12/03/2018

1

Zakon o urejanju prostora(ZUREP 2)

Mag. Tomaž Černe, univ. dipl. ing. geod

Vsebina

1. Kako zaznavamo slabo stanje sistema urejanja prostora?

2. Razlogi za slabo stanje sistema

3. Osnovna dejstva o ZUREP 2

4. Prostorsko načrtovanje in prostorski akti

5. Ukrepi zemljiške politike

6. Prostorski informacijski sistem

12/03/2018

2

Legenda simbolov

• Novost

• Pozor

• Pomembno za geodete

1. Kako zaznavamo slabo stanje sistema urejanja prostora

12/03/2018

3

Fasade

• Vizualna motnja

• Najpogosteje opaženo

• Pogosto obravnava tema

Nekvalitetna arhitektura in propadanje kulturne dediščine• Vizualna motnja

• Negospodarna raba prostora

• Širjenje pozidave

• Znižuje privlačnost naselij za turizem

• Negativne ekonomske posledice in negativi vplivni na okolje, ki pa niso dokazani

12/03/2018

4

Črne gradnje

• Negativne ekonomske posledice

• Negativne družbene posledice

• Vplivi na okolje

Slaba podobanaselij, uničevanjenajboljšihkmetijskihzemljišč

Negativni vplivi na:- prehransko varnost- okolje- turizem- slaba podoba naselij

12/03/2018

5

Dolgotrajnipostopki, negotovostinvestitorjev

Negativne posledice na gospodarstvoZmanjševaje konkurenčnosti države

Odtujitvefunkcionalnihzemljišč

12/03/2018

6

Nezmožnost uvedbe davka na nepremičnine

190 000 EUR

190 000 EUR

60 000 EUR

180 000 EUR

10 000 EUR

VREDNOST:190 000 EURDAVEK:285 EUR

VREDNOST:250 000 EURDAVEK:585 EUR

VREDNOST:190 000 EURDAVEK:285 EUR

Zamude razvojnih investicij, težave pri črpanju EU sredstev

12/03/2018

7

Ugotovitev škodljivih posledic za delovanje države in interventni zakon

Ugotovitev škodljivih posledic za delovanje državein interventni zakon!

2. Bistveni razlogi za slabo stanje sistema

12/03/2018

8

Bistveni razlogi za slabo stanje sistema urejanja prostora

1. Neprilagoditev sistem iz leta 1984 novi družbeni ureditvi po 1991

2. Nenehne spremembe predpisov s ciljem „poenostavitve postopkov“

3. Razdrobljenost materije urejanja prostora med različne predpise

4. Odsotnost ukrepov zemljiške politike

5. Ukinitev geodetske službe na lokalni ravni

6. Permisivnost predpisov, aktov in upravnih organov

7. Neučinkovitost inšpekcijskih služb in inšpekcijskih ukrepov

8. Prepričanost lastnikov, da ni omejitev pri uživanju lastninske pravice

9. Veliki vložki za zanesljivo informacijo o možnosti gradnje

10.Občine so odtujene od procesa dovoljevanja gradenj

3. Osnovna dejstva o ZUREP 2

12/03/2018

9

Statistika

• Postopek priprave in sprejema: 4,5 let

• Sprejet 24. oktobra 2017

• Začetek uporabe: 1.6.2018

• Obseg: 303. členi, 35. poglavij, 114. strani A4

• 17 podzakonskih predpisov

• 36. členov prehodnih določb

• Osrednji zakon reforme urejanja prostora (in obdavčitve nepremičnin)

Zakoni, ki jih nadomešča in se z njimi povezuje ZUREP 2

ZEDRZ

1. Nov davek na nepremičnine bo fiskalni ukrep zemljiške politike2. Zakon o urejanju prostora vzpostavlja pogoje (podatke) tudi za uvedbo novega davka na nepremičnine

12/03/2018

10

Struktura ZUREP 2

ZUREP 2: 303 členovProstorsko načrtovanje: 92 členovUkrepi zemljiške politike: 107 členovPIS: 13 (16) členov

4. Prostorsko načrtovanje in prostorski akti

12/03/2018

11

Vrste prostorskih

aktov (48. člen)

• Prostorski strateški akti (dokumenti razvojnega načrtovanja v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance):– Strategija prostorskega razvoja Slovenije– Regionalni prostorski plan– Občinski prostorski plan

• Prostorski izvedbeni akti (splošni pravni akti):– Državni prostorski načrt (DPN)– Uredba o najustreznejši varianti– Uredba o varovanem območju prostorske

ureditve državnega pomena– Občinski prostorski načrt (OPN)– Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN)– Odlok o urejanju podobe naselij in krajine

Elektronsko poslovanje na

področju prostorskega

načrtovanja (52. člen)

• (1) V postopkih priprave prostorskih aktov se objava gradiv in izvajanje drugih storitev izvaja preko prostorskega informacijskega sistema.

• (2) Pred objavo sklepa o pripravi OPN ali OPPN, njegovega osnutka in predloga ministrstvo v sedmih dneh preveri, ali je ta pripravljen v predpisani obliki in o tem obvesti občino.

• (3) Prostorskemu aktu se ob začetku priprave v prostorskem informacijskem sistemu dodeli identifikacijska številka, pod katero se ta akt vodi ves čas priprave in pod katero se objavi, ko je sprejet.

• (4) Pred začetkom postopka priprave prostorskega izvedbenega akta z uporabo storitev za elektronsko poslovanje občina zagotovi, da so v zbirki prostorskih aktov v digitalni obliki evidentirani vsi veljavni prostorski akti vključno s spremljajočim gradivom.

• (5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka obveznost predhodnega evidentiranja veljavnih prostorskih aktov ne velja za občino, ki še nima sprejetega OPN.

12/03/2018

12

Your Logo

• IZBOLJŠAVA IN ZAJEM PODATKOV

• INFORMACIJSKA PRENOVA NEPREMIČNINSKIH EVIDENC

• VZPOSTAVITEV PROSTORSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA

• SKUPNA INFRATSRUKTURA ZA PROSTORSKE INFORMACIJE

• PODPORA VODENJU PROJEKTA IN INFORMIRANJE

Sodno varstvo zoper

prostorske akte

(58. člen)

• Zoper prostorske izvedbene akte je mogoč upravni spor v skladu (v skladu z Zakonom o upravnem sporu)

• V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov v delu določitve:

– namenske rabe prostora,– prostorskih izvedbenih pogojev,– najustreznejše variante v uredbi o najustreznejši varianti.

