Začetki komunistične revolucije v Sloveniji

5/22/2018 Zaetki komunistine revolucije v Sloveniji

1/22

SVOBODNI POGLEDI 1Na slovensko preteklost, sedanjost in prihodnost

Dr.Tine Debeljak

Zaetki komunistine revolucije v Sloveniji.Ob 25. letnici prvih rtev

1968Ponatis iz tednikaSVOBODNA SLOVENIJA ESLOVENIA LIBREBuenos Aires, 31.8.1967

Spomladi leta 1942 - pred 25 leti - je zadivjala v Sloveniji komunistinarevolucija, ki jo je zamislila in organizirala Komunistina partija Slovenije vzvezi s Komunistino partijo Jugoslavije in Kominterno v Moskvi.To so danes dejstva, o katerih nihe vene dvomi. Tedaj pa so bila e neznanaali vsaj nejasno razvidna, eprav so razgledani moje takoj v zaetku dvignilisvoje svarilo.

Poloaj slovenskega naroda je bil tedaj strahoten razdejan, brezupen, pod trojnookupacijo nacistov, faistov in Madarov. Bil je e na tem, da ga razselijo navse strani in da ga takoj uniijo na Gorenjskem in na tajerskem. Malo bolje jebil zaiten v Ljubljanski pokrajini, ki so jo anektirali Italijani. Toda le vzaetku.Vse to obupa ni prineslo. Nasprotno: vera v ivljenje na smrt obsojenega narodain upanje v svobodo, sta usmerjala takojnje priprave za borbo. e aprila 1941se je iz vrst Slovenskih fantov ustanovila podtalna vojaka organizacijaSlovenska legija, da se pripravi za as, ko bo z najmanjimi rtvami, anajvejim pridom lahko posegla v boj za svobodo naroda in v pomo zahodnimzaveznikom. Tedaj je tudi e izel nje prvi podtalni protiokupatorski listPrebujena Slovenija (Ivo Peruh).Po zlomu pakta Hitlerja s Stalinom in po napadu nacistine Nemije, katereunievalnemu delu Slovenije in slovenskega naroda se komunistina partija niupirala, je bila vrena besea Osvobodilna fronta. Zavedni narodnjaki, ki sotej besedi verjeli, so jo razumevali v burujskem nacionalistinem smislu, onipa, ki so jo vrgli v svet, so jo zavestno pripeli na trnek zato, da bi nanjvlovili mnoice, mase, ki jih potrebuje za revolucjo par osamljenihvoditeljev.Danes, - po 25 letih - je to vsemu svetu znano, in zato tudi svetovnirevolucionarji ne skrivajo vesvojih ciljev, ampak prihajajo na dan z odkritimikartami, da, celo z bahavim nastopom in gronjami. Castro odkrito izjavlja, daje zael svoj osvobodilni boj s tirimi komunisti na Sierra Maestra, a zdajvlada s terorjem Kubo, ki jo je namenil v jedrno energijo za podobno revolucijov Latinski Ameriki. To pa bahavo oznanja za vso dolino Andov, ki jih hoespremeniti v Sierra Maestra za Juno Ameriko. Danes se e vre osvobodilniboji v Venezueli, Boliviji, Peruju, da, celo e v Argentini, kakor so pokazali

lanski gverilski poizkusi na severu, v katerih so sodelovali samiproletarci: neak upokojenega admirala, sin aktivnega ministra in trijesluatelji literarne fakultete iz premonih buenosairekih druin!Danes nosijo ime osvobodilnega boja partizani v dravah, ki nobena od njih nizasedena po okupatorjih, ki so svobodne in suverene ter je tako jasno, dapridenik osvobodilni ni nacionalistinega znaaja, ampak - socialnegamarksistinega, komunistinega, ko se hoe razred zatiranih dvigniti nadzatiravce in se osvoboditi kapitalistinega jarma, ter sam postati - ne samozatiravec, ampak - fizini univavec prejnjih zatiravcev. Toda ta burka jestara e 25 let - za Slovence, bi rekel Cankar; pravzaprav sto let odKomunistinega manifesta (1848), dovolj da se lahko slednji zave, kaj pomeniosvobodilni boj; kaj je sproil Trikontinentalni kongrs v Havani 1965 in kajnamerja OLAS prav sedaj: zagati Ameriko, ne samo Juno, tudi Severno s


2/22

privlanim geslom proti yankijevskemu imperializmu, anglekemu kolonializmu inrasnem nasprotstvu.Kakor je bila pred 25 leti Osvobodilna fronta prevara v nacionalnem smislu, takoso danes osvobodilne fronte in osvobodilna gibanja prevare v tem, ko obljubljajoreitevpereih socialnih vpraanj. In to potem, ko je komunizem dokazal v vseh dravah,kjer je na oblasti, da ni ne le nesposoben reiti socialna vpraanja, apak jecelo ovira napredku in razvoju, ki v zadnji stiski ie z reformami poti kzahodnemu kapitalistinemu gospodarskemu trgu.Gre le za imperialistina gibanja komunizma, za uspostavitev komunistinihtotalitarnih reimov in komunistinih satelitskih kolonij.Vzemimo v roke asopise zadnjega asa: iz Havane se sliijo gronje, da jenapoila ura oboroene vstaje latinske Amerike proti yankijevskemuimperializmu; kubanski revolucionarji se izkrcavajo v Venezueli, Che Guevaraje bil v Boliviji z namenom, da postane Bolivar, osvoboditelj amerikihlatinskih drav, francoski teoretiki so na gverilskem terenu, rni voditeljsevernoamerikih zamorcev napoveduje revolucijo rncev z orojem kot delosvetovnega komunistinega osvobodilnega boja itd. Castrovo Trikontinentalnogibanje nosi znak brzostrelko in zemeljsko oblo! kot se vidi na plakatih pobuenosairekih ulicah. V svojem glasilu z dne 16. avgusta 1967 e piejo jasno,

brezdvomno in bahavo ter z vso voljo izpolniti naslednje cilje:1. Ustvariti enega, dveh ali ve Vietnamov v svetu; 2. ustanoviti vlado ponainu socialitov (t. j. komunistov, m. op.); 3. razviti dolgo vojno, kjer se bovodila borba... s sovratvom kot borbenim orojem ter 4. preoblikovati loveka vefektivno, nasilno, izbrano in fino 'maino' za ubijanje...Ali ni to isto, kar je pri nas tedaj edini odkrito in brez sramu zapisalslovenski partizanski pesnik, sedaj predsednik miroljubne organizacie PEN kluba,gostitelj svetovnih umetnikov humanistinih pacifistov na Bledu in delegatljubljanskih pisateljev v USA, Bor Pavi: Razpnite ez ves svet veala, - nabog so rop, poig, umor.Kar je bilo najbolj zloinsko od slovenske komunistine partije, je bilo to, daso svojo revolucijo zaeli in izvajali takrat, ko je bil narod - pod tujozasedbo; ko je imel vezane roke in se ni mogel braniti, kakor bi se v svobodi.

Trem nasilneem - okupatorjem se je tako pridruil e

etrti - slovenskikomuist. Nekomunistini narod pa je moral na svojem telesu trpeti rope domaihljudi, faistine poige, nacistina veala in na vse to e partizanske umore,ki so se prav v tem asu - od pomladi do jeseni 1942 -pred 25 leti razdivjali zvso zvijano silovitotjo. Kjer se je pojavil komunistini partizan, tam jenastala krvava mlaka in krvava sled ubitega brata je la iz vasi v vas... Inkri, po Kranji razlita, napolnila bi jezero...In rtvam, pobitim v tej dobi, je posveen na dananji spomin. *Danes se pzablja na ta siloviti udar, kar je morda dobro, sicer bi ne mogliiveti; toda pozablja se preve, da je med nami mnogo prelite krvi in tisti, kijo je prelil, tega e ni priznal, kaj ele, da bi se pokesal. Mladi rod v svetudanes komaj ve, zakaj so oete in matere zapustili domovino in si izbrali pot vsvet; rod doma pa ivi v umetno ustvarjenem mitu, ki ne ustreza resnici, in kizgodovino teh zadnjih desetletij e vedno deli v patriote in izdajalce in

smo izdajalci mi. In ta zgodovina se ne bo spemenila, e ne bomo mi prineslisvoj dele k resnici in razjasnitvi.

Buenos Aires, avgusta 1967

lanek ni pisan kot znanstvena razprava, ampak kot asopisni spomin terzato ne navaja virov, ki bodo panavedeni drugod in ob drugi priliki.


3/22

I. PRED VOJNO: ZAMUJENE IN PREZGODNJE REVOLUCIJEMarinko je neko rekel, da se zelo motijo tisti, ki mislijo, a je bilaosvobodilna borba v Sloveniji spontana, da je nastala sama po sebi kot odporproti okupaciji, temveda so z njo komunisti izpolnili - svoje obveznosti, kiso jih imeli do komunistine partije in do komunistine internacionale(Kominterne); Titopa, da so z oboroeno vstajo le izpolnili navodila tovariaStalina, ki jih jim je pred desetletjem dal, pa jih zdaj od njih zahteval vdejanju.Koliko Slovencev je bilo pred 25 leti preprianih, ko so vstopali v partizane,da gredo v boj proti okupatorju za svobodo naroda zlasti z Gorenjske intajerske, niso pa vedeli, da gredo v boj zato, ker jih je Stalin poklical, dabi razbremenili nemki in italijanski pritisk na Sovjetsko zvezo in da v kaosuokupacije vpeljejo v Jugoslaviji in v Sloveniji sovjetski komunistini reim.Tudi niso vedeli, da so komunisti vsaj e dvakrat poizkuali revolucijo, pa dase jim je obakrat ponesreila, uspela pa jim je zdaj v tretji, po zaslugiokupatorjev, zapadnih zaveznikov in Sovjetije, dasi tema zadnjima taje odloilnidele. Okupatorjev zato, ker so komunistini partiji prinesli tako zaelenorevolucionarno situacijo, ki za komuniste nastane vedno takrat, kadar je

centralna vlada slabotna ali celo v razsulu. To se je zgodilo z Jugoslavijo, koje kapitulirala in vlada zbeala in se vojska razbila ter ves upravni aparatrazrahljal, oziroma se spremenil. Toda tudi tistega dne - 6. aprila 1941 - nidozorela revolucionarna situacija, ele dva meseca pozneje, ko je Hitler napadelStalina, 22. junija 1941 in je Stalin 3. julija pozval vse komunistine partijepod Hitlerjevo zasedbo na upor in da izpolnijo obveznosti.Obveznosti Komunistine partije Jugoslavije (KPJ) in Slovenije (KPS)Ko je Lenin s svojo boljeviko stranko razbil parlament in uvedel proletarskodiktaturo ene same partije, ki terorizira e danes Ruse, je preimenoval svojopartijo v komunistino. Ko se je 1. 1919 odloil, da ustanovi partijo po vsemsvetu in jim postavi centralo III. komunistino internacionalo, e nobenastranka v inozemstvu ni nosila komunistinega imena. Pri ustanovnih razgovorihso bili zastopani tudi Balkanci (Srbi) in celo Amerikanci, toda kot lani Ruske

partije. Bila pa je Socialistika radni

ka orga-nizacija, ki se je ustanovila1919, ena prvih, e ne prva na svetu (aprila 1919), ki se je prikljuila par

mesecev prej ustanovljeni Kominterni. Toda na tej skupini niso sodelovaliSlovenci, papa na II. kongresu v Vukovarju 1. 1920, kjer se je socialistinapartija razdelila v Komunistino in Socialistino, ki jo je vodil Topalovi, inje stala na parlamentarni osnovi. Slovenci so se pridiruili drugi, prva pa jesprejela zdaj vse obveznosti, 21 tok, ki jih mora sprejeti slednja KP, kovstopa v Kominterno, in katerih ena je tudj ta, da mora strogo pretrgati z vsemisocialisti nekomunisti, ter toka 14: da je brezpogojno obvezna priskoitikateri koli sovjetski republiki v boju s protirevolucionarnimi silami na pomo.To je prva obveznost, ki je v osnovi vseh komunistinih strank. S te skupineso poslali brzojav Leninu: Mi mobiliziramo z vso energijo ves jugoslovanskiproletariat za e bolj heroino zavzemanje in borbo za komunizem, imajopredseboj svetel zgled Rusije. Tedaj so sprejeli za program: Jugoslovanska

sovjetska republika, Sovjetska balkanska federacija kot sestavni del poznejesvetovne sovjetske republike, Rdeo armado itd. Tedaj je bila v Jugoslavijirevolucionania situacija, kajti na Madarskem so vladali komunistini sovjeti(Bela Kun), kjer so sejali teror Leninovi sinovi (tudi po slovenskem Prekmurju,ki je tedaj prvi okusil komunistini teror). V Bolgariji so bilepolkomunistine vstaje (Stambolijskij), v Italiji je Lenin za 1. 1921 priakovalrevolucijo, Avstrijska socialdemokracija je zavrgla zadnje pol ure, kot jerekel upan Seitz, povezavo madarskih komunistov z bavarskimi sovjetskimirepublikami, kar bi imelo za posledico sovjetizacijo Srednje Evrope. Situacijaje zorela: bratenje srbskih in ogrskih vojakov, trajk elezniarjev na zahtevoBela Kuna, da se preprei napad jugoslovanske vojske na Madarsko; v Mariboru seje ustanovil vojaki sovjet, v Zagorju pa celo sovjetska republika, ki jetrajala dva dni... elezniarski trajki znova, da prepreijo ruski begunski


4/22

vojski (Wranglu) napad na Sovjetijo itd., itd. Pri volitvah so dobili (1920)200.000 glasov 58 poslancev in so bili tretja stranka v parlamentu (takoj zaradikali in demokrati). Dobili so celo upana v Beogradu, ki ga pa vlada nipotrdila.Udar v LjubljaniV Ljubljani, kjer so dobili 5 poslancev v primeri z 38 drugih, so poizkusili zrevolucijo prevzeti vladno palao (predsednik dr. Brejc, notranji poverjenikBogumil Remec), pa je bil pohod na Zaloki cesti zatrt (vodil ga je dr. Leme,med kandidati za ministre je bil pesnik Albrecht, potem ing. Gustiniitd.). Toje bil 24. 4. 1920 prvi poizkus revolucije v Sloveniji. V Jugoslaviji pa jetudi propadla, ker so komunisti gradili samo na proletariatu, in niso imelikmekih mnoic, bili so izolirani, in tudi so naredili taktino napako:pritoili so se na Dravni svet, namesto da bi oklicali upor. Tito je tosituacijo oznail za izgubljeno prliliko. Treba je bilo akati nove. Privolitvah v Ljubljani l. 1921 (za Vidovdansko ustavo) so padli in dobili samo2% glasov, sicer je pa takoj nato prila Obznana (1921), kj je prepovedalaKP, ter Zakon o zaiti drave. ki je sodil predvsem komunistinim agitatorjem.Odslej je bila obsojena na ilegalno delo vse do druge svetovne vojne.V podzemlju se odtlej ni razvijala, temve padala. Tudi ji ni uspelelezniarski trajk, ki ga je uduil dr. Koroec.

