Z jezikom na poti med Idrijskim in ljubljano

9 789612 378332

ISBN 978-961-237-833-2

Z JEZIKOM NA POTI MED IDRIJSKIM IN LJUBLJANO

Z JEZIKOM NA POTI

MED IDRIJSKIM

IN LJUBLJANO M

AJA BITENC

MAJA BITENC

Kako ljudje z Idrijskega, ki se šolajo ali delajo v Ljubljani, govorijo glede na to, kje, s kom in o čem se pogovarjajo? Delo prikazuje kompleksnost jezikovne rabe in družbenega pomena jezikovnih izbir v vsakdanjem življenju. Študija petih geografsko mobilnih oseb priča o raznolikosti govorjene slovenščine in vlogi socialnopsiholoških dejavnikov, kot so npr. jezikovna stališča, jezikovna ozaveščenost ter povezava med jezikom in identiteto.

Nikoli nisem čutila potrebe, da bi se prilagajala, nekemu novemu narečju pa sploh ne – narečje imaš itak svoje.

Z idrijskim narečjem sem se v Ljubljani tako izključeno počutila, ker si pač res totalno drugačen. Recimo ko greš v štacuno, ne veš, kaj povedati – kot če bi šla v Anglijo živet, to je bilo meni ful podobno.

To je moj govor, tam sem doma, s tem živim, to jaz sem, to je del mene in tega mi nihče ne more vzeti.

Maja Bitenc z znanstveno utemeljeno raziskavo o tem, kako govorci v Sloveniji prehajajo med varietetami in stili, v variantnostno sociolingvist iko prinaša sveža spoznanja. Avtoričin izvirni pogled na jezikovno prakso in stališča umešča slovenščino v sodobni globalni mozaik tega področja.

dr. Sali A. Tagliamonte, Univerza v Torontu

Maja Bitenc (1980) je po končani osnovni šoli v Spodnji Idriji in Ško� jski klasični gimnaziji štu-dirala slovenščino in angleščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, en semester pa je pre-živela na Univerzi v Tübingenu. Njeno slovenistično diplomsko delo o slovenščini v Nemčiji je bilo nagrajeno s fakultetno Prešernovo nagrado in Nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Po delovnih izkušnjah v medi-jih ter vzgoji in izobraževanju se je zaposlila kot mlada raziskovalka in asistentka na Oddelku za sloveni-stiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Z družino živi na Dolenjskem, rada obišče rodno Idrijsko, ob tem pa z zanimanjem opazuje jezikovno in življenjsko raznolikost.

Maja Bitenc s svojo široko zastav-ljeno, kvalitetno dokumentirano, obdelano in predstavljeno raziska-vo ne le premika nekatere meje v slovenističnem jezikoslovju, temveč jih v marsičem tudi presega.

dr. Marko Stabej, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ugotovitev o različnosti jezikov nih strategij govorcev z istega zemljepis-nega področja je dobro izhodišče za uresničitev naloge, ki si jo je sloven-sko jezikoslovje zadalo že v 60. letih prejšnjega stoletja – zasnovati načrt za celovito empirično analizo slov-enskega govorjenega jezika.

dr. Karmen Kenda-Jež, Inštitut za slovenski jezik

Frana Ramovša ZRC SAZU

Z_jezikom_na_poti_med_Idrijskim_in_Ljubljano_naslovka_FINAL.indd 1 13.6.2016 12:40:36


Maja Bitenc

Z_jezikom_na_poti_FINAL.indd 1 13.6.2016 13:14:12

Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016Vse pravice pridržane.

Avtorica: Maja BitencRecenzenti: Marko Stabej, Karmen Kenda-Jež, Sali A. TagliamonteLektoriranje: Tadeja RozmanOblikovanje in prelom: Aleš Cimprič, Jure PreglauSlika na naslovnici: Irena Podobnik

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniIzdal: Oddelek za slovenistiko Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete

Ljubljana, 2016Prva izdajaTisk: Birografika Bori, d. o. o.Naklada: 200 izvodovCena: 19,90 EUR

Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6'282

BITENC, Maja, 1980- Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano / Maja Bitenc. - 1.izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016

ISBN 978-961-237-833-2

285062400


3

KAZALO

Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

1.1 Povzetek in pregled vsebine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 Sociolingvistični okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

2.1 Sociolingvistika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172.2 Razvoj vede in njene poddiscipline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

3 Variantnostna sociolingvistika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 273.1 Jezikovna variabla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293.2 Temeljni družbeni vzorci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

3.2.1 Spol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 343.2.2 Starost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 373.2.3 Družbeni status oz. razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 403.2.4 Družbena mreža in izkustvene skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . 423.2.5 Jezikovni stil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 443.2.6 Lokacija in mobilnost (krajevna in družbena) . . . . . . . . . . . . . 47

3.3 Sociolingvistični intervju. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 493.4 Trije valovi variantnostnih raziskav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

