· Web viewVse tabele morajo biti enake oblike in poravnane od levega do desnega roba (100 % širina), razen če z oblikovnega vidika takšna širina ni primerna (npr. če imamo

Na osnovi določil 314. čl. Statuta Univerze v Mariboru (Statut UM – UPB10, Ur. l. RS št. 46/2012) in v skladu s 2. točko 1. člena Pravilnika o postopku priprave in zagovora doktorske disertacije na UM št.: A7/2008-41 AG je Senat Ekonomsko-poslovne fakultete na seji dne 25. 10. 2013 sprejel

PRAVILNIK O POSTOPKU PRIPRAVE IN ZAGOVORA DOKTORSKE DISERTACIJE NA EPF

I. SPLOŠNE DOLOČBE

(namen pravilnika)1. člen

(1) S tem pravilnikom se podrobneje določa postopek prijave in potrditve teme doktorske disertacije, izbire mentorja, obveznosti mentorja, obveznosti kandidata, postopek izdelave, oblikovanja in ocenitve doktorske disertacije ter postopek zagovora doktorske disertacije na doktorskem študijskem programu Ekonomija in poslovne vede in doktorskem študijskem programu Poslovodenje in organiziranje – MBA ter študijskem programu 3. stopnje Ekonomske in poslovne vede na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.

(nanašanje določb pravilnika)2. člen

(1) Vse določbe pravilnika, ki se nanašajo na mentorja, smiselno veljajo tudi za somentorja.

(spolna slovnična oblika)3. člen

(1) Izrazi v moški obliki so v tem pravilniku nevtralni in se uporabljajo tako za osebe moškega kot za osebe ženskega spola.

II. POSTOPEK PRIJAVE IN POTRDITVE TEME DOKTORSKE DISERTACIJE

(začetek postopka za potrditev teme doktorske disertacije)4. člen

(1) Za začetek postopka potrditve teme doktorske disertacije zaprosi kandidat, ki je vpisan v program doktorskega študija skladno s Statutom UM in študijskim programom EPF.

(2) Pogoji za začetek postopka za potrditev teme doktorske disertacije so določeni s študijskim programom EPF.

(prijava teme doktorske disertacije)

5. člen(1) Kandidat za pridobitev doktorata znanosti prijavi temo na posebnem obrazcu (Priloga 1), ki je sestavni

del tega pravilnika.(2) Prijavi teme, ki vsebuje biografske podatke, predlog teme in predlog potencialnega mentorja, kandidat

priloži: dispozicijo doktorske disertacije, dokazila v primeru, da so s študijskim programov določeni pogoji za potrditev teme doktorske

disertacije in EPF ne razpolaga z dokazili o izpolnjevanju teh pogojev, znanstveno in strokovno bibliografijo z izpisom iz sistema COBISS.

(3) Del prijave teme je tudi soglasje mentorja / somentorja.(4) Dispozicija doktorske disertacije mora vsebovati:

1. Opredelitev problema.2. Cilje doktorske disertacije.3. Teze doktorske disertacije.4. Pričakovane izvirne znanstvene prispevke.5. Predpostavke in morebitne omejitve.6. Predvidene metode raziskovanja.7. Predvidena poglavja in podpoglavja.8. Osnovno literaturo in vire.9. Analizo izvirnosti teme.

9.1 Informacija o opravljenih poizvedbah (v bazah doktorskih disertacij, bazah patentov ter ustreznih primarnih in sekundarnih bazah znanstvenih objav). Poizvedbo kandidat izkazuje s tabelarnim prikazom oz. seznamom ključnih besed in izpisom poizvedb iz baz podatkov Web ob Science in digital dissertation.

9.2. Utemeljitev izvirnosti teme(5) Pri pripravi vloge (dokumentacije) kandidat glede bibliografije sodeluje s knjižnico (bibliotekarjem).

(oddaja prijave teme doktorske disertacije)6. člen

(1) Kandidat odda prijavo teme doktorske disertacije s prilogami v Službo za študentske in študijske zadeve.(2) Kandidat odda prijavo v pisni obliki v 5 izvodih in v elektronski obliki.

(preverjanje števila mentorstev potencialnega mentorja in posredovanje vloge)7. člen

(1) Po prejemu vloge Služba za študentske in študijske zadeve preveri število trenutnih mentorstev doktorandom za v vlogi navedenega potencialnega mentorja, pri čemer se za mentorstvo šteje na Senatu UM potrjena doktorska tema. Posamezni visokošolski učitelj je lahko mentor največ petim kandidatom za pridobitev doktorata znanosti istočasno. V primeru, da bi predlagani mentor z novim mentorstvom presegel to število, Služba za študentske in študijske zadeve o tem pisno seznani kandidata, mentorja, dekana EPF in predstojnika katedre. Katedra na seji sprejme sklep z utemeljitvijo za preseganje števila mentorstev in ga pošlje na odločanje na Senat EPF. Dokončna oz. dodatna potrditev števila mentorstev se opravi v strokovni službi rektorata pred obravnavo na organih UM. Izjemoma lahko Senat Univerze v Mariboru odobri večje število kandidatov posameznemu mentorju. Služba za študentske in študijske zadeve pozove kandidata, da poda izjavo, da se strinja z odobritvijo večjega števila kandidatov posameznemu mentorju.

2

(2) Služba za študentske in študijske zadeve v roku 5 delovnih dni od prejema popolne vloge posreduje en izvod vloge predstojniku pristojne katedre, en izvod pa potencialnemu mentorju in en izvod potencialnemu somentorju, če je predlagan. V primeru, da gre za visokošolskega učitelja, pri katerem se preverja znanstvena aktivnost skladno s posebnim pravilnikom, hkrati pozove, da v roku 5 delovnih dni od prejema vloge poda dokazila o izpolnjevanju pogojev minimalne znanstvene aktivnosti na področju, na katerem želi kandidat opravljati doktorsko disertacijo. Služba za študentske in študijske zadeve tudi preveri, ali je mentor zaposlen ali v pogodbenem delovnem razmerju na Univerzi v Mariboru. V primeru, da ni, na to opozori predstojnika pristojne katedre.

(obravnava vloge za prijavo teme na katedri)8. člen

(1) Predstojnik katedre uvrsti vlogo za prijavo teme doktorske disertacije skupaj z dokazili mentorja / somentorja o znanstveni aktivnosti (kadar se le-ta posebej preverja) na dnevni red prve naslednje seje, na kateri katedra oblikuje mnenje o predlogu. O dispozicijah, v katerih je predlagan somentor, o predlogu teme in mentoriranja (mentorstvih in somentorstvih) razpravljata in sklepata katedri matičnih disciplin mentorja in somentorja.

(2) Katedra lahko zahteva dokazila o znanstveni aktivnosti predlaganega mentorja / somentorja, predlaga spremembo naslova teme doktorske disertacije ali vsebine predlagane dispozicije, predlaga drugega mentorja oz. somentorja v primeru interdisciplinarnosti teme ali pripravi utemeljitev za mentorja, ki ni zaposlen ali v pogodbenem delovnem razmerju na Univerzi v Mariboru. Katedra določi ali sodi tema doktorske disertacije na področje »ekonomskih ved« ali na področje »poslovnih ved«.

(3) Kadar ima katedra pripombe glede dispozicije ali imenovanja mentorja, o tem obvesti predlaganega mentorja in pozove kandidata, da v roku treh mesecev popravi ali dopolni prijavo. O sklepu katedre kandidata obvesti pristojna služba, ki vodi postopek.

V kolikor kandidat dispozicije ne popravi oziroma dopolni v roku, se skladno z Zakonom o upravnem postopku, postopek zaustavi.

Po prejemu popravljene oz. dopolnjene teme doktorske disertacije, katedra temo ponovno obravnava in predlaga Senatu EPF imenovanje komisije za oceno teme doktorske disertacije.

(sestava komisije za oceno teme doktorske disertacije)9. člen

(1) Komisija za oceno teme doktorske disertacije ima najmanj 3 člane in jo sestavljajo habilitirani visokošolski učitelji ali znanstveni delavci z znanstvenega področja, s katerega želi kandidat pridobiti doktorat znanosti. En član komisije je visokošolski učitelj druge univerze. Če je tema doktorske disertacije s področja več znanstvenih disciplin, mora biti komisija sestavljena tako, da bo zagotovljen interdisciplinarni pristop.

(2) Mentor / somentor je lahko član komisije.(3) Eden od članov komisije, ki ni kandidatov mentor / somentor je predsednik komisije. Predsednik

koordinira delo komisije. Vsa določila, ki veljajo za mentorja, smiselno veljajo tudi za somentorja.

3

(obravnava teme in mentorja)10. člen

1. Mnenje katedre o: (a) primernosti predlagane teme in (b) vsebini predlagane dispozicije ter (c) predlog o sestavi komisije za oceno teme doktorske disertacije in(d) imenovanju mentorjaobravnava Komisija za znanstveno raziskovalne zadeve EPF (v nadaljevanju KZRZ EPF) na svoji prvi seji in svoje mnenje posreduje Senatu EPF.

(imenovanje komisije za oceno teme doktorske disertacije)11. člen

(1) Ko Senat EPF prejme prijavo teme doktorske disertacije z mnenjem KZRZ EPF, oboje obravnava na svoji prvi seji.

Če:

- senat EPF nima pripomb na (a) predlog katedre o primernosti predlagane teme, (b) predlog sestave komisije za oceno teme doktorske disertacije, (c) predlog o imenovanju mentorja / somentorja in (č) vsebino predlagane dispozicije, imenuje komisijo za oceno teme doktorske disertacije.

- ima senat utemeljen razlog za pripombe na predlog katedre o imenovanju mentorja/somentorja, predlog vrne v ponovno obravnavo katedri;

- ima senat pripombe na (a) primernost predlagane teme ali (b) vsebino predlagane dispozicije, o tem obvesti predlaganega mentorja in pozove kandidata, da v določenem roku popravi ali dopolni prijavo. Pripombe z dopisom pojasnjuje pristojni prodekan; Verzija s popravki se posreduje v ponovno odločanje na KZRZ EPF, ki jo nato posreduje na Senat EPF. (spremembo potrdil Senat na seji 29.5.2015)

- ima senat utemeljen razlog za pripombe na predlagano sestavo komisije za oceno dispozicije doktorske disertacije, pozove katedro, da spremeni sestavo komisije oziroma spremembo komisije imenuje senat.

(2) Če je vsaj eden izmed članov komisije tujec, senat pozove kandidata, da dispozicijo predlagane teme prevede v ustrezen tuj jezik, razen v primeru, ko ta član poda izjavo, da obvlada slovenski jezik.

(3) Sklep o imenovanju komisije z gradivom in navodili za pripravo ocene pošlje dekan EPF vsem članom komisije za oceno teme doktorske disertacije (Priloga 2).

(naloge komisije za oceno teme doktorske disertacije)12. člen

(1) Komisija za oceno teme doktorske disertacije ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za pridobitev doktorata znanosti in oceni ustreznost predlagane teme (oceni, ali dajejo predložena tema in vprašanja, ki jih namerava kandidat obravnavati v doktorski disertaciji, dovolj možnosti za samostojen in izviren prispevek k ustrezni znanstveni disciplini).

(2) Pri tem komisija poda mnenje o kandidatovi analizi izvirnosti ter mnenje o aktualnosti teme doktorske disertacije. Izvirnost se dokazuje s tem, da se za vsakega od najdenih zadetkov po ključnih besedah dokaže, da ne vsebuje rezultatov iz predlagane teme. Aktualnost se dokazuje s tem, da v omenjenih bazah obstaja večje število zadetkov z iskalnimi nizi, sestavljenimi iz ključnih besed prijavljene teme.

