ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA - mf.gov.siun/Zaključni... · Zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2014 OBRAZLOŽITEV SPLOŠNEGA DELA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA

I I I . 1 .

O B R A Z L O Ž I T E V S P L O Š N E G A D E L A

Z A K L J U Č N E G A R A Č U N A

P R O R A Č U N A

Zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2014

OBRAZLOŽITEV SPLOŠNEGA DELA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA

KAZALO

A)BILANCAPRIHODKOVINODHODKOV.................................................................................2

A1) PRIHODKI PRORAČUNA ........................................................................................................................... 3 70 DAVČNI PRIHODKI ......................................................................................................................................... 4 71 NEDAVČNI PRIHODKI ................................................................................................................................... 11 72 KAPITALSKI PRIHODKI .................................................................................................................................. 14 73 PREJETE DONACIJE ...................................................................................................................................... 14 74 TRANSFERNI PRIHODKI ................................................................................................................................ 14 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE ...................................................................................................... 14

A2) ODHODKI .............................................................................................................................................. 20 40 TEKOČI ODHODKI ........................................................................................................................................ 20 41 TEKOČI TRANSFERI ...................................................................................................................................... 28 42 INVESTICIJSKI ODHODKI .............................................................................................................................. 38 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI ............................................................................................................................ 39 45 PLAČILA SREDSTEV V PRORAČUN EVROPSKE UNIJE .................................................................................... 40

B)RAČUNFINANČNIHTERJATEVINNALOŽB......................................................................42

B1) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV ................................................... 42

B2) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV .......................................................................... 43

C)RAČUNFINANCIRANJA............................................................................................................46

C1) ZADOLŽEVANJE PRORAČUNA ................................................................................................................. 47

C2) ODPLAČILA DOLGA ................................................................................................................................ 53

D)NETOPOLOŽAJDRŽAVNEGAPRORAČUNADOPRORAČUNAEU.............................55


OBRAZLOŽITEV SPLOŠNEGA DELA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA 2 NETO POLOŽAJ DRŽAVNEGA PRORAČUNA DO PRORAČUNA EU

A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Prihodki državnega proračuna so bili leta 2014 realizirani v višini 8.459,5 mio EUR, odhodki državnega proračuna pa v višini 9.654,9 mio EUR, tako je proračunski primanjkljaj v letu 2014 znašal 1.195,4 mio EUR, kar predstavlja 3,2 % BDP oz. je znotraj primanjkljaja, načrtovanega ob rebalansu državnega proračuna. 1 V letu 2014 je državni proračun RS v odnosu do proračuna EU realiziral neto proračunski presežek v višini 633,3 mio EUR ali 1,7 % BDP. Neto proračunski presežek je bil za 125 mio EUR višji kot v letu 2013 in najvišji od 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica EU. Dolg državnega proračuna je na dan 31. 12. 2014 znašal 26,0 mrd EUR oziroma 69,8 % BDP. Od 1. 1. 2014 do konca leta se je povečal za 4,0 mrd EUR. Graf 1: Prihodki, odhodki in primanjkljaj državnega proračuna v obdobju 2009-2014

Vir: Ministrstvo za finance

1 Skladno s 96. členom Zakona o javnih financah so v Zaključnem računu proračuna države prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države. Zadnji sprejeti proračun RS za leto 2014 je rebalans proračuna RS za leto 2014, ki je osnova za pojasnjevanje odstopanj.



A1) PRIHODKI PRORAČUNA Leta 2014 je bilo realiziranih skupno 8.459,5 mio EUR prihodkov, od tega:

6.578,5 mio EUR davčnih prihodkov,

805,4 mio EUR nedavčnih prihodkov,

39,3 mio EUR kapitalskih prihodkov, prejetih donacij in transfernih prihodkov ter

1.036,2 mio EUR sredstev iz proračuna EU.

Tabela 1: Prihodki proračuna v letu 2014 v mio EUR


Graf 2: Deleži najpomembnejših kategorij prihodkov državnega proračuna v letu 2014




70 DAVČNI PRIHODKI Leta 2014 je bilo realiziranih 6.578,5 mio EUR davčnih prihodkov, od tega:

1.260,0 mio EUR davkov na dohodek in dobiček,

56,6 mio EUR prispevkov za socialno varnost,

20,2 mio EUR davkov na plačilno listo in delovno silo,

28,3 mio EUR davkov na premoženje,

5.135,6 mio EUR domačih davkov na blago in storitve,

77,7 mio EUR davkov na mednarodno trgovino in transakcije ter

0,03 mio EUR drugih davkov. Tabela 2: Davčni prihodki proračuna v letu 2014 v mio EUR


Realizacije posameznih davčnih kategorij v letu 2014 so obrazložene v nadaljevanju.

700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 7000 Dohodnina V rebalansu državnega proračuna za leto 2014 je bilo iz naslova dohodnine, ki pripada državnemu proračunu predvidenih 805,5 mio EUR prihodkov, realiziranih pa je bilo 789,6 mio EUR, kar pomeni za 2 % nižjo realizacijo oziroma 15,9 mio EUR manj prihodkov od načrtovanih. V Tabeli 3 je predstavljena realizacija dohodnine po virih za leto 2014.



Tabela 3: Realizacija dohodnine po virih v letu 2014 v mio EUR


7001 Davek od dohodka pravnih oseb Do konca leta 2014 je bilo v državni proračun iz naslova davka od dohodka pravnih oseb vplačanih 468,4 mio EUR, kar je za 14,4 mio EUR oziroma 3,2 % več, kot je bila ocena ob pripravi rebalansa proračuna 2014 in za 76,6 % več kot v letu 2013, kar je predvsem posledica višjega (pozitivnega) poračuna za predhodno leto. Mesečna akontacija je v obdobju junij - december 2014 je v povprečju znašala 38,4 mio EUR, kar je za 12,1 % oziroma 4,1 mio EUR več kot v preteklem letu. Graf 3 prikazuje mesečno realizacijo DDPO v letih 2013 in 2014. Iz slike je razvidno, da je realizacija v aprilu 2014 v primerjavi z aprilom 2013 višja za 167,4 mio EUR.



Graf 3: Mesečni prikaz gibanja prihodkov iz naslova davka od dohodka pravnih oseb v letih 2013 in 2014


7002 Drugi davki na dohodek in dobiček Pod druge davke na dohodek in dobiček spadata dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize in davek od dohodka iz finančnih instrumentov, ki ga oseba prejme za tuj račun. Za leto 2014 so bili prihodki iz naslova drugih davkov na dohodek in dobiček realizirani v višini 2,0 mio EUR, kar je za 0,3 mio EUR manj, kot je bilo predvideno v rebalansu proračuna.

701 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST Med vire prihodkov državnega proračuna štejemo prispevke zaposlenih, delodajalcev, samozaposlenih ter ostale prispevke za socialno varnost iz naslova zavarovanja za primer nezaposlenosti in za primer porodniškega dopusta, medtem ko so prispevki za zdravstveno zavarovanje vir Zavoda za zdravstveno zavarovanje, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa so vir Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V letu 2014 je bilo iz naslova prispevkov za socialno varnost realiziranih 56,6 mio EUR prihodkov, kar je 0,6 mio EUR več kot je bilo načrtovanih prihodkov v rebalansu proračuna. V primerjavi z letom 2013 je bilo v državno blagajno vplačanih za 9,2 % več prihodkov iz naslova prispevkov za socialno varnost.

702 DAVKI NA PLAČILNO LISTO IN DELOVNO SILO Prihodki iz naslova posebnega davka na določene prejemke so bili letu 2014 realizirani v višini 20,2 mio EUR in so za 0,2 % nižji od načrtovanih prihodkov iz tega naslova v rebalansu proračuna.



703 DAVKI NA PREMOŽENJE V to kategorijo prihodkov spadajo prihodki iz naslova davka od nepremičnin, davka od premičnin ter davka na promet nepremičnin in na finančno premoženje, ki so bili za leto 2014 realizirani v višini 28,3 mio EUR, kar za 0,2 mio EUR več kot je bilo predvideno v rebalansu proračuna.

704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE Domači davki na blago in storitve predstavljajo vrednostno največjo kategorijo v skupnih prihodkih državnega proračuna. Ti so leta 2014 predstavljali 60,7 % vseh prihodkov državnega proračuna.

Ob pripravi rebalansa proračuna za leto 2014 je bilo predvidenih prihodkov iz naslova domačih davkov na blago in storitve 5.193,1 mio EUR, dejansko pa je bilo realiziranih 5.135,6 mio EUR (98,9 % realizacija).

Med domače davke na blago in storitve spadajo:

davek na dodano vrednost,

drugi davki na blago in storitve (CO2 dajatev),

trošarine (trošarine na energente, alkohol in tobak),

davki na posebne storitve (davek od klasičnih in posebnih iger na srečo in davek od prometa zavarovalnih poslov),

letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu,

drugi davki na uporabo blaga in opravljanje storitev (razne okoljske dajatve, požarna taksa, vodna povračila, odškodnine za spremembo namembnosti zemljišč in sredstva za vzdrževanje melioracijskih sistemov) ter

davek od prometa motornih vozil. Graf 4: Struktura domačih davkov na blago in storitve v letu 2014




7040 Davek na dodano vrednost

Realizacija prihodkov iz naslova DDV v letu 2014 znaša 3.153,3 mio EUR, kar je 28,1 mio EUR oziroma 0,9 % manj od načrtovanega v rebalansu proračuna za leto 2014. V primerjavi z letom 2013 smo iztržili za 124,2 mio EUR (4,1 %) več prihodkov iz tega naslova. DDV ločimo na: • davek na dodano vrednost po obračunu, • davek na dodano vrednost od uvoženega blaga ter • zamudne obresti. DDV po obračunu je bil v letu 2014 realiziran v višini 2.379,5 mio EUR, kar je za 61,1 mio EUR oziroma 2,5 % manj, kot smo načrtovali v rebalansu proračuna in za 6,6 % več glede na realizacijo v letu 2013.

Graf 5: DDV od obračuna po mesecih za leti 2013 in 2014


DDV od uvoženega blaga je v letu 2014 znašal 768,5 mio EUR ter napovedi iz rebalansa presegel za 3,6 % oziroma 27,8 mio EUR. V primerjavi z letom 2013 je bil nižji za 2,8 %. Graf 6: DDV od uvoza (neto) po mesecih za leti 2013 in 2014




7041 Drugi davki na blago in storitve Skupina drugi davki na blago in storitve vključuje okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z ogljikovim dioksidom od tekočih, plinastih in trdih goriv ter od gorljivih organskih snovi. Leta 2014 je bilo v državni proračun vplačanih 107,3 mio EUR prihodkov iz naslova taks za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, kar je za 0,7 mio EUR ali 0,7 % manj od načrtovanih.

7042 Trošarine Leta 2014 je bilo realizirano 1.491,3 mio EUR prihodkov iz naslova trošarin, kar je za 28,8 mio EUR manj, kot je bilo načrtovano v rebalansu ter za 0,6 mio EUR več, kot je bilo realizirano v letu 2013. Trošarine od energentov in električne energije Realizacija trošarin od mineralnih olj, plina in električne energije je v letu 2014 znašala 969,3 mio EUR, kar je za 21,4 mio EUR (2,2 %) manj od predvidenega v rebalansu za leto 2014. Nastala razlika je predvsem posledica nižjih količin prodanih goriv od tistih predvidenih v rebalansu proračuna. Graf 7: Količine prodanega bencina v letih 2013-2014

Vir: Ministrstvo za finance Graf 8: Količine prodanega dizla v letih 2013-2014




Graf 9: Količine prodanega kurilnega olja v letih 2013-2014

Vir: Ministrstvo za finance Kot je razvidno iz grafov 7-9, je bila v letu 2014 količina prodanega bencina glede na realizacijo 2013 nižja za 4,2 %, dizla višja za 1,2 % in kurilnega olja nižja za 22,5 %. Trošarine so na letnem nivoju v letu 2014 glede na leto 2013 v povprečju narasle pri dizlu za 2,3 %, bencinu v povprečju padle za 0,1 % in kurilnem olju narasle za 19,4 %, vendar je bil izpad prodanih količin kljub temu prevelik, da bi pokril priliv iz naslova višjih trošarin. V letu 2014 je bilo pobranih za 30,9 mio EUR prihodkov od trošarin na električno energijo oziroma 0,6 mio EUR manj glede na leto 2013, na račun manjše porabe v MWh. Trošarine od alkohola in alkoholnih pijač Trošarine od alkohola in alkoholnih pijač so v letu 2014 znašale 102,1 mio EUR, kar je 0,6 mio EUR (0,6 %) več od napovedi ob pripravi rebalansa ter 8,4 % več glede na leto 2013. Trošarine od tobačnih izdelkov Prihodki iz naslova trošarin od tobačnih izdelkov so bili v letu 2014 realizirani v višini 420,1 mio EUR in so bili za 7,7 mio EUR (1,8 %) nižji od načrtovanih v rebalansu proračuna za leto 2014, kar je posledica manjših prodanih količin tobaka.

7044 Davki na posebne storitve Med davke na posebne storitve štejemo davek od klasičnih in posebnih iger na srečo ter davek od prometa zavarovalnih poslov. V letu 2014 je bilo iz naslova davkov na posebne storitve v državni proračun vplačanih skupaj 169,6 mio EUR, kar je za 1,3 mio EUR oziroma za 0,7 % več, kot je bilo predvideno v rebalansu proračuna. Iz naslova davka od posebnih in klasičnih iger na srečo je bilo v državni proračun vplačanih 43,1 mio EUR, realizacija prihodkov iz naslova davka od prometa zavarovalnih poslov je znašala 62,9 mio EUR, realizacija prihodkov iz naslova davka na finančne storitve pa 43,6 mio EUR. Davka od srečk je bilo za 16,7 mio EUR.

7046 Letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu Dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu vplačujejo lastniki motornih vozil ob vsaki obvezni registraciji vozil. Iz tega naslova je bilo v letu 2014 v državni proračun vplačanih 143,1 mio EUR, kar je za 1,1 mio EUR oz. 0,8 % manj, kot je bilo načrtovano v rebalansu proračuna.



7047 Drugi davki na uporabo blaga in opravljanje storitev Drugi davki na uporabo blaga in opravljanje storitev vključujejo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, vodna povračila, požarno takso, okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin, zaradi odlaganja odpadkov, zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, zaradi starih bremen odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev, zaradi nastajanja izrabljenih gum, zaradi starih bremen odpadne embalaže in zaradi uporabe hlapnih organskih spojih ter sredstva za vzdrževanje melioracijskih sistemov. V državni proračun je bilo v letu 2014 skupaj vplačanih 44,0 mio EUR davkov iz tega naslova, kar je za 0,6 mio EUR oziroma 1,4 % več od načrtovanega. Med drugimi davki na uporabo blaga in storitev največji delež v letu 2014 predstavljajo vodna povračila. Teh je bilo v letu 2014 realiziranih 29,1 mio EUR, kar je za 1,2 % oziroma za 0,3 mio EUR več, kot smo načrtovali v rebalansu proračuna 2014.

7048 Davek od prometa motornih vozil Realizacija prihodkov iz naslova davka od prometa motornih vozil je v letu 2014 znašala 27,1 mio EUR in je za 0,7 mio EUR oziroma 2,3 % nižja od načrtovanih prihodkov v rebalansu proračuna.

705 DAVKI NA MEDNARODNO TRGOVINO IN TRANSAKCIJE V letu 2014 je bilo realiziranih 77,7 mio EUR prihodkov iz naslova davkov na mednarodno trgovino, kar je za 5,3 mio EUR oziroma 7,3 %več, kot je bilo predvideno v rebalansu proračuna.

706 DRUGI DAVKI V skupino drugi davki sodijo poznejša vplačila ukinjenih davkov ter izterjava neplačanih davkov iz preteklih let. V letu 2014 je bilo realizirano 0,03 mio EUR drugih davkov.

71 NEDAVČNI PRIHODKI V rebalansu proračuna za leto 2014 je bilo predvidenih 814,9 mio EUR nedavčnih prihodkov, realiziranih pa 805,4 mio EUR prihodkov oziroma za 9,4 mio EUR ali 1,2 % manj, kot je bilo predvideno z rebalansom proračuna.



Graf 10: Nedavčni prihodki v letih 2013 - 2014


710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja V letu 2014 je bilo realizirano 432,8 mio EUR prihodkov iz tega naslova, kar je za 6,6 mio EUR (1,6 %) več od predvidenih v rebalansu proračuna 2014.

7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki V rebalansu proračuna za leto 2014 je bilo načrtovanih za 134,7 mio EUR prihodkov od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki nefinančnih in finančnih družb, ki so v pretežni lasti države. Dejansko je bila država ob koncu obravnavanega leta udeležena na dobičkih in dividendah ter presežku prihodkov nad odhodki v višini 137,6 mio EUR, kar je za 2,9 mio EUR (2,1 %) več od predvidenega zneska.

