VSEZNALČEK, šolsko leto 2011/12cms.siel.si/documents/131/docs/vseznalcek-2012.pdfVSEZNALČEK, šolsko leto 2011/12 5 konkretna podpora v kriznih časih - kot tudi dostop do potrebnih

VSEZNALČEK,

šolsko leto 2011/12

1

VSEZNALČEK,


2

VSEZNALČEK,


3

NAGOVOR RAVNATELJICE

Vsak otrok je drugačen. Vsak otrok je poseben. Vsak otrok je edinstven. Vsi pa so

pomembni.

Vsi v vrtcu si prizadevamo za zagotavljanje čim bolj optimalnega okolja za vsestranski

razvoj vseh otrok. Pester nabor aktivnosti skozi celo šolsko leto to izkazuje tudi letos. Pri

tem sledimo potrebam tako otrok kot njihovim staršem. Spodbudno okolje v vrtcu pa še

ne pomeni optimalnega okolja za razvoj otrok, zato se trudimo krepiti tudi njihove celotne

družine. Vseskozi torej poudarjamo našo vizijo »Stopamo v boljši jutri z roko v roki, s

sodelavci, starši in otroki« ter se jo trudimo v čim večji meri uresničevati.

Ravnateljica:

Marta Drofenik, prof. ped. in soc.

VSEZNALČEK,


4

IZVEDBENI KURIKULUM

1. KURIKULUM ZA VRTCE

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki omogoča strokovno načrtovanje in

kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikula razvija in

spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v oddelku, organizacijo

življenja v vrtcu ter vpetost vrtca v širše okolje.

Ob zapisanem Kurikulu za vrtce, ki pomeni strokovno podlago za delo v vrtcih, je za

doseganje ustrezne ravni kakovosti predšolske vzgoje v vrtcih enako pomembna izpeljava

v prakso oz. t.i. izvedbeni kurikulum. Praktična izpeljava zapisanih ciljev kurikula

(izvedbeni kurikulum) lahko s svojo življenjskostjo, vpetostjo v socialni kontekst, z

aktualnostjo, izbiro različnih metod in načinov dela, ki se naslanjajo na temeljna vedenja o

otrokovem razvoju in poznavanje načel uresničevanja ciljev Kurikula za vrtce, pomembno

prispeva k širšemu razumevanju predšolske vzgoje v vrtcu, njeni povezavi z družino,

ostalimi ravnmi vzgoje in izobraževanja, drugimi strokovnimi institucijami ter lokalno

skupnostjo.

Kurikulum v središče postavlja otroka, njegove individualne in razvojne značilnosti ter

posebnosti. Spoštovanje otroka, njegove drugačnosti in izbire so na prvem mestu.

Strokovni delavci in otroci skupaj načrtujejo dejavnosti in sooblikujejo prostor. Igrače in

pripomočki za najrazličnejše dejavnosti, knjige in svoje izdelke, postavljajo in razporejajo

po svojem okusu, dosegljivi so jim brez pomoči vzgojiteljev. Kotički so stalni in začasni, da

otroci lahko izbirajo in enkrat delajo v večjih, drugič v manjših skupinah, sami ali v parih.

Otroci sodelujejo tudi pri oblikovanju pravil življenja v skupini.

Naloga tima strokovnih delavk in delavcev je organizirati položaje, v katerih otroci preko

igre spoznavajo področja kot so jezik, družba, narava, matematika, umetnost in gibanje.

Otroci imajo možnost izbirati dejavnost, ravno tako pa imajo pravico do zasebnosti. Otrok

ima možnost, da se umakne v tihi kotiček pred skupino, če želi biti sam.

V letošnjem šolskem letu smo izvajali naslednje aktivnosti na področju izvedbenega

kurikula:

KREPIMO DRUŽINE (delamo v partnerstvu z družinami, da bodo vir moči in

ljubezni za otroke)

Z izobraževanjem »Krepimo družine« so strokovni delavci pridobili nova znanja s področja

problematike nasilja in zlorabe otrok, načine kako odreagirati na stisko otrok in staršev v

primeru nasilja ter kako krepiti zaščitne dejavnike družin (preventiva), ki so: starševska

odpornost, število socialnih mrež, ustrezno znanje o starševstvu in otrokovem razvoju,

VSEZNALČEK,


5

konkretna podpora v kriznih časih - kot tudi dostop do potrebnih služb, zdrav socialni in

čustveni razvoj otroka. Skozi 6. modulov izobraževanja so strokovni delavci pridobili tako

teoretična kot praktična znanja. Starši so bili o zavezi strokovnih delavcev v sklopu

projekta seznanjeni s pomočjo zloženk ter plakatov. Veliko znanja so uporabili pri delu

tako z otroki kot z njihovimi starši. Organizirali so različne aktivnosti.

OBR (Območje bližnjega razvoja)

Območje bližnjega razvoja je razdalja med otrokovo dejansko razvojno ravnjo, na kateri

otrok deluje, ko problem rešuje sam, in ravnjo potencialnega razvoja, na kateri deluje ob

pomoči kompetentnejšega partnerja. Vsak posameznik ima torej potencial za delovanje

nad dejansko ravnjo svojih zmožnosti. Pri tem je pomembno, da je učenje v glavnem pred

razvojem, saj v kolikor bi bilo otrokovo mišljenje in znanje le rezultat njegovih lastnih

odkritij in „izumov“, ne bi doseglo ravni, ki jo lahko doseže, ko in če je poučevanje korak

pred otrokovim razvojem in ga vleče naprej. Strokovni delavci so to načelo vnašali v svoje

delo. Organizirali so takšno okolje, ki otroke povleče v razvoju naprej, in sicer na način da

so se sami vključevali v različne socialne kontekste, v katerih so pri otroku sprožali miselni

in govorni konflikt, organizirali so spodbudno okolje ter spodbujali takšne dejavnosti, ki že

same po sebi zahtevajo višjo razvojno raven (igro, ki od otrok zahteva miselne in govorne

pretvorbe, ki jih rabi v vrstniški skupini). Osnova za prepoznavanje aktualnega razvoja

otrok za načrtovanje dejavnosti za njihov potencialni razvoj je bilo opazovanje otrok.

URESNIČEVANJE NAČEL KURIKULA ZA VRTCE

Strokovni delavci upoštevajo vsa načela zapisana v kurikulu, vseeno v določenem

obdobju dajo prednost poglabljanju enega ali več načel.

SAMOEVALVACIJA (Konstruktivno reševanje konfliktov oz. problemov –

odnosi med vrstniki)

Samoevalvacija je projekt Šole za ravnatelje, ki se nadaljuje že iz prejšnjega šolskega

leta. V sklopu projekta smo si izbrali prednostno področje, ki smo ga spremljali celo šolsko

leto. Temeljni cilj, ki smo si ga izbrali je bil »konstruktivno reševanje konfliktov oz.

problemov – odnosi med vrstniki«. V letošnjem šolskem letu so strokovni delavci v skladu

z navodili Šole za ravnatelje ter Tima za samoevalvacijo poglabljali temo na strokovnih

aktivih. Strokovni delavci so izvajali aktivnosti dogovorjene na posameznem aktivu in sicer

glede na dejavnosti ter postavljena merila za spremljanje doseganja ciljev. Dejavnosti so

bile torej prilagojene razvojni stopnji otrok. Poročilo o rezultatih spremljanja prednostnega

področja bo podano v samoevalvacijskem poročilu.

