N E L , 19 47; F O T O : S TA N E O M E R Z U

MORJEŽivljenje našega Jadrana

Že od nekdaj je bilo morje za vsakogar, zlasti pa za prebivalce iz notranjosti dežele,vabljiva točka. Ne privlačuje nas pa k njemu le turi-stična zanimivost, temveč tudi stremljenje, da spoznamo tisto mogočno prvino, proti kateri je kopno manjšina. Morje, ki zavzema skoraj toliko milijonov kvadratnih kilometrov, koli-kor je v letu dni, točno 361, precej presega 144 milijonov kvadratnih kilometrov kopne zemlje. Več ko dve tretjini – lahko bi rekli skoraj tri če-trtine – zemeljske površine pokriva morje. Že samo ta ugotovitev nam mora vzbuditi veliko pozornost in spoštovanje do morja.

Posebnost morja lahko obarvamo z različ-nih vidikov. Za kemika je morje neizčrpna za-loga za življenje nenadomestljivih soli. Njena množina v morju zavzema navadno tri in pol odstotka. Ta množina bi zadostovala, da bi z njo pokrili vso zemeljsko površino 47 metrov na debelo. Lahko bi tudi izoblikovali iz nje vso Evropo z vsemi pogorji, Alpami, Karpati, Pire-neji in bi je razen tega ostalo še za precejšen del Afrike. V morju je raztopljenih tudi mnogo drugih kemijskih spojin, v katerih nastopa vsaj 35 kemijskih prvin. Za vremenoslovca je važna večina atmosferskega kroženja nad oceani, ki ima poglaviten vpliv na celinsko podnebje.

Zemljepiscu velja morska gladina kot osno-va, začetna točka za merjenje gorskih višin.

Izumitelju in graditelju skriva morje v svojih valovih in bibavici, tem večnem morskem giba-nju, toliko do sedaj še neizrabljene sile, da bi mogli s to silo nadomestiti in prekositi vse naše dosedanje vire energije.

Morje je tudi največja zakladnica sveta – vedno odprta in vendar nedosegljiva. Po analizi vemo, da vsebuje tona morske vode okoli 50 tisočink miligramov zlata. Računsko vzeto je

potemtakem v morju okoli 70 milijonov ton zlata.

Delali so sicer poskuse za pridobivanje tega morskega zlata ter tudi res dobili ustrezni odstotek, toda pridobivanje samo je veljalo več, kakor je bilo pridobljeno zlato vredno.

Na morju najde vsakdo svoje, pa najsi bo to umetnik, znanstvenik, turist ali pa ljubitelj prirode. Najskromnejši obiskovalec morja je menda tisti, ki tvega pot k morju le zato, da bi skakal v valove in se na obrežju izpostavljal soncu. Ljubitelj prirode pa vidi tu nov svet in življenjsko okolje drugačnega življa kakor tiste-ga na kopnem. Tu, na valovih, se poraja življe-nje s svojimi čudovitostmi v tisočerih oblikah, bodisi v podobi najmanjših bitij, ki jih morje lahkotno prenaša iz kraja v kraj, bodisi v obse-žnih orjakih; zdaj v nežni igri ribic, zdaj zopet v nasilnostih razbojniških grabežljivcev v borbi za svojo vsakdanjo hrano. Tu vidimo ponoči se svetlikajoče nežne klobučnjake, tam zopet kra-sne predrobne rastlinice, krasne, čeprav nikoli ne cveto. Življenje se nam predstavlja v nezna-nih oblikah, v žarečih barvah, gnusnih spakah ter v lesketajočih se biserih in nočnem iskrenju morja. Prav tako lahko občudujemo skromnost bitij, ki so svoje življenjske potrebe omejile le na najprimitivnejšo stopnjo, pa zopet razkošje drugih, obdarovanih z zmožnostmi, ki v mar-sičem prekašajo celo zmožnosti človeka. Saj človek na primer ne more zaplavati v tisočme-trsko globino, kakor to zmore kit, niti zažareti po mili volji v tisočero živobarvnih lučkah kakor nekateri glavonožci.

Taka opazovanja in poglabljanja v to novo življenjsko sredino nam bodo dala marsikatero urico veselja in prijetnega doživetja.

Biolog in prijatelj prirode sta na morju v svojem elementu. Imata pa tudi poseben vzrok

za to, saj predstavlja morje zibelko vsega življenja. Namen te knjige zahteva, da se pri tej točki nekoliko dalj pomudimo. Z nekaj kratki-mi obrisi bomo poskusili povedati, kar vemo in ne vemo o začetku življenja sploh.

O začetku življenja samega znanost nima nikakršnih direktnih dokazov. Pomaga si z do-mnevami, ki so, čeprav le nedokazane teorije, po našem današnjem nazoru najbliže resnici; so to nekak logičen zaključek vsega našega današnjega znanja.

Ko se je ohlajajoča zemeljska površina v ne-kaj tisoč milijonih let (računamo okoli tri mili-jarde) od svojega nastanka iz sonca toliko ohla-dila, da se je mogla vodna para iz obdajajočega jo ozračja na njej zgostiti, tedaj je nastalo prvo vodovje. Njegova toplina, sprva še visoka, je postopoma pojemala, dokler ni postala primer-na, da se je razvilo v tem praoceanu prvo kar najbolj preprosto praživljenje. Kakšni za naše današnje znanje še preveč zamotani fizikalno-kemični pojavi so se ne usedli materiji na dnu toplega praoceana dogajali, ne vemo. Znan-stveni zaključki nam dajo slutiti, da se je prvo-tna, še malo organizirana materija bolj in bolj komplicirala, da se je iz neorganizirane belja-kovinaste snovi v dolgih milijonih let izgnetla v tem prirodnem laboratoriju toliko zamotana snov, da je zmogla že ustvarjati, t.j. sprejemati iz okolice kemično manj zamotano snov in jo pretvarjati v sebi enako materijo. Tako so nastala prva kar najbolj preprosta bitja, morda kepice beljakovinastih in drugih snovi, ki so sprejemala in s tem rasla ter se pri določeni ve-likosti razdelila v dva manjša prvotna dela. Ta preprosta bitja pa so se v nadaljnjih milijonih let svojega obstoja popolnoma izpopolnjevala v prave stanice z jedrom. Nekatere so se pričele združevati v manjše naselbine, zadruge, druge pa se vedno bolj in bolj diferencirale, tako po funkciji kakor po obliki. Tako so polagoma nastale z nadaljnjim razvojem prve osnove za najprimitivnejše mnogostaničarje. Ti so se v nadaljnjih milijonih let izpopolnjevali in razvi-jali, starejše oblike so izumirale in rodile vedno popolnejše nove. Takšna bi bila naša današnja domneva o postanku življenja, pravilneje

rečeno, o razvoju življenja s svojo prvo zibelko v morju.

Tudi najstarejši ostanki živih bitij, tako imenovane okamenine, ki so se do danes ohranile v raznih slojih zemlje, potrjujejo, da je gornja domneva pravilna, namreč, da se je življenje začelo v morju. Pičle okamenine iz praveka in pozneje češče iz kambrija pripadajo le morskim bitjem z nižjo stopnjo razvoja, više organizirana, popolnejša bitja, vretenčarji, pa se pojavljajo šele v poznejših dobah zemeljske zgodovine, in sicer najprej v morju, a kasneje tudi na kopnem.

Domnevo, da se je življenje res začelo v morju, podpirajo nekateri znanstveniki še z drugim dokazom, namreč, da so vsa bitja ohra-nila v telesu tekočino, v kateri »se kopajo« vse posamezne stanice telesa. To je baje še ostanek prvotnega slanega okolja, v katerem so prva bi-tja živela. Danes vemo, da moramo izgubljeno kri sesalcev deloma nadomestiti z razredčeno morsko vodo (0,9% slane vode, tako imenova-no fiziološko raztopino), medtem ko bi jih v podobnem primeru sladka voda uničila.

Ko se je kopno dvignilo iz morja in so nasta-le pod vplivom padavin sladkovodne reke, so začela prehajati bitja tudi v sladke vode. Nekaj podobnega vidimo tudi dandanes. V morju žive nekatera bitja, ki brez škode prenesejo različno slanost morske vode. Jegulja živi celo v rekah in jezerih, od koder odhaja na drsti-tev v morske globine. Večina morskih bitij pa pogine, če jih prenesemo v sladko vodo, že v kratkem času. Prehod iz morja v sladke vode v nekdanjosti ni bil pogost pojav. To potrjuje tudi današnja morska favna, ki daleč prekaša slad-kovodno. Prav tako so sladkovodne okamenine mnogo mlajše od morskih.

Iz morja so prehajala bitja tudi na kopno. Še dandanes lahko vidimo obrežna morska bitja, ki vzdrže daljšo dobo brez morja. Zdi se, da se taka bitja, kakor n.p. nekatere pobrežne alge, raki in polži, počasi prilagodijo življenju na kopnem. Takih primerov je sicer malo, toda tudi doba, v kateri te pojave zaznavamo, je prekratka za njih ovekovečenje. Dokaz, da so možni, pa je tu.


Če bi listali po prirodopisni knjigi živalstva, bi prišli do zanimive ugotovitve. Če bi taki knji-gi odvzeli tiste strani, ki obravnavajo izključno kopnene in sladkovodne rodove, bi s tem knji-go prav malo stanjšali. Skoraj vsi razredi žival-stva, ki jih današnja zoologija priznava, imajo v morju svoje zastopnike. Premnoge živalske skupine so do danes ostale zveste morju.