Stalin odloa smerNazadovala je predvsem zato, ker ni znala reiti nacionalnega in agrarnegavpraanja: ni vedela, kaj z narodnostnimi spori in s kmeti, ki jih je imelRadic. Ta je sicer l. 1924 stopil v Moskvi v Zeleno internacionalo, pa poznejeizstopil iz: nje. KP je bila v ilegali razdeljena na vefrakcij, predvsem pa jev nacionalnem jugoslovanskem vpraanju stala na deloma unitaristinem (SimaMarkovi) deloma na separatistinem staliu. Prepiri so li tako dale, da jemoral Stalin sam doloiti smer KPJ, kar je storil na dveh sejah Kominterne 30.3. 1925 in 15. aprila, kjer je odloil:Izhajajo s stalia, da dozdaj ni med Hrvati in Slovenci pomembnejegaljudskega gibanja za neodvisnot, misli Semi (Markovi), da vpraanjeodcepljenja ni aktualno... Pa se moti. Postane namrelahko aktualno, kadar sezane vojna, in ko se zane, e nastane tudi revolucija v Evropi in kdaj

nastane.e upotevamo bistvo in zna

aj imperializma, ne moremo najmanj dvomiti,da se bo vojna neizogibno zaela, in se bodo oni (t. j. Slovenci, Hrvati,

Jugoslovani) nujno vojskovali... Zato: izhodie narodnostnega programa morabiti teza, nanaajoa se na sovjetsko revolucijo v Jugoslaviji, teza da se brezunienja buruazije... in brez zmage revolucije nacionalni problem ne morenikakor reiti, eprav je videti e tako zadovoljiv... Zato mora biti tezarevolucije izhodie narodnega programa.... Ni pa nujno, da se odcepijo tedeele, kajti v primeru, da zmaga sovjetska revolucija, se nekatere narodnostine bi hotele loiti od Jugoslavije; zato je treba misliti na preoblikovanjeJugoslavije v federacijo avtonomnih narodnih drav na temelju sovjetskegareima.To je Stalinova reitev jugoslovanskega vpraanja in navodilo, kdaj (ko nastanevojska!) in kako (pod geslom nacionalizma!) naj se izvri (kaj?) sovjetskarevolucija v Jugoslaviji.

Odslej se je zaela poudarjati v Jugoslaviji od strani KP borba za neodvisnostnarodov in celo pravica do odcepljenja od drave (1928).Skrajni patriotini nacionalizem.Aleksander je odgovoril s kraljevo diktaturo, ki je poudarila centralizem in ennedeljiv jugoslavenski narod. Ker je bilo razpoloenje hrvatskih in slovenskihmas odlono proti diktaturi, je CK KPJ, ki je bil tedaj v emigraciji, raunajona narodnostni upor, zapovedal oboroeno vstajo v Jugoslaviji. e je bila prvaiz 1. 1920 zamujena, je bila ta prezgodnja in je propadla. Za KPJ novatragina skunja: revolucija se ne da voditi iz emigracije. Vodstvo mora bitina terenu! KPJ je doma padla na najniji nivo, v emigraciji pa so iskali eradikalnejih narodnostnih gesel. Tako se je 1. 1934 vril sestanek KP Italije,KP Avstrije in KP Jugoslavije, kjer je bila sklenjena za Slovenijo pravicaodcepitve od imperialistinih drav Italije, Avstrije in Jugoslavije ter


5/22

ustanovitev Delavsko-kmeke republike Slovenije kot dela ire Podonavskebalkanske sovjetske republike. (Ta bi obsegala tudi Avstrijo, Ceko,Madarsko... celo Albanijo.)Tu moram razjasniti pojem pravice odcepljenja. Dokler je dravaimperialistina, se pravi: vladana po parlamentarni demokraciji, alinekomunistini diktaturi, ima odcepljenje smisel: razbiti dravo. Toda da bidali burujskim vladam pravico samoodloanja in odcepitve, nam e na misel nepride, je rekel sovjetski ideolog, ele, ko prevzame oblast KP; toda tedaj seta ne bo hotela odcepiti od sovjetsko upravljane drave. Mi bi rekli: se ne bosmela, kajti odloala ne bo dotina KP, ampak Kominterna, kot je bil primer naMadarskem, ali med vojno s krimskimi nanodi. Odcepljenje je tako samo gesloza zrevolucioniranje podjarmljenih narodov... v imperialistinih dravah.Kljub takim nacionalistinim metodam je bila KPJ ocenjena v Moskvi za najslabona znotraj kakor na zunaj. lanstvo KPJ je padlo na 2000! Kraljeva diktatura jeuniila komunistino vodstvo v dravi, razen Moe Pijada, ki ga je reil kotida veliki rabin.

Skrajni patriotini nacionalizem.Aleksander je odgovoril s kraljevo diktaturo, ki je poudarila centralizem in en

nedeljiv jugoslavenski narod. Ker je bilo razpoloenje hrvatskih in slovenskihmas odlono proti diktaturi, je CK KPJ, ki je bil tedaj v emigraciji, raunajona narodnostni upor, zapovedal oboroeno vstajo v Jugoslaviji. e je bila prvaiz 1. 1920 zamujena, je bila ta - prezgodnja in je propadla. Za KPJ novatragina skunja: revolucija se ne da voditi iz emigracije. Vodstvo mora bitina terenu! KPJ je doma padla na najniji nivo, v emigraciji pa so iskali eradikalnejih narodnostnih gesel. Tako se je 1. 1934 vril sestanek KP Italije,KP Avstrije in KP Jugoslavije, kjer je bila sklenjena za Slovenijo pravicaodcepitve od imperialistinih drav Italije, Avstrije in Jugoslavije terustanovitev Delavsko-kmeke republike Slovenije kot dela ire Podonavskebalkanske sovjetske republike. (Ta bi obsegala tudi Avstrijo, Ceko,Madarsko... celo Albanijo.)Tu moram razjasniti pojem pravice odcepljenja. Dokler je drava

imperialistina, se pravi: vladana po parlamentarni demokraciji, alinekomunistini diktaturi, ima odcepljenje smisel: razbiti dravo. Toda da bi

dali burujskim vladam pravico samoodloanja in odcepitve, nam e na misel nepride, je rekel sovjetski ideolog, ele, ko prevzame oblast KP; toda tedaj seta ne bo hotela odcepiti od sovjetsko upravljane drave. Mi bi rekli: se ne bosmela, kajti odloala ne bo dotina KP, ampak Kominterna, kot je bil primer naMadarskem, ali med vojno s krimskimi nanodi. Odcepljenje je tako samo gesloza zrevolucioniranje podjarmljenih narodov... v imperialistinih dravah.Kljub takim nacionalistinim metodam je bila KPJ ocenjena v Moskvi za najslabona znotraj kakor na zunaj. lanstvo KPJ je padlo na 2000! Kraljeva diktatura jeuniila komunistino vodstvo v dravi, razen Moe Pijada, ki ga je reil kotida veliki rabin.

Ljudske fronteLeta 1935 je bil znameniti VII. kongres Kominterne v Moskvi, ki ga jevodil tajnik J. Dimitrov, bolgarski komunist, slaven iz procesa ob zaiguReichstaga v Berlinu in po propadli bolgarski komunistini revoluciji gost KPJ vJugoslaviji. Bil je as Hitlerjevega vstopa na oblast (1933) innjegove vojne ekspanzije. L. 1932 so francoski pisatelji, sopotniki iznali(Roland, Barbusse...) Toti-faistino gibanje za mir. Tako je postalantifaizem novo moderno sopotniko in komunistino geslo; in borba za mirnova maska za pripravljanje vojne. Poznamo IV. tezo moskovskega kongresa iz1. 1928, ki pravi: Priprave Sovjetske zveze za svojo obrambo in revolucionarnovojno...niso v nobenem nasprotju z dosledno mirovno politiko...Revolucionarna vojna proletarskih diktatur je samo nadaljevanje revolucionarnemirovne politike z drugimi sredstvi! To se pravi: pridigaj mir,


6/22

pripravljaj vojno! - Da se zavre hitlerizem in odstrani nevarnost od Sovjetije,je treba e 'bolj vpiti o miru in se pripravljati na vojno. Zato je trebairokih vlad, da bodo le imveje mnoice evropskih ljubiteljev miru v vojnoza vedno bolj ogroano Sovjetijo! Francozi so prvi ponudili roko vsemprogresivnim tokovom... za skupno obrambo pred faizmom ter zmagali zLjudsko fronto (Blum). S tem so nudili Sovjetiji novo metodo, kako priti naoblast: s pomojo sodelovanja z meanskimi strankami. Zaela se je iskatizveza z doslej tako osovraenimi socialisti ter z levimi katolianiter sploh vsemi progresivnimi ljudmi. V tem znamenju se je vril VII.kongres K. I., s katerim je Stalin otvoril protifaistino desetletje indobo Ljudskih front, kot trojanskih konjev zameansko drubo. Obenem pa jeta kongres potrdil Sovjetsko zvezo kot edino domovino svetovnihkomunistov, katerih - kot pravi uradni akt - prva dolnost je, pomagati k zmagiRdei vojski z vsemi sredstvi in za kakrno koli ceno.Vse KP sveta so bile odslej ena trdno povezana enota, v vsem posluna samoStalinu, ki je svojo voljo preko K. I. kot po transmisiji sporoal naprej na KP,in te so bile obvezne brezpogojno braniti Sovjetsko zvezo tudi proti interesomsvojih lastnih drav in narodov. Nastopil je Stalinov osebni kult, Oetanarodov. Stalinova doba.Na tem kongresu je bil Tito in vsajve Slovencev. Tito je bil zastopnik KPJ;

potem so bili Preihov Voranc (Kuhar Lovro); Kardelj in Kidri, pa v Rusijibivajoi slovenski revolucionarji, kakor Regent in Gustini (v igar hii vLubljani so stanovali Kidrievi). B. Kidri (pod psevdonimomRomi) je imel tukot tajnik SKOJA (mladinske organizacije KP) tudi govor o situaciji v Slovenijiin zahteval infiltracijo v legalne mnoine organizacije, zlasti v katolikatudentovska in delavska zdruenja. Tako je bila v Moskvi zasnovana slovenskaLjdska fronta na temelju antifaistinega gesla in sklepov VII. kongresa KIinter. nacionale.panciDrugo leto 1936 se je vnela prav na tem temelju panska dravljanska vojna, kijo je pripravila Sovjetska zveza po svojih emisarjih, kaerih eden je bil tudiBela Kun, madarski rdei diktator. Pozneje je KI pomagala z direktnim nastopompod krinko Mednarodnih brigad. Pri teh je voditeljsko sodeloval Tito kot vodja

rekrutacije iz Srednje Evrope. Skozi njegove roke so li vsi balkanski komnisti,med njimi 254 slovenskih borcev (od 1300 Jugoslovanov). Nekateri od njih sodosegli v krvavem panskem poizkusu vidna mesta; tako je dr. Ale Bebler postalpolitini komisar. Slovenci smo imeli v paniji svoj lasten Cankarjev bataljon,veinoma pa o bili v sklopu 129. Mednarodne brigade. Bili so tam Maek, Rozman,Gregori, Daki..., ki so potem, ko je Stalin dvignil roke od panske avanture,prili v francosko ujetnitvo.istkeSpopad med komunisti jn faisti je vedno bolj oznanjal vojno med Hitlerjem inStalinom. Zahodni zavezniki so popuali Hitlerju, hote ga potisniti protiSovjetski zvezi, da reijo sebe. Tedaj so Sovjeti stopili v Zvezo narodov inzaeli kampanjo za mir, obenem pa se pripravljali doma na vojno. Najvejeznamenje te mrzline priprave so bile Stalinove istke, ki jih je opravljalmed astniki, kmeti, politino policijo, predvsem pa v stranki, ko je odstranil

vse svoje nasprotnike, staro Leninovo gardo, trockiste in vse nezanesljiveelemente zlasti v Kominterni. V teh letih 1937-1939 so padali milijoni. Cistilje tudi inozemske komunistine stranke.klenil je, da preuredi poljski CKKP in KPJ do dna. Poljski centralni komitet jedal do zadnjega postreliti. Podobno je storil s CK KPJ v emigraciji. Od CK KPJje postrelil 8 lanov; drugih jugoslovanskih komunistov, iveih v ZSSR, pa ezsto, kakor je prznal v asu spora s Sovjetijo Tito sam. Med njimi prvokomunistino gardo (Filipovi, Sima Markovi...), mnogo jih je izginilo vSibiriji (eden od teh, ki se je reil in opisal svojo pot, je bil Hrvat Celiga).Od vseh lanov CK KPJ je ostal samo e generani tajnik Gorki (jugoslovanskiUkrajinec iinjiskij) in tovari Walter. Ta je zvijano izvabil Gorkia izPariza v Moskvo s pretvezo, da se pripravlja njegovi eni - plesalki veliknastop v teatru. Tam so oba justificirali in Walter je moral osebn


