1

Pošiljatelj:

Prejemnik:

Policijska postaja Murska Sobota

Arhitekta Novaka 11

9000 Murska Sobota

ZADEVA: Kazenska ovadba zoper ________________________ , zaposlenega v / pri ___________________ zaradi prisiljenja, mazaštva; kršenja pravice do informiranega soglasja, privolitve ali zavrnitve medicinskega posega, proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti; teptanja dostojanstva in ustavnih pravic

Dne __. __. 2021 ob ___ uri, je bila v / pri ________________, meni / mojemu otroku s strani g. / ge. ________________ zavrnjena storitev / možnost nakupa / opravka / opravljanja dela / prisostvovanja pri pouku zaradi nenošenja (medicinske)maske.

Jaz / moj otrok se je bil-a prisiljen-a vrniti domov, vzeti (medicinsko) masko in se vrniti še enkrat v ________________, zato zahtevam kazenski pregon g. / ge. _______________________.

Po Kazenskem zakoniku (KZ-1-NPB4) , Prisiljenje (132. Člen)

(1) Kdor koga s silo ali resno grožnjo prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi, se kaznuje z zaporom do enega leta.

(2) Pregon se začne na predlog.

Ker ni dokazov o obstoju novega morilskega virusa Sars-Cov-2 in novi nalezljivi bolezni Covid-19 (dopis Medicinske fakultete v prilogi) in izredno stanje ni bilo razglašeno (dopis iz urada predsednika RS), je pogojevanje storitev z nošenjem mask nezakonito in protiustavno.

Kršena mi je bila pravica do osebnega dostojanstva in varnosti po 34. členu ustave:

Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

Po 15. členu ustave RS se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničuje neposredno na podlagi ustave.

Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine.

Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava.

2

Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve.

Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri.

Po 16. Členu ustave RS je s to ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju. Človekove pravice in temeljne svoboščine se smejo razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva in tako, da sprejeti ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali katerikoli drugi osebni okoliščini.

V / Pri _______________________ so mi bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine in deležna sem bila neenakopravnosti zaradi prepričanja, ki sloni na dokazih, da so medicinske maske nepotrebne, saj ni dokazov o obstoju nove bolezni, niti pandemije.

Po 92. členu ustave RS se izredno stanje razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor.

Ni dokazov o obstoju velike in splošne nevarnosti. Državni zbor ni odločal o razglasitvi izrednega stanja.

Po 28. členu ustave RS nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno.

Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši.

V nobenem zakonu ni napisano, da je nenošenje medicinske maske kaznivo dejanje. V / Pri ________________ so si vzeli pravico, da me kaznujejo za dejanje, ki ni kaznivo dejanje, tako, da mi onemogočijo _____________________.

Po 18. Členu ustave RS (prepoved mučenja) Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve.

V / Pri _________________ so me ponižujoče kaznovali za nenošenje maske, čeprav sem zdrav-a in brez znakov bolezni.

Prisiljevanje v nošenje mask, pogojevanje dostopa do storitev z nošenjem mask in testiranjem in opominjanje, izrekanje kazni zaradi nenošenja maske in nesodelovanja v testiranju brez utemeljitve in navedbe kontraindikacij je mučenje in kazen za to je 10 let zapora https://zakonodaja.com/zakon/kz-1/135a-clen-mucenje

Moje zahteve je g. / ga. ______________________ utemeljil-a, da so taka pravila v / pri __________________. Pa to izključuje njegovo /njeno osebno odgovornost za prisiljenje in mučenje, kršenje pravice do osebnega dostojanstva? Odgovor je NE. V svojem hišnem redu /

3

__________________ / moji pogodbi z njimi ni nikjer napisano, da imam dostop do storitev / prodajnih artiklov / pouka / delovnega mesta le z (medicinsko) masko.

Po Nürnberških principih velja:

Načelo I

Vsaka oseba, ki stori dejanje, ki po mednarodnem pravu pomeni kaznivo dejanje, je zanj odgovorna in podvržena kazni.

Načelo III

Dejstvo, da je oseba, ki je storila kaznivo dejanje po mednarodnem pravu, delovala KOT VODJA DRŽAVE ALI ODGOVORNI VLADNI URADNIK, je ne razrešuje odgovornosti po mednarodnem pravu.

Načelo IV

Naročila nadrejenega

Dejstvo, da je oseba ravnala po odredbi svoje vlade ali nadrejenega, je ne razrešuje odgovornosti po mednarodnem pravu, pod pogojem, da je bila moralna izbira dejansko mogoča.