VSEZNALČEK,


6

VRTEC BREZ IGRAČ

Kot že nekaj let, so tudi to leto odšle naše igrače na dopust in smo bili prvi teden v maju

brez igrač. Glavni namen je, da se znajo otroci zaigrati tudi brez igrač ter da damo

poudarek na večji komunikaciji med sabo in strokovnimi delavci, ustvarjalnosti,

inovativnosti, dogovarjanju, samostojnem sprejemanju odločitev... Teden brez igrač je

zelo uspel in so ga nekatere skupine kar podaljšale, saj so opazile večjo interakcijo med

otroki.

ŠTUDIJSKE SKUPINE – jezik, naravoslovje

V okviru študijskih skupin so se strokovni delavci seznanili s temo Razvijanje kompetence

učenje učenja skozi naravoslovne in jezikovne dejavnosti. Prijavili so se v spletno učilnico

v okviru katere so imeli možnost izmenjave mnenj, izkušenj. V sklopu tega so izvajali

različne poskuse, izvajali naravoslovne dejavnosti. Pri tem so vseskozi upoštevali načela

spodbujanja otrokovih jezikovnih kompetenc.

Izvedene dejavnosti so strokovni delavci v tandemu evalvirali in na 3 mesece oddajali

poročila.

2. ZDRAVSTVENO HIGIENSKI REŽIM

Ida Valek

Za zdravje otrok je zelo pomembno okolje v katerem živijo. V vrtcu se trudimo zagotoviti

otrokom varno in zdravo bivalno okolje. To pomeni: zdravi otroci, čisti in redno vzdrževani

prostori vrtca in igrišča, igrač, posteljnine, redno umivanje rok, ustrezno prezračevanje

igralnic in veliko bivanja na svežem zraku, ne glede na letni čas.

Zdravo, varno in čisto bivalno okolje oblikujemo s pomočjo vzpostavljenega zdravstveno-

higienskega režima ter nenehnega izobraževanja zaposlenih. Ob pojavu večjega števila

obolelih izvajamo ukrepe, ki jih določi epidemiološka služba ZZV Celje.

Zdravje otrok krepimo z gibanjem in aktivnostmi na igriščih ter v okolici vrtca.

3. PREHRANA V VRTCU

Ida Valek

V Otroškem vrtcu Šmarje pri Jelšah stremimo k oblikovanju zdravega načina

prehranjevanja in življenja otrok, saj vemo, da so bogate prehranske izkušnje pridobljene

v zgodnjem otroštvu, dragocena popotnica zdravemu načinu življenja.

VSEZNALČEK,


7

Jedilnike načrtujemo v skladu s strokovnimi priporočili zdrave prehrane za predšolske

otroke, ob tem pa vključujemo slovenske narodne jedi s katerimi želimo otrokom dodati

ščepec kulturne dediščine. Otrokom s prehransko alergijo pripravljamo tudi dietno

prehrano. Otroci imajo ves čas bivanja v vrtcu na voljo pitno vodo in čaj.

Za otroke s posebnimi potrebami v prehrani pripravljamo dietno prehrano po navodilih

zdravnika. Zato vsi starši otrok, ki potrebujejo dietno prehrano, v začetku šolskega leta ali

med letom prinesejo zdravniško potrdilo oz. navodila s strani zdravnika

VSEZNALČEK,


8

PROJEKTI IN NAČINI ŽIVLJENJA

1. KAKOVOST ZA PRIHODNOST VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

Ida Valek, Igor Gerjevič

Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja je projekt Slovenskega instituta za

kakovost in meroslovje (SIQ). Usmerjen je v prepoznavanje in zadovoljevanje potreb in

realnih pričakovanj udeležencev v procesih vzgoje in izobraževanja. Kakovost za

prihodnost (Kzp) je proces nenehnega izboljševanja, ki temelji na avtonomiji in

odgovornosti zaposlenih.

Pozitivni učinki projekta, ki jih opažamo v vrtcu so: boljša organizacija dela, večja

obveščenost, točnost, doslednost pri vodenju dokumentacije, boljša komunikacija na vseh

ravneh.

Letos smo izvajali poglobljeno analizo podsistemov; vodenja sistema, vodenja virov,

notranje komunikacije, nenehnega izboljševanja. Ugotavljamo opazne premike v pozitivni

smeri; posebej v segmentu vodenja virov ter v segmentu horizontalnega komuniciranja.

Spomnimo se še enkrat vsi na Vizijo vrtca: Stopamo v boljši jutri;

z roko v roki,

s sodelavci, starši in otroki.

2. INOVACIJSKI PROJEKT – ANGLEŠČINA JE IGRA

Andreja Pezdevšek

Tudi v letošnjem šolskem letu smo v našem vrtcu, pod okriljem Zavoda RS za Šolstvo in

Pedagoško Fakulteto v Mariboru, že četrto leto izvajali inovacijski projekt Angleščina je

igra. Gre za integrirano obliko učenja tujega jezika, za katero se projektna skupina in

strokovnjaki prizadevamo, da bi se vpeljala v kurikulum za vrtce, vertikalno z

nadaljevanjem v osnovni šoli. V projekt je bil vključen en oddelek otrok v starostni skupini

3-6 let.

Namen projekta je, da otroci preko igre, pesmi, zgodb, dnevne rutine in ob spontanih

dogodkih spoznavajo tuji jezik, si pridobijo posluh zanj in veselje do njega. Igra in

pogovor v angleškem jeziku v skupini poteka vsak dan v povezavi z različnimi vsebinami

in dejavnostmi izvedbenega kurikula oddelka.

Gre za zelo naravno obliko učenja. Otroci jezik dojemajo celostno, s vsemi čutili in preko

vseh dejavnosti (vodene dejavnosti, rutina, spontane dejavnosti in dogodki). Njihov način

učenja je igra, pesem in zabava, zato tudi podajanje tujega jezika poteka prepleteno na ta

način. Izdelovali smo tudi mapo v katero so kronološko vloženi otrokovi izdelki v

angleškem jeziku.

VSEZNALČEK,


9

Pri projektu Bralni nahrbtnik so otroci poleg 3 knjig v slovenščini, odnesli domov tudi 1

knjigo v angleščini, z namenom, da se srečajo tudi s knjigo v tujem jeziku. Izbrala sem 2

knjigi, ki so na nek način klasične pravljice v angleškem jeziku , (The Gingerbread man,

Paddington At The Rainbow's End), ki smo jih predhodno že prebrali skupaj. Zraven sem

priložila tudi CD z zgodbo, da so jo lahko poslušali in pa dnevnik v katerega so lahko

narisali vtise iz zgodbe. Nekateri otroci so celo pripovedovali ob angleški zgodbi.

Otroci se izredno dobro odzivajo na tako obliko učenja tujega jezika in se mi zdi

pomembno zagotoviti kontinuiteto takega načina učenja tujega jezika.

3. EKO VRTEC

Tanja Kolar, Katja Guzej

Tudi v letošnjem letu smo v okviru Eko projekta ohranili t.i. »Zeleno zastavo«. V samem

projektu so sodelovale vse skupine, tako od najmlajših do najstarejših otrok iz našega

vrtca s podružnicami.

Velik poudarek smo namenili tematskemu sklopu iz zgodnjega naravoslovja:

Raziskovanje travnika z vsemi čuti (spoznavanje življenja na travniku z vsemi čutili,

poslušamo žuželke, ptice, opazujemo mravljišče, žuželke, tipamo rastline, vonjamo

zdravilne rastline);

Vremenski pojavi v našem kraju (vsakodnevni pogovori o vremenu, opazovanje

vremenskih pojavov, igra na in z snegom, igra z vodo, bivanje v naravi v različnih

vremenskih pojavih, ureditev vremenskega kotička - vremenska ura, beleženje vremena v

tabelo s simboli).