7102 Prihodki od obresti V primerjavi z rebalansom državnega proračuna za leto 2014 je bilo v državno blagajno v letu 2014 vplačanih za 5,5 mio EUR več obresti od depozitov in danih posojil, kot je bilo načrtovano, saj je realizacija znašala 40,9 mio EUR, medtem ko smo planirali 35,4 mio EUR. Največ obresti se je v državni proračun steklo iz naslova drugih prihodkov od obresti in sicer 5,6 mio EUR, konkretneje obresti iz danih poroštev Probanke in Factor banke, ki ob pripravi proračuna v tolikšni višini niso bili predvideni. Prihodki od obresti od depozitov so znašali 19,4 mio EUR, od obresti danih posojil v tujino 2,3 mio EUR.

7103 Prihodki od premoženja Leta 2014 je bilo iz naslova prihodkov od premoženja (najemnin, podeljenih koncesij) skupaj vplačano v proračun države 254,3 mio EUR prihodkov, kar je za 1,8 mio EUR ali 0,7 % manj, kot je bilo načrtovano.



Največji delež med prihodki od premoženja predstavljajo prihodki iz naslova podeljenih koncesij v višini 151,4 mio EUR, koncesije za sklad za štipendije v višini 38,1 mio EUR, prihodki od nadomestila za dodelitev služnostne pravice in ustanovitev stavbne pravice 20,5 mio EUR, prihodki iz naslova koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo v višini 18,4 mio EUR. Iz naslova oddajanja poslovnih in drugih prostorov ter stanovanj v najem smo prejeli 4,9 mio EUR sredstev. S podelitvijo koncesij za vodno pravico so prejemniki pravic vplačali 8,2 mio EUR, za koriščenje pravice do rudarjenja pa je bilo vplačanih 1,4 mio EUR.

711 TAKSE IN PRISTOJBINE Prihodki iz naslova taks in pristojbin so bili leta 2014 realizirani v višini 70,9 mio EUR, kar je za 2,1 mio EUR oz. 2,9 % manj, kot smo načrtovali. Zavezanci za poravnavo sodnih postopkov so vplačali 41,1 mio EUR, zavezanci za plačilo upravnih taks in pristojbin v upravnih postopkih pa 29,8 mio EUR.

712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI V proračun se stekajo tudi globe in druge denarne kazni za prekrške, prestopke in kazniva dejanja, ki jih vplačujejo udeleženci v prometu, upravni izvršbi, gospodarskih postopkih ipd. Iz naslova glob in drugih denarnih kazni je bilo leta 2014 v državni proračun vplačanih 80,4 mio EUR prihodkov, kar je za 0,5 mio EUR oziroma za 0,6 % več, kot je bilo načrtovano.

713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV Neposredni uporabniki državnega proračuna, ki opravljajo lastno dejavnost, vplačujejo v proračun presežek prihodkov nad odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu. V letu 2014 so vplačali 8,8 mio EUR presežkov, kar je za 0,1 mio EUR manj kot je bilo načrtovano v rebalansu državnega proračuna za leto 2014.

714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI V kategorijo drugih nedavčnih prihodkov sodijo prihodki od zaračunanih tiskovin (potnih listin, osebnih izkaznic, registrskih tablic), iz naslova zaračunanih stroškov razporejanja javnofinančnih prihodkov (provizija UJP), prihodki od storitev v postopkih homologacije in posamične odobritve vozil ter ostali izredni nedavčni prihodki (refundacije boleznin, invalidnin, vračila neupravičenih stroškov in drugih dodatkov, socialnih pomoči, vračila štipendij,...). V sprejetem rebalansu proračuna za leto 2014 je bilo načrtovanih 226,9 mio EUR drugih nedavčnih prihodkov, njihova realizacija pa je bila za 6,3 % nižja in je znašala 212,5 mio EUR. Višji prihodki v primerjavi z letom 2013 so predvsem posledica vplačil nekaterih izrednih prihodkov: za 21 mio EUR večji priliv iz naslova vplačila presežkov EZR iz leta 2013, nakazilo provizije DUTB v višini 4,9 mio EUR, pozitivne tečajne razlike pri zamenjavi 5 in 10 letne obveznica (USD za EUR) v višini 23 mio EUR, vračilo neupravičenih sredstev, izplačanih Revozu v višini 4,4 mio EUR, ter 12,2 mio EUR izrednih prihodkov (razlika med zadolževanjem 230,8 mio EUR in izdatkom za dokapitalizacijo Abanke 243 mio EUR) itd.



72 KAPITALSKI PRIHODKI Višina načrtovanih kapitalskih prihodkov temelji na odloku o programu prodaje finančnega in stvarnega premoženja države. Kapitalski prihodki predstavljajo prihodke od prodaje osnovnih sredstev (zgradbe in prostori, prevozna sredstva, oprema in drugo), prodaje zalog ter prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Za leto 2014 je bila načrtovana prodaja stvarnega premoženja v višini 22,2 mio EUR, dejansko pa je bilo prodanih za 22,5 mio EUR, kar je 0,3 mio EUR več, kot smo načrtovali.

73 PREJETE DONACIJE V letu 2014 smo prejeli 16,5 mio EUR nepovratnih sredstev domačih in tujih donatorjev, kar je za 0,6 mio EUR več, kot je bilo načrtovano v rebalansu proračuna za leto 2014. Tuje nevladne organizacije in fundacije ter tuje vlade in vladne institucije so nakazale 3,7 mio EUR sredstev donacij, domači donatorji pa so darovali 12,8 mio EUR raznih nepovratnih sredstev.

74 TRANSFERNI PRIHODKI Iz državnega proračuna, skladov socialnega zavarovanja in iz javnih skladov je bilo leta 2014 vplačano v državni proračun 0,3 mio EUR prispevkov delodajalcev za porodniško varstvo in za zaposlovanje, nadomestil za čas brezposelnosti ter starševskih nadomestil, kar predstavlja 17,8 % načrtovanega.

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE Z rebalansom proračuna za leto 2014 je bilo načrtovanih 1.115,6 mio EUR prihodkov iz Evropske unije. Prihodki iz EU vključujejo prejeta sredstva Evropske unije za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike, sredstva Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada EU, prejeta sredstva za izvajanje centraliziranih in drugih programov EU, ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prejeta sredstva od drugih evropskih institucij. V letu 2014 je bilo realiziranih 1.036,2 mio EUR prihodkov iz proračuna EU, kar pomeni 92,9 % realizacijo načrtovanih EU prihodkov.



Graf 11: Struktura vseh prejetih sredstev iz proračuna EU (v mio EUR in % realizacije)


781 PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU ZA IZVAJANJE SKUPNE KMETIJSKE IN RIBIŠKE POLITIKE V rebalansu proračuna za leto 2014 je bilo iz naslova ukrepov skupne kmetijske in ribiške politike načrtovano 257,5 mio EUR prihodkov. Dejansko je bilo iz tega naslova realizirano 263,5 mio EUR oziroma 102,3 % od načrtovanega. Strukturno gledano je bilo kar 96% vseh prejetih sredstev EU realiziranih iz naslova neposrednih plačil v kmetijstvu iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ter iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za izvajanje ukrepov programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013. Graf 12: Struktura prejetih sredstev EU za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike




Prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje programa razvoja podeželja so bila v rebalansu proračuna za leto 2014 načrtovana v višini 107,7 mio EUR. Dejansko je bilo iz tega naslova realizirano 113,0 mio EUR oziroma 4,9 % več od načrtovanega. Sredstva EU iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja so bila realizirana v skladu z izdatki, izvršenimi na podlagi odobrenih vlog ter upravičenih zahtevkov za zaključene aktivnosti v okviru posameznih ukrepov Programa razvoja podeželja 2007-2013. Prejeta sredstva EU za neposredna plačila v kmetijstvu so bila v rebalansu proračuna za leto 2014 načrtovana v višini 139,9 mio EUR. Realizacija je bila v skladu z načrtovanim (100 %), prihodki pa so bili realizirani v skladu z izdatki, izvršenimi na podlagi odobrenih zbirnih vlog za leto 2013. Sredstva za tržne ukrepe v kmetijstvu so bila v rebalansu proračuna za leto 2014 načrtovana v višini 3,9 mio EUR. Dejansko je bilo iz tega naslova realizirano 5,3 mio EUR odhodkov, od katerih je zgolj knjigovodsko evidentirano 1,5 mio EUR, ki jih je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, po bruto načelu, zagotovilo v okviru finančnega načrta na podlagi sklepov Evropske komisije o izključitvi odhodkov iz financiranja Evropske unije zaradi ugotovljenih nepravilnosti v okviru Skupne kmetijske politike. Ostala prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje skupne kmetijske politike so bila v rebalansu proračuna za leto 2014 načrtovana v višini 1,9 mio EUR. Dejanska prejeta sredstva EU iz tega naslova so bila realizirana v višini 1,6 mio evrov oz. v višini 84,5 % načrtovanega, v skladu z odobrenimi zahtevki za povračilo s strani Evropske komisije. Prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje skupne ribiške politike so bila v rebalansu proračuna za leto 2014 načrtovana v višini 3,9 mio EUR. Od tega je bilo dejansko realizirano 88,4 % oz. 3,4 mio EUR. Sredstva EU so bila realizirana v skladu z izdatki, izvršenimi na podlagi upravičenih zahtevkov za zaključene aktivnosti v okviru Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007-2013. Graf 13: Pregled sredstev EU za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike




782 PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU IZ STRUKTURNIH SKLADOV V rebalansu proračuna za leto 2014 je bilo iz naslova prihodkov iz Strukturnih skladov EU načrtovanih 435,1 mio EUR. Dejansko je bilo iz tega naslova realizirano 403,7 mio EUR oziroma 92,8 % načrtovanega. V okviru Strukturnih skladov največji delež predstavljajo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF). Prihodki iz tega naslova so bili z rebalansom proračuna RS za leto 2014 načrtovani v višini 309,4 mio EUR, dejanski priliv pa je znašal 276,7 mio EUR oziroma 90 % načrtovanega. Višji priliv od načrtovanega je bil iz Evropskega socialnega sklada (ESF). Prihodki so bili realizirani v višini 127,0 mio EUR oziroma 101 % načrtovanega z rebalansom za leto 2014. Graf 14: Načrtovani in realizirani prihodki iz naslova strukturnih skladov v letu 2014


783 PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU IZ KOHEZIJSKEGA SKLADA Za leto 2014 je bilo v rebalansu proračuna predvidenih 401,0 mio EUR prihodkov iz Kohezijskega sklada EU. Dejanska prejeta sredstva EU iz tega naslova predstavljajo 86,9 % načrtovanih in so za dobrih 155 mio EUR višji kot v letu 2013. V letu 2014 se je intenzivno nadaljeval proces uvajanja pomembnih izboljšav in poenostavitev sistema črpanja EU sredstev, s čimer se je skušalo prispevati k boljšemu črpanju sredstev kohezijske politike. Cilj je bil pospešiti izvajanje in spremljanje projektov programskega obdobja 2007-2013 ter posledično zaključiti programsko obdobje brez »izgube« sredstev evropske kohezijske politike. Ob tem je bila ena od glavnih nalog vseh ministrstev, vključenih v izvajanje evropske kohezijske politike, skrb za prihodke iz Bruslja, predvsem z odpravo zamud pri pripravi zahtevkov za povračilo. Sredstva Kohezijskega sklada EU so bila realizirana v skladu s tekočimi izdatki, izvršenimi na podlagi upravičenih zahtevkov za zaključene aktivnosti v okviru OP ROPI 2007-2013



Graf 15: Načrtovani in realizirani prihodki iz Kohezijskega sklada v letu 2014 po finančnih perspektivah


784 PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU ZA IZVAJANJE CENTRALIZIRANIH IN DRUGIH PROGRAMOV EU Prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje centraliziranih in drugih programov EU so bila z rebalansom proračuna za leto 2014 načrtovana v višini 16,8 mio EUR. Prilivi v proračun so odvisni od dinamike izvajanja projektov. Dejanska prejeta sredstva EU iz tega naslova predstavljajo 69,7 % načrtovanih. Skupina prihodkov vključuje prejeta sredstva EU za izvajanje projektov in programov, ki se izvajajo centralizirano preko razpisov Evropske komisije in sredstva migracijskih skladov, ki se izvajajo decentralizirano. Največji delež predstavljajo prejeta sredstva iz naslova evropskega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov s področja svobode, ki ga sestavljajo štirje skladi, in sicer: Sklad za zunanje meje, Sklad za vključevanje državljanov tretjih držav, Evropski sklad za begunce in Evropski sklad za vračanje. V letu 2014 je znašala realizacija iz tega naslova 11,7 mio EUR. Daleč največji delež predstavljajo prejeta sredstva iz proračuna EU iz naslova Sklada za zunanje meje, medtem ko sredstva iz ostalih treh skladov predstavljajo 12 % prihodkov iz tega naslova. V okviru centraliziranih in drugih programov EU so bila v letu 2014 prejeta še sredstva iz naslova programa Konkurenčnost za rast in zaposlovanje, in sicer v višini 39 tisoč EUR.



786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE Ostala prejeta sredstva iz proračuna EU so bila za leto 2014 predvidena v višini 2,7 mio EUR in zajemajo prejeta sredstva za povračilo potnih stroškov na sestankih sveta EU, prejete obresti od ostalih prejetih sredstev iz proračuna EU ter ostala prejela sredstva. Dejansko je bilo v letu 2014 iz navedenega naslova prejetih 0,6 mio EUR ali 23,3 % načrtovanih prihodkov.

787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij so v letu 2014 znašala 8,1 mio EUR iz naslova različnih projektov podpore in sodelovanja, in sicer tako od Evropske komisije kot tudi institucij, delujočih v državah članicah.



A2) ODHODKI V letu 2014 so bili odhodki državnega proračuna realizirani v skupni višini 9.654,9 mio EUR po naslednjih ekonomskih namenih porabe:

2.872,9 mio EUR tekoči odhodki, 5.214,7 mio EUR tekoči transferi, 531,1 mio EUR investicijski odhodki, 633,2 mio EUR investicijski transferi in 402,9 mio EUR plačila sredstev v proračun EU.

Podrobneje sta struktura ekonomskih namenov porabe v letu 2014 ter primerjava realizacije s preteklimi leti prikazani v spodnjih grafih. Obrazložitve porabe znotraj posameznih ekonomskih namenov so podana v nadaljevanju. Graf 16: Deleži ekonomskih namenov v skupnih odhodkih proračuna RS v realizaciji 2014


40 TEKOČI ODHODKI

Tekoči odhodki zajemajo plače in druge izdatki zaposlenim, prispevke delodajalcev za socialno varnost, izdatke za blago in storitve (vključno z odhodki za operativno delovanje državnih organov, ki jih imenujemo materialni stroški ter odhodki za vojaške namene in za specialno policijsko opremo), plačila obresti ter sredstva, izločena v rezerve.



Graf 17: Delež posameznih kategorij v celotni realizaciji tekočih odhodkov leta 2014


400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM

401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST V okviru sredstev za stroške dela zaposlenih pri neposrednih proračunskih uporabnikih so vključene pravice porabe in njihova realizacija za plače in druge izdatke zaposlenim ter prispevke delodajalcev za socialno varnost. Izdatki za navedene namene se evidentirajo na naslednjih podskupinah kontov:

Za skupino izdatkov, ki vključuje plače in dodatke, regres za letni dopust, povračila in nadomestila, sredstva za delovno uspešnost, nadurno delo in druge izdatke zaposlenim, so bile z rebalansom za leto 2014 zagotovljene pravice porabe v skupni višini 915,5 mio EUR. Zagotovljene pravice porabe so se do konca leta povečale s prerazporeditvami za 0,7 mio EUR. Za izplačilo obveznosti, ki sodijo v navedeno skupino izdatkov, so bila v letu 2014 porabljena sredstva v višini 910,2 mio EUR ali 99,3 % veljavnega proračuna.

Za pokrivanje obveznosti delodajalca iz naslova prispevkov za socialno varnost in premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence so bile z rebalansom za leto 2014 zagotovljene pravice porabe v višini 164,2 mio EUR, s prerazporeditvami pa so se zmanjšale za 2,9 mio EUR. Zagotovljena sredstva za ta namen so bila realizirana v višini 160,2 mio EUR oziroma 99,3 % veljavnega proračuna.

V strukturi odhodkov bilance A je delež sredstev za stroške dela neposrednih proračunskih uporabnikov v letu 2014 znašal 11,1 %, kar je za 0,5 odstotne točke manj kot v preteklem letu.