Vse te neštete okolnosti potrjujejo domne-vo, da je morje res zibelka življenja. Nadaljnji dokazi bi nas pa privedli do spoznanja, da je zlasti plitkomorski obrežni pas središče, kjer je vzniknilo življenje. Saj imamo prav v tem predelu kar najbolj pisane življenjske pogoje. Tu je prezračevanje morja, ko udarja na plitvo kamnito obalo, najsilnejše; voda je nasičena s kisikom. Sončna svetloba, ki je za fotokemični proces rastlinstva neogibno potrebna, zlah-ka prodira skozi vse sloje obrežnega plitve-ga morja. Tako sta ta dva pogoja kakor tudi bogata različnost bivališč plitve obale vzrok, da je živalstvo tega biotopa tako pestro razvi-to. Nasprotno temu pa najdemo na globokem

morskem dnu živali, ki se po svojih splošnih lastnostih precej razlikujejo od »normalnega« tipa in tvorijo zato prav svojevrstno favno. Tako aberantnost opazimo tudi pri živalstvu podze-meljskih jam. Prav tako ne najdemo v globljem morju zaradi pomanjkanja sončne svetlobe nikakega rastlinstva.

Vse današnje prebivalce morja lahko vza-memo kot potomce dolge vrste prednikov, ka-terih najstarejši so ugasnili v mraku minulosti, ne da bi zapustili za seboj najmanjše sledi. Nji-hovi nasledniki so prestali mnogo sprememb, in večina današnjih oblik je le predhodno stanje. O preteklosti smo le deloma poučeni, o bodočnosti pa si moremo dovoliti samo slabo-tna ugibanja. Nihče prebivalcev celine ne more zatajiti mogočnosti vtisov, ko prvič zagleda morje. Pogled na njegovo razburkano površino daje slutiti neukrotljivo silo tega elementa. Na odprtih bregovih oceanov vale valovi skale, težke po več ton, kakor bi bile prod. Pritisk be-snečih valov v bregove znaša tu do trideset ton na kvadratni meter. Katera snov bi lahko trajno

kljubovala takemu rušenju? Na nekom mestu v Angliji odjeda morje preko meter kopne zemlje na leto. Na drugem mestu zopet se je morje za-jedlo v kopno dva in pol kilometra v sto letih. Otok helgoland se je zmanjšal v pet sto letih za četrtine svoje prvotne velikosti. Na drugi strani pa se morje odmika; reke ga zasipljejo s pe-skom in blatom, a breg raste in se širi v morje.

Obala, s katere občudujemo morje danes, ni torej stalno mesto. Ne deluje pa zgolj rušeča sila valov, ki počasi, a nenehno spreminja breg kopnega, temveč delujejo tudi drugi činitelji. Gube ohlajajoče in starajoče se zemlje stalno spreminjajo njeno površino. Vulkansko delova-nje in potresi napravljajo tu nove tvorbe, a jih tam spet pogoltnejo. Toki rek izpirajo neprene-homa kopno zemljo ter z njo zasipavajo morje. Vsi ti pojavi se seveda dogajajo v drugačnem časovnem merilu, kakor je naše. Zato pa ostanejo naši pozornosti neopazni premnogi pojavi, ki so za zemljo velikega pomena.

Oceani, ki obdajajo kopno zemljo, in šte-vilna morja, ki se zajedajo vanjo, so si med

seboj različni. Naša knjiga ima namen popeljati bralca na modri Jadran, zlasti krasen na vzho-dnem, slovanskem obrežju. Jadran je kolikor toliko zaprto morje in na splošno miren. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi se ne mogli poigrati jesenski južni vetrovi in zimska zloglasna burja tudi z večjimi ladjami. Beli grebeni planin omejujejo skoraj vse vzhodno obrežje, a nešteti otoki, zalivi in prelivi olepšujejo slikovitost kraja. Poletna vedrina, bistro morje, modro nebo in prijetni večeri – to so darovi, s katerimi Jadran plačuje svoje oboževalce in obiskovalce.

Naša knjiga pa želi odkriti radovednemu duhu prijateljev Jadrana nekoliko zanimivih bioloških dognanj o morskem življu. Lasna opazovanja le-teh nam lahko osrečijo marsi-katero urico in napravijo bivanje ob morju še prijetnejše.


B L A Ž M E L I K ; F O T O : S TA N E O M E R Z U

Jabuka

Poslednji otok na Jadranskem morju se ime-nuje Jabuka. Ime otoka vam težko pojasnim. Gre za osamljeno stožčasto tvorbo vulkanskega izvora sredi globokega odprtega morja. Jabuka je visoka 97 metrov, obdaja pa jo sto metrov globoko morje. Nima obale, ki bi ribiču nudila varen pristanek, nima zalivov, ki bi bili varni pred vetrom, strme stene so kvečjemu izziv izkušenemu prosto plezalcu, nikakor pa se tu ne da bivati ali bivakirati. Gre za surovo strmo skalno gmoto brez možnosti priveza, sidrajo pa se tukaj le najizkušenejši mornarji. Pa še to za kratek čas. Osamljen otok je izven vseh prometnih poti. Zaradi magnetitne sestave Jabuke ladijski kompasi tukaj ponorijo. Tukaj ni naključnih popotnikov.

Kot da Jabuka nebi obnorela le kompasov. Pravljični privlačnosti tega oddaljenega divjega otoka se ne more upreti noben pravi pustolo-vec ali ribič. Morje je tukaj z ribami neverjetno bogato. Največ se jih okoli Jabuke zbere maja in junija. In takrat smo tudi mi z Racoonom bili tam. Kaj vse smo ujeli? In s katere globine smo vse to zvlekli na čoln? Še sam sebi komaj verjamem, pa sem dvakrat bil tam. Pagarji, tune, smokve, škarpene, ugorji, tabinje, okani, kantarji, bukve, skuše, plavice, kanjci… Med drugim smo ujeli tudi »barjaktarko« za katero še zdaj nisem našel ne slovenskega ne latinske-ga imena. Ste že kdaj slišali za ribo marcipan? Jaz in obe posadki z mano takšne ribe še ni-smo videli, ne v morju, ne v knjigi. Krsto je na svojem trnku na čoln potegnil velikega raroga z globine skoraj sto metrov. Tukaj ribiške pa-lice ne izpustiš iz roke. Lovili smo noč in dan, dokler nas veter in visoki valovi niso pregnali.

Ne bom vam opisoval barv in lepote jutra ob Jabuki, sončnega zahoda ali polne lune nad

odprtim morjem. Za vse to je moj besedni za-klad preskromen. Zato pa je Stane fotografiral. Seveda smo mu vsi pomagali po svojih močeh, vendar je na Jabuki zelo težko tudi za trenutek odložiti ribiško palico. Tudi takrat, ko moči že pojemajo. Ob vsakem zategu se ti odpre vprašanje:«Kaj sem pa zdaj zapel?«.

Za lov iz čolna so se odlično obnesle kratke palice 12 in 20 lb in ribiška kolesca z veliko kapaciteto. Lovili smo s pletenimi vrvicami s katerimi dobro čutiš prijem tudi na stotih metrih globine. Uporabljali smo 100 do 300 g težke obtežilnike in Greys-ove naveze z enim, dvema ali tremi trnki.

Kljub divjosti pokrajine na divji Jabuki naj-demo tudi življenje. Na otoku počivajo galebi, v bližini pa smo videli tudi ptice tunarice. Na samem otoku pa živita dve endemični vrsti in sicer črna kuščarica in pa rastlina »zečina«. Še pred petdesetimi leti je tukaj uspevala še vrsta endemičnega nageljna, vendar je le ta izginil. Dvomim, da je za to kriv človek. Le malo nor-cev gre plezat na Jabuko, klima pa je tukaj vse prej kot mila.

Od nekdaj je Jabuka s svojim ribjim bo-gastvom izzivala ribiče. Obenem pa je istim vlivala strah v kosti. Tukaj so vedno lovili samo najboljši, samo najbolj strastni, samo resnično neustrašni. Kar poskusite sidrati desetmetrski čoln na globini stotih metrov na nemirnem morju polnem močnih tokov. Prava pustolo-vščina, ki pa jo odtehta nebeški ribolov. Za to moraš imeti pravo posadko. In če jo zna kdo zbrati, jo zna Stane Omerzu. Z njim bom tudi na tretji odpravi na Jabuko. Iskreno upam. In iskreno upam, da nam bo Igor spet pripravljal tuno kot to samo on zna.



M I TJ A O M E R Z U ; F O T O : S TA N E O M E R Z U

TUNAThunnus thunnus

Tuna je največja kostnica Jadranskega morja. Zraste do 4 metre v dolžino in doseže težo 600 kilogramov. Najdemo jo po celem Jadra-nu. Skoraj težko dojemljivo je, da jo športni ribiči aktivneje lovijo šele zadnjih deset let. Najpogosteje se na tuno »šlepa« ali vleče panula. Troling pri hitrosti osmih vozlov. Ta ribolov pogojuje močan pribor, močna ribiška kolesca, palice in debele ribiške vrvice. To je ribolov za krepke fante. Ni poceni. Ampak ko ribič samo pomisli na tuno, mogočno ribo, živi projektil, kraljico odprtega morja, ki živi da je in v svoji lakoti, ki je nikoli ne poteši, preganja vse živo na njeni poti, ga ni denar-ja, ki ga športni ribič ne bi odštel, da se vsaj enkrat pomeri s pravo ribo.