4

(3) Komisija je dolžna svojo oceno in mnenje pripraviti praviloma v enem mesecu, najpozneje pa v dveh mesecih od njenega imenovanja in ga predložiti Senatu EPF, ki ga obravnava na svoji prvi naslednji seji.

(4) Če je kandidat ali vsaj eden izmed članov komisije tujec, se poročilo odda v slovenskem ali angleškem ali nemškem jeziku. Kandidat ali kateri izmed članov komisije lahko zahteva, da se poročilo prevede v slovenski jezik.

(5) Komisija poda skupno mnenje, ki ga podpišejo vsi člani komisije, vsak član pa ima pravico podati ločeno mnenje.

(poročilo o primernosti teme)13. člen

(1) Komisija za oceno teme doktorske disertacije svoje mnenje zapiše v poročilu, ki je sestavljeno po točkah, določenih v Prilogi 3.

(2) KZRZ obravnava poročilo komisije za oceno teme doktorske disertacije o primernosti teme in ga s svojim mnenjem posreduje Senatu EPF.

(3) Če je poročilo o primernosti teme negativno, se po seji KZRZ, ki posreduje mnenje Senatu EPF, postopek odobritve teme s sklepom Senata EPF ustavi, ker procesne predpostavke za nadaljevanje postopka odobritve teme ne obstajajo več.

(obravnava poročila komisije in potrditev mentorja na senatu EPF)14. člen

(1) Senat EPF obravnava poročilo komisije za oceno teme doktorske disertacije in znanstveno aktivnost predlaganega mentorja ter oblikuje svoje mnenje, ki ga skupaj z gradivom (obrazec kandidata za prijavo teme brez prilog, zahtevana dokazila o znanstveni aktivnosti predlaganega mentorja / somentorja, poročilo komisije za oceno teme doktorske disertacije), če je mnenje pozitivno, posreduje v odločanje Senatu univerze.

(obravnava poročila na pristojni komisiji senata univerze)15. člen

(1) Pred obravnavo na Senatu univerze gradivo obravnava komisija, pristojna za podiplomski študij na UM.(2) Komisija, pristojna za podiplomski študij na UM, obravnava poročilo komisije za oceno teme doktorske

disertacije in znanstveno aktivnost predlaganega mentorja ter mnenje Senata EPF o predlogu teme doktorske disertacije in predlogu mentorja. Na seji predlagani mentor ali drugi član komisije za oceno teme doktorske disertacije predstavi mnenje komisije za oceno ter mentorja in njegovo znanstveno aktivnost.

(3) Komisija, pristojna za podiplomski študij na UM, posreduje svoje mnenje z gradivom Senatu UM ne glede na to, ali je mnenje pozitivno ali negativno.

(odločanje o predlagani temi in predlaganem mentorju)16. člen

(1) Senat univerze sprejme svojo odločitev o predlagani temi doktorske disertacije in mentorju oz. somentorju v dveh mesecih od vložene zahteve na UM.

(2) Senat UM predlog sprejme, zavrne ali vrne na EPF oz. kandidatu v dopolnitev.

5

(3) Kandidatu izda sklep o svoji odločitvi ter o tem seznani Službo za študentske in študijske zadeve EPF ter mentorja in morebitnega somentorja in ostale člane komisije.

(4) V sklepu o potrditvi teme in mentorja mora biti določen tudi rok oddaje doktorske disertacije.

(dopolnitev vloge)17. člen

(1) Na predlog univerze ali komisije za oceno teme doktorske disertacije določi pristojni organ univerze kandidatu rok, v katerem naj predlagano temo spremeni oz. svojo prijavo po navodilih dopolni, od EPF pa lahko zahteva, da v določenem roku predlaga drugega mentorja.

(2) Če kandidat v danem roku ne opravi zahtevanega, se kandidatu izda sklep o ustavitvi postopka.

III. IZDELAVA DOKTORSKE DISERTACIJE

(oblikovanje vsebine doktorske disertacije in jezik)18. člen

(1) Na podlagi potrjene teme doktorske disertacije kandidat po mentorjevih / somentorjevih navodilih oblikuje vsebino, pri čemer se lahko delovna dispozicija (skladno z navodili mentorja / somentorja) delno tudi spremeni, če narava raziskovanja to zahteva.

(2) Kandidat pripravi doktorsko disertacijo v slovenskem jeziku s povzetkom v ustreznem tujem jeziku, praviloma v angleščini.

(3) Kandidat lahko pripravi doktorsko disertacijo v tujem jeziku s povzetkom v slovenskem jeziku v primerih in na način, kot je določen z ustreznim aktom Univerze v Mariboru.

(obveznosti mentorja in obveznosti kandidata)19. člen

(1) Obveznosti mentorja:a) Mentor usmerja pripravo doktorske disertacije kandidata.b) Mentor spremlja delo kandidata in mora biti dostopen kandidatu za konzultacije. Mentor lahko

zahteva od kandidata občasna pisna poročila o poteku in rezultatih dela v okviru teme.c) Mentor skrbi za:

Usmerjanje kandidata glede na naravo raziskave, akademske standarde, načrtovanje raziskovanja, izbor raziskovalnih metod in tehnik ter etična vprašanja;

Ugotavljanje potreb kandidata po dodatnih znanjih in podporo pri njihovem pridobivanju; Pomoč kandidatu, da bo izpolnil načrtovane naloge v predpisanih rokih; Izvedbo vsaj dveh sestankov letno, praviloma na začetku zimskega in na začetku letnega

semestra, na katerih se opravi pregled opravljenega dela in obravnava tekoča vprašanja. O sestanku se vodi zapis, ki se posreduje v vednost ustrezni katedri (Priloga 12);

Usmerjanje in podporo kandidatu pri pisanju člankov in končne doktorske disertacije v pravilni obliki in predpisanem roku.

(2) Obveznosti kandidata:a) Na zahtevo mentorja mora kandidat podati pisno poročilo o poteku in rezultatih dela v okviru

teme doktorske disertacije, najkasneje v roku 14 dni od zahteve mentorja;

6

b) Kandidat pisno poroča o poteku in rezultatih dela v okviru teme doktorske disertacije najmanj enkrat letno;

c) Kandidat se mora z mentorjem sestati vsaj dvakrat letno, praviloma na začetku zimskega in na začetku letnega semestra.

(predložitev doktorske disertacije)20. člen

(1) Kandidat odda doktorsko disertacijo v sistem DKUM, kjer se generira poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo. Po oddaji dela vnese svoj, mentorjev in somentorjev (če je le ta bil imenovan) e-poštni naslov, kamor bo poslano poročilo.

(2) Študent odda v Službo za študentske in študijske zadeve:1. poročilo, ki ga prejme po elektronski pošti, (če je bil imenovan somentor odda 2 poročili),

2. mehko vezan izvod (če je bil imenovan somentor odda 2 mehko vezana izvoda),3. nepodpisano izjavo mentorja/somentorja o ustreznosti doktorske disertacije (Priloga 5),4. izjavo kandidata o tem, da je disertacijo izdelal sam in ni kršil avtorskih pravic in intelektualne

lastnine drugih (Priloga 4).(3) Služba za študentske in študijske zadeve takoj po prejetju posreduje mentorju in morebitnemu

somentorju: 1 poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo, 2 en mehko vezan izvod,3 izjavo mentorja/somentorja o ustreznosti doktorske disertacije (Priloga 5).

(4) Mentor / somentor vrne v Službo za študentske in študijske zadeve podpisan obrazec - izjavo mentorja / somentorja o ustreznosti doktorske disertacije. Služba za študentske in študijske zadeve kandidata obvesti o ustreznosti doktorske disertacije. Kandidat odda v Službo za študentske in študijske zadeve še 3 (oz. 4, če je imenovan somentor) mehko vezane izvode doktorske disertacije.

(5) Kandidat za pridobitev doktorata znanosti, ki iz opravičljivih razlogov doktorske disertacije ne predloži v roku, določenem v sklepu o potrditvi teme, lahko pred potekom roka na Senat EPF naslovi prošnjo (Priloga 13) s soglasjem mentorja/somentorja za podaljšanje roka. Senat EPF lahko kandidatu podaljša rok za oddajo doktorske disertacije za največ eno leto.

(6) Če kandidat za doktorat znanosti ne predloži doktorske disertacije v roku, določenem v sklepu o potrditvi teme, in pred iztekom roka ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme. Temo je možno odobriti drugemu kandidatu.

(oblika doktorske disertacije)21. člen

(1) Oblika doktorske disertacije je predpisana in določena v Prilogi 6 tega pravilnika oz. določena v celostni grafični podobi univerze.

IV. OCENA DOKTORSKE DISERTACIJE

(oblikovanje komisije za oceno doktorske disertacije)22. člen

7

(1) Služba za študentske in študijske zadeve posreduje en izvod doktorske disertacije predstojniku katedre, iz katere prihaja mentor, ki omogoči članom katedre, da se seznanijo z izdelano doktorsko disertacijo. Predstojnik katedre uvrsti na dnevni red prve naslednje seje oblikovanje komisije za oceno doktorske disertacije. Katedra predlaga komisijo za oceno doktorske disertacije.

(sestava komisije za oceno doktorske disertacije)23. člen

(1) Komisija za oceno doktorske disertacije ima najmanj 3 člane in jo sestavljajo habilitirani visokošolski učitelji ali znanstveni delavci, ki imajo doktorat znanosti in so znanstveno aktivni na znanstvenem področju oz. v znanstveni disciplini, s katere želi kandidat pridobiti doktorat znanosti. En član komisije mora biti iz druge univerze.

(2) Če je tema doktorske disertacije s področja več znanstvenih disciplin, mora biti komisija sestavljena tako, da bo zagotovljen interdisciplinarni pristop.

(3) Eden od članov komisije, ki ni kandidatov mentor / somentor, je predsednik komisije. Predsednik koordinira delo komisije.

(imenovanje komisije za ocenjevanje doktorske disertacije)24. člen

(1) Senat EPF imenuje na svoji prvi seji, vendar najkasneje v tridesetih dneh od prejema doktorske disertacije, komisijo za oceno doktorske disertacije.

(2) V primeru zavrnitve Senat EPF vrne predlog z obrazložitvijo katedri. (3) Dekan EPF pošlje sklep o imenovanju komisije za ocenjevanje doktorske disertacije, gradivom in navodili

za pripravo ocene vsem članom komisije. Komisija za ocenjevanje doktorske disertacije je dolžna v roku treh mesecev od imenovanja pregledati disertacijo, podati pisno poročilo o oceni disertacije in ga s svojim predlogom predložiti Senatu EPF.

(4) Če član komisije zavrne sodelovanje pri oceni doktorske disertacije, mora o tem v roku 15 dni od prejema sklepa pisno obvestiti dekana EPF, ta pa pozove katedro, da predlaga novega člana.

(naloge članov komisije za oceno doktorske disertacije)25. člen

(1) Vsak član komisije za oceno doktorske disertacije je dolžan v roku treh mesecev, ki je določen v sklepu o imenovanju, pregledati doktorsko disertacijo in z ostalimi člani komisije podati skupno pisno poročilo o oceni doktorske disertacije in ga s predlogom o sprejemu, zavrnitvi ali morebitnih popravkih poslati v zaprti kuverti s pripisom »Ocena doktorske disertacije 'naslov doktorske disertacije' – ne odpiraj!« dekanu EPF. Delo komisije koordinira predsednik komisije. V poročilu mora biti zapisano, da so člani komisije preverili celotno doktorsko disertacijo. Član komisije lahko poda tudi ločeno mnenje.