To načelo bi lahko parafrazirali takole: "Izgovor "sledil-a sem le ukazom nadrejenega" NI sprejemljiv.

In g. / ge. _____________________ JE BILA IZBIRA VSAK TRENUTEK OMOGOČENA.

To izbiro omogoča in nalaga policistom / inšpektorjem / učiteljem / ravnateljem tudi 12. člen Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev:

1. Javni uslužbenec, ki meni, da se od njega zahteva ravnanje, ki je nezakonito, nepravilno ali neetično in pri katerem gre za delovanje, ki ni v skladu s tem kodeksom, MORA to prijaviti v skladu z zakonom.

5. Javni uslužbenec mora pristojnim organom prijaviti vsak dokaz, navedbo ali sum nezakonitega ali kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem javnih nalog, za katere je izvedel med zaposlitvijo ali v zvezi z njo. Preiskavo o prijavljenih dejstvih opravijo pristojni organi.

6. Zagotoviti se mora, da je javni uslužbenec, ki je karkoli od navedenega prijavil iz utemeljenega razloga in v dobri veri, VAROVAN pred šikaniranjem, grožnjami in podobnim ravnanjem, ki ogroža opravljanje javnih nalog.

12. člen pomeni, da javni uslužbenec ni dolžen slepo verjeti, slediti navodilom nadrejenega, ampak jih mora kritično preučiti in ukrepati. Dolžen je preveriti utemeljenost nekih navodil.

Če torej ne preveri in izpolnjuje nezakonita navodila, je po Zakonu o javnih uslužbencih 135. člen

1. Javni uslužbenec je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči delodajalcu (glavni delodajalec so državljani RS) pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti....

(3) Tretja oseba lahko kot oškodovanec zahteva povračilo škode tudi od tistega, ki ji je protipravno povzročil škodo, če je bila škoda povzročena naklepno.

Kazenski zakonik v 25. členu pravi:

4

Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti (direktni naklep), ali če se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je v to privolil (eventualni naklep).

V kolikor policija kazenskega pregona ne bo izvedla, sodeluje in podpira kršenje mojih pravic s strani g. / ge. ________________________ in je sokriva.

Slovenija je podpisnica Konvencije o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino (Oviedsko konvencijo). Ministrstvo za zdravje je v okviru programa slovenskega predsedovanja posvetilo pozornost izvajanju določb konvencije ter s tem namenom izdalo tudi knjižico s slovenskim besedilom Oviedske konvencije.

1. člen Pogodbenice te konvencije varujejo dostojanstvo in identiteto vseh človeških bitij in vsakomur brez razlikovanja jamčijo spoštovanje njegove duševne in telesne nedotakljivosti in drugih pravic in temeljnih svoboščin v zvezi z uporabo biologije in medicine. Vsaka pogodbenica sprejme v svojo notranjo zakonodajo ukrepe, potrebne za uresničitev določb te konvencije.

2. člen Koristi in skrb za POSAMEZNIKA morajo prevladovati nad izključno koristjo družbe ali znanosti.

4. člen VSAK zdravstveni poseg, vključno z RAZISKAVAMI, se mora opraviti v skladu s poklicnimi dolžnostmi in normami.

5. člen Zdravstveni poseg se sme opraviti šele potem, ko je bila oseba, ki jo to zadeva, o njem poučena in je vanj prostovoljno privolila. To osebo je treba predhodno ustrezno poučiti o namenu in naravi posega kot tudi o njegovih posledicah in tveganjih. Oseba, ki jo to zadeva, lahko privolitev kadar koli svobodno prekliče.

Po Zakonu o pacientovih pravicah imamo za nošenje zaščitne maske in testiranje na Covid-19 pravico do pojasnil o pričakovanih koristih, možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah, drugih možnostih zdravljenja.

Ta pojasnila moramo dobiti od zdravnika, odgovornega za zdravljenje, v neposrednem stiku, v celoti in pravočasno. Brez naše poprejšnje svobodne in zavestne privolitve na podlagi prejetih pojasnil NI DOVOLJENO zahtevati nošenja zaščitne maske in testiranja na Covid-19. Testiranje se lahko opravi SAMO za potrebe ZDRAVLJENJA, torej v primeru, če je človek bolan. Torej je testiranje in zahteva po nošenju maske pri zdravem človeku protizakonito.

