1

Muzej Velenje Ljubljanska cesta 54 3320 Velenje

Občina Šoštanj Trg svobode 12 3325 Šoštanj

Zadeva: PREDLOG ZA RAZGLASITEV STALNE ZBIRKE NAPOTNIKOVE GALERIJE ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA

Muzej Velenje predlaga zbirko premičnin – stalno zbirko Napotnikove galerije, katere lastnica je Osnovna šola Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj, za razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena. Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev, so navedene v sledečem besedilu in nadalje v strokovni podlagi predloga. Zbirka se vpiše v inventarno knjigo muzeja.

Napotnikova galerija je bila ustanovljena 27. novembra 1963 v spomin na rojaka, akademskega kiparja Ivana Napotnika. Nastala je v sklopu tedanje II. osnovne šole v Šoštanju, ki se je nato leta 1968 preimenovala v Osnovno šolo Bibe Roecka. Bila je prva galerija v Šaleški dolini in poleg Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krki ena izmed dveh šolskih galerij v Sloveniji. Igrala je pomembno vlogo pri likovnemu izobraževanju lokalne in širše skupnosti ter pripomogla k prepoznavnosti mnogih likovnih ustvarjalcev.

Napotnikova galerija je sooblikovala in oplemenitila kulturno dogajanje v lokalnem prostoru. Prizadevala si je za razvoj kulturne in etične družbe ter z odkupi likovnih del podpirala umetniško dejavnost. Predstavljala je pomemben del življenja na območju Šaleške doline ter zunaj nje. Pestro galerijsko dogajanje je trajalo dobrih deset let. Po letu 1975 pa se je zaradi finančnih težav osredotočila na ohranjanje svoje stalne zbirke. Galerija je danes brez prvotnih šolskih razstavnih prostorov, svoj pečat pa je pustila v obliki bogate zbirke likovnih del, ki jo je oblikovala skozi dejavna leta. Zbirka zajema slikarska, risarska, grafična in kiparska dela pomembnih likovnih umetnikov 20. stoletja iz nekdanje Jugoslavije. Zbirka predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti in dragoceno prispeva h kulturni pestrosti v lokalnem in širšem prostoru. Leta 1972 je zbirka štela 138 likovnih del. S svojimi mavčnimi originali pa je širši družbeni skupnosti omogočila postavitev več spomenikov na prostem v Šoštanju in njegovi okolici. Danes zbirka šteje 107 likovnih del. Dejavnost Napotnikove galerije je bila izjemnega pomena na področju kulturnega izobraževanja in vzgoje mladine ter odraslih. Ob ustanovitvi je galerija dobila tudi svoje mesto v statutu šole z nalogo: razvijati estetsko vzgojo pri šolski mladini, jo seznanjati z različnimi tehnikami in smermi v likovnem izražanju ter z občasnimi razstavami popularizirati likovno umetnost v ožji okolici.1 Napotnikove galerije kot take pa si ne predstavljamo brez pobudnika njene ustanovitve – prvega skrbnika, upravitelja in programske vodje, Viktorja Kojca.

1 Povzeto po: Viktor Kojc, Poročilo o delu Napotnikove galerije, 1968, stran 3. Vir: arhiv Vlada Kojca.

2

Likovna zbirka je danes na ogled na Osnovni šoli Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj in njeni zelenici, v Vili Mayer, objektu Občine Šoštanj, v občinski upravni stavbi, Mestni knjižnici Šoštanj ter na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju. Nekaj del je hranjenih še v depoju Vile Mayer in Občine Šoštanj. Zbirka je dostopna javnosti in tako vzpostavlja vez med današnjim in preteklim dogajanjem na kulturnem področju v lokalnem prostoru.

Datum: 10. 3. 2017

Predlog in gradivo pripravila: Barbara Drev, kustosinja Muzeja Velenje Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje

3

STROKOVNA PODLAGA PREDLOGA Raziskava Napotnikove galerije

Priloga: gradivo (pdf), video zapis RTV, dva sezama likovnih del Napotnikove galerije.

KULTURNO ŽIVLJENJE V ŠOŠTANJU IN USTANOVITEV NAPOTNIKOVE GALERIJE Likovno kulturo v Šoštanju je do ustanovitve Napotnikove galerije razvijalo Delavsko-prosvetno društvo (DPD) Svoboda Šoštanj, ki je v okviru svoje likovne sekcije prirejalo občasne razstave v dvorani Sindikalnega doma Šoštanj. Leta 1958 so odprli pregledno razstavo ob 70-letnici akademskega kiparja Ivana Napotnika (slike 1-7). Napotnik je takrat prejel naslov častnega občana mesta Šoštanj in visoko odlikovanje predsednika republike Jugoslavije Josipa Broza Tita (ORDENOM RADA I REDA) (sliki 8-9). V okviru proslave 20-letnice ljudske vstaje leta 1961 so pripravili skupinsko razstavo Ivana Napotnika (posmrtno), slikarja Alojza Zavolovška in likovnega ustvarjalca Viktorja Kojca.2 DPD Svoboda Šoštanj je pripravila še druge uspešne razstave. Leta 1963 je odprla razstavo Hinka Smrekarja, ki je obsegala 48 risb in grafik iz zbirk Narodne galerije, razstavljala je risbe in skice bratov Janeza in Jurija Šubica, dela Mire Pregelj, Frana Zupana, Alojza Zavolovška, Gabriela Kolbiča, Viktorja Kojca in idr.3 »Vse navedene razstave so bile v dvorani bivšega sindikalnega doma v Šoštanju. Ko je bila ta dvorana spremenjena v mladinski klub, je razstavno dejavnost prevzela Napotnikova galerija, ki je stalno zbirko deloma zamenjala z občasnimi razstavami.«4 Šolska Napotnikova galerija in likovna sekcija DPD Svoboda Šoštanj sta pri organizaciji razstav delali z roko v roki. Program obeh ustanov se je dobro dopolnjeval, saj koordinacija ni bila problem – pri obeh je bil »duša« Viktor Kojc …5 Tako se je lahko zgodilo, da sta bili v malem mestu Šoštanj hkrati odprti dve razstavi. Napotnikova galerija je nastala leta 1963 v sklopu tedanje II. osnovne šole v Šoštanju, ki se je pozneje, leta 1968, preimenovala v Osnovno šolo Bibe Roecka. Na omenjeni šoli se je z uvedbo predmetnega pouka pokazala potreba po razširitvi šolskega poslopja. V juniju 1962 so pričeli z obnovo šole in gradnjo prizidka (uredili so stanovanje za hišnika, jedilnico, ravnateljevo pisarno in šolsko kuhinjo), pri kateri so upoštevali tudi posebnosti razstavnih prostorov. Od stare šole so ostali le zidovi, ostalo so dogradili na novo. Novi pridobitvi sta bili tudi »kotlovnica« in centralna kurjava prostorov. Sredstva za adaptacijo je prispevala Termoelektrarna Šoštanj. V načrtu so imeli še gradnjo telovadnice, katere šola takrat še ni imela. Zasluge za novi pridobitvi je imela tudi tedanja predsednice sveta šole ing. Zora Valentinčič. Ravnatelj šole je bil Miroslav Vrečko.6

Šola se je spremenila in razširila v moderno poslopje. Novi svetli prostori šole pa so narekovali tudi novo likovno opremo in ureditev.

Napotnikova galerija je dobila ime po slovenskemu akademskemu kiparju Ivanu Napotniku (1888-1960). Odraščal je v vasi Zavodnje nad Šoštanjem, kjer je pozneje preživel tudi večji del življenja. Obiskoval je Umetno-obrtno šolo v Ljubljani, nato pa med leti 1908 in 1914 študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju. Napotnik je eden pomembnejših kiparjev v slovenskem umetniškem prostoru prve polovice 20. stoletja. Znan je po mali plastiki v lesu. 2 V. V. Razstava v Šoštanju. 1961. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 10) 3 Povzeto po: Kojc V. Poročilo o delu Napotnikove galerije. 1968, str. 1-4. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 36); Zbornik za umetnostno zgodovino, let. VIII., Ljubljana, 1970. (slika 11); Razstava bratov Jurija in Janeza Šubica. Večer, 29. 4. 1964, št. 17, str. 2. (slika 12) 4 Smasek L. Galerija v šoli: na obisku v Napotnikovi galeriji v Šoštanju. Večer, 8. 6. 1965, str. 8. (slika 30) 5 Povzeto po: J. M. Dvojno poslanstvo šole in galerije. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 33). 6 Povzeto po: Natek M. 190 let šole v Šoštanju. Šaleški rudar, 1. 6. 1967, let. II., št.10 (50), str. 4. (slika 37)

4

Tri leta po Napotnikovi smrti je likovni ustvarjalec in pedagog, Viktor Kojc, dal pobudo za ustanovitev galerije.