(2) V poročilu morajo člani komisije obvezno zapisati: »Komisija dovoli zagovor«.(3) Tuji člani komisije napišejo poročilo v ustreznem tujem jeziku.(4) V skladu s predmetnikom bolonjskega doktorskega študijskega programa – 3. stopnje mora študent pred

zagovorom disertacije imeti opravljene vse študijske obveznosti in objavljen ali sprejet v objavo vsaj en članek iz vsebine disertacije v:

reviji JCR ali v reviji indeksirani v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI ali reviji zunaj SCI, SSCI ali A&HCI, z mednarodnim recenzijskim odborom, uvrščeni v mednarodno

bibliografsko bazo.

8

(odločanje o doktorski disertaciji in imenovanje komisije za zagovor)26. člen

(1) Dekan EPF po prejemu poročila o oceni doktorske disertacije le-to uvrsti na prvo naslednjo sejo Senata EPF.

(2) Senat EPF doktorsko disertacijo s sklepom sprejme, zavrne ali pa jo vrne kandidatu, da jo spremeni oz. dopolni, za kar mu določi primeren rok, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.

(3) Če so mnenja vseh članov komisije za oceno doktorske disertacije pozitivna, Senat ne sme zavrniti doktorske disertacije razen v primeru, če za to obstajajo razlogi iz 159. člena Statuta UM.

(4) Zavrnjene doktorske disertacije kandidat ne more ponovno predložiti, da bi z njo pridobil doktorat znanosti.

V. ZAGOVOR DOKTORSKE DISERTACIJE

27. člen(1) Če je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in sprejeta, Senat EPF na isti seji imenuje komisijo za

zagovor doktorske disertacije, ki ima najmanj 3 člane in jo praviloma sestavljajo člani komisije za oceno doktorske disertacije. Dekan EPF je po funkciji praviloma član komisije.

(2) Eden od članov komisije, ki ni kandidatov mentor / somentor, je predsednik komisije. Predsednik koordinira delo komisije in ji predseduje na zagovoru doktorske disertacije.

(3) Dekan EPF pošlje sklep o imenovanju z navodili za zagovor vsem članom komisije. (4) Če imenovani član komisije zavrne sodelovanje v komisiji za zagovor doktorske disertacije, mora o tem v

roku 5 delovnih dni po prejemu sklepa pisno obvestiti dekana EPF, ta pa na naslednjem senatu predlaga drugega člana komisije. Po potrebi se posvetuje s pristojno katedro.

(čas in kraj zagovora doktorske disertacije)28. člen

(1) Po imenovanju komisije za zagovor doktorske disertacije dekan EPF na predlog komisije in v sporazumu s kandidatom določi dan, uro ter kraj zagovora doktorske disertacije.

(2) Zagovor disertacije se mora opraviti praviloma v roku enega meseca, najpozneje pa v treh mesecih od dneva, ko je bila disertacija na podlagi pozitivne ocene sprejeta.

(objava doktorske disertacije in javnost doktorske disertacije)29. člen

(1) Najmanj sedem dni pred dnevom zagovora doktorske disertacije objavi EPF UM na svoji oglasni deski, na spletni strani fakultete in v dnevnem časopisu ime in priimek kandidata, temo doktorske disertacije ter čas in kraj javnega zagovora z navedbo, da je disertacija pred zagovorom na vpogled v Službi za študentske in študijske zadeve in da je zagovor javen.

9

(2) Vpogled javnosti v doktorsko disertacijo se izvede tako, da se javnosti omogoči vpogled v nevezan izvod doktorske disertacije v času od javne objave iz prvega odstavka tega člena do zagovora.

(jezik zagovora doktorske disertacije)30. člen

(1) Zagovor doktorske disertacije poteka v slovenskem jeziku. (2) Zagovor poteka v tujem jeziku v primerih, ki so določeni v aktu, ki ureja pripravo in zagovor diplomskih

del vseh stopenj študija v tujem jeziku.

(potek zagovora doktorske disertacije)31. člen

(1) Doktorska disertacija se javno zagovarja pred imenovano komisijo za zagovor doktorske disertacije. Na zagovoru je prisoten dekan ali pristojni prodekan EPF, kot član komisije za zagovor.

(2) Člani komisije za zagovor se sestanejo pred zagovorom. Predsednik komisije določi člana komisije ali strokovnega sodelavca EPF, ki bo pisal zapisnik zagovora. Predsednik komisije seznani člane komisije s potekom zagovora in jih pozove, da mu sporočijo morebitne pomisleke in zadržke glede doktorske disertacije. Če obstajajo zadržki, ki bi pomenili razlog za odvzem doktorata po 159. členu Statuta UM, komisija zagovor odpove in o tem obvesti Senat EPF. Senat na prvi naslednji seji sprejme sklep o zavrnitvi doktorata ali o načinu, kako naj kandidat odpravi ugotovljene pomanjkljivosti; določi se tudi rok za odpravo pomanjkljivosti. V slednjem primeru se popravljena doktorska disertacija vrne v postopek po 22. členu tega pravilnika.

(3) Če zgoraj navedenih zadržkov ni, predsednik komisije ob za zagovor določeni uri prične zagovor. Pri tem sporoči podatke o kandidatu, o njegovem dosedanjem znanstveno-raziskovalnem delu kakor tudi podatke o izpolnjevanju pogojev za zagovor disertacije. Član komisije za zagovor, ki ga določi predsednik komisije, prebere poročilo komisije za oceno doktorske disertacije, sklep o sprejemu disertacije in sklep o imenovanju komisije.

(4) Na poziv predsednika komisije nato kandidat ustno predstavi predmet disertacije, znanstvene metode, ki jih je uporabil, in glavne znanstvene rezultate disertacije. Predstavitev traja do 30 minut.

(5) Po zaključku kandidatove predstavitve doktorske disertacije predsednik pozove člane komisije, da kandidatu zastavijo pisna vprašanja in dajejo pripombe ter zahtevajo pojasnila v zvezi z vsebino doktorske disertacije. Vsak član komisije zastavi vsaj 3 vprašanja. Kandidat lahko odgovarja na vprašanja takoj ali po pripravi (do 45 min).

(6) Kandidat odgovarja na postavljena vprašanja in pripombe ter brani svoje znanstvene izsledke in rezultate.

(7) Predsednik komisije po odgovorih na vprašanja članov komisije pozove ostale navzoče, da lahko kandidatu zastavijo vprašanja.

(8) Vsa vprašanja članov komisije in ostalih navzočih se zapišejo v zapisnik o zagovoru doktorske disertacije, pri čemer se zavede tudi ime in priimek izpraševalcev. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar.

(9) Ko kandidat odgovori na vsa postavljena vprašanja, predsednik komisije zaključi javni zagovor disertacije in povabi člane komisije na posvetovanje brez prisotnosti javnosti, na katerem se glasuje, ali je kandidat uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo (razen v situaciji iz 33. člena pravilnika). Možna sta samo dva izida glasovanja: »Zagovor doktorske disertacije je bil uspešen« oziroma »Zagovor doktorske disertacije je bil neuspešen.« Vzdržan ali neveljaven glas šteje kot pozitiven.

(10)Predsednik komisije javno razglasi sklep komisije in zaključi zagovor.

(izdaja potrdila o uspešno opravljenem zagovoru)

10

32. člen(1) Predsednik komisije za zagovor doktorske disertacije še isti dan posreduje dekanu EPF zapisnik o

zagovoru doktorske disertacije z vso dokumentacijo.(2) EPF v primeru uspešnega zagovora kandidatu izda potrdilo o uspešnem zagovoru ob oddaji vezanih

izvodov doktorske disertacije. V primeru neuspešnega zagovora dobi kandidat o tem pisno obvestilo.

(odstop kandidata od zagovora)33. člen

(1) Če kandidat ne pride na zagovor doktorske disertacije se šteje, da je kandidat od zagovora doktorske disertacije odstopil, razen v primeru opravičljivih razlogov. O tem se poroča v zapisniku, ki ga podpišejo vsi člani komisije.

(2) Predsednik komisije za zagovor o nastali situaciji pisno obvesti Senat EPF, ki odloči o upravičenosti razlogov. V primeru upravičenih razlogov se kandidatu omogoči ponovni zagovor doktorske disertacije, sicer pa se potrdi sklep komisije za zagovor o kandidatovem odstopu. V prvem primeru se določi novi datum zagovora, v primeru hude bolezni kandidata pa se sklepanje o tem odloži in se o tem obvesti UM, ki vodi evidenco doktorskih kandidatov z datumom odobritve teme.

(naknadno preverjanje samostojnosti in izvirnosti dela)34. člen

(1) Če komisija med zagovorom disertacije spozna, da je potrebno naknadno preveriti samostojnost in izvirnost kandidatovega dela, lahko zagovor disertacije prekine in ga odloži za največ tri mesece. Po tem roku sprejme dokončno odločitev.

(oddaja doktorske disertacije in promocija)35. člen

(1) Najkasneje v roku dveh tednov po uspešnem zagovoru doktorske disertacije odda kandidat v Službo za študentske in študijske zadeve 5 (pet) vezanih izvodov doktorske disertacije. Vezani izvodi so natisnjeni dvostransko na brezkislinskem papirju.

(2) Ob tem kandidat odda izjavo o soglašanju z objavo in istovetnosti tiskane in elektronske verzije (Priloga 11). Podrobnosti urejajo Navodila o pripravi in oddaji e-diplom.

(3) Dekan EPF preverja, ali so izpolnjeni pogoji za promocijo iz 157. člena Statuta UM in najkasneje v roku dveh tednov po prejemu vezanih izvodov doktorske disertacije ter po ugotovitvi,

da so izpolnjeni omenjeni pogoji, da je kandidat uspešno opravil zagovor in da izpolnjuje pogoje za promocijo na UM,

predlaga rektorju Univerze v Mariboru, da kandidata promovira.

(4) Dekan za promocijo ne more predlagati kandidata, ki doktorske disertacije ni pripravil in zagovarjal na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru oz. v okviru njenega skupnega študijskega programa.

(menjava mentorja / somentorja)36. člen

11

(1) V primeru smrti ali hude bolezni mentorja / somentorja, zaradi katere ta več ne more voditi kandidata, se kandidatu določi novi mentor / somentor, ki mora biti potrjen po istem postopku kot prvotni mentor / somentor. Postopek se začne na način, opisan v 7. in 8. členu tega pravilnika.

(2) Če ni ustreznega novega mentorja / somentorja in je delo v zaključni fazi, lahko ob soglasju Senata EPF kandidat doktorsko disertacijo napiše sam, vendar mora komisija za oceno doktorske disertacije v tem primeru imeti vsaj 5 članov.

12

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

(pričetek veljave pravilnika)39. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po potrditvi na Senatu EPF. S pričetkom veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopku priprave in zagovora doktorske disertacije na EPF, z dne 21. 9. 2012.

prof. dr. Samo Bobek,

dekan

13

Priloga 1

UNIVERZA V MARIBORUEKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Ime in priimek: Najvišji pridobljeni strokovni ali znanstveni naslov:

Vpisna številka:

Datum rojstva: Kraj rojstva:

Naslov stalnega bivališča: Naslov začasnega bivališča:

PRIJAVA TEME DOKTORSKE DISERTACIJE

Podpisani-a ___________________________________, vpisan-a na doktorski študij ______________ ____________________________________, prosim za potrditev teme doktorske disertacije.

Predlog naslova teme: ________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Predlog naslova teme v angleškem jeziku: ________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Predlog mentorja-ice: _________________________________

Predlog somentorja-ice: _________________________________ (če je predlagan).

Kraj in datum:___________________ Podpis kandidata-ke: ______________________

SOGLASJE PREDLAGANEGA MENTORJA/SOMENTORJA PRI DOKTORATU

Podpisani-a mentor-ica ____________________________________, dne ______________________

izvoljen-a v naziv _______________________ za področje __________________________________,

zaposlen-a na/pri _________________________________.