7/22

prisostvovati eksekuciji. Takoj po umoru Gorkia je dobil Walter pooblastilosestaviti nov CK KPJ. Ta edini preotstali lan prejnjega odbora, tovariWalter, kandidat za jugoslovanskega lana izvrnega odbora Kominterne, uenecmoskovske visoke oleza pripravljanje revolucije, kovinarski delavec in biviavstrijski narednik, ruski ujetnik je bil Josip Broz, pozneji - Tito. Bil jelovek ki je videl s svojimi omi revolucionarni potek oktobrske revolucije vRusiji sami (tam se je poroil in njegov sn je postal pozneje sovjetski narodniheroj), in preivel Stalinove krute istke, gotovo dva praktina zgledanjegovih teoretinih ubenikov...

Moskovska mladinaLeta 1937 je postal Tito generalni tajnik KPJ in v CK prila moskovskamladina. Titovo ekipo med Slovenci so predstavljali Kardelj, Kidri,Leskoek... tudi Marinko... Veina se je olala v Moskvi, kjer so bivali vhotelu Lux med samimi internacionalnimi revolucionarji (Mao Ce Tung, Gottwalditd.). O tej Soli pravi Valtin, da niso bile univerze v evropskem smislu, ampakizkljuno za tudiranje naina, kako v razlinih primerih napraviti revolucijoin kako jo voditi do zmage. To visoko olo je napravil Tito, Kardelj pa je celosam predaval te predmete za balkansko ozemlje. Kot so tirje komunistizadostovali za revolucijo na Kubi, so se tudi ti slovenski izbranci pripravili

za poklicne direktorje komunistinih revolucij, ki so bili na vidikuKominterne v asu, ko je bilo treba prepreiti Hitlerjev mar proti Vzhodu.Leta 1937 so ustanovilj KP Slovenije (kot sklep iz l. 1934) in voditelji so sevrnili na - teren. Videti je bilo, da so opustili tudi misel na ZdruenoSlovenijo kajti postali so branilci Jugosavije in njenih meja in s tem tudi meiaAvstrije in Italije. Kardelj je pisal ob bazovikih rtvah, da so padle zanapano stvar, ko so padle za pridruitev Primorja Jugoslaviji doim je bilapravilna teza - zveza z italijanskimi masami za - reitev slvenskega vpraanja vtej (italijanski!) dravi kot manjine. (Pogodba iz l. 1937 med KPI in KPJ!)Isto je bilo stalie do Avstrije, kajti Mrzel med vojno v taborinem listu vNemiji ni hotel priobiti lanka za Zdrueno Slovenijo, ker da ga veekomuistina partijska disciplina na obstoj Avstrije... Komunisti so zahtevalivojaki nastop proti Hitlerju ob aneksiji Avstrije, ob eki krizi so ustanovili

vojake edinice, zahtevali oroje in se vebali za vojni pohod za obramboeke... Tedaj niso bili e pacifisti, ampak borbeni nacionalistislovanoljubi, ker so eleli kaos, vojno, (ki jim edina lahko prineserevolucionarno situacijo.Doma so se pa infiltrirali v katoliSka akademska drutva, kjer so imeli poKermavnerjevi sodbi svoje bolje ljudi kot med socialisti. Zavzeli so sFajfarjem Strokovno zvezo; ta je med prvimi stopila v novo Ljudsko fronto, ki sojo snovali komunisti. Ti so podprli kulturni boljevizem v revijah, literaturiin pri zalobah..., predvsem pa: delali trajke (na stotine samo v Sloveniji) znamenom, da na ta nain dobe presti in se uvrste na elo delovnega ljudstva kotborci za sindikalne koristi ter s tem krepili zavest delavske skupnosti, ki jooni vodijo. Politino so dolili za vse slabo vodstva meanskih strank tervabili njih pristae, naj zapuste stranke in voditelje... Predvsem so jim bilidobrodoli disidenti teh strank, razni odstavljeni ministri, svobodni

knjievniki... Ustanovili so Drutvo prijateljev Sovjetske zveze itd., itd. Samodiversijsko delovanje v razmerah, ki so oznanjale vihar tudi med vojatvom.Subverzivno delo komunistov v kragujevski tovarni oroja je odkril gen. Rupnikin prvi opozoril vojatvo na komunistino nevarnost v vojski.Ko pa je leta 1939 sklenil Stalin sporazum s Hitlerjem in je nastopil edentistih karnikoli poloaj - so zvesti partijski disciplini stopili naStalinovo stran (dasi so veljali za trockiste) in - odobrili sporazum... Tako sozaeli gonjo proti anglekim in francoskim imperialistom, ki zaigajo svet zvojno.Organiziranih komunistov ni bilo mnogo. Za leto 1940 dajejo sami tevilke: vSloveniji okrog 900 lanov izmed teh v sami Ljubljani 200, v vsej Jugoslaviji6455. Ve je bilo SKOJa (naraaja). V celoti ogromna - MANJSINA, gledano zdemokratinimi omi. Stevilno brezpomembna - toda elita, leninsko jedro, okrog


8/22

katerega so se zbrali progresivni katoliani, disidenti raznih strank, leviSokoli, Strokovna zveza, Borci, ... vsi tisti, ki so li e leta 1938 skupaj navolitve pod imenom opozicije in niso dobili vsi skupaj 10% glasov!Ko se je bliala kriza do vrhunca (1941), so vsi slovenski komunisti s CK KPS naelu vstopili med - jugoslovanske pnostovoljce in zahtevali od generala vLjubljani oroje: Ponudiili so se, da bodo bataljone sestavljali prostovoljci sSKOJevci na elu.. oroje pa jim bo dala redna vojska... Res, lepa zamisel,priti do oroja! General ga ni dal, ter jih je poslal v Zagreb. Na poti tja jihje zalotila - vojna.To zahtevanje oroja in pohod proti Zagrebu za vstop v prostovoljce sorazglaali tedaj za nacionalno pripravljenost komunistov braniti domovino protinapadalcem. (Tako mi je razlagal ta dogodek prof. Kidiri, dodajajo: Tudi mojsin je el med prostovoljce!) Toda resnica je bila ravno nasprotna in v skladuz Lennovim navodilom: komunist ima dolnost, eleti svoji kapitalistini draviporaz in ga izrabiti za vstajo in revolucijo, spremeniti mora imperialistinovojno v dravljansko... To se pravi: delati za kaos in se v njem polastitioblasti. Tako je to patriotsko dejanje komunistov imelo zgolj ta namen:oboroiti se, razbiti vojsko od znotraj in z njenim lastnim orojem... Da je tores, je potrdil nekaj dni na to Kidrisam, ko je zapisal v Delo: ..Ponosni smo,da smo razbili ta jugoslovanski nestvor.

Naprej - po nartu ubenikovNa seji komunisti nih prostovoljcev v Trebnjem, po informaciji, da jim je potv Zagreb zaprta, je rekel Leskovek: Odslej se bomo borili na gverilskinain... razkrinkavali bive politike, ki so izdali domovino...in treba bodobiti stike z antifaisti v italijanski vojski...Paudaril je torej - e preden je Jugoslavija odloila oroje! - dve smeri bodoekomunistine taktike: 1) obdoliti kot izdajalce vse predvojne politinedelavce, se preden so sploh prli v stik z okupatorjem ter 2) stopiti v stik zokupatorjem, eprav samo z enim delom njih s komunisti in antifaisti v sklopufaistine vojske. In teh ni bilo malo. In sodelovanje je sodelovanje: zenim ali z drugim delom okupatorja. In KP je imela to v na rtu e predrazsulom!Raunala je e tedaj na ideoloki spopad med Slovenci s pomojo okupatorja; vsaj

enega dela: italijanskega antifaistino- komunisti

nega.Hitlerjevi nacisti pa so tedaj e itak bili resnini - zavezniki Sovjetske

zveze, edine domovine svetovnih komunistov, tudi - slovenskih!

II. V VOJNI: POD OKUPACIJOVrnili so se domov, zbirali oroje in - sodelovali z Nemci. Z zastavami soponekod zahtevali zasedbo po Nemcih, ne po Italijanih in se vdinjali nemkimokupatorjem za pisarje, kot npr. dr. Vilfan v zavodu sv. Stanislava. 27. aprilaso ustanovili celo Protiimperialistino fronto, ki naj bi ob nemko-sovjetskemprijateljstvu delala proti - zahodnim velesilam ...Prila je vojna, kaos, toda - za komuniste revolucionarna situacija e nidozorela. Ta je dozorela natanno tistega dne, ko je Hitler napadel Rusijo, 22.junija 1941.

Navodila KominterneVendar so se pripravljali e prej za revolucijo, ker so spravljali oroje, ki gaje odmetavala razpu ena jugoslovanska armada. Da je sovjetska revolucijastopala v ospredje asa, je razvidno iz Navodil Kominterne, ki so bila poslanaKPJ iz Moskve 9. maja 1941. Navodila za bodoe delo so dolga nad tri strani,zato jih povzemamo na sploSno, ne v celoti (Objavil jih je med drugimi pisateljL. White v knjigi Balkan-Caesar, str. 41 d.):1. ss, ki prihaja, bo odlo ilen za naslednji korak k svetovni revolucji... a)Svetovna revolucija mora biti predhodno pripravljena kot borba za pravodemokracijo in vsi politini in vojaki voditelji morajo usmerjati svoje delo vtej lui. 30% lanov partije! mora iti v odprto fronto za demokracijo... b)Sovjetska vladalahko najde potrebo, delati provizorne koncesije. .. v vidu na


9/22

bodo i razcvet revolucije c) Dokler ne pride na oblast, mora KP vzdrevatidobre zveze s patriotinimi in cerkvenimi krogi... Kjer je potrebno, naj zdovoljenjem CKP sodelujejo z reprezentant cerkve... v pripravo za revolucijo. ..pozneje bo treba eliminirati njih vpliv... d) Tisk naj bo usmerjen v to, dapridobi im ve mase. .. tajne okronice pa naj lanom predoijo realenpoloaj... e) Ko se bo KP polastila oblasti, mora za zunanjo politiko poslatidiplomatsko zastopstvo v SSSR, kjer bo dobivala navodila od CK Kominterne. Todiplomatsko zastopstvo bo vzdrevalo zvezo s KPR(b) in KP svoje drave... f)Kakor hitro pride na oblast, naj KP sestavi vlado, ki bo predstavljala irokemnoice in naj bo na videz demokratina... Vendar naj CK ohrani najvijo izvrnooblast, ker bo zunanja politika kontrolirana po Izvrnem odboru Kominterne. g)Nasprotnike nove administracije, predvsem tiste, ki so v revoluciji dobilipoloaj, da so vedeli za kakne tajne pogodbe KP je treba imprej odstraniti,tod na nain, ki bi imel, demokratini videz t. j. z rednim ali ljudskimsodiem. To sodie naj bo sestavljeno iz enega lana KP in dveh tajnih lanov,ali simpatizerjev. Vane razprave naj se vre po ustrezajoem demokratinemnainu...2. Nova vlada naj nikar takoj ne prosi za sprejem v zvezo dokler ne dobinavodil od CK Kominterne.3. Dokler drava ni vkljuena v Sovjetsko zvezo, mora 50% lanstva ostati e v

zakonspiriranem podzemlju...kot glavni zavezniki vlade.4. Izdajalce partije je treba likvidirati brez sodbe... smrtna sodba jepredpisana za vsake vrste izdajalce... komunistine revolucije.5. Meja deel, zemljepisno oddaljenih od Sovjetske zveze, ni treba zapretitakoj po revoluciji... prej je treba dobiti nazaj domov, begunce, emigrante poddemokratino zaito itd. in ele potem zapreti meje. Vsi lani CK nj vedo da jebila Rusija, neko prisiljena opustiti svoje narte za svetovmo revolucijozaradi velikega tevila emigrantov, ki so uspeli nauvati demokratske sileproti komunistinemu gibanju. im manj emigrantov, tem bolj bo uspelarevolucija... Velio teavo pa bo predstavljalo zatiranje in unienje notranjihnasprotnikov in razrednih sovranikov. Treba jih je im prej spraviti predsodie, da se opravii njihova aretacija v oeh demoktratinega sveta.6. Izraz razredni sovranik predstavlja naslednje

* kategorije:lane ideolokih gibanj nacionalisti

nega ali verskega zna

aja...,duhovnike, policaje astnike, diplomate in civiliste, v kolikor so ti odklonili

sodelovati z revolucionarnimi silami, vse lane ... vladajoe dinastije... invse,ki so se uprli pripravam ali poteku revolucije ... Kako odstraniti te'razredne Sovraznile, b odloal sploni polozaj, in metode bodo predpisane oddelegata Izvrnega odbora Kominterne, ki bo dodeljen CK, br ko bo prila naoblast...7. Po vstopu na oblast naj zapleni KP: vse premoenje razrednih sovranikov, kiso bili likvidirani, premoenje sovranih organizacij in gibanj, premoenjecerkve, vladajoe dinastije in vseh vojnih dobikarjev.To so navodila CK kominterne, ki jo je tedaj vodil v smislu stlinistinih naelBolgar Dimitrov (ta je tudi v asu vojne bil v zvezi dnevno s partizanskokomando pod imenom Ded) KPJ e pred napadom Nemije na Sovjetijo. Navodilaniso izmiljena nali so jih Anglei in objavili. Za nas dokaz, da so revolucijo

v Juoslaviji zamislili sovjeti, KOMINTERNA, in ji namenila vlogo koraka ksvetovni komunistini revoluciji, eprav ni povsod v Jugoslaviji razvijala poteh receptih. Tito je bil - radikalneji.

