· Web viewOblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, eseji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene

Magistrski študijski program druge stopnje

LESARSTVO

Ljubljana, december 2007

Jamnikarjea 1011000 Ljubljana, Slovenijatelefon: 01 423 11 61faks: 01 423 10 88www.bf.uni-lj.si

Verzija: 2.0 BF UL, Lesarstvo, II. st.

VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJAK MAGISTRSKEMU ŠTUDIJSKEMU PROGRAMU DRUGE STOPNJE LESARSTVO

BIOTEHNIŠKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI(akreditacija študijskega programa)

1. Predlagatelj in utemeljitev vloge

1.1. Podatki o predlagatelju

Biotehniška fakultetaJamnikarjeva 1011000 Ljubljana

Kontaktna oseba za drugostopenjski magistrski študijski program Lesarstvo:

Prodekan za področje lesarstva: prof. dr. Marko Petrič

Oddelek za lesarstvoBiotehniška fakultetaRožna dolina, Cesta VIII /341000 Ljubljana

E-pošta: [email protected]

PREDSTAVITEV BIOTEHNIŠKE FAKULTETE

Agronomska fakulteta v Ljubljani je bila ustanovljena 8. maja 1947 z Uredbo o ustanovitvi, ki jo je izdala Vlada LR Slovenije, leta 1961 pa se je nato preimenovala v Biotehniško fakulteto.

Korenine lesarskega študija segajo v leto 1949, ko se je na Agronomski fakulteti osnoval Gozdarski oddelek. Ta je bil zasnovan tako, da so bili vanj poleg gozdarskih vsebin vključeni tudi predmeti s področja lesne industrije.

V študijskem letu 1962/63 je nastal v okviru Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete študij lesarstva. V 3. in 4. letniku je bil uveden diferencialni študij. Gozdarski oddelek se je namreč leta 1968 preimenoval v Gozdarsko-lesarski oddelek z dvema organizacijsko samostojnima odsekoma, gozdarskim in lesarskim. Samostojni študij v vseh štirih letih pa se je začel izvajati s študijskim letom 1968/69.

Leta 1974 je bila ustanovljena v okviru Biotehniške fakultete samostojna Visokošolska temeljna organizacija – VTOZD za lesarstvo. Tako je v letu 1975 lesarski visokošolski študij dobil popolnoma samostojen organizacijski okvir.

Biotehniška fakulteta je danes organizirana v sedmih oddelkih: za agronomijo, biologijo, gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, krajinsko arhitekturo, lesarstvo, zootehniko in živilstvo. Oddelki izvajajo sedem univerzitetnih in štiri visokošolske strokovne programe. Univerzitetni programi so: Biologija, Gozdarstvo, Kmetijstvo-agronomija, Kmetijstvo-zootehnika, Krajinska

2


arhitektura, Lesarstvo, Živilska tehnologija. Visokošolski strokovni programi pa so: Gozdarstvo, Kmetijstvo-agronomija in hortikultura, Kmetijstvo-zootehnika in Lesarstvo. Od leta 1993 izvaja fakulteta univerzitetni študij Mikrobiologija, ki je organiziran kot medoddelčni študij, organizacijsko pa vključen v Oddelek za živilstvo. V letu 2004 je fakulteta pričela z izvajanjem univerzitetnega študija Biotehnologija, ki je tudi organiziran kot medoddelčni študij.

V študijskem letu 2007/2008 se bodo na Biotehniški fakulteti začeli izvajati v skladu z Bolonjsko deklaracijo prenovljeni univerzitetni in visokošolski strokovni študijski programi prve stopnje. Število novih študijskih programov je enako številu trenutno izvajanih programov (9 univerzitetnih študijskih programov in 4 visokošolski strokovni študijski programi). Novi univerzitetni študijski programi prve stopnje so: Biologija, Biotehnologija, Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, Kmetijstvo – agronomija, Kmetijstvo – zootehnika, Krajinska arhitektura, Lesarstvo, Mikrobiologija ter Živilstvo in prehrana; novi visokošolski strokovni študijski programi prve stopnje pa so naslednji: Gozdarstvo, Kmetijstvo – agronomija in hortikultura, Kmetijstvo – živinoreja ter Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov.

Biotehniška fakulteta izvaja tudi Podiplomski študij bioloških in biotehniških znanosti, na istih področjih kot dodiplomski študij, razen tega pa še na področju varstva naravne dediščine in genetike. V sodelovanju z drugimi fakultetami Univerze v Ljubljani pa fakulteta organizira še podiplomski študij Antropologija, v sklopu interdisciplinarnega študija Biomedicina pa sodeluje pri izvajanju študija na področju mikrobiologije ter biokemije in molekularne biologije.

Znanstvenoraziskovalno delo fakultete povezuje temeljno, aplikativno in razvojno raziskovalno delo, ki omogoča hiter prenos raziskovalnih rezultatov v življenje. Trenutno je na fakulteti skupno zaposlenih 588 sodelavcev.

Preglednica 1: Gibanje števila zaposlenih na Biotehniški fakulteti

Študijsko leto Pedagoški delavci

Znanst. in strok. sodelavci

Mladiraziskovalci

Staž. asistenti Drugi Skupaj

2000/01 212 23 60 20 233 5482001/02 220 22 71 12 236 5612002/03 223 31 78 10 231 5732003/04 222 28 90 7 234 5812004/05 223 32 97 3 235 590

Preglednica 2: Število in vrsta zaposlenih na Oddelku za lesarstvo

2001 2002 2003 2004 2005Redni profesorji 5 4 4 2 2Izredni profesorji 3 4 4 4 3Docenti 6 4 6 6 7Asistenti 6 11 9 10 9Strokovni sodelavci 2 1 1 1 1Tehniški sodelavci 6 7 8 7 6Mladi raziskovalci 3 4 5 5 5Višji predavatelji 1 1 – – –Stažisti–asistenti 2 1 1 1 1Raziskovalci – – – – 1Adm. delavci 3 3 3 3 3Knjiž. delavci 3 2 2 2 2Drugi 2 2 2 2 2Skupaj 42 44 45 43 42

3


Preglednica 3: Število vpisanih študentov na Biotehniški fakulteti v obdobju 2001–2006 – Univerzitetni študij

Študijsko letoSkupaj(brez

absolventov)1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Absolventi

2001/2002redniizredni

1714170014

6096027

4304237

364364

311311

521521


1784177014

5935930

46344914

3693690

3593590

5205200


1782178214

6156150

4394390

39738314

3313310

5505500


1805179114

6766760

4114110

39137714

3273270

5765760


1833181716

6846840

441441

388388

32030416

544544

Preglednica 4: Število vpisanih študentov na Biotehniški fakulteti v obdobju 2001–2006 – Visokošolski strokovni študij

Študijsko leto Skupaj 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absolventi2001/2002redniizredni

1069848221

588447141

26623036

21517144

30625551


1121888233

48342162

390277113

24819058

282275


1152860292

46137784

35127378

340210130

35037337


1098841257

45237758

33324489

313203110

41235161


1056819237

43736671

34728463

272169103

41434371

Oddelek za lesarstvo trenutno izvaja sledeče akreditirane študijske programe:

1. Univerzitetni študijski program LESARSTVO,2. Visokošolski strokovni študijski program LESARSTVO – redni in izredni,3. Podiplomski študij bioloških in biotehniških znanosti, področje LESARSTVO – magistrski in doktorski študij

4


Preglednica 5: Število vpisanih študentov na Oddelku za lesarstvo po letnikih – Univerzitetni študij

2001 / 2002 2002 / 2003 2003 / 2004 2004 / 2005 2005 / 20061. letnik 92 91 88 82 912. letnik 21 27 22 29 203. letnik 26 22 31 24 264. letnik 25 25 19 24 16Absolventi 34 31 41 35 33Skupaj 198 196 201 194 186

Preglednica 6: Število vpisanih študentov na Oddelku za lesarstvo po letnikih – Visokošolski strokovni študij – redni

2001 / 2002 2002 / 2003 2003 / 2004 2004 / 2005 2005 / 20061. letnik 153 147 144 139 1252. letnik 59 73 62 55 773. letnik 40 50 63 44 31Absolventi 65 68 77 104 91Skupaj 317 338 346 342 324

Preglednica 7: Število vpisanih študentov na Oddelku za lesarstvo po letnikih – Visokošolski strokovni študij – izredni

2001 / 2002 2002 / 2003 2003 / 2004 2004 / 2005 2005 / 20061. letnik 100 62 48 14 262. letnik 9 53 26 30 303. letnik 28 37 51 19 23Absolventi – 6 24 50 9Skupaj 137 152 125 63 79

Preglednica 8: Diplomanti Biotehniške fakultete po študijih in skupaj po letih – Univerzitetni študij

Leto A KA B MB G Lesarstvo ZOOT ŽT Skupaj2001 24 4 64 24 11 26 18 41 2122002 48 18 73 32 29 40 17 50 3072003 47 22 61 31 10 21 20 34 2462004 42 25 75 36 20 19 17 28 2622005 45 20 80 51 22 20 17 53 308

Preglednica 9: Diplomanti Biotehniške fakultete po študijih in skupaj po letih – Visokošolski strokovni študij

Leto A KA B MB G Lesarstvo ZOOT ŽT Skupaj2001 23 – – – 6 8 9 – 462002 25 – – – 10 15 23 – 732003 45 – – – 8 34 26 – 1132004 56 – – – 15 28 30 – 1292005 68 – – – 26 49 29 – 172

5


PODIPLOMSKI ŠTUDIJ

Preglednica 10: Dinamika vpisa v podiplomski študijski program v zadnjih 5 letih

Študijsko leto Skupaj Magistrski in doktorski študij

1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik2001/02 189 98 79 122002/03 247 111 90 28 182003/04 299 138 93 38 312004/05 288 90 122 42 342005/06 284 103 80 55 46

Preglednica 11: Vpis na podiplomski študij za vse štiri letnike skupaj in ločeno po znanstvenih področjih

Znanstveno področje 2001/02 2002/03 2003/04 2004/05 2005/06

Agronomija 29 39 51 46 46Biologija 36 52 55 57 59Biotehnologija 31 36 46 48 45Genetika – 5 14 18 23Gozdarstvo 19 24 28 22 15Krajinska arhitektura 2 8 12 14 14

Lesarstvo 12 10 15 15 15Varstvo naravne dediščine

14 14 21 17 19

Zootehnika 5 9 14 16 14Živilska tehnologija 41 50 44 35 34

Skupaj 189 247 300 288 284

Preglednica 12: Število diplomiranih študentov podiplomskega študija v zadnjih 5 letih

Leto Specialisti Magistri Doktorji Skupaj2001 3 36 28 672002 3 26 36 652003 – 36 44 802004 1 19 27 472005 1 26 39 66

1.2. Kratka utemeljitev vloge

Predlagani drugostopenjski magistrski študijski program Lesarstvo je nastal zaradi potrebe po reformi študija v skladu z Bolonjsko deklaracijo in je usklajen s spremembami študijskih programov na Univerzi v Ljubljani in programov v Evropski uniji in po svetu. Posnetek trenutnega stanja v stroki, analiza potreb in mednarodne primerjave so pokazale, da v Sloveniji potrebujemo tak študijski program. Imamo lastno in kvalitetno surovinsko osnovo in nanjo vezano gospodarsko dejavnost, ki je dobro razvita in konkurenčna ter izvozno usmerjena. Ima relativno dolgo tradicijo, v zadnjem desetletju pa je dokazala, da se je sposobna prilagajati novim trendom in zaostreni mednarodni konkurenci. Struktura proizvodih obratov se je v zadnjem desetletju bistveno spremenila. Velikih industrijskih kompleksov ni več. Vodilni obrati, današnjega časa, so se uspešno prestrukturirali, uvedli nove proizvodne programe, zmanjšali

6


število zaposlenih in hkrati izboljšali njihovo izobrazbeno strukturo, spremenilo se je lastništvo kapitala. Pojavila se je vrsta uspešnih družinskih podjetij vezanih na lesarsko stroko. Narasel je pomen montažnih stanovanjskih in poslovnih objektov. V notranji opremi se ohranja pomemben delež lesnih proizvodov. Les je naš pomemben obnovljivi vir, njegova predelava in obdelava okolju prijazna, nanj pa je vezanih več gospodarskih panog. Nenazadnje je les pomemben tudi v kulturni dediščini.