Podpisani-a somentor-ica __________________________________, dne ______________________

izvoljen-a v naziv _______________________ za področje __________________________________,

zaposlen-a na/pri ________________________________.

Soglašam z mentorstvom/somentorstvom pri doktoratu kandidata-ke.

Soglašam s predlagano temo doktorske disertacije.

Kraj in datum:_______________________

Kraj in datum:_______________________

Podpis mentorja-ice:____________________________

Podpis somentorja-ice:__________________________

Priloge:- dispozicija doktorskega dela,- bibliografija (praviloma) z izpisom iz sistema COBISS,- dokazila o izpolnjevanju pogojev za prijavo (v primeru, da so pogoji določeni s študijskim

programom in EPF ne razpolaga z dokazili)

Priloga 2


Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št.46/12) in sklepa Senata Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru z dne _____________________ izdajam

SKLEP O IMENOVANJU KOMISIJE ZA OCENO PRIMERNOSTI PRIJAVLJENE TEME DOKTORSKE DISERTACIJE,

ki jo je prijavil kandidat-ka _________________________________________.

Predlog teme doktorske disertacije: _____________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Predlagani-a mentor-ica:______________________________________________________________

Predlagani-a somentor-ica:____________________________________________________________

V komisijo imenujem naslednje člane:

predsednik-ica,

mentor-ica,

član-ica.

V skladu s 139. členom Statuta Univerze v Mariboru je komisija dolžna pripraviti svojo oceno in mnenje praviloma v enem mesecu, najpozneje pa v dveh mesecih od imenovanja in ga predložiti Senatu EPF.

Če član komisije ni pripravljen sodelovati v komisiji za oceno doktorske disertacije, mora o tem v roku 5 delovnih dni od prejema tega sklepa pisno obvestiti dekana EPF.

Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na Senat EPF v roku 5 delovnih dni.

Dekan-ica:

Kraj in datum: ______________________ ____________________

Obvestiti:

člane komisije, kandidata-tko, arhiv.

Priloga 3

POROČILO KOMISIJE O OCENI PRIMERNOSTI PRIJAVLJENE TEME DOKTORSKE DISERTACIJE

(naslov teme)

Kandidat-ka: ime in priimek

Predlagani-a mentor-ica: znanstveni naslov, ime in priimek, področje in trajanje izvolitve

Predlagani-a somentor-ica: znanstveni naslov, ime in priimek, področje in trajanje izvolitve

Komisija: člani komisije z navedbo področja in trajanja izvolitve ter inštitucije, na kateri so v delovnem razmerju

Mnenje o predlogu teme.

Mnenje o predlaganem naslovu teme.

Mnenje o ciljih predlagane doktorske disertacije.

Mnenje o tezi doktorske disertacije.

Mnenje o pričakovanih izvirnih znanstvenih prispevkih.

Mnenje o navedenih predpostavkah in omejitvah.

Mnenje o predvidenih metodah raziskovanja.

Mnenje o predlagani dispoziciji doktorske disertacije.

Mnenje o predlagani osnovni literaturi (s priloženim popolnim seznamom osnovne literature iz dispozicije doktorske disertacije).

Mnenje o izvirnosti in aktualnosti teme.

Mnenje o opravljenih poizvedbah.

Mnenje o utemeljitvi izvirnosti teme.

Mnenje o aktualnosti teme.

Informacija o kandidatovem-kinem dosedanjem študiju in znanstveni bibliografiji.

Predlog glede teme (vsebuje oceno, ali lahko kandidat z obravnavo teme ustvari samostojen in izviren prispevek k znanstveni disciplini ter kateri).

Datum in podpisi vseh članov komisije.

Priloga 4


IZJAVA DOKTORSKEGA KANDIDATA

Podpisani-a __________________________________, vpisna številka _________________________

izjavljam,

da je doktorska disertacija z naslovom ___________________________________________________

__________________________________________________________________________________

rezultat lastnega raziskovalnega dela, da predložena disertacija v celoti ali v delih ni bila predložena za pridobitev kakršnekoli

izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze, da so rezultati korektno navedeni in da nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih.

Podpis doktorskega-e kandidata-ke:

________________________________

Priloga 5


1.1.1.1.1.1 IZJAVA KANDIDATOVEGA MENTORJA/SOMENTORJA O USTREZNOSTI DOKTORSKE DISERTACIJE

Podpisani-a mentor:___________________________________________

Podpisani-a somentor/ica: ______________________________________

izjavljam, da je doktorska disertacija z naslovom

_________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________,

ki jo je izdelal-a doktorski-a kandidat-ka

__________________________________________________,

v skladu z odobreno temo doktorske disertacije, s Pravilnikom o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na EPF ter mojimi navodili. Doktorska disertacija predstavlja izviren prispevek k razvoju znanstvene discipline. Preveril in pregledal sem poročilo o plagiatorstvu.

Kraj in datum:_______________________

Kraj in datum:_______________________

Podpis mentorja-ice:____________________________

Podpis somentorja-ice:__________________________

Priloga 6 OBLIKA DOKTORSKE DISERTACIJE

1 Struktura pisnega delaStruktura vsakega pisnega dela je sledeča:

naslovna stran platnice (samo v trdo vezanem izvodu zaključnega dela), notranja naslovna stran, zahvala (ni obvezna), povzetek in abstract s ključnimi besedami v slovenskem in tujem (angleškem ali

nemškem) jeziku (samo v zaključnih delih), kazalo vsebine, kazalo slik (če jih pisno delo vključuje), kazalo tabel (če jih pisno delo vključuje), seznam okrajšav (če jih pisno delo vključuje), uvod, jedro, sklep, seznam uporabljene literature in virov, morebitne priloge.

V doktorski disertaciji je izjema mesto povzetka, ki se nahaja za kazalom in pred uvodom doktorske disertacije.

V doktorski disertaciji sta v skladu s Pravilnikom o postopku priprave in zagovora doktorske disertacije na EPF za morebitnimi prilogami še:

delovni življenjepis kandidata, izjava, da je disertacija rezultat lastnega raziskovalnega dela in da so rezultati

korektno navedeni.

Vsebina dela mora biti v skladu z naslovom. Tega se moramo zavedati že ob izbiri teme. Izberemo tako temo, da lahko najdemo primerno literaturo in vire.

Obseg celotnega zaključnega dela (od vključno poglavja Uvod do vključno poglavja Sklep): Doktorski program: ni omejitve.

Pri trdo vezanih izvodih zaključnih del je določena barva platnic ter barva besedila na platnicah in sicer:

Doktorska disertacija: črna barva platnic, srebrne črke.

Za posamezno vrsto pisnih del je pripravljena predloga (angl. template), ki jo najdete na portalu Ekonomsko-poslovne fakultete, v razdelku Pravilniki za prijavo teme in zagovor sklepnega dela, v okviru posameznega študijskega programa.

Zahvalo napišemo, če se želimo posebej zahvaliti vsem tistim, ki so nam omogočili raziskavo in nam pomagali pri nastajanju pisnega dela. Zahvalo napišemo na naslednjo stran za naslovnico. Stran z zahvalo ne vsebuje številke strani, zahvala pa se nahaja na dnu strani.

V povzetku na kratko opredelimo temo, ki jo obravnavamo v pisnem delu. V povzetku na zgoščen način kratko predstavimo problem, predmet obdelave in cilj naloge. Prav tako na kratko predstavimo dobljene rezultate in sklepe. V povzetku pisnega dela ne predstavljamo eksplicitno namena, ciljev in metod dela, saj to naredimo šele v uvodu. Povzetek mora biti napisan v slovenskem in tujem jeziku (angleščina ali nemščina).

Povzetek se prične na lihi strani, ki ni številčena. Naslovu Povzetek (velike črke, 16 pik) sledita dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost besedila v povzetku je 12 pik, neodebeljeno in obojestransko poravnano. V predlogi je v ta namen nastavljen slog Navaden. Med besedilom povzetka in ključnimi besedami je prazna vrstica (12 pik). Sledi besedilo »Ključne besede:« (odebeljeno, vključno z dvopičjem). Nato sledijo ključne besede v velikosti 12 pik, neodebeljene in obojestransko poravnane. Za ključnimi besedami v slovenskem jeziku sledita dve prazni vrstici (24 pik). Naslovu povzetka v tujem jeziku (Abstract ali Zusammenfassung)(velike črke, 16 pik) sledita dve prazni vrstici. V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Besedilo povzetka in ključne besede v tujem jeziku so oblikovani enako kot v slovenskem jeziku.

Obseg povzetka: Doktorski program: največ dve strani za povzetek in ključne besede v slovenskem

jeziku in največ dve strani za povzetek in ključne besede v tujem jeziku.

Ključne besede navedemo v eni vrstici, ne uporabimo vrstičnih oznak. Običajno ključnih besed ni več kot 5 ali 6.

Kazalo vsebine je po vrstnem redu urejen seznam naslovov poglavij in podpoglavij, ki odraža strukturo in vsebinsko členitev našega pisnega dela. Po navadi ne obsega več kot tri ravni naslovov, razen pri daljših pisnih delih. Kazalo se začne s poglavjem Uvod. V kazalu niso vključeni naslovi Povzetek, Abstract/Zusammenfassung, Kazalo, Kazalo slik, Kazalo tabel in Seznam okrajšav. Kazalo oblikujem, ko je pisno delo zaključeno.

Pozor: Poglavja morajo biti sestavljena iz več kot samo enega podpoglavja.

Kazalo se vedno začne na lihi strani. Za naslovom Kazalo (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost besedila v kazalu za naslove prve ravni (slog Naslov 1) je 12 pik in odebeljeno, za naslove druge ravni (slog Naslov 2) je 10 pik in odebeljeno ter za naslove tretje ravni (slog Naslov 3) je 10 pik in ne odebeljeno. Pri posameznih podpoglavjih znotraj poglavja je razmik med vrsticami enojen. Med glavnimi poglavji pa je razmik 12 pik. V kazalu so navedene tudi številke strani, ki omogočajo, da hitro najdemo določeno poglavje.

Vsako zaključno delo vsebuje kazalo slik, ki se nahaja na novi strani za kazalom vsebine. Z oznako Slika označimo vse grafične elemente razen tabel (grafične prikaze, fotografije, zemljevide, ilustracije itd). Kazalo slik vključuje napis, zaporedno številko, vsebinski naslov in številko strani.

Za naslovom Kazalo slik (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost ostalega besedila kazala slik je 10 pik in razmik med vrsticami je enojen. V kazalu so navedene tudi številke strani, ki omogočajo, da hitro najdemo določeno sliko.

Vsako pisno delo lahko vsebuje kazalo tabel, ki vključuje napis, zaporedno številko, vsebinski naslov in številko strani.

Za kazalom slik vstavimo dve prazni vrstici (24 pik) in nato napišemo naslov Kazalo tabel. Za naslovom Kazalo tabel (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost besedila kazala tabel je 10 pik in razmik med vrsticami je enojen. V kazalu tabel so navedene tudi številke strani, ki omogočajo, da hitro najdemo določeno tabelo.

Po potrebi sledi naslov Seznam okrajšav. Če v pisnem delu uporabljamo okrajšave, potem pri prvem zapisu besedne zveze le to napišemo v celoti, v oklepaju pa napišemo »v nadaljevanju« in definiramo kratico. Od tega mesta dalje v pisnem delu vedno uporabljamo definirano kratico. Če je teh kratic več in niso splošno znane, se navedejo v seznamu okrajšav, ki se nahaja za kazalom tabel.

