16
izr. prof. dr. Živa Kristl, u..d.i.a. Evropska pravna fakulteta, Pravo in management nepremičnin [email protected] BiroArcus d.o.o. [email protected] Zakaj dnevna svetloba

Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

  • Upload
    others

  • View
    15

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

izr. prof. dr. Živa Kristl, u..d.i.a.

Evropska pravna fakulteta, Pravo in management nepremič[email protected] [email protected]

Zakaj dnevna svetloba

Page 2: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Vsebina

Vir dnevne svetlobe

Zaznavni mehanizmi in odziv človeškega telesa

Vplivi svetlobe na delovno učinkovitost, občutek ugodja in zdravje

Page 3: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Viri dnevne svetlobe v stavbah

Vpliv sončnega sevanja na svetlobno in toplotno bilanco stavbe

Vir dnevne svetlobe je sonce (direktna in difuzna svetloba)Dnevna svetloba je vir, ki ni konstanten (dnevna in sezonska nihanja)

Pri dnevnem osvetljevanju izkoriščamo predvsem nebesno (difuzno) svetloboZa človekovo počutje in delovanje stavbe sta pomembna oba „vira“ dnevne svetlobeV stavbah je potrebna regulacija dnevne svetlobe

Page 4: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Vizualno zaznavanje

Časovna dinamika svetlobe in vpliv na spektralno sestavo

Človekov vizualni sistem se je razvil v naravnem okolju, zato se neposredno odzivana njegove impulzeDnevna svetloba deluje kot pozitivni stresor, ki sproža določene odzive telesaPredvsem so pomembne jakost svetlobe, časovna dinamika in spektralna sestava

CIE je že leta 2001 izdala publikacijo »Vpliv dnevne in umetne svetlobe na dnevne in sezonske spremembepri ljudeh – bibliografija« (CIE, 2001) kjer so zbrani bibliografski podatki o študijah s tega področja.Dokument zajema 1100 naslovov, ki obravnavajo fiziološki vpliv svetlobe na človeka. Učinki obsegajofiziološko sledenje časovnim ciklom tekom letnih časov, razlikovanju med dnevom in nočjo, itd. Obsegajotudi fiziološke spremembe počutja ter budnosti, kot tudi PM (predmenstrualne) tenzije in SAD (sezonskomotnjo razpoloženja ali sezonsko afektivno motnjo).

Page 5: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Trije zaznavni sistemi

Vplive dnevne svetlobe delimo na vizualne učinke

a) Vizualno udobje, opravljanje vizualnih nalograven in kvaliteta osvetljenosti vplivata na učinkovitost vizualnega sistema, utrujanje in uspešnost opravljanja vizualnih nalog

In nevizualne biološke učinke svetlobe

b) cirkadiane: nadziranje biološke ure, cirkadianih (dnevnih) in cirkanualnih (sezonskih) ritmov

c) neposredne ali ne–cirkadiane: neposredni stimulatorni ali zaviralni učinek svetlobe, vpliv na razpoloženje, produktivnost, odzivnost, vedenje, tveganje za nesrečo ipd.

Page 6: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Vizualne naloge

Osnovni kriterij je zadostna splošna količina svetlobe v prostoru, ki jo definiramo spomočjo primerne osvetljenosti delovne ravnine (zahteve za delovna mesta) oz. spomočjo povprečnega količnika dnevne svetlobe v prostoru Dav (zahteve dnevnegaosvetljevanja)

Preverimo:

• Raven osvetljenosti (povprečni faktor dnevne svetlobe Dav ali povprečna osvetljenost Eav)

• Distribucija svetlobe v prostoru in v vidnem polju (enakomernost, kontrasti, bleščanje)

• Kvaliteta svetlobe (spektralna sestava)

• Primeren pogled v daljavo

Page 7: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Cirkadiani ritmi

Človeško telo se neprestano sinhronizira s 24 urnim Zemljinim ciklusom

Dnevna svetloba sproži izločanje hormonov (kortizol, serotonin), tema pa melatonin

