ZAKLJUČNO DELO - CORE · grafomotoriko ter razvoj grafomotorike, dejavnosti, s katerimi razvijamo grafomotoriko, motorične spretnosti in živčno mišično dozorevanje, disgrafijo

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

ZAKLJUČNO DELO

Špela Antloga

Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

Zaključno delo

RAZVOJ GRAFOMOTORIKE PRI OTROCIH, STARIH 3−5 LET

Mentorica: Kandidatka:

doc. dr. Marija Ropič Špela Antloga

Maribor, 2017

Lektorica:

Andreja Vintar, profesorica slovenskega jezika

Prevajalka:

Barbara Kokot, profesorica angleškega in francoskega jezika

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Mariji Ropič, za usmerjanje in

strokovno pomoč med časom nastajanja zaključnega dela.

Hvala Barbari Kokot za prevod povzetka in ključnih besed v angleščino ter Andreji

Vintar za lektoriranje zaključnega dela.

Zahvaljujem se staršema, ki sta me podpirala ves čas študija in potihoma komaj

čakala, da dobita v roke to zaključno delo. Tukaj ga imata, uživajta!

Hvala sestri Nives, ki jo je za moj študij skrbelo bolj kot mene. Uspelo ti je!

Hvala Aleksandru, ki me je spremljal ves čas študija in ugodil vsaki moji še tako

nenavadni želji. Hvala ti!

In ne nazadnje, hvala osebju mariborskega vrtca, ki mi je omogočil izvajanje

praktičnega dela zaključnega dela.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Špela Antloga, rojena 8. 6. 1994 v Celju, študentka Pedagoške

fakultete Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je zaključno

delo z naslovom Razvoj grafomotorike pri otrocih, starih 3–5 let, pri mentorici

doc. dr. Mariji Ropič, avtorsko delo. V zaključnem delu so uporabljeni viri in

literatura konkretno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Špela Antloga

Maribor, 2017

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

V zaključnem delu z naslovom Razvoj grafomotorike pri otrocih, starih 3−5 let

smo v teoretičnem delu predstavili motoriko otroka, senzomotoričen razvoj,

grafomotoriko ter razvoj grafomotorike, dejavnosti, s katerimi razvijamo

grafomotoriko, motorične spretnosti in živčno mišično dozorevanje, disgrafijo ter

pripravo za učenje pisanja in osnove pisanja.

Namen empiričnega dela zaključnega dela je bil ugotoviti napredek pri razvoju

grafomotorike pri otrocih, starih 3−5 let. Pri pisanju empiričnega dela je bila

uporabljena deskriptivna metoda dela. Z dobljenimi rezultati smo spoznali, da

otrokov razvoj grafomotorike v obdobju petih mesecev napreduje. Pri nekaterih

hitreje, pri drugih počasneje. Spoznali smo, da imajo otroci največ težav pri

uporabi barvic, pojavljajo pa se tudi težave z orientacijo na delovnem listu, saj

začnejo otroci najpogosteje risati iz desne proti levi strani oziroma iz sredine

proti desni strani ali obratno.

Ključne besede: razvoj grafomotorike, motorika, senzomotoričen razvoj,

disgrafija, osnove pisanja, uporaba različnih pisal, voščenka, flomaster, barvica,

urjenje v risanju navpičnih črt.

ABSTRACT

Within the theoretical part the thesis titled Development of graphomotor skills in

children within the age group of 3 to 5 years represents the child's motor skills,

sensorimotor development, graphomotor skills and their development, activities

through which graphomotor skills are developed as well as motor skills,

neuromuscular development, dysgraphia and finally the preparation for learning

how to write together with the very basics of writing.

The purpose of the empirical part was to establish the progress in developing

graphomotor skills in children aged 3-5 years. A descriptive method was used for

the empirical part of the work. The obtained results showed there is progress in

the development of graphomotor skills in the period of 5 years. However, some

children improve faster while others more slowly. We realised children face most

difficulties by using colour pencils, there are problems with orientation on the

worksheet as children most frequently start drawing either from the right to the

left hand side or from the middle towards the right side or even vice versa.

Key words: graphomotor skills development, motor skills, sensorimotor

development, dysgraphia, writing basics, use of various pens, crayon, felt-tip

pen, colour pencil, training in drawing vertical lines.

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................... 2

2.1 Motorika.................................................................................................................... 2

2.1.1 Fina motorika ..................................................................................................... 4

2.1.2 Groba motorika .................................................................................................. 4

2.2 Senzomotoričen razvoj ............................................................................................. 6

2.2.1 Pomen grafomotorike in senzorike .................................................................... 6

2.3 Grafomotorika ........................................................................................................... 7

2.3.1 Razvoj grafomotorike ......................................................................................... 7

2.3.2 Stopnja čečkanja ................................................................................................ 9

2.3.3 Stopnja osnovnih linij in oblik .......................................................................... 10

2.3.4 Ocenjevanje grafomotoričnega razvoja ........................................................... 10

2.3.6 Dejavnosti za spodbujanje ročnih spretnosti in grafomotorike ....................... 12

2.4 Disgrafija ................................................................................................................. 15

2.4.1 Razvojna disgrafija ........................................................................................... 15

2.4.2 Znamenja disgrafije pri pisnih izdelkih ............................................................. 16

2.4.3 Vaje za razvijanje pisalnih spretnosti ............................................................... 19

2.5 Priprava za učenje pisanja ....................................................................................... 20

2.6 Osnove pisanja ........................................................................................................ 21

2.6.1 Motorične spretnosti in živčno motorično dozorevanje.................................. 21

2.6.2 Drža telesa pri pisanju ...................................................................................... 23

2.6.3 Pisanje od leve proti desni in od zgoraj navzdol .............................................. 24

2.6.4 Poteze .............................................................................................................. 25

2.6.5 Orientacija ........................................................................................................ 25

2.6.6 Držanje in uporaba različnih pisal .................................................................... 28

3 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................... 34

3.1 Namen ..................................................................................................................... 34

3.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev ......................................................................... 35

3.2.1 Raziskovalna vprašanja .................................................................................... 35

3.2.2 Raziskovalne hipoteze ...................................................................................... 35

3.2.3 Spremenljivke ................................................................................................... 35

3.3 Metodologija ........................................................................................................... 37

3.3.1 Raziskovalne metode ....................................................................................... 37

3.3.2 Raziskovalni vzorec .......................................................................................... 37

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov .............................................................................. 38

3.3.4 Postopki obdelave podatkov ............................................................................ 39

3.4 Rezultati in interpretacija ........................................................................................ 41

4 SKLEP .............................................................................................................................. 77

VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................... 81

KAZALO TABEL

Tabela 1: Razvojne faze grafomotorike (Sakulac, 2007) .................................................... 8

Tabela 2: Primer dejavnosti (Podgoršek Pirc, 2007) ........................................................ 14

Tabela 3: Vrste disgrafije ................................................................................................... 15

Tabela 4: Vaje za razvijanje pisalnih spretnosti (Černe, 2010) ......................................... 19

Tabela 5: Razvoj grafomotoričnih spretnosti (Pieterse, Treloar in Crains, 2000) ............ 22

Tabela 6: Prikaz različnih prijemov pisal (Lisak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina,

2011; pridobljeno iz Gortnar, 2013)................................................................................. 31

Tabela 7: Raziskovalni vzorec ............................................................................................ 38

Tabela 8: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka A ..... 41

Tabela 9: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka A ....................... 43

Tabela 10: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka B ... 44

Tabela 11: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka B ..................... 45

Tabela 12: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka C ... 46

Tabela 13: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka C...................... 47

Tabela 14: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka D ... 48

Tabela 15: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka D ..................... 49

Tabela 16: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka E ... 50

Tabela 17: Razmak med črtami na posameznem delovnem listu otroka E ...................... 51

Tabela 18: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka F ... 52

Tabela 19: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka F ...................... 54

Tabela 20: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka G... 55

Tabela 21: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka G ..................... 56

Tabela 22: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka H ... 57

Tabela 23: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka H ..................... 59

Tabela 24: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka I .... 60

Tabela 25: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka I ....................... 61

Tabela 26: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka J .... 62

Tabela 27: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka J ...................... 63

Tabela 28: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka K ... 64

Tabela 29: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka K ...................... 66

Tabela 30: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka L ... 67

Tabela 31: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka L ...................... 68

Tabela 32: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka M .. 69

Tabela 33: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka M .................... 70

Tabela 34: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka N .. 71

Tabela 35: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka N ..................... 73

Tabela 36: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka O .. 74

Tabela 37: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka O ..................... 76

KAZALO SLIK

Slika 1: Močan oprijem (Lisjak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina, 2011;

pridobljeno iz Gortnar, 2013, str. 27). .............................................................................. 31

Slika 2: Oprijem s pestjo (Lisjak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina, 2011;

pridobljeno iz Gortnar, 2013, str. 27). ............................................................................. 31

Slika 3: Statični triprstni oprijem (Lisjak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina, 2011;


Slika 4: Zreli dinamični triprstni oprijem (Lisjak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina,

2011; pridobljeno iz Gortnar, 2013, str. 27). ................................................................... 32

Slika 5: Neprilagojen oprijem (Lisjak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina, 2011;


Slika 6: Prilagojen oprijem (Lisjak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina, 2011;

pridobljeno iz Gortnar, 2013, str. 27). .............................................................................. 32

1

1 UVOD

Otrokov motorični razvoj najhitreje napreduje v predšolskem obdobju. Za dobro

razvito grafomotoriko so ključnega pomena dobro razvite grobomotorične in

finomotorične spretnosti in sposobnosti. Z grobo motoriko mislimo predvsem na

dobro razvite mišice rok in s tem usklajeno gibanje roke, pri fini motoriki pa so

pomembni dobro razvit pincetni prijem ter motorične sposobnosti prstov, saj bo

otrok le tako lahko pravilno držal različna pisala.

Grafomotorične spretnosti so tiste spretnosti, ki so pomembne za ustvarjanje

otroške risbe, določenih potez, pisnih znamenj, likov in se začnejo pri otroku

razvijati od drugega leta starosti dalje.

Grafomotorične spretnosti razvijamo z vsakodnevnimi dejavnostmi, kot so

zavezovanje vezalk, sestavljanje sestavljank ali lego kock, vozlanje vozlov,

gnetenje testa, rezanje s škarjami, pobiranje raznih predmetov različnih velikosti

itd.

V diplomski nalogi nas zanima otrokov razvoj grafomotorike v časovnem obdobju

petih mesecev. Pri tem smo se osredotočili predvsem na držo pisala, otrokovo

prednostno roko, orientacijo na listu in na posameznikovo sposobnost risanja

ravnih črt. Vse to smo preverili s tremi delovnimi listi, ki smo jih dali na začetku in

koncu preverjanja oziroma po pretečenem časovnem obdobju.

Pomembno je, da otroka s pisali seznanjamo postopoma. Priporočljivo je začeti s

kredo in z voščeno barvico ter nadaljevati s flomastrom in suho barvico ter

končati s svinčnikom. Enako velja za pisalno površino. Najprej ponudimo otroku

veliko pisalno površino, saj še ni sposoben ločiti roba papirja, ko pa opazimo, da

je otrok že sposoben upoštevati meje površine, le-to postopoma zmanjšujemo.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Motorika

S pojmom motorika označujemo gibanje, ki je v predšolskem obdobju ključnega

pomena, saj so v razvoju vse človeške funkcije. Otrokov razvoj poteka vse od

naravnih oblik gibanja do ostalih, kompleksnejših aktivnosti (Podgoršek, 2007).

Otrokov motorični razvoj je zelo predvidljiv. Otrok lahko v razvoju zelo hitro

napreduje. Od tega, da se dvigne z rokami, medtem ko leži na trebuhu, sedi brez

opore, hodi po vseh štirih, do prvih korakov, ki jih vsi zelo težko pričakujemo

(Uther, Brar, Pieterse in Treloar, 2000).

Motorika otroka se najhitreje razvija v predšolskem obdobju, zato takrat

ocenjujemo, kako otrok dosega mejnike v razvoju. Na motoričnem področju

ocenjujemo predvsem, kdaj so se oblikovali elementarni vzorci gibanja, kot so

plazenje, sedenje, kobacanje, tek, hoja, poskoki, hoja po stopnicah gor in dol, z

oporo in brez, preskakovanje ovir, metanje, lovljenje žoge itd. Na področju fine

motorike je pomembno predvsem to, da otrok obvlada rokovanje z različnimi

predmeti, različnih velikosti (Terčon, Lindav in Obreza, 2013).

Centra za psihomotoriko in motoriko imata vsak svojo vlogo in se nahajata v

zadnjem delu frontalnega dela možganov. Center za psihomotoriko omogoča

posamezniku koordinacijo vseh gibov telesa, kot so ravnotežje, skakanje,

poskakovanje, hoja, tekanje, ter koordinacijo gibov rok in nog ob teh aktivnostih.

Naštetih aktivnosti posameznik ni sposoben opraviti brez spremljanja motoričnih

aktivnosti s pogledom in z usmerjanjem pogleda, za kar je pomembna vizualno-

motorična koordinacija (Bavčar in Lavrenčič, 1996).

Ko govorimo o razvoju otrokove motorike, najpogosteje mislimo na aktivnosti, ki

so v povezavi s hojo, nikoli pa ne pomislimo na vsakodnevne dejavnosti, s

katerimi se otrok prav tako uri v razvijanju motorike. Z aktivnostmi, kot so

umivanje zob, hranjenje, razvijamo motoriko, ki se z nenehnim ponavljanjem in

vadenjem iz dneva v dan izboljšuje (Žerdin, 2000).

3

Otroci z motnjami motorike imajo težave tako na področju fine kot tudi na

področju grobe motorike. Težave na področju grobe motorike se kažejo pri

otrocih, ki so pogosto nespretni in nerodni, imajo slabšo koordinacijo gibov rok in

težje obvladujejo mišice. Taki otroci imajo pogostokrat težave pri telesni vzgoji.

Motnje na finomotoričnem področju se najbolj odražajo na grafomotoričnem

področju, in sicer pri pisanju. Otroci z motnjami v fini motoriki nimajo razvitega

pincetnega prijema, zato ne morejo držati pisala pravilno. Prav tako nimajo

razvitega krožnega giba, in posledično težje oblikujejo krožno črto. Črke so vedno

manjše, stisnjene, oglate in brez zank, saj je njihova roka okorna in je niso

sposobni pomikati v desno. Pisava otrok z motnjami v motoriki je pogosto

neberljiva (Bavčar in Lavrenčič, 1996).