Za kazalom tabel vstavimo dve prazni vrstici (24 pik) in nato napišemo naslov Seznam okrajšav (velike črke, 16 pik), za katerim sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost besedila seznama okrajšav je 10 pik in razmik med vrsticami je enojen.

Pisni delo je v vsebinskem delu sestavljeno iz uvoda, jedra in sklepa.

Z uvodom bralca uvedemo v vsebino pisnega dela in mu pojasnimo področje in opredelimo problem, definiramo namen in cilje raziskave, navedemo predpostavke in omejitve ter na kratko opišemo uporabljene metode raziskovanja.

Poglavje Uvod se nahaja na lihi strani in se začne s številko strani 1. Uvod v doktorski disertaciji mora zajemati naslednja podpoglavja:

1.1 Opredelitev problema1.2 Cilji doktorske disertacije1.3 Teze doktorske disertacije1.4 Pričakovani izvirni znanstveni prispevki1.5 Predpostavke in morebitne omejitve1.6 Predvidene metode raziskovanja

Jedro predstavlja glavni del pisnega dela. V njem bolj podrobno in obsežneje opišemo stvari, ki smo jih na kratko zapisali v uvodu ter vse dodatno besedilo. V jedru tako podrobno opišemo izbrano temo in jo razvijamo ter pojasnjujemo. Držimo se pravila, da problem najprej predstavimo s splošnega vidika in nato logično preidemo na posamezni podrobnejši problem/pogled. Jedro mora biti logično strukturirano in razčlenjeno na več smiselnih poglavij. To pomeni, da lahko ima tudi več kot tri poglavja, saj navadno vsebinska poglavja členimo še na več podpoglavij (npr. 2.1). Podpoglavja ne smejo biti predolga niti prekratka (manj kot pol strani) in jih ne sme biti preveč. Vsebinski sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejšnjega.

Sklep je obvezen del vsakega pisnega dela. Vsebuje naše sklepne misli in jedrnat povzetek vsebine naloge. Zato v tem delu pisnega dela na kratko analiziramo svoje delo, povzamemo osnovne ugotovitve in predloge, komentiramo dosežene cilje v primerjavi s postavljenimi cilji, navedemo lastna spoznanja in odprte probleme. V sklepu prav tako potrdimo ali ovržemo hipoteze in izpostavimo probleme, s katerimi smo se srečevali pri pisanju naloge. Opozorimo lahko tudi na omejitve raziskave in na teme, ki bi jih bilo potrebno podrobneje obdelati, pa tega v pisnem delu nismo storili. Nakažemo možnosti nadaljnjega raziskovanja. Sklep nikakor ne sme vsebovati slik, tabel in drugih grafičnih elementov. Obseg:

Na doktorskem študiju vsaj 4 strani ali več.

Vsako zaključno delo vsebuje seznam literature in virov, ki se nahaja na novi strani za sklepom.

Za naslovom literatura in viri (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). Velikost besedila je 12 pik in razmik med vrsticami je enojen (slog Naslov 1). Nato navedemo seznam uporabljene literature in virov. Vsak navedek je v svoji vrstici (velikost 12 pik, obojestranska poravnava) in se konča z ločilom pika. Med posameznimi navedki je ena prazna vrstica. Navedki morajo biti urejeni po abecednem vrstnem redu in oštevilčeni z arabskimi številkami.

Podrobnejša navodila za pripravo seznama literature in virov in navajanje literature v besedilu so navedena v nadaljevanju.

Priloge sestavljajo samostojno poglavje in so zadnja in neobvezna sestavina pisnega dela ter se začnejo na lihi strani za seznamom literature in virov. Pod priloge sodi vse tisto gradivo, ki ga zaradi obsežnosti v besedilu ni bilo mogoče predstaviti in ki bistveno doprinese h kakovosti in celovitosti pisnega dela.

Če je prilog več, potem na prvi strani prilog sledi kazalo prilog. V tem primeru za naslovom Priloge (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez številke. Velikost ostalega besedila kazala prilog je 10 pik in razmik med vrsticami je enojen. V kazalu so navedene tudi številke strani, ki omogočajo, da hitro najdemo določeno prilogo.

2 Navajanje literature in virovZa vsako misel, ki jo povzemamo po drugem viru ali virih, je potrebno korektno navesti, iz katerega vira je povzeta. Vse vire, ki so uporabljeni in navedeni v besedilu, je potrebno zapisati v seznamu literature in virov. V seznamu morajo biti navedeni izključno viri, ki so dejansko uporabljeni. Viri morajo biti navedeni v besedilu in v seznamu popolno in točno, kajti pomanjkljivosti zmanjšujejo vrednost dela in kratijo avtorske pravice.

Za izdelavo pisnega dela mora študent poiskati, zbrati in pregledati literaturo in vire, ki so že napisani in objavljeni na področju, ki ga obdeluje v raziskavi. Literatura in viri so lahko zelo različni. Uporabi se znanstvena in strokovna literatura, statistični in drugi uradni podatki, dokumenti, ki jih dobimo v organizaciji (interno gradivo), članki iz različnih revij in časopisov ter spletni viri. V literaturi in virih ustrezno upoštevamo tuje ter domače vire.

Pozor: Kadar uporabimo dobesedni navedek, je to potrebno ustrezno označiti v dobesednem navedku (z narekovaji). Sklicujemo se na vse avtorje in inštitucije, katerih besedila in podatke smo pri svoji raziskavi uporabili oz. povzeli. Literaturo in vire navajamo sproti v besedilu in seznamu literature in virov. Vsa literatura in viri s seznama morajo biti vsaj enkrat uporabljeni v besedilu. Prav tako mora veljati, da je vsaka navedba literature in virov v besedilu zavedena tudi v seznamu literature in virov.

Pri navajanju literature in virov v seznamu moramo biti pozorni na uporabo ločil in poševni tisk.

Literaturo in vire navajamo po standardu APA1.

2.1 Navajanje literature in virov v besediluLiteratura in viri morajo biti navedeni v besedilu. Uporabljamo tri načine:

1. Sklicevanje neposredno na avtorja. V tem primeru napišemo priimek avtorja oz. ime inštitucije ter v oklepaju letnico in stran. Če sta avtorja dva, potem navedemo oba priimka. Če jih je več, lahko navedemo priimek prvega avtorja s pripisom »s soavtorji«, ali v skladu z APA standardom izpišemo do pet priimkov avtorjev. Če je avtorjev šest ali več, potem moramo navesti priimek prvega avtorja s pripisom »s soavtorji«.

Primeri:

1 Več o standardu APA si lahko preberemo na spletnem mestu http://www.apastyle.org/.

Mankiw (2007, str. 431) definira javni dolg kot …

SURS (2013) je v juniju 2013 zabeležil letno rast cen življenjskih potrebščin v višini 1,9-odstotka.

Samuelson in Nordhaus (2002, str. 43) navajata osnovne elemente ponudbe in povpraševanja.

Bobek s soavtorji (2003, str. 55) predstavlja tipe prelomov odseka v Wordovi datoteki. Ali Bobek, Sternad, Špička in Deželak (2006, str. 55) predstavlja tipe prelomov odseka v Wordovi datoteki.

2. Sklicevanje na avtorja v oklepaju. Na koncu povedi ali odstavka v oklepaju navedemo priimek avtorja oziroma inštitucijo, ki je delo izdala; leto objave in številko strani. Ta navedba se nahaja na koncu povedi pred piko. Če sta avtorja dva, potem navedemo oba priimka. Če jih je več, navedemo priimek prvega avtorja s pripisom »idr.« ali »in drugi« ali »et al.«, kot npr. (Bobek idr. 2003, str. 55) ali (Bobek in drugi 2003, str. 55) ali (Bobek et al. 2003, str. 55). APA standard dovoljuje izpis do pet priimkov avtorjev. Odločimo se za katerega koli od navedenih načinov navajanja večih avtorjev, vendar moramo striktno uporabljati samo en način skozi celotno besedilo.

Primeri:

Javni dolg je akumulacija preteklega zadolževanja (Mankiw 2007, str. 431).

V Sloveniji je bila zabeležena 1,9 % inflacija v juniju 2013 (SURS 2013).

Osnovni dejavniki krivulje povpraševanja so (Samuelson & Nordhaus 2002, str. 43):

povprečni dohodek, število prebivalcev, cene povezanih dobrin, okusi in posebni vplivi.

Obstajata dve vrsti prelomov: mehek prelom strani, ki ga Word samodejno vstavlja, in trdi prelom strani, ki ga vstavimo ročno preko ukaza ali s kombinacijo tipk CRTL+ENTER (Bobek idr. 2003, str. 56).

Ali

Obstajata dve vrsti prelomov: mehek prelom strani, ki ga Word samodejno vstavlja, in trdi prelom strani, ki ga vstavimo ročno preko ukaza ali s kombinacijo tipk CRTL+ENTER (Bobek in drugi 2003, str. 56).

Ali

Obstajata dve vrsti prelomov: mehek prelom strani, ki ga Word samodejno vstavlja, in trdi prelom strani, ki ga vstavimo ročno preko ukaza ali s kombinacijo tipk CRTL+ENTER (Bobek et al. 2003, str. 56).

Ali

Obstajata dve vrsti prelomov: mehek prelom strani, ki ga Word samodejno vstavlja, in trdi prelom strani, ki ga vstavimo ročno preko ukaza ali s kombinacijo tipk CRTL+ENTER (Bobek, Sternad, Špička, &Deželak, 2006, str. 56).

Pozor: V besedilu se obvezno sklicujemo samo na priimek avtorjev ali imena inštitucij, leto objave in strani. Vsi ostali podatki sodijo v posamezno navedbo v seznamu literature in virov. Namen kratke navedbe v besedilu je, da najdemo vir v seznamu literature in virov. Vse vire (tudi spletne) v besedilu navajamo na enak način, kot navedeno zgoraj. Šele v seznamu literature in virov je razvidno za kakšen vir gre (knjiga, članek, spletni vir …). Namen podrobne navedbe v seznamu literature in virov pa je, da najdemo originalen vir.

3. Posredno sklicevanje na vir. Če povzemamo besedilo iz vira (sekundarni vir), ki navaja drugi vir (primarni vir), je potrebno primerno navesti oba vira. Najprej navedemo primarni vir, nato napišemo »povzeto po« ter navedemo sekundarni vir. V seznamu literature in virov se nato navede primarni in sekundarni vir.

Primer:

Hall (1979, povzeto po Mankiw 2007, str. 160) je razvil dinamični model trga dela, ki prikazuje tokove odpuščanja in zaposlovanja delavcev v gospodarstvu.

Dinamični model trga dela kaže tokove odpuščanja in zaposlovanja delavcev v gospodarstvu (Hall 1979, povzeto po Mankiw 2007, str. 160).

Kadar se ista literatura ali vir izjemoma uporablja večkrat zaporedoma v strnjenem besedilu, so lahko po prvem navajanju vira naslednja navajanja poenostavljena, tako da navedemo (prav tam, 127) ali (ibid., 145).

Kadar navajamo več literature ali virov istega avtorja, ki so bila izdana istega leta, moramo to označiti tako, da ob letnici napišemo črke a, b, c, in tako naprej. Oznake a, b, c itd. si sledijo po vrstnem redu navedb v besedilu. Enak vrstni red mora biti uporabljen tudi v seznamu literature in virov.

Primer:

(SURS, 2013a), (SURS, 2013b), (SURS, 2013c)

Dobesednega citiranja se praviloma izogibamo, razen v primerih, če gre za kakšno zelo natančno definicijo ali znano misel. Pri dobesednem citiranju je pomembno, da dobesedno citirane misli vedno pišemo v narekovajih.

2.2 Navajanje literature in virov v seznamuSestavni del vsake naloge je enotni seznam literature in virov, ki smo jih uporabili v besedilu. Seznam uporabljene literature in virov se nahaja za sklepom, kot je razvidno iz teh navodil.