4 Dopolnilni koncepti in raziskovalne smeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 554.1 Teorija govornega/komunikacijskega prilagajanja . . . . . . . . . . . . . . . 554.2 Socialnopsihološki dejavniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

4.2.1 Jezikovna stališča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 584.2.2 Jezik in identiteta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 674.2.3 Družbena vrednost ter prestiž posameznih jezikov in varietet . . . . . 724.2.4 Ozaveščenost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

4.3 Ljudsko jezikoslovje in zaznavna dialektologija . . . . . . . . . . . . . . . . 754.4 Antropološko jezikoslovje in etnografija govora/komunikacije . . . . . . . . 784.5 Kritična analiza diskurza. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

5 Relevantne raziskave v tujih jezikovnih skupnostih . . . . . . . . . . . . . . . . . . 835.1 Norvežani s podeželja v Oslu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 845.2 Moravci v Pragi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85


4

5.3 Jezikovno obnašanje v nemški podeželski skupnosti . . . . . . . . . . . . . . 875.4 Raziskava jezikovnih sprememb v realnem času pri mobilnih in nemobilnih

osebah na Danskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 935.5 Kanadčani v Veliki Britaniji – usvajanje druge varietete pri mladostnikih . . . 945.6 Kanadčani v Alabami – perceptivna študija usvajanja druge varietete

pri odraslih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 956 Slovenska sociolingvistika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

6.1 Teorija socialnih zvrsti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1006.1.1 Kritično ovrednotenje in alternativni predlogi . . . . . . . . . . . . 1046.1.2 O pogovornem in govorjenem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . 109

6.2 Terminološke dileme. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1136.2.1 Jezikovna varieteta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1146.2.2 Knjižni ali standardni jezik? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117

6.3 (Slovenska) dialektologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1187 Relevantne raziskave v slovenskem prostoru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123

7.1 Korpusi in raziskave govorjene slovenščine . . . . . . . . . . . . . . . . . 1237.2 Raziskave variantnosti govorjene slovenščine . . . . . . . . . . . . . . . . 1267.3 O jezikovnih stališčih, identiteti, ozaveščenosti in jezikovni rabi . . . . . . 131

7.3.1 Anketne raziskave o rabi in vrednotenju narečij ter identiteti govorcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134

7.3.2 Raziskava stališč s tehniko prikritih dvojic . . . . . . . . . . . . . . 1447.3.3 Medijski anketni raziskavi o všečnosti narečij . . . . . . . . . . . . 1477.3.4 Raziskave govorne oz. jezikovne zavesti . . . . . . . . . . . . . . . 148

7.4 Regionalni značaji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1498 Jezikovna situacija na Idrijskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157

8.1 Rovtarska narečna skupina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1578.2 Zgodovinski jezikovni razvoj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1588.3 Cerkljansko narečje in krajevni govori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1608.4 Sociolingvistične razmere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164

9 Variantnostna študija govora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1719.1 Namen raziskave in hipoteze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1719.2 Metodologija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172

9.2.1 Izbor informantov in snemanje spontanega govora . . . . . . . . . 1739.2.2 Etični in formalnopravni vidiki raziskave . . . . . . . . . . . . . . 174


5

9.2.3 Izbor posnetkov za analizo in določanje domen . . . . . . . . . . . 1769.2.4 Transkribiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1789.2.5 Izbrane fonološke variable . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1849.2.6 Dileme glede določanja variabel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186

9.3 Analiza po govorcih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1889.3.1 Ula . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1889.3.2 Ita . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1979.3.3 Eva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2049.3.4 Jan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2109.3.5 Tim. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2179.3.6 Skupna analiza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224

9.4 Analiza po variablah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2349.4.1 (o) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2359.4.2 (ẹː) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2399.4.3 (ọː) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2429.4.4 (g) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2449.4.5 (v) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2479.4.6 Skupna analiza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249

9.5 Druge potencialne variable. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25310 Sociolingvistični intervjuji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257

10.1 Izvedba intervjujev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25810.2 Transkribiranje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25910.3 Analiza po temah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259

10.3.1 Stališča informantov do lastnega narečja . . . . . . . . . . . . . . 26010.3.2 Narečja kot del osebne identitete . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26110.3.3 Stališča do drugih narečij in jezikovnih varietet. . . . . . . . . . . 26210.3.4 Regionalni karakter in regionalne posebnosti . . . . . . . . . . . . 26410.3.5 Učinek narečja oz. narečno obarvanega govora v Ljubljani . . . . . 26610.3.6 Sorojaki z Idrijskega glede jezikovnega prilagajanja . . . . . . . . 26810.3.7 Govor otrok in govor z otroki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27010.3.8 Šola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27210.3.9 Ozaveščenost prilagajanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27310.3.10 Dejavniki, ki vplivajo na govorno obnašanje . . . . . . . . . . . . 274