Tabela 4: Globalni podatki po nad-skupinah proračunskih uporabnikov

v mio EUR

Skupine proračunskih uporabnikov

Rebalans 2014

Veljavni proračun 2014

Razlika VP 14 -Reb.14

Realizacija 2014

Razlika Real.14-VP 14

1 2 3 = 2 –1 4 5 = 4 – 2

Nevladni PU 32,3 31,9 -0,4 31,8 -0,1Vladni PU 909,8 908,6 -1,2 901,7 -6,9

Pravosodni PU 137,6 137,0 -0,6 136,9 -0,1

SKUPAJ 1.079,7 1.077,5 -2,2 1.070,4 -7,1Vir: Ministrstvo za finance

Neposrednim proračunskim uporabnikom državnega proračuna so se z rebalansom zagotovljene pravice porabe za stroške dela do konca leta zmanjšale za 2,2 mio EUR, kljub temu je ob koncu leta ostalo 7,1 mio EUR neporabljenih sredstev, kar predstavlja 0,7 % veljavnega proračuna za stroške dela.

V strukturi porabe so bili po nad skupinah proračunskih uporabnikov doseženi naslednji deleži:

- nevladni proračunski uporabniki 3,0 %,

- vladni proračunski uporabniki 84,2 %,

- pravosodni proračunski uporabniki 12,8 %.

Z namenom postopnega zmanjšanja proračunskega primanjkljaja in doseganja uravnoteženja javnih financ je vlada že v letu 2013 v postopku pogajanj s socialnimi partnerji dosegla Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2014, na podlagi katerega so dogovorjeni nekateri trajni kot tudi začasni ukrepi za znižanje mase sredstev za stroške dela.

Dodatna obveznost, ki je bila realizirana v februarju 2014, je posledica odločitev sodišča glede izplačila tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012. Z namenom zagotovitve enake obravnave vseh javnih uslužbencev, ki so upravičeni do izplačila tretje četrtine in jim le ta še ni bila izplačana, je bila navedena problematika urejena z Zakonom o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev. Zakon določa izplačilo v največ dveh obrokih, od tega mora biti prvi izplačan najpozneje do konca februarja 2014, drugi pa najpozneje do konca januarja 2015. Realizacija sredstev za plače in prispevke delodajalcev je bila v letu 2014 za 12,4 mio EUR oz. za 1,1 % nižja kot v letu 2013. Razlog za nižjo porabo teh sredstev je, kljub dodatni obveznosti z naslova poplačila odprave plačnih nesorazmerij, rezultat ukrepov iz navedenega dogovora in v restriktivnem ravnanju posameznih uporabnikov pri vodenju kadrovske politike znotraj posameznega organa.



Tabela 5: Pregled realizacije za stroške dela v letu 2014 po posameznih kontih ekonomske klasifikacije v primerjavi z letom 2013 (v EUR)

Številka in naziv konta Realizacija 2013 Realizacija 2014 Indeks

2014/2013

4000 - Plače in dodatki 800.042.383 806.028.085 100,7

4001 - Regres za letni dopust 28.508.569 13.892.497 48,7

4002 - Povračila in nadomestila 69.779.954 70.654.865 101,3

4003 - Sredstva za delovno uspešnost 5.389.490 8.186.249 151,9

4004 - Sredstva za nadurno delo 4.699.478 5.037.343 107,2

4009 - Drugi izdatki zaposlenim 6.680.483 6.415.624 96,0

4010 - Prispevek za pok. in inv. zavarovanje 100.648.171 97.573.204 96,9

4011 - Prispevek za zdravstveno zavarovanje 56.386.115 57.118.211 101,3

4012 - Prispevek za zaposlovanje 482.198 528.778 109,7

4013 - Prispevek za starševsko varstvo 795.431 805.673 101,3

4015 - Premije kolek. dodat. pok. zavarovanje 9.378.506 4.148.088 44,2

Skupaj 400+401 1.082.790.778 1.070.388.617 98,9Vir: Ministrstvo za finance

Glede višine pravic javnih uslužbencev z naslova plač in drugih prejemkov v letu 2014 še vedno veljajo ukrepi, ki so bili med socialnimi partnerji dogovorjeni v letu 2013. Tako na podlagi navedenega dogovora javni uslužbenci tudi v letu 2014 ne napredujejo, ne pripada jim del plače za redno delovno uspešnost, omejena je individualna višina dela plače za plačilo povečanega obsega dela in skupni obseg sredstev pri posameznem uporabniku, ki se lahko porabi za ta namen. Še vedno velja znižana plačna lestvica, in sicer so za pol odstotka linearno znižani vsi plačni razredi, nato pa se z zmanjšanjem razpona med plačnimi razredi znižanje vrednosti povečuje progresivno in tudi znižano vplačilo premij za Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev. Ukinjen je povečan dodatek za delovno dobo v višini 0,1 odstotka osnovne plače, ki so ga prejemale ženske za vsako zaključeno leto nad 25 let delovne dobe, znižan je dodatek za akademski naziv za 50 odstotkov, znižano je tudi nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe izven dela, ki gre v breme delodajalca in sicer na 80%. Tudi za leto 2014 je bil dogovorjen nižji regres za letni dopust, ki je bil izplačan v mesecu juniju (pri plači za maj) in sicer je bila višina regresa za posameznega javnega uslužbenca odvisna od plačnega razreda, v katerega je bil zaposleni uvrščen (višji razred nižji regres). Izplačila za plače in dodatke (konto 4000) zaposlenih pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna so v letu 2014 znašala 806 mio EUR, kar predstavlja 0,7 % nominalno povečanje v primerjavi z letom 2013. Kljub sprejetim varčevalnim ukrepom je rast tovrstnih odhodkov povzročila dodatna obveznost izplačila tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah. Regres za letni dopust za leto 2014 je bil, tako kot v preteklem letu, dogovorjen v znižani višini. Realizacija leta 2014 pa je v primerjavi z letom 2013 izkazana za pol nižje (indeks 48,7) in sicer zato, ker je bila v teh sredstvih preteklega leta vključena, poleg izplačil regresa za tekoče leto, tudi razlika tovrstnih izplačil za pretekla leta na podlagi pravnomočnih sodb.

Sredstva za povračila in nadomestila so se izplačevala skladno z dogovorjenimi ukrepi na tem segmentu in sicer na podlagi določil zakona za uravnoteženje javnih financ in Aneksov h Kolektivnim pogodbam. Skupna realizacija izplačil iz tega naslova je v letu 2014 znašala 70,7 mio EUR, kar predstavlja 1,3 % več kot tovrstni izdatki v letu 2013.



Realizacija sredstev za delovno uspešnost je izkazana v višini 8,2 mio EUR, kar je za 52 % več kot leta 2013. Poglavitni razlog je v višji porabi sredstev za ta namen pri Ministrstvu za notranje zadeve, saj se je povečala realizacija z naslova izplačevanja delovne uspešnosti za povečan obseg dela z naslova projekta »Akcija varovanja življenja in premoženja ljudi«. Sredstva za nadurno delo so bila realizirana v višini 5 mio EUR oziroma za 7,2 % več kot preteklo leto. Izplačila za druge izdatke zaposlenim vključujejo izplačila jubilejnih nagrad zaposlenim za doseženih 10, 20 ali 30 let delovne dobe v javnem sektorju, odpravnin, solidarnostnih pomoči in drugih izdatkov zaposlenim. Ukrepi za znižanje stroškov dela (dogovorjeni že leta 2012) so se nanašali tudi na druge izdatke zaposlenim, deloma pa je višina odhodkov odvisna tudi od števila odhodov oziroma upokojitev. Izkazana realizacija na tem segmentu odhodkov je za 4 % nižja od tovrstne realizacije preteklega leta. Prispevki delodajalcev za socialno varnost so bili realizirani skladno s predpisanimi prispevnimi stopnjami na podlagi veljavne zakonodaje. Višina odhodkov za navedene namene je pri posameznih proračunskih uporabnikih vezana na višino izplačanih bruto plač. V okviru podskupine kontov 401 se evidentirajo tudi sredstva za plačilo premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev, ki so se izplačevale skladno z določili aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti Republike Slovenije. Skladno z dogovorom med socialnimi partnerji so se vplačila navedenih premij od 1. 6. 2013 zmanjšala. Skupna realizacija izplačil iz tega naslova je v letu 2014 znašala 4,2 mio EUR kar predstavlja za 55,8 % manj kot tovrstni izdatki v preteklem letu, ko ukrepi niso veljali celo leto.

Glede na zastavljene cilje o zniževanju sredstev za stroške dela lahko ugotavljamo, da se je pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna, kljub dodatni obveznosti z naslova poplačila odprave plačnih nesorazmerij, poraba teh sredstev dejansko znižala. Poleg ukrepov, ki jih prinaša Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2014, so tudi uporabniki v okviru vodenja svoje kadrovske politike upoštevali zaveze glede zniževanja števila zaposlenih in drugih organizacijsko-varčevalnih ukrepov, ki imajo posledico v znižanju javnofinančnih izdatkov za stroške dela.

402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE Sredstva, ki so v proračunu predvidena za plačilo dobavljenega blaga in opravljenih storitev neposrednih proračunskih uporabnikov, pokrivajo izdatke za izvedbo različnih programskih nalog. Sem štejemo izdatke za splošni material in storitve (varovanja zgradb, revizorske storitve, strokovna literatura, pisarniški in čistilni material, ipd.), za posebni material in storitve, za energijo, komunalne storitve in komunikacije, za plačila prevoznih stroškov, za službena potovanja, za stroške tekočega vzdrževanja, za plačila najemnin in zakupnin, plačila kazni in odškodnin ter druge operativne odhodke posameznih proračunskih uporabnikov. Najobsežnejši sta področji za posebni material in storitve (predvsem oprema slovenske vojske) ter stroški tekočega vzdrževanja (vzdrževanje cestne in železniške infrastrukture). Za izdatke za blago in storitve je bilo z rebalansom proračuna 2014 načrtovanih 682,7 mio EUR, kar je 6,95% vseh odhodkov proračuna, ta delež je za 0,46 odstotne točke večji kot leto pred tem. Obseg sredstev veljavnega proračuna se je z izvrševanjem proračuna, predvsem s prerazporeditvami in razporeditvami, med letom spreminjal, tako je veljavni proračun ob koncu leta znašal 709,5 mio EUR (povečanje za 4,0%). Za izdatke za blago in storitve je bilo porabljeno 651,5 mio EUR, kar je 95,44% načrtovanih sredstev. Poraba sredstev za izdatke za blago in storitve je bila v letu 2014 za 0,83% večja kot v letu 2013.



Integralna sredstva tega segmenta so bila načrtovana v višini 532,3 mio EUR, veljavni proračun ob koncu leta je znašal 530,5 mio EUR, porabljena sredstva pa 516,3 mio EUR, kar je 3,0 % manj, kot je bilo načrtovano ob rebalansu proračuna. Namenska sredstva so bila načrtovana v višini 126,7 mio EUR, z izvrševanjem proračuna se je veljavni proračun povišal na 155,8 mio EUR, realizacija pa je znašala 116,4 mio EUR, kar pomeni 91,9 % načrtovanih sredstev. EU sredstva so bila načrtovana v višini 18,9 mio EUR, poraba teh sredstev pa je znašala 15,0 mio EUR, kar pomeni 79,4 % načrtovanih sredstev.

Realizacija pravic porabe za izdatke za blago in storitve po proračunskih uporabnikih – predlagateljih finančnih načrtov Gledano s strani proračunskih uporabnikov po institucionalni klasifikaciji je v letu 2014 največ sredstev za izdatke za blago in storitve porabilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, in sicer 118,8 mio EUR, kar je 23,0 % vseh sredstev izdatkov za blago in storitve. Ministrstvo je porabilo za 24 % manj kot v letu 2013 in 1 % več, kot je bilo načrtovano. Sredstva so bila porabljena predvsem za upravljanje in vzdrževanje javne železniške infrastrukture (45,9 %), dejavnosti za zagotavljanje varnosti v železniškem prometu (27,8 %) ter upravljanje in vzdrževanje državnih cest (10 %). Ministrstvo za obrambo je po obsegu porabljenih sredstev tega segmenta (13,1 %) s 67,6 mio EUR drugi največji porabnik. Sredstva so bila porabljena predvsem v okviru podprograma »Operativno delovanje in pripravljenost slovenske vojske« (62,2 %) ter v okviru »Upravljanja, izobraževanja in oskrbe kadrov slovenske vojske« (14,8 %). Pri Ministrstvu za finance so izdatki za blago in storitve znašali 64,8 mio EUR, to je za 18,5 % manj, kot je bilo načrtovano, poraba pa je največja pri obveznosti države do izgubljene tožbe s Skladom obrtnikov in podjetnikov v višini 19,0 mio EUR ter stroških financiranja in upravljanja z dolgom v višini 9,4 mio EUR. Ministrstvo za notranje zadeve je v letu 2014 porabilo 57,6 mio EUR, to je za 3 % manj, kot je bilo načrtovano. Sredstva so bila porabljena predvsem v okviru podprograma »Javni red in splošna varnost ljudi in premoženja« (56,6 %) ter za izvajanje »Centralne informacijske infrastrukture« (26,6 %). Realizacija pravic porabe po ekonomskem namenu Izdatki za blago in storitve so v letu 2014 znašali 651,5 mio EUR. Glede na ekonomski namen se je največ sredstev porabilo za tekoče vzdrževanje, in sicer 199,6 mio EUR, to je 30,6 %, kar je 0,2 % več, kot je bilo načrtovano v rebalansu proračuna in 11,2 % več, kot je bilo porabljeno v letu 2013. Dve tretjini teh sredstev je porabilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor predvsem za vzdrževanje cestne in železniške infrastrukture, dobro desetino je porabilo Ministrstvo za obrambo, predvsem za operativno delovanje in pripravljenost slovenske vojske; del sredstev je ministrstvo porabilo tudi za aktivnosti na področju upravljanja, izobraževanja in oskrbe kadrov slovenske vojske. Petina sredstev, porabljenih za blago in storitve, v višini 122,7 mio EUR (18,8 %) je bila namenjena drugim operativnim odhodkom. Za ta ekonomski namen je bilo porabljeno za 1 % več sredstev, kot je bilo načrtovanih, in 5 % manj od porabe v preteklem letu. Največ je bilo porabljenih pri Ministrstvu za zunanje zadeve, 25,6 mio EUR za članarine v mednarodnih organizacijah. Glede na realizacijo v letu 2013 je bila poraba večja tudi na področju odškodnin, za kar je bilo porabljenih 35,5 mio EUR (92,1 % več kot v letu 2013). Večja poraba je bila predvsem pri Ministrstvu za finance zaradi izgubljene tožbe države s Skladom obrtnikov in podjetnikov, ter pri Ministrstvu za javno upravo predvsem zaradi plačila odškodnin uveljavljenega Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Porabljena sredstva za splošni in pisarniški material, za posebni material in storitve, za energijo, vodo, komunalne storitve in komunikacije, za prevozne stroške in storitve ter za poslovne najemnine in zakupnine so se glede na porabo v letu 2013 zmanjšala.



Graf 18: Struktura realizacije in deleži odhodkov za blago in storitve po ekonomskih namenih.


403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI

404 PLAČILA TUJIH OBRESTI Realizacija plačil obresti v letu 2014 je bila 1.082,6 mio EUR, kar je 99,4 % predvidenih sredstev v rebalansu proračuna za leto 2014. Odplačila obresti iz naslova dolga državnega proračuna v obdobju od leta 2000 do leta 2014 prikazuje Graf 19.



Graf 19: Odplačila obresti iz naslova dolga državnega proračuna


Realizacija plačil domačih obresti v letu 2014 je bila v višini 656,7 mio EUR, kar je 98,9 % predvidenih sredstev v rebalansu proračuna za leto 2014. Pretežen del realiziranih obresti se nanaša na obresti iz naslova dolgoročnega dolga, in sicer v znesku 644,5 mio EUR, obresti iz naslova zakladnih menic pa so bile realizirane v skupni višini 12,2 mio EUR. V strukturi domačih obresti ni bilo bistvenega odstopanja med realizacijo in predvidenimi sredstvi v rebalansu proračuna za leto 2014. Konec leta 2014 je bilo 97,6 % dolga Republike Slovenije obrestovanega s fiksno obrestno mero, 2,3 % s spremenljivo obrestno mero, 0,1 % pa je bilo indeksiranih instrumentov. Zaradi navedene strukture portfelja je napovedovanje obresti iz naslova dolgoročnega zadolževanja v pretežnem delu precej natančno predvidljivo. Zato tudi realizacija obresti pri instrumentih, ki so bili v času planiranja proračuna v portfelju dolga, bistveno ne odstopa od planiranih vrednosti. Odstopanja so mogoča le pri obrestih iz naslova novega zadolževanja, ki jih ob pripravi proračuna ni mogoče v celoti oceniti. Plačila tujih obresti so v letu 2014 znašala 425,9 mio EUR, kar predstavlja 100 % realizacijo glede na predvidena sredstva v rebalansu za leto 2014. V letih po vstopu v Ekonomsko in monetarno unijo se je delež dolga v evrih gibal na približno enaki ravni in je konec leta 2011 znašal 99,8 %. V obdobju od 2012 do 2014 se je Republika Slovenija zadolževala tudi na globalnem trgu z obveznicami, nominiranimi v ameriških dolarjih, tako je konec leta 2014 delež dolga v evrih predstavlja 73 % celotnega dolga. Ob zadolžitvi v ameriških dolarjih je bila izvedena transakcija valutne zamenjave USD obveznosti v EUR in ob upoštevanju tega se je delež dolga v evrih povečal na 99,9 % celotnega dolga konec leta 2014. To pomeni, da je vpliv sprememb tečaja na dolg in obresti zelo majhen. Zaradi navedenega je napovedovanje obresti iz naslova dolgoročnega zadolževanja pri instrumentih, ki so bili v času planiranja proračuna v portfelju dolga, v pretežnem delu precej natančno predvidljivo. Prav tako je zaradi relativno majhnega dela dolga obrestovanega z variabilno obrestno mero, vpliv sprememb obrestnih mer na višino tujih obresti minimalen.