V poglavju z naslovom »Literatura in viri« so navedena uporabljena avtorska dela in viri, ki si sledijo po abecednem vrstnem redu. Kadar je v seznamu navedenih več del istega avtorja, jih uredimo kronološko rastoče, po letnici izdaje.

Pozor: Namen kratke navedbe v besedilu je, da najdemo vir v seznamu literature in virov. Zato se vsaka posamezna navedba v seznamu literature in virov mora pričeti z enako besedo (priimek avtorja ali ime organizacije), kot je bila navedena v besedilu.

Knjige in druga samostojna dela. Obvezni podatki so:1. Priimek, kratica imena avtorja. V primeru, da vir nima avtorja, se navaja ime inštitucije, ki je

vir izdala. 2. Leto objave3. Naslov knjige ali drugega samostojnega dela4. Mesto objave5. Založba, ki je knjigo izdala.

Oblika zapisa v seznamu literature in virov je sledeča:

Priimek avtorja, kratice imena avtorja (ali naziv inštitucije). (Leto). Naslov knjige oz. drugega samostojnega dela. Mesto: založba.

Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Naslov knjige oz. drugega samostojnega dela je v poševnem tisku. Če je avtorjev več, potem upoštevajte zapis kot je v navedenem primeru.

Primeri:

Mankiw, G. N. (2007). Macroeconomics (6 izd.). Harvad University: Worth Publishers.

Samuelson, P. A., & Nordhaus, W. D. (2002). Ekonomija. Ljubljana: GV Založba.

Bobek, S., Sternad, S., Špička, H., & Deželak, Z. (2006). Pripomočki za osebno rabo. (S. Sternad, Ured.) Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Samostojno poglavje v knjigi. Obvezni podatki so:1. Priimek, kratica imena avtorja poglavja.2. Leto objave knjige (publikacije).3. Naslov poglavja.4. Urednik: Priimek, ime urednika.5. Naslov knjige ali drugega samostojnega dela.6. Strani: navedemo strani, ki jih obsega poglavje v knjigi.7. Mesto objave.8. Založba.


Priimek, kratica imena avtorja. (Leto objave knjige (publikacije, zbornika)). Naslov poglavja. V začetnice imena in priimek urednika (Ured.), Naslov knjige (str. od-do). Kraj: Založba.

Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Naslov knjige ali drugega samostojnega dela je v poštevnem tisku. Če je avtorjev več, potem upoštevajte zapis kot je v navedenem primeru.

Primer:

Sternad, S., & Bobek, S. (2012). Enterprise resource planning acceptance model (ERPAM): extended TAM for ERP systems in operational phase of ERP lifecycle. V Z. Belkhamza, & A. S. Wafa (Ured.), Measuring organizational information systems success: new technologies and practices (str. 179-204). Hershey: IGI Global.

Članek v časopisih in revijah. Obvezni podatki so:

1. Priimek, kratica imena avtorja članka. 2. Leto izdaje revije.3. Naslov članka.4. Naslov revije.5. Letnik revije.6. Tekoča številka revije.7. Strani: številke strani, na katerih je celoten članek natisnjen.


Priimek, kratica imena avtorja. (Leto objave). Naslov članka. Naslov revije, številka letnika (tekoča številka revije), str. od-do.

Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Naslov revije in številka letnika revije sta v poševnem tisku. Če je avtorjev več, potem upoštevajte zapis kot je v navedenem primeru.

Primera:

Bowles, S., & Polania-Reyes, S. (2012). Economic Incentives and Social Preferences: Substitutes or Complements? Journal of Economic Literature, 50 (2), 368-425.

Hall, R. E. (1979). A Theory of the Natural Rate of Unemployment and the Duration of Unemployment. Journal of Monetary Economics, 5 (1), str. 153-169.

Spletna stran. Obvezni podatki so:1. Priimek, kratica imena avtorja. V primeru, če vir nima avtorja, se navaja ime inštitucije, ki je

vir izdala.2. Leto objave. Če na spletni strani ni navedeno leto objave, potem navedemo leto dostopa.3. Ime spletne strani: vsebinski naslov spletne strani.4. Dan, mesec (izpisan z besedo) in leto dostopa.5. Ime spletnega mesta: v celoti izpisan naziv inštitucije. 6. Spletni naslov: celotni spletni naslov, ki kaže dejansko spletno stran, na katero se sklicujemo.

Oblika zapisa v seznamu literature in virov je sledeča:Priimek, kratice imena avtorja (ali naziv inštitucije). (Leto objave). Vsebinski naslov spletne strani. Pridobljeno datum dostopa iz Ime spletnega mesta: celotni spletni naslov.

Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Vsebinski naslov spletne strani je v poševnem tisku.Če je avtorjev več, potem upoštevajte zapis kot je v navedenem primeru.

Primera:

EPF. (2013). Postopki in pravilniki za prijavo teme in zagovor sklepnega dela visokošoolskega strokovnega programa "Poslovna ekonomija". Pridobljeno 20. avgust 2013 iz Portal EPF: http://www.epf.um.si/studenti/Vsebina/postopek_diplomiranja_VS.aspx.

SURS. (2013). Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija, junij 2013 - končni podatki. Pridobljeno 30. julij 2013 iz Statistični urad republike Slovenije: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5606.

Zakoni. Obvezni podatki so:1. Kratica naslova zakona.2. Leto objave zakona.

3. Izpisan naslov zakona.4. Uradni list RS.5. Številka Uradnega lista, v katerem je objavljen navedeni zakon.

Oblika zapisa v seznamu literature in virov je sledeča:Kratice zakona. (Leto objave). Izpisan naslov zakona. Uradni list RS, številka Uradnega lista.

Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Besedilo »Uradni list RS« in številka Uradnega lista sta v poševnem tisku.

Primer:

ZJZP. (2006). Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Uradni list RS, 127/2006.

3 Oblika pisnega delaVsako pisno delo je z vidika oblikovanja standardizirano.

3.1 Naslovna stran platnice trdo vezanega izvodaNa platnici trdo vezanega izvoda navedemo sledeče podatke z uporabo enojnega razmika in brez dodajanja presledka pred in za besedilom, sredinsko poravnavo in velikostjo 16 pik razen vsebinskega naslova (Slika 1):

v prvo vrstico napišemo Univerza v Mariboru (velike črke), v naslednjo vrstico napišemo Ekonomsko-poslovna fakulteta (velike črke), 8 praznih vrstic. v naslednjo vrstico napišemo tip pisnega dela (z veliko začetnico in nato male črke), 2 prazni vrstici, v naslednjo vrstico napišemo vsebinski naslov pisnega dela v slovenščini (velike črke,

odebeljeno, velikost 20 pik), na koncu strani napišemo na levi strani mesec in leto ter na desni strani ime in

priimek avtorja pisnega dela.

Slika 1: Primer izgleda platnice

3.2 Notranja naslovna stranNotranja naslovna stran trdo vezane verzije je hkrati prva stran mehko vezane verzije.

Za doktorsko disertacijo, na notranji naslovni strani navedemo sledeče podatke z uporabo enojnega razmika in brez dodajanja presledka pred in za besedilom, sredinsko poravnavo ter velikostjo 12 pik razen izjem, ki so navedene v nadaljevanju (Slika 2):

v prvo vrstico napišemo Univerza v Mariboru (velike črke), v naslednjo vrstico napišemo Ekonomsko-poslovna fakulteta (velike črke), 10 praznih vrstic, v naslednjo vrstico napišemo Doktorska disertacija, 2 prazni vrstici, v naslednjo vrstico napišemo vsebinski naslov doktorske disertacije v slovenščini

(velike črke, odebeljeno, velikost 18 pik), na koncu strani, poravnano levo, napišemo mesec in leto, na koncu strani, poravnano desno, napišemo:

o ime in priimek avtorja doktorske disertacijeo v naslednjo vrstico Mentor: (akademski naziv mentorja z malimi začetnicami

ter njegovo ime in priimek, npr. prof. dr. Janez Novak)o v naslednjo vrstico UDK: številka klasifikacije2.

Slika 2: Notranja naslovna stran za doktorsko disertacijo

2 Kandidat pošlje v knjižnico naslov, povzetek in ključne besede doktorske disertacije po e-pošti (informacijo, na kateri e-naslov, pridobi v knjižnici). Na podlagi teh podatkov v knjižnici določijo UDK številko, kamor je uvrščena doktorska disertacija.

3.3 Oblikovanje besedilaPri oblikovanju osnovnega besedila upoštevamo navodila, ki so opisana v sledečih podpoglavjih.

3.3.1 Velikost papirja in roboviPri postavitvi strani je potrebno upoštevati, da mora biti velikost papirja format A4 (21 x 29,7 cm).

V okviru priprave strani, je potrebno uporabiti naslednje nastavitve:

robovi: levi rob 2,5 cm desni rob 2,5 cm zgornji rob 2,5 cm spodnji rob 2,5 cm rob za vezavo 1 cm

usmerjenost: pokončno strani: Zrcalni robovi uporabi za: Cel dokument

3.3.2 Oblika pisave in odstavkovPri oblikovanju pisnih del uporabimo eno vrsto pisave skozi celotno pisno delo. Izberemo lahko eno izmed sledečih vrst pisav: Arial, Times New Roman ali Calibri.

Za celotno besedilo uporabimo barvo pisave črno in slovenski jezik. Izjemoma lahko pišemo pisno delo v tujem jeziku v skladu s Pravilnikom o izdelavi diplomskih del v tujem jeziku.

Za naslovno stran in notranjo naslovno stran upoštevajte velikost črk, ki je opredeljena zgoraj.

Osnovno besedilo pišemo z velikostjo 12 pik, običajna pisava (ne krepko, ne ležeče in ne podčrtano), obojestranska poravnava brez zamikanja ter razmik pred je 0 pik in za je 12 pik (1 vrstica). Če želimo poudariti besedo ali besedno frazo, potem izjemoma uporabimo krepko in/ali ležečo pisavo. Strogo se izogibamo podčrtovanja pisave. V predlogi pisnega dela je v ta namen nastavljen slog Navaden.

Pozor: Med odstavki je vedno ena prazna vrstica (razmik 12 pik) brez zamika prve vrstice.

Za ostalo besedilo pa upoštevamo sledeče: Glavni naslovi (1 raven):

velikost 16 pik, krepko, velike črke, leva poravnava, številka poglavja (brez pike za številko poglavja) glavni naslov je vedno na začetku nove strani in zato je razmik pred naslovom

0 pik in za naslovom 24 pik (2 vrstici).V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Naslov 1.

Podnaslovi (2 raven): velikost 14 pik, krepko, z veliko začetnico, leva poravnava,

http://www.epf.um.si/stud_prog/Pravilniki%20za%20prijavo%20teme%20in%20zagovor%20sklepnega2/Pravilnik%20o%20izdelavi%20diplomskih%20del%20v%20tujem%20jeziku.doc

številčenje podpoglavja (številka poglavja, pika, številka podpoglavja (brez pike za številko podpoglavja)),

razmik pred podnaslovom je 12 pik (1 vrstica) in za podnaslovom je 12 pik (1 vrstica).

V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Naslov 2.

Podnaslovi (3 raven): velikost 12 pik, krepko, z veliko začetnico, leva poravnava, številčenje podpoglavja (številka poglavja, pika, številka podpoglavja, pika,

številka podpoglavja (brez pike za številko podpoglavja na 3 ravni), razmik pred podnaslovom je 12 pik (1 vrstica) in za podnaslovom je 12 pik (1

vrstica).V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Naslov 3.