Sam sem razmišljal enako. Oče me je vzel sabo na Jabuko. Na poti k temu oddaljenemu otoku smo »šlepali« in meni so fantje prepusti-li čast, da izvlečem svojo prvo tuno. Ne bom se hvalil z velikostjo, prav gotovo pa je bila to najokusnejša tuna kar smo jo kdaj jedli vsi na čolnu. Naš kapetan Igor Zdenjak je v nekaj minutah pripravil tunin karpačo. In to takšne-ga, da se ga bomo spominjali vse življenje. On nam je povedal, da se tuna drsti spomladi, športnim ribičem je dovoljen lov s 15. juni-jem. Če ravno tuna lahko zraste zelo velika se na panulo ulovijo predvsem manjši primerki. Takšni do 50 kg, najpogosteje pa se ujamejo tune teške 12 kg. V knjigi Život Jadrana sem prebral, da je prepovedano vzeti tuno manjšo od 70 cm. Tune ogrožajo predvsem tunolovke, ki jih z velikimi mrežami čakajo na njihovih selitvenih poteh. Po eni strani poslušam, da je tun v Jadranu vedno več in da se jih vedno bolje lovi, drugi pa pravijo, da je tuno potrebno zaščititi in da je sila ogrožena. Vsi, ki smo lovili

z Igorjem Zdenjakom nismo imeli občutka, da je tuno tako težko ujeti. Je pa res, da ni veliko tako uspešnih ribičev.

Zbral sem še nekaj zanimivosti o tuni. Njena življenjska doba je 15 let. V tem času doseže neverjetno dolžino štirh metrov in težo 600 kilogramov. Neki hrvaški podvodni ribič je menda svetovni rekorder s 300 kilogramov težko tuno, ki jo je ustrelil s podvodno puško. Borba z zapeto tuno je nekaj, kar si večina na-vadnih smrtnikov nikoli niti predstavljati ne bo znala. Večino tun iz Jadranskega morja odkupi predelovalna industrija, le redke tune zaidejo v domače gostinske lokale. Na japonski tržnici pač divja tuna dosega neverjetno ceno. Suši!

Najboljši del tune je njen trebuh, in hrvati mu pravijo panceta. Sveža tuna je neverjetno okusna in nima kaj dosti skupnega s tistim kar jemo iz konzerv. Mogoče jo je peči, kuha-ti, cvreti ali pojesti kar surovo. Svežo! S staro tunino se lahko zastrupimo. Iz tuninih jeter pridobivajo dragocena zdravilna olja iz ščitnice pa insulin.

Zelo uspešno se da tune loviti z »drifta-njem« in »brumanjem«. Za vabo takrat upora-bimo 10 do 15 cm dolgo ribo, najbolje sardelo ali plavico, ki je še bolj žilava. Z »brumanjem« v morju ustvarimo, mastno dišečo sled, s kate-ro vedno lačno tuno pripeljemo pod čoln, kjer ji ponudimo našo ribo z montiranim trnkom. Tanjša ko je najlonska vrvica, hitreje bo tuna prijela, težje jo boste pripeljali do čolna. Pogo-sto prostoživeče tune prihajajo v bližino kletk, kjer tune gojijo za prodajo in jih hranijo. Vzne-mirljivo je loviti tako veliko ribo pod čolnom.

Eno je jasno. Jadransko morje je čudovito, še vedno bogato in praktično pred nosom.

Dober prijem!


Z Racoonom na Big Game

in Deep Sea Fishing po Jadranu !


SL

OV E N

IA

Tečaj vezanja umetnih muh

Bi radi spoznali občutek, ko ribo prevaraš na svojo muho?

V osnovnem tečaju vezanja umetnih muh se boste naučili vezanja umetnih

muh, uporabnih na slovenskih vodah, ki se ne bodo bistveno razlikovale od tistih,

ki ste jih do sedaj morali kupovati. Ves potrebni material in orodje,

ki ga boste na tečaju potrebovali, zagotovi organizator.

V enem terminu sprejmemo le 5 tečajnikov, ki se bodo lahko kasneje

prijavili tudi v nadaljevalni tečaj. Tečaji potekajo praviloma ob torkih in četrtkih

od 17.00 do 20.30. Možen je tudi drugačen dogovor.

Cena sedemurnega tečaja je 75 €.Zvezali boste 12 muh (suhe, nimfe in

potezanke), na katere boste zelo ponosni.

Na tečaj se lahko prijavite na sedežu Centra za promocijo in pospeševanje

športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon na Vilharjevi 25 v Ljubljani ali na telefon: 01 43 77 315, Lidija 041 602 098

Vsem tečajnikompodarimo knjigo Muharjenje!

L I DI J A O M E R Z UF O T O : S TA N E O M E R Z U I N Ig O R Z D E N J A K

Sabiki Sabiki je v spet v modi. Splet je poln filmčkov o uspešnosti in uporabi te metode ribolo-va. V tujih revijah na veliko razpravljajo katere muhe so na sabiki sistemu boljše za katero ribo, kje in kakšne lah-ko kupite in kako jih naredite sami. Pri nas za sabiki prav veliko ribičev niti ne ve. Za kaj pravzaprav gre?

Sabiki so si menda izmislili Japonci za hiter lov manjših ribic, ki jih potem uporabljajo kot žive ali mrtve vabe. Gre za navezo večih trnkov oz. umetnih muh eno nad drugo, naveza pa je s spodnje strani obtežena s svinčenim obte-žilnikom. Sabiki uporabljajo za lov iz mesta, najsi bo to s pomola ali iz čolna. Sistem spustijo v vodo na globino,

kjer je jata malih ribic in ga potezajo. Lačne ribe v strahu, da ji bodo tekmice pojedle zalogaj, ki se jim ponuja, pož-rešno napadajo muhe. Ribiču ostane samo še to, da navezo potegne iz vode in sname zapete ribe. Tako se je ribič oskrbel za lov večjih roparjev, ki so praviloma okusnejši, dosegajo višjo ceno na tržnici ali pa omogočajo več ribiškega užitka. Sabiki ribiči uporablja-jo predvsem na morju, kjer je večina ujetih rib obsojena na krožnik.

Sabiki je v bistvu bližnji sorodnik turške panule, ki jo pogosto uporabljajo v Sre-dozemlju in pa že več kot osemdeset let pri nas prepove-danega »tirol holza«, s katerim so v Drini in mnogih drugih

predvsem srbskih in bosan-skih rekah zdesetkali popula-cijo lipana. V to skupino spada tudi »muharjenje« z večimi muhami in vodno kroglico. Turška panula je pravzaprav enaka sabikiju, le da jo upo-rabljajo v gibanju, oziroma jo vlečejo za čolnom. Sistem navezanih muh obtežen s tirolsko palčko ali vodno kro-glico mečemo z vijačnico. Vsi ti sistemi in metode so izredno učinkoviti. Celo mnogo preveč učinkoviti, da bi bili dovoljeni na muharskih vodah. Muha je edina povezava teh sistemov in metod z muharjenjem. Muharska filozofija in etika strogo zavračata uporabo sa-

bikija, turške panule, tirol holza in vodne kroglice. Celo podpov-prečen ribič je zmožen izprazniti muharsko vodo z uporabo teh metod. To pa je daleč od bistva muharjenja.

Ribolov na morju ima svoja pravila. Poklicni ribiči uporabljajo sabiki, da si nalovijo ribe za vabo. Za parangal s stotimi trnki pač potrebujejo sto vab. Nekako jih je potrebno naloviti ali pa kupiti. Sabiki je poceni. Mnogim ribičem je to edina dostopna oblika ribo-lova. S sabikijem z malo večjimi muhami se da odlično loviti skuše in plavice. In če se vam na vaš sa-biki zaleti jata plavic morate imeti kar močno palico in čvrsto roko, da jih spravite v čoln. S sabikijem boste ujeli dovolj za vabo ali za gradele in brodet. Zlasti danes, ko je že vsak ribiški čoln opremljen z ribiškim sonarjem.

Za uspešen lov manjših ribic, ki jih boste uporabili za vabo potrebujete nekaj sabiki navez, ribiško palico z ribiškim kole-scem moči primerne ribam, ki jih lovite in posodo za shranjevanje ulova.

Najprej poiščite jato živih vab. Pogosto se zbirajo okrog označe-valcev ali boj. Poiščite primerno mesto, se zasidrajte in začnite loviti. Vabe lahko poiščemo tudi s sonarjem. Veliko črno območje na sonarju lahko pomeni jato rib. Tudi ptice, ki se poganjajo v vodo so lahko pokazatelji, da je v bližini prisotna jata.

Ko boste našli jato, uporabite utež, da se bo naveza spustila

naravnost navzdol. Navezo lahko vmes tudi rahlo zategnemo, vendar največkrat to ni potrebno. Včasih bodo ribe vabo zagrabile tudi brez kakršnega koli premi-kanja s strani ribiča. Velikokrat lahko potegnemo tudi več rib hkrati. Kadar boste tik nad jato, delajte hitro, še preden se ribe razbežijo.

Bodite pozorni, ker je od-penjanje ribe iz Sabiki naveze lahko zelo zahtevno. Kadar se trnki ne odpnejo sami in jih boste odpenjali vi, pazite, ker so zelo ostri. Ne hitite preveč, ker se kaj hitro lahko zgodi, da boste zapeti tudi vi. Uporabljajte palični odpe-njač trnkov.

Obstajajo tudi posebne sabiki palice, ki imajo lijaku podoben vrh in so votle. Sabiki naveza je lahko speljana skozi palico, utež pa bo ustavila sabiki, da bi ušla skozi. V naši pisarni se lahko oskrbite z nekaj različnimi sabi-kiji. Če pa imate kakšno posebno željo ali zahtevo, pa vam nave-žem sabiki po vaši zamisli.

Ne pustite, da bi se ribe predolgo premetavale po palubi. Žive vabe ne bodo zdržale dolgo, če bodo pod stresom zato jih čimprej pospravite v primerne posode.

