crnomelj1.skavt.netcrnomelj1.skavt.net/datoteke/Prirocnik_za_izpit.docx · Web viewZbor je sredstvo, ki pripomore k redu in urejenosti v četi, omogoča hitrejše delo in lažje doseganje

V DRVO PA … SKAVTSKI IZPIT V PRVO

PRIROČNIK ZA SKAVTSKI IZPIT

Dragi izvidniki in vodnice!

Pred vami je priročnik za skavtski izpit, ki smo ga pripravili voditelji čete Črnomelj 1. Namen priročnika je, da boste lahko pred izpitom ob koncu skavtskega leta zgolj obnovili svoje skavtsko znanje, ki ste ga pridobili skozi leto. V priročniku so v vsakem poglavju zajete samo osnove, na vas pa je, da se trudite svoje znanje razširiti in poglobiti ter seveda udejanjiti v praksi!Upoštevajte nasvet našega ustanovitelja, Baden Powell-a: »Bodite zadovoljni s tem, kar vam je dano, in napravite iz tega kar največ.«

Naj vam priročnik služi vsako leto, ko boste opravljali skavtski izpit, pa tudi, ko se boste enostavno želeli naučiti kaj novega ali ponoviti že naučeno. Vedno pa lahko pristopite tudi k voditeljem, saj smo tu, da vam pomagamo in stojimo ob strani.

Bodite pripravljeni!

Voditelji čete

KORAK K SKAVTSTVU, Priročnik za izpit Četa najjačih trtnih vuši, steg Črnomelj 1

oktober 2017

2


1 OSNOVE SKAVTSTVA

1.1 PISKIuradni zbor __ __ __ (3x zaporedoma dol pisk)neuradni zbor __ (1 dolg pisk)zbor vodnikov __ . __ (dolg, kratek, dol pisk)zbor kuharjev __ . . __ (dolg, kratek, kratek, dolg pisk)zbor voditeljev . __ . (kratek, dolg, kratek pisk)tišina _______________________ (en izredno dolg pisk)alarm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dolgo zaporedje kratkih piskov)pisk pri dvigu in spustu zastave

__ __ (dolg pisk ob začetku in dolg pisk ob koncu)

1.2 ZBORI Zbor je sredstvo, ki pripomore k redu in urejenosti v četi, omogoča hitrejše delo in lažje doseganje zastavljenih ciljev. Ob sklicu zbora voditelji stojijo tako, da nakazujejo obliko zbora, IV pa morajo ob pisku takoj pustiti delo ter čim prej priti v zbor in se postaviti na določeno mesto. 1.1.1 Uradni zborUradni zbor se kliče ob posebnih priložnostih čete (pomembnejših slovesnostih), običajno se z njim začne tudi srečanje čete. V uradnih zborih so IV oblečeni v skavtski kroj, zastavonoše imajo s seboj simbol voda – zastavico. Razporeditev vodov in članov voda je enaka v vsej uradnih zborih. V kvadratu in krogu stojijo gledano s strani voditeljev fantje na levi, dekleta pa na desni strani. Postavitev fantovskega voda (od leve proti desni): vodnik, zastavonoša, drugi člani voda in na koncu podvodnik. Postavitev dekliškega voda (od leve proti desni): podvodnica, druge članice voda, zastavonoša, vodnica. Pravila v uradnem zboru:

V uradnem zboru sta obvezna kroj in skavtska drža (roke prekrižane na prsih, oz. spuščene ob telesu, stoja je vzravnana).

V zboru je tišina, govori lahko le voditelj oz. tisti, ki mu voditelj to dovoli. Prehod skozi zbor ni dovoljen, vstop v notranjost zbora je dovoljen ob

posebnih priložnostih (ko IV obljubi, postane vodnik oz. ko to določi četovodja pri raznih ceremonijah).

Zbor in z njim vsa pravila, ki veljajo v njem, se končajo z razdorom zbora. 1.2.1 Neuradni zbor Neuradni zbor se skliče za podajanje informacij, nalog, reševanje problemov ipd.. Pri neuradnih zborih ni potrebno, da so IV v krojih in da so postavljeni po vodih. Zastavonoše običajno nimajo zastavice s seboj. Še vedno pa je pomembno, da se v zbor hitro pride.

3


1.3 SKAVTSKI ZAKONI

1. Skavt(inja) si šteje v čast, da si pridobi zaupanje.2. Skavt(inja) je zvest(a) Bogu in domovini.3. Skavt(inja) pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo.4. Skavt(inja) je prijatelj(ica) vsakomur in vsem skavtinjam in skavtom

brat/sestra.5. Skavt(inja) je plemenit(a).6. Skavt(inja) spoštuje naravo in vidi v njej božje delo.7. Skavt(inja) uboga svoje starše in predstojnike ter vestno opravlja svoje

dolžnosti.8. Skavt(inja) si v težavah žvižga in poje.9. Skavt(inja) je delaven(a) in varčen(a).10. Skavt(inja) je čist(a) v mislih, besedah in dejanjih.

Kratka obrazložitev zakonov: 1. ČastPrvi zakon je zakon časti. To pomeni, da moramo svojo čast varovati. Je zelo preprosto: ljubiti moramo resnico in izpolnjevati vse, kar obljubimo, ter skrbno ohranjati skrivnosti, če so nam zaupane. Biti moramo človek, ki mu lahko ljudje vedno, povsod in v vsakem položaju zaupajo, vedoč, da ne bodo razočarani.

2. ZvestobaDrugi zakon je zakon zvestobe. Pri tem je mišljena zvestoba svojim idealom, v prvi vrsti Bogu, skavtstvu in načelom itd. Pomembna pa je tudi zvestoba do domovine – spoštovati moramo njene stare običaje, jo spoštovati in ceniti njene lepote. Moramo pa jo tudi braniti, če je potrebno.

3. PomočTretji zakon je zakon pomoči bližnjemu. Skavt namreč vedno pomaga, kolikor more, svojemu bližnjemu. Pa ne samo zato, ker bo potem tudi oni pomagal njemu, temveč tudi zato, da si pridobi prijatelje in ker mu je to v resnično zadovoljstvo. Rad osrečuje ljudi. Vsak dan izvrši vsaj eno dobro delo.

4. PrijateljstvoČetrti zakon je zakon prijateljstva in ljubezni do bližnjega. Prijateljstvo, ljubezen, mir – to je najosnovnejše, kar potrebujemo v življenju in kar nas resnično osrečuje. Skavti smo si med seboj celo bratje, prijatelji pa moramo biti z vsemi ljudmi na svetu.

5. PlemenitostPeti zakon je zakon plemenitosti. Spomnimo se na viteze, ki so skavtu za zgled plemenitosti. Za ceno svojega življenja so se bojevali za Boga in svojo domovino ter stalno pomagali ljudem okrog sebe. Dobro so vedeli, kaj je to čast, zato si nikdar niso dovolili kraje, izdajstva, hinavstva ali česa podobnega, saj bi jih sicer izločili iz reda vitezov, kateremu so pač pripadali.

6. Spoštovanje naraveŠesti zakon je zakon spoštovanja in ljubezni do narave. Skavt ve, da je narava Božje stvarstvo in da je v njej na poseben način prisoten Bog. V naravi se skavt lažje pogovarja z Bogom, saj so mu njegova dela vedno pred očmi. Iz tega sledi,

4


da skavt za nobeno ceno ne dovoli mučenja živali, trganja rastlin brez pravega razloga (tudi če niso zaščitene) ali onesnaženja okolja. Onesnažiti naravo je kakor ponečediti si lastno posteljo.

7. UbogljivostSedmi skavtski zakon je zakon discipline. Brez discipline ne gre nikjer. Nekdo pač mora ukazovati, to je tisti, ki ima največ izkušenj. Skavt mora svoje nadrejene vedno ubogati, čeprav še ne razume, zakaj mora početi nekatere stvari, ki jih sicer ne mara. Voditelji ali starši nam ne ukazujejo zato, ker bi jim bilo to v užitek, pač pa zato, ker so odgovorni za nas in naš razvoj. Marsikaj je lažje ubogati kot voditi.

8. VztrajnostOsmi zakon je zakon vztrajnosti in poguma. Skavt se vda šele takrat, ko je mrtev. Zelo važno je, kakšne misli goji. Če je zamorjen in goji misli o neuspehu, o nesreči, ga bo to tudi to doletelo. Pogumno se podaj v težavo, ko boš v njej, sploh ne bo tako hudo, kot je izgledalo; vztrajno se bori do konca in izšel boš kot zmagovalec. Uspeh marsikatere bitke je bil v zgodovini odvisen od poguma in srčnosti vojakov, ki so se bojevali za svojo domovino. Pogum podeseteri naše moči! Važen je tudi cilj, za katerega delaš. Vedno ga imej pred očmi in ti bo lažje, boš videl.

9. DelavnostDeveti skavtski zakon je zakon delavnosti. Tudi če te delo ne veseli, ga opravi – ker tako moraš storiti. Potem, ko ga boš opravil, boš srečen in zadovoljen sam s sabo, ko se boš ozrl nazaj in videl sadove svojega dela. Ta zakon zapoveduje tudi varčnost. Tisti, ki se ne more upreti skušnjavi in razsipovanju je slabič – stalno si kupuje sladkarije ali drugo kramo, misleč, da si je s tem kupil srečo. Pa si je ne more kupiti. Srečen je tisti, ki si s pesmijo na ustih pridno varčuje in si kupi kakšno stvar, ki jo zares potrebuje.