Priprava na revolucijoVse do 22. junija 1941 so komunisti vzdrevali zvee z okupatorji in sodelovali zNemci, za kar imamo mnogo prievanj za obmoje Kranja, Metlike, Litije itd.Takoj tega dne pa so se zaeli aktivisti odpravljati v gmajno, v Iki Vintgar naKrim itd. predvsem zato, da so se umaknili iz Ljubljane, kjer jim j novi poloajpostajal nevaren. Tega dne zveer e je imel Tito v Zagrebu sestanek KPJ, nakaterem je pribil:Borba Sovjetske zveze je tudi naa borba. Ne dovolite, da se prelivadragocena kri sovjetskih herojev brez nae soudelebe... Mobilizirajte vse


10/22

sile proti temu, da bi naa deela postala baza za ranitev faistinega rablja,ki kot stekli psi napadajo Sovjetsko zvezo, naso drago socialistino deelo,nae upanje in na svetilnik v katerega se upapolno upirajo oi vseh delavcevsveta... Mi to borbo sprejmemo in mi smo se nanjo pripravljali... V tejborbi nebo pardona faistinim zloinskim vodjem in njihovim zvestim hlapcem...3. julija je Stalin pozval iz Moskve vse komuniste pod hitlerjansko zasedbo naoboroeno vstajo. Od vseh komunistinih partij na takem ozemlju se je odzvalaStalinovemu klicu samo - KP Jugoslavije! Nobena druga, iz esar sklepajo sedanjijugoslovanski zgodovinarji da je e tu zaetek samostojne pot-'; KPJ. Toda pravto dejstvo kae, da je bila KPJ bolj posluna Moskvi kakor vse druge. Rankovije jasno izpovedal: Izpolnili smo obveznosti, ki smo jih prevzeli na VII.kongresu Kominterme. In slovenska partizanska bojna pesem jasno poje:Naglo puke smo zgrabiliin odlono z doma liko sovjetski so junaki,skupni boj oklicali.Ju Kozak je zapisal: Slovenska OF se je vkljuila v sovjetsko domovinskovojno.Prva faza revolucijeVse od 22. junija pa do kona leta 1941 je bila doba I. faze Komunistine

revolucije, to je: politne organizacije in zbiranja aktivistov ter psiholokepriprave in zavzetja - mnoic. Kardelj, ki je tvoril najvijo jugoslovanskotrojko, je bil v Srbiji ob Titu in Rankoviu in pripraljal z njima jugoslovanskeosnove za skupen nastop. Bil je zvezni lan CK KPJ in lan najvije slovenskekomunistine trojke v KPS, ki so bili Kardelj, Kidriin Leskoek. Najprej je takomunistina trojka vzela v roke ustanovitev partizanske vojske, ki s ji stalina elu Leskoek, Kidri in Bebler. Dva panska borca in Kidri kotstalinistini politini komisar. Po Leskovkovi izjavi je prvi cilj ta, kakopridobiti komuniste iz okupatorske vojske za sodelovanje; zato so prvi letakiKPS bili namenjeni nemkemu in lakemu vojaku-okupatorju. Bebler je napisalPartizanski zakon, kateremu je dal mednarodni znaaj - ne slovenskega narodnoosvobodilnega! - po zgledu panskih Mednarodnih brigad; kajti v partizanstvovabi tako Slovence kakor Nemce in Lahe ter vse brez razlike narodnosti in

Vere; naslanjajose operativno na vojako akcijo Delavsko-kme

ke Rde

e armade(l. 1). Ko je bil tako ostvarjen e Glavni tab partizanskih et, vsi

komunistini aktivisti e na terenu, in vojska e trdno v rokah Spancev v KPS;se je sestavilo ele politino zastopstvo Osvobodilna fronta. Po vseh znakihsode, se je ustanovni sestanek vril ele 1. avgusta 1941 in ne e koncemaprila, ko je bila zamisljena ljudska fronta proti imperialistomzahodnoevropskega kova (znano je; da je Molotov po podpisu nemko-sovjetskepogodbe Hitlerjevo Nemijo izvzel iz sklopa imperialistinih drav!) Tu se jesestavila tista protifaistina koalicijska vlada 18 strank, ki si jesamozvansko nadala pravico, da zastopa ves narod. Tista manjina, o kateri semgovoril, da ni predstavljala pred vojno 10% naroda, se je s pomojo kaosapovzpela na vrh, ko je e prej izjavila, da pod nobenim pogojem ne sprejema vsvoje vrste tradicionalnih strank t. j. tistih, ki so imele zadnjih dvajset letnad 90% volilcev za seboj. Te stranke so sramotno in e v naprej izkljuene.

In viek: disidenti teh strank, ki so predvsem predstavljali samo svoje osebe(pisatelji, bivi ministri itd.) so ustanovili svoj najviji parlamentarniforum OF, in jeseni leta 1941 proglasili svojo vlado: Izvrni odbor Narodnoosvobodilne borbe. Tajnik NOV (politini komisar) in predsednik oziroma tajnikNOO (Narodnega osvobodilnega odbora) je bila ena in ista oseba: Kidri. Vsikljui torej trdno v rokah komunistine stranke! Tako se je partizanstvooblikovalo po sovjetskem zgledu (pozdrav s stisnjeno pestjo, rdea zastava zrdeo zvezdo, emblem s srpom inkladivom politini komisarji, revolucionarna ostrost ter panske kape-titovke);pa tudi upravna oblast, ustanavljanje ljudskih odborov, ki so v stvarisovjeti ter vs ostalo, kair je potrdil tudi nuderl: Pri graditvi noveljudske oblasti je KPJ sluila teorija marksizma-leninizma in skunje v ZSSR.Naela graditve sovjetske demokracije so bili temelj nai graditvi. In ena


11/22

temeljnih tok OF je bila: Dopustna je smo ena oboroena sila, ki raste izslovenskih narodnih osvobodilnih partizanskih et... pod politinim in vojakimvodstvom OF, vsako delovanje za nastajanje oboroene sile na kak drug nainspada pod kazensko sankcijo odloka SNOV o zaiti drave.To je najpomembneje partizansko dejanje leta 1941: OF pod vodstvom KPS se jesamozavestno postavila za edinega zakonitega predstavnika naroda in bokaznovala slednji drugani poizkus osvobajanja od okupatorjev, ki bi ne bilkomunistien. Po tem zakonu je slednje delo Slovenske legije, ustanovljene eaprila 1941 pred OF in drugih ilegalnih organizacij (Sokolska in Narodnalegija), etnikov itd. prilo pod obsodbo narodne izdaje, eprav je njihustanovitev bila izrazito protiokupatorska. Pozneje so se prav zaradi tegaprotiokupatorstva lani legij (zlasti Slovenske legije, ki je bila tevilnonajmoneja), tajno povezovali kot lani vakih stra in pozneje domobranstvater prevzemali njih kljune poloaje. Vse to v namenu, da v trenutku, ki bi bilvojako uinkovit, po navodilu zaveznikov nastopijo z orojem proti okupatorjemza svobodo slovenskega naroda in v pomoter podporo zaveznikom.Vse, kar se ni podvrglo diktaturi partije, je padlo pod sankcijo tega zakona,eprav so bili med njimi tudi taki, kot npr, Milo Stare, katerega so preganjaliokupatorji zaradi njegovega ilegalnega in protiokupatorskega dela in izdajanja(od novembra 1941) najbolj razirjenega ilegalnega lista Svobodna Slovenija.

Nekako deset dni pred umorom dr. Natlaena se je Milo Stane reilatentatorjevih strelov. To pa samo zaradi majhne neprevidnosti lana SKOjevsketrojke, ki je sodelovala v pripravah za atentat in v kateri sta bila tudi sinovaprofesorja z uiteljia ter podravnatelja eleznike direkcije. Priprave zaatentat so bile konane in je iva Krajgherjeva e prinesla revolver na doloenomesto na Resljevi cesti.Vsakren odpor proti okupatorju izven OF je padel torej pod ta zakon, ki jesakcioniral vse umore, rtve pa smatral za izdajalske. Zato je slovenski narodpostal naod tolikih izdajalcev... po tem zakonu iz jeseni leta 1941.Izzivanje akupatorjev in kaznovanje izdajalcev in hlapcevJesenski meseci 1941 so bili doloeni za psiholoko pripravo ljudi na odporproti okupatorju in njihovim hlapcem. V asu ko so po vsej Evropi vsi okupirannarodi varovali svoja ivljenja in svoje sile, se podtalno organizirali za as,

ko bodo resnino potrebni zahodnim zaveznikom pri vstopu z vojsko na evropskatla (Francozi, Cehi, Poljaki, Belgijci... itd.) in to z vednostjo vlad v Angliji

in USA; ko nisokomunistine stranke teh pokrajin e uvidele potrebe po nastopu:so jugoslovanski komunisti zaeli nasilni prevrat bolj za uvedbo socialnerevolucije kakor pa boja proti okupatorjem. Boj protj okupatorju je bil samokrinka, da so dobivali priznanje nosilc nacionalistinega odpora. Zato soizzivali okupatorja na represalije in z njimi mnoili partizanske vrste, kamorse je ljudstvo zatekalo iz strahu in po zaito. Tako so v teh mesecih padaliandarji, ki so po mednarodnih dogovorih obstali na mestu (kot rviandarmerijski poveljnik Sunik v Devici Mariji v Polju, obini Kardelja inMaka!) potem je bil atentat na vojake in policijo, na generala Rupnika, napolicijskega ravnatelja dr. Hacina; na policijskega stranika Koelja, ubili somed drugimi Petra Zatnerja, barona vegla in njegovo mater itd., itd., vsodruino Veharjevo na Verdu pri Vrhniki ter ing. Fanua Emerja 4. decembra 1941.

Ta zadnji je bil e izrazito politini umor ker je pripravljal odpor proti OF,katero je dobro poznal in vedel kdo jo sstavlja. Seveda so ga komunistirazglasili za izdajalca za sodelavca z Nemci v zvezi z Gestapom, da so naliodobravanje, kako OF kaznuje narodne izdajalce. Drugi podobni zloin je bil umorsocialistinega organizatorja Vrankarja, ki ni hotel pristopiti z Jugoslovanskosocialistino stranko v OF. Vse to leta 1941.Represalijte in avanture panskih vitezovNa drugi strani so taas padali posamezn okupatorji laki financarji tu ali tamkaken vojak, napravili so tu in tam kakna sabotana dejanja (razstrelilimosti, iztirili tranice, zagali tovarno) na Duplici, napad na Bezuljak in Loitd.), na kar so sledile reakcije predvsem Nemcev, ki so steljali prve partizane(pri Breicah), pogali vas Raico. Italijani so na pr. za ponesreeni napad napreserski most zagali 8 poslopij, za dragi napad pa pobrali 69 mo in jih dali


12/22

pred izredno sodie, ki je nato 18 Slovencev obsodilo na smrt; za napad aGroblje je bilo aretiranih 250 ljudi, za napad na Veliki Gaber 100 itd. itd.Take italijanske represalije so prihajale partizanom prav, kajti ljudje souhajali v gozd iz strahu pred njimi. Tako so dobivali donos ljudi. Iz teh fantovso delali prve ete o par mo, panski borec Rozman se je vrnil iz francoskegaujetnitva in ustanovil prvi tajerski bataljon, ki je napadel Pohorje, otanj,pa se pred Nemci umaknil na podroje Ljubljanske pokrajine. Tu je zael delopanski borec Gregori in vodil napd na Dragoe, kjer so bile strahotnerepresalije: veino mokih v vasi so postrelili in cerkev in vso vas poruili...Po vsakih takih maevanjih so komunisti rekrutirali nove fante. OF je padobivala sloves, da jih brani in je edina, ki se upira osvajalem. Toda konecdecembra smo v Sloveniji e vsi vedeli, da se skiriva za OF komunizem, pa se munismo smeli upreti: Italijani niso pustili niti pisati proti njemu - ker jim jelo njihovo izzivanje - v raun.Toda pravi udarni sunek je priel ele s prvimi meseci leta 1942 ko se je zaelaresnina prava revolucija, katere se spominjamo sedaj, ob 25-letnici.