409 REZERVE V okviru te podskupine kontov so zajeta tako (integralna) sredstva rezerv pri Ministrstvu za finance (proračunska rezerva in splošna proračunska rezervacija), kot tudi (namenska) sredstva za posebne namene pri nekaterih drugih proračunskih uporabnikih. Sredstva proračunske rezerve so bila z rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2014 zagotovljena v višini 18,9 mio EUR in v celoti izločena v proračunski sklad stalne proračunske rezerve. Ta sredstva so v skladu z 48. členom Zakona o javnih financah namenjena financiranju izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč. Skupaj s prenesenimi sredstvi iz leta 2013 v višini 6,8 mio EUR je bilo razpoložljivih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč v proračunskem skladu 25,7 mio EUR. Vlada RS je v letu 2014 sprejela sklepe, na podlagi katerih so se iz zbranih sredstev proračunske rezerve razporedila sredstva v skupni višini 21,8 mio EUR za sanacijo po žledu, visokem snegu in poplavah. Sredstva so bila namenjena za sanacijo prometne infrastrukture, brežin vodotokov in druge škode, nastale v poplavah, ter uporabo agregatov v gospodarstvu. V letu 2014 je bilo porabljenih skupaj 18,5 mio EUR sredstev proračunske rezerve, tako da je bilo konec leta 2014 stanje denarnih sredstev na računu proračunske rezerve 7,1 mio EUR, od tega je bilo nerazporejenih oz. neangažiranih 3,9 mio EUR. Z rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2014 so bila v okviru splošne proračunske rezervacije načrtovana sredstva v višini 2,8 mio EUR. Vlada Republike Slovenije je v letu 2014 dodatno prerazporedila v tekočo proračunsko rezervo pravice porabe v višini 21,1 mio EUR. Skladno z 42. členom Zakona o javnih financah so se sredstva tekoče proračunske rezerve razporejala na postavke proračunskih uporabnikov po sklepih Vlade Republike Slovenije, v skupni višini 21,6 mio EUR, sredstva v višini 2,3 mio EUR so ostala nerazporejena. V letu 2014 so bila sredstva splošne proračunske rezervacije namenjena za delno poplačilo obveznosti RS do mirovnih operacij OZN (v višini 6,9 mio EUR), pokrivanju zakonskih obveznosti (v višini 3,6 mio EUR), za izplačilo 1. obroka ¾ plačnih nesorazmerij (v višini 3,1 mio EUR), za pospešitev dinamike izplačil pri že izvedenih investicijah v vrtce (v višini 2,5 mio EUR), za socialno ogrožene (v višini 1,9 mio EUR), za stroške sodnih postopkov sodišč (v višini 1,9 mio EUR), za sistemsko korekcijo (v višini 1,3 mio EUR), za zavarovanje obsojencev (v višini 0,3 mio EUR) ter za druge namene (v skupni višini 0,1 mio EUR). Namenska sredstva, ki so bila v rebalansu proračuna Republike Slovenije za leto 2014 načrtovana v višini 45,2 mio EUR, so bila realizirana v višini 49,5 mio EUR (109,7 %), in sicer za posebne namene: v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve za financiranje štipendij iz koncesijskih

dajatev v višini 39,2 mio EUR (109,6 %), kar je za 3,4 mio EUR več od načrtovanih sredstev v rebalansu (35,8 mio EUR),

v okviru Ministrstva za zdravje iz naslova združene amortizacije na podlagi Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija za obdobje 1994 – 2015, v višini 5,4 mio EUR, kar je 99,8 % načrtovanih sredstev v rebalansu in

v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za investicije v visoko šolstvo in študentske domove iz koncesij v višini 5 mio EUR, kar je 124,9 % načrtovanih sredstev v rebalansu (4 mio EUR).

41 TEKOČI TRANSFERI Med tekoče transfere uvrščamo vsa nepovratna, nepoplačljiva plačila, za katera država (plačnik) od prejemnika sredstev v povračilo ne pridobi nikakršnega materiala ali drugega blaga oziroma prejemnik teh sredstev za plačnika (državo) ne opravi nikakršne storitve. Uporaba sredstev mora biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave in ne investicijskega značaja. Tekoči transferi se namenjajo za različne javne programe in izvajalce javnih služb, kot prikazuje graf 20.



Graf 20: Realizacija in delež posameznih kategorij transferov znotraj tekočih transferov v letu 2014


410 SUBVENCIJE V rebalansu proračuna za leto 2014 je bilo za subvencije predvideno 413,1 mio EUR, kar predstavlja 4,2 % vseh predvidenih odhodkov. Glavnina subvencij v višini 84,3 % je bila namenjena privatnim podjetjem in zasebnikom, 15,8 % pa javnim podjetjem. Skupaj je bilo iz naslova subvencij izplačano 423,1 mio EUR. Graf 21: Struktura subvencij


4100 Subvencije javnim podjetjem V rebalansu proračuna za leto 2014 je bilo za subvencije javnim podjetjem predvideno 66,6 mio EUR, realizacija je bila 99,9 %.



Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je izplačalo 64,8 mio EUR oziroma za 0,1 % manj od načrtovanega. Sredstva so bila namenjena predvsem izvajanju prometne politike. 4102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom V rebalansu proračuna za leto 2014 je bilo za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom predvideno 346,5 mio EUR, realizacija je bila 102,9 %. Strukturno gledano je največji delež subvencij privatnim podjetjem in zasebnikom v letu 2014 izplačalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, in sicer 223,4 mio EUR oziroma za 8,7 % več od načrtovanega. Največje odstopanje je evidentirano iz naslova Programa razvoja podeželja, kjer je bila realizacija 130,0 %. Sredstva EU iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja so bila realizirana na podlagi odobrenih vlog ter upravičenih zahtevkov za zaključene aktivnosti v okviru posameznih ukrepov Programa razvoja podeželja 2007-2013. Pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom izplačano 82,5 mio EUR oziroma 97,2 % od načrtovanega. Realizacija odstopa od načrtovane pri ukrepih, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada iz naslova povečanja zaposljivosti ter ustvarjanja novih delovnih mest. Pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je bilo za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom izplačano 38,1 mio EUR oziroma 91,1 % od načrtovanega. Glavnina sredstev je bila izplačana za spodbujanje razvojno investicijskih aktivnosti gospodarstva in za spodbujanje za rast in razvoj podjetij. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je realiziralo 9,9 mio EUR subvencij privatnim podjetjem in zasebnikom, kar predstavlja 95,1 % načrtovanih sredstev za leto 2014. Glavni razlog, da realizacija odstopa od načrtovane je predvsem v zaključku projektov s področja razvoja in uvajanja znanj in kompetenc z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije, sofinanciranih iz sredstev evropske kohezijske politike. Ministrstvo za kulturo je realiziralo 4,6 mio EUR subvencij privatnim podjetjem in zasebnikom oziroma 87,3 % od načrtovanega. Razlog za odstopanje je preknjižba iz subvencij na transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam in sicer zaradi pravilno izkazane realizacije glede na končnega prejemnika sredstev.

411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM Transferi posameznikom in gospodinjstvom so pravice v obliki denarnih prejemkov in so namenjeni za tekočo porabo posameznikov ali gospodinjstev in kot takšni pomenijo dodatek k družinskim dohodkom ali nadomestilo za posebne vrste izdatkov. Transferi posameznikom in gospodinjstvom, ki se izplačujejo iz državnega proračuna, so sestavljeni iz transferov nezaposlenim, družinskih prejemkov in starševskih nadomestil, transferov za zagotavljanje socialne varnosti, transferov vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja, štipendij ter drugih transferov posameznikom. Upravičenost do posameznih transferov urejajo posamezni zakonski in podzakonski akti. Obseg sredstev v proračunskem letu je odvisen od števila upravičencev, višine transferov in višine uskladitve transferov glede na rast cen življenjskih potrebščin v tekočem oziroma preteklem letu. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je bilo z rebalansom proračuna RS za leto 2014 načrtovanih 1.198,3 mio EUR, medtem ko so bila realizirana izplačila v skupni vrednosti 1.197,8 mio EUR, kar pomeni 99,9 % vseh sredstev, ki so bila načrtovana z rebalansom proračuna RS za leto 2014



in 12,4 % vseh proračunskih odhodkov v letu 2014. Realizacija transferov posameznikom in gospodinjstvom je bila nižja od rebalansa proračuna RS za leto 2014 za 0,1 %, oziroma za 0,5 mio EUR. Največ sredstev proračuna za transfere posameznikom in gospodinjstvom je bilo realiziranih v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer 1.085,3 mio EUR oziroma 90,6 % vseh sredstev za transfere posameznikom in gospodinjstvom. V okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je bilo realiziranega 58,0 mio EUR, v okviru Ministrstva za infrastrukturo 38,2 mio EUR, Ministrstva za kulturo 7,2 mio EUR, Ministrstva za finance 3,7 mio EUR, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2,6 mio EUR, Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1,6 mio EUR, manjši del proračuna je bil realiziran tudi v okviru Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za obrambo in Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijsko politiko. V strukturi realizacije transferov posameznikom in gospodinjstvom dosegajo družinski prejemki s starševskimi nadomestili 46,0 %, sledijo jim transferi za zagotavljanje socialne varnosti z 20,4 %, transferi nezaposlenim z 19,3 %, transferi vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja s 5,5 %, drugi transferi posameznikom s 4,8 % ter štipendije s 3,9 %. Za družinske prejemke in starševska nadomestila je bilo realiziranih 499,6 mio EUR izplačil oziroma 100,4 % sredstev rebalansa za leto 2014, za transfere za zagotavljanje socialne varnosti 221,6 mio EUR oziroma 101,9 %, za transfere nezaposlenim 209,2 mio EUR oziroma 98,5 %, za transfere vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja 59,4 mio EUR oziroma 99,3 %, za druge transfere posameznikom 52,6 mio EUR oziroma 98,5 %, štipendije 42,9 mio EUR oziroma 99,2 % sredstev rebalansa proračuna RS za leto 2014. Realizacija transferov za zagotavljanje socialne varnosti je za 4,3 mio EUR višja od rebalansa proračuna RS za leto 2014 in sicer izključno na denarnih socialnih pomočeh. Razlogi za navedeno višjo realizacijo se nahajajo v spremenjeni socialni zakonodaji, ki je prinesla ugodnejše pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči. Realizacija transferov nezaposlenim je bila v letu 2014 nižja za 3 mio EUR glede na rebalans proračuna RS za leto 2014, ker se je iz meseca v mesec zniževalo število upravičencev do prejemanja denarnega nadomestila. Razlog zniževanja števila upravičencev do denarnega nadomestila je v naraščajočem in visokem deležu mladih brezposelnih, ki jim preneha zaposlitev za določen čas ali pa so iskalci prve zaposlitve in niso upravičeni do denarnega nadomestila ali pa so do le tega upravičeni le krajše obdobje. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je bilo v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport porabljeno 58,0 mio EUR, od tega integralna sredstva v višini 50,9 mio EUR (večji delež te porabe predstavlja regresirana prehrana učencev in dijakov in sicer 26,6 mio EUR ter subvencioniranje vrtca za družine, ki imajo v vrtcu hkrati več otrok 16,9 mio EUR). Sredstva EU skupaj s slovensko udeležbo so bila realizirana v višini 7,1 mio EUR, kar je za 3,7 mio EUR več glede na Rebalans 2014. Tekom izvrševanja proračuna so se pravice porabe povečale za 3,9 mio EUR Sredstva so bila namenjena za sofinanciranje doktorskega študija in spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanje aktualnih družbenih izzivov (štipendijske sheme).



Graf 22: Transferi posameznikom in gospodinjstvom po ekonomskih namenih


412 TRANSFERI NEPRIDOBITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam zajemajo odhodke nevladnemu nepridobitnemu sektorju. Med nepridobitne organizacije sodijo dobrodelne organizacije, društva (kulturna, športna, humanitarna, invalidska, veteranska,...), kulturne in podobne ustanove, ki izvajajo programe v javnem interesu. Nevladni nepridobitni sektor je pomemben del civilne družbe, ki s svojo dejavnostjo dopolnjuje dejavnost države. V to podskupino so uvrščeni tudi transferi političnim strankam. V rebalansu proračuna za leto 2014 je bilo za transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam planiranih 105,3 mio EUR, realizacija pa je znašala 102,1 mio EUR oziroma 97,0 %. Na integralnem delu je bilo realiziranih 56,2 mio EUR, kar predstavlja 55,0 % v rebalansu proračuna 2014 planiranih sredstev. Na namenskih postavkah je znašala realizacija 5,4 mio EUR. Sredstva EU so bila realizirana v višini 34,4 mio EUR, kar v primerjavi z rebalansom proračuna za leto 2014 znaša 93,8 %, sredstva lastne udeležbe pa v višini 6,1 mio EUR oziroma 92,0 % v rebalansu planiranih sredstev. Največ sredstev omenjene podskupine kontov je bilo izplačanih v okviru finančnega načrta Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (44,6%), kjer je bilo realiziranih 45,5 mio EUR, kar v primerjavi z rebalansom proračuna za leto 2014 znaša 96,4%. Večina nerealiziranih sredstev je bila na področju socialnih pomoči in nadomestil neposredno upravičencem Sklada evropske pomoči za najbolj ogrožene. Operativni program za pomoč najbolj ogroženim je Evropska komisija potrdila v začetku decembra 2014, MDDSZ pa v zvezi z navedenim programom nastopa v vlogi Organa upravljanja. Konec leta 2014 so na javnem naročilu izbrali dobavitelje, dobave so potekale, naročili so analize hrane in vsi ti računi so zapadli v plačilo začetku leta 2015. Velik del sredstev za ta namen je bilo načrtovanih tudi pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je imelo v okviru rebalansa za leto 2014 načrtovanih 18,8 mio EUR, veljavni proračun pa je znašal 19,2 mio EUR. Od tega je bilo realiziranih 19,1 mio EUR oziroma 99,5%.



Ministrstvo za kulturo je imelo v rebalansu proračuna za leto 2014 načrtovanih 15,3 mio EUR. Med letom se je veljavni proračun zvišal na 15,9 mio EUR, od tega pa je bilo realiziranih 15,4 mio EUR oziroma 96,9%. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je imelo v rebalansu proračuna za leto 2014 planiranih 1,9 mio EUR, realiziralo pa jih je 0,6 mio EUR oziroma 33,5%. Realizacija odstopa od načrtovane predvsem iz naslova ukrepov programa razvoja podeželja, ki so bili realizirani na podlagi upravičenih zahtevkov za zaključene aktivnosti v letu 2014. Graf 23: Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam




413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI Graf 24: Drugi tekoči domači transferi v državnem proračunu in posamezne kategorije drugih tekočih domačih transferov


4130 Tekoči transferi občinam Tekoči transferi občinam so predstavljali 0,3% celotne realizacije tekočih transferov v letu 2014 (15,4 mio EUR). Večina sredstev je bila namenjena sofinanciranju skupnih občinskih uprav, dvojezičnega poslovanja in delovanja občinskih samoupravnih narodnih skupnosti (4,9 mio EUR), sofinanciranju pravic družinskega pomočnika (2,9 mio EUR), programu razvoja podeželja (3,7 mio EUR), popravilu gozdnih cest (1,2 mio EUR), regresiranju prevoza učencev zaradi nevarnih zveri (1,1 mio EUR) in subvencioniranju tržne stanovanjske najemnine (0,9 mio EUR).