Vsebine magistrskega programa so bile doslej že deloma vgrajene v obstoječ univerzitetni študij lesarstva. Ker je študij lesarstva zelo interdisciplinaren, je bilo znotraj njega do sedaj težko zadostiti vsem potrebam in zahtevam lesarske stroke in njenih "mejnih" področij. Magistrski študijski program Lesarstvo druge stopnje ima zato dve usmeritvi: Obdelovalne in predelovalne tehnologije lesa in Trajnostna raba lesa. Z različnim naborom izbirnih predmetov bo študent lahko poglobil znanje na enem od področij: (1) znanost o lesu, (2) obdelovalne in predelovalne tehnologije, (3) konstruiranje in oblikovanje lesnih izdelkov ter (4) lesno gospodarstvo. Magister oz. magistrica bo pridobil/a znanje in sposobnost samostojnega reševanja sodobnih izzivov, kjer stremimo, da bi bila lesna surovina ustrezno vrednotena, oplemenitena in izkoriščena, da bi bili proizvodi visoko kvalitetni s čim večjim vložkom inovativnosti in razvoja, izdelani pa bi bili na okolju prijazen način in z okolju prijaznimi materiali ter da bi bili kakovostno oblikovani. Za njihov uspeh na trgu pa je ključno tudi ustrezno trženje. Študentje in učitelji se bodo pri delu interdisciplinarno povezovali z drugimi oddelki Univerze v Ljubljani in mednarodno.

V Sloveniji imamo dolgo tradicijo izobraževanja na področju lesarstva. Diplomanti različnih programov Oddelka za lesarstvo so doslej po diplomi skoraj brez izjeme dobili zaposlitev in prevzemali pomembne vodilne vloge. Še naprej obstaja in narašča potreba po kadrih, ki jih bo usposabljal omenjeni program. Že danes bi stroka potrebovala vsaj 10% več zaposlenih z najvišjo izobrazbo. Vse analize kažejo, da les pridobiva na pomenu in da lahko pričakujemo potrebe po strokovnjakih, ki se bodo zaposlovali v Sloveniji, EU in izven EU.

V večjih državah EU praviloma obstoja več institucij z različnimi usmeritvami lesarskega študija, vendar vse ne izobražujejo na magistrski stopnji. V Sloveniji je Oddelek za lesarstvo BF v Ljubljani edina ustanova, ki izvaja raziskovalno in razvojno delo na področju lesarstva in edini izvaja izobraževalni program na univerzitetnem, magistrskem ter doktorskem nivoju. Študij pri nas pokriva širok spekter potreb po znanju in hkrati nudi dovolj specifičnih znanj, ki študentom in diplomantom omogočajo široko interdisciplinarno in mednarodno sodelovanje.

2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu programu (priloga 1)

Sprejet na senatu univerze dne:

Sprejet na senatu članice univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda dne: 13.02.2006

Osnutek študijskega programa je bil predstavljen študentom na javni predstavitvi 13. 12. 2005 na Oddelku za lesarstvo in na javni predstavitvi na Biotehniški fakulteti. Študentom je bilo ves december 2005 in januar 2006 na intranetu in v INDOK Oddelka za lesarstvo na vpogled gradivo z osnutkom prenovljenega programa. Za drugostopenjski magistrski program sta bili takrat predlagana dva ločena programa in sicer Obdelovalne in predelovalne tehnologije lesa ter Trajnostna raba lesa, ki sta v pričujoči verziji le usmeritvi enega programa - Lesarstvo . Študentje so svoja mnenja podali ustno in pisno. Njihove pripombe na študijske programe so vsebovale

7


konkretne predloge glede vsebin, obsegov in izvedbe študija. Na njihove pripombe je pisno odgovoril prodekan za lesarstvo, komisija za prenovo študija pa jih je upoštevala pri sestavi pričujočega programa.

3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o študijskem programu (priloga 2)

Ekspertno mnenje so pripravili (ime in priimek, zavod, država):

4. Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril za akreditacijo

4.1. Splošni podatki o programu

Naslov / ime študijskega programa: Lesarstvo

Študijski program je popolnoma nov in ne nadomešča nobenega programa. Študijski program je nov in nadomešča "nebolonjski" podiplomski (magistrski) študijski program Bioloških in

Biotehniških znanosti, področje Lesarstvo.

Stopnja in vrsta študijskega programa (označite):

dodiplomski - univerzitetni podiplomski - magistrski dodiplomski - visokošolski strokovni podiplomski - doktorski program za izpopolnjevanje dvojni interdisciplinarni

Program traja (označite): 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta

Smeri študijskega programa: – Obdelovalne in predelovalne tehnologije lesa– Trajnostna raba lesa

Moduli študijskega programa:– študij nima modulov

Opredelitev študijskega področja po Iscedovi klasifikaciji (označite področje):

(14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede (21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo

(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev:Študijsko področje Biotehniške fakultete je opredeljeno v 6. členu Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani. Vsebine študijskega programa Lesarstvo po Iscedovi klasifikaciji pretežno spadajo med (54) proizvodne tehnologije. Ker je študij izrazito interdisciplinarne narave je deloma zajet tudi v (42) vede o živi naravi, (52) tehniške vede ter (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Študij podaja osnovna naravoslovna in tehniška znanja in jih nadgrajuje z znanji o tehnologijah predelave in obdelave lesa in vlaknatih kompozitov ter organizacijska, ekonomska, konstrukterska in oblikovalska znanja. Znanja pomembna za proizvodne tehnologije predstavljajo osrednji del študija. Stroka temelji na lesu kot obnovljivem naravnem biološko razgradljivem viru, zato spada tudi na področje (42) vede o živi naravi in (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.

Študijsko področje Biotehniške fakultete je opredeljeno v 6. členu Odloka o preoblikovanju Univerze.

8


Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (označite discipline):

naravoslovno–matematične vede tehniške vede medicinske vede biotehniške vede

družboslovne vede humanistične vede druge vede

Utemeljitev:Znanstveno raziskovalno področje Biotehniške fakultete je določeno v skladu s šifrantom ARRS http://www.mszs.si/slo/znanost/sifrantiUmetniške discipline (naštejte):

Utemeljitev:

4.2. Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc

4.2.a. Temeljni cilji programa

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa je vzgojiti strokovnjaka, ki je sposoben reševati najzahtevnejše raziskovalne, razvojne, tehnološke in organizacijske naloge, opravljati samostojno razvojno in raziskovalno delo ter v skladu s sodobnimi izzivi skrbeti za vsestranski razvoj stroke na področju trajnostne rabe lesa.

4.2.b. Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Poglobljeno temeljno znanje na izbranem področju. Strokovno znanje pridobljeno s študijem teoretičnih in praktičnih primerov. Samostojna uporaba pridobljenega znanja na praktičnih primerih. Sposobnost za prenos, kritično presojo in uporabo teoretičnega znanja v praksi in

reševanje problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja, sposobnostjo interdisciplinarnega dela in uporabo znanstvenih metod.

Sposobnost reševanja problemov in sprejemanja odločitev v praksi. Sposobnosti sprejemanja odločitev v kompleksnih in nepredvidljivih situacijah. Sposobnost individualnega in skupinskega dela. Komunikacijska odprtost, obvladovanje informacijskih tehnologij. Sposobnost strokovnega komuniciranja doma in v tujini. Pripravljenost za vse-življenjsko učenje. Sposobnost posredovanja različnih miselnih konceptov. Samostojnost ter samokritičnost. Razvita profesionalna etična odgovornost. Sposobnost ustvarjalnega razmišljanja s pomočjo katerega pridemo do izvirnih rešitev.

9


4.2.c. Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Magister/ica je usposobljen/a za: reševanje zahtevnejših tehnoloških in organizacijskih nalog, samostojno razvojno delo, samostojno raziskovalno delo.

Glede na izbirne predmete študent poglobi znanje s poudarkom na enem od področij: les kot material biološkega izvora, lesarske obdelovalne in predelovalne tehnologije s poudarkom na tehnoloških

optimizacijah in fleksibilnosti tehnologij, snovanje in raba lesnih kompozitov, optimalno vrednotenje lesnih ostankov in biomase kot tehnološke in energetske surovine, organizacija in vodenje podjetja, gospodarjenje z lesom in lesnimi proizvodi, konstruiranje ter oblikovanje pohištva in proizvodov iz lesa ter lesnih kompozitov.

4.3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa (priloga 3)

Primerljivost študijev je bila opravljena z več evropskimi magistrskimi programi Lesarstva, v tem elaboratu pa navajamo program iz Avstrije, Hrvaške ter dva programa iz Nemčije, kjer posodobljen (v skladu s smernicami bolonjske prenove) magistrski študijski program že izvajajo: 1) Universität für Bodenkultur Wien, Dunaj, Avstrija, 2) Sveučilište u Zagrebu, Šumarski fakultet, Drvnotehnološki odsjek, Zagreb, Hrvaška, 3) Universität Hamburg, Zentrum Holzwirtschaft in 4) Technische Universität Dresden, Dresden, Nemčija.

Tuji sorodni študijski program (ime programa, zavod, država):

1. Holztechnologie und Management, Universität für Bodenkultur Wien, Dunaj, Avstrija

2. Drvnotehnološki procesi, Oblikovanje proizvod od drva, Sveučilište u Zagrebu, Šumarski fakultet, Drvnotehnološki odsjek, Zagreb, Hrvaška

3. Holzwirtschaft, Universität Hamburg, Zentrum Holzwirtschaft,

4. Holztechnologie, Holzwirtschaft, Holz- und FaserwerkstofftechnikTechnische Universität Dresden, Dresden, Nemčija,

10

Preglednica 13: Povzetek podatkov o mednarodni primerljivosti programa Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov.