III. LETO 1942: SPLONA VSTAJA - NASILJAKardelj je bil vso jesen v Srbiji v Titovem tabu in se je vrnil kmalu po novemletu 1942 v Slovenijo, da tu razgiba splono vstajo kot II. fazo revolucije.

Dozdaj so komunisti motili s sabotaami samo okupatorje ter pobijali njihresnine ali navidezne sodelavce ter tudi e nasprotnike, ki so jim dali vzdevekizdajalcev. Gibati pa se zane revolucija na ta nain kot pravi Lenin:Revolucija se razvija samo tako, da sama ustvarja proti sebi kontrarevolucijo,mono in enotno, to se pravi, prisiliti je treba nasprotnika, da sega vedno pomonejih sredstvih obrambe; s tem pa povzroa tudi nae napade vedno boljnasilne. Kako pa se delajo protirevolucionarji, da napreduje revolucija, vemoiz Bakuninovega revolucionarnega katekizma, ki je v temelju leninskega cepljenjamarksizma: Treba je deliti ljudi v kategorije - po listah! - in pobijati postopnjah, v kolikor so kodljivi revoluciji in v kolikor morejo vzbuditi ljudskoupornost. Treba je sei v vse vrste ljudi: trgovce, vojake, politike... tuditake, ki bodo vzbudili e veji teror od nasprotne strani. Treba je sei posredstvih; ki bodo razvile ljudsko trpljenje ter ga pehale v - splono vstajo.

Pred omi vam mora biti to, da je moralno vse, kar prispeva k triumfurevolucije, in nemoralno vse, kar jo ovira... Tako pravi Bakuninov katekizem

revolucionarja, in mi vemo, da je Lenin ponovil za njim prav ta zadnji stavek,ki spada odslej bistveno v sistem - leninizma. In te bakuninske morale izraz jetudi navodilo Kominterne 9. maja, za asa Stalina. Ta leninizem-stalinizem jevodil kot naelo in taktika tudi slovenske komuniste v revolucijo, ki so josistematino zaeli pomladi 1942.To drugo fazo karakterizira sistematino ienje ozemlja odsovranikove kontrole in zaetek osvobojenega ozemlja, kot je rekel Kveder;ali kot je dejal Kardelj zaela se je razvijati splona ljudska vstaja...; koje vse kar je bilo profaistino (t.j. nekomunistino) petokolonako;kapitulantsko, pristaev akanja (t.j. Mihajlovievcev), kar je bilo vnasprotstvu z lastnim narodom (t.j. proti OF, ki se je imela za predstavnikanaroda), postalo odkrito antinacionalno (t. j. proti OF). V Slovenskem zborniku

je toil neki Novak, da jeseni niso mogli dobiti kmetov za vstop v OF. Zdaj jepolkovnik Avi z Mihajlovievim imenom - kot etnik, napravil po dolenjskemsplono mobilizacijo - za partizane, in dobil tako mnogo borcev. Mobilizacijoso spremljali e poboji nasprotnikov. Takoj po novem letu so zaele padatirtve komunistinega terorja.Umori v prvih mesecihSamo nekaj imen, ki jih poznam iz rnih bukev, V znamenju OF in dnevnegaasopisja.e meseca januarja so padli med drugimi: Lesjak Franc (iz t. Vida pri Stini),Ivan Polak( policijski komisar (v Ljubljani), Gnidovec Franc (iz Ajdovca),KovaiJoe (iz Visnje gore), vigelj Anton in njegov sn (z Bezuljaka), KozinaFranc (iz Zapotoka), Pleko Franc (iz Kozarjev), Krape Zofija (iz Ljubljane),Novak Ivan (iz Ljubljane), Novak Ivan (iz Ljubljane), Roi Franc (iz


13/22

Ljubljane), Leni, oronik (iz Ljubljane), Repov Anton (iz Metlike), Kunsteljinnjegovi dve heri (iz Jeice), KlemeniFranc (iz Trebeljnega), Krajek Joe(iz Dravelj) itd., itd. kot vidimo veino okrog Ljubljane pod Krimom, kjer sodelovali pionirski partizanski obrediMeseca februarja: Kovai Andrej Jageman Alfonz (Ljubljana), Flajnik Joe(Hrast), Kraevec Jakob (Stari trg), Kraner Janez (Dev. Marija v Polju), UrbanecJanez in Ivanka (Sostro), Barba Ivan (Trebelno) itd., itd. Se vidi okolicaLjubljane, kjer se je tedaj skrival partizanski tab. Tedaj je padel tudiindustrijalec Praprotnik Avgust, predstavnik liberalnega gospodarstva za Emerjemin Vrankarjem tretja pomembna politina rtev.Nobenega atentatorja Italijani niso nali v Ljubljani (vsega je bilo 48 umorovna cesti), ker jih niso hoteli iskati. (Mnogo so tudi pomagale ene glavnihpartizanov, ki so se vlaile z italijanskimi oicirji, da so jim sugeriralepartizanske elje in od njih izvedele njihove narte.) Zaradi teh umorov jeMussolini razglasil Ljubljansko pokrajino za vojno podroje: iz civilne oblastije prila v vojake roke. Takoj so obdali vso Ljubljano z ico: protikmunistiniSlovenci so bili odslej v mestu kot v taboriu, partizani pa so po svojihzvezah imeli prost prehod...Umori so li v nove stotine. Podajamo samo nekaj imen. Marca so padli: PojeJernej (Vrhnika); ve ljudi okrog Velikih La, zlasti po Notranjskem. Od

ljubljanske okolice so se partizani zaeli pomikati v notranjost. Papa je vLjubljani Pri Katrici padel prvi duhovnik Leiler (begunec s Primorske prej inzdaj spet z Gorenjske). Dalje: Miki(s Podturna), Pogaar (s Hruevaodloenlan Slovenske legije); Tekavec (z Ambrusa), Trampu Viktor, Make Leopold(Ljubljana) Leniar (Dolenja vas)Vidic Ignacij (Krka), Govednik Marija (Slamnavas), Luar Katarina (Metlika); Mate Edvard (Ribnica); Pucelj Ivana (Ljubljana),travc Franc (Brusnice), itd., itd. Koliko jih je izginilo v tem mesecu, katerihtrupla so potem odkrili v krimskih jamah! Dve smrti v tem mesecu pa starazburili vso slovensko javnost: umor dveh voditeljev ljubljanskihvseuilinikov; Franka upca (16. marca) in Jaroslava Kiklja (18. marca). Prvije bil predsednik nove vseuilike organizacije, drugi podpredsednik inpredsednik Katolike akcije za akademike. Vzela sta funkcije na pronjo rektorjakot astno slovensko dolnost, da reita univerzo; tudi komunisti so se

izjavili, da ju ne bodo smatrali za izdajalca. Padla sta, ker bi vodstvu KPSprilo prav, e bi univerzo razpustili in bi tudentje li - v gozd...Pogreb jebila veliastna manifestacija proti OF in rtvi je pokopal sam kof Roman zbesedami: Zahvaljen bodi Gospod za prvega muenca, ki si ga blagovolil dati KA,ker si nam s tem dal porotvo blagoslovljenega uspeha. - Po smrti so mukomunisti jemali ast: razirjali so fotomontao Kiklja vfaistini obleki! Takoj par dni po umoru so komunistini denuncianti uspeli, daso Italijani aretirali vse astnike ki niso bili z njima, in jih poslali vinternacijo v Gonars (tudi generala Rupnika).Aprila je bilo ubitih e veljudi: imenujem samo nekatere, katerih imena imampri roki: Mirtek Jernej (t. Jernej); Johan Mirko (Dravlje), Kresal Franc(Prena), Logar Marija (Ljubljana). Vsi ti na en dan: 1. 4.! In potem KomirMirko (Bezuljak), Modic Ivan (Ig), Hribar Ivana (Bizovik) Jagodic Viktor(Ljubljana) Ivanevi Mihajlo, Mestnik Anton (Babno polje), Habi Marija

(Zadvor) GaliViktor (Brdo), MiheliJoe in Ivana (Saboevo), Zabukovec Joe(Velike Lae), Erbenik Janez (Zaklamec), Plantar Anton (Vrh), Medved Fran (t.Peter), Adami Alojzij (Velike Poljane), Sterle Valentin (Osredek), TekavecAnton. (Sv. Vid); Zabukovec Joe (Krma), Dejman Anton (Kal pri Semiu), MauserJanez (Semi), Steblaj Joe (t. Jernej itd. itd. Med njimi cele druine: 6.aprila vsa Koleneva druina (oe mati, herica in sin), dne 22. aprilaJakopinova druina (oe, mati, 18-letni sin, 17-letna hi, ll letna Slavka, 8letni tefan).Tega meseca so li slovenski partizani na Hrvatsko spraevat, na kaken nain sodobili oni svobodno ozemlje. Takoj nato - 1. maja - so resnino komunistidobili svoj svobodni teritorij: vso Dolenjsko in Notranjsko skoraj do Ljubljane.Dali so jim ga - Italijani! Ti so se umaknili s svojih postojank brez potrebe inna veliko zaudenje Slovencev. Takoj za njimi so se vselili na njihova mesta


14/22

partizani Novak pie: Sovranik se je umaknil; osvobojeno ozemlje nam je padlotakorekov roke.18. maja 1942 je priel na osvobojeno ozemlje Izvrni odbor OF, se pravi: vlada.V Tisovec v Suhi Krajini. To je bil signal za - vstajo! pie Novak.Vsi ti pobiti, ki sem jih imenoval, so bili samo predigra k umorom, ki sosledili sedaj. ..istili smo ozemlje med koevsko in novomeko eleznico, pieFajfar.Osvobojeno ozemlje - klavnicaV tisoih so beali ljudje iz osvobojenega ozemlja v Ljubljano za - ico; daso se obutili varne. e bi ostali doma, bi bili vsak hip v smrtni nevarnosti.Zdaj so istili vse: odkrite in prikrite sovranike, da, celo take, ki nisobili za nikogar, ker tam je nevtralec e negativen tip, e sovranik ljudstva.Formula 'sovranik ljudstva' pa je bila vneena izrecno samo zato, da je bildan pogoj za fizino unienje dotinega, je rekel - kdo? Hruev na XX kongresuin dodal: iznael jo je Stalin, to kvalifikacijo, ki so jo uporabljali zanajbolj kruto represalijo, s katero bo znasilili slednjo normo revolucionarnelegalnosti... To je tisti - stalinizem, ki je dal ime drugemu delu naela, pokaterem se je pri nas delala revolucija: leninizem-stalinizem. In da so bilijugoslovanski komunisti najveji stalinisti na vzhodu Evrope, priajo takipolitiki in zgodovnarji kakor Kerber, Wessely itd. Odpirale so se jame in

poirale vase obsojence brez sodbe le od svojevolje komandanta ete alipolitikomisarja. Sodilo se je po revolucionarnem pravu. Krimska jama, Bonar,Polica... so bile klavnice. Za ta as ienja pred lako ofenzivo, imamoverodostojno poroilo partizanskega poveljnika bataljona, Marna-rtomira, izkransko Socialistine skupine, ki je pozneje odel k etnikom in bil vrnjen izVetrinja, prej pa je e napisal svoje izjave.Izjava komandanta Marna-rtomiraDobil sem povelje, ki ga je dajalo glavno poveljstvo ustmeno pri vsakem obisku:Poistimo z vsem, kar ni z nami! Tudi e je samo en lan druine proti nam semora brezpogojno likvidirati cela druina. Nae kazni, morajo bitieksemplarine, samo tako si bomo z ustrahovanjem zagotovili svoj obstoj. Rednoteh prvih rtev niso samo usmrtili ampak pred smrtjo tudi muili. Pri vsehumorih nismo nikdar iskali dokazov in resnine krivde. Cilj, kot reeno, je

bil: ustrahovati ljudstvo.im so kaknega osumljenca prijeli, so ga, takojubili in ele potem, ko je bil mrtev, so uprizorili proti njemu na mitingih

najostudnejo kampanjo. Mrtev se seveda ne more vebraniti. 'Najprej ubij', smodobili naroilo od poveljstva, potem politino razjasni, zakaj si ga ubil,...Toda lai, ki so jih na takem, mitingu naprtili ubitemu, so bile tako otipljivein gorostasne, da se je prav zaradi te ogabne politine kampanje ljudstvo namnogih krajih odvraalo od partizanov... Skoro vse rtve, ki so padle spomladi1942, so bile strahovito muene pred smrtjo. Ovadbe so bile, da, ima zveze zLahi, da imajo oroje, da ustanavljajo belo gardo. Bele garde e ni bilo,tako da je mnogo neukih efov terenskih odborov prihajalo s pritobami na glavniodbor: Ljudje boji, saj vidite, da sami ustanavljamo belo gardo. Niso pavedeli, da je v osnovnem pravilu komunistine 'znanstveno vodene' revoluciieobstoj 'bele garde' nujen, sicer jo je treba ustanoviti, ker brez reakcije niakcije! In s to pomladno ofenzivo se je resnino hotela ustvariti reakcijo toda

ne pri okupatorju, ampak - pri ljudstvu. Prav zato, da izsilijo iz rtevpriznanje, da ustanavljajo belo gardo so jih pred smrtjo strahovito muili:privezali so jih na drevo, pekli na ognju, zbadali z noi, jim rezali uesa,nosove, iztikali oi, rezali jermena s hrbta, desetkrat... tudi ves dan. Inpotem, ko so ga pobili, so pa e krstili: Izdajalec!... Premnogo so jih pobilitudi zaradi tega, ker si bili globoko verni. Prila je na politkomisarjatozadevna direktiva, da je treba versko fanatine ljudi, pa lane Katolikeakcije takoj spraviti s poti, ker so ti zaradi svoje naelnosti najbolj nevarninjihovemu revolucionarnemu gibanju... Strast po umorih se je strano razdivjala,da niti sproti niso mogli pobijati vseh, kolikor so jih tiste mesece pobrali.Dostikrat so jih vodili v tab cele kolone po 15 do 20 oseb. Muaili so te rtvesamo pobalini od 14 do 15 let; dostikrat se je zgodilo, da so se kar stepli, kdobo muil nedolno rtev.