4131 Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja V rebalansu proračuna za leto 2014 so bile za tekoče transfere v sklade socialnega zavarovanja načrtovane pravice porabe v višini 1.672,2 mio EUR. Odhodki iz tega naslova so bili realizirani v višini 1.649,3 mio EUR, kar predstavlja 98,6 % načrtovanih sredstev v rebalansu oziroma 101,4 % glede na realizacijo v letu 2013 (1.626,1 mio EUR). V okviru Ministrstva za finance so bili transferi v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) realizirani v višini 1.559,2 mio EUR, in sicer 177,7 mio EUR za tekoče obveznosti države in 1.381,5 mio EUR za dodatne obveznosti države. Dodatne obveznosti države do ZPIZ-a so v letu 2014 v primerjavi z izplačili v letu 2013 višje za 14,9 %. Obveznosti državnega proračuna do ZPIZ-a opredeljujeta Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakon o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V okviru tekoče zakonske obveznosti do ZPIZ-a je država nakazovala sredstva za izplačilo pokojnin po posebnih predpisih (npr. administrativne pokojnine, pokojnine borcev NOV, izjemne pokojnine, pokojnine po predpisih o poslancih, pokojnine žrtvam dachavskih procesov, izjemne pokojnine rudarjev, pokojnine prisilno mobiliziranih, oskrbnine ter prispevke zavarovanca in delodajalca za



zaposlene v invalidskih podjetjih, za prejemnike nadomestil v času porodniškega dopusta, zapornike, kmete in vajence itd.). Sredstva na tej postavki so bila realizirana v višini 177,7 mio EUR, kot je bilo planirano z rebalansom proračuna za leto 2014. Republika Slovenija iz državnega proračuna ali drugih virov zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki ZPIZ in njegovimi odhodki, oziroma se iz državnega proračuna zagotavljajo manjkajoča likvidna sredstva za izplačilo pokojnin in drugih obveznosti. Iz naslova dodatnih transferov države v ZPIZ je bilo izplačanih 1.381,5 mio EUR, kar je 20,2 mio EUR manj od načrtovanega zneska v rebalansu proračuna. Večino preostalih transferov v sklade socialnega zavarovanja predstavljajo prispevki delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, pravico do zdravstvenega varstva in pokojninsko-invalidskega zavarovanja za pravice registrirano brezposelnih oseb ter plačila prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa zaradi starševstva ter prispevkov za socialno varnost za čas očetovskega dopusta brez nadomestila. Sredstva za ta namen so bila v celoti načrtovana pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z rebalansom proračuna za leto 2014 so bila sredstva načrtovana v višini 71,8 mio EUR in realizirana v višini 70,4 mio EUR. Ministrstvo za zdravje je za tekoče transferje v sklade socialnega zavarovanja z rebalansom proračuna za leto 2014 planiralo 8,2 mio EUR, realiziralo pa 11,7 mio EUR za plačilo do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene. Ministrstvo za pravosodje je za zdravstveno zavarovanje obsojencev, ki se iz državnega proračuna plačuje v ZZZS, načrtovalo 3,5 mio EUR in realiziralo 3,8 mio EUR.

4132 Tekoči transferi v javne sklade Z rebalansom proračuna za leto 2014 je bilo za ta ekonomski namen načrtovanih 13,7 mio EUR, realiziranih pa 7,7 mio EUR ali 56,6% sredstev. V primerjavi z veljavnim proračunom je bila realizacija 82,1%. Največji del teh sredstev je bil planiran pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (39,5%), in sicer za štipendijske sheme v okviru evropskih sredstev in sredstev lastne udeležbe. Sredstva so se med letom prerazporedila na druge ekonomske namene znotraj iste proračunske postavke. Iz tega razloga je bila realizacija v primerjavi z rebalansom proračuna za leto 2014 le 6,9%. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je imela v okviru rebalansa proračuna za leto 2014 načrtovanih 0,5 mio EUR sredstev za ta namen, realizacija pa je znašala le 4,1% (20 tisoč EUR). Odstopanje je posledica posebne ureditve načrtovanja dodatnih pravic porabe za operacije na OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR). Med letom je Organ upravljanja, ob potrditvi posameznih projektov oz. operacij, izvedel potrebne prerazporeditve dodatnih pravic porabe na že določene evidenčne projekte/prednostne usmeritve pri posameznih posredniških telesih, pri katerih se realizacija dejansko izkazuje.

4133 Tekoči transferi v javne zavode V okviru tekočih transferov v javne zavode so vključena sredstva, ki se iz državnega proračuna namenjajo za izvajanje javne službe in so namenjena za plače in dodatke zaposlenih, regres za letni dopust, povračila in nadomestila, sredstva za delovno uspešnost, nadurno delo in druge izdatke zaposlenim, prispevke za socialno varnost zaposlenih, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, za izdatke za blago in storitve ter druge morebitne stroške za izvajanje javne službe. Javnim zavodom se iz državnega proračuna zagotavlja in izplačuje skupen transfer za izvajanje javne



službe oziroma opravljanje določenih nalog, ki zajema vse zgoraj naštete stroške. Za financiranje javnih zavodov je bilo v letu 2014 namenjeno 1.654,5 mio EUR oziroma 99,9 % rebalansa za leto 2014. Glede na leto 2013 je bila realizacija nižja za 2,3%, in sicer predvsem zaradi upoštevanja varčevalnih ukrepov iz Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ in Stavkovnega sporazuma. Integralna sredstva so bila glede na rebalans realizirana 100,2% oziroma v višini 1.629,0 mio EUR, medtem ko so bila sredstva EU skupaj s slovensko udeležbo realizirana 87,8%, kar je 21,9 mio EUR; največje odstopanje od načrtovanega je pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (predvsem iz naslova projektov štipendijskih shem). Namenska sredstva so bila realizirana v višini 3,6 mio EUR, kar je za 1,4 mio EUR manj od načrtovanega (predvsem iz vodnega sklada ter Norveškega finančnega mehanizma). V okviru tekočih transferov v javne zavode je bilo 83,5% realizirano pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kar pomeni, da je bilo za delovanje javnih zavodov s področja izobraževanja, znanosti in športa namenjeno 1.380,8 mio EUR. Od omenjenih tekočih transferov je bilo največ porabljeno za izvajanje dejavnosti javnih zavodov s področja osnovnega, glasbenega, srednjega in višješolskega izobraževanja v skupni višini 965,6 mio EUR; za izvajanje dejavnosti visokega šolstva v višini 226,5 mio EUR; za financiranje znanosti in informacijske družbe 130,8 mio EUR; večino ostalih sredstev je bilo porabljeno za izvajanje dejavnosti javnih zavodov po 28. čl. ZOFVI, za dejavnost dijaških domov in za ostale namene, kot so dejavnost izobraževanja odraslih, izobraževanje brezposelnih, športna dejavnost ter rekreacija otrok in mladine. Glede na realizacijo leta 2013 so se sredstva znižala za 2,4%, predvsem zaradi upoštevanja varčevalnih ukrepov iz Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ in Stavkovnega sporazuma. Na nižjo realizacijo dejavnosti srednjega šolstva (za 2,7%) je poleg varčevalnih ukrepov vplival tudi nižji vpis dijakov, na nižjo realizacijo dejavnosti višjega šolstva (za 13,7%) je vplivala tudi nižja cena programa na študenta ter spremembe metodologije izračuna sredstev za posamezen javni zavod. Na nižjo realizacijo za področje raziskovalne dejavnosti pa je med drugim vplivalo tudi nižje število mladih raziskovalcev v letu 2014, ki temelji na skrajšanju obdobja usposabljanja s 4,5 leta na 3,5 leta. V letu 2014 je bilo za tekoče transfere v javne zavode, ki so v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Zavod RS za zaposlovanje, centri za socialno delo, zavodi za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, varstveno-delovni centri, krizi centri, materinski domovi in zavetišča za otroke in ženske žrtve nasilja, Inštitut RS za socialno varstvo) namenjeno 102,3 mio EUR oziroma 6,2% tekočih transferov v javne zavode. Glede na rebalans 2014 je bila poraba nižja za 0,7%, in sicer za dejavnost centrov za socialno delo. Realizacija tekočih transferov v javne zavode, ki so v pristojnost Ministrstva za kulturo (gledališča, opere, knjižnice, muzeji, arhivi, galerije, zavodi za varstvo kulturne dediščine) je bilo v omenjenem obdobju izplačano 96,4 mio EUR, kar je skoraj enako rebalansu za leto 2014. Pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je realizacija tekočih transferov v javne zavode (Veterinarski zavod, Veterinarski inštitut, Zavod za gozdove, Zavod za ribištvo, Kobilarna Lipica, Kmetijska gozdarska zbornica z območnimi kmetijsko-gozdarskimi zavodi, Krajinski park Goričko, Zavod RS za varstvo narave, Triglavski narodni park, Park Škocjanske jame, Kozjanski park, Krajinski park Kolpa, Krajinski park Strunjan v letu 2014 znašala 57,9 mio EUR, kar je za 2,3% manj glede na Rebalans 2014. Preostalih 17,2 mio EUR je bilo realizirano pri Ministrstvu za zdravje, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Uradu Vlade RS za narodnosti, Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvu za obrambo, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za infrastrukturo, Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.



4134 Tekoči transferi v državni proračun V okviru tekočih transferov v državni proračun se izkazujejo plačila prispevka delodajalca za zaposlovanje od starševskih nadomestil in od nadomestil za čas brezposelnosti ter za starševsko varstvo od nadomestil za čas brezposelnosti in od starševskih nadomestil. Vsa sredstva v letu 2014 so bila načrtovana in realizirana v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sredstva so bila načrtovana v višini 0,8 mio EUR in realizirana v višini 93,4 %.

4135 Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb predstavljajo sredstva, ki se iz državnega proračuna namenjajo za plačila storitev drugim izvajalcem javnih služb, ki niso javni zavodi in niso na seznamu proračunskih uporabnikov. To so

javni gospodarski zavodi, ki opravljajo določeno javno gospodarsko službo na podlagi zakona, drugih predpisov ali koncesije,

privatni zavodi ali drugi izvajalci javnih služb, ki so ali pravne ali fizične osebe in imajo z državo sklenjeno koncesijo za opravljanje določene javne službe na posameznih področjih ter

drugi privatni zavodi ali zasebniki, ki se jim plačujejo storitve za opravljanje določene javne službe.

Za te namene je bilo z rebalansom za leto 2014 predvideno 98,8 mio EUR. Realizacija je v letu 2014 znašala 100,2 mio EUR, kar pomeni, da je bila realizacija višja od rebalansa za 1,4 % oz. za 1,3 mio EUR. Glede na veljavni proračun 2014 pa je bila realizacija nižja za 0,4 mio EUR in je tako znašala 99,6 % veljavnega proračuna. Od tega je bila poraba integralnih sredstev 98,97 % rebalansa oz. 88,5 mio EUR, sledila so namenska sredstva z 9,3 mio EUR, in EU sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo v višini 2,3 mio EUR. Pri integralnih sredstvih se je veljavni proračun, glede na rebalans znižal za 0,9 mio EUR in je bil tako nižji za 0,1 %. Realizacija je znašala 99,9 % veljavnega proračuna oz. 88,5 mio EUR. Pravice porabe so se najbolj, za 0,7 mio EUR znižale pri Ministrstvu za infrastrukturo, za izvajanje gospodarske javne službe linijskega prevoza potnikov, katerega izvajajo koncesionarji in se z namenom ureditve po projektih prerazporedile na redno vzdrževanje javnih cest. Sledil je Generalni sekretariat vlade, kateremu se je veljavni proračun znižal za 0,1 mio EUR, na 5,6 mio EUR, tako so bila sredstva za ta namen v celoti realizirana. Za 0,1 mio EUR se je rebalans znižal tudi Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, tako da je realizacija znašala 9,1 mio EUR, kar je 6 EUR manj od veljavnega proračuna. Realizacija je bila nižja predvsem iz naslova zdravstvenega varstva rastlin in živali. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je od realiziranih 7,0 mio EUR, kar 6,9 mio EUR namenil za preskrbo trga in državne blagovne rezerve. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je od skupaj 6,5 mio EUR realiziranih sredstev, 4,9 mio EUR namenil za koncesije na področju socialnega varstva in 1,4 mio EUR za zaposlitveno rehabilitacijo invalidov. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je z rebalansom načrtovalo 23,1 mio EUR, jih je realiziralo 99,9 %. Hkrati pa je Ministrstvo za zdravje v okviru integralnih sredstev realiziralo 0,5 mio EUR na politiki zdravstvenega varstva, kar je 126 % realizacije rebalansa. Namenska sredstva proračuna, katerih edini predlagatelj je bilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, so bila realizirana v višini 9,3 mio EUR oz. 131,4 % rebalansa ali za 2,2 mio EUR višje. Veljavni proračun pa se je glede na rebalans povečal za 2,5 mio EUR na 9,6 mio EUR in bil realiziran 97,2 %. Sredstva so bila namenjena financiranju aktivnosti za zanesljivo, trajnostno in konkurenčno oskrbo z energijo.



Realizacija sredstev EU s pripadajočo slovensko udeležbo je znašala 2,3 mio EUR in je bila za 0,05 mio EUR višja od rebalansa. Sredstva so bila v večjem delu namenjena za izvedbo kakovostnega, konkurenčnega in odzivnega visokega šolstva, ki prispeva k razvoju in uspešnosti gospodarstva.

4136 Tekoči transferi v javne agencije Z rebalansom proračuna za leto 2014 je bilo za ta ekonomski namen načrtovanih 29,5 mio EUR, realiziranih pa 28,3 mio EUR ali 96,0 % sredstev. V primerjavi z realizacijo leta 2013, je bila realizacija leta 2014 nižja za 2,7 mio EUR oziroma za 8,7 %. Gre skoraj v celoti za integralna sredstva, ki predstavljajo 97,9 % vseh tekočih transferov v javne agencije. Po programski strukturi pa je bilo največ tovrstnih transferov namenjenih področju podjetništva in konkurenčnosti (več kot polovica) ter področju prometa in prometne infrastrukture (slaba petina).

414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO V rebalansu proračuna za leto 2014 je bilo za tekoče transfere v tujino predvideno 34,8 mio EUR. Skupaj je bilo v tujino izplačanih 35,5 mio EUR tekočih transferov, kar je za 11 mio EUR manj kot leto prej. Glavnina transferov (49 %) je bila namenjena mednarodnim institucijam, 26,1% tujim vladam in vladnim institucijam, 4,3 % neprofitnim organizacijam ter preostanek za druge namene. Največji delež izplačil (9 mio EUR) je bil namenjen kot finančna pomoč Grčiji. Preko Slovenske vojske je bil plačan prispevek za NATO in skupnim projektom EU s tega področja (5,9 mio EUR) ter za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč (5,7 mio EUR). 6 mio EUR je bilo izplačanih preko Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu.

42 INVESTICIJSKI ODHODKI V okviru investicijskih odhodkov so zajeti nakup opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, investicijsko vzdrževanje in obnova ter izdelava investicijskih načrtov, študij in projektne dokumentacije. Investicijski odhodki so bili v rebalansu proračuna za leto 2014 načrtovani v višini 565,0 mio EUR, realizirani pa v višini 531,1 mio EUR oziroma 94,0 %. Realizacija tovrstnih odhodkov predstavlja 5,5 % vseh v letu 2014 realiziranih odhodkov. V primerjavi z realizacijo leta 2013 je bila realizacija leta 2014 višja za 144,9 mio EUR oziroma za 37,5 %. Porast je zlasti posledica pospešenega izvajanja in zaključevanja projektov, sofinanciranih s sredstvi EU, saj se z letom 2015 zaključuje financiranje iz finančne perspektive 2007-13. Hkrati so se med investicijskimi odhodki iz istega razloga v primerjavi z realizacijo leta 2013 najbolj povečali odhodki, namenjeni novogradnjam, investicijam in adaptacijam in sicer za 128,2 mio EUR oziroma za 55,9 %. Po programski strukturi je 69,1 % investicijskih odhodkov namenjenih za promet in prometno infrastrukturo (glavnina sredstev za železniško in cestno infrastrukturo), 7,6 % za zdravstveno varstvo (investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni) ter 5,4 % za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo (upravljanje z vodami ter spremljanje stanja okolja in hidrološko dejavnost). Ostali segmenti predstavljajo bistveno nižje deleže v strukturi teh odhodkov. Glede na vir financiranja predstavljajo največji delež EU sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo v skupnem obsegu 52,8 %, sledijo integralna sredstva v obsegu 24,3 % ter namenska sredstva z 22,9 % udeležbo v investicijskih odhodkih.