Ker ni dokazov o obstoju nove smrtonosne nalezljive bolezni Covid-19, iz tega posledično izhaja, da je zahteva po nošenju mask in tudi testiranje neverodostojno.

Če se od nas pričakuje nošenje mask in testiranje, zahtevam pojasnila v zvezi s temi zahtevami. In sicer informacije o maskah in testerjih, ime proizvajalca, poreklo, sestavine, namen uporabe, način uporabe, nevarnosti uporabe, stranske učinke. Pričakujem, da mi oseba, ki od mene pričakuje nošenje maske in testiranje, pokaže dokazilo, da ima medicinsko izobrazbo, ker le-ti nam lahko predpisujejo ta medicinski poseg, osebno ime in podpis zdravnika, ipd., ki opravi pojasnilno dolžnost, oziroma osebe, ki medicinski poseg pričakuje, zahteva. Predpogoj za mojo privolitev ali zavrnitev tega medicinskega posega je, da se opravi pojasnilno dolžnost.

G. / Ga. _____________________ ni zdravnik/ca, ni opravil-a pojasnilne dolžnosti, torej je kršil-a tudi Zakon o pacientovih pravicah in 180. člen Kazenskega zakonika

5

(1) Kdor se ukvarja z zdravljenjem ali opravljanjem zdravilske dejavnosti, čeprav nima predpisane kvalifikacije, in pri tem odvrne bolnika od pravočasnega iskanja zdravniške pomoči, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

Lep pozdrav, V ______________, dne ___________

______________________________

Priloge:

1. dopis Medicinske fakultete

2. dopis iz urada predsednika RS

3. John Blaid: Imamo 55 odgovorov od 44 institucij po svetu, ki vse trdijo enako: da virus ni bil izoliran. https://www.fluoridefreepeel.ca/fois-reveal-that-health-science-institutions-around-the-world-have-no-record-of-sars-cov-2-isolation-purification/?fbclid=IwAR2pvDrEp_XH3UdlxiQcrss79sYtUELWLUiYNRS_yIu4EPunHmX7gJi4zyE

4. Zakonska podlaga iz ZAKONA O PACIENTOVIH PRAVICAH (ZPacP)

9. člen (prosta izbira)

(1) Pacient ima pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki mu bo zaupal svoje zdravljenje.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ima pacient v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti v skladu s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja.

G. / Ge. ________________________ nisem izbrala za svojega zdravnika.

20. člen (obveščenost pacienta in pojasnilna dolžnost)

(1) Pacient ima pravico, da je zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja obveščen o:

- svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe,

- cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja,

- možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve,

- morebitnih drugih možnostih zdravljenja,...

(2) Pojasnila iz prejšnjega odstavka mora zdravnik, odgovoren za zdravljenje, pojasniti pacientu v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način oziroma skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno.

6

(3) Pacient ima pravico do sprotnega in podrobnega obveščanja o poteku zdravljenja ter po koncu medicinskega posega oziroma zdravljenja pravico do obveščenosti o rezultatu zdravljenja oziroma morebitnih zapletih.

21. člen (sodelovanje pacienta)

Pacient ima pravico, da po pridobitvi pojasnil iz prejšnjega člena dejavno sodeluje pri izbiri načina zdravljenja.

26. člen (privolitev)

(1) Pacient ima pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, pod pogoji, ki jih določa zakon.

(2) Pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobodne in zavestne privolitve na podlagi prejetih pojasnil iz 20. člena tega zakona ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave, razen v primerih, ki jih določa zakon.

30. člen (zavrnitev)

(1) Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi, ima pravico zavrniti predlagani medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo, razen kadar bi to ogrozilo življenje ali huje ogrozilo zdravje drugih.

(2) Če zdravnik, ki pacienta zdravi, oceni, da je pacientova odločitev v nasprotju z njegovo najboljšo zdravstveno koristjo in bi zavrnitev lahko ogrozila njegovo življenje ali povzročila nepopravljivo in hudo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, mora poskusiti pacienta o tem prepričati, po potrebi pa za pomoč zaprositi pacientove ožje družinske člane oziroma predlagati pacientu pridobitev drugega mnenja.

(3) Zavrnitev medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave ne sme imeti posledic v odnosu zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev do pacienta.

