ŽABA Tekst

  • View
    30

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Comperative vertebrate anatomy

Transcript

  • 1

    NAVODILA ZA ANATOMSKO SEKCIJO ABE

    Pripravila asist.dr. Lilijana Bizjak Mali

    Univerza v Ljubljani Biotehnika fakulteta Oddelek za biologijo

    Ljubljana, 2005

  • 2

    Telesno zgradbo dvoivk si ogledamo na konzervirani abi Rana sp Potrebujemo secirni pribor, secirno podlago in bucke. Sledimo opisu v spodnjem tekstu. Delamo v rokavicah in pod stereolupo. S kadavri rokujemo previdno! Potek sekcije je slede: najprej si ogledamo zunanjo morfologijo, nato notranjost ust, sledi odprtje telesne votline in ogled prebavnega trakta, ogled gonad, izloal, pozorni smo na srce (poglej tudi izpreparirano srce). Mogane in skelet si ogledamo na pripravljenih anatomskih preparatih (pri biologih sta to

    dodatni vaji) Pozorni smo na krvoilje, ki si ga ogledamo na tistih primerkih, ki imajo obarvano krvoilje.

    I. ZUNANJE ZNAILNOSTI Glava je iroka in sploena. Tup je kratek in dokaj tog, gibljiv je le v krini regiji. Zadnje noge so mone. Koa je vlana in sluzava na raun tevilnih lez v koi in podkonega limfnega prostora. Koa ni tesno pripeta na miice, nanje je vezana le z vezivnimi septami (to opazimu pri sekciji, saj koo z lahkoto odstranimo). Podkoni limfni prostor je z vezivnimi pregradami predeljen v ve prostorov. Ti prostori so med seboj povezani preko ovalnih odprtinic v pregradah. V subkutaneusni prostor se skozi koo absorbira voda in hranljive snovi, prav tako pa se skozi koo voda oddaja. abe nimajo podkonega maobnega tkiva, kot je znailno za ptice in sesalce. Veina zalog, ki jim omogoa preivetje v asu hibernacije, je naloenih predvsem v jetrih, v maobnem telesu. Nekaj hraniva se kopii tudi v miicah, kar vodi v poveano telesno teo v zimskem asu. Na raun nizkega metabolizma ter sposobnosti porabljanja zalog iz lastnih tkiv so abe sposobne preiveti dalje obdobje brez hrane. abe nimajo zunanjega uesa. Bobnia (tympanina membrana) sta na povrini ob straneh glave. Oi so velike in izboene nad lobanjo. Beline belonice skoraj ni opaziti, ker sta arenica in lea veliki. Oko je prekrito z membrano, ki sega izpod spodnje veke. Njena vloga je vlaenje in ienje oesa. Lea je okrogla. abe dobro vidijo na blizu ter slabo na dale. S premikom lee naprej prilagodijo oko na blinje predmete. Oko ab lahko primerjamo s irokokotnim objektivom (s kratko gorino razdaljo in velikim zornim kotom); poveuje podobe blinjim objektom in reducira podobe daljnim objektom. II. USTA Odpri abi usta in si oglej natete strukture (glej sliko1): glotis, vokalne vrvice grla,odprtini Eustahijeve cevi, vstop v poiralnik, jezik, pri samkih odprtini vokalnih vrek, zobe, nosnici (notranji, zunanji).