43 INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi vključujejo izdatke državnega proračuna, ki predstavljajo nepovratna sredstva, in so namenjeni plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev; za njihov nakup ali gradnjo osnovnih sredstev, nabavo opreme ali drugih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, za investicijsko vzdrževanje, obnove idr. Investicijski transferi zajemajo investicijske transfere pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, ter investicijske transfere proračunskim uporabnikom. V letu 2014 je bilo izplačanih 633,2 mio investicijskih transferov. Graf 25: Struktura posameznih odhodkov v realizaciji investicijskih transferov leta 2014


431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, predstavljajo nepovratna sredstva in so namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev. Z rebalansom proračuna za leto 2014 so bili načrtovani v višini 152,1 mio, realizirani pa v višini 138,8 mio EUR oziroma 91,3 %. Realizacija tovrstnih odhodkov predstavlja zgolj 1,4 % vseh v letu 2014 realiziranih odhodkov. V primerjavi z realizacijo leta 2013, je bila realizacija leta 2014 višja za 32,9 mio EUR oziroma za 31,0 %. Rast je zlasti posledica pospešenega izvajanja in zaključevanja projektov, sofinanciranih s sredstvi EU, saj se v 2015 zaključuje financiranje iz Finančne perspektive 2007-13. V letu 2014 so se v primerjavi z letom 2013 povečevale skoraj vse vrste investicijskih transferov, razen investicijskih transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam. Nominalno pa so se najbolj povečali investicijski transferi privatnim podjetjem in sicer za 23,1 mio EUR oziroma za 39,4 %. Po programski strukturi je največ, 56,6 mio EUR oziroma 40,8 % vseh tovrstnih investicijskih transferov, namenjenih področjem kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane, od tega pretežni del ukrepom razvoja podeželja. Sledi področje podjetništva in konkurenčnosti s 45,0 mio EUR oziroma 32,4 % deležem, znotraj katerega prevladujejo spodbude za novonastala podjetja in njihovo rast. Hkrati je na tem delu zabeležena največja nominalna rast glede na realizacijo leta 2013 – povečanje v višini 20,6 mio EUR oziroma za 84,6 %. Glede na vir financiranja predstavljajo glavnino EU sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo v skupnem obsegu 83,7 %, preostanek v obsegu 16,3 % predstavljajo integralna sredstva, medtem ko je delež namenskih sredstev zanemarljiv.



432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM Prejemniki teh sredstev so lahko javni skladi in agencije, javni zavodi ali posamezne lokalne skupnosti. Za razliko od investicijskih odhodkov, investicijski transferi ne pomenijo povečanja realnega premoženja države, pač pa se izkazujejo kot finančna naložba države oz. občine prejemnikom proračunskih sredstev. So nepovratna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov za nakup ali gradnjo osnovnih sredstev, nabavo opreme ali drugih osnovnih sredstev, za investicijsko vzdrževanje, obnove, rekonstrukcije in podobno.

Z rebalansom proračuna za leto 2014 je bilo za investicijske transfere proračunskim uporabnikom namenjeno 545,5 mio EUR, kar predstavlja 5,6 % vseh planiranih odhodkov. Proračunski uporabniki so med letom s prerazporeditvami le za 1,5 mio EUR znižali sredstva za ta namen, tako da je veljavni proračun konec leta znašal 543,9 mio EUR. V letu 2014 je bilo izvršeno za 494,4 mio EUR transferov, kar predstavlja 90,6 % z rebalansom predvidenih transferov oziroma za 51,0 mio EUR manj od načrtovanega.

Kot v prejšnjem letu, je bilo tudi v letu 2014 največ investicijskih transferov izplačanih občinam in sicer v višini 410,1 mio EUR ali 82,9 %. Javnim zavodom je bilo izplačanih 83,9 mio EUR ali 17,0 % vseh tovrstnih transferov.

Pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je poraba investicijskih transferov dosegla 92,8 % planiranih transferov predvsem zaradi uspešnega črpanja sredstev kohezijske politike na področju okoljskih projektov.

Zneskovno in odstotkovno je bilo opaznejše odstopanje pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Realizacija je znašala 81,6 % načrtovane, nižja pa je predvsem pri izvajanju projektov za namene skladnega regionalnega razvoja (infrastruktura regionalnih poslovnih con, spodbujanje razvoja turizma, socialna infrastruktura, ipd.), ki se sofinancirajo iz evropskih strukturnih skladov.

45 PLAČILA SREDSTEV V PRORAČUN EVROPSKE UNIJE V letu 2014 je Republika Slovenija v proračun EU plačala 402,9 mio EUR, kar je za 5,1 mio EUR oz. 1,3% več kot je bilo načrtovano v rebalansu proračuna za 2014 (397,8 mio EUR). Obveznosti Slovenije do proračuna EU so bile plačane v obsegu, kot je bil določen s sprejetim proračunom EU za leto 2014 in njegovimi dopolnitvami in skladno z veljavno zakonodajo na področju lastnih virov Unije.

Glavnino plačil, 268,9 mio EUR ali 66,8 % vseh plačil, predstavljajo plačila na osnovi BND vira, tradicionalnih lastnih sredstev je bilo plačanih za 58,4 mio EUR (14,5 % vseh plačil), plačila na osnovi DDV vira so znašala 52,4 mio EUR (13 %), za popravek v korist Združenega kraljestva pa je Slovenija lani plačala 23,1 mio EUR (5,7%).



Graf 26: Plačila v proračun EU po virih plačil


4500 Plačila tradicionalnih lastnih sredstev v proračun Evropske unije

Sredstva za plačilo tradicionalnih lastnih sredstev so bila v rebalansu proračuna za leto 2014 določena v višini 58,4 mio EUR, kolikor je bilo na koncu tudi plačanih carin v proračun EU (99,9 % realizacija). Obseg plačanih carin je odvisen od dejansko pobranih carin, zmanjšanih za stroške pobiranja (25%).

4501 Plačila sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost

Iz naslova davka na dodano vrednost je bilo v letu 2014 plačanih 52,4 mio EUR, kar je toliko kot je bilo za ta plačila predvideno v rebalansu proračuna za leto 2014 (100 % realizacija).

4502 Plačila sredstev v proračun EU iz naslova bruto nacionalnega dohodka

V rebalansu proračuna za leto 2014 je bilo načrtovanih 263,7 mio EUR plačil iz naslova BND vira. Realizacija plačil je bila nekoliko višja in je znašala 268,9 mio EUR ali 102 % v rebalansu načrtovanih sredstev. Sredstva iz naslova BND se uporabljajo kot prihodek za pokrivanje vseh izdatkov proračuna EU, potem ko so izčrpani vsi ostali viri financiranja in v tolikšni višini, da se pokrijejo vsi izdatki proračuna EU.

4503 Plačila sredstev v proračun EU iz naslova popravka v korist Združenega kraljestva

Plačila iz naslova popravka v korist Združenega Kraljestva so v letu 2014 znašala 23,1 mio EUR, to je toliko, kot je bilo načrtovano v rebalansu proračuna za 2014 (100 % realizacija).



B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

B1) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV

750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL Leta 2014 je bilo 29 mio EUR prejetih vračil iz naslova danih posojil, kar je za 162,5 % več od načrtovanega oziroma za 26,2 mio EUR več od realizacije v letu 2013. Poplačila prejeta iz naslova unovčenih državnih jamstev in poroštev V letu 2014 je Republika Slovenija iz naslova terjatev, ki izhajajo iz unovčenih državnih poroštev in jamstev, prejela poplačila glavnic v višini 27,2 mio EUR. Največji delež predstavljajo poplačila Factor banke d.d. in Probanke d.d., ki v skupni višini znašajo 23,2 mio EUR, ter vračilo unovčenih jamstev po ZJShemRS s strani DUTB, v skupni višini 2,2 mio EUR.

751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV V letu 2014 je Republika Slovenija realizirala 119,1 mio EUR prejemkov iz prodaje kapitalskih deležev, kar je 100 % realizacija načrtovanih prejemkov v rebalansu proračuna. Sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev v javnih podjetjih in družbah, ki so v lasti države V letu 2014 je Republika Slovenija v proračun prejela 262.130 EUR kupnine od prodaje deležev Republike Slovenije v javnih podjetjih in družbah, ki so v lasti države (JKP Komunala Kočevje, d.o.o.). Sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev v finančnih institucijah V letu 2014 je Republika Slovenija prejela 524 EUR sredstev iz unovčenih investicijskih kuponov Probanke upravljanje, d.o.o., ki jih je Republika Slovenija prevzela po Zakonu o dedovanju, za poplačilo obveznosti pokojnika. Sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev v privatnih podjetjih V letu 2014 je Republika Slovenija v proračun prejela kupnino v višini 118,8 mio EUR iz naslova prodaje kapitalskega deleža v družbi Aerodrom Ljubljana d.d.



752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE Sredstva kupnin iz naslova privatizacije V letu 2014 je D.S.U. družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o., kupnine iz postopkov lastninskega preoblikovanja podjetij na podlagi Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZUKLPP) vplačevala na račun državnega proračuna Republike Slovenije. Tako je bilo v državni proračun nakazano 2,1 mio EUR, kar je enako planiranemu znesku ter za 4,7 % več kot v letu 2013.

B2) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV

40 DANA POSOJILA

440 DANA POSOJILA V letu 2014 je Republika Slovenija dala posojila v višini 491,1 mio EUR, kar je 89,6 % od načrtovanega v rebalansu proračuna za leto 2014 in 281,9 % v primerjavi z realizacijo v letu 2013. 4401 Dana posojila javnim skladom V letu 2014 so bili izdatki za dana posojila javnim skladom realizirani v višini 17,7 mio EUR, kar predstavlja 100 % realizacijo rebalansa. Gre za sredstva za izvedene aktivnosti po sporazumu s Slovenskim podjetniškim skladom o financiranju in izvajanju instrumentov finančnega inženiringa v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. 4402 Dana posojila javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin Izdatki za posojila javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin, v letu 2014 niso bili niti načrtovani niti realizirani. 4403 Dana posojila finančnim institucijam V letu 2014 je bilo 35 mio EUR izdatkov iz naslova danih posojil finančnim institucijam, kar predstavlja 56 % načrtovanih izdatkov iz tega naslova glede na rebalans proračuna. Dano je bilo posojilo SID banki d.d. na osnovi pogodbe o financiranju in izvajanju ukrepa finančnega inženiringa za namene spodbujanja tehnološko razvojnih projektov. 4404 Dana posojila privatnim podjetjem V letu 2014 so bili izdatki za dana posojila privatnim podjetjem realizirani v višini 6,2 mio EUR, kar predstavlja 75,8 % od načrtovanih sredstev v rebalansu proračuna, vendar pomeni bistveno povečanje (179,3 %) glede na realizacijo v letu 2013. Realizirana sredstva so bila integralna in so se namenila za sanacijo podjetij in gospodarstva: 0,8 mio EUR je bilo nakazano za kratkoročni kredit podjetju



Agroruše d.o.o., 1,8 mio EUR za dolgoročni kredit podjetju Brest-pohištvo d.o.o., 1,2 mio EUR za dolgoročni kredit Odeja d.o.o., 0,9 mio EUR za dolgoročni kredit Agroruše d.o.o., 1,5 mio EUR za dolgoročni kredit Iles d.o.o. 4406 Dana posojila v tujino V letu 2014 izdatki za posojila v tujino niso bili niti načrtovani niti realizirani. 4409 Plačila zapadlih poroštev Za plačilo obveznosti iz naslova državnih poroštev in jamstev je bilo v rebalansu proračuna za leto 2014 predvidenih 459,5 mio EUR sredstev. Na podlagi pozivov bank upnic je Republika Slovenija v letu 2014 kot porok plačala 432,2 mio EUR, in sicer po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank 428,2 mio EUR, Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije 3,9 mio EUR in Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe 0,03 mio EUR. Znesek unovčitev poroštev in jamstev predstavlja 94 % načrtovanih sredstev ter 7,4-kratnik realizacije za leto 2013.

441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB V letu 2014 je Republika Slovenija realizirala 508,3 mio EUR izdatkov za namen povečanja kapitalskih deležev in finančnih naložb, kar predstavlja 61,5-odstotno realizacijo sredstev, načrtovanih v rebalansu proračuna za leto 2014. 4410 Povečanje kapitalskih deležev v javnih podjetjih in družbam, ki so v lasti države ali občin Republika Slovenija je v letu 2014 izvedla povečanje kapitalskega deleža v treh javnih gospodarskih zavodih: Emboplast, Rinka Celje in Golovec Ljubljana. Skupni znesek porabljenih sredstev za povečanje kapitalskih deležev v navedenih JGZ je bil 0,25 mio EUR, to je 0,12 % predvidenih sredstev v proračunu za leto 2014. 4411 Povečanje kapitalskih deležev v finančnih institucijah Republika Slovenija je za sanacijo bank v okviru ukrepov na podlagi Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank v letu 2014 izvedla dokapitalizacijo v dveh bankah v skupni višini 433 mio EUR, in sicer v Abanki Vipa, d. d. v višini 243 mio EUR in v Banki Celje, d. d. v višini 190 mio EUR. Znesek dokapitalizacije predstavlja 78,5 % sredstev načrtovanih v rebalansu proračuna. 4414 Povečanje kapitalskih deležev v tujino V okviru povečanja kapitalskih deležev v tujini gre za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti v obliki vplačil kapitala in rezerv. Republika Slovenija v mednarodnih finančnih institucijah sodeluje kot delničarka, torej kot vplačnica kapitala. Za leto 2014 je bilo za te namene načrtovanih 75 mio EUR sredstev. Realizacija je bila izvedena v isti višini. Največ sredstev je bilo namenjenih vplačilu kapitala v Evropski mehanizem za stabilnost, in sicer 68,4 mio EUR. Sredstva so bila namenjena še vplačilu kapitala v Evropsko investicijsko banko 6 mio EUR, Mednarodno banko za obnovo in razvoj 0,5 mio EUR in Medameriško razvojno banko 0,1 mio EUR.



442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE V rebalansu proračuna za leto 2014 je bilo 4,2 mio EUR načrtovanih sredstev na tej skupni kontov, medtem ko je znesek kupnin iz prenosa iz preteklih let, skupaj s kupninami, vplačanimi v letu 2014, v veljavnem proračunu narasel na 8,9 mio EUR. Poraba sredstev kupnin je bila realizirana v višini 2,6 mio EUR, kar predstavlja le 61,4 % realizacijo glede na rebalans proračuna 2014. Pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so bila sredstva kupnin iz naslova privatizacije državnega premoženja v višini 227.127 EUR namenjena za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo, 464.751 EUR za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada RS za regionalni razvoj, 556.580 EUR za dolgoročni kredit Agroruše d.o.o. in 500.000,00 EUR za kratkoročni kredit Polzela d.d.

443 POVEČANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH IN DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI IMAJO PREMOŽENJE V SVOJI LASTI V rebalansu proračuna za leto 2014 je bilo 2,3 mio EUR načrtovanih sredstev povečanje namenskega premoženja v javnih skladih, medtem ko realizacije ni bilo.



C) RAČUN FINANCIRANJA Dolg državnega proračuna je na dan 31. 12. 2014 znašal 26,02 mrd EUR oziroma 69,8 % BDP. Od 1. 1. 2014 do konca leta se je povečal za 4,02 mrd EUR. V letih po vstopu v Evropsko in monetarno unijo se je delež dolga v EUR gibal na približno enaki ravni in je konec leta 2011 znašal 99,8 %. V obdobju od 2012 do 2014 se je Republika Slovenija zadolževala tudi na globalnem trgu z obveznicami nominiranimi v USD, tako konec leta 2014 ocenjeni delež dolga v evrih predstavlja 73 % celotnega dolga. Ob zadolžitvi v USD je bila izvedena tudi transakcija valutne zamenjave USD obveznosti v EUR in ob upoštevanju tega se je delež dolga v EUR povečal na 99,9 % celotnega dolga konec leta 2014. Konec leta 2014 je bilo kar 97,6 % dolga Republike Slovenije obrestovanega s fiksno obrestno mero, 2,3 % s spremenljivo obrestno mero, 0,1% pa je bilo indeksiranih inštrumentov. Gibanje stanja dolga državnega proračuna od leta 2000 do leta 2014 po stanju na konec leta prikazuje naslednja slika. Slika 1: Dolg državnega proračuna