II. osnovna šola Šoštanj, zanjo tedanji ravnatelj Miroslav Vrečko, se je nekaj mesecev pred odprtjem galerije obrnila na Narodno galerijo v Ljubljani s prošnjo "dodelitve nekaterih eksponatov, ki bi predstavljali temeljni kamen za Napotnikovo galerijo" ter za strokovno pomoč pri postavitvi galerije. Galerijski svet Narodne galerije je sklenil OŠ Šoštanj "s pridržkom lastnine in s pravico do preklica tega posojila" posredovati pet patiniranih mavčnih odlitkov. Novembra 1963 je Viktor Kojc podpisal potrdilo o prevzemu del Ivana Napotnika, Alojza Gangla, Ivana Zajca, Svitoslava M. Peruzzija in Alojzija Dolinarja.7

Galerijo so ob njenih prvih korakih z velikim razumevanjem podprli dr. Karel Dobida, tedanji ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani, Napotnikovi prijatelji slikarji in umetnostni zgodovinarji.8 Ustanovitev galerije ter obnovo šole so obeležili 27. novembra 1963 ob 17. uri s slovesnostjo v počastitev dneva republike (slika 18). Odprtje šolske galerije je bilo združeno s 75-letnico rojstva kiparja Napotnika. Slavnosti so se udeležile pomembne osebe takratnega kulturnega in javnega življenja. O umetniški osebnosti kiparja Napotnika je govoril dr. Karel Dobida, njegov dolgoletni prijatelj, o pomenu galerije sta številnim gostom spregovorila predstojnik Umetnostno-zgodovinskega oddelka Univerze v Ljubljani dr. Franc Stele ter predstavnik Republiškega sekretarja za prosveto in kulturo SRS Ratko Polič. Slavnosti so se udeležili še direktor celjskega muzeja Anton Stupica, Komiteja ZKS Velenje Ivo Jamnikar, vdova kiparja Napotnika ter drugi družbenopolitični delavci Šoštanja.9 Prenovljeno šolo je odprla predsednica šolskega odbora ing. Zora Valentinčič, šolo in galerijo pa je predal namenu predsednik občinske skupščine Velenje ing. Ludvik Mali.10

Ob tej priložnosti je bila v avli šole odkrita tudi spominska plošča Ivanu Napotniku, delo Viktorja Kojca. Odkril jo je predsednik občinske skupščine Velenje ing. Ludvik Mali. (Slike 23-25) Priloga: Odprtje galerije (št. filma KF 1580/I, 4); arhiv RTV.

Po izboru Viktorja Kojca je bilo na slavnostnem odprtju v šoli razstavljenih okoli 50 likovnih del. Razstavljali so: Ivan Napotnik, Božidar Jakac, Marjan Pogačnik, Alojz Gangl, Ivan Zajc, Svitoslav Peruzzi, Niko Pirnat, Ivan Čargo, Ivan Čargo, Franc Stiplovšek, Alojz Dolinar, Mira Pregelj, Alenka Gerlovič, Darinka Pavletič Lorenčak, Jelica Žuža, Vladimir Stoviček, Miha Maleš, Janez Mežan, Fran Zupan, Lojze Spacal, Karl Zelenko, Vladimir Lakovič, Milan Batista, Janez Lenassi, Jože Ciuha, Milan Rijavec, Andreja Ajdič, Bogdan Borčič, France Slana, Miroslav Kugler, Andrej Jemec, Janez Pirnat, Marjan Tršar, Alojz Zavolovšek in Viktor Kojc.11

7 Povzeto po: Dobida K. Napotnikova šolska galerija v Šoštanju – ustanovitev. 1963, str. 1-2. Vir: arhiv Narodne galerije. (slika 15); Vrečko M. Napotnikova galerija v Šoštanju. 1963. Vir: arhiv Narodne galerije. (slika 16); Kojc V. Potrdilo prejema umetnin. 1963. Vir: arhiv Narodne galerije. (slika 17) 8 Povzeto po: Z. R., Mal položi dar galeriji na oltar. Vir: arhiv Vlada Kojc (slika 32). 9 Povzeto po: Viktor Kojc, Poročilo o delu Napotnikove galerije,1968, vir: arhiv Vlada Kojca. (slike 37-40) 10 Povzeto po: Kojc V. Poročilo o delu Napotnikove galerije. 1968, str. 1-4. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 36); Video dokument - odprtje galerije (št. filma KF 1580/I, 4). Vir: arhiv RTV. 11 Povzeto po: Kojc V. Mesto Šoštanj, osnovna šola Biba Röck in Napotnikova galerija: Iz Napotnikove galerije. Osnovna šola Biba Röck Šoštanj, 8. februar 1972, str. 23-27. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 45)

5

GALERIJSKA DEJAVNOST IN NJEN POMEN Šolska Napotnikova galerija v Šoštanju je nastala po zamisli ljubitelja in poznavalca umetnosti Viktorja Kojca. Bil njen upravnik in skrbnik. Njegovi pobudi so se kmalu pridružili ostali učitelji na šoli, javni in kulturni delavci Šoštanja ter delovne organizacije, ki so pomagale pri vzdrževanju galerije in prirejanju razstav. Napotnikova galerija je delovala v okviru šole kot njena razširjena dejavnost. Svet šole je ob ustanovitvi imenoval tričlanski odbor, ki jo je vodil. V odboru so bili Viktor Kojc, kot vodja galerije, Zofija Vrhovec, predmetna učiteljica slovenščine, in Miroslav Vrečko, ravnatelj šole.12 »Ob ustanovitvi l. 1964 je NG dobila tudi svoje mesto v statutu šole z nalogo: razvijati estetsko vzgojo pri šolski mladini, jo seznanjati z različnimi tehnikami in smermi v likovnem izražanju, ter z občasnimi razstavami popularizirati likovno umetnost v ožji okolici.«13 Razstave so bile velikokrat priložnostne in povezane z državnimi in občinskimi prazniki. Razstavljali so že uveljavljeni slovenski umetniki in tudi mlajši, ki so si utirali pot v umetniškem svetu, ter ostali likovni ustvarjalci (npr. razstave otroških likovnih del). Napotnikova galerija je izvajala pestro kulturno dejavnost. Po svetlih in prostornih hodnikih (dva hodnika in dve avli v novem prizidku OŠ), na stopnišču in v upravnih prostorih Osnovne šole Bibe Roecka so bila razstavljena slikarska dela in kipi, na ogled šolarjem in odraslim obiskovalcem (slika 25). Galerija je z odkupi in podarjenimi deli oblikovala stalno zbirko, ki pa so jo do osemkrat na leto dopolnjevale ali menjale občasne likovne razstave, tudi z mednarodno udeležbo. Pomembno vlogo je galerija igrala pri likovni vzgoji šoštanjskega občinstva, še posebno mladine, ter pri spoznavanju širšega kroga likovnih ustvarjalcev. V časopisu Večer so o Napotnikovi galeriji zapisali: »Najbolj stalno občinstvo ustanove so šolski otroci, ki med umetninami odraščajo in poznajo vrednost razstavljenih del. Živijo med umetniškimi stvaritvami, hodijo mimo njih in so nanje ponosni, kot je Šoštanj nasploh ponosen na svojo galerijo in to kaže tudi v skrbi zanjo.«14 Leta 1965 je Viktor Kojc v pogovoru za prispevek v časopisu Večer opisal razstavne površine Napotnikove galerije: »V avli prvega nadstropja so postavljene vitrine s pismom Bena Zupančiča, podpredsednika izvršnega sveta SR Slovenije ob otvoritvi galerije, s pozdravi Lada Smrekarja, vodje Gorjupove galerije v Kostanjevici, z likovnimi stvaritvami šolarjev, imenitno barvano ubranimi zgodovinskimi prizori. Na stenah pa visijo ali ob njih stojijo dela Napotnika, Žuže, Pevcina, Kuglerja, Slane, Plestenjakove, Zavolovška, Sajevica, Zupana, Vilharja, Spacala.«15 Podobno opremljene šolske prostore so tisti čas lahko videli le še v Gorjupovi galeriji v Kostanjevici na Krki, ki je bila ustanovljena leta 1956. Odprtja razstav so za mesto pomenila pravi kulturni dogodek. Sodelovala je šola z nastopi šolskega pevskega zbora in recitatorji, Šaleški oktet in mnogi drugi ustvarjalci in kulturniki iz občine. Vabila so naredili kar v šoli, raznesli so jih otroci, pri postavljanju razstav pa so pomagali učitelji.

