VZGOJA

IN

STARŠEVSTVO

doc. dr. Sebastjan KristovičDekan AMEU-Institutum Studiorum Humanitatis –

Fakultete za podiplomski humanistični študij

041 343 960; sebastjan.kristovic@almamater.si

Vprašali so otroka: »ZAKAJ JOČEŠ?«

Odgovoril je: »KER MI V VSEM USTREŽEJO!«

(Armenski)

Svet odraslih (starši, šola…) mora

otrokom predstavljati

avtoriteto,

vzor in

ideal.

Ko starši izgubijo avtoriteto in

postanejo otrokovi prijatelji, je

katastrofa neizogibna, kajti mladi si

želijo avtoritete,

čeprav tega

ne pokažejo.

(Umberto Galimberti)

ljubezen : vzgoja

Ljubezen je

brezpogojna

(temeljna potreba po varnosti, sprejetosti in skrbi)

Vzgoja je

pogojevanje

Sindrom

“slabe vesti”!

Postati moramo varuhi

otroštva –

otrokom moramo vrniti

njihovo otroštvo.

Kaj pomeni “vzgajati”?

Kaj je “vzgoja” oz. cilj vzgoje?

Vzgajati, da otrok postane

samostojna in

odgovorna oseba.

(Da je sposoben reševati svoje življenjske naloge.)

Otroci so nepredvidljivi.

Nikdar ne vemo, pri kateri naši nedoslednosti

nas bodo ujeli.(Franklin P. Jones)

Dosledno vzgajati pomeni

vzgajati

po točno določenih

načelih in pravilih

Temeljne napake (ne)doslednosti:

1. Nedoslednost pri pravilih in mejah;

2. neusklajenost vzgojnih avtoritet;

3. nenehno debatiranje;

4. nedosledne zahteve.

Samostojnost in odgovornost

se doseže z

mejami,

zahtevami in

doslednostjo.

Razvájati (SSKJ) –

s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen.

Kaj je odnos???

Odnosi so možnost za najlepše

in možnost za najslabše.

sreča srečanje

Odnosi so največja sreča v

človekovem življenju!!!

»Človek, ki ima svoje življenje zanesmiselno, ni samo nesrečen,ampak je komaj sposoben zaživljenje.« (Einstein)

„Nikdar ne gre za to, kaj še lahko pričakujemo od življenja, marveč za to, kaj življenje pričakuje od nas!” (Frankl)

Življenje

kot naloga!

Temeljno logoterapevtsko načelo:

“Karkoli se da spremeniti,

je potrebno razvijati naprej,

kjer pa so stvari nespremenljive,

tam se lahko spremenim jaz.”

Družinska dinamika

Najbolj problematično področje sodobnega človeka je področje medosebnih odnosov. Največ psihosomatskih in patoloških težav izvira ravno iz tega področja. Lahko rečemo tudi obratno, večinoma psihosomatskih težav najbolj zaznavamo prav na odnosnem področju. Človek je v temelju najprej in predvsem bitje odnosa. Že od spočetja naprej in kasneje v odraščanju ga odnosi najgloblje zaznamujejo in določajo. Ti primarni odnosi predstavljajo izhodišče za vse nadaljnje odnose – odnos do bližnjih, narave, sveta, družbe, partnerja…

Družinska dinamika

Otrok preko staršev sprejema emocionalne informacije, ki so pomembne za njegov razvoj. Preko odnosa s starši otrok razvije vzorec za vzpostavljanje vseh ostalih odnosov. Prav preko odnosov se najrazvidnejše kaže kdo, kaj in kakšni smo.

V odnosih se najbolj razgali človekovo bistvo. Odnosi so glavni pokazatelj kvalitete našega življenja. Človekova resničnost se najrazvidnejše kaže prav preko in po odnosu.

Zakonitosti družine

Družinska nerazrešena napetost se zrcali v otrokovem notranjem svetu (tudi “družinske skrivnosti”, če niso regulirane).

Regulacija čustvene napetosti – nekaj »tretjega« (otrok – čustveno nasilje, hobiji, zasvojenosti, internet, …)

Nujna razmejitev odraslega in otroškega sveta – nujen pogoj za samostojno in odgovorno življenje otrok.