Jutranja svetloba je signal, ki zavre nočno izločanje melatonina in sproži prebujanje zizločanjem kortizola, ki med drugim poveča raven krvnega sladkorja, s čimerzagotovi telesu energijo in okrepi imunski sistem. Ravni kortizola so najvišje vjutranjih urah, nato tekom dneva počasi padajo in najnižjo vrednost dosežejo okrogpolnoči (Boubekri, 2008; Bommel, 2006). Preko dneva se dviga tudi ravenserotonina, ki ima ravno tako vzpodbujevalen vpliv

Raziskave so pokazale močno povezavo med ravnjo serotonina v možganih indepresivnimi stanji (Pregelj, 2008)

Melatonin vpliva na uravnavanje krvnega tlaka, uravnavanje in krepitev imunskegasistema, regulacijo cirkadianega ritma metabolizma celic, zniževanje ravniškodljivega LDL–holesterola, uravnavanje delovanja mrežnice ter človekovegarazpoloženja in vedenja ipd. (Pregelj, 2008; Bizjak, 2004)

Preverimo vpad svetlobe v oko (jakost in časovni interval)

Centri za vizualno in nevizualno zaznavo so v možganih na različnih mestih.

Vizualna zaznava

Nevizualna zaznava

Page 8: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Razpoloženje

Dnevna svetloba vpliva na psihološko stanje (kognitivne funkcije, razpoloženje invedenje) (Knoop, 2006).

Močna svetloba in osončenost delujeta vzpodbudno.

Osnovne biološke potrebe zato poleg drugega vključujejo vidni stik z zunanjostjo indinamičnimi procesi, ki se tam odvijajo.

Človek nagonsko potrebuje informacije o okolju kot so:

• dogajanje v okolici (varnostne razmere, socializacija, preprečevanje monotonosti)

• prostorska orientacija (pogled na horizont, sproščanje, počitek)

• časovna orientacija (delo, prehranjevanje, počitek)

• vremenske razmere (zaščita, varnost, zavetje)

Preverimo osončenost prostora in kvaliteto razgleda.

Kakovost razgleda je zelo pomembna, saj zagotavljainformacije, ki jih potrebujemo pri vsakodnevnihdejavnostih.

Pogled naj zajema tri nivoje: teren, vmesni del (npr.naravno in grajeno okolje, človeške dejavnosti) innebo.

Kakovost razgleda je posebej pomembna zaprostore, v katerih se ljudje zadržujejo daljši čas alipa so namenjeni občutljivim skupinam populacije(npr. bolniki, starejši, otroci, ovirane osebe).

Page 9: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Primerjava vplivnih faktorjev in odziva

VIZUALNE NALOGE

VPAD NA DELOVNO RAVNINO

KOLIČINA 300-500 LX

VIDNI DEL SPEKTRA

TEKOM DELOVNE NALOGE

KRATEK ODZIVNI ČAS OČESA

BIOLOŠKI ODZIV

VPAD V OKO

KOLIČINA NAD 1000 LX

MODRI DEL VIDNEGA SPEKTRA IN BLIŽNJI UV

VEČKRAT TEKOM DNEVA (SINHRONIZACIJA)

DOLG ODZIVNI ČAS TELESA (15 min DO NEKAJ h)

Page 10: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Delovni prostor in biološka tema

Naravna svetloba ima v konvencionalno oblikovanem okolju prednost pred umetnosvetlobo zaradi primerne spektralne sestave in zaradi smeri, ker skozi okno vpadapoševno na prejemnika in s tem tudi na oko.

Vpad umetne svetlobe svetilk na stropu je skoraj vertikalen.

Rea in dr. (2002) so ugotovili, da je raven električnega osvetljevanja s stropa obvpadu v oko tri- do petkrat nižja od ravni, izmerjene na delovni ravnini (torejzagotovitev nivojev osvetljenosti na višini delovne ravnine ne pomeni tudi sprožanjabioloških učinkov).

Območje t. i. „biološke teme“ v prostoru je drugačno od območja vizualne teme(Hraska, 2015; Kristl in dr., 2011).