Sama sem odločno proti upo-rabi živih vab pri športnem ribo-lovu. Le to pa oprostim vsakemu, ki mi prinese svežega pagarja, lepo škrpeno, morsko žabo ali spako… Sem dvolična?

Nihče ni popoln.


V prvi polovici junija letos se nas je majhna odprava iz Zadra odpravila proti Jabuki. Edina želja – dober ribolov. In smo ga doživeli. Že na poti smo zapeli lepo tuno, prava ribiška pravljica pa se nam je razodela ob pravljičnem otoku Jabuki. Lovili smo kanjce, škarpe-ne, pagarje, tabinje, ugorje, osliče, smokve, bukve, skuše, kneze, okane, Matjaž je ujel celo čudovitega raroga. Vseh rib, ki smo jih ujeli se niti ne spomnim več. Za ribo, ki ji Igor Zdenjak pravi barjaktarka, pa v knjigah nisem našel ne imena ne slike. Na spletu je nekaj ljudi trdilo, da so takšne ribe ujeli v črnogor-skem primorju in da jim tam pravijo kokot. Kokot na hrvaškem imenujejo drugo ribo.

Iskal bom naprej. Če mi lahko pomagate vam bom hvaležen.

»Barjaktarka«

S TA N E O M E R Z UF O T O : Ig O R Z D E N J A K


Ž A R KO B E N Č IĆ; F O T O : S TA N E O M E R Z U

PAgAR Pagrus pagrus L.

Pagar je sorodnik ribona in zobatca. Spada k družini šparov, ljudje pa ga imenujejo tudi fag, hvag, pagrum, parag, pagra itd. Zelo je podo-ben ribonu, samo da je rubinasto rdeče barve, na trebuhu pa srebrnkast. Plavuti so po robo-vih modrikaste. Zraste do 70 cm in doseže težo do 10 kg, kar je seveda redko. Navadno ujame-mo pagre od 0,50 do 1 kilograma

Pagar je riba južnega dela Jadrana in Me-diterana. Najdemo ga južneje od Kornatov in okrog dalmatinskih otokov. Redek je v Istri in hrvatskem primorju, kjer ga pogosto zamenju-jejo za arbuna, posebno manjše primerke. Pa-gar je zelo cenjena riba pri športnih ribičih, ker je ulov 4-5 kilskega pagra športna trofeja, s ka-tero se lahko vsak ribič pohvali. Živi izključno na kamnitem in koralnem dnu, največ okrog podvodnih grebenov in ob otokih, na globinah 10-100 metrov. Najpogosteje ga najdemo na globini 20-50 metrov, kjer ga je najlažje ujeti. Kot večino njegovih sorodnikov, lovimo pagra na dnu ali tik nad dnom. Ker se lahko zgodi, da zagrize večji primerek, moramo loviti z malo močnejšim priborom, s takšnim, kot smo ga opisali za lov na orado, a z enim dodatkom! Meter od trnka moramo privezati stransko vrvico z laksom za 0,05 tanjšim od glavnega la-ksa. Trnki so iste velikosti 10 ali 20 (po »Musta-du). Stranska vrvica mora biti dolga 20-30 cm. To storimo zato, ker pagar zgrabi trnek tudi če ni na samem dnu. Tunjo ali povraz vrzite čim dlje, tako da laks pada poševno proti dnu pod kotom 30-60 stopinj, tako bo zgornji trnek na stranski vrvici 20-30 cm nad dnom.

Za vabo vzemite črva Eunice, svežo sardelo, lignja, gavuna ali majhno sipo. Na spodnji trnek je najbolje natakniti črva, na zgornjega košček lignja ali sipice, lahko tudi sardele ali gavuna.

Najboljši čas za pagra je zjutraj in zvečer,v času polne lune in ponoči. Lov na pagra se začne že na polovici pomladi in traja do pozne jeseni. Pozimi ga je težje ujeti, ker se preseli v večje globine in se manj premika.

Glede na dno, nad katerim lovimo pagra, obstaja možnost, da ujamete tudi zobatca in vrsto drugih ribjih vrst, ki živijo na tem in na podobnih terenih, zato obvezno vzemite s seboj sak in kavelj. Dobri poznavalci pagra pravijo, da ga je težko ujeti z obale, razen na mestih, kjer strmo pada v morje na globino 20 metrov in več.

Ker je pagar redek ulov, vzemite s seboj tudi pribora za fratra ali arbuna, ki živita povsod, kjer živi tim »bela riba« ali »riba s kamna«. Najmanjša mera za lov na pagra ni predpisana.


Knjige lahko naročite na tel.:01 43 77 315, 041 707 711

gRESTE NA MORJE? PA MENDA NE BREZ TEH KNJIg!?

Prodaja kart za ribolov na slovenskem morju

Na Vilharjevi 25 v Ljubljani zraven najboljših knjig za ribolov na morju kupite tudi dnevne ribiške dovolilnice za ribolov na slovenskem morju. Cena 7€.

Pri nas se lahko oskrbite z odličnimi, kar 32 različnimi Greys-ovimi navezami za ribolov na morju!

S TA N E O M E R Z U ; F O T O : B L A Ž M E L I K

Morska sabljaLepidopus caudatus

Močan veter nas je pregnal z Jabuke. Odlič-no smo lovili, vendar si nihče ni želel neurja pričakati na odprtem morju. Po debelem morju nas je dobro premetavalo in zalivalo. Zavlekli smo se med otoke in se zasidrali na vzpetini, ki se je dvigala z dna. Igor je rekel: »Ispod nas je lijepi brak. Uživajte.«, in šel spat. Svoje vabe smo spustili na dno in začela se je pojedina. Najprej so naše sardele napadli kanjci. Kmalu za njimi so sledili okani in za njimi kantarji. Tu in tam še kakšna plavica, škrpena in ugor. Oko-li enajste ure zvečer so začele prijemati tabinje. Veselili smo se vsakega prijema posebej in po-sebej vsake ribe. Kot da vsega lepega še ni bilo dovolj, me je presenetil odpor zapete ribe, ki se je močno razlikoval od utrujanja vseh do sedaj ujetih rib. Kaj je pa zdaj to? Pod gladino se je srebrno bleščalo in zvijalo. Ni bil ugor. Ugor je močnejši in težji.

Na palubo sem potegnil dolgo srebrno belo ribo neobičajnega izgleda. Na glavi sem najprej opazil veliko oko in kup ostrih zob, ki so štrleli iz velikih ust. Pri odpenjanju trnka sem jih do-bro začutil v svoji roki. Štirje zobje od spodaj in še dva ostra zoba, rahlo navznoter ukrivlje-na, štrlita iz zgornje čeljusti. Igor, naš kapetan in vodič je zavpil za mano: »Nisi valjda i kaiša ulovio! Jedan na milijon su šanse, da se to ulo-vi!« Potem mi je razložil, da ima riba zelo ostre zobe, s katerimi največkrat pregrizne vrvico še

preden ribo spravite do čolna. O njenih zobeh sem že imel lastno izkušnjo, me je pa zanimalo več o tej fascinantni ribi. Povedal mi je, da ribi pravijo zmijičnjak repaš in da spada v družino Trichiuridae, da jo večkrat ujamejo v mreže, ki jih vlečejo globoko po dnu (koče), da veliko-krat nagaja ribičem, ki lovijo lignje, ker baje že zapete lignje odnaša s puščami vred. Riba naj bi zrasla tudi preko dveh metrov v dolžino in dosegla težo treh kilogramov. hrvaški ribiči ji pravijo tudi sablja, morski mač, pila in šegac. Včasih jo ribiči ujamejo na parangal, vendar gospodarskega pomena ta riba nima. Meso je užitno, vendar o njegovi okusnosti nekih po-datkov ni. Pogostejša je v južnem in srednjem Jadranu, kljub temu pa je to relativno redka riba in ulov sablje velja med športnimi ribiči za izjemno doživetje.

V želji da bi izvedel kaj več o okusnosti mesa sem ribo v hladilni torbi prinesel do-mov. Na nagovor našega preparatorja Milana Rajšpa, jo bom odstopil Naravoslovnemu muzeju, da bo kot preparat na ogled vsem lju-biteljem življenja v morju in narave. Ker sem optimist, upam, da vam bom kmalu lahko pripovedoval tudi o okusnosti mesa sablje ali zmijičnjaka repaša.


D U Š A N g A B E R C; F O T O : S TA N E O M E R Z U

Šnjur

Našega šnjura so latinsko poimenovali Trachurus trachurus. Ob navadnem ali širokem šnjuru v Jadranu živita še mediteranski šnjur (pučinar) ali Trachurus mediterraneus in veliki šnjur ali Trachu-rus picturatus. Šnjuri spadajo v družino Carangi-dae. Na hitro jih celo ribiči težko ločijo med sabo. Šnjuri ali šaruni, kot jim še pravijo zrastejo do 40 cm v dolžino in dosežejo težo 1,8 kg. Povprečen ulovljen šnjur tehta le 0,16 kg. Spoznamo ga po pobočnici, ki je vsa pokrita z ostrimi nazaj obrnje-nimi luskami.

Najdemo ga povsod po Jadranu, največ pa ga je na zunanji strani hrvaških otokov. Top poziciji za lov šnjurov pa sta prav gotovo Blitvenica in zaho-dna obala Istre. Najraje se zadržuje na globini 80 do 100 metrov, če prav ga najdemo tudi na globini 500 m. Če prav je šnjur plava riba, riba odprtega morja, se kljub temu drži bolj pri dnu. Raje ima kamnito dno kot mivko, če prav ga najdemo tudi nad blatnim dnom.