PRIMERLJIVOST ŠTUDIJSKIH

PROGRAMOV PO TOČKAH

Predlagani študijski program (navedba) 1 2 3 4

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta,

Universität für Bodenkultur Wien, Dunaj, Avstrija

Sveučilišče u Zagrebu, Šumarski fakultet, Drvnotehnološki odsijek, Zagreb, Hrvatska

Universität Hamburg, Zentrum Holzwirtschaft, Hamburg, Nemčija

TU Dresden, Fakultät Maschinenwesen, Studiengang Verfahrenstechnik, Dresden, Nemčija

4.3.aKoncept, formalna in vsebinska strukturiranost: ime programa vsebine status programa vrsta programa

Lesarstvo Klasične lesarske

vsebine z usmeritvami, ki imajo poudarek na tehnologijah obdelave in predelave, konstruiranju in oblikovanju in gospodarjenju z lesom ter trajnostne rabe lesa

Načrtovan MSc

Holztechnologie und Management

Ohranja prvine klasičnega lesarskega programa, po formalni in vsebinski strukturiranosti je primerljiv z našim študijem.

Načrtovan MSc

Drvnotehnološki procesi, Drvna tehnologija


Program je akreditiran in že teče

MSc

Holzwirtschaft Ohranja prvine

klasičnega lesarskega programa, po formalni in vsebinski strukturiranosti je primerljiv z našim študijem.

Je v pripravi, še ni akreditiran

MSc

Holztechnologie, Holzwirtschaft, Holz- und Faserwerkstofftechnik


Program je akreditiran in že teče

MSc4.3.bPrimerljivost možnosti in pogojev za vpis

Zaključen študij na BSc stopnji





4.3.cPrimerljivost trajanja študija, zaključka študija, pridobljenih

nazivov

2 leti Opravljeni vsi izpiti.

Predložitev in zagovor magistrske naloge.

Magister/Magistrica inženir/ka lesarstva



Diplomingenieur /in der Technischen Wissenschaften



Magistar drvnotehnoloških procesa



Magistr Holzwirtschaft



Diplomingenieur

4.3.dPrimerljivost načinov in oblik študija sistem in

organizacija študijskega procesa,

kreditni sistem, uporaba sodobnih

informacijskih tehnologij,

samostojni študij, tutorstvo, organizacija

praktičnega usposabljanja

Redni v obliki predavanj, seminarjev, laboratorijskih vaj, seminarskih vaj, terenskega pouka, raziskovalnega dela

120 ECTS v štirih semestrih

Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij

Samostojni študij 30% izbirnih vsebin Tutorstvo Brez organiziranega





Samostojni študij 13 % izbirnih vsebin Tutorstvo Brez organiziranega


Redni v obliki predavanj, seminarjev, laboratorijskih vaj, seminarskih vaj, terneskega pouka, raziskovalnega dela



Samostojni študij 38% oz. 7 % izbirnih

vsebin Tutorstvo Brez organiziranega





Samostojni študij 38% izbirnih vsebin Tutorstvo "Praktikum" v obsegu

13 ETCS

Redni v obliki predavanj, seminarjev, laboratorijskih vaj, seminarskih vaj, terernskega pouka, raziskovalnega dela



Samostojni študij 42% izbirnih vsebin Tutorstvo, Organizirano praktično

usposabljanje

4.3.eMožnosti za vključevanje študijskega programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. vključevanje v skupen evropski visokošolski prostor

Izmenjava študentov in učiteljev v okviru programa SOCRATES/ ERASMUS in drugih programov.





4.3.fUtemeljenost razlik med predlaganim in tujimi programi glede na specifične nacionalne potrebe

Program pokriva področje lesarstva. Magistrant poglobi znanje in se specializira na področju znanosti o lesu, gospodarjenje z lesom in lesnimi proizvodi, organizacija in vodenje podjetja, konstruiranje ter oblikovanje proizvodov iz lesa in lesnih kompozitov.

V Avstriji več institucij z različnimi programi pokriva lesarsko znanje, vendar magistrij po prenovljenem programu izvaja samo BOKU Program na Dunaju ima poudarek na lesu in drugih obnovljivih materialih.

Program v Zagrebu je zelo podoben našemu programu, ker so tudi potrebe po znanju podobne našim.

V Nemčiji obstoja več institucij z različnimi usmeritvami lesarskega študija, študij pri nas pa pokriva širok spekter potreb po znanju. Program v Hamburgu je usmerjen v solidno naravoslovno znanje in ima nekoliko manj poudarka na tehničnem in tehnološkem znanju

V Nemčiji obstoja več institucij z različnimi usmeritvami lesarskega študija. Študij v Dresdnu je naravnan izrazito tehnično tehnološko s poudarkom na obdelovalnih tehnologijah, kompozitnih materialih ter snovanju konstrukcij

4.3.a. Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti

Primerljivost študijev je bila opravljena z več evropskimi študijskimi programi, v tem elaboratu pa navajamo le štiri izmed njih in sicer programe ene avstrijske, dveh nemških in ene hrvaške univerze. Na dveh (Hrvaška in Dresden, Nemčija) je študij na drugi stopnji že akreditiran, v Avstriji in Hamburg, Nemčija je prenova študija na drugi stopnji načrtovana oziroma trenutno še v pripravi.

V Nemčiji in Avstriji obstoja več institucij z različnimi usmeritvami lesarskega študija. V Sloveniji pa je Oddelek za lesarstvo na BF v Ljubljani edina ustanova, ki izvaja raziskovalno in razvojno delo na področju lesarstva in edini izvaja izobraževalni program na univerzitetnem in podiplomskem nivoju. Zato študij pri nas pokriva širok spekter potreb po znanju. Program v Hamburgu je usmerjen v solidno naravoslovno znanje in ima nekoliko manj poudarka na tehničnem in tehnološkem znanju. Program v Dresdnu teče na Strojni fakulteti, smer procesno inženirstvo (Fakultät Maschinenwesen, Studiengang Verfahrenstechnik, Holz- und Faserwerkstofftechnik) in je zato bolj tehničen. Program na Dunaju ima poudarek na lesu in drugih obnovljivih materialih. Program v Zagrebu pa je zelo podoben našemu programu, ker so tudi potrebe po znanju podobne našim.

Čeprav obstaja nekaj vsebinskih in konceptualnih razlik, lahko ugotovimo, da so študiji primerljivi z našim in da bi bila izmenjava učiteljev in študentov, ki poteka že sedaj, mogoča in zaželena. Znanje tujih jezikov načeloma že sedaj ne predstavlja težav, saj splošno jezikovno znanje študentje pridobijo že v srednji šoli ali z obiskovanjem brezplačnih tečajev tujih jezikov tekom študija. Učenje tuje strokovne terminologije je vključeno v posamezne strokovne predmete.

4.3.b. Primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program

Pogoji za vpis na študijske programe drugostopenjskega magistrskega programa so predpisani z nacionalno zakonodajo s področja visokega šolstva. Pri primerjanih tujih programih so vpisni pogoji primerljivi, za vpis se povsod zahteva opravljen študij na prvi (UN) stopnji.

4.3.c. Primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovov

Praktično vsi prenovljeni programi študija lesarstva v Evropi trajajo tri leta na prvi (UN) stopnji in 2 leti na drugi stopnji. Tako so trajanje študija in pogoji za prehode ter dokončanje študija, na vseh primerjalih univerzah, primerljivi z našim programom. Predlagani nazivi, ki jih bodo pridobili diplomanti primerjanih študijskih programov so:

Universität für Bodenkultur Wien, Dunaj, Avstrija - Diplomingenieur /in der Technischen Wissenschaften

Sveučilište u Zagrebu, Šumarski fakultet, Drvnotehnološki odsjek, Zagreb, Hrvatska - Magistar drvnotehnoloških procesa

Universität Hamburg, Zentrum Holzwirtschaft, Hamburg, Nemčija - Magistr Holzwirtschaf

U Dresden, Fakultät Maschinenwesen, Studiengang Verfahrenstechnik, Dresden, Nemčija Magistr-in der Technischen Wissenschaften

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Lesarstvo – Magister inženir/Magistrica inženirka lesarstva

4.3.d. Primerljivost načinov in oblik študija (sistem in organizacija študijskega procesa, kreditni sistem, uporaba sodobnih informacijskih tehnologij, samostojni študij, tutorstvo, organizacija praktičnega usposabljanja ipd.)

Naš predlagani program je po načinih in oblikah študija primerljiv s primerjanimi programi. Pedagoški proces se pri vseh programih odvija s klasičnimi predavanji, seminarji, praktičnimi vajami v podobnih razmerjih. Pri predlaganem programu je pri predmetih viden premik k problemsko-osnovanemu učenju ter projektnemu delu v manjših skupinah, kar je tudi eden izmed ciljev bolonjske prenove študijev.

4.3.e. Možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni evropski visokošolski prostor

Mednarodno sodelovanje je možno, saj naš predlagani program temelji na ECTS kreditnem sistemu in je tako primerljiv s primerjalnimi programi. Z univerzo BOKU iz Dunaja in Univerzo Hamburg že sedaj uspešno teče izmenjava v okviru programa SOCRATES/ERASMUS, z Univerzo v Zagrebu pa izmenjave preko drugih programov. Vpeljana je tako izmenjava študentov kot učiteljev. Ker se bo pri nas izvajal program v slovenščini z možnostjo uporabe angleščine pri nekaterih predmetih, bo še naprej možno organizirati izmenjave učiteljev.

4.3.f. Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje domačega gospodarstva in javnih služb

Oddelek za lesarstvo na BF v Ljubljani je edina ustanova v Sloveniji, ki izvaja raziskovalno in razvojno delo na področju lesarstva in edini izvaja izobraževalni program na univerzitetnem in podiplomskem nivoju. Slovenija je bogata z gozdovi in ima bogato tradicijo na področju lesne industrije, zato so potrebe po kadrih s področja lesarstva gotovo upravičene. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da je les pomemben obnovljivi vir, nanj pa je vezanih več gospodarskih panog. Poleg specifičnih potreb podjetij, ki so kakorkoli povezana z lesom, obstoja širša potreba

po znanju o lesu kot obnovljivem materialu, ki je pri nas znatno zastopan tudi v naravni in kulturni dediščini. Zato že sedaj potekajo sodelovanja in izmenjave z različnimi disciplinami.

Primerjalne institucije iz Avstrije in Nemčije imajo segmente programa, ki je podoben našemu. V obeh državah pa lesarski študij izvaja več institucij, kar je posledica večjega števila prebivalstva in posledično večjega števila študentov. Zato so različne institucije bolj specializirane, npr. znanje o lesu v Hamburgu, tehnologije v Dresdnu, les in drugi obnovljivi viri na Dunaju. V Nemčiji je prenova študija in uvedba magistrskega študija po bolonjskih načelih na nekaterih univerzah še v pripravi. V Avstriji magistrij s področja lesarstva po prenovljenem programu izvaja samo BOKU. Študij lesarstva na Univerzi v Zagrebu je po vsebini zelo podoben študiju v Ljubljani, ker so tudi potrebe po znanju podobne našim.