Pri predšolskih otrocih so lahko opazne velike razlike pri doseganju razvojnih

dosežkov na področju gibanja in zaznavanja. Nekateri otroci so bolj spretni, drugi

manj. Gibalno manj spretni otroci se kasneje naučijo voziti s triciklom,

poganjalcem, kolesom, potrebujejo pomoč pri oblačenju in negi ter imajo odpor

do risanja. Otroci imajo te težave predvsem zaradi manj razvite grobe in fine

motorike (Terčon, Lindav in Obreza, 2013).

Vzroki za nastanek motenj v razvoju motorike so različni. Če pri otrocih opazimo

odstopanja v fini ali grobi motoriki, lahko sumimo na pojav razvojne motnje

koordinacije oziroma razvojne dispraksije. Razvojna dispraksija je prirojena

motnja, ki povzroča težave z gibanjem, koordinacijo in organizacijo ter težave pri

predelovanju senzornih informacij (Terčon, Lindav in Obreza, 2013).

Pri otrocih, ki imajo težave z motoriko, se primanjkljaji kažejo predvsem na

telesni ravni, in sicer pri koordinaciji in zaznavanju gibanja. Takšni otroci težje

nadzorujejo finomotoriko, govor in vidno zaznavanje (Kirby in Drew, 2003; povz.

po Terčon, Lindav in Obreza, 2013).

4

Motoriko delimo na:

grobo motoriko,

fino motoriko,

refleksne gibe (Draškovič, 2010, povz. po Koštomaj, 2015).

2.1.1 Fina motorika

Pri fini motoriki govorimo o sposobnosti premikanja majhnih mišic očesa in roke

od zapestja navzdol. Področje fine in grobe motorike se med seboj zelo prepleta


Z grafomotoričnimi vajami razvijamo fino motoriko, ki je predpogoj za

opismenjevanje (Porenta in Šalehar, 2004).

Pri otrocih, ki zaostajajo v razvoju fine motorike, zasledimo naslednje znake

(Terčon, Lindav in Obreza, 2013):

težave pri uporabi lepila, prepogibanju papirja, zapiranju in odpiranju

nahrbtnika,

težave pri risanju,

težave s pravilnim prijemom in uporabo različnih pisal,

težave pri sestavljanju kock, različnih velikosti.

2.1.2 Groba motorika

Pojem »groba motorika« zajema motorične spretnosti vseh večjih mišic telesa


Otrok začne najprej obvladovati glavo, nato ramena in kasneje še boke. Z

obvladovanjem teh velikih mišičnih skupin si otrok pridobiva stabilnost in moč, le

ti pa sta predpogoj za razvoj manjših mišičnih skupin (fine motorike). Najprej

osvoji obvladovanje mišic komolcev in kolen, nato gležnjev in zapestij ter na

koncu mišic dlani, stopal in jezika. Z obvladovanjem manjših mišic, otrok doseže

stopnjo »kakovostne« motorike, medtem ko ga večje mišične skupine držijo

pokonci (prav tam).

5

Za razvijanje grobe motorike ni posebnih navodil in nalog. Grobo motoriko

razvijamo tako, da otroka tekom dneva pravilno nosimo, ga postavljamo v

pravilne položaje in se z njim igramo igre, ki so koristne za njegov celostni razvoj.

Otroci si z vsakodnevnimi dejavnostmi, ki so del dnevne rutine, razvijajo grobo in

fino motoriko, če le z njimi pravilno postopamo (Uther, Brar, Pieterse in Treloar,

2000).

Pri otrocih, ki zaostajajo v razvoju grobe motorike, zasledimo naslednje znake

(Terčon, Lindav in Obreza, 2013):

težave pri koordinaciji,

težave pri hoji, padci

odklanjanje uporabe igral, kot so plezala ali tobogan.

6

2.2 Senzomotoričen razvoj

S Senzomotorično fazo označujemo začetek otrokovega razvoja. Otrok z

gibanjem in zaznavanjem okolja spoznava svoje telo in njegove zmožnosti

(Terčon, Lindav in Obreza, 2013).

V predšolskem obdobju se najhitreje razvijajo senzomotorične sposobnosti. S

pomočjo motoričnih in senzomotoričnih procesov je mogoča otrokova interakcija

z okoljem. Ti procesi so medsebojno soodvisni, saj je za obvladovanje

motoričnega gibanja pomembno zaznati okolje in samega sebe ter obratno;

senzomotoričnih sposobnosti (zaznavanja preko čutil) ni mogoče razviti brez

gibalnih aktivnosti (Rajtmajer, 1990).

2.2.1 Pomen grafomotorike in senzorike

Motorika prstov ima velik pomen pri učenju pisanja, zato jo obravnavamo ločeno

od splošne motorike. Zanjo je značilno, da najkasneje dozori in se razvija skupaj z

najfinejšimi gibi. Brez razvite motorike prstov otrok ne more obvladati

grafomotoričnih spretnosti in pisanja, zato sta za pisanje potrebna in pomembna

zrelost motorike prstov in razvita vizualno motorična koordinacija: oko-roka

(Bavčar in Lavrenčič, 1996).

Pri grafomotoričnem razvoju je pomembna tudi motorika oči. Pri otrocih se lahko

pojavijo težave z gibanjem oči, ter osredotočanjem na posamezne točke. Vse to

predstavlja dodatne težave pri učenju pisanja in branja (Bavčar in Lavrenčič,

1996).

Otroka je potrebno dosledno navajati, da z roko sledi gibanju oči, sicer bodo oči

begale po svoje, roka pa po svoje, kar bo oteževalo otrokovo risanje in kasneje

pisanje (Bavčar in Lavrenčič, 1996).

7

2.3 Grafomotorika

Beseda grafomotorika izhaja iz grščine in je sestavljena iz dveh delov, in sicer

besede graf in motorika. Beseda graf pomeni pisati, motorika pa predstavlja

sposobnost gibanja roke pri pisanju. Z besedo grafomotorika torej poimenujemo

gibalno sposobnost za pisanje (Žerdin, 2000).

Grafomotorika je del motorike in zajema spretnost in sposobnost pisanja. Velik

del grafomotorike predstavlja pisanje, za katero je značilno nadzorovano hoteno

gibanje. Pri pisanju obvladujemo obliko in velikost črk v predvidenem prostoru

(Černe, 2010).

S pojmom grafomotorika označujemo spretnosti in sposobnosti, ki so otroku

nujne za oblikovanje določenih potez, bodisi zapisov črk in pisnih znamenj, ali

zgolj za ustvarjanje otroške risbe. Le-te otroci pridobivajo v zgodnjem

življenjskem obdobju preko različnih aktivnosti (Podgoršek Pirc, 2007).

Pri grafomotoriki mora biti dobro razvita spretnost rok in prstov ter sposobnost

za načrtovanje in izrabo prostora, zahteva pa se tudi dobro razvita sposobnost

posnemanja posameznih likov, oblik in različnih potez. Za dobro razvito

grafomotoriko je potrebna tudi zmožnost usklajenega delovanja miselnih

procesov, slušnega in vidnega zaznavanja ter gibalne spretnosti roke (Sakulac,

2007).

V pojem grafomotorika uvrščamo sposobnosti, ki otroku omogočajo zaznavanje

grafičnega lika, njegovo posnemanje in orientacijo na pisalni površini. Beseda

grafomotorika pa zajema tudi miselno, vizualno ter motorično uskladitev gibanja

roke. Te sposobnosti posamezniku omogočajo upodobitev različnih likov ter

oblikovanje pisave (Regvar, 1990).

2.3.1 Razvoj grafomotorike

Razvoj grafomotorike pomembno vpliva na nadaljnje zmožnosti oblikovanja

rokopisa. Otrok z bolje razvito grafomotoriko se pri pisanju manj utrudi, je hitrejši

ter porabi manj energije za obvladovanje pisala, kot otrok, ki ima slabše razvite

8

grafomotorične sposobnosti. Tak otrok navadno hitreje napreduje pri samem

razvoju grafomotorike (Regvar, 1990).

Otroci od drugega leta starosti dalje zelo hitro napredujejo v razvoju

grafomotoričnih spretnosti (Sakulac, 2007).

Razvoj grafomotoričnih sposobnosti je odvisen od razvoja motoričnih spretnosti.

Razvoj motoričnih spretnosti je pospešen med tretjim in šestim letom starosti, ko

otrok napreduje pri razvoju grobih motoričnih spretnosti, kamor sodijo velike

mišice, kot tudi finomotoričnih spretnosti, ki zahtevajo sodelovanje majhnih

mišic in usklajeno delovanje oči in rok (Pajenk in Rovšnik, 2007).

Pri razvoju fine motorike so deklice hitrejše od dečkov, medtem ko so dečki

hitrejši pri razvoju splošne motorike (Regvar, 1990)

Tabela 1: Razvojne faze grafomotorike (Sakulac, 2007)

Predkaligrafska faza Otrok preizkuša različna pisala in

spozna, da puščajo sledi.

Kaligrafska faza Se pojavi, ko otroka seznanjamo z

črkami ter ga učimo pisanja.

Faza individualizacije rokopisa

Pisava se z leti spreminja ter dobiva

individualne značilnosti, hkrati pa

postane sredstvo, s katerim se

sporazumevamo.

V predšolskem obdobju se grafomotorični razvoj kaže v zmožnosti risanja. V tem

obdobju poznamo štiri različne stopnje razvoja.

Stopnja čečkanja se pojavi v drugem letu starosti. V risbah dvoletnikov

lahko odkrijemo sedemnajst vzorcev postavitev čačk ter dvajset osnovnih

čačk.

Stopnjo risanja oblik opazimo v tretjem letu starosti. Otroci rišejo

diagrame v šestih osnovnih oblikah, in sicer kroge, kvadrate,

pravokotnike, ikse in križe ter druge oblike.

9

Kot tretja stopnja se pojavi stopnja skic, ko otrok iz dveh sicer preprostih

oblik sestavi zahtevnejši abstraktni vzorec.

Kot zadnja stopnja se pojavi stopnja risb, ki jo otroci dosežejo praviloma

med četrtim in petim letom starosti (Pajenk in Rovšnik, 2007).

2.3.2 Stopnja čečkanja

Otroci najpogosteje čečkajo po zidovih stanovanja in čim višje so sledi tem bolj

čiste so poteze, krogi zaključeni, linije oblikovane ter črte ravne. Liki in

posamezne poteze začnejo postopno prehajati v slike. Pri tem gre za koordinacijo

oko-roka, kjer oko kontrolira, roka pa spretno in ubogljivo izvaja (Sakulac, 2007).

Otroci se zavedajo, da sodita barvica in papir skupaj. Predvsem jih zanimajo

packe in znamenja, ki jih naredijo drugi, še preden so tega sposobni sami. Zato je

pomembno, da imajo otroci možnost opazovati nas pri risanju, preden so tega

sposobni tudi sami (Pieterse, Treolar in Cairns, 2000).

Otrok bo sprva le tolkel s svinčnikom po papirju, na katerem bo videl majhne pike

ali črtice. Nato bo začel z mahanjem ustvarjat povezane in nepovezane črte. Gibi

bodo sunkoviti, nekontrolirani. Meje papirja praviloma še ne poznajo. Kasneje

začne otrok spoznavati, da lahko z risanjem sporoča, ter, da na enak način tudi

drugi sporočajo njemu. Od ravnih linij začne že dveletni otrok prehajati na risanje

spiralastih in okroglih linij. S čečkanjem otroci sporočajo svoje počutje (jezo,

agresivnost, nezadovoljstvo) in tudi dolgčas. Linije začno zapolnjevati tako, da

nastajajo nekakšne packe, ki dajejo narisanemu vtis polnosti. Črtice, pikice,

krogce ali druge like rišejo v zaporedje, v niz, ki lahko ponazarja pisanje (Križaj

Ortar, Magajna, Pečjak in Žerdin, 2000).

Faza čečkanja se pojavi naključno, ko otrok dobi v roke predmet, ki pušča sled, in

z njim eksperimentira. Otrok je navdušen in riše sledi na slepo, na koncu pa vse

počečka, kot da bi želel narisano izbrisati (Sakulac, 2007).

Otrok začne čečkati, ko dopolni dve leti starosti, medtem ko risanje opazimo med

drugim in tretjim letom starosti, ko nastopi hiter razvoj govora (Regvar, 1990).

10

2.3.3 Stopnja osnovnih linij in oblik

Otrok se nauči s ponavljajočimi se spiralastimi gibi narisati krog, ki je sprva

manjši, bolj okrogel, odprt ali pa zaključen. Kot drugi lik se nauči narisati kvadrat,

ki ga najpogosteje naredi iz kroga oziroma posnema risanje navpičnih in

vodoravnih črt (Sakulac, 2007).

Otrok okoli tretjega leta starosti krog najprej preriše. Z razvijanjem gibalne

spretnosti roke, nadzorovanega gibanja ter koordinacije gibov rok in oči postaja

krog popolnejši. Pri štirih letih je sposoben prerisati kvadrat, pri petih trikotnik,

pri šestih letih pa ima že tako razvite spretnosti in sposobnosti, da lahko preriše

romb (Žerdin, 2000).

Ko otrok osvoji risanje osnovnih linij in likov, preide na prerisovanje črk. Pri tem

mu ni pomembno, kako je črka umeščena v prostoru, ampak preriše le njeno

obliko, zato prerisane črke niso vedno enake; enkrat so obrnjene pravilno, drugič

narobe. Zato je pomembno, da otrok čim večkrat uporablja pisalno orodje, saj

tako postaja bolj spreten (Žerdin, 2000).

2.3.4 Ocenjevanje grafomotoričnega razvoja

Za ocenjevanje grafomotoričnega razvoja je psihologinja Brunet-Lesine sestavila

test prerisovanja geometrijskih likov, in sicer kroga, kvadrata, trikotnika,

pravokotnika z diagonalama in risanje romba (Križaj Ortar, Magajna, Pečjak in

Žerdin, 2000).

Načini preverjanja stopnje razvoja grafomotorike po Regvar (1990):

Vlečenje ravnih črt

Pri vlečenju ravnih črt, predvsem daljših, mora otrok uporabiti svoje

sposobnosti koordinacije roke, stiska pisala in gibalne poteznosti, kar je v

začetnih poskusih težko doseči. Malček lahko ima težave pri vlečenju ravnih

črt zaradi nepravilnega prijema pisala, ker se pogostokrat zgodi, da so prsti

preveč pokrčeni, pisalo pa drži v pesti. Kako otrok vleče ravne črte, je zelo

dober pokazatelj otrokove stopnje razvoja grafomotorike.