• Tožbo lahko vloži:– Fizična oseba, če izpodbijani prostorski izvedbeni akt

določa pravni temelj za določitev njenih pravic ali obveznosti in če izkaže, da ima izpodbijani prostorski akt v tem delu zanjo bistvene posledice;

– Nevladna organizacija, ki ima aktiven status delovanja v javnem interesu na področju urejanja prostora, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva kulturne dediščine, zaradi kršitev zakona v škodo javnega interesa iz svojega področja delovanja, a samo če je predhodno podala pripombe ali predloge na razgrnjen akt, ali

– Državno odvetništvo na zahtevo vlade zaradi varstva javnega interesa.

• Rok za vložitev tožbe je tri mesece od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta.

• V tožbi se navedejo določbe prostorskega izvedbenega akta, za katere se zahteva presoja zakonitosti, zemljiške parcele in enote urejanja prostora

12/03/2018

13

Prostorski strateški akti

• Strategija prostorskega razvoja Slovenije

• Regionalni prostorski plan

• Občinski prostorski plan

Strategija prostorskega

razvoja Slovenije

namen in vsebina ter akcijski program

(66., 67. in 69 člen)

• Namen in vsebina strategije:– vizija prostorskega razvoja države z dolgoročnimi cilji

prostorskega razvoja– dolgoročen koncept prostorskega razvoja s prednostnimi

nalogami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja.

– določa tudi strateške usmeritve in izhodišča za urejanje prostora na državni, regionalni in občinski ravni.

– razvojni dokumenti posameznih področij in dejavnosti ne smejo biti v nasprotju s Strategijo

• Strategijo sprejme na predlog vlade Državni zbor Republike Slovenije z resolucijo

• Akcijski program za izvajanje strategije:– Vsebuje prednostne naloge in ukrepi za izvajanje

Strategije v srednjeročnem obdobju (opomba: cca. 10 let) za posamezna območja ali dejavnosti ter usmeritve za pripravo prostorskih aktov

– Lahko obravnava tudi vsebine regionalnega prostorskega plana ki so v pristojnosti države

– Za morje se pripravi in sprejme akcijski program za izvajanje Strategije na morju

• Akcijski program pripravi MOP, sprejme pa vlada

12/03/2018

14

Strategija prostorskega

razvoja Slovenije

Primeri kart iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije

12/03/2018

15

Regionalni prostorski plan

(70. in 71. člen: namen in vsebina)

– V RPP se:• država in občine dogovorijo in uskladijo o prostorskem razvoju

posamezne razvojne regije

• opravi predhodno vrednotenje in utemeljitev možnih variant državnih ureditev in opredelijo predlogi izvedljivih variant in podajo usmeritve za njihovo prostorsko načrtovanje

– Obvezno določa zasnove prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki segajo na območje več občin ali vplivajo na razvoj več občin:

• prostorske ureditve, ki so neposredno namenjene opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb s področja varstva okolja;

• prednostna razvojna območja za stanovanjsko oskrbo; 

• prednostna območja za gospodarski razvoj, ki same ali kot širitev obstoječih presegajo 10 ha uporabne površine (industrijske, obrtne, trgovske, poslovne, logistični centri);

• večja nakupovalna središča, ki sama ali kot širitev obstoječih presegajo 5000 m2 bruto tlorisne površine;

• infrastrukturna vozlišča in prostorske ureditve, namenjene urejanju skupnega javnega potniškega prometa;

• območja za objekte pomembnejše družbene infrastrukture

– Je podlaga za pripravo regionalnega razvojnega programa

Regionalni prostorski plan

Sprejem in posledice sprejema

oziroma nesprejema regionalnega

prostorskega plana (274., 275., 276. in

277. člen)

• Regionalni prostorski plan za posamezno razvojno regijo se sprejme najpozneje do 1. januarja 2023.

• Občina svoj občinski prostorski plan v enem letu od sprejetja regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa izvajanja strategije uskladi z njima. Do prilagoditve se neskladne vsebine v občinskem prostorskem planu ne uporabljajo.

• Občina se lahko odloči, da z dnem uveljavitve regionalnega prostorskega plana razveljavi in preneha uporabljati svoj občinski prostorski plan.

• Če regionalni prostorski plan ni sprejet do do 1. januarja 2023, ga pripravi ministrstvo in sprejme vlada kot akcijski program za izvajanje Strategije, proporcionalne stroške nosijo občine

• Do uveljavitve regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa za izvajanje Strategije se kot podlaga za izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja poleg Strategije štejejo tudi drugi državni razvojni akti

12/03/2018

16

Občinski prostorski plan

(75., 76. in 77. člen)

• Občinski prostorski plan JE strateški del sedanjega občinskega prostorskega načrta

• Vsebina občinskega prostorskega plana:

– cilji in prednostne naloge prostorskega razvoja občine;

– naselja v omrežju naselij in njihovo vlogo;

– zasnovo omrežja gospodarske javne infrastrukture;

– zasnovo družbene infrastrukture lokalnega pomena;

– prednostna območja za razvoj dejavnosti, ki so pomembne za občino;

– območja, za katera se izdela urbanistična ali krajinska zasnova.

• Sprejetje je obvezno le za mestne občine, a le če za regijo ni sprejet regionalni prostorski plan oziroma se ni začel postopek njegove priprave

12/03/2018

17

Primeri kartografskega dela strateškega dela OPN

Prostorski izvedbeni akti

• Državni prostorski izvedbeni akti:– Državni prostorski načrt (DPN)

– Uredba o najustreznejši varianti

– Uredba o varovanem območju prostorske ureditve državnega pomena

• Občinski prostorski izvedbeni akti:– Občinski prostorski načrt (OPN)

– Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN)

– Odlok o urejanju podobe naselij in krajine

12/03/2018

18

Državno prostorsko

načrtovanjeNamen in vsebina

državnega prostorskega

načrtovanja (od 78 in 79. člen)

• Državno prostorsko načrtovanje poteka:

1. s postopkom priprave in sprejetjem DPN, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja

2. z združenim postopkom načrtovanja in dovoljevanja, ki združuje:• Postopek izbora najustreznejše variante prostorske ureditve državnega pomena, če ta še ni bil izveden

• postopek priprave (lokacijske in projektne) dokumentacije

• postopek izdaje celovitega dovoljenja ter uredbe o varovanem območju prostorske ureditve državnega pomena

• Združen postopek se izvede predvsem, če je znan investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve

Državno prostorsko

načrtovanjeNamen in vsebina

državnega prostorskega

načrtovanja (od 78 in 79. člen)