6

10.3.11 Jezikovne značilnosti govora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27510.3.12 Govor o govoru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27710.3.13 Jezik intervjujev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28110.3.14 Snemanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283

11 Ugotovitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28511.1 Povzetek rezultatov in razprava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28511.2 Kritično ovrednotenje raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28911.3 Možnosti za nadaljnje raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29111.4 Sklepna misel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293

Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 297Abstract . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305Priloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 339

Priloga 1: Soglasje k sodelovanju v raziskavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 339Priloga 2: Vprašalnik za sociolingvistični intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . 341Priloga 3: Opis prilog na CD-ju v Bitenc 2016 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 344Priloga 4: Osebna izkušnja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 345

Stvarno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 349Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 357


7Zahvala

ZAHVALA

Hvala dr. Marku Stabeju, da me je izbral za mlado raziskovalko in mi s tem dal priložnost za podiplomski študij in raziskovanje, na podlagi katerih je na-stala tudi ta monografija. Hvala za iskriv in konstruktiven pristop, za podporo in strokovno usmerjanje.

Hvala dr. Karmen Kenda-Jež za nasvete pri izboru relevantne sociolingvistič-ne in dialektološke literature ter za sodelovanje pri strokovnih izzivih. Hvala za prijateljsko bližino in človeško toplino.

Hvala obema za pripravljenost na mentorsko sodelovanje, ki je prispevalo k celoviti obravnavi izbrane teme. Hvala za natančno in kritično branje besedila ter koristne in prijetne konzultacije.

Hvala ostalim nosilcem predmetov na podiplomskem študiju, dr. Albini Nećak Lük, dr. Valentinu Buciku, dr. Mirjani Ule in dr. Darinki Verdonik, za spodbude in usmeritve k študiju različnih vsebin, ki so pripomogle k interdisciplinarnemu raziskovalnemu pristopu. Hvala tudi pokojni dr. Jani Zemljarič Miklavčič, s katero zastavljenega predmeta nisva mogli dokon-čati, je pa že v času mojega dodiplomskega študija, ko me je sprejela med sodelavce Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, pomembno zazna-movala mojo strokovno pot.

Hvala tujim sociolingvistom za potrditve in napotke glede metodoloških od-ločitev, posebej dr. Brit Maehlum, dr. Sali A. Tagliamonte, dr. Johanni Vaat-tovaara in dr. Petru Trudgillu.


8 Maja Bitenc: Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano

Hvala vsem petim informantom za veliko zaupljivost in skorajda samo-umevnost, s katero so mi s celodnevnim snemanjem in sodelovanjem v in-tervjujih na široko odprli vrata v svoj svet – brez tega empirična raziskava ne bi bila mogoča.

Hvala informatorkam, Lidiji Kleindienst, Milanki Trušnovec in Nataši Boga-taj, da so podale svoja mnenja glede vprašljivih primerov pri analizi in opaža-nja glede jezikovne rabe v današnji Idriji in okolici.

Hvala vsem, ki so v res kratkem času z dobro voljo pomagali pri preobliko-vanju disertacije v monografijo, posebej lektorici dr. Tadeji Rozman in aka-demski slikarki Ireni Podobnik ter dr. Matevžu Rudolfu in Juretu Preglauu z Znanstvene založbe Filozofske fakultete, ki sta suvereno vodila ves proces od zamisli do natisa in v njem ustvarjalno sodelovala.

Hvala vsem bližnjim, na zemlji in v nebesih, za vso podporo in pomoč. Hvala mojim M-jem: možu Marku ter otrokom Miklavžu, Marcelu, Manuelu, Mihu in M*, da skupaj doživljamo vsakdanjo variantnost in spremembe v mnogih smislih ter okušamo življenje v izobilju.

Hvala Bogu, da je moja moč in moja pesem, da so v njegovih rokah moji časi in tudi moje službeno delo.


9Uvod

1 UVOD

Kot gimnazijka in študentka z Idrijskega sem se v Ljubljani večkrat spraševa-la, zakaj sama uporabljam svoje narečje tudi v glavnem mestu, medtem ko večina kolegic in kolegov iz drugih delov Slovenije v komunikaciji z drugo-narečnimi oz. drugozvrstnimi sovrstniki po mojem občutku svoj govor znat-no prilagaja. Spraševala sem se, v kolikšni meri so te izbire uzaveščene, kaj nanje vpliva in kakšen učinek imajo. Med študijem slovenskega jezikoslov-ja sem ugotavljala, da moja izkušnja ni v skladu z uveljavljeno socialnozvr-stno teorijo, v okviru podiplomskega študija pa odkrila sociolingvistiko, ki je pri opisu stanja ter razmerja med jezikom in družbo v drugih jezikovnih skupnostih bolj upoštevala dejansko dinamiko ter ponujala raznolike in pre-izkušene raziskovalne metode, ki se mi jih je zdelo vredno uporabiti tudi v slovenskih razmerah.