Čeprav obstaja nekaj formalnih razlik med predlaganim programom lesarstvo in primerjanimi programi, menimo, da v primerjavi s sorodnimi programi v EU večjih vsebinskih razlik ni.

4.3.g. Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih

Študijski program ne izobražuje za reguliran poklic.

4.4. Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda

Mednarodno sodelovanje na pedagoškem področju

Mednarodno sodelovanje na pedagoškem področju poteka v okviru izmenjav v okviru programov SOCRATES/ERASMUS, bilateralnih programov, raziskovalnih projektov itd.

V okviru programa Evropske Unije SOCRATES/ERASMUS že peto študijsko leto sodelujemo z večino možnih aktivnosti. Te so: izmenjava študentov, izmenjava učiteljev, uvajanje evropskega kreditnega sistema, intenzivni programi, ki združujejo študente in učitelje raznih držav pri oblikovanju novih pogledov na razne teme in projekte za razvoj novih podiplomskih študijskih predmetov.

Oddelek za lesarstvo BF ima bilateralne pogodbe SOCRATES/ERASMUS sklenjene z naslednjimi državami: Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Turčija.

Preglednica 14: Pregled bilateralnih sporazumov Socrates/Erasmus Oddelka za lesarstvo

Nizozemska, Wageningen University, NL WAGENIN01http://www.wau.nl

Španija,Universidad de Alicante, E ALICANT01http://www.ua.es

Velika Britanija, University of Central Lancashire, UK PRESTON01http://www.uclan.ac.uk

Avstrija, Universität für Bodenkultur, A WIEN03http://www.boku.ac.at

Avstrija, Technische Universität Wien, A WIEN02http://www.tuwien.ac.at

Nemčija, Universität Hamburg, D HAMBURG01http://www.uni–hamburg.de

Nemčija, Georg–August Universität Göttingen, D GOTTING01http://www.forst.uni–goettingen.de

Portugalska, Instituto Politecnico de Braganca, P BRAGANC01http://www.ipb.pt

Italija, Universita degli Studi della Tuscia, I VITERBO01http://www.unitus.it

Francija, Universite Henri Poincare Nancy–1, F NANCY01http://www.uhp–nancy.fr

Izmenjava študentov

Preglednica 15: Število študentov Oddelka za lesarstvo v tujini ERASMUS in drugi sporazumi

Študijsko leto Število študentov1999 / 2000 22000 / 2001 22001 / 2002 72002 / 2003 22003 / 2004 82004 / 2005 4SKUPAJ 25

Število tujih študentov na Oddelku za lesarstvo, ERASMUS in drugi sporazumi

Od leta 2000 sta se na Oddelku za lesarstvo na dodiplomskem in podiplomskem študiju v povprečju izobraževala po 2 študenta na leto. Izmenjave so potekale v okviru projekta SOCRATES / ERASMUS in v okviru drugih projektov.

http://www.uhp-nancy.fr/

http://www.unitus.it/

http://www.ipb.pt/

http://www.forst.uni-goettingen.de/

http://www.uni-hamburg.de/

http://www.tuwien.ac.at/

http://www.boku.ac.at/

http://www.uclan.ac.uk/

http://www.ua.es/

http://www.wau.nl/

Izmenjava učiteljev (izbor)

Preglednica 16: Gostovanje predavateljev Oddelka za lesarstvo BF s predavanji v tujini (Izbor)

Predavatelj Institucija/država Datum ∑ ur Naslov predavanjaProf. dr. Katarina Čufar Universita degli studi della

Tuscia, Viterbo, Italija4.6.–7.6. 2003

8 Applications of state of art of dendrochronology in Slovenia – applications to cultural heritage

Prof. dr. Katarina Čufar Universidad de Alicante, Alicante, Španija

30.3.–6.4.2003

8 Dendrochronology and its application in different fields of science

Prof. dr. Katarina Čufar Šumarski fakultet/Zagreb, Hrvaška

27.5.2003 2 Dendrokronologija v Sloveniji in njena uporaba v različnih strokah

Prof.dr. Marko Petrič Universite Henri Poincare, Faculte des Sciences in LERMAB, Nancy, Francija

3.1.2004 – 8.2.2004

10 Wood industry in Slovenia – state of the art,R&D activities in the field of Wood Science in Slovenia,Wood coatings for exterior application,Protection of wood with boron containing wood preservatives.

Doc.dr. Milan Šernek Univerza v Hamburgu, Hamburg, Nemčija

4.5.2004 – 10.5.2004

10 Wood adhesion, adhesive wettability and penetration,Adhesive cure kinetics and bond performance.

Doc. dr. Primož Oven Leck – srečanje raziskovalcev na projektu PINE, Nemčija

27.9.2004 2 Cambial activity data collection and analysis : reporting period

Prof. dr. Katarina Čufar Universita degli studi della Tuscia, Viterbo, Italija

2005 8 Subjects of denrochronology

Prof. dr. Katarina Čufar Universidad de Alicante, Alicante, Španija

2005 8 The relation between wood structure and dendrochronology

Prof.dr. Vesna Tišler Tianjin University of Light Industry, Tianjin, Kitajska

2000 2 Influence of spruce tannin addition on a phenolic resins cure

Prof.dr. Vesna Tišler University of Tsukuba, Tsukuba, Japan

2003 2 Wood liquefaction in glycerol and the other reagents

Prof.dr. Vesna Tišler Research Institute of Wood Industry, Beijing, Kitajska

2003 2 Wood liquefaction in polyhydric alcohols

Prof.dr. Vesna Tišler Tianjin : Tian University of Science and Technology, Kitajska

2003 2 Wood liquefaction in polyhydric alcohols

Preglednica 17: Gostovanje tujih predavateljev s predavanji na Oddelku za lesarstvo BF (izbor)

Predavatelj Država/institucija Datum ∑ ur Naslov predavanjaProf. Dr. Jose Raventos Bonvehi

Španija, University of Alicante

2003 8 Program Matlab for time series analyses

Prof. dr. Heiko Thoeman

Nemčija, Univerza v Hamburg

2003 8 Production Technology for Wood Based Composites

Prof. dr. Cornellia Grandlinger in Thomas Kuncinger

Avstrija, Viena University of technology

2003 1 White rot decay. Mechanisms of decay and potential biotechnological applications

Dr. Marius Barbu Avstrija, Binder Holz 2004 6 Engineered wood products, technology of MDF production

Dr. Martin De Luis Španija, University of Alicante

2004 8 Dendroecological methods

Isabel Dorado Linan Španija, University of Alicante

2004 5 Wood formation in trees from semiarid regions

Prof.dr. Philippe Gerardin

Francija, Universite Henri Poincare (UHP) in LERMAB, Nancy

2004 4 Research activities at LERMAB and presentation of wood science studies at UHP,Wood modification and new types of wood preservatives.

Dr. Annie Deslauriers Italija, Universita degli studi Padova

2005 2 Word formation in conifers

Dr. Martin De Luis Španija, University of Zaragoza

2005 2 How can we use the wood structure to study the global climate change (a case study in the Mediterranean Ecosystems of East Spain)

prof. dr. Holger Militz Nemčija, Institute for Wood biology and Wood Technology,Univ. Göttingen,

2001 5 Wood modification: scientific background and practical application

prof. dr. Rupert Wimmer

Avstrija, Univerzität fűr Bodenkultur, Dunaj

2001 10 Serija predavanj, biologija lesa

dr. Robert J. Koestler ZDA, Metropolitanski muzej, New York

2001 10 Sampling of Current Science and Conservation Projects at the Metropolitan Museum of Art

prof. dr. Bunichiro Tomita

Japonska, Univerza Tsukuba

2001 5

Preglednica 18: Mednarodne znanstvene prireditve, ki jih je organiziral Oddelek za lesarstvo

Naslov Kraj Datum Št. udeležencev15th International Dendroecological Fieldweek 2000a

Mašun 02 – 08.07. 2000 40

Mednarodna konferenca ICWSF Ljubljana 05. – 07.09.2001 45EURODENDRO 2001 Gozd Martuljek 06. – 10.6.2001 101Mednarodna konferenca Razvojne strategije lesarstva

Preddvor 06. – 09.06.2001 42

Sestanek projektne skupine %.okvirni program EU (PINE)

Pokljuka 22. – 26.11.2002 20

Represivna zaščita kulturne dediščine Ljubljana 01. – 03.07.2002 4035. letno srečanje združenja "International Research Group on Wood Preservation, IRG/WP"

Ljubljana 06. – 10.06.2004 300

Prvo delovno srečanje delovne skupine COST E37 Sustainability through new technology for enhanced wood durability

Ljubljana 04. – 06.06.2004 50

Zaključno srečanje delovne skupine COST E22 Ljubljana 11.06.2004 15Srečanje evropske skupine za ISO standardizacijo za področje zaščite lesa TC 38

Ljubljana 11.06.2004 25

Mednarodno sodelovanje Oddelka za lesarstvo BF na raziskovalnem področju

Mednarodno sodelovanje Oddelka za lesarstvo BF poteka v okviru številnih projektov.

Preglednica 19: Mednarodno sodelovanje Oddelka za lesarstvo na raziskovalnem področju s članicami EU

PogodbaNosilec

Naslov projekta Trajanje projekta

Meddržavni projektiSLO–A/25Slov.–avstrijsko sodelov.Dr. Franc Pohleven

Encimska razgradnja lesa z glivami bele trohnobe in vloga bakrovih spojin pri teh procesih

01.07.2000 – 31.12.2001

3311–01–838034 PSP 21Slov.–britansko sodelov.Dr. Franc Pohleven

Bioremediation of preservative treated wood waste 01.06.2001

BI–GB/04–008Slov.–britansko sodelov.Dr. Miha Humar

Scale up of the bioremediation of preservative treated wood waste process

01.01.2003 – 31.12.2003,nato podaljšanje do 31.12.04

Drugi mednarodni projektiINTERREG IIIBDr. Marko Petrič

Implementation of solvent management systems as transnational approach for reducing VOC pollution, SMS VOSLESS

2004 – 2007

INTERREG IIICDr. Milan Šernek

Gaining added value of timber in Europe, GATE

01.10.2004 – 30.09.2007

EU projekt mobilnostiDr. Jasna Hrovatin

Professional terminology in the field of architecture, wood technology and wood constructions

1.12.2003 – 15.3.2005

COST projekti3311–04–837020COST E18Dr. Marko Petrič

High performance wood coating 1.7.1999 – 30.6.2004

3311–04–837029COST E22Dr. Franc Pohleven

Environmental optimisation of wood protection

16.12.1999 – 30.4.2004


Management of recovered wood 9.7.2002 – 20.11.2006

3311–04–837094COST E35Dr. Bojan Bučar

Fracture mechanics and micromechanics of wood and wood composites with regard to wood machining

1.6.2003 – 8.2.2008


Sustainability through new technologies for enhanced wood durability

17.9.2003 –27.1.2008

3311–04–837109COST E40Dr. Bojan Bučar

Innovative utilization and products of large dimensioned timber including the whole forest – wood – chain

