V IIirski Bistrici proslavili 110. obletnico obnovitve ILIRSKEGA SOKOLA

POD SOKOLSKIM PRAPOROM

V četrtek, 16. aprila 2015 so številni prijatelji bogate tradicije Telovadnega društva ILIRSKI SOKOL dodobra napolnili čitalniške prostore Knjižnice Makse Samse v Ilirski Bistrici. Med njimi so bili tudi mnogi sinovi in hčere tretje generacije vrlih bistriških sokolov in sokolic od Ljubljane, Postojne do Kopra in Izole. Skupaj so počastili spomin na izjemno tradicijo več generacij Bistričanov in okoličanov, ki so z narodno zavednim delom in skrbjo za telesno zdravje dali pečat življenju in narodnemu delu pod Snežnikom.

Za uvodno dejanje v spominsko slavje sta poskrbela Janko Muha in Frida Smuk, oba potomca sokolskih staršev tretje generacije bistriških sokolov, ki sta ob ploskanju prisotnih prinesla in razvila stoletni sokolski prapor eden redkih ohranjenih na Primorskem.

Kustos koprskega muzeja Ivan Simčič je podal kratko predstavitev delovanja

Ilirskega Sokola od njegove ustanovitve leta 1867, razvitja dveh praporov, gradnje Sokolskega doma, skrbne vadbene dejavnosti, nastopanje doma in v okolici, da celo na vsesokolskem zletu v Pragi leta 1912, do uspeha člana društva Janka Kovačiča na mednarodnem tekmovanju v Turinu leta 1911, ki bi po današnjih merilih prejel zlato

medaljo za svoj met krogle in do nesrečnega zaključka, ko so nove italijanske oblasti kmalu po koncu prve vojne prepovedale sokolsko dejavnost, preganjale vodje bistriškega Sokola, uničevale vse kar bi spominjalo na sokolstvo in zaplenile Sokolski dom. Dejavnost, ki so jo ustvarjale tri generacije bistriških sokolov si ni nikoli več opomogla.

V kakšnem slavnostnem vzdušju je potekal obnovitveni občni zbor na isti dan pred 110. leti, smo zvedeli iz predstavljenega tedanjega

zapisnika, ki ga je prebrala Sonja Koren Čeligoj, za glasbene vložke sta poskrbela Dimitrij Grlj in pevec Boris Ujčič, ki sta ob splošnem navdušenju prvič predstavila uglasbeno pozdravno pesem Ilirsko bistriškemu Sokolu, ki jo je napisal domačin Rudolf Satran tedaj študent ljubljanskih šol, uglasbil pa jo je prav za to priložnost glasbeni pedagog Dimitrij Grlj. Celotno pesem je prepričljivo recitiral Rado Jurač.

V drugem delu je o delovanju Sokola na slovenskih tleh predstavil dr. Tomaž Pavlin iz Fakultete za šport v Ljubljani. Predstavljeno je v zborniku Naša pot, ki ga je gost večera uredil ob 150 letnici ustanovitve Južnega Sokola in sokolskega gibanja.

Domači prijatelji Ilirskega Sokola so še pripravili razstavo redkih dokumentov, fotografij in dragocenih ohranjenih predmetov, ki spominjajo na Sokolsko dejavnost v Ilirski Bistrici. Da je prireditev lepo uspela so združili moči Društvo za krajevno zgodovino in kulturo, Knjižnica Makse Samsa,

Primorsko numizmatično društvo s filatelisti, ki so izdali posebno razglednico in pripravili lep spominski poštni žig (oblikovanje Janko Štampfl)) s filatelistično razstavo pod naslovom »Sokol mladi, naša nada...«

Prijatelji Ilirskega Sokola si iskreno želijo, da bi Sokolski dom po sto in več letih znova zaživel v telesno kulturni in športni aktivnosti mladih ter da bi Bistričani znova postali njegovi pravi gospodarji. Vse z muko ohranjeno in zbrano sokolsko gradivo pa da bi lahko našlo varno mesto v obnovljenem Sokolsken domu ali krajevnem muzeju.Vojko Čeligoj

Foto: Katarina Škrab, Filatelistična razstava: »SOKOL MLADI NAŠA NADA« Vojko Čeligoj, Priložnostni poštni žig Janko Štampfl, Tisk razgledic in vabil, plakati: Grafična delavnica BOR, 19. april 2015.,