Monografija, ki temelji na doktorskem delu Variantnost govorjene slo-venščine pri geografsko mobilnih osebah, je nastajala od oktobra 2008 do junija 2016, ko sem bila kot mlada raziskovalka zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Študij dostopne znanstvene literature s teo-retskimi premisleki in opisi številnih sociolingvističnih raziskav je predsta-vljal izhodišče za pripravo empirične raziskave, ki temelji na kvantitativni analizi jezikovne variantnosti in kvalitativnem proučevanju relevantnih sociolingvističnih in socialnopsiholoških tem. V monografiji odsevajo vse-bine, ki sem jih proučevala v okviru priprav na različne izpite po individu-alnem študijskem programu. Sociolingvistika pod mentorstvom red. prof. dr. Albine Nećak Lük mi je na široko odprla vrata v to razvejeno interdi-sciplinarno področje, v okviru predmeta pa je bila zasnovana in večinoma



izvedena raziskava o jezikovnih stališčih med idrijskimi in ljubljanskimi gimnazijci (opisana v razdelku 7.3.2). Pridobljene rezultate sem kasneje statistično analizirala v okviru predmeta Metodologija psihološkega raz-iskovanja pod mentorstvom red. prof. dr. Valentina Bucika in ob pomoči doc. dr. Boštjana Bajca. Sodelovanje z doc. dr. Karmen Kenda-Jež v okviru predmeta Novejše metode dialektologije je prineslo vpogled v sodobne pri-stope v širši evropski in anglo-ameriški dialektologiji, obenem pa sem se soočila z izzivom prvih snemanj in analiz posnetkov izbranih govork, s či-mer so se postavili temelji za empirično raziskavo. Predmet Metodologija jezikoslovnega raziskovanja pri mentorju red. prof. dr. Marku Stabeju mi je omogočil razgledovanje po slovenski jezikovni in jezikoslovni situaciji, Sociologija vsakdanjega življenja pri red. prof. dr. Mirjani Ule s predavanji in študijem relevantne literature pa širše ozadje in podlago za obravnavo tem s področja socialne psihologije jezika: o jeziku in identiteti, jezikov-nih stališčih, stereotipih, predsodkih in ideologijah. Doc. dr. Jano Zemlja-rič Miklavič, pri kateri sem začela predmet Korpusno jezikoslovje, je po njeni smrti zamenjala doc. dr. Darinka Verdonik; pod njenim strokovnim vodstvom sem se seznanila z zakonitostmi gradnje jezikovnih korpusov in obdelave tovrstnih podatkov.

Monografija predstavlja študijo primerov, pri kateri se metodološko preple-tata kvantitativna analiza govora ter kvalitativna analiza podatkov iz socio-lingvističnih intervjujev in etnografske študije jezikovnega obnašanja preko opazovanja z udeležbo. Obravnava pet geografsko mobilnih informantov,1 ki se dnevno ali tedensko vozijo z Idrijskega v Ljubljano v šolo oz. službo, in se posveča variantnosti govorjenega jezika in družbenemu pomenu jezi-kovnih izbir. Te teme se pri slovenščini, za katero je značilna visoka stopnja zemljepisne raznolikosti z različno stopnjo medsebojne razumljivosti in pre-stiža posameznih varietet (glede izraza varieteta prim. razdelek 6.2.1), zlasti v današnjem času, ko je geografska mobilnost vse pogostejši pojav, zdijo zelo relevantne. Monografija se osredotoča na avtentično jezikovno prakso, različne strategije govornega obnašanja ter aktualna socialnopsihološka

1 Izraza informant in informator uporabljam v pomenu, ki ga je v slovenskem prostoru uvelja-vila graška dialektološka šola: »Informanti so tiste osebe, od katerih smo v pogovorih dobili neposredne podatke, njihova jezikovna kompetenca in performanca torej predstavljata pravi predmet raziskave; informatorji pa so tisti, ki so nam pomagali zbirati podatke iz svojega ožjega ali širšega življenjskega kroga, torej osebe, katerih jezikovno, če že ne jezikoslovno re-flektirana metakompetenca nam je bila v pomoč pri pridobivanju podatkov« (Prunč 1980: 38; po Kenda-Jež 2002a: 34). Izraz informator uporabljam tudi kot nadpomenko (prim. razdelek 9.2.6, v katerem so zajeta tako mnenja informantov kot informatork).


11Uvod

vprašanja o povezavi med jezikom in identiteto, o jezikovnih stališčih in izkušnjah z rabo različnih varietet v različnih okoljih.