Drsti se konec jeseni in pozimi. Samice poležejo 3 000 do 139 000 iker. Mlajše ribe se držijo obal-nega področja, odrasli osebki pa v manjših jatah

krožijo po odprtem morju. Je odličen plavalec in neusmiljeno preganja manjše ribice, predvsem sardele in inčune. Mladi šnjuri menda uničujejo meduze v njihovi zgodnji razvojni fazi. Njihova življenjska doba ni znana.

Šnjur je za hrvaško pomembna gospodarska riba, kljub temu, da ga skoraj v celoti pojedo doma. Lovijo ga na vse načine z vsemi dovoljenimi mre-žami. Športni ribiči lahko na šnjura vijačijo, muha-rijo, ga lovijo z navadno ali turško panulo. Rad bo popadel vsako naravno vabo, od kosa sardelice do lignja, zapet na trnku pa nudi krepak upor.

Šnjur je okusna riba, še zlasti če ga spečemo na gradelah. Najboljši je seveda svež, zelo okusen pa je tudi sušen. Najokusnejši so šnjuri poleti, ko se intenzivno hranijo in se tudi močno zredijo. Odličen je v brodetu in ribiški juhi, poznavalci pa ga znajo hraniti tudi v soli.

Meso šnjurev je odlična vaba na parangalu. In če imate na čolnu turiste je prav da veste, da

Angleži šnjuru pravijo Atlantic horse-mackerel, Francozi Chinchard d'Europe, Italijani Sorello in Nemci Bastardmakrele ali Stocker.


M I TJ A O M E R Z U ; F O T O : S TA N E O M E R Z U

BukvaBoops boops L.

Pred kratkim sem imel srečo in sem se ude-ležil ribiške odprave na Jabuko. To je najbolj oddaljen otok na Jadranskem morju. Okoli njega je globoko morje polno najrazličnejših rib. Opisal vam bom bukvo, ki sem jo tokrat prvič ujel, je pa sicer dokaj pogosta riba v Ja-dranskem morju. Zlasti veliko jo je na zunanji strani otokov in na odprtem morju.

Bukva spada v družino Sparidae in jo boste težko zamenjali s katero drugo ribo. Podolgo-vato telo je modrikasto sivo do olivno zeleno, na bokih pa prehaja v srebrnkasto sivo. Ob straneh ima 3 do 4 zlate proge. Oko je veliko in bistro. Bukva zraste do 40 cm in tehta do pol kilograma. Največje primerke najdemo v zalivih in pristaniščih. Največ jih ulovijo v srednji Dalmaciji. Bukva se hrani noč in dan, najbolj uspešno pa jo boste lovili ob sončnih

zahodih. Sam sem jih ujel na kos sardele, če prav za bukvo priporočajo meso dagnje, testo s sirom, kozice ali kos velikega črva. Lovimo jih s palico in ribiškim kolescem ali pa kar iz roke. Pomembno je da vrvica ni debelejša kot 0,30 mm.. Bukva je odlična vaba za druge vrste rib. Neredko jo uporabilo tudi za brumanje.

Bukva pa je okusna in priljubljena tudi na ribiški mizi. Jedo jo nasoljeno kakor sardelo, izredno okusna je nasoljena in posušena ali di-mljena. Dobra je kuhana in topla postrežena z olivnim oljem, peteršiljem in česnom. Odlične so večje bukve pečene na gradelah, vendar jih moramo med pečenjem lepo mazati z olivnim oljem. Bukvo poseben okus loči od drugih rib. Preverite! Dober prijem in dober tek.


B O J A N K A J F E Ž ; F O T O : B L A Ž M E L I K

OkanPagellus bogaraveo BRUN.

Okana le malo naših ribičev pozna. Gre za ribo iz družine sparidov in bližnjega sorodnika ribona, ka-teremu je tudi najbolj podoben. Radi imajo globoko morje, najdemo jih tudi na globini 500 m. Nedorasle ribe se neredko približajo obali, odraslega okana pa ne boste srečali plitveje od 50 m. Odlična riba za lov iz čolna. Zapet nudi krepak upor, zlasti večji primer-ki, ki jih je potrebno iz globine potegniti do čolna. Takrat dodobra izmučijo športnega ribiča. Še zlasti, ko se pod čolnom znajde jata lačnih rib in prijemajo ena za drugo. Okan zraste do 60 cm in doseže težo 5 kg. Ribiči so jih na trnku zelo veseli, zlasti tisti, ki ga znajo skuhati na lešo ali v brodetu, prav tako dober je tudi na gradelah.

Kakor je okan na severnem Jadranu redek ji v juž-nem dokaj pogosta riba. Lovimo ga lahko podnevi in

po noči po vsakem vremenu. Dobro se počuti na skalnem in blatnem dnu. Najbolje ga bomo lovili pred mrak na kos sveže sardele, prime pa tudi na lignja, kos girice, šnjura ali plavice.

hrvati mu pravijo okan, oko-nja, rumenac-blijedac, Angleži mu rečejo Breize, Nemci mu pravijo Nordische Seebrasse, Italijani ga kli-čejo Occhialone, Francozi pa Pagel centrodonte.

Drsti se konec jeseni ali v začet-ku zime. V slovenski literaturi ga najdemo zelo redko.

Potaplja{ka oprema

Podvodni ribolov

GPS aparati

Noži

Daljnogledi

CIT

YP

AR

K /

Lju

blj

an

aB

TC

dv

ora

na

D -

(p

ritl

i~je

E

mp

ori

um

a),

te

l.:

01

58

5 1

7 4

1


R O M A N Z E M L J IČ; F O T O : S TA N E O M E R Z U

BODIKA ALI ŠKARPENAŠkarpena je ena najbolj zaželenih rib. Veseli so je profesionalni ribiči z mrežami in parangali, športni trnkarji in podvodni ribiči. Razširjena je po vsem Jadranu, zlasti med otoki. Ljubi skalno dno in ker je slaba plavalka išče zavetje med skalami in kamnitimi ploščami. Kakor je v kašeti vpadljiva in po svoji barvi in izgledu močno izstopa od drugih rib, je na morskem dnu čisto neopazna. Spodaj prevzame vlogo obraslega kamna in se s svojo obliko, barvo in izrastki na glavi popolnoma zlije z okoljem.

Škarpena ima močno telo z veliko glavo in velikimi usti. Na glavi ima bodice in številne kožne izrastke. Pozor! hrbtna bodica in bodici na škržnih poklopcih so strupene. Vbod sicer ni smrtno nevaren, je pa zelo, zelo boleč. Živo rdeča do rjava marmorirana in spackana barva te ribe nas opozarja na grozečo nevarnost. Strup je termo labilen in razpade že pri 50 sto-pinjah Celzija. Spretnejši ribiči jo zato primejo s palcem v usta in kazalcem pod njimi. Manj vešči naj raje uporabljajo klešča. Ujeto ribo je potrebno hitro usmrtiti, da pri skakanju po pa-lubi in premetavanju ne bi koga zbodla. Strup je nevaren tudi pri mrtvi ribi in razpade šele pri kuhanju ali pečenju te morske poslastice.

Ta okusna riba zraste do 66 cm in največje lahko dosežejo tudi 6 kg. Povprečen ulov pa govori o štirih škarpenah v kilogramu. Najpo-gosteje jo lovimo na 20 do 60 metrov globine, če prav jo najdemo že na petih metrih pa vse do 400 metrov globoko. Drsti se spomladi, nisem pa našel podatkov kdaj spolno dozori in kako dolga je njena življenjska doba. Ima pa škarpena najmanjšo lovno mero. Na hrvaškem ne smete upleniti ali trgovati s škarpeno manj-šo od 25 cm.

Škarpena se hrani z drugimi ribami. Lovite jo lahko podnevi in ponoči, vendar je pono-či aktivnejša. Raje ima večje vabe. Pogosto vabo požre in se na tem mestu ustavi, tako da prijema sploh ne zaznamo. Vabo zato pogosto globoko požre, zato previdno pri odpenjanju. Zapeta na trnku se ne brani preveč, odpor tvorijo njena široko razprta usta. Ko vlečemo škarpeno iz vode, se pri navijanju ne smemo ustavljati, kajti ravno v trenutku, ko bomo

želeli spočiti roko, se bo odpela in odplavala nazaj proti dnu.

Bodika je slovensko ime za to ribo, ki ji vsi pravimo škarpena ali škrpena. Verjetno ker jo največ lovimo na hrvaškem. Tam ji rečejo škr-pina, zasledil pa sem še nekaj lokalnih imen, kot so bodeljka crvena, jaukovica, škrpoć, logr-nja, dorinka in morska kokoš. Latinsko ime za bodiko je Scorpaena scrofa in spada v družino Scorpaenidae. V jadranu živi tudi rjava škarpe-na ali škrpun (Scorpaena porcus), ki živi v prio-balnih plitvinah in zraste le do 30 cm. Ravno tako je strupen in okusen. Najdemo pa ga le do 50 m globoko. V literaturi pa sem zasledil še malo škarpeno, ki pa jo eni avtorji navajajo kot Scorpaena ustulata drugi pa kot Scorpaena no-tata. Gre za manjšo sorodnico, prav tako rdečo, vendar s črno pego na hrbtni plavuti. V Jadra-nu živi tudi rdeča bodika Scorpaena elongata, ki pa se od navadne bodike razlikuje po tem, da na spodnji čeljusti nima kožnih izrastkov.

Če se boste o svojem ulovu želeli pohvaliti pred tujci ali pa jo kupiti na tržnici v tujini ve-dite, da bodiki ali škarpeni Angleži rečejo scor-pionfish, Nemci Grosser Drachenkopf, Italijani Scorpena rossa, Francozi pa Roscasse rouge.