12/03/2018

19

Državno prostorsko

načrtovanjeNamen in vsebina

državnega prostorskega

načrtovanja (od 78 in 79. člen)

Varianate tras daljnovoda v fazi študije variant

12/03/2018

20

Državni prostorski načrt

Občinski prostorski

načrt (OPN)Namen in vsebina (106. in 107 člen)

• Gre za izvedbeni del sedanjega OPN• Z OPN se na izvedbeni ravni načrtujejo prostorske

ureditve lokalnega pomena ter določajo namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji za umestitev načrtovanih posegov v prostor

• OPN je podlaga za izdajo predodločb in gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in določa pogoje za druge posege v prostor, razen na območjih, kjer je z OPN predvidena izdelava OPPN

• Določa: ureditveno območje naselij; območje za dolgoročni razvoj naselij; druga ureditvena območja; območja, za katera se pripravijo OPPN, usmeritve in pogoji za njihovo pripravo ter dopustno rabo prostora do njihovega sprejetja; območja prenove; namensko rabo prostora; prostorske izvedbene pogoje; pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in obveznosti priključevanja nanjo

• OPN določi tudi površine posamične poselitve (nova vrsta namenske rabe)

• Lahko določi, da se za določena območja rešitve za podrobneje prostorsko načrtovanje ali izvedbo posega v prostor pridobijo s projektnim natečajem ali z izvedbo urbanistično-arhitekturne delavnice

12/03/2018

21

Odzivanje na zasebne

potrebe v prostoru (109.

člen)

• Občina lahko predpiše takso za obravnavanje zasebnih pobud (za zasebne potrebe) za spremembo namenske rabe prostora v OPN.

• Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v OPN, temveč obravnavo ustreznosti pobude (skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine, pravnimi režimi v prostoru, možnosti opremljanja zemljišča)

• Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude.

• Višino takse predpiše občina z odlokom• Višina takse znaša med 50 in 300 EUR in je

odvisna od tipa spremembe (sprememba osnovne ali podrobne namenske rabe, pravne režime, celovite presoje vplivov na okolje)

• Prihodki iz naslova takse so namenski vir občine za financiranje nalog urejanja prostora.

12/03/2018

22

Občinski podrobni

prostorski načrt (OPPN)

(117. člen, 118. in 119.člen)

• OPPN je za določene ureditve obvezen• Vsebina OPPN:

– Celotna izvedbeno regulacijo prostora na območju urejanja, razen če se izrecno določi hkratna uporaba elementov izvedbene regulacije iz OPN.

– Če je namenjen prenovi dela naselja, ki vsebuje objekte ali območja kulturne dediščine, je za njegovo pripravo obvezna predhodna izdelava strokovnih podlag za prenovo območij s kulturno dediščino

• Občina lahko z OPPN pod določenimi pogoji spremeni na delu ali celotnem območju urejanja tudi namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje OPN

• Če se OPPN pripravlja na pobudo investitorja, občina z njim sklene pogodbo o medsebojnih obveznostih (financiranje in roki priprave OPPN, obveznost investitorja glede rokov izgradnje predvidenih gradenj in izgradnje objektov, ki so v javno korist)

12/03/2018

23

Podlaga za prikaz OPN in

OPPNDo uveljavitve

ZUREP 2

• Geodetska podlaga za OPN:– določena v Pravilniku o vsebini, obliki in načinu

priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07)

– Geodetski načrt merila najmanj 1:5000 za prikaz grafični prikaz namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev in gospodarske javne infrastrukture se prikažejo na geodetskih načrtih najmanj natančnosti merila 1:5000

• OPPN:– Določena v Pravilnik o vsebini, obliki in načinu

priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07)

– Geodetski načrt merila med 1:5000 in 1:500 za prikaz grafičnih načrtov

– Vsak izris grafičnega načrta OPPN mora biti opremljen tudi z oznako merila in datumom izdelave geodetskega načrta

Podlaga za prikaz OPN in

OPPNPo uveljavitvi

ZUREP 2(48. člen)

• Za prostorske akte bo v roku 9 mesecev sprejet nov pravilnik (september 2018)

• Pravilnik bo verjetno določal vsebino, obliko in način priprave prostorskih izvedbenih aktov in morebitne druge dokumentacije, ki se pripravi v postopku v skladu s tem zakonom.

• Verjetno bodo v tem pravilniku določene tudi geodetske podlage za OPN, OPPN in DPN

12/03/2018

24

Odlok o urejanju

podobe naselij in krajine

Namen in vsebina, postopek priprave

in obveznost upoštevanja (120.,

121. in 122. člen)

• Ureja urbani prostorski razvoj na praviloma že izgrajenih območjih naselij, s poudarkom na urejeni podobi in rabi

• Določa pogoje za: – gradnjo objektov, za katere ni treba pridobiti

gradbenega dovoljenja po GZ, – vzdrževanje objektov v delu, ki se nanaša na njihov

zunanji izgled, – izvajanje negradbenih posegov v prostor (urejanje in

vzdrževanje zelenih in javnih površin, splošno, posebno in podrejeno rabo javnih površin ter grajenega javnega dobra),

– druge pogoje, namenjene zagotavljanju ustrezne podobe naselij in krajine (oglaševanje, osvetljevanje, postavljanje blaga ob poslovnih objektih, postavljanje pomožne kmetijsko-gozdarske opreme …).

• Sprejme se za območja, kjer je zagotavljanje urejene podobe naselja in krajine posebej pomembno (lega ob javnih površinah, območja varstva KD, turistične znamenitosti, družbena infrastruktura …)

• Vsebina odloka se lahko uredi tudi v OPN ali OPPN

Tehnična posodobitev

grafičnegaprikaza

namenskerabe prostora

126. člen

• Namen: ažurnost grafičnega prikaza namenske rabe prostora in uporabe njegovih podatkov za potrebe izvajanja tega in drugih zakonov (ZMVN 1, ZDN …)

• Izvorni grafični prikaz OPN se hrani ves čas veljavnosti akta in je vedno osnova za tehnično posodobitev grafičnega prikaza

• Izvede pooblaščeni prostorski načrtovalec v sodelovanju z odgovornim geodetom, potrdi pa župan

• Po potrditvi občina tehnično posodobitev posreduje v pregled ministrstvu, ki preveri in s sklepom potrdi ustreznost tehnične posodobitve

• Potrjen posodobljen grafični prikaz ministrstvo vključi v prostorski informacijski sistem, kjer nadomesti prejšnjega, in o tem obvesti občino

• način in pravila tehnične posodobitve grafičnega prikaza bodo urejene s pravilnikom v 9 mesecih po sprejemu