11

Risanje krogov

Za risanje kroga mora otrok obvladati krožno gibanje pri uporabi pisala, kar

lahko doseže z gibanjem cele roke ali pa s prsti skupaj z zapestjem. Iz velikosti

kroga lahko prepoznamo kakšno krožno gibanje uporablja otrok pri risanju

kroga. Če je krog, ki ga je narisal, velik, so bili prsti pri risanju krožnice togo

povezani z zapestjem. Manjši kot je krog, bolj mora cela roka mirovati.

Krožnico morajo oblikovati predvsem s prsti.

Risanje spirale

Risanje spirale uporabljamo pri starejših otrocih, saj morajo imeti za risanje

le-te dobro razvito koordinacijo pisalne grafomotorike in prostorsko

preglednost. Pri risanju spirale je otrok prisiljen uskladiti vse elemente

grafomotoričnega gibanja, od širše poteznega gibanja pri zunanjem delu

spirale do preciznega gibanja v sredini spirale.

Spremljanje razvoja grafomotorike s pomočjo pobarvank

Izbrati moramo pobarvanke, ki so primerne otrokovi starosti in z motivom, ki

je otroku blizu. Pobarvanko izberemo glede na otrokovo starost in predviden

grafomotoričen razvoj. Starejšim otrokom in tistim, ki imajo že bolj razvite

grafomotorične sposobnosti, lahko ponudimo pobarvanke z bolj zapletenimi

oblikami in s tanko ločno črto, medtem ko mlajšim otrokom ponudimo

preproste pobarvanke z velikimi barvnimi površinami ter debelimi in jasnimi

mejnimi črtami.

Stopnjo razvoja grafomotorike razberemo iz pobarvane pobarvanke. Otroci z

dobro razvitimi grafomotoričnimi sposobnostmi barvajo z enakomernim

pritiskom na barvico. Barvajo do mejne črte, medtem ko mlajši otroci barvajo

z močnim pritiskom v ravnih črtah, s katerimi gredo pogostokrat čez rob.

Spremljanje razvoja grafomotorike pri otrokovem prostem ustvarjanju

Glede na kvaliteto proste risbe lahko razberemo otrokovo stopnjo

grafomotoričnega razvoja. Grafomotorične poteze, ki spremljajo vsako

12

malčkovo prosto ustvarjanje, so ob dobri izurjenosti gladke in enakomerne, v

začetnih poskusih pa so poteze še nekoliko tresoče in izvedene z zelo

neenakomernim pritiskom.

2.3.6 Dejavnosti za spodbujanje ročnih spretnosti in grafomotorike

Otroci morajo imeti na voljo več različnih dejavnosti, s katerimi bodo pridobivali

grobe in fine motorične spretnosti.

»Otroci naj se čim več plazijo, žogajo (vodijo žogo, jo lovijo, brcajo, odbijajo,

ciljajo v tarčo), tekajo, plezajo, skačejo in razvijajo gibalne sposobnosti. Odlične

so igre z loparji, pikado, namizni tenis, mini golf, balinanje, iskanje zaklada,

orientacija v prostoru … Rišejo naj s kredo na asfalt, s prstom po mivki, z brivsko

peno po okenskem steklu ali ogledalu. Priljubljena vaja je vijuganje avtomobilov

po različnih progah, ki jih izdelamo skupaj z otroki, nadgradnja je vijuganje

(pisanje) s svinčniki po smučarskih progah, ki jih narišemo na velike površine.

Priporočljivo je tudi obrisovanje po šablonah, risanje z različnimi ravnili. Fantje

imajo radi privijanje vijakov, izdelovanje lesenih ali papirnatih modelov, vozlanje

vozlov, sestavljanje kock, prepogibanje papirja (origami). Deklice vadijo fino

motoriko z nizanjem perlic, s šivanjem, z mešanjem in gnetenjem testa. Za vse

otroke je priporočljivo čim več rezanja s škarjami, lepljenje, igranje s frnikolami,

pobiranje drobnih stvari s pinceto, rezanje zelenjave, trganje solate, lupljenje

krompirja, igre z magneti in reševanje labirintov.« (Šmid, 2016, str. 15)

Terčon, Lindav in Obreza (2013) trdijo, da lahko za razvijanje ročnih spretnosti in

grafomotorike uporabimo naslednje aktivnosti:

Nizanje različnih materialov na vrvice, paličice (lahko uporabimo naravne

materiale, kot so odpadno listje, plodovi različnih dreves, ali pa odpadni

material: papirne tulce različnih dimenzij, koščke papirja različnih barv in

dimenzij);

Trganje papirja na različne koščke, izdelovanje kolažev;

Mečkanje papirja v različne oblike in velikosti;

Rezanje s škarjami;

13

Rokovanje z drugimi tehničnimi pripomočki (klešče, kladivo) in uporaba

različnih konstrukcijskih igrač;

Gnetenje različnih materialov (slanega testa, gline, plastelina);

Različne pretikanke, natikanke, prepletanje trakov v podlago z luknjicami;

Sestavljanke;

Zapenjanje gumbov, zadrge, oblačenje plišastih igračk, punčk;

Risanje na različne površine z uporabo različnih pisal, kot so svinčnik,

barvica, flomaster, voščenka, kreda. Ustvarjanje lahko popestrimo tudi z

uporabo zobotrebcev, gobic različnih oblik in velikosti;

Tiskanje z improviziranimi žigi;

Pobiranje različnih plodov, semen različnih velikosti in oblik, nabiranje

rož, vejic, listja;

Zavezovanje vezalk.

Dejavnosti s področja grafomotorike se tesno prepletajo z motoričnim

področjem. Podgoršek Pirc (2007) meni, da je potrebno dejavnosti načrtovati

tako, da izhajamo iz grobe motorike, ki jo dopolnimo z dejavnostmi, s cilji s

področja fine motorike, in šele na koncu vnesemo elemente grafomotorike.

Celotno dejavnost moramo popestriti z različnimi motivacijskimi elementi; sama

je za motivacijsko sredstvo uporabila avtomobil.

14

Tabela 2: Primer dejavnosti (Podgoršek Pirc, 2007)

Groba motorika Fina motorika Grafomotorika

Potiska avtomobil po

ravni črti (vožnja s

poganjalcem).

Potiska avtomobilček po

narisani cesti.

Vleče navpične črte po

cesti.

Hodi po narisani ravni

cesti.

Šiva po modelu ravne

ceste.

Vleče vodoravne črte, ki

uprizarjajo dež, ki pada

na avto.

Hodi po gredi.

Striže cesto in jo prilepi.

Z risanjem črte pelje avto

v garažo.

Hodi nazaj.

Zabada šivanko v papir

po ravni liniji, po predlogi

avtomobila.

Z ravno črto poveže dva

enaka avtomobilčka.

Teče do (avta, poganjalca

itd.) in nazaj.

Trga papir na trakove,

koščke in ga lepi na

predlogo avtomobila.

Pri razvoju grafomotorike je pomembna dobro razvita fina motorika. Zato je

pomembno, da v vsakodnevne dejavnosti vključujemo tudi dejavnosti, pri katerih

bodo otroci razvijali fino motoriko, predvsem motoriko prstov. To razvijamo

predvsem z rezanjem s škarjami, barvanjem pobarvank, izdelovanjem majhnih

okraskov, s sestavljanjem lego kock, z oblikovanjem plastelina, risanjem z roko po

zraku, s prsti po zdrobu, s pobiranjem drobnih predmetov. Priporočljive so vse

dejavnosti, pri katerih mora otrok uporabljati prste rok (Regvar, 1990).

15

2.4 Disgrafija

Disgrafija pomeni motnjo pisanja. Po Šmid (2016) ločimo več vrst disgrafije, ki so

pogojene z različnimi sposobnostmi.

Tabela 3: Vrste disgrafije

Vrsta disgrafije Motnje

Vizualna disgrafija

Otrok zamenjava grafično podobne

črke in znake, kot so m-n, u-n, d-b …,

obrača črke (zrcalno pisanje), motena

je tudi prostorska orientacija.

Slušna disgrafija

Otrok zamenjuje fonetično podobne

glasove (d-t, z-s, g-k), ima slabše razvit

slušni spomin.

Jezikovna disgrafija

Težave se kažejo v slabše razvitem

govoru oziroma jeziku. Otrok ima

težave pri samostojnem pisnem

izražanju.

Grafomotorična disgrafija

Težave izhajajo iz slabše razvitih

motoričnih spretnosti, neusklajevanja

različnih mišičnih skupin in

koordinacije oko-roka.

2.4.1 Razvojna disgrafija

Z besedo razvojna disgrafija označujemo motnjo v razvoju grafomotoričnih

spretnosti, ki se v celoti pokaže, ko otroka seznanjamo z učenjem pisanja. Če

želimo motnjo odkriti, mora biti otrok izpostavljen učenju pisanja, saj se v

nasprotnem primeru grafomotoričnih nespretnosti ne opazi (Žerdin, 2000).

Razvojna disgrafija je problem psihomotorike in se kaže kot motnja v

motoričnem izvajanju. Opazimo jo predvsem pri otrokovem začetnem

opismenjevanju. Znake disgrafije lahko razberemo iz otrokovega izdelka. Otrok

pisala ne drži pravilno, ima napačno držo telesa in roke ter ima upočasnjen

16

tempo dela. Kažejo se tudi težave pri orientaciji, motnje v razvoju stranskosti ter

občutenju lastnega telesa. Otroci z razvojno disgrafijo imajo pogostokrat tudi

težave z nezrelostjo mišičnega tonusa (Sakulac, 2007).

Otroci z razvojno disgrafijo napačno držijo pisalo, so grafomotorično okornejši ter

manj motivirani za izvajanje finomotoričnih in grafomotoričnih dejavnosti. Z

dobrim opazovanjem, lahko razvojno disgrafijo prepoznamo že v predšolskem

obdobju (Černe, 2010).

V nekaterih primerih se razvojna disgrafija kaže še preden začnemo otroka

seznanjati z učenjem pisanja. V tem primeru gre za neusklajene gibe oziroma več

delnih zaostankov psihomotoričnega razvoja. Taka nespretnost ali slaba

orientiranost se kaže že pri obuvanju in oblačenju, pri težavah z uskladitvijo in

motorično izvedbo gibov, nespretnostjo, ki se kaže pri funkciji posameznih

organov (npr. sledenju z očmi, kazanju jezika, govorni muskulaturi), upočasnjeno

reagiranje na navodila in na razumevanje govorjenih sporočil. Otroci, pri katerih

se kažejo zaostanki na teh področjih, imajo tudi težave z vedenjem in pri učenju

(Žerdin, 2000).

Razvojno disgrafijo lahko razberemo iz otrokovega pisnega izdelka in iz načina

pisave. Pomembno je, da vedno opazujemo izdelek in njegovo nastajanje. Pri tem

pa ne smemo pozabiti na otrokovo držo telesa, še posebej na držo roke, vključno

z zapestjem in prsti ter na držo in pritisk pisala. Pri končnem izdelku smo pozorni

na splošno urejenost, obliko črk, vezavo in velikostna razmerja med črkami,

presledke med besedami ter na orientiranost na listu in v črtovju (prav tam).

2.4.2 Znamenja disgrafije pri pisnih izdelkih

Po Sakulac (2007) lahko disgrafijo prepoznamo po naslednjih znakih:

Videz rokopisa je neurejen (črke so slabo oblikovane, stisnjene ali

razvlečene, ravne poteze so zaokrožene, okrogle so oglate, nekatere črke

so prevelike, druge premajhne, linije niso povsod enake, nekatere so

debele, druge tanke, opazimo tudi, da otrok pogosto popravlja in briše

napisano);

17

Otrok se na listu slabo orientira, pisati začne na sredini ali na robu lista,

črke segajo čez črto, lahko so tudi dvignjene;

Drža pisala je čudna, med pisanjem obrača roko v zapestju, pritisk s

svinčnikom je neenakomeren, tako da se lahko konica svinčnika zlomi ali

pa nastanejo luknje na papirju. Otrok pogostokrat pisalo krčevito stiska v

roki;

Otroci so lahko tudi počasnejši v različnih psihomotornih aktivnostih.

Razvojna disgrafija se odraža v naslednjem:

1. Orientacija

Otrok nima orientacije v zvezku. Zvezek obrača, pisati začne na začetku, na

sredini ali na skrajni desni strani, zgoraj, spodaj. Pogostokrat izpušča strani in

vrste. Črke začne pisati iz napačne smeri, in sicer od spodaj navzgor namesto

od zgoraj navzdol, od desne proti levi namesto od leve proti desni. Zaprte

linije pušča odprte, ravne poteze pa zamenjuje s krivimi. Največ težav ima s

prepoznavanjem črk kot so b, d, p, j in g. Teh črk otroci ne prepoznajo, saj so

si oblikovno zelo podobne, razlikujejo se le v tem, da so nekatere obrnjene v

levo, spet druge v desno smer, gor ali dol. Nekatere ležijo nad, druge pod,

slednje pa med črtama. Težje si predstavljajo, koliko prostora potrebujejo za

določeno besedo, zato pri dolgih besedah tlačijo črke skupaj, saj se jim

beseda ne izide do konca vrste. Vrste pri otrocih z znaki disgrafije, kljub

označenem črtovju, niso ravne (Žerdin, 2000).

Orientacija v prostoru je osnova za psihomotorične aktivnosti. Branje in

pisanje zahtevata uporabo prostora, ki je omejen s tablo oziroma z listom.

Otrok mora biti seznanjen z navpično in vodoravno smerjo in pojmi gor, dol,

levo, desno. Črke bodo imele določeno obliko in orientacijo, vrste svojo smer

ter list svojo organiziranost. Vsaka črka je postavljena za ali pred drugo,

besede so urejene v zaporedju, ter zavzamejo določen prostor na listu


Velike in male tiskane črke so zrcalno obrnjene, zrcali tudi besede ali cele

povedi. Otrok z motnjami smeri začne oblikovati črko kjerkoli; pod ali nad

18

črto, krožno črto, ki se pojavi pri črkah, kot sta a ali o, začenja običajno

oblikovati na sredini desno, gre navzdol proti črti, levo navzgor, pri čemer

kroga pogostokrat ne sklene, zanke pa se izgubijo. Težave z orientacijo se

pojavljajo tudi kasneje pri branju, ko otrok začne brati iz napačne smeri (prav

tam).

2. Velikost črk

Pri otrocih, ki kažejo znake disgrafije so velikosti črk zelo različne. Črka, ki se

praviloma piše čez celo vrsto je včasih manjša od tiste, ki se piše čez pol vrste,

velika tiskana oziroma pisana črka pa je manjša od male pisane. Ista črka je

včasih zelo velika, spet drugič zelo majhna. Črke so lahko stisnjene ali

razpotegnjene, enako velja za cele besede. Razmerja med deli črk so na videz

neurejena. Osrednji del je manjši od zgornjega ali spodnjega dela ali obratno

(Žerdin, 2000).