Prav tako smo izvajali projekta: Odpadki (ločevanje odpadkov v igralnici, izdelovanje

izdelkov iz odpadnega materiala, ureditev kotička iz odpadne embalaže in ločevanje

odpadkov s Pujso Pepo, ogled zabojnikov, izvedba humanitarne akcije zbiranja oblačil,

igrač za RK, zbiranje zamaškov) ter Varčevanje in naravni viri (varčevanje z vodo in

električno energijo).

Obeležili smo tudi dan vode v aprilu in zemlje v mesecu maju.

4. BRALNI NAHRBTNIK

Jelka Čujež

V našem vrtcu se zavedamo pomembnosti branja v predšolskem obdobju, zato si

prizadevamo za širjenje bralne kulture v vrtcu in družini ter navajanje otrok do pozitivnega

odnosa do knjig.

Našo bralno značko že vrsto let imenujemo BRALNI NAHRBTNIK.

Namen Bralnega nahrbtnika je usmeritev otroka knjigi, ki jo naj doživi in podoživi v vsej

njeni estetski, vsebinski in vizualni podobi kot nekaj prijetnega in zanimivega.

VSEZNALČEK,


10

Pomembno je, da se otrok s knjigo sreča že v najzgodnejšem obdobju. Posebej pozitivna

je vez, ki se vzpostavi med otrokom in bralcem, saj ko ga vzamemo v naročje in mu

beremo in pripovedujemo, saj ima velik čustveni in vzgojni pomen za razvoj odnosa

otroka in bralca. Otrok se ob tem počuti varnega, sprejetega in pomembnega. Pravljice

vplivajo na vse vidike otrokovega razvoja, od razvoja jezikovnih vidikov do razvoja

mišljenja, saj knjige učijo, izobražujejo ter širijo intelektualno obzorje.

Bralni nahrbtnik je nahrbtnik v katerega strokovna delavca izbereta knjige, ki so primerne

razvojni stopnji otroka. Knjig otroci še seveda ne znajo sami brati – lahko jih prelistujejo,

opazujejo… prvi namen je seveda ta, da bi otrok te knjige prebiral skupaj s starši. Starši

lahko te knjige preberejo, lahko otroku ob ilustracijah pripovedujejo ali mu preprosto samo

kažejo slike in otrok poimenuje znane predmete ali pokaže na poimenovane predmete.

Odvisno od starosti in jezikovne zmožnosti.

Poleg knjig se v nahrbtniku nahaja zvezek ali mapica, kjer lahko starši ali otroci

najrazličnejša mnenja, doživetja napišejo ali narišejo.

Otrok ima nahrbtnik doma teden dni, ga prinese nazaj v skupine nato ga odnese domov

drugi otrok oziroma družina, dokler nahrbtnik ne prepotuje vse družine v skupini.

Zaključek Bralnega nahrbtnika smo obeležili 5.6., kjer smo si ogledali lutkovno predstavo

Krtek Zlatko ali kakec, ki je padel z neba, gledališča Fru, Fru.

5. CICIBAN V PROMETU

Metka Rančigaj

Kot vsako leto, so tudi letos vse starejše skupine obiskali policisti in člani SPV-ja, se z

otroki pogovarjali o varnosti v cestnem prometu in jim razdelili odsevne rutke in kresničke.

Od jeseni do poletja so otroci s sprehodi spoznavali okolico svojega vrtca oz. šole, varne

poti, prometne znake, prehode za pešce, pravila v cestnem prometu in se ob zgledu

odraslih učili v konkretnih situacijah.

Sodelovali so v ustvarjalnih in simbolnih igrah o prometu, risali in peli. Na prostem so se

preizkusili v vlogi pešca, kolesarja, voznika formule.

Ogledali so si različna intervencijska vozila, spoznali njihov pomen, obiskali policijsko

postajo Šmarje pri Jelšah.

Zanimivo izkušnjo so dobili na poligonu KOLESARČKI. Ben jih je seznanil s pravili in

prometnimi znaki, opremil s čelado, in že so sedli za volan formule in bili pravi vozniki.

Večkrat so se peljali z avtobusom, se naučili pripeti-odpeti varnostni pas, in z »višine«

spremljali cestni, železniški promet in križišča v mestu.

Za zaključek pa so se odpeljali na letališče, kjer so spoznali še zračni promet, uživali ob

pristajanju in vzletih letal in helikopterjev. Počutili so se varno, saj so jih spremljali

vzgojitelji, policisti in člani SPV-ja.

VSEZNALČEK,


11

6. ZLATI SONČEK

Albina Bračko, Janja Orač

Gibanje je lahko učenje novih spretnosti, osebnostno ustvarjanje, način uresničevanja

svojih želja, razvijanje in primerjanje gibalnih sposobnosti hkrati pa z gibanjem ohranjamo

tudi zdravje. Športni program Zlati sonček najmlajšim ponuja možnost za uresničevanje

vsega tega.

Programa Zlati sonček se je udeležilo 83 otrok in vsi so bili pri izvedbi dejavnosti uspešni.

Vsak otrok je dobil 4 ali 5 nalepk, v za to namenjeno knjižico, kar pomeni, da so se skozi

celo leto trudili osvojiti posamezna znanja in na koncu jim je to uspelo. Vsi sodelujoči

otroci so tako osvojili MALO MODRO MEDALJO. Otroci so ponosno in z iskricami v očeh

sprejeli medaljo in zraven dobili še diplomo.

Vsi vzgojitelji so izvajali dejavnosti v skladu z navodili, skozi celo šolsko leto. Z otroki smo

izvajali izlete v različnih letnih časih, kolesarjenje in kotalkanje, dejavnosti z žogo, vrtec pa

je organiziral tudi plavanje. Tako so lahko otroci osvojili 4 nalepke zlati sonček znotraj

vrtca, starši pa so nas obvestili tudi o znanju smučanja njihovih otrok.

7. FIT SLOVENIJA

Renata Slapnik, Darja Lugarič

V šolskem letu 2011/2012 smo bili v FIT-u aktivni na oddelčni ravni. FIT koordinatorki sva

se skozi celo leto udeležili enega FIT-ovega srečanja. Z vsebino, novostmi sva vedno

seznanili strokovne delavce vrtca. Izvajali smo projekt UČIMO ZA ŽIVLJENJE s katerim

smo obeležili vse pomembne dogodke, svetovne dneve, ki so povezani z zdravim

načinom življenja:

DAN BREZ AVTOMOBILA

DAN BREZ TELEVIZIJE

SVETOVNI DAN ZDRAVJA

SVETOVNI DAN GIBANJA

Vsi strokovni delavci smo se udeležili internega FIT izobraževanja v našem vrtcu, ki ga je

izvedla direktorica mednarodnega projekta FIT- Slovenija, ga. Barbara Konda (TIMSKA

HARMONIJA).

VSEZNALČEK,


12

V letošnjem šolskem letu smo vzgojitelji sami v oddelkih izvajali gibalne dejavnosti iz

projekta FIT Slovenija: vadbene ure, gibalne minute, pohode v naravo, FDGI, plesne

igre... Poskrbeli smo za navajanje otrok na športno opremo in uvajali novosti, npr.

vsakodnevni tek...

8. CICI VESELA ŠOLA

Ksenija Šket

Projekt Cici Vesela šola sledi cilju širjenja znanja na področju kulture, socialnega

mišljenja, družbe, naravoslovja, tehnike in športa.

Njene vsebine so reševanje vzgojno izobraževalne rubrike v reviji Cicido, ki vsebuje

naloge iz vseh področij dejavnosti.