Strinjam se s Chambersom, ki v učbeniku sociolingvistične teorije pravi, da je zanimivo opazovati, koliko človek razkrije o sebi, svojem ozadju, osebnosti in nagnjenjih že na podlagi nekaj izgovorjenih stavkov. Kar je potrebno, je določena stopnja objektivnosti: pripravljenost stopiti korak nazaj in na novo uzreti vsakdanje dejavnosti, da bi jih lahko videli kot fascinantne, posebne in zelo kompleksne, kakršne v resnici so (Chambers 2003: 2). To delo želi pomeniti tak korak nazaj, da bi vsakdanje govorne aktivnosti videli v njihovi kompleksnosti in razumeli njihov družbeni po-men, hkrati pa želi narediti korak naprej pri raziskovanju tega področja v slovenskem prostoru. Zdi se, da je proučevanje razmerja med jezikovni-mi varietetami in njihovimi družbenimi pomeni zanimivo in pomembno tudi z vidika sprememb v današnji družbi, ki jo zaznamujejo globalizacija, nove tehnologije, migracije, podaljšano obdobje odraščanja, novi načini komunikacije, pluralnost identitet ipd. – trdim namreč, da ne samo da te spremembe lahko pogojujejo jezikovno obnašanje, temveč da lahko tudi analiza jezikovnega obnašanja in analiza diskurza o jezikovnih vprašanjih osvetlita družbene pojave.

Raziskava želi na konkretnih primerih pokazati, da med poloma knjižnega jezika in narečja, ki sta v slovenskem jezikoslovju pogosto idealizirana kot edini sistemski in s tem družbeno pomembnejši jezikovni zvrsti, obstaja bogata govorna variantnost, da so pri govornem prilagajanju v različnih go-vornih položajih nekatere jezikovne variable bolj podvržene spremembam kot druge, da glede na govorno variantnost obstajajo različni tipi govorcev ter da so družbeni in socialnopsihološki dejavniki, kot so družbena mreža, trajanje jezikovnega stika, jezikovna stališča ter povezava med jezikom in identiteto, relevantni za razumevanje in pojasnjevanje jezikovnega obnaša-nja posameznika.

Ker je sistematičnih empiričnih raziskav na področju sodobne govorjene slovenščine, njene družbene in regionalne variantnosti, družbenega pomena jezika, jezikovnih stališč, predsodkov ter povezave med jezikom in identite-to na Slovenskem relativno malo, želi raziskava prispevati k objektivnejše-mu opisu stanja in razumevanju narave jezikovne variantnosti ter povezave med jezikom in družbo.



1 .1 Povzetek in pregled vsebineZlasti v anglosaški, pa tudi zahodnoevropski (socio)lingvistiki se je prouče-vanje avtentične jezikovne rabe, jezikovnega prilagajanja, jezikovne vari-antnosti, jezikovnih stališč in drugih sociolingvističnih tem uveljavljalo od 60. let 20. stoletja naprej in je do danes v interdisciplinarnem sodelovanju s sorodnimi disciplinami, mdr. socialno psihologijo, sociologijo in etnografijo komunikacije, obrodilo bogastvo teoretičnih spoznanj in praktičnih izsledkov (o sociolingvistiki nasploh v razdelku 2.1, o razvoju vede in njenih poddisci-plinah v 2.2). Monografija ima izhodišče v nekaterih pomembnejših socio-lingvističnih temah in področjih. Izhajali smo iz temeljnih dognanj, kakor so se oblikovala na podlagi dela pionirja tega področja Williama Labova, ki ga štejemo za začetnika variantnostne analize (razdelek 3) in sociolingvistič-nega intervjuja (razdelek 3.3), uporabili smo izsledke, ki jih prinaša teorija govornega/komunikacijskega prilagajanja (razdelek 4.1). Usmerjale so nas nekatere teze ljudskega jezikoslovja in zaznavne dialektologije (razdelek 4.3), uporabili smo vedenje o socialnopsiholoških dejavnikih, kot so jezikovna sta-lišča (razdelek 4.2.1), povezava med jezikom in identiteto (razdelek 4.2.2), družbena vrednost oz. prestiž posameznih jezikovnih varietet (razdelek 4.2.3) in jezikovna ozaveščenost (razdelek 4.2.4). Pri metodoloških pristopih smo upoštevali še antropološko jezikoslovje in etnografijo govora (razdelek 4.4) ter kritično analizo diskurza (razdelek 4.5), razrešiti pa je bilo treba tudi več terminoloških dilem (razdelek 6.2).

Številne sociolingvistične raziskave v različnih jezikovnih skupnostih so po-trdile relevantnost temeljnih družbenih dejavnikov in demografskih kategorij za razumevanje in pojasnjevanje jezikovne variantnosti (razdelek 3.2), neka-tere raziskave pa so nam glede na predmet proučevanja in uporabljeno meto-dologijo predstavljale pomembno izhodišče v procesu načrtovanja empirične raziskave (razdelek 5).