12 Povzeto po: Povzeto po: Kojc V. Poročilo o delu Napotnikove galerije. 1968, str. 1-4. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 36) 13 Viktor Kojc, Poročilo o delu Napotnikove galerije, 1968, stran 3. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 36) 14 M. Š. Likovno življenje Šoštanja. Večer, 9. 12. 1967, str. 9-10. (slika 34) 15 Smasek L. Galerija v šoli: na obisku v Napotnikovi galeriji v Šoštanju. Večer, 8. 6. 1965, str. 8. (slika 30)

6

Odprtja razstav so bila zelo obiskana. Udeleževali so se jih vidni slovenski likovni umetniki in ustvarjalci. Dogodke je spremljala in snemala tudi RTV Ljubljana. Posamične razstave so obiskovale tudi šolske in turistične skupine iz drugih krajev.16 Galerija je s podporo številnih umetnikov, podjetij in organizacij ter z odkupi ustvarila bogato zbirko likovnih del. Svoja dela so podarili nekateri znani slovenski likovni ustvarjalci, Napotnikovi prijatelji: Božidar Jakac, Vladimir Stoviček, Marjan Pogačnik, Alenka Gerlovič, Darinka Lorenčak, Janez, vdova Frana Stiplovška, France Slana, Lojze Zavolovšek, Čargo in mnogi drugi.

5 kipov je posodila Narodna galerija Ljubljana, 11 grafik in risb pa je prispeval Sekretariat za prosveto in kulturo SRS. Dela so podarili še: Gorjupova galerija v Kostanjevici, Okrajni odbor SZDL Celje, R. Rechbach, TEŠ, SO Velenje, Dolik, Ljubo Naraks, Vitomir Kolšek, Svoboda Šoštanj, Dora Sirk …17

Napotnikova vdova – Ela Napotnik je galeriji ob ustanovitvi podarila dve Napotnikovi plastiki: Ganimeda in Glavo talca. Kasneje je podarila še 10 skulptur. Po njeni smrti leta 1972 pa je galerija v svojo zbirko prejela kiparjevo zapuščino z namenom, da se uredi stalna zbirka njegovih umetniških del.18

Prvo leto delovanja je imela Napotnikova galerija v svoji zbirki 30 umetniških del19, 1965 pa že preko 80.20 Po poročilu Viktorja Kojca iz leta 1968 je zbirka galerije štela 100 del, od tega 74 oljnih slik, akvarelov, risb in grafik ter 36 kipov. Do tega leta je odkupila 18 likovnih del. Do leta 1972 je po zapisu Kojca v knjižici »Mesto Šoštanj, osnovna šola Bibe Röcka in Napotnikova galerija« zbirka štela 138 del. Večino del so podarili avtorji, ki so v galeriji razstavljali, kupila so jih tudi podjetja, ki so jih nato podarila galeriji ali pa jih je Napotnikova galerija sama odkupila.21 Do 1970 se je zvrstilo več kot 30 razstav, na katerih je posamezno ali skupinsko razstavljalo 62 umetnikov. Do 1973 pa se je v galeriji skupaj zvrstilo okoli 46 razstav slovenskih umetnikov.22

Sodelovanja in javne postavitve Napotnikova galerija je sodelovala z lokalno skupnostjo in drugimi kulturnimi institucijami. Svojo dejavnost je razširila tudi v zunanji prostor. S svojimi mavčnimi originali je širši družbeni skupnosti omogočila postavitev spomenika Karlu Destovniku – Kajuhu in Francu Hriberniku v Šoštanju ter Kajuhu v Belih vodah.23 Šolska galerija je v svoji zbirki hranila osnutek za spomenik Kajuhu v mavcu iz leta 1964, delo akademskega kiparja Marjana Keršiča. Leto kasneje so ob tedanjem hotelu (še prej kino, danes Kajuhov dom) v Šoštanju, kjer se je leta 1922 rodil Karel Destovnik – Kajuh, postavili spomenik večjih dimenzij, prav tako delo Keršiča. Postavitev sta organizirala Viktor Kojc in gospod Kordež. Enak odlitek stoji v Celju pred Prvo gimnazijo. Danes obstajajo 3 uradni odlitki osnutka za spomenik Kajuhu v bronu.

16 Povzeto po: Kojc V. Celjani v Napotnikovi galeriji. Novi tednik, 15. 11. 1973, let. 27, št. 44, str. 7. (slika 159) 17 Povzeto po: Milena Koren Božiček, Stalna zbirka Napotnikove galerije. Zavod za kulturo Šoštanj, 2007. ISBN 978-961-91733-5-0. 18 Povzeto po: Dolg kiparju Ivanu Napotniku. Večer, 19. 9. 1977, str. 4. (slika 64) 19 Povzeto po: M. Š. Likovno življenje Šoštanja. Večer, 9. 12. 1967, str. 9-10. (sika 34) 20 Povzeto po: Kojc V. Razgibana likovna dejavnost v Šoštanju. Šaleški rudar, 1. 5. 1965, let. I., št. 1, str. 6-7. (slika 28) 21 Povzeto po: Kojc V. Mesto Šoštanj, osnovna šola Biba Röck in Napotnikova galerija: Iz Napotnikove galerije. Osnovna šola Biba Röck Šoštanj, 8. februar 1972, str. 23-27. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 45) 22 Povzeto po: Napotnikova galerija povezana s krajem. Naš čas, 16. 3. 1973, let. 9, št. 4, str. 8. (slika 52); Kojc V. Poročilo o delu Napotnikove galerije (prepis). Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 39) 23 Povzeto po: Kojc V. Poročilo o delu Napotnikove galerije. 1968, str. 1-4. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 36)