3. Razmaki

Razmaki med besedami so različni, enkrat večji, drugič manjši, včasih pa jih

sploh ni in so besede napisane skupaj brez razmaka. Prazen prostor med

črkami je včasih zelo velik, drugič majhen, ozek ali širok (Žerdin, 2000).

4. Oblikovanje črk in pomnjenje oblike

Otroci z disgrafijo imajo težave s pisanjem črk in njeno zapomnitvijo. Nimajo

občutka kako črko napisati, kje začeti in kam jo postaviti. Težave imajo tudi s

povezovanje črk med seboj. Poteze na izdelku otroka z disgrafijo so oglate

namesto okrogle, črtice in strešice pa v nesorazmerni velikosti in na

nepravilnem mestu. Pogostokrat ne znajo narediti tistega, kar želijo, bodisi

napisati črko ali potezo. Otroci s takšno motnjo ne vedo, kako narediti ravno,

poševno ali pokončno črto (Žerdin, 2000).

19

2.4.3 Vaje za razvijanje pisalnih spretnosti

Tabela 4: Vaje za razvijanje pisalnih spretnosti (Černe, 2010)

Vaje s katerimi razvijamo večje gibe v

medio-lateralni in kranio-kavdalni

smeri

Otrok izvaja velike gibe z rokami.

Najprej s prednostno roko, nato z

neprednostno in kasneje z obema.

Kroženje, risanje polžkov in zank po

zraku, papirju ali hrbtu (lahko tudi z

debelimi pisali). Z očmi sledi gibanju

roke.

Vaje s katerimi sproščamo roke

Ogrevanje, sproščanje ter umivanje

rok, masaža dlani. Izvaja jih pred in

med pisanjem.

Vaje s katerimi razvijamo tekoče

pisanje

Pisanje po ogledalu, foliji, celofanu,

balonu in koruznem zdrobu.

Vaje s katerimi razvijamo taktilno

občutljivost

Ločevanje lesenih in keramičnih

ploščic, gumbov različnih velikosti in

oblik.

Vaje za orientacijo

Izvajamo jih na sebi, na drugih ali na

listu z uporabo slikovnih in barvnih

oznak.

Vaje za avtomatizacijo oblike črk

Izdelovanje črk iz različnih materialov,

risanje črk na večje plakate,

oblikovanje črk z različnimi sredstvi

(vrvjo, telesom), lepljenje slik

predmetov k ustrezni črki, pisanje črk

po zraku ali telesu …

Vaje s katerimi razvijamo vidno

pozornost

Vidno pomnjenje in kopiranje:

zaključevanje vzorcev in oblik;

vidno razlikovanje: iskanje razlik med

slikama, povezovanje točk v sliko.

20

2.5 Priprava za učenje pisanja

Priprava za pisanje se začne, ko otrok poseže po uporabi različnih pisal. Kaj otrok

ustvari na listu papirja, ni pomembno, pomembna je dejavnost sama, saj jo otrok

dojema kot igro in zabavo. Dejavnosti, pri katerih otrok čečka, riše, črta, barva,

mu bodo kasneje koristile, saj to prispeva k grafomotoričnem razvoju, ki pa je

zelo pomemben pri oblikovanju rokopisa (Regvar, 1990).

Pri pripravi na pisanje je zelo pomemben grafomotoričen razvoj, ki je odvisen od

otrokove miselne predstave, njegovih sposobnosti ter miselnih ukazov o tistem,

kar naj bi nastalo na pisalni površini (prav tam).

Od okolja v katerem odrašča, ter od njegovih naravnih darov, je odvisna otrokova

želja po pisanju. Pomembno je, da mu damo na voljo različna sredstva za pisanje,

bodisi barvico ali svinčnik, ki ju bo lahko preizkušal, kadar si bo želel. Otroka

lahko spodbudimo tudi tako, da opazuje sestrico ali bratca, kako uporablja

barvice ali svinčnik. Tako bo tudi sam kmalu začel preizkušati te nove »igračke«,

za katere bo ugotovil, da puščajo sled za sabo, kar ga bo še posebej navdušilo

(Žerdin, 2000).

21

2.6 Osnove pisanja

Osnove pisanja so elementi, s katerimi otroke seznanjamo z namenom, da se

naučijo pravilnega pisanja in to ponotranjijo. Pred samim pisanjem črk morajo

otroci vaditi grafomotoriko, torej risanje različnih potez, pri tem pa morajo

upoštevati pravila oziroma osnove pisanja.

Ropič, Urbančič Jelovšek in Frančeškin (1999) navajajo naslednje osnove pisanja:

drža telesa pri pisanju,

položaj glave in roke, ki ne piše,

položaj trupa in nog,

položaj roke, ki piše,

položaj prstov,

položaj lista,

položaj mize, svetloba,

držanje in uporaba različnih pisal.

Pri osnovah pisanja pa so pomembne tudi motorične spretnosti in živčno

motorično dozorevanje od katerega je odvisno kako bo otrok pisal.

Osnove pisanja so v nadaljevanju podrobneje opisane, pri tem so nekatere

združene.

2.6.1 Motorične spretnosti in živčno motorično dozorevanje

S pojmom spretnosti poimenujemo gibalna znanja, pridobljena z učenjem.

Spretnosti so v veliki meri odvisne od značilnosti in sposobnosti posameznika. Za

obvladovanje gibalne spretnosti je potrebno veliko vaje. Pri spretnostih je

poudarek na ravnanjih in dosežkih z različnimi predmeti. Spretnosti so razvojno

pogojene in so v veliki meri odvisne od pridobljenih izkušenj iz otroštva (Kremžar

in Petelin, 2000).

22

Pieterse, Treloar in Cairns (2000) opredeljujejo razvoj grafomotoričnih spretnosti

glede na otrokovo starost.

Tabela 5: Razvoj grafomotoričnih spretnosti (Pieterse, Treloar in Crains, 2000)

Starost otroka Spretnosti

9−12 mesecev Skuša oponašati čečkanje

12−15 mesecev

Drži barvico v rokah in z njo pušča sled

na papirju.

15−18 mesecev Spontano čečka.

18 mesecev−2 leti Posnema risanje navpične črte.

2−3 leta

Posnema vodoravne črte in krožno

čečkanje, barvico že drži s prsti ter

posnema in preriše krog.

3−4 leta

Z uporabo šablone pobarva posamezna

področja, začne risati enostavne risbe,

proti koncu obdobja pa je že sposoben

narisati osebo z vsaj tremi deli telesa.

Razvoj grafomotoričnih sposobnosti je odvisen od razvoja motoričnih spretnosti,

kamor sodijo finomotorične spretnosti (razvoj manjših mišic in usklajeno

delovanje rok ter oči) in grobe motorične spretnosti (razvoj velikih mišic). Otroci

v razvoju motoričnih spretnosti zelo hitro napredujejo predvsem med tretjim in

šestim letom starosti (Pajenk in Rovšnik, 2007).

Kljub temu obstajajo med otroki individualne razlike v grafomotoričnem razvoju.

Otroci, ki imajo bolj razvite grafomotorične spretnosti, bodo za prvo sredstvo

sporazumevanja uporabili risbo. Otroci, ki so jezikovno sposobnejši, bodo

uporabili najprej jezik, risbo pa kasneje. Razvoj otrokovih spretnosti je v veliki

meri odvisen od okolja v katerem odrašča, in sicer kaj okolje bolj spodbuja ter

česa je otrok prinesel več na svet oziroma katere sposobnosti; gibalno-grafične,

jezikovne, telesno-gibalne ali glasbene (prav tam).

23

Pomembno je, da starši ustvarjajo možnosti in pogoje, da bo otrok posegel po

barvicah ali svinčniku, saj bodo le tako spodbudili otrokov razvoj grafomotorike.

Otrokovo ustvarjanje lahko nagradimo z pozornostjo in s priznanjem. Zavedati se

moramo, da otroka ne smemo usmerjati k zgodnjemu poučevanju, če otrok zanj

še ni pripravljen (Žerdin, 2000).

Pomembno je, da je otrok pri ustvarjanju sproščen in, da se zabava, otrokovo

ustvarjanje ne sme biti posledica prisile. Prisiljevalen in kaznovalen način

usmerjanja otrokove dejavnosti ne more biti podlaga za uspešno delo. Pri otroku

je potrebno spodbuditi zanimanje za dejavnosti. Naloga staršev je, da brez prisile

dosežejo, da se bo otrok začel zanimati za določene dejavnosti (Regvar, 1990).

Pri razvoju grafomotoričnih spretnosti ima pomembno vlogo dozorevanje

mišične napetosti. Pokončno držo in gibanje omogoča mišični tonus. Hoteno

obvladovanje dejavnosti posameznih mišic in mišičnih skupin se začne razvijati

kmalu po rojstvu. Pred tem so gibi refleksni. Mišični tonus človeka dozoreva v

navpični (od glave navzdol) in vodoravni smeri (od ramen in kolkov navzven in se

konča pri prstih rok in nog). Otrok najprej nadzoruje glavo in jo pri nekaj tednih

starosti že dobro obvladuje. Ob letu starosti se postavi v pokončni položaj. Proces

diferenciacije napetosti mišic spodnjih okončin dozori v tridesetem mesecu

starosti, gibi na dlaneh in prstih roke se izpopolnijo šele ob koncu šestega leta

starosti, tonus nožnih prstov pa okoli tretjega leta. Gibi so izpopolnjeni takrat, ko

pri nekem delu sodelujejo le tiste mišice, ki so za tisto delo potrebne. Za pisanje

mora dozoreti mišična napetost na prstih rok (Žerdin, 2000).

Kako bo otrok držal svinčnik je odvisno od razvitosti mišičnega tonusa. Pisati bo

sposoben šele po šestem letu, saj bo takrat njegov mišični tonus že tako razvit,

da bo lahko pravilno držal svinčnik. Do takrat bo otrok pisal in risal, ustvarjal

razne oblike in črke, vendar pisala ne bo imel popolnoma v oblasti (prav tam).

2.6.2 Drža telesa pri pisanju

Otroka moramo seznaniti z pravilno držo pri pisanju. Sedeti mora na primerno

visokem stolu, ob primerno visoki mizi. Stopala morajo biti ob pokrčenih nogah

(90 stopinj) na tleh, oba komolca pa na mizi. Na to držo moramo začeti navajati

24

že predšolskega otroka, saj ima tako z vstopom v šolo manj težav. Če se pri

otroku kažejo znaki motene motorike, moramo biti na pravilno držo še toliko bolj

pozorni, saj se z nepravilno držo težave še samo stopnjujejo (Bavčar in Lavrenčič,

1996).

Stol mora biti postavljen pri mizi tako, da lahko otrok udobno sedi, hrbet ima

naslonjen na naslonjalo. Stegna počivajo na sedalu stola, z boki pa smo obrnjeni

naprej proti mizi (Ropič, Jelovšek, Frančeškin, 1999).

Roka se med pisanjem giblje v ramenu in komolcu, medtem ko v zapestju miruje.

Desna oziroma leva podlahet naj bo karseda pravokotna na mizo, tako da roka s

komolcem ne sili navzven. Spodnji del roke je v zapestju nagnjen rahlo nazaj in

leži na robu dlani in mezinca (Žerdin, 2000).

Pomembno je, da se med pisanjem otroku zvezek ne premika, zato si ga z roko, ki

ne piše, drži s celo dlanjo. Roka, s katero piše, sproščeno leži na pisalni mizi. Med

pisanjem se le-ta premika za širino zvezka od leve proti desni. Pomembno je, da

je pri desničarjih miza od komolca desno prazna in dolga še vsaj za širino zvezka.

Pri levičarjih mora biti prazen in daljši levi del mize, zvezek oziroma list pa

nekoliko nagnjen (Bavčar in Lavrenčič, 1996).

Vzgojitelji morajo biti pozorni na držo vsakega otroka posebej. Vzgojitelj mora

sam večkrat pokazati pravilno držo celotnega telesa, ob opazovanju otroka pri

pisanju in risanju pa je potrebno sprotno odpravljanje vseh nepravilnosti (prav

tam).

2.6.3 Pisanje od leve proti desni in od zgoraj navzdol

Različne vrste pisav imajo različno smer pisanja. Za našo pisavo je značilno

gibanje po ploskvi od leve proti desni in od zgoraj navzdol (Porenta in Šalehar,

2004).

Otrok, ki ima težave s smerjo, piše od desne proti levi, zrcali črke, besede ali cele

povedi. Pri oblikovanju črk začne črto vleči v napačni smeri. Pogostokrat začne

pisati besede ali povedi na sredini lista in pri tem izpušča vrstice. Težave s smerjo

25

se lahko kasneje pojavijo tudi pri branju, in sicer v smislu branja iz napačne smeri


2.6.4 Poteze

Otroci se urijo v risanju osnovnih potez in pri tem pridobivajo občutek za gibanje

ter razvijajo fino motoriko.

Vodoravna črta: vodoravne črte lahko vlečejo po zraku z iztegnjeno roko,

s pisalom po listu, z mokro gobo rišejo po tabli, s prstom sledijo po

izbočeni vodoravni črti;

Navpična črta: vlečejo navpične črte nad papirjem, z različnimi pisali rišejo

navpične črte po listu, pišejo po zraku, rišejo navpične črte po listu;

Poševna črta: vlečenje poševnih črt po zraku, nad papirjem, s sledenjem

izbočeni poševni črti;

Polkrog: gibe razvijamo z vlečenjem zgornjih polkrogov po zraku, nad

papirjem, z risanjem polkrogov po listu, s sledenjem izbočeni površini

polkrogov, z vlečenjem polkrogov po zraku, s sledenjem izbočeni površini

polkrogov ter z risanjem polkrogov po listu;

Krog: risanje krogov po zraku, na papirju, s sledenjem izbočeni površini;

Lok: risanje hriba s palico po peskovniku ali s kredo po šolskem igrišču, z

vlečenjem poteze po zraku, nad papirjem, z risanjem poteze po listu

(Ropič, Urbančič Jelovšek in Frančeškin, 1999).

2.6.5 Orientacija

Orientacijo lahko razvijamo z različnimi dejavnostmi, bodisi vodenimi ali

nevodenimi in sicer na vodoravnih površinah, kot so peskovnik, različni formati

papirja, individualne tablice in navpičnih površinah npr. tabla v igralnici. Z vajami

otroke pripravljamo na dejavnosti, pri katerih je pomembna prostorska

razporeditev, ustrezna izraba prostora in pomnjenje smeri.