12/03/2018

25

Spremembe v podatkih zemljiškega katastra

Sprememba grafičnih podatkov ZKP

ZKP pred spremembo in izvirna namenska raba

ZKP po spremembi in izvirna namenska raba

12/03/2018

26

ZKP po spremembi in popravljena namenska raba

Lokacijska preveritevNamen (127. člen)

• Namen lokacijske preveritve:

1. Prilagoditev in določitev natančne oblike ter velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi za namen gradenj;

2. Dopuščanje individualnih odstopanj od prostorskih izvedbenih pogojev kot so določeni v tem aktu za doseganje gradbenega namena prostorskega izvedbenega akta

3. Omogočanje začasne rabe prostora za namen smotrne rabe ter aktivacije zemljišč in objektov, ki niso v uporabi.

12/03/2018

27

Lokacijska preveritev

Določanje obsega stavbnega zemljišča pri

posamični poselitvi(128. člen)

• Obseg namenske rabe se popravlja takrat, ko na območje stavbnega zemljišča ni možno umestiti gradbeno parcelo objekta

• Pri določanju se upošteva pravila 31. člena zakona, ki govorijo o ohranjanju in načrtovanju posamične poselitve

• Omejitve pri prilagajanju:• velikost stavbnega zemljišča, kot je

določena v OPN, se lahko poveča ali zmanjša za največ 20 %

• povečanje ne sme preseči 600 m2 glede na izvorno določen obseg stavbnega zemljišča v OPN, ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev

• Podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnih zemljišč se:

• takoj vnese v evidenco stavbnih zemljišč• ob naslednjih spremembah in dopolnitvah

OPN se spremeni tudi namenska raba v OPN

Lokacijska preveritev

Prikaz namenske rabe na ZKP

12/03/2018

28

Lokacijska preveritev

Geodetski načrt in namenska raba

Lokacijska preveritev

Detajl projekta – del objekta seže izven

območja stavbnega zemljišča

12/03/2018

29

Lokacijska preveritev

Postopek in stroški(131. člen in 132.

člen)

• Izvede se na pobudo investitorja, ki se ji predloži elaborat lokacijske preveritve

• Občina izvede 15 dnevno javno razgrnitev pobude in elaborata na spletnih straneh občine in krajevno običajen način in pisno obvesti lastnike sosednjih zemljišč

• Če sta pobuda in elaborat ustrezna predlaga občinskemu svetu potrditev pobude s sklepom. 

• Občinski svet v primeru potrditve lokacijske preveritve sprejme sklep, ki vsebuje navedbo zemljišča (parcelne številke) in pa vsebine glede na vrsto pobude (grafični prikaz, PIPe, trajanje začasne rabe …)

• Sklep o lokacijski preveritvi se objavi v uradnem glasilu občine in evidentira v prostorskem informacijskem sistemu (do vzpostavitve PIS pa občina podatke o lokacijski preveritvi posreduje na pristojno upravno enoto in ministrstvo). 

• Za izvedbo lokacijske preveritve občina investitorju zaračuna nadomestilo stroškov, ki ji nastanejo v tem postopku

• Stroške lokacijske preveritve določi občina z odlokom, v postopku posamične lokacijske preveritve pa jih določi s sklepom

Lokacijska preveritev

Grafični prikazi

• V primeru lokacijske preveritve bo potreben:• ustrezen grafični prikaz prilagojene in natančno

določene oblike in velikosti območja stavbnega zemljišča, gradbene linije, gabarita objekta itd …

• Pravilna navedba parcelnih številk• Priprava podatkov lokacijske preveritve za evidentiranje v prostorskem informacijskem sistemu

• Pravilnost oziroma usklajenost podatkov bo pomembna zato, ker se bo lokacijska preveritev uporabila v postopku pridobivanja GD, kjer bo uporabljena tudi projektna dokumentacija izdelana na geodetskem načrtu (+ določena gradbena parcela na način, da jo bo možno evidentirati v ZK)

• Zato bo tudi za elaborat lokacijske preveritve potrebna geodetska storitev in geodetska podlaga

• Pravilnik za elaborat lokacijske preveritve bo sprejet na podlagi 48. člena ZUREP 2. V njem bo verjetno določena tudi geodetska podlaga za lokacijsko preveritev.

12/03/2018

30

5. Ukrepi zemljiške politike

Vrste ukrepov zemljiške

politike

1. Ukrepi za razvoj zemljišč:– Opremljanje stavbnih zemljišč za gradnjo– Komasacija stavbnih zemljišč

2. Ukrepi za varovanje stavbnih zemljišč:– Določanje in evidentiranje gradbene parcele– Soglasje za spremembo meje parcele

3. Preskrba in pridobivanje zemljišč ter pravic na njih:– Načrtovanje preskrbe z zemljišči– Predkupna pravica– Razlastitev in omejitev lastninske pravice

4. Financiranje izvajanja ukrepov zemljiške politike:– Komunalni prispevek– Taksa za neizkoriščena stavbna zemljišča

5. Prenova prostora:– Ukrepi prenove prostora– Odreditev vzdrževanja objektov

6. Zagotavljanje rabe javnih površin in grajeno javno dobro

12/03/2018

31

Ukrepi za razvoj zemljiščOpremljanje stavbnih zemljiščKomasacija stavbnih zemljišč

Razvojne stopnje

nepozidanih stavbnih zemljišč

(142., 143., 144., 145. in 146. člen)

• Nepozidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, ki so z občinskim prostorskim aktom namenjene za graditev objektov in niso pozidana zemljišča

• Razvojna stopnja zemljišča je številčna vrednost od 1 do 4

• Razvojna stopnja je odvisna od regulacije zemljišča s prostorskimi akti, sorodnimi predpisi in drugimi splošnimi akti, opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in obstoja ter statusa pravnih režimov

• Razvojne stopnje nepozidanega stavbnega zemljišča so: – 1. razvojna stopnja: nezazidljivo zemljišče;

– 2. razvojna stopnja: prostorsko neurejeno zemljišče;

– 3. razvojna stopnja: neopremljeno zemljišče;

– 4. razvojna stopnja: urejeno zazidljivo zemljišče

• Razvojne stopnje nepozidanih stavbnih zemljišč se vodijo v evidenci stavbnih zemljišč

12/03/2018

32

Opremljanje stavbnih zemljišč

Definicija opremljenega stavbnega zemljišča

(149. člen)