Ta stalna vzgojno-izobraževalna priloga oziroma rubrika revij Ciciban in Cicido popestri

učenje otrok v vrtcu, saj se otrok v Cici Veseli šoli uči igrivo, pristop k posamezni temi je

celosten.

Ob koncu šolskega leta otroci preverijo svoje znanje na ciciveselošolskem dnevu. Gre

samo za zabaven preizkus znanja. V vrtcu so to navadno le predšolski otroci. Vse poteka

brez točk in ocen, brez tekmovanja. Otroci so izrecno povabljeni, da si med seboj

pomagajo. Brezplačni vprašalniki so estetsko ilustrirani, naloge zastavljene kot igre in

uganke. Vsi sodelujoči dobijo Cici pohvalo – posebno diplomo z Modrim medvedkom.

Tako smo tudi letos izvedli ciciveselošolski dan. Letošnja posebnost pa so vprašalniki za

reševanje cici vesele šole še doma.

9. PASAVČEK

Darja Lugarič, Barbara Pelc

V šolskem letu 2011/12 so bile vključene v projekt Pasavček tri skupine iz enote Sonček

in dislociranih oddelkov. V projekt smo zajeli otroke stare od 4 do 6 let. Otroci so imeli

VSEZNALČEK,


13

možnost skozi različne dejavnosti, obiskov, igre in pogovora se seznaniti o pomembnosti

uporabe varnostnih pasov in varnostnih sedežev.

Nekaj dejavnosti, ki smo jih izvajali v okviru projekta Pasavček:

Spremljanje pripetosti in uporabe varnostnih sedežev ob prihodu v vrtec - v kartončkih,

uporaba štampiljk;

Seznanjanje z deklamacijo »Red je vedno pas pripet«;

Usvajanje pesmice Moj varen avto;

Izdelovanje lutke na palčki Pasavček (plastificirana risbica);

Izdelovanje kopitljačka Pasavček;

Obisk policista in članov SPV, demonstracija pravilnega in nepravilnega pripenjanja v

policijskem avtomobilu,

Obisk avtobusa, seznanjanje z varnostjo v javnem prometu;

Obisk predstavnikov Avtošole Prah, predstavitev dejavnosti, seznanjanje s pravilnim

vedenjem v prometu in varnim vedenjem v avtomobilu, prikaz avtomobila za učenje

vožnje, demonstracija pravilnega sedenja v osebnem avtomobilu in pravilne uporabe

varnostnega pasu in avtosedeža.

Rezultati projekta Pasavček so bili zelo pozitivni, z izvajanjem projekta se je zavedanje

otrok o pomembnosti pripenjanja v avtomobilih precej povečala. Dejavnosti, ki smo jih

izvajali skozi projekt, so pripomogle k izboljšanju znanja o prometni varnosti, o ravnanju in

nevarnostih v prometu.

10. ZDRAVI ZOBKI

Ida Valek

Za zdrave zobe otrok sta potrebni dobra ustna higiena in zdrava prehrana že od zgodnje

starosti dalje.

Pravilno čiščenje zobkov otrokom ter pomen ustne higiene otrok je predstavila zobna

sestra, ga. Majda Kramberger na 2. skupnem roditeljskem sestanku. Pomen in vpliv

zdrave prehrane na zobke pa je predstavila org. ZHR Ida Valek

Prehrana je poleg higiene glavni dejavnik za obolenja v ustni votlini. Temelji zdrave

prehrane se oblikujejo v predšolskem obdobju, kjer starši in vzgojitelji z nenehnim trudom

in s svojim zgledom lahko prenašamo dobre navade na otroke.

11. ZDRAVJE V VRTCU

Ida Valek, Sabina Jurkošek

Rdeča nit aktivnosti v programu Zdravje v vrtcu je za leto 2011: "Zdravje in dobro počutje"

VSEZNALČEK,


14

"Kar se Janezek nauči, to Janez zna.« V predšolskem obdobju si otroci pridobijo izkušnje,

stališča in vzorce vedenja, ki jih večinoma obdržijo vse življenje. Zdravje v otroštvu pa

določa zdravje v celotnem življenju posameznika in vpliva tudi na naslednje generacije.

Ključnega pomena je obdobje do 6. leta starosti.

V tem šolskem letu smo se udeležili izobraževanj, ki jih je pripravil ZZV Ljubljana. 7 skupin

iz našega vrtca pa se je vključilo v sam projekt ter bo izvedlo načrtovane aktivnosti.

12. PUNČKA IZ CUNJ

Polona Krobat

Punčka iz cunj je mednarodni Unicefov projekt. Punčka iz cunj simbolizira otroka iz države

v razvoju, ki potrebuje našo pomoč. Letno v svetu še vedno umre več kot 2,5 milijona

otrok, ker niso bili cepljeni. Vsaka posvojena punčka zagotovi cepljenje enega otroka proti

šestim otroškim nalezljivim boleznim.

Letos je bilo v projekt vključenih 7 skupin. V skupini so izdelali punčke, ki so potovale k

otrokom na dom ali pa so se pridružile igri in življenju v vrtcu in postale naše prijateljice.

Navdušenje nad novimi prijatelji je bilo veliko. V mesecu maju so te punčke odpotovale na

razstavo v Ljubljano, kjer jih bodo lahko posvojili prijazni starši in tako prispevali 20 eurov

za cepljenje otrok v državah v razvoju.

Otroci s tem ne rešujejo le neprecenljiva človeška življenja, ampak pridobijo tudi občutek

odgovornosti ter zavedanje o problematiki revščine ter dejstvu, da ni vse samo po sebi

umevno.

13. VARNO S SONCEM

Marta Kotnik

Program VARNO S SONCEM je nadaljevanje uspešno že lani izvedenega projekta v

našem vrtcu. Delo je bilo zastavljeno tako, da so se otroci najprej seznanili s

samozaščitvenimi ukrepi v smislu zaščite pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov.

Otroci so se preko usmerjenih dejavnosti in med igro v igralnici, na igrišču in na sprehodih

naučili varovati pred škodljivimi posledicami sončnih žarkov. Z omenjeno vsebino pa so

strokovni delavci seznanili tudi starše otrok. Projekt je potekal v sodelovanju z Zavodom

za zdravstveno varstvo v Celje, vanj so vključeni vsi otroci starejših skupin v vrtcu.

Upoštevali smo spremenjen, gibanju sonca prilagojen ritem dnevnih aktivnosti. Na

sprehode smo hodili v jutranjem času, uporabljali zaščitna pokrivala, uporabljali naravno

senco in pili dovolj tekočine. Vendar smo otroke seznanili tudi s tem, da je gibanje na

svežem zraku pomembno za naše zdravje. Staršem smo razdelili tudi zloženko s

priporočili zaščite pred soncem.

VSEZNALČEK,


15

Priporočila za bivanje zunaj:

-upoštevamo pravilo sence- kadar je dolžina sence krajša od dolžine telesa, poiščimo

senco

-med 16-18 uro se ne izpostavljamo soncu

-glavo zaščitimo s pokrivalom

- zaščitimo oči

-odkrite dele telesa zaščitimo s kremo za sončenje.

14. Z IGRO DO PRVIH TURISTIČNIH KORAKOV

Barbara Pelc

Za izvajanje projekta »Z igro do prvih turističnih korakov« so se v šol. letu 2011/2012

odločili 4 tandemi. Tema projekta je bila EKOLOGIJA, v našem vrtcu smo izbrali naslov

podteme »KJE SO TISTE STEZICE?«.

Namen projekta je bil otrokom predstaviti, približati stare, naravne, »pozabljene poti«, saj

so velikokrat zanimivejše in bolj pozitivno stimulirajo otrokove čute kot bivanje v togem,

urbanem okolju. Naš namen je bil otroke spodbujati k aktivnemu raziskovanju, opazovanju

okolja ob »stezicah«. Navajali smo se na spoštljiv odnos do narave in kulturne dediščine v

tem okolju. Otrokom smo na ta način predstavili pestrost bivanja v različnih naravnih

okoljih, v različnih letnih časih.

Otroci so imeli možnost ogleda in poslušanja razlage skrbnika čistilne naprave v Šmarju in

na ta način spoznati reševanje problema z odplakami, odpadki ter smisel predelave

odpadkov – nova surovina iz katere nastane nov izdelek. Sodelovali so tudi pri

izdelovanju kompostnika, na katerem so posejali buče, melone, lubenice ter ureditvi vrta

zraven OŠ (dislocirani oddelek vrtca), kjer so otroci pridobili konkretne izkušnje pri

pridelovanju povrtnine

Projekt v skupinah se je izvajal skozi celo šol. leto, v več zaporednih časovnih intervalih.

VSEZNALČEK,


16

VSEZNALČEK,


17

DODATNE DEJAVNOSTI

1. TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA OTROKE

Andreja Pezdevšek

Za tiste otroke, ki jih še ne moremo vključit v inovacijski projekt in imajo željo spoznavati

tuji jezik, je tudi letos v našem vrtcu potekala tečajna oblika učenja angleškega jezika.

Izvedla sem začetni in nadaljevalni tečaj za najmlajše. Prizadevam si, da se tudi tečajna

oblika približuje integriranemu načinu učenja tujega jezika. Prav tako smo izdelovali

opazovalne mape v katere so otroci vlagali svoje izdelke v kronološkem vrstnem redu. Na

koncu tečaja je vsak otrok odnesel svojo mapo domov skupaj s CD-jem pesmi in rim

preko katerih smo se učili tujega jezika. Otroci so dobili tudi priznanja.

Namen tečaja je, da se otrok seznani s tujim jezikom in z drugo kulturo na čimbolj naraven

način preko igre, pesmi in zgodb in da si pridobi posluh in veselje do tujega jezika.

Na tak način otrok naravno sprejema tuji jezik in se podzavestno uči jezikovnih struktur, ki

jih bo v kasnejših letih ozaveščal preko šolskega učenja. Pri otroku vse učenje poteka

zelo naravno preko igre pesmi in zabave. Odzivi otrok so zelo pozitivni in potrjujejo teorijo

o izredni zmožnosti otrok dojemati tuji jezik na naraven in celosten način. To je tudi moj

glavni motiv, da se nenehno izobražujem na tem področju.

2. ŠPORTNI PROGRAM SVIZEC

Matej Berk

Športni program Svizec je v preteklem šolskem letu deloval v enoti Ciciban v Šentvidu pri

Grobelnem. Športno vadbo je obiskovalo 7 otrok.

Športna vadba temelji predvsem na usvajanju in izboljševanju osnovnih motoričnih

sposobnostih. Le te so v teh letih močno nadgradljive, če so izvajane skozi igralne oblike

posameznih športnih disciplin. Otrokom tako približamo šport že v najzgodnejšem

otrokovem obdobju.

Športni program temelji izključno na izboljševanju motorike, ki jo otroci izboljšujejo skozi

spoznavanje različnih športov. Spoznajo se z osnovami atletike, gimnastike, plesa,

nogometa, odbojke, rokometa in košarke.

Ob koncu vadbenega procesa je bila za vse otroke, ki so vključeni v program

organizirana še zaključna SVIZIADA, ki se je otroci udeležijo prostovoljno. Gre za

predvsem družabni dogodek otrok in njihovih staršev.

Februarja je nekaj otrok iz vrtca Šmarje pri Jelšah in Šentvid bilo vključenih tudi v tečaj

alpskega smučanja, ki ga že vrsto let organiziramo na smučišču Rogla.

VSEZNALČEK,


18

V mesecu maju smo organizirali tečaj rolanja, ki so ga obiskovali nekateri otroci iz Šmarja

in Šentvida.

3. HIŠA UMETNOSTI CELJE – IGEN

Renata Slapnik, dolgoletna članica, plesalka in pedagoginja HIŠE UMETNOSTI - IGEN

Sodobni izrazni ples je posebnost, kjer iščemo drugačnost, domiselnost, ustvarjalnost in

svobodo v gibanju.

V šolskem letu 2011/2012 je IGEN obiskovalo 51 otrok, od tega 29 otrok starih od 2,5 let

do 6 let iz centralne enote, 7 otrok starih od 5 do 6 let starosti iz dislociranega oddelka na

OŠ Šmarje pri Jelšah in 15 otrok od 6 do 8 let starosti. Skozi gib so se lahko otroci osebno

izrazili. Skozi ples in domišljijo so izživeli življenje svojega namišljenega junaka, doživeli

svojo najljubšo pravljico. Skozi gib in različne gibalne igre so spoznali pravila, ki veljajo

med ljudmi, sodelovanje, upoštevanje pravil ter vodenje. Vsaka plesalka je bila svoj

individuum, ki pa je sledila dinamiki skupine v ponavljajočih se gibalnih motivih. Otroci so

se seznanili z osnovami baleta, izraznim plesom in plesnimi pravljicami. Osvojili so

baletne pozicije rok in nog, osnovne vaje za gibljivost ter baletne korake. Usvajali so

prostor, sledili glasbi in iskali svoje gibalne motive. V celoti so se predajali plesu in ritmu.

Vsebino za ples smo črpali iz življenja otrok, njihovega okolja ter živalskega sveta.

Seznanili so se tudi z zvrstjo musicala. Štirikrat v letu so se otroci - plesalke predstavile

širšemu občinstvu, v mesecu decembru, aprilu in dvakrat v juniju. Nastopali so na

BOŽIČNI PRODUKCIJI hiše IGEN, v Narodnem domu v Celju, na ODPRTIH VRATIH v

vrtcu in OŠ, na prireditvi na OŠ ter na ZAKLJUČNI PRODUKCIJI v Žalcu.

Otroci so se s plesom kalili, postali ustvarjalnejši, razvijali so improvizacijo, premagovali

sramežljivost nastopanja in pridobivali na samozavesti. Vsi skupaj pa smo postali ena

velika plesna družina.

VSEZNALČEK,


19

OBOGATITVENE DEJAVNOSTI

1. PEVSKI ZBOR

Andreja Grosek, Polona Krobat, Jaka Rančigaj

V letošnjem šolskem letu je interesno dejavnost PEVSKI ZBOR obiskovalo do 45 otrok-

nekateri so si premislili, drugi so se na novo vpisali… Od tega 30 otrok iz enote Sonček,

15 otrok pa iz dislociranega oddelka na osnovni šoli. K zboru se je lahko priključil vsakdo

od starosti 4 do 6 let, kdor je želel in imel veselje peti, saj smo mnenja, da se lahko vsak

otrok priključi dejavnosti, glede na interes in v letu dni pridobi pozitivno izkušnjo na

področju glasbenega ustvarjanja, prav tako pa se posamezniku posluh še dodatno

razvija…

Vaje so bile prisotne 1.krat tedensko, pred kakšnim (pomembnim) nastopom pa

pogosteje, odvisno od takratnih razmer.

Pri krožku smo bili zelo raznoliki; povzeli smo:

- uvodne besede glasbe;

- ritem (ploskanje, tleskanje z rokami);

-vaje za opevanje (globoki vdihi in izdihi, oponašanje vremenskih pojavov-veter, dež,

toča…, samoglasniki, osnovni zlogi po lestvici…);

- razne otroške pesmi;

- igre za konec (Ptički v gnezdu, Ples po občutkih glasbe,…).