Osvetljenost delovnega mesta pri oblačnem nebu vrazličnih sezonah (mejna vrednost 500 lx za vizualnivpliv in 1000 lx za nevizualni vpliv). Čeprav so oknav prostori zelo velika, je le prvo delovno mestoustrezno z vidika zagotavljanja ustreznih pogojevvizualnega zaznavanja ter le pogojno z vidika vplivana zdravje (Kristl in dr., 2011)

Page 11: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Vpliv svetlobe na učni uspeh

Najodmevnejša študija vpliva svetlobnih pogojev na učence je bila leta 1999izvedena v ZDA (Heschong Mahone).

Presenetljiva ugotovitev, da so imeli učenci, ne glede na zasnovo učilnic in učniprogram, v najbolje dnevno osvetljenih učilnicah 7-18% višje ocene kot pa učenci vnajslabše dnevno osvetljenih učilnicah, je sprožila ukrepe pri zasnovi šol.

Razlike na posameznih šolah so bile še večje. V okrožju Capistrano (CA) je bil letniučni napredek učencev v najbolje dnevno osvetljenih učilnicah opremljenih znadsvetlobami v primerjavi s slabo dnevno osvetljenimi učilnicami za 20% hitrejšipri matematiki in za 26% hitrejši pri branju.

OŠ France Prešeren, Kranj (S. Kristl 1965)

Grün G. , Urlaub S. (2014). White Paper Towards anidentification of European indoor environments’ impacton health and performance - homes and schools,Fraunhofer-Institut für Bauphysik IBP, Holzkirchen,Stuttgart.

Heschong Mahone group (2003). Windows andClassrooms: A Study of Student Performance and theIndoor Environment, technical report, CALIFORNIAENERGY COMMISSION

Page 12: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Bivalno okolje v slovenskih vrtcih

Študija je zajela 17 vrtcev (24 igralnic) v ljubljanski regiji (otroci med 3 in 5 letom).Holistična ocena okolja vrtcev (Pajek in dr., 2017).

V 37% obravnavanih igralnic osvetljenost na referenčni ravnini ni dosegalapriporočenih 300 lx (SIST EN 12464).

Le v eni igralnici velikost okenske odprtine ni dosegala predpisanih 20% talnepovršine. V 18% igralnic je bilo razmerje globine proti višini večje od 2,5.

Ti podatki govorijo v prid tezi, da je potrebno dnevnoosvetljenost preračunati za vsak primer posebej in dadovolj veliko okno še ne zagotavlja zadostne dnevneosvetljenosti.

Page 13: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Kvaliteta stanovanjskega okolja

Vprašalnik je okolje obravnaval celovito (toplota, svetlobam, zvok, kvaliteta zraka).Stanovanja v hišah, blokih, najemna in lastniška stanovanja na Danskem (Frontczakin dr., 2012).

Vprašanja o navadah, znanju glede upravljanja z okoljem, načinih za doseganjeugodja.

Pri odgovorih o tem kaj je pomembneje, sostanovalci približno enak pomen pripisovalivsem faktorjem (3).

Pri rangiranju faktorjev se dnevna svetlobapojavi kot najpomembnejši od gradbeno-fizikalnih faktorjev (6).

Pri prostih opisih ustvarjanja ugodnihbivalnih pogojev so bili najpogostejeomenjeni svetlobni/sončni pogoji vprostoru (4).

Page 14: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Integralno zaznavanje ugodja

Človek svoje okolje dojema kot celovit sistem

Medsebojni vplivi različnih faktorjev(psiho-fiziološki, funkcionalni, socialni, kulturni, izkustveni, adaptacijski, zdravstveni, …)

Pomen analitičnega pristopa v fazi načrtovanja:

• potrebno je računsko dokazati zadostno raven dnevne osvetljenosti

• primerno distribucijo svetlobe v prostoru

• preprečevanje bleščanja

• vidni stik z zunanjostjo

Po izvedbi celovit monitoring delovanja (povratne informacije):

• kvaliteta dnevne osvetljenosti

• kvaliteta naravnega prezračevanja

• poraba energije, toplotno udobje

Ozaveščanje uporabnikov o pomenu zdravega bivalnega in delovnega okolja.