Kot je bilo izpostavljeno tudi v slovenskem jezikoslovju, so v anglosaških in tudi evropskih sociolingvističnih skupnostih številne vmesne jezikovne variete-te postale temeljni predmet dialektološkega in sociolingvističnega raziskovanja in kažejo, da poleg jezikovnih varietet s težnjo po medsebojni izravnavi (prim. op. 41) ali približevanju standardnim2 jezikovnim varietetam obstajajo take, ki

2 V slovenskem jezikoslovju je normativno v veljavi in tudi v večinski rabi izraz knjižni jezik, pojavljajo se tudi argumenti za rabo izraza standardni jezik (prim. razdelek 6.2.2). V monogra-fiji uporabljamo oba izraza: kadar govorimo o posebnostih slovenske situacije, knjižni jezik, ko povzemamo iz tuje literature in govorimo o univerzalnih zakonitostih, npr. o dihotomiji


13Uvod

ohranjajo svojo jezikovno strukturo in se uporabljajo v vedno širšem funkcij-skem obsegu (Kenda-Jež 2002a: 27–28; 2004: 264–265 oz. razdelek 5).

Na razvoj slovenske sociolingvistike (razdelek 6) so vplivale posebne zgodo-vinske razmere v slovenskem jezikovnem prostoru in slovenskem jezikoslov-ju, ki je bilo v zadnji tretjini 20. stoletja pretežno strukturalistično usmerjeno. Veliko trditev v zvezi z jezikovno situacijo na Slovenskem je zaznamovanih z osebnimi pogledi jezikoslovcev, ki se med seboj znatno razlikujejo in si več-krat nasprotujejo, zaradi pomanjkanja sistematičnih in empiričnih raziskav govorjenega jezika in njegove variantnosti pa sedanje situacije ni mogoče objektivno opisati.

V slovenskem prostoru uveljavljena teorija (socialne) zvrstnosti (razdelek 6.1) je bila deležna številnih kritičnih pomislekov glede samega poimenova-nja »socialne« zvrsti, togosti shematičnega in binarnega razvrščanja jezikov-nih zvrsti ter prvenstvene vloge knjižne zvrsti glede na ostale (razdelek 6.1.1), predmet številnih polemik je bil tudi splošno- oz. knjižnopogovorni jezik, njegovo poimenovanje, opis in vloga (razdelek 6.1.2).

Dihotomno pojmovanje jezikovne raznolikosti oz. binarno razvrščanje jezi-kovnih zvrsti in diskurzov je povezano s problematičnim opredeljevanjem tradicionalnih narečij in knjižnega jezika kot edinih varietet s sistemskim zna-čajem (Smole 2004: 321–324; verjetno pod vplivom teorije hrvaškega jeziko-slovca Brozovića (1970: 12)),3 katerega posledica je tudi, da se

[s]lovenistično jezikoslovje [...] še zdaj ukvarja bodisi s knjižnim jezikom bodisi z dialekti in zgodovino slovenskega jezika. Vse, kar je vmes, je pretežno bela lisa – čeprav je prav tega vmes daleč največ v življenju ka-tere koli jezikovne skupnosti, tudi slovenske. (Stabej 2007: 22; prim. tudi Stabej 2003: 29–30)

med narečjem in standardnim jezikom, pa standardni jezik. Izraz standardni jezik uporablja-mo tudi v kontekstu raziskave, pri čemer ga razumemo kot varieteto, h kateri se informanti v komunikaciji s sogovorci iz osrednje (in drugih delov) Slovenije premikajo na kontinuumu od narečja. Gre za nek splošnejši, nevtralnejši pogovorni jezik oz. njegovo osrednjeslovensko varianto. Treba je namreč izpostaviti, da v različnih predelih slovenskega prostora govorjeni knjižni oz. knjižni pogovorni jezik variira in da je ta, ki je opisan v normativnih priročnikih, prostorsko omejen na osrednjo Slovenijo (prim. razdelek 6.1.2). Upoštevati je treba tudi dej-stvo, da pri jezikovnem prilagajanju ne gre toliko za prilagajanje dejanskemu govoru sogo-vorcev, ampak bolj za poskus prilagajanja jezika bolj ali manj stereotipiziranim značilnostim jezika skupine, ki ji nekdo želi pripadati ali ji biti podoben (prim. razdelek 4.2.2). Pri tem lahko pride do pojava različnih vmesnih oblik (prim. razdelek 4.1).

3 Prim. tudi Ahačič (2015: 29), ki glede »nesistemskih« dogajanj v jeziku piše, da so »na prvi pogled nelogična in z normativnega ter zgodovinskega vidika izrazito vprašljiva.«



Taka polarizacija vse, kar se v jeziku dogaja, obravnava kot odstop od bodisi knjižnega jezika bodisi narečja in se kot prevladujoča metodologija jeziko-slovnega raziskovanja zdi absurdna4 (Stabej 2007: 23).

Večkrat je bila že izražena pobuda za celovite raziskave (narečnega) govora določenih skupnosti, ki lahko pomagajo sooblikovati »vedenje o profilu sloven-skih govorcev, o naravi njihovih primarnih jezikovnih sestavov in o dejanski rabi jezikovnih zvrsti v posameznih govornih položajih« (Kenda-Jež 2002b: 162), posebej v sodobnosti, ko se jezikovna situacija spreminja tudi zaradi spre-menjenih družbenih razmer, kot so dnevna migracija v kulturno-gospodarska središča, selitve v mesta ali druge kraje po Sloveniji, spremenjena vloga ženske, prestiž novega delovnega in govornega okolja ipd. (Orožen 2003: 221–222).

Do sedaj so bila od neknjižnih zvrsti največ raziskav deležna tradicionalno pojmovana narečja, vendar se ob obsežnem dialektološkem korpusu pojavlja vprašanje, v kolikšni meri pri uveljavljeni metodologiji tovrstno gradivo je-zikovno realnost opisuje, koliko pa jo skuša konstruirati (razdelek 6.3). V zadnjih desetletjih se je ob izboljšanih tehničnih zmogljivostih zvrstilo več raziskav govorjenega jezika, zgrajen pa je bil tudi govorni korpus GOS (raz-delek 7.1). Za našo raziskavo so posebej pomembne študije o govorjenem jeziku v Ljubljani, predvsem obravnava jezikovne variantnosti pri geografsko mobilnih osebah (razdelek 7.2). Opravljenih je bilo tudi več raziskav o jezi-kovnih stališčih, identiteti, zavesti in jezikovni rabi z različnimi metodološki-mi pristopi, ki so zaradi svoje relevantnosti za našo temo podrobneje opisane (razdelek 7.3), zastavlja pa se tudi vprašanje o obstoju značilnih osebnostnih lastnosti prebivalcev določene regije (t. i. regionalnega karakterja) in njihove-ga morebitnega vpliva na jezikovno obnašanje (razdelek 7.4).

Ker imajo različna slovenska narečja zelo različen zgodovinski razvoj, po-dobo in družbeni pomen, je pri obravnavanih govorih cerkljanskega narečja, ki ga slovenska dialektologija uvršča v rovtarsko narečno skupino (razdelek 8.1), pomembno poudariti, da gre za narečje, ki je nastalo relativno pozno s kolonizacijo mejnega ozemlja med osrednjimi (gorenjskimi) in obrobnimi (primorskimi) narečji in da se zaradi narečnega mešanja in izravnav ter sti-kov z romanskimi prebivalci in germanskimi priseljenci govori tega narečja

4 Za slovensko situacijo se tako zdi še vedno aktualno Fergusonovo kritično razmišljanje v znamenitem članku o diglosiji iz leta 1959, ko pravi, da opisni jezikoslovci ob opisu notranje strukture jezika, ki ga proučujejo, pogosto ne priskrbijo niti najbolj osnovnih podatkov o sociokulturnih okoliščinah, v katerih jezik deluje, poleg tega se navadno raje odločijo za po-drobne opise »čistih« dialektov ali standardnih jezikov kot za natančno proučevanje mešanih, vmesnih oblik, ki so navadno v širši uporabi (Ferguson 1983: 249).


15Uvod

po strukturnem razvoju razlikujejo od splošnih slovenskih tendenc (razdelek 8.2). Narečje ni bilo neposredno vključeno v standardizacijo slovenščine in ima v primerjavi z ljubljanskim mestnim govorom znatne razlike v fonolo-škem sistemu, morfologiji in besedišču; se pa pomembno razlikujejo tudi po-samezni govori znotraj narečja (razdelek 8.3). Narečje ima zaradi različnih družbenih, zgodovinskih, kulturnih in gospodarsko-političnih razlogov med lastnimi govorci visok status in prestiž (razdelek 8.4).

Da bi odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja, smo opravili socio-lingvistično raziskavo in uporabili metodološke pristope, ki so se uveljavili večinoma v anglosaškem okolju z drugačnimi sociolingvističnimi profili (za pregled sociolingvističnih raziskav z drugih jezikovnih področij prim. raz-delek 5), uporabljene metode pa smo prilagodili slovenski sociolingvistični situaciji in okviru empirične raziskave, pri čemer so nam pomagale izkušnje iz pilotne raziskave (Bitenc in Kenda-Jež 2015).

Odločili smo se za študije primerov, saj ni mogoče razumeti vzorcev variantno-sti v jeziku ali jezika na splošno, če ne razumemo vzorcev v govoru posamezni-kov oz. pri različnih skupinah govorcev. Poleg tega variantnost pri posamezni-ku obstaja na preseku individualnega in skupnega, zato lahko boljše razumeva-nje teh vzorcev osvetli medsebojno povezanost obeh sfer – kako posamezniki ponotranjajo jezikovne vzorce širše skupnosti in kako jih potem preoblikujejo v vsakodnevni komunikaciji (Schilling-Estes 2008: 376).

Posneli smo govor več oseb, ki se z Idrijskega dnevno vozijo na delo v Lju-bljano oz. tam živijo in ki se med seboj razlikujejo glede na starost, spol, kraj bivanja, družbeno mrežo in trajanje stika z govorci drugih varietet slo-venščine. Opravili smo kvantitativno variantnostno analizo nekaj jezikovnih variabel (razdelek 9) in izsledke dopolnili s kvalitativnimi podatki, pridoblje-nimi v sociolingvističnih intervjujih s posameznimi govorci (razdelek 10), in etnografsko študijo družbenega in jezikovnega obnašanja preko opazovanja z udeležbo. Pri variantnostni študiji so bili glavni metodološki izzivi vprašanje snemanja govora (razdelek 9.2.1), etični in formalnopravni pomisleki glede pridobivanja, obdelave in predstavitve posnetkov (razdelek 9.2.2), izbor izse-kov in določanje domen (razdelek 9.2.3), oblikovanje transkripcijskih načel (razdelek 9.2.4) in izbiranje fonoloških variabel za raziskavo (razdelek 9.2.5) – pri njihovi analizi se je potem pojavilo več dilem (razdelek 9.2.6).

Pri analizi posameznih govorcev (razdelek 9.3) smo iz sociolingvističnih in-tervjujev za vsakega (od 9.3.1 do 9.3.5 si sledijo Ula, Ita, Eva, Jan, Tim) zbrali biografske podatke, povzeli njihovo refleksijo lastnega govornega obnašanja


9 789612 378332

ISBN 978-961-237-833-2


Z JEZIKOM NA POTI

MED IDRIJSKIM

IN LJUBLJANO M

AJA BITENC

MAJA BITENC

Kako ljudje z Idrijskega, ki se šolajo ali delajo v Ljubljani, govorijo glede na to, kje, s kom in o čem se pogovarjajo? Delo prikazuje kompleksnost jezikovne rabe in družbenega pomena jezikovnih izbir v vsakdanjem življenju. Študija petih geografsko mobilnih oseb priča o raznolikosti govorjene slovenščine in vlogi socialnopsiholoških dejavnikov, kot so npr. jezikovna stališča, jezikovna ozaveščenost ter povezava med jezikom in identiteto.

Nikoli nisem čutila potrebe, da bi se prilagajala, nekemu novemu narečju pa sploh ne – narečje imaš itak svoje.

Z idrijskim narečjem sem se v Ljubljani tako izključeno počutila, ker si pač res totalno drugačen. Recimo ko greš v štacuno, ne veš, kaj povedati – kot če bi šla v Anglijo živet, to je bilo meni ful podobno.

To je moj govor, tam sem doma, s tem živim, to jaz sem, to je del mene in tega mi nihče ne more vzeti.

Maja Bitenc z znanstveno utemeljeno raziskavo o tem, kako govorci v Sloveniji prehajajo med varietetami in stili, v variantnostno sociolingvist iko prinaša sveža spoznanja. Avtoričin izvirni pogled na jezikovno prakso in stališča umešča slovenščino v sodobni globalni mozaik tega področja.

dr. Sali A. Tagliamonte, Univerza v Torontu

Maja Bitenc (1980) je po končani osnovni šoli v Spodnji Idriji in Ško� jski klasični gimnaziji štu-dirala slovenščino in angleščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, en semester pa je pre-živela na Univerzi v Tübingenu. Njeno slovenistično diplomsko delo o slovenščini v Nemčiji je bilo nagrajeno s fakultetno Prešernovo nagrado in Nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Po delovnih izkušnjah v medi-jih ter vzgoji in izobraževanju se je zaposlila kot mlada raziskovalka in asistentka na Oddelku za sloveni-stiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Z družino živi na Dolenjskem, rada obišče rodno Idrijsko, ob tem pa z zanimanjem opazuje jezikovno in življenjsko raznolikost.

Maja Bitenc s svojo široko zastav-ljeno, kvalitetno dokumentirano, obdelano in predstavljeno raziska-vo ne le premika nekatere meje v slovenističnem jezikoslovju, temveč jih v marsičem tudi presega.

dr. Marko Stabej, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ugotovitev o različnosti jezikov nih strategij govorcev z istega zemljepis-nega področja je dobro izhodišče za uresničitev naloge, ki si jo je sloven-sko jezikoslovje zadalo že v 60. letih prejšnjega stoletja – zasnovati načrt za celovito empirično analizo slov-enskega govorjenega jezika.

dr. Karmen Kenda-Jež, Inštitut za slovenski jezik

Frana Ramovša ZRC SAZU

Z_jezikom_na_poti_med_Idrijskim_in_Ljubljano_naslovka_FINAL.indd 1 13.6.2016 12:40:36

Documents

Z jezikom na poti med Idrijskim in ljubljano