23.4.2004 – 26.5.2008

COST E34Dr. Milan Šernek

Bonding of Timber 17.9.2003 –18.2.2008

COST E44Dr. Sergej Medved

Wood Processing Strategy 10.6.2004 – 22. 06. 2008

COST E49Dr. Milan Šernek

Processes and Performance of Wood–based Panels

2005 – 2009

5. okvirni program EUG1RT–CT–2000–05002Dr. Franc Pohleven

Thematic Network for Wood Modification 2002 – 2003

EVK2–CT2002–00136Dr. Primož Oven

Predicting impacts on natural ecotones – PINE 01.09.2002 – 31.08.2005

PogodbaNosilec


QLK5–CR2002–01439EU projektDr. Franc Pohleven

Improvement of wood product properties by increased hydrophobicity obtained by the use of silicon compounds HYDROPHOB

01.01.2003 – 31.12.2006

Preglednica 20: Mednarodno sodelovanje Oddelka za lesarstvo na raziskovalnem področju z državami izven EU

PogodbaNosilec


Meddržavni projektiSlov. – hrvaško sodelovanjeDr. Željko Gorišek Kvaliteta sušenja lesa 01.07.2000 – 30.06.2002

Slov.–hrvaško sodelovanjeDr. Franc Pohleven

Uvajanje represivne zaščite predmetov kulturne dediščine iz lesa z ekološko primernimi pripravki

01.12.2000 – 30.06.2002

Slov.–hrvaško sodelovanjeDr. Franc Pohleven Zaščita lesa z ekološko primernimi pripravki 01.07.2000 – 30.06.2002

3311–01–838041Slov.–japonsko sodelovanjeDr. Vesna Tišler

Liquified Wood/Epoxy Resins 01.04.2001 – 31.03.2003

BI_HR/03–04–015Slov.–hrvaško sodelovanjeDr. Marko Petrič

Preizkušanje postrepresivne zaščite lesa 01.01.2003 – 31.12.2004

SLO–BIH 16/03–04BI–BA/03–04–016Slov.–BIH sodelovanjeDr. Jože Resnik

Vpliv vročega in VF lepljenja na lezenje lameliranih elementov ob ciklični spremembi klime

01.01.2003 – 31.12.2004

3311–02–838304Slov.–Mak 8/2002–2003Dr. Marko Petrič

Staranje lesnih premazov za zunanjo uporabo pri različnih klimatskih pogojih

Pričetek 2002 – do 31.12.2003; nato podaljšanje do 31.12.2004

BI–US/03–04/25Slov.–ameriški projektDr. Milan Šernek

Proučevanje kinetike utrjevanja termoneplastičnih lepil 01.01.2003 – 31.12.2004

BI–US/04–05/24Dr. Franc Pohleven

Translokacija anorganskih biocidov zaradi okužbe z glivami 2004 – 2005

4.5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti (v skladu z Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS1)

4.5.a. Število in poimenska navedba učnih enot-

Program ima 17 predmetov. Njihov seznam z navedbo nosilca se nahaja v preglednici 4.

Preglednica 21: Seznam predmetov z navedbo nosilca v študijskem programu

Zap. št. Predmet Nosilec Naziv ECTS Vrsta predmeta Smer40 Zgradba in lastnosti lesa Čufar prof. 9 Obvezni Obe41 Les kot inženirski material Gorišek prof. 6 Obvezni Obe

42 Lesni kompoziti Medved, Šernek doc. 6 Obvezni Obe

43 Avtomatizacija mehanskih obdelovalnih procesov Bučar, Medič doc. 9 Obvezni OPTL2

44 Predelava lesnih ostankov in biomase

Gornik Bučar, Bučar doc. 9 Obvezni OPTL

45 Tehnologija lepljenja Šernek doc. 6 Obvezni OPTL46 Hidrotermične predelave lesa Gorišek prof. 3 Obvezni OPTL

47 Sodobni postopki zaščite in površinske obdelave lesa

Pohleven, Petrič prof. 9 Obvezni TRL3

48 Konstruiranje in inovacije Hrovatin doc. 9 Obvezni TRL49 Informatika v lesni proizvodnji Kropivšek doc. 6 Obvezni TRL

50 Management projektov v lesnem podjetju Oblak doc. 3 Obvezni TRL

51 Biološke osnove lesne kvalitete Oven prof. 6 Izbirni Obe

52 Varstvo okolja v lesni industriji

Oblak, Humar, Pohleven, Petrič, Medved, Tišler

doc./prof. 6 Izbirni Obe

53 Projektiranje notranje opreme in kompozicija Hrovatin doc. 6 Izbirni Obe

54 Elektrotehnika in elektronika Bizjak doc. 6 Izbirni Obe55 Kemična predelava lesa Tišler prof. 6 Izbirni Obe56 Mehanizmi in pogonska tehnika Medič doc. 6 Izbirni Obe57 Projekt 6 Obe58 Magistrska naloga 30

Izbirni lesarstvo, BF in izven BF ali UL do 18 Izbirni Obe

Glede na 6. čl. Meril za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS lahko študent, do 10 kreditnih točk iz obveznih ali izbirnih enot programa prenese iz enega študijskega programa v drugega. Predmeti, ki so opredeljeni kot izbirni širše, predstavlja ponudbo širše izbirnih predmetov BF, medtem ko študenti v sklopu predpisane izbirnosti lahko izbirajo predmete tudi iz programov drugih fakultet oz. Univerz.

1 Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS so bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 124/04.2 Smer Obdelovalne in predelovalne tehnologije lesa3 Smer Trajnostna raba lesa

4.5.b. Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo programa

Učne enote so predmeti razdeljeni na obvezne skupne, obvezne strokovne, izbirne strokovne in izbirne širše. Razdelitev predmetov v predmetne stebre je podana v preglednici 5, njihova vključenost v strukturo programa pa v preglednici.

Preglednica 22: Predmetni stebri programa

Obvezni – stroka Obvezni – stroka glede na usmeritev Izbirni – stroka3 Izbirni – širše4

Zgradba in lastnosti lesaAvtomatizacija mehanskih obdelovalnih procesov1

Biološke osnove lesne kvalitete

Elektrotehnika in elektronika

Les kot inženirski material

Predelava lesnih ostankov in biomase1

Varstvo okolja v lesni industriji

Predmeti iz drugih programov BF

Lesni kompoziti Tehnologija lepljenja1 Projektiranje notranje opreme in kompozicija

Predmeti iz drugih programov UL

Projekt Polimerni materiali1 Kemična predelava lesa Predmeti z drugih univerz

Magistrska naloga Hidrotermične predelave lesa1

Mehanizmi in pogonska tehnika

Sodobni postopki zaščite in površinske obdelave lesa2

Konstruiranje in inovacije2

Informatika v lesni proizvodnji2

Management projektov v lesnem podjetju2

1 Obvezni strokovni predmeti za usmeritev Obdelovalne in predelovalne tehnologije lesa iz izbirni strokovni za drugo usmeritev2 Obvezni strokovni predmeti za usmeritev Trajnostna raba lesa iz izbirni strokovni za drugo usmeritev3 Izbirni strokovni predmeti na Oddelku za lesarstvo za obe usmeritvi4 Izbirni predmeti širše, na drugih programih BF, UL in na drugih univerzah lahko slušatelj izbere predmete v obsegu do18 ECTS.

Vključenost obveznih in izbirnih predmetov v strukturo programa

Preglednica 23: Razporeditev predmetov in kreditnih točk glede na vključenost v posamezni predmetni steber magistrskega programa Lesarstvo

Vrsta predmeta Število predmetov Delež predmetov Vsota ECTS Delež ECTSObvezni stroka 3 13,6% 21 12,7%Obvezni stroka – smer OPTL 5 22,7% 33 20,0%

Obvezni stroka – smer TRL 4 18,2% 27 16,4%

Izbirni stroka 5 22,7% 30 18,2%Izbirni širše 1 4,6% 6 3,6%Izbirni lesarstvo, BF in izven BF 34 13,6% 18 10,9%

Magistrska naloga 1 4,6% 30 18,2%Skupaj 22 100,0% 165 100,0%

4 Pri izračunu števila izbirnih predmetov je upoštevano, da ima posamezen predmet 6 ECTS

SKUPNI OBVEZNI PREDMETI(3 obvezni predmeti)

Smer"Obdelovalne in predelovalne

tehnologije lesa"(5 obveznih predmetov)

Smer"Trajnostna raba lesa"

(4 obvezni predmeti)

Izbirni predmeti, projekt Izbirni predmeti, projekt

MAGISTRSKA NALOGA

1. semester

1. in 2. semester

2. in 3. semester

4. semester

Preglednica 24: Razporeditev predmetov in kreditnih točk glede na vključenost v posamezni predmetni steber magistrskega programa Lesarstvo

Letnik

1

1. semesterObvezni predmeti skupni – 3 predmeti, 21 ECTSObvezni predmeti smer5 – 1 predmet, 9 ECTS

2. semesterObvezni predmeti smer– do 4 predmeti6, 24 ECTSIzbirni predmeti – do 1 predmet, 6 ECTSProjekt, 6 ECTS

2 3. semesterIzbirni predmeti – do 5 predmetov, 30 ECTS

4. semesterMagistrska naloga – 30 ECTS

Preglednica 25: Delež predmetov glede na vključenost v posamezni predmetni steber magistrskega programa Lesarstvo

Letnik

1

1. semesterObvezni predmeti skupni – 4 predmeti, 17,5%Obvezni predmeti smer – 1 predmet, 7,5%

2. semesterObezni predmeti smer– do 4 predmeti7, 20,0%Izbirni predmeti – do 1 predmet, 5,0%Projekt, 5,0%

2 3. semesterIzbirni predmeti – 5 predmetov, 25,0%

4. semesterMagistrska naloga – 25,0%

Študijski proces pri posameznih predmetih se izvaja v slovenskem jeziku, kar je zapisano tudi v 14. točki učnih načrtov predmeta. V primeru pristopa večjega števila tujih slušateljev k rednemu izvajanju predmetov, nosilec predmeta po dogovoru zanje izvede dodatne konzultacije v angleškem/nemškem jeziku.

Prilagamo tudi izpis iz Statuta Univerze v Ljubljani, ki se navezuje na to točko:

2. Učni jezik

110. členUčni jezik na univerzi je slovenski.V tujem jeziku se lahko izvajajo:

– študijski programi tujih jezikov,– deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski

učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,– študijski programi, če se ti programi na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem

jeziku.– skupni študijski programi, ki jih na temelju posebne pogodbe ali sporazuma izvaja

Univerza v Ljubljani z univerzo iz tujine.

O študiju v tujem jeziku sprejme sklep senat članice, ki mora pri tem upoštevati jezikovno znanje študentov in predavatelja.