Napisi grafičnih elementov (slik in tabel): velikost 12 pik, sredinska poravnava, razmik pred je 0 pik in razmik za je 6 pik, podrobna navodila glede napisa in ostalih sestavin grafičnih elementov so

spodaj.V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Napis.

Viri in opombe pod grafičnimi elementi (slikami in tabelami): Velikost 10 pik. Sredinska poravnava. Razmik pred je 6 pik in razmik za je 12 pik. Če uporabimo opombo in vir,

potem je razmik med njima 6 pik. Podrobna navodila glede napisa in ostalih sestavin grafičnih elementov so

spodaj.V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Opombe pod elementi.

Sprotne opombe velikost 10 pik, obojestranska poravnava, razmik pred je 0 pik in razmik za je 0 pik, podrobna navodila glede oblike sprotnih opomb so spodaj.V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Sprotne opombe.

Oblikovanje pisnega dela bistveno olajšamo, če uporabimo za zgoraj navedene oblike sloge besedila. V predlogi so slogi že nastavljeni in pripravljeni za uporabo.

3.3.3 SeznamiKadar naštevamo, uporabimo enega izmed treh vrst seznamov (Bobek, Sternad, Špička, & Deželak, 2006):

Vrstični seznam uporabimo, kadar vrstni red naštevanja ni pomemben. V celotnem pisnem delu se odločimo za en tip vrstičnih oznak, ki jih striktno uporabljamo skozi celo besedilo. Položaj vrstične oznake naj bo 1 cm od levega roba in zamik besedila za 1,6 cm.

Številčni seznam uporabimo, kadar je vrsti red naštevanja pomemben. Uporabimo lahko številke ali črke, vendar enotno skozi celotno besedilo. Položaj vrstične oznake naj bo 1 cm od levega roba in zamik besedila za 1,6 cm.

Več ravenski seznam uporabimo, kadar naštevamo na več ravneh. Uporabimo ga tudi pri številčenju naslovov in podnaslovov. Če uporabimo več ravenski seznam za naštevanje (in ne za naslove), potem na prvi ravni uporabimo položaj oznake 1 cm od levega roba in zamik besedila za 1,6 cm ter tabulatorsko mesto 1,6 cm. Na drugi ravni uporabimo položaj oznake 2 cm in zamik besedila za 2,6 cm ter tabulatorsko mesto 2,6 cm. Za vsako naslednjo raven uporabimo za 1 cm več. Primer orisnega seznama je v poglavju 3.3.2 na strani 30.

Pri vseh zgoraj omenjenih vrstah naštevanja pazimo, da med uvodnim besedilom in oznakami ni prazne vrstice. Na koncu naštevanja pa je razmik za 12 pik.

Pozor 1: Če se zgodi, da je uvodno besedilo naštevanja (besedilo z dvopičjem) na eni strani in so oznake z naštevanjem na naslednji strani, potem je potrebno tudi uvodno besedilo prestaviti na naslednjo stran.

3.4 Številčenje strani in poglavijŠtevilčenje strani. Strani številčimo na sredini na dnu dokumenta. Naslovna stran, notranja naslovna stran, stran z zahvalo ter stran s povzetkom, ključnimi besedami, abstract-om in key words niso oštevilčene. Kazala so oštevilčena z malimi rimskimi številkami (i, ii, iii, iv …). Uvod je prva stran oštevilčena z arabskimi številkami (1, 2, 3 …). Številčenje besedila se zaključi na zadnji strani poglavja »Literatura in viri«. Z arabskimi številkami oštevilčimo tudi strani prilog, pri čemer pričnemo številčenje od začetka (t.j. od številke 1 dalje). Kazalo vsebine, uvod in morebitne priloge se začnejo na lihi strani s številko 1.

V predlogi pisnega dela so številke strani že nastavljene.

Številčenje poglavij. Vsa poglavja v besedilu so hierarhično urejena, kar pomeni da poglavje lahko vsebuje več podpoglavij, ta lahko vsebujejo manjša podpoglavja. Pazimo, da poglavja niso prekratka (manj kot pol strani) in ne preobširna. V primeru, da so preobširna jih poskušamo členiti v več poglavij oz. podpoglavij. V primeru, da poglavje členimo, moramo paziti, da ga razdelimo na vsaj dve podpoglavji, torej na primer podpoglavje 2.3 ne more vsebovati le 2.3.1, temveč še vsaj 2.3.2. Prav tako naslovov ne nizamo kar enega za drugim, temveč mora biti med naslovom in podnaslovom vsaj nekaj besedila.

Vsako poglavje ima svoj naslov, ki jih členimo v več ravni oziroma podravni. Naslovi glavnih poglavij naj bodo izpisani z velikimi črkami, naslovi drugih ravni pa z malimi črkami. Vse ravni naslovov pa morajo biti oštevilčene z arabskimi številkami. Natančna navodila glede oblike naslovov poglavji in podpoglavji so opisana v rubriki Oblika pisave in odstavkov.

Pozor: Na koncu številke poglavja oz. podpoglavja pred besedilom naslova ni pike.

V predlogi pisnega dela so že nastavljeni slogi naslovov, ki vključujejo tudi številčenje naslovov.

3.5 Oblikovanje grafičnih elementov (slik in tabel)Grafični elementi so slike in tabele, ki so pomemben element pisnih del. Za prikaz istih podatkov uporabimo ali sliko ali tabelo, nikoli ne prikažemo istih podatkov na oba načina. Odločimo se za tisti način prikaza podatkov, ki je bolj pregleden. S slikami in tabelami nazorneje prikažemo in dopolnimo obravnavano tematiko. Slike in tabele morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo in morajo biti praviloma predhodno omenjene v besedilu. Poleg tega, pazimo da so v jeziku, v katerem je pisno delo (npr. če je pisno delo v slovenščini, morajo biti tudi napisi na slikah in besedilo v tabelah

v slovenščini). Nanje se sklicujemo z zaporedno številko elementa. Vsako vstavljeno sliko in tabelo v pisnem delu moramo pojasniti v besedilu in se vsaj enkrat sklicevati na njo.

Pozor: V besedilu se dosledno sklicujemo na zaporedno številko slike ali tabele in se izogibamo besednih zvez kot so slika spodaj, slika zgoraj, tabela spodaj oz. tabela zgoraj.

Grafični elementi (slike in tabele) so sestavljeni iz napisa, vstavljenega elementa (slike ali tabele) ter opomb in/ali vira pod vstavljenim elementom.

Napis vključuje sledeče obvezne sestavine: Oznaka elementa z veliko začetnico. Z oznako Slika v napisu označimo vse grafične

elemente razen tabel (grafične prikaze, fotografije, zemljevide, ilustracije itd), z oznako Tabela pa vstavljene tabele.

Zaporedna številka z dvopičjem. Zaporedne številke grafičnih elementov tečejo skozi celotno pisno delo, zato jih v novem poglavju ne pričnemo številčiti znova.

Vsebinski naslov z veliko začetnico.

Oblika napisa mora imeti sledeče lastnosti: velikost 12 pik barva: črna običajna (ne krepko, ne ležeče, ne podčrtano) sredinska poravnava razmik pred je 0 pik in razmik za je 6 pik

V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Napis.

Če uporabljamo svoj dokument, potem lahko slog Napis spremenimo, da ustreza zgornjim zahtevam.

V vrstico, ki sledi napisu vstavimo grafični element in ga sredinsko poravnamo. Oblikujemo ga v skladu z navodili za slike oz. tabele v nadaljevanju. Če grafičnemu elementu sledijo opombe in/ali vir, potem nastavimo grafičnemu elementu razmik pred 0 pik in razmik za 0 pik. V primeru, da grafičnemu elementu ne sledijo opombe in/ali vir, potem nastavimo razmik pred 0 pik in razmik za 12 pik. Pomagajte si z ukazi za razmik odstavkov.

Grafičnemu elementu po potrebi sledijo opombe. Opombe vključujejo pojasnilo uporabljenih kratic in morebitne druge pojasnitve oznak.

Opombe pod grafičnimi elementi vključujejo sledeče lastnosti: Velikost 10 pik. Sredinska poravnava. Razmik pred je 6 pik in razmik za je 12 pik. Če uporabimo opombo in vir, potem je

razmik pred je 6 pik in razmik za je 6 pik.V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Opombe pod elementi.

Grafični element se zaključi z navedbo vira, ki ima naslednje obvezne sestavine: oznako vira, dvopičje,

vb oklepaju navedemo priimek ali ime inštitucije, leto in stran v skladu z navodili navajanja literature in virov.

Različne oznake virov imajo svoj pomen: »Vir« pomeni, da je grafični element enak kot v izvornem viru. Npr. Vir: (Samuelson

& Nordhaus, 2002, str. 378).

»Vir podatkov« pomeni, da so podatke za izdelavo grafičnega elementa povzeli iz navedenega vira. Npr. Vir podatkov: (SURS, 2013a).

»Prirejeno po« pomeni, da smo grafični element priredili iz izvornega vira. Npr. Prirejeno po: (Samuelson & Nordhaus, 2002, str. 215).

V primeru, da smo grafični element pripravili popolnoma samostojno (vključno z zbiranjem podatkov), potem grafični element nima vira, kot npr. zaslonska slika s programa. V tem primeru ne navajamo vira, niti ne navajamo, da je vir lastni vir.

Oblika navedb virov pod grafičnimi elementi: velikost 10 pik sredinska poravnava razmik pred je 6 pik in razmik za je 12 pik

V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Opombe pod elementi.

Pozor: Napis, grafični element (slika ali tabela) in po potrebi opombe in/ali vir se morajo nahajati na isti strani.

Med slike sodijo razni grafični prikazi podatkov, zemljevidi, fotografije, sheme, diagrami ipd, ki so vsak po svoje specifični in temu primerno oblikovani. Oblika tabel pa je standardizirana, zato njihovo urejanje podrobneje opredeljujemo v nadaljevanju.

Urejanje tabel

Vse tabele morajo biti enake oblike in poravnane od levega do desnega roba (100 % širina), razen če z oblikovnega vidika takšna širina ni primerna (npr. če imamo samo dva stolpca s podatki). Vsaka tabela mora imeti glavo (prva vrstica tabele), kjer je opis podatkov, ki se nahajajo v stolpcih (glej Tabela 1). Tabela lahko vključuje tudi čelo (prvi stolpec tabele) z opisom podatkov (glej Tabela 2).

Oblika tabel: Zunanji rob: dvojni rob. Notranji robovi: enojni rob. Glava: odebeljeno besedilo in svetlo sivo senčenje ozadja. Čelo: odebeljeno besedilo in svetlo sivo senčenje ozadja. Velikost pisave: 12 pik. V primeru, da imamo večji obseg podatkov in bi bil prikaz

nepregleden in širši od 100 % širine tabele, izjemoma uporabimo velikost pisave 11 pik.

Enojen razmik med vrsticam in brez razmika pred in za odstavkom. Stolpci (razen prvega) naj bodo enakih širin. Vsebino vseh stolpcev poravnamo na sredino, razen v primeru čela, kjer vsebino

poravnamo levo. 100 % širine (od levega roba do desnega roba), razen če zaradi izgleda ni primerno.

V tem primeru, mora biti tabela poravnana na sredino.V predlogi pisnega dela je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Tabela.

V nadaljevanju je najprej primer tabele z glavo (Tabela 1) in nato še primer tabele z glavo in čelom (Tabela 2).

Tabela 1: Primer tabele z glavo

# Spletna stran Doseg (Slo)1 24ur.com 779.5312 Siol.net 608.9243 Najdi.si 589.6624 Rtvslo.si 567.6625 Bolha.com 520.681

Vir: (RIS, 2013).