C1) ZADOLŽEVANJE PRORAČUNA Zadolževanje za financiranje izvrševanja proračuna državnega proračuna za leto 2014 in za upravljanje z državnim dolgom v letu 2014 – pravne podlage Skladno s 1. odstavkom 81. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr. in 101/13; v nadaljnjem besedilu: ZJF) se država lahko zadolži doma in v tujini za izvrševanje državnega proračuna v tekočem proračunskem letu do višine primanjkljaja bilance prihodkov in odhodkov ter računa finančnih terjatev in naložb, za odplačila glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu, ter do višine, potrebne za odplačila glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih dveh proračunskih letih. Na podlagi 81. b člena ZJF je bilo v letu 2014 dovoljeno tudi zadolževanje za pridobitev kapitalskih naložb države zaradi ohranitve stabilnosti finančnega sistema. V skladu z 82. členom ZJF se lahko zadolževanje izvaja tudi za upravljanje z državnim dolgom. Obseg zadolževanja za izvrševanje državnega proračuna za leto 2014 določa 40. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/13, 9/14 - ZRTVS-1A, 25/14 - ZSDH-1, 38/14, 84/14, 95/14 - ZUJF-C in 95/14; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS1415). V skladu s 84. členom ZJF je zadolževanje države in upravljanje z državnim dolgom v letu 2014 potekalo na podlagi Programa financiranja proračuna Republike Slovenije za leto 2014 (sklep Vlade RS št. 41003-9/2013/5 z dne 9. 1. 2014 in sklep Vlade RS št. 41003-9/2013/8 z dne 11. 12. 2014 – 1. sprememba; v nadaljnjem besedilu: Program financiranja za leto 2014). Obseg zadolževanja Republike Slovenije v letu 2014 Osnovni Program financiranja za leto 2014 (sklep Vlade RS št. 41003-9/2013/5 z dne 9. 1. 2014) je določal, da se na podlagi 81. člena ZJF, Sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 (Uradni list RS, št. 102/13), obsega zadolžitve za leto 2014, določenega v 1. odstavku 40. člena ZIPRS1415, upoštevaje spremembo stanja sredstev na računu in predfinanciranje odplačil dela glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v letu 2014, izvršeno z zadolževanjem v letu 2013, država v letu 2014 lahko za financiranje izvrševanja državnega proračuna zadolži največ v višini 3.531.715.177,07 EUR. V skladu z 81. členom ZJF je bilo poleg financiranja izvrševanja proračuna države za leto 2014 dovoljeno tudi predčasno financiranje dela potreb prihodnjega dveletnega obdobja. Največji obseg zadolževanja, ki ga je zakon dovoljeval za ta namen v letu 2014, je bila vsota odplačil glavnic, ki zapadejo v letih 2015 in 2016, v višini 4.211.814.541,48 EUR. Skupni maksimalni dovoljeni obseg zadolževanja v letu 2014, tj. vsota potrebnega financiranja državnega proračuna 2014 in celotnega, najvišjega obsega predfinanciranja odplačil glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v letih 2015 in 2016, je tako znašal 7.743.529.718,55 EUR. S prvo spremembo Programa financiranja za leto 2014 (sklep Vlade RS št. 41003-9/2013/8 z dne 11. 12. 2014) je bila spremenjena točka 2.1. OBSEG ZADOLŽEVANJA. Na podlagi Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2014 (Uradni list RS, št. 84/14) je bil določen nov obseg zadolžitve za financiranje izvrševanja državnega proračuna za leto 2014, kot je razvidno v naslednji tabeli:



Tabela 1: Kvota zadolževanja Republike Slovenije v letu 2014 (v EUR)

I. Potrebe po financiranju izvrševanja državnega proračuna za leto 2014

Primanjkljaj bilance prihodkov in odhodkov 1.215.089.970,41 EUR Primanjkljaj računa finančnih terjatev in naložb 1.242.074.832,03 EUR Odplačila glavnic dolga državnega proračuna v letu 20142 3.491.571.816,44 EUR

Sprememba stanja sredstev na računu 0,12 EUR

Skupaj I. 5.948.736.619,00 EUR

II. Predfinanciranje leta 20133

Skupno predfinanciranje, izvršeno v letu 2013 2.371.723.874,00 EUR

Zmanjšanje skupnega predfinanciranja, izvršenega v 2013, zaradi pridobitve kapitalskih naložb iz 4. odstavka 81.b člena ZJF

869.064.979,00 EUR

Skupaj II. 1.502.658.895,00 EUR

III. Zadolžitev za financiranje izvrševanja državnega proračuna za leto 2014 (I.-II.)

4.446.077.724,00 EUR

IV. Odplačila glavnic dolga državnega proračuna v prihodnjih dveh letih

Odplačila glavnic dolga državnega proračuna v letu 20154 2.309.909.608,53 EUR Odplačila glavnic dolga državnega proračuna v letu 20165 3.431.399.563,31 EUR Skupaj IV: 5.741.309.171,84 EUR

V. Maksimalni dovoljeni obseg zadolževanja v letu 2014 (III.+IV.)

10.187.386.895,84 EUR


Ob upoštevanju predfinanciranja, tj. zadolžitve, izvršene v letu 2013 za odplačila glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v letih 2014 in 2015, v višini 1.502.658.895,00 EUR, je bila za financiranje izvrševanja državnega proračuna za leto 2014 potrebna zadolžitev v višini 4.446.077.724,00 EUR. V skladu z 81. členom ZJF je poleg financiranja izvrševanja državnega proračuna za leto 2014 dovoljeno tudi predčasno financiranje dela potreb prihodnjega dveletnega obdobja. Največji dodatni obseg zadolževanja, ki ga je zakon dovoljeval za ta namen v letu 2014, je vsota odplačil glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v letih 2015 in 2016, v višini 5.741.309.171,84 EUR. Skupni maksimalni dovoljeni obseg zadolževanja v letu 2014, tj. vsota potrebnega financiranja proračuna 2014 in celotnega, najvišjega obsega predfinanciranja odplačil glavnic dolga državnega proračuna v letih 2015 in 2016, je znašal 10.187.386.895,84 EUR. Skladno s Programom financiranja za leto 2014 se je Republika Slovenija v okviru prej navedenih dovoljenih obsegov zadolževanja zadolžila z izdajo dolgoročnih obveznic v EUR in USD na domačem in tujih trgih ter z izdajo tri-, šest-, dvanajst- in osemnajstmesečnih zakladnih menic v skupni višini 7.495.214.360,98 EUR, kar je zadostovalo za financiranje potreb državnega proračuna leta 2014 in za predfinanciranje dela potreb za izvrševanje proračuna leta 2015 (3.049.136.636,98 EUR).

2 Znesek odplačil glavnic dolga državnega proračuna v letu 2014 je naveden v višini, kot jo določa Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2014 (Uradni list RS, št 84/14). 3 Znesek predfinanciranja je skladen s Poročilom o dolgu za leto 2013 in potrjen z revizijo Zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2013. 4 Znesek glavnic, ki zapadejo v letu 2015, je naveden v višini, kakršna izhaja iz evidence dolga državnega proračuna po stanju na dan 13. 11.2014. 5 Znesek glavnic, ki zapadejo v letu 2016, je naveden v višini, kakršna izhaja iz evidence dolga državnega proračuna po stanju na dan 13. 11. 2014.



Struktura zadolževanja z dolgoročnimi in kratkoročnimi instrumenti je prikazana v naslednji tabeli. Tabela 2: Realizirano zadolževanje Republike Slovenije v letu 2014 (v EUR)


Instrumenti zadolževanja za financiranje izvrševanja proračuna Republike Slovenije za leto 2014 Kratkoročni instrumenti financiranja, predvideni v Programu financiranja za leto 2014, so bili: izdaje zakladnih menic, zadolževanje v okviru sistema enotnega zakladniškega računa države ter drugi kratkoročni instrumenti, izbrani v skladu s tržnimi razmerami. Kot primarni instrument financiranja državnega proračuna je bilo predvideno dolgoročno zadolževanje z izdajo referenčnih državnih obveznic, ki jih lahko v primeru negotovih razmer na finančnem trgu dopolnijo ali nadomestijo alternativni dolgoročni instrumenti financiranja in/ali povečan obseg kratkoročnega zadolževanja. V Programu financiranja za leto 2014 je bila vključena tudi možnost zadolževanja za namen financiranja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Republika Slovenija se je v letu 2014 za potrebe financiranja državnega proračuna zadolževala s kratkoročnimi in dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji (državnimi obveznicami in zakladnimi menicami) ter dolgoročnimi posojili. Zadolževanje z zakladnimi menicami Kratkoročno zadolževanje je v letu 2014 potekalo z izdajo trimesečnih (TZ), šestmesečnih (SZ) in dvanajstmesečnih (DZ) zakladnih menic. Izdane so bile tudi 18-mesečne (OZ) zakladne menice, ki so po ročnosti srednjeročni vrednostni papir. Vse zakladne menice so bile izdane v skladu s predvidenim koledarjem avkcij zakladnih menic v letu 2014, ki je določen na podlagi odločitve ministra, pristojnega za finance, po 1. odstavku 84. člena ZJF in je objavljen na spletni strani Ministrstva za finance. Tabela 3: Realizirano zadolževanje z zakladnimi menicami v letu 2014


Stanje dolga, ki se všteva v kvoto zadolževanja državnega proračuna v skladu z ZJF in ZIPRS1415, je bilo na dan 31. 12. 2014 iz naslova izdanih trimesečnih zakladnih menic 10.499.450,00 EUR,

Zap.št. Inštrument Realiziran znesek zadolžitve Valuta Znesek v EUR

1 OBVEZNICE V USD 3.500.000.000,00 USD 2.554.931.016,862 OBVEZNICE V EUR 3.316.877.293,12 EUR 3.316.877.293,123 ZAKLADNE MENICE 1.391.406.267,47 EUR 1.391.406.267,474 POSOJILA 230.000.000,00 EUR 230.000.000,005 SOD RS21, RS39 1.999.783,53 EUR 1.999.783,53

SKUPAJ V EUR 7.495.214.360,98

Oznaka ZM Ročnost Povp.obr.mera na avkcijah (%) Skupni nomin.znesek zadolžitve (EUR) Stanje dolga na dan 31.12.14 (disk. vrednost v EUR)

TZ 91 0,17 84.108.000,00 10.499.450,00

SZ 182 0,32 172.113.000,00 69.075.313,67

DZ 364 0,75 821.400.000,00 815.221.503,80

OZ 546 0,45 500.000.000,00 496.610.000,001.577.621.000,00 1.391.406.267,47Skupaj zadolževanje z ZM



šestmesečnih zakladnih menic 69.075.313,67 EUR, dvanajstmesečnih zakladnih menic 815.221.503,80 EUR in osemnajstmesečnih zakladnih menic 496.610.000,00 EUR. Dolgoročno zadolževanje z obveznicami in posojili Dolgoročno zadolževanje je bilo realizirano z izdajo referenčnih obveznic Republike Slovenije ter s črpanjem dolgoročnega posojila pri EIB. Ministrstvo za finance je 18. februarja 2014 izvedlo sočasno izdajo 5-letne dolarske obveznice v višini 1,5 mrd USD s kuponsko obrestno mero 4,125 % in 10-letne dolarske obveznice v višini 2 mrd USD s kuponsko obrestno mero 5,250 %, katerih donosnost do dospetja, izražena v evrih, je po izvršeni valutni zamenjavi dosegla 3,565 % pri 5-letni obveznici in 4,381 % pri 10-letni obveznici. Donosnost do dospetja je ob izdaji 5-letne obveznice znašala 4,275 %, 10-letne obveznice pa 5,480 %. Pribitek na referenčno obveznico ZDA primerljive ročnosti je ob izdaji pri obeh obveznicah znašal 280 b.t. Skupni obseg knjige naročil je presegel 16 mrd USD. Pri obeh izdajah obveznic so največji delež kupili upravljavci skladov (87 % oz. 89 %), sledile so banke (5 % oz. 4 %), udeležba ostalih investitorjev (pokojninski/zavarovalniški skladi, centralne banke in druge kategorije investitorjev) je bila 1 % – 4 % pri obeh obveznicah. Z vidika geografske porazdeljenosti prodaje obveznic so pri obeh obveznicah prevladovali investitorji iz Združenih držav Amerike (54 % oz. 68 %), sledili so investitorji iz Velike Britanije (32 % oz. 22 %), drugih držav Evrope (13 % oz. 8 %) ter ostalih regij (1 % oz. 2 %). Organizatorji izdaje obveznic so bili Barclays, Goldman Sachs International in J.P. Morgan. 8. aprila 2014 je bila po treh letih odsotnosti Republike Slovenije kot izdajatelja na evrskih dolžniških kapitalskih trgih izvedena sočasna izdaja 3-letne in 7-letne evrske obveznice. Novi izdaji obveznic, vsaka v višini 1 mrd EUR in z zapadlostjo 9. oktobra 2017 oz. 8. aprila 2021, imata kuponsko obrestno mero 1,75 % oz. 3,00 %. Donosnost do dospetja je ob izdaji 3-letne evrske obveznice znašala 1,871 %, ob izdaji 7-letne obveznice pa 3,084 %. Ob izdaji obveznice je pribitek nad srednjim tečajem obrestne zamenjave (MS) znašal 115 b.t. oz. 173 b.t. Celotno povpraševanje po 3-letni obveznici je preseglo 3,25 mrd EUR z več kot 200 naročili različnih finančnih inštitucij. Skladom je bilo dodeljenih 51,6 % izdaje obveznice, sledile so centralne banke in druge uradne institucije s 27,8 %, banke z 10,6 % in zavarovalnice ter pokojninski skladi z 10 %. Z vidika geografske porazdelitve je bilo 37,4 % izdaje obveznice dodeljene investitorjem iz Nemčije, Avstrije in Švice, sledili so azijski investitorji s 15,6 % in investitorji iz Skandinavije z 12,7 %. Celotno povpraševanje po 7-letni obveznici je preseglo 6,25 mrd EUR z več kot 330 naročili različnih finančnih inštitucij. Skladi so predstavljali največjo skupino investitorjev z 58,3 % izdaje obveznice, sledile so centralne banke in druge uradne institucije z 19,2 %, banke s 13,9 % in zavarovalnice ter pokojninski skladi z 8,6 %. Z vidika geografske porazdelitve investitorjev je bilo 25,6 % izdaje obveznice dodeljeno investitorjem iz Velike Britanije, sledili so investitorji iz Nemčije, Avstrije in Švice s 23,7 % ter investitorji iz Azije s 15,5 %. Izdajo so organizirale banke Barclays, Commerzbank, HSBC, SG CIB in UniCredit Banka Slovenija d.d. Glede na nadaljnje izboljšanje pogojev zadolževanja je bila 4. novembra 2014 izvedena še ena izdaja referenčne 7-letne evrske obveznice v višini 1 mrd EUR in zapadlostjo 25. marca 2022 s kuponsko obrestno mero 2.25 %. Donosnost do dospetja je ob izdaji 3-letne evrske obveznice znašala 2,386%. Ob izdaji je znašal pribitek nad srednjim tečajem obrestne zamenjave (MS) 160 b.t. in 192,2 b.t. nad referenčno obveznico ZRN s kuponsko obrestno mero 2.00 % in zapadlostjo 4. januarja 2022. Zbrana naročila v višini več kot 3,2 mrd EUR izpričujejo tudi visoko kakovost in raznolikost povpraševanja po slovenskih državnih obveznicah, saj je naročila oddalo več kot 275 investitorjev. Največji delež izdaje obveznice je bil alociran upravljavcem skladov, in sicer v višini 54 %, sledili so investicijski skladi z 18 %, banke s 15%, zavarovalnice in pokojninski skladi z 8 % ter centralne banke in druge uradne institucije s 5 %. Z vidika geografske porazdelitve je bilo 29 % izdaje obveznice alocirane investitorjem v Veliki Britaniji in na Irskem, 23 % investitorjem v Nemčiji in Avstriji ter 13 % investitorjem v Sloveniji. 13 % celotne izdaje obveznice je bilo alocirane v ostalem delu Evrope, 9 %



v Južni Evropi, 5 % v Švici, 5 % v Skandinaviji in 3% ameriškim investitorjem s sedežem izven ZDA. Transakcijo so vodile banke Barclays, Crédit Agricole CIB, Deutsche Bank and J.P. Morgan. Tehtano povprečje zahtevane donosnosti ob izdaji vrednostnih papirjev v letu 2014 je znašalo 2,67 %, kar je najnižje doslej. To pomeni tudi znatno nižje plačilo iz naslova obresti v prihodnje. Poleg doseženih nižjih obrestnih mer se je zmanjšalo tudi tveganje refinanciranja dolga državnega proračuna. Povprečni čas vezave dolga (»modified duration«) se je povečal na 4,7 let. Slednje je neposredna posledica dosežene daljše ročnosti portfelja dolga in padca zahtevanih donosnosti do dospetja, s čimer se je zmanjšalo tveganje refinanciranja dolga državnega proračuna. Tabela 4: Realizirano zadolževanje z izdajami obveznic RS v letu 2014


Tabela 5: Pregled najetih posojil v 2014


Izdaje vrednostnih papirjev na podlagi 81.b člena ZJF za ohranitev stabilnosti finančnega sistema

Za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema država lahko z denarnim vplačilom ali stvarnim vložkom pridobi kapitalske naložbe v bankah in hranilnicah, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, in ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. V ta namen so bili v letu 2014 izdani dolgoročni vrednostni papirji RS v skupnem nominalnem znesku 316.877.293,12 EUR. Dolgoročni vrednostni papirji so bili izdani z reodprtjem obstoječih obveznic RS. Vrednostni papirji so bili izročeni bankam kot stvarni vložek v osnovni kapital bank na podlagi sklepa pristojnega organa o pridobitvi kapitalske naložbe. Vrste vrednostnih papirjev so prikazane v tabeli v nadaljevanju.