Posluževali smo se razvijanju posluha, obsegu glasu, ritmu, pomenu pravilnega dihanja,

izgovorjava besedila, kontakti s pevovodjem,…

Otroci so radi prihajali na vaje, so sodelovali ter pokazali pozitiven odnos do petja.

V letošnjem letu smo se predstavili na raznih vrtčevskih prireditvah (enota Sonček, na

dobrodelni prireditvi Z roko v roko razigrano v pomlad, KD Šmarje- Veseli vrtiljak).

Naučili smo se naslednje pesmice:

Moj očka ima konjička dva;

Pajek;

Vremenska poročila;

Kos in snežak;

Mamica je kakor zarja;

Pomladna;

Enkrat je bil en majhen škrat;

Čokolino banda;

Čebelar;

V dolini tihi.

VSEZNALČEK,


20

PEVSKI ZBOR (Enota Sveti Štefan)

Ksenija Šket

Vodja dejavnosti je učiteljica Silva Ketiš. Dejavnost se je izvajala vsak ponedeljek in

četrtek od 12. 30 do 13. 15 ure. Sodelovali so predšolski otroci in vsi otroci, ki so to želeli.

Deset otrok je redno prihajalo k pevskim vajam.

Otroci so skupaj s šolskimi otroki nastopali na revijah pevskih zborov, na prireditvah v

kraju, kjer sodelujemo in seveda na prireditvah šole in vrtca.

Otroci so z veseljem obiskovali pevski zbor in upamo, da bo sodelovanje s šolo še naprej

tako odlično.

2. PLAVALNI TEČAJ

Sabina Jurkošek

Plavalni tečaj je za otroke, ki jeseni odhajajo v šolo, potekal od 23.4.2012 – 26.4.2012,

udeležilo se ga je 83 otrok.

Plavalno opismenjevanje (10) ur je potekalo po učnem programu Ministrstva za šolstvo in

šport (Zlati sonček), v kopališču Golovec. Večina otrok je bila po tečaju prilagojenih na

vodo.

3. PLESNA DEJAVNOST – IZRAZNI PLES ZA NAJMLAJŠE

Renata Slapnik, Darja Lugarič

Ples je mati umetnosti. Otroci nosijo ples v svojem srcu. Govorica telesa je otroku

naravna, odkrita in mnogo bolj neposredna. Plesnost pri predšolskem otroku je

brezmejna, otroku PLES pomeni veliko.

V izrazni ples za najmlajše je bilo vključenih 45 otrok od četrtega leta starosti naprej –

skupina v enoti SONČEK in skupina na podružnici OŠ Šmarje pri Jelšah. Delo je potekalo

enkrat tedensko v dopoldanskem času, pred nastopi pa tudi večkrat. Z otroci smo pokukali

v svet pravljic in tako prebudili gibalno, plesno domišljijo. In ker je otroški svet poln

radovednosti, gibanja ter tisočerih vprašanj, smo preko glasbe in ritma iskali odgovore.

Otroci so na igriv in zanimiv način razvijali motorične sposobnosti, občutek za ritem in

prostor ter sodelovanje in prilagajanje v skupini. Ustvarjali smo ob klasični glasbi ter

otroških pesmicah znanih izvajalcev.

Nastopali smo na različnih prireditvah v vrtcu in izven: na prireditvi ob prihodu Dedka

Mraza, na dobrodelni prireditvi Z ROKO V ROKI RAZIGRANO V POMLAD, na OŠ Šmarje

pri Jelšah, na VESELEM VRTILJAKU.

Ples, glasba, razigranost in smeh so bili naši prijatelji skozi vso šolsko leto. Otroci pa so

ob nastopanju pridobili večji občutek za svojo samopodobo.

VSEZNALČEK,


21

4. POHODNIŠTVO

Ksenija Šket

Vodja dejavnosti v enoti Sveti Štefan je Ksenija Šket in sodeluje z učiteljico Marto Rihter.

Na pohod smo se odpravili trikrat. Obiskali smo Sedovško domačijo in si ogledali

velikonočnico na Boletini. Zadnji pohod nas je popeljal po Svetem Štefanu.

Pohodi trajajo približno 5 – 6 ur z igro in počitki. Organiziramo jih ob sobotah dopoldan.

Otroci radi prihajajo, čeprav smo ugotovili, da raje obiskujejo pohode v kraju kot izven

njega.

Čaka nas še zaključni pohod.

VSEZNALČEK,


22

PRIREDITVE IN PRAZNOVANJA

SPOZNAVNI DAN

Prvo druženje v šolskem letu 2011/2012 je bil spoznavni dan. Otroci so skupaj s starši

spoznavali nove prostore vrtca, igralnico ter strokovni/a delavki/ca. Udeležilo se ga je

veliko staršev in otrok, saj se starši zavedajo, kako zelo je pomemben prvi stik, kjer se

spoznamo, izmenjamo koristne informacije, mnenja in predvsem pričakovanja.

Pomemben je mehak prehod s starši iz domačega v vrtčevsko okolje za novinčke kot tudi

za ostale.

TETKA JESEN

Prav na prvi jesenski dan nas je obiskala Tetka Jesen. Prinesla je polno košaro jesenskih

dobrot, ki smo si jih ogledali, z nekaterimi tudi posladkali. Tetka Jesen se je pogovarjala in

šalila z otroki, mi pa smo ji peli pesmice, da je, ko je odšla, lažje nadaljevala z slikanjem

gozdov ter potovanjem po deželi.

TEDEN OTROKA

V okviru Tedna otroka, smo imeli letos dejavnosti, ki so zelo pritegnile otroke, in sicer:

jesenski pohod, likovno kolonijo v naravi, športne igre fit ter odprta vrata in druženje med

skupinami.

Posebno doživetje za otroke in odrasle so bila odprta vrata intervencijskih vozil.

V okviru Tedna otroka, v šmarskem vrtcu vsako leto organiziramo »Dan odprtih vrat«,kjer

se predstavijo poklicne in prostovoljne intervencijske službe. Letos so nas obiskali člani

civilne zaščite, vojske, policije, reševalci iz zdravstvenega doma, gasilci, gorski reševalci,

jamarska reševalna ekipa in kinologi. Odrasli in otroci smo z zanimanjem opazovali

različno opremo, zaščitna in delovna oblačila, pripomočke za reševanje, intervencijska

vozila…Prisluhnili smo razlagam, kako ravnati z določenimi pripomočki, kdaj in kako nam

lahko z njimi priskočijo na pomoč.

V Tednu otroka smo imeli prireditev Kolesarčki, ker so se predšolski otroci preskusili v

vožnjah s formulami in v poznavanju in preskušanju vedenja v prometu.

Kot popoldansko druženje s starši in otroki pa smo obeležili s predstavitvijo društev

občine. Prišlo in predstavilo se je veliko društev oziroma njihovih predstavnikov, kjer so se

lahko otroci in odrasli lahko pogovorili z njimi in marsikaj zanimivega spoznali.

VSEZNALČEK,


23

VESELI DECEMBER

Tudi letošnji december je bil veseli in praznični december. Popestrili smo ga z različnimi

delavnicami, druženjem med skupinami, izdelovanjem vizitk, krašenjem praznične

smreke, krašenjem prostorov igralnice, vrtca ter ogledom risanke v Kulturnem domu

Medvedek Pu. Obiskala nas je frizerka, imeli smo slavnostno kosilo ter ustvarjali smo

skupaj s starši... Najpomembnejši pa je bil obisk dedka Mraza z darili. Težko pričakovan

dobrotnik je obiskal vse igralnice in se posvetil vsakemu otroku posebej.