Zaradi svojega izjemnega izgleda je bodika ali škarpena, tako kot vse njene sorodnice, za-nimiva akvarijska riba. Zahteva pa izkušenega in previdnega akvarista.

Škarpena ima precejšen gospodarski po-men. Kljub temu, da ni redka riba, na trgu za-radi svojega čvrstega, okusnega, belega mesa, dosega visoko ceno. Najboljša je kuhana! Z ugorjem sta gospodarja brodeta. Tudi pečena je odlična in če škarpeno pečemo celo jo zare-žemo vzdolž hrbta in jo v pečico ali pod peko postavimo na trebuh. Škarpena je ena dražjih rib, če iščemo svežo jadransko škarpeno. V trgovini boste pa našli globoko zamrznjene, že obglavljene škarpene iz daljnih morij, ki so veliko cenejše, pa se jih tudi da zelo okusno pripraviti. Škarpeno z užitkom jedo tudi tisti, ki sicer rib ne marajo.


A L D O I VA N I ŠE V IĆ; P R E VO D: E VA U RŠ IČ; F OTO: S TA N E O M E R z U

SKUŠA

Med ljudmi se uporablja veliko imen za skušo, od katerih so najpogostejši: skušej, škombar, škambra, škumbar, vrnut, golčić (mlada sku-ša), nekje jo imenujejo tudi lokarda. Od prave lokarde se skuša, kljub zelo veliki podobnosti, vseeno razlikuje in zato sta to dve ločeni ribji vrsti. Skuša, s strokovnim imenom Scomber scombrus L, je modre ali temno modrikasto zelenkaste barve. Na zgornjem delu telesa ima do trideset prečnih, valovitih, jasno izraženih črnih prog. Po spodnjem delu telesa je belo-srebrne barve, včasih kovinskega odtenka, kdaj pa tudi rožastega preliva. Zraste do 45 cm in doseže težo od 0,90 kg. Povprečen ulovljeni primerek skuše tehta 7 dag.

Telo skuše je zelo podolgovato, tako da je dolžina njenega telesa več kot šestkrat večja od njene višine. Telo ji prekrivajo zelo majhne luske. Na bočni strani jih je mogoče našteti več kot dvesto. Ima zašiljeno glavo z razmeroma velikimi očmi. Kot pri drugih sorodnikih (tune, palamide, luci itd.) je tudi njen koren repne plavuti zelo ozek.

Značilna zgradba telesa skuši omogoča zelo hitro gibanje. Vedno je lačna in malo plena ji lahko ubeži. V globino se spušča do 250 metrov, včasih tudi globlje. Ko se morje oto-pli v sredini pomladi, se približa plitkejšemu priobalnemu morju. Takrat skušo lahko lovimo tudi z obale.

Skuša se v glavnem drži odprtega morja, prav tako pa jo najdemo v kanalih in zalivih vzdolž obale. Ne moti je morje nad ali pod povprečno slanostjo. Je družabna riba, zato so njene jate mnogo številčne. Drsti se v pozni je-seni in zgodnjih zimskih mesecih v globokem morju.

Skuša ni izbirčna glede hrane in lovi vse, za kar meni da je hranljivo. Največkrat se hrani z mladimi ribami.

Skuši je zelo podobna lokarda (plavica, ljulja, lancarda in dr.), Scomber ponicus GM po obliki telesa in po drugih značilnostih. Tisto, po čemer se jih lahko razlikuje je v povezavi s progami na zgornjem delu telesa. Medtem ko so te proge pri skuši jasno opazne, so pri lokar-di neizrazite po barvi in opaznosti. Zato je telo lokarde od bočne linije pa do trebuha pokrito z vidnimi, čeprav ne preveč močno izraženimi točkastimi pegami. Slednja razlika med skušo in lokardo je v velikosti oči. Oči lokarde so

močno izbočene in vidno večje kot skušine. Ostale razlike (v zgradbi plavuti in dr.) so težko opazne na prvi pogled. Treba je pouda-riti, da skuša in lokarda dosežeta različno težo (lokarda 1,1 kg, skuša pa 0,90 kg). Vendar obe dosežeta enako največjo velikost (45 cm), zato lahko iz tega zaključimo, da je lokarda težja in ima manj elegantno obliko telesa kot skuša. Razlikujeta se tudi povprečni lovni teži, saj lokarda ponavadi tehta okoli 0,20 kg, skuša pa več kot dvakrat manj. Skuša je pelagijska riba, ki se ne približuje morskemu dnu, vabo ji je treba ponuditi med dnom in površino morja. To praktično izloči trnke z vabo pri morskem dnu, obtežene s težkim svincem. Prav tako je važno, da se ji ponudi vaba v gibanju, saj to od-govarja njenemu naravnemu načinu hranjena.

Skušo lovimo s tunjo, ribiško palico z ribiškim kolescem in panulo. Lahko se jo lovi z obale ali iz čolna. Drugi način je pogostejši in bolj izdaten. Za lov na skuše uporabljamo najlonsko vrvico debeline 0,30 do 0,40 mm (osnovna vrvica) oziroma 0,20 do 0,25 (pred-vrvica). Za izdelavo panule se uporablja do 1 mm debel najlon. Trnki morajo biti št. 13 do 16, odvisno od tega, koliko so veliki primerki, ki se jih lovi.

Z obzirom na skušino požrešnost, izbor vabe ni odločilen za uspeh v ribolovu. Upora-bljajo se različne umetne vabe, od naravnih pa, katere se na Jadranu še vedno pogosto upora-bljajo, so najprimernejši kosi sardel, gavuna, lignja, sipe in druge razpoložljive vabe. Če se naleti na jato skuš, je lahko ulov zelo bogat ne glede na to katero vabo boste uporabili. Če je ribolov tako uspešen, da ribiču zmanjka vab, so dobra rešitev tudi kosi mesa skuše ali kakšne druge ulovljene ribe. Jata skuše je ne-nehno v gibanju, v iskanju hrane. Zato je lahko pri lovu na skuše brumanje v veliko pomoč, da se jato privabi in zadrži na mestu ribolova. Za brum se uporablja zmleta sardela ali kakšna druga manjša riba.

Za lov na skušo je potrebno mirno morje. Najuspešneje se lovi predvsem zelo zgodaj zjutraj do 9 ali 10 ure, za ribolov pa je naju-godnejši čas v toplem obdobju leta. Skuša se namreč v glavnem drži globokega morja, le v poletju priplava bližje obali in površini morja. Tudi ponoči je lov uspešen, najbolj v nočeh z mesečino.

47JULIJ 2011

Cena posameznega filma je 10€. Če naročite tri filme, vam četrtega podarimo!Pokličite takoj! Vsi kupci sodelujete v velikem nagradnem žrebanju.

Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizmaRacoon d. o. o., Vilharjeva 25, Ljubljana; Tel.: 01 43 77 315, gSM: 041 707 711www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected]

Najlepše ribiške in lovske avanture na DVD-jih!

B L A Ž M E L I K ; F O T O : S TA N E O M E R Z U

IglicaIglico ne morete zgrešiti. Riba, igličaste oblike z dolgimi sa-bljastimi čeljustmi, po hrbtu zeleno modre barve, predrepna in hrbtna plavut sta močno pomaknjene proti repu. Trebuh srebrnkasto bel. Je riba odprtega morja, ki pa se v času drsti približa obali. hrani se z manjšimi ribicami in rakci, pred-vsem pa je okusen zalogaj večjim plenilcem, ki jo neusmi-ljeno preganjajo. Drsti se jeseni in pozimi. Spolno zrela je v drugem letu starosti pri dolžini 45 cm. Doseže dolžino 80 cm in težo 1,2 kg. V času drsti na plavajoče predmete prilepi od 1000 do 35 000 iker s posebnimi nitmi. Razvoj ikre traja 5 tednov, življenjska doba iglice pa je 5 let. Je odlična plavalka in pogosto izda svojo prisotnost s skoki iz vode. Mlade iglice se držijo obale, odrasli osebki odplavajo na odprto morje. Na Jadranu jo najdemo praktično povsod. Najbolje jo lovimo v mrzlem delu leta.

Športni ribiči jo lovimo z lahko panulo, rada prime tudi na posebno belo ali rumeno volno v katero se zaplete s svojimi zobmi, pa tudi s plavajočimi parangali, na vodno kroglico ali turško panulo. Tudi na košček sardele ali lignja bo rada prije-la. Odlični so majhni ozki voblerji do 5 cm dolžine z majhni-mi trojčki.

Iglice lovijo tudi z mrežami in jih v Jadranu ulovijo relativ-no veliko, tako da je iglica tudi gospodarsko precej pomemb-na riba. Večino prodajo na domačem tržišču. Ima značilen okus in pečeni se kosti obarvajo zeleno. Odlična je na gra-delah, ocvrta ali v brodetu. Za panulo na zobatca je ni boljše vabe od žive igle.


D R . M . M . P O C R N J A ; F O T O : S TA N E O M E R Z U

Zakaj prav leseni jerki?

V primerjavi s plastičnimi umetnimi vabami imajo naše kar nekaj velikih prednosti. Lese-na duša naših vab vsebuje na tisoče drobnih vlaken, ki v sebi zadržujejo veliko vzgonske sile. Večina plastičnih vab, ki jih danes lahko najdete na tržišču, imajo kot edini vzgonski faktor, mehurčke zraka zalite v plastiko. Nika-kor ne trdimo, da se s plastičnimi vabami ne da ujeti ribe. Vprašanje pa se postavi pri trajnosti uporabe plastične vabe in njene lovnosti. Že pri prvi poškodbi plastična vaba izgublja zrak in s tem vzgonsko silo, ki ji omogoča pravilno delovanje. Plastični vabe so nadvse občutljive že pri menjavi originalnih trnkov. Lažji, manj-ši, težji ali večji trnki jih vržejo iz ravnotežja in usodno vplivajo na akcijo vabe.