15/22

Stalin - zadovoljenNa vse to pa je prilo - kot blagoslov z neba! - spet priznanje od najvijegavrha, od Stalina samega, ki je 1. maja ex cathedra razglasil vsemu svetu:Plamen partizanske vojske je zajel vso Jugoslavijo! Kako j ta pohvalarazplamtela partizane, pria Djilas, tedaj glavni propagator partizanov, ki jepriznal, da je vesel, da ivi v Stalinovi eri, in napisal, da je Stalinsonce! In tako komunisti, ki so umirali z besedo 'Stalin' na ustnicah, naj bibili - nestalinisti, ko je vendar - kot pravi Djilas KP smatralapopulariziranje ZSSR kot sestavni del svoje osvobodilne borbe... prav takokot obraati pozornost borbe proti propagandi anglekih in amerikanskih krogovin njihovih agentov v nai dravi. Za ZSSR in proti Londonu- Mihajloviu. Zatoso zaeli tedaj pobijati tudi vse, kar je dialo po etnitvu tako, da jeKocbek napisal 20. maja v svoj dnevnik: Zaeli bomo e intenzivneji boj zbelogardistinimi in mihajlovievskimi formacijami. Nekatera okroja smookrepili z novimi aktivisti, v Ljubljano smo poslali pa nove aktiviste (to je:morilce!). Isti dodaja: Slovenski narod se more iz dananje stiske reiti samoz drubeno revolucionarnim odporom, nikoli pa ne zgolj z demokratskimisredstvi!Videli smo ta sredstva: umore!Umori in zopet umori...

V teh mesecih od 1. maja (ko je prila vlada na teren) do 15. julija, ko jepoila prva protirevolucionarna puka, je Slovenija doivljala najstranejedneve.Meseca maja je padla najveja rtev prof. Lambert Ehrlich (26. maja) katerega25-letnico smrti smo se spominjali vsi Slovenci v zamejstvu. Istega dne je bilubit Ivo Peruh, izdajatelj prvega slovenskega protiokupacijskega listaPrebujena Slovenija (aprila 1941), e v asu ko so komunisti sodelovali zNemci. Bil je mihjlovievski komandant mesta Ljubljane, podtalne vojske,organizirane za as ko bo potrebna zaveznikom. - V teh mesecih so se godilinajhuji zloini, ko je hi izdala mater, ubila oeta, in sestra brata! Naj jihimenujem nekaj:V Ponovem so ubili 16-letnega fanta, v Skratovem so popolnoma razmesariliMarijo Mavec, na Igu ubili Miro Lampretovo in njeno 4-letno herko (je ta

pripravljala belo gardo?), v Gorenji vasi pri Ribniciasnikarja JosipaDebeljaka (mono dii po mihajlovievstvu); okrog La je moril rabelj

Vencajz. rtve: upani, eme Alojzij, eme Janez; oe 6. otrok, MohoriAlojzija (ni hotela crkniti, pa smo jo ivo pokopali). Tako so padali ZofijaGlobokar iz alne, organist Kralji v Grosupljem (umorjen v eninem naroju);pri Sv. Duhu pri Vinji gori je okrog 50 grobov iz te pomladi. V Metliki so bilipobiti: Starc Anton iz uril (kletar vinske zadruge, ivega gali), KlobarAnton iz Drai (iv gan), Lonariz Rosalnic, Tomc iz Primostka, prof. Oven(strano muen! velik nacionalist in demokrat Masarykovega kova; urednik Mrtvestrae). V Borovnici so zaklali Mihelia in eno (pustila devetnepreskrbljenih otrok!) Emila Viia in herko, celo druino Lonar (tiriosebe). V Preserjih so vrgli v jamo Feliksa Kovaia, Suhadolnik Marijo, uaLojzeta. V Stopiah so v nekaj tednih pobili 20 oseb, grozili pa so, da jih bodopobili 50%. Naj navedem samo nekaj priimkov: tular, Turk Franc, Ovniek,

Kostrevc, Turk Matija, Vidmar, Bele, Ravnih, alehar, Zevnik, Golob,Zelingar... Predvsem pa so muili zverinsko upana najveje slovenske obineStopie Brulca Franceta in njegovega sina. Vse te rtve so bile obsojene vGabrski oli. Okoli te ole je - pravijo okoli 200 grobov! Samo rtev, ki sojih ubili partizani. Predvsem lane KA so morili v Gabrjih in pod Gorjanci ponavodilih Joeta Bukeka, uenca panskega borca Ravtarja... Iz teh vasi je zapar tednov zbealo vse prebivalstvo pred partizani v Stopie. V t. Juriju priGrosupljem so morili cele druine: Jakopinovo (est lanov dve enski, ki ju jesodil Piskav Frank). Janeza Roglja so muili pri kocjanski jami (Koliko so jihvrgli vanjo?) Tudi v Medvedici je brezno, ki je goltalo mrtvece teh mesecev...Iz Prene vemo( da so e junija meseca odpeljali v gozd upnika Komljanca,njegovega hlapca, pa Antona in Alojzija Murgelj, ter jih po grozotnem muenjuubili nekje za Hmeljnikom. Kmalu nato so ubili logarja Mihia (tri dni in tri


16/22

noi bil privezan k bukvi brez hrane, neprestano pretepan, da je bil ves zbit,etrti dan so ga ubili). Znani so muitelji: Mirtiin Gaper. V Primorskem soubili Tomca Franca, Juna Janeza iz Dobravice so ivega pekli obeenega z glavonavzdol. V t. Jerneju Zagorc Marijo in herko (nage ju napodili na grmado); 3.junija so ubili noseo uiteljico Novakovo v Hrvai pri Ribnici (sama si jemorala kopati grob tik pred porodom). V Gorenji vasi pri marjeti so muiliStanka Grahuta. Strano so trpinili Malnerievo herko iz Sada pri t. Vidu,ker je la ez mejo po sol (Tiger jo je muil: Tri dni sem prost in zatoimam as, da te tri dni trpinim. Punara dosegla bo rekord. - Zasadil ji jebodalo v vrat tako, da ji ni prerezal ile in jo dalje muil. Umrla je eleproti poldnevu tretjega dne po hudem muenju). V Podgorj so muili oskrbnikagraine Braitenau Murna; njegovemu funtu je krvnik pringer zverinsko prerezalvrat vprio matere in njegove sestre. V tem asu so samo v Preni pobili 13oseb. Iz upnije Velike Lae je bilo tedaj ubitih veoseb (Gruden in drugi). Vupniji t. Vid pri Stini v dveh mesecih 15 oseb! Med njimi druina Fatur(trije lani) in Hren z dvema sinovoma. V Horjulu je padel upan Bastiz enoob sodelovanju svojega sorodnika dr. Logarja Ceneta, politkomisarja. V upnijimihel je bil ubit onta Jernej (oe 10 otrok) in Ravbar Ignacij (oe 12 otrok).V upniji uemberk Jordan , oe 9 nepreskrbljenih otrok; Kernu Francu soodrezali glavo, ubili Zaletela, moa in eno, Ponikvarja, Finka z eno

(ustreljenega v hrbet), Kera, begunca s tajerskega. Na Brezovici so ubili nadomu Mravljeta Antona, oeta 9 otrok, in dva sinova, akademika Franceta inuiteljinika Vinkota, oba zgledna katolika fanta (KA); istega dne so ubili vLjubljani tudi tretjega sina Antona, revizorja Zadrune zveze. V upniji Stinaso bili ubiti upaniAnton (oe 8 otrok), sestri nidari, uitkarici (eno soivo zakopali); v t. Jotu nad Vrhniko je bila ubita druina Jesenovec (trijelani) in e drugi... tako iz Horjula Lavria Vladij (sam si je izkopal grob,nato ga je krvnik Marko z bajonetom zabodel v prsi). 29. junija je padel vStoicah znani organizacijski delavec, asnikar Strah. Drugi dan so pobili 12reencev osvobojencev iz vlaka pri Verdu, ko so Italijani peljali 300interniracev v Italijo. Teh 12 oseb je moralo pisati domov pismo da so jihpartizani zajeli in da bodo kmalu izpueni.. . Takoj nato so jih pobili (priadokument 5. julija 1942 (napisan Strogo zaupno: Po ustni naredbi komandanta

Braia morate 12 internirancev, ki ste jih reili iz ujetnikega vlaka, tekom24 ur likvidirati. Likvidacijo izvrite tajno! Strogo pazite na to, da se o tem

ne bo izvedelo. Za izvritev odredbe osebno odgovarjate. Smrt faizmu - svobodanarodu! Politkomisar Fric Novak).In takih tajnih likvidacij je bilo tisti as ogromno; bivi partizanskipoveljnik bataljona rtomir-Marn poroa, da so v prvih mesecih pobili ez1.500 ljudi: po dvajset, trideset obenem. To to tiste rtve, ki so jih dobilipotem v rdeem brezuu na Krimu in drugje.DuhovnikiPadali so v tem asu tudi duhovniki, katerim so nastavljali neprestano novezanke, da bi se vanje zapletli in bi tako partizani dobili pretvezo za njihovumor.Po Leilerju, Ehrlichu so ubili najprej entrupertskega upnika Komljanca, potementrupertskega upnikaNahtigala, zglednega moa, nato e drugega kaplana Cvara

(hudini hotel crkniti) in z njim 12 laikov. Nato hinjskega kaplana Novaka,potem entjernejskega kaplana Vinka Kastelica (brata argentinskega izseljenskegaupnika, ponesreenega na Aconcagui Kstelica Joeta); umrl je svetniko,zapisujonekaj dni pred smrtjo v svoj dnevnik: Zakaj jih, Gospod, tako mui(njegove ovice, ki so jih komunisti zaprli) ko sem jaz na razpolago? Sprejmimojo daritev, da rei ljudstvo in skae milost, Sionu. Pri Metliki so ubilipo nalogu zdravnika dr. Mihelia kaplana Kafolta, begunca pred Nemci. upnikauka iz t. Vida pri Cerknici so ubili na poti, ko se je vozil s kolesom. Ubiliso ga kot talca, ker je pobegnilo nekaj belogardistov od partizanov znjihovim orojem. Komandant Luka Suhadolc (Vidmar Tone) in politkomisar FricNovak sta mu pisala tozadevno pismo o njem kot talcu zanje, kar je dokaz, da sotudi Slovenci-partizani - streljali Slovence kot talce! (Ne samo Nemci inItalijani.) Iz Dragatua so odpeljali in ubili upnika Omahna (suhorskega


17/22

upnika Janeza Raztresena so izmed vseh dozdaj najbolj muili. ivega je rezalaJurjevieva Olga, najbolj okrutna med vsemi zverinami. Na erjavici stojeemuje izkopala oi in izrezala jezik. Tudi on se je rtvoval za farane. Ljudjebodo tedaj spregledali, kadar bodo zaeli padati duhovniki. Jaz sem pripravljen,da padem prvi.Tako so padali duhovniki.Svetniki laikiPadali so laiki, ki so umirali kakor svetniki'. Mnogo teh smrti, ki smo jihnavedli tukaj, so dale prave zglede muenitva za vero kakor v predkranskihasih.Taken zgled je postavil Kozinev France (umrl je z mano knjiico v rokah; izkatere je pri luninem svitu zael moliti molitve za umirajoe, pravi pria).Uiteljica Francka Glavije bila resnino krvav cvet iz Ronega dola kakorpravi njen ivljenjepisec, prava apostolska KA. Ohranjen je zapisnik katerega jemorala podpisati na zaslievanju: Zakaj ste se borili proti komunizmu?Odgovor: Zaradi tega, ker ni na verski podlagi. Meni je vera vse. Zato jepadla. e jasneji dokument verskega preganjanja je zapustila hinjska uiteljicaDarinka ebulj, biva Sokolica. Ta je zapisala v zapisnik na vpraanje: Ali siza partizane?naslednje: Ne. In zakaj ne? Zato ne, ker me katolika Cerkev nezmotljiva

uiteljica ui, da ne smemo sodelovati z brezbonim komunizmom. Po tem odgovoruje ila takoj obsojena na smrt in po hudih mukah ubita.Zgled junakega dekleta je dala slukinja Kavi Francka iz Potoka pri t.Jotu. Ubili so Moinovo druino, pri kateri je sluila, njo pa vabili v gozd.Ona pa je odgovorila: Raje smrt, kakor z vami. Nato so tudi njo ubili.Za vero in kransko vzgojo otrok je umiral Zupani Anton (Zakaj nisi zapartizane? Odgovor: Ker imam otroke in jih moram uiti Boga spotovati.)Cilka uterieva je hodila k cerkveni pobonosti kljub prepovedi partizanov. aneki taki poti nazaj grede so jo ubili. upan Brulc, ta elezna slovenskapostava, je umrl s klicem: Smrt komunizmu! ivel Kristus Kralj! Tako sem uilotroke in tako je! Takih zgledov, ko so se iz verske pobude uprli komunizmu lnso umirali starokrnske heroine smrti, je ve. Tak zgled je dal Matija Turk,ko je pred smrtjo bodril v jei e drugih 12 lanov Katolike akcije. In morda

najlepi zgled je postavila Kozineva druina, ko je z molitvijo ronega vencala kolektivno v smrt v kleti lastne he. Umorili so jih kot samo e - carje!