Tabela 2: Primer tabele z glavo in čelom

VI13/VI12 VI13/V13 VI13/XII12ICŽP skupaj 101,9 100,0 101,4Blago 101,5 99,7 101,1Storitve 102,8 100,8 101,9

Opombe: ICŽP-indeks cen življenjskih potrebščin, VI13-junij 2013, VI12-junij 2012, V13-maj2013, XII12-december 2012

Vir podatkov: (SURS, 2013a).

3.6 Urejanje enačbEnačbe zapisujemo v poševnem tisku izven besedila v samostojne vrstice. Posamezno enačbo v besedilu zaporedno oštevilčimo ter jo sredinsko poravnamo. Pred in za enačbo naredimo presledek (12 pik).

Primer:Rešitev kvadratne enačbe poiščemo z enačbo (1)

x1,2=−b±√b2−4ac

2a (1)

3.7 Urejanje sprotnih opombOpombe pod črto oziroma sprotne opombe uporabljamo za:

Podrobnejšo pojasnitev določene trditve ali misli ali za dodaten komentar, ki ga je težje smiselno umestiti v osnovno besedilo.

Napotitev bralca še na druge vire, ki jih priporočamo za podrobnejšo preučitev. Kadar celotno podpoglavje povzemamo po določenem viru (v tem primeru v

opombi pod črto navedemo tako: Povzeto po: Priimek avtorja, letnica). Pozor: Celotno podpoglavje lahko samo izjemoma povzamemo po določenem viru, v primeru, da ne obstaja več virov. Pri pripravi magistrske naloge in doktorske disertacije, povzemanje celotnih poglavij in podpoglavij po istem viru ni dovoljeno.

Pozor: Številka sprotne opombe v besedilu se mora vedno nahajati za besedo ali besedno zvezo in pred piko.

Bekő s soavtorji (2012) uporabi naslednji primer sprotne opombe:

Večji del kmetijske proizvodnje, predvsem na jugu Italije, je še vedno neučinkovit in ne izrablja popolnoma možnosti modernizacije, ki jih ponuja evropska skupna kmetijska politika (EIU, 2008). Po podatkih Eurostat-a je italijansko kmetijstvo v letu 2009 zaposlovalo 3,9 % celotne delovne sile, kar je pod povprečjem Evropske unije (5,7 %)3.

Vsako opombo pod črto zaključimo s piko. Pišemo jih z enako pisavo kot osnovno besedilo, vendar z velikostjo 10 in obojestransko poravnavo. Razmik pred odstavkom je 0 pik in razmik za odstavkom je 0 pik.

V predlogi pisnega dela je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Sprotne opombe.

3 Za primerjavo je v letu 2009 slovenski kmetijski sektor zaposloval 8,6 % celotne delovne sile.

4 JEZIK IN SLOG PISANJAVsak pisni izdelek mora imeti ustrezen jezik in slog, zato v nadaljevanju navajamo nekaj napotkov. Pisno delo pišemo v slovenskem jeziku in le izjemoma v tujem jeziku v skladu s Pravilnikom o izdelavi diplomskih del.

Eno od načel strokovnega in znanstvenega ustvarjanja je objektivnost. Da jo dosežemo v zapisanem tekstu, vedno pišemo v 1. osebi množine, čeprav so pisna dela praviloma delo enega avtorja (izjema so le skupinske seminarske naloge). Običajno pišemo v sedanjiku. Pri pisanju upoštevamo slovnična pravila, ki veljajo za slovenski jezik, zato se je pred oddajo naloge dobro posvetovati z lektorjem. Doktorska disertacija mora biti obvezno lektorirana. Kjer je le mogoče, se izogibamo uporabi tujk.

Uporabljamo pravilen knjižni jezik. Jezik je neustrezen, če vsebuje: slovnične in pravopisne napake, strokovno neustrezne izraze, neustrezen slog pisanja.

Pomembno je, da za iste pojme uporabljamo v pisnem delu identične izraze, kar pomeni, da je na primer »podjetje« skozi celotno besedilo »podjetje« in ne enkrat »podjetje«, drugič pa »organizacija«.

Glavne značilnosti pisnega dela so: jasnost pisnega dela, jedrnatost (se kaže v jasnem in strnjenem besedilu), povezanost (besedilo mora imeti logično povezane povedi, odstavke, poglavja in

podpoglavja).

Priloga 7UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA


SKLEP O IMENOVANJU KOMISIJE ZA OCENO DOKTORSKE DISERTACIJE

z naslovom ________________________________________________________________________,

ki jo je predložil-a kandidat-tka _________________________________________.


_______________________________________________, predsednik,

_______________________________________________, menor-ica – član-ica,

_______________________________________________, somentor –ica – član-ica

_______________________________________________, član-ica.

Vsak član komisije za oceno doktorske disertacije je dolžan v roku treh mesecev od imenovanja pregledati doktorsko disertacijo in skupaj z ostalimi člani komisije podati skupno pisno poročilo o oceni doktorske disertacije in ga s predlogom o sprejemu, zavrnitvi ali morebitnih popravkih poslati v zaprti kuverti s pripisom »Ocena doktorske disertacije 'naslov doktorske disertacije' – ne odpiraj!« dekanu EPF. Član komisije lahko poda tudi ločeno mnenje.

Če član komisije zavrne sodelovanje pri oceni doktorske disertacije, mora o tem v roku 15 delovnih dni od prejema tega sklepa pisno obvestiti dekana EPF.

Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na Senat EPF univerze v roku 5 delovnih dni.

Dekan-ica:

Kraj in datum: ______________________ __________________________

Obvestiti:


Priloga 8



SKLEP O IMENOVANJU KOMISIJE ZA ZAGOVOR DOKTORSKE DISERTACIJE

z naslovom ________________________________________________________________________,

ki jo je predložil kandidat-tka _________________________________________.


_______________________________________________, predsednik,



_______________________________________________, član-ica.

Če imenovani član komisije zavrne sodelovanje v komisiji za zagovor doktorske disertacije, mora o tem v roku 5 delovnih dni po prejemu tega sklepa pisno obvestiti dekana EPF.

Datum, kraj in ura zagovora bodo določeni naknadno (lahko se jih navede tudi, če so že znani).

Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na Senat EPF univerze v roku 5 delovnih dni.

Dekan-ica:

Kraj in datum: ______________________ __________________________

Obvestiti:




ZAPISNIK

O ZAGOVORU DOKTORSKE DISERTACIJE

z naslovom _________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________,

naslov v angleškem jeziku _____________________________________________________________

__________________________________________________________________________________,

kandidata-ke __________________________________________________.

Zagovor je bil dne ____________ ob ________ uri v ___________________________________.

Prisotni:

Člani komisije za zagovor:

_______________________________________________, predsednik,



_______________________________________________, član-ica.

Ostali prisotni.

(Opis poteka zagovora. Vsa vprašanja, tako članov komisije kot ostalih navzočih, se zapišejo v zapisnik, pri čemer se zavede tudi ime in priimek izpraševalcev.)

Ko kandidat odgovori na vsa postavljena vprašanja, predsednik komisije zaključi javni zagovor doktorske disertacije.

Komisija nato na tajnem posvetovanju glasuje, ali je kandidat uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo.

Po tajnem posvetovanju (in če je komisija izglasovala, da je kandidat doktorsko disertacijo uspešno zagovarjal), predsednik komisije razglasi:

»Ime in priimek kandidata, njegova strokovna izobrazba, je v svojem zagovoru doktorske disertacije tako v ustni razlagi kot tudi v odgovorih na postavljena vprašanja dokazal, da obvlada obravnavano problematiko s področja svoje teme, da si je ob študiju ustvaril svoje stališče ter da pristopa z znanstveno metodo k vprašanjem, ki jih obravnava.

Komisija za zagovor doktorske disertacije v skladu s statutom Univerze v Mariboru sprejela naslednji sklep:

znanstveni naslov, ime in priimek, strokovni naslov., rojen-a dne _____________, v kraju _______________, je dne __________________ javno in uspešno zagovarjal-a doktorsko disertacijo z naslovom ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

in s tem pridobil-a pravico do promocije v DOKTORJA(ICO) ZNANOSTI s področja _____________________________________________________.«

Zapisal-a:

____________________

Predsednik-ca komisije:

_____________________

Ostali člani komisije:

1._______________________, mentor-ica,

2. ______________________, somentor-ica,

3. ______________________, član-ica.

Datum: ___________________



Številka: ____________________

Datum: _____________________

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št.46/12) izdajam

4.1.1.1.1.1POTRDILO O DOKTORIRANJU

______________________________ Univerze v Mariboru potrjuje, da je g./-ga.__________________ (ime fakultete)

________________________(strok. oz. znanst. naslov), rojen-a ______________v kraju__________, (ime in priimek) (datum) (kraj)

____________, opravil-a vse obveznosti po doktorskem študiju ______________________________ (datum)

__________________________________________________________________________________(študijski program)

in dne ____________ javno in uspešno zagovarjal-a doktorsko disertacijo z naslovom

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

in s tem ob izpolnjevanju pogoja iz 157. člena Statuta Univerze v Mariboru pridobil-a pravico do podelitve znanstvenega naslova doktor-ica znanosti s področja ______________________________.

Potrdilo je izdano, ker promocija doktorjev še ni bila opravljena. Kandidat lahko začne uporabljati znanstveni naslov po opravljeni promociji v doktorja znanosti. Skladno z 21. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS št. 42/07 - ZUT UPB3, 126/07) je to potrdilo takse prosto.

Dekan-ica:

_________________________

Priloga 11


IZJAVA O OBJAVI ELEKTRONSKE VERZIJE DOKTORSKE DISERTACIJE IN OSEBNIH PODATKOV, VEZANIH NA ZAKLJUČEK ŠTUDIJA

Ime in priimek doktoranda-ke:

Vpisna številka:

Študijski program:

Naslov doktorskega dela:

Mentor-ica:

Somentor-ica:

Podpisani soglašam z objavo doktorske disertacije v Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru.

Tiskana verzija doktorske disertacije je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal-a v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru.

Podpisani-a hkrati izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum zagovora doktorske naloge, naslov doktorskega dela) na spletnih straneh in v publikacijah Univerze v Mariboru.

Datum in kraj: __________________ Podpis doktoranda-ke: ____________________

Priloga 12


ZAPIS O SESTANKU Z DOKTORSKIM KANDIDATOM

Ime in priimek doktoranda-ke:

Vpisna številka:

Študijski program:

Naslov doktorskega dela:

Mentor-ica:

Somentor-ica:

Zapis o pregledu opravljenega dela:

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Datum in kraj: Podpis mentorja:

____________________________ ________________________

Priloga 13

UNIVERZA V MARIBORU


5PROŠNJA ZA PODALJŠANJE TEME DOKTORSKE DISERTACIJE

Priimek in ime: Številka indeksa:

Naslov: Leto vpisa:

Pošta:

Tel. št.: E-naslov:

V skladu s 4. odstavkom 20. člena Pravilnika o postopku priprave in zagovora doktorske disertacije na EPF prosim Senat EPF za podaljšanje roka za predložitev doktorske disertacije.

Tema doktorske disertacije: ___________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Potrjena na seji Senata EPF:_________________ Potrjena na seji Senata UM:____________________

Rok za oddajo doktorske disertacije:_____________________________________________________

Utemeljitev:

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Datum in kraj: ___________________ Mentor:___________________________________

Podpis (soglasje) mentorja:____________________

Datum in kraj: ___________________ Somentor:__________________________________

Podpis (soglasje) somentorja:___________________

Datum in kraj: ___________________ Podpis kandidata/ke:_________________________

Documents

· Web viewVse tabele morajo biti enake oblike in poravnane od levega do desnega roba (100 % širina), razen če z oblikovnega vidika takšna širina ni primerna (npr. če imamo