7

Po pripovedovanjih gospoda Vlada Kojca, sina Viktorja Kojca, je Napotnikova galerija osnutek nato predala Kulturnemu centru Velenje. Danes se nahaja v Knjižnici Šoštanj. V zbirki je imela tudi doprsni kip Karla Destovnika – Kajuha iz žgane gline, delo Marjana Keršiča. Kip je odstopila za odlitek v bron in organizirala postavitev spomenika Kajuhu pred šolo v Belih vodah nad Šoštanjem. Original je predala I. osnovni šoli v Šoštanju, ki je imela urejeno Kajuhovo spominsko sobo.24 Enak odlitek v bronu stoji tudi na zelenici pred današnjo Osnovno šolo KDK Šoštanj. V Podkraju pri Velenju na Kajuhovem grobu pa stoji podoben, brez titovke. Original se nahaja v Knjižnici Šoštanj. Oktobra 1970 so ob 50-letnici meščanske šole v Šoštanju pred I. osnovno šolo, poslopjem nekdanje meščanske šole, odkrili spomenik Francu Hriberniku. Šolo je vodil od njene ustanovitve leta 1920 do začetka II. svetovne vojne in nato še nekaj časa po osvoboditvi. Doprsni kip Franca Hribernika iz žgane gline, delo akademskega kiparja Cirila Cesarja, je Napotnikova galerija odstopila za spomenik. Odlitek v bronu in postavitev so finančno omogočili Temeljna izobraževalna skupnost Velenje, Krajevna skupnost Šoštanj, DPD Svoboda Šoštanj in druge delovne organizacije. Svečani dogodek se je odvil v okviru občinskega praznika.25 Kip v bronu danes stoji pred OŠ Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj, original iz glina pa je razstavljen v stalni zbirki Muzeja Velenje. V zbirko Napotnikove galerije spada tudi kip Marije Lurške ki stoji na trgu v Šoštanju. Spomenik iz kraškega marmorja sta na trg postavila zakonca Woschnagg, kjer je stal vse do leta 1945. Naročila sta ga v sloveči kamnoseški delavnici mojstra Franza Greina v Gradcu. Po 1945 je bil odstranjen in podarjen Muzejski zbirki Laško. Po zaslugi Viktorja Kojca ga je muzej leta 1972 poklonil Napotnikovi galeriji. Kip je bil krajši čas hranjen pri družini Jevšenak, nato pa v depoju Muzeja Velenje. Steber s kipom so na trg ponovno postavili leta 1990.26 V oktobru 1971 so v delavskem klubu Velenje, kjer je danes Galerija Velenje, postavili stalno razstavo pomembnih slovenskih kiparjev in slikarjev. Likovna dela so bila podarjena, tudi Napotnikova galerija je v zbirko delavskega kluba podarila nekaj del iz svoje zbirke.27 Leta 1971 je OŠ Biba Roecka zaradi vedno večjega števila otrok zgradila prizidek k šoli, v katerem so bile 4 učilnice, garderobni in sanitarni prostori ter večja avla oz. večnamenski prostor za prireditve in stalno likovno razstavo. Odprtje prizidka je bilo združeno z 195-letnico pričetka pouka v Šoštanju. Ob tej priložnosti in v počastitev slovenskega kulturnega praznika je OŠ Bibe Roecka, zanjo Matjaž Natek, izdala knjižico »Mesto Šoštanj, osnovna šola Bibe Röcka in Napotnikova galerija«. Publikacija vsebuje tudi zapis o Napotnikovi galeriji ter seznam likovnih del njene zbirke do leta 1972. Uredil ga je Viktor Kojc. Odprtje prizidka so posvetili tudi 10-obletnici Napotnikove galerije, ki je do takrat ustvarila bogato zbirko likovnih del in si pridobila velik sloves. Na častnem prostoru preurejene šole, v novi avli, so postavili kip Tineta Kosa v bronu »Mati reže kruh«. V galeriji pa so pripravili razstavo del vseh, ki so se v tem obdobju v njej predstavili.28 Odprtja so se udeležili številni Šoštanjčani, Franc Leskovšek Luka, član sveta federacije, Nestl Žgank, predsednik občine,

24 Povzeto po: Kojc V. Poročilo o delu Napotnikove galerije. 1968, str. 1-4. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 36) 25 Povzeto po: Kojc V. Spomenik Francu Hriberniku. Šaleški rudar, 2. 10. 1970, let. 6, št. 19, str. 4. (slika 146); Kojc V. Spomenik Francu Hriberniku. Novi tednik, 30. 9. 1970, let. 24, št. 39, str. 7. (slika142) 26 Povzeto po: Kojc V. Marijin kip. 19.9.1972. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 47); Kojc V. Marijin kip. 22. 9. 1972. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 48); Natek M. Marijin Kip. 11. 9. 1991. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 49); Majcen J. in. P. Marijin Kip. 23. 9. 1991. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 50); Špela Poles. Stopetkrat o Šoštanju: Marijin steber, stran 18. Občina Šoštanj. ISBN 978-961-93156-4-4; Rok Poles. Internetno brskanje. List, let. XXI, št. 18, str. 14. 27 Povzeto po: Hotenje, ki je postalo stvarnost. Šaleški rudar, 1. 10. 1971, let. 7, št. 16, str. 4. (slika 42) 28 Povzeto po Božič M. Viktor Kojc. Novi tednik, 4. 2. 1971, let. 25, št. 4, str. 6. (slika 40)

8

Ivan Atelšek, republiški poslanec in generalni direktor Gorenja, Franjo Korun, politični sekretar Komiteja ZKS, Olga Vrabičeva, inž. Ciril Mislej, direktor Elektrarne in drugi.29

Oktobra 1973 je Šoštanj dobil četrti javni spomenik na prostem. Akademski kipar Tine Kos je Napotnikovi galeriji leta 1968 poklonil svoje delo »Mati reže kruh«. Galerija je kip odlila v bron in ga postavila na častno mesto sredi parka pred OŠ Bibe Roecka (ta odlitek je bil ob 10-obletnici Napotnikove galerije postavljen v avli šole). Posojilo za odlitek je prejela od DPD Svobode Šoštanj.30 Danes kip stoji pred OŠ Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj. Kip »Ženski akt« v mavcu, prav tako delo Tineta Kosa, je kupilo Turistično društvo Šoštanj ter ga podarilo Napotnikovi galeriji. Galerija je nato leta 1976 kip brezplačno predala Krajevni skupnost Šoštanj z namenom, da se le-ta odlije v bron in postavi na ustrezno mesto na zelenici pred Zdravstvenim in kulturnim domom v Šoštanju.31 Šoštanjski učitelji so leta 1973 navezali stik z Osnovno šolo Karla Destovnika – Kajuha pri Trstu ter predstavniki prosvetnega društva Slovan. Leto prej so pred to šolo odkrili doprsni kip Kajuha, delo Marjana Keršiča. Dogodka so se udeležili tudi Šoštanjčani. Junija 1973 je na pobudo šoštanjske osnovne šole, Šoštanj obiskalo preko 30 učencev šole iz Gropade in več kot 120 članov prosvetnega društva Slovan iz Padrič pri Trstu. Pripravili so tudi razstavo grafik akademskega slikarja Klavdija Palčiča iz Trsta, predsednika glavnega odbora zamejskih Slovencev. Napotnikova galerija je na osnovni šoli v Zavodnjah pri Šoštanju pripravila razstavo kiparskih del Ivana Napotnika. Razstava je bila pripravljena v sklopu odkritja reliefnega portreta in spominske plošče kiparju Napotniku na Zdovčevi domačiji v Zavodnjah. Oboje je odkril Napotnikov prijatelj, slikar Božidar Jakac.32 Leta 1979 se je v novem Domu kulture v Šoštanju oblikovala spominska soba Ivanu Napotniku. Šolska galerija je kiparjeva dela iz svoje zbirke dala v varstvo Kulturni skupnosti Velenje za stalno razstavo.33

NAPOTNIKOVA GALERIJA PO LETU 1975 IN NAPOTIKOVA SPOMINSKA SOBA

Napotnikova galerija se je po 10 letih delovanja zaradi finančnega primanjkljaja osredotočila na ohranitev svoje stalne zbirke.

Skozi leta so pri vzdrževanju galerije in prirejanju razstav pomagala nekatera šoštanjska in velenjska podjetja in organizacije ter Občina Velenje.34 Zbrana sredstva pa niso povsem zadoščala. Galerija, kot razširjena šolska dejavnost, je šolo bremenila s precejšnjimi stroški. Z denarjem, ki so ga prejeli od občinske kulturne skupnosti, pa so vračali dolg šoštanjski Svobodi, saj jim je ta posodila denar za odlivanje kipov v bron. To je povzročilo upad občasnih razstav.

29 Povzeto po: Proslavili smo Prešernov praznik. Šaleški rudar, 11. 2. 1972, let. 8, št. 2, str. 1. (slika 43); Razširjena šola. Šaleški rudar, 25. 2. 1972, let. 8, št. 3, str. 6. (slika 44) 30 Povzeto po: Kojc V. Poročilo o delu Napotnikove galerije. 1968, str. 1-4. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 36) 31 Povzeto po: Volk M. Zapisnik (Ženski akt, Tine Kos). 12. 8. 1976. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 46) 32 Povzeto po: K. Spominska plošča Ivanu Napotniku. Večer, 7. 6. 1974, str. 6. (slika 162) 33 Kipi “Napotnikove galerije,” ki jih je TOZD Osnovna Šola Biba Rock Šoštanj da v vartsvo Kulturni skupnosti Velenje za Napotnikovo spominsko sobo v Domu kulture Šoštanj, 21. 9. 1976, str. 1-2. Vir: arhiv Občine Šoštanj. (slika 72) 34 Povzeto po: M. Š. Likovno življenje Šoštanja. Večer, 9. 12. 1967, str. 9-10. (slika 34)

9

Viktor Kojc je za dejavnost Napotnikove galerije skrbel vse do svoje upokojitve leta 1975. Po tem je bil del likovne zbirke razstavljen v šolskih prostorih kot stalna postavitev. Živahno galerijsko dogajanje, ki je za številne šoštanjske občane postalo nepogrešljivi del vsakdanjega življenja, je žal zamrlo. Del eksponatov iz stalne zbirke je bil razstavljen v šolski avli, v zbornici ter knjižnici.