5 Obvezni predmeti glede na študijsko usmeritev: Obdelovalne in predelovalne tehnologije lesa ali Trajnostna raba lesa6 Odvisno od študijske usmeritve7 Odvisno od študijske usmeritve

4.5.c. Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija

Razmerje med predavanji, seminarskimi in laboratorijskimi vajami, terenskim delom ter drugimi oblikami neposrednega pedagoškega dela v programu je razvidno iz preglednice 26 in preglednice 27, kjer podajamo tudi njihova razmerja po semestrih in skupno.

Preglednica 26: Število ur, predavanj, seminarjev, vaj ter drugih oblik študija v posameznem letniku magistrskega programa Lesarstvo.

Semester P S SV LV TD DD KT MN ŠO1 170 15 10 170 5 0 370 0 7502 120 20 20 125 20 75 380 0 7503 150 25 25 150 25 0 375 0 7504 0 0 0 0 0 105 750 750

Skupaj 440 60 55 445 50 180 1230 750 3000

Preglednica 27: Razmerje med urami predavanj, seminarjev, vaj ter drugih oblik študija v posameznem letniku magistrskega programa Lesarstvo.

Semester P S SV LV TD DD KT MN ŠO1 38,6 25,0 18,2 38,2 10,0 0,0 32,9 0 25,02 27,3 33,3 36,4 28,1 40,0 41,7 33,8 0 25,03 34,1 41,7 45,5 33,7 50,0 0,0 33,3 0 25,04 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 58,3 0,0 100 25,0

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

P predavanjaS seminarSV seminarske vajeLV laboratorijske vajeTD terensko deloDD drugo deloKT vsota kontaktnih urMN magistrska nalogaŠO obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, kar ustreza 1500 ur/leto; ure vključujejo kontaktne ure + samostojno delo

Pri izbirnih predmetih je upoštevana povprečna razdelitev ur vseh predmetov, ki so na voljo.

4.5.d. Delež praktičnega usposabljanja v programu, način izvedbe, kreditno ovrednotenje

Program nima organiziranega praktičnega usposabljanja v klasični obliki. Študentje pridobijo praktične izkušnje z delom v laboratoriju, pri terenskem pouku in predmetu Projekt, kjer v sodelovanju z industrijo rešujejo praktične probleme s katerimi se industrija srečuje vsakodnevno. V okviru omenjenga predmeta lahko študntje izdelajo lasten izdelek.

4.5.e. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov

Vertikalna in horizontalna povezanost programa je podana v preglednici 28. Predmeti št. 1–34 so iz prvostopenjskega univerzitetnega študisjkega programa Lesarstvo.

Preglednica 28: Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov v magistrski program Lesarstvo. Številke predstavljajo zaporedne številke predmetov iz preglednice 21.

Zap. št. Program Naziv predmeta1

Prva stopnja

Kemija lesa2 Matematika 3 Kvantitativne metode in statistika4 Fizika5 Tehniškno risanje in opisna geometrija6 Strojništvo in lesnoobdelovalni stroji7 Mehanika 8 Polimerni in ostali nelesni materiali9 Anatomija lesa10 Mehanske obdelovalne tehnologije lesa in lesnih kompozitov11 Tehnologija lesa12 Lesni škodljivci13 Management lesne proizvodnje14 Biologija lesa 15 Primarne obdelovalne tehnologije16 Lepila in lepljenje lesa17 Sušenje lesa18 Tehnologija in lastnosti lesnih plošč19 Zaščita lesa20 Lesni inženirski kompoziti21 Konstruiranje in oblikovanje22 Organizacija in ekonomika lesnega podjetja 23 Površinska obdelava lesnih izdelkov24 Načrtovanje tehnoloških procesov v lesarstvu25 Gospodarjenje z lesom in lesnimi proizvodi26 Dendrologija27 Osnove znanstvene informatike in dokumentacije v lesarstvu28 Inženirske eksperimentalne metode29 Zgradba lesa30 Računalniško podprto konstruiranje 31 Poslovni informacijski sistemi in storitve32 Oblaganje lesnih plošč33 Fizikalno kemijske lastnosti površin34 Tuj tehniški jezik40

Druga stopnja

Zgradba in lastnosti lesa41 Les kot inženirski material 42 Lesni kompoziti43 Avtomatizacija mehanskih obdelovalnih procesov 44 Predelava lesnih ostankov in biomase45 Tehnologija lepljenja46 Polimerni materiali47 Hidrotermične predelave lesa48 Sodobni postopki zaščite in površinske obdelave lesa 49 Konstruiranje in inovacije50 Informatika v lesni proizvodnji51 Management projektov v lesnem podjetju52 Biološke osnove lesne kvalitete53 Varstvo okolja v lesni industriji54 Projektiranje notranje opreme in kompozicija55 Elektrotehnika in elektronika56 Kemična predelava lesa57 Mehanizmi in pogonska tehnika58 Projekt59 Magistrska naloga

Preglednica 29: Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov v magistrski program Lesarstvo. Številke predstavljajo zaporedne številke predmetov iz preglednice 21.

Št. pred. Naziv predmeta Vertikalna povezanost Horizontalna povezanost

40 Zgradba in lastnosti lesa 1, 9, 11, 14, 26, 29, 41 in 51. Biologija, Botanika

41 Les kot inženirski material

Dograditev in nadgrajevanje vseh predmetov razen 12, 13, 26, 27, 50, 52 in 53

Fizika, Mehanika

42 Lesni kompoziti 8, 9, 10, 11, 16, 18, 20, 40, 41 Kemija, Fizika, Mehanika

43 Avtomatizacija mehanskih proizvodnih sistemov

2, 3, 4, 6, 7, 10, 15, 16, 18, 23, 28 in 33. Fizika, Mehanika

44 Predelava lesnih ostankov in biomase 2, 3, 4, 6, 10, 11, 15, 22, 24, 28, 33, 35, 52 in 55. Gozdarstvo, Energetika

45 Tehnologija lepljenja1, 2, 3, 4, 6, 8, 9, 10, 11, 16, 17, 18, 20, 24, 32 in 33.

Kemija, Fizikalna kemija

46 Polimerni materiali


Fizika, Fizikalna kemija, Termodinamika,

47 Hidrotermične predelave lesa


Fizika, Fizikalna kemija, Termodinamika,

48 Sodobni postopki zaščite in površinske obdelave lesa

1, 4, 8, 9, 10, 12, 19, 23, 32, 33 in 52 Kemija, Biologija

49 Konstruiranje in inovacije 5, 8, 18, 19, 20, 21, 23, 30, 40, 41, 47 in 53 Arhitektura, Oblikovanje

50 Informatika v lesni proizvodnji 13, 22, 25, in 31 Ekonomija, Organizacija dela

51 Management projektov v lesnem podjetju 3, 13, 22, 25, 31, 52 Ekonomija

52 Biološke osnove lesne kvalitete 1, 11, 17, 25, 26, 29, 40 in 41. Biologija

53 Varstvo okolja v lesni industriji 1, 2, 3, 13, 19, 22, 23, 24, 25, 44 in 47 Kemija, Biologija

54 Projektiranje notranje opreme in kompozicija

5, 8, 18, 19, 20, 21, 23, 30, 40, 47 in 48 Arhitektura, Oblikovanje

55 Elektrotehnika in elektronika 2, 3, 4, 6, 7, 11, 15, 16, 18, 23, 24, 28, 33 in 43. Fizika

56 Kemična predelava lesa 1, 8, 9, 44 in 52. Kemija, Papirništvo57 Mehanizmi in pogonska tehnika 2, 4, 7, 10 in 15. 43

4.5.f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa

Kreditno ovrednotenje programa in posameznih predmetov, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oziroma kontaktnih ur programa je predstavljeno v preglednici 28.

Preglednica 30: Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur

Letnik Semester Št. pred. Naziv predmeta Vrsta P S SV LV TD DD KT ŠO ECTS1 1 1 40 Zgradba in lastnosti lesa Obvezni – stroka 50 10 45 5 0 110 220 92 1 1 41 Les kot inženirski material Obvezni – stroka 35 5 0 35 0 0 75 155 63 1 1 42 Lesni kompoziti Obvezni – stroka 40 0 0 35 0 0 75 155 64 1 1 Obvezni predmet – smer Obvezni – stroka 45 10 0 55 0 0 110 220 9

Skupaj 1. semester 370 750 30

5 – 6 1 2 Obvezni predmet – smer ali izbirni predmeti

Obvezni – stroka8

Izbirni – vsi programi

120 25 20 120 20 0 305 610 24

7 1 2 57 Projekt 0 0 0 0 0 75 75 140 6Skupaj 2. semester 380 750 30Skupaj 1. letnik 750 1500 60

8 2 3 Izbirni predmeti Izbirni – vsi programi 150 25 25 150 25 0 375 750 30

Skupaj 3. semester 375 750 309 2 4 58 Magistrska naloga Obvezni stroka 0 0 0 0 0 105 0 750 30

Skupaj 4. semester 0 1500 60Skupaj 2. letnik 750 1500 60Skupaj celoten študij 1500 3000 120

8 Odvisno od študijske usmeritve

Preglednica 31: Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur – obvezni predmeti smer Obdelovalne in predelovalne tehnologije lesa

Letnik Semester Št. pred. Naziv predmeta Vrsta P S SV LV TD DD KT ŠO ECTS

1 1 1–2 43 Avzomatizacija mehanskih obdelovalnih procesov Obvezni – stroka 45 0 0 65 0 0 110 220 9

2 1 1–2 44 Predelava lesnih ostankov in biomase Obvezni – stroka 45 20 0 45 0 0 110 220 93 1 1–2 45 Tehnologija lepljenja Obvezni – stroka 45 0 0 30 0 0 75 150 64 1 1–2 46 Polimerni matriali Obvezni – stroka 45 0 0 30 0 0 75 150 65 1 1–2 47 Hidrotermične predelave lesa Obvezni – stroka 20 5 0 20 0 0 45 90 3

Preglednica 32: Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur – obvezni predmeti smer Trajnostna raba lesa

Letnik Semester Št. pred. Naziv predmeta Vrsta P S SV LV TD DD KT ŠO ECTS

1 1 1–2 48 Sodobni postopki zaščite in površinske obdelave lesa Obvezni – stroka 45 20 0 45 0 0 110 220 9

2 1 1–2 49 Konstruiranje in inovacije Obvezni – stroka 55 0 0 55 0 0 110 220 93 1 1–2 50 Informatika v lesni proizvodnji Obvezni – stroka 30 0 10 30 5 0 75 150 64 1 1–2 51 Management projektov v lesnem podjetju Obvezni – stroka 25 0 5 15 0 0 45 80 3

Preglednica 33: Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur –izbirni predmeti

Letnik Semester Št. pred. Naziv predmeta Vrsta P S SV LV TD DD KT ŠO ECTS1 1–2 2–3 52 Biološke osnove lesne kvalitete Izbirni – stroka 40 0 0 35 0 0 75 150 62 1–2 2–3 53 Varstvo okolja v lesni industriji Izbirni – stroka 40 5 0 25 5 0 75 150 6

3 1–2 2–3 54 Projektiranje notranje opreme in kompozicija Izbirni – stroka 35 0 0 40 0 0 75 150 6

4 1–2 2–3 55 Elektrotehnika in elektronika Izbirni – širše 30 0 0 45 0 0 75 150 65 1–2 2–3 56 Kemična predelava lesa Izbirni – stroka 30 0 0 30 15 0 75 150 66 1–2 2–3 57 Mehanizmi in pogonska tehnika Izbirni – stroka 30 0 15 30 0 0 75 150 6

P predavanjaS seminarSV seminarske vajeLV laboratorijske vajeTD terensko deloDD drugo deloKT vsota kontaktnih urŠO obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, kar ustreza 1500 ur/leto; ure vključujejo kontaktne ure + samostojno delo

Glede na 6. čl. Meril za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS lahko študent, do 10 kreditnih točk iz obveznih ali izbirnih enot programa prenese iz enega študijskega programa v drugega. Predmeti, ki so opredeljeni kot izbirni širše, predstavlja ponudbo širše izbirnih predmetov BF, medtem ko študenti v sklopu predpisane izbirnosti lahko izbirajo predmete tudi iz programov drugih fakultet oz. Univerz.