7

8

9

10

5. Zakonska podlaga iz Kazenskega zakonika (KZ-1-NPB4)

131. člen: Kršitev enakopravnosti (1) Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali drugačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, premoženjskem stanju, rojstvu, genetski dediščini, izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno pravico ali svoboščino omeji ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.(2) Enako se kaznuje, kdor preganja posameznika ali organizacijo zaradi zavzemanja za enakopravnost ljudi.(3) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do treh let.

6. Zakonska podlaga iz ZAKONA O VARSTVU PRED DISKRIMINACIJO (ZVarD)1. Splošne določbe1. člen (namen in vsebina zakona)(1) Ta zakon določa varstvo vsakega posameznika in posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik) pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino (v nadaljnjem besedilu: osebna okoliščina) na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju.(2) S tem zakonom se kot samostojen državni organ na področju varstva pred diskriminacijo ustanovi zagovornik oziroma zagovornica načela enakosti (v nadaljnjem besedilu: zagovornik) ter določijo njegove naloge in pooblastila.(3) Varstvo pred diskriminacijo velja tudi za pravne osebe, ki jih opredeljuje pravni red Republike Slovenije, če se okoliščine, ki bi lahko bile podlaga za diskriminacijo, po vsebini lahko nanašajo na te osebe.(4) Ta zakon opredeljuje in prepoveduje diskriminacijo, določa organe in ukrepe za spodbujanje enakega obravnavanja, določa položaj in pristojnosti zagovornika, postopek pri zagovorniku v primeru ugotavljanja obstoja diskriminacije in posebnosti pravnega varstva diskriminiranih oseb.

7. Zakonska podlaga iz Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot)V. POGODBENI POGOJI

22. člen: Za pogodbene pogoje po tem zakonu se štejejo vse sestavine pogodbe, ki jih določi podjetje, zlasti tiste, ki so določene v obliki formularne pogodbe ali splošnih pogojev poslovanja, na katere se pogodba sklicuje.Pogodbeni pogoji zavezujejo potrošnika le, če je bil pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedilom.Šteje se, da je bil potrošnik seznanjen s celotnim besedilom pogodbenih pogojev, če ga je nanje podjetje izrecno opozorilo in če so mu bili dostopni brez težav.

11

Pogodbeni pogoji iz prvega odstavka tega člena morajo biti jasni in razumljivi.Nejasna določila je treba razlagati v korist potrošnika.

23. člen: Podjetje ne sme postavljati pogodbenih pogojev, ki so nepošteni do potrošnika.Pogodbeni pogoji iz prejšnjega odstavka so nični.24. člen: Pogodbeni pogoji se štejejo za nepoštene, če:- v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank ali- povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika ali- povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval ali- nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti.

Pogodbene pogoje je treba razlagati v povezavi z drugimi pogoji v isti pogodbi ali v drugi pogodbi med istima strankama in ob upoštevanju narave blaga oziroma storitev in vseh drugih okoliščin v zvezi s sklenitvijo pogodbe.

Če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, se šteje za nepošten pogodbeni pogoj zlasti določba:- po kateri lahko podjetje odstopi od pogodbe v vsakem primeru;- s katero se potrošnik odpove pravici do uveljavljanja določenih ugovorov (npr. ugovor zaradi ničnosti, spodbojnosti, neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe);- po kateri cena ni določena ali ni dovolj določena;

- ki izključuje odgovornost za škodo, ki jo je podjetje ali oseba, za katero je podjetje odgovorno, povzročila namenoma ali iz malomarnosti;- s katero si podjetje zagotovi neprimerno dolg rok za izpolnitev potrošnikovega naročila;- s katero se podjetju dovoljuje, da enostransko spremeni pogodbene pogoje, ki so bistveni za pogodbeno razmerje;- po kateri si podjetje pridrži pravico odločati, ali je dobavljeno blago v skladu s pogoji iz pogodbe;- s katero se določi pogodbena kazen v korist podjetja;- s katero lahko podjetje prenese svoje pogodbene obveznosti na tretjo osebo, ki v pogodbi ni bila navedena po imenu;- s katero se na potrošnika prenese dokazno breme, ki ga po veljavnem pravu nosi podjetje;- ki izključuje ali omejuje odgovornost podjetja za primer smrti ali poškodb potrošnika, ki so posledica dejanja ali opustitve podjetja;- ki od potrošnika zahteva plačilo nesorazmerno visokega nadomestila v primeru, ko potrošnik ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti;- ki podjetju omogoča, da brez primernega odstopnega roka odstopi od pogodbe, sklenjene za nedoločen čas;- ki podjetju omogoča, da enostransko in brez navedbe razlogov spremeni lastnosti blaga ali storitev, ki so predmet pogodbe;- ki podjetju omogoča, da ceno blaga ali storitev določi ali zviša ob dobavi, potrošniku pa ne daje možnosti odstopa od pogodbe, če je tako določena cena previsoka glede na ceno, dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe;