Page 15: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

Notranje okolje in dnevna svetloba

Danes je notranje okolje za večino ljudi že dominantno okolje (80-90% časa sezadržujemo v stavbah) (Evans in McCoy, 1998)

Vemo, da udobne in zdrave razmere v stavbah zmanjšajo stopnjo obolevnosti, SBS inizboljšajo udobje in učinkovitost (Roenneberg in Merrow, 2016)

Zagotavljanje udobnih in zdravih razmer je pomemben cilj (poudarek tudi v EU in SIzakonodaji)

Regulativa načelno podpira zdrave in udobne razmere v stavbah, celovitegaregulatornega sistema zahtev za dnevno svetlobo ni

Mednarodni standard SIST EN 17037 (2019) Dnevna svetloba v stavbah

Page 16: Zakaj dnevna svetloba - velcdn.azureedge.net/media/marketing/si/seminar en17037/1-zakaj dnevna...ZAKAJ DNEVNA SVETLOA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU

ZAKAJ DNEVNA SVETLOBA, SEMINAR O DNEVNI SVETLOBI, ŠKOFJA LOKA 2019 ŽIVA KRISTL, NU EPF, Biro Arcus

LiteraturaBizjak G (2004). Notranja razsvetljava z dnevno svetlobo. V: Zbornik Razsvetljava 2004, Učinkovita kombinacija umetne in dnevne svetlobe, Kranjska Gora, 14. – 15. oktober 2004. Maribor: SDR, 1-10.

Bommel (2006). Non-visual biological effect of lighting and the practical meaning of lighting for work. Elsevier. Applied ergonomics na www. Vol. 37 (4): 461 – 66.

Boubekri, M. (2008). Daylighting, architecture and health: Building design strategies. Elsevier/Architectural Press, Boston.

CIE 139 (2001). The Influence of Daylight and artificial light variations in humans, A bibliography.

Evans, G. W., McCoy, J. M. (1998). When buildings don’t work: The role of architecture in human health. V: Env. Pschy., 18, str.: 85–94.

Frontczak, M. Vinther Andersen, R., Wargocki, P. (2012). Questionnaire survey on factors influencing comfort with indoor environmental quality in Danish housing, , Building and Environment 50, pp. 56-64.

Grün G. , Urlaub S. (2014). White Paper Towards an identification of European indoor environments’ impact on health and performance - homes and schools, Fraunhofer-Institut für Bauphysik IBP, Holzkirchen, Stuttgart.

Heschong Mahone group (1999). Daylighting in schools, Condensed report, (naročnik: California board for energy efficiency).

Heschong Mahone group (2003). Windows and Classrooms: A Study of Student Performance and the Indoor Environment, Technical report, California energy commission.

Hraska J. (2015). Chronobiological aspects of green buildings daylighting, V: Renewable Energy, 73, str.: 109-114.

Knoop, M. (2006). Dynamic lighting for well-being in work places: addressing the visual, emotional and biological aspects of lighting design. V: Zbornik Razsvetljava 2006: Razsvetljava delovnih mest, Bled, 2006-10-12, Maribor, SDR, str. 63-74.

Kristl, Ž., Košir, M., Dovjak, M., Krainer, A. (2011). Študija dnevne osvetljenosti pisarniškega prostora glede na vizualne in biološke vplive = Study of daylight office space regarding visual and biologicalinfluences. Gradbeni vestnik : glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, letn. 60, št. 3, str. 84-91.

Pajek, L. Košir, M., Kristl, Ž., Kacjan Žgajnar, K., Dovjak, M. (2017). Indoor environmental quality (IEQ) in Slovenian children daycare centres. Part 1, Results of in-situ measurements. V: Sanitarnoinženirstvo 11/1, str.: 4-18.

Pregelj P (2008). Cirkadiani ritmi in depresija. Zdravstveni vestnik 77 (11): 767-71.

Rea, M.S., Figueiro, M.G., Bullough, J.D., (2002). Circadian photobiology: an emerging framework for lighting practice and research, . V: Lighting Research and Technology, SAGE, 34/3, str.: 177–187.

Roenneberg T., Merrow M. (2016). The Circadian Clock and Human Health, Current Biology, Volume 26, Issue 10, Pages 432-443.

SIST EN 12404 (2011). Svetloba in razsvetljava - Razsvetljava na delovnem mestu - 1. del: Notranji delovni prostori.

SIST EN 17037 (2019). Dnevna svetloba v stavbah.