Tako so padali te mesece vsi stanovi in vseh nazorov, liberalci kakorklerikalci, lani Katolike akcije kakor prosvetni delavci, upani insocialisti, vsi faisti in tisti, ki so pripravljali dravljansko vojno(ubiti je kriv, ne ubijalec!), ki so se postavili izven zakona (Kardelj jepisal Zdenki Kidrievi, efinji likvidatorjev: Angleem je treba dokazat, da nepobijamo mihajlovicevcev, ker so njihovi, ampak ker so okupatorski.), ker nisopriznali osnovne toke OF: da je ona edino poklicana, da pod okupacijo reujeslovenski narod.Kako je s tem igrala v karte okupatorju, naj poda naslednji odstavek.

IV. TUDI OKUPATOR ISTI: KOT PO DOGOVORUUstrahovali so ljudstvo, ki je bealo, ali pa so mislili, da so ga uklonili.

im tra bo pest, tem lae bo na posel, j 28. maja pisalo Navodilokomandantom. Tem prej bo vpeljan komunizem. Dr. Dermastija, neko predsednikkatolike Akademske zveze, je zapisal: Da smo ravno na Dolenjskem pravilnozagrabili, je najbolj dokumentarno to, da asopisi piejo dolge lanke in nsimenujejo krvnike. Tu je vidno, da je popolnoma jasno, da je to pravilno. Nipotrebno govoriti, ali smo krivi ali ne, da obstaja bela garda - treba jo jestreti. In Bebler je rekel: Na sovranik tev. 1 nista Italijan in ne Nemec,ampak - domai opoicionalec. Zato je naa glavna naloga pobiti in uniiti domaeizdajalce. Fajfar: Nevarneji sovranik nam je danes bela garda in zloinskiMihajlovi, kakor pa okupator.Tega se je okupator mogel samo veseliti.Reakcija okupatorja


18/22

Hitler je napovedal da bo iztrebil slovenski narod Komunistina revolucija ga jeunievala po geslu: rtve morajo biti, in e e morajo biti, naj bodo - iz vrstreakcionarjev! In v teh mesecih se je tema dvema pndruil e Italijan, ki jevzel prav to revolucionarno fazo OF za povod, da je zael nartno tebitislovenski narod na ozemlju, ki ga je smatral za zaledje Trsta. Februarja 1942 jeLjubljansko pokrajino spremenil v vojno podroje. 19. marca so e aretirali vsebive aktivne astnike in jih poslali v koncentracijska taboria v Italiji. Zasv. Petr in Pavla je napravil selekcijo ljubljanskega prebivalstva in poslalvlake miladih ljudi v Italijo v taboria, veina mladine, ki ni hotela v gozd,ki torej ni bila komunistina. En tak vlak s 300 ljudi so napadli potempartizani na Verdu in jih reili. Partizani so zaradi protiokupatorskega videza- in zaradi mednarodnega poloaja - hodili praskati Italijane. Oni pa so natopridrveli v vas, postrelili ali poslali v internacijo moke, ki so ostali doma(spet - nekomuniste!) ter zagali domove. To seje ponavljalo po slednjipraski, zgledi: Sv. Gregor, Bloke, Slivnica, Preserje. 1. aprila so Lahizaeli streljati talce. 17. avgusta je poslalo oronitvo v internacijo 6.000Slovencev. Kako so Italijani reagirali na osvobodilno borbo, naj bo dokazto,kar pie Ciano januarja 1942: Tajnik faistov Vidussini je zahteval, da vseSlovence pobijejo. Potrebno je, da storimo kot ascari: iztrebimo vse! Il Popoloje pisal: Uporni slovenski narod je treba pokonati! Gen. Roatta je na posvetu

z gen. Robttijem predlagal izselitev obmejnega prebivalstva: hie in posestvaupornikov pa naj se dajo italijanskim druinam padlih vojakov, ranjencem, ki sobili ranjeni v Sloveniji... tako bi postala popolnoma italijanska jezerca izbivsih bojevnikov, posebno o prometnih rtah. To je ideja, ki jo je trebaizpolniti. Gen. Robotti se je z njo strinjal. Za ta nart je treba razreditislovensko prebivalstvo v teh krajih, in je napravil nart, koga naj izselijo:dijake, profesorje, brezposelne, upornike... in ki nejo sodelovati z Italijani.Napraviti je treba razkol med Slovenci... pognati drugega proti drugemu. Bil jee nart za preselitev 1238 druin s 6447 lani (otroci, starki). Zato soItalijani vedno delali tako, da nihe ni uniil - partizanstva, ker mu e sluiloza vzdrevanje razdora in za povod njegovega redenja Slovencev in zaetka lakekolonizacije. General Roatta, najbolj pretkan italijanski general, je po vojnipriznal, da je oboroil hrvatske partizane. Tako je tudi skrbel, da partizanstvo

ni blo unieno v Sloveniji v skupni akciji nemko-italijanske ofenzive, ki se jezaela 16. julija.

Mussolini groziMussolini je govoril v Gorici 31. julija da ne bi bil nasproten mnoinipreselitvi prebivalstva ter nato zagrozil vsemu slovenskemu narodu najboljbarbarsko gronjo v tej vojni: Neko je Cezar, katerega plemenite srce jeprilo v zgodovino kot 'srce Cezarjevo', vedel, kako biti neupogljiv: ko je nekibarbarski narod napadel Rimljane trikrat, je dal ukaz pobiti vse moke!Kakor je zagrozil Slovencem Duce; tako so grozili odslej generali: Robotti je vKoevju govoril na seji svojim oficirjem:Nastop obdobje, ki naj pokae, da smo Italijani - ne slabii - ampak moje!Zato smo ukrenili, da se vsi moki izselijo na Rab...Nobenih pomislekov protipoveanju kode. Kamor pridete, si spravite izpod nog vse prebivalstvo. Naj vasne briga njegovo trpljene. V polni meri je treba uporabiti koristno brutalnost.

Interniranje ne izkljuuje streljanja krivih. Nadrejena oblastva niso nasprotnatemu, da naj bodo internirani vsi Slovenci in se na njih mesta naselijoItalijani. Z drugimi besedami: izenaiti je trea narodnostne meje spolitinimi...Ta zapisnik seje med generali je ohranjen in tudi Robottijev dostavek: V polnimeri bom uporabil krutost: e treba, bomo tudi krvniki!Tako je laki general uporabil isto besedo za svoja dejanja kot slovenskipartizanski general: krvniki! Da bi ta naziv e bolj zasluil, je genralRobotti na drug akt napisal: Se ubija premalo! Polkovnik Aguscija ni hotelzaostajati za generalom, ter je na uradni papir napisal: Slovence je trebapobiti kot pse: brez usmiljenja!Tako je zaradi partizanstva Italijan postal huji kot Nemec.In navodilom so sledila dejanja:


19/22

Italijanski generaliso razdelili operacijsko cono na podroja, na sektorje, karje imelo za posledico, da so partizani iz enega sektorja pravoasno odli vdrugega, kjer e ni bilo istke, in od tam, ko se je zaela, spet v prveganazaj... Kot da Lahi ne isejo komunistov ampak ljudstvo(ki je ostalo nadomovih. To so istili, streljali in odpoiljali v Gonars, na Rab... hie pazaigali na nain, kakor so vodili kolonialnp vojno v Abesiniji. Tako so naBloki polii hoteli pobiti 260 ljudi, pa jih je upnik Hren reil poloico.Komunisti so namenoma izgubili v elimljah imenasvojih pristaev, da bi jih aretirali Italijani. Seveda so bili na listah samiprotikomunisti. France Hladnik, brat pok. msgr. Janeza, ni el v hosto, zato sopa partizani pustili na cesti puko z njegovim imenom, in Lahi so ga kot takegapri prii - blizu rojstnega doma - ustrelili.Vsa Notranjska je bilo eno samo pogorie in preseljevanje n streljanje: tu 25,tam sto. Tam jih je 300 stalo pod pukami, kjer jih je zmerjal tenente z vsiste komunisti, pa jih je zadnji trenutek reil italijanski kurat. Potem so jihodpeljalj na Rab z drugimi 600...Tiste dni je padlo v Lou 45 mokih, v odlou5, iz Bloke police 1, iz Vievka 5, Vrhnike 14, Babnega polja 58... okrog 200fantov in mo iz Loke doline! Ujete komuniste so izpuali, doma ostaleprotikomuniste pa poiljali na otok smrti - Rab, v grobnico slovenskih ljudi.Tam je bilo okog 12.000 naih ljudi, umrlo pa jih je preko 3.000, 31. decembra

1942 - na en sam zadnji dan leta - 148!Sam napad na Rog, danes poln slave in mita, pa je potekal tako, kakor je zapisalpisatelj Magajna: Italijani so res preplavili vsak meter Roga partizanov pa nibilo nikjer, kjer so jih iskali... Novak pa takole: O roki ofenzivi mi jeznano, da zaradi strahotnega bombardiranja in artilerijskega ognja ni padel nitien partizan, to se pravi troiti municijo brez uspeha! Danes beremo, kakoudeno se je reil tab OF, spominjam pa se, da mi je pravil dr. Natlaen, daso se vrnili v Ljubljano - na italijanskih kamionih, in drugi vedo povedati, datudi v italijanskih uniformah.Kakor je videti, Lahi niso iskali partizanov, ker bi jiim njih unienje ne lo vraun. Pobili pa so - po njih statistiki 2654 banditov. Toda to so bili poveini - protikomunistino ljudstvo, ki ga je bilo treba - razrediti za vijeitalijanske namene...

Slutiti je tedaj e bilo - mono sodelovanje Italijanov in partizanov: za

elo seje sredi ofenzive, tedaj ko so poiljali oroje vakim straam, pa oroje -

partizanom (gen. Cerutti), vse obenem, da vzdrujejo ravnoteje boja medSlovenci samimi, oni pa, da se reujejo za odhod na ruso fronto. Tedaj se jebila bitka za Stalingrad in srea se je odmikala od Hitlerja... Odmikati se jezael tudi italijanski vojak... in ni imel ve volje pomagati zaveznikuNemcu...Hitler besniTudi nemka vojska je enako divjala po svoji strani te nemko-itlijanskeofenzive proti partizanom, le da se ne more rei, da bi igrala dvolino vlogo,kakor so jo Italijani. Toda kamor je stopila njihova vojska, je tekla kri.Mimogrede so ubijali tudi duhovnike, kakor dekana Gomilaka, ali upnikaPlatio, ter ljudi ki so prili kakor koli pod nemki valjar. Toda gorjeSlovencev na Gorenjskem in tajerskem je bilo drugano kot v Ljubljanski

pokrajini: tu so bila izseljevanja mnoic, celotnih okrajev, izgon ljudi naprisilno delo v Nemijo, streljanje talcev v mash (Begunje), ter zatiranjeslednjega slovenskega kulturnega dela. Napravite mi to deelo spet nemko, jenaroil Hitler, in to se je delalo. Slovenskih fantov ni bilo doma: prisiljeniso bili sluiti Hitlerju ter se biti zanj na frontah Rusije, Francij, Norvekeitd. Ti so proti volji in prisiljeno padali za nemki rajh kakor so prisiljenimobiliziranci pri partizanih padali za Sovjetsko zvezo... Zato tudi vse te rtveprisiljenosti vkljuimo v ta spomin!