10. ČistostDeseti skavtski zakon je zakon o čistosti. Skavtu in njegovemu kroju nista tuja milo in krtača, saj ju kar pridno uporablja. Poleg tega mora imeti skavt v oblasti spolni nagon, živeti mora čisto. Pri tem je važno, da se ne izpostavlja mnogim pokvarjenostim, ki so prisotne v sodobni družbi. Lilija v skavtskem znaku je simbol čistosti. Potrebna je tudi zmernost pri hrani in pijači.

1.4 SKAVTSKA OBLJUBAPri svoji časti obljubljam,da si bom z božjo pomočjo prizadeval/aslužiti Bogu in domovini,pomagati svojemu bližnjemu inizpolnjevati skavtske zakone.

1.5 SKAVTSKA MOLITEVGospod Jezus, daj,da bo moja vest prema kot visoka smreka,ki se dviga proti nebu;da bo moja velikodušnost kot studenec,ki vedno daje in se nikdar ne izčrpa;da bo moja duša kristalno čista kot potoki,ki jih rode brezmadežni snegovi;

5


da bo moja volja kot granit,ki se nikdar ne okruši;

da bo imela moja mladostpo vseh gorskih stezahTebe za prijatelja svoje neprestane poti navzgor;in da bo križ ob poti kakor srečanje s prijateljem.In tako bodi vedno! AMEN.

1.6 SKAVTSKI POZDRAV Skavte po celem svetu med drugim združuje poseben pozdrav. Tudi, če srečaš nekega skavta v tujini, uporabi ta pozdrav ;) Pozdrav izvidnikov in vodnic je sledeč: desno roko dvignemo v višino oči in iztegnemo tri prste – kazalec, sredinec in prstanec, ki pomenijo tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Obenem s palcem pokrijemo mezinec, kar pomeni, da vedno močnejši krije šibkejšega od sebe. Ko roko dvignemo, izrečemo tudi skavtsko geslo: Bodi pripravljen oz. vedno pripravljen (odgovor), lahko pa rečemo tudi kratko Bi-Pi! Leva roka medtem iztegnjena visi ob telesu. Če se pri pozdravu še rokujemo, to opravimo z levo roko. Tudi to je simbolično – to pomeni, da gredo čustva do skavta, s katerim se rokujemo, od srca do srca. Medtem z desno roko pozdravimo na že opisan način. Pa še ena posebnost je pri rokovanju, in sicer je ta posebnost preplet prstov, ki ti ga je (bo) pokazal vodnik.

1.7 SKAVTSKO GESLO Skavtsko geslo se glasi: Bodi pripravljen – vedno pripravljen! To pomeni, da moramo biti kot skavti vedno in povsod pripravljeni tako rekoč na vse. Nič nas ne sme presenetiti, vedno moramo biti pripravljeni pomagati, izvršiti kakšno dobro delo, itd. Kaj pa sploh pomeni Biti vedno pripravljen? To pomeni biti pripravljen duševno in telesno. Kakor pravi Baden-Powell sam: »V duhu ste pripravljeni, če ste se vzgojili k temu, da poslušate vsako povelje in da vnaprej premislite vsako nezgodo in vsak slučaj, ki bi se lahko pripetil, tako da lahko ob pravem času potrebno ukrenete in ste voljni, da posežete vmes.S telesom ste pripravljeni, če ste skrbeli, da je postalo močno, spretno in sposobno, da lahko stori ob pravem času, kar je potrebno, in da to resnično stori.« 1.8 SKAVTSKI ZNAKUradni skavtski znaki so simbol, uradni logotip in našitek.

Simbol je opečnato oranžen stiliziran obris triperesne deteljice z lilijo v svoji sredini.

6


Uradni logotip ZSKSS je sestavljen iz belega napisa Skavti v modrem podolgovatem okvirčku (slika na drugi strani).

Našitek ZSKSS sestavljata opečnato oranžen simbol ZSKSS na modri podlagi, ki v zgornjem delu sledi linijam simbola, in modificirana oblika uradnega logotipa ZSKSS, ki je pod simbolom.

Pomeni v skavtskih znakih:Modra podlaga: modra poudarja predvsem svobodo – svobodo Božjih otrok in svobodo, ki jo le-ti ohranjajo z modrostjo, s sproščenostjo in predanostjo Gospodu – zaupanjem in vero. Za obe obliki svobode imamo simbola – globino morja, mir in notranjo uravnoteženost ter sinje prostrano nebo – kot ptice pod nebom. Svoboda za in ne od nečesa! Na to podlago sta vtisnjena skavtska simbola za skavtinje in skavte, združene v eni organizaciji, na skupnih temeljih in vendar po naravi tako različni. Polnost in jasnost medsebojnega dopolnjevanja se pokaže šele v skupnem sobivanju in dopolnjevanju obeh spolov.

Opečnato oranžna barva simbolov: barva kranjske lilije, ki predstavlja slovenstvo, povezanost z naravo, mladost, gorečnost in igrivost. Barva je opečnata, ker smo mi gradniki družbe.

Triperesna deteljica: izraža čistost, iskrenost in preprostost. Predstavlja ženske lastnosti in dekliški pol Združenja. Je tudi osnova znaka svetovne skavtske organizacije WAGGGS-a, katere član je tudi naše Združenje.

Kranjska lilija: izrisana je trdo – klasično, predstavlja tradicijo, točnost, natančnost, pravila - predstavlja moške lastnosti in je simbol svetovne organizacije WOSM.

Magnetna igla: kaže navzgor, k našemu Stvarniku in Očetu.

Dve peterokraki zvezdici: označujeta deset skavtskih zakonov, spominjata na svetovno gibanje in njegove korenine ter na vesoljnost človeka in njegovih vrednot, ki izhajajo iz Božje volje in njegove ljubezni do nas.

Skavti: bel napis na modri podlagi. Črka T v besedi skavti je v obliki križa in kaže pripadnost katoliški veri. 1.9 SKAVTSKI KROJ

7


Skavtski kroj sestavljajo: rutka, srajca, dolge ali kratke hlače, našitki, obutev in po želji skavtski klobuk.Zimski kroj sestavljata opečnato oranžna SRAJCA z dolgimi rokavi in dolge HLAČE na pas, ki so temno modre barve. Letni kroj sestavlja srajca s kratkimi rokavi, prav tako opečnato oranžne barve ter temno modre hlače ali krilo na pas, ki pa mora(jo) segati najmanj do kolen.

OBUTEV mora biti nedrseča, primerna vremenu in zaobjemati celotno stopalo. K skavtskemu kroju ne spada obutev, ki jo lahko nataknemo, ker ni varna.

SKAVTSKI KLOBUK je edino pokrivalo, ki je dovoljeno tudi v zboru, če takrat pozdravljamo, izvajamo pozdrav tako, da desno roko prislonimo ob krajec klobuka.

RUTKA je znamenje opravljene obljube in simbol pripadnosti stegu. Nosi se zvita okoli diagonale nad ovratnikom. Oba krajca združimo s rožnim vencem. Rožni venec pomeni, da nas vera zavezuje pri obljubi, da nismo nikoli sami, saj nam Bog vedno stoji ob

strani. Rutka je skavtu, kar je vitezu meč, zato z njo spoštljivo ravna. Odloži jo tik pred spanjem, ko se zbudi je prva stvar to, da si natakne rutko. Dimenzije rutke so 70×70×100 cm, barve pa so značilne za steg. Rutko ima skavt med skavtskimi aktivnostmi vedno na sebi, razen če voditelj določi drugače.

NAŠITKI: Našitek z imenom stega je prišit 1 cm pod našitkom SLOVENIJA. Našitek tečaja za vodnike je prišit tik nad levim robom levega žepa. Našitki osebnega napredovanje so našiti tik nad desnim robom desnega žepa. Ostali našitki, npr. iz Jamboreeja, Jakca … so prišiti na levem rokavu 1 cm od zgornjega roba ali 1 cm pod zgornjim našitkom. 1.10SKAVTSKA DRŽA Skavtska drža pri maši: Roke so med mašo pri evangeliju in pri povzdigovanju spuščene ob telesu, kar predstavlja našo odprtost in ponižno čakanje, da se Božja milost zlije na nas; zastavonoša pa takrat z desnico ob telesu drži dvignjeno zastavico. Pri ostalih delih maše so roke prekrižane na prsih (objamemo Kristusa).