»Kart, ki jih dobimo v roke, ni mogoče zamenjati,

od nas pa je odvisno, kako bomo igrali.« (Randy Pausch)

Kaj je zakon???

Zakon,

kot nekaj dokončnega (“samo ti” in “večno”)

ali nekaj prehodnega???

VRHUNEC PARTNERSKEGA ODNOSA JE

Ljubezen!

Kaj je LJUBEZEN?!

»Tedaj me prešine misel: Prvič v življenju dojemamresnico tistega, kar je toliko mislecev izpostavilo kot višekmodrosti v svojem življenju in kar je opevalo tolikopesnikov — resnico, da je ljubezen tisto zadnje in najvišje,do česar se lahko povzpne človeško bivanje. Doumel semsmisel poslednjega in skrajnega, kar je izpovedaločloveško pesnjenje, mišljenje in — verovanje: odrešitevs pomočjo ljubezni in v ljubezni!« (Frankl).

V odnose (tudi spolne) vstopamo z vsem kar smo; tj. na vseh treh razsežnostih:

telesno,

duševno in

duhovno.

Odnos subjekt-objekt v nasprotju s

“srečanjem”.

Biti ali imeti!

Stvari moramo

uporabljati, ljudi

pa ljubiti!

Družinska dinamika

Psihoterapevtka in klinična psihologinja Elizabeth Lukas predstavlja najmočnejšo celico takole:

“Družina ni ohlapna skupina nekih med seboj sorodstveno povezanih ljudi različne starosti, ampak čisto poseben, specifično človeški socialni sestav, ki je – vsaj do danes in kljub mnogim drugačnim poskusom – ostal nenadomestljiv. Družina je gotovo lahko nebo in pekel, vir veselja in trpljenja, pač glede na to, kaj posamezni člani iz nje napravijo” (Lukas).

Družinska dinamika

Družina lahko dobro funkcionira, kadar so naloge razdeljene med vse družinske člane in so zadovoljene temeljne potrebe družine.

Za družino je pomembno, da je življenje vseh družinskih članov usmerjeno v skupni cilj – trdnost in varnost družine in odnosov.

Smisel družine

Družina je varno zatočišče vseh družinskih članov, je zavetje za življenje in za umiranje.

Družina je prizanašanje mladosti in upoštevanje starosti. V družini je prostor, ki ga nikoli ne moremo izgubit, je prostor, kamor se lahko vedno vrnemo. Z denarjem se res lahko kupi veliko stvari, a ne bivanjske varnosti.

K SMISLU OSREDOTOČENA DRUŽINSKA TERAPIJA

• Rešitev problema ni vedno v tem, da poznamo vzroke.

• Včasih je treba stvari preprosto sprejeti in iz njih narediti najboljše.

• Družina je gravitacijsko središče ljubezni vleče skupaj tiste, ki pripadajo drug drugemu ter jim daje varnost in zavetje.

• Skupni smiselni cilj in presežnost vseh družinskih članov brez dodatnih pogojev, pričakovanj ali zahtev v zameno.

K SMISLU OSREDOTOČENA DRUŽINSKA TERAPIJA

Vsakega družinskega člana je potrebnopripeljati do točke, ko spozna, kaj jenjegova dolžnost v družini, da se družinaobdrži ter do točke, da spozna tudi svojeodgovornosti v družini, da spoznavrednost družine in se ji omogoči, dapostane mesto ljubezni - bistvo k smisluusmerjene družine (terapije) jeOHRANITEV družine.

»Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.«Lev N. Tolstoj

VZEMI SI ČAS

Vzemi si čas za delo, saj to predstavlja ceno uspeha.

Vzemi si čas za razmišljanje, saj to predstavlja izvor moči.

Vzemi si čas za igro, saj to predstavlja skrivnost mladosti.

Vzemi si čas za branje, saj je to temelj znanja.

Vzemi si čas za prijaznost, saj le-ta predstavlja vrata do sreče.

Vzemi si čas za sanjarjenje, kajti to je pot do zvezd.

Vzemi si čas za ljubezen, saj to predstavlja pravo življenjsko radost.

Vzemi si čas za veselje, kajti le-to predstavlja glasbo duše.

(Irski)