Udeležili smo se tudi Barbarinega sejma, kjer smo strokovni delavci in delavke naredili

najrazličnejše izdelke, katere smo ponudili na sejmu. December je bil polno lepih in

prijetnih presenečenj.

PUSTNO RAJANJE

Na pustni torek so se otroci predšolskih oddelkov odpravili na povorko na trg Šmarja, nato

so obiskali Dom upokojencev, kjer so se skupaj z njihovimi varovanci poveselili in

posladkali. Ostali otroci so imeli pustno rajanje v telovadnici.

DOBRODELNI KONCERT ZA SKLAD VRTCA

JZ Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah in Sklad Otroškega vrtca Šmarje pri Jelšah smo

organizirali dobrodelno prireditev s sloganom Z ROKO V ROKI RAZIGRANO V POMLAD,

ki se je odvijal v športni dvorani Osnovne šole Šmarje pri Jelšah. Nastopali so otroci vrtca

Šmarje ter številni nekdanji varovanci vrtca, ki so nekoč obiskovali vrtec in se udejstvujejo

na glasbenem področju.

VESELI VRTILJAK

Tudi letos se je zavrtel in odvrtel Veseli vrtiljak - tradicionalna plesno-pevska prireditev

Vrtca Šmarje pri Jelšah, ki vsako leto poteka v okviru prireditev in praznovanj Občine

Šmarje pri Jelšah. Na prireditvi so poleg otrok iz Vrtca Šmarje nastopili še otroci iz

naslednjih vrtcev: Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Rogatec, Šentjur – enota Blagovna .

Otroci so s svojimi nastopi navdušili polno dvorano obiskovalcev.

TEDEN BREZ IGRAČ

Kot že nekaj let, so tudi to leto odšle naše igrače na dopust in smo bili prvi teden v maju

brez igrač. Glavni namen je, da se znajo otroci zaigrati tudi brez igrač ter da damo

VSEZNALČEK,


24

poudarek na večji komunikaciji med sabo in strokovnimi delavci, ustvarjalnosti,

inovativnosti, dogovarjanju, samostojnem sprejemanju odločitev... Teden brez igrač je

zelo uspel in so ga nekatere skupine kar podaljšale, saj so opazile večjo interakcijo med

otroki.

VRTEC V NARAVI

Strokovni delavci vrtca smo se odločili, da v mesecu juniju preselimo dejavnosti v naravo,

saj so otroci zelo radi v naravi. Tako smo v naravi likovno poustvarjali, usvajali

matematične pojme, hodili na večje pohode, igrali rajalne igrice, prebirali pravljice… pač

kakor so si zastavili strokovni delavci in otroci.

POLIGONI V NARAVI

Ker so otroci zelo radi v naravi in je gibanje primarna otrokova potreba smo se odločili, da

poligone postavimo v naravo, na veliko travnato in asfaltno igrišče. Ko otrok začne

obvladovati svoje telo, sproščeno izvaja naravne oblike gibanja, čuti veselje, ugodje, se

dobro počuti in si s tem pridobi samozavest in samozaupanje. Ob gibanju na poligonih

otroci usvajajo in spoznavajo smisel in pomen upoštevanja pravil in športnega obnašanja.

ZAKLJUČEK BRALNEGA NAHRBTNIKA TER SLOVO OD MINI MATURANTOV

Zaključek Bralnega nahrbtnika smo obeležili v začetku junija, ko smo si v Kulturnem domu

ogledali lutkovno predstavo gledališča Fru Fru, Krtek Zlatko ali kakec, ki je padel z neba.

Po zelo kvalitetni predstavi pa smo se poslovili od naših predšolskih otrok, ki odhajajo

jeseni v šolo. Pripravili smo jim mini kviz, kjer so se preskusili v znanju, ostali otroci pa

smo jim zapeli nekaj pesmi ob spremljavi s harmoniko. Sledila je predaja velikega

svinčnika ter podelitev manjših za spomin.

ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA

V letošnjem šolskem letu smo se odločili, da obeležimo konec šolskega leta po lastnih

željah strokovnih delavcev in staršev. Eni si bodo zaključek popestrili s krajšim

programom za starše, drugi s pohodom, izletom v naravi… Nekateri so združili zaključek s

večimi skupinami ali traktom, lahko ima zaključek šolskega leta skupina sama. Zaključki

bodo potekali v drugi polovici junija.

VSEZNALČEK,


25

OBJAVLJENE RISBICE, PREJETA PRIZNANJA, NAGRADE

Sodelovanje otrok iz skupine na natečajih, objavljene risbice, priznanja, nagrade

Kaj

Ime in priimek otroka

Kdaj in kje objavljeno

Živimo zdravo – Perutnina Ptuj

Šmarje 8 - Skupinski plakat Priznanje

Moje najljubše igralo – risbica

Šmarje 8 - Sara Orač, Nika Nunčič, Vid Ratej

Igrajmo se zunaj

Kristan Vrh – Nikita Fišer, Daša Goručan, Nuša Vipotnik

Zdrava prehrana – Perutnina Ptuj

Kristan Vrh – skupinsko delo

Likovni izdelek

Mestinje – Lucija Smole Marec 2012 (2 mesto) CICIDO, CICI NABIRALNIK

Likovni izdelek

Mestinje – Luka Herček April 2012 (2 mesto) CICIDO, CICI NABIRALNIK

Likovni izdelek

Mestinje – Tjaša Štern Spletna stran: CICINABIRALNIK, Marec 2012

Likovni izdelek

Mestinje – Sara Zorin Spletna stran: CICINABIRALNIK, April 2012

Škrati v otroškem likovnem svetu – likovni izdelek

Šmarje 5 – Eva Cajzek Priznanje

Škrati v otroškem likovnem svetu – likovni izdelek

Šmarje 8 – Šramel Tinkara, Plevnik Ana Marija, Orač Sara, Nunčič Nika

Priznanje (Ana Marija Plevnik)

VSEZNALČEK,


26

VSEZNALČEK,


27

OBJAVLJENI ČLANKI

Zaposleni v Vrtcu Šmarje pri Jelšah so o dogodkih v vrtcu pridno obveščali širšo javnost

ter pisali strokovne članke.

Naslov članka

Kje je objavljen

Kdaj je objavljen

Spoznavanje in učenje golfa najmlajših (Jelka Čujež, Barbara Pelc, Jožica Boslič, Jožica Gajšek)

Rogaške novice Novi tednik Spletna stran vrtca

September 2011

Tetka Jesen (Jelka Čujež)

Rogaške novice Novi tednik Spletna stran vrtca

September 2011

Kako vrtec vpliva na gibanje v prvem starostnem obdobju (Renata Slapnik, Igor Gerjevič)

Moj otrok in vrtec

Oktober 2011

Dan odprtih vrat intervencijskih vozil (Metka Jančič)

Rogaške novice Spletna stran vrtca

Oktober 2011

Kolesarčki v vrtcu Šmarje (Barbara Pelc)

Rogaške novice

Oktober 2011

Zabava na travniku (Marjetka Žogan, Metka Rančigaj)

Rogaške novice

Oktober 2011

Obisk listopada (Školnik Katja, Artnak Irena)

Rogaške novice Iskrice Novi tednik Prostočasnik Spletna stran vrtca

November 2011

Zabavna jesenska doživetja (Marjetka Žogan, Metka Rančigaj)

Novi tednik

November 2011

S Svetega Štefana do Sedovške domačije (Ksenija Šket)

Rogaške novice

November 2011

Sliši se glas, da praznični december prihaja v vas (Ksenija Šket, Franci Ramšak)

Rogaške novice

December 2011

Podarili smo si čas (Marjetka Žogan, Metka Rančigaj)

Rogaške novice

December 2011

VSEZNALČEK,


28

ANEKDOTE, ŠALE

Vzg.: »Pridi A., si bomo umili roke pred kosilom«.