• Zemljišče se šteje za komunalno opremljeno če:– ima urejen dostop do javnega cestnega omrežja– Je zanj mogoče izvesti priključke na javno

elektroenergetsko, javno vodovodno in javno kanalizacijsko omrežje

• Komunalno opremljeno stavbno zemljišče je tudi stavbno zemljišče za katerega:– ni mogoče izvesti priključka na javno vodovodno

in/ali kanalizacijsko omrežje če na njem ne obstaja obveznost priključevanja na javno vodovodno in/ali kanalizacijsko omrežje oziroma na njem ni in ne bo zagotovljena javna služba oskrbe s pitno vodo in/ali služba odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode

• Pri ugotavljanju obstoja omrežja se uporabljajo podatki iz zbirnega katastra GJI oziroma drugih evidenc s katerimi razpolagajo občina oziroma upravljavci infrastrukturnih vodov

• Merila za to, kaj se šteje za opremljeno zemljišče bo določil pravilnik

Opremljanje stavbnih zemljiščNačrtovanje

opremljanja (152. člen) in program opremljanja

za novo komunalno opremo (153., 154.,155.

in 156. člen)

• Načrtovanje opremljanja se začne z elaboratom urbane ekonomike

• V občinskih prostorskih aktih se določi:– Komunalna oprema, ki jo je potrebno še zgraditi za

izvedbo načrtovanih ureditev– katere objekte in omrežja infrastrukture gospodarskih

javnih služb, ki niso komunalna oprema in niso prostorske ureditve državnega pomena, je treba zgraditi (upoštevaje regionalne in občinske prostorske plane ter drugih razvojne akte države in občine)

• S programom opremljanja za novo komunalno opremo se podrobneje določijo:– Nova komunalna oprema in druga gospodarska

javna infrastruktura, ki jo je treba v skladu z OPN ali OPPN treba zgraditi ali dograditi

– Roki za gradnjo– Podlage za odmero komunalnega prispevka

12/03/2018

33

Komasacija stavbnih zemljišč

1. Pogodbena komasacija stavbnih zemljišč

2. Upravna komasacija stavbnih zemljišč

Parcelna struktura pred in po izvedbi komasacije

12/03/2018

34

Pogodbena komasacija

stavbnih zemljišč

Komasacijsko soglasje in

evidentiranje pogodbene

komasacije (158., 159. in 160. člen)

• Pogodbena komasacija je prostorski ukrep, s katerim se na podlagi sklenjene pogodbe med lastniki zemljišč in pridobljenega komasacijskega soglasja vzpostavi takšna parcelna struktura stavbnih zemljišč, da omogoča izvedbo prostorskih ureditev

• Pred evidentiranjem pogodbene komasacije morajo lastniki zemljišč pridobiti komasacijsko soglasje, ki ga izda občina

• Zahtevi za pridobitev komasacijskega soglasja morajo lastniki zemljišč priložiti:

• načrt obstoječega parcelnega stanja s površinami parcel,

• pogodbo o komasaciji s podpisi vseh lastnikov in

• načrt novega parcelnega stanja • Občina izda ali zavrne komasacijsko soglasje z odločbo v

roku 15 dni• Na podlagi pogodbe o komasaciji in komasacijskega

soglasja se lahko zahteva evidentiranje pogodbene komasacije v okviru postopka za ureditev mej

• Postopki ureditve mej na podlagi pogodbene komasacije se obravnavajo prednostno.

Upravna komasacija

stavbnih zemljišč

Pravila za upravno komasacijo (158.,

159. in 160. člen)

• Upravna komasacija je prostorski ukrep, s katerim se izvede zložba parcel in njihova ponovna razdelitev, tako da je omogočena izvedba prostorskih ureditev, predvidenih s prostorskim aktom

• Upravna komasacija se izvede, če ni mogoče doseči pogojev za pogodbeno komasacijo

• Komasacija se lahko izvede na območju stavbnih zemljišč na podlagi veljavnega OPN ali OPPN ali pa se izvaja hkrati s pripravo OPPN

• OPN ali OPPN, na podlagi katerega je bila uvedena komasacija, se po njeni uvedbi na območju komasacije ne sme spreminjati, razen na predlog ali s soglasjem komasacijske komisije in komasacijskega odbora, če je izvoljen

12/03/2018

35

Upravna komasacija stavbnih zemljiščOd 161. člen do 176. člen

ZUREP 1• Komasacijo uvede občina, na predlog

lastnikov zemljišč, ki imajo v lasti najmanj 67% površine zemljišč na komasacijskem območju.

• Podlaga za komasacijo le lokacijski načrt (OPPN)

• Sredstva za komasacijo zagotavljajo predlagatelji komasacije, razen če s pogodbo o izvedbi komasaciji ni določeno drugače

ZUREP 2• Občina začne komasacijski postopek:

– Po uradni dolžnosti na območju stavbnih zemljišč iz OPN, kjer parcelna struktura onemogoča izvedbo prostorskih ureditev

– Po uradni dolžnosti na območju, kjer je bil sprejet OPPN in parcelna struktura ni skladna z OPPN v dveh letih po sprejetju

– Na predlog 67% lastnikov ali lastnikov 67% površine zemljišč

• Podlaga za komasacijo OPN ali OPPN ali pa se izvaja hkrati s pripravo OPPN

• Sredstva za komasacijo zagotavljajo lastniki zemljišč, občina in drugi viri.

• Ob ustavitvi komasacije zaradi nesorazmernih stroškov ali nasprotovanja več kot 2/3 lastnikov, občina pri pripravi OPN upošteva nezmožnost izvedbe načrtovanih ureditev in posledično izključi takšna zemljišča iz območja stavbnih zemljišč.

Ukrepi za varovanje zemljiščDoločanje in vodenje gradbene parcele stavbeSoglasje za spreminjanje meje parcele

12/03/2018

36

Gradbena parcela

(180. in 181. člen ZUREP 2, 45. člen

GZ)

• Gradbena parcela stavbe obsega zemljišče, ki je oziroma bo trajno namenjeno za redno rabo stavbe in njenega pomožnega objekta

• Skupna gradbena parcela lahko obsega samo tisto prostorsko medsebojno povezano zemljišče, ki se uporablja za potrebe redne rabe dveh ali več stavb  

• Gradbena parcela se določi za nove stavbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja

• Če poteka meja gradbene parcele po meji zemljiške parcele ali se jo dotika mora biti ta meja oziroma njen del urejen

• Podlaga za določitev gradbene parcele:

• Merila za določanje gradbenih parcel stavb določena v 37. členu ZUREP 2

• Podrobnejših pravil urejanja prostora (jih bo sprejela vlada)

• Veljavnih prostorskih izvedbenih aktov (OPN ali OPPN)

• Parcele, ki bodo gradbene parcele, se evidentirajo v zemljiški kataster še pred izdajo GD

Gradbena parcela

Evidentiranje gradbene parcele stavbe (182. člen)

• Gradbena parcela in skupna gradbena parcela se v zemljiškem katastru evidentirata kot enotni zemljiški parceli, razen: 

• Če leži na zemljiških parcelah, pri katerih v zemljiški knjigi ni možna poočitev združitve parcel, 

• Pri stavbah, ki se zaradi posebnih fizičnih lastnosti ali iz drugih podobnih razlogov ne morejo postaviti na eni zemljiški parceli.