Zahvaljujoč hidrodinamični formi in odlični uravnoteženosti, naše jerke lahko uporabljate pri klasični vleki iz čolna na jezerih ali pa pri hitri vleki panule pri lovu pelagčnih vrst rib na morju. V našem timu smo prepričani, da bodo prav posebne lastnosti naših jerkov, v veliki meri pomagale ribičem do trofejnih ulovov in nepozabnih trenutkov na vodi, kakor tudi popularizaciji te izredno zanimive in učinkovi-te ribolovne tehnike, ki pa je pri nas še vedno malo zapostavljena. Naši testni ribiči so po šir-nih morjih sveta nadvse uspešno lovili številne roparice, kot so lica, hama, giant travelly, stri-pped bass, amber jack in mnoge druge, katerih slike si lahko ogledate v našem katalogu, na naših spletnih straneh ali reviji Vode in mi.

MD tim je nekaj let testiral vzdržljivost in lovnost naših jerkov na skalnatih obalah Balti-ka. Kljub mnogim silovitim trkom ob skale in številnih prijemih velikih ščuk, naši jerki niti najmanj niso izgubili ne na plovnosti, ne na lovnosti. Pri naših jerkih lahko mirno zamenja-

te trnke po lastni želji in potrebi. Številka trnka gor ali dol prav nič ne vpliva na akcijo naših lesenih jerkov.

Pri konstrukciji naših jerkov smo upošte-vali vse mogoče faktorje, ki bi lahko vplivali na pravilno delovanje naših vab. Ob klasični »walk the dog« akciji je zelo pomembna tudi tako imenovana »belly flash« akcija, oziroma obračanje vabe po svoji vzdolžni osi. Ker smo dosegli odlično uravnoteženost vabe v kom-binaciji z odličnimi ropotuljicami, se našim jerkom predatorji sladkih in slanih voda ne morejo upreti.

MD TNT Jerk

TNT Jerk je ena naših prvih umetnih vab, obenem pa tudi ena naših najuspešnejših vab. Ravno ta vaba je našemu timu prinesla številna evropska in svetovna odličja. TNT Jerk je dolg 10 cm in tehta 30 g. Že pri najmanjšem premiku vrha palice začne TNT Jerk z zapeljivim cik-cak gibanjem vključno s čudovitim »Belly flash« efektom. Njegove lastnosti omogočajo širok spekter uporabe. Z njim lahko lovi-mo tako v jezerih kakor tudi v rečnem toku. Mirno ga lahko mečete tudi proti toku. Dasi ravno relativ-no majhna vaba, pa je TNT Jerk že do sedaj preva-ral nešteto kapitalnih ščuk. Na razpolago vam je v plavajoči in toneči izvedbi. Sami si izberite barvni dekor, ki bo po volji vam in vaši ščuki.

B L U E F I S H ( B F ) M A K R E L ( M ) B L E U L I N g ( B E )

B L I X ( B L I ) L A X ( L X ) T O N g L O C K E ( T g L )

C R A P P I E (C R ) H A S S E ( H S) B L A C K M A M B A ( B M )

F I R E T Ig E R ( F T ) C L O W N D E V I L (C D) H O T T Ig E R ( H T )

R E D H E A D ( R H ) B L U Eg I L L ( B g) B I T T E R L I N g ( B L )

S I LV E R P E R C H (S P) R O A C H ( R O)

artikel Dolžina Teža akcija

TNT S 10 cm cca 30 g toneči

TNT F 10 cm cca 30 g plavajoči


20 €

24 €

40 €

Jane

z Č

erna

č

VE

ČN

A LO

VIŠ

ČA

SLAB KONEC JE LAHKO DOBER ZAČETEK LOVIŠČAVEČNA

19,90 €

30 €

28 €

Lovski literarni kotičekM I R O R A K ; I L U S T R A C I J A : J U R I J M I K U L E T IČ

Šola v vodi

Brata Jaka in Jože Avsenik iz Toronta in jaz smo se odpeljali na Sever, kajti vsakoletni lov na losa je postal nekako obvezen za slovenske lovce, živeče v Kanadi. Res pa je tudi, da nas vsako leto obišče vse več lovcev, prijateljev in znancev iz naše rodne domovine Slovenije.

Lov na losa je bil že mnogokrat opisan v raznih publikacijah, a je vsaka zgodba zanimi-va, ker lovec doživi lov na losa povsem osebno in zato imajo zgodbe toliko različnih odtenkov. Los je največji in najmogočnejši lopatar v dru-žini jelenov in zato vžge posebno lovsko strast v naših lovcih ter zahteva zelo oseben pristop.

Sezona za odstrel se odpre sredi septembra. Že nekaj dni prej je na avtocestah, ki vodijo proti severu, opaziti vozila, ki na prikolicah vlečejo terenska vozila in čolne, pozneje v sezoni pa tudi motorne sani.

Zanimivo je, da so skoraj vsako leto uspešni isti lovci, kar kaže, da sta najpomembnejša iz-najdljivost lovca in njegov način lova. Sam sem najbolj uspešen v kanuju, ko počasi in mirno veslam in ob času ruka kličem tega mogočnega lopatarja.

Do preteklega leta sem si nespametno domi-šljal, da sem v čolnu nepremagljiv. Zanemaril sem osnovna pravila narave in se zato znašel v brezupnem položaju, v katerem sem skoraj izgubil življenje.

Jaka je po kosilu z obale pri taboru lovil ribe, Jože pa je legel v šotor, da si odpočije od 'težkega dela', medtem ko sem se jaz s 'šibre-nico' v roki usedel v kanu in odveslal na jeze-ro, da za večerjo uplenim divjo gos ali raco.

Bilo je okrog dvajsetega septembra. Vreme je bilo hladno, kajti pihal je mrzel severni veter in voda v zalivih je začela zmrzovati. Približno dva kilometra od tabora so proti meni, sede-čemu v zadnjem delu kanuja, letele tri race.

Dvignil sem puško in dvakrat ustrelil. Za tretji strel sem se za 180o obrnil nazaj, tako da mi je pol telesa viselo nad vodo. Ko sem pritisnil na petelina, je sunek puške prevesil moje ravno-težje in že sem plaval v ledenomrzli vodi. Kanu je bil prevrnjen in skoraj potopljen. Le s težavo se mi je posrečilo, da sem ga v vodi preobrnil. Ob njem je ležalo veslo in napol potopljen ben-cinski rezervoar, ki je bil še vedno priključen na motor kanuja. Zgrabil sem za veslo in ročaj rezervoarja ter tako čoln tudi kontroliral. Na mojo srečo je kakih sedem metrov od mene iz vode štrlela koničasta, piramidi podobna skala. Začel sem se motoviliti proti njej in z rezervo-arjem za seboj vlekel tudi čoln. Nekaj zraka se je sicer ujelo v moj dežni plašč, ampak v nekaj minutah se je vsa moja obleka s škornji vred napila ledeno mrzle vode. Skala je bila mokra in spolzka, tako da sem se brez uspeha skušal povzpeti nanjo. Uvidel sem, da moram spre-meniti taktiko, zato sem čoln delno porinil na skalo, z motorja odpel iz umetne mase narejen pokrov in z njim iz kanuja pričel metati vodo, tako da sem ga napol izpraznil. Vanj sem vrgel veslo in rezervoar ter se s skrajnimi močmi tudi sam uspel med skalo in stranico čolna povzpeti na rob. Od tam sem se prekucnil na dno kanuja v mrzlo vodo, ki sem jo nemudoma izplal. Pričel sem veslati proti obali. Od mrzle vode sem bil popolnoma izčrpan. Zrak je bil še hladnejši od vode in pričel sem se nekontroli-rano tresti. V svoje neizmerno olajšanje sem zagledal Joeja, ki mi je z motornim čolnom prihajal na pomoč.

Omenil sem že, da je Jaka z obale lovil ribe. Opazil je, da se je nekaj dvignilo iz vode. Segel je po daljnogledu in z grozo ugotovil, da sem to jaz, ki sem se z zadnjimi močmi boril za svoje življenje. Takoj je poklical Joeja, ki mi je nemudoma pohitel naproti. Brez zadržkov lahko rečem, da je bil res skrajni čas, saj je moja telesna tempe-ratura še posebno zaradi ledenega vetra padla tako nizko, da sem pričel izgubljati zavest. Kretnje mojega telesa so postajale počasne in toge, zato nisem tvegal, da bi pre-stopil v njegov čoln. Moj kanu je navezal na svoj čoln in me tako vlekel proti taboru. Da bi se vsaj malo ogrel, sem skušal veslati, pa bi mi veslo skoraj padlo iz rok. Joe je pospešil hitrost in začel sem se še bolj tresti. Zdelo se mi je, da je bilo šklepetanje mojih zob glasnejše od motorja. Iz žepa sem potegnil mokro rokavico in jo vtaknil med zobe, da si jih ne bi polomil.

Pomislil sem na panjsko končnico, na kateri je upri-zorjen pogreb lovca. Pričel sem se spravljati sam s seboj in se tolažil, da ima pač vsako živo bitje svoj čas in da se moj pač izteka.

Ko je Jože pristal na obali, naju je tam že čakal Jaka in me spraševal, če mi lahko kaj pomaga.

“Daj mi vročega rdečega vina in aspirine!”Zavlekel sem se v šotor in se skušal sleči. Zlezel sem

v spalno vrečo, medtem pa mi je Jaka prinesel vino in aspirine.