Ločimo:

orientacijo v prostoru,

orientacijo na telesu,

26

orientacijo na papirju (Ropič, Urbančič Jelovšek in Frančeškin, 1999).

1. Orientacija v prostoru

Prostorska orientacija je ključnega pomena za razvoj mišljenja in socializacije

ter za psihomotorične aktivnosti. Otroku moramo omogočiti gibanje v

prostoru in ga pri tem spodbujati, saj na tak način pridobiva veliko različnih

prostorskih izkušenj, ki so pomembne za njegov nadaljnji razvoj. Pomembno

je, da te izkušnje pridobiva že zelo zgodaj v predšolskem obdobju (Porenta in

Šalehar, 2004).

Pisanje zahteva obvladovanje prostorskih odnosov. Otrok mora upoštevati

mejo na tabli, listu, v beležki, na risalni poli ter obvladovati navpično in

vodoravno dimenzijo. Prav tako se seznani s pojmi gor, dol, levo, desno, kar

je osnova za učenje pisanja. Otrok z moteno prostorsko orientacijo se težko

orientira na svojem telesu, težave pa se kažejo tudi na listu ali tabli. Tak otrok

ne pozna meje formata, pisati začne kjerkoli zgoraj, spodaj, na sredini,

skrajno desno itd. (prav tam).

Prostorsko orientacijo lahko pri otroku urimo med hojo ali sprehodom. Med

hojo po gozdni poti ga lahko vprašamo, kaj vidi na levi strani in kaj na desni

(Ropič, Urbančič Jelovšek in Frančeškin, 1999).

2. Orientacija na telesu

Orientacijo na telesu lahko razvijamo že pri predšolskih otrocih sistematično

med igro. Pri tem je pomembno, da so vaje kratke in pogoste.

Otroku lahko dajemo preprosta navodila, kot so npr.:

dvigni levo roko,

dvigni desno roko,

pomahaj desnemu sošolcu,

27

obrni se k levemu sošolcu (Ropič, Urbančič Jelovšek in Frančeškin,

1999).

Otroci s težavami s telesno orientacijo, se pogostokrat izgubijo na različnih

poteh, v gozdu, prav tako si težko zapomnijo različne ulice ter ne ločijo

ukazov levo in desno. Slaba telesna in splošna orientiranost se velikokrat

kombinira z grafomotorično nespretnostjo (Žerdin, 2000).

3. Orientacija na papirju

Orientacijo na papirju razvijamo s pomočjo zgodbe in delovnega zvezka, kjer

je zgodba ilustrirana. Vzgojitelj pripoveduje zgodbo, otroci pa pri tem sledijo

tako, da te stvari s prstom pokažejo v delovnem zvezku. Vzgojitelj zgodbo

ponovi, pri tem pa morajo otroci slediti simbolom v delovnem zvezku. Trije

simboli so vrisani v delovnem zvezku, četrtega pa dodajo sami. Delovnemu

zvezku je priložen tudi list z nalepkami, ki jih mora otrok na posameznih

straneh ustrezno pritrditi.

S tem razvija pojme:

spodaj,

zgoraj,

levo,

desno.

Izkušnje so pokazale, da sta otrokom bližji besedi zgoraj in spodaj, kot levo in

desno (Ropič, Urbančič Jelovšek in Frančeškin, 1999).

4. Stranskost

S pojmom stranskost označujemo otrokovo prednostno roko, nogo, uho ali

oko. Na razvoj prednostne roke po mnenju strokovnjakov vpliva lega otroka v

maternici. Tista roka, ki ima v maternici več prostora, tista se mu razvija kot

prednostna roka. Ta roka je močnejša in spretnejša od druge. Velikokrat se

zgodi, da starši oziroma okolje otroka uči, katera roka je prednostna, bodisi

leva ali desna. Tak primer je Waldorfska šola, ki ne dovoljuje pisanja z levico

28

in tako uči levične otroke pisati z desnico. Pojavljajo pa se tudi starši, ki želijo,

da zna njihov otrok pisati z obema rokama in tako desnoročnega otroka učijo

pisati tudi z levico ali obratno (Žerdin, 2000).

Težave, ki se pojavijo, če levoročnega otroka učimo pisati z desno roko, so

veliko večje, kot če bi malčka od začetka navajali na pisanje z levo roko. Pri

ljudeh, ki so sicer desnoročni in so se bili iz kakršnih koli razlogov prisiljeni

učiti pisati z levico, je pogosteje opaziti počasnejše kretnje pri pisanju

oziroma risanju. Takšni ljudje prav tako težko oblikujejo svojo pisavo (Regvar,

1990).

Do ugotovitve, katera roka je pri otroku prednostna, lahko pridemo zgolj z

opazovanjem. Opazovati moramo, s katero roko otrok sprejema stvari, s

katero jih uporablja, s katero se hrani ter katero roko uporablja pri

posameznih dejavnostih (prav tam).

Da bi lažje in hitreje ugotovili katera je otrokova prednostna roka, moramo

otroke opazovati pri risanju in pisanju, pri uporabi škarij, opazujemo lahko

tudi katero roko uporablja za metanje žogice ter s katero roko se prehranjuje

(Žerdin, 2011).

Sprva so vsi otroci obojeročni, to pomeni, da imajo obe roki enako spretni.

Kasneje začnejo uporabljati eno roko pri večini dejanj prijemanja, seganja in

postavljanja. Otroci to roko tudi večkrat uporabljajo za risanje in pisanje.

Včasih traja tudi več tednov, da se prednostna roka ustali (Pieterse, Treloar in

Cairns, 2000).

Stranskost je lastnost, ki jo podedujemo. Prednostna roka se običajno izrazi

do otrokovega tretjega oziroma četrtega leta starosti. Pri večini ljudi je

dominantna desna roka (Nemec in Krajnc, 2011).

2.6.6 Držanje in uporaba različnih pisal

Otrok poseže po pisalu že zelo zgodaj, praviloma takrat, ko predmete spoznava,

tako da jih nosi v usta in z okusom, vonjem, s tipom in z mišičnogibalnimi občutki

spoznava njihove lastnosti (Žerdin, 2011).

29

Po Župančič Danko (2014) sta pri rabi pisala pomembni fina in groba motorika;

predvsem mišično gibalni občutki, gibanje in prijemi, občutenje telesa, primerna

mišična napetost, sposobnost nadzorovanja gibanja v prostoru, dozorelost

prostorskega doživljanja ter vidno motorična koordinacija.

Za pravilno držo in uporabo pisal je pomemben predvsem dobro razvit pincetni

prijem, ki ga opazimo že zelo zgodaj, pri približno devetih mesecih, ko otrok z

dvema prstoma pobere majhen predmet (Nemec in Krajnc, 2011).

Otroka je potrebno navajati, da bo držal pisalo med palcem, kazalcem in

sredincem, in sicer dva centimetra nad konico, pri čemer mora vrhnji del pisala

ležati na robu dlani med palcem in kazalcem (Bavčar in Lavrenčič, 1996).

Otroke spodbujamo, da primejo pisalo s palcem in kazalcem malo nad konico

pisala in ga naslonijo na sredinec. Prijem vadijo pred pričetkom pisanja. Zunanji

del dlani in podlahti se dotikata lista oziroma mize (Ropič, Urbančič Jelovšek in

Frančeškin, 1999).

V začetkih uporabe pisal otrok zelo težko obvladuje količino pritiska na pisalno

površino. Pri uporabi katerega koli pisala je pritisk roke prek pisala na pisalno

površino neartikuliran in premočan, zato je otrok hitro utrujen in se zanimanje za

uporabo pisal bistveno zmanjša. Lahko se celo zgodi, da otrok zaradi utrujenosti

pisalo na silo odvrže. Težave se pojavijo tudi z močjo stiska pisala, pri čemer je le

ta zelo močan, roka in prsti so zelo skrčeni, zaradi česar pa so risalne poteze ostre

in neenakomerne (Regvar, 1990).

Pravilno držo pisala lahko preverimo tako, da damo otroku preprosto nalogo.

Otrok mora s svinčnikom krožiti po papirju, pri tem opazujemo njegovo gibanje

roke ter rob dlani in mezinca. Če je rob dlani in mezinca umazan, pomeni, da je

pisalo držal pravilno. Če je roka čista, oziroma so umazani prsti od prvega členka

proti nohtom pa je pisalo držal nepravilno, pri čemer je roko dvigoval (Žerdin,

2000).

Pri pisanju je zelo pomembno postopno uvajanje različnih pisal. Najbolje je, da

začnemo s kredo, nadaljujemo z voščeno barvico. Ko že dobro obvlada ta dva

30

pisala mu ponudimo flomaster, kasneje suho barvico in šele na koncu uporabimo

svinčnik. Otrokom pokažemo, kako se pisala držijo, saj za vsako pisalo velja

drugačen prijem. Kredo in voščeno barvico primemo tako, da spodnji del pisala

položimo med 1., 2. In 3. prst in ga stisnemo, vrhnji del pa damo v dlan. Pri

flomastru, suhi barvici, voščeni barvici v tulcu in svinčniku je pravilo, da pisalo

primemo s palcem, kazalce in sredincem približno dva prsta nad (spodnjim)

zapisovalnim delom pisala, zgornji del pisala pa naslonimo na vdolbino med

palcem in kazalcem. Paziti moramo, da so pisala primerno dolga, saj se v

nasprotnem primeru otrok ne bo naučil pravilnega prijema. Postopnost in

sistematičnost upoštevamo tudi pri izbiri formata pisalne površine (Ropič,

Urbančič Jelovšek in Frančeškin, 1999).

Na začetku ponudimo otroku veliko pisalno površino, saj še ni sposoben ločiti

roba papirja in čečka vsepovprek, kasneje pa le-to zmanjšujemo, saj se je že

sposoben orientirati na listu in upoštevati njegove meje (prav tam).

Za prve poskuse čečkanja je najbolje uporabiti vodene barvice, ki jih lahko otrok

uporablja s prsti. Pomembno je, da otroka pri ustvarjanju spodbujamo, saj se ga

zaradi njegove starosti še ne da usmerjati. Ko je otrok že malo starejši in že bolje

obvladuje svojo grafomotoriko, je priporočljivo, da začne uporabljati voščene

barvice. Te dopuščajo močan pritisk na pisalno površino, puščajo žive barve, z

njimi lahko barva večje površine in se prosto izraža s svojimi grobimi

grafomotoričnimi gibi. Kot tretje pisalno sredstvo mu ponudimo suhe barvice, in

sicer takrat, ko že dobro obvlada svojo grafomotoriko in je sposoben oblikovati

določen lik. Pri uporabi barvice bo otrok primoran kontrolirati pritisk pisala na

pisalno površino, saj se bodo v nasprotnem primeru konice barvic lomile (Regvar,

1990).

31

Tabela 6: Prikaz različnih prijemov pisal (Lisak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina, 2011; pridobljeno iz Gortnar, 2013)

Močan oprijem se pojavi pri otrocih

starih od leta do leta in pol. Za

močan prijem je značilno, da so prsti

pokrčeni v pest, ročni sklep je zvit, pri

tem pa se roka premika kot celota.

Slika 1: Močan oprijem (Lisjak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina, 2011; pridobljeno iz Gortnar, 2013, str. 27).

Oprijem s pestjo se pojavi med

drugim in tretjim letom starosti.

Otrok drži svinčnik s prsti, pri tem ni

odprtega loka med palcem in

kazalcem, roka pa se enako kot pri

močnem prijemu premika kot celota.

Slika 2: Oprijem s pestjo (Lisjak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina, 2011; pridobljeno iz Gortnar, 2013, str. 27).

Statični triprstni oprijem se pojavi

pri otrocih starih od treh let in pol so

štirih let. Pri tem držijo svinčnik s

tremi prsti, lok med palcem in

kazalcem se že malo odpira, vendar

ne v celoti. Med pisanjem se premika

cela roka in ne samo prsti.

Slika 3: Statični triprstni oprijem (Lisjak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina, 2011; pridobljeno iz Gortnar, 2013, str. 27).

32

Zreli dinamični triprstni oprijem se

pojavi med štirim letom in pol ter

šestim letom otrokove starosti. Roka

je iztegnjena v sklepu, pri tem pa se

svinčnik drži z vrhovi prstov (palca,

kazalca in sredinca). Za zreli

dinamični triprstni oprijem je

značilen odprt lok med palcem in

kazalcem. Pri pisanju se pomikajo

samo prsti in ne cela dlan.

Slika 4: Zreli dinamični triprstni oprijem (Lisjak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina, 2011; pridobljeno iz Gortnar, 2013, str. 27).

Za neprilagojen oprijem je značilno,

da je oprijem slabši zaradi znižanega

mišičnega tonusa. Lok med palcem in

kazalcem se še ne oblikuje. Zgib roke

je nestabilen in oslabljen, lahko je

tudi v hiperekstenziji. Roka lahko

otrdi in posledično postane oprijem

trši.

Slika 5: Neprilagojen oprijem (Lisjak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina, 2011; pridobljeno iz Gortnar, 2013, str. 27).

Prilagojenega oprijema se

poslužujemo pri slabšem mišičnemu

tonusu dlani. Ta položaj je stabilnejši,

pri njem so mišice v položaju za delo.

Lega svinčnika je med kazalcem in

srednjim prstom.

Slika 6: Prilagojen oprijem (Lisjak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina, 2011; pridobljeno iz Gortnar, 2013, str. 27).

33

Roka, ki piše mora sproščeno držati svinčnik oziroma pisalo. Vzgojitelj hodi po

prostoru in opazuje, kako otroci držijo pisalo. Če so konice prstov bele, je prijem

pisala premočan. Vzgojitelj otroke pri risanju in pisanju opazuje, in pozornost

polaga predvsem na položaj roke, ki piše, ob nepravilnem položaju roke otroke

opozori (Ropič, Urbančič Jelovšek in Frančeškin, 1999).

Roka pri pisanju ne sme biti trda in krčevita, saj bo v nasprotnem primeru takšna

tudi pisava. Otrok zaradi krčevite roke tako pritiska, da se odtis pisave pozna na

naslednjih štirih ali petih straneh, lahko pa celo strga list, po katerem piše (Bavčar

in Lavrenčič, 1996).

34

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen

Otrokov razvoj grafomotorike lahko spodbujamo na več načinov. Eden izmed teh

je, da otrokom ponudimo različne naloge, pri katerih po predhodno narisani črti s

pisalom potegnejo ravno črto. Pri tem je pomembno, da upoštevajo vidna in

slušna navodila. Vzgojiteljica sama presodi, s katerim pisalom bodo otroci

izpolnjevali nalogo. Priporočljivo je, da uporabo pisal uvajamo postopoma, in

sicer od lažjega k težjemu.