4.5.g. Priloženi učni načrti po posameznih učnih enotah

Učni načrti vseh učnih enot oz. predmetov so priloženi v prilogi 9c.

4.5.h. Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS;

Kreditno ovrednotenje programa je določeno s 95. in 96 členom Statuta Univerze v Ljubljani, ki sta ga sprejela senat in upravni odbor Univerze v Ljubljani dne 21. 12.2004:

95. členŠtudijske obveznosti so v študijskih programih ovrednotene s kreditnimi točkami po ECTS. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk.

a. Dodiplomski študij96. člen

Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi obsegajo od 180 do 240 kreditnih točk in trajajo tri do štiri leta.

Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami.

statut visokošolskega zavoda – se nahaja na spletni strani Univerze v Ljubljani http://www.uni–lj.si/

predstavitveni zbornik študija je priložen v prilogi 4 predstavitveni zbornik Univerze v Ljubljani v angleškem jeziku (Welcome Guide) je

objavljen na spletni strani Univerze v Ljubljani http://www.uni–lj.si/ študentova prošnja/prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih in študijska

pogodba so priloženi v prilogi 4

Dne 9. 5. 2005 je Senat Biotehniške fakultete na 1. redni seji s 65. sklepom imenoval Komisijo za pripravo zasnov dvostopenjskih študijskih programov v skladu z Bolonjsko deklaracijo (KoBode), katere naloga je priprava študijskih programov Biotehniške fakultete v skladu z Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Ur. l. RS, št. 124/2004) in drugimi relevantnimi dokumenti. Statut Univerze v Ljubljani (priloga 4a) pa z določili členov 95. do 98. predpisuje kreditno vrednotenje dodiplomskih in podiplomskih magistrskih študijskih programov.

4.6. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Število razpisanih mest za redni študij je 30.

V drugostopenjski magistrski študijski program Lesarstvo se lahko vpiše, kdor je končal:a) prvostopenjski študijski programi s področja lesarstva na Biotehniški fakulteti ali

kateregakoli od primerljivih akreditiranih študijskih programov prve stopnje lesarstva na domačih in tujih univerzah,

b) druge akreditirane prvostopenjske programe univerz doma in v tujini, ki obsegajo vsaj 180 ECTS, če dodatno opravi do 45 ECTS, izmed predmetov provstopenjskega univerzitetnega študijskega programa Lesarstvo in sicer: a) diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o življenju opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov, b) diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov (matematika,

http://www.uni-lj.si/

http://www.uni-lj.si/


fizika, kemija, kvantitativne metode in statistika), c) diplomanti vseh ostalih študijskih področji, ki nimajo primerljivega nabora temeljnih in stokovnih predmetov se dodatni ECTS določijo iz nabora obveznih skupnih in obveznih strokovnih predmetov prvostopenjskega univerzitetnega programa Lesarstvo.

c) v drugostopenjski magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je pred novelo ZVIS končal visokošolski strokovni študijski program Lesarstvo,

d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu do 45 ECTS. Obveznosti študenta se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika in sicer: a) diplomanti primerljivih študisjkih programov s področij ved o življenju opravi predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov, b) diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov (matematika, fizika, kemija, kvantitativne metode in statistika), c) diplomanti vseh ostalih študijskih področji, ki nimajo primerljivega nabora temeljnih in stokovnih predmetov se dodatni ECTS določijo iz nabora obveznih skupnih in obveznih strokovnih predmetov prvostopenjskega univerzitetnega programa Lesarstvo.

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati iz tujih držav, ki so končali enakovredno izobraževanje kot je navedeno v točkah od a) do d) in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom. V primeru omejitve vpisa bodo: kandidati iz točk (a) in (c) se izbira na podlagi ocen opravljenih izpitov študija prve stopnje, kandidate iz točk (b) in (d) se izbira na podlagi povprečne ocene izpitov študija prve stopnje

in izpitov, ki so pogoj za vpis. Prednost imajo tisti kandidati, ki imajo zbranih večje število KT iz nabora predmetov: Matematika, Fizika, Kemija, Kvantitativne metode in Statistika. Pri kandidatih z enakim številom KT iz prejšnjega stavka se bo upošteval uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena izpitov).

4.7. Določbe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v drugostopenskem magistrskem programu Lesarstvo. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Študijska komisija Oddelka za lesarstvo, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj. Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo pristojna študijska komisija upoštevala naslednja merila:

ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje),

primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se obveznost priznava),

ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program, če je predhodno izobraževanje obsegalo


najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

4.8. Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in/ali pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, eseji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik BF, ki ga potrjuje Senat BF.

Pri ocenjevanju se skladno s Statutom Univerze v Ljubljani uporablja ocenjevalna lestvica: od 1 do 5......(nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem), 6...................(zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 7...................(dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 8...................(prav dobro: solidni rezultati), 9...................(prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) in 10.................(odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami).

Kandidat uspešno opravi preverjanje znanja, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Če je pri posameznem predmetu določeno, da se znanje preverja z izpitom in vajami (kolokvija, praktični izpit, ipd.), je način ocenjevanje sestavljen iz dveh ocen. Prva ocena pomeni uspeh dosežen na izpitu.

4.9. Pogoji za napredovanje po programu

Obveznosti študentov in pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in dosegel najmanj 45 kreditnih točk po ECTS.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze.

O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Študijska komisija Oddelka za lesarstvo.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje.

Sklep o tem sprejme senat Oddelka za lesarstvo na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijske komisije Oddelka za lesarstvo.

S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.


Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom, za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Študentu bodo pri študiju pomagali tutorji iz vrst pedagoških delavcev in študentov višjih letnikov. Vsak študent bo že ob začetku študija izbral mentorja, ki mu bo svetoval pri izboru izbirnih predmetov in sestavi individualnega študijskega programa. Mentor bo študenta vodil tudi pri pripravi projektne naloge in pri pripravi magistrske naloge.

4.10. Določbe o prehodih med programi

Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu.

Mogoč je prehod:a) iz študijskih programov 2. stopnje z vseh strokovnih področij, ki potekajo na

Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Pristojna študijska komisija določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred zaključkom študija in opredeli, v kateri letnik lahko kandidat prehaja.

b) iz študijskih programov 2. stopnje z drugih strokovnih področij, ki potekajo na drugih univerzah v Sloveniji ali tujini. Pristojna študijska komisija določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred zaključkom študija in opredeli, v kateri letnik lahko kandidat prehaja.

c) iz univerzitetnega študijskega programa Lesarstvo. Kandidati se vpišejo v 2. letnik in morajo za dokončanje študija uspešno zagovarjati Magistrsko delo.

d) iz univerzitetnih študijskih programov po starem programu z drugih strokovnih področij, ki potekajo na drugih univerzah v Sloveniji ali tujini. Kandidati se vpišejo v 2. letnik. Pristojna študijska komisija določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih morajo opraviti pred zaključkom študija v obsegu 60 KT skupaj z Magistrskim delom.

Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v program v katerega prehajajo. Prehod je možen, če je kandidat pri vpisu v nov študijski program mogoče priznati vsaj 50% obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu. Komisija za podiplomski študij BF določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred vpisom ob prehodu v nov program in opredeli v kateri letnik lahko kandidat prehaja.

Pri prehodih med programi se upoštevajo naslednja merila: izpolnjevanje pogojev za vpis v novi študijski program, obseg razpoložljivih mest, letniki ali semestri v prejšnjem študijskem programu, v katerih je študent opravil vse

študijske obveznosti, in ki se lahko priznajo v celoti, minimalno število letnikov ali semestrov, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati

v novem programu. Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v

drugostopenskem magistrskem programu Lesarstvo. Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu, pri čemer mora imeti izpolnjene pogoje za vpis v drugostopenjski študijski program Lesarstvo.


Pogoji za prehode med študijskimi programi iste stopnje

Možen je prehod iz kateregakoli primerljivega, akreditiranega drugostopenjskega magistrskega programa, ki se izvaja na Biotehniški fakulteti ter na Univerzi v Ljubljani in drugih univerzah doma in v tujini, če so izpolnjeni pogoji za vpis v program.

Pri odobritvi in določitvi potrebnih obveznosti Študijska komisija Oddelka za lesarstvo določi, katere predmete oz. v kakšnem obsegu prizna že opravljene študijske obveznosti in opredeli dodatno zahtevane kreditne točke. Na podlagi tega komisija določi, v kateri letnik lahko študent prehaja.

4.11. Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija

Načini in oblike izvajanja študija (izberite): redni študij izredni študij študij na daljavo

Program se bo izvajal v dislocirani enoti (kraj, naslov)

Predviden je redni študij, v obliki kontaktnega dela kot so predavanja, seminarji, seminarske naloge, vaje in konzultacije s profesorji ter asistenti in samostojno delo študentov. Pomoč študentom bomo nudili tudi preko mentorjev letnikov in tutorjev.

4.12. Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov po izbranem predmetniku, v skupnem obsegu 120 KT. Študent ali študentka mora pripraviti in zagovarjati magistrsko delo.

4.13. Pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje

Program ne predvideva te možnosti.


4.14. Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova

Strokovni naslov je opredeljen v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur.l. RS št. 61, 13.06.2006).

magister inženir lesarstva, magistrica inženirka lesarstva, okrajšava: mag. inž. les.

5. Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje

5.1. Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje študijskega programa

Podatki se nahajajo v prilogi 5.

5.2. Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje študijskega programa

V prilogi 6 so priložene kopije izpisov iz zemljiške knjige in najemne pogodbe

Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete razpolaga z ustreznimi prostori, opremo in objekti, ki so potrebni za izvedbo prvostopenjskega univerzitetnega programa Lesarstvo, prvostopenjskega visokošolskega strokovnega Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov in drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Lesarstvo ter sodelovanje pri drugih študijskih programih.