V mislih so se mi vrteli pomembni dogodki mojega življenja in spomnil sem se, da sem imel pred dobrim mesecem in pol operacijo na odprtem srcu. Če bi svoje-mu zdravniku povedal, da bom šel na lov, bi me skoraj zagotovo poslal v umobolnico. Pošteno sem si priznal, da sem popolnoma sam kriv, da sem se znašel v tako resnih težavah.

Čutil sem, kako mi je toplo vino teklo po grlu. Kar pol litra sem ga pogoltnil in tri aspirine. V trenutku sem oživel in vedel sem, da sem ušel smrtnemu objemu. Kot kaže, je le res, kar sem že dostikrat slišal, da Bog le dobre ljudi pokliče k sebi, tiste, ki so pripravljeni za nebesa, ostalim pa da priložnost, da se še poboljšamo.

Take in podobne misli so mi rojile po glavi, ko sem si v šotoru nabiral novih moči, medtem ko sta si moja gorenj-ska prijatelja v mislih že delila v taboru visečega losa.

Preden smo se vrnili v civilizirano mestno območje, smo si obljubili, da ne bomo nikoli več šli v čoln ali kanu brez rešilnih pasov in upam, da se tudi vi, dragi bralci, lovci, ribiči in vsi, ki uživate v vodnih športih, držite osnovnih pravil in spoštujete naravo, ki nam nudi neiz-merne užitke.


M I TJ A O M E R Z U ; F O T O : L I DI J A I N S TA N E O M E R Z U

IZ MORJA V KOTLIČEK

Juha s kozicami

Čas priprave približno 50 minut.

Potrebujemo: 500 g repkov kozic (olupljenih), 30 g oljčnega olja, 100 g šalotke, 4 stroke česna, 2 velika paradižnika (narezana na kocke), 1 majhno rdečo papriko (narezano na kocke), 20 g drobtin, 100 ml belega vina, sol, poper, rožmarin, baziliko, origano in peteršilj.

V kotličku na oljčnem olju prepražimo sese-kljano šalotko. Dodamo olupljene repke kozic, sesekljan česen, na kocke narezan paradižnik in rdeča papriko. Pražimo približno 10 minut. Primešamo drobtine, zalijemo z belim vinom in približno 7 dl tekočine. Solimo, popopramo in dobro premešamo. Juha naj vre približno 10 minut. Primešamo sesekljana zelišča in kuha-mo še približno 10 minut. Po potrebi popopra-mo in zalijemo s tekočino.

Kotliček z darovi morja


Potrebujemo: 200 g ugorja (očiščenega in na-rezanega), 100g lignjev (narezanih na kolobar-je), 100g repkov kozic (olupljenih), 100g mesa dagenj, 30g oljčnega olja, 1 čebulo, 1 korenček (nariban), rezino gomolja zelene (naribana), 2 velika paradižnika (narezana na krhlje), 200ml belega vina, 3 stroke česna, 20 g drob-tin, limonina lupina, sol, poper, peteršilj, lovorjev list in rožmarin.

Na olju dobro prepražimo čebulo, korenje in zeleno. Dodamo narezan paradižnik, stroke česna, drobtine in pražimo še približno 10 minut. Vmes večkrat premešamo. Solimo, po-popramo ter zalijemo z vinom in približno 6 dl tekočine. Dodamo lovor, rožmarin in peteršilj. Kuhamo približno 10 minut. Doma kuhano juho pretlačimo s paličnim mešalnikom in po-stavimo nazaj na ogenj, ko kuhamo v kotličku zunaj, tega ne počnemo. V juho damo očišče-ne in narezane lignje. Kuhamo približno 30

minut. Vmes večkrat premešamo in po potrebi zalijemo. Dodamo očiščenega in narezanega ugorja, repke kozic in meso školjk. Vse skupaj kuhamo še približno 10 minut. Vmes večkrat na lahko pomešamo, po potrebi dosolimo in dolijemo tekočino.

Kotliček s školjkami


Potrebujemo: 150 g mesa dagenj, 150 g mesa kapesant, 150 g mesa vongol, 8 dl ribje osnove, 30 g oljčnega olja, 30 g drobtin, 2 stroka česna, 100 ml belega vina, sol, poper in peteršilj.

Na oljčnem olju na hitro prepražimo drobtine in sesekljan česen. Zalijemo z ribjo osnovo in vinom. Kuhamo približno 15 minut. Dodamo meso školjk, sesekljan peteršilj, solimo, popo-pramo, premešamo in kuhamo še približno 15 minut. Juho lahko ponudimo z naribanim par-mezanom in opečenimi kruhovimi rezinami.

Brancin v kotličku


Potrebujemo: 2 brancina, 1 korenček (narezan na kocke), 1 manjšo papriko (narezano na koc-ke), 1 manjši paradižnik (narezan na kocke), 1 manjši por (narezan na rezine), jušno žlico riža, sol, poper, peteršilj, 150 g jušne zelenjave in lovorjev list.

Brancina očistimo, oluskamo in filiramo. Filejem odstranimo kožo in jih zrežemo na kose. Iz ribjih kosti, glav in kože skuhamo ribjo osnovo. V kotliček nalijemo približno 1 liter vode. Vanjo položimo pod tekočo vodo sprane ribje kosti, glavi in kože. Dodamo približno 150 g očiščene in oprane jušne zelenjave ter lovor in počasi kuhamo približno 1 uro. Pazimo, da osnova ne vre premočno. Če kuhamo doma za štedilnikom juho precedimo, če kuhamo zunaj v kotličku samo poberemo iz juhe ribje ostan-ke in kosti. Korenček, papriko, paradižnik in por očistimo, operemo in narežemo na kocke. Ribjo osnovo zavremo in ji primešamo riž in narezano zelenjavo ter vse skupaj kuhamo pri-bližno 15 minut. Solimo, popopramo in prime-šamo narezane ribje fileje. Na majhnem ognju kuhamo približno 10 minut.

Cenjene goste vabi kolektiv nočnega bara

ClUB rOYalv Kidričevem pri Ptuju.

za podrobnejše informacije smo dosegljivi:

02 796 98 01(21.00 do 05.00)

Vljudno vabljeni!

Z letno naročnino na revijo Vode in mi, lahko razveselite prav vsakogar! Vsi naročniki revije Vode in

mi sodelujejo v velikem nagradnem žrebanju.

Naročam revijo

VODE IN MI za obdobje najmanj enega leta do pisnega preklica.

Ime in priimek ali podjetje: ............................................................................................................

Naslov: ...........................................................................................................................................

Pošta: ..............................................................................................................................................

Podpis: ...................................................... Telefon: ....................................................................

Naročilnico pošljite na naslov: Racoon d.o.o. Vilharjeva 25, 1000 Ljubljana.

Revijo lahko naročite tudi po telefonu: 01 43 77 315 ali 041 707 711, 041 602 098

ali po e-mailu: [email protected]

Brajnikova 31,1000 Ljubljanatel.: h.c. 01 /583 83 30fax: 01/583 83 33E-mail: [email protected]

Skladišče: Rožna dolina c. VI/40, 1000 Ljubljanatel.: 01/256 03 06www.belatrade.si

M O N A R C H - D O K

M. Ivanića 12132100 Vinkovci, HRVATSKA

tel. +385 32 360 047fax. +385 32 360 047

e-mail: [email protected]

Vse DVD-je VSP lahko naročite v uredništvu revije Vode in mi po ceni 18€

OBČINA DOL PRI LJUBLJANI

Namen sejma je predstaviti možnosti aktiv-nega in kakovostnega preživljanja prostega časa v naravi ter predstaviti bogato naravno in kulturno dediščino naše občine. Vsako leto pa povabimo tudi nekaj gostov iz drugih krajev, ki še dodatno obogatijo ponudbo na-šega ekološko naravnanega Poletnega sejma. Sicer bogato ponudbo slovenskih jedi s po-udarkom na divjačini, gobah in ribah, bodo aktivi kmečkih žena popestrili še z dobro-tami iz medu. Gostili bomo vrsto priznanih kulturnikov in glasbenikov tako, da bo veselo vse do večera. Poskrbljeno je tudi za otroške delavnice. Čebelarji pripravljajo razstavo o čebelarstvu, gospod Andrej Piltaver pa bo predstavil gobe naših krajev. Lovci in ribiči letos obljubljajo še posebej bogat jedilnik. Li-

dija Omerzu vas bo s prijatelji naučila vezati umetne muhe, pripravljamo pa tudi delav-nico prekajevanja rib. Posebna atrakcija bo živi keltski tabor. K sodelovanju smo povabili tudi Slovensko zvezo za sokolarstvo in zašči-to ptic ujed. Seveda bomo tudi letos pripravili tekmovanje v kuhanju lovskega golaža, ribje čorbe in gobove juhe. V občini Dol pri Lju-bljani živimo gostoljubni, zdravi in veseli lju-dje, ki se močno zavedamo pomena zdravega življenjskega okolja.

Dobrodošli V naravi ob Savi v Senožetih!Za vse dodatne informacije smo dosegljivi od 8h - 16h na: Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, 1000 Ljubljana, E-mail: [email protected].: 01 43 77 315Mob.:041 707 711. Faks: 01 43 79 137,

Sejem se bo odvijal v nedeljo 28. avgusta 2011 na igrišču pred gasilskim domom v Senožetih.

Documents

Vsebina - racoon-slovenia.comracoon-slovenia.com/vodeinmi/pdf/2011/Vodeinmi-58-2011.pdf · UDK: 639.2 ISSN: 1581-6028 Letnik: 9 Številka 58 Ljubljana, julij 2011 Izdaja: Center za