Sama sem se odločila za uporabo voščenke, flomastra in barvice, pri tem pa sem

za vsako pisalo uporabila drug delovni list. Pri vsaki nalogi je veljalo enako

pravilo, in sicer potegniti ravno črto po predhodno narisani črti.

Pri empiričnem delu zaključnega dela smo želeli ugotoviti napredek pri razvoju

grafomotorike pri otrocih, starih 3−5 let. Razvoj ocenjujemo na podlagi prvega in

drugega preverjanja, in sicer v razmaku petih mesecev. Pri tem se osredotočimo

predvsem na to, kako otrok nariše ravno črto, in na pravilno držo različnih pisal.

V empiričnem delu bomo prikazali razvoj otrokove grafomotorike, in sicer s tremi

delovnimi listi. Otrokova naloga je bila, da potegne ravno črto po predhodno

narisani črti, in sicer na prvem delovnem listu z voščenko, na drugem s

flomastrom in na tretjem z barvico. Celoten postopek smo ponovili čez pet

mesecev.

35

3.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev

V raziskavi bomo skušali ugotoviti, kako otrok drži določeno pisalo, pri uporabi

katerega ima največ in najmanj težav, kako nariše ravno črto ter kako upošteva

vidna ter slušna navodila. Predvsem pa nas zanima, kako se otrokov napredek v

grafomotoričnem razvoju odraža na njegovem izdelku ter kakšen napredek smo

sposobni doseči v časovnem obdobju petih mesecev.

3.2.1 Raziskovalna vprašanja

1. S katero roko otroci pogosteje pišejo?

2. Ali se pri otrocih pojavljajo težave pri pravilni drži pisala?

3. Ali se pri otrocih pojavljajo težave pri pravilni drži voščenke?

4. Ali se pri otrocih pojavljajo težave pri pravilni drži barvice?

3.2.2 Raziskovalne hipoteze

H1: Predpostavljamo, da večina otrok drži pisalo v desni roki.

H2: Predpostavljamo, da večina otrok pisala ne drži pravilno.

H3: Predpostavljamo, da imajo otroci najmanj težav pri uporabi voščenke.

H4: Predpostavljamo, da imajo otroci največ težav pri uporabi barvice.

3.2.3 Spremenljivke

a) Seznam spremenljivk

1. Spol otroka

2. Starost otroka

3. Prednostna roka

4. Pisalo (voščenka, flomaster, barvica)

5. Navpična črta

6. Razmak med črtami

7. Drža pisala

36

b) Tabelarični pregled

Zaporedna številka

raziskovalnega

vprašanja/hipoteze

Neodvisna

spremenljivka

Odvisna spremenljivka

1.

2.

3.

4.

1, 2

2

2

2

3, 4

4

4, 7

4, 7

37

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalne metode

Pri pisanju zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri kateri

gre za proučevanje na nivoju opisovanja stanja, oziroma iskanje odgovorov na

določena vprašanja brez vzročnega razlaganja.

V empiričnem delu zaključnega dela smo izvedli dvojno preverjanje

grafomotoričnih spretnosti in sposobnosti otrok; začetno in zaključno

preverjanje, z istimi otroki v isti igralnici. Eno preverjanje je bilo sestavljeno iz

treh nalog, oziroma treh različnih delovnih listov. Za vsak delovni list je moral

otrok uporabiti drugo pisalo. Prvi delovni list je izpolnjeval z voščenko, drugega s

flomastrom in tretjega z barvico. Začetno in zaključno preverjanje je bilo isto pri

vseh otrocih.

Za preverjanje smo uporabili tri delovne liste iz delovnega zvezka za

opismenjevanje učencev v 1. razredu osnovne šole, Danes rišem jutri pišem

(priloga A, B in C). Vsak otrok je dobil svoj delovni list in pisalo, s katerim je moral

risati ravne črte. Vsakega posameznika smo opazovali in si sproti pisali

ugotovitve, ki vam jih bomo predstavili v tabelah.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Vzorec je sestavljalo 22 otrok, preverjanje pa 15, saj so bili nekateri v času

preverjanja bolni ali odsotni in niso imeli izpolnjenih vseh delovnih listov. V

preverjanje je bilo vključenih 8 deklic in 7 dečkov.

Skupino, v kateri smo izvajali empirični del, je sestavljalo 22 otrok starosti 3−5 let.

Otroke smo preverjali v šolskem letu 2015/2016. Prvo preverjanje smo izvajali v

novembru 2015, drugo pa v začetku aprila 2016. Pri obeh preverjanjih so

sodelovali isti otroci, in sicer 8 deklic in 7 dečkov.

38

Tabela 7: Raziskovalni vzorec

Število otrok v

skupini

Število preverjanih

otrok

Število deklic v

obeh preverjanjih

Število dečkov v

obeh preverjanjih

22 15 8 7

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov

Podatke smo zbirali s kvalitativno tehniko zbiranja podatkov, in sicer z

nenačrtnim opazovanjem otrok pri uporabi različnih pisal.

3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov

Preverjanje je potekalo dvakrat v šolskem letu 2015/2016. Eno preverjanje je bilo

sestavljeno iz treh delovnih listov oziroma treh nalog. Prvo preverjanje je

potekalo v mesecu novembru 2015, drugo preverjanje pa v začetku aprila 2016.

Čeprav preverjanje ni potekalo s celotno skupino, ampak samo z vzorcem

sedemnajstih otrok, bomo rezultate posplošili na celotno populacijo skupine

otrok, starih od tri do pet let, v kateri je preverjanje potekalo.

3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti inštrumentov

a) Vsebinsko formalne značilnosti

Najprej smo izbrali delovne liste in pisala, ki jih bomo uporabljali pri preverjanju.

Naloge smo zastavili tako, da so si sledile od lažje naloge k težji. Najprej smo

uporabili delovni list, na katerem je moral otrok uporabiti voščenko, nato delovni

list, na katerem je moral uporabiti flomaster in šele na koncu delovni list, na

katerem je moral uporabiti barvico. Sami smo si pripravili list za zapisovanje

podatkov, ki smo jih zbrali z opazovanjem posameznega otroka.

Preverjanje smo izvajali v skupini največ štirih otrok. Vsakemu otroku smo dali

delovni list in pisalo, ki je pripadalo delovnemu listu. Nato smo mu povedali

navodilo in pokazali, kako mora izpolnjevati delovni list. V sklop enega

preverjanja so spadali trije delovni listi in tri različna pisala (voščenka, flomaster

in barvica).

39

Pri drugem preverjanju smo uporabili enake delovne liste in pisala kot pri prvem

preverjanju, prav tako smo si zastavljali delovne liste po enakem vrstnem redu

kot pri prvem preverjanju (voščenka, flomaster in barvica). Pri obeh preverjanjih

so sodelovali isti otroci.

b) Merske karakteristike

Veljavnost smo omogočili tako, da smo izbrali delovne liste in pisala glede na

grafomotorične sposobnosti otrok, starih od tri do pet let.

Pri vsakem preverjanju smo dali vsem otrokom enake delovne liste in enaka

pisala, s tem smo omogočili zanesljivost.

Prav tako smo otroke označili s šiframi, njihove rezultate pa objektivno vrednotili.

Na ta način smo omogočili objektivnost.

3.3.4 Postopki obdelave podatkov

Podatke smo pridobivali s sprotnim delom in jih navajali že v predhodno

pripravljene tabele.

Za obdelavo empiričnih podatkov, pridobljenih v zaključnem delu, smo uporabili

kvantitativno vsebinsko analizo. Najprej smo opazovali, kako so otroci risali črte z

določenim pisalom, nato pa smo si vsa opazovanja zabeležili in jih predstavili v

tabelah.

V tabeli, poimenovani Rezultati uporabe različnih pisal in orientacija na delovnem

listu, je predstavljena starost otroka pri prvem in drugem preverjanju. Iz tabele je

razvidno tudi to, kako otrok drži določeno pisalo, pravilno ali nepravilno, ali je

desničar ali levičar in kako se orientira na delovnem listu. S tem mislimo

predvsem stran, iz katere začne vleči črte, in ali upošteva meje formata.

Iz druge tabele, poimenovane Razmik med črtami pri posameznem delovnem

listu, je razvidno, kako so otroci upoštevali vidna in slušna navodila in ali so

upoštevali narisano črto ter s pisalom risali čez njo ali pa so črto narisali v

prostoru med dvema črtama.

40

Ta način tabeliranja smo izbrali, ker je pregleden in se iz njega dobro vidi, ali je

otrokov razvoj grafomotorike v določenem časovnem obdobju napredoval ali ne.

41

3.4 Rezultati in interpretacija

Tabela 8: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka A

OTROK SPOL STAROST DRŽA

PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1.

P

2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

A Ž MEDVED

(voščenka)

4

l.,

3

m.

4l.,

8

m.

P P D D N P

BOMBON

(flomaster)

P P D D P P

TORTA

(barvica)

N N D D P N

Legenda: D: desna

M: moški P: pravilno

Ž: ženski N: nepravilno

1. P: prvo preverjanje l.: leto

2. P: drugo preverjanje m.: mesec

L: leva

Deklica A je pri vseh preverjanjih držala pisalo v desni roki, iz česar smo razbrali,

da je njena prednostna roka desna. Voščenko in flomaster je pri obeh

preverjanjih držala pravilno, pri obeh preverjanjih pa je imela težave s pravilno

držo barvice. Kot navaja Regvar (1990), v prvih začetkih uporabe pisal otrok zelo

težko obvladuje količino pritiska na pisalno površino. To se je pokazalo tudi pri

deklici, saj je bila količina pritiska barvice na pisalno površino zelo majhna, tako

da so bile črte z delovnega lista težko vidne. Pri prvem preverjanju z voščeno

barvico je začela risati črte iz desne strani in nadaljevala proti levi, kar kaže na

težave v orientaciji. Žerdin (2011) navaja, da se otroci s težavami z orientacijo

42

težko orientirajo na delovnem listu, pisati začnejo na koncu ali na sredini lista, na

zgornji ali na spodnji strani, list obračajo, izpuščajo vrstice. Težave v orientaciji so

se pojavile tudi pri drugem preverjanju z uporabo barvice, kjer je deklica začela

risati črte od spodaj navzgor.

43

Tabela 9: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka A

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P

Legenda: PR: popoln razmak

1. P: prvo preverjanje DR: delni razmak

2. P: drugo preverjanje NP: nepopoln razmak

Deklica A tudi pri drugem preverjanju z voščenko ni upoštevala navodil. Pri

prvem preverjanju se je osredotočila predvsem na barvanje, celoten delovni list

je pobarvala, prav tako je barvala črte. Pri drugem preverjanju pa črt ni vlekla po

predhodno narisani črti, ampak nekje v prostoru med črtama. Pri ostalih

preverjanjih ni imela težav.

44

Tabela 10: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka B


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2

.P

1. P 2. P 1. P 2. P

B Ž MEDVED

(voščenka)

3 l.,

11

m.

4

l.,

4

m.

P P D D N P

BOMBON

(flomaster)

P P D D P P

TORTA

(barvica)

P P D D P P

Legenda: D: desna





L: leva

Deklica B posebnih težav pri reševanju delovnih listov ni imela. Iz tabele lahko

razberemo, da je desničarka, z držo pisal ni imela težav. Pri prvem preverjanju z

voščenko je imela težave z orientacijo na listu, saj z voščenko ni prekrila cele črte.

Nekatere črte so bile krajše, druge daljše, nekatere narisane na sredini lista. Pri

drugih delovnih nalogah te težave ni bilo več zaznati.

45

Tabela 11: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka B

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deklica B pri prvem preverjanju z voščenko ni upoštevala predhodno narisanih

črt in razmaka med njimi. Nekatere črte je narisala po predhodno narisani črti,

druge je narisala v prostor med črtama. Ponekod je v prostor med črtama

narisala tudi več črt. Kot meni Žerdin (2000), otroci ne upoštevajo praznega

prostora. Prazen prostor je včasih zelo velik, drugič pa zelo majhen, kar je bilo

razvidno z otrokovega izdelka. Pri drugih preverjanjih je upoštevala navodila in

razmak med črtama.

46

Tabela 12: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka C


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

C Ž MEDVED

(voščenka)

4 l. 4

l.,

5

m.

P P D D P P

BOMBON

(flomaster)

P P D D P P

TORTA

(barvica)

P P D D P P

Legenda: D: desna





L: leva

Pri deklici se opazi, da je med starejšimi otroki v skupini, saj ni imela težav pri

reševanju delovnih listov. Vsa pisala je držala pravilno. Njena prednostna roka je

desna. Tudi z orientacijo ni imela težav, upoštevala je meje formata.

47

Tabela 13: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka C

PR DR NR

NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deklica je pri vseh vajah upoštevala navodila ter vlekla črte po predhodno

narisanih črtah.

48

Tabela 14: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka D


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

D Ž MEDVED

(voščenka)

3 l,.

11

m.

4

l.,

4

m.

P P D D P P

BOMBON

(flomaster)

N N D D P P

TORTA

(barvica)

N P D D N P

Legenda: D: desna





L: leva

Deklica je desničarka. Napačno je držala flomaster pri obeh preverjanjih in

barvico pri prvem preverjanju. Flomaster je držala v pesti, pri barvici pa je imela

težave s količino pritiska. Kot meni Regvar (1990), imajo otroci v začetku uporabe

različnih pisal težave s pritiskom pisala na pisalno površino. Pri nekaterih je

pritisk premočan pri drugih pa premalo močan. V tem primeru je bil pritisk pri

deklici tako rahel, da se sledi barvice skoraj ne opazi. Deklica je pri prvem

preverjanju pri uporabi barvice začela vleči črte iz desne strani proti levi, kar

nakazuje na težave z orientacijo.

49

Tabela 15: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka D

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deklica je imela pri obeh preverjanjih z voščenko malo težav z upoštevanjem

razmaka med črtami. Nekatere črte so sicer bile narisane po predhodno narisani

črti, medtem ko so bile druge malo oddaljene od predhodno narisanih črt. Enake

težave je imela pri prvem preverjanju s flomastrom, medtem ko pri drugem

preverjanju ni upoštevala navodil, saj je nekatere črte barvala. Pri preverjanju z

barvico z razmakom ni imela težav.

50

Tabela 16: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka E


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

E Ž MEDVED

(voščenka)

4 l,.

4

m.

4

l.,

9

m.