O: »Ne, pa ne!«

Vzg.: »To pomeni, da boš jedla kosilo z umazanimi rokami?«

O: »Ne, pa ne! »(pride in si umije roke)

Vzg.: »Izvoliš A., tukaj je juha za tebe, dober tek.«

O: »Ne, pa ne!«

Vzg.: »To pomeni, da ne boš jedla juhe?«

O: »Ne, pa ne! » (vzame žlico in je)

Vzg.: »Ti je všeč metuljček, ki si ga naslikala?«

O: »Ka si nor!«

Vzg.: »Prosim, pospravi svoj krožnik, skupaj z žlico in krožnikom za solato; pa ne hodi po

daljši poti, ampak pojdi tamle po bližnjici, pa glej v krožnik in ne naokoli, da ti vse skupaj

ne pade iz rok po tleh in da se ne zaletiš v katerega od otrok ali v mizo; potem pa takoj

pridi sem, da se umijeva, da boš lahko šla na ležalnik in se sezula; pa lepo se drži in ne

vleci nog.«

O: »Okej!«

Otrok: »Vzg. Jelka, a boš prišla kdaj k meni na obisk?«

Jelka: »A me boš povabil?«

Otrok.: »Ja, saj imamo velika in široka vrata.«

Deček pri zajtrku veselo ponavlja frazo: »OH, MY GOD!«, deček, ki sedi ob njem pa izjavi:

»NE, TO SO MOJE GATE!«

Deklica primerja koruzna storža po barvi in pravi: »TA JE BEL (bele barve), TA PA JE

PEČEN (rjav)«.

VSEZNALČEK,


29

Deček na sprehodu opazi samokolnico in izjavi : »GLEJTE ŠAJTRGO!« drugi pa odvrne:

» NE, TO JE KOLEČKA!«

Deklica pri kosilu je meso in pravi: »MESEK SE MI JE ZALETEL ZA ZOBEK« ter si čisti

zob.

Deklica pri počitku boža sosednjo deklico na ležalniku po laseh in ji pravi: »VEŠ KAK SI

LUŠKANA, TAK SI LEPA«.

Otrok sestavlja hišico in reče: »Tu stati jožica«. (rožica)

Otrok na WC-ju: »Jaz imam na ritki miško«. Vzgojiteljica vpraša:« Kje je miška, na ritki ali

na hlačkah?« Otrok odgovori: »Na hlačkah, sam na ritki«.

Vzg: »Kaj delata papigi?«

O: »Lubčkata se, tako kot ati in mami.«

Vzg: »Kakšno je danes vreme?«

O. »Četrtek.«

Vzg: »Kateri je pa dan?«

O: »Belo.«

Vzg: »Danes si oblečena kot medo.«

O: »Ja, potem moram v živalski vrt.«

O: »Sara, pridi mi pomagat kocke pobirat, mene tako križ boli, da bom znorel.«

Pripovedovanje deklice po obisku cerkve Sv. Rok: »Veš ati, Sv. Rok so zgradili zato, ker

je razsajala buga. (kuga).«

VSEZNALČEK,


30

Vzg. : »Otroci, kdo ve, kaj je to Švica?«

O: »To je, ko se zašvicaš«.

Skupina se zbere, da si ogleda razglednico, ki so jo prejeli.

Vzg: »Ali veste, katera žival je na sliki?«

O: »Kozorog«.

M: »Jaz sem tudi kozorog«.

A: »Jaz sem pa riba«.

M: »Jaz sem pa muca«.

Vzg: »Kdo ve, kaj je to herbarij?

O: »Jaz, to je tisti, ki nima zatlačene majice«.

Pogovarjamo se o žuželkah in si ogledujemo sličice. Otrok ob eni sličici izjavi: »To je pa

»palačinka« od majskega hrošča. Vem, ker sem jo že videl.«

Vzg: »Otroci, ali veste iz česa so rozine?«

O: »Iz česna«.

Pri jutranjem pogovoru o igralnem dnevu deček reče: »Veš, jaz sem si pa včeraj kupil igro

člov'k se ne jezi«.

Vzg.: »Danes imamo za risanje poseben papir in posebne barvice( pri seznanjanju z

novo likovno tehniko). Deček vpraša: »Takšne, ki same rišejo?«

Pri sankanju sva dečku rekla, da se že lahko spusti po hribu navzdol in da mu ni treba

več čakati. Deček odgovori: »Počakajta, da se skoncentriram.«

Otrokom pri jutranjem krogu razlagam, da bomo imeli samo ob ponedeljkih igralni dan in

naj ne prinašajo vsaki dan igrač, saj so že dovolj veliki in bodo šli naslednje šolsko leto že

v šolo.

VSEZNALČEK,


31

Deček sila resno razmišlja: »Veš, ko bomo mi v šoli, bomo čisto drugače razmišljali kot

sedaj v vrtcu«.

Vzgojiteljica pove, da gremo na pohod. Otrok vpraša: »A z avtom?«

Na sprehodu se mimo pelje župnik. En otrok zakriči : »Glej, slovenski župnik!«

Na sprehodu opazimo prekrivanje strehe s slamo. Otrok zakliče: » Glej ko krmo devajo

gor!«

Pogovarjamo se o negi zob in kaj lahko pripelje do izgube. Pa se oglasi o: »Jaz imam še

vse zobe od lani!«, ob tem se zasmejemo.

Do vrtca je narejena nova cesta s pločnikom. V bližini vrtca sta oviri – ležeča policaja, ki

pa še nista označena z barvo. Otroke smo nanje opozorili, prav tako jih čutijo, ko se vozijo

čeznje. P reče T.«To sta ležeči policajki«, mi je rekla mama.

Med branjem zgodbe pred počitkom je pogovor o dinozavrih, ki so izumrli. Pa se oglasi J.

ki v rokah drži gumijastega dinozavra: »Moj še ni umrl«.

Pri kosilu si otroci v enolončnico drobijo kruh. Oglasi se A:«Ne morem ga uničit!« »Koga

ne moreš uničit?« je sledilo vprašanje pomočnice. »Kruha!« je bil njegov odgovor v

smehu.

Igramo se z ritmičnimi instrumenti. Medtem, ko jih pripravljam, mi reče T.:« Ti rada

inštrumentiraš?« ko opazi moj nasmeh, se glasno nasmehne.

Deček pride v vrtec s popraskanim obrazom. Pohvali se:«Jaz se že pa znam voziti s

kolesom brez pomožnih koles!« Odgovorim mu:«Ja, to se ti že vidi na obrazu, kako

vztrajno si vadil.«

VSEZNALČEK,


32

Izdal: JZ Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah

Gradivo so pripravili zaposleni vrtca ter zunanji sodelavci, risbice so narisali otroci iz vrtca

Zbrala in uredila: Sabina Jurkošek

Naklada: 430 izvodov

Tel.: 03/817-15-80

Fax.: 03/817-15-81

Spletna stran: http://www.vrtec-smarje.si/sl/enote/

e-pošta: [email protected]

Gradivo ni lektorirano, za morebitne napake se opravičujemo.

Samo za interno uporabo.

http://www.vrtec-smarje.si/sl/enote/

mailto:[email protected]

Documents

VSEZNALČEK, šolsko leto 2011/12cms.siel.si/documents/131/docs/vseznalcek-2012.pdfVSEZNALČEK, šolsko leto 2011/12 5 konkretna podpora v kriznih časih - kot tudi dostop do potrebnih