Aprila 1975 so v Šoštanju odprli nov kulturni dom. Nadomestil je objekt Dom Svobode na robu vasi Družmirje, ki so ga morali zaradi kopanja premoga porušiti. Z gradnjo novega doma pa so se odprla vprašanja o prihodnosti Napotnikove galerije ter o njeni stalni zbirki, ki je bila že preobširna za šolske prostore. Leta 1977 so na seji sveta Krajevne skupnosti Šoštanj ponovno spregovorili o Napotnikovi zapuščini. Sklenili so, da je potrebno ustanoviti Napotnikovo galerijo oz. Napotnikovo spominsko sobo, kjer bodo zbrana dela kiparja Napotnika. Napotnikovo kiparsko zapuščino so tako iz šolske zbirke prenesli v prostore Kulturnega doma, in sicer v spominsko sobo kot stalno razstavo. Prostore Doma kulture Šoštanj je za stalno razstavo Napotnikovih del uredil in pripravil Kulturni center Ivan Napotnik Velenje. Z zbirko je upravljal v okviru svoje galerijske dejavnosti. 6. oktobra 1979 so odprli stalno razstavo kiparskih del akademskega kiparja Ivana Napotnika. Odprtje je sodilo v sklop prireditev ob občinskem prazniku in praznovanju 60-letnice DPD Svobode Šoštanj. Na ogled je bilo 43 kipov, pretežno v lesu in nekaj v bronu. Na odprtju je zbrane pozdravil predsednik skupščine KS Šoštanj Martin Primožič in poudaril, da je stalna galerija pomembna pridobitev za celotno občino in širši slovenski prostor. Razstavo je odprl Napotnikov prijatelj, slikar in grafik, Božidar Jakac. Napotnika in njegov kiparski opus pa je predstavil umetnostni zgodovinar in kritik dr. Stane Mikuž.35 Kiparska dela so bila pridobljena iz zapuščine Ele Napotnik, iz stalne zbirke Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje in šolske Napotnikove galerije36 Na odprtju je bilo razstavljenih tudi nekaj del iz zasebnih zbirk ter Pokrajinskega muzeja v Celju. »Vse od ustanovitve stalne zbirke Ivana Napotnika in njene postavitve leta 1979 v Šoštanju pa do leta 1997 sta bila zbirka in njen arhiv pod strokovnim vodstvom Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje, ki je nosil njegovo ime med letoma 1978 in 2002. Od leta 2002 je bila zbirka Ivana Napotnika v Šoštanju deponirana.«37 30. junija 1997 so bila Napotnikova kiparska dela dodeljena skladno z odlokom o delitvi premoženja med Občini Velenje in Šoštanj.

ZDRUŽITEV OSNOVNIH ŠOL V ŠOŠTANJU

Septembra 2005 sta se osnovni šoli Bibe Roecka in Karla Destovnika – Kajuha v Šoštanju spojili v nov javni zavod – Osnovno šolo Šoštanj, ki se danes spet imenuje Osnovna šola Karla Destovnika – Kajuha. Zbirko Napotnikove galerije so zaradi varnostnih razlogov začasno prenesli v depo upravne stavbe Občine Šoštanj. »Ker v prostorih izpraznjene OŠ Bibe Roecka ni bilo več alarmnih naprav, so bila dela iz varnostnih razlogov 1. marca 2006 začasno prenesena v varovani depo upravne stavbe Občine Šoštanj. Prenos umetniških del na 35 Povzeto po: Novi razstavni prostori v Šoštanju. Naš čas, 5. 10. 1979, let. 15, št. 39, str. 2. (slika 69); Sedaj tudi stalna galerija umetniških del Ivana Napotnika. Naš čas, 5. 10. 1979, let. 15, št. 40, str. 7. (slika 70) 36 Povzeto po: Kipi “Napotnikove galerije,” ki jih je TOZD Osnovna Šola Biba Rock Šoštanj da v varstvo Kulturni skupnosti Velenje za Napotnikovo spominsko sobo v Domu kulture Šoštanj, 21. 9. 1976, str. 1-2. Vir: arhiv Občine Šoštanj. (slika 72) 37 Vodnik po stalnih zbirkah Vile Mayer, mag. Milena Koren Božiček, 2011, stran 19. ISBN: 978-961-91733-7-4.

10

podlagi uradnega šolskega seznama je potekal ob prisotnosti predstavnikov šole in občine. Ob tej priložnosti je bil izdelan tudi uradni zapis začasne hrambe umetniških del iz zbirke Napotnikove galerije.«38 Na pobudo Alenke Verbič z Občine Šoštanj je Zavod za kulturo Šoštanj leta 2007 izdal katalog »Stalna zbirka Napotnikove galerije«. Ob tej priložnosti so bila likovna dela ob predhodni inventarizaciji, restavraciji, obnovi okvirjev in menjavi stekel razstavljena v šoštanjski mestni galeriji.39 Likovna dela stalne zbirke Napotnikove galerije so bila v postopku primopredaje poslov in premoženja leta 2011 prenesena na Osnovno šolo Šoštanj.40 15. decembra 2010 je mag. Milena Koren Božiček opravila izbor likovnih del iz zbirke Napotnikove galerije za lokacije: Vila Mayer, OŠ Šoštanj, Vrtec Šoštanj in protokolarni prostori Občine Šoštanj. V Vili Mayer v Šoštanju je bila 24. marca 2016 odprta stalna razstava »Izbor likovnih del Napotnikove galerije«. Na ogled je 23 likovnih del različnih avtorjev. Projekt postavitve stalne razstave so v sodelovanju izvedli Vila Mayer, Občina Šoštanj in Muzej Velenje.

OB SEZNAMU LIKOVNIH DEL NAPOTNIKOVE GALERIJE 2017

Napotnikova galerija ima dva publicirana zapisa likovnih del, ki spadajo v njeno zbirko. Prvi zapis oz. seznam je pripravil Viktor Kojc in je predstavljen v knjižici »Mesto Šoštanj, osnovna šola Bibe Röcka in Napotnikova galerija«, ki jo je leta 1972 izdala šola ob svoji 195-letnici. Zapis šteje 138 likovnih del. Drugega najdemo v katalogu »Stalna zbirka Napotnikove galerije« iz leta 2007. Seznam šteje 90 del in ne zajema kipov in reliefov. V priloženem seznamu iz leta 2017 so zajeta vsa »prisotna« dela. Izhodišče novega seznama sta predstavljala prejšnja iz leta 1972 in 2007. Ker sta provenienca in nahajališče nekaterih del neznani, ta niso vključena v seznam zbirke 2017. Nekaj del, ki so v zapisu iz 2007, ne najdemo v zapisu leta 1972. Nekaj del pa ni v nobenem od dveh zapisov, vendar so del zbirke Napotnikove galerije, kar potrjujejo drugi viri. Zbirka Napotnikove galerije danes šteje 107 umetniških del.

38 Povzeto po: Likovna zbirka Napotnikova galerije: Prenos umetniških del iz OŠ Bibe Roecka na Občino Šoštanj, zapis. 1. 3. 2006, str. 1- 6. Vir: arhiv Občine Šoštanj. (slika 73) 39 Vabilo na odprtje razstave likovnih del Napotnikove galerije v Mestni galeriji Šoštanj, december 2007. Vir: arhiv Občine Šoštanj. (slika 75) 40 Povzeto po: Napotnikova galerija: Primopredajni zapisnik o prenosu del na OŠ Šoštanj. 3. 2. 2011, stran 1-5. Vir: arhiv Občine Šoštanj. (slika 74)

11

RAZSTAVE V NAPOTNIKOVI GALERIJI

1964

Novembra so odprli razstavo Doreta Klemenčiča – Maja, savinjskega rojaka. Predstavi se je z grafičnimi deli s partizansko motiviko in risbami. Razstava je bila posvečena dnevu republike. Ob tej priložnosti je sodeloval tudi šolski pevski zbor.41