Razpolagamo s šestimi predavalnicami s skupno preko 300 sedeži. Vse predavalnice so opremljene s sodobno računalniško podprto avdiovizualno opremo, ena pa je obenem tudi računalniška učilnica s 15 računalniki. Poleg tega delo s študenti poteka tudi v sejni sobi in mikroskopirnici. Občasno poteka delo tudi v večjih laboratorijih katedre za Tehnologijo lesa, Patologije in zaščite lesa, Žagarstvo in lesna tvoriva, Pohištvo, Mehanske obdelovalne tehnologije in Kemije lesa. Laboratorijske vaje potekajo v skupinah po 15 študentov v laboratorijih posameznih kateder, kjer študentje lahko opravljajo del praktičnega dela za svoj diplomski projekt. Na oddelku je tudi osrednja oddelčna knjižnica, kjer je možno delo v manjših skupinah, iskanje specifične literature itd.

Specifikacija prostorov

Velika predavalnica 100 sedeževMikroskopirnica 30 + 12 sedeževPredavalnica P1 44 + 7 sedeževPredavalnica P2 48 sedeževPredavalnica P3 44 sedeževPredavalnica P4 38 sedežev, ki je hkrati tudi računalniška učilnica opremljena s 15

računalniki (20 sedežev) in ločeno kot manjša predavalnica z 18 sedežiSejna soba 20 + 8 sedežev

Knjižnica in INDOK 86 m2, fond strokovne literature: 17.659 publikacij.

Čitalnica: 15 sedežev.


Oddelek za lesarstvo razpolaga s 3.382 m2 (od tega predstavlja zaklonišče 596 m2) lastnih pokritih površin (priloga a) in 550 m2 najetih površin v dislociranem objektu Gozdarskega inštituta Slovenije (priloga b).

6. Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja

Program ne predvideva praktičnega usposabljanja.

7. Zaposljivost magistrov/magistric

7.1. Podatki o možnostih zaposlovanja

Pridobljeno znanje po zaključku študija omogoča zaposlitev v podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo, ki vključuje predelavo in obdelavo lesa ter lesnih kompozitov, v podjetjih, ki se ukvarjajo s trgovino z lesom in lesnimi proizvodi, na področju storitvenih dejavnosti, ki vključujejo les in lesne proizvode, v javnem sektorju (zbornica, kontrolne in certifikacijske organizacije, muzeji, zavodi za varstvo kulturne dediščine, zavod za rehabilitacijo invalidov itd.), v izobraževanju (srednje šolstvo, višje šole, univerze), v raziskovalnih in razvojnih institucijah. Magister/ica je usposobljen za sodelovanje v interdisciplinarnih ekipah, npr. v razvojnih oddelkih podjetij (vodja razvojnega oddelka, produktni vodja). Lahko se zaposli v projektivnem biroju kot projektant pohištva in kot vodja projektov (inženiring). Obstaja možnost samozaposlitve (samostojni podjetnik, svetovalec, raziskovalec). Magister/ica lahko študij nadaljujejo na doktorski stopnji.

7.2. Mnenje panožne, gospodarske zbornice, resornega ministrstva, drugih relevantnih združenj delodajalcev (priloga 8)

Osnutek študijskega programa je bil predstavljen na treh javnih predstavitvah. 12.12. 2005 je bila predstavitev v Velenju za upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije. 13. 12. 2005 je bila na Oddelku za lesarstvo javna predstavitev za širšo javnost. Obe predstavitvi sta bili dobro obiskani in pripombe so se glasile tako na predmetnik, izvedbo študija in povezovanja s prakso. Pripombe so bile večinoma upoštevane pri pripravi pričujoče vloge.

Biotehniška fakulteta je za mnenja o prenovljenem programu zaprosila dva naslova:1. Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje lesarstva, ki ja zastopa sekretar Bojan

Pogorevc2. Kmetijsko gozdarska zbornica, ki jo zastopa direktor mag. Miran Naglič

Zgoraj navedena naslova sta pregledala osnutka oz. verziji vlog prvostopenjskega univerzitetnega in drugostopenjskega magistrskega programa Lesarstvo iz decembra 2005. Za magistrski študijski program druge stopnje Lesarstvo sta bili takrat predlagana dva ločena programa in sicer Obdelovalne in predelovalne tehnologije lesa ter Trajnostna raba lesa, ki sta v pričujoči verziji le usmeritvi enega programa - Lesarstvo. Mnenje Gospodarske zbornice Slovenije, Združenje lesarstva se nanaša na prvostopenjski in drugostopenjski program, Kmetijsko gozdarska zbornica pa podaja ločeno mnenje za dve usmeritvi. V prilogi 8 podajamo kopije mnenj oz soglasij.

Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje lesarstva v svojem mnenju predvsem poudarja pomen povezovanja študija s prakso, potrebo po večjem interdisciplinarnem povezovanju ter


potrebo po predmetih, ki vključujejo znanja s področja organizacijskih procesov in ravnanja z ljudmi. Povezovanje s prakso bo omogočeno med študijem v okviru terenskega pouka, ob pripravi projektne naloge in ob pripravi magistrskega dela. Slednja bosta omogočila študentu individualno delo z mentorjem in samostojno reševanje problemov, ter uporabo teoretičnega znanja. Načrtujemo tudi več sodelovanja strokovnjakov iz prakse pri študijskem procesu – pričakujemo da bo to podprla in sistemsko olajšala tudi univerza. Več znanj s področja organizacijskih procesov in ravnanja z ljudmi lahko študent pridobi z ustrezno izbiro izbirnih predmetov na Oddelku za lesarstvo, na drugih oddelkih Biotehniške fakultete, na drugih članicah Univerze v Ljubljani in na drugih univerzah, saj program omogoča precejšnjo izbirnost.

Kmetijsko gozdarska zbornica v svojem mnenju poudarja potrebo po praktičnih znanjih, izbirnosti in po širšem, tudi humanističnem znanju. Omenjene potrebe lahko študent v veliki meri zadosti z ustreznim izborom izbirnih predmetov in ob pripravi diplomskega projekta.

Znanje tujega jezika je pri študentih zelo različno, zato smo se odločili da bo tuj jezik izbirni predmet, tako da bo študent lahko izbral svojemu predznanju ustrezno usposabljanje. Pri predmetih bodo študentje spoznali strokovno terminologijo, znanje tujih jezikov pa bodo vadili tudi pri študijskih aktivnostih v sodelovanju s tujino.

8. Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti

Neposredna pedagoška obremenitev nosilcev je opredeljena v 63. členu Zakona o visokem šolstvu, celotna obremenitev, skupno z raziskovalnim delom, pa v Zakonu o delovnih razmerjih.

9. Ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega programa, in predvideni viri

V prilogi 9 je podana ocena finančnih sredstev iz katere je razvidna višina potrebnih zagonskih sredstev in sredstev za normalno delovanje.

Finančni vir za uvedbo in izvajanje študija je zagotovljen v okviru financiranja študijske in obštudijske dejavnosti, investicij in investicijskega vzdrževanja ter razvojnih nalog na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter financiranje nekaterih nacionalno pomembnih nalog na osnovi Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008.

10. Evalvacijski postopki programa

Kakovost pedagoškega, pa tudi raziskovalnega dela, ki spremlja pedagoški proces, bo na Biotehniški fakulteti načrtno spremljana skozi vse leto. O kakovosti izobraževanja na posameznih študijskih programih se bo razpravljalo na sejah komisij za dodiplomske/podiplomske študije na oddelkih in na sejah komisije za dodiplomski/podiplomski študij fakultete, na katerih sodelujejo tudi predstavniki študentskega sveta BF. Posebna pozornost se bo posvečala prehodnosti med letniki, dolžini študija, kakovostnem izvajanju strokovne prakse in terenskega pouka. Tudi v predlaganem študijskem programu se za povečanje učinkovitosti študija predvideva uvedba tutorstva. Tutorji bodo intenzivno spremljali študente in jim pomagali pri sprotnem študiju.


Za notranji nadzor in evalvacijo pedagoškega dela so po oddelkih odgovorni prodekani, pri tem pa sodelujejo še vse študijske komisije ter komisija za samoevalvacijo. Na fakulteti se bo še naprej izvajalo študentske ankete za vse predmete v vseh letnikih ter anketa diplomantov po zaključku študija. Z rezultati ankete se bo sprotno seznanjal pedagoški kolektiv, da bi lahko ažurno izboljševali izvajanje pedagoškega dela. Program študija bo fakulteta redno primerjala in usklajevala z novostmi v stroki in izsledki raziskovalnega dela.

11. Podpis odgovorne osebe

Kraj in datum: Podpis odgovorne osebe in žigDekan Biotehniške fakultete

prof. dr. Janez Hribar

Rektorica Univeze v Ljubljaniprof. dr. Andreja Kocijančič


Vloga za pridobitev mnenja k magistrskemu študijskem programu druge stopnje LESARSTVO Biotehniške fakultete (Akreditacija študijskega programa)

Priloge:

1) Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavodaa. Zapisnik izredne seje Senata BFb. Mnenje Študentskega sveta BF

2) Pisna neodvisna strokovna mnenja

3) Tuji priznani oziroma akreditirani študijski programi iz različnih država. Študijski program Holztechnologie und Management, Universität für Bodenkultur Wien,

Dunaj, Avstrija http://www.boku.ac.at/b. Študijski program Drvnotehnološki procesi, Oblikovanje proizvod od drva, Sveučilište u

Zagrebu, Šumarski fakultet, Drvnotehnološki odsjek, Zagreb, Hrvaška http://www.sumfak.hr

c. Študijski program Studium Holzwirtschaft, Universität Hamburg, Zentrum Holzwirtschaft, Hamburg, Nemčija http://www.holzwirtschaft.org

d. Študijski program Holztechnologie und Holzwirtschaft, Holz und Faserstofftechnik, Technische Universität Dresden, Fakultät Maschinewesen, Studiengang Verfahrenstechnik, Dresden, Nemčija http://www.tu-dresden.de

4) Točka 4.5.h.:a. Statut visokošolskega zavoda, Dokazilo o določitvi pristojnega organa za ECTSb. Predstavitveni zbornikc. Študentova prošnja/prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih in študijska

pogodba

5) Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavcia. Obrazec o izpolnjenih kadrovskih pogojihb. Reference nosilcev predmetovc. Dokazilo o veljavni izvolitvi v nazivd. Izjave glede vrste sklenjenega razmerjae. Soglasje delodajalcev

6) Prostori in opremaa. Izpis iz zemljiške knjigeb. Najemna pogodba

7) Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja

http://www.tu-dresden.de/

http://www.holzwirtschaft.org/

http://www.sumfak.hr/

http://www.boku.ac.at/


8) Mnenje panožne gospodarske zbornice, resornega ministrstva, združenj delodajalceva. Mnenje Gospodarske zbornice Slovenije – Združenja lesarstva o drugostopenjskem

magistrskem programu Lesarstvob. Mnenje Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije o drugostopenjskem magistrskem

programu Lesarstvo

9) Drugoa. Finančni plan izvajanja študijskega programab. Izpolnjen obrazec za Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijoc. Učni načrti predmetov

Documents

· Web viewOblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpit, kolokviji, eseji, seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge, projekti, portfolijo, vrstniško ocenjevanje) so opredeljene