• Gradbena parcela se pod posebnimi pogoji lahko evidentira tudi kot:

• območje izvrševanja stavbne pravice oziroma stvarne služnosti v zemljiškem katastru

• V zemljiški knjigi kot zaznamba gradbene parcele (če združitev parcel ni mogoča)

12/03/2018

37

Primer 1: GP predstavlja en poligon in predstavlja eno parcelo v ZK

Primer 2: GP predstavlja dva lokacijsko ločena poligona in dve parceli v ZK

Primer 3: GP 1 predstavlja dva lokacijsko ločena poligona in dve parceli v ZK. Skupna GP pripada vsem trem GP

GP 1100/1

GP 1 GP 1100/1

100/2

GP 1GP4 (GP 1, GP 2, GP 3)

GP 2

GP 2

100/1

100/3

100/2

100/4

Primer 4: GP predstavlja en poligon in dve parceli v ZK (razlog je npr. meja KO)

Primer 5: GP 1 se „zajeda“ v javno cesto, ki je ločena parcelna številka. Del se evidentira v ZK z ZK točkami v ločen sloj (podobno kot ZPS). Določi se pripadnost GP1. To je možna geolokacijska osnova za vpis npr. stavbne pravice

Klet pod javno cesto, je del GP1(!)

GP 1100/1 2/1

GP 1

Javna cesta

100/1

100/2

Gradbena parcela

Določanje gradbenih parcel obstoječim

stavbam (290. člen)

• Gradbeno parcelo stavbe, zgrajene pred začetkom uporabe ZUREP 2, določi na zahtevo lastnika, države ali občine upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja

• Pri določanju gradbene parcele za obstoječe stavbe se upošteva, da je gradbena parcela določena:

• v gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena

• v upravni odločbi, na podlagi katere je bilo k stavbi določeno funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela po dosedanjih predpisih

• v odločbi o ugotovitvi pripadajočega zemljišča k stavbi

• Pri določanju se upošteva tudi dejansko stanje stavbe od njenega obstoja, a le, če ne presega maksimalne površine gradbene parcele stavbe, ki je bila predpisana v prostorskem aktu

12/03/2018

38

Gradbena parcela

Začetek določanja in evidentiranja

gradbenih parcel (291. člen)

• Določbe členov ZUREP 2 ki urejajo gradbeno parcelo se začnejo uporabljati 1. januarja 2021

• Občine morajo do 1. januarja 2021 uskladiti določbe prostorskih izvedbenih aktov glede določanja velikosti in oblike gradbenih parcel z ZUREP 2

Soglasje za parcelacijo

Namen soglasja(186. člen)

• Namen soglasja je zagotoviti in vzdrževati takšno parcelno strukturo zemljišč, ki je skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta (OPN, OPPN) ali prostorskih ukrepov za zavarovanje načrtovanja

• Soglasje za spreminjanje meje parcele je treba pridobiti za:

• spreminjanje mej gradbenih parcel stavb in pripadajočih zemljiščih stavb iz evidence stavbnih zemljišč 

• spreminjanje mej zemljiških parcel na območjih, ki jih določi občina z odlokom (ali sklepom o pripravi PA) in je ta obveza vpisana na parcele v zemljiškem katastru

• Soglasja za spreminjanje meje parcele ni treba pridobiti ob parcelaciji zaradi razlastitve ali komasacije 

12/03/2018

39

Postopek pridobitve

soglasja za spremembo

meje(187. člen)

• Zahteva za soglasje vsebuje:• grafični prikaz starih in novih parcelnih mej,• obrazložitev namena spremembe meje in skladnosti spremembe meje z občinskim prostorskim izvedbenim aktom

• podatek o površini starih in novih parcel 

• Soglasje za spreminjanje meje parcele izda občina na podlagi zahteve lastnika nepremičnine ali geodetskega podjetja

• O izdaji soglasja občina odloči v 15 dneh od prejema popolne zahteve

• Če občina v 15. dneh ne odloči o izdaji soglasja za spreminjanje meje parcele, se šteje, da je bila sprememba meje izvedena v skladu z določbami občinskega prostorskega izvedbenega akta

• GU bi morala v postopku evidentiranja parcelacije preverjati, ali je bilo za parcelacijo pridobljeno soglasje

• Občine bodo morale več pozornosti posvetiti načinu določanja gradbenih parcel v prostorskih aktih

Dopisi občin …

12/03/2018

40

Primeri parcelacij in njihovih posledic –odmera ceste

• V predpisih je določena je minimalna širina skupne dovozne ceste, obveznost prostora za obračanje, minimalni radiji …

• Ceste oziroma parcele, na kateri ni možno urediti ceste ki ustreza tem določilom, občina ne sme prevzeti kategorizirati

2,5 m 6 m

3 m

Primeri parcelacij in njihovih posledic – odmera komunalnega prispevka

Obstoječe stanjeMožno oblikovati dvegradbeni parceli za kateribo plačan komunalni prispevek,ki bo 100% pokril stroške voda

Parcela, na kateri bopridobljeno GD – stroškivoda ne bodo nikoli pokriti,prostor pa ni optimalnoizkoriščen

Pravilno Napačno

12/03/2018

41

Primeri parcelacij in njihovih posledic –izogibanje plačila NUSZ (dajatve na nepremičnine)

• Zemljišča so pred parcelacijo (in prenosom lastninske pravice) dosegala pogoje za gradbeno parcelo in so bile za njih odmerjene dajatve

• Po parcelaciji (in prodaji?) teh pogojev več ne dosegajo

• Poleg parcelacije je vzrok za težavo tudi interpretacija zemljišča za katerega se lahko odmeri NUSZ

• Problem je dejansko definicija zemljišča za gradnjo stavb za potrebe množičnega vrednotenja

Primeri parcelacij in njihovih posledic – prevelik faktor izrabe prostora

Dosežena sta maksimalnafaktorja zazidanosti dveh„gradbenih“ parcel

Pred parcelacijo Po parcelaciji Po pridobitvi GD

Presežena sta maksimalnafaktorja zazidanosti dveh„gradbenih“ parcel, nastalaje nova „gradbena“ parcela