V. CETNIKI, VASKE STRAE IN LEGIJE SMRTISprio takih razmer med dvema ognjema, partizanskimi umori in italijanskimipoigi, streljanjem in interniranjem, so se predstavniki demokratskih Slovencev,zdrueni v Slovenski zavezi (v aprilu 1942), znova sestali ter so sklenili


20/22

poslati na teren oboroene ete, da zaitijo protikomuniste in da vodijomihajlovievsko protiokupatorsko borbo v smislu londonske postavne vlade. Takoje maja 1942 odla majhna eta fantov pod vodstvom astnika DobrivojaVasiljevia, ki si je privzel ime Iztok kot prva eta kraljeve vojske v domovinina teren, ki je bil zaseden od partizanov. Zato si je za kritje nadelapartizansko ime: Kombinirana eta tajerskega bataljona na nain, kakor sopartizarai spoetka nosili etnike znake. Ta je s partizani nastopala protiokupatorju in dosegla celo komunistino pohvalo. A njeno nalogo so odkrili in11. julija je bila eta od partizanov napadena. Napad je odbila. Tako je 11.julija poila v obrambi prva puka edinice, ki se je organizirala, da se boriproti okupatorju (toda ne v sklopu Narodno osvobodilne borbe za sovjetiziranjedomovine, ampak za svobodo naroda v smislu zahodnih zaveznikov. Komunisti nepuste tekmeca v protiokupatorskem delu: oni hoejo biti edini!Nekako istoasno - dne 25. julija - so odbili napad partizanov tudi kmekifantje iz t. Jota nad Vrhniko, ki so se zbrali sami od sebe, da branijo svojovas komunistinega opanja, poiga ter pokolja. Ti fantje so bili tako kot veinafantov v takoimenovani Ljubljanski pokrajini organizirani v Slovenski legiji, kise je ustanovila e v aprilu 1941 z namenom, da pripravi slovenski narod zanastop proti okupatorju v trenutku, o bo po mnenju jugoslovanske vlade inzaveznikov ta nastop potreben in koristen. Po komunistinih divjanjih pa si je

nadela tudi to nalogo, da brani slovensko ljudstvo pred temi zloinci. Slovenskalegija je bila vkljuena v Mihajlovievo vojsko.Partizani so grozili, da bodo napadli vas in vse pobili.Sprio pobojev v okolici, ki so jih opravili komunisti prej, in sprio zaigovlakih okupatorjev, ki so za maevanje partizanskih napadov zagali Ligojno,Koren itd. ter postrelili na mestu 35 mokih, druge pa odpeljali na Rab, so bilv stiski, kako se obraniti obeh: napada in maevanja. Ker je pod smrtno kaznijobilo prepovedano hraniti oroje, so zaprosili italijansko okupacijsko oblast zanekaj oroja, da se branijo z njim. Dobili so zelo teko nekaj puk - drugooroje so imeli jgoslovansko - in odbili napad. Tako so se ustanovile Vakestrae, ki so se na hitro razirile po vseh vaseh.Narod krvaviVoditelji OF so se ustraili nasprotnika, ki so ga sami klicali in ustvarili. Do

srede, oziroma do konca julija so brez odpora samovoljno morili in strahovaliljudstvo, ki so ga z vsem nasiljem silili spontano v vsenarodno vstajo.Najmanj 300 oseb navajata rne bukve in V znamenju OF poimensko, ki so jih predtem asom pobili partizani, toda prave tevilke gredo v stotine. Marn navaja, daso jih v prvih mesecih 1942 pobili 1500 in izrecno imenuje partizanskegakomandanta Moreta, ki se je bahal, da jih je samo njegova eta pobila 300!Zdaj so e posebej zadivjali. Takoj drugi, dan so v blinji okolici, - ki nibila zavarovana - ubili upnika Geohellija. Tedaj so padle tiste rtve 1.avgusta, ki smo jih nekaj navedli: Leskovec, Malovrh, Jesenovec (ena inherka), Bradeka in ena, druina ubieva s slukinjo vred, hlapci in dninarjipri njem... nato Demar, Trek, Jankovec, vsi posestniki na robu obine, ki seje branila. Vake strae so rastle pod Gorjanci, po Dolenjskem, Notranjskem.Napad je odbila posadka v Begunjah 27. avgusta, ki je pozneje narastla na 200fantov in mo! Da, to je bila spontana obramba pred komunistino vstajo, kakor

je komunisti niso priakovali. Zato so pomnoili svojo krutost in silovitost.Tudi Italijani so videli pomen takih 'brambovcev' in se jih tudi ustraili. Zatoso jih povezali s kontrolo ter jih uvrstili v Milizia Voluntaria Anticomunista.Enako pa jih je tudi podtalna Sloveska legija, katere lani so bili po veinivsi vaki straarji, povezala v svoj krog. Tajno je zaprisegla poveljnike indeloma tudi motvo teh edink, ki jih je vodil vojako p. polkovnik Peterlin,organizacijsko pa vodstvo Slovenske legije v Ljubljani. Edn izmed organizatorjevSlovenske legije za mesto Ljubljano je bil Fortunat Majdi. Zaradi izdaje MiloaKobala so partizani izvedeli za Majdia in ga 25. avgusta likvidirali vRokodelskem domu v Ljubljani.Vedeti moramo, da je julija in avgusta divjala lako-nemka roka ofenziva, inda se je partizanska vojska razkrajala. Zato so tam, kjer se je malo oddahnilaod bega, divjala toliko grozneje. Tako so prve dni septembra ubili kaplana


21/22

Kramaria v Starem Trgu v Loki dolini, istega dne pa e 12 oseb prav tam nanain, ki je komaj verjeten. Katarina Teli je morala v sami srajci napreikonja, pa tem pa je morilec Mulc ustrelil njo in konja. V Pudobu je RafaelMartini zaklal svojo sestrino Ivanko u. Umirajoa je tolaila tiriletnoherko: Saj bom ozdravela! pa ji je morivec odgovoril: Ne bo, prasica! inji porinil no v srce... V Vievku je bil ubit Alojzij Tomi, ki je beail izgoree hie, v kateri je ena zgorela. Ubijali so 70-letne ljudi: Pojeta itd.,itd. e vzamemo, da je tod malo prej divjiala laka vojska in pogala cele vasi(Lo, Babno polje, Poljane, Iga vas), da je bilo v dveh mesecih unienih 220ivljenj, da je bilo na Rab odpeljanih na tisoe ljudi, si lahko mislimo gorjeteh zadnjih mesecev v Loi dolini!Seznam bodoih rtev in krimsko breznoPa to je bil ele zaetek krotitve Loke doline, ki so si ga partizani zamislilidrugae: Vake strae so zaplenile dokumente v partizanskem taboriu pri Belihvodah in nale seznam oseb iz starotrke obine, ki ga je napisal obinskitajnik, in ki noi naslov: Prvaki belogardijcev, doloeni za likvidacijo. Tu jeimenoma in s tevilkami hi napisanih z druinami 400 do 500 ljudi brez razlikespola starosti, sloja ali politine pripadnosti; med njimi je 18 celotnihkmekih, delavskih in obrtnikih drui ter dve celi vasi. Seznam je bil napisanmeseca septembra, odkrit pa ele decembra. Po tem spisku sta bila e ubita

upnik Geohelli in kaplan Kramari, dokaz, da bi ga vzeli resno, ko bi ne biloovire: vake strae.In e en, e grozneji zloin so odkrile vake strae: brezno v Krimu, vkaterega so partizani metali svoje rtve. Tiste rtve, ki so izginjale iz vasiin se je izgubila za njimi sled. Zdaj so jo nali: v dnu krimske jame. Sem sometali tiste, ki so jih vodili z Meniije, Rakitne, Iga in od drugod; in tudiive metali v grob, zakaj: okoliki ljudje so sliali tuljenje, pa si ga nisoznali razlagati. To brezno rdee svobode je sugestivno popisal pisateljJavornik septembra, ko so odkrili ta prvi slovenski katynski zloin, ki pa se jeponovil e in e... Groza je zajela nas ki smo brali in potem gledalifotografije razpadajoih teles. Da, to je azijatsko oblije slovenskekomunistine revolucije!Krimska jama od strani partizanov in Rabsko taborie ter Draga pri Begunjah, to

so simboli smrti te druge faze splone vstaje od obeh strani medalje:komunistine in okupatorske - italijanske in nemke -, ki sta v tesni medsebojnizvezi kot vzrok in posledica.In zakljuek: 13. oktobra 1942 umor bana dr. Marka Natlaena. Ubil ga jekomunist, preobleen v duhovnika, na njegovem stanovanju sredi Ljubljane -;nasproti italijanski strai. Morilca, katerega odvreni klobuk je pisec tehvrtic takoj po umoru pokazal italijanskemu astniku, niso zasledovali nitinali. Papa so nali vzrok, da so nasproti hie ob zidu Joefinuma ustrelilie tisti dan ez deset talcev, dasi je vdova za bojo voljo prosila okupatorja,naj ne mauje eno smrte z desetimi novimi slovenskimi rtvami...Med streljanjem je molila v kapeli Joefinuma, za due moa in talcev...S tem atentatom na najvijega predstavnika protirevlucionarne fronte se je prvisunek revolucionarne ostrine OF unesel, kajti presilen j bil Odpornekomunistinih mnoic, ki so dale spontano iz sebe svojo obrambo - vake

strae.ZAKLJUNA BESEDAIzguba svobodnega ozemlja po ofenzivi vakih stra in etnikov je bila zapartizane porazna, kar je izrazil najjasneje Kardelj, ko je pisal svojemu svauMaku, novemu komandantu: Na poloaj tu je za ni. Ce nam ne bo uspelopoboljati stanje, se bomo morali umakniti. Kam? Misli na to in gradi!!! Tovpraanje je hudievo resno za vse nas in ga zares imej pred omi. Do skrajnostije treba hiteti (dobesdno za dneve gre!), drugae se utegne zgoditi, da bomo streskom zgrmeli.Da bi partizani okrepili vsaj naznotraj svoj poloaj, ki se jim je takoposlabal na zunaj, so po Stalinovi praksi napravili tudi istko v svojihvrstah. Koliko nezanesljivih partizanov je dobilo tedaj strel od partizanovsamih (npr. pesnik okan!) Nastal je trenutek, ko - tudi po ubenikih - mora


22/22

navidezna koalicija preiti popolnoma v roke KP, postati tako monolitska vlada.In to se je zgodilo med roko ofenizivo, ko so morali vsi predstavnikikoaliranih strank odstopiti od svojih individualnih zahtev in svojskosti ter vceloti priznati KPS za vseodloujoi in edini odloujoi faktor v OF. To se vidiv priznanju Koobeka, predstavnika kristjanov v OF: Tovarii (komunisti),spomnite se, da smo v vsaki besedi, ki jo izgovorite z vami! Tako je umorom medljudstvom sledil ta as e en umor: zator sopotnikov v OF in izenaenje OF =KPS! In ta si je postavila clij, kot ga je zapisal Kardelj: Na cilj in naanaloga je, da na Slovenskem uvedemo diktaturo proletariata in po naemprizadevanju mora prav Balkan postati izhodie novega komunistinega reda zavso Evropo.In ta cilj je - cilj Kominterne. In tako smo zopet pri Navodilih iz 9. maja1941: Ta as je odloilen za svetovno revolucijo. To pa je ustvarjal Stalin.Kot stalinist je vodila KPJ vstajo v Jugoslaviji. Niti v sovjetskih knjigahnisem bral zanesenejih slavospevov na Stalina od tistih, ki jih je pisal v temasu vodja propagande v gen. tabu Titovem Milovan Djilas. Le nekaj citatov izoktobra 1942: Kaj je e veja srea in e veja ast, kakor utiti, da je tvojnajbliji in najdraji tovari - Stalin? Kaj je veja srea... kot e te vnajusodneji dobi lovetv pohvali Stalin?... Z njegovim imenom na ustnicahumirajo nai junaki... Stalin je najpopolneji lovek... iveti v Stalinovem

asu je loveku v ponos, boriti se pod Stalinovim vodstvom pomeni, da si delneesa, kar ne bo nikoli umrlo... Stalin je najsrdieji nasprotnik vseganelovekega: najskrbneji, najmodreji vzgojevalec lovekove plemenitosti!...genialen in velik kakor nihe v naem asu... itd.Ali ni to - stalinistini kult osebnosti?, ki so ga bili polni voditeljikomunistine revolucije v Jugoslaviji? Tem je bil Stalin ideal; ta najgroznejisamodrec, ki je dal pobiti milijone! Ali se je potem uditi, da so tudi pri nasv tem razdobju ponavljali kot najvejo loveansko plemenitost njegovomalikovanje sovratva, ko so ukazali do iztreblenja unievati sovranika vsinajvidneji komunistini voditelji? Djilas je bil glasnik Titov (kot GbellsHitlerjev), in ta je pisal: Edino merilo za veliino ljubezni do ljudstva jedanes globoko sovratvo do sovranika... in njegovih hlapcev... Sovraitiokupatorja, sovraiti njihove hlapce, ta ogabni izrastek na udovitem telesu

ljudstva, sovraiti jih iz dna due s sleherno svojo mislijo s sleherno svojokapljo krvi - to pomeni biti preet s plemenitim in velikim ustvom ljudskegamaevalca. Sovraiti jih brez usmiljenja, to je tvoj program in tvoja prisega,to je plemeniti ar ideala, za katerega se bori... Ali ne izgoreva v Stalinoviplemenitosti tudi tale Kardeljev ukaz: Duhovne, vse postreljajte, prav takooficirje, intelektualce itd. In zlasti tudi kulake in kulake sinove. In ali niudno, da je tudi enska, Vida Tomieva, v tem asu pisala in celo tiskala svojklic po maevanju z dvakrat ponovljenim velelnikom: Koljite! Koljite!Ali se je potem uditi, da je prav pred 25 leti dobila pri nas ta v Stalinovemimenu zaeta in pohvaljena komunistina revolucija tako humane oblike, da see danes, ko bi hoteli pozabiti te dni, zgrozimo ob njih? Ko vidimo ta as,vemo, da ni lagal Tito, ko je 1941 govoril da ni KPJ zainteresirana na obrambidomovine, ampak na svetovni revoluciji?Vsa osvobodilna borba v Jugoslaviji in v Sloveniji je bila samo borba za oblast

komunizma v tem delu, da poslui kot odskona deska komunizma preko Trsta v

Documents

Začetki komunistične revolucije v Sloveniji