1965 V marcu in aprilu so v Napotnikovi galeriji razstavljali akvarele Aladina Lanca iz Šoštanja. Lanc je študiral kiparstvo na beograjski Akademiji likovnih umetnosti pri Stojanoviću in Rosandiću. Na ogled je postavil pejsaže.42 Meseca maja je bila odprta razstava akademskega slikarja Bojana Golije iz Maribora. Golija je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in zaključil specialno šolo pri prof. Božidarju Jakcu. V Napotnikovi galeriji je razstavljal ciklus lesorezov, ki jih je napravil v obdobju svojega enoletnega študijskega potovanja po Japonski. Njegovi barvni lesorezi (»unikati«), tiskanimi z oljnatimi barvami, pa so prikazovali motiviko slovenskega podeželja in kmečke arhitekture. Ti barvni lesorezi v sivi in rdečkasti barvi so imeli skupen naslov »Slovenski timpanon«. 2. oktobra so v Šoštanju odprli kar dve razstavi. Likovna sekcija DPD Svoboda je v dvorani glasbene šole gostila slikarsko razstavo Mire Pregelj, uro kasneje pa so v prostorih Napotnikove galerije odprli razstavo japonskih lesorezov. »V počastitev občinskega praznika je Napotnikova galerija pripravila pravo presenečenje z razstavo originalnih del svetovno znanega japonskega slikarja Hiroshige in nekaterih del znanih japonskih ustvarjalcev, ki svojih del niso podpisali. S to razstavo je vodstvo šole in galerije dobilo še poseben ugled in priznanje, saj je to gradivo zelo dragoceno, tako z umetnostnega kot z dokumentarnega stališča.«43 Hiroshige (1797-1838) je bil mednarodno poznan kot slikar idilične japonske pokrajine. Razstavljena dela so bila last mariborskega grafika Bojana Golije.44 Do konca leta se je v Napotnikovi galeriji predstavil še likovni ustvarjalec dr. Srdan Sevnik, ki je bil po poklicu zdravnik. 1966 Januarja 1966 se je v Napotnikovi galeriji z 28 črno-belimi risbami predstavil likovni ustvarjalec Vlado Parežnik iz Mozirja. 45 7. februarja so v prostorih Napotnikove galerije odprli mednarodno razstavo otroških likovnih del, ki je prišla iz Japonske. Razstava je bil zelo odmevna. Poleg domačinov in učiteljskega kolektiva, so se odprtja udeležili še pedagoški svetovalec Rudi Kobolt, predsednik Občinske zveze prosvetnih organizacij Stane Žula, zastopnik občinske skupščine Maks Podlesnik in drugi gostje. Razstava je bila odprta na predvečer kulturnega praznika. Viktor Kojc je predstavil likovna dela ter naloge in cilje likovne vzgoje, upravitelj Šole Miroslav Vrečko pa je razstavo odprl. Na njej se je zvrstilo preko 30 likovnih del iz različnih držav: ZDA, Avstralije, Mehike, Ekvadorja, Brazilije, Kanade, Avstrije, Zahodne Nemčije, Danske, Norveške, Italije in Jugoslavije. Sodelovali so tudi učenci II. osnovne šole Šoštanj in tako s sedmimi mozaiki večjih formatov dopolnili galerijski razstavni prostor.46 41 Povzeto po: Kojc V. Razstava Partizanske grafike. Celjski tednik, 27. 11. 1964, št. 47, str. 4. (slika 77) 42 Povzeto po: Aladin Lanc v Šoštanju. Celjski tednik, 2. 4. 1965, let. XV., št. 13, str. 5. (slika 78) 43 V. K. Hiroshige v Napotnikovi galeriji. Šaleški rudar, 4. 11. 1965, let. I., št. 14, str. 8. (slika 81) 44 Povzeto po: Šaleški rudar, 23. 9. 1965, let. I., št. 2, str. 1. (slika 80) 45 Povzeto po: V. K. Miličnik in slikar: Ob razstavi Vlada Parežnika v Šoštanju. Šaleški rudar, 27. 1. 1966, let. 2, št. 2 (20), str. 3. (slika 84) 46 Povzeto po: Umetnost druži narode. Šaleški rudar, 24. 2. 1966, let. II., št. 4 (22), str. 6. (slika 89)

12

1967 V januarju je v šolski galeriji razstavljal mariborski grafik Ivan Čobal. Predstavil se je s 27 lesorezi in monotipijami s podobami ženske figuralike. V delih se pojavijo tudi abstraktne kompozicije ter tehnika reliefnega prikazovanja posameznih elementov. Odprtja se je udeležilo precejšnje število ljudi iz Šaleške doline in okolice.47 Na kulturni praznik, 8. februarja, so pripravili razstavo, ki je obsegala izbor retrospektivnega gradiva slikarja Anteja Trstenjaka iz Maribora. Avtorjevo življenje in delo je na odprtju predstavil direktor Umetnostne galerije iz Maribora, profesor Branko Rudolf. Kulturni program so sooblikovali recitatorji in pevski zbor II. osnovne šole Šoštanj.48 Marca so v počastitev dneva žena odprli razstavo slikarskih del najstarejše slovenske slikarke – 90-letne Avguste Šantel iz Ljubljane. Odprtje je bilo obeleženo s krajšim kulturnim programom.49 V aprilu je v Napotnikovi galeriji razstavljal Jože Gorjup (1907-1932). Predstavil se je z grafikami. Junija so odprli razstavo otroških likovnih del na temo »Narodno-osvobodilna borba in ilustracije Kajuhovih pesmi«. V okviru jugoslovanskih pionirskih iger je Občinska zveza prijateljev mladine razpisala tekmovanje mladih risarjev iz velenjske občine. Komisija, ki so jo sestavljali prof. Lorenčak, Majcen in Pečko, je pregledala 43 del. Dela so bila tudi nagrajena. Nagrade so prejeli trije posamezniki ter trije pionirski odredi. 12 mladim ustvarjalcem pa so podelili pohvale.50 Do leta 1968 sta se v Napotnikovi galeriji s svojimi likovnimi deli predstavila še Garbrijel Kolbič in Ivan Kos. 51 1968 V začetku leta se je šoštanjski javnosti predstavil slikar, scenograf in vrhunski športnik Tošo Primožič iz Maribora. Razstavljal je 30 oljnih del, gvašev in temper, ki so bila prežeta z motivi Maribora, Slovenskih goric, Haloz ter Istre in Slovenskega primorja. Izbor del je bil skrben in tako omogočil pravi pregled slikarjevih prizadevanj zadnjih let. Viktor Kojc je v svojem časopisnem prispevku kot najboljša dela izpostavil »Slovenske gorice«, »Rudar« ter »Ženico izpod Uršlje gore«. Razstava je bila odmevna, nekaj del je bilo tudi prodanih. Odprtja se je udeležilo veliko število ljubiteljev likovne umetnosti iz Šaleške doline (predsednik občinske skupščine Peter Krapež, predsednik Občinskega odbora SZDL Milan Šterban, predsednik Sveta za kulturo in prosveto Karli Kordež).52 8. februarja, je v počastitev slovenskega kulturnega praznika, Napotnikova galerija odprla razstavo 70-letnega Janeza Mežana iz Ptuja. Avtorja je predstavil upravnik Napotnikove galerije Viktor Kojc, Zofija Vrhovec pa je govorila o pomenu slovenskega kulturnega praznika. Program sta soustvarila Šaleški oktet in recitatorji. Na odprtju se je zbralo veliko število ljubiteljev likovne umetnosti iz Šoštanja in Velenja. Janez Mežan je študiral slikarstvo na Akademiji v Zagrebu. V Napotnikovi galeriji je razstavljal 39 akvarelov in risb, nekaj študijskih skic z rdečo kredo, barvnimi svinčniki in ogljem. Upodobljene so figure in portreti. Posebno ljubki in obiskovalcem blizu so bili dekliški in otroški portreti. Razstavil je tudi nekaj pokrajinskih motivov in dve tihožitji.53,

47 Povzeto po: Črno bela umetnost Ivana Čobala v Šoštanju. Šaleški rudar, 26. 1. 1967, let. III., št. 2 (42), str. 7. (slika 91) 48 Povzeto po: Razstava A. Trstenjaka v Šoštanju. Šaleški rudar, 23. 2. 1967, let. III., št. 4 (44), str. 8. (slika 92); V. K. Napotnikova galerija za kulturni praznik. Šaleški rudar, 26. 1. 1967, let. III., št. 2 (42), str. 1. (slika 90) 49 Povzeto po: JK. Likovna razstava za dan žena. Večer, 7. 3. 1967, str. 4. (slika 93) 50 Povzeto po: JK. Otroške ilustracije Kajuhovih pesmi. Večer, 3. 6. 1967, str. 4. (slika 94); Razstava mladih v Napotnikovi galeriji. Šaleški rudar, 15. 6. 1967, let. II., št. 11 (51), str. 4. (slika 95) 51 Povzeto po: Zbornik za umetnostno zgodovino, Nova vrsta, IX, Ljubljana 1972. (slika 98) 52 Povzeto po: Kojc V. Vrhunski športnik tudi priznan slikar. Šaleški rudar, 1. 2. 1968, let. IV, št. 2 (64), str. 5. (slika 97); Šoštanj. Delo, 22. 2. 1968, str. 5. (slika 100) 53 Povzeto po: Kojc V. Janez Mežan – likovni poet. Šaleški rudar, 14. 3. 1968, let. IV, št. 4 (66), str. 4. (slika 101)

13

Aprila, ob proslavi 75-letnice Planinske zveze Slovenije, je bila v galeriji odprta skupinska razstava z naslovom »Gore v podobi«. Pripravili sta jo Napotnikova galerija in domače Planinsko društvo Šoštanj. Na ogled je bilo več kot 50 likovnih del v različnih tehnikah. Z njimi so se predstavili Ivan Kos in Tošo Primožič iz Maribora, Valentin Hodnik iz Bohinja, France Zupan, Ljubo Ravnikar, Aladin Lanc, Polde Mihelič in France Boštjan. Program odprtja so izvedli Šaleški oktet in recitatorji. O jubileju planinske organizacije na Slovenskem je govoril odgovorni urednik Planinskega vestnika prof. Tine Orel iz Ljubljane, umetnostni zgodovinar, France Zupan, ki je tudi načelnik gorske reševalne službe v Ljubljani, pa o razstavljavcih in njihovih delih.54 Prav tako se je aprila v zgornjih prostorih galerije predstavila akademska slikarka Tinca Stegovec iz Ljubljane. Razstavljala je 30 grafik (jedkanic).55 V mesecu maju je delovna skupnost II. osnovne šole v Šoštanju preimenovala svoj zavod v Osnovno šolo Bibe Röcka. Ob tej priložnosti so odprli razstavo Dušana Premrla, akademskega slikarja in profesorja likovne vzgoje. Na tej šoli je poučeval tehnični pouk. Predstavil se je s svojimi deli v oljni in akvarelni tehniki, z risbami in grafikami.56 Slikar je z razstavljenimi deli pokazal svoje vsestransko znanje. Oblikoval je tudi knjižne ovitke, opremo in plakate. Septembra je v galeriji razstavljal pastele likovni ustvarjalec iz Šoštanja, Vinko Pevcin. 1969 8. februarja so odprli razstavo Ljuba Ravnikarja. Avtor se je predstavil s 40 deli v akvarelni tehniki z gorenjsko motiviko. O njegovem delu je na odprtju govoril ravnatelj škofjeloškega muzeja Andrej Pavlovec.57 Ob dnevu žena so se v Napotnikovi galeriji zbrali številni starši, otroci, člani učiteljskega zbora in ostali gostje. Odprli so pregledno razstavo Ksenije Prunk iz Ljubljane. Ksenija je bila slikarka, ilustratorka, širši slovenski javnosti pa znana tudi kot pesnica. Spremljevalni program so pripravili učenci Osnovne šole Bibe Roecka – nastopil je mladinski in pionirski pevski zbor, recitirali pa so tudi avtoričine pesmi. Aprila se je v galeriji ponovno predstavil Vlado Parežnik iz Mozirja, tokrat z razstavo vinjet, pod pokroviteljstvom UJV Celje. Dogodek je bil pripravljen v počastitev 25-letnice službe javne varnosti. Parežnik je razstavljal 46 risb, vinjet, ki jih je upodobil po starem ljudskem izročilu.58 Maja, ob 20-letnem jubileju likovne sekcije železničarskega kulturno-prosvetnega društva »France Prešeren« iz Celja, je bila odprta razstava 17 celjskih likovnih ustvarjalcev. Razstavljali so: Jasna Brdnik, Milena Dereani, Vera Fišer-Pristovšek, Alojz Golež, Zofija Korošec, Emil Mareš, Tereza Okrorn, Adolf Mljač, Štefka Papič, Vinko Podjed, Anton Pratnemer, Vika Sekulič, Marjeta Steinfelser, Ljubica Sčuka-Savernik, Anta Trobej, Branko Wudler in Rezka Vuzem. Predstavili so se s 40 slikami, 5 grafikami ter 2 kipoma. Med slikami so prevladovale krajine, tihožitja in portreti. Avtorje je predstavila Milena Moškon, zastopnica celjskega muzeja, razstavo pa je odprla predsednica celjske občinske skupščine Olga Vrabič.59

54 Povzeto po: Planinska razstava v Napotnikovi galeriji. Šaleški rudar, 11. 4. 1968, let. IV, št. 6 (68), str. 5. (slika 103); Kojc V. Planinska svečanost v Šoštanju. Večer, 13. 4. 1968, str. 4. (slika 104); Šoštanj. Večer, 4. 4. 1968, str. 4. (slika 102) 55 Povzeto po: Kojc V. Črno bela umetnost Tince Stegovec. Celjski tednik, 25. 4. 1968, let. XXVV, št. 16, str. 8. (slika 105) 56 Povzeto po: N.M. Dušan Premrl razstavlja v Napotnikovi galeriji. Večer, 11. 5. 1968, str. 4. (slika 106); V odstavku. Šaleški rudar, 9. 5. 1968, let. IV, št. 8 (70), str. 4. (slika 107); Profil. Šaleški rudar. 23. 5. 1968, let. IV, št. 9 (71), str. 5. (slika 108); Moškon M. Razstava slikarjevega znanja. Celjski tednik,13. 6. 1968, let. XXII., št. 22, str. 8. (slika 109) 57 Povzeto po: B. Kratke vesti. Šaleški rudar, 14. 2. 1969, let. V, št.a 3 (86), str. 8. (slika 113) 58 Povzeto po: L. N. Slikar slovenskih okraskov. Šaleški rudar, 11. 4. 1969, let. V, št. 7 (90), str. 4. (slika 116); Zbornik za umetnostno zgodovino, Nova vrsta X, Ljubljana 1973, str. 232. (slika 115) 59 Povzeto po: Razstava celjskih likovnih amaterjev v Šoštanju. Šaleški rudar, 6. 6. 1969, let. V, št. 11 (94), str. 1. (slika 117); Kojc V. Celjski likovniki v Napotnikovi galeriji. Delo, 1. 7. 1969, str. 5. (slika 122); -o. Nova razstava v Napotnikovi galeriji. Večer, 31. 5. 1969, str. 2. (slika 120)

14

7. oktobra sta se v Šoštanju ponovno zvrstili dve razstavi: v glasbeni šoli so odprli razstavo domačih likovnih ustvarjalcev, uro kasneje pa v Napotnikovi galeriji razstavo Goca Kalajdžinskega. Avtorja je predstavil Viktor Kojc. Goce je razstavljal ikone, oljna dela in akvarele.60 Novembra so v Napotnikovi galeriji razstavljali člani likovne sekcije DOLIK DPD Svoboda »Tone Čufar« Jesenice. Pokrovitelj razstave, ki je bila pripravljena v počastitev dneva republike, je bilo DPD Svoboda Šoštanj. Obseg razstavljenih del je bil velik, saj se je predstavilo kar 18 slikarjev. Ti so bili: Dr. Dana Bem, Jože Čebulj, Boni Čeh, inž. arh. Saša Čeh, Franc Dolinšek, Lojze Erman, Julij Herman, Zdravko Kotnik, Bogo Košnik, Janez Kozamernik, Pavel Lužnik, Tine Markež, Miro Pengal, Andrej Puc, Rudi Rajhman, Branko Šifrer, Tone Tomažin in Cveto Zupan. Razstavo je odprl predsednik šoštanjske Svobode Maks Podlesnik, o razvoju in delu likovne sekcije DOLIK pa je govoril Jože Varl, predsednik DPD Svoboda Jože Čufar Jesenice. Kulturni program sta sooblikovala Šaleški oktet in recitatorji. 61 Ob tej priložnosti so razstavljavcem podelili monografije o Ivanu Napotniku, predstavnik velenjske občinske skupščine pa je Viktorju Kojcu, upravniku galerije, izročil nagrado za uspešno in nesebično delo. 1970 Februarja (7. 2. do 15. 3.) sta se za slovenski kulturni praznik s kiparskimi deli predstavila Janko Dolenc iz Vuzenice in Alojz Jerčič iz Mute.62 Od 24. 4. do 30. 5. se je prvič s samostojno razstavo širši javnosti predstavil mladi slikar Jože Kramberger iz Dravograda (slike 138, 140, 141). Po poklicu je bil zidar, v prostem času pa je slikal v svojem podstrešnem stanovanju. Na ogled je postavil preko 40 oljnih slik in pastelnih risb večjega formata. Njegova dela so izpoved slikarja, ki z veliko ljubeznijo slika vse, kar doživlja okoli sebe. Na odprtju se je zbralo veliko število ljubiteljev likovne umetnosti iz Dravograda, Pliberka, Velenja, Celja in Šoštanja. Odprtje je spremljal pevski zbor cicibanov, slikarja in njegovo delo pa je navzočim predstavil Viktor Kojc.63 1971 V maju in juniju (21. 5. do 15. 6.1971) je v Napotnikovi galeriji razstavljal Anton Plemelj. 1972 Za dan republike, 29. novembra, je bila v galeriji pripravljena razstava likovnih ustvarjalcev iz Šaleške doline. Svoja dela so predstavili Anja Maček, Mišo Skornšek, Aristid Zornik, Marjan Vodišek, Ivan Pepelnik, Vlado Valenčak, Arpad Šalamon ter Milojko in Martin Kumer. Predstavili so se z izborom grafik, akvarelnimi deli, oljnimi slikami in kipi v lesu. Razstavo je pripravila Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Velenje skupaj s Klubom likovnih ustvarjalcev Šaleške doline. Pokrovitelj razstave je vila šoštanjska elektrarna.64 1973 V februarji in marcu je svoja dela razstavljala Molly Bonač, učenka Riharda Jakopiča.

60 Povzeto po: Zbornik za umetnostno zgodovino, Nova vrsta X, Ljubljana 1973, str. 230. (slika 125); Zbornik za umetnostno zgodovino, Nova vrsta X, Ljubljana 1973, str. 227. (slika 121) A. P. Goce Kalajdinski v Napotnikovi galeriji. Šaleški rudar, 17. 10. 1969, let. V, št. 18 (101), str. 6. (slika 125). 61 Povzeto po: Zbornik za umetnostno zgodovino, Nova vrsta X, Ljubljana 1973, str. 227. (slika 121) 62 Povzeto po: Zbornik za umetnostno zgodovino, Nova vrsta, XI-XII, 1974-1976, Ljubljana 1976, str. 368. (slika 134); jk. Šoštanj. Večer, 12. 2. 1970, str.15. (slika 134); Delo, 1970. Vir: arhiva Vlada Kojca. (slika 132) 63 Povzeto po: Kojc V. Zidar in slikar. Šaleški rudar, 19. 6. 1970, let. VI., št.13 (119), str. 5. (slika 139) 64 Povzeto po: I. N. Naši likovniki v Napotnikovi galeriji. Šaleški rudar, 5. 12. 1972, let. 8, št. 19, str. 1. (slika 147)

15

Za praznik žena, 8. marca, so pripravili razstavo slik Dore Plestenjak.65 24. aprila je bila odprta tretja razstava v letu. Pripravili so jo likovni ustvarjalci iz tovarne poljedelskega orodja na Muti. S slikarskimi deli so se predstavili Alojz Repnik, ki je tokrat razstavljal že drugič v Napotnikovi galeriji, Zmago Herman in Simon Rutnik. Krajši spremljevalni program so pripravili učenci Osnovne šole Bibe Roecka.66 Junija se je z grafičnimi deli predstavil akademski slikarj Klavdija Palčiča. Na svečanem odprtju je sodeloval mešani pevski zbor prosvetnega društva Slovan iz Trsta.67 V oktobru, prav tako ob občinskem prazniku ter ob 85. obletnici Napotnikovega rojstva, so v galeriji pripravili razstavo nekaterih njegovih večjih kipov, ki so bili do tistega časa širši javnosti manj poznani. Dela so bila predvsem iz hruškovega lesa in nedokončana. Eden od razstavljenih del je bil »ženski akt« v naravni velikosti, na grobo obdelan z vidnimi sledovi dleta, iz enega kosa drevesnega debla.68 1974 V okviru proslav ob 30-letnici smrti šoštanjskega rojaka, pesnika, Karla Destovnika - Kajuha je bila v Napotnikovi galeriji odprta razstava slikarskih del mariborskega akademskega slikarja Slavka Koresa. Razstavljal je oljna dela, tempere in akvarele. »Umetnik je pripravil intimno-razpoloženjski izbor del, ki so plod prvotnega – realističnega odnosa slikarja do upodobljenega predmeta. Razstava nas je opozorila na določeno dvojnost v Koresovem opusu. Krajine in tihožitja, ki jih lahko vežemo na zgodnejše obdobje umetnikovega ustvarjanja, predstavljajo predvsem možnosti reševanja čisto metjejskih slikarskih problemov, medtem ko je za drugi – surrealistični pol Koresovega slikarstva značilen močno angažiran pristop. Koresova tihožitja ostajajo v okvirih realističnega podajanja pretehtano izbranih predmetov, ki jim slikar daje s kompaktnimi nanosi temnih barv patino starine. Veselejši, čeprav brez večjih likovnih ambicij, so Koresovi šopki rumenih vrtnic. Razstavi v lepih in modernih prostorih Osnovne šole Bibe Roecka, kjer je Napotnikova galerija, so dali svečan poudarek. «69 V juniju se je v Napotnikovi galeriji predstavil Jože Svetina s 40 oljnimi sikami in 15 akvareli. Upodabljal je otroke na poti v šolo, pri igri, delu, ujete v intimnih in osamljenih trenutkih. Povsem drugačni so bili njegovi akvareli – svetlejši, bolj zračni in barviti. Slikal je drevje, kozolce, bajte, gozdne poti, cerkve … 1976

Mlada kiparska kolonija je v Zavodnjah leta 1976 potekala že tretjič. Zbralo se je 32 otrok iz okoliških osnovnih šol. Dela, ki so jih ustvarili v dveh dneh, so razstavili v Napotnikovi galeriji.

Napotnikova galerija je na osnovni šoli v Zavodnjah pri Šoštanju pripravila razstavo kiparskih del Ivana Napotnika. Razstava je bila pripravljena v sklopu odkritja reliefnega portreta in spominske plošče kiparju Napotniku na Zdovčevi domačiji v Zavodnjah. Oboje je odkril Napotnikov prijatelj, slikar Božidar Jakac.70

65 Povzeto po: Napotnikova galerija povezana s krajem. Naš Čas, 16. 3. 1973, let. 9, št. 4, str. 8. (slika 149) 66 Povzeto po: Kojc V. Napotnikova galerija v počastitev praznika. Novi tednik, 26. 4. 1973, let. 27, št. 16, str. 19. (slika 150); Delovni ljudje praznujemo svoj praznik. Naš čas, 26. 4. 1973, let. 9, št. 10, str. 1. (slika 151) 67 Povzeto po: V. K. Prijateljske vezi. Novi tednik, 21. 6. 1973, let. 27, št. 23, str. 6. (slika 153); Gostje iz zamejstva v Šoštanju. Naš čas, 15. 6. 1973, let. 9, št. 16, str. 1. (slika 152); Trstenjak L. Dve leti za dovoljenje, Večer, 19. 6. 1973, stran 7. (slika 154) 68 Povzeto po: Kojc V. Napotnikova razstava v Šoštanju. Novi tednik, 31. 10. 1973, letnik 27, št. 42, stran 7. (slika 158); Z. R. Mal položi dar galeriji na oltar. Vir: arhiv Vlada Kojca. (slika 32) 69 Povzeto po: Prosenc M. Likovna dopolnitev, Večer, 28. 2. 1974, str. 6. (slika 161) 70 Povzeto po: K. Spominska plošča Ivanu Napotniku. Večer, 7. 6. 1974, str. 6. (slika 162)