12

- ki podjetju daje izključno pravico razlage pogodbenih določil;- ki potrošnika zavezuje k izpolnitvi vseh pogodbenih obveznosti tudi v primeru, ko podjetje ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti;- ki omejuje ali izključuje potrošnikove pravice do pravnega varstva, zlasti še določbe, ki potrošniku omejujejo dostop do dokaznega gradiva;- ki daje podjetju pravico do podaljševanja pogodbe sklenjene za določen čas, kadar je rok, v katerem lahko potrošnik izrazi željo, da ne bo podaljšal pogodbe, nerazumno kratek;- ki omejuje obveznost podjetja, da spoštuje obveznosti, ki so jih prevzeli njegovi zastopniki.

VI. PRODAJA BLAGA IN OPRAVLJANJE STORITEV

1. Splošno25. člen: Podjetje mora prodajati blago potrošniku oziroma opravljati storitve zanj na način, ki ni v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji.Podjetje mora prodajati blago oziroma opravljati storitve vsem potrošnikom pod enakimi pogoji.25.a člen: Podjetje izpolni svojo obveznost iz prodajne pogodbe z izročitvijo dejanske posesti nad blagom potrošniku ali s prenosom nadzora nad blagom na potrošnika. Če čas izročitve v pogodbi ni določen, podjetje svojo obveznost izpolni takoj, najpozneje pa v 30 dneh po sklenitvi pogodbe, razen če sta se stranki dogovorili drugače.Če podjetje ne izpolni svoje obveznosti iz prejšnjega odstavka v dogovorjenem roku ali v roku iz prejšnjega odstavka, mu potrošnik določi primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe. Če podjetje niti v dodatnem roku ne izpolni svojih obveznosti, lahko potrošnik odstopi od pogodbe.Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko potrošnik po preteku dogovorjenega roka ali po preteku roka iz prvega odstavka tega člena odstopi od pogodbe, ne da bi podjetju pustil dodaten rok za izpolnitev obveznosti, če:- podjetje zavrne dostavo blaga,- je glede na okoliščine ob sklenitvi pogodbe dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe ali- potrošnik pred sklenitvijo pogodbe podjetje obvesti, da je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe.Če potrošnik odstopi od pogodbe, mu mora podjetje nemudoma vrniti vsa opravljena plačila.

25.b člen: Podjetje mora potrošniku pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden potrošnika zavezuje ponudba na jasen in razumljiv način zagotoviti naslednje informacije, če niso jasne že iz okoliščin:1. glavne značilnosti blaga ali storitev v obsegu, ki ustreza nosilcu podatkov in blagu ali storitvam;2. firmo, sedež podjetja in telefonsko številko podjetja, kadar je ta na voljo;3. končno ceno blaga ali storitve, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga ali storitve ni mogoče izračunati vnaprej;4. informacije o morebitnih dodatnih stroških prevoza, dostave ali pošiljanja ali opozorilo, da taki stroški lahko nastanejo, če jih ni mogoče vnaprej izračunati;5. plačilne pogoje ter pogoje dostave in izvedbe storitve, rok dostave blaga ali izvedbe storitve, kadar je to potrebno;6. informacije o pritožbenem postopku pri podjetju;7. seznanitev z odgovornostjo za stvarne napake;8. možnost in pogoje poprodajnih storitev in prostovoljne garancije, kadar je to potrebno;

13

9. trajanje pogodbe, kadar je to primerno, in pogoje za odstop od pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, ali pogodbe s samodejnim podaljševanjem;10. funkcionalnost, vključno z veljavnimi ukrepi za tehnično zaščito digitalne vsebine, kadar je to primerno;11. informacijo o združljivosti digitalne vsebine s strojno in programsko opremo, s katero je podjetje seznanjeno oziroma bi moralo biti seznanjeno.Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za pogodbe o dobavi vode, plina ali električne energije, če se ti ne prodajajo v omejeni prostornini ali določeni količini, daljinskega ogrevanja ali digitalne vsebine, ki ni zapisana na trajnem nosilcu.Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za pogodbe, ki vključujejo vsakodnevne transakcije in se izpolnijo nemudoma ob sklenitvi.