N N D D P P

BOMBON

(flomaster)

P P D D P P

TORTA

(barvica)

P P D D P P

Legenda: D: desna





L: leva

Deklica je ena izmed starejših v skupini. Težave je imela le z uporabo voščenke,

saj jo je držala v pesti in zelo pokončno, tako da so bile tudi črte na izdelku precej

debelejše. Kot menijo Lisak, Hronim, Mačković, Dragojević in Novina (2011), je to

neprilagojen oprijem, ki se pojavi zaradi znižanega mišičnega tonusa. Pri drži

flomastra in barvice težav ni imela, prav tako ni imela težav z orientacijo. Deklica

je desničarka.

51

Tabela 17: Razmak med črtami na posameznem delovnem listu otroka E

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deklica je ena izmed starejših v skupini, kar je razvidno tudi iz njenih izdelkov. Pri

vseh izdelkih je bil razmak popoln, le pri prvem preverjanju z voščenko je delno

upoštevala razmak med črtami, saj so bile nekatere pobarvane oziroma tako

odebeljene, da so zasedle tudi del praznega prostora med črtami.

52

Tabela 18: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka F


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

F Ž MEDVED

(voščenka)

4 l,.

9

m.

5

l.,

2

m.

P P D D P P

BOMBON

(flomaster)

N P D D P P

TORTA

(barvica)

N N D D P N

Legenda: D: desna





L: leva

Deklica je imela težave z držo flomastra pri prvem preverjanju in uporabo barvice

pri obeh preverjanjih. Flomaster je držala zelo postrani, črte je vlekla s celotno

stransko ploskvijo, tako da so bile črte na prvem izdelku debelejše kot na

drugem, pri katerem je flomaster držala pravilno. Lisak, Hronim, Mačković,

Dragojević in Novina (2011) tak prijem poimenujejo oprijem s pestjo, kjer ni

odprtega loka med palcem in kazalcem. Tak oprijem se praviloma pojavi med

drugim in tretjim letom starosti. Zanimivo je, da je bila deklica v našem primeru

stara štiri leta in devet mesecev pri prvem preverjanju in pet let in dva meseca

pri drugem preverjanju. Pri uporabi barvice je imela prešibek pritisk na pisalno

površino. Deklica je vsa pisala držala v desni roki, iz česar smo lahko razbrali, da

je njena prednostna roka desna. Žerdin (2000) trdi, da otroci, ki imajo težave z

orientacijo, vlečejo poteze od spodaj navzgor namesto od zgoraj navzdol, kar

53

smo lahko opazili tudi pri deklici pri drugem preverjanju z barvico. Deklica je

imela pri vseh preverjanjih težave s pozornostjo, zaradi česar je potrebovala

veliko spodbud, da je izdelke dokončala.

54

Tabela 19: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka F

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deklica ni upoštevala razmaka pri prvem preverjanju z voščenko, saj je zraven

vsake narisane črte potegnila še eno črto v praznem prostoru. Nekaj težav je

imela tudi pri prvem preverjanju s flomastrom, saj so bile črte tako odebeljene,

da so segale še v prazen prostor med črtama. Pri ostalih preverjanjih je bil

razmak med črtami popoln.

55

Tabela 20: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka G


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

G Ž MEDVED

(voščenka)

3 l,.

2

m.

3

l.,

7

m.

P P D D P P

BOMBON

(flomaster)

P P D D P P

TORTA

(barvica)

N N D D P P

Legenda: D: desna





L: leva

Deklica posebnih težav pri reševanju delovnih listov ni imela, kar je zanimivo,

glede na to, da je najmlajša v skupini, njeni izdelki pa so bili enakovredni oziroma

skoraj boljši od izdelkov njenih starejših vrstnikov. Težave je imela le s pritiskom

barvice na pisalno površino pri obeh preverjanjih. Pritisk na pisalno površino je

bil tako rahel, da se sledi barvice skorajda ni videlo. Deklica je desničarka, saj je

vsa pisala držala v desni roki. Težav z orientacijo ni imela. Upoštevala je tudi mejo

formata, nobena črta ni segala čez list.

56

Tabela 21: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka G

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deklica pri prvem preverjanju z voščenko ni kazala zanimanja za delo, zato

izdelka ni dokončala. Pri ostalih preverjanjih je vse izdelke dokončala. Vsi razmaki

med črtami so bili popolni, razen pri prvem preverjanju z barvico, kjer je le delno

upoštevala razmake, saj so ji določene poteze ušle iz narisane linije, narisala jih je

v prazen prostor med črtama. Bavčar in Lavrenčič (1996) menita, da otroci v

začetkih uporabe pisal še niso sposobni popolnoma nadzirati poteka gibanja roke

in pisala, kar je zelo opazno pri prvem preverjanju z barvico, kjer je deklica začela

risati črto po predhodno narisani črti, nato pa so ji poteze ušle v prazen prostor

med črtama.

57

Tabela 22: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka H


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

H Ž MEDVED

(voščenka)

4 l,.

6

m.

4 .,

11

m.

N N D D N P

BOMBON

(flomaster)

N P D D N N

TORTA

(barvica)

N P D D N N

Legenda: D: desna





L: leva

Deklica ima odločbo gibalno oviranega otroka. Imela je težave z držo pisal. Pri

obeh preverjanjih je napačno držala voščenko, in sicer s celo dlanjo zelo

navpično, tako da je vlekla črte s celo ploskvijo voščenke. Lisak, Hronim,

Mačković, Dragojević in Novina (2011), poimenujejo takšno držo pisala

neprilagojen oprijem, ki se pojavi zaradi znižanega mišičnega tonusa, ta pa je

posledica dekličine gibalne oviranosti. Na enak način je držala tudi flomaster pri

prvem preverjanju. Pri barvici je imela težave s količino pritiska na pisalno

površino, in sicer je bil pritisk le-te prerahel. Pri deklici je opazno napredovanje

pri razvoju grafomotorike v obdobju petih mesecev. Zanimivo je, da je pri

drugem preverjanju tako flomaster kot barvico držala pravilno. Veliko težav je

58

imela tudi z orientacijo. Pri prvem preverjanju z voščenko je začela vleči črte na

sredini lista, pri drugem preverjanju pa teh težav ni imela. Pri prvem preverjanju

z uporabo flomastra je nekaj črt narisala, nato jih nekaj izpustila in zopet

nadaljevala. Z barvico je začela risati črte iz desne strani proti levi, pri drugem

preverjanju s flomastrom pa zopet iz sredine. Nadaljevala je proti desni strani in

nato proti levi, isto je naredila z uporabo barvice pri drugem preverjanju. Deklica

je kazala tipične znake motnje v orientaciji. Iz njenih izdelkov smo lahko opazili

vse znake, ki jih navaja Žerdin (2000), otroci z motnjami orientacije začnejo pisati

na sredini, na začetku, na skrajni desni ali skrajni levi strani, zgoraj, spodaj, včasih

tudi na sredini, izpuščajo strani, vrste, liste. Deklica je imela nizko pozornost skozi

celotna preverjanja, zato je potrebovala veliko spodbud.

59

Tabela 23: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka H

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deklica je pri obeh preverjanjih z voščenko delno upoštevala razmake med

črtami, saj je določene poteze narisala v prazen prostor med črtama. Pri prvem

preverjanju s flomastrom je bil razmak nepopoln, saj je nekatere črte izpuščala,

druge pa narisala v prazen prostor med črtama. Pri drugem preverjanju s

flomastrom ter pri obeh preverjanjih z barvico je delno upoštevala razmake, saj

je določene poteze narisala v prazen prostor med črtama, kar je značilno za

nenadzorovano gibanje roke in pisala, ko, po mnenju Bavčar in Lavrenčič (1996),

otrok še ni sposoben popolnoma slediti gibanju roke in pisala.

60

Tabela 24: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka I


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

I M MEDVED

(voščenka)

4 l,.

11

m.

5

l.,

4

m.

P P D D P P

BOMBON

(flomaster)

P P D D P P

TORTA

(barvica)

N P D D P P

Legenda: D: desna





L: leva

Deček je najstarejši v skupini. Pravilno je držal vsa pisala razen barvice, pri kateri

je imel težave s količino pritiska na delovno površino, in sicer s prerahlim

pritiskom, kar je v obdobju petih mesecev popravil in pri drugem preverjanju

pravilno držal barvico. Iz opazovanja smo ugotovili, da je deček desničar, saj je

vsa pisala držal v desni roki. Težav z orientacijo ni imel, prav tako je upošteval

mejo formata.

61

Tabela 25: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka I

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deček težav s sledenjem z različnimi pisali po predhodno narisani črti ni imel. Na

vseh delovnih listih je imel popoln razmak med črtami.

62

Tabela 26: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka J


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

J M MEDVED

(voščenka)

3 l,.

11

m.

4

l.,

4

m.

N N D D P P

BOMBON

(flomaster)

P P D D P P

TORTA

(barvica)

N P D D P P

Legenda: D: desna





L: leva

Deček je imel težave pri uporabi voščenke pri obeh preverjanjih, in sicer s

količino pritiska na pisalno površino. Regvar (1990) meni, da imajo otroci

predvsem v prvih poskusih uporabe različnih pisal težave s količino pritiska, saj je

ta premočan ali prerahel. Pri dečku je bil pritisk na pisalno površino prerahel.

Enako težavo je imel pri prvem preverjanju z uporabo barvice, kar je v obdobju

petih mesecih popravil in barvico pri drugem preverjanju držal pravilno. Težav z

uporabo flomastra ni imel. Prav tako ni imel težav z orientacijo. Opazili smo, da je

deček desničar, saj je vsa pisala držal v desni roki.

63

Tabela 27: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka J

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deček je imel težave z razmakom le pri drugem preverjanju z voščenko, saj ni

upošteval navodil. Deček izdelka ni dokončal, saj je več pozornosti posvetil

barvanju ter risanju po delovnem listu. Na ostalih delovnih listih je imel popoln

razmak med črtami.

64

Tabela 28: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka K


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

K M MEDVED

(voščenka)

4 l,.

6

m.

4

l.,

11

m.

N N D D P N

BOMBON

(flomaster)

N P D D N N

TORTA

(barvica)

N P D D N N

Legenda: D: desna





L: leva

Deček je pri obeh preverjanjih z voščenko držal pisalo napačno. Težave je imel s

količino pritiska na pisalno površino, kar navaja tudi Regvar (1990); otroci imajo v

prvih poskusih uporabe različnih pisal težave z obvladovanjem količine pritiska na

pisalno površino. Deček je z voščenko na pisalno površino pritiskal tako rahlo, da

so bile črte na obeh delovnih listih komaj vidne. Enake težave je imel tudi pri

prvem preverjanju z barvico, a je to v obdobju petih mesecev popravil in barvico

pri drugem preverjanju držal pravilno. Pri prvem preverjanju je imel težave tudi z

držo flomastra, kar je v obdobju petih mesecev popravil. Deček je imel veliko

težav z orientacijo. Nekatere črte je risal od spodaj navzgor, druge od zgoraj

navzdol. Pri prvem preverjanju z voščeno barvico je začel vleči črte iz desne smeri

65

proti levi, medtem ko je pri drugem preverjanju začel vleči črte iz sredine proti

desni smeri in potem iz leve smeri proti sredini. Opazili smo, da je deček list tudi

obračal, kar je po mnenju Žerdin (2000) znak motnje v orientaciji.

66

Tabela 29: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka K

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deček je imel na vseh delovnih listih popoln razmak, le pri drugem preverjanju z

voščeno barvico je imel delni razmak, ker so mu poteze ušle izpod nadzora in je

del črte narisal v prostor med črtama. Strokovnjaki menijo, da otroci v prvih

poskusih uporabe pisal še niso sposobni popolnoma nadzorovati gibanja roke in

pisala, kar je opazno tudi pri dečku.

67

Tabela 30: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka L


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

L M MEDVED

(voščenka)

4 l,.

10

m.

5

l.,

3

m.

P P D D P P

BOMBON

(flomaster)

N N D D N N

TORTA

(barvica)

P P D D P P

Legenda: D: desna





L: leva

Deček je eden izmed starejših otrok v skupini. Težave je imel predvsem pri

preverjanjih s flomastrom, saj ga je držal napačno, in sicer tako postrani, da je

vlekel črte s celo stransko ploskvijo. Vsa pisala je držal v desni roki, iz česar smo

razbrali, da je desničar. Opazili smo tudi težave z orientacijo. Deček je na prvem

delovnem listu (bombon) začel vleči črte iz desne strani proti levi, pri drugem

preverjanju pa je nekatere črte vlekel od spodaj navzgor, druge pa od zgoraj

navzdol. Deček je skozi celotna preverjanja potreboval veliko spodbud, saj je imel

zelo šibko pozornost.

68

Tabela 31: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka L

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deček je imel pri obeh preverjanjih z voščenko težave s sledenjem po predhodno

narisani črti. Črto je začel vleči po predhodno narisani črti, vendar mu je sled

voščenke nato ušla izpod nadzora in je črto potegnil v prazen prostor med

črtama. Enako je storil pri prvem preverjanju z barvico, medtem ko je imel pri

drugem preverjanju z barvico popoln razmak med črtami. Pri prvem preverjanju s

flomastrom je imel delni razmak med črtami, saj je določene črte barval in so bile

debelejše od drugih, ki so bile narejene z eno potezo. Pri drugem preverjanju pa

so bile črte narejene z eno potezo in tako je bil tudi razmak med črtami popoln.

69

Tabela 32: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka M


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

M M MEDVED

(voščenka)

4 l,.

10

m.

5

l.,

3

m.

P P D D P P

BOMBON

(flomaster)

P P D D P N

TORTA

(barvica)

P P D D P P

Legenda: D: desna





L: leva

Deček je desničar in je vsa pisala držal pravilno. Pri drugem preverjanju s

flomastrom smo opazili, da je začel vleči črte iz desne strani in nadaljeval proti

levi strani, kar kaže na motnjo v orientaciji. Pri ostalih preverjanjih težav ni imel.

70

Tabela 33: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka M

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deček je imel pri obeh preverjanjih z voščenko in s flomastrom delni razmak med

črtami, saj so mu nekatere poteze črt segale v prazen prostor med črtami. Črte je

sicer začel vleči po predhodno narisani črti, vendar ji ni bil sposoben slediti ves

čas in je proti koncu črto potegnil v prazen prostor med črtama. Bavčar in

Lavrenčič (1996) menita, da je to posledica premalo razvite vizualno motorične

koordinacije oko-roka, ko otrok še ni sposoben popolnoma slediti gibanju roke z

očmi. Pri preverjanjih z barvico je imel popoln razmak med črtami.

71

Tabela 34: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka N


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

N M MEDVED

(voščenka)

4 l,.

5

m.

4

l.,

10

m.