    Usta in relo sta prekrita z mukoznim ciliarnim epitelom, ki je mono prekrvavljen. Na dnu rela je reasta odprtina-glottis, ki vodi v grlo ali larynx. Grlo je miino-hrustanna struktura z vokalnimi vrvicami. Le-te omogoajo abam oglaanje. Zrak na svoji poti iz plju v usta vrvice zaniha, proizvede se zvok. Miice grla dajejo razlino napetost vrvicam. Ker imajo abe v asu oglaanja usta in nosnice tesno zaprte, se lahko oglaajo tudi pod vodo. Zvok se ojaa v vokalnih vrekah, ki se napihnejo in delujejo kot resonatorji. Prisotne so samo pri samcih. Nameene so pod submaxilarno miico in se odpirajo na dnu ust. Jezik je zelo mobilen in ima pomembno funkcijo pri prehranjevanju. Pritrjen je spredaj na eljust, njegova povrina je zelo lepljiva. Zobje so prisotni na zgornji eljusti in na vomerju (vomerski zobje). Zunanji nosnici se nadaljujeta v nosna voda, ki se preko notranjih nosnic odpirata v ustno votlino. Zunanji nosnici lahko zaprejo z odebeljeno miico m. submentalis.

  • 3

    Slika 1

    Usta abe.

    Slika 2 Usta, poiralnik in grlo od strani.

  • 4

    III. MIICE Z ventralne strani osebka zarei koo po sredini in sicer od eljusti do odprtine kloake, nato zarei po ventralni povrini nog ter koo odstrani. Zarei tudi okoli oi in timpanine membrane. Pri odstranjevanju koe bodi pozoren na musculocuteneusno veno, ki vodi venozno kri s koe in povrinskih miic. S pomojo slike 3a,b doloi glavne miine sklope. Pri nai sekciji se bomo osredotoili le na veje povrinske miice. S topim koncem karij jih poskuaj loiti med seboj. Glede naina lokomocije (skakanje) imajo abe mono reducirano trupno muskulaturo. Ker se tea telesa prenese na zadnje noge, imajo dobro razvite miice zadnjih nog. Prav tako imajo dobro razvite miice ramenskega obroa. Slednje povezujejo ramenski obro z glavo in hrbtenico in predstavljajo nekaken amortizer pri pristajanju na sprednje noge. Miice trupa Epaksialne miice (= dorzalna trupna muskulatura): longissimus dorsi (je segmentalna miica, razirja se vzdol hrbtenice, origo-trtica, insercio-anteriorna

    presakralna vretenca), coccygeo-illiacus (lei lateralno od longissimusa, origo-trtica, insercio-illium), iliolumbaris (origo-ilium, insercio-presakralna vretenca).

    Hipaksialne miice (= miice boka in abdominalne miice): dve plasti bonih miic: obliquus externus/zunanja poevna trebuna miica ter globlje leei m.

    transversus/prena trebuna miica. Abdominalno regijo pa prekriva rectus abdominis/prema trebuna miica, ki je mediano loena z

    vezivnim ligamentom (linea alba). Rectus se v prsni regiji razdeli v pectoralis major/ velika prsna miica in cutaneus pectoris.

    Miice ramenskega obroa in sprednjih nog Ekstenzorji in adduktorji sprednjih nog: latissimus dorsi / velika hrbtna miica (povrinska, tanka, trikotna miica, povlee ramo nazaj), dorsalis scapule (adductor, dviguje humerus), anconeus/troglava miica (glavna iztegovalka komolne povezave, lei vzdol dorzalne povrine roke,

    je troglava miica) Fleksorji in adduktorji sprednjih nog: pectoralis major/velika prsna miica (adductor, primika zgornji del uda k trupu), coracoradialis (upogiba komolec, je antagonist anconeusu, origo-sternum, insercio-radiou-lna), deltoideus/trikotna miica (upogibanje rame, origo-sternum, insercio-humerus).

    Miice medeninega obroa in zadnjih nog Miice stegna: triceps femoris / troglava miica stegna (upogne kolno povezavo, iztegne koleno), sartorius / krojaka miica (odmakne femur, upogne koleno, origo-pelvis, insercio-tetiva na koleno), adductor longus / dolga pritezalka (primakne nogo), adductor magnus / velika pritezalka( primakne nogo), gracilis major, minor (upogib kolena, izteg kolka), iliofibularis in semimembranosus / polkrona miica (dorzalni miici posteriornega dela stegna;

    upogibta koleno, iztezta femur), iliacus externus, piriformis (miici medeninega obroa).

    Miice distalnegan dela zadnjih nog: peroneus/menina miica (na lateralni strani tibiofibule, dolga ozka miica, origo-koleno, insercio-

    tibiofibula), gastrocnemius/dvoglava mena miica (iztegovalka, insercio-femur).

  • 5

    Slika 3A

    Miice z dorzalne strani.

  • 6

    Slika 3B

    Miice z ventralne strani.

  • 7

    IV. TELESNA VOTLINA Zarei telesno steno od kloake do ramenskega obroa (previdno, da ne pokoduje notranjih organov). Rez naj bo pomaknjen na stran, da se izogne ventralni abdominalni veni (le-ta poteka po sredini in je v tesnem kontaktu s telesno steno). Dvigni prerezan konec abdominalne stene in osvobodi veno tako da preree ventralni mezenterij (vena tako ostane nepokodovana). Nato naredi preni rez telesne stene blizu ramenskega obroa ter v pelvini regiji. Tkivo nato pripni ali izrei. Telesna votlina ali celom je pri abah deljen v perikardialno votlino, ki obdaja srce ter v plevroperitonealno votlino, ki obdaja viscero vkljuno s pljui. Votlini sta razmejeni z membranskim transverzalnim septumom. Celom je v celoti obdan s tanko membrano ali peritonej (sl. 4). Loimo parietalni peritonej, ki pokriva telesno steno ter visceralni peritonej, ki pokriva viscero. Peritoneja se stekata v mezenterij. Mezenterij pripenja viscero na dorzalno steno, spenja dolgo revo, po mezenteriju prihajajo ile in ivci do organov. Peritonej je pigmentiran. Pigmentne celice sp prisotne tudi po ostali visceri, gre za ekstrakutaneusni pigmentni sistem.

    Slika 4

    Shematski prikaz telesne votline na prenem prerezu. Na sliki vidimo, da leijo ledvice izven celoma (retroperitonealno).

    V. PLJUA Privzdigni jetra in poii pljua. Glej tudi anatomski preparat. Notranja stena plju je nagubana, tako da tvori tevilne septe. Septe so mono prekrvavljene in prekrite s tankim respiratornim epitelom.

    Izmenjava plinov pri abah se vri na treh mestih: preko koe (cutaneusna respiracija), v pljuih (pulmonarna respiracija) ter preko mukozne membrane ust in rela (buccopharyngealna respiracija).

    Kutaneusna respiracija je mona na raun vlanosti koe, ki jo ohranjajo tevilne leze v koi, velik subkutaneusni prostor ter semiterestini nain ivljenja. Z izsuitvijo koe je izmenjava plinov preko koe onemogoena, s tem je lahko izzvana smrt osebka. V asu hibernacije, ko so temperature nizke in je metabolizem niji, so abe odvisne predvsem od izmenjave plinov preko koe. V normalnih pogojih pa ivijo le nekaj dni brez pljunega dihanja.

  • 8

    VI. PREBAVNI SISTEM S pomojo slik 5-8 si oglej prebavni trakt, pripadajoe leze (jetra, pankreas ) in vranico. Poii hepatino portalno veno (sl. 8) in ji sledi do vstopa v jetera.

    Slika 5

    Odseki prebavne cevi.

    Poiralnik in elodec sta raztegljiva, kar omogoa poiranje vejega plena. Poiralnik je cevasta miiasta povezava med relom in elodcem. elodec je obseen, ukrivljen ter pomaknjen proti levi strani telesne votline. V posteriornem delu je loen od dvanajstnika ali duodenuma s pilorinim sfinktrom. revo je dolgo in zavito. Deljeno v tanko in debelo revo. V anteriorni del tankega revesja (duodenum) se odpira skupni vod olnika in pankreasa ali leze slinavke.

    elodec slui za kemino in mehansko obdelavo hrane, v tankem revesju pa se hranljivi material absorbira v kri in limfo. Epite