Nastala situacija je neskladnas prostorskim aktom

12/03/2018

42

Primer parcelacije, ki je v nasprotju s celovitim načrtom ureditve

Finančna sredstva zemljiške politikeKomunalni prispevekTaksa za neizkoriščena stavbna zemljišča

12/03/2018

43

Komunalni prispevek

za novokomunalno

opremo216. člen

• Komunalna oprema iz programa opremljanja se šteje za novo, dokler ni zgrajena ter predana v upravljanje vsa načrtovana komunalna oprema iz programa opremljanja in niso izvedene vse prostorske ureditve oziroma zgrajeni vsi objekti, ki so z OPN ali OPPN načrtovani na območju opremljanja za katerega je bil program opremljanja sprejet

• KP se lahko odmeri za komunalno opremo, ki:• je vključena NRP za tekoče in prihodnje leto, • je predmet pogodbe o opremljanju, • za katero občina in zavezanec skleneta medsebojno

pogodbo o priključitvi (če še ni zgrajena)• je že zgrajena v obsegu kot to določa program

opremljanja oziroma v obsegu, ki zagotavlja zavezancem enak nivo oskrbe

• Komunalni prispevek za novo komunalno opremo se določi na podlagi podlag za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo iz programa opremljanja

Komunalni prispevek

za obstoječo

komunalno opremo

217. člen

• Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmerja na območju celotne občine.

• Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se odmeri, kadar se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma prične bremeniti posamezno vrsto komunalne opreme.

• Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se določi na podlagi podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.

12/03/2018

44

Odmera komunalnega prispevka221. člen, 222. člen in

223. člen

• Komunalni prispevek zaradi graditve odmeri pristojni občinski organ z odmerno odločb:

• na zahtevo zavezanca, ali

• ko od upravne enote prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja.

• Če o odmeri komunalnega prispevka ni odločeno v 15 dneh, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja

• Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti:

• Odločbo izda občina po uradni dolžnosti  najpozneje v dveh letih od izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča

• Podatke o objektu dobi občina iz uradnih evidenc

• Akontacija komunalnega prispevka za novo komunalno opremo:

• Lahko izda občina po uradni dolžnosti lastniku urejenega zazidljivega zemljišča, ki je na novo opremljeno s komunalno opremo iz programa opremljanja

• Odmeri se od površine urejenega zazidljivega zemljišča 

• Se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka zaradi gradnje

Taksa za neizkoriščena stavbna

zemljiščaNamen in območje

(230. člen, 231. člen, 232. in 296. člen)

• Namen: racionalna raba prostora in razvoj stavbnih zemljišč

• Kot neizkoriščeno stavbno zemljišče se šteje zemljišče: 

• ki je vpisano v evidenco stavbnih zemljišč kot urejeno zazidljivo zemljišče vsaj tri leta (*296. člen), 

• na njem ni pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje, 

• samo ali skupaj s sosednjimi zemljišči izpolnjuje pogoje glede velikosti gradbene parcele v skladu s prostorskimi akti in 

• se nahaja v območju, v katerem se plačuje takso za neizkoriščena stavbna zemljišča

• Območje plačevanja takse določi občina z OPN ali samostojnim odlokom na podlagi ciljev in prioritet prostorskega razvoja občine, kot jih določajo prostorski akti in drugi razvojni akti, trendov prostorskega razvoja ter na podlagi bilance površin

• Območje odmerjanja takse se vodi v evidenci stavbnih zemljišč

12/03/2018

45

Taksa za neizkoriščena

stavbna zemljišča

Višina takse, odločba o odmeri, namenskost in

oprostitve (od 234. do 237. člena)

• Višino takse določi občina z odlokom, ki mora biti uveljavljen pred 1. januarjem leta, za katerega se odmerja. 

• Pri določanju višine takse se upošteva podrobnejšo namensko rabo prostora. 

• Taksa znaša največ 0,3 eurov na m2 neizkoriščenega stavbnega zemljišča. 

• Takso se plačuje letno do 31. marca za preteklo leto

• Občina odmeri takso za neizkoriščeno stavbno zemljišče zavezancu z odločbo po uradni dolžnosti. 

• O zemljiščih, za katera se z odločbo določi plačevanje takse na neizkoriščena stavbna zemljišča, občina vodi javno evidenco, ki je povezljiva z evidenco stavbnih zemljišč

• Taksa se ne plačuje za zemljišča v lasti občine in za leto, v katerem lastnik ali imetnik stavbne pravice pridobi pravnomočno gradbeno dovoljenje.

12/03/2018

46

6. Prostorski informacijski sistemProstorski informacijski sistemSpremljanje stanja prostorskega razvojaInformacije s področja urejanja prostora

Prostorski informacijski

sistemOsnovne določbe (248. in 249. člen)

• PIS je sistem, ki ga sestavljajo medopravilne zbirke podatkov instoritev v zvezi s prostorskimi podatki za potrebe vodenjapostopkov po ZUREP 2

• Delovanje PIS zagotavljajo ministrstva, občine, nosilci urejanjaprostora, inšpekcijske službe in drugi udeleženci pri urejanjuprostora in graditvi

• Zbirke, ki sestavljajo PIS:

• Zbirka prostorskih aktov

• Zbirka podatkov o graditvi objektov

• Evidenca stavbnih zemljišč

• Evidenca dejanske rabe poseljenih območij

• Seznam zbirk podatkov o pravnih režimih

• Prostorski informacijski sistem vsebuje tudi storitve zaelektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanjain graditve objektov (e‐plan in e‐graditev)

12/03/2018

47

Skupna infrastruktura za prostorske informacije

Pro

sto

rske

evi

de

nce

PROSTORSKI AKTI

UPRAVNI AKTI NA PODROČJU GRADITVE

DEJANSKA RABA PROSTORA ZA POZIDANA ZEMLJIŠČA

SISTEM SPREMLJANJA PROSTORSKEGA

RAZVOJA

PRAVNI REŽIMI

ePLANSKUPNI PRIKAZ

STANJA PROSTORAeGRADITEVPORTAL PIS

Ne

pre

mič

nin

ske

evi

de

nce

Drugi administrativni registri in zbirke podatkov

Register nepremičnin

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture

Kataster stavb

Zemljiški kataster

Zbirka prostorskih

aktov250. člen

• Vsebuje podatke o pravnem stanju v prostoru napodlagi prostorskih aktov vključno s podatki, kinastanejo v postopkih njihove priprave