P N D D / P

BOMBON

(flomaster)

P P D D P P

TORTA

(barvica)

N P D D P P

Legenda: D: desna





L: leva

Deček je desničar, saj je vsa pisala držal v desni roki. Pri prvem preverjanju z

voščenko nismo mogli razbrati težav z orientacijo, saj ni vlekel črt in je celoten

delovni list pobarval. Ugotovili smo lahko le, ali je pravilno držal voščenko, s

čimer pa ni imel težav. Napačno jo je držal pri drugem preverjanju, in sicer v pesti

in zelo pokončno. Regvar (1990) trdi, da imajo lahko otroci težave predvsem pri

vlečenju ravnih črt zaradi napačnega prijema pisala, saj pisalo držijo preveč v

pesti, pri čemer so prsti preveč pokrčeni. Težave je imel tudi pri prvem

preverjanju z barvico, in sicer s pritiskom pisala na pisalno površino. Pri dečku je

bil pritisk tako rahel, da je bila sled barvice komaj opazna. Opazili smo, da je v

72

obdobju petih mesecev izboljšal pritisk barvice na pisalno površino, saj je bila pri

drugem preverjanju sled barvice dobro vidna.

73

Tabela 35: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka N

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deček pri prvem preverjanju z voščenko ni upošteval navodil in je celoten delovni

list pobarval. Pri drugem preverjanju je navodila upošteval, tako da je bil razmak

med črtami popoln. Pri prvem preverjanju s flomastrom je nekatere črte

pobarval, tako da so segale v prazen prostor med črtami, kar je v obdobju petih

mesecev popravil. Pri obeh preverjanjih z barvico ni imel težav z razmakom in je z

barvico lepo sledil predhodno narisani črti.

74

Tabela 36: Rezultati uporabe različnih pisal in orientacije na delovnem listu otroka O


PISALA

PREDNOSTNA

ROKA

ORIENTACIJA

1. P 2.

P

1.

P

2.

P

1. P 2. P 1. P 2. P

O M MEDVED

(voščenka)

4 l,.

2

m.

4

l.,

7

m.

N N D D P P

BOMBON

(flomaster)

N P D D N N

TORTA

(barvica)

N N D D P P

Legenda: D: desna





L: leva

Deček je desničar, saj je vsa pisala držal v desni roki. Na obeh delovnih listih z

voščenko je sled voščenke težje razbrati, saj je imel težave s pritiskom le-te na

pisalno površino. Enake težave je imel pri obeh preverjanjih z barvico. Na prvem

delovnem listu (bombon) je imel težave z držo flomastra, saj ga je držal zelo

poševno, tako da je delal črte s celotno stransko ploskvijo. Držo flomastra je v

petih mesecih izboljšal in ga je pri drugem preverjanju pravilno držal. Pri

preverjanju s flomastrom je imel deček težave z orientacijo. Pri prvem

preverjanju je začel vleči črte na sredini, nadaljeval je proti desni strani in nato iz

leve strani proti sredini. Pri drugem preverjanju je začel vleči črte iz desne strani

75

proti levi. Nekatere črte je narisal od spodaj navzgor, druge pa od zgoraj navzdol.

To so po mnenju Žerdin (2000) tipični znaki motene orientacije na listu.

76

Tabela 37: Razmak med črtami pri posameznem delovnem listu otroka O

PR DR NR NE

UPOŠTEVA

NAVODIL

MEDVED

(voščenka)

1. P

2. P

BOMBON

(flomaster)

1. P

2. P

TORTA

(barvica)

1. P

2. P




Deček pri prvem preverjanju z voščenko ni vlekel črt po predhodno narisanih

črtah, ampak v prostoru med njimi. V obdobju petih mesecev je to izboljšal in

začel črte vleči po predhodno narisanih črtah, vendar jim ni bil sposoben slediti

do konca, zato so mu poteze ušle tudi v prazen prostor med črtami. Enako se je

zgodilo pri prvem preverjanju s flomastrom, kar je tudi izboljšal po pretečenem

časovnem obdobju petih mesecev, tako da je bil pri drugem preverjanju s

flomastrom razmak med črtami popoln. Pri obeh preverjanjih z barvico je

upošteval razmak med črtami.

77

4 SKLEP

Razvoj grafomotorike najhitreje napreduje v predšolskem obdobju. Pri tem imajo

pomembno vlogo individualne značilnosti posameznika ter spodbude, ki jih otrok

prejema iz okolja. Nekateri otroci hitreje razvijajo grafomotorične sposobnosti,

drugi počasneje. Za otrokov razvoj grafomotorike ni dovolj le delo vzgojiteljice v

vrtcu. Kako hitro bo otrok napredoval v razvoju grafomotorike, je odvisno tudi od

staršev. Pomembno je, da se starši ukvarjajo z otroki ter jim nudijo dejavnosti, ki

spodbujajo motoričen razvoj, saj bo otrok le tako lahko napredoval na tem

področju.

V zaključnem delu smo pozornost posvetili predvsem grafomotoričnemu razvoju

otroka. V empiričnem delu smo želeli predstaviti otrokov napredek v razvoju

grafomotorike v časovnem obdobju petih mesecev. Sodelovali so otroci, stari od

tri do pet let. V empiričnem delu zaključnega dela nas je zanimalo predvsem,

kako otrok drži različna pisala (voščenko, flomaster in barvico), katera je njegova

prednostna roka, kako se orientira na listu ter kakšne so njegove sposobnosti

vlečenja ravnih črt.

Zastavili smo si štiri raziskovalna vprašanja in štiri raziskovalne hipoteze. Ugotovili

smo, da so otroci napredovali v grafomotoričnem razvoju v obdobju petih

mesecev. Pri otrocih se je pokazal napredek pri uporabi vsaj enega pisala. Opazili

smo, da so se pojavili tudi otroci, ki so pravilno držali vsa pisala in niso imeli

nobenih težav pri reševanju delovnih listov in napredek pri njih ni bil viden.

Pomembno je, da niso nazadovali v razvoju, saj so bili rezultati pri drugem

preverjanju enaki prvemu. Iz empiričnega dela smo ugotovili, da starost otroka

ne igra tako pomembne vloge pri grafomotoričnem razvoju. Opazili smo, da

imajo marsikateri mlajši otroci bolje razvite grafomotorične sposobnosti kot

starejši otroci.

Na vprašanje, s katero roko otroci pogosteje pišejo, lahko odgovorimo, da z

desno. Pri vseh otrocih, ki so sodelovali pri preverjanju, se je kot prednostna roka

uveljavila desna.

78

Na vprašanje ali se pri otrocih pojavljajo težave pri pravilni drži pisala, lahko

odgovorimo delno pritrdilno, delno pa ne. Na podlagi pridobljenih rezultatov

smo ugotovili, da se pri nekaterih otrocih pojavljajo težave s pravilno držo pisala,

medtem ko nekateri s pravilno držo pisala nimajo težav.

79

Na vprašanje, ali se pri otrocih pojavljajo težave s pravilno držo voščenke, lahko

odgovorimo delno pritrdilno, delno pa ne. Nekateri otroci so imeli težave s

pravilno držo voščenke, vendar smo iz pridobljenih rezultatov ugotovili, da večina

otrok s tem nima težav.

Na vprašanje, ali se pri otrocih pojavljajo težave pri pravilni drži barvice, lahko

odgovorimo pritrdilno. Iz pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da ima večina

otrok težave s pravilno držo barvice.

Hipotezo 1 na podlagi pridobljenih rezultatov potrjujemo. V empiričnem delu

smo pridobili rezultate petnajstih otrok, od tega so vsi kot prednostno roko

uporabljali desno.

Hipotezo 2 moramo na podlagi pridobljenih rezultatov ovreči. Večina otrok

pravilno drži pisala ali pa ima težavo z držo enega pisala in ne vseh. Pojavili so se

tudi otroci, ki so vsa pisala držali pravilno.

Hipotezo 3 lahko na podlagi pridobljenih rezultatov potrdimo. V preizkusu so se

sicer pojavili otroci, ki so nepravilno držali voščenko, vendar so bili le-ti redki.

Večina otrok ni imela težav s pravilno držo voščenke.

Hipotezo 4 lahko na podlagi pridobljenih rezultatov potrdimo. Večina otrok je

imela težave pri uporabi barvice. Največ težav se je pojavilo pri količini pritiska na

pisalno površino. Barvica je pisalo, pri katerem je potrebno primerno pritisniti

konico na pisalno površino, da le-ta pusti sled. Pri večini otrok je bila sled barvice

težje razvidna.

V empiričnem delu zaključnega dela smo opazovali tudi razmak med črtami,

oziroma otrokovo sposobnost vlečenja črt po predhodno narisani črti z uporabo

različnih pisal, in sicer voščenke, flomastra in barvice. Pri tem smo ugotovili, da

so imeli otroci največ težav z risanjem črt po predhodno narisani črti na

delovnem listu, kjer so uporabljali voščenko in na delovnem listu, kjer so

uporabljali flomaster. Na delovnem listu, na katerem so morali uporabiti barvico,

so imeli otroci najmanj težav, kar je zanimivo, glede na to, da je večina otrok

napačno držala to pisalo.

80

Z dobljenimi rezultati smo ugotovili, da otrokov grafomotorični razvoj s časom

napreduje. Grafomotorične sposobnosti otrok se med seboj razlikujejo. Nekateri

imajo bolj razvite sposobnosti, drugi manj. Spoznali smo, da starost ni ključnega

pomena pri razvoju grafomotoričnih sposobnosti otrok, saj imajo mnogi mlajši

otroci bolj razvite sposobnosti kot nekateri starejši. Ugotovili smo, da se pri

otrocih poleg nepravilne drže pisala pojavljajo tudi težave z orientacijo na

delovnem listu, kar se najpogosteje kaže z začetkom risanja črt iz desne strani ali

iz sredine delovnega lista. Nekateri otroci delovni list tudi obračajo.

Ob koncu preverjanja se nam je porajalo vprašanje, ali bi bili rezultati drugačni,

če bi preverjanje izvajali individualno z vsakim otrokom posebej.

Zanima nas tudi, kakšni bi bili rezultati, če bi prvo preverjanje izvajali v skupinah z

največ štirimi otroki, drugo preverjanje pa individualno z vsakim otrokom

posebej.

Empirični del smo izvajali v skupinah z največ štirimi otroki. Pri tem smo opazili,

da se pojavlja veliko posnemanja. Menimo, da bi bili rezultati popolnoma

drugačni, če bi delovne naloge izvajali individualno z vsakim posameznikom

posebej.

Zanimivo je, da se je pojavil tudi otrok, ki je pri prvem preverjanju pravilno držal

določeno pisalo pri drugem pa napačno. Pri tem se nam poraja vprašanje. kaj je

vzrok za to. Mogoče pomanjkanje motivacije, šibka pozornost ali morda učenje

napačne drže pisala?

81

VIRI IN LITERATURA

Bavčar, H. in Lavrenčič, A. (1995). MOS-vaje motorike, orientacije in smeri.

Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Černe, T. (2010). Vaje, ki spodbujajo razvoj spretnosti, pomembnih za pisanje pri

otrocih, pri katerih se nakazuje specifična motnja pisanja (razvojna disgrafija). V I.

Andolšek in M. Hudoklin (Ur.), Izzivi in pasti otroštva in adolescence (str. 156-

159). Ljubljana: Littera picta d.o.o. (poševna pisava? Priimek, kratica.)

Gortnar, M. (2013). Učinkovitost grafomotoričnega treninga v tretjem razredu

redne osnovne šole: študija dveh primerov. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška

fakulteta.

Koštomaj, J. (2015). Razvoj grafomotorike predšolskih otrok. Diplomsko delo.

Maribor: Pedagoška fakulteta.

Kremžar, B. in Petelin, M. (2001). Otrokovo gibalno vedenje. Ljubljana: Društvo za

motopedagogiko in psihomotoriko.

Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana:

Narodna in univerzitetna knjižnica.

Pajenk, M. in Rovšnik, Z. (2007). Pika, pika, pikica in nastane ... V B. Vrbovšek

(Ur.), Porajajoča se pismenost v predšolskem obdobju (str. 120-123). Ljubljana:

Supra.

Pieterse, M., Treloar, R. in Cairns, S. (2000). Fina motorika. Ljubljana: Društvo za

pomoč duševno prizadetim.

Podgoršek, Š. (2007). Gibanje kot osnova za razvoj grafomotorike pri otroku s

posebnimi potrebami. V B. Vrbovšek (Ur.), Porajajoča se pismenost v

predšolskem obdobju (str. 114-115). Ljubljana: Supra.

Porenta, A in Šalehar, M. (2004). Svet besed. Priročnik za učitelje pri pouku

slovenščine v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS.

82

Rajtmajer, D. (1990). Metodika telesne vzgoje. Prva knjiga. Maribor: Pedagoška

fakulteta.

Regvar, B. (1990). Malček in pisava. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Ropič, M., Urbančič Jelovšek, M. in Frančeškin, J. (1999). Danes rišem jutri pišem,

priročnik za učitelje in vzgojitelje v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana:

Rokus.

Šmid, D. (2016). O nespretnih prstkih, ki držijo svinčnik. Pogled za starše, priloga

revije Ciciban, 71(9), 14-15.

Terčon, J., Lindav, K. in Obreza, U. (2013). Aktivnosti za spodbujanje motorike in

zaznavanja pri predšolskih otrocih. Društvo Bilten bravo, 9(18), 43-51.

Uther, D., Brar, E., Pieterse, M. in Treloar, R. (2000). Groba motorika. Ljubljana:

Društvo za pomoč duševno prizadetim.

Zupančič Danko, A. (2014). Grafomotorika ob vstopu v šolo. Pridobljeno 16. 11.

2016, s http://www.svet-center-mb.si/images/stories/Grafomotorika_-

_za_star%C5%A1e2.pdf.

Žerdin, T. (2000). Grafomotorika kot sestavni del pisanja. V A. Kozinc (Ur.),

Slovenščina v prvem triletju devetletne osnovne šole (str. 69-80). Ljubljana:

Narodna in univerzitetna knjižnica.

Žerdin, T. (2011). Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja. Ljubljana: Bravo –

društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.

http://www.svet-center-mb.si/images/stories/Grafomotorika_-_za_star%C5%A1e2.pdf

http://www.svet-center-mb.si/images/stories/Grafomotorika_-_za_star%C5%A1e2.pdf

PRILOGE

PRILOGA A: DELOVNI LIST MEDVED

PRILOGA B: DELOVNI LIST BOMBON

PRILOGA C: DELOVNI LIST TORTA

Documents

ZAKLJUČNO DELO - CORE · grafomotoriko ter razvoj grafomotorike, dejavnosti, s katerimi razvijamo grafomotoriko, motorične spretnosti in živčno mišično dozorevanje, disgrafijo