1.11ROBERT BADEN-POWELL Kdor hoče razumeti, kaj je skavtstvo, mora nekaj vedeti o življenju moža, ki ga je ustanovil. To je bil Anglež lord Robert Stephenson Smyth Baden-Powell, ki je med skavti znan kot »Bi-Pi«. Rodil se je 22. 2. 1857 v Londonu. Oče mu je umrl, ko je imel tri leta, in mati je morala tako vzdrževati sedem otrok. To so bili težki časi za družino, pa vendar je Robert preživel s svojimi štirimi brati lepa

mladostna leta.Po končani srednji šoli je stopil v vojsko in kot konjeniški častnik odšel v Indijo. Tam je vojake izvežbal za

8


ogledniško službo, jih naučil raznih iger, uvedel med njimi tekmovanje in prirejal z njimi gledališke predstave.Komaj 26 let star je postal konjeniški stotnik in dobil visoko indijsko odlikovanje – Kadir pokal – za lov na divje svinje na konju.Leta 1887 se je udeležil v Afriki bojev proti raznim afriškim plemenom. Domačini so se ga bali zaradi njegovega poguma, spretnosti v ogledništvu in branju sledov. Imenovali so ga »impeesa«, kar pomeni »volk, ki nikoli ne spi«.Leta 1899 se je v Južni Afriki začela vojna z Buri. Baden-Powell je imel samo dva bataljona vojakov, pa je z njimi 217 dni branil mesto Mafeking. Povzdignili so ga v general-majorja.Leta 1901 se je vrnil v Anglijo. Zelo se je začudil, ko je izvedel, da njegovo knjigo »Aids to scouting« (Priročnik za ogledništvo) berejo po šolah.To ga je nagnilo, da je napisal posebno knjigo za dečke. Svojo zamisel skavtstva je v poletju 1907 sam uspešno preizkusil na taboru z 20 fanti na otoku Brownsea v Kanalskem prelivu. V prvi polovici leta 1908 je izšla njegova knjiga: »Scouting for boys« (Skavt), ki je prevedena v mnogo jezikov.Tedaj B.P. še ni sanjal o tem, da bo na podlagi te knjige nastalo svetovno gibanje, ki bo navdušilo vso mladino po svetu. Takoj po izidu knjige so poganjale skavtske skupine kakor gobe po dežju. Leta 1910 je gibanje dobilo že tak obseg, da je B.P., ki je medtem postal nadzornik britanskega konjeništva, moral pustiti službo v vojski in prevzeti vodstvo skavtov.Leta 1912 je potoval po svetu, da bi spoznal skavte drugih dežel. Po končani prvi svetovni vojni so se skavti z vseh celin zbrali na prvem svetovnem srečanju v Londonu, kar je B.P. imenoval »Jamboree«. Ob tej priliki so ga z velikim navdušenjem izbrali za svetovnega voditelja skavtov. Od takrat naprej se je zvrstilo že veliko jamboree-jev, in sicer se dogodijo na vsake 4 leta. Skavtstvo se je vse bolj širilo po svetu. Kralj Jurij V. je njegovemu ustanovitelju podelil naslov lord. B.P. je leto za letom potoval po svetu, pregledoval je razvoj skavtstva, pisal nove knjige, jih ilustriral ter leta 1913 ustanovil volčiče in volkuljice, leta 1917 popotnike in popotnice ter že 1909 skavtinje – vodila jih je njegova sestra Agnes.Ko je imel 80 let, se je s svojo ženo Olave vrnil pod svojo najljubšo goro, Kilimandžaro, v vzhodni Afriki, kjer je umrl 8. 1. 1941. B.P. je pravi zgled življenja po skavtskih zakonih. 1.12 SKAVTSTVO V SLOVENIJI V Sloveniji se je skavtstvo začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Leta 1923 so ustanovili Župo skavtov, ki se je kasneje preimenovala v Dravsko skavtsko skupino in je bila vključena v jugoslovansko organizacijo. Prvi tabor so imeli v Kamniški Bistrici. V začetku druge svetovne vojne je organizacija prenehala z delovanjem.

Po drugi svetovni vojni skavtska organizacija zaradi političnih razmer ni bila dovoljena. Nekaj skavtov in gozdovnikov je skupaj ustanovilo ZTS (Zvezo tabornikov Slovenije), ki je skušala ohranjati ljubezen do narave in prenašati to na mlajše generacije.

Skavtstvo se je v Sloveniji s pomočjo goriških skavtov začelo prebujati v letih 1984–1988, ko je nastal vod Divjega goloba, katerega je ustanovil Peter Lovšin. Peter je leta 1986 na taboru goriških zamejskih skavtov obljubil. Kasneje je postal prvi načelnik našega Združenja, prva načelnica pa je bila Marija Marinko.

9


31. marca 1990 je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je štelo 70 članov.

Danes ima ZSKSS približno 5000 članov v okrog 67 skavtskih stegih. Od julija 1999 smo polnopravni člani WAGGGS-a (svetovna skavtska organizacija). Srečujemo se na raznih srečanjih; regijskih (npr. Marmeljada, Kvajdej, …) ter državnih. Svoja srečanja pa imamo tudi voditelji – četovodje, stari volkovi, klanovodje … Tudi ta srečanja so regijska ali državna. Dvakrat letno se na Svetu Združenja srečajo tudi predstavniki stegov (delegati). Povsod pa ne manjka smeha, pesmi, dobre volje in skavtskega duha! Mimogrede, tri skavtske regije so: Primorska, Ljubljanska in Mariborska.

V Sloveniji imamo 4 skavtske organizacije: - ZSKSS (Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov);- ZBOKSS (Zveza bratovščin odraslih skavtinj in skavtov);- ZTS (Zveza tabornikov Slovenije);- ROYAL RANGERS SLOVENIJA (Evangelijski skavti).

Sodelujemo tudi s skavtsko organizacijo v zamejstvu: - SZSO (Slovenska zamejska skavtska organizacija).

1.13 SV. JURIJ Sveti Jurij, zavetnik skavtinj in skavtov, goduje 24. aprila. O njegovem življenju sicer ne vemo veliko, toda o njem so se spletle mnoge legende, kot na primer jurjevanje, boj z zmajem, itd.

Sveti Jurij je bil edini svetnik in hkrati tudi VITEZ. Služil je pod cesarjem Dioklecijanom v Rimu in je hitro napredoval v poveljnika. Cesar ga je zelo cenil, zato ga je vzel na dvor. Kasneje so cesarja nahujskali proti kristjanom, sv. Jurija pa so prijeli in mučili, ker je bil še vedno za kristjane. Na začetku četrtega stoletja so ga usmrtili z mečem (l. 313).

Sveti Jurij je za nas zgled moči in stanovitnosti v veri. Skavtom in skavtinjam je za zgled tudi v tem, da se je zavzemal za nemočne, o čemer pripovedujejo številne legende.

1.14 STAROSTNE VEJE PRI SKAVTIH

VEJA SKUPNOST, v

kateri živijo

KRATICA VEJE

STAROST

GESLO POZDRAV ZAVETNIK VEJE

BARVA VEJE

Bobri in bobrovk

e

Kolonija BB 6 – 7 let Trden jez! Trden jez! Sv. Jožef modra

Volčiči in

volkuljice

Krdelo VV 8 – 10 let Kar najbolje!

Dober lov! Sv. Frančiše

k

rumena (barva veselja)

Izvidnik Četa IV 11 – 15 Bodi Bodi Sv. Jurij zelena

10


i in vodnice

let pripravljen/a!

pripravljen/a!

(povezanost z

naravo)Popotni

ki in popotni

ce

Noviciat NOPP 16 letSlužiti! Srečno

pot!Sv. PavelKlan PP 17 – 21

letrdeča

(ljubezen, ki se kaže v

služenju)Voditelj

iSkupnost voditeljev

SKVO 22 let in več

Kar najbolje bodi

pripravljen služiti!

1.15 NAČELNIK IN NAČELNICANaša organizacija se imenuje Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Celotno Združenje vodita načelnik in načelnica. Trenutno sta to: Irena Mrak Merhar (Nova Gorica 1) in Žiga Kovačič (Ljubljana 5). Skupaj z njima pa je aktiven tudi generalni duhovni asistent – Janez Kobal.

1.16 VODVod sestavlja od 4 do 8 izvidnikov oziroma vodnic, ki so stari od 11 do 15 let. Ime si vod izbere po določeni živali, ki postane njegov simbol. Tradicija voda je zelo pomemben del življenja voda, saj tako vsak vod pokaže svojo identiteto, svojo naravo, hkrati pa poskrbi, da so vsi člani voda na svoj vod ponosni.

Vsak vod ima zastavico, ki spremlja vod na vseh skavtskih aktivnostih in predstavlja prisotnost voda ter povezuje člane voda. Je ogledalo voda, mora biti izdelana lepo in vedno čista. Zastavica je iz belega blaga, petkotne oblike (25 x 25 + 15 cm), na katerega se našije iz rdečega blaga izdelan obris živali voda. Palica, na katero je pritrjena zastavica, je dolga 150 cm.

Svojo prisotnost vod pokaže tudi s klicem voda.

11


Za delovanje voda je zelo pomembno, da ima vsak član voda v njem svoje zadolžitve in tako prispeva k delovanju voda. Vloge oziroma t.i. funkcije so naslednje: vodnik, podvodnik, zastavonoša, tajnik, gospodar, bolničar, blagajnik, kuhar, pevec (kulturnik, zabavnik).

2 ORIENTACIJA IN ODPRAVA Orientirati se pomeni določiti svoj položaj in smer gibanja glede na strani neba ter objekte na zemljišču. Poznamo naslednji vrsti orientacije: geografsko (smeri neba) in topografsko (okolica).

2.1 DOLOČANJE STRANI NEBA2.1.1KompasKompas vrtimo toliko časa, da se oznaka na magnetni igli za sever poravna z oznako nič [0] na podstavku. Ko se oznake poravnajo, smo z obrazom obrnjeni proti severu. Dobro je, da v smeri severa določimo nek objekt na terenu, ki nam služi kot stalni smernik sever-jug, če seveda ne spreminjamo položaja.

2.1.2SonceUrni (mali) kazalec usmerimo proti soncu. Jug je sedaj ravno na polovici med urnim kazalcem in 12. uro (v poletnem času 13. uro – ker prestavimo uro).

2.1.3Zvezda Severnica V jasnih nočeh se najbolje orientiramo po zvezdi Severnici. Najprej poiščemo Veliki voz. To ozvezdje stalno kroži okrog severnega nebesnega pola in v naših krajih nikoli ne zaide. Isto velja za zvezdo Severnico. Razdaljo med zvezdama zadnje osi Velikega voza petkrat podaljšamo in tako pridemo do močne zvezde Severnice, ki nam določa točno smer na sever.

2.1.4S pomočjo različnih objektov v naraviZa določanje strani neba izkoristimo markantne

objekte na terenu, kot so cerkve, pokopališča, pa tudi linijske objekte, kot na primer ravne odseke prog, cest, vodotokov, daljnovodov itd. Lahko si pomagamo tudi z vegetacijo, kot so drevesa itd. Skorja dreves je na severni stani navadno bolj hrapava, kot na južni strani, in porasla z mahom ter lišaji. Mravlje gradijo mravljišča na južni stani dreves, štorov, pobočij … Južna stan mravljišča je bolj položna kot severna. Zidovi in strehe hiš so na severni strani hladnejši in temnejši. Sneg se dalj časa obdrži na severnih pobočjih. Določanje stani neba na te načine ni najbolj točno, zato je treba orientacijo stalno ponavljati.

2.2 ORIENTACIJA S KARTO Karta je ponazorjena slika dela zemeljske površine na kateri je po določenih pravilih s pogojnimi grafičnimi znaki predstavljeno zemljišče z vsemi naravnimi in umetnimi objekti (topografski elementi).

12


2.2.1Merilo karteMerilo karte predstavlja razmerje med dolžino v naravi in dolžino na karti. Merilo na karti je lahko podano kot številčno merilo, grafično merilo ali opisno merilo. Številčno merilo je napisano v obliki razmerja (1 : 50 000) ali ulomka (1/50 000). Številčno merilo uporabljamo za pretvarjanje izmerjenih razdalj na karti v odgovarjajoče razdalje v naravi in obratno. Grafično merilo je pravzaprav številčno merilo prikazano na grafični način. Na kartah je prikazano v obliki daljice s skalo v merilu karte.

2.2.2Orientiranje karte s kompasom Postopek orientacije s kompasom ali busolo je preprost: kompas postavimo na črto, ki označuje rob karte, ter vrtimo karto in na njej položen kompas ali busolo toliko časa, da se črta na karti in magnetna igla pokrijeta.

2.2.3Orientiranje karte po linijah V tem primeru navadno ne razpolagamo s kompasom ali busolo. Poleg tega mora biti teren v tem primeru pregleden in dovolj naseljen (ceste, poti, žel. proge itd.). Postopek je naslednji: najprej smo s primerjanjem karte in terena ugotovili, katera linija na karti ustreza liniji na terenu. Nato postavimo na tako določen linijski objekt karto ter jo toliko časa sučemo, da se smeri na druge objekte (v našem primeru mlin in naselje) med seboj pokrijejo. Pri tem postopku je dobro, da za usmerjanje izberemo več objektov. Kolikor so linije, po katerih orientiramo karto, daljše, toliko natančneje je karta

orientirana.

2.2.4Azimut Azimut je horizontalni kot med severom in smerjo proti merjeni točki. Merimo ga v smeri urinega kazalca. Azimut je lahko: geografski, magnetni ali pravokotni. Izmerimo ga tako, da se s kompasom usmerimo proti objektu, kateremu želimo izmeriti azimut. Ko smo poravnani, obrnemo limb tako, da se magnetna igla in puščica za umerjanje pokrivata. Nato v merilni točki odčitamo stopinje.

2.2.5KontraazimutV primeru, ko se hočemo vrniti nazaj po isti poti, izračunamo NASPROTNI AZIMUT. To storimo tako, da našemu poznanemu azimutu prištejemo 180°, kadar je naš azimut manjši kot 180°, in odštejemo 180°, kadar je naš azimut večji od 180°.

13


3 OGNJI IN KUHANJE

3.1 MATERIAL ZA OGENJZagotoviti moramo kurivo v treh različnih oblikah: netivo, ki ujame iskro, dračje, da podkurimo z njim, ter kurivo samo, s katerim vzdržujemo ogenj.

Netivo: brezovo lubje, drobni ostružki, trhli deli dreves, odpadle iglice, žaganje, koščki drevesne smole, suhi listi, suha trava, praprot, mah, suhe gobe prašnice, slama, puhaste semenske glavice, tanka in suha rastlinska vlakna, tanke rastlinske membrane, ptičji puh (drobno perje).

Dračje in nadomestki: stržen iz večjih kosov lesa, trske, majhni koščki lesa, drobne vejice. PAZI: dračje mora biti popolnoma suho!!

Kurivo: suh, še stoječ les ali suhe veje, suh stržen podrtih dreves in večjih vej, tanko nasekan svež les, suhi šopi trave, suha šota, suhi živalski iztrebki, živalske maščobe.

3.2 VARNOST PRI KURJENJU Ko kurimo, od 3 do 5 m nad ognjem ne sme biti nobene veje. 3 m okrog ognja očistimo prostor vnetljivih materialov, pol metra okrog pa ga moramo očistiti do gole zemlje ali kamenja. V vetrovnem vremenu ne kurimo, veter bi ogenj namreč lahko raznesel in ga ne bi mogli pogasiti! Ognja ne smemo pustiti nikoli brez nadzora. V vsakem primeru moramo biti pripravljeni na gašenje (voda, odeja, pesek). Ognjišče obložimo s kamenjem ali hlodi, kar preprečuje, da bi se ogenj razširil.

3.3 VRSTE OGNJEV3.3.1Piramidni ogenjOkrog sveže rogovilice, ki jo zapičimo v tla, nalagamo drva v obliki piramide. Spodaj podložimo netivo, nato dračje in nadomestke, nato pa vedno debelejša drva. V smeri, iz katere piha veter, pustimo odprtino, da prižgemo netivo. To vrsto ognja uporabljamo najpogosteje.

3.3.2Pagoda Pagoda je ogenj, ki ga pogosto pripravljamo za taborni ogenj. Biti mora skrbno sestavljena, tako da zagori z močnim plamenom. Ob v tla zapičeni palici najprej zgradimo piramido, potem pa polagamo vedno po dvoje brun tako, kakor gradimo nebotičnik iz domin. Spodnja bruna so debela in dolga, proti vrhu pa vedno krajša in tanjša. Tako bo proti vrhu ogenj vedno ožji. Za osnovo

lahko vzamemo namesto kvadrata tudi šestkotnik in tako dobimo šestkotno pagodo. Nalagamo lahko enako dolga bruna in tako naredimo kocko. Če pagodi na vrh »dodamo« še eno pagodo, obrnjeno z vrhom navzdol (kot peščena ura), dobimo dvojno pagodo.

14


3.4 OGNJIŠČE

4 DENDROLOGIJA IN UŽITNE RASTLINE

4.1 UŽITNE RASTLINERastline imajo lahko užitne plodove, semena, cvetove oziroma cvetne popke ali podzemne dele, pri nekaterih pa moramo zarezati v stebla in stranske poganjke. Ne smemo pozabiti še začimbnic, čajnic in užitnih gob.

Kopriva: namesto špinače (skuhaš v slanem kropu in nasekljaš) Marjetice, regrat: solata Ozkolistni trpotec: dobro za malico, ješ lahko brez priprav Gozdni sadeži Pravi kostanj: pečen, kuhan ali kostanjev pire Materina dušica (timijan), rman: začimbi za slane jedi (užitna cela

rastlina) Gobe: samo če poznaš (dobro očistiti in skuhati) Oreščki (žir, lešniki, orehi …)

4.2 ZDRAVILNE RASTLINEZDRAVILNA RASTLINA

KJE IN KDAJ UPORABEN ZA SLIKA

Šipek(plod)

Gozdni obronki, neobdelana tla v goščavi; jeseni

Proti driski, zmanjšuje žejo, blaži vnetje želodca

15

1. Nabiraj samo, če poznaš!2. Nabiraj mlajše rastline, tiste v senčnih legah in pri tleh, saj so bolj sočne!3. Za jedi uporabljaj sveže, neovenele, nepoškodovane in nezaprašene rastline!


Veliki trpotec(listi)

Ob poteh in na travnikih; pomladi in jeseni

Za strjevanje krvi, celjenje poškodovanih tkiv (piki žuželk, manjše rane oz. odrgnine), lažje izkašljevanje, drisko; čaj, tople obkladke

Lipa(cvetovi)

Gozdovi; poleti Proti nespečnosti, glavobolu, stresu in vročini, pospešuje potenje, dviga odpornost pri prehladu; vroč poparek

4.3 STRUPENE RASTLINESTRUPENA RASTLINA

KJE IN KDAJ

Šmarnica

(PAZI: podobna je čemažu, zato ju lahko hitro zamenjamo!)

Gozdovi; maj in junij

Trebušne bolečine, bruhanje, sprememba srčnega utripa

Jesenski podlesek

(PAZI: pogosto raste skupaj s čemažem!)

Travniki in gozdni rob; jeseni

Driska, rakava obolenja, zaužitje semen ima smrtne posledice

Volčja jagoda

Gozdovi, med grmovjem maj in junij

Strupen plod

Zlatica Travniki; od pomladi do jeseni

Vnetje kože, opekline v ustih, bruhanje, bolečine v želodcu, vnetje ledvic

16


4.4 DREVESNE VRSTEUPORABA

BUKEV Gladka in siva skorja, do 40 m visoko in 1 m debelo drevo;PLOD: žir

Trd in težak les, za kurjavo in žerjavico

HRAST Debela in razpokana skorja, do 40 m visoko in min 1 m debelo drevoPLOD: želod

Trd in temen les, za žerjavico (počasi gori)

JAVOR Siva in gladka skorja pri tanjših drevesih, pri debelejših z odpadajočimi rjavimi luskami. Do 40 m visoko in min 1 m debelo drevo; več vrst (pri nas je najbolj razširjen gorski javor)

Les dobro izgoreva, za žerjavico

GABER Več vrst, pri nas je najbolj razširjen beli gaber, sicer še črni in kraški. Siva in gladka skorja, do 30 m visoko in 0,7 m debelo drevo.

Les za žerjavico

LIPA Temno siva skorja z drobnimi, navpičnimi brazdami. Do 40 m visoko, do 5 m debelo drevoPLOD: trdi majhni oreški

Za kurjavo

17


BREZA Bela skorja, ki se pasasto lušči. Do 30 m visoko in 50 cm debelo drevo.

Za kurjavo (hitro izgoreva)

SMREKA Tanka, rdečkastorjava in razpokana skorja. Do 40 m visoko in 1 m debelo drevo.PLOD: storž; obrnjen navzdol

Za kurjavo (hitro izgoreva)

JELKA Svetlosiva, tanka,

gladka skorja. 40 – 60 m visoko in 2 m debelo drevo.PLOD: storž; obrnjen navzgor

Za kurjavo (hitro izgoreva, oddaja veliko dima)

BOR Več vrst, pri nas najbolj razširjen rdeči bor. Mlado drevo ima rumeno rdečo skorjo z drobnih luskah, staro pa sivorjavo in razbrazdano. Iglice rastejo v parih.PLOD: storž

MACESEN

Debela, siva razbrazdana skorja. Do 35 m visoko in 1 m debelo drevo. Iglice pozimi odpadejo.

Rdečkast les, ne gori dobro.

18


5 VOZLI IN VEZAVE

5.1 VRVIVrv je lahko izdelana iz katerega koli dolgega, vlaknenega materiala, na splošno je lahko izdelana iz nekaterih naravnih ali sintetičnih vlaken. Vrvi iz sintetičnih vlaken so precej močnejše od naravnih, vendar imajo v primerjavi z njimi nekatere pomanjkljivosti (npr. drsenje).Med naravnimi vlakni se najpogosteje uporabljajo konoplja, bombaž in lan.

Zelo pomembna lastnost vrvi je raztegljivost. Če bi bil alpinist navezan na jekleno žico, pri hujšem padcu ne bi preživel. Vrv pa se raztegne in s tem prevzame del energije ter tako ublaži sunek. Glede na raztegljivost ločimo statične in dinamične vrvi. Ključna lastnost statičnih vrvi je, da se pod obremenitvijo (oz. minimalno) ne raztezajo. Uporabljajo se v situacijah oz. pri aktivnostih, pri katerih bi bil kakršenkoli raztezek odveč, moteč ali celo nevaren. Primerne so za jamarstvo, soteskanje, reševanje, dvigovanje bremen, vzpenjanje po vrvi ipd.Dinamične vrvi pa se pod obremenitvijo raztezajo. Uporabljajo se pri aktivnostih, kjer je elastičnost vrvi nujna za absorpcijo energije padajočega bremena.

5.2 VOZLIVozli se delijo v tri osnovne skupine:

vozli v sredini vrvi, vozli za zvezovanje, vozli za pritrjevanje.

5.2.1Vozli v sredini vrvi

OSMICAOsmica je osnovni vozel v alpinizmu. Je zanesljiv, se hitro naredi in tudi hitro razvozla. Uporabljamo jo lahko na koncu vrvi, da se ta ne razpleta, z njo lahko odebelimo vrv, da ne zdrsne skozi obroč ali klin ali da lažje plezamo po njej.Poznamo več vrst izdelave in uporabnosti osmice:

vpleteno osmico, ki se je uveljavila kot zlati standard za navezovanje na plezalni pas (predvsem zaradi nizke verjetnosti napake in preproste kontrole pravilnosti vozla);

osmica, ki jo v primeru spusta po vrvi naredimo na koncu vrvi – ta preprečuje zdrs vrvi skozi varovalni pripomoček.

SKRAJŠEVALNI VOZELTa vozel se uporablja, če je vrv predolga in se zato ne da dobro napeti, kot tudi kadar je treba zaradi terena postaviti klin bliže šotora.

19


5.2.2Vozli za zvezovanje

AMBULANTNI VOZELAmbulantni vozel je enostaven in močno drži. Uporabljamo ga za zvezo dveh enako debelih koncev vrvi. Ker je ploščat in ne tišči, nam služi povsod pri prvi pomoči(zavezovanje s trikotno ruto, fiksiranje zlomljenega uda …). Od tod tudi njegovo ime. Uporabljamo ga tudi pri podaljševanju dveh krajših vrvi, vendar je pomembno, da sta enako debeli, sicer vozel ni zanesljiv. Če so vrvi gladke, raje uporabimo ribiški ali podaljševalni vozel (laks, strune, najlonske (alpinistične) vrvi). Sestavljen je iz dveh polvozlov. Če napravimo dva leva ali dva desna polvozla dobimo BABJI VOZEL.

RIBIŠKI VOZELJe bolj zanesljiv kot ambulantni, vendar se ga ne da povsod uporabiti. Uporablja se predvsem za podaljševanje vrvi, ki so enake debeline. Na mestu je tudi, kadar mora zvezana oz. podaljšana vrv zdržati sunkovite natege, kot pri ladji in čolnu.

TKALSKI VOZELSluži za zvezovanje dveh vrvi, ki so lahko tudi različne debeline, npr. če prekratko vrv podaljšaš s tanjšo vrvjo, uporablja se ga tudi pri pletenju ali tkanju, ko zmanjka niti ali volne.

PODALJŠEVALNI VOZELSluži povezovanju dveh (lahko tudi različno debelih do razmerja 1:2) vrvi. Gre za kombinacijo dveh varovalnih vozlov z dvojnim ovojem. Je bolj zamuden, vendar je zelo zanesljiv tudi pri hudih obremenitvah in sunkih. Uporablja se tudi za izdelavo zanke in za pritrjevanje na plezalni pas, saj za to ne smemo rabiti vponke.

20


Naredimo ga podobno kot ribiškega, le da vsak konec dva - ali večkrat ovijemo okrog obeh vrvi.

5.2.3 Vozli za pritrjevanje

TOVORNI ALI BIČEV VOZEL Uporabljamo ga za samovarovanje na sidrišču, je vmesni vozel za pritrjevanje vrvi na vrvni ograji, za izdelavo vrvne lestve ali mostu, izdelavo improviziranih sredstev.Paziti moramo, da sta prosta konca čim bolj vzporedna in da vozel zategnemo pred obremenitvijo. Nikoli ga ne uporabljamo za končni, ampak vedno kot vmesni vozel.

NAPENJALNI VOZELZ njim napenjamo vrvice pri šotoru, mrežo za odbojko, pritrjujemo čolne, jadrnice, ladje, pa tudi sidra. To je pravzaprav tovorni vozel napet okoli glavne vrvi.

21


KAVBOJSKI VOZELJe zelo preprost in praktičen. Uporablja se za pritrjevanje trakov, pomožnih vrvic na cepin ali druge fiksne točke. Kavbojskega vozla nikoli ne smemo uporabljati za pritrjevanje vrvi, saj vozel ni fiksen in lahko ob obremenitvi enega pramena zdrsne. Da se narediti v rokah ali neposredno na vrv.

PRUSIKOV VOZELUporabljamo ga za premično pritrditev vrvi na debelejšo vrv, pri samoreševanju, med spuščanjem in varovanjem, za pritrjevanje sredine vrvi na debelejšo vrv (npr. pri izdelavi visečega mostu). To je v bistvu dvakratni kavbojski vozel.

ZADRGAUporablja se za pritrjevanje vrvi na kol, vejo, služi tudi zato, da vrv ne zdrkne skozi odprtino, pri tem pa moraš paziti, da obremeniš drugi konec, ker se sicer razveže.

ALPSKI METULJUporablja se predvsem za izdelavo fiksne zanke na vrvi. Zanka je lahko obremenjena v vse strani in je stabilna ne glede na obremenitev. V primerjavi z osmico porabi manj vrvi, je bolj tog in se brez težav razveže. Uporablja se lahko

22


za navezavo na sredini vrvi, napenjalni vozel, pritrdišče vrvi, vrvne ograje, lestve in tudi za povezavo dveh vrvi.

ZAČETNI VOZELSe hitro zaveže in razveže in je samozategajoč. Ob razvezanju takoj popusti. Uporablja se za pritrjevanje vrvi na palico, drog, vejo ... Tipično pri izdelavi vezave.

MRTVI VOZELUporablja se za izdelavo zank, ki se ne smejo zategniti ali razširiti – privez barke za priveznik na pomolu ali za navezavo in varovanje pri hoji v gorah ter plezanju. S tem vozlom se navadno privežeta prvi in zadnji član naveze.

5.3 VEZAVE5.3.1Križna vezavaUporablja se za privezovanje prečk pod pravim kotom. Začnemo z tovornim vozlom na eni palici, nato palici ovijamo v obliki kvadrata (pazimo na velikost zank in vzporedno ovijanje ter dobro zategovanje), vez prečno zategnemo in končamo z ambulantnim vozlom. Zlato pravilo: trdna vezava je dobra vezava.

23


5.3.2Diagonalna vezavaZa privezovanje prečk, ki se križajo pod ostrim kotom (niso pravokotno). Tovorni vozel napravimo nad vezavo na nosilni prečki, nato delamo ovoje okrog prečk v eni in nato še drugi diagonali. Vez utrdimo s prečnim ovitjem med prečkama in zaključimo z ambulantnim vozlom.

24


5.3.3Trinožna vezavaZa povezovanje treh vzporednih kolov. Skavti z njo izdelamo trinožnik za kotliček. Začnemo z tovornim vozlom, nato kole nekajkrat vzporedno ovijemo, vez učvrstimo s prečnimi ovoji in zaključimo z ambulantnim vozlom.

6 PRVA POMOČZa skavta je zelo pomembno, da je pripravljen v vsakem trenutku priskočiti na pomoč sočloveku. Zato je nujno dobro znanje prve pomoči. Pomembno je, da poskušamo pomagati, čeprav se morda ne čutimo dovolj sposobne.

6.1 Pristop do ponesrečenca, oživljanje, zapora dihalne poti

6.1.1Varnost, približanje ponesrečencu, premikanje

Preden se približamo ponesrečencu, moramo poskrbeti za varnost. Do ponesrečenca vedno pristopamo od spredaj. Praviloma ga čim manj premikamo, izjema so življenjsko ogrožujoča stanja (npr. poškodovanec v gorečem avtu). Če moramo poškodovanca izvleči iz avta, uporabimo t.i. Rautkov prijem.

Za prenašanja poškodovancev lahko uporabimo tudi improvizirana nosila iz šotorke in palic.

25


Pri vsakem od načinov premikanja moramo posebej paziti na poškodovančevo glavo, da ne gre iz osi telesa, zlasti pri nezavestnem in poškodbi vratu in glave.

6.1.2OdzivnostPreverjamo jo z rahlim stresom in glasnim vprašanjem: »Gospod/gospa, ali ste v redu?« Če poškodovanec ni pri zavesti, glasno zakličemo: »Na pomoč!«

6.1.3Dihalna pot (A = airway))Nezavestnemu poškodovancu najbolj grozi zapora dihalne poti z jezikom. S preprostim manevrom, pomikom glave navzad in brade navzgor, lahko to preprečimo.

6.1.4Dihanje (B = breathing)Potem ko smo sprostili dihalno pot, pri poškodovancu preverimo dihanje. To naredimo s tremi čuti; prislonimo lice k ustom poškodovanca in opazujemo dviganje prsnega koša, hkrati pa poslušamo dihanje in čutimo sapo na licu.

6.1.5Obtok (C = circulation)Ker je preverjanje prisotnosti krvnega obtoka zahtevno, ga nam kot laikom ni treba izvajati.

6.1.6Položaj za nezavestnegaČe smo v prejšnjih korakih ugotovili zgolj nezavest (neodzivnost, dihanje je prisotno), namestimo prizadetega v položaj za nezavestnega. Položaj za nezavestnega: pokrčena roka in noga na nasprotni strani, roka pod licem, sproščena dihalna pot.

6.1.7Klic na 112 in odhod po AEDOb odsotnosti dihanja (in utripa) se pripravimo na oživljanje. Če nas je prisotnih več, nekoga pošljemo po AED (avtomatski eksterni (= zunanji) defibrilator). Če vemo, da je oddaljen 1 minuto teka, ponj pojdemo sami. Pred tem pokličemo 112. Če nimamo AED, takoj začnemo s stisi prsnega koša.

6.1.8Stisi prsnega koša in umetno dihanjeDominantno roko namestimo na sredino prsnega koša. Drugo roko damo prek prve in prepletemo prste. Začnemo s stisi prsnega koša, ki naj bodo globoki 4-5

26


cm. Napravimo jih 30. Hitrost stisov mora biti 100/min ali ritem pesmi Šajn brajt lajk a dajmond.Po tridesetih stisih sprostimo dihalno pot in zamašimo poškodovančev nos. S svojimi ustmi objamemo njegova in napravimo prvi vpih. Ta mora biti tako močan, da je opazen dvig prsnega koša. Traja naj 1 sekundo. Opazujemo izdih in nato ponovno vpihnemo. Nato takoj nadaljujemo s stisi prsnega koša.

Oživljanje – stisi prsnega koša in umetno dihanje v razmerju 30:2

*POMEMBNO – izjeme pri oživljanju otrok in utopljencev: Vedno pred klicem na 112 1 minuto izvajamo oživljanje, ki ga začnemo s petimi vpihi.

Če si pridobimo AED, namestimo elektrodi na golo kožo (po potrebi jo obrišemo). Mesti za namestitev sta označeni na elektrodah. Prižgemo napravo in sledimo zvočnim navodilom.

6.1.9Zapora dihalne poti s tujkomVečkrat je vzrok prenehanja dihanja zapora s tujkom. To je zlasti pomembno pri otrocih. Imamo dva scenarija:

Kašelj je uspešen, na vprašanje, ali se oseba duši, dobimo odgovor: »DA«.

o UKREP: vzpodbujanje kašlja Kašelj ni uspešen, na vprašanje, ali se oseba duši,

lahko zgolj prikima.o UKREP 1: Udarci med lopaticami do 5-krat.o UKREP 2: Heimlichov prijem do 5-krat:

postavimo se za osebo, ki se duši, in napravimo pest in jo postavimo v »žličko«, objamemo jo z drugo roko in močno sunemo proti sebi in navzgor. POZOR: tega ukrepa ne izvajamo pri dojenčkih, namesto tega izvajamo pritiske na prsni koš.

o UKREP 1 in UKREP 2 izmenično ponavljamo, vmes preverjamo, če se

je tujek izločil.o Če nastopi nezavest, začnemo z oživljanjem.

6.2 Pogostejša življenje ogrožujoča stanjaPomembno je, da jih znamo prepoznati in da posredujemo informacijo reševalcem.

27


6.2.1NezavestGlej pri oskrbi dihalne poti.

6.2.2ŠokJe stanje, ko je ogrožena oskrba s krvjo. Znaki so nizek krvni tlak, povišan in šibak srčni utrip, zmedenost in izguba zavesti. V okviru prve pomoči poskušamo šok preprečiti tako, da npr. ustavimo krvavitev in s tem preprečimo izgubo krvi.

6.2.3Huda krvavitevKrvavitve delimo na arterijske, venske in kapilarne. Najhujše so arterijske, saj če krvavi pomembna arterija, človek lahko izkrvavi v izredno kratkem času. Poznamo zunanje in notranje krvavitve.

6.2.3.1 Zunanja krvavitevPri hudih zunanjih krvavitvah je najbolj pomemben pritisk na krvaveče mesto prek sterilne gaze, majice ali pa kar s prsti. Krvavitev lahko skušamo ustaviti tudi s pritiskom na področne arterije. Na krvaveče mesto namestimo kompresijsko obvezo.

6.2.3.2 Notranja krvavitevGre za krvavitev v telesne votline. Znaki so omedlevica, žeja, zvonenje v ušesih, potna in bleda koža (znaki izgube večje količine krvi). Glej tudi pri hudih poškodbah.

6.2.4Huda poškodbaHuda poškodba določenega telesnega predela je lahko sorazmerno skrita in jo na telesni površini zaznamo šele ob podrobne pregledu.

6.2.4.1 GlavaPri odprtih zlomih lobanje moramo paziti, da z obvezo morebitnih kostnih odlomkov ne pritiskamo na možgane. Take poškodbe zgolj sterilno prekrijemo.Pri poškodbah glave moramo biti poleg vidnih poškodb pri poškodovancu zlasti pozorni tudi na vedenjske spremembe. Če poškodbi sledi nezavest, bruhanje, hud glavobol ali pa se poškodovanec dogodka ne spominja, moramo poiskati zdravniško pomoč, saj gre morda za poškodbo v notranjosti glave.

6.2.4.2 HrbtenicaNajpogosteje je poškodovana vratna hrbtenica (prometne nesreče). V takih primerih moramo preprečiti premike glave.

6.2.4.3 Prsni košPoškodbi prsnega koša lahko sledijo težave z dihanjem ali srcem. Pri taki poškodbi ponesrečencu zlasti ustreza polsedeči položaj. Ta položaj ni ustrezen pri pridruženih drugih poškodbah.

6.2.4.4 TrebuhZnaki notranje poškodbe trebuha so enaki kot pri hudi krvavitvi (glej zgoraj) in pa kot deska trd trebuh, bolečina ter občutljivost na dotik. Navzven štrlečih delov črevesja ne potiskamo nazaj. Ustrezen položaj pri poškodbi trebuha so v kolenih in kolkih rahlo pokrčene noge.

6.2.4.5 UdiPoškodbe udov so lahko zelo hude in ogrožajo življenje (močna krvavitev, amputacija).

28


KRVAVITEV: zaustavitev krvavitve kot opisano zgoraj. ZVINI in IZPAHI: počitek, hlajenje (ne direktno na kožo, da ne povzročimo

ozeblin), kompresijska obveza, dvig nad nivo srca (angleško RICE: rest, ice, compression, elevation), s hlajenjem in kompresijsko obvezo preprečujemo otekanje in bolečino, prizadeti ud tudi imobiliziramo, izpahov ne naravnavamo sami.

ZLOMI: podobno kot pri zvinih in izpahih, obvezno imobiliziramo, pri odprtih zlomih ustavimo krvavitev in rano sterilno prekrijemo.

AMPUTACIJA: preprečimo krvavitev, če ne gre drugače lahko uporabimo Esmarchovo prevezo (obveza okoli in okoli uda, ki jo napravimo z dovolj širokim pasom in jo močno zategnemo), amputirani del telesa ustrezno oskrbimo (ovijemo z gazo, damo v vrečko in nato vse skupaj v drugo vrečko, v kateri je mešanica ledu in vode, NIKOLI NE DAJEMO NEPOSREDNO NA LED).

6.2.5ZastrupitevLahko privede do zastoja dihanja in srca. Pred oživljanjem se ustrezno zaščitimo, saj so lahko ostanki strupa še vedno prisotni vse okoli zastrupljenčevih ust. Če zaužijemo jedko snov, obvezno po požirkih razredčujemo z vodo. Uporaba aktivnega oglja in izzivanje bruhanja le po posvetu z zdravnikom!

6.2.6Srčna kapZnaki so nenadna bolečina v prsih, ki se tipično širi v levo roko, lahko tudi v vrat ali navzdol proti trebuhu, težko dihanje, potenje, utrujenost, slabost. Ukrepamo s klicem na 112 (ne čakamo, da bo bolečina minila) in damo bolniku Aspirin, če pa ima pršilo Nitrolingual, ga razpršimo pod jezik.

6.2.7Možganska kapZapomnimo si akronim GROM:

GOVOR: nenaden nastop nerazumljivega govora. ROKA: ob navodilu, naj bolnik dvigne roki, dvigne zgolj eno. OBRAZ: povešena ustnica na polovici obraza. MINUTA: vsaka minuta je dragocena, zato čimprej kliči 112.

6.3 Vročina in mraz6.3.1OpeklineOpeklino čimprej hladimo (iz prizadetih udov še prej odstranimo nakit), najbolje pod tekočo vodo. Ta naj ne bo premrzla (da ne pride do podhladitve), hlajenje pa naj ne traja več kot 15 minut, pri otrocih bolje še manj. Opeklinske rane sterilno prekrijemo.

6.3.2PregretjePomagamo lahko tako, da prizadetega hladimo s potopitvijo v mlačno vodo in uporabo ventilatorja (povečamo izhlapevanje vode) ter z mrzlimi obkladki na področja velikih žil (dimlje, pazduhe).

6.3.3Ozebline, omrzlinePri ozeblinah je koža bleda, svetleča, razpokana, občutek za mraz se zmanjša. Ukrep je čimprejšnja zaščita pred mrazom.Omrzline so hujše. Koža je bleda, lahko celo modra ali črna. Pomagamo tako, da damo piti topel čaj in ogrevamo v topli vodi (nikoli ne nad ognjem!).

29


6.3.4PodhladitevZaščitimo človeka pred mrazom. Če je pri zavesti, naj prizadeti pije topel sladkan čaj (če ni pri zavesti, ne silimo k pitju, da se ne zaduši). Pri hudi podhladitvi lahko pride do zastoja dihanja. Pred oživljanjem si vzamemo tudi do 1 minuto časa za ugotavljanje dihanja.

6.4 Praktična in priročna znanja6.4.1Oskrba manjših ran, vnetje ranManjše površinske rane izpiramo s hladno tekočo vodo. Prekrijemo jih s sterilnim zložencem ali obližem. Zloženec prej namočimo v fiziološko raztopino ali hladne prekuhane kamilice.Če pri rani opazimo znake vnetja (oteklina, rdečina, gnoj v rani, povišana telesna temperatura), poiščemo zdravniško pomoč.

6.4.2Nameščanje kompresijske obvezeMorebitnih tujkov iz ran ne odstranjujemo, saj lahko povzročimo dodatno škodo. Po ustavitvi krvavitve na rano namestimo vlažen zloženec, prek katerega damo predmet, ki bo vršil pritisk na rano (npr. zvit povoj), nato začnemo s povijanjem, sprva na rahlo, nato bolj zategnemo. Vsakih 10 minut preverjamo stanje prekrvavitve in občutljivost na predelu pod rano. V primeru, da je obveza nameščena premočno, jo moramo malo popustiti.

6.4.3 ImobilizacijaOb poškodbi kosti vedno imobiliziramo sklep pod in nad poškodbo. Imobiliziramo v primeru zlomov kosti, izpahov ter zvinov sklepov in ran na udih. Lahko uporabimo posebne opornice iz torbe prve pomoči, velikokrat pa jih nimamo pri roki, zato je potrebno improvizirati. Prav nam pridejo trikotne rute. Po imobilizaciji naj poškodovanec počiva z dvignjenim udom. Po možnosti tudi hladimo.

6.4.4ŽuljiŽulje je najbolje pustiti pri miru. Če je na podplatu, ga lahko prekrijemo s posebnim mehkim obližem. Po možnosti ne nosimo več čevljev, ki so žulj povzročili.

6.4.5Driska, bruhanje in zaprtjePri driski in bruhanju je pomembno, da dovolj pijemo, a ne zgolj navadne vode. Sami lahko pripravimo pripravek za nadomeščanje izgube soli, če v liter vode damo 6 čajnih žličk sladkorja in pol čajne žličke soli. Pijemo po požirkih (zlasti pomembno pri bruhanju). Pri driski pomaga probiotik (kapsule, praški), npr. Linex. Če sta bruhanje ali driska huda, obvezno obiščimo zdravnika.Zaprtje lahko nastane zaradi hrane s premalo zelenjave ali če predolgo zadržujemo veliko potrebo. Pomaga pitje Donata. Lahko tudi masiramo trebuh v smeri urinega kazalca.

6.4.6SinkopaNenadni izgubi zavesti, ko nekdo »skupaj pade/zleze«, pravimo sinkopa. Nekoga, ki se mu to zgodi, nikdar ne dvigujemo, temveč ga poležemo na tla in mu dvignemo noge. Na čelo in vrat lahko položimo hladne obkladke. Po tem, ko se je že ovedel, mu lahko damo piti vodo. Pozorni smo na morebitne poškodbe ob padcu.

30


6.4.7Tujki v očesu in poškodbe očiPomembno je, da očesa ne mencamo, saj si lahko oko s tem dodatno poškodujemo. Pri poškodbah oči je pomembno, da pri oskrbi nanje ne vršimo pritiska (zgolj pokrijemo z zložencem). Ob kemičnih poškodbah (kisline, baze ipd.) je potrebno čimprejšnje izpiranje pod tekočo vodo.

6.4.8Krvavitev iz nosuGlavo nagnemo naprej, stisnemo mehki del nosu in damo hladen obkladek na vrat.

6.4.9Ugriz strupene kačeStrupa ne izsesavamo, izrezujemo ali kako drugače posegamo v rano. Odstranimo nakit in ud imobiliziramo ter prizadetega odpeljemo k zdravniku. Naj ne hodi sam ali se razburja, ker tako pospešuje razširjanje strupa.

6.5 Na taboru: ustrezna zaščita in »kaj pa če …«6.5.1KlopPomembno je, da se pred klopi ustrezno zaščitimo z raznimi spreji. Še bolj pomembno pa je, da se redno pregledujemo in morebitne klope odstranjujemo. Klope odstranjujemo tako, da klopa primemo s pinceto in zavrtimo v nasprotni smeri urinega kazalca. Paziti moramo, da kak del klopa ne ostane v koži. Ob hudi srbečici in rdečini (še po dveh dneh) obiščemo zdravnika.

6.5.2SonceNajboljša zaščita pred soncem je senca. Zlasti v poletnih mesecih se od 10.00 do 16.00 ni dobro preveč gibati na soncu. Vedno pa je dobro, da se zaščitimo s sončno kremo (faktor vsaj 20) in pokrivalom. Če dobimo sončne opekline, je pomembno, da prizadetega dela kože ne ponovno izpostavljamo soncu. Hladen tuš ali zgolj obkladki pomagajo pri bolečinah. Koristno je, če na kožo (če gre za blage opekline) nanesemo vlažilno kremo z aloe vero. Mehurjev ne prediramo.

6.5.3DehidracijaVedno pijmo dosti tekočine. Znaki dehidracije so huda žeja, suha usta, utrujenost, zaspanost, glavoboli, manjša količina izločenega urina, ki je rumene barve. Pri hudi dehidraciji si lahko pripravimo rehidracijski napitek, opisan zgoraj.

6.5.4Osebna higienaPomembno je, da tudi na taboru, čeprav nimamo udobja doma, skrbimo za osebno higieno. Poskrbimo za čistost svojih zob, rok, nog in spolovila. In naj naš telesni vonj ne bo odbijajoč za soskavte. Če za umivanje nimamo na voljo tekoče vode, si telo obrišemo z mokro brisačo ali vlažilnimi robčki. Redno se pregledujmo za klopi. Kuharji naj skrbijo za higieno in čistost v kuhinji ter da bo hrana uravnotežena; zlasti na zelenjavo radi pozabljamo. Bi-Pi še svetuje, da si po vsakem kosilu vzamemo eno uro za počitek, da se hrana dobro prebavi.

7 BIVAKIRANJENikoli ne vemo, kdaj nas bo v gozdu ujela tema in si bomo primorani priskrbeti zasilno prenočišče. V takih situacijah nam bo prišlo, če bomo znali hitro in

31


kvalitetno postaviti bivak iz šotork, če pa jih nimamo pri roki, pa tudi iz naravnih materialov.

Bivak nas mora varovati pred: vlago in padavinami, vetrom, izgubo toplote preko tal.

7.1 Šotorsko krilo in ponjavaŠotorsko krilo ali šotorka meri 175 x 175 cm. Je nepremočljiva in multipraktična. Uporabna je za podlago za sedenje, izdelavo palerine, bivaka. Palerino iz šotorke naredimo tako, da zategnemo vrvice za kapuco na enem izmed vogalov, nasprotnega prepognemo nazaj ter zapnemo z zato pripravljenim gumbom, da se ne vleče po tleh, in zapnemo gumbe na prsih.

Ponjava ali cerada je velik kos nepremočljivega blaga (danes največkrat sintetičen material), ki je namenjen za prekrivanje. Skavti ga velikokrat uporabljamo tudi za postavitev bivaka. Način postavitve je podoben postavitvi bivaka iz šotork, le šivanje ni potrebno.

7.2 Kje postaviti bivak?Bivak obrnemo tako, da je ena izmed sten obrnjena proti vetru in ga zadržuje. Podlaga naj bo čimbolj ravna in suha. Če pričakujemo dež, je dobro, da postavimo bivak na rahlo nagnjena tla (5 %), saj bo tako voda lahko odtekala. Pri postavitvi se izogibajmo:

majhnih dolin (v njih se nabira voda), izpostavljenih mest, grebenov ter vrhov (zaradi vetra), zeleni in bujni travi (znak za veliko vode in posledično tudi mrčesa), dreves (možnost udara strele, z vej po dežju še dolgo kaplja).

Najboljša tla so suha, peščena ali prodnata s tanko plastjo zemlje, obraslo z redko travo. Primerni mesti za bivak sta zlasti jasa in rob gozda na prisojni (južni) strani. Mehka tla so udobna za spanje, a je vanje težko dobro zabiti kline za napenjanje bivaka. Enaka pravila veljajo tudi za šotor.Če smo v gozdu, lahko sleme bivaka napnemo med dvema drevesoma, ki bosta služila namesto podpornih palic. Tla v bivaku lahko prekrijemo s palicami in se s tem dvignemo od tal (zaščita pred vodo), na smrekovih vejah pa nam bo mehko in toplo, a moramo paziti na smolo.

7.3 Kako postaviti bivak iz treh šotork?Šotorska krila so zelo pripravna za postavitev preprostega bivaka. Dve šotorki bosta za streho, s tretjo zapremo eno izmed odprtin, na drugi strani pa na primerni razdalji zakurimo ogenj.

32


7.3.1Šivanje šotorkPaziti moramo na pravilno orientacijo šotork. Žep mora biti na vsaki od šotork obrnjen navzdol, saj je tako preprečen vdor vode. Dve šotorki, ki bosta predstavljali streho in steni bivaka sešijemo skupaj. Šiv bo sleme našega bivaka. Šotorki postavimo tako, da se obročki obeh stranic prekrivajo. Obstajata dva načina šivanja šotork.

7.3.1.1 Vrvni načinPrimerno zlasti za šivanje z debelejšimi vrvmi. Šivamo kakor s šivanko – not-ven-not … Na obeh robnih obročih naredimo vozel.

7.3.1.2 Palični načinZa šivanje s tanjšo vrvjo. Potrebujemo tudi majhne, a močne palčke. Vrv poteka pod obema šotorkama, na mestu obročkov pa gremo z njo ven, okoli palčke in nato skozi isti obroč nazaj noter. Tak način šivanja bolj zatesni sleme, palčke pa delno zaprejo luknje.

7.3.2Lesen klin in napenjalni vozelZa učvrščanje bivaka lahko sami izdelamo lesene kline. Potrebujemo močno palico primerne dolžine (cca. 20 cm), ki jo našpičimo. Lahko naredimo tudi utor za vrvico. Klin moramo v zemljo zabiti dovolj globoko, najbolje vsaj dve tretjini dolžine. Pri napenjanju si pomagamo z napenjalnim vozlom (glej pri vozlih).

7.3.3PostavitevPo tem, ko smo izbrali primeren prostor, najprej dvignemo streho. Lahko jo napnemo med dvema drevesoma, lahko pa namesto drevesa na eni ali obeh straneh za postavitev uporabimo palico. Preko nje sleme z vrvjo in klinom učvrstimo v tla. Nato s klini učvrstimo še steni na vsaj štirih mestih tako, da bo kot med šotorkama najmanj 90° in da obe steni segata do tal. Vse skupaj moramo dobro napeti, saj so le dobro napete šotorke popolnoma vodoodporne.Moramo tudi poskrbeti, da ne bomo izgubljali toplote v tla. Pomaga že armafleks, lahko pa tla prekrijemo s skoraj čimerkoli, kar najdemo v gozdu (palice, smrekove veje, praprot, listje …). S tretjo šotorko lahko na eni strani zapremo vhod v bivak. Prepognemo jo na pol in jo na enega izmed prej opisanih načinov prišijemo na steni.Ob močnem deževju okoli bivaka skopljemo jarek, ki bo skrbel, da bo naše ležišče ostalo suho.

7.4 Postavitev JamboreejaPostavljanje šotora (jamboree, skavt) je preprosto, če ne dežuje.

33


Koraki postavljanja: - Postaviš polivinil na označeno področje (voditelji so ga verjetno določili).- Najprej poiščeš notranji šotor (spodnji del je »plastičen«, ostalo iz blaga) in

ga razgrneš na polivinilu, obrneš tako, da je napis jamboree na prvi strani, tam je vhod.

- Vzameš 4 kline in diagonalno zakliniš notranji del (po 2 in 2 skavta napenjata hkrati) – klin zabiješ pod kotom 45 ° glede na površino/zemljo. Pomagaj si s plastičnim kladivom, nikoli s stopalom, saj je tako večja možnost, da se bo klin zvil! Nato lahko zakliniš še ostale strani šotora (vedno en skavt nasproti drugemu).

- Poiščeš 4 kotne palice (nekateri šotori imajo zunanje, pri bolj starih šotorih pa grejo te palice v notranjost šotora), po 2 in 2 napneš in zakliniš.

- Dokler se postavi ta del, se lahko zložijo in pripravijo palice (to je ogrodje šotora). Pri nekaterih šotorih se notranji del obesi na vodoravno/nosilno palico, nekateri imajo pripravljene »luknje«, paščke, skozi katere daš palico. Pravokotno na nosilno palico gredo tudi 3 navpične palice, in sicer dve spredaj in ena zadaj.

- Medtem ko dve osebi držita te palice, ostali najdejo zunanji šotor (plahta/platno). V zraku razgrnejo in najdejo sprednji in zadnji del (ta je večji, širši, ker ima apsido). Ta del položijo na palice, plahta ima luknje pa pravih mestih.

- Sedaj je potrebno napeti sprednji in zadnji del ter 4 kote zunanjega šotora (kjer so šivi). Zopet se napenja po diagonali.

- Nato se napne še ostale dele. Pri tem pazi, da napenjaš po šivih, drugače se lahko platno raztrga.

- Kar ti ostane (klini, torba idr. pospraviš v zadnji del šotora, apsido). - Vsak dan preverjaš napetost in popravljaš platno.

Nekoliko drugače pa poteka postavitev, če te preseneti dež. V tem primeru moraš postaviti najprej zunanji del (ki ne prepušča). Postopek je dokaj podoben, samo da začneš pri zunanjem delu, napneš vse strani. Nato pa se lotiš postavljanja notranjega dela. Tukaj boš naletel na nekaj več težav, saj se zunanjega platna ne smeš dotikati, sicer bo premočil. Težje bo kliniti, bo pa bolj zabavno.

8 STEZOSLEDSTVOŽivalski «napisi« na blatnih gozdnih poteh, v snegu ali mlakužah nam povedo zelo veliko. Lovci s poznavanjem stopinj, sledov in drugih znakov prepoznavajo vrste živali ter njihove značilnosti. Tudi vsak skavt mora poznati nekaj avtohtonih (domorodnih) živali ter stopinje, ki jih puščajo te živali. Vsak dodaten (prehranjevanje, navade, življenjski prostor) podatek ti bo prišel prav. Ne boj se spoznati naših živali!

ŽIVAL FOTOGRAFIJA ŽIVLJENJSKI PROSTOR

SLED

34


SRNJAD gozd, travniki in polja, pogosto tudi v neposredni bližini človeka

VOLK večji strnjeni jelovo-bukovi gozdovi na kraškem svetu

MEDVED

predvsem večji strnjeni jelovo-bukovi gozdovi na kraškem svetu

ZAJEC polja, gozdovi

JAZBEC gozdovi z vmesnimi kmetijskimi površinami, travniki in sadovnjaki

LISICA gozdovi, polja, parki, ponekod celo v večjih mestih

35


36

Documents

crnomelj1.skavt.netcrnomelj1.skavt.net/datoteke/Prirocnik_za_izpit.docx · Web viewZbor je sredstvo, ki pripomore k redu in urejenosti v četi, omogoča hitrejše delo in lažje doseganje