• Vodi in vzdržuje jo MOP v sodelovanju z udeležencipri urejanju prostora

• Udeleženci pri urejanju prostora v zbirko rednoposredujejo podatke ter zagotavljajo popolno inažurno stanje v zbirki prostorskih aktov

• Vsebina: območje akta, grafične podatke akta,priloge, odlok …

• Najboljša rešitev: mestna občina (regija) vzpostavilokalno zbirko in sistem za vodenje, določenepodatke posreduje v zbirko prostorskih aktov nadržavnem nivoju

12/03/2018

48

Zbirka prostorskih aktov

• Območja prostorskih aktov

Zbirka prostorskih aktov

• Karta gradbenih parcel iz OPPN

12/03/2018

49

Zbirka podatkov o

graditvi objektov

251. člen

• Vzpostavi in vodi jo MOP

• Namen je vodenje upravnih postopkov na področjugraditve objektov, ki jih določa ZUREP 2 in GZ

• Vsebina: podatki o upravnih aktih s področjagraditve objektov (GD, UD, objekti daljšega obstoja…)

• Vsebuje podatke o investitorju, izdelovalcuprojektne dokumentacije, nadzornem inženirju,izvajalcu, vodji del, mnenjedajalcu, digitalni upravniakt, številko parcele in stavbe, gradbeno parcelo …

• Zbirka že deluje!

Zbirka upravnih aktov

12/03/2018

50

Evidenca stavbnih zemljišč

252. člen

• Vzpostavi in vodi jo občina

• Ministrstvo zagotovi tehnične pogoje za vodenje zbirke podatkovevidence stavbnih zemljišč na državni ravni

• Namen:

• načrtovanje namenske rabe prostora oziroma novih stavbnihzemljišč v postopku priprave občinskih prostorskih aktov;

• načrtovanje komunalne opreme;

• izvajanje ukrepov zemljiške politike, in sicer za sanacijo inzagotavljanje ustrezne parcelne in lastniške strukture,zagotavljanje cenovno dostopnih zemljišč za bivanje in delo,gospodarjenje z zemljišči v javnem interesu ter za odmerodajatev na stavbnih zemljiščih;

• vrednotenje stavbnih zemljišč;

• Vsebuje podatke o:

• Pozidanih zemljiščih (gradbene parcele, pripadajoča zemljiščastavb in gradbeno inženirskih objektov)

• Nepozidanih stavbnih zemljiščih

• Razvojnih stopnjah nepozidanih zemljišč

• Osrednja evidenca novega sistema urejanja prostora

Evidenca stavbnih zemljišč• Prikaz na podatkih

zemljiškega katastra

12/03/2018

51

Evidenca stavbnih zemljišč

Vzpostavitev (292. in 293. člen)

Zajem pripadajočih zemljišč stavb se izvaja v okviru projekta e-prostor

Zajem podatkov bo podal neskladja v lastništvu in rabi zemljišč!

12/03/2018

52

Evidenca dejanske rabe

poseljenih zemljišč

253. člen

• Vzpostavi in vodi MOP

• Namen: ugotavljanje dejanskega stanja vprostoru

• Vsebuje podatke o poseljenih zemljiščih, ki soevidentirana v evidenci stavbnih zemljišč

Evidenca dejanske rabe poseljenih zemljišč

12/03/2018

53

Seznam zbirk

podatkov o pravnih režimih

254. člen

• Seznam zbirk podatkov o pravnih režimih vodi MOP

• Zbirke podatkov o pravnih režimih vodijo in vzdržujejo občine in državni organi.

• Seznam zbirk podatkov o pravnih režimih vsebuje:• ime zbirke podatkov,

• navedbo predpisa, ki določa in podrobneje ureja zbirko podatkov,

• podatke o dostopu, uporabi in storitvah v zvezi z zbirko podatkov,

• podatke o organu, ki je pristojen za predpis, ki določa in podrobneje ureja zbirko podatkov,

• podatke o upravljavcu zbirke podatkov,

• dogovorov s posameznimi upravljavci zbirk podatkov

• MOP lahko v seznamu zbirk podatkov o pravnih režimih vodi tudi podrobne podatke

Monitoring posegov v

prostor255. člen

• Za nadzor nad posegi v prostor in evidentiranje sprememb zagotavlja ministrstvo redno izvajanje monitoringa posegov v prostoru

• Metode monitoringa:• Daljinsko zaznavanje

• Terenska identifikacija

• Druge metode

• Vrste neskladij, ki se identificirajo:• neskladja pozidanih zemljišč: razlike med dejanskim stanjem in podatki evidence stavbnih zemljišč in zemljiškega katastra

• neskladja stavb: razlike med dejanskim stanjem in podatki zbirke o graditvi objektov in katastra stavb

• Neskladja lahko identificira tudi drug organ ali posameznik in jih posreduje ministrstvu

12/03/2018

54

Monitoring posegov v prostor se izvaja preko sodobnih metod zajema, vodenja in obdelave podatkov

• Model stavbe v katastru stavb ali zbirki podatkov o graditvi objektov

• Monitoring rabe zemljišča na podlagi LIDAR snemanj

Prikaz stanja prostora

Preveritev podatkov prikaza stanja

prostora (256. člen)

• Podatki prikaza stanja prostora, so:• podatki iz zbirke prostorskih aktov• podatki iz zbirke podatkov o graditvi objektov;• podatki iz evidence stavbnih zemljišč• podatki iz evidenc dejanskih rab prostora;• podatki iz zbirk podatkov o pravnih režimih;• podatki o nepremičninah ter• topografski in kartografski podatki. 

• Podatki prikaza stanja prostora so obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov

• Podatki prikaza stanja prostora se pred uporabo preverijo glede njihove kakovosti in se po potrebi izboljšajo, če niso ustrezni za predviden namen

• Preveritev in priprava elaborata oziroma certifikata glede kakovosti podatkov je v skladu z ZAID geodetska storitev (ki jo bo potrebno oblikovati znotraj stroke!)

12/03/2018

55

Vzpostavitev prostorskega

informacijskega sistema

• Prostorski informacijski sistem bo vzpostavljen do 1.1.2021

• 1.1.2021 se začnejo v celoti uporabljati tudi določbe o elektronskem poslovanju na področju prostorskega načrtovanja

• Evidenca stavbnih zemljišča:

• Zajem pripadajočih zemljišč stavb bo zaključen 30.6.2021

• Občine določijo nezazidana stavbna zemljišča in njihove razvojne stopnje najkasneje do 1.1.2025