Tabela 6: Obveznice izdane na podlagi 81. b člena ZJF za ohranitev stabilnosti finančnega

sistema

Vir: Ministrstvo za finance Upravljanje z dolgom Republika Slovenija v letu 2014 izvršila dve transakciji upravljanja z državnim dolgom in sicer valutno zamenjavo USD obveznosti v EUR. Dne 18. 2. 2014 je Republika Slovenija na globalnem trgu sočasno izdala dve obveznici nominirani v ameriških dolarjih (USD) v 144A/RegS formatu, in sicer 5-letno v višini 1.500.000.000 USD in 10-letno v višini 2.000.000.000 USD, z zapadlostjo dne 18. 2.

Instrument Datum izdaje Datum dospetja Ročnost v letih Kupon Valuta Nominalni znesek izdaje (v eur) Prodajna cena Donosnost organizator izdajeUSD OBVEZNICA 18.2.2014 18.2.2019 5 4,125% USD 1.500.000.000,00 99,331% 4,275% Barclays, Goldman Sachs USD OBVEZNICA 18.2.2014 18.2.2024 10 5,250% USD 2.000.000.000,00 98,247% 5,480% Barclays, Goldman Sachs RS71 8.4.2014 8.4.2021 7 3,000% EUR 1.000.000.000,00 99,478% 3,084% Barclays, Commerzbank, HSBC, RS72 8.4.2014 9.10.2017 3 1,750% EUR 1.000.000.000,00 99,597% 1,871% Barclays, Commerzbank, HSBC, RS73 4.11.2014 25.3.2022 7 2,250% EUR 1.000.000.000,00 99,095% 2,386% Barclays, Crédit Agricole CIB,

Posojilodajalec Datum črpanja Datum vračila Ročnost (v letih) Obrestna mera (fiksna) Znesek črpanja (EUR)EIB 29.12.2014 29.12.2039 25 1,510% 230.000.000,00

Oznaka Datum izdajeNominalna vrtednost

lota Število obveznic dodatne izdaje

Nominalna vrednost dodatne izdaje (EUR)

Število obveznic po dodatni izdaji

Nominalna vrednost po dodatni izdaji (EUR)

RS59 - 12. IZDAJA 8.10.2014 41,73 3.429.521

143.113.911,33

30.278.389

1.263.517.172,97

RS62 - 8. IZDAJA 8.10.2014 41,73 2.101.423

87.692.381,79

18.902.344

788.794.815,12

RS63 - 3. IZDAJA 16.12.2014 1.000,00

26.199

26.199.000,00

1.117.149

1.117.149.000,00 RS67 - 3. IZDAJA 16.12.2014 1.000,00

26.126

26.126.000,00

1.645.715

1.645.715.000,00

RS72 - 2. IZDAJA 16.12.2014 1.000,00

33.746

33.746.000,00

1.033.746

1.033.746.000,00 SKUPAJ 316.877.293,12



2019 oziroma 18. 2. 2024. Dolarska kuponska obrestna mera 5- in 10-letne obveznice znašata 4,125 % oziroma 5,25 %. Cena (All-In price) 5- in 10-letne obveznice je bila ob izdaji 99,206 oziroma 98,072, zahtevana donosnost do dospetja, izražena v dolarjih, pa je bila 4,275 % oziroma 5,48 %. Ker je Republika Slovenija vsakega pol leta obvezana plačati obresti in ob dospetju glavnico v USD, bi bila zaradi tega izpostavljena valutnemu tveganju. Na podlagi:

82. in 84. člena ZJF, Programa financiranja za leto 2014, Odločitve o podelitvi mandata za eno ali več sočasnih sindiciranih USD izdaj obveznic

Republike Slovenije s ponudbo rezidentom ZDA in drugim investitorjem izven ZDA (144A / Regulation S) z dne 16. 1. 2014 in

Odločitve za izvedbo valutne zamenjave in transakcij za zmanjšanje kreditne izpostavljenosti v povezavi s sočasnimi sindiciranimi USD izdajami obveznic Republike Slovenije s ponudbo rezidentom ZDA in drugim investitorjem izven ZDA (144A / Regulation S) z dne 16.1.2014

je Republika Slovenija z namenom odprave izpostavljenosti tečajnemu tveganju izvedla transakciji valutne zamenjave zadolžitve v USD s fiksno obrestno mero v zadolžitev v EUR s fiksno obrestno mero. Ministrstvo za finance se je odločilo za popolno zaščito, kar pomeni, da se zavarujejo vsi denarni tokovi v celotni vrednosti obeh izdaj – tako plačila obresti kot glavnice. S popolnim ujemanjem vseh obveznosti v USD z denarnimi tokovi v EUR je bila ustvarjena t.i. sintetična EUR obveznost Republike Slovenije, kar pomeni, da je Republika Slovenija popolnoma zaščitena pred tveganjem spremembe menjalnega tečaja EUR- USD. Na dan sklenitve valutne zamenjave sta bili določeni fiksni obrestni meri za 5- in 10-letno obveznico, v skladu s katerima bo Republika Slovenija do zapadlosti odplačila glavnic plačevala obresti na glavnici. Postopek določitve fiksnih kuponskih obrestnih mer v EUR iz fiksnih kuponskih obrestnih mer v USD za 5- in 10-letno obveznico je bil izveden za vsako ročnost posebej. Višina kuponskih obrestnih mer obeh USD obveznic, tečaj EUR-USD, tržne kotacije za valutno in obrestno zamenjavo ter višina kreditnega pribitka so bili odvisni od razmer na trgu v času izvedbe transakcije. Vrednotenje valutne zamenjave se je izvedlo v skladu s tržno prakso, in sicer z uporabo Bloombergovega finančnega modela SWPM (Swap Price Manager), ki pri izračunu uporablja celotne krivulje tržnih kotacij in ICAP platforme, kjer se odčitajo tržne vrednosti za »USD SWAP Rate vs. 3 Month Libor«, »EUR-USD Basis Swap Rate« in »EUR SWAP rate vs. 3 Month Euribor« na način, da so rezultati po obeh načinih konsistentni. Na podlagi SWPM modela je bila izračunana evrska kuponska obrestna mera, in sicer posebej za 10-letno ročnost v višini 4,151 % in za 5-letno ročnost v višini 3,415 %. To sta kuponski obrestni meri, v skladu s katerima Republika Slovenija plačuje obresti v evrih po valutni zamenjavi iz naslova zadolžitve v dolarjih. Republika Slovenija in izbrani sindikat bank so do vrednotenja in izvršitve valutne zamenjave, ki je nastopila takoj po izvršitvi vrednotenja obveznice, zagotovili popolno zaupnost glede predvidene izvršitve transakcije valutne zamenjave, in sicer z namenom, da bi se izognili neugodnim tržnim ravnanjem v trenutku vrednotenja valutne zamenjave. Transakcija valutne zamenjave se je izvedla na podlagi podpisa t.i. »Short Form Confirmation« (v nadaljevanju: SFC), ki predstavlja zgolj ključne elemente transakcije (dnevi plačil, zneski zamenjave, višina obrestne mere, itd.) in je del »ISDA 2002 Master Agreement«. Slednja krovna pogodba skupaj z »ISDA Schedule to the 2002 Master Agreement« ureja vse ostale elemente transakcije in je bila sklenjena z vsako od bank članic sindikata izdaje obveznice, pri čemer je SFC, torej samo transakcijo valutne zamenjave za obe ročnosti obveznic, Republika Slovenija sklenila z Barclays Bank plc, Goldman Sachs International ter J.P. Morgan Securities. Republika Slovenija ima tudi sklenjen aneks za zmanjševanje kreditne izpostavljenosti ("Credit Support Annex" oz. CSA), z vsako od bank članic sindikata.



V skladu s CSA so se Republika Slovenija in banke, s katerimi je Republika Slovenija sklenila posel valutne zamenjave, torej Barclays Bank plc, Goldman Sachs International ter J.P. Morgan Securities medsebojno zavezale zagotavljati za celoten čas trajanja valutne zamenjave, na podlagi trenutne tržne vrednosti valutne zamenjave, denarno zavarovanje/pokritje za njeno kreditno izpostavljenost. S tem se izjemno zmanjša tveganje morebitne neizpolnitve obveznosti nasprotne strani iz naslova sklenjenih transakcij. V CSA je določeno, da višino pokritja, katerega bo Republika Slovenija morala zagotavljati bankam ali bo do njega upravičena, izračunavajo banke, s katerimi Republika Slovenija izvaja operacije za zmanjševanje kreditnega tveganja, izračuni bank se preverjajo z uporabo Bloombergovega finančnega modela SWPM. Višina pokritja se izračunava na osnovi tržne vrednosti valutne zamenjave na presečni datum, kar banke, s katerimi je Republika Slovenija sklenila posel valutne zamenjave, izračunavajo skladno s CSA. CSA prav tako določa mejo, nad katero so stranke dolžne zagotoviti denarno pokritje in minimalni znesek nakazila, ki mora biti presežen, da so stranke dolžne izvršiti prenos pokritja. Republika Slovenija se je odločila za pogoje izmenjave, ki omogočajo najnižji še dosegljiv kreditni pribitek in čim nižje transakcijske stroške. V CSA je tudi določena valuta denarnega pokritja in vrsta obrestne mere (stroška), ki jo Republika Slovenija plačuje ali prejema iz naslova prejetega ali danega pokritja. Republika Slovenija se je za ščitenje pred valutnim tveganjem ob sami sklenitvi posla valutne zamenjave odločila za uporabo sprotnega tržnega vrednotenja valutne zamenjave oziroma izmenjavo pokritja v denarju na podlagi CSA. Skladno z zmanjšanjem tveganja morebitne neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke se nižja cena transakcije valutne zamenjave neposredno izrazi v nižjem strošku zadolžitve (nižji t.i. kreditni pribitek). Ministrstvo za finance in banke, s katerimi sta bili sklenjeni valutni zamenjavi, tako enkrat tedensko zagotovijo pokritje in s tem zmanjšajo kreditno izpostavljenost nasprotnih strank na raven tedenske vrednosti valutne zamenjave.

C2) ODPLAČILA DOLGA Realizacija vseh glavnic v letu 2014 je bila 3.489,9 mio EUR, kar je 99,95 % načrtovanih sredstev za odplačila glavnic v rebalansu proračuna za leto 2014.

550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA Plačila glavnic iz naslova domačega dolga so v letu 2014 znašala 3.484,1 mio EUR, to je 99,95% predvidenih sredstev v rebalansu proračuna za leto 2014. Od tega so bile odplačane glavnice iz naslova dolgoročnega dolga v višini 2.880,2 mio EUR ter iz naslova zakladnih menic v višini 603,9 mio EUR. Odplačila glavnic so se realizirala skladno z amortizacijskimi načrti, ki so osnova za pripravo proračuna za področje servisiranje dolga. Realizacija je nekoliko nižja od planirane le pri izplačilu glavnice iz naslova obveznic RS21 in RS39. Navedene obveznice izroča Slovenska odškodninska družba upravičencem postopoma, na osnovi pravnomočnih odločb. Ob izročitvi je imetnik upravičen do izplačila vseh dospelih neizplačanih obveznosti iz izročenih obveznic, pri čemer dinamike izročanja obveznic pa ob pripravi proračuna ni mogoče predvideti.

551 ODPLAČILA DOLGA V TUJINO



Plačila glavnic iz naslova zadolževanja na tujem trgu so znašala 5,8 mio EUR, kar predstavlja 99,7 % načrtovanih obveznosti v rebalansu proračuna za leto 2014. Odplačila glavnic so se realizirala skladno z amortizacijskimi načrti, ki so osnova za pripravo proračuna za področje servisiranje dolga. Tako so bila realizirana plačila glavnic v letu 2014 enaka odplačilom glavnic načrtovanim v rebalansu proračuna za leto 2014. Ker je pretežni del dolga Republike Slovenije nominiran v EUR, lahko realizirana plačila glavnic odstopajo od načrtovanih le zaradi sprememb tečaja. Ker je razmeroma majhen del dolga do mednarodnih finančnih institucij v drugih valutah, je majhen tudi vpliv sprememb tečaja na obseg realiziranih plačil glavnic.



D) NETO POLOŽAJ DRŽAVNEGA PRORAČUNA DO PRORAČUNA EU Prihodki: V letu 2014 je bilo realiziranih 1.036,2 mio EUR prihodkov državnega proračuna iz Evropske unije, kar je 92,9% v rebalansu za leto 2014 načrtovanih prihodkov iz evropskega proračuna (1.115,6 mio EUR). Prihodki iz EU proračuna so bili v letu 2014 za 102,4 mio EUR višji kot leta 2013 in najvišji odkar je Slovenija članica EU. Tudi v letu 2014 so največji delež prihodkov, 73% vseh prihodkov, predstavljali prihodki iz naslova kohezijske politike, Ti so znašali 752,2 mio EUR, kar je 125,8 mio EUR več kot v letu 2013. Od tega je bilo iz Strukturnih skladov prejetih 403,7 mio EUR (92,8 % realizacija), iz Kohezijskega sklada pa 348,5 mio EUR (86,9 % realizacija) kar je 155,2 mio EUR več kot v letu 2013. Dobri rezultati pri črpanju EU sredstev so posledica pospešenega izvajanja projektov iz programskega obdobja 2007 – 2013 ter intenzivnega uvajanja izboljšav in poenostavitev sistema črpanja, ki se je nadaljevalo tudi v letu 2014. Druga velika skupina prejetih sredstev iz proračuna EU so sredstva iz naslova skupne kmetijske in ribiške politike, ki so v letu 2014 znašala 263,5 mio EUR (102,33 % realizacija glede na rebalans 2014) ali dobro četrtino vseh prihodkov iz EU proračuna v letu 2014. Glavnino, 96% vseh prejetih sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike, predstavljajo sredstva za neposredna plačila v kmetijstvu, ki jih je bilo za 140 mio EUR (100% realizacija) in sredstva za izvajanje programa razvoja podeželja, 114 mio EUR (104,9% realizacija). Ostali prihodki iz proračuna EU so predstavljali manj kot 2 % vseh prejetih sredstev iz EU proračuna. Največ je bilo prejetih sredstev za izvajanje centraliziranih in drugih programov EU in sicer 11,7 mio EUR (69,7 % realizacija) ali 1,1 % vseh prihodkov iz EU proračuna. Prejeta sredstev od drugih evropskih institucij so znašala 8,1 mio EUR (331,3 % realizacija) 0,8 % prihodkov iz EU proračuna, v proračun RS je bilo prejetih še za 0,6 mio EUR ostalih sredstev iz proračuna EU. Plačila v EU proračun: Slovenija od začetka članstva v EU plačuje prispevek v proračun EU, iz katerega se zagotavljajo sredstva za financiranje evropskih politik in delovanje EU institucij.

Prispevek RS v proračun EU v letu 2014 je znašal 402,9 mio EUR, kar pomeni 101,3% realizacijo glede na rebalans proračuna za leto 2014 (397,8 mio EUR) in je bil za 22,6 mio EUR nižji kot leta 2013. Glavni razlog za to je nižji obseg EU proračuna v letu 2014 kot posledica nižjih zgornjih mej večletnega finančnega okvira EU proračuna v obdobju 2014 -2020.

Glavnino plačil v EU proračun, 268,9 mio EUR ali 67 % vseh plačil, so predstavljala plačila na osnovi BND vira, tradicionalnih lastnih sredstev je bilo plačanih za 58,4 mio EUR (15 %), plačila na osnovi DDV vira so znašala 52,4 mio EUR (13 %), za popravek v korist Združenega kraljestva pa je Slovenija lani plačala 23,1 mio EUR (6 %).

Neto položaj državnega proračuna V letu 2014 je državni proračun RS v odnosu do proračuna EU realiziral neto proračunski presežek v višini 633,3 mio EUR (88,2 % realizacija) ali 1,7 % BDP. Neto proračunski presežek je bil za 125 mio EUR višji kot v letu 2013 (1,4 % BDP) in najvišji od 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica EU.



Glavni razlog za izboljšanje neto položaja državnega proračuna v odnosu do proračuna EU v letu 2014 je pospešeno črpanje sredstev kohezijske politike zaradi zaključevanja projektov iz programskega obdobja 2007 – 2013 ob hkratnih nižjih plačilih v proračun EU zaradi nižjih zgornjim mej EU proračuna v novi finančni perspektivi. Poročilo o neto položaju proračuna RS do proračuna EU vsebuje podatke o prihodkih in odhodkih proračuna RS, ki so bili zajeti v sistemu MFERAC (enotni finančno računovodski sistem) skladno s pravili računovodskega evidentiranja. Poleg teh prihodkov je Republika Slovenija v proračunskem letu 2014 prejela tudi prilive na namenske podračune, ki pa v preteklem letu niso v celoti postali prihodki domačega proračuna. Pri oceni neto položaja državnega proračuna RS do EU prav tako niso upoštevani prilivi iz proračuna EU, ki so izplačani neposredno končnim upravičencem v Republiki Sloveniji.

Documents

ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA - mf.gov.siun/Zaključni... · Zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2014 OBRAZLOŽITEV